215. številka. Ljubljana, sredo 20. septembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gl<L, sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četi t leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila Be plačuje (i četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—M poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Politična pisma.
X.*)
Nuj si bode izid srbsko-turške vojne ka-koršen-koli, ta veliki nasledek bo vsakako imela, da, ga uže ima — da je slavjanska ideja iz besede meso postala, tako, da bodo odslej tudi realni politikarji z njo računati morali. Izjave vseh slojev ruske ga občestva naspram Jugoslavjanov so take, da nikdo več tajiti ne more, da je ta ideja uže ves ruski narod presunila, — od velikaša do mužika. Ko sem pred tremi meseci prvo pismo poslal vam, takoj je vaš „stari naročnik*' zapazil, in sicer predno sem dete imenom imenoval, da mi neka „slavjanska ideja" po glavi blodi in to je — po Jjubljanski rečeno — „pamet-nemu" človeku preveč bilo. Prijel je za pero ter v obširnem članku prizadeval si dokazati, da to nij za pametne ljudi in da bi svojim besedam večjo važnost dal, citiral je neko iz-i \o K u ranile, slavjansko idejo pa je zapodil v oblake, da naj jo vetrovi odnesejo. A mej tem, ko ta vaš diplomat iz šole realne11 politike v kvišku gleda, da vidi, koji veter bo Odnesel to prikazen, počne se v neizmernih planjavah mej Belim iu črnim morjem povzdi-gati orjaška podoba, pred katero ostrini celi zapad. In ta novi gost na odru sveta nij nikdo drugi nego doslej od diplomacije in „pamet-mhu Ijudij, Slavjanov in Neslavjanov, zasmehovana in zaničevana slovanska ideja!
Navdušen od čarobne moči te ideje, do zdaj pri Slovanih gojene v glavah le redkih rodoljubov, se je veliki ruski narod mahom vzdramil iz detinskega svojega spanja, ter vzplamtil se za oslobođenje slav-
») Glej Stov. 181.
janskih svojih bratov do take stopinje, da zdaj car Aleksander s a m izprevidi, damu ne ostaje druzega nego poprijeti se slovanske politike — ali odstopiti.
Da to nij domišlija, ampak gola resnica, je znano vsacemu, kdor-koli zdaj novine pre-bir;i. Ne za „pravoslavne" brate, ampak za Slavjane naročito se je vzplamtilo rusko srce, tedaj ne za vero ampak za Slavjan-stvo. Zdaj naše filisterstvo ne bo več moglo izgovarjati se, da je slavjanska ideja samo „lepa". Toda novo napravljenje umov na Ruskem vse jedno tem ljudem ne bodo po volji, kajti ničesar se tako ne boje, kakor tega da bi slavjansko pitanje Rusija ne rešila.
Će ravno jim nikdar nij bilo mar za to brigati se, kako Rusija napreduje, kako je z njeno vojno organizacijo, kako z njenimi financami in kako z železnicami, ki so tako važne za njeni razvitek, sanja se jim vendar le toliko, da bo ruska vojna sila črez nekaj — jaz bi rekel — črez pet let, še jedenkrat močnejša, a mreža ruskih železnic dosta gostejša, nego je dandenes. Tega časa se je filisterstvo mej avstrijskimi Slavjani in separatističnim Srbstvom ravno tako balo, kakor Angleži in Turki. Separatizem mej zapadni mi Slavjani ima svojo zgodovino. Odgoj i 1 se je v raznih šolah.
Najpopred so začeli delati v tem smislu jezuvitje na Poljskem. Žalostni nasledki strupenega njihovega podučevanja so znani, čeravno je menj znano, kako so gospodarili Poljaki v Ukrajni itd. v dobo njihove moči in slave. Na Srbskem se je separatizem sistematično gojiti začel pod avstrijsko - turško kreaturo, Karadjordjevičem; knez Mihajlo pa
Pomladanski valovi.
(Roman, spisal Ivan T u r g o n j o v; poslovenil dr. Maks 8 a ui e o.)
XLI.
(Dalje.)
Jeden izmej konjev se strese za Saninovim hrbtom: on sam zatrepeta na vsem životi od nog do glave. Vse v njem je bilo zmedeno — nervi so so napeli kakor strune. Nij zastonj rekel, da ne pozna sebe . . . Bil je zares ves Očarap. Vse njegovo bitje je bilo polno jedne . . . jedne misli, jedne željo. Marija Niko-lajevna pa ga je ostro pogledovala.
— ,,Tukaj je," reče zopet ona, „kakor si Človek le želeti more," in dene zopet klobuk na glavo. „So vi ne boste vsedli V Tu sein-leV Čakajte ... ne vsedito so. Kaj jo to?1'
Po vršičkih drevja, po lesnem zraku se je začelo votlo tresenje.
— „A)i nij to grom?"
— „Kaže se; zares, grom" odgovori Sanin.
— „Ah, ali je to praznik! prav praznik!" Votel bruni se zasliši v drugo, se vzdigne — in začne se glasno gromenje.— „Bravo! Bis! Pomnite, včeraj sem vam pravila o Eneidi. Tudi nju je v gozdu dobila nevihta. Treba se bode odpraviti." Ona vstane hitro na noge. ,,Pripeljite mi konja . . . Podstavite mi roko. Tako-le. Saj nijsem teška."
Vzdignila se je na sedlo ko tica. Tudi Sanin je sedel na konja.
— „Vi — domov V" vpraša on z nevernim glasom.
— „Domov??" odgovori ona in prime za vajeti. ,, Pridite za mano" — ukaže ona skoraj neolikano.
Ona zajaha na pot, mimo rudečega križa, se spusti v dolino, pride do križanke, se obrne na pravo, in zopet v goro. Očividuo je uže vedela, kam drži pot — in pot je šla globokeje
ga je podpiral potem na vso moč, s tem namenom, da bi ustanovil zopet Dušanovo carstvo, Karadjordejvič kakor Mihajlo sta v tem krepko podporo našla v mladih v Parizu in na nemških učiliščih odgojenih Srbih. Tem je ravno tako, kakor našim filistrom, fraza „ne verjemite Rusom" za največjo politično modrost veljala. Sicer pa moram pristaviti, da se ostali srbski i arod v tem nij vjemal z njimi. Toda ker so v rokah „parižljejev" skoraj vse javna službe, je njih vpljiv na Srbskem merodajen postal. Svojega političnega pravila „ne verjemite Rusom" so se tako strogo držali, da so celo potem, ko so se prepričali, da za strojenje srbskih železnic v celem zapadu pod najtežjimi uveti ne najdejo novcev, kakor jih tudi zdaj za vojno ne najdejo, — da so ponudbo peterburškega društva „Meždunarodni bank" odločno zavrgli, čeravno so uveti, pod katerimi bi bilo to društvu strojenje srbskih železnic prevzelo, tako ugodni za Srbijo bili, da bi jih bila vsaka druga evropska država rada sprejela za svoje svrhe.
Če bi hoteli Srbi še nekoliko let počakati, bilo bi se moglo, po mojej misli, s pomočjo Rusije vprašanje turškega Slavjan-stva z manjšimi žrtvami, a bolj vspešno rešiti, nego morejo zdaj Srbi sami le srbsko pitanje. Toda srbski šovinisti nijso hoteli tako dolgo čakati, ker so mrzili Busijo in zaničevali Slavjanstvo sploh. Hoteli so rešiti srbsko pitanje brez Rusije. Zato toliko prizadevanja in vike, skoraj celo leto, zato strah, da bi jim ne bilo zaprečeno uže zdaj vojne s Turki začeti.
A ruska diplomacija s svoje strani prepričana, da je Srbija preslaba, vspešno bojevati se s Turčijo; vedoč, da bo morala Srbe bra-
in vedno globokej/j v gozd. Ona nij ničes°>* govorila niti ogledala se, poreljiteljno je jezdila naprej — Sanin pa je poslušno in pokorno sledil za njo, brez iskre volje v zamirajočemt srcu. Dež začne naškrapati. Ona pohitri hojo svojega konja in za njo Sani u. Na konec zagleda skozi temno zelen jelovih grmov, izpod zavese sive skale nanj (bedna stražarnica, z. nizkimi vratini v spletenoj steni . . . Marija Nikolajevim zastavi konja, da prodre grmovjer skoči ž njega — in stoji pred vhodom v stra-žarnico, so obrne k Saninu — in reče : „Euej?"-
Štiri ure pozneje sta se Marija Nikola-jevna in Sanin s za njima dremajočim lakajem vračala v Wiesbaden v gostilnico. Gospod Po-lozov jo srečal svojo soprogo s pismom na upravnika v roki. On jo pogleda spoštljivo vendar z nekakim izrazom nezadovoljnosti hi celo nekaj pomrmlja.
Marija Nikolajevna je samo s ploči po-majala.
niti, ako Turki zmagujejo in predvidši v takem slučaju nevarnost splošne evropske vojne, za katero Rusija zdaj nij tak6 pripravljena, kakor bi hotela pri takej prilikf biti, — prizadevala si je mir ohraniti in v korist turških Slavjanov za zdaj le mirnim potem delati, kolikor je v zvezi z drugimi državami mogoče, pa čem večje prizadevanje ruske vlade za ohranenje miru, tem večji krik na Srbskem za vojno, a to ravno zato, ker Rusija nij pripravljena. AngliČani — kakor tudi drugod v zapadnej Evropi — so dolgo časa mislili, da Rusija na skrivnem Srbe zoper Turke podpihuje Id da le na videz za mir dela, ko pa so se nazadnje prepričali, da nij -tako, da Ruska ozbiljno miru želi, in to ne samo iz golega miroljubja carja Aleksandra ampak zato, ker velike njene vojne priprave še nijso po vsem izgotovljene in ker oi rada za slučaj vojne bolj gosto z železnicami preprežena bila: je angleški kabinet, kateri je uže dolgo časa z grozo na v ogromnih razmerah rastočo rusko silo gledal, sklenil, kaj tacega storiti, da bo Rusija primorana, uže zdaj za meč prijeti. Vsled tega se je izmislila prestolna prekucija v Carigradu, se je poslala turška flota v Besiko in se je začelo klanje v Bulgariji, z jedno besedo, storilo se je vse, da bi se Rusija raz žalila in car Aleksander razsrdil.
Na koliko je angleška diplomacija v tem obziru svoj cilj dosegla, ne bom na dalje pretresal, to pa morem reči, da le vsled angleškega postopanja v Carigradu je car Aleksander dovolil, da se ruskemu konzulu v Belgradu take instrukcije dado, da se odslej več zoper-stavljal nij napovedanju vojne Turčiji od strani Srbije. S tem pa so se vsem mogočim kombinacijam vrata odprla.
Zanašajo se na pomoč Rumu nije in Grške in na lastne svoje sile, kojih Srbi sami pri plitvem strategičnem umenji njihovih oficirjev nijso poznali, začne Srbija vojno s Turčijo, s trdnim prepričanjem nagle in sijanje zmage pa le prenaglo se je morala prepričati o pu-hlosti Bvoje vojne operacije in o pretiranem optimizmu njene diplomacije. Čeravno je vojni minister Nikolić uže več tednov pred objavo vojne skupštino zagotovil, da je Srbija za vojno pripravljena, pokaže se precej o začetku bojev nedostatek v vsih strokah. Polovica vojske je oborožena se starimi, za zdaj nevaljanaini puškami.   Milici nijso izvežbani za manever
in oficirji, večjim delom prosti kmetje, nemajo pojma' o vojnej taktiki, a vojskovodji so tako nesposobni, kar je domačih, daje groza. Tako n p. se je Alimpić vsadil pred Belino, kakor Grki pred Trojo. Lešanin, sicer hraber in delaven, v bitvah jedno taktično pogreško dela za drugo .
A Če r n j a j e v, jedini, katerega prošlost je jamčila za pravilno vojskovodstvo, dobi le Zapovedništvo nad tistim, res da največjim od delom, ki ima operirati proti Nišu. Glavno zapovedništvo nad vsemi oddelami si pridrži knez Milan, to je Veliki generalni štab, ki nij za dlako boljši nego Alimpić, Zach itd. Čeravno zmagovalec nad Turki pred Nisem za toliko, kolikor je pri skromnih njegovih silah le mogoče bilo, je Černjajev prvi, ki izprevidi, da je srbski vojni načrt pretiran, a organizacija vojske za nič. S tem prepričanjem ide v glavni stan kneza, da dobi od njega dovoljenje s svojim delom na Timok umakniti se. Ko ga tu Turki pri Knjaževcu napadejo, ne upa si milicev, to je večine svoje vojske, v odprt ej bitvi pred sovražnika v ogenj poslati, ker milici nijso izvežbani, ker nemajo brzo-strelnih pušek in ker njih oficirji ne umejo vsega, kar je v bitvi treba. Brani se tedaj le s peščico redne vojske, kar pa pri ogromnoj turškej sili ne zadostuje, tedaj se mora umakniti. Umakne se v moravko dolino.
Zdaj mu je Še le mogoče srbske etratege prepričati, da njihovo zapovedništvo in njihova cela organizacija nijso za nič; zdaj še le dobi vrhovno zapovedništvo.
In kmalu se pokaže, da ima srbska vojska novega načelnika, da drugi duh vlada v njej Samo deset dnij mu Turki časa puste, pa uže v tem pičlem času preobrazi svojo vojsko, s pomočjo došedših ruskih oficirjev, za toliko, da more pred Aleksincem celo v odkritim polji Turke premagati. „Obzor4 ima sasvim prav, ko pravi, da vsak drugi vojskovodja bi bil uže vse popustil pri tacih okolj-ščinah. A Černjajev ne zdvoji, ker ve na kaj se ima še zanašati in ker se ne bojuje za lastno slavo, ampak za slavjansko idejo.
Povedal mi je ob svojem času, vaš „stari naročnik", da tudi on je Srbom svet dal, da naj kar udarijo nad Turke in da naj ne verjamejo Rusom. Vsak človek more grešiti, in gotovo ne zato, ker se to, česar se je on nadejal, nij izpolnilo, mu njegove izjave očitam. Tu se radi za principe: bode-li še  na dalje
pasti separatizem merodajen, ali se bodo Slavjani popryeli popolnem slavjanske ide-, je? Srbski separatizem je ob tla, kajti tega nikdo več tajil ne bo, da se Srbi nikomur druzemu nemajo zahvaliti, nego Rusom, da Turki nijso uže v Belgradu, da njihova zemlja nij črez in črez opustošena, njihove žene od baši-bozukov oskrunjene itd. Srbjja je iskala po celej zapadnej Evropi denarja za vojno, a ga nij dobila.   Srbija nij imela sposobnih oficirjev.   Zdaj ima dovolj denarja za vojne potrebe,  ima tudi  uže lepo število najboljših oficirjev.   Kdo  je dal  novce,  kdo oficirje? Rusija.   In kdo je zopet tisti, ki interese Srbov, Bulgarov itd. pred  velevladami cele Evrope tako krepko zastopa proti nesramnim turškim zahtevam? Zopet Rusija.   A zak"j Rusija vse to dela? Zakaj se je ruski narod k tako velikanskim žrtvam za Jugoslavjane odločil ? Vse zaradi tiste tajne moči, kojo včasr velike ideje do celih narodov imajo.   In V nastojaščim  slučaju  je tista  boginja, kojej ruski narod imetek in življenje daruje, — tista boginja, pred kojo je najmogočnejši vladar   prisiljen  klanjati  se  — slavjanska ideja.   Da, še več.   Vse velevlade so prisiljene s to idejo, kot z jednim najmogočnejših faktorjev sedašnjega političnega položja računati.   Dandenes  evropske vlade bolj na to pazijo, kar ruski narod zahteva, nego na to, kar ruska vlada misli.
Za Rusijo bo sedanje narodno gibanje tudi ta veseli nasledek imelo, da bo uništilo nihilizem. G.
Zveza Rusije z Nemčijo.
Francoski list „FranceM prinaša dokument, ki je sile važen, ako se potrdi, da je resničen, kar rečeni ozbiljeni časnik prav močno zagotavlja. Spis je iz privatne kance-lije nemškega cesarja, sekcija prva, datiran od 11. junija l. 1., podpisana sta Bismark in Gorčakov, sopodpisnik je grof Adlerberg. Začenja z razlaganjem, da sta oba carja, videč uže naprej, da bodo prigodki v Turčiji občni mir v nevarnost devali, skupno akcijo sklenila. Zavežeta se: Srbije ne pustiti pogaziti, ko b( Turčija zmagala, temuč ohraniti status quo;pri Turčiji pa siliti, da se stanje vseh slovanskih podložnikov izboljša. Ko bi pa Turčija ne zmagala, bosta Nemčija in Rusija dejansko stvar priznali in na podlogi popolne neodvisnosti vseh slovanskih dežel,
Še ta dan, dve uri pozneje je stal Sanin v svojej sobi pred njo kakor premagan, izgubljen . . .
— „Kam boš ti šel?" ga vpraša ona. „V Pariz — ali v Frankobrod?"
— nJaz pojdern tja, kamor boš šla ti — in bom pri tebi, dokler me ne proženeš" — odgovori on obupno in pade v roke svojej vladarici. Ona jih osvobodi, jih položi njemu na glavo — in prime z vsemi desetimi prsti njega za lase; sama p i je stala ravna pred njim, na ustnah se jej je smijala radost — Oči pa široke in svitle do belizni so izraževale topost in sitost zmage. Jastreb, kadar zgrabi manjšo ptico, ima take oči.
XL1I.
Saninu so rojile vsakovrstne misli po glavi, ko je v tišini svojega kabineta razbiral svoje stare papirje in našel mej njimi granatni križec. Popisane dogodbe so mu jasno in zaporedoma stopile na njegov duševni obžor.
Ko pa pride do minute, ko se je s tako ponize vaj očo prošnjo obrnil k gospe Polozovej, ko se jej je vrgel pred noge, ko se je pričelo njegovo robstvo — se odvrne od izzvanih obrazov in se nij hotel več za nje spominjati. Ne, da bi ga bil varal spomin — o ne! vedel je, prav dobro je vedel kaj je sledilo za isto minuto, pa sram ga je dušil — celo še zdaj po toliko letih; on se je bal tega nepremagljivega čuvstva zaničevanja samega sebe, katero je, tega nij mogel dvomiti, nepremenjeno zatapljalo, kakor valovi, vse druge občutke, ako nij velel svojemu spominu molčati. Akoravno pa se je odvračal od vstaja-jočih spominanij, jih vendar nij zamogel popolnem zadušiti. Spominjal se je grdega, solznega, lažnjivega, kukavnega pisma, katero je poslal Emi, pisma ostavšega brez odgovora . . . Prikazati se pred njo, povrniti se k nJeJ — posle tolike prevere, tolike izdaje — ne! ne! toliko zavesti in poštenosti je Še ostalo v njem.   K temu je še on izgubil vse
zaupanje v samega sebe, vsako poštovanje: še porok si nij upal biti za ničesar. Sanin se je spomnil tudi, kako je potem — o pozor! odpravil Polozovega lakaja po svoje reči v Frankobrod, kako je mislil vedno le o je-dnej stvari: kmalu odpeljati se v Pariz, v Pariz; kako se je po ukazih Marije Nikola-jevne ravnal in posnemal Hipolita Sidoriča, in ljubezničal z Douhofom, na katerega prstu je videl ravno takšen železen krožeč, kakor ga jo njemu dala Marija Nikolajevna! ! Za tem so prihajali še hujši spomini, še groznoj ši . . . Natakar mu poda vizitno karto — in na njej stoji ime Pantaleona Zipptola, pri-dvomega pevca hercoga Modenskega! On se skrije Btarčeku, ali nij mogel izbegniti, da bi so ne bil srečal ž njim v koridoru ; pred njim vstane razdraženo lice pod zvivšim se k vrhu sedim čopom ; oči starčekove gorijo ko ogel — in slišijo grozna klicanja in prokletja! Ma-ledizione! slišijo se celo strašne besede: Co-dardo! Infame traditore ! Sanin je mižal z očmi,
precej sklicali evropski kongres vseh krščanskih velesil, da se politična organizacija za te dežele ustanovi. Ker bi v tem slučaji Carigrad nehal biti glavno mesto evropske Turčije, pozivljan bode sultan, naj svoje presto-lovanje prestavi v Azijo, Carigrad in Bospor pa naj prepusti svobodnemu trgovstvu, Evropa pa za-nj garantira.
Ko bi se Rusija in Nemčija ne mogli z je diniti in izporazumeti z druzimi velesilami, ho-četi tudi z zjedinjenimi svojimi vojskami zasesti zemljo vojujočih, da bode tem deželam mogoče najboljšo in najprimernejšo vlado v vsej svobodi ustanoviti si. Ko bi se evropska vojska vnela, zjediniti obe car-stvi svoje vojske na suhem in na morji, da •odbijejo vsak napad, jedne ali več oblastij, pridi od koder si.
Tako ta ,,zveza". Mi si ne upamo trditi, da je ta dokument istinit. Gotovo je, da ga bodo preklicevali. Ali, če je ponarejen, reči se mora, da je vrlo dobro delo in zvest posnetek soparne situvacije, kakor se zdaj kaže.
Jugoslovansko bojišče.
Z dveh stranij ob jednem se z bojišča jeden glas poroča, —-, da je premirje nastalo, orožje bode počivalo. Francoski ,Journal de Debata" ima telegram iz Carigrada, da je porta sprejela premirje za 10 dni j. Dunajska vladna naša ,,Fol. Corr." pak poroča 18. sept., da čeravno formalno premirje nij skleneno, vendar je gotovo, da je turška vlada naznanila velevlastim, da je ukazala poveljnikom turških vojska., naj ustavijo vsako operacijo. Tudi srbska vlada je svojej vojski jednako naredbo dala, in „upa se," da bode tudi formalno kmalu skleneno premirje, počitek orožja, mej katerim bodo skušali mir narediti. Ta čas, če se ne posreči mir narediti (mi ne verujemo, da bi se) bodo ruski oficirji ravno srbsko vojsko popolnem vojaško izvežbali, za Turke pa bode zima in straja pogubna.
Iz Aleksinca se poroča „N. \V. T.u, -da bo Turki 14. t. m. udarili proti temu mestu, a so bili odbiti. Oddelek Črnogorca Maše Vrbice je z golim handžarom vrgel se v Turke in jim velike izgube naredil. Horvat o vir je zašel Supovac (v jugu Aleksinca Turkom na pol za hrbtom) in se tu utrdil.
Istemu listu se iz Belgrada poroča, da srbska vlada iz strategičnih obzirov ne izdaje več oficijalnih poročil z bojišča, da pa je stanje srbske armade povsod izvrstno.
stresal z glavo, odvračal se zdaj pa zdaj, — ali vedno se je videl sedečega v popotnem dormezu na ozkem prednjem mestu. Na zadnjih prostornejših mestih sta sedela Marija Nikolajevna in Hipolit Sidorič — čvetero konj je v dirku teklo preko "VViesbadenskih mostov — v Pariz! v Pariz! Hipolit Sidorič je jedel gruško, katero mu je očital Sanin, Marija Nikolajevna pa je gledala nanj in se po-smehovala mu z uže poznanim smehom — posmehovanjem posestnika vladike . . .
Moj Bog! tam, na voglu ulico, ne daleč proč od mestnega izhoda — ali ne stoji tam zopet Pantaleone — in kdo ž njim? Ali nij Emil? Da, on je, ta vshiteni, vdani deček! Nekdaj je njegovo srce plamtelo pred svojim junakom, idealom, zdaj pa diše njegovo, bledo, čedno lice zlobo in zaničevanje; oči komaj podobne nekdanjim! — se vpirajo v Sanina ustne se stiskajo ... in se odpirajo samo za razžalenje ...
Pri Aleksincu so bili zadnjič vsak dan boji, a bolj manjši. Dopisnik dunajske moha-medanke „N. Fr. Pr.," ki je v turškem glavnem stanu v Pešca niči, poroča, da je bil 15. cel dan boj, zvečer je pa hud dež in vihar bojujoča sovražnika ločil. Tudi drugi dan je deževalo. Čerkezi vsak dan smHe izlete delajo (to je srbska selišča okolo palijo in požigajo.)
Iz Sarajeva se poroča, da so Srbi sami popustili svoje šance na drinskem otoku Atici in se umaknili. To je naravno, če je res, da je njih glavni del šel od tod k Aleksincu. Na Drini bodo torej le v defenzivi.
Politični razgled.
Motriaiije «!
V Ljubljani 18. septembra. Nagodbeno vprašanje z ©</'*se vedno razpravlja v ministerstvih in bode valjda do kacega resultata prišlo, predno se skliče državni zbor, baje mej 10. in 20 oktobrom. Ogerski ministri pridejo te dni jedenkrat na Dunaj na posvet s Cislejtanjikimi.
fViHi- se misli do božiča muditi v Godollo, na Ogerskem.
Tnanje države.
JMil<tn. s»'h*ki — /,»•*#/> J — Zadnji nam došli „N. W. Tagbl." prinaša na čelu lista iz Belgrada telegram, ki je neizmerno važen, — če je resničen, kar pa dan denes, ko je pri prejemanji novic iz dunajskih listov jako previdnosti treba, nij brez vse dvombe. Rečeni list pripoveduje: Knez Milan in minis-terski predsednik Ristić sta dobila 17. t. m. od generala Černjajevega depešo, da je srbska vojska proglasila kneza Milana za srbskega kralja. Vojska izreka, da se ne bori le za osvobojenje in zjedinjenje Srbov, temuč tudi za ohra-njenje zdanje Srbije kljub u terjatvam turške vlade. Vojska je proklamacijo Milana za kralja s kanonskimi streli praznovala. — (Tudi češki „Narodni listi" in večerni list „N. Fr. Pr." in drugi prinašajo to vest, torej je resnična! Jutri o tem več. Ur.)
Mtiisij** v Besarbiji veliko vojsko zbira, kakor iz Černovice in popotniki poročajo. Tudi francoski list „FranceM poroča, daje vojni minister Miljutin dobil ukaz vse pripraviti za vojno, če je bodo treba brzo.
ttttiifitni so zopet v Neapolu in v Torinu naredili javne tabore ali meetinge na korist Slovanov v Turčiji.
Rimski vladni časnik „Diritto" pravi, da so mirovni uveti, kakoršne je Turčija Srbiji stavila, neizpremenljivi, ker bi ne naredili miru, temuč še nagon do nemirov bolj vcepili. Tudi z ozirom na agitacijo mej slovanskimi narodi mora se (vsaj) status quo ohraniti.
Dopisi.
IK ^liu ilMMii 18. sept. I Izv. <lop. J (Vinska razstava.) V nedeljo 17. t. m. se je v Mariboru začela vinska razstava, ka-terej sledi v četrtek „1. vinstveni avstrijski shod (I. oesterr. Weinbau-Congress)". Svečanost odpiranja vršila se je ob 10. uri do polu dne na realkinem dvorišču, kder je paviljon z razstavo vin. Udeleženje je bilo, kolikor zadeva množino pričujočih, slabo, a tajiti se z druge strani ne da, da je bilo ono malo občinstva — blizu 100 osob — samo odlični del mariborskega in nekoliko tujega sveta.
Odprl je razstavo gosp. Blagotinšek-Kaiserfeldski, a pričujoč je bil tudi štajerski cesarjev namestnik, g. Kil bek. G. Blago-tinšek je začel odpiranje z govorom, v kojem je razkladal pomen razstave in shoda. Poudarjal je, da jo ta razstava v neugodnih časih osnovana, pa da jo ona zaradi oživljenja vinske trgovine, koja užo več let hira, potrebna bila. Čudil se je torej vsak, da je g. Kaiserfeldski pri vsem tem razstavo Uže zdaj za „pos reči všo se" (gelungen) proglasil, ko se še prvič ne ve, kako se bode „kongres" obnesel in ko je vsacemu, ki je količkaj znan z vinopridelanjem, na prvi pogled očito, da je baš razstava vinstvenih orodij siromašna in bedna skoz in skoz, ker niti jedne pametne iznajdbe nij v njej videti. Istina je pa, da je „vinska" razstava (da si nikakor ne popolna ali vsaj blizu popolna) najboljši del vse razstave. Veliko pozornost, da! pravo senzacijo delajo „češka vina" (kakor napis kaže). Ta vina so do zdaj tu Čisto neznana bila. Zato jih ljudje silno obilno pokušavajo. Jaz moram priznati, da „češka vina" prese-zajo vsa druga vina v razstavi glede* prijetnega in žlahtnega okusa (posebno vina kneza Lobkovica). — Toliko o prvem dnevu. Naj pa uže zdaj pristavim: da je pravo pohujšanje provzročilo popolno preziranje naših treh slovenskih poslancev (dr. Dominkuša, Srneca in Radeja), katerih nobeden nij niti mej odbornike, niti mej jurorje poklican bil, da-si so vsi trije vinogradniški velikoposestniki in dobri izvedenci v tej stroki.
I JE <>irtt«lctl 17. sept. [Izv. <lop.j V petek po polu dne je spremilo graško-mesto nemškega pesnika Anastazija Grilna v slovenem in veličastnem izprevodu do južnega kolodvora, od koder se je potem truplo v Le-skovec prepeljalo.   Spodobi se, da tudi mi o
Pantaleone stegne roko in pokaže pa Sanina — komu V poleg stoječemu Tartag-liji; in Tartaglija zalaja na Sanina; uže samo lajanje psa je donelo Saninu kot najbritkejša beseda.
In tam življenje v Parizu — vse njegovo poniževanje, ostudno trpljenje roba, kateremu nij bilo dozvoljeno niti tokmati, niti ljubiti, in katerega izvržejo na konec kakor obnošeno obleko . . .
Potem — vrnitev v domovino, otrovano in opustošeno življenje, kosanje britko in brezplodno   —  in   tako   brezplodno — in tako
brezplodno in britko pozabljanje — skrivno,
pa vsako minuto in postojano kaznovanje, kakor neznatna pa neozdravljiva bolezen, plačevanje dolga po kopcjkah, katerega Še preračunati ne smeš . . .
Kupica se je prenapolnila — dovolj.
Kako, da je ostal križec, katerega mu
je dala Ema, cel, zakaj jej ga nij vrnil, kakor bi se bilo spodobilo, kako, da nij do do-našnjega dne zadel nanj? Dolgo, dolgo je sedel premišljevaje, in nij mogel razumeti, kako je zamogel zapustiti Emo, tako nježno in strastno ljubljeno, nasproti ženski, katere še ljubil nij? . . . Prihodnji dan je videl vse svoje prijatelje in zance ter jim je objavil, da namerava odpeljati se za granico. V družbi je nastalo dvoiuljenje. Sanin je zapustil Petro-grad, Bredi belo zime, ko je komaj šo le najel in opravil si lepo stanovanje in celo abo-niral se nu predstave italijanske opere, katere se je udeležavala samo g. Patti — sama, sama, umetnica Patti sama! Prijatelji in znanci so dvomili; ali ljudem nij lastno dolgo zanimati se s ptujimi rečmi, in ko se je Sanin odpravil za mejo, ga na želoznocestno postajo nij izpremljal nihče drugi kakor star Francoz, kryjač — in ta upajoč, da bode izterjal neizplačan račun. (.Konec prih.)
umrlem besedo izpregovorimo. Nemci ga neizrečeno povzdigujejo kot človeka, kot politika in kot pesnika. O njegovem človeštvu molčimo. Njegovo politično delovanje v kranjnkem deželnem zboru je Slovencem znano. Upiral se je našemu narodnemu podvzetju in njegov izrek, „da vso slovensko literaturo lehko v robcu odnese" stoji še v najnovejej izdavi Schachtove geografije kot neoporekljiva sodba o našem slovstvu. In Nemci verujejo to !!
(iruna imenujejo prvega avstrijskega pesnika. Njegove pesni imajo politiški značaj in o tacih pesnih se glasi Gothejova sodba nepohvalna, čeravno je noveji nemški estetiki (n. pr. Gottschall) visoko cenijo. Da pa Griin nij prvi avstrijsko-nemški pesnik, lahko vsak izpozna, kdor njega in pa Grillparzerja čita. Nemci Grtina zlasti kot pevca svobode časte. Kako svobodoljuben je bil ta pevec, to vedo najbolje nekdanji njegovi podložni, dolenjski kmetje. Koliko taka psevdo-svoboda velja, razsodi naj vsakdo sam. Slovenski pesnik Anton /akt-lj jo je narisal v svojej zadnjej, dose-daj žalibog še ne obelodanjenej pesni, „ Pevcu svobode":
„K*r je še puščal iuu ... si Ti mu skozi rad jemal, J1»'/.;il reinuue iuu s pleč, zvezati bolj mu roke".
Vendar pa si je pridobil Griin za Slovence s tem veliko zaslugo, da je dal 1. 1850 v Lipskem 48 daljših in nekaj krajših slovenskih narodnih pesnij v nemškem jeziku na svitlo in tako sesznanil svet s krasoto naše narodne poezije. To izdavo je pozdravil Slovanom sovražni časnik „Ostdeutsche Post" v svojej 282. številki 1. 1850 takole: „Ein Volk, dessen poetische Psvche in solcher Ver-iclaruug den Deckel ihres Sarges bricht, ist als eiuo neugevvonnene Provinz, als ein neuer Zuvvachs an Kraft, EigenthUmlichkeit und Schonheit im Reiche des menschlichen Fort-schrittes und humaner Bildung zu begrUssen".
Domače »stvari.
— (Na zagrebško gimnazijo) pridejo trije Slovenci prof.: gg. Valjavec in dr. Ce-lestin za filologijo in Beningar za matematiko.
— (Iz Mozirja) se nam 18. sept. piše: Velika nesreča se je pri nas zgodila. — 67 let starega, v našem kraji povsod dobro znanega in spoštovanega kovača, je vreteno pri brusnem kamnu, ko je ravno sekiro brusil, za obleko prijelo in pod sebe potegnilo, in tako pretisnilo na prsih, da so ga kovaški pomagači uže mrtvega našli.
— (Požar.) 5. t. m. je vnel se pod Jan. Kumarja v Jablani pri Novem mestu, in zgorelo je več hiš in poslopij. Škode je za 6420 gld. "Zavarovana sta samo dva posestnika.
— (V žensko kaznilnico) v Begunje na Gorenjskem so IG. t. m. pripeljali 4U ženskih ujetnic iz Lankovica.
— (O banki „Sloveniji") in njenega likvidacijskega odbora pogajanji z zavarovalnim društvom „Donau" so razni nemški časopisi poslednji čas prinesli poročila, katera so v glavnih stvareh neresnična. O „fuziji" mej „Slovenijo" in „Donavo" nikdar nij bilo govora in to zaradi tega ne, kor fuzija nij mogoča in je torej nobeden pameten človek v misel jemal ne bode. 15 procentno doplačilo nij v nikakej zvezi z obravnavo mej omenjenima društvoma; „Donau" ne potrebuje, niti no zahteva „garancije", ker na nikakoršno plačilo ali povračilo od „Slovenije1' ne reflektira; ono doplačilo je potrebno zato, da „Slovenija"
svoje dolgove poplača t. j. v prvej vrsti likvidirane škode po požarih poravna. V obče bode vsak najbolje presodil, koliko verjetnosti so imela dotična časnikarska poročila, Če zve, da so prišla na svitlo, preduo se je bila razprava mej banko „Sloveniju" in „Donavo4' — začela!
— (Družbenikom sv. M o hora) se je letos razposlalo šestero knjig, namreč: „Oočnu zgodoviua" III. snopič; „Umni kmetovalec" II. snopič; „ Robinzon starejši"; „Koledar" za 1. 1877 in dve pobožnega obsega: „Življenje svetnikov" in „Nebeš. krona". S prihodnjim letom nastopi družba sv. Mohora svoj sedemnajsti tečaj. Ustanovljena leta 18G0 je dosedaj izdala 91 knjig vsakovrstnega za-popadka, ki obsegajo več nego 8G0 tiskanih pol. Prvo leto se je upisalo 11 IG udov, vsak je prejel o" knjige. Letos pa šteje družba 26.815 udov in vsak dobi za mali donesek jednoga goldinarja 6 bukev, ki v obširnišej obliki obsegajo nad GO tiskanih pol. V IGO.890 iztisih romajo tedaj letošnjo družbine knjige po pokrajinah, kderkoli Slovenci prebivajo, ter širijo poduk in omiko v ljubljenej domovini. Kdor ima tedaj srce za zapuščeni svoj narod in njegov napredek in blagostanje, vsacega mora razveseliti, ako bere in vidi, kako krepko se razširja družba od leta do leta mej vsemi stanovi slovenskega naroda. — Lani je štela 467 dosmrtnih in 25.8G9 letnih družbenikov, tedaj vseh skupaj 36.336; letos pa je število udov poskočilo na 26.815, tedaj jih je 479 več kakor lani. Ljubezen do naše domovine naj tedaj tudi prihodnje leto druži vse dosedanje družbenike in privabi še mnogo novih v družbo domačo. Družbine knjige se bodo zal. 1877 tiskale v 29 — 30.000 iztisih. Vsak ud bode dobil 6 knjig. Mej knjigami, ki izidejo 1877 so namenjene za tisk: 3. „Občna zgodovina"; spisuje gsp. prof. Josip Stare v Varaždinu. Četrti snopič, konča zgodovino Rimljanov; v 29.000 izlisih. 4. „Umni kmetovalec", spisuje vodja slov. kmetijske šole v Gorici g. prof. Franc Povše. Tretji snopič obsega „vrtnarstvo in gozdarstvo"; v 29.000 iztisih. 5. „Slovenski spisovuik", — poduk s pravili in z izgledi, kako se izdelujejo vsakovrstna opravila in javna pisma, razne vloge itd., spisuje g. šolski ravnatelj Andrej Praprotnik v Ljubljani; v 29.000 iztisih. 6. „Koledar" za leto 1878 s popolnim imenikom vseh udov in z raznim podučnim in zabavnim berilom. V podporo domačega slovstva in v omiko slovenskega naroda razpisuje družba sv. Mohora za prihodnje leto sledeča darila: a) Sto in štirideset gld. za Stri krajše izvirne povesti, vsakej po 35 gld., v obsegu blizu Va tiskane pole. b) Sto in štirideset gld. za štiri pod-učne spise raznega zapopadka, vsacemu po 35 gld., v obsegu Va tiskane pole. Posebno ustrezajo didaktične pesmice ; životopisne, potopisne, naravoslovne itd. črtice in spisi podučno-šalji-vega zapopadka.
Razne vesli.
* (Prvi strel mej Rusi in Turki) je uže počil. „Titliski Vestnik" poroča, da so se v reki Arpači kopali na jeduej strani ruski na drugej turški mejni vojaki. Brez vzroka gre en Turek iz vode po puško in pomeri v jednega Rusov, streli, a ga ne zadene. Ruski vojak brzo na suho gre po svojo puško in vpije Turčinu: „slabo si streljal, vidiš tako se mora," in v tem hipu se Turčin mrtev zvali, zadet od Rusovega strela.
* (Ubili so) glasovitega roparja D e a n u nedavno tega v rumu nekih gorah.   Deanu je
namreč zopet prišel jedenkrat na prenočišče k~ kmetu, kder je bil uže prej čestokrat v gostih. Napravili so mu dobro večerjo. Pozneje pak je prišel hišni oča se sejma domov ter v pričo razbojnika soštel za prodano živina skupljene novce, katero je potler zaprl v zaboj. Po večerji sta imela kmet in Deanu ta-le pogovor: Deanu: „ĆujeŠ: jaz potrebujem denar, ki si ga zaprl v zaboj." — Kmet: „No bodi prismojen! Ti mar nij dosti, da te gostim, češ mar še zato plačan biti". — D: Jaz se ne šalim; takoj mi daj denar - da ne te ustrelim !" (Nameri samokres v kmeta.) K: „1 no, če uže mora biti, tU, vzemi ključ in po beri novee, a verjemi mi, da ne ravnaš pošteno!" Ko — se je razbojnik priklonil, da odpre zaboj, prime kmet za sekiro in ga mahne po glavi, da je kar mrtev obležal.
9 mili v I,1ial»l Jttul
od lf>. do 16. septembra: France Breskovar, sin gostilničarja, 5 I., na šarlahu.— Ivan Juh, črevljarja otrok, 4 m., za atio-fijo. — Feliks Velkavrh, delavca otrok, 9 me s , na šarlahu — Frančiška Rebolj, delavca otrok, 9 m r na črevntmu kataru.
18. septombra:
*tvtf-wp«: Babnik iz Dunaja. — Baron G ali iz Trsta. — Stena iz Gradca. — lluber iz Ajdovšč ne. — Selak iz Rateč.
r'ri .-»ioni. : Mleku/, iz Gorenjskega. — Subic iz Kima. — Kiedcr iz Maribora. — Neuboffer iz Pešte. — Vesel iz Trsta. — Hadjeconste u Carigrada. — Dr. Razpet iz Postojne.
Fri HmII«J: Brand iz Beljaka — Flekner is Dunaja. — pl. Obereigner iz Šneporka. — Peče iz Starega trga. — GHUck iz Dunaja. — Bukovnik iz Reke. — Sciimid iz Gradca. — dr. Glančuik iz. Celja. — "VVeiiuan iz Dur.aja,
Pri Znuiorcl: Modic iz Maribora. — Potočnik iz Radovljice.
Pri bavarskem dvoru i Cadore iz Trsta. — Perme iz Vipave.__^^^^
Dunajska borza 19. septembra. (Izvirno telegrafično poručilo.)
Enotni drl dolg v bankovcih b6 g d. 45 kr.
Enotni drž. do!g v srebru 69   , 65
1860 dri. posojilo 121    , 10
Akcije narodne banke 864    . —
Kredi, no akcije             .   . 150   . 50
London 121   #   25 ,
Napul.          .   . 9 66
C. k. cekini      .   .       .   . 5-79
Srebro....... 101   . 50
Hiša na prodaj.
V Mtpjtak, pri Mengišu, je na prodaj zidana,, z opeko pokrita hiša v čisto dobrem stanu, z dvoma Bobsma, kletjo, strojnico in hlevom, mimo katere tt če potok; tudi so poleg 3 lepe njive. Prodaje Be vse v kupo ali tudi posamezno
Natančneje se izvč pri usnjarji na starem trgu št. 34, v I j ubija ni. (284—8)
Umetne zobe in zobisca
(Luftdnickge"bisse),
ustavlja bnv/. bol« čin. ter opravlja plombacije iu vse druge operacije % zobmi
zdravnik za zobe Paichel,
stanujoč pri Hradeckcga mostu v Malitovtj hiši (prvo nadstropju.) (259—8)
Samoklistirni aparat
(Cljsopump«, Irrigalerje), Inhalacijne aparate,
kli8tirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene i m is* i »i-1*114') oenL
Jedino le pri (68—28)
Galirlel Plccolt,
U'km'ju, iin ihoiajnkcj centi v Ljubljani.
Učenec
8^ sprejme takoj v neko prodajalnico za stok cnino. Ktlc, pove opravniltvo „Siov. naroda".    ('JiiO 2)
Lsdateli in urednik Josip Jurčič,
Lastnina in tisk .Narodne tiskat ne".
33833