
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
2
Oglasi
Nizka, Varpolje:    
Protestno na predčasno glasovanje  .................. 4
Gospodarstvo SAŠA regije: 
Lanski rezultati boljši 
od tistih leto poprej  ...................................................... 5
Solčava: 
6. Dnevi gorskega lesa  ............................................... 6
8. Mrazekov pohod: 
Vse bolj priljubljen pri članih 
borčevskih organizacij  ............................................... 11
Dan za Savinjo: 
Ozaveščanje ljudi za ohranjanje 
življenja ob reki in v njej  .......................................... 12
Izbirali najboljše vino Kolovrat 2017:
Zmagala modra frankija 
Fajfar  ................................................................................... 15
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 23, 8. junij 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Povratek SDS in nov uspeh Marjana Šarca
Za nami so tretje predčasne državnozborske 
volitve v samostojni Sloveniji. Rezultati, če upošte-
vamo predvolilne javnomnenjske raziskave, niso 
presenetljivi, so pa precej drugačni kot pred štiri-
mi leti. Za našo dolino je pohvalno, da je bila volil-
na udeležba znova nad državnim povprečjem, viš-
ja pa je bila tudi glede na udeležbo leta 2014.
Kot je pokazala raziskava agencije Valicon, je 
skoraj vsak osmi udeleženec tokratnih volitev od-
ločitev o izbrani stranki sprejel na dan volitev, še-
stina pa je to storila v zadnjih dneh. Če k temu priš-
tejemo še dobrih deset odstotkov volivcev, ki so 
odločitev sprejeli v zadnjem tednu, je delež vseh, 
ki še teden dni pred volitvami niso bili odločeni, 
skoraj dve petini.
Volilna udeležba je bila spet najnižja med mlaj-
šimi volivci, kar pa ne velja za volivce, stare 18 ali 
19 let, kajti slednji so svojo pravico, ki so jo ime-
li za parlamentarne volitve prvič, izkoristili v nad-
povprečnem številu; na volišča jih je odšlo dobrih 
64 odstotkov. Najmanjši delež tistih, ki so se odpra-
vili na volišča, pripada starostni skupini 30 do 34 
let, in sicer 34 odstotkov. Udeležba nato s starostjo 
narašča: pri starih 50 let in več je bila volilna ude-
ležba 50-odstotna, pri starih 65 let in več je bila 
več kot 80-odstotna, pri starih 75 do 79 let pa ce-
lo 91-odstotna.
V Zgornji Savinjski dolini se je po štirih letih na 
prvo mesto s skoraj 34 odstotki znova povzpela 
Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je svoj 
volilni rezultat z Nado Brinovšek izboljšala za se-
dem odstotnih točk. Stranka modernega centra 
(SMC), ki je leta 2014 zmagala z 28,6 odstotka, je 
tokrat z Mojco Rep zbrala le dobro petino glasov 
izpred štirih let.
Lista Marjana Šarca (LMŠ) je glede na števi-
lo glasov, ki jih je na letošnjih predsedniških vo-
litvah v naši dolini pobral njihov predsednik, pri-
čakovala dober rezultat ... in ga tudi dosegla, saj je 
njihov kandidat Darij Krajčič pri nas prepričal sko-
raj 18 odstotkov volivcev, kar je pet odstotnih točk 
več, kot je stranka dosegla na nacionalnem nivoju.
Za Novo Slovenijo (NSi), za katero je kandidiral 
Valentin Hajdinjak, je glasovalo malo manj kot de-
set odstotkov tistih, ki so prišli na volišča, oziroma 
dobre tri odstotne točke več kot leta 2014. Na pe-
to mesto se je uvrstila Levica, zanjo je kandidira-
la Helena Žagar, ki je s slabimi šestimi odstotki za 
odstotno točko izboljšala rezultat izpred štirih let.
Aleksandra Vasiljević je za Socialne demokra-
te (SD) s slabimi petimi odstotki za dve odstotni 
točki izboljšala dosežek stranke na prejšnjih voli-
tvah, največji poraženki pa sta Slovenska ljudska 
stranka (SLS), za katero je pred štirimi leti glaso-
valo skoraj enajst odstotkov volivcev, tokrat je To-
maž Pečovnik zbral le tri odstotke in pol, in Desus, 
ki je leta 2014 dobil skoraj deset odstotkov, tokrat 
pa z Margareto Atelšek le dobre štiri.
(MŠ)
(JT)
(JM)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
4
Tema tedna
VEČ KOT TRETJINA ZGORNJESAVINJSKIH VOLIVCEV GLASOVALA ZA SDS
Iz volilnega okraja Mozirje v parlament Nada Brinovšek (SDS) 
in Darij Krajčič (LMŠ)
Nedeljskih predčasnih parla-
mentarnih volitev se je po delnih 
rezultatih, ki jih je objavila Državna 
volilna komisija, udeležilo le ma-
lo več kot polovica volilnih upravi-
čencev, točneje 52,01 odstotka. Vo-
lilni izid bodo v ponedeljek, 11. juni-
ja, dopolnili še z glasovi, poslanimi 
po pošti iz tujine. 
V NAŠEM OKRAJU VIŠJA 
UDELEŽBA
Odstotek udeležbe na volitvah je 
kot tradicionalno v volilnem okraju 
Mozirje višji od povprečja v državi, 
saj se je volitev udeležilo 56,35 od-
stotka upravičencev. Kot so pred-
videle že javnomnenjske ankete, je 
tokrat krepko v vodstvu Slovenska 
demokratska stranka (SDS). Kljub 
temu pa politični analitiki napove-
dujejo, da bo sestava koalicije za 
mandatarja, ki ga imenuje predse-
dnik države, dokaj trd oreh.
BRINOVŠKOVA PONOVNO V 
PARLAMENT
Za glasove Zgornjesavinjčank in 
Zgornjesavinjčanov se je potego-
valo 22 strank. Tukajšnji volivci so 
največ glasov namenili Slovenski 
demokratski stranki (SDS). V pos-
lanske klopi bo tako ponovno sed-
la dosedanja poslanka iz Mozirja 
Nada Brinovšek. V parlamentu bo 
tudi Darij Krajčič, predstavnik Liste 
Marjana Šarca (LMŠ), ki je kandidi-
ral v našem volilnem okraju. Ostali 
kandidati z 22 list, ki so se potego-
vali za naše glasove, za uvrstitev v 
državni zbor niso zbrali zadostne-
ga števila glasov.
KOLIKO GLASOV SMO NAMENILI 
POSAMEZNIM STRANKAM?
Primat gre z več kot tretjino glasov 
SDS, za katero se je odločilo 33,88 
odstotka volivcev. Podprvak je LMŠ s 
17,81 odstotka glasov, na vidno tretje 
mesto pa se je pri nas povzpela NSi, 
za katero je glasovalo 9,69 odstotka 
tistih, ki so prišli na volišča. 
Sledijo SMC s 6,43 odstotka, Le-
vica je zbrala 5,97 odstotka, SD 4,77 
odstotka, DeSUS je zbral 4,32 od-
stotka, SNS 4,18 odstotka, SAB 3,76 
odstotka, SLS 3,52 odstotka, Pirat-
ska stranka 1,55 odstotka, DD 1,07 
odstotka, Lista Bojana Požarja 0,70 
odstotka, Gibanje Zedinjena Slo-
venija 0,58 odstotka, Andrej Čuš in 
Zeleni Slovenije 0,48 odstotka, Za 
zdravo družbo 0,35 odstotka, Reset 
0,31 odstotka, Kangler & Primc 0,23 
odstotka, Naprej Slovenija 0,16 od-
stotka, Socialistična partija Sloveni-
je 0,12 odstotka, GAS in Solidarnost 
pa sta zbrali po 0,06 odstotka. 
KJE NAJBOLJ IN KJE NAJMANJ 
»PRIDNI« VOLIVCI?
Čeprav analitiki menijo, da je bi-
la volilna udeležba vsaj v primer-
javi s sosednjimi državami dokaj 
nizka, je bila vendarle višja kot na 
predčasnih volitvah leta 2014, ko 
je bila v Sloveniji 50,99-odstotna. 
Na našem volilnem območju je 
takrat na volišča odšlo 54,28 od-
stotka volivcev. Tokrat je bilo za-
nimanje za glasovanje med volil-
nimi upravičenci višje, saj jih je 
na volišča v volilnem okraju Mo-
zirje odšlo 56,19 odstotka. Na ve-
čini volišč je prednjačila SDS, po-
nekod pa si je primat pred njo iz-
borila LMŠ.
Najbolj množično udeležbo so 
ponovno beležili na volišču Šola 
Šmihel, kamor je prišlo svoj glas 
oddati kar 74,56 odstotka prebival-
cev, vpisanih v volilnem seznamu. 
Najnižji odstotek udeležencev, to 
je 35,26, je bil na volišču Markelj v 
Spodnji Rečici, saj so krajani Nizke 
in Varpolj protestno odšli na pred-
časno volišče na sedežu Okrajne 
volilne komisije. Na predčasnem 
volišču je svojo voljo izrazilo 408, 
na volišču Omnia 31 volivcev, po 
pošti pa so prejeli 11 glasovnic. 
Marija Lebar
NIZKA, VARPOLJE
Protestno na predčasno glasovanje
Krajani Nizke in Varpolj so se množično napotili na predčasno glasovanje na sedež okrajne volilne 
komisije v Mozirju.
Krajani Nizke in Varpolj se, kot 
vse kaže, ne bodo sprijaznili z no-
vim voliščem. Po peticiji, ki je bila 
poslana pristojnim institucijam, in 
po bojkotu referenduma o drugem 
tiru so ob državnozborskih volitvah 
pripravili še protestno akcijo. V sre-
do, 30. maja, so se množično napo-
tili na predčasno glasovanje na se-
dež okrajne volilne komisije v Mo-
zirju, kjer je nastala prava gneča, 
veliko krajanov pa se je predčas-
nega glasovanja udeležilo tudi ne-
organizirano. 
Krajani vztrajajo pri ponovni do-
ločitvi volišča v njihovem kraju. 
Pred jesenskimi lokalnimi volitva-
mi najprej to pričakujejo od volilne 
komisije Občine Rečica ob Savinji. 
Pred prvim državnim referendu-
mom ali pred naslednjimi volitvah 
v državni zbor pa tudi od Okrajne 
volilne komisije Mozirje. Ta sicer 
dopušča možnost ponovne določi-
tve volišča, če bo lokalna skupnost 
ponudila prostore, ki bodo zados-
tili standardom za ureditev volišč.
Marija Lebar
Volivci v Šmihelu so ponosni na svojo številčno udeležbo na volitvah 
ali referendumih. (Foto: Marija Lebar) 
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 5
Gospodarstvo, Iz občin
OBČINA LJUBNO
Asfaltirali cesto proti Rastkam, 
dela na vodovodu še potekajo
Na cesti proti Rastkam bo nov asfalt bo omogočal lažjo in varnejšo 
vožnjo. (Fotodokumentacija Občine Ljubno) 
V petek, 1., in v soboto, 2. juni-
ja, je na relaciji Ljubno-Rastke po-
tekalo asfaltiranje prenovljenega 
odseka ceste. Gre za dolžino ces-
te okoli 550 metrov, v širini pet 
metrov. Promet bo na tem odseku 
poslej lažji in varnejši.
Občina je v okviru projekta pred-
videla tudi izgradnjo 2,5 km nove-
ga vodovodnega omrežja. Dela na 
vodovodu še potekajo, po besedah 
direktorja občinske uprave Raden-
ka Tešanovića bodo po predvide-
vanjih zaključena v dobrih dveh 
tednih. Skupaj naj bi prenova ces-
te in vodovoda ljubenski proračun 
stala okoli 130 tisoč evrov.
Marija Lebar
OBČINA NAZARJE
Zaradi obsežne prenove zaprt 
del ceste pod Samostanskim 
hribom
Na delu ceste bodo izvedeni pločnik, meteorna kanalizacija in javna 
razsvetljava. Asfaltirali bodo cestišče, pri kapelici pa uredili krožno 
križišče. (Foto: Marija Lebar)
Na cesti, ki vodi od mostu čez 
Dreto pod Samostanskim hribom 
do kapelice pri spodnjem pokopali-
šču, je Občina Nazarje že v lanskem 
letu izvajala investicijo, ki je razde-
ljena v tri faze. Letos nadaljujejo z 
zadnjo fazo te prenove. Zaradi del je 
cesta v tem delu zaprta, promet po-
teka po drugi strani griča.
DELALI BODO DO KONCA JUNIJA
Že v lanskem letu je bila za iz-
vedbo celotnega projekta izbra-
na celjska družba VOC. Ta je letos 
z deli tretje faze prenove začela ko-
nec maja, celotna ureditev naj bi 
bila zaključena do konca junija. Iz-
vedeni bodo pločnik, meteorna ka-
nalizacija in javna razsvetljava ter 
asfaltirano cestišče.
KROŽIŠČE S PREMEROM 22 
METROV
Na občini so se odločili, da hkra-
ti z ureditvijo ceste rešijo še križi-
šče ob kapelici, kjer prometna ure-
ditev doslej ni bila najoptimalnej-
ša. Tam bo po novem krožišče s 
premerom 22 metrov. 
ZA IZVEDBO STO TISOČ 
EVROV
Celotna izvedba projekta bo sta-
la okoli sto tisoč evrov. Občina je za 
to investicijo, kot tudi za nekatere 
druge prenove, ki bodo izvedene v 
letošnjem letu, pridobila sofinan-
cerska sredstva po 23. členu za-
kona o financiranju občinskih in-
vesticij.
Marija Lebar
GOSPODARSTVO SAŠA REGIJE V LETU 2017
Lanski rezultati boljši od tistih v letu poprej 
Nedavno objavljeni rezultati po-
slovanja gospodarskih družb in 
samostojnih podjetnikov, ki jih je 
pripravil AJPES, kažejo, da je go-
spodarstvo naše regije v letu 2017 
poslovalo občutno bolje kot leto 
poprej. Ustvarilo je namreč 25 mi-
lijonov evrov neto čistega dobička 
in zaposlovalo višje število ljudi kot 
v letu 2016. V podatkih ni zajeto po-
slovanje kmetijskih zadrug, kar pa 
slike ne bi bistveno spremenilo. 
VIŠJI DOBIČEK IN NIŽJA IZGUBA 
Gospodarske družbe so lani 
ustvarile 2,42 milijarde evrov pri-
hodkov, kar je za 12,5 odstotka več 
kot v letu 2016. Višji so bili tudi pri-
hodki od prodaje, izvoz pa so zvi-
šale za 15 odstotkov na 1,29 milijar-
de evrov.
Čisti dobiček gospodarskih družb 
se je v primerjavi s predhodnim le-
tom zvišal skoraj za četrtino in je 
znašal malo manj kot 70 milijonov 
evrov. Nasprotno pa je bila čista iz-
guba nižja za skoraj 12 odstotkov in 
je znašala 54,7 milijona evrov. Če 
so gospodarske družbe leto 2016 
zaključile v rdečih številkah, lani ni 
bilo tako. V letu 2016 je neto čista 
izguba družb v SAŠA regiji znaša-
la 1,41 milijona evrov, lani pa so te 
družbe ustvarile skoraj 15 milijonov 
evrov neto čistega dobička.
V gospodarskih družbah je bi-
lo lani zaposlenih nekaj več kot 
16 tisoč oseb, kar je za slab odsto-
tek več kot v letu 2016. Zvišala se je 
tudi neto dodana vrednost na za-
poslenega. Porasla je za 5,5 odstot-
ka in je v letu 2017 znašala skoraj 
40 tisoč evrov. Prav tako je bila viš-
ja mesečna plača, ki je povprečno 
znašala 1.591 evrov in je bila višja 
za 4,6 odstotka.
SAMOSTOJNI PODJETNIKI 
Tudi samostojni podjetniki 
so lansko poslovno leto zaklju-
čili uspešno. Ustvarili so skoraj 
148 milijonov evrov prihodkov, 
to je za 4,8 odstotka več kot v le-
tu 2016. Za približno toliko so se 
zvišali tudi prihodki od prodaje, 
izvoz pa je znašal 19,5 milijona 
evrov, kar je za 3,6 odstotka več 
kot v letu 2016. 
Podjetnikov dobiček je lani v SA-
ŠA regiji znašal 11,4 milijona evrov. 
Bil je za slab odstotek nižji od tiste-
ga v predhodnem poslovnem letu, 
nižja pa je bila tudi skupna čista iz-
guba, ki je znašala 909 tisoč evrov, 
to pomeni, da je bila za 5,5 odstot-
ka nižja kot predlani. 
Neto poslovni izid samostojnih 
podjetnikov je tako znašal 10,5 mi-
lijona evrov in je bil za pol odstotka 
manjši kot v letu 2016. Samostojni 
podjetniki so v lanskem letu pove-
čali število zaposlenih na 1.388 ozi-
roma za 2,1 odstotka. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
6
Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije
LOGARSKA DOLINA, ŽELEZNA KAPLA
Županje za podporo zelenemu javnemu naročanju 
Slovenske županje so v penzionu Ojstrica v Logarski dolini na okrogli mizi govorile o 
zelenem javnem naročanju. (Foto: Bernarda Prodnik) 
V organizaciji Skupnosti občin Slovenije je 
v Logarski dolini ob zaključku projekta »Zele-
no javno naročanje, rešitve, izzivi in priložnos-
ti« potekala okrogla miza. O tej temi so se tokrat 
pogovarjale slovenske županje. 
POMEMBNO UPOŠTEVANJE OKOLJSKIH 
VIDIKOV
Gostiteljica srečanja, solčavska županja Ka-
tarina Prelesnik je predstavila izkušnje njiho-
ve občine pri gradnjah oziroma sanacijah, kjer 
tudi pride v poštev zeleno naročanje in je po-
membno upoštevanje okoljskih vidikov v teh 
postopkih. Izkušnje iz svojih lokalnih skupnosti 
na temo zelenega naročanja so predstavile tudi 
nekatere ostale županje. V razpravi so se udele-
ženke dotaknile še naročanja živil v javnih zavo-
dih in ustanovah in v zvezi s tem možnost izbolj-
šanja stanja na področju lokalne samooskrbe. 
DRUŽENJE NADALJEVALE V ŽELEZNI KAPLI
Ob zaključku so se dogovorile, da si bodo s 
Skupnostjo občin Slovenije še naprej prizade-
vale za napredek na področjih, ki so bila pred-
met projekta GreenS. Druženje so nadaljevale v 
občini Železna Kapla, ki je bila tudi partnerica v 
omenjenem projektu. Tu so jih sprejeli predstav-
niki občine na čelu z županom Francem Jozefom 
Smrtnikom. Izmenjali so izkušnje in se dogovori-
li, da se bodo še srečali.
Marija Lebar
6. DNEVI GORSKEGA LESA V SOLČAVI
»Gozd bo bogat šele takrat, ko bo končni izdelek iz tega lesa 
uporabljen pri nas«
Od četrtka, 31. maja, do nedelje, 
3. junija, so v Solčavi pripravili 6. 
Dneve gorskega lesa. Četrtek je bil 
namenjen lesu, petek kulturi, sobo-
ta in nedelja rekreaciji.
Popularizacijo lesa so zazna-
movali z razstavo Čar lesa. Slednjo 
že deseto leto pripravlja Društvo 
za zaščito lesa Slovenije, ministr-
stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in 
prehrano ter Svet za les. Letošnja 
osrednja razstava je bila v Cankar-
jevem domu sredi maja, nato so jo 
postavili v Volčjem potoku, kot tre-
tja je na vrsto prišla Solčava.
PROJEKT SPREMENIL 
RAZMIŠLJANJE SLOVENCEV
Na razstavi si obiskovalci lahko 
ogledajo umetnine in uporabne iz-
delke iz lesa različnih avtorjev vse 
do konca junija. Namen dogodka 
je po besedah direktorice Centa 
Rinka Mateje Brlec Suhodolnik, da 
ljudje ponovno spoznajo vse pred-
nosti rabe lesa. 
ČAR LESA 
Ob otvoritvi sta spregovorila 
generalni direktor direktorata za 
lesarstvo Jože Prikeržnik in prof. 
dr. Franc Pohleven. Prikeržnik je 
dejal, da je v desetletju obstoja 
projekt Čar lesa spremenil razmi-
šljanje Slovencev o lesu. Prav ta-
ko lahko kroji usodo Slovenije, kar 
se tiče razvoja industrije in delov-
nih mest. 
»Preko promocijskih akcij, kot je 
Čar lesa, se širša javnost vse bolj 
zaveda pomena lesa in njegove-
ga potenciala ter izjemnega po-
mena lesarskega sektorja za Slo-
venijo. Do sedaj se je preko ome-
njenega projekta predstavilo sko-
raj tristo izdelovalcev, med njimi 
tudi Zgornjesavinjčani,« je povedal 
Prikeržnik. 
Svoje poglede na promocijo lesa sta predstavila generalni direktor 
Direktorata za lesarstvo Jože Prikeržnik (levo) 
in prof. dr. Franc Pohleven. 
Uporabni izdelki iz lesa so bili okrašeni tudi z različno ornamentiko.
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 7
Gospodarstvo, Organizacije
Izdelke LESek narejene po montessori pedagogiki so z zanimanjem 
preizkušali tisti, ki so jim namenjeni – otroci.
K temu po prepričanju dr. Poh-
levna pripomorejo tudi solčavski 
Dnevi gorskega lesa, kjer ljudi oza-
veščajo ne le o lesu, temveč tu-
di o končnih izdelkih. »Gozd je za-
gotovo bogastvo Slovenije. A gozd 
bo bogat šele takrat, ko bo končni 
izdelek iz tega lesa uporabljen pri 
nas. Prav s to razstavo vas želimo 
prepričati, kaj se vse lahko naredi 
iz lesa,« je dejal Pohleven. 
IZDELKI ZA OTROKE IN 
MOJSTROVINE IZDELANE Z 
MOTORNO ŽAGO
Da je les v Solčavi še kako upora-
bljen, pričajo tudi umetnine izdelane 
z motorno žago. Te so na ogled pos-
tavili kiparji z motorno žago društva 
Carving Team Logarska dolina. 
DO PLESNIKOVEGA BRESTA IN V 
MATKOV ŠKAF
Sobotni pohod so Solčavani po-
imenovali Popotovanje skozi čas. 
Izpred Centra Rinka so se podali v 
Logarsko dolino do Plesnikovega 
bresta. Starodavno drevo po pripo-
vedovanju domačinov trdno brani 
dolino in predstavlja kulturno-tra-
dicionalni temelj, ki se ne upogiba 
tokom časa.
Nedeljsko dopoldne so izkoris-
tili vsi tisti, ki se radi preizkušajo 
v vzdržljivosti. Za njih so organi-
zatorji pripravili težjo turo, in sicer 
pohod do Matkovega škafa, kjer so 
si ogledali to svojevrstno znameni-
tost narave. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
OKROGLA MIZA PAMETNO PODEŽELJE 
Digitalizacija in svetovni splet kot možna generatorja razvoja 
V Fašunovi hiši na Ljubnem je 
IPAK inštitut iz Velenja ob svetov-
nem dnevu telekomunikacij in in-
formacijske družbe pripravil ok-
roglo mizo z naslovom Pametno 
podeželje. Udeleženci so osvetli-
li možnosti razvoja, ki jih digitali-
zacija lahko prinese na podeželje 
in konkretneje v Zgornjo Savinj-
sko dolino.
ZA ENAKOMEREN RAZVOJ MEST 
IN PODEŽELJA
Dr. Stanko Blatnik, ustanovitelj 
IPAK inštituta, je uvodoma navedel 
vse večjo koncentracijo svetovne-
ga prebivalstva v mestih in posle-
dično praznjenje podeželja. Da bi 
zadržali prebivalce na podeželskih 
območjih, jim je potrebno ponudi-
ti ustrezne življenjske pogoje, med 
katere sodi tudi digitalizacija in z 
njo povezane možnosti, čemur ve-
liko pozornost posveča tudi Evrop-
ska unija. 
GOZD JE ZDRAVJE
Na IPAK-u so pripravili analizo 
potreb za razvoj Zgornje Savinj-
ske doline, kjer je potrebno zago-
toviti možnosti za uporabo sodob-
nih tehnologij, ki omogočajo po-
vezovanje in sodelovanje. Potreb-
no pa je tudi usposobiti vse gene-
racije prebivalstva za uporabo teh 
tehnologij. 
Opozoril je na dve področji, po-
membni za našo dolino, to je na 
gozd in les ter na turizem. Kot je 
dejal, gozd ni le vir lesa, kjer bi pri 
nas prišel v poštev lesni center. Je 
tudi območje, kjer si človek z raz-
ličnimi dejavnostmi lahko izboljša 
zdravje, kar je dokazano in bi bilo 
treba uporabiti. Pri tem bi sodobne 
komunikacije uporabili za promo-
cijo takšne pa tudi drugih ponudb 
tukajšnjega območja. 
POMEMBNA JE TUDI OSTALA 
INFRASTRUKTURA
Mag. Franci Kotnik, direk-
tor Savinjsko-šaleške gospodar-
ske zbornice, je izpostavil možnost 
opravljanja delovnih nalog od do-
ma, ki ga omogoča sodobna digi-
talna tehnologija. Vožnje v mes-
ta, kjer je večina delovnih mest, so 
mnogokrat velika poraba časa in 
energije, zlasti pri trenutnem sta-
nju prometne infrastrukture. Gle-
de turizma je omenil, da je v tren-
du rasti, vendar ta panoga večino-
ma ne zagotavlja visoke dodane 
vrednosti. 
PODPORA PRI RAZVOJU 
TURIZMA
Področju turizma se je v svojem 
izvajanju posvetila tudi direktori-
ca Savinjsko-šaleške območne ra-
zvojne agencije mag. Biljana Škar-
ja. Menila je, da je pretiran turizem 
škodljiv in moteč za prebivalce. Si-
cer pa sodi dostop do sodobnih teh-
nologij za turista k osnovni ponud-
bi neke destinacije. Omenila je tudi 
nujnost ozaveščanja in usposablja-
nja ljudi, da bodo tehnologije res 
pripomogle k razvoju.
VEČ KOT LE RAČUNALNIŠKE 
IGRICE
Prof. dr. Anton Jezernik je iz-
postavil potrebo po usposablja-
nju prebivalstva za uporabo so-
dobnih komunikacijskih možnos-
ti. Tudi vsi mladi ne poznajo do-
volj možnosti, ki jih nudi svetov-
ni splet. »Internet je mnogo več 
kot le igranje računalniških igric,« 
je dejal in izrazil zadovoljstvo nad 
zamislimi predhodnih govorcev. 
Mnenja je, da je poleg analize po-
treb treba pripraviti analizo tre-
nutnega stanja, in izpostavil beg 
možganov iz lokalnega okolja, s 
čimer se je strinjala tudi mag. Sa-
nja Selimović, direktorica IPAK 
inštituta, ki je podčrtala potrebo, 
da se pozornost posveti tako mla-
dim kot družinam.
TUDI PRAKTIČEN PRIKAZ 
UPORABNOSTI 
Da bi podkrepili svoja izvajanja 
in pokazali eno od možnosti, ki jih 
omogoča sodobna digitalizacija, je 
sodelavka inštituta Slavica Tesov-
nik vzpostavila neposredno video 
povezavo s Mihom Cojhterjem 
v Hišo znanosti v Velenju, kjer so 
obiskovalcem na voljo različne vir-
tualne vsebine. Tesovnikova je do-
gajanje okrogle mize popestrila s 
tem, da je ob spremljavi kitare za-
pela dve pesmi.
Marija Lebar
Iz lesa, ki zraste na Solčavskem, 
so tudi izdelki za otroke. Jasmina 
in Jure Poličnik sta k sodelovanju 
povabila pedagoginjo montessori 
Mojco Košič. Nastali so pripomoč-
ki na področju pedagogike mon-
tessori, ki pomagajo otrokom raz-
vijati gibalno-kognitivni razvoj. Ta-
ko je podjetje LESek postalo prvo s 
tovrstno ponudbo. 
Sodelujoči na okrogli mizi (z leve): prof. dr. Anton Jezernik, Slavica 
Tesovnik in dr. Stanko Blatnik, so si bili edini, da pravilna raba 
digitalizacije lahko pozitivno vpliva na razvoj podeželskih okolij. 
(Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
8
Organizacije
TEDEN GOZDOV 
Gozd in kultura gresta z roko v roki
Najbolj skrbni lastniki gozdov so ob prireditvi ob tednu gozdov prejeli priznanja in 
gozdarske čelade. (Foto: ŠMS)
Ob praznovanju tedna gozdov so tudi v nazar-
ski območni enoti Zavoda za gozdove Sloveni-
je podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom 
gozdov in najzaslužnejšemu gozdarju. Priredi-
tev so pripravili 1. junija na gasilskem poligonu 
v Grušovljah. 
NAGRAJENI LASTNIKI IN GOZDAR
V petih revirnih pisarnah so gozdarji izbra-
li lastnike gozdov, ki so najbolj skrbni, vodje pi-
sarn pa so imeli nalogo, da so lastnike predsta-
vili in spregovorili o razlogih za podelitev pri-
znanj. V revirni pisarni Luče je bil izbran Jože 
Kaker iz Podveže, v revirna pisarni Ljubno Drago 
Kumprej s Tera, v revirni pisarni Gornji Grad Bo-
ris Šporin iz Rovta pod Menino, v revirni pisar-
ni Nazarje Peter Korenjak iz Brezja nad Mozir-
jem in v revirni pisarni Šoštanj Vinko Petelinšek 
iz Podkraja pri Velenju. Naj gozdar je postal sve-
tovalec za informatiko v nazarski območni eno-
ti Gregor Štancar.
KULTURA JE Z GOZDOM MOČNO POVEZANA
Osrednji govornik je bil vodja nazarske obmo-
čne enote ZGS Toni Breznik, ki je povzel temo le-
tošnjega tedna gozdov Gozd je kultura. Dejal je, 
da je gozd kulisa naravne in kulturne dediščine. 
Les je namreč osnova mnogih kulturnih spome-
nikov, je tudi osnova za glasbila in glasba je del 
kulture. Gozd je inspiracija za umetnike in kraj, 
kjer si polnimo baterije. Ker gozd z nami deli toli-
ko dobrega, je prav, da ga spoštujemo in mu vra-
čamo to, kar nam daje na kulturen način, je po-
vedal Breznik. Marijan Denša je ob zaključku pri-
reditve predstavil še drevo leta, ki je letos breza.
MAJSKI OKOLJSKI DNEVI
Prisotne sta tudi pozdravila župan občine Re-
čica ob Savinji Vinko Jeraj in direktor Zavoda RS 
za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič. Sle-
dnji je dejal, da oba zavoda vežejo pristne ve-
zi in dobro sodelovanje. Poudaril je, da je v ma-
ju veliko okoljsko pomembnih dni in dogodkov. 
Poleg tedna gozdov, ki poteka konec maja, so le-
tos praznovali tudi prvi dan čebel, čebele pa so z 
gozdom zelo povezane. Prav tako je v maju dan 
Nature 2000, dan biotske raznolikosti in evrop-
ski dan parkov.
Kulturni program je s prepevanjem in recitira-
njem svojih pesmi izvedla Slavica Tesovnik.
ŠMS
VETERANSKI VEČER Z JOŽETOM KALANOM
Osvetlil ozadje prestopa iz JLA v Slovensko vojsko
Franci Kotnik (desno) je vodil pogovor z Jožetom Kalanom, ki je 
s tehnikom Bogomirjem Šuštarjem 28. junija 1991 iz mariborske 
vojašnice z vojaškim helikopterjem poletel na Golte. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Člani Območnega združenja ve-
teranov vojne za Slovenijo Zgor-
njesavinjsko-Zadrečke doline so 
se 28. maja zbrali v Jakijevi hiši v 
Nazarjah na veteranskem veče-
ru. Njihov gost je bil slovenski ča-
stnik, vojaški pilot in veteran vojne 
za Slovenijo Jože Kalan, ki je na za-
četku osamosvojitvene vojne iz Ju-
goslovanske armade s helikopter-
jem prestopil na slovensko stran.
PREMALO CENJENO ODLOČILNO 
DEJANJE
Gosta in zbrane je uvodoma 
pozdravil predsednik združenja 
Maks Slatinšek. Dotaknil se je do-
godkov izpred 28 let, ko se je po-
veljstvo takratnega občinskega 
štaba teritorialne obrambe na če-
lu z Nikom Purnatom odločno upr-
lo zahtevi armade za oddajo orož-
ja. Dejanje je bilo pogumno in ne-
varno, in je bistveno pripomoglo k 
tehnični pripravljenosti za obram-
bo domovine. Teritorialna obram-
ba je bila ustanovljena leta 1968, 
kljub vzponom in padcem, pa se 
je razvila v spoštovanja vredno 
oboroženo silo. 
»Kljub dejstvu, da je bila sestav-
ni del Jugoslovanske armade, smo 
v prelomnih trenutkih odločitev 
njeni pripadniki imeli pogum upre-
ti se, kar bi danes moralo biti ce-
njeno kot hrabro dejanje, a vemo, 
da ni oziroma ni v zadostni meri,« 
je dejal Slatinšek. Zbrane je pred 
osrednjim gostom nagovoril in se 
jim zahvalil za njihovo hrabrost tu-
di župan občine Nazarje Matej Pe-
čovnik. 
KALAN SPREGOVORIL O 
PRESTOPU
Z Jožetom Kalanom se je po-
govarjal Franci Kotnik. Vodil ga je 
skozi dogodke pred začetkom osa-
mosvajanja, o odnosih med piloti, 
ki so bili iz vse Jugoslavije, in o nje-
govem delu v armadi. Pod pretve-
zo, da bosta s tehnikom Bogomir-
jem Šuštarjem le prestavila vojaški 
helikopter tipa gazela na varnejše 
mesto, sta iz mariborske vojašni-
ce 28. junija 1991 poletela na Golte. 
Kalan je spregovoril o nevarnosti, 
da bi ju na poti prestregli pripadni-
ki armade ali pa sestrelili pripadni-
ki Teritorialne obrambe. Trenutki so 
bili napeti, razplet pa nepredvidljiv. 
Kalan je spregovoril tudi o straho-
vih za njuni družini in o skrbi za ga-
zelo, ki so jo med vojno skrivali na 
več lokacijah.
Večer je bil zelo zanimiv, saj je 
gost prisotnim prebudil spomi-
ne in osvetlil dogodke osamosvo-
jitvenih dni. Po uradnem delu je v 
prijateljskem druženju potekal še 
neuradni ob sproščenih pogovo-
rih in spoštovanju hrabrosti gos-
ta večera.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 9
Organizacije, Oglasi
28. OCENJEVANJE ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
Zlati priznanji v Kokarje in Florjan
Združenje izdelovalcev zgornje-
savinjskega želodca je pripravi-
lo 28. ocenjevanje te suhomesna-
te specialitete. V Medgen borzi na 
Rečici ob Savinji je komisija v so-
boto, 2. junija, pregledala 31 vzor-
cev in podelila sedem potrdil o 
kvaliteti, štirinajst bronastih, se-
dem srebrnih in dve zlati priznanji. 
Te sta osvojila Denis Hren iz Koka-
rij, ki si je za suhomesnati izdelek 
prisluži 19 točk, in Marjana Ermenc 
iz Florjana pri Gornjem Gradu, ki je 
prejela 19,125 točke.
V DELO JE TREBA VLOŽITI DUŠO 
IN LJUBEZEN
Dobitnica zlatega priznanja in 
praktične nagrade ni skrivala ve-
selja ob dejstvu, da se je njeno de-
lo obrestovalo. Po njenih besedah 
je za dober izdelek poleg kvalite-
tnega mesa potrebno veliko dela 
in odrekanja. Pri tem ji v začetku 
pomaga vsa družina, ko pa je pot-
rebno želodce obračati in jih kon-
trolirati, ničesar ne prepusti na-
ključju, temveč vso delo opravi sa-
ma. »V delo je treba vložiti dušo in 
veliko ljubezni, h kvaliteti pa pripo-
more tudi ugodna klima,« je dejala 
Ermenčeva
LETINA KLJUB MUHAVOSTI 
NARAVE ZELO DOBRA
Predsednica komisije dr. Lea 
Demšar je povedala, da se je kvali-
teta želodcev v primerjavi z lansko 
za nekaj odstotkov dvignila. Letina 
je bila kljub muhavosti narave zelo 
dobra. »Prineseni izdelki so bili ze-
lo lepo oblikovani in lepo zaključe-
ni ter kakovostni po izgledu, struk-
turi, prerezu in okusu.«
OCENILI TUDI ŽELODCE, 
NAREJENE V DECEMBRSKI 
DELAVNICI
Da je bila letina tako po števi-
lu vzorcev kot po njihovi kvalite-
ti boljša od lanske, sta bila mne-
Z leve: predsednik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega 
želodca Rudi Krsnik, Zoran Hren, oče nagrajenca Denisa Hrena, 
nagrajenka Marjana Ermenc, tajnik združenja Jože Tlaker in 
predstavnik sponzorskega podjetja BSH Hišni aparati Nazarje 
Matija Petrin
Ocenjevalna komisija je pregledala 32 prinesenih vzorcev.
nja tudi predsednik združenja Rudi 
Krsnik in tajnik Jože Tlaker. Krsnik 
je izpostavil, da so na ocenjevanje 
dali tudi vzorce, ki so nastali na de-
cembrski delavnici Skrivnosti izde-
lovanja želodca, ki so jo organizira-
li za svoje člane v Medgen borzi. Tri 
želodce, ki so jih naredili z enakim 
mesom in dodatki, so sušili in zori-
li v Šmihelu, na Pobrežju in na eni 
domačiji v bližini Ljubnega. Preje-
li so različne ocene, čemur je po 
Krsnikovem mnenju pripomogla 
prav klima. 
Dogodek je bil izveden v okviru 
občinskega praznika, zato je tako 
izdelovalce kot člane kluba ljubite-
ljev želodca pozdravil župan Vinko 
Jeraj. Prejemnikom priznanj je izre-
kel čestitke in zahvalo za promovi-
ranje mesne specialitete in doline. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
10
Oglasi
Festival zelišč 
Zgornje Savinjske in 
Šaleške doline
Savinja, zavod za razvoj podeželja in turiz-
ma, v mesecu juniju organizira Festival zelišč 
Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki bo po-
tekal na območju obeh dolin. Otvoritev Festi-
vala bo v Fidovem gaju v Logarski Dolini, zak-
ljučni dogodek pa bo potekal v soboto, 23. ju-
nija, v Mozirju (mozirski trg in Mozirski gaj), ko 
bo tudi praznovanje ob 700-letnici podelitve 
trških pravic, katerega organizira Občina Mo-
zirje. Skozi celoten teden Festivala se bo izva-
jal bogat program delavnic na temo gojenja in 
predelave zelišč na različnih lokacijah po obeh 
dolinah. 
Organizacija in izvedba Festivala zelišč 
Zgornje Savinjske in Šaleške doline je ena od 
aktivnosti operacije sodelovanja Lokalne ak-
cijske skupine Zgornje Savinjske in Šaleške 
doline z naslovom »Integralni turistični pro-
dukt zeliščarske dediščine«, ki jo izvaja v so-
delovanju s še petimi lokalnimi akcijskimi sku-
pinami iz Slovenije. Tekom operacije, ki se iz-
vaja od septembra 2017 do novembra 2019, bo-
do izvedene še druge aktivnosti, in sicer izved-
ba izobraževanja za pridobitev nacionalne po-
klicne kvalifikacije zeliščar, priprava zeliščnih 
zgodb, zasnova enodnevnega in tridnevnega 
turističnega produkta na področju zeliščar-
stva, promocijski filmi, spletna platforma, …
Vse informacije daje Savinja, zavod za razvoj 
podeželja in turizma, kot vodilni partner LAS 
ZSŠD in izvajalec aktivnosti. Preko operacije 
se pripravlja tudi mreža ponudnikov, zato so k 
sodelovanju še vedno vabljeni vsi zeliščarji z 
območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Vabljeni k udeležbi!
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 11
Organizacije, Oglasi
REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PRVE POMOČI CIVILNE ZAŠČITE IN RDEČEGA KRIŽA
Dobro usposobljena tudi ekipa BSH Hišni aparati Nazarje
V Laškem je bilo zadnjo majsko 
soboto 24. regijsko preverjanje 
usposobljenosti ekip prve pomo-
či Civilne zaščite in Rdečega križa. 
Na dogodku je sodelovala tudi eki-
pa BSH Hišni aparati Nazarje.
SODELOVALO DESET EKIP
Deset ekip se je preverilo v uspo-
sobljenosti za prvo pomoč ob na-
ravnih nesrečah, požaru in delovni 
nesreči in preizkusilo svoje znanje 
v situacijah, na katere bi naleteli ob 
dejanskih situacijah. Največ znanja 
ob nudenju pomoči ponesrečen-
cem je pokazala prvouvrščena eki-
pa Gorenje d. d. Velenje, ki je zbra-
la dobrih 96 odstotkov vseh mo-
žnih točk, dobro pa se je z zbranimi 
80 odstotki točk izkazala tudi ekipa 
BSH Hišni aparati Nazarje. 
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI 
RAZLIČNIH SLUŽB
Poleg preverjanja znanja ekip 
je potekala predstavitev dejavno-
sti različnih služb, ki se vključuje-
jo v sistem varstva pred naravnimi 
in drugimi nesrečami. S temi ak-
tivnostmi so organizatorji približa-
li širši javnosti delovanje prve po-
moči in delo ter poslanstvo ekip 
prve pomoči.
Tatiana Golob
8. MRAZEKOV POHOD
Vse bolj priljubljen pri članih borčevskih organizacij
Na pohod se je podalo preko sedemdeset udeležencev. (Foto: Jani Tevž)
Zadnja sobota v maju tradicionalno postre-
že z Mrazekovim pohodom. Letos so se ga po-
leg Mrazekovih sorodnikov in domačinov iz Boč-
ne udeležili številni pohodniki borčevskih orga-
nizacij iz celotne Zgornje Savinjske doline in 
učenci podružnične šole iz Bočne. Vseh udele-
žencev je bilo preko sedemdeset.
POHODNIKI IN TEKAČI
Ob spomeniku v Bočni jih je pozdravil župan 
Stanko Ogradi. Pohodniki so se ob harmonikar-
ski spremljavi Gašperja Belaja podali do poko-
pališča, kjer so na Mrazekov grob položili cvetje 
in sveče. Starejši so se lahko od tam z gasilskim 
kombijem odpeljali do Bočkih grabnov, mlaj-
ši so pot prepešačili. Eno in pol kilometrsko pot 
so pretekli tudi bočki šolarji pod vodstvom Jel-
ke Grudnik.
KRONOLOGIJA POHODOV
V Bočkih grabnih, kjer je bila med vojno pre-
hodna partizanska bolnica, sta udeležence poz-
dravila predsednik bočke krajevne organizacije 
Združenja borcev za vrednote NOB Ivan Rop in 
predsednik ZB za vrednote NOB Zgornje Savinj-
ske doline Jože Rakun. Ob spominski plošči je 
kronologijo pohodov in življenjepis prvega par-
tizana v Bočni Ivana Žmavca Mrazeka prebral 
Jani Tevž. Zahvalil se je vsem, ki skrbijo, da časi 
vojne, ki je od Bočne in Bočanov zahtevala veli-
ko žrtev, tako človeških kot materialnih, niso po-
zabljeni. 
ŠMS
Tudi ekipa BSH Hišni aparati Nazarje se je na preverjanju 
usposobljenosti izkazala kot dobro pripravljena. (Fotodokumentacija RK)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
12
Iz občin, Organizacije
DAN ZA SAVINJO
Ozaveščanje ljudi za ohranjanje življenja ob reki in v njej
Občina Rečica ob Savinji je v sodelovanju s 
celjsko območno enoto Zavoda RS za varstvo 
narave drugič organizirala Dan za Savinjo. Do-
gajanje so v petek, 1. junija, umestili na območje 
med Grušoveljskim in Špendetovim jezom, glav-
nino pa na poligon PGD Grušovlje. Organizator-
ji so prepričani, da je potrebno reko, ki povezu-
je, ki jo vsak človek doživlja po svoje in oblikuje 
življenje ljudi ob njej, vsak dan častiti. S to prire-
ditvijo so v rečiški občini pričeli s praznovanjem 
občinskega praznika. 
V DELAVNICAH PREKO 500 OTROK
Petkovo dopoldne je bilo namenjeno otro-
kom, ki so naravo doživljali v delavnicah, na vo-
denih sprehodih, predstavitvah in igrah. Anima-
torji so jim prikazali vodno dinamiko, spregovo-
rili o gozdu in vodnem prostoru. Otroci so spoz-
navali vodne ptice, invazivne tujerodne vrste, al-
ge v reki, si ogledali, kako nastane vulkan, kako 
oživeti človeka in spoznali aktivnosti ribičev, ra-
dioamaterjev, čebelarjev in številnih drugih. 
Organizatorji so pripravili 24 točk, tako ali 
drugače povezanih s Savinjo in naravo, na ka-
terih se je ustavilo približno 500 otrok iz večine 
zgornjesavinjskih šol in rečiškega vrtca. Manj-
kali sta le OŠ Gornji Grad in Ljubno ob Savinji. Iz-
vajalci aktivnosti na posameznih točkah so bi-
li prijetno presenečeni nad zvedavostjo in zna-
njem učencev. 
SPOZNAVALI POMEN RIBJE STEZE
Popoldan so se odrasli s planinskimi vod-
niki s poligona podali ob levem bregu Savinje 
do Grušoveljskega jezu in spoznavali skrite ko-
tičke ob reki. Ob zanimivi poti je Marijan Denša 
z nazarske območne enote zavoda za gozdove 
predstavil drevo leta, belo vrbo, o pomenu ribje 
steze na grušoveljskem jezu pa je spregovorila 
vodja celjske enote Tanja Košar Starič.
PODELITEV NAGRAD LIKOVNEGA NATEČAJA
Aktivnosti so zaključili s podelitvijo nagrad 
osnovnošolcem, ki so sodelovali na likovnem 
natečaju na temo Savinje. Pri tem je Košar Stari-
čeva poudarila, da je območje izjemnega pome-
na v več pogledih in eno redkih ohranjenih na 
celotnem toku Savinje. Ima vse naravovarstve-
ne statuse. 
Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je 
izrazil upanje, da bo tovrstno dogajanje moč po-
noviti tudi v prihodnjem letu. S tem bodo ozave-
ščali ljudi, da je Savinjo, živelj in naravo ob njej 
potrebno ohranjati. Sodelujočim se je zahvalil za 
vložen trud, še posebej članov PGD Grušovlje.
Marija Šukalo
MEDNARODNO SREČANJE BRIGADIRJEV V VARPOLJAH
Obujanje spominov na udarniško delo 
S simboličnim sajenjem lip so 
v Društvu brigadirjev Velenje 
obeležili mednarodno srečanje. 
(Foto: Marija Šukalo)
V kampu Menina v Varpoljah so 
se ob dnevu mladosti srečali člani 
Društva brigadirjev Velenje in nji-
hovi gostje iz nekdanje Jugoslavije. 
Druženje so simbolično zaokrožili s 
sajenjem šestih lip, za šest nekda-
njih bratskih republik.
Sicer pa je bil vikend po besedah 
predsednika velenjskega društva 
Kolomana Lainščka namenjen dru-
ženju in sklepanju prijateljstev ter 
obujanju spominov na dni, ko so se 
z udarniškim delom gradili objekti 
in ustanove ter urejala in moderni-
zirala infrastruktura po vsej Jugosla-
viji. Ob tem so se tkala prijateljstva 
in spletale ljubezni.
Danes je poudarek v delovanju 
društva prenašanje filozofije mla-
dinskih delovnih akcij in brigadir-
stva na mlajše rodove. Društvo za-
to organizira različne delovne akci-
je in se udeležuje številnih huma-
nitarnih dogodkov. 
Marija Šukalo
Tanja Košar Starič: »Območje je izjemnega 
pomena v več pogledih in eno redkih 
ohranjenih na celotnem toku Savinje.« 
(Foto: Marija Šukalo)
Nagrajenci rečiške osnovne šole z mentoricami in ravnateljem Petrom Podgorškom 
(foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Sto let od velikega podviga generala 
Maistra (3)
Nadaljevanje iz prejšnje številke.
PREDSEDNIK RAZMEJITVENE 
KOMISIJE
Po izgubljenem plebiscitu je bil Rudolf Mais-
ter mestni poveljnik Maribora, nato pa je pred-
sedoval jugoslovanski razmejitveni komisiji, ki 
je skupaj z italijansko določala mejo med drža-
vama. Leta 1923 so generala Maistra upokojili. 
Star vsega 49 let in hudo bolan se je nastanil v 
Mariboru ter si prizadeval za ozdravitev, toda vi-
dnega izboljšanja ni bilo.
PREDSEDNIK PODRUŽNICE NARODNE 
ODBRANE
Leta 1928 je postajal politični položaj v Kra-
ljevini SHS vse bolj in bolj napet in v takšnem 
ozračju se je rodila ideja o podružnici Narodne 
odbrane za območje Maribora. Ustanovni občni 
zbor je bil 1. decembra istega leta, Rudolf Mais-
ter pa je bil kot osrednja osebnost tega dogod-
ka izvoljen za predsednika.
VELIČASTNO SLOVO OD JUNAKA SLOVENSKE 
ZGODOVINE
Na pobudo Rudolfa Maistra je bila leta 1933 
v Mariboru ustanovljena veteranska organizaci-
ja borcev za severno mejo. Maister je bil izvo-
ljen za častnega predsednika. V tem obdobju je 
rad zahajal v Zavrh pri Lenartu, počitnikoval pa 
je tudi na Uncu pri Rakeku, kjer je po teti pode-
doval posestvo. 26. julija 1934 je tam umrl zara-
di srčne kapi. Ob prevozu posmrtnih ostankov z 
Unca v Maribor se mu je v Ljubljani in Celju pok-
lonila velika množica ljudi, pogreb pa je bil veli-
časten, kakršnega Maribor še ni doživel.
POGUMEN, STROG, A TUDI OČETOVSKI
Rudolf Maister brez dvoma sodi med izjemne 
slovenske osebnosti, tako po vojaški kot po kul-
turni plati. Njegov odločen nastop na sestanku 
mariborskih častnikov in prevzem oblasti leta 
1918 je bil hraber do te mere, da ga je lahko izpe-
ljal le nekdo z izredno visoko narodno zavestjo. 
Toda Maister kot vojak ni bil samo pogumen, bil 
je tudi preudaren, ob tem pa je imel razvit čut 
tudi za diplomacijo. Podrejeni so mu zaupali; 
do vojakov je bil strog, a hkrati tudi očetovski. 
S svojimi govori pred pomembnimi akcijami jih 
je znal dobesedno uročiti, z glasbo in vojaškim 
bliščem na paradah pa jih je duhovno povzdig-
nil in jim utrdil občutek odgovornosti.
ODLIKOVANJA
V času svoje vojaške kariere v Avstro-Ogrski 
je Rudolf Maister dobil tri odlikovanja. Prvega - 
jubilejno medaljo - leta 1898, ob 50-letnici vla-
danja cesarja Franca Jožefa. Ob 60-letnici vlada-
nja istega cesarja je prejel jubilejni križec. Med 
prvo svetovno vojno je dobil še bronasto vojaš-
ko zaslužno medaljo. Navedena avstroogrska 
odlikovanja niso imela prav velike teže, a bolj 
žalostno je, da v novi državi, ki ji je priboril po-
memben del ozemlja, ni dobil velikih odlikovanj. 
Za zasluge v ofenzivi na Koroškem je bil odliko-
van z redom belega orla z meči III. stopnje. Nato 
je bil odlikovan še z redom Karadžordževe zvezde 
IV. stopnje. Obe odlikovanji sta bili, glede na Ma-
istrove zasluge v boju za severno mejo, sramot-
no skromni. A če pogledamo, kdo ga je odlikoval 
in kaj mu je Maistrov dosežek pomenil, je zadeva 
bolj razumljiva. Odlikovanja so bila le vljudnostna 
gesta, kajti oblast bi raje videla, da generala Ma-
istra sploh ne bi bilo. Leta 1920 je Češkoslovaška 
odlikovala Rudolfa Maistra z vojnim križcem 1914-
1918. Za delo na kulturnem področju je bil odliko-
van z redom svetega Save I. stopnje. 
SPOMINSKA OBELEŽJA
Po drugi svetovni vojni v slovenskem in ju-
goslovanskem zgodovinopisju general Maister 
ni našel svojega pravega mesta. Šele v osem-
desetih letih prejšnjega stoletja je počasi za-
čel dobivati tisto mesto, ki si ga zasluži. V Mari-
boru so mu postavili spomenik in po njem poi-
menovali Trg generala Maistra. Spomenik je do-
bil tudi v rojstnem Kamniku, dva, na katerih je 
upodobljen na konju, pa celo v Ljubljani - eden 
stoji v parku pri železniški postaji, drugi na plo-
ščadi pred ministrstvom za obrambo. Po gene-
ralu Maistru je poimenovana tudi vojašnica v 
Mariboru. Po štirinajstih letih samostojne drža-
ve Slovenije je njegovo najpomembnejše deja-
nje, razorožitev nemškega Shutzwera v Maribo-
ru, dobilo priznanje v obliki državnega praznika.
VSESTRANSKA OSEBNOST
A Rudolf Maister ni bil samo oficir, aktivist in 
diplomat, bil je tudi pisatelj, pesnik, slikar, zbira-
telj knjig, avtor zgodovinskih člankov, mentor in 
organizator kulturnega življenja. Kot kulturnik se 
je praviloma pojavljal z imenom Vojanov, prvič 
ga je uporabil leta 1898. 
PESNIK
Kot pesnik se je začel udejstvovati že zelo zgo-
daj. V 4. razredu gimnazije v Kranju je bil usta-
novitelj in urednik dijaškega lista Inter nos, v 5. 
razredu pa je svoje pesmi objavljal v ljubljanski 
Večernici. V reviji Vesna je najprej objavljal pod 
psevdonimom Vuk Slavič, nato pa pod imenom 
Vojanov. Objavljal je tudi v Ljubljanskem zvonu in 
Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, 
gimnazijskega skrivnega društva, katerega čla-
ni so bili tudi glavni pisci moderne – Ivan Can-
kar, Oton Župančič, Dragotin Kette in Josip Murn 
Aleksandrov. Izdal je dve pesniški zbirki: Poezije 
(1904) in Kitica mojih (1929).
SLIKAR
Kot ljubiteljski slikar je Rudolf Maister upoda-
bljal v oljni tehniki. Ni znano, kje je črpal svoje 
slikarsko znanje, bil pa je dober prijatelj Rihar-
da Jakopiča, kasneje tudi Matije Jame in Mate-
ja Sternena.
LJUBITELJ KNJIG
Maister je bil strasten ljubitelj knjig in lastnik 
ene največjih in najlepših zasebnih knjižnic na 
Slovenskem. Zbiral je pretežno slovenske knjige 
in časopisje. Po njegovi smrti je knjižnica preš-
la v last sinov, med drugo svetovno vojno je bila 
zaplenjena s strani nemškega rajha, vendar so 
po posredovanju Otona Župančiča last zahteva-
le italijanske okupacijske oblasti. Po vojni so bi-
le knjige prepeljane v Maribor, kjer knjižno zbir-
ko sedaj hrani Univerzitetna knjižnica Maribor.
ZA ZAKLJUČEK
Za zaključek nekaj misli dr. Bruna Hartmana, 
avtorja knjige Rudolf Maister, general in pesnik: 
»Spomin na generala Rudolfa Maistra in njegov 
prispevek k slovenski državnosti nas zavezuje, 
da ga imamo v mislih zmeraj, ko govorimo o na-
šem narodu in naši državi. Krepi nas v plemeni-
tem domoljubju, ne takšnem, ki so ga zgolj be-
sede, pač pa v takšnem, ki se nas dotika v na-
šem bistvu. Takšno domoljubje je spočelo tudi 
ljubensko spominsko obeležje generalu Rudolfu 
Maistru in njegovim bojevnikom, nam v spomin 
in spodbudo za delo v prid vseh nas.«
Maistrov grob na Pobrežju v Mariboru 
(foto: mariborinfo.com)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
14
Kultura, Oglasi
REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE V GORNJEM GRADU
Podelili priznanja najboljšim igralcem in režiserju 
Najboljši igralki Ana Skornšek in Jasna Skornšek (spredaj z leve) in režiser Aleš Podrižnik 
(drugi z desne zadaj) so člani Gledališča Mozirskega, ki so prejeli Linhartova priznanja. 
(Foto: ŠMS)
Na zadnji majski dan je Kulturno društvo Gor-
nji Grad gostilo zaključek regijskega Linharto-
vega srečanja s podelitvijo priznanj najboljšim 
amaterskim igralcem in posebno nagrado reži-
serju. Člani gledališča Zarja Celje so odigrali ko-
medijo Na kmetih, eno od treh najboljših pred-
stav v celjski regiji.
MOČ TEME MED NAJBOLJŠIMI
Med prejemniki priznanj so bili kar trije čla-
ni Gledališča Mozirskega, ki je letos odigralo 
predstavo Moč teme. Jasna Skornšek je preje-
la priznanje za glavno žensko vlogo, Ana Skor-
nšek za stransko žensko vlogo, posebno prizna-
nje regijske selektorice Barbare Vidovič je pre-
jel Aleš Podkrižnik za režijo predstave Moč te-
me. Ta je bila med tremi najbolje ocenjenimi s 
strani selektorice Vidovičeve, ki je priznanja tu-
di podelila. Prejemnike priznanj in goste v dvo-
rani kulturnega doma so nagovorili: Vidovičeva, 
direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavno-
sti mag. Marko Repnik in vodja mozirske obmo-
čne izpostave sklada Simona Zadravec.
NE TAKO ZELO »KMEČKI« TURIZEM
Predstava Na kmetih pa je zabavala priso-
tne v dvorani, ki so se nemalokrat nasmejali ne-
rodnosti gostov na kmečkem turizmu, za kate-
re sta skrbeli prelestna Marička in njena ma-
ma. Gostje, ki so se na kmetijo prišli dogovar-
jat o nečednih poslih, so tam naleteli na policij-
skega narednika. Avtor komedije Vinko Mödern-
dorfer je na duhovit način prikazal politično ko-
rupcijo in aktualne težave malih krajev. Hkrati je 
pokazal, da idilični kmečki turizem v resnici ni 
tako zelo kmečki in idiličen, kot sta trdili lastni-
ci kmetije.
ŠMS
GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD
Dve zlati paleti razstavljeni ob nagrajenih delih
O razstavljenih delih je spregovorila Blanka Božič (prva z leve). 
(Foto: ŠMS)
Zadnji petek v maju so v Gale-
riji Štekl v Gornjem Gradu odpr-
li razstavo del članov Kulturnega 
društva likovnih ustvarjalcev Zgor-
nje Savinjske doline Gal. Galerijo 
so obogatila dela desetih ustvar-
jalcev, med njimi tudi obe nagraje-
ni deli z zlato paleto.
PONOSNI NA USPEH
Člani društva Gal so v lanskem 
letu na natečaju Zlata paleta pre-
jeli 19 priznanj, osem certifikatov in 
Irena Remic ter Blaž Hribernik zla-
ti paleti. O delu in uspehih članov 
društva je spregovorila Blanka Bo-
žič. Povedala je, da so malo, a hkrati 
veliko društvo, saj so od podeljenih 
sedmih zlatih palet prejeli dve, po-
leg tega pa še priznanja in certifika-
te v skoraj vseh tematskih sklopih.
TUDI DOBRODELNI
Deli, ki sta segli po samih vrho-
vih, sta vsem, še posebej avtorje-
ma v ponos, je povedala Božičeva 
in dodala, da so v Galu tudi dobro-
delni. V sklopu razstave Kamen na 
platno je nekaj del podarjenih v do-
brodelne namene. Z donacijo lahko 
vsak sodeluje v žrebanju za določe-
no delo in enega od teh so že poda-
rili. Božičeva je pohvalila še prenovo 
Galerije Štekl, kajti v urejenem pro-
storu njihova dela še bolj zasijejo.
GLASBENA GOSTA JAZBEC IN 
KOJN
V Galeriji Štekl svoja dela raz-
stavljajo Erna Acman, Blanka Bo-
žič, Branka Ermenc, Blaž Hribernik, 
Kelly Lazar, Darinka Marolt, Anka 
Rakun, Irena Remic, Marjeta Špec 
in Simona Zadravec. Glasbena 
gosta sta bila duo Jazbec in Kojn 
iz Solčave. Sestavljata ga kitarista 
in pevca, Dejan Ikovic in Luka Pre-
lesnik, ki sta izvedla nekaj skladb 
Vlada Kreslina. Razstava je odprta 
do 20. junija.
ŠMS
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 15
Organizacije, Ljudje in dogodki
V LUČAH PRESTAVILI SKORJEVKO
Za objekt so našli prostor v nastajajočem muzeju ob 
vlcerski bajti
Skorjevka, v kateri se bodo družili upokojenci, je našla prostor v nastajajočem muzeju. 
(Foto: Marija Šukalo)
V soboto, 26 maja, so člani Društva upoko-
jencev Luče iz »zgornje vesi« odpeljali skorjev-
ko. Novo »domovanje« je našla ob vlcerski bajti, 
kjer nastaja muzej na prostem. 
OBELEŽILI LETO EVROPSKE KULTURNE 
DEDIŠČINE
Predsednica društva Marija Krivec je poveda-
la, da so s tem dogodkom obeležili leto evrop-
ske kulturne dediščine. Ta nas po njenih bese-
da obkroža na vsakem koraku. »Najdemo jo v 
umetnosti in predmetih, poleg tega pa tudi v 
obrteh, ki se jih učimo od prednikov, v zgodbah, 
ki jih pripovedujemo otrokom.«
PRIČA PRETEKLOSTI ZANAMCEM
Ideja o izgradnji skorjevke so dobili pred še-
stimi leti. Z njo so upokojenci obudili spomin na 
čase, ko so v takih objektih prenočevali gozdni 
delavci – vlcerji. Čeprav objekt sodi v preteklost, 
bo priča nekega časa tudi zanamcem. 
DOGODEK OBOGATILI MUZIKANTI IN PEVCI
Dogodek so s kulturnim programom obogatili 
muzikanti in pevci. Ob diaprojekciji so se spom-
nili prigod od nastanka objekta. Ni manjkala niti 
»južna«, ki so jo pripravili ob delu v gozdu – »re-
pna župa«, domač kruh in »tekoče domače rcni-
je« za boljšo prebavo. 
Marija Šukalo
IZBRALI NAJBOLJŠE VINO KOLOVRAT 2017
Zmagala modra frankinja Fajfar
Pridelovalci rdečega vina iz Kolovrata so se sešli v Slatini pri vinogradniku Mihaelu Fajfarju 
(v sredini s pokalom). (Foto: Jože Miklavc)
V soboto, 26. maja, so se sešli na družabno 
srečanje sosedje in prijatelji iz Kolovrata (Lju-
bija), pridelovalci rdečega vina. Na svoj dom v 
Slatino sta jih povabila lanskoletni zmagovalec 
ocenjevanja vin iz Kolovrata, vinogradnik Miha-
el Fajfar in partnerka Tatjana. Fajfar med sre-
dnje velikimi vinogradniki po kakovosti pridela-
nih vin in prejetih priznanjih ter zlatih medaljah 
na uglednih slovenskih ocenjevanjih seže viso-
ko nad povprečje. Tako vina njegovih sosedov iz 
Kolovrata tudi v letošnjem letu niso imela prav 
velikih možnosti za najboljšo oceno, a so po be-
sedah zmagovalca častno in strastno pridelali 
ter dokletarili spodobna rdeča vina.
Na turistični kmetiji Fajfar so si gostje ogleda-
li vinsko klet, kjer Fajfar letno doneguje med 8 in 
10 tisoč litri namiznih in vrhunskih vin. Nato so 
prinesitelji in povabljeni sosedje anonimno oce-
nili šest dostavljenih vzorcev vin. Tokrat je naj-
več točk zbral prav gostitelj, za njim pa Robi Fe-
licijan in Brane Černivšek. Vsi ostali so si razdeli-
li častno četrto mesto. Ob zaključku je Lojze Pla-
znik, predsednik Sadjarskega društva Franca 
Praprotnika Mozirje, v imenu vseh čestital Faj-
farju za odlične vinogradniške dosežke in vstop 
v evropski viteški red.
Jože Miklavc
Lučki upokojenci ob skorjevki v »zgornji vesi« pred selitvijo na novo lokacijo 
(foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
16
Šolstvo, Oglasi
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Najboljšim dijakom podelili 
nagrade
V četrtek, 24. maja, je v Do-
mu kulture Velenje potekala slav-
nostna podelitev priznanj Šolske-
ga centra Velenja (ŠCV) najboljšim 
dijakom in dijakinjam zaključnih 
letnikov. V vseh programih se letos 
izobražuje več kot 1.600 dijakov, 
med katerimi je veliko Zgornjesa-
vinjčanov. Med prejemniki priznanj 
je bilo kar nekaj dijakov zaključnih 
letnikov iz naše doline.
MLADI MORAJO RAZVIJATI SVOJ 
POTENCIAL
Uvodoma je goste pozdravil 
direktor ŠCV Janko Pogorelčnik 
in dijakom zaželel vso srečo na 
bližajoči se maturi ter da čim 
uspešneje razvijajo svoj talent 
na fakultetah in v življenju na 
sploh. 
Njegovim besedam se je prid-
ružil podžupan Mestne občine Ve-
lenje Peter Dermol, ki je pohva-
lil vodstvu centra, da nagrajuje-
jo mlade. »Mladi imate potencial 
in energijo. Prav je, da opozarjate 
nase in dosežete, da se vas glas 
sliši.«
PREJEMNIKI PRIZNANJ
Priznanje za izjemnega dijaka 
je prejel gimnazijec Nejc Zajc. Na-
ziv izjemni dijak šole za rudarstvo 
in varstvo okolja je pripadel Tade-
ju Jezerniku, strojne šole Timoteju 
Kreftu, elektro in računalniške šo-
le Luki Hergoldu, šole za storitvene 
dejavnosti Aidi Babajić in gimnazi-
je Luki Jevšenaku.
Podeljena so bila tudi prizna-
nja za izjemne dosežke v šoli in iz-
ven nje. Le-te je prejelo 70 dijakov 
iz vseh petih srednjih šol, ki so v 
tekočem letu najbolj izstopali, bi-
li najbolj prizadevni in uspešni ter 
ponesli ime šole v svet.
KULTURNI PROGRAM V TEMATIKI 
IVANA CANKARJA
Letošnje leto 2018 velja za Can-
karjevo leto, saj mineva stoletnica od 
njegove smrti. Kulturni program je 
bil zato povezan s tem dramatikom. 
V pevskih, glasbenih in recitacijskih 
točkah so se predstavili številni dija-
ki, program pa sta povezovala gim-
nazijca Ema Ikić in Jaka Breznik.
Primož Vajdl
Med prejemniki nagrad so bili tudi dijaki iz Zgornje Savinjske doline. 
(Foto: Primož Vajdl)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 17
Ljudje in dogodki, Iz občin
90 LET ANGELE ROP IZ POLJAN
Njeno najboljše zdravilo je delo
Angela Rop (desno) se je razveselila obiska predstavnikov 
rečiškega društva upokojencev. (Foto: Marija Šukalo)
Konec maja so predstavniki 
Društva upokojencev Rečica ob 
Savinji in župan Vinko Jeraj obiska-
li slavljenko Angelo Rop v Polja-
nah. Ob čestitkah ob visokem jubi-
leju so se z njo pomudili v kratkem 
klepetu. Slavljenka jim je zaupala 
nekaj utrinkov iz svojega 90-letne-
ga življenja.
OTROŠTVO V VINIČARSKI 
DRUŽINI
Angelina zibka je tekla v Sv. Ju-
riju ob Pesnici pri Mariboru. V vini-
čarski družini je bilo devet otrok, 
zato je morala zgodaj poprijeti za 
delo. Pri šestnajstih je prišla na Re-
čico k Bankovi družini za pestunjo. 
Pri dvajsetih je poprijela tudi za de-
lo v usnjarni, upokojitev pa je do-
čakala v Elkroju. 
Moža Slavka je spoznala v 
usnjarni, kjer je opravljal delo noč-
nega čuvaja. Rodila se je ljube-
zen, ki sta jo okronala s poroko in 
rojstvom hčerke Darinke. Po poro-
ki sta začela urejati Ropovo doma-
čijo in si zgradila hišo. 
RADA SE SPOMINJA LEPIH DNI 
Raje kot grenkih izkušenj se 
spominja dni, ko so se z družino 
odpeljali na izlet ali celo na mor-
je. Tudi tega, kako sta se z možem 
podala na kak družaben dogodek 
ali veselico in se poveselila ter za-
plesala. Njuno veselje je bila tudi 
hčerkina družina, saj je pazila na 
vse tri otroke, ko sta bila hčerka in 
njen mož v službi.
Pred nekaj manj kot dvema de-
setletjema je Angela izgubila svo-
jega življenjskega sopotnika, a ra-
da poudari, da ni sama. Družbo ji 
namreč dela najstarejši vnuk, ki je 
prevzel skrb za babico. 
ŠE VEDNO VRTNARI IN SKUHA 
KOSILO
O zdravju le malo potarna, da je 
noge ne neso tako kot včasih, da 
ji malo ponagaja sladkorna. Sli-
ši s pomočjo aparata. Vse to pa 
je ne ovira, da ne bi postorila to in 
ono okoli hiše. Rada se pošali, da 
je njeno najboljše zdravilo motika. 
Angela namreč še vedno sama vr-
tnari, okopava krompir, obrne se-
no, pospravi po hiši in skuha kosilo. 
Pogosto jo obiščejo tudi prija-
teljice, s katerimi pokramlja in zve 
novice. Zvečer rada posedi ob te-
levizorju in spremlja aktualne do-
godke. 
Marija Šukalo
SPREJEM NOVOROJENČKOV V OBČINI LJUBNO
Lani se je rodilo kar 27 novih občanov
Mlade družine, ki so lani ali v prvih letošnjih mesecih dobile naraščaj, so se zbrale na sprejemu, ki ga je 
pripravila občinska uprava. (Foto: ŠMS)
Ob nekdanjem prazniku, dnevu 
mladosti, je občinska uprava Obči-
ne Ljubno na čelu z županom Fra-
njem Naraločnikom v goste povabi-
la najmlajše občane in njihove star-
še. Občina je vsaki družini podarila 
slovensko zastavo, da bo ob držav-
nih praznikih krasila njihove domove.
LANI LEPO ŠTEVILO 
NOVOROJENČKOV
Naraločnik je v svojem in ime-
nu občinske uprave čestital druži-
nam za naraščaj. Dejal je, da se bo-
do potrudili, da bodo otrokom nu-
dili mirno in spodbudno okolje. V 
lanskem letu se je rodilo 27 otrok, 
trije manj kot leto poprej. Na spre-
jem so povabili tudi nekaj letošnjih 
otrok, do konca aprila se jih je na-
mreč rodilo 13, štirje več kot lani. In 
če je bilo lani razmerje v prid de-
klic, rodila se je ena več od fantov, 
je bilo še leto prej tako deklet kot 
fantov po 15.
ŠTEVILO OBČANOV SE JE 
ZMANJŠALO
Župan je nanizal še nekaj zani-
mivosti, med drugim, da je bila la-
ni nataliteta v občini pozitivna. Šte-
vilo občanov je po zadnjih podatkih 
2.590, njihova starost je dobrih 42 
let. Vrtec obiskuje okrog sto otrok 
oziroma 71 odstotkov otrok starih od 
enega do pet let, kar je nekoliko pod 
državnim povprečjem. V šolo je vpi-
sanih 210 otrok, dijakov iz občine je 
120. V občini sta v zadnjih letih naj-
pogostejši imeni Maj in Mija.
Sprejem, ki ga pripravijo vsako 
leto, je minil ob sproščenih zvokih 
citer, za kar je poskrbela Mojca Ku-
mprej.
ŠMS
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
18
Organizacije, Prejeli smo, Informacije
PREDAVANJE GENERALNEGA TAJNIKA ŠKOFIJSKE KARITAS CELJE MATEJA PURNATA V NAZARJAH
Etična načela »srce« njihovega dela
Matej Pirnat je poudaril, da mora biti vsak odnos, ki ga vzpostavijo s 
komerkoli, etičen in mora ohraniti človekovo dostojanstvo. 
(Foto: Marija Šukalo)
Škofijska karitas Celje je za so-
delavce in prostovoljce naše de-
kanije pripravila predavanje Etična 
načela in vrednote Karitas. O tej te-
mi je v torek, 22. maja, udeležen-
cem iz Gornjega Grada, Nove Štifte, 
Mozirja, Nazarij, Šmartnega ob Pa-
ki in Ljubnega ob Savinji v nazar-
ski samostanski dvorani spregovo-
ril generalni tajnik škofijske karitas 
Matej Pirnat.
VEDNO JE KJE KAK POSAMEZNIK 
V STISKI
Škofijska karitas s svojim delom 
organizira, načrtuje, koordinira in 
povezuje karitativno delo župnij-
skih karitas ter nudi pomoč in pod-
poro dobrodelnim prizadevanjem 
številnih prostovoljk in prostovolj-
cev. Po Pirnatovih besedah ni kra-
ja v naši dolini, kjer ne bi bil kakšen 
posameznik v stiski. 
IZOBRAŽEVANJE ZA PRAVILNE 
PRISTOPE
»To niso le materialne stiske, 
temveč tudi osebne. Te pa so kom-
pleksne in občutljive, zato se mo-
ramo izobraževati, da bi lahko na 
pravilen način, ne samo z dobro 
voljo, temveč tudi s strokovno pod-
kovanostjo lahko pomagali,« je po-
vedal in poudaril, da so prav etična 
načela »srce« njihovega dela. 
Marija Šukalo
KNJIŽNICA MOZIRJE
Nominirana dela za kresnika 2018
V končnem izboru petih roma-
nov, ki se potegujejo za kresni-
ka, Delovo nagrado za roman leta 
so romani In ljubezen tudi Draga 
Jančarja, Vse moje Amerike Štefa-
na Kardoša, Gramoz Florjana Lipu-
ša, Starec in jaz Sarivala Sosiča in 
Sveti boj Vlada Žabota. 
Roman In ljubezen tudi Dra-
ga Jančarja se dogaja med dru-
go svetovno vojno, kjer se v oku-
piranem Mariboru prepletejo živ-
ljenja treh mladih ljudi. Zaljublje-
nih intelektualcev Sonje in Valen-
tina ter Sonjinega starega znanca, 
sedaj zagrizenega SS-ovca Ludwi-
ga Mischkolniga. 
Vse moje Amerike Štefana 
Kardoša je rodbinski roman, v ka-
terem spremljamo zgodbo Šandor-
ja Amerikanca iz Križevcev na Go-
ričkem ter njegovega vnuka, sa-
mega pisatelja. Avtor pripoveduje 
o ameriški izkušnji svojega sorod-
nika, torej dedovi Ameriki, in o svo-
jem lastnem življenju, polnem dru-
gačnih »Amerik«.
Gramoz Florjana Lipuša je kri-
tična pripoved o usodi taborišč-
nic, opisov trpljenja v koncentra-
cijskem taborišču, spominskega 
obiska poznejših generacij v nek-
danjem taborišču in njihovega so-
očenja s tragično usodo prednikov 
ter premislekov o jeziku.
Starec in jaz Sarivala Sosi-
ča je knjiga o odnosu fanta, ki iz-
stopa iz povprečja, in starca, pro-
fesorja glasbe, komponista, čuda-
ka, ljubitelja umetnosti in lepote. To 
je zgodba o življenju fanta, ki ga je 
starec pripravil na spopad z vsak-
danjimi izzivi.
Sveti boj Vlada Žabota je zad-
nji del trilogije, v katero sodita še 
roman Ljudstvo lunja in epska pe-
snitev Sveta poroka. Bralca pote-
gne v mitski svet zgodovine člove-
ka, v njegova verovanja in boje, sko-
zi katere razkriva človekovo naravo.
DEOS CENTER STAREJŠIH ZIMZELEN TOPOLŠICA
Otvorili demenci prijazno točko
DEOS Center starejših Zimzelen 
v Topolšici se je 24. maja umestil 
na slovenski zemljevid Demenci 
prijaznih točk (DTP). Točka je na-
menjena osebam z demenco, nji-
hovim svojcem, poklicnim skupi-
nam (trgovcem, policistom, gasil-
cem, poštnim uslužbencem …), kot 
tudi vsem, ki bivajo v skupnosti, 
kjer se točka nahaja.
DOSTOPNE INFORMACIJE 
Zaposleni na točki nudijo infor-
macije o prvih znakih demence, o 
načinih komuniciranja z osebo z 
demenco, kot tudi o možnostih na-
daljnje pomoči. Točko sta na slo-
vesnosti v domu Zimzelen otvorili 
predsednica slovenskega združe-
nja za pomoč pri demenci Spomin-
čica Štefanija Zlobec in direktorica 
Zimzelena Andreja Štefan Bukovič. 
TOČKA KAMENČEK V MOZAIKU 
ZIMZELENA
»Demenci prijazna točka prispe-
va k oblikovanju demenci prijazne-
ga okolja. Je ena od kamenčkov v 
mozaiku Zimzelena, kjer že nekaj 
let deluje skupina za samopomoč 
svojcev oseb z demenco. Vodi jo 
Jelka Florjančič vsak zadnji četr-
tek v mesecu. Pred štirimi leti smo 
zastavili koncept delovanja sveto-
valnic in se odpravili na »teren« v 
lokalno okolje,« je povedala Andre-
ja Štefan Bukovič in dodala: »Sve-
tovalnico obiščejo ljudje, ki si želi-
jo zasebnega pogovora o demen-
ci. Z Združenjem Spominčica Zim-
zelen pa pripravljamo srečanja Alz-
haimer cafe v Knjižnici Velenje, ki 
so vedno dobro obiskana.« 
Janja Koželj
Točko sta otvorili predsednica slovenskega združenja za pomoč 
pri demenci Spominčica Štefanija Zlobec in direktorica Zimzelena 
Andreja Štefan Bukovič (levo). 
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 19
Ljudje in dogodki
TEKMOVANJE ZA ZLATO KUHALNICO
Ljubenska kuharska ekipa zlata s fenomenalnim 
izkupičkom točk
Ljubenski šolarji Vid Podlesnik, Petra Brunet in Maj Marovt (z leve) so na regijskem 
tekmovanju Zlata kuhalnica prepričljivo zmagali. (Fotodokumentacija TZS)
Zadnje regijsko tekmovanje za Zlato kuhal-
nico se je odvilo v Celju v četrtek, 24. maja, na 
Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. V kon-
kurenci osmih osnovnih šol si je zlato priznanje 
prikuhala ekipa Osnovne šole Ljubno ob Savinji, 
druge pa so si vse prislužile srebrna priznanja, 
med njimi tudi kuharji z rečiške šole.
Člani ljubenske kuharske ekipe Petra Bru-
net, Maj Marovt in Vid Podlesnik ter trije rezerv-
ni tekmovalci so pridno vadili pod mentorstvom 
učiteljice Marije Ermenc ter pripravili zahteven 
meni, ki jim je ob koncu prinesel 97 ,1 točko od sto 
možnih ter zlato priznanje in uvrstitev na držav-
no tekmovanje, ki bo jeseni v Portorožu. 
ŠMS
7. ODPLEŠI SVOJE SANJE V MOZIRJU
Nastop skupin in posameznikov dokaz, da volja premaga 
vse ovire
Očetje so s hčerkami odplesali twist. (Foto: Marija Šukalo)
Mojca Štancar (desno) se je s šopkom zahvalila za sodelovanje svojim pomočnikom. 
(Foto: Marija Šukalo)
Plesne urice pod naslovom Migaj z Mojco so 
se v tem šolskem letu zaključile z zaključno ple-
sno prireditvijo. Odpleši svoje sanje so pripravi-
li v mozirski športni dvorani v četrtek, 24. maja. 
Na njej je zaplesalo več kot sto otrok. 
KOREOGRAFIJE PRIPRAVILA MOJCA ŠTANCAR
Plesalci iz Gornjega Grada in Mozirja, od tistih 
iz vrtca pa do zaključka osnovne šole, so prika-
zali, kaj so se vse naučili. Koreografije njihovih 
plesnih nastopov je pripravila Mojca Štancar, ki 
jih uči plesnih korakov, jim svetuje pri njihovem 
ustvarjanju in delu, povezanim s plesom. Pri tem 
ji na pomoč priskočijo njene pomočnice. 
TUDI PLESALCI PRIPRAVILI SVOJ PROGRAM
»Ko vidiš navdušenje, prešernost in zado-
voljstvo v otroških očeh, so vsi napori popla-
čani,« pravi Štancarjeva, ki se koreografij na-
uči prva in jih nato predaja svojim plesalcem. 
Prepričana je, da le tako lahko pomaga otrokom 
pri ustvarjanju plesnih zgodb, in jih spodbuja, 
da tudi sami pripravijo svoj program. 
Različne zvrsti plesa je v celoto povezoval 
moderator Matej Zidarn, ki se je skusil še v vlogi 
humorista in pevca. Da volja premaga vse ovire 
je dokazal plesalec Gašper, ki je kljub telesnemu 
hendikepu navdušil s svojo koreografijo.
Dogodek je s plesno točko obogatila skupi-
na očetov. Presenečenje večera pa je bil pevec 
Omar Naber, ki je pripravil zanimiv izbor svojih 
avtorskih komadov. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
20
Ljudje in dogodki, Prejeli smo
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Šale iz šole na prireditvi ob koncu šolskega leta
Plesalci so pokazali dobro obvladovanje ritmov različnih glasbenih stilov. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Mozirski osnovnošolci so skupaj z učiteljica-
mi 29. maja v Športni dvorani Mozirje pripravili 
prireditev ob koncu šolskega leta. Predstavili so 
aktivnosti, ki so jih tekom leta izvajali na krožkih, 
zapela sta oba zborčka, vmes pa so poskrbeli še 
za pravo mero smeha.
Uvodoma sta zapela mladinski in otroški pev-
ski zbor, ki ju vodi Lijana Blagovič. Za plesno na-
daljevanje so poskrbeli mladi plesalci, ki so po-
kazali dobro obvladovanje ritmov različnih glas-
benih stilov. Člani dramskega krožka so na oder 
pripeljali Zvezdico zaspanko, zazveneli so Orffo-
vi instrumenti, več skupin šolark pa je predsta-
vilo svoje ubrane glasove. Za kanček adrenalina 
so poskrbeli telovadci z gimnastično točko, ki so 
izvajali premete in prevale. 
Predstavili so se tudi deklamatorji, za konec 
pa so vzdušje v dvorani razgreli še harmonikar-
ji Andreja Raka. Med točkami programa so odi-
grali kopico skečev, s katerimi so nasmejali pol-
no dvorano obiskovalcev.
Benjamin Kanjir
VRTEC V NARAVI 2018
Ljubenski otroci obiskali Logarsko dolino
Varovanci vrtca Ljubno pri slapišču Palenk
V času od 25. do 27. maja smo se otroci sta-
rejših skupin Zajčki in Ježki skupaj z vzgojitelji-
cami polni pričakovanj odpravili v Vrtec v nara-
vi v Logarsko dolino. Naše letovanje se je odvi-
jalo v Penzionu na Razpotju, kjer nas je pričaka-
la gospa Andreja, ki nas je toplo sprejela. Pova-
bila nas je k prvi dejavnosti, nabiranje smreko-
vih vršičkov, ki smo jih nato dali v kozarec sku-
paj s sladkorjem, iz katerega bo kasneje nastal 
smrekov sirup. 
OBISK PASTIRICE MICE
Nato smo obiskali zeliščni vrt in spoznali ter 
nabrali nekaj zelišč in iz njih naredili slasten 
skutni namaz za popoldansko malico. 
Po krajšem uživanju nas je obiskala pastiri-
ca Mica. Izvedeli smo nekaj zanimivosti o ovcah, 
ovčji volni in z obdelane ovčje volne naredili »fil-
can« prtiček. Prvi dan smo zaključili z večernim 
sprehodom do hotela Plesnik. 
AKTIVNO SODELOVALI IN UŽIVALI
Naslednji dan nas je po zajtrku obiskal goz-
dni pedagog g. Marko, ki nas je popeljal v gozd 
in nam razložil pomen gozda in življenja v 
njem. Gozd smo začutili tudi z vsemi čutili (tip, 
vonj, okus, sluh, vid). Z njim smo se igrali ra-
zne igre, kot so Fotograf, pogled v krošnjo s po-
močjo ogledala, Netopir in vešče, ki je bila ot-
rokom zelo všeč. Otroci so aktivno sodelova-
li in uživali. 
VEČER OB TABORNEM OGNJU
Dan smo nadaljevali s sprehodom do sla-
pišča Palenk pri hotelu Plesnik. Ob vrnitvi nas je 
v Pravljičnem gozdu pričakal škrat Nejko, ki nas 
je popeljal v svet pravljic. Z njegovo pomočjo 
smo našli tudi sladek skriti zaklad. Pojedli smo 
ga po večerji, ki je bila ta večer nekaj posebne-
ga, saj smo večerjali ob tabornem ognju. Prid-
ružil se nam je tudi naš ravnatelj g. mag. Samo 
Kramer. Po večerji smo imeli v skednju zabavo 
– disko ples in smo skupaj z Andrejo in vzgoji-
teljicami zaplesali. Čakal nas je še nočni spre-
hod z lučkami – raziskovali smo bližnjo okolico 
in iskali škratke. 
ZAKLJUČILI Z LEPIMI VTISI
Zadnji dan naših malih počitnic smo pričeli z iz-
delavo dnevnika ter nadaljevali s poslušanjem pra-
vljic g. Renate. Popeljala nas je v Pravljični gozd, 
kjer smo spoznali še ostale pravljične junake. 
Dnevi v Logarski dolini so minili prehitro. Os-
tali pa nam bodo lepi in trajni spomini.
Mojca Pikl
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 21
Kultura, Ej, Organizacije, Ljudje in dogodki
5. OBLETNICA DRUŽENJA ŠMARČKIH MLADINCEV
Praznovanje mladosti v Račneku že trdno 
zasidrano
V Račneku se že pet let na nekdanji dan mladosti zberejo »mladinci« iz vrst nekdanjih 
pionirčkov.
25. maja je v Račneku v Šmartnem ob Dreti 
tradicionalno veselo. Tam se že pet let na nekda-
nji dan mladosti zberejo »mladinci« iz vrst nek-
danjih pionirčkov in se družijo, obujajo spomine 
in prepevajo pesmi svoje mladosti. 
Letos se jih je zbralo osemnajst, med dru-
gim so si ogledali, kako raste njihova smre-
kica, ki so jo posadili ob prvi obletnici njiho-
vega praznovanja mladosti. Leta 2016 so sku-
paj obiskali Kumrovec, tja se nameravajo po-
dati tudi prihodnje leto. V njihovih nekoliko 
bolj dolgoročnih željah pa ostaja skupen iz-
let v Beograd.
TG
REVIJA HARMONIKARJEV PRIMOŽA ZVIRA
Tudi najmlajši suvereno izpeljali nastop
Občinstvu se je ob mentorju Primožu Zviru predstavil mini orkester. (Foto: Marija Šukalo)
Center za družine Medgen hiša Rečica ob Savi-
nji je 27 . maja gostil harmonikarje. Ti so na reviji pri-
kazali, kaj vse jih je v tem šolskem letu naučil men-
tor Primož Zvir. S polkami in valčki se je predstavilo 
štirinajst harmonikarjev iz naše doline.
Nekateri so prvič javno nastopili in uspeli na-
stop izpeljati suvereno ter samozavestno. Dve 
uri na dan, dva meseca zapored, je povedala Ta-
nja Podkrižnik, da je potrebovala za piljenje pro-
grama, ki ga je zaigrala na državnem tekmova-
nju frajtonarjev in osvojila zlato priznanje. Kjer-
koli se pojavi, žanje pohvale in priznanja, tudi na 
Rečici ni pustila nikogar ravnodušnega. S svo-
jim virtuoznim igranjem je navdušil tudi Zvir. 
Vrhunec večera je bil nastop mini orkestra. Ta 
se je predstavil z narodnimi in ponarodelimi pe-
smimi različnih avtorjev. 
Marija Šukalo
Ob 15-letnici The Moonli-
ghting Orchestra bodo čla-
ni zasedbe 17. junija pripra-
vili koncert z naslovom Tri 
ženske, tri zgodbe, en oder 
na Starem gradu v Celju, 
ob slabi vremenski napove-
di pa v dvorani Golovec. V osemnajstčlanskem 
zasedbi nastopajo tudi Boštjan Podlesnik, Fran-
ci Podbrežnik in Miklavž Pintar. Orkester odse-
va šarm in vokalno prepričljivost treh pevk, ki 
so muze novega spektakla: Julija Lubej, Katja 
Florjančič in Ana Golavšek. V svoj program uvr-
ščajo veliko glasbenih stilov; od bluesa, soula, 
evergreenov, slovenskih popevk, jazza do funka 
in latina ter plesne glasbe. 
JM
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Ribolov in 
druženje za 
vse
V soboto, 16. junija, bodo mozirski ribiči 
povabili občane ob ribnik pred Mozirskim 
gajem. V lovu rib se bo lahko brezplačno 
preizkusil vsakdo, ki bo to želel, po tej izku-
šnji pa se bo lahko okrepčal z golažem ali 
ribjim brodetom. 
Ribolov bo odprt od 10. do 18. ure. Pri prip-
ravi opreme jim bodo na voljo izkušeni ribiči. 
Posameznik, ki bo ujel največjega krapa, bo 
dobil lepo nagrado. Poskrbljeno bo tudi za 
najmlajše, saj bodo ob Ribiškem domu Mo-
zirje postavljena igrala.
Pijača se bo prodajala po simboličnih ce-
nah. Dnevu odprtih vrat se bo namreč pri-
družila okrepčevalnica Ribič, ki bo s tem 
obeležila dve desetletji delovanja v prosto-
rih doma. Tudi zaplesati bo možno.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
22
Šport
ZUNANJE ŠOLSKO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU
Neja Janžovnik, Maks Stanković in ekipa državni prvaki
Posamični in ekipni državni prvaki z gornjegrajske šole (foto: Vojc Colnar)
Prvo soboto v juniju se je v Ilirski Bistrici odvi-
lo zunanje šolsko državno prvenstvo v lokostrel-
stvu. Nanj se je preko regijskih kvalifikacij uvr-
stilo 181 učencev iz 90 šol. Osnovno šolo Frana 
Kocbeka Gornji Grad je zastopalo sedem učen-
cev. Šola je dobila prvaka Nejo Janžovnik in Ma-
ksa Stankoviča, zmagovalno ekipo in kar nekaj 
uvrstitev na stopničke.
ODLIČNI NAJMLAJŠI
Med najmlajšimi deklicami je Neja Janžov-
nik z osebnim rekordom 250 krogov v slogu 
ukrivljeni lok osvojila naslov državne prvaki-
nje. Med dečki 1. triade v slogu ukrivljeni lok je 
bil prvi Maks Stanković (276 krogov), drugi Až-
be Mlinar (273) in tretji Jaš Kolenc (259). Maks 
je tako tudi na zunanjem šolskem lokostrelskem 
tekmovanju ubranil naslov državnega prvaka iz 
lanskega leta. Bine Stanković je bil peti (237).
EKIPNI PRVAKI
V kategoriji ukrivljeni lok za učence 4., 5. in 6. 
razreda je Janez Jan Štiglic osvojil tretje mesto 
(273), Gašper Božič pa je bil z 206 krogi deveti. 
Ekipni državni prvaki so postali Maks Stanković, 
Janez Jan Štiglic in Ažbe Mlinar. Četrto mesto je 
dosegla ekipa v sestavi Jaš Kolenc, Neja Janžov-
nik in Bine Stanković. Stopničke so zgrešili za 
pičlih osem krogov. 
NASTOPILI TUDI UČENCI DRUGIH ŠOL
Poleg učencev OŠ Gornji Grad, članov Loko-
strelskega kluba Gornji Grad, so nastopili trije 
drugi člani kluba. Timotej Moličnik je v številčni 
konkurenci med dečki v kategoriji ukrivljeni lok 
tretje triade osvojil z 229 krogi 19. mesto. V isti 
kategoriji je bil Jošt Gluk z 263 krogi osmi. Med 
dijakinjami je v kategoriji ukrivljeni lok Metka 
Vodušek z 258 krogi končala tik za stopničkami.
ŠMS
ŠPORTNI CENTER LAZE
Lončarski turnir v balinanju
Na balinišču se je pomerilo devet žensk in trije moški. 
(Foto: Marija Šukalo)
Ob prazniku kokarske krajev-
ne skupnosti so v Športnem cen-
tru Laze pripravili turnir v balina-
nju. Športno srečo so v soboto, 26. 
maja, preizkušali trije moški in de-
vet žensk. Milena Zavolovšek, Da-
rinka Plesnik in Fanika Kokovnik so 
zasedle prva tri mesta. Med moški-
mi je bil najboljši Marjan Gračner 
pred Milanom Zavolovškom in Du-
šanom Bastlom. Po besedah vod-
je tekmovanja Marjana Gračnerja 
je bil turnir bolj kot tekmovanju na-
menjen prijateljskemu druženju in 
rekreiranju. 
Marija Šukalo
3. TEKMA Z MALOKALIBRSKO PIŠTOLO DRULOV 
Prvo mesto Jožetu Grudniku
Mladi tekmovalec Jan Purnat na strelski liniji (foto: Negro Kočar)
Strelsko društvo Gornji Grad je 
v nedeljo organiziralo na strelišču 
Lovske družine Gornji Grad Zagra-
dišče 3. tekmo z malokalibrsko pi-
štolo drulov. Strelci so streljali na 
25 metrov v tarčo 50 x 50 cm po 
5 nabojev za preizkus in 10 za oce-
no. Zmagal je Jože Grudnik (92 kro-
gov), drugo mesto je zasedel Ivan 
Rihter (89) in tretje Peter Bezov-
šek (82). 
To je bila zadnja tekma od treh s 
pištolo in se upošteva najboljši do-
sežen rezultat. Končni vrstni red je 
sledeči: 1. Jože Grudnik (93 krogov), 
2. Ivan Rihter (92) in 3. Boris Purnat 
(90, 4 x 10). Trenutni vrstni red za 
kombinacijo po dveh končanih di-
sciplinah (zračna puška, pištola) je: 
1. Boris Purnat (197 točk), 2. Ivan Rih-
ter (195) in 3. Peter Bezovšek (192).
Janez Kolar
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 23
Pisma bralcev, Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 NAJDBA	IZ	DRUGE	SVETOVNE	VOJNE
Mozirje: 29. maja ob 14.58 so na Šmihelski cesti v Mozirju pri 
gradbenih delih delavci našli topovski projektil, premera 150 mm 
iz obdobja druge svetovne vojne. Pripadnika Državne enote Ci-
vilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi 
zahodnoštajerske regije sta projektil izkopala in prepeljala v za-
časno skladiščenje.
•	 NAJDEN	GSM	APARAT
Mozirje: Na območju Policijske postaje Mozirje je bil 2. juni-
ja najden mobilni telefon znamke Samsung J7, zlate barve. La-
stnik ga lahko ob predložitvi dokazov o lastništvu prevzame na 
PP Mozirje.
Naš narod se je uprl vsem okupatorjem
Z vsem spoštovanjem, ki ga imam 
do ga. Borovšakove in njene ga. ma-
me, o kateri nam je pripovedova-
la toliko lepih reči, moram članku 
z gornjim naslovom dodati slede-
če: Ne, narod se ni uprl vsem oku-
patorjem!
Manj znano in politiki všečno je 
namreč, da je poleg naštetih, del 
slovenskega ozemlja (Dravske ba-
novine) okupirala tudi Neodvisna 
država Hrvatska. Vendar je to minor-
nega pomena, saj so poznejši brat-
ski Hrvaški vladajoči komunisti po-
darili veliko več nacionalnega ozem-
lja, ki je bilo večinoma celo lastnina 
Piranske občine.
Ves ostali članek pa je zgodo-
vinsko dvomljiv, gre za prirejanje 
zgodovine, za desetletja stare mi-
te in izmišljotine. Upor proti okupa-
torju je notorična laž in priročen iz-
govor za dejanja, ki se jim reče ko-
munistična revolucija in nasilen ter 
do skrajnih meja krvav in perverzen 
prevzem oblasti. Že začelo in nada-
ljevalo se je z lažjo. Laž je nesmr-
tna duša komunizma pravi l. Kola-
kowski.
Laž je ustanovitev Osvobodilne 
fronte. Ta dan je bila v Vidmarjevi vi-
li ustanovljena Protiimperialistična 
fronta, organizacija proti zahodnim 
zaveznikom V. Britaniji, Franciji, ZDA, 
nasprotnikom Reicha in bratski na-
cionalsocialistični stranki, s katero 
so še ob prvomajskih paradah sku-
paj z njimi defilirali in kolaborirali 
člani KPS vse do 22. junija 1941, ko 
sta Tretji Reich in Romunija napadla 
ZSSR. Laž je tudi, da so pri ustanovi-
tvi sodelovali levi Sokoli. Udeleženci 
niso bili več člani Sokola ali pa niso 
v Sokolu imeli položaja, da bi takšne 
sklepe v imenu Sokola lahko spreje-
mali ali celo podpisovali.
28. februarja 1943 je bila podpisa-
na takoimenovana Dolomitska izjava, 
s katero je OF postajala transmisija 
KPS in komunistični monopol v par-
tizanski vojski, predvsem VOS in Agi-
tprop. Izjava je posredno napovedala 
prihodnji slovenski politični razvoj, ki 
se bo zgledoval po sovjetskem. S tem 
je bila »uzakonjena« 50-letna komu-
nistična vladavina v Sloveniji, ne pa 
upor proti okupatorju!
Ob obletnici revolucije se tako 
vrstijo spominske slovesnosti, sla-
vijo se osebe in dogodki, ki so uni-
čili predvsem katoliško slovenstvo. 
Zakrivajo resnico, seznanjajo pa nas 
s preseljevanjem, posilstvi, koncen-
tracijskimi taborišči in pomori po 
svetu, tragične usode povojne ko-
munistične Slovenije pa ne omenja-
jo: zunajsodno pomorjenih 15.000 
Slovencev ter še preko 100.000 pri-
padnikov drugih narodov, več stoti-
soč izseljenih, mučenih, ustrahova-
nih, izločenih, za vedno zaznamova-
nih in utišanih »razrednih sovražni-
kov« ter krvnikov in na perfidne na-
čine pridobljenih sodelavcev komu-
nističnega režima.
Slovenski parlament se je blago-
volil le seznaniti z Resolucijo Evrop-
skega parlamenta z dne 2. apri-
la 2009 o evropski zavesti in totali-
tarizmu, ni pa je, kot edini v Evropi, 
podpisal! Seveda, saj poleg fašizma 
in nacizma omenja tudi komunizem 
kot enakovredni totalitarni sistem. In 
tako še kar naprej ob obletnih evfo-
rijah proslavljamo sebične in krva-
ve heroje nasilja, njihove slike, kipi 
in imena pa še vedno krasijo javne 
prostore in skrunijo lepoto Slovenije 
ter človekovo dostojanstvo. 
Ob koncu vojne so se preko slo-
venskega ozemlja umikale okupa-
torske sile, sile NDH, črnogorski, srb-
ski četniki, razne milice. Pridruži-
li so se jim slovenski domobranci in 
četniki ter se vdali britanski 8. arma-
di. A že po 18. maju so Britanci zače-
li vračati jugoslovanske protikomu-
nistične enote in njihove svojce. 31. 
maja so izročili zadnje. Izročenih je 
bilo preko 10.000 Slovencev. Velika 
večina je bila mučena in pomorje-
na, končala je v kraških breznih, za-
puščenih rudniških jaških, protitan-
kovskih jarkih in jamah po vsej Slo-
veniji. Doslej je evidentiranih pre-
ko 620 takih grobišč. Umori domo-
brancev in drugih nasprotnikov ko-
munističnega režima so po medna-
rodnem pravu opredeljeni kot kazni-
vo dejanje zoper človečnost. Ni pa 
znan in obsojen niti en sam zloči-
nec, krvnik, morilec …
In kaj za slovenski narod pomeni 
konec vojne? Je to bila res »osvobo-
ditev«? Ne!
Svobodno stanje je po definiciji 
SSKJ stanje, »ko so ljudje podrejeni 
samo zakonom in ne neomejeni, sa-
movoljni oblasti nekoga«.
Zmaga nad nesvobodo (okupaci-
jo) je brez dvoma neke vrste osvo-
boditev. Toda osvoboditev v pra-
vem pomenu besede predpostavlja, 
da nov državni sistem prinese de-
jansko svobodo. To pa je takrat, ko 
so vpeljane svobodne in tajne voli-
tve, striktna ločitev oblasti na zako-
nodajno, izvršno in sodno ter seveda 
svoboda mišljenja in govora, kar po-
meni tudi večstrankarski sistem. Le, 
če država izpolni te predpogoje, je 
dejanska osvoboditev zagotovljena!
So nas pa komunisti »osvobodi-
li« tisočev slovenskih življenj, člo-
vekovih pravic, osebnostne in ver-
ske svobode, sproščenega in svo-
bodnega mišljenja, gospodarskega 
in kulturnega razvoja, lastnine, Bo-
ga in še česa!
Franci Steiner
Šmihelska c. 7
Mozirje
Topovski projektil so našli delavci pri gradbenih delih na 
Šmihelski cesti v Mozirju. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
24
Za razvedrilo
VOLILNI GOLAŽ SKUHALI SKORAJ 25-ODSTOTNO
Na dan tišine, no, volilnega molka, je na 10. jubilejni Golažijadi 
v Mozirju med 26 ekipami prikazala kuhanje volilnega golaža tudi 
ekipa poslanke Nade Brinovšek in predsednika odbora SDS Mo-
zirje Jožeta Jelena z asistenti. Brinovškova je pokazala, da so v nje-
ni stranki zares zanesljivi, Jože z novim predpasnikom je to potrdil, 
naslednji dan pa je SDS volitve dobil.
NI BIL PREDVOLILNI, JE PA KOT ZA ŠALO ŠLO PO NJEM 
Janez Podkrižnik, glavni kuhar na Pohodu na Travnik (desno), je 
žalostno ugotavljal: »Tomaž, le bolj nagni kotel. Ni mi jasno, ali je go-
laža premalo ali je tako dober, da ga je že zmanjkalo?« 
Tomaž Arnič: »Ne obstaja noben kot več, pod katerim ti še lahko 
nagnem kotel, da bi še kaj več dobil iz njega. Ožemat pa ga ne mislim.«
A BO ŽE KDAJ KAK DAN BREZ DEŽJA?
Andreja Zupan, predsednica KO Kokarje ob Lončarskem prazni-
ku: »Ko bi nam tisti zgoraj naklonil vedro nebo in nekaj sonca!«
Milan Zavolovšek, udeleženec pohoda po Lončarski poti (v sre-
dini): »Pusti tistega zgoraj, naj bo tam. Raje nam povej, ali bodo na 
poti tudi kakšne dobrote.«
Marjan Ostruh, vodja pohoda: »Ne razmišljajta o tem. Raje si daj-
mo pot pod noge, da bomo čimprej prišli do cilja, torej dobrot.«
(Foto: JM)
(Foto: FA)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018
26
Petek,
8. junij
ob 17 .00. Kulturni dom Radmirje
Razstava vezilj z Boršta pri Trstu in 
miniatur Rosane Štiglic
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje mag. Mojce Vozel Zdravje 
prehranskih kultur
Sobota,
9. junij
ob 8.00 in 9.00. Izpred občinske stavbe 
na Rečici ob Savinji
Pohod po trških mejah in na Kuglo
ob 9.00. Bohačev toplar – tržnica Nazarje
Nastop vokalne skupine Sončnice
ob 10.00. Zavod Stanislava v Gornjem Gradu
Odprtje razstave Čebelarjenje nekoč in danes
ob 17 .00. Dom kulture Nazarje
26. tradicionalno srečanje godcev in izbirno 
tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2018
Nedelja,
10. junij
ob 14.00. Loke pri Mozirju
Blagoslov Jurjeve kapelice
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje mag. Mateja G. Daska 
Štajerski megaliti
 Ponedeljek,
11. junij
ob 17 .00. Kulturni dom Gornji Grad
Javna predstavitev projekta ureditev obvoznice 
regionalne ceste skozi Gornji Grad
Torek,
12. junij
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 19.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Vadba za telo in dušo
Sreda,
13. junij
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji 
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
14. junij
ob 16.00. Sejmišče v Mozirju
Tradicionalni pohod
ob 17 .00. Steyerjeva klet v Mozirju
Polnitev Alojzijevega vina
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Vse o hipnozi
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izde-
lava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja 
čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, 
izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v na-
sipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	 KVALITETNE	BARVE	ZA	LES	
Čistilne krpice Würth, kamp lučke, gasilniki, pl. jeklenke, 
šivalni stroji, ... tel. št. 03/839-48-01, 031/610-563.
Trgovina Zagožen; Slemešek s.p., Ljubija 121, Mozirje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče mesnate pasme, 
od 30 do 200 kg; gsm 041/867-090.
Prodam telico simentalko, brejo 
v 9. mesecu, pašno; gsm 051/319-
040.
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372.
Prodam teličko simentalko, staro 1 
teden; gsm 041/783-489.
Prodam prašiče, domače vzreje, 
različnih tež, možna dostava. An-
drejeva kmetija; gsm 031/509-061.
Prodam bikca simentalca, starega 
en teden; gsm 041/324-438.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
ŽIVALI-ODDAM
Oddam psičko, oče kavkaški ovčar, 
3 mesece staro; gsm 051/318-577 .
DRUGO – PRODAM
Visokotlačni čistilec kärcher 
hds690, zelo malo rabljen, cena 
1.500 eur; gsm 041/675-730.
Prodam varnostni lok z blatniki za 
traktor IMT 539; gsm 031/295-331.
Balirko za kvadratne bale prodam, 
1.950 eur; gsm 041/37-20-40.
Prodam rotacijsko kosilnico 4 dis-
ki; gsm 031/214-997 .
DRUGO – KUPIM
Kupim IMT 539 s kabino; gsm 
031/774-520.
NEPREMIČNINE
V Varpoljah oddam opremljeno 
stanovanje z garažo; gsm 070/369-
886.
Kmetijsko zemljišče 5.500 m2, pro-
dam; gsm 041/650-151.
Prodam stanovanje 50 m2, blizu 
Mozirja, opremljeno, na lepi legi, za 
30.000 eur; gsm 070/731-286.
Prodam hišo z dvema vhodoma in 
stanovanjema 55 m2, 29.000 eur 
(na 10.000 eur počakam do enega 
leta), 35 m2, 21.000 eur, Ljubija-Ko-
lovrat; gsm 070/777-281.
Prodam 1 ha travnika; gsm 
031/453-163.
Osebi ali dvema oddam stanovanje 
v okolici Mozirja, lasten vhod; gsm 
051/230-764.
Savinjske novice št. 23, 8. junij 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi