213. stevnka. v munjom, v sredo ZO. septembra 19ZZ. Leto LU. >^^^ ^H ^^ ^H ^H ^H^H ^^T^ ^HV^^H ^^^L ^H^^L ^H ^■^^^H ^■^^K ft^i^^H ^H ^H H RS Ishafa ntk dan popoMno, t*vxoat*l ao4el|e ta prozaik«. InsoraU t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—i 5 petit vrst i 1 D 50 p, večji i ns era ti petit vrsU 2 D; notlce, poslano, Izjave, reklame, prekllcl petit vrsta 3 D; poroke, uroke velikoit 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročitih od U objav naprej. — inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prtio5i znamka zt odgovor« UpravnlStro „Slo*. Haroda" ta „Narotam tiskar««" ftmallova aUea si. 5, »rltlioao, — TeMes tt. 304. Ure4*Utvo MSlov. Maro4»to Knallov« vilo a *L 9» I- aađatropla TeUTen stev. 34. Bo~ataa ■prele* a 1* podilsaia u tal ostao fraakOYaaOa ■m~ RoUmp**o* aa na vrata. fJH W Posimaina Itevillce: "VI v iugoslavlil navadu« dni 75 par, nadali« 1 O v Inozemstvu nanadna d*l IO, nadalia 1*25 O Poitnlfia ptaSana v gotovini. „Slovsnskl Narod" volja v LJublianl ln po poslis V Jngoslavlili V Inozemstvu i celoletno naprej plačan . D 12O— celoletno......D 716*— pollctno........ 60*— polletno ..»••• » 1C8*— 3 mesečno...,., . 30*— 3 mesečno . . . « . • 54*— 1.......10- 1........ \&- Pri morebl*n«m povišanju se ima daljša naročninn doplaČatL Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno £49 po nakflTtiial Na 'amo pismena nnroćil.i brez poslatve dennrja se ne morcmo oziratL Osamljena Italija. O osamljenosti, kl je polna strasti, pišejo Italijanski novinarji. Zu-nanja politika Italije je skočila s tira fm drči nlzdoL Nobenega čutstva, no-benega zanimanja za Italijo ni več v srednji Evropi. Italija se omenja samo, kadar je to neizogibno potrebno ali pa, kadar se ona nepozvana vme-ša v srednjeevropsko politiko. Dru-gačo jej vse obrača hrbct Jugoslavija in Češkoslovaška sta sklenili trdno zvezo, o kateri pa je prišlo pravzaprav le malo vesti v javnost, tako da je odprta pot raznovrstnemu razmišljanju o tej zvezl. Italijane pretresa skrb, ker ne morejo izvedeti, kaj vse vsebuje češkoslovaško-jugo-slovenska pogodba. Ugibajo in mo-drujejo, da to, kar se poraja na italijanski vzhodni meji ni sicer nikaka podonavska konfederacija in tuđi ne kako nasledstvo Avstro - OgTske ali na vsak način je to solidna in pozorna sila. Češkoslovaška in Jugoslavija sta pripravljeni delovati odslej skupno s podvojenimi močmi. Ti dve državi vežeta naše Romunijo in Poljsko. Po italijanskem mnenju se sle-dnji dve državi ne naslanjati na Če-flcr>slovaško in Jugoslavije) s polnim srcem, toda njun položaj je tak, da jrravitirata proti osi Praga-Beograd, kl v sedanjem trenotku predstavlja irajsolidnejšo koncentracijo sil v prednji Evropi. Tako sodijo Italijani, ki so še zmožni, da gledajo stvari ki se razvijajo za vzhodno mejo Italije, r jasnim očesom. Redki so taki Itali-)am\ ker je fašizem skoro vso Italijo ndaril s slepoto, da drvi po vijugasti politični poti, ki jo vodi v prepad. Razsođni »Corriere della Sera« zre s strahom v Italijansko bodoč-nost, ker se utrjuje na eni strani mala antanta, na drugi pa se Francija skoro nič več ne zmeni za Italijo. Frandja misli vaS na Prago kakor pa na Rim. Beneš opušča v svojih govorik in ekspozejih, kjer le more, italijansko ime, kakor da bi se hotel izogniti, da ne izreče toga, kar mu je na srcu. Praea se nafliblje proti PjHzu, Jugoslavija je tesno zvezana s Češkoslovaško in sredi take situacije za italijansldm vzhodom tiči Italij* os«nlj#*a. To konstatltrajo z nekakim premalo pritajenim vzdihom oni redkl, prej označeni Italijani, ki hite z naglo sapo povdarjatl, 4a kdor želi resničnega miru In prave obnove Evrope, ta mora stremiti po poglob-ljenju sporazuma in sloge in po za-tretju vsake sovražnosti med narodi in državami. Italijani naj si lzpra-šajo svojo vest, v kaki meri so doslej sodelovali za mir in obnovo v Evropi, pa morajo priti do spoznanja, da je italijanska zunanja politika v res-nici samo podirala. In podlrala je radi tega, ker se boji — Slovanov. Kaj vse so že počeli v Italiji proti Jugoslaviji in italijanske državne finance težko obremenjujejo milijoni, izdani na Hrvatsko z name-nom, da bi se tam raztreščila Jugoslavija. Češkoslovaška je kazala po vojni Italiji žalo prijazno lice, ali kakor so v Italiji že med vojno omalo-važevali Beneša, tako je tuđi po vojni ošabna Italija ravnala ž njim kakor z državnikom, ki naj bi lepo uda-no služil italijanskim interesom na kopnem in na morju. Umevno, da je ta način odvmil Beneša od Italije in danes v svojem pomorskem prometu misli Češkoslovaška bolj na Hamburg kakor pa na Trst Čc:koslova-ški ininlstrsk! predsednik in zrmanjl mlnister dr. Benes je dancs vpošte-van državnik. Pcles LIoyd Georsea in Pcincareia se postavlja n"eTOvo ime. Kje zadaj za njim stoji Scha:i-zer! In nas Ninčić si je tuđi pridobil dobro ime. Saj so bili tuđi italijanski diplomatje tako prijazni, da so izjavili, da je Ninčić človek, s katerim se da govoriti. Ali to še ni nič v primeri z besedami angleškega lorda Cecila, ki je, kakor znano, v plenarni seji Društva narodov v Zenevi pred ne-kaj dnevi v svojem velikem politič-nem govoru s priznanjem omenil zu-nanjo politiko Jugoslavije in rekel, da je ureditev razmer na Balkanu samo zasluga previdne politike naših jugoslovenskih državnikov. Kakor se vidi, se Jugoslavija in Češkoslovaška dvigata na svojem ugled in dobivata vedno več velja-ve, Italija pa pada. Sovraštvo do Slovanov jej koplje rrob. »Corriere della Sera« vprašuje, kaj naj stori Italija napram mali antanti? Treba razčistiti sedanje megleno ozračje ln urediti razmerje do male antante na jeden ali drugi način, prijateljski ali sovražni, v glavnem do vodilnih dveh držav, Češkoslovaške in Jugoslavije, s katerima se veže Francija vedno intimnejše, brez vsakega ozira na Italijo. List pravi, da je to bridka osamljenost, ki vzbuja v Italiji strasti, in kl ne srne trajati več dolgo. Ali prijateljstvo ali sovražnost! Za jedno ali drugo se ima italijanska vlada odločiti! Na to je odgovor lahek: Kar je bilo doslej italijanske prijaznosti, je Dila le konvencijonelna, sovraštvo do Slovanov pa raste z naraščanjem moči fašizma. In Italija se fašizma še ni otresla, marveč se fasizem ćelo pripravlja, da prevzame vlađne posle v svoje roke. Kako daleč je potemtakem Italija od prijateljstva in od prave volje za mir in obnovo Evrope! Težke krize je še čakajo — napram katerim treba najiesnejše vezi na strani vodilnih držav antante, Češkoslovaške in Jugoslavije! Zlasti naši državi treba previdne in čuječe zunanje politike s posebnim ozirom na bli.mje čaše v Italiji. f'ansenovo parocilo o rus!rh bartunclh. Zeneva, 15. septembra. Pod predsedstvom Fieldinga (Kanada) se je bavila peta komisija Društva narodov dancs s poročilom dr. Nansena o ruskih beguncih. Višji komisarijat je ustanovilo leta 1921. Društvo narodov in dr. Nansen je imei v svojih rckah vodstvo od septembra onega leta dalje. Izvršilo se je dosedaj v pogledu ruskesa be-gunskega vprašanja ogromno delo. \ iiji kon:isarijat deluje v ozki zvezi z velikim številom mednarodnih in narodnih organizacij, med katerimi je treba posebno omeniti mednarod-ni kemke Rclcčega križa in medna-rodno zdru.ritev za pcmoč deci. Žal, da je bilo delo rr.oicno večkrat vsled pomanjkanja finančnih sredstev. Svet Društva narodov je mojrel 1. 1921. staviti na razpolajro samo 15"0 funtov Šterlinfrov, nrstopno Icto pa že 4CU1D funtov. Nckntcre vlnde so tekom časa tndi dale na ra/noln^o znatnejše svote, vendar v?a ta sred-rtva niti z dnlcka ne zad šcajo za Številne potrebe. S pomocjo mec7na-r^dre^a dclovre^a urada je p^sku-"al vi?ji k^rr!c"rijat, da bi preskrbel benmcem priliko za primerno delo. VelHc del ruskih beirtmeev. ki se na-hajajo v Evropi, je /e bil zaposlen, drrnrf ćc\ 7-e motrel 7ivcti s svojim! srrcMvi, d^čim so MH ostali stntf^oči v^led pomrmikanja ćela naverani na mednnrodno pomoč. Posebna pozornost se je posvečnla rrskim beki*^ deHvrev in tisoč dn'nkov. BoWar!ia skr^i 7a rlsoč otrok in ie <*-»ta 7J»veHa Msočem bernncev. Ve-lfVe ^^koče novrroča transportno vpr^^Jtnie. Pof^stnma se ne more doMti Ide^tltetnih irkazniV. notnih vlntniov pa sploh ne. JunVt^nf no-1^**1 hecimcev se Ima na bH^nii bo- doči konferenci razpravljati in urediti. Ker je plaćala an^leska vlada 150.OCO funtov sterlin^ov, je sprejel višji komisarijat odgovornost za 4600 beg:uncev, ki se nahajajo v Egiptu, v Jugoslaviji i» na Cipru. Predlaga se resolucija, ki za-hteva, da naj vlade ruskim begun-cem dovolijo pristep v njihove narodne posredovalnice za službe, da | pridejo tako v položaj, v katerem bi mojxli dobiti kr.ko delo, ki bi jih pre-hranfcvalo. Nadalje se ima resiti vpra^an.ie identitetnih izkaznic in potnih listin. Pe-'ele, ki prihajajo v ; P'štev za prise!jevanT"e, naj bi dovo-| IPe ruskim begiincem posebne olaj-šave. V razgovoru se je društveni svetnik Ador zahvalil višjemu komi-sarju dr. Nansen u za njegov ogromni trrd in za vztrajnnje. Kot pred-secinik mednarodnera komiteja Rdečcga križa, ki dclnje skoraj dnevno skupno z višjim komisnrija-tom, nr^Iafa Ador velike težkoče, katere je premagal Nansen s svojo sposobnostjo in s svojim optimizmom. Delcrati mednarodnega komiteja Rdečecra križa vseh dežel so višji komisarijat podpirali in pomoč je bila usnešna, pa tuđi zelo obsež-na. 150.P00 beernccv je razdelienih po Rusiji sosednih državah. Vlade teh dežel so doprinesle že znatne žrtve, a to še vedno ne zndostuje. Treba je. da Društvo narodov višji komisarijat krepko podpira, da bo mo?rel ^voje humanitarno delo uspe-"rto nadijevati. Mednnrodni komite Rdečesra kri/a hoče pri tem delu mednar^dne solidarnosti sodelovatt in Društvo narodov ne more storiti nič druceodpt*aM ▼ Marijanskih Lažnih državniki male au-tante. Ta pogodba ima vojaški značaj hi 5o jo pod pisali dr. BeneŠ za Č€5koslova-ško, Nikola Pašić za Jugoslavijo, Dtica za Pomunijo in Narutou-icz za Poljsko* Pogodba se glasi: »1.) Pogodbene stranke se obvezuiejo, da bodo s skupni«! silami branile »statue quo« v Srednft hl Vzhodni Evropi. 2.) Vsako ogroževanjd ene ali več držav od drugih držav se b« smatralo kot orgoževanje male antante. 3.) V slučaju, da bodo ena ali več po^ godbenih držav primorane k intervenciji proti drugim državam v zaščito svo-jh interesov, se zaveznice vnaprej ob-vezujejo, da se bodo medsebojno o tem obvesčale ter se sporazurnevale o mo-dalitetah skupne akcije. 4.) Vse upravi-čene reklamacije pri drugih državah sa bodo vršile skupno in sporazumno. 3.) Pogodbene stranke se obvezujejo, da »6 bodo v slučaju vojne medsebojno podpi-rale z vsemi svojim! vojaškimi silanri hi z vsemi razpoložljivimi sredstvi 6.) Tai pogodba se ne da v javnost.^ = »Versaillsko pogodbo irebđ rastrgati na kosce«. Po poročilih, ki so do^ 51a iz Ne^^orka v Pariz, je vrgel C\o\ menceau v areno mednarodne poliHw rovo bombo s svojo izjavo, podano &9& trudniku lista »New York World«, d{, treba versaillsko pogodbo raztrgati j& drobne kosce. Clemenceau pravi, dj U ta pogodba »produkt kapricijoznd dobi^ in sodi, da je radi tega brez vsake vr*cil nosti in ako se ne zgodi kaj zelo pr&> vdarnega s strani poklicanih činiteljev| se je bati najstrašnejšega nemira in ne* reda na svetu. Ako se Amerika, Ansrllj^ in Francija ne bodo držale druga oli drugi, kakor nekđaj, jih zadene tisocU premagancev, to je usodaf ki je sedaj žc porazila solidarnost zmaaovalcev. Clemenccau je že malo poprej obdolžo-val Zedinjene države, da so zapuatfl© svoje zaveznike takoj po sklenjanam miru. Clemenceau je pripravljen, da svojo pozicijo na mirovni konferenci v Parizu brani približno po nastopnem »a51-nu: povedal bo. da Je ta Čas nasvetoval neposredno skupno rešitev reparacijake-ga vprašanja z določenim plačilnim nacrtom, kateri bi bil. kakor se s«daj sodi, najboljši, toda takrat ni dobil potreb-nega Stevila glasov. — DruStvo »Darrto« je Imolo pt^d kratkim v Zadru svoj kongre«, kater«-ga se je udeležilo okoli 400 ljudi iz TttXr-nih krajev Italije. Na tem kongresu se im župan Persicalli bridko pritoževml 6 usodi zadrskega mesta, ki je stisnj«T*o r czke meje. izražajoč obentrn upaiie Zadra na boljšo bodočnost. Ministar Aafld je v svojem govoru nazlaSal dotci«ad italijansko ujedinjenje, kar pa Je izzvalo ogromne ugovore. Anlle je bil pri «a-stopu sprejet z aplavzom, ki pa se je *%* daj izpremenfl v burno protestiranje na* Josip Kottanfrvect Prvi nastop obflnskega redarja Simna Kaluže. Kob«c Gospod k«mtoftr bftbna z desnico po tnlzl levica drži smbUo in *olCe z njo po ti eh Muntca velik nr» zadoveljstva. Samo za hipec ga Se p©svari neki glas, raj pazi, a Šime mu aatlsne »fesa, m-mili in iilijo vaše v e«em požirku vso •grornno tekoeia« iz sveie velike eaše. S !•■§ je niereva ueoda zapeiatena. 7.% čez nekoliko hipev se dlvignejo v njegovi glavi nadvte lepe mieli. Anjelei za-pleJcjo ekoH njega, edpre se velika raz-svetljtna dvorana, v njej sviraj© nevid-ni sodci. se vrstijo v lahkli kelokarjlh kratkokrila dekleta razpuščenlh, kak*r zlato se blcSčečih dolglk lai, baržuna-stih lo velikih, toplih očU U po taktu to- ga plesa pritrkuje po veliki mizi Šimno-va desnica, prikimuje Široka četvero-kotna glava. Šime ie blažen kakor Se nfledar v življenju. Vnovič napolnfjo čaše, vnovič Izpi-iejo. Čukov izgine iz sobe, se nekoliko opoteče, a se kmalu vme s tamburica-mi. Vsak vzame svojo ln io u glasu je. Preden začnejo udar jati. pomežlkne Polde svojim tovariiem, v hipu je Šim-nova čaim zopet polna, a pravtako v hipu zopet prazna. Zarotili so se proti njemu. Ubogi komitar. danes poplaSai drago svojo lahkomiselnost! Tamhuiioe udarjajo red»o hHrole, httrtje. Dnđbt tojc, vrtokt . . . Šime odpale sabljo w io položi zraven sebe za brbot na kiep. Na njo nasloni ka»« in »otegne s tolsfa roko preko čela. Vroče mu prihaia. Se ga ©b-sije svetel trenottk, spomni se gospoda Đlčka in svoje obljube. To4a Vaj je do-živel daaes. kar bi bilo vredno repor- tirati Bičku? Kaj je pravzaprav storil korisrnega v teh dolgih urah? Zdi se mu, da ni Se nikdar v svojem življenju tako Bogu čas kradel kakor danes, ko je nastopil svojo novo službo. Prej, do-kler je Se sekal drva pri SrSenu, je bilo \se d rogače. Za hlpec se mu stoži po teh minilih časih. Sršenovo dvoriSče se ćvigne pred njim, vse prepluto s solnč-nimi žarki, vse prežeto z leplmi spoml-ni. Strese z glavo, s slio se odtrga od teh sHk in začne misliti zopet na Đič-ka. Da, zadnji ias ie, da se dvigne, ura bo devet, do desetih im« službo, potom mora Se k ĐIcicu . . . mora . . . Pa tu-Kaj sedl ii vije . . . m krade im Đogn in se pajdaii z tadmi kl b\ bili lahke njegovi shiori . . . z ljuibni, hi bi 5h pravzaprav moral »ekflcaH na odgevor zaradi nflh nepodobnost« . . . Tamburice'»a udarjaio, vedno hltre-je, hltreje. Družba poje, vriska . . . Na*?nkrat se «• srodi prekl^^ -•• som. roke pograbilo »o čaSah. »?Avio komisarlc Šime se zdrami, ves zmešan prime čaSo in pije z njimi do dna. »Još!c vpije Cuk. »JoS!« vpijejo za njim drugi in iz-livaje skrivaj čaše na tla. »JoS, joS!« zavpije sedaj tuđi Šime in zopet izvrne. Krohot po sobi, krčmar se drži za trebuh, tamburice zopet udariio . • . Čuk poje: »Junak sam k Like, preskočtt 6u Kulpu 5avy, trajlala, poljubit ću moju dragu, hopsasa.c »Vlvat komsfc In vse poje: »Preskočlt cu Kulpu Savu, traj- Ult. poljubit ću moju dro««, hopsasa.« Sime pritegne, rjove . . . Hlpoma »e dvigne. poriue iraven sebe sed«čega Zakotnika s kloni, se opoteče proti kotu in si zavlha rokave. Na to pokale zadnji del svojega telesa ter s* ▼ kotu postavi mi glavo. S pođkovaAimi tož- kimi čevljl cepeta po steni, da ođleiav« belež po sobi. Tovariši ploskajo tn zasviraio Ho-račnico. Šime cepeta, naenkrat začne prllatl . . . zvrne se kakor klada po tlek Tovarili svirajo koračnico . . . pld-Sejo okoli njera . .. Ne dolgo potero se pretnflra tz Na-cetove krčme tih sprevod po tomnih tr-Skih ullcah. Šlmna so položili na Nace-tove nosllnice, na obraz so mn porez^ nili uradno kapo. Štirje ga neso. Cukov stopa pred uosilnieo z golo sabljo v to ki. Pred šlmnovlm stasovonje« se ustavljo ln ga na raiilo položljo v mehko rosuo travo. Potom witfco«a s*pof6 »Blagor mn, ki se spo&Je«, potikajo M> okno ter izginejo. Student, šimnove sestre ste, ođpre vrata bi posveti strieu v obra«. Potem se vrne v sobo, prinese dobel koo ter ga skrb no odene , . t ^stran ^r >SLOVENSKI NAROD« dne *& septembra 1922. blev. 2Tb. yzočega občinsirtt. Z nekegai rjalfcona so mu razvili pred obraz zastavo splitske-ga mesta, češ, glej »zastavo Sa neodro-šenega kraja«. Minister Anile si je Iz svoje zadrege pomagal s tem« da je re-kel, da je v prejšnjem svojem sovom imel v mislih »moralno« italliansko ujo* dinjenje. = Maršal Frencfc ▼ Carigrada. Maršal French ie dobil od angieSke vlade nalogo odpotovati v Carigrad, da prevzame vodstvo specijalne komisije. Maršal je ie odpotovaL = Angleški dofgovt »Newyork He-raldc poroca. da Anglija namerava poravnati svoje dolgove Ameriki neodvisno od položaja v Evropi. Vlada je izjavila, da zacne s plačilom 15. oktobra, v Času ko izteče rok polletnih obresti od 125 milijonov dolarjev. e= Grška — republika? »Intransi-geantuc poročajo iz Carigrada, da je prišlo na otokih Hios in Mitilene do velikih nemirov. V Mitilenah je narod od-stavil kralja in proglasil republike = Pomoč gladujočim v Rusiji. Beo-fcrađ-ko - sarajevski odbor za pomoć* giadujočim v Rusiji posije koncem t m. ,v južno Rusijo (Aleksandrovsk) svojo misijo, ki bo razdelila tam gladujočim moko v vrednosti nad dva milijona D. Poleg tega bo te dni odbor zbiral v Beogradu prispevke za obleko, čevlje in perilo, da s tem pomore gladujočim. ki jih caka oštra zima. Odbor prosi javnost, da mu pri tem čim več po-magau =3 Belgijske zahtere in nemški časopisi. Vsi nemški časopisi so proti za-htevi Belgije, da Nemčija plača na račun reparacije 100 milijonov v zlatu. Na ta način bi izgubila marka še po slednje kritje v zlatu. Tuđi merodajni krogi v inozemstvu smatrajo, da so te zahteve Nemčije neizpolnjive. = Iz sovjetske Rusije. »Times« fcoročajo, da so bili metropolit Benja-min in njegovi pristaši, ki jih je obsodil revolucionarni tribuna! v juliju na smrt, 10. avgusta ustreljenl v Pe'tro-gradu. — Po poročilu iz Rlge znaša proračun vojnega komisarja za leto 1922-23 400 milijonov zlatih nibljev. To je 34 odstotkov vseh izdatkov v dr-žavnem proračunu. MINISTRSKI PPEDSEDN1K PASlC V PRAGL — Praga, 18. septembra. flzr.) Mlnistrski predsednik Nikola Pašić je prispel danes opoldne iz Marijanskih Lazen ter je posetil jugoslo-vensko poslaništvo, ki je priredilo g. \ Pašiću na čast intimno večerjo. Ve-čerje se je udeležil za odsotnega dr. Beneša minister vojno U d r ž a I, razni diplomatje in ČeŠkoslovaški politikl Ministrskf predsednik Pašić odpotuje jutri v Pariz in nato v London. Njegov povratek v Beograd je pričakovati koncem tega meseca. Dopisi. — Ob 40. obletnlcl JttrfiCere smrti. fcLfcbezGĐ do domovine je najlepše in naj-stalniše med takoimenovanimi blagimi čut-stvi v človeku.« Jos. J u r č i Č. — Dne 8. t m. se je vršila na Muljavi ob 15. popol-dne proslava 401etne smrti naSega pesnica !n pisatelja Josip Jurčiča. Pred rojstno hišo Jnrčičevo, ki stoji tabla z Jurčičevo sliko, na koji je napisano: »Tukaj se je rodil pisatelj in pesnik Josip Jurčlč 4. mar-tiia leta 1844.c. Tu se je zbralo obilo naroda, riišica je preprosta. Obdajaio jo kroginkrog sad na drevesa in nasproti tej hišici stoji velik kozolec kjcr se je vršila predstava. Gospodar temu posestvu je Anton JurčIC, sedal 76 let star in ima v niši poročenega srna. Ta družina nam je tuđi ponudila spomlnsko knjigo JurčiĆevo, t katero smo posamezni zapisali svoja Imena. — V kozolcu Je bfl napravljen pri-meren oder, postavljene klopi, skupaj ibite z ćeskami in ob 15. se je pričela predstava. Zastor na odru se dvisne jo prikaže se mlad kmetski fant, ki nas je pozdravil z lepimi in umestnimi besedami, omenivši 4C!ctn!co smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Potom se je izvrSila igra »Deseti brat«, kl je dramatizirana po Jurčlčevem romanu. Igra je prav lepo uspela in so mladi kmetski fantje In dekleta izborno resili svoto nalogo. Pohvaliti moramo mladeniča, ki je Igral vlogo »Desetega brata« kai dobro, kar je vzbujalo mnogo smeha med poslu-s'alci v kozolcu, ki je bi! nabito poln. Sledile so na to točke: Srečolov in šaljiva po-Ita. Po Izvršit vi programa je narod rajal na velikem prostoru pred Jurčičevo hišo. Postavljen© ao bilo mise, kro* njih klopi, vinotoči in prodaja jestvin. Na posebnem prostoru je bil pa ples. Vse je bilo svečano in z zastavmnl okraSeno. Kar nam pa ni ugajalo, ic b0o dclstvo, da se ni toCIlo dobro dolenjsko vino, ampak nekaka rde-Ca brozga, ki ni nobenemu ugajala. To jo bilo tuđi krivo, da so mnogi gosti ie zgo-daj, ko se je mračilo, zapustili Muljavo, tskajoč si drugod boljSe vinske kapljice. To nam sicer ni grenilo lepih ur, kl smo jih uživali ob lepi predstavi »Desetega brata«. Tako srao preprosto, a $rCno proslavili moža kremenitega značaja, pesnlka In prijatelja Josipa JurčtCa, kl Je naplsal verze: »Trd bodi, neizprosen, mož Jeklen, kadar braniti Je časti m pravde narodu in lezlku svojemu.« — Slavnost Je posetlio veliko inteligence Iz Ljubljane, St Vida, $Učne in bližnjih krajev. PlamteCa borba za Carigrad In Đardanele INTERESI JUGOSLAVIJE V GRŠKO-TURŠKEM KONFLIKTU. KONTERENCE DR. NINClCA. ^- London, 18. septembra. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčić je danes prispel v London ter je konferiral o položaju v Mali Aziji z Lloyd Georgeom in cunanjim ministrom lord Curzonom. Na Čast ministru dr. Ninčiću ie priredll ve-čerjo znani državnik Churchill, katere sta se udeležila tuđi Lloyd George in sir Robert CeciL Zunanji minister dr. Ninčić je izjavil uredniku »Dail Cxpres-sac: »Vsak poskus Turkor prodreti z oboroženo silo v Evropo bi vzbudil v kraljevini SHS vrlo slab vtis. Do sedaj položaj primerno oceniujoči oficijelni krogi bi bili v tem slučaju primorani* da bi resno ocenlli ustvarjeno situacijo. — Beograd, 19. septembra. (Izv.) Kakor poročajo listi, se zunanji minister dr. Ninčić v najkrajšem času povrne v Beograd. — London, 18. septembra. (Izv.) Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčić je danes dopoldne dospel iz Pariza v London, da konferira z Llovd Gejr-geom o položaju na bližnjem Vzhodu. — Pariz, 1S. septembra. (Izv.) Pred svojim odhodom v London je včeraj ju-goslovenski zunanji minister dr. Ninčić posetil italiianskega poslanika grofa Sforzo. 2 njim je imel daljši razgovor. — Pariz, 18. septembra. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčić se je izjavil dopisniku »Dailv Expre$sa«, da bi poizkus Turkov prodreti z oboroženo silo v Evropo, napravil v kraljevini SMS zelo slab vtis. Vodilni krogi. ki sedaj drugače presojajo situacijo, bi bili primorani započeti odločno akcijo in bi ne mogli ostati ravnoduSni. — Pariz, 18. septembra. (Izv.) Listi javljajo iz Zeneve: Jus:oslovenski delegat, bernski poslanik Jova-n o v i ć, vprasan na skupsčini Društva naredov o stali5ču jugosloven-ske države glede posledic zmag Ke- mala paše, je izjavil: StaliSče balkanskih držav jo za sedaj rezervirano. Kar se tiče turskih zmag hi njenih posledic vlade balkanskih narodov spremljajo najpazljlvejše vse dogodke. Kraljevina Srbov, Hr-vatov in Slovcncev in njeni zavezni-ki nameravajo zavzeti ono stališce, ki bo posledica do?ežene?ra sporazuma med Parizom in Londonom. Jugoslavija sama nima dovolj sred-stev za samostojno intervencijo. — Pariz, 18. septembra. (Izv.) Pred svojim odhodom v London je zunanji minister dr. Ninčić izjavil, da hoče jugoslovenska vlada v seda-njem grško-turškeni konfliktu pred-▼sem varovati Interese, ki «o zajamčeni kraljevini SiiS v neuiUski mirovni pogodbi. KONFERENCfl V ZUNANJEM MINI-STRSTVU. — Beograd, 10. septembra. (Izv.) Včeraj dopoldne je cđpravnlk Grčije ponovno obiskal pomoćnika v zunantem ministrstvu Oavrilovića, Vodila sta dalj-še razgovore o dopndkih na bližnjem Vzhodu. Oavrilovića je za tem posetil tuđi angleški poslanik sir Edvard Young. Zunanje ministrstvo pa so dalje posetili tuđi odpravnik franeoskesa poslaništva, češkoslovaški odpravnik, romunski in bolgarskL Razpravljali so isto vpraša-nje. — Beosrad, 10. septembra. (Izv.) V2eraj5nji obtek angle$keg:a poslanika «ir Pdvarda Yotinga in drugih dtplnma-tičnih zastopnikov v zunanjem ministrstvu je bil Ie Informatlvnega znaCnja. Angleški poslanik se je pred vsem in?3r-mlral o stališču naše vlade štede najho-vejSe akcije zaveznikov In gfeđe zaatcv Jugoslavije. RUSIJA SOLIDARNA S TURClJO, — Berlin, 19. sept. (Izv.) Nota ru-sl.ega komisarja angleSkemu zunanjemu ministru je vzbudila v berlinskih diplo-matičnih krogih splošno senzacijo. Nota komisarja Kurhana je pisana v zelo od-ločnem slogu in veli: Sovjetska vlada Rušile se čut! po-polnoma moralno vezano na pogdbo, sklenjeno leta 1921. z angorsko vlado v MoskvL Ta pogodba določa tuđi, da so Dardanele svobodne za trgovske la-dje. Statut paroplovbe skozi Dardanele pa se ima izdelati končno sele te daj, >NAROIWI USTY€ O POLOŽAJU NA BALKANU. — Praga, 18. septembra. (Izv.) »Narodni Listv« priobčujejo daljše situacij-sko poročilo iz Beograda o dogodkih v Mali Aziji in o stališču beogradske vlade r.apram Kemalovi akciji. Med drugim naglašajo, da je napravila angleŠka nota v merodajnih krogih delno vznemir-jenje, ker znači nota to, da na] i druge države pristopuo k akciji proti Turčlji ter odpošljeio čete ▼ Tracijo. Smatrajo pa za gotovo, da bo med Francijo in Anglijo dosežen popoln sporazum. Beogradski kabinet se ie odločno Izjavil za ohranltev statusa quo na Balkanu, vendar bi jugoslovenska vlada ne videla rada, da bi Turčija dobila večji del Tracije, zato bo rudi z ah te vala del ozemlja v pravcu proti Solunu. »Narodni Listv« dalje javljajo, da se je na poti v Zenevo ustavil v Beogradu bolgarski ministrski predsednik Stam-bolijski, ki ie odločno izjavil, da ie boi-garska vlada dala obmejnim četam strog ukaz, da se izoglbajo vsakrSnim spopa-dom. Ražen tega je Stamboliiskl tuđi iziavil, da namerava v Ženevi pri Dnt-§tvu narodov zahtevati izhod Boigar-ske na morje, ki ga ii garantira mirovna pogodba. UTRJEVANJE CARIGRADA. — London, 18. septembra, (Izv.) »Daily Telegraph« javlja iz Carigrada, da se v okolici Čanaka kopljejo rovi in utrdbe v svrho obrambe Carigrada proti Kemalovlm četam — Pariz, 18. septembra. (Izv.) Po poročilih iz Carigrada Mustafa Kemal paša še ni povsem odločen, če naj koraka s tursko vojsko proti Carigradu, ali naj krene proti Turkestanu in Mezopotamiji. Vesti, da so Kemalove Ćete ea-vzele Mosul, ne smatrajo 5e za ver-jetne. NANSENOVA AKCTJA ZA ORSKE BE-GUNCE. —. Zeneva, 18. septembra. (K. B.) Peta politična komisija je danes raz-pravliala o predlogu dr. Nansena glede pomožne akcije na korist beguncem ▼ Smimi. Resolucija pooblašča dr. Nanse-na» da organizira pomožno akcijo za 250.000 beguncev. Svet DruStva narodov stavi dr. Nanscnu tuđi gotova de- ~*xna sredstva na. razpolago, . ko se doseže sporazum s sosednimi dr-zavami, t i. dr/avami Crnega morja. Nota dalje izraza popolno zadovoljstvo, da se Je Turčija uprla diktatom sevreskega mira in da ]e Turčija znala braniti svejo neodvlsnost. — Berlin, 19. sept. (Izv.) Sovjetska Rusija v noti na angleškega zunanje sa | ministra tud] med drugim izjarlja, da \ odklanja vse sVlepe morebitne konferen- j ce t Đenetkah a!i kfe drugod, kl se ti- j čejo ureditve vprašanj bližnjega orijea- j ta. V SMIRM JE KUGA. — London, 19. septembra. (Izv.) I »Daily Tclegraphc javlja: V Smirni je ! Izbruhnila kuga. Zveza med ladjaml in brodovjem je popotnoma pretrgana. RAZPIS NOVIH VOLITEV NA GR-ŠKEM. — Atene, 19. septembra. (Izv.) Gr-Ska vlada je sklenila razpust parlamenta in razpisatl nove volitve. ROMUNSKO-POLJSKA VOJASKA KONVENCIJA. — Bukarešta, 19. sepi (Izv.) Pred svojim odhodom je maršal Pil-sudski imel daljši razgovor s šefom romunskega gcneralnega štaba Cri-steseom. Razgovor je vcljal romun-sko-vojaški konvenciji, ki Je neposredno pred zaključkom. MADŽARSKA DEFINITIVNO SPREJETA V DRUŠTVO NARODOV. — Ženeva, 16. septembra. (P. B.) Plenarna skupščina Društva narodov je danes definitivno resila vprasanje sprejema Madžarske v zvezo. Holandski delegat Ludon je poročal, da je peta politična komisija soglasno sklenila predlagati sprejem Madžarske. Predlagat je, da skupščina predlog sprejme. Češkoslovaški delegat O su disk i je v imenu male antante izjavil, da more sprejem priporočati z ozi-rom na svečano obljubo jrrofa Ban-ffyja in da bo isti duh, ki preveva člane Društva narodov, zavladal tuđi na Madžarskem. Odrejeno je bilo nato poimensko glasovanje. Madžarska Je bila soclasno spreleta v Društvo narodov. Predsednik je nato objavil sklep madžarskim delegatom ter jih pozval, da zavzamejo določena jim mesta v skupščinl. Izld jrlasovanja je bil sprejet z viharnini ploskanjem. Sol sivo. — V prvi tetnfle drž. tr^ovske aka-demT)e v Ljubljani se sprejmejo Se ne-kateri nčenci, ker nekaj onih. ki so se bili prijavili ob koncu prctekicga 5ol-skega leta, ni pravočasno pri§lo k početku pouka. Ravnateljstvo. CGPfefUfc Dr. Vmko OresorfSs HIPOTEKARNA BANKA JUGO- SLOVENSKIH HRANILNIC. V posvetovalnici mestne hranilnice ljubljanske se je vršil v soboto dne 16. i t. m. ustanovni obeni sbor »Hipotekar-; ne banke jugnslovenskih branilnic«, kl se je ustanovilo namesto »Kranjske de-ielne banke«, ki likvidira, in sicer v cliliki delniške družbe z delniškim kapitalom 10,000.00-0 kron. Nova banka pre-vzame vsa aktiva in pasiva »Kranjske deže?ne banke«. Poroštvena zaveza bivSe vojvodine Kranjske napram upnikom »Kranjske deželno banke«, katerih terjatve so nastale do dejanskega prcvzcma »Kranjske drvelne banke« po Hipotekarni banki jugoslovenskih hranllnic« vsled likvidacije »Kranjske deže'ne banke« ni tangirana. »Imovina bivše vojvodine Kranjske«, ki jo zastopa sedaj dežclna vlada za Slovenijo, dobi toliko delnic po nominalni vrednosti, kolikor bi zna-šal čisti presežek imovine »Kranjske de-/elne banke«. Te delnicc tvorijo del ■ imovine bivše vojvodine Kranjske. Imovina bivše vojvodine Kranjske mora biti zastopana v upravnem svetu nove banke z dvema članoma in v nadzor-stvenem svetu z cnim članom, ki jih ! imenuje za vso poslovno dobo upravne-Ka oziroma nadzorstvenega sveta zako-\ niti zastopnik oziroma naslednik »Imovine bivše vojvodine Kranjske«, sedaj pa predsednik deželne vlade za Slovenijo. Prepustitev gorenjih delnic dražemu činitelju se sme izvesti samo, ako se bivša vojvodina Kranjska istočasno razreši poroštvenc zveze g'edc »Kranjske deželne banke« s tem, da prevzame jamstvo za obveze »Kranjske deželne banke« drug enakovreden činitelj (ena-kovredno samoupravno telo ali država). D c 1 o k r o g družbe je: I. v interesu jugoslavenskih regulativnih hranilnic pospeŠevati medsebojne poslo\-ne zveze in organizacijo hranilnic. II. zaupani denar, zlasti v interesu hranilnic, po Lanenih predpisih uporabljati. Borzno-špekulacijski posli na lastni ali tuji ra-Čun so izl'ljučeni. Delniška glavnica znaša 10 miliio-nov kronf razdeljenih na 25.000 polro vrla?anih delnic po 400 kron, ter se sme po sklepu občnega zbora zvišati do 50 milijonov kron. Delnice se glase na ime. Prepis delnic v knjizi na kako druso ime se more v slučaju prostovoljne prodaje delnic Izvršiti Ie s pismenim pri voljenjem upravne sa sveta, ki to privoli-tev daje po prostem preudarku. Upravni svet, ki obstoji iz 10 članov, voli iz svoje srede za dobo vsakega poslovnega leta izvršilni odbor, ki neposredno vrši bankine posle. Izvršilni odbor obstoji iz predsednikov in 2 članov uprav-nega svc;a. bankinih ravnateljev in proknristov. Banka stoji pod zakonitim državnim nadzorstvorn, katerega izvr-vršuje državni komisar; njemu pristoji pravica prisostvovati občnim zborom in sejam tipravnega sveta, h katerim ga je povabiti. Delniški kapital 10 milijonov kron so vplačali ti-le zavodi: Mestna hranil-nica ljubljanska l,S50.000, Mestna hra-nilnica v Mariboru 500.000, Mestna hra-nilnica v Kranju 700.0OO, Mestna hranil-nica v Kamniku 40O.0OO, Mestna hranil-n?ca v Kočevju 2^5.000, Mestna hranilni-ca v Čmemlju 150.000, Kranjska hranil-nica v Ljubljani 1,100.000, Hranilnica kmečkih občin, Ljubljana 80.000. Občin-ska hranilnica Krško 130.000, Občinska hranilnica Vrhnika 200.000, Okrajna hranilnica Slovenji Gradec 100.000, Okrai-na hranilnica Rosratec 30.000, Okraina hranilnica Slov. Bistrica 25.000, okrajna hranilnica Konjice 100.000, Zveza slov. zadrug Ljubljana 4,000.000, Mestna hranilnica v Novem mestu 200.000. V upravni svet so bili izvoljeti!: Predsednik: dr. O. Fettlch, podpredsed-nik R. Kollman, dr. Karba, Josip Ogo-revc Ciril Pire, dr. Fran Cerne, dr. Jos. Lovrenčič, Ivan Pipan. Vlada je imenovala za člane; dr. V. Baltič, Dragotin Hribar. Kot namestniki v upravni svet: Janko Sajovic. Franc Voglar, Fran Pretnar, Ivan Zakotnik. V nadzorstveni svet 30 bili Izvolje-nl: notar Al. Pegan, dr. Vilko Maurer, ravnatelj Rudolf Vodeb, MiSko Reicher. Vlada je imenovala za člana: Matej Za-mida. V izvrSevalnl odbor je volil upr. svet: dr. O. Fettich, đr. V. BaltiC dr. Fr. Čeme. Iz navedenih podatkov lahko vsakdo spozna, da je delokrog tega no-vega zavoda zelo obllren in za razvoj našega narodnega gospodarstva izred-ne važnosti Čuditi se je Ie, da se je ustanovitev hlpotekarne banke od strani merodajnih činiteljev tako omalova-Jevala* akoravno je moralo biti jasno, da za obstoj »Dež*clne banke« nišo bili po preobratu dani nobeni pogoji več In da ta denarnl zavod visi takorekoč v zraku, ker ie garant »vojvodina Kranjska« prenehal, drugega garanta pa ni bilo dobiti. Zaradi tega je direktorij Kranjske deželne banke y svoji seji 18. marca 1919 sklenfl predlagati, da se Kranjska dežclna banka spremeni v sa-mostoini hipotekarni zavod v obliki del-niške družbe. Ta sklep je Kranjska de-želna banka predložila komisiji za za-časno vodstvo in likvidacijo deželne imovine, katera je 7. aprila 1919 sklicala anketo vseh zadružnih centralnih orga-nizacij v Sloveniji. Na tem posvetova-nju se je sklonilo, da se Deželna banka spremeni v delniško družbo s pridrž-kom, da 60 % dclniške glavnice prevza-mejo centralne zadružne organizacije v Sloveniji. Pravila za novo banko so se predložila 5. maja 1919 komisiji, ki jih je odJala dcžclni vladi z-\ Slovenijo v priirditcv. Ker ni bilo nobene rešitve, je direktorij urgira! pri dežclni vladi resite v tega vprašanja 14. aprila 1920, komisija za upravo kranjske deželne imovine pa z dopisom 15. junija 1920. Toda stvar ni Šla naprej kljub osebnim inter-vencijam. Sele dne 29. aprila 1921 je imenovala deželna vlada proponentski odbor 5 članov, da izdcla pravila za hi-potekarno banko. Ta odbor se je nemu-dorna lotil dela. izdclal pravila in jih prcdložil vladi. Ministrsrvo za trgovino in industrijo je ta pravila odobrilo in sklicati bi se imel ustanovni občni zbor. Sedaj so pa rastale neke dlfcrcnce med pokrajinsko vlado in proponentskim odborom glede razdelitve delniŠkega kapitala in zopet je preteklo nad eno leto, preden se je mogel sklicati ustanovni občni zbor. Umcvno so sedaj pogoji za novo banko veliko bolj neugodni kakor r>i pa bili pred 3 leti, ne glede na izgubljeni dobiček. Koj ko se ugotovi aktivum dcželne banko po izvršeni likvidaciji, odstopijo zavodi, ki so sedaj pođpisali in vplačali delnice, sorazmerno toliko delnic »Imovine bivše vojvodine Kranjske«, kolikor bo znašal ta aktivum, vendar ne več kot eno četrtino vseh delnic Upajmo, da je sedaj ta trnjeva pot likvidacije »Dežeine banke Kranjske* in ustanovitve »ttipou&aroe ban&e* s tem končana, —ST S-rlnjski sejem v Maribor«. Ma svinjski sejem dne 15. t m. so ie prijmaio 291 svini. Ccne: mlndi prašiii 5—6 tećnov 450—5CX) K, 7—9 tednov 900—1000 K. 3—4 mesece 1500—1600 K, 4—6 tednov 1800 do 1900 K. 8—10 tednov 2600—3500 K, 1 leto 4000—4500 K. 1 leto in pol 500 do 52^0 K. Kilogram žive teže po 55 — 66 K. —E Dogovor o Izvoza vina iz Jugoslavije v CeškosIovaSko, V petek, dne 15. t. ra. se je podpisal v Beogradu med zastoprtf-ki naše in češkcslovažke vlade dogovor, na podlasi kateresa se sme iz naše države v Češkoslovaško tekom enega leta izvoziti 150.000 hl vina brez doseđanie omejuva. namreč da mora voznik nakupiti najmanj eno tretjino Lzvožcne količine \ina na C*-Skoslovaškem- Obenem se ie dalo čeJko-slovaškim pivovamarjem dovolj enje, da smejo v istera časa izvoziti k nam enako količino piva, pri čemer se Je dalo Ceho* slovakom olajSave pri carinjenju piva, pri katerem se prizna odbitek 20% za taro. Obe državi sta se zavezali urediti prevoz vina in piva, carinjenje, prevoz in carinjenja prazne posode tako, da se vse te manipulacije čim najbolj olajša- Uvoz vinskih vzorcev od nas v češkoslo\*aško v koli-činah do pol litra od vsakc vrste vina Je prost carine. Certifikati 0 provenijenci, ana-l!zi \ina in dalje žlsi na sodih. Izdani ođ oblasti enc teh dr?av, primala bo i dru*« država. Pole? rsjoraj omenjenejra kontingenta vina, ki je namenjen za direktea konzum. sme se iz naše države izvoziti vsaka mnoflna vina za tranzit ali prede!a-vo (v konjak, peneča In sladka vina itd.V, v svrho eksporta iz Češko si ovaške. —g Naknp ozlmncsa žita. V zrnisJti o31oka minlstrstva polleprlvrede 1 vode s dne 6. septembra 1922.. 5t. 24852, se nakupi večja množina (semena) ozimnefra žita. Pravico do nakupa tega semena. kl se bo oddajalo no nabavni cenl. Imalo samo oni posestnlki, ki so trpeli ?lčodo vsled elementarnih nezsod v tekočem letu. Vsled tesa se ti posestniki (v mestnem okrožj.i) pnzivljajo, da se v tekn 8 dni prislase pri r>odr>!sanem mestnem magistratu (trospo-darskem tiradu) In naznaniio koliko in kakSnejja semena bodo potrebovali za bti-žajočo se setev. —Z Prod?5a ietov!h deste. Uprava rra^čine Snc^nik. pošta Stari trg pri Ra-VeH« bo prodala dne 30. sept. t. 1. ob 1(\ tiri dopoldne 8H0 m$ stihih Jelovih d^k potom ofertalne licitacije. Predmetni odaš Je v plaami trpovske in obrtnišive zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. — % Derlz« hi valute. KaVor mano, se je- pri deviznih Ođborih pri Narodni banki ukinilo izdaianje odobreni za m* kup d?viz do 16. septembra. Sedaj Je Oe-ncrninl Inspektorat z odredbo T br. 1525t podaljSal to ukiniter do vStetejta 2^. sept. V tem času se more?o dt»ti odobrenja ražen v dosedanjih Izjemnfh prfmerlh, natnrefi. Ce se dokaže s tovomim listom ali avlzom, da Ic blago že doSlo !n ga je treba tako! p!a-Catl, rudi tedaj, ako se dokaže, da treba blago, Ce rudi ni Se đnlflo, plaCatl do vSte-te^a Sn. septembru 1922. —Z Tobačna tovama ▼ L9iihl)an1 bo prodala dražbenlm potom količino kom-postiranesa tobačnejra prahu. Ustna dražba se vr§i 2X sept. t. 1. ob 9. uri dopoldne v Tobačni tovanti. TobaČnl prah je izvrstno uporabljiv kot gnojilo. . ^L ^tcrv, i o Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Volitve v občinski svet Ijubljan-*ti\ so pred durmi. Komaj dva meseca ic nas ločita od dneva, ko bodo stopali Uubljanski volilci na volišče, da si*iz-bero novo občinsko upravo, vendar ni opažati nikjer nobencga pravega zanimanja za te volitve. Kaj je temu vzrok? Zđi se, da so stranke tako zaposlene z notranjimi svojinu krizami, da nimajo ne časa ne volje, da bi se intenzivnejše posvetile agitacijskemu delu. Kakor pre-življa demokratska stranka težko notra-njo krizo, tako sta tuđi klerikalna in so-cijalnodemokratska stranka zaposleni z notranjimi nesoglasji, ki jih zavirajo, da bi se posvetili s potrebno živahnostjo volilni agitaciji. Izmed vseh strank je najagilnejša, to je treba priznati, narodno socijalna stranka, ki prireja vsaj siiode, dočim vlada v vseh ostalih političnih skupinah v Ljubljani popolno mrtvilo. Ko je bil razpuščen občinski svet, se je zdelo, da se bo bivša koalicija v občinskem svetu udeležila novih voll-tev pod skupno zastavo, a kakor vsl znaki sedaj kažejo, so koalirane stranke ta svoj prvotni nacrt opustile. Za-kaj, ni težko uganiti. Strah pred kompaktno demokratsko večino je odpadel, zato se jim ne zdi več potrebno, da bi skušale ustvariti proti demokratom eno-ten blok, ki je sam na sebi težko izved-Jjiv. Vse torej kaže na to, da se bodo pri bodočih občinskih volitvah volilci delili še na več ne samo političnih, mar-več tuđi gospodarskih skupin* kakor pri preteklih volitvah. — Katere planinske koce so še ot-vorjene? Turisti, ki so priredili v nede-Ijo izlet v Triglavsko pogorje, nam pi-sejo: »Slovensko planinsko društvo« je pretekli teden razglasilo po časopisih, da ostanejo planinske koče do nadaljne-£a še otvorjene ražen Aleksandrove koče, ki se zapre 25. t m. Zanašajoč se na to objavo smo se napotili na Triglav, kjer smo pa našli vse koče že zatvor-Jene. Ali je to planinskemu društvu znano? In če mu ie znano, zakaj potem pravočasno ne poskrbl da bi se o tem obvestili turisti? — Poroka. Gosp. dr. Vladimir Orel. odvetnik v Gorici, se je poročil z gospodično Almo Dugullnovo iz Trsta, — Poroka. Včeraj v ponedellek zurtral se je poročil na Viču gospod Leo K n a -f e 1 j c kuJt inženlr, sin g. višjega nadre-videnta Juž. žel. AL Knafeljca, znanega slo-venskega turista, z gospodično Mar to Ko-renjakovo iz ugledne rodbine iz gori. škjh Brd. Bilo srečno! _ Mizarska stavka v Ljnbljanl konCa-nvu Med mizarsklml raoistri In pomo&niki je bil v soboto dosežen sporaium v tem smislu, da so mojstri dovolili pomočnlkotn 30% povišek dosedanjih mezd. S tem je bila stavka, ki Je trajala šest tednov, končana, Včerai so mizarski pomočnikl »opet pričeli z delom. — Stavbeno gibanje b ljubljansko ceste. Pišejo nam: Živahno stavbeno gibanje je razširilo ljubljanski mestni pomerij za ćele nove dele roesta. Kjer je lani bilo polje ali travnik, zrastle so lične vile in hišice sredi idiličnih vrtov. Posebno velja to o Mirju, ki obeta postati ljubljanski »Cotage^, prikrojen seveda našim malomestnim razmerarri. Vseka-kor bi bil lahko lepšl in okusnejši, da bi imel naš magistrat malo več smisla za taka vprašanja m bi ne prfcuščal graditi samovoljno kakor se komu zljn-bi, temveS bi bfl prlsilil graditelje, da prikroje svoje stavbe enotno famlsije-nemu nacrtu. Nemogcče bi bile poterrl v baračni Ljubljani stavbe, kl SO bolj podobne cementni kocki nesrđ stano-vaniski zgradbi. To'đa pustimo fo. Mno-jro hujše je drugo zlo. Ves ta novi mestni dei nima čest, dasi se Je začelo fu graditi že predlanskint Dnigod delajo ceste In pota že v naprej po stavbnent načrtii ter s tem" podpirajo" stavHeno gibanje. Nova zjrradba Ima na fe način takoj udoben dohod, Se več, graditelju je znatno olajšano sradbeno delo samo, ker mu je omogočeu Iatiefc dovoz jrradbenepra materijala. Pri nas se na vse to ne misli. Niti poterrf, ko so r.zrić-be že dogotovljene in morajo njih prebivale! gaziti brezdanje blato in bresti po globokih lužah. Kdor ne verjame, naj grre te rćm enlčraf na* lzprehođ na' Mirje. Tući bi bilo nnjno treba pođalj-S?ti BTerweisovo cesto fer Gorjupovo ulico "do OradaScice fer oHe zvejatl z ?e projektiraniml rjllcamf. Zima je pred durmi \n ako se ne izvršijo vsaj naj-potrefineJSa Hela talčoj, ne vemo kako bodo moscil pozlml In v $nesm tamkaf-^njl stanovale! !z svojm h« v mes?o. V bodoči obCinski svet Ircba bo podati mo?e, ki se bodo v resntel zavzell za korist! in potrebe meščanov, poseHno do sedaj yelo zanemarjenesra Krakov-sVrsra in Trnovskega predmestja. NaJ-nitfSe pa lahko ukrene hidl gosp. vladn! komisar. — O cenah na Bledii smo prffell ta-te dnr>f^. kl pa prfobCtilcmo rade volje, ker Je treba čut! vselej ob* Kvona, ako se hoCe spoznati resnfco: Zadnjt Cas w Je mtift^o pisalo po časopisih o neznosno pretfranfh cenah na BI eda. Tstotako so se ž« a zn- £ctka, dA &to pre4 kcUq rMn*Wt ponb* 19. septembra 1922. no po srbskih In hrvatskih časoptoth vcsfl, da je Đled popolnoma zaseden ter ao U tega razloga občinstvo naravnost svarili pred posetom Bleda. dasi )e bil Bled v resnlci pola sele v drugi polovici meseca ]uli]a. Pisci so se navadno skllcevali v svojih po-ročilih na ljubljanske cene. Pred tnenoj leže trije Jedilni listi iz druge polovice meseca avRusta, torej od časa, ko Je bila tu Bledu radi poseta udeležnikov sokolskega zleta najviija sezona, in scer ccnlk neke ljubljanske restavraclje in dveh večjlh ho-tclov na Bledu. Da se ne bo neupravičeno Skodovalo ugledu Đleda« navajam iz teh jedllnlh listov cene glavnih jedi: Prve Ste-vl!ke tnaCijo cene ljubljanske restavracije, dniRi dve cenl obeh blejsklh hotelov. Juha 5, 5, 6; ruska salata: 40f 40, 40; fini nare-zek: 70, 40, 40; goveje meso: 2% 2% 28; pečeni plščanci: 60, 52, 54: telečia pečenka: 32, 36, 36; svinjska pečenka: 42. 48, 44; biftek z jajcem: 36, 48, 48; zrezek: 44, 40, 44; prikuha; 10, 12, 10—12; salata: 14—20, 12, 10; kompot: 16—32, 16, 16; sir: 18, 20, 2S; gorke moenate jedi; 18, 20, 18; torte: 15, 16, 18. Pri tem se morajo vpoštevatl veliko večje cene vsem potrebSčinam, posebno mesu na Bledu, in pa to. da }e treba vso zelenjavo nabaviti Iz Ljubljane. — Stanovanja v hotelih tudl nlso dražja kakor v Ljubi.anl. Seveda se bo ta ali oni sklice-val na hotel Toplice« ali »Mainar«. Vpo-Stcvati pa je treba, da sta ta dva hotela urejena za mednarodno publiko in slcer luksurijozno. Večji režijski stroSki pa za-htevajo pač vISjih cen. V teh hotelih naj se nastani, kdor Ima dovolj sredstev za luk-surljozno življenje. V ostalih podjetjfh na Bledu pa so cene iste, oziroma ćelo nlžje kakor v Ljubljani. Toliko resnlci na ljubo. — Smrtna ko«u Umri ie v Vlžmarjih pti Ljubljani vsem, slasti pa Kamničanom dobro znan] učitelj Avpust StefančiC, ki Je bival med njlmi dokih 36 let. PokoJ-nfk Je bil blaga duga, vesel dru?abnik in Jako dober in nadarjen pevec. Njecrov iz-redni tenor Je bil poznan ne Ie v Sloveniji, nego tuđi Izven cf]e domovine. Porreb dm-gega pokojnika bo ▼ gredo, 20. t. m. ob 17. ir ViifmarSev na ?entviđ«:ko pokopali-5če. Vabilo se rsi kolefi učitelji, da se r čim večjem ?tevilu udelefe potreba ter za-pojo svojemu tovarlSu radnje slovo na pre-ranem grobn. — Zdravstveno stanje v T-jubflanl-Tedcnskl zdravstveni izkaz od 10. do 16. t m. lzkazuje za mesto Lhibljano zdravstveno stanje: novorojeni 21. mrt-voroiena 2. umrli 26. od teh domačinor 18, ttijcev 8. v zavodih 15. Smrtni vzro-kl: živlienjska slabost 3, jetika 5, pljuč-nica 2. griza I, možsran^ka kap 1. srčna hiba 4, dru^i naravni vzroki 10. Kazna-njene nalezljive bolezni: Skrlatica I* trcbuSni legar 1, fcriža 1. — Značllno. V nedeljo fe priSel v neB fiubljanski gostilnl ??cstilni berač v sobo, kjer Je bilo ve£ nrađnikov. Ker mti ni nihč« nič dal, ie rckel: »Oprostite eospodie, sai vam f»e zamerim; kako mi boste vi dali miloSčino. ko mi 3e kmetje, kl sede ▼ so-sedni sobi. nič ne dado.c — Pokrajinska obrtna rarstava v Ma-ribom- Tzredno ugodno vreme v nedeljo ie piivabilo tisoče obiskovakrv na obrtno razstavo. Do^pelo je v Maribor tuđi mnojro tulcev. PriČcle so se JivahneJSe kupčiie. Mnosi razstavljald so svoje predmete fe razprodali, oziroma dcbfll nova narobila. Dva razstavljalca ^ta morala svoje predmete vretl iz razstave. ker so Jlma prišli na sled. da ni^ta rarstnvila svoJJh lastnih izdeTknv, marveč sta Jih nabavila v Av-strijl (to sta SmreCnllč In Sarja>. Ka raz-stavi so r«mr?5 dovnl.irnl irk1ui?nr> te lastni fzdelki. V prmedeljek' so oričele sole z ve?!im! ohfstl TfifMtve. Za Solarslče sSntMie obl.ike Je vstornifna fnižana nt I dlnir rn osebo. — Razne nenrode. Urbajs rn»ncf rudar Iz Trhove!?, je padel z drevesa fer se po-gkodoval na rlavl. — Strajner Tranc, kf>-▼ač te Mirne pri Novememstn je ofiJral tepke. padel je doli in si zlomil de«;no nosro. — Viktor Remec, trlletnl sin dfmnfkarske-8ra pomočnlka Iz Brasiovč, Je ko se Ie Isral % drugiml otroki, simfl petietnepi Vfifema Terenca s palico v desno oko In Ka po5k«v doval. — Arzen MaHI«, nžltkarlca v Pod-Jelovem brdu pri Osellc! Je tako ne^rečno padla čez mlatllnlco, da sf je zlomlla obo nosrl. — Plntar Anton, skladilčnl delavec državne Žcleznice v ViSnjl rori je nakbdal vreče, napoinjene s goljo. Pri tem se mti Je ena spodrsnfla iz re>V, mu padla na trebtih ter ra močno poSkodovala. V^c so oddall v bolnico. — Samomor radi nesreCn« Uiiheznf. V Zasreba se Je ustretUa s samokresom banC-na oradnlca Pužića Tikert. Usmrtila se Je v voz« Izvoička, s katerfm se te peliala v me^to. V njenem elecantnem stanovanju so naSH pfsmo, naslovljeno na Otta Schlefe-na. V smrt Je §1a radi nesrečne ljtibernl. — Drzen napad na orofnlka. V aoboto t<5. t. m. ?e prodajal neki neznance v okolici Domčai razno snmljivo blago. Orožnllkl kap!ar M a 11 a! te postaj na neznanca po-forcn m sa aretfral. Med potjo, ko ra Ie pe!!al na orofnlško postajo, Je tujec poteg-nll samokres In astrelll oro^nlka ▼ flaro, ki se je igrudil smrtno radet na tla. Neznance Je potem blfskoma skoCIt na kolo, kl sa Ie imel s seboj In lz*lnfl. Orožnfka Mal-Raja jo telko poškodovanesra prepeljall ▼ garnlzffsko bolnico. Mer se bori a smrti©. — Tzjdnll Je v časa od 10. t. m. znani mariborski prodajalec klobas MatevS 2ma-ker, star «5 let. srednje postave, sivih las in take brade. Nesl očala In Je bil skoro vsakomur zn?>n v Mariboru. ZadnllČ so sa ▼idefl v nedeljo dne 10. t. m. ▼ neJd rojttllnl na PobreSkI ulici In to ▼ drtižiH nekeca okolu 50letnetra slabo obleCenejta moHresa. JtMlBli pottasi la baj# umnih btfc Sodi te, da ie postaj žrtev bočina, ker Je Žmake nosll vedno večje svote denarja pri sebi. Kdor bi kaj o njem vedel povedati, se na-prosa obvestlti kriminalni oddelck L poli-cllskega kondsarljata v Mariboru. — Vakitoa rteparja. K posestiiici Než! Mazovec v RateCah sta prišla 9. sept. dva neznanca in Jo vprašala Ce ima znabitl menjatl lire «• dinarje. »Ma ml Vam dobro plaćamo. Ima oitja po 16 kron tlstga lira«, tako sta govorila prekinjenca ženski na •rce, ki se Je rca dala mnehčat! in jima je odštela 200 llr, nakar sta ji plačala lire • starlml neveljavnlml 20 dinarskimi ban-kovci. Tuđi delavca Janeza Popodi iz Ra-teč sta ogoljufala za 100 lir. Zalibog sta oškodovanca sele takrat prlSia na misel, da bi poKledala bankovce, ko »ta bila sleparja že čez mejo. • Valutna smola. Ko )e nemška marka začela padati ie neki mladi mož iz ElzaSke izkoristil priliko to se odpelja! s Iranki oblo?en y NemCijo, da si na cenen naCIn nabavi obleke. Vse je slo po sreči in mladi mož se je peljal dobre volje proti domu, obložen z velikim paketom v katerem se ie nahajal povrSnlk in nova obleka. Med vožnjo pa se je nenadoma sponinfi, da bi imel lahko na carinski meii neprilike In skler.il je da se preobleče v vlaku. Rečeno, storjeno, in previdno se je podal na »posebni oddelek« vagona. Da ga ne bi stara obleka izdala, jo je takoj. ko se je slekel vr-jel skozi okno. Nato je odprl paket pa groza — pozabili so mu priložiti hlače. Kaj storiti? Hočes", ncčcS Je moral ugrirniti v kislo jabolko in pasažlrjl so se krohotali na glaa, ko so videli izstopiti iz »posebneja oddelka« elei?antnega moža v čevljih, po-vrSnikt^ klobuku In s palico ali — brez hlač. — Vlom. V trgovino Jos. Lsha v Or-luševcih pri Vel. nedeljl so T noči od 14. na 15. t. m. viomfll nemani zločinci ter od-nesli manufakturnega blaga v vrednosti Cez 250 tisoč kron. Pobrali so vse bla^o z tzjemo 5 kosov prostejšega barhenta. Med ukradenim blagom se nahaja več vrst sukna, cai*a ter raznovrstnl barhent! od naj-prosteiših do nalfinejšlh, kotenina* pletl. naramne volnene rute ter nastavne nite. Značllno Je, da je specerija ostala pri miru, ! privoSčill so si Je eno salamo. O storflefh ni nobeneca sledu, vendar se domneva, da tuji nišo mojcli ivedeti, da je Lah pred par dni preie dobri novo blago. Objadratnie sveta ▼ đreti lefflu Ja<)r-nlea »ndra« Je prispeta pretekll teden po končanem rbjadraniu sveta isopet v Kaiis-krono na Švedsko. Jadrnica ie zapustila mesto dne 25. septembra 192a — Opottuiamo na današnji oglas Mlekarskega oddelka Gospodarske zve-ze h kateremu Ista nrlpominia, da bo dostavljala na dom polnomastno mleko po K 13.— ta liter, polmastno pa po K 10,— za liter. — Radinm d Francosko Kganfe »deva-tor« prelskušeno sredstvo proti protimi, trganju, živčnim bolesnim io preblajcnju. Dobi se povsod. — AH te kdo od premofnth Qađl usmf-n 1 mesec stnrega fantka vzeti sa svojega. Đlagohotne ponudbe pod »Đ 3« na upravo »Sloveoskega Naroda^ HoriborsKo porota. — Morllka svojega otroka na imrt obstoletia. Mariborsko norotn© sodi?če pod predsedstvom predsednika okrožnega sodi §ča dvomega svetnika dr. Toplaka se je dne 18. septembra pecalo z Žalostnim slučajem mlade matere kot morilke svoietra otroka. Marila Pevcc, delavka na Stari Oori pri St liju, je imela razmerje z Jože-fom Bračkom. 1« tcjfa rarmerj« Ie t»orod!ia 20. mala otroka. ta katerega je skrbel ne-rakonskf o«e. Mladi materi pa Je bil otrok na potu ker se Je fsnimala zt druge fante. Otroku !e k mlckn pridcvnlt tudl mak, čc-prav so li to fenske od^vetovale. Tud! slcer Je otroka hranila zelo slabo. Dne 2«. Junija Je vzela otroka seboj z Ircovorom, "da gr-v 5t. rtf k zdravntk«. VmHa pa se je pre3-Casrto domov z mrtvim otrolfom. Rekla Je, da JI Je otrnlt si>otoma umri. Otroka Je sama preobirkla In prfpravila na mrtvački ođer. Potem !e zanesla otrolča Ič župniku, da ga pokorile. Ker pa 9* ni Izkazala e mrrvooriedntSfclm IrntlCevniom, fe firnnfk odklonil pojrreb. Otroka so poloffil ▼ groh, ne pa easnil. Paztele^enje Je opraviCTIn sttm nenormalne flra»!n1a predborza: Zftirreb 1.7S. Berlin f»37. Budimpešta 0.21, T>un«J n.fWT5. Prair« 17.4f», Milan 22.^7, Pa-rte 4n.5T, London tt.37. Newyork s.M. Corlh 18. sept. OPfreVtno). Zavreb 1.I9P9, Berlin 0.%, MHan 22.34*. Pm?« 17.4^ London 23.701, Par li 40,401, Newyork 8.9051. — Pr*«a, !8 sept. Beoirad S8.S0, Berlin 2.03, Mflan 12*50. London 1S6—, CuTlh 577.50, Pariz 232—, N#wtotV »78. • Beri!« 1a ne**. Btograd lflrtH—, Mfl-^fi fi27*.—, Prara 4Pno.—. Oirfh 27.900, Pariz 11275™, Nevr^rk 1492.50. — TeCaH đifnal«fre efektne horre 1R septembra Tiilftflđ 5*0.ooo Credit 37100, Sev. Jfeleznlre 10.00n.nno. Pr2. fc1. 1.315.000 Alptn^Ve 532 ono. Knipp 550.0fW. felezo !.son.nnf>, Skoda 771.000, Trboveljske 4 foouoOT. llaisissiselša peracila* RAZGOVOR MED KRALJEM ALE KSANDROM IN MILLEPANDOM. — Pariz, 18. septembra. (Izv.) V gradu Rambouilletu sta priredila predsednik franeoske republike M i 1-lcrand in njegova gospa diner na čast Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji Obcda sta se udeležila tuđi minister dvora Janković in odpravnik pariške^a poslaništva; M i li a j 1 o v i ć. Po končanem obe-du sta se predsednik republike Mil-lcrand in kralj Aleksander zelo doU ko časa raz^ovarjala o dogodkih na bližnjem \'zhodu. ?" 3 NOTRANJEPOLITICNA SITUACIJA. — SKLTCAN.IE NARODNE */ SKUPŠCINE, — PARLAMENTARNI ODBOR, ^ — Beograd, 19. sept (Izv.) Za danes je sklicana važna seja mini-strskega sveta. Namestnik rninistr-skega predsednika Timotijcvić je na to sejo pozval vse v kraljevini biva-Jočc, a odsotne ministre. Ministrski svet Ima danes sklepati o važnih državnih poslih in dalie ima končno resiti vprašanje dragrinje. Notrnnja 5iti:acija 5e v Mstvn ni izprenienila in ni krenila ne na levo ne na desno. Politični krosri pripisuje jo velik pomen današnjim razgovorom v demokratskem klnhu. Razgovore vodi minMer dr. Krstelj, ki je včeraj prisnel v Beograd. Pred^e^fnik narodre skupsčlne đr. Ivan Pihr.r je prejel od vlade oficijelno obvestHo, da se *ia! plcn-?me seje narodne skupštine skGČeld o^ 6. oktober t. L 1 V parlamentarnih krogiH Je zo* pet forsirana akcija za ustanovitev posebnoga parlamenrarnega odbora za zunanjepnlitične zadeve. Včeraj* ?nja »Politika« je glede akcije ome«« nila: Izjava zunanjega ministra dr. Ninčića v pariškom »Matinu- o povratku Turkov v Evropo, je povzro čila v vseh parlamentarnih krogih veliko vznemirjenje. List dalje ostrtf obsoja nesistematično delovanjo na-« še diplomacije v inozemstvu, k! je sama sebi prepuščena in brez kontrole. Zato se je zopet sprožila akcija za ustanovitev pnrl.irnentnmes*** odbora za zunanje zadeve, — OtrorltCT rezone 19?2'23 Šentfaičob-skeica Kle4flIISUe?2 odra. Stari in mraCnl dom pole« na novo prebeljene St. n^rjan-«ke cerkve se je predsinočnjem xopet ožt-vel. Prvi večer letoinje sezone so posvetili mladi idealisti manom pesnika-velikana Antona A?Kerca. Program je bil srečno izbran. Po kratkem, Icpcm spominskem nagovoru fcosp, Bintcrja o delovanju in pesnit-vah velikega pokojnika so sledile recitacije »Večne popotnice, MeJnika, ISkariJota, De-lavčrrc pesml o premogu*. Mosočno in pretresliivo so vplivale, zlastf p^sledrtji dve. Recitator nam ie z moistrskim izraža-njem odknl lepoto A?kerčeve poezije. Od pesnikovih dramatičnih dd so nam dali duhovito, n današnje časc naravnost aktualno enodejanko »Red svetega Juria«. Na toli ncCasten način prortadlejra, relezaslužTiesra g. mestne^a svetn!ka Sarafan^va je ittral K. M a S i č malo preo«tro, toda lepo dostojno. Uspešno jra )e v ferl podpirala gdč. Hamova, k! pa !e imela premlndosrno masko. Nataiica ffdžL PetrICevc bi bila liubkejfa v malo daljšem, prekokolenskem krilcu. Prav dober In zabaven tip Je ustvari! v ulo^l osebnega tajnika Gri?ke K. P o d-reberSek; opozariamo pa ?a- da se pravilna slovert^čina na odra vse lep^e s!i§i kot zmesi različnih ljubljanskih dialektov. Na vsak način je zelo simpatična pojava r. Škerlia v uloffl trjrovca 5aharova. ki se bo dil boliše oceniti v kaki več'I nl^ffi. Prnv lep vtis }t napravil tuđi r. B1 a ž i č kot mesrnl poglavar. Par hrvatskih frrazov je nekako motilo. z nekr»H pa?rie se bo tuđi tejsa od^'ađfl Ib po<«+al s svoto trmerjeno isrrn in leplm. rvonkim elisom er?*n med na'boltšimi. Ciosp. Bratov? v ulo*i kro-isSa ne V«!*e b?t! rr-vito harm^rično delo. Virmme ovscffe ch-fffnsr^a dirifrent« fti elanom clce«*rft so Pnrnsnje za rrti'd ?n fo^r'vovaH^t In vrtv^dtido. 7a 1m»i večer. kakr5new raMto rolra dvorana ?*ntinkoh^ke«:a rled?1;^n Se n{ 'dn^vei!*. se ie fn^vaHI v Jtnfini rdbora za A?kerčev ^r^m^rik pi^ntrTI r. dr. Tvan !. a h fn vrnodbi:!a1 v lertfh b-«-diH rb?in-stvo, r>*\ rhWn rb vsaki r»n^*H ^nr^\-e ra spomenik', d-i se č!mr^*-if r'«*«v1 ;n rd-krHe večn! sr>om!n ve'^^mit fcVrat*"ti *vo-bodc !n idealov, pesnika Antonu A*V-rcu. 7. Vera, LfnM^anl nam^'r d* se vt^ vpfsov^nle novih članov In cl«rfc v pf^Vf zbor še do srede mrsec« oktobra. — Odbor. — Or1r«?5tra!T?o dnt**vr> Gin«**** ^a-f!c« nr!črr*;n v koncrrtni se-^TM W±2 '2* t -^^tffm deVvanlem pod vodstvom svoleg« f'Trfrentrs profesoria .Terala. N^ svote dese-dfif?!o pofrtvovalne čl^ne are!?™. Ha nsta-neio dniSf^m frestl, obenetn r« rabi r or-ke!«tmlnt ^a**»l prtmerno Izve'hane lhibite l!e ida?be, kf imnjo resno voljo srdelovatf pri dn:5tvn da rrlstorro kot nori ir.vrSn-JoČI lani. Prva skupna vala se vrS! v Ce-♦ftek 21. t. m. ▼ veliki dvorani Ol^sbene M«tlce ob K nri zvefer fn na? se Je vsi poinoštevfTno «dele5»e. Pri tej vajt se spre-jemajo tud! novi član!. — Instrumentalni podnlr na kortserr«-toriN Olaubene Matlc« v LNbilanL Sloino pontan^v-ante Izurjenth fn popolno Izvež^a-f,rh fodhenfVov tnStrumentfllistov ne Ie pri Slnvenelh, ampak v JunoslavlJI ^P-oh Je Sploino rnino. Da se vzpo'l nara^č^i tuđi T tem oziru, )t sklenll odbor Olasbene Matice v IJuM^nl trdl v tekočem 5olskcm letu obdržft! potik fnftmmentov In slcer čela. kontrabasa, flavte. ob^e. klnn»reta, rosa trobente in p^zavne, katere inStru-mente potičufefo samo absolvlranl konser-vatorlstl. kl so obenem tildi praktični god-btnlkl. RiYQ*teIj»tvo konservatortia jrabt mladenke, da se posvetilo temu pouktt kot živlienskemu pokliču, kl jfm po kratki dobi nudi sta'en in dober krnh. Zato pozivl;a ravnateljstvo konscnratorlja vse ono gojence, kf nameramjo v ravnoknr znčetetti šolskem letu oblskovatl Instrumentalni po-vk v zjroraj navedenih inštrumentih, da !«! i vplsejo vsai do 2^. t. m. v plsarnl Glasbe-ne Matice. Gosposka ulici St. 8., kajtl dne 1. oktobra se začne t rednm ponkom. Pa rvrSetkn ?tridij dobijo gojencl absolutorij konzervatorija, ki ]ih v^posoblja, da 50 te* hko člani ne Ie velikih orkestrov doma, Rmpak po edem svetu. Ukovira t& vsak instrment ma$a 240 K mesečno. Na ra r»r-pis rrrav posebno opozj.rjamo dirigente raznih jrr-đb v ?lovenil. da prlporoče svojim irvršujočim članom naj se poslufOo dobrote sistematičnega p°^*ka. Zunanjlra Qa« nom olajšujc prihod k poxikv diinška fe-* lemf?ka karta, katero d^bi vrak reden zo~ )enec korserv?.tor1Ja. Ce hoćemo ▼ orke-t stralni c'asb! napredovati. jex osamosvojl-tev tuđi na tem polju neobhodno potrebna. Učence-inštrnmentaHste se bo v obzlrn vrednih primerih deloma al! rxrpolnnm.t oproščalo nkorinc in se jira bo 51o prf nabavi i^tmmentov v vsakem ozlru rrz. roke. Tndi učenci vlSJIh razredov sredn:fh, obrtnih, in trjrovskfh šol kakor tud! slušatelU untver7e nćii W š«? po^večali h\~ štrumentalnemu študijii* da bodo pozneie. kot jfodben'ki-amateril mog!? sodelovati pr^ orkestrih, sinfoničnih prireditvah. faninrafi itd. „ _ ■ Tnr?5t!ft2 Fw S^orK — Vse triglavske koce se zatvo* rifo dne 28. septembra t. I Ker se obeta lepn vreme in je Triglav bret snrza, se ture v triglavsko pogone priporočejo. — Redne sele »Sr>!o$nega zensit^c:*, društva« se racno jtrtri. v sredo ob 5. nrt; popoldne In bodo posle) zopet vsako rrv» In tretjo sredo v mesecti. Odbornice, pridf*.1 te polnoStcviino! — Društvu za zgradbo nčlteljs: ?sa ftorrrlkta je darovni v pcčcščmic spornina na pokrinepa dr. f*r. Z-jpanca naduč^rij ■ Janko Žirovnfk v Borovnici za se fn Tra svojo H5er, Z- Mlnlco Pillhovo 1000 K. — Dntštvo «tanovani?klh nalemniKov*: ra SlOTeniJo, opozarja. da se vrši prihodma javna oborova seja v ?rcdo dne 20. sept, t 1. v veliki dvorani Mestnesa doma. Drrp» Jtvena pisama daje članom dne\-no od 1& do 20. nre informacije sv. Petra c. 12, ptfc1 tlično, desno. I — Učnl tečnft Drn?tra zasebnih name-' fčencev ▼ LjabilanL Da nudi dmlrvo svtv lim članom možnost vsestransk© stanovskrt Izobrazbe In da obenem Koji čut sknpnostl med zasebnimi name^čencl, bo v najkraj-šem časa priredilo ćelo vrsto učnlh tečajem in slcer: ta stenografi|o. korespondenoo* knflKOTodstro, račnnstvo, srbohrya?Clno In to je iezlke (nem§k!. Italljanski, eventuelnd tudl franeoski. anrle.^l In esperanto). Po-leg teh tečalev bo priredilo društvo tucfl plesni tečaj. Vršila se bodo tuđi polluđno* znanstvena predavanla o nairazlICneišTfi predmetlh. K tem predavanjem bo vstop z* vsakosrar prost. Nadalje namerava 'drr.Itvtf Čimprej urediti svojo čltatntco, kjer bo'dđ Članom vsak dan na razpolajro nairazličnej-JE1 časopis! in rcviie. TečaJI se otvori jo *a»* četkom oktobra. Prljave sprejema rb de-lavnikih vsak dnn talnlRtvo Društva zaseb^ nih nameSčencev v Llnbifanl. Cesta nn xo^ renlsko zelemlco 6 (nasprorl tvrtfke Ore-srorc & VerllfV Uradne tire so od 9. do Vk m od 17. do 19. ________ij' Polzuedbe. ; — Zatekel se Je majhcn čm psHfek, br^r Dobi se v rTHSerjevi ulld 12, Oasparl. — Porabijeno. Dne 14. t m. Je pr! v«n Černem doleniskem vlaku na jrlavnem kolodvoru v Ljubljani neka jrospodlčna Izto-CHa v varstvo 2 zavo'a. Ni Je bilo nazal. Dobi jih nazaj pri Mariji Lokar, Cojzova 0» St. P. Ljubljana. -----------„-------- « Glavni urednik; t KASTO PUSTOSLČMŠEg, "v 1 Odgovorni urednik; 1 Stran 4. »SLOVENSKI N A W O H« **' ** •grtetabn 1922. StCV. 2:3 Sjsno, slama, oves tfnbffo «e mraka koMČina najbolje sa sUadiKa M. Dimlć, Zacreb, Junšićtva ■fea 34. 7764 Jfonovonle V «TftMl INe obitelj 3 oseb. Porrodb* pod .Marija 7787" na upravo Slovensk. Kimda. 7787 Potnlk HaMI, ngflen, se takoj profi pirnrtzfji anrvjnA. Nm lov pove »pravo Sloven Mtoda. __________________ 7786 Njivo *Kmm v Mjetn. 3—4 ali 2 orala, za »^ W. - Adolf Žabjek, Poljanska •tato 65. 7789 Manjftl frgovsld lokal stHaffe proti nagradi t najem. Ponndbe opd »Ođkepnim 7761« na npravo S'ov. Moda. 7761 SkladiSče Mitok «t tKt m ahrambo entga var^nna *oM*ra. Ponađbc pod „Skladike 7767" afa u?**** Slov. Naroda. VtA TafftmaT dobroga ln itfrsvega Im pa -tmenl ceni na prodaj KorafTd M A drug, SHvnica, p. St. Jartt ob jtf. Ist 7788 Mino strni aumtdovano, g 3 sobaral fn prittfiramt se odda mirni stranki v večlem trgru na Goraiijakeai, 20 minut od kolodvora, ■ado* pov« upr. Slor. Narodi. 77vO IHe se $0® e datjfc, vteerra«sko prefrknfnjo. Vs-fefie m fltetjo goiđnj hi IotsM hrvati lOtbrUI aprtfrvalL Profnje s prepia* sfMftevsJ na &r. HafoVTncanc Windfsch-ajnaliur ffoidifl nrad Op'otnlca. 7791 Ka proda] trgovaca biča p* Aa«n Irg« • Rakelra, 5 sob, trgovini lonat, hlev, vrt, njive, pašnftd, cena K TO&000. Hašrtov pove Karei Bre*ni*. *m% Dotoci polje 1. 7793 Učiteljica Hi ostali gotske predmete. Pismene po-irvđbe pod »Prfratart pauk* aa upravo mov. Naroda.____________________7739 Pozor! W* Jtftđollčsvi c*rM se bo rgradfta med Zsdnilao gospodarsko banke in Bam-btrgom v*cj« ftrvba. Interesenti za love naj se o*iase na Kralja Petra toycr 8 vis. prififtje lero, v svrhe ev. sfttMnaflibc nacrtom. 7797 UsHilITiil TI i'HinM'A "lHTr|BB|B Sobo m 1 JH gospoda se odda. Ntttar pore upf. Slov. Karodi._________77« Do 4000 kran mesefno plačan sa tepe star>»v«»f». — Ponudbe pod .Inieajer bter otrok 7775* »a upravo Slov. Naroda. 7775 3 dljakl a« »prejmejo mi »tatorant« in Ivana. Poizve a« : Rimska ceato 34. od 2. ore naprej. 7777 Prodajalka blagajrričarka z veflet«© prakae, liče ^rimerne službe. Ponudbe pod ,Več-letna praksa 7760" na upr. Slov. Naroda. Kot ttužatailca stopim v Krtnjti alt Radovljid h katremo koll podjetjo t priffitrmiKi kapitalon. Tudl s« eveitt aa meti Ja lokal v Lj«b-Ijani, priniMe« za modno ttrolce ali ma* ftvfakturo na debelo. Ponudba pod ,5i-fvraoat 7709" na nprav« SI. Nar. 7789 Instrukcije »lljfls ratrtdo-r tmmomdb lol flčeta fo-jenki IV. kfnlka aflieljfKa. fiaa^t pod .Uspeh 7779" na «pravo Slovt«. Naroda. T77ft Clekiro ebratoro^a c đrl. frpitom, đoigolttno prakso, agftrtL, venira« v rseh »anot^h elektrotehnik«, icH premenitl alužbo. Gr« pa tuđi kot vođ)a montt* iM elektr. delavnicr aH k srednjemn obrati kot prva raoč. Doftai rod »Vodja 7763* na upravo Slovensk. Naroda, 7763 50 let star, QČe mesta kt»t retnoč pH gospodarstva pri kakini vdori ali m\m-doletnth AtroUIh na dćželi. Zmožen jt po!!edf!5tra, gr5t;;nKar?t7a In delo^ia todl tr|p>rin«. Pismene pomidbe »od ,P»ff*d«l?tv« 7751* na sjpr. Skrr. Nar. Dinji koštani kvp«je !n rki?ti}e najbolje tvTdka P»-ternost A 9«miof Ljubljana, Stom-Sfcova olica 11. 7793 Dobara okrog 90 kg dnevno, celoletno, prvovrstno goveje in telečje meso. Pismene ponadbe na uradmško m^nzo, Prešernova ulica 9, do 25. septembra. 7796 ▼ đofcrem trisroT«Jrcni mestu Jtrf^>sfav?fe MODNA TRGOVINA, prodor prfmerr« tudl zr\ man-jfakturo na debelo. Prevza-me tr-di tahko n?*trokovnjak. Kupiia cena 250 000 Din. Ponudbe po^ »Uf od-no /770* na upr. Slov. Naroda. VM t zalisi Fl lii Ti p Uiiblfvn« F r^iernova ni. 4S. Poior! Poxor! Pilama v obratu edlna v Uubljanf, ter poSs9 stoioia enonadstropna hisa « đvema trgovskima lokalom«, pripiraviMi Bi ttako obrt v mest«, sa iz druiinskUi razmtr Tatini !• «4 BU — ia.taMl 4. — 1.«m. Mailanw «wi. Proda se rabljeno aoli^fio pehiStvo. -r- Saj^ Ho2-»a dolina i 63. 77$f) HotarsK! konditlat i s*koliko prakse teli prementti moste. Ponvdbe s navedbo plače poj ,N«tar-ski kandidat 7781* na upravo Slaven. Naroda.______________________ 77II Proda sa «»lov pova upr. Slov Nartda 7 "I Sprejme se đfjaklnj« na kran« in stanevanj?. Na sov povc n?f. Slov. Naroda 77<6 Lepo sobo v srtdtni mesta z dobro domaća hran« Iftče mtren intcligenten par, e.entnalno hidt brec hrane. Ponudbe pad .Po<«-če«a 77^3* na uprav« Slov. Nar. 7713 Kompletna spalncii s percsfiicam! in a>£ •'■ orttlklln. kUlitan etna arMla fOO.OOa t^ p^ t» c*no ae posettva nt prodaj«. Vlmjiieslni znatavnlm npniknaa ••*»■ ■«)• njtn pravice varovan«. Prodajni pofofi to m vfosjft4 v fi-aawf podptoaaefa notar ja v flUffh^in, Aleks« narova cesta nt 14. V Maribon, 13. sept 1922. nH>, J#»- Bari«, ka? na^^Assj^ kA^ as^^sttJ ak^^siAi^B^B* Hn* ann^Vnni nv\ ^^Br^BjBjjsj anWHanlni# ^nn^anannnn^nnsasB^annBn^^^^^^i^^^^^aj^Bajj^Baj^^^^^^ffi^^^B^^B^Bs^nn^BsssiisjPBnnnni Tražim an ve^rrarf«! r««l i m Mafđan« vfni4«i •trn>jf>plslia tk hrvaltki jezHc. Ks«lov pn upravi Stav. Nareda. 7717 Sodnik v p., •alvelnik, kt je •dioH! sdvekatam alt tlrafnee izknien jortot, to bi mel ^m, igv—H v 1 mescclh neko JmisH^tM 4r%\% na ••ž*li, se liče. Ponudb« poi Jm-stitw *Vt* 77Jf na ■•f Skrr. N«*»4s. Za projektiranj« in akviticijo l^ie *•*}« dektritnt po^Jttje sbU4««i m ss>retn«fp elektroinženirja •HMtno eirkHotehnfUa. fiammm W-nndb« ali os#b«i po«et: Ljnbfjana, Dn-najska cesta 25, pri tng A. Stsbi. 6&M Vila v ekolloi LJtriBliatn«, pepeln«»nM opremljena, z veiikjm vrtom. (os D 130000. Posredovale! izkljtrfen . Pis-nienc ponndbe pod iitro »V* It" na An. in rmulamn« dnižbo Ai«ma Comp^nv, Ljubljana, K«!greani tr% 3 774) Istran v**1tatj«n, 4* tet 9<*rt i«K?žen slev tn-icijte, htvaArtne, it»Ujanifi«#, mmirMB, U*%e*l?\m~ ▼ fOVOfM ln ptiavl, taV44 •Hs±ni«> Vrlč vsake^a p?yamfikf» đ* a. Posmdb« p*d »F. S. 773ta na avr. SWv. N«r«4a. 771« n tlaktrolehn*^« fn kljn£rrn?far*1t» obrt Bbi mof« ltW«n mehanikr ter nai hm •kmn K JOO 000. — k«pitala v ©*•-rfju In get^vtnl. f*©nnđbe f*od .Marlfiv 7o75* na upr. Slov. N.iroda. 7BT5 Magtstcr pharmacia® starefSl, iiče »tatno mesto oziroma pr»-vlzorat v driavi SH3, govori slovenski. kr\ratski, nenti.O|r«ti izbiri 8JLB»ill5PBtsJBra pnevUiotiRa nsek ml olie - hencin to tfrvJ98 afifaMoM nus vt4an j ziiaaj F. FlorlanšSd •JaW ^nr a 10 flr*Tj c* ilvllja bi kr«|a4« A. ŠINKOVIf mmA I4mM!anm, M«atal tm f3. Zaradi preselitve je v Dobfifol^ Pddgt^ci SI ft, n« pro^M v Ml« «r*4of lesji ln ttbr« ■»#«»•. Obarf« oU»»c 3i ©calov. FM»Ot> j« dohrafn fosda, tsnrtlivvefi »• n«i«««^ fs, laltinfa »n naatl cnVania no*x» cn*», «4fcO€nr N Im 1 s>rinMfn«M nwj-knMml asronVl nrrav4 na lelnamlc«. Drn-sj* no travnlki ni pfive. Vns fr M*o •Melann ta safnojen«. Vrt )• »»■»•• in •gra)t« 1 «(•!•. Travi fnl m aa*n-jeni z «Wvjem. H ia (vrti), m*4— a*-dann pr«« 26 Intl. iana § annpotafnVv gan nrnntornv. Svlnjaki ln hlev fn nMa-nn hn^«^. TnA v««ntak )• M kani Na •>!}• nnW knrna nj«l a>r«Bn£nlM: krart, preaMe, vonovt, pn**a«n nm4)e. mrvn H nV^ 4a lak-i nadalje ofcnfrtje. Gnnpo4nrft • j# nreje^o m mitnarstve s sw«*Kt nfo. Knl^r •••*• •v«>I *•- MV SSSB^^m n»^P"»^ ^^n^j^a ^^^^^^a^a^^p (ta B^sajaBtesBA si^aMi4^vs)niin^B wtH an •s^aa4 Sffi kataikn v Dofercroliah. T80T cn««frrTfHi«Vo Mio s prost m *tat!rv.i n nm JMoJsriJ ^«h, Ročna dv^rr« ?7?. L}itbl)m. 775« Urednik iif« pnysln>«< pr*ttur v a-mn »kl»4nVa fjUvnr^a kvfn{ x mHtefri;* W«ej*l nprfffTiI m varavo 9krv. Nn«o-na p«4 „leorton 77M". tlSi praksa 3Hhn sJ«Jbo v kaM trpo'/hti, ti! k« pr»MHrf«i4 v kaakc« tfni(«« tff. po<(-)%tf«. Dovrin saan z af ehori I. rarr. tj. prafke t«r tHncl v oc. *f. m+l. b\*$% S let. 7,9 vm fm nc'^aj nryn?JVl k*k?r frb«hrr«IW. hn«m re*e'}e tedi na dei-Ž^e. Nnmiov n«^e »trm Slov. N«fM4». 75»© m va^ta akordrra dela liven Ljub!jane spr jme Ing. Dr. Kasal, stavbcno podjele v Ljubljani, Mirje. Ddo je traino, to« eec ^mo. 775« dLAaU-.i-£:J »ž.*J >»fe p.»cpod s 15. o'-t br^m. Po« »'h; ror! .1.=;. oktoter 7743" na u-ravo S>v. Narod5. ^"^ •prcj-r.e tT£>'.vlna z lesom in mf*r«"'*i btajofff v t.£n na Gorfn;sVera. Mp* ^v »ova uprava Slov. Naroda. 7747 ■pre.me nšt^nkci-c nOenca a i »denke >adikc i< c do IV. raz eJa. Naslov p'u« uprava blov. Naroda. 7/45 dT? /*^ r* ^> ^^ ^5 li *"> ^* s^ Ha! V«^ «g^ jfj^ 'i^' VL*J W W> <đ ^dS^ mete'no sobo če m^|joČ€ 5 ?er»flr*tn m vhod -^ in eletiL'i-o mzsvc'Ijjivo. 7.a tak.-»i. P!a^a dobro. Pos-cdoT^'ci ptt*-rfo. Por«dhe pod .Posebni vhod 7706* na upravo Slov. Naroda. FrotSa se nerp't'ni'mia nev *•» ne:at>lirn p?sa?ral stro} Rsm.'n^tan model 1-^ * *'r»-ven»ko thecedn. l«-^t«m s? p*«»dji ru-[avD ko^jftUa oprema (za p-tr Imnj) z m** '-nirr» nk pVm ^^^m, irr vor zspr-«v2j«naelc (tor-«k), v»« pr»in r* i;e-io, ▼ na h^\ «cm ^!.;n a MVMk««« pod MLT2'Hini nakup 1122* na *nrr. S»>t. N*r"d5. NAJBOLJI DOB! SE POVSOD GLAVNft 4& &^ ZALOGA F. ŠIBENIK-LJUBLJAMA eta8i»jifcl proizvod, santo na »aijore pri tt. R. F0REWP0HEH I DRUG, BAKAR. — DOBAVA TOČNA. Bramfnrvf 1 For«mpoh»r Telefon bi*. 14 Pncvrsten pšenični zdrob, valjan ješprenjček btoteta sa kapule po nalTii]! đnovnl canl Fjde, proso in krompir. 1 - Pmd^Jalo se bo&e na JJudsld stojnid na Vodntkovem trgn grh vT^e »«0, — goveđi klane v Mcstni klavnici — od dne 19. septembra 1925. da!je do dalinegn norovTIn 4 krone ceneje pro kilo, ka-kof S€n>«lo fn sir \^eh \Tst dostavi jamo na i ief^e v mt«»čn*m abotiemcntu strnnkam na rfom. Nat»č11a na\ se Javijo pismeno alf ustme- ? »• v pi^emi ©ddettsa im D»na^«ki cestt Jt. 29A. i GOSPOOACSSKA ZVSZA ^kW. 2k^ B^LVt ^L9am^ ^^ ^ESk t^^B HUJI »*0Ji ■j^LV ^^MkŠ IB3 ^Ln§asV.^B^BT ■nH 4 cfflatfrs« 23 HP nsfGd ■ M ^9 „ pri zssfsps^a LMUlUlia, PCLJUli^lISI C. 3. Lastaina im mk ^ im ifctkinnf.