-t 10
Poštnina pla&na t (otorlnL
Leto XII!.. štev. 166
kra-
Ljubljana, torek 19« julija 1932.
Cena 2 Din
Opravoištvo; Ljubljana, Koatljeva ulica 5. — Telefon ŠL 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Inseratrd oddelek: Ljubljana Selen-burgova aL 3 - TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefots št 2455.
Podružnica CeMe: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. W-en 5+ IOS ?41
Naročnina «naša mesečno Lhn 25 — za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon St- 3122. 3123. 3124. 3125 io 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje Kocenova al 8 Tel št 19«.
Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Volitve v Humunljl
Vladna narodna kmetska stranka je dobila nad 40 % glasov in s tem dve tretjini mandatov — Liberalci najmočnejša opozicijska stranka
Bukarešta, 18. julija dč. Včerajšnje vo-iitve v rumunski parlament so v splošnem, kakor zatrjujejo uradna poročila, potekle mirno. Volilna udeležba je znašala okoli 80 odstotkov. Volitve so se vršile popolnoma svobodno. Prva poročila o volilnih izidih so došla v Bukarešto šele po polnoči, ker je bulo glasovanje končano še'e ob 8. zvečer Ker je kandidiralo izredno veLiko število malih strank, bo končni izid ugotovljen šele čez par dni. Po dosedanjih ugotovitvah je vladna narodna kmetska stranka dobila 40 odstotkov vseh oddanih glasov, kar zadostuje po obstoječem volilnem redu, da dobi dve tretjini vseh mandatov Liberalna stranka Duce je dobila 12 odstotkov oddanih glasov, liberalni disidenti Jolija Bratiana pa okoli 6 odstotkov.
Največja opozicijska stranka bo liberalna pod v<»ds*vom Duce. Takoj za njo bodo liberalni disidenti Julija Bratiana, na četrtem mestu je antisemitska stranka prot. Cuze, ki je pridobil zlasti mnogo glasov v južn.1 Besarabiji, v Moldav.iji in južni Bukovini. Največ glasov si je njegova stranka nabrala v volilnih okrožjih v Tp-mešu in Toromtalu. Tudi druga antisem.t-ska stranka, takozvana »železna garda«, je dobila pri včerajšnjih" volitvah več glasov kakor pri zadnjih. V mnogih drug'h mestih je narodna kmetska stranka dobva abboiutro večino glasov, tako v Velikem in Malem Sebenu, v Albi Juliji, Lugošu, Fogarošu, Bistrici in Sibinju.
Bukarešta, 18. julija p. Po končnih izidih volitev v 46 volilnih onrožjih je narodna kmetska stranka dobila 780.000 glasov, kar je 41 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Na ta način si je pridobila dve tretjinsko večino mandatov v novem parlamentu. Stranka Duoe je dobila 132.000 glasov ali 12 odstotkov. Julij Bratianu 5 5 odst., Lupu 4.5, Cuz-a 4.97, »železna garda« 2.68, A.rgetoianu-Jorga 2.97, socialisti pa 3.65 odstotkov. Rezultati i z ostalih volilnih okrožič ne bodo mnogo dztpremeniii sedanjega razmerja glasov med posameznimi strankami
Bukarešta, 18. julija s. Doslej so znane približno tri četrtine volilnih izidov, na podlagi katerih se more sklepati, da bo vlada dobila izmed 387 mandatov približno 230 do 240. Vladni stranki sledii s 35 do 40 mandati liberalna stranka, ki je imela zlasti v prestolnici lop uspeh ter ej dobi.la skoraj še enkrat toliko glasov kakor narodni zaranisti. Za liberalno stranko so dii-sidenti Bratiana s približno 18 do 20 mandati. Kmetska stranka dr. Lupa bo dobila najbrže isto število mandatov. Socialni demokrati bodo povišali število mandatov na 11. Obe desničarsko-radikalni stranki, proti židovska Liga in »železna roka« bosta dobili približno 8 mandatov. Madžarsko stranko cenijo na 20 do 22 mandatov, nemška stranka, ki je bila v volilni zvezi z vlado, bo dobila 12 do 16 mandatov. Veliko pozornost je povzročil popoln neuspeh dosedanje Jorgove vladne stranke.
Carinska vojna med Avstrijo in Madžarsko
Podražitev živil v Avstriji — Madžarske represaUje proti Avstriji
Dunaj, 18. julija, s. Brezpogodbeno stanje z Madžarsko ;e imelo danes že svoje posledice, ke«r so se podražili nekateri uvozni predmeti. Tako so se cene sadja precej dvignile. Marelice, za katere so še v petek plačevali na debelo 70 do 80 gro-šev, so danes plačevali po 1 šiling 80 gro-šev. Tudi sočivje, zlasti pa fižol, se je podražilo od 40 na 60 grošev na debelo. Čeprav se dobavljajo jajca predvsem iz Poljske. so tudi njihove cene precej poskočile, ker s Poljsko ne obstoji pogodbena carina ter veljajo tudi madžarske carine za poljski uvoz.
Budimpešta, 18. julija, g. Organizacija
madžarskih vistVošolcev je imela danes zborovanje, na katerem je bil odobren proglas na javnost, v katerem zahtevajo re-presalije preti Avstriji. Vlada naj najprej | ustavi izdajanje potnih listov za potova-
nja v Avstrijo. Vsak madžarski državljan naj do 25. julija zapusti Avstrijo, sicer se kaznuje z globo 300 pengov. Madžarski državljani, ki bi po 1. avgustu še ostali v Avstriji, naj se kaznujejo s posebnim davkom 10 pengov na dan. Končno zahtevajo visokošolci splošen bojkot avstrijskih industrijskih izdelkov in pritožbo madžarske vlade pri Društvu narodov. Denarni zavodi so dobili danes cd Narodne bank? navodilo, naj postopajo pri dodelitvi avstrijskih šilingov v svrho potniškega prometa z največjo strogostjo, šilingi naj »e dodelijo le v pesebno važnih primerih. Nadalje se pozivajo banke, naj postopajo strogo tudi pri podelitvi šilingov v vrednosti 50 pengov, ki jo morejo izvršiti v lastnem delokrogu. Glede kliringa bodo ostale v veljavi dosedanje odredbe.
Oddaja srebrnega denarja v promet
Z včerajšnjim dnem je Narodna banka oddala v promet nove srebrne
novce po 20 in 10 Din
Beograd, 18. julija, p. Z današnjim dnem je Narodna baraka oddala pri svojih centralah in podružnicah v promet novi kovani denar po 20 in 10 Din. Podružnice zamenjavajo papirnati denar za kovanega do 20.000 Din na račun denarnih zavodov in državnih blagajn, do 1000 Din pa zasebnikom.
Uvedba srebrnega denarja pomeni korak naprej k normalizaciji našega denarnega obtoka. Nedvomno ie bilo s tem zadoščeno tudi potrebi našega gospodarstva. Uvedba kovanega denarja ie bila določena z zakonom o denarju dne 11. maja 1931, s katerim je bi'la narodna banka pooblaščena, da feda kovanega denarja v celotnem znesku za 650 milijonov dinarjev. V tem znesku so všteti tudi novci no pol, 1 im 2 dinarja, ki ir-h je sedaj v obtoku za okrog l/V) milijonov dinarjev. Naknadno je bilo z zakonom dne 28. oktobra 1931 določeno, da iizda Narodna banika za 450 milijonov dinarjev srebrnega drobiža. S tem zakonom ie bjtla predpisana tudi oblika, velikost in vcebima srebra v novem srebrnem drobižu. Določeno i e bilo, da bo denar kovan v spoiimii 500-1000.
Denar je prišel danes v promet Spočetka ga bo manij. njegov obtok pa bo nara-
ščal, kakor bo državna kovnica izdajala nov drobiž. V privatnem prometu je po zakonu določeno, da se more plačata s srebrnim drobižem največ do 500 Dio za eno izplačilo, državne blagajne pa so dolžne sprejemati drobiž ali ga zamenjavati v neomejeni količini.
Glede na celotni obtok kovanega denarja v naši državi in na število prebivalstva, kažejo računi, da pride na vsakega prebivalca sedaj 11.6 Din, z uvedbo novega srebrnega denarja pa bo prišlo 43 Din na glavo. To razmerje ie v naši državi napram drugim državam zelo skromno. V Švici pride na vsakega prebivalca 482.6 kovanega denarja, v Angliji po 323.6, v Nemčiji po 266.9, v Španija pa po 181.7. Zdi se. da bo v bodočnosti nastala potreba, da se obtok našega drobiža poveča.
Beograd, 18. j-ulica. p. Narodna banika je objavila sporočilo, v katerem pravi, da bodo odtegni en i iz prometa petdnnarski novci, ki jih je izdala Narodna banika pod raz-tičnimi datumi in so modre barve, Iz obtoka bodo umaknili tudi 10-dinarske bankovce, ki so bili izdani 1. novemfbra 1923. Ta denar po treh letih ne bo več v veljavi.
Čsl. vladna kriza rešena
Praga, IS. julija, h. Zbornica je sklicana za prihodnji četrtek. Levičarski listi očitajo agrarni stranki, da je z nesoglasji v lastnih vrstah povzročila težaven položaj za vso vlado; agrarci pa pravijo, da je dobro, če se je popolnoma likvidiral nemogoči položaj, ki je že dalje časa otežko-čal politično življenje. Ako socialni demokrati ne bi upoštevali potreb agrarcev, grozijo nekateri agrarni politiki z novimi volitvami. Tudi ministrski predsednik l'držal je govoril s predsednikom republike Masarvkom o novih volitvah, toda Ma-sarvk se je odločno izjavil proti vsakemu poizkusu novih volitev, ki ga je označil kot problematičnega.
Komunistične demonstracije v Parizu
Pariz, 18. julija. Na povratiku s svoie svečanosti ie sn-oči okoli 400 komunistov priredilo pred kolodvorom Austerlitz demonstracije. Po I i ci>ja je aretirala nekaj demonstrantov, nakar je množica obkolila koTmsariiat policije na kolodvoru, da doseže izpustitev aretirancev. Ko je policija dobila ojačeraja, je demonstrante razgnala.
Sprejem Turčije v Društvo narodov
ženeva, 18. julija, s. Na izredni javni seji Društva narodov je bila popoldne Turčija sprejeta kot 56. članica Društva narodov.
Hudo neurje nad Baranjo
Osijek, 18. julija, n. Iz Darda m Belega Manastira poročajo, da je divjalo snoči nad vso Baranjo silno neurje. Med nevihto je padala skoro 20 minut debela toča, ki je povzročila ogromno škodo v vinogradih. V Kotlinu je vihar porušil tudi nekaj hiš. Prav tako je tudi ponekod uničena še nepožeta pšenica.
Ukinjenje zasebne geodetske šole v Beogradu
BeogTad, 18. julija. AA. Na podlagi zakona o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah je minister za trgovino in industrijo odredil: 1. da se ukine privatna geodetska in gradb. akad. (višja srednja tehniška šela) profesorja Andonoviča v Beogradu s stanovanjem v Brankovi ulici št. 23; 2. zatvoritev in način likvidacije te akademije se izvrši v teku leta 1933/34 najkasneje do 1. novembra 1934. Dotlej se mora popolnoma ustaviti vsako delo glede poučevanja v Soli in delanja izpitov.
VEDNO VEČJI KAOS V NEMČIJI
Več ur trajajoča krvava bitka v Altoni pri Hamburgu - iz ljudi ubitih, 55 hudo ranjenih — Prepoved zborovanj pod milim nebom
Altona( 18. julija, d. V starem mestu je prišlo včeraj popoldne med narodnimi socialisti in k munisti do velikih pouličnih bojev, kj se jih je udeležilo okoli 6000 ljudi. Bitka je trajala več ur in je po dosedanjih ugotovitvah zahtevala 12 Smrtnih žrtev ter 55 hudo ranjenih. Razen tega je bilo v posameznih hišah ranjenih še mnogo ljudi, ki se niso prijavili pri ambulancah. V bitki je bilo oddanih nad tis* 6 strelov.
Do izgredov je prišlo, ker so narodni socialisti za svoj propagadni pohod zbrali svoje napadalne oddelke v Altoni iz vsega južnega dela Schleswig-Holsteina. Cim so se hitlerjevski napadalni oddelki pojavili na ulicah, je prišlo med njimi in komunisti v starem mestu Al tone v početku do manjših spopadov, ki pa so se kmalu razvili v pravcato bitko, v kateri je sodelovalo več tisoč ljudi. Nasprotniki narodno-sociali-stične akcije so že prej pozivali v letakih na borbo proti hitlerjevcem in kemunisti so izvedii vse priprave, da se upro njihovemu pohodu z orožjem. Komaj so prišli narodni socialisti v strnjenih vrstah v staro mesto Altone. že se .ie pričelo kakor ,ia tajno povelje naglo streljanje s streh, z oken, balkonov in iz podstrešij.
Ko so padli prvi ranjenci, so hitlerjevski napadalni oddelki prešli v protinapad ter naskočili posamezne hiše. Pričeli so razbijati vežna vrata in ckna in skoro pred vsako hišo se je razvil boj, v katerem so se bili z vsemi razpoložljivimi orožji. Policija, ki je prihitela z vsemi razpoložljivimi silami, v početku ni mogla ničesar napraviti in ponekod niti ni me gla prodreti na bojišče, ker so hitlerjevci, močni okoli 6000 mož, zasedli vse dohode.
Poulična bitka je zaradi tega trajala z nezmanjšano srditostjo do poznih popoldanskih ur. Pri izgredih je bilo ranjenih tudi mnogo ljudi, ki so po nesreči zašli v množico, šele pozno zvečer se je posrečilo petisniti del hitlerjevih napadalnih oddelkov proti Oppensenu, dočim so se ostali narodni socialisti še nadalje borili v starem mestu Altone. Pozno ponoči so se izgredi razširili na šentpavelski okraj v Hamburgu, kjer pa je policija takoj posegla vmes. Tudi tu je bilo hudo ranjenih več oseb, med njimi tudi en policijski stražnik.
Furstenwalde, 18. juHja. d,— V noči na nedeljo in včeraj so se pripetili v bližini kraja Ftirstenwalde, kakor tudi v Berlinu hudi politični izgredi, v katerih je bilo smrtno ranjenih 12 oseb, eden izmed udeležencev je bil ubit. Spopadi pri Fursten-waldu so bili tako hudi, da je pozval deželni svet na pomoč vojaštvo. Ker niso zadostovale policijske čete, da bi razgnale pretepajoče se nasprotnike, je prišel na nomoč oddelek vojaških konjenikov s strojnicami. Aretirali so 140 komunistov.
V Berlinu samem je bil ubit en narodni socialist, 7 ljudi je bilo ranjenih, 8 pa so jih aretirali. Narodni socialisti in komunisti so se spopadli v središču mesta ter je bil eden izmad narodnih socialistov zadet od krogle naravnost v srce. Trdijo, da je
šlo za dogovorjen napad komunistov.
Tudi v drugih manjš'h mestih Nemčije je prišlo včeraj do hudih izgredov med političnimi nasprotniki, pri katerih je v mnogih krajih tekla kri. Kakor poročajo, je bilo v Lichtenbergu, Pichlsdorfu in Aurichu ranjenih 8 ljudi od strelov ali pa z noži.
V Greifvvandu pri Berlinu so se spopadli narodni socialisti in komunistu Kakor v Hamburgu in Altoni je bila tudi v Greifvvandu povod za spopad poulična manifestacija hitlerjevcev. Oddanih je bilo mnogo revolverskih strelov in sta bila dva hit-lerjevca ubita.
Al t ona, 18. julija. A A. Kakor je policija mogla ugotoviti, so komunisti pripravljali sistematični prevrat. Ko je včeraj okoli 3. popoldne krenil po ulicah oblastem prijavljeni in dovoljeni hitlerjevski sprevod, ki je korakal v popolni disciplini, so naenkrat začeli komunisti streljati nanj s streh in balkonov. Streljanje je postajalo čim dalje hujše in ni prenehalo niti tedaj, ko je prišla policija. Hitlerjevci so se razkropili in pustili na cesti večje število mrtvih in ranjencev.
Nato so komunisti postavili na več krajih barikade, ki jih je policija morala porušiti z oklopnimi avtomobili. Potem je policija začela preganjati komuniste in se je preganjanje odigravalo tudi na strehah.
Policija je aretirala 18 komunistov, ki jih je zalotila pri delu z orožjem v roki. šele okoli 9. zvečer se je v mesto vrnil red in mir.
Altona, 18. julija, s. Poročilo mestnega tiskovnega urada v Altoni potrjuje, da je bilo pri nemirih ubitih 12 oseb, od katerih so jih doslej 10 identificirali. V mestno bolnico je bilo prenesenih 24 ranjencev, med njimi je 16 nevarno poškodovanih. Razburjenje se je davi v Altini zopet povečalo in je morala policija dobiti ojače-nja. V pretekli noči je prišlo tudi v Itzehoe do streljanja. Ko so se narodni socialisti peljali skozi mesto, so komunisti streljali nanje. Ranjeni sta bili dve osebi. Ko je policija intervenirala, je bil eden izmed policijskih uradnikov ranjen na roiki od krogle.
Giessen, 18. julija, s. Na cesti med Hombergom in Niederofleidenom se je ponoči vršila ljuba borba med komunisti in narodnimi socialisti. 12 narodnih socialistov je bilo hudo ranjenih. Razburjeno prebivalstvo iz okolice je nato odšlo v stanovanje komunističnega voditelja Briinin-ga, ki so ga našli skritega v omari. Imel je na sebi samo srajco, vendar pa so pri njem našli tudi revolver. Policija ga je tako pretepla, da so ga morali prepeljati v bolnioo.
Augsburg, 18. julija, s. V Wertingenin na Švabskem je prišlo včeraj do krvavih spopadov med komunisti in narodnimi socialisti. Krajevni narodno-socialistični poslanec je bil nevarno ranjen z nožem.
Prepoved manifestacij
Berlin, 18. julija. AA. Zaradi včerajšnjih krvavih dogodkov v Altoni je držav-
na vlada izdala naredbo, da so do nadalj-njega prepovedane vse manifestacije na prostem. Naredba velja za vse ozemlje Nemčije brez izjeme.
Kakor zatrjujejo v poučenih krojih, pomeni prepoved manifestacij na prostem, ki je danes izšla, šele prvi ukrep vlade proti strahoviti podivjanosti političnega boja.
Vlada je odločena izdati najstrožje ukrepe in če bo treba, tudi uredbo, po kateri bo dovoljeno vsakogar, ki ga oblast dobi pri političnih izgredih s strelskim orožjem v roki aH s kakšnim drugim razstrelivom. postaviti pred preki sod. čigar smrtna obsodba bo takoj izvršljiva. Taka uredba bi se mogla izdati tudi brez proglasitve obsednega stanja.
Glede na izjave nekaterih političnih prvakov, češ. da bodo oborožili za samoobrambo svoie strankarske organizacije, je vlada izjavila, da ne bo dovolila nikakega oboroževanja zasebnih organizacij.
Berlin, 18. julija, č. Ker so se razmere po vsej državi tako zelo zaostrile, da preti Nemčiji resnična državljanska vojna, je vlada sklenila, da bodo tudi zborovanja v zaprtih prostorih dovoljena le pod strogimi pogoji. Mini strs+vo bo izdajalo za taka zborovanja posebna dovoljenja. Sklicatelji zborovanj bodo morali nuditi zadostna jamstva, da bodo zborovanja potekla docela mirno. Pri zborovanjih se bo morala uvesti vstopnina.
Prepoved odnosno omejitev javnih zborovanj bo izdana v obliki zasilne odredbe, ki bo razveljavila zasilno odredbo z dne 28. junija, s katero so biile ukinjene prejšnje omejitve zbor ovalnih pravic in nošenja uniform.
Vlada naglaša, da }c tedala zasilno odredbo dne 28. junija v upanju, da bo preprečila spopade med strankami ter tako ojačila javni red in mir. Zasilna odredba pa je izzvala žal nasprotne posledice in zato je sedaj vlada prisiliena. da jo z novo odredbo razveljavi. Predlog desničarskih strank, da naj bi se po vsej držav4 uvedlo obsedno stanje je vlada zavrnila. Z drugo zasilno odredbo bodo določene tudi stroge kazni za one, ki bodo zlorabljali dovoljenja o nošenju orožja, v gotovih primerih se bodo zlorabe kaznovale s smrtjo.
Pruski notranji minister Servering je snoči odpotoval v Al t ono m se že davi vrnrL S postaje je takoj odšel na sejo ministrskega sveta, kier je podrobno poročal o dogodkih v Altoni.
Hitlerjev protest
Kdnigsberg, 18. julija, č. Adolf Hitler je poslal brzojavke predsedniku Hindenbur-gu, državnemu kancelarju, notranjemu ministru in vojnemu ministru v katerih trdi. da je policija v Kanigsbergu preprečila nastop napadalnih oddelkov narodne socia-lis tične stranke in jih razignala z oklopnimi avtomobili Adolf Hitler je protestiral proti takemu postopanju policije v Konigs-bergu in zahteval, naj vlada za vsako ceno prepreči ta sistem.
Nj. Vel. kralj v Bosni
Svečan sprejem v Ilidžu — Kralj med ljudstvom — Snoči je Nj. VeL kralj odpotoval iz Sarajeva v Han Pijesak
Dubrovnik, 18. julija, d. Po večdnevnem bivanju v Črni gori je Nj. Vel. kralj Ale>-ksander posetili v soboto tudii Boko Kotor-
sko, kjer ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo ter mu priredilo viharne ovaciie. Včeraj okrog 8. se je odpeljal z avtomobilom v Maine, kjer ga je čakal velik motorni čoln. Tu sta se poslovila od njega predsednik občine Ercegnovi g. Kommjenovič in komandant Boke Kotorske, general Lazič. Kralj se je odpeljal z motornim čolnom do novega našega rušilca »Dubrovnika« ter se vkrcal namj. Čim je stopil na našo bojno ladijo. ie z največjo brzino krenila proti Dubrovniku. Po enourni vožnji na razburkanem morju je kralj prispel ob 9.30 v gru-ško luko, kjer so ga sprejeli predsednik diubrovniške občine dr. Mičič z vsem občinskim odborom, okrožni inšpektor in drugi zastopniki javmih oblasti. Zbrana množica je kralju priredila burne manifestacije. Po kratkem razgovoru s predsednikom občine dr. Mičičem, se je kralj odpeljal nreko Trebinja v Sarajevo ter ie prispel ob 17.45 z avtomobilom v k< paliišče Uidže,
kjer so ga sprejeli ban drinske banovine Velimir Papovič, pomočnik bana Ibrahim Hadži - Omerovič, armiiski general Emii Belič, komandant drinskega orožniškega p olik a Štefanovnč in drugi. Prisotni ljudje, ki so takoj sipoznali kralja, so ga burno pozdravljali. Po pozdravu je Nj. Vel. krallj odšel v vilo »Hercegovina«, pred katero so zvečer defilirale velike množice Hjud-stva in Sokoli. Kralij je odzdravljal pozdravom množice: »Zdravo Sokoli! Zdravo Jugosloveni!«
Davi se je kralj sprehajal po parim Tli— dža. Ko je srečal nekega mladeniča s so-kofeko čepico, ga je ustavil in se z njim nekaj časa razgovarjaL Dopoldne je sprejel v a-vdijenci bana Popoviča in druge zastopnike oblasti, nakar se je s svojim spremstvom odpeljal z avtomobilom v Krasniik in od tam k izviru Bosne ter se vrnil v Sarajevo k obedu. Med potjo je bSJ povsod živahno pozdravljen. Popoldne okrog 16. je kralj s svojim spremstvom odipotovaJ v Han Pijesak.
Hearst nroti ameriškim dolžnikom
New Vork, 18. julija. Znani časopisni magnat Hearst 'e imel po radiju govor, ki je bil razširjen po vseh Zedinjenih državah in v katerem ie zelo ostro napadel evropske države dolžnice. ki jim očita, da so najemale neprestano posojila in se zadolževale. ne da bi uoošteva'le svoie prejS-raje mednarodne obveznosti. Američani so se po vojni spravili na delo ter so plačevali svoie davke, evropske države pa niso plačevale davkov ter so skienile orevaliti svoja bremena na Nemčijo. Evropski narodi so nato sklenili gentlemen agreement. ki ima nepošten cilj, da prisili Zedinjene države k črtanju voinih dolgov. Kako se morejo oni, ki ne držijo svoje častne besede in ki goljufajo svoie upnike, označiti kot gentlemene « Prei bi se mogel ta agreement smatrati za zvezo dobro organizirane tolipe.
Odkritje spomenika Richelieuju
Pariz, 17. julija. AA. Včeraj so v starodavnem mestu Richelieuju odkrili spomenik slavnemu francoskemu državniku kar dinalu Richelieuju. Veliki kip tega državnika m kardinala je do nedavnega stal na dvorišču versailleskega gTadu, odkoder so ga sedaj prenesli v mesto Richelieu. Svečanosti so se udeležili kardinalrvi potomci iz rodbine de la Rochefoucauld. prosvetni minister de Monzie. vsi člani francoske akademije, ki jo je Richelieu ustanovil in \elika množica ljudi. O zgodovinskem pomenu Richelieuja in njegovih zaslugah za okrenitev države, za znanost in umetnost, o Richelieuju državnika, človeku ter duhovniku je najprej govori! prosvetni minister de Monzie. nato pa člana francoske akademije Gabriel Hanautia in Škot rrsgr Grante. De Monzie je v svojem govoru nagiašal. da francoska republika priznava Richelieuju njegove velike zasluge za slavo Francije.
i
Premestitve profesorjev
Beograd, IS. julija p. Z ukarzoim Nj. VeL kralja so bil na predlog prosvetnega ministra premeščeni na moško učiteljišče r Ljubljani: dr. Gregor žerjav, Friderik Tarson-Specler, Leopold ina Kumpova, Rudolf Grebnik, VencesLav Čopič, Milko Mesojedec, Rudolf Koprivniik, Maks Robič, Cirili Bernot, vsi z ženskega učiteljišča v Ljubljani; na moško učiteljišče t Mariboru ravnatelc Franjo Kadunec, Rudolf Pregelj, Ivan šprahman, Vinko Fran, Fraa Osterc, Ervin Roba s, Ernest Neumann, Simon M.ilač in Fran Baš z ženskega učiteljišča ter Marija Zaherl z osnovne šole v Mariboru. Na I. drž. realno gimnazijo v Ljubljani Kuno Hočevar, Fran Kobal, Janez Dolenc, Vincenc Marinko, Slavko Raje Marko Baduk, dr. Jože Lavrenčič, Vinko Kalan, Fran Grafenauer, Rudolf Sodnik, Fran čezman, Stanko Leben in Albin žab-kar vsi s III. realne gimnazije. (Zaradi sprejema po telefonu za točnost Imen ne jamčimo. — Op. ur.).
Beograd, 18. julija. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo sta postavljena na srednji tehniški šoli v Ljubljani za profesorja v 8. skupini inž. Anton Ku-helj in inž. arh. Miroslav Kos, uradniška pripravnika na isti šoli.
Beograd, 18 julija. M. Iz državne službe so bili odpuščeni: Olaf Globočnik, sunlent humanistične gimnazije v Ljubljani; Martin Fortuna ii» Rajko Kanduč, suplenta realne gimnazije v Ptuju. Vincenc Bernik in Nikola Kuret, suplenta realne gimnazije v Kranju; Oton Sajovic, suplent gimnazije v Varaždinu in dodeljen v službo na gimnaziji v Ptuju; Silva Vogelnik suplentinja realne gimnazije v Murski Soboti in Andrej Kocijan. suplent realne gimnazije v Murski Soboti.	tj
Imenovanje pri državnem sodišču
Beograd, 18. julija. M. Za sodnika senata državnega sodišča v Beogradu je imenovan dr. Anton Stuhec, svetnik viš. dež. sodišča v Ljubljani za preiskovalnega sodnika državnega sodišča pa je imenovan sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti dr. Fran Farkaš.
Iz državne upravne službe
Beograd, 18. julija. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je Dostavljen v oddelku za trgovino, obrt in industrijo na kr. banski upravi savske banevine za uradniškega pripravnika Ivan Zec, nolitič-no-upravni pripravnik sreskega načelstva makarskega sreza.
Angleško-lrski problem
Z veliko naeflico sta angleška poslanska in lordska zbornica sprejela zakon, ki odreja carine na proizvode, prihajajoče na Angleško iz Irske. Novi zakcm je stopil v veljavo že 14. t. m. m se je od blaga, ki se izvaža z Irskega. že pobirala carina na Angleškem.
To je menda prvi večjj konflikt, ki je nasta! med Anglijo šn enem od domi-nijonov. konflikt, ki je brž prešel na •gospodarsko področje, kjer se iz teoretičnih. iz načelnih razlik kar hitro pokažejo praktične posledice, zadevajoče celotno prebivalstvo.
Zgodovina angleško-irskega konflikta ie znana. Dovolj je. ako označimo samo njena najvažnejša dejstva. Spor je pričel. ko je de Valera prišel na vlado, po zmagi pri volitvah. Koncentriral se je na dve najpoglavitnejši točki, na sklep de Valerove stranke in vlade, da se ukine prisega angleškemu kralju v irsikem parlamentu in da se odškodnina za razlastitev angleških velepose-stev na Irskem ne plača. De Valera se .ie postavil na stališče, da sta obe stvari notrania zadeva irske države in se tedaj Anglije ne tičeta neposredno, odnosno sploh ne. Londonska vlada pa stoji trdno na stališču, da sta obe zadevi — obveznost Irske, temelječa v angleško-irski pogodbi iz 1. 1922. in se tedaj sploh ne moreta izpremeniti enostransko. marveč šele po novih pogajanjih med obema pogodbenicama in v niih doseženem soglasju.
Zakon o nrisegi ie irski senat v nekaterih točkah spremenil in se mora zato vrniti poslanski zbornici, s čimer se pričenja doleo+rafaa procedura, ki mora trajati nannanj poldrugo loto, preden more zakon stopiti v veljavo. Zadeva je s tem izgubila svoj aktualni značai. težišče spora pa se je preneslo na drugo poglavitno zadevo, na vprašanje odškodnine.
Irska vlada je nehala plačevati Angliji anuitete za odškodnino in za nekatere druge denarne obveznosti, temelječe v irsko-angleški pc&odlbi. Ker ie ostal poskus neposrednega sporazuma med irskimi in angleškimi državniki brez uspeha, ie posegla angleška vlada oo renresalijah; uvedla je carino na irsko blago.
Thomas, minister za kolonije, je pri razpravi v poslanski zbornici s posebnim noudarVn-m izjavil, da pri projektiranih carinah nikakor ne gre za re-
presaMje. marveč da si hoče Anglija samo zagotoviti anuiteto one vsote, katero ji Irska dolguje po pogodbi iz 1. 1922.; Kakor hitro bo ta vsota dosežena. bodo carine zopet ukinjene. Iz tega pa se vidi, da bo novim zaščitnim carinam kljub tez izjavi težko zanikati značaj represalio. dasi je v formalnem pogledu angleško stališče zelo enostavno in povsem logično.
Ali težišče je sedaj na vprašanju, kako se bodo stvari dalje razvijale. Ko so v angleškem parlamentu razpravljali o zakonu glede novih carin, je prišla vest, da je irska vlada deponirala do-ma vso ono vsoto, ki bi jo morala plačati Angliji. To se pravi, da je de Valera pripravljen hraniti vsoto, dokler spora ne reši — razsodišče; tako pojmujejo stvari tudi angleški uradni krogi, ki so prav tako pripravljeni apelirati na razsodišče. Toda silno se stvar kornplicira zaradii tega. ker so si Irci glede sestave razsodišča načelno nasprotni. Angleška vlada stoji na stališču. da mora razsoditi — triibunal britanskega imperija, da se mora torej spor rešiti v okviru veMkobritamske skupnosti, irska vlada pa ravno tako razsodišče zavrača, češ, da ne more zaupati na njegovo nepristranost, ter je pripravljena sprejeti samo razsodišče mednarodnega značaja. Ker je ravno v tej razliki — načelno in dejansko vprašanje dalekosežne važnosti, ni pričakovati. da bi hotela katera stran odnehati in ravno z razsodiščem se stvar bistveno kornplicira.
Z novimi zaščitnimi carinami bo Irska zelo prizadeta, zakaj ogromna večina proizvodov irskega poljedelstva, zlasti pa živinoreje, gre v Anglijo. To izvoz bo sedaj seveda močno trpel. Kljub temu pa vsi, ki poznajo de Valero, zelo dvomijo, da bi trdovratni irski radikalni vodja odnehal. Morda bo za povračilo irska Vlada uvedla carino na angleške industrijske izde'lke ali kaj podobnega, kar bi zares pomenilo začetek carinske voljne, zlasti, ako bi Anglija odgovorila z nadaljnjimi protiirski-mi ukrepi, ki so se tudii že napovedovali.
Morda se na imperialni konferenci, ki se bo pričela v Ottawi v Kanadi 21. t. m. in se je udeležijo tudi irski zastopniki. najde zadovoljiv izhod iz situacije; zelo verjetno pa ni.
Veliko politično zborovanje v Skoplju
Minister dr. Kramer o pomenu močne vsedržavne politične stranke v naši državi
Skoplje. 18. julija, p. V Skoplju se je vršilo včerai v dvorani »Prosvetnega doma*, veliko politično zborovanie, katerega se je udeležilo tudi več senatorjev in narodnih poslancev z ministrom gosp. dr. Kramer-jeni na čelu. Shodu ie prisostvovalo nad 2000 ljudi. Predsednik, narodni poslanec Vasilije Trbic. ie z lepim pozdravnim nagovorom načel gospodarske in politične probleme vse države in še posebej južne Srbije, nato pa podelil besedo ministru dr. Kra-merju, ki so sa pozdravili zborovalci z viharnim ploskan;em-
Minister dr Kramer je izvajal:
■»Zahvaljujem se vam za iskrene pozdrave. s katerimi ste me sprejeli. Nisem tu prvič Ko sem prispel v te kraje v časih balkanske vojne ob priliki nekega študijskega Dotovania. so vladale v južni Srbin povsem druge razmere. Kako velika je razlika med nekdanjim stanjem in med sedanjim položajem, je težko povedati. Paralele ni mogoče postaviti. Pokazal se je ogromen napredek, ki ga ni opaziti le v Skoplju, marveč v vseh kraiih južne Srbiie. Jugoslavija je dala južni Srbiji možnost, da re l<» tako razvila, vendar na obstojajo še vprašanja. od katerih je odvisen ves naš nadalj-nii razvoj. Prišel =p>n v Skoplje z željo, da pomagam pri gospodarskem ;n političnem delu. Od 6 ianuaria dalie ima vsa naša državna politika točno določeno smer, ki odgovarja potrpbam vse naše države in ima nalogo, da reši gospodarska in politična vprašanja s stališča narodnega edinstva. Volitve so imele nalogo, da potrdijo to stanje in omogočijo v naši državi oiačen.je režima. ki bo urejeval gospodarska in politična vprašania s sodelovanjem vsega naroda Vlada ima trdno in neomajno »oljo. da reš} gospodarska vprašanja in dokonča "••»nsolidacijo države s pomočjo organizacij velike stranke, ki ho imela oblast in odgovornost napram državi, ki bo nam zagotovila s potrebnim jamstvom ves naš napredek.
Vem, kako važen faktor ie južna Srbita za našo državo Ti kraii imajo svoje posebne gospodarske razmere, ki zahtevajo posebne ukrepe za zagotovitev oosoiev za puhni- gospodarski rszvoi. Današnji ča6i so taki da so bile postavljene na glavo vse gospodarske teoriie. da so se omaiali gospodarski odnošaii in da se gospodarska vprašania ne daio več rpševati na podlag p»arih načel *'vjj«»nj<» vsee» naroda =p mo r» *edni prilagoditi novim okoliščinam Trpha j* razumeti, da dandanes država ne more vpč nveliavljati starih stremljenj v svoi; erosporiarski politiki. Doktrina o svobodni trgovini ie zavržena Načela raiveČ-jib ugodnosti v mednarodnem trgovinskem prometu «o izginila, dvigaio in oiačuieio se Farinski zidovi, niačila se ie borba konkurentov ki se na vse mogoče načine še boli poostrili* 7aradi vsega tega smo se znašli panram na?im sosodom v takih gospodarskih odnošaiih. da fib moramo preurejat' skoro vsakih ?4 ur Pole" tega ip nastala še valutna .in devizna zmešniava. V obrambo našega gospodarstva smo morali nvelia-v'ti npkai ukrepov, ki se v nekaterih delih naše d^avp morda močneie občntiio in iih bo zaradi t««rs? trpha omiliti Prišel sem v SVoplie. da slišim želje ljudstva v teh kra-i'H ?n da noročam o niih vladi da bodo zaščiteni tudi nipgovi interesi Kakor on hr«* dnhreira eo«pod»rstv» ni zd^ovp politik«, tnkn tudi ni brez zrlrarp poHtičop nrrani-r arije r narodu zdrave gospodarske poliM-ie. Če ni sloge io močne stranke, ni niti
stabilnosti v reševanju gospodarskih zade>.
Zato je potrebno, da se kot politiki ba-vimo z gospodarskimi vprašanji in d.a se kot gospodarji zanimamo za politiko. Nad jonalna država nam je v teh današnjih ?a-sih svetovne sospodarske krize potrebna bolj kakor kdaj prej. Veliko škoduje naši državi agitacija, ki širi defetizem. ki pa. hvala bogu. v širših slojih nima podlage. Ta agitacija bo lahko traiala le toliko časa, dokler ne bo iskrena edinstvena jugoslovenska politika iztrgala orožja iz njenih rok. Zato je treba pospešiti organizacijo JRKD. ki ima nalogo, da čuva edinstvo države in naroda ter ustvari pogoje za njen razmah. Današnia vlada mora imeti v veliki vsedržavni in naciionalni stranki neobhodno potreben instrument v nacijonalnt politiki, na katerega se bosta mogla režim in Narodno predstavništvo naslanjati pri svoiem delu Z združenimi silami moramo temu poslu posvetiti vse svoje moči. da do-vedemo veliko delo narodne obrambe do konca. Nikakor ne smemo dopustiti, ker bi zaradi našega popuščanja trpela narodna stvar nepopravljivo škodo- (Viharno odobravanje.)
V naši državi je lahko več struj in več kombinacii. toda prav v tem pogledu smo v silno težkem položaiu. Voditelji opozicije ne znaio povedati, kakšen je njihov državni in delovni program. Ne znajo nam reči, s kakšnim programom bi prevzeli krmilo države v svoie roke. da bi bili lahko mirni in brez skrbi, da sp državi ne bo pripetila kaka nesreča. Nimajo ne načelnega, ne de lovnega programa, vsi skupni so se znašli le na povsem negativni podlagi. Zato ie naša uloga tem težja in naša odgovornost napram zgodovini tem večja.
Minister dr. Kramer ie končno še enkrat zatrdil, da želi, da bi se razvila razprava in izrazile vse želje, o katerih hočem jx>-ro^ati vladi.
Nato se je razvila obsežna debata o vseh vprašanjih, ki se tičeio južne Srbije, zlasti o izvozu opiia in klavne živine. Dopoldanski del konference ie bil zaključen « pojasnili ministra dr. Kramerja na posamezna vprašanja predgovornikov, popoldne pa ie bila spreieta obsežna resolucija, ki navaja želje in potrebe prebivalstva južne Srbiie.
Po zborovaniu se je vršila še politična konferenca o izpopolnitvi v organizaciii JRKD Poročal je poslanec Vasilije Trbic, ki ie kasneie fziavil novinarjem t Na konferenci smo ugotovili, da ie JRKD v vsej vardarski banovini skoro že docela organizirana. le še v nekaterih občinah bo treba ustanoviti kraievne organizacije. Do 15. avgusta bo stranka v vsei vardarski banovini docela organizirana in urejena.
Konferenca internarlamentarne unije
Beograd, 18. julija. AA. Od 20. do 28. julija se bo v ženevi vršila konferenca in-terparlamentarne unije, ki se je udeleže delegacije vseh parlamentov sveta. Naše Narodno predstavništvo bodo zastopali dr. Kosta Kumanudi, predsednik Narodne skupščine, senatorji dr. M. Kcstrenčič. dr. Ravnihar 1n Milan Popovič in poslanci dr Ninko Perič, dr. Velizar Jankrvič. dr. Lavoslav Hanžek dr R. Vošniak. dr. Drag. Jevremovič, Salih-Baljič Ante Kovač, dr. C. Lenšič in Mih. 2ivančevič.
Lozanski traktat
Iz zmešnjave prvih poročil, ki so prihajala iz Lozane o poteku in zaključku ta-mo&njih pogajanj, si je šele sedad mogoče napraviti prav0 sliko o doseženem uspehu, ko so bile razne vesti zavrnjene na pravo mero to v prave meje. Sklenjeno ureditev, k. je bila v svojih bistvenih dodatkih še nekaj dni skrbno čuvana tajnost poklicnih diploma/tov, je tisk raznih držav ocenjeval iz tako različnih vidikov, da v diplomatsko zakuiliaje neposvečenim ljudem nikakor ni bilo mogoče spoznati, kaj se je bilo prav za prav doseglo bistvenega t Lozani.
Značilno Je, da je produkt štiritedenskega zasedanja zastopnikov evropskih velesil dobil sedaj skromen naziv traktata,, tedaj nekakšnega načelnega sporazuma, čegar okvir dopušča še vsakovrstne Izpremembe, dodatke in dopolnila. Francoski tisk zato Izrečno poudarja začasnost lozanskega domenka in mjegovo odvisnost od številnih pogojev, ki se Imajo izpolniti, preden bo Youngov načrt končnoveljavno zrušen in pokopan. Pravna sila načrta je s tem ostala nedotaknjena. Odgoditev reparacljiških plačil je bila z izjavo Johna Simona razširjena na vsa meddržavna plačila, izhajajoča iz haaških pogodb 1. 1930. Pa tudi lozanski traktat stopi v veljavo šele, ko ga bodo ratificirale države, ki so nanj pristale. O ratifikaciji so se Anglija, Francija, Italija in Belgija obvezale s posebnim sporazumom (gentlemens agreement), da jo bodo izvedle šele tedaj, ako se jim bo posrečilo doseči zadovoljivo ureditev svojih vodnih dolgov napram Ameriki.
Lozanski traktat je tedaj le pravizarfl, ki bi takoj prenehal ter bi na njegovo mesto stopil zopet Youngov načrt, ako Amerika ne b.i hotela privoliti v zadovoljiv ara.ngement svojih terjatev v evropskih državah, dosedanjih upnicah Nemčije. Ta možnost pa je seveda samo teoretskega značatfa, kajti reparacije so sedaj že toliko omajane, da se ne bi dale vzpostaviti v celoti, kakor jih predvideva Toumgov načrt Kljub temu je francosko javno mnenje prepričano, da je Herriot dosegel že s tem velik uspeh, da je zedlnll evropske dolžnike v fronto proti Ameriki in da je Lozana ugotovila ozko organsko zvezo med reparacijami in ameriškimi vojnimi tanj ait vami v Evropi.
V	Angliji so prepričani, da Je lozanski traktat dopolnil lansko Hoovrovo delo. Predsednik Hoover je s svojim moratorijem izpodnesed tla nemškim upnikom, Lozana pa je potrdila ta korak ln ga Izvedla do skrajnosti. Oglašajo se sicer posamezniki, ki menijo, da je Anglija z Lozano veliko tvegala, vendar pa prevladuje nazor, da Amerika ne bo mogla prezreti združene fronte svojih dolžnikov. Osobito vidijo vse v rožnati barvi angleški finančniki, ki jih je bil prevzel strah za ogromne naložbe v Nemčiji. Njim so seveda važnejše njihove privatne terjatve, nego terjatve države. Vendar pa bo kmalu pokazal nadaljnji razvoj, do kakšne meje je uitemeljena ta blesteča nada.
Morda črtanje reparacij ne bo Imelo tistega učinka, ki si ga žele ameriški to angleški denarni mogotci Ln morda plačilna zmožnost evropskih kupcev to nemških privatnih dolžnikov ne bo nastopila kar na mah. Povoda za take nade vsaj nI bogve koliko, vendar pa je jas.no, da so manjše države morale žrtvovati svoje važne interese, da se kapitalisti Iz Wall-streeta to iz londonske City dokopljejo do slavnoznanih >zamrzlih« kreditov, ki so i njimi anglosaški denarniki obeh svetov tako lahkomiselno zasuli nomška podjetja, nadejajoč se ogromnih dobičkov.
Lansko jesen je predsednik Hoover dejal francoskemu premierju Lavalu, da bodo Zedinjene države šele tedaj razmišljale, koliko in kaj naj prispevajo k ozdravljenju evropskega gospodarstva, kadar se bodo evropske države same sporazumele o reparacijah ln medsebojnih dolgovih. Hoover menda nI mislil, da bi tako kmalu lahko došlo do sličnega sporazuma toje zato sedaj nekoliko presenečen. Stavljeni pogoj, ki- Je sedaj izpolnjen, ga Je postavil v popolnoma nov položaj. Pred predsedniškimi volitvami pa nedvomno ni misliti na kako dalekosežnejšo odločitev Amerike r tem pogledu. Hoover sam kandidira in bo zato zelo previden, da ne bi ukrenil ničesar takega, kar bi nagnalo volilce v nasprotni tabor. Kaij mislijo ameriške množice o črtanju reparacij, nikakor ni Jasno; finančniki, ki jim ameriška vlada silno rada ustreza v vsem in so izsilili tudi lanski moratorij, sicer stalno navaljujejo na vlado, naj se izjavi za črtanje dolgov evropskih držav, toda v Bell hiši se pri sedar njem težkem finančnem 6tanju vendar boje odreči se s kako obvezmo izjavo dobrim 20 milijardam dolarjev, kolikor znaša dolg evropskih držav.
V	splošnem so menda pretirane vse 1s-jave o velepomembnostl lozanskega dogovora, ki Je le nekako začasno mašilo. Prejšnje ureditve so nosile Imena ameriških denarnih strokovnjakov Davvesa ta Younga to so funkcijonlrale na splošno zadovoljstvo upnikov. Na mesto njih Je stopil zdaj nekak traktat, zaklavzuHram z mnog.-mi pogoji, ki nikogar ne obvezujejo v kakršnemkoli oziru. Edini, ki Je lahko zadovoljen z rešitvijo, je samo uporni dolžni u Nemčija, kajti po dosedanjih izkustvih so tudi one tri milijarde, ki jih mora plačati Nemčija v fond, ia katerega bo tudi sama prejemala podporo, zelo problematičnega značaja.
Dve banki pod zaščito
Beograd, 18. julija. AA Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo izdal sklep, da se smeta SrpsKa sremska banka, d. d. v Rumi in Jugoslovenska privredna zadruga I štedionica s o. j. v Sarajevu okorlsititi z določili čl. 5 zakona o zaščiti kmeta z dne 19. aprila.
Odhod generala Živkoviča iz Sisfca
Sisak, 18. julija, n. Včeraj je z bnrim vlakom odpotoval iz Siska general Peter Zivkovič, ki je bival tri tedne v sisaškem jodnem kopališču. Na kolodvoru so se poslovili od njega senatcr Tesli«, narodni poslanec dr. Auer, predsednik mestne občine, zdravniki kopališča In drugi.
Skesal se |e
Zagreb, 18. julija, n. V Narodni kavarni je pred več dnevi pričel plesati neki Jakob Božlt, ki je napovedal, da bo plesal noč In dan štirinajst dni. Plesal je res neprestano 101 uro, danes pa je omagal in opustil svojo namero, da doseže bedasti rekord.
Zares drobne opazke
V nedeljskem »Slovencu« je nekdo napisal »Drobne opazke«, članek, ki ima drobno samo glavo, drugače pa je močno »iztegnjen in debelušast od nezdrave na-pihnjenosti. Drobni opazkar je pogrel ne-Ko aprilsko polemiko zaradi »Vodnikove družbe« in se je v julijski vročini, v sopari ljubljanskih oštarij in kavarn, kjer nobena kopel ne osveži stokrat premlačenih »literarnih problemov« in zadevic, spomnil »Jutrovega« olankarja. Spoznal je, da je tudi pri nas, ki nimamo ravno kulturnih senzacij na kupe, stvar zaspala v blaženem spanju in se nihče več ne zmeni za njo.
Vroče je, muhe brenče nad razi ti m cvičkom; ah, da, kakšna literarna senzacija je že bila pred meseci? No, »Jutrov« član-kar je bil pisal o Literarnem »Črnem kruhu« in zastopal neke dualistične nazore o kritiki. Tako! Oh, kako je odiozen tale izraz: »črni kruh!« Ali res, dragi gospod?! »Jutrov« člankar slovesno izjavlja, da mu je bil dal ušesca samo zaradi tega, ker ni njegova iznajdba, marveč last nekega uglednega slovenskega kritika; zaradi tega izraza je »Slovenec« pisal celo uvodnike in neki gospodje »o dajali javne izjave. »To vse 9e ni zgodilo včeraj; mislim celo, da je že dolgo tega.« Antiteza literarnemu črnemu kruhu — literarni beli kruh — pa utegne biti iznajdba drobnega opazkar ja; vendar le neki rezultat te pozne juFjske polemike, sredi brenčečih muh in razlitega cvička.
Pod videzom resnobne književne polemike se je nekdo polotil »Jutrove« kulturne rubrike in ji podelil visoko lekcijo, češ, da ne prinaša poročil o vseh knjigah Jugoslovanske knjigarne. To vse se je zgodilo v »Slovencu« in naj morda pričuje, da ta list vestno poroča n. pr. o vseh knjigah »Tiskovne zadruge« ali druge založibe, ki ne spada v njegov interesni krog! Reče — i ostale živ. V korist slovenske knjige, ki jo vsi uvažujemo, bi res bilo treba poročanje o novih knjigah razširiti in :zpo-polniti, toda to je problem vseh naših listov, celo revij; o njem bi bilo treba razpravljati z večjo dozo resnosti in pravičnosti, kakor jo ima enostranski drobni opazkar. Niti taki »problemi« se ne rešujejo z moralo tercijalk, ki slastno obirajo tuje slabosti, da prikrijejo svoje grehe.
Poglavitno, kar nas zanima v »drobnih opazkah«, kjer 6e pod literarnim videzom skriva trojanski kenj neliterarnih bojevn -kov, je ta-le zares originalni sklep: Mohorjeva družba je bila ustanovljena zaradi kulture, Vodnikova družba zaradi politike. Jugoslovanska knjigarna izdaja svoje knjige zaradi kulture. Tiskovna zadruga zaradi politike. Vse. kar store »svonodo-miselci,« je politika in »kšeft«, — kar store »katoličani«, je kultura in idealizem! Dragi gosj>od, nič ni až:ega kakor polemizirati s takimile »argumenti«. To se p-avs vzeti nasprotniku sleherno pravico do kulture in idealizma: oropati ga vseh dobrih lastnosti, zato da ga lahko kot drobni opazkar »razgališ« pred občinstvom. ~fY pomeni, ustvariti si nasprotnika po svoje, da si olajšaš »kulturna« polemiko. Trezno občinstvo ne bo nasedlo tej primitivni zvijači, ki mu hoče natveziti, da je pri Slovencih barva razdelisaa natanko na dv.-i tabora in da ni nikjer vmesnih prehodov: da so kulturni idealisti samo v b- ž n: Vodnikovega trga, kulturni dobičkarji 'n simulanti pa samo v bližini »Zvezde«.
Pred tako polemiko, ki naj bi konV.la (!) slovenski knjigi — ali bi med resn'mi ljudmi imela smisel drugačna polemika o teh zadevah? — se moramo torej odločno zavarovati. Če drobni opazkar debelo reže svojo klobaso, ko primerja ustanovitev bratovščine Družbe sv. Mohorja okrog leta 1860., v takratni primitivnosti slovenskega knjižnega trga in — slovenskega čitatelja. z ustanovitvijo Vodnikove družbe v povojnem času, ko je bila omogočena najširša tekma izdajateljev, je to njegova zadeva. Vodnikova družba pa bo brez dvoma hvaležna za ljubko priznanje, da bi »nazadnje — s kakšno redko izjemo — vse
Velik požai na Srebrniški graščini
Novo mesto, 18. julija, V soboto okrog 30. ure zrv-ečer je nastal ▼ Srebrniški graščini velik požar, ki je na mah unčil deil gospodarskih poslopij. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Smibela, ki so s svojo motonko lokaliizirali požar, da se ni razširil na ostala sosedna gospodarska poslopja. V hipu, ko je nastal ogenj v hlevih, obeh lastnikov Agnitschev ni bilo doma. Graščinski uslužbenci pa so imela toliko prisotnosti duha, da so rešili iz hlevov 15 glav goveje živine, par konj in več prašičev. Pri reševanju živine se je zlasti izkazal hlapec Gornik. Poslopje je zgorelo do tai Lastnika sta utrpela 60 do 70.000 Din škode. Ogenj je nastal v dimniku. Bržkone se je utrgala iskra in jo je veter zanosesl na streho, ki se je nato vnela.
Tragična smrt bogatega Amerikanca
Novo mesto, 18. julija.
Danes ob 17. uri se je vršilo v mrtvašnici na starem pokopališču raztelesenje včeraj dopoldne v Krki poleg mestnega kopališča ob levem bregu najdenega trupla bogatega Američana. 74 letnega Fraaja Potočarja, ki je bil doma iz Zaloga, a je stanoval na Zagrebški cesti 9 v Novem mestu. Ra-zitelesenje se je vršilo zaradi različnih verzij, ki so krožile po mestu o njegovi nenadni smrti in zlasti zaradi tega, ker §o govorili, da so opazili ljudje na njegovem levem sencu vidne znake udarcev, ki bi naj nastali iz nepojasnjenih vzrokov. Sodno zdravniško komisijo so sestavljali sodnik okrožnega sodišča Dorini, primarij ženske bolniSnice dr. Cer-vinko in dr. Marijam Polenšek. Pri razte-lesenju na truplu niso našli nikakega posebnega znaka nasilja. Povsem verjetno je. da je mož po naključju zašel in padel v Krko. kjer je našel smrt. Pri njem niso našli nikake gotovine, pač pa zlato uto, zlata oSala in par ključev. Pogreb preminulega Američana, ki je bil ▼ Ameriki ve5 kot . 20 let in si tam pridobil lepo imetje, bo jutri popoldne.
j knjige Vodnikove družbe mogle iziti tudi i pri Mohorjevi«. Poverjeniki Vodnik-jve družbe, ki imajo težave s prižnicami in spovednicami, naj v bodoče povsod citirajo »Slovenčevega« pismouka Drobnega Opazkarja, ŠL 161., stran 15., 5. odstavek, 37. vrsta.
Hudo »zvito« zanko je spletel drobni opazkar s temle vprašanjem: »Ej, če je bilo za Mohorjevo (ki dobro plačuje avtorjem), premalo kvalitetnega, odkod, zlomka, bo pa Vodnikova jemala? J->-spodje, ki si belite glave s »kulturo« pri »Jutru« — za tem grmom tiči zajec, ki ga lovite v »problemu črnega kruha!«
Ej, ej, pravimo tudi mi. Taka zanka — pa tak zajec v grmu! Mi se vznemirjamo zaradi kvalitete, družbe pa kar rastejo in — odkod neki bo vzelo to ubogo ljudstvo »toliko in toliko izvrstnih pisateljev?« Kajpak, tega vprašanja ne moremo i eliti; le pomilujemo ljudstvo, ki ima več založb kot pisateljev. Poznamo pa drugega zajca, ki tiči v tem grmu ici nima nič kaj nežnih tačic. Drobni opazkar bi se bil šele tedaj blaženo odpočil na lovorikah, če bi bil dosegel, da bi se »politiki« umaknili iz kulture. Le prepustite te reči nam, ki nismo nič politični — to je morala drobno-opazkarske lisice Zvitorepke. »Ote toi, que je m' y mette!» Kakšen čudovit razplet te nepolitične politike! Zakaj samo tam preko imajo »kulturno-propagand-ne namene« s svojo knjižno akcijo, tu pri nas je le politika, morda tudi kakšen »izgled za dobiček«. »Tako je že v prvih mesecih obstoja nove akcije za ohranitev in razširjenje slovenske knjige imela katoliška založila tekmeca (podčrtali ma), ki je imel pod isto devizo priLieno drugačne smotre«. Vse, kar dalje pripoveduje in t Č:mer razlaga svoje »strokovno« založniško znanje, nas v tem hipu ne zanima. Za nas je zanimivo dejstvo, da se neka navidezna polemika zaradi deljenih nazorov o ljudski (zabavni) knjigi in zaradi nekih manir v književni kritiki, suče okoli grma, v katerem tiči za znano založništvo z sokoletečimi smotri svojevrstni zajec — tekmec. Hoteli so nam pokazati drugega zajoa, pa smo jim spodili iz grma pravega: njihovega tekmeca!
Zaradi takih zajčjih pasem pa se res n® bomo prekljali pod videzom »kulturnosti«.
Slej ko prej smo »gospodje pri Jutru'« voljni stvarno diskutirati o vprašanju razširjanja dobre slovenske knjige ne glede na njeno založniško poreklo, pri čemer je človeško umljivo, da bomo dajali pTednost založništvom, ki 60 nam najbližja. (Nifc rdečice, dragi gospod: tako delajo časniki po vsem svetu.) Moramo pa vedeti, da bo tako razpravljanje res koristilo splošno-sti. Od drobnih opazkarjev in njihovega pisanja si takih koristi ne obetamo, ker jim je inferiorno ali vsaj sumljivo za ji-feriornostjo vse, kaT ne tiči v drobno-opazkarskem korzetu. Nestvarne težnje po monopolizaciji slovenskega založništva ne bomo podpirali že iz nadela. Če kdo petnajst let izdaja slovenske knjige, med njimi dela trajne in nesporne vrednosti, ima polno pravico do pošteno odmerjenega mesta v tekmi za slovensko knjigo sedanjosti in bodočnosti.
Drobni opazkar m storO. svoji stvari kdo ve kakšne usluge; pobere naj samo minljivo hvaležnost užaljenih in ponižanih literatov, ki so mu včeraj v dtrfsa stiskali roko. češ, vendarle je nekdo zaren-čal nad »Jutrovim« kulturnim člankar j cm. BiLi smo zunaj in slišali neke čudne glasove in videli neke vzvišene obraze pod širokim klobukom, a luna iti spremeni'a svoje poti. Po zmerni duhovitosti drobnih ops^k pa 6mo «i zdaj na jasnem:
Oni, ki so v teh soparnih dneh ditali »drobne opazke«, so z njimi mirno snedli v kulturno moko povaljane »kšeftarske« kremplje, mično garnirane s skfeano 'ite-rarno omako!
— In zdaj še za slovo, pe zares za slovo in ra uho: Tako kot vpiješ r gozd, tako ti iz gozda odmeva!
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
Občinski prehranjevalni odbor
Trbovtfe, 18. julija
Zupan Vodušek je sklical za soboto popoldne zastopnike vseh karitativnih društev na posvetovanje, kako naj bi se najuspešneje in najpravioneje izvedla prehranjevalna akcija za najsiromašnejše dela-voljne brezposelne, ki brez lastne krivde ne morejo dobiti za preživljanje potrebne zaposlitve. Na tem sestanku je bid izvoljen širši in ožji prehranjevalni odbor. V širši odbor so bili izvoljeni vsi navzoči zastopniki karitativnih društev, v ožji od-bor pa gg. inž. Loskot Fran, Malovrh Ka-rol, Pavlin Vinko, Pliberšek Franc, Ples-kovič Rudolf. Bostič Anton to ga. Lapor nikova Ana. Med drugim se je razpravljalo na sestanku o ustanovitvi javne kuhinje, v kateri bi dobili siromašni ki deiavoljni brezposelni prehrano zastonj, drugi r*» proti primernemu plačilu. V načelu je bilo sklenjeno, da se taka kuhinja ustanovi v okviru sredstev, ki bodo na razpolago.
Prehranjevalni odbor bo apeliral tudi na one soobčane, ki po krizi niso tako hudo prizadeti, da po svojih močeh podpirajo to kuhinjo s prispevki v denarju ali v na-turalijah. Apeliralo pa se bo tudi na kmetske sloje izven Trbovelj, da prispevajo za pomoč našim gladujočim s prispevki v kmetskih pridelkih. Navzoči zastopnik rudniških nameščencev g. Volčanšek ie izjavil, da bo Društvo rudniških nameščencev prispevalo mesečno po 1000 Din, g. dr. Baumgarten pa mesečno s 500 Din.
Na tem sestanku se je tudi razpravljalo o težavnem položaju, v katerem se nahajajo vsled praznovanja aktivni rudarji, ki bodo v mesecu juliju zaslužili korr.ai za odtegljaje. G. župan je poročal, da pridejo za te konec julija 3 vagoni pšenice, ki se jim bo razdelila brezplačno. Sklenjeno je bilo zaprositi TPD, da se razdeli ta moka med aktivne rudarje po gotovem ključu, ki naj bi mu služila za podlago zaslužek v juliju in pa število družinskih članov. Sestanek je pokazal, da se v resnici in z najboljšo voljo poizkuša omiliti bedo, kateri so izpostavljene naše delavske družine ki naši brezposelni.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, v južnih Alpah možnost neviht
Maši kraji in ljudje
Novo vodstvo OUZD
Ljubljana, 18. julija.
Danes dopoldne ob enajstih se je v palači OUZD na Miklošičevi cesti vršila prva seja novodmemovanega ravnateljstva OUZD. Seji so prisostvovali člani ravnateljstva ter uprava OUZD z ravnateljem dr. Jožetom Bohinjcem na čelu.
Sejo je v iimenu banske uprave otvaril višji pristav g. Zorn. Po prečitanju dekreta o imenovanju in po zaprisegi novih članov ravnateljstva je seja prešla k najvažnejši točki dnevnega reda — k volitvi novega predsedstva in konstituiranju odborov. Na predlog načelnika Ribnikarja je bil __ za predsednika soglasno izvoljen Ivan Tavčar, za L podpredsednika Josip Rebek, za IL podpredsednika pa Vladimir Kravos. V upravni odbor so bili izvoljeni Kravos in Saje, Rebek in Kraipež; v rentni odbor Kavčič in Kravos, Ribnikar in Rebek; za predsednika nadzorstvenega odbora tovarnar Naglas.	.
Ob splošnem odobravanju prisotnih se je novi predsednik Tavčar zahvalil za izkazano mu zaupanje ter podčrtal kot glavno nalogo novega ravnateljstva, da se zavzame za dosego popolne samostojnosti ljubljanskega okrožnega urada. V tem smislu naj bi se tudi izvedla revizija sedanjega zakona o zavarovanju delavcev. Spiričo težke gospodarske krize, ki je hudo prizadela tudi organizacijo socialnega zavarovanja, pa bo treba uvesti še strožjo štedmjo v poslovanju, zlasti bo treba še bolj znižati upravne stroške, kolikor se to
da.	. , . .
V	14 dneh se bo vršila prihodnja seja ravnateljstva, ki bo pretresala poročilo oprave o finančnem im gospodarskem stanju OUZD. _
Ob grobu požrtvovalnega narodnega učitelja
Zidani most, 18. julija
V	soboto »o pokopali v Mariboru upokojenega šolskega upravitelja g. Frana Go-stinčarja. Z njim je legel v grob vnet prosvetni delavec in požrtvovalni narodnjak, kri pa v svoji veliki skromnosti ni iskal ter tudi nd dosegel priznanj za svojo narodno rvestobo in požrtvovalnost. Kot mlad učitelj je služboval v Franikolovem in Šoštanju, potem pa v Grižah, od koder pa je »iradi svoje narodne zavednosti moral nastopiti pot na druga službena mesta v najslabših krajih. Ko se je 9. in 10. avgusta
leta 1899. v Celju vršil zlet čeških in slovenskih visokošolcev, je nahujskana nem-čurska druhal dejansko napadala naše narodnjake, ki so ji bili posebno na poti, ko so se po prireditvah vračali na svoje domove.
Med drugimi je bil napaden tudi pokojni Gostinčar, ki je v silobramu streljal. S tem »i je nakopal največje sovraštvo, četudi so vsa oblastva končno spoznala, da ni ničesar zakrivil. Zapustiti je moral lepe Griže in služboval je potem v Dob ju, v Zabu-kovju in v Sv. Petru pod Sv. Gorami. Med vojno je bil kot politični osumljenec pod nadzorstvom, po prevratu pa je bil deležen edinega zadoščenja za dolgoletno preganjanje z imenovanjem za šolskega upravitelja v Zidanem mostu. Pokoj je užival csem let, težki bolezni pa je podlegel v svojem 68. letu v Mariboru, kjer službuje njegova hčerka gdč. Danica kot poštna uradnica. Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo stanovskih tovarišev, Sokolov, lovcev, ribičev ter drugih prijateljev in znancev. Pod vodstvom učitelja g. Nerata so mu člani društva »Poštni rog« zapeli v slovo, v imenu tovarišev im Sokolov pa se je od njega poslovil z nagrobnim govorom učitelj g. Hofbauer iz Hrastnika.
Velik požar na velesejmu
Zaradi strele je pogorel ves veliki paviljon Higfjenske razstave z vsem inventarjem — Škodo cenijo na blizu pol milijona Din
Ljubljana, 18. julija
Nad Ljubljano so se zaraina privlekli težki črni oblaki. Okrog 10JO je zadivja-la nad mestom silna nevihta s pisem. Zaporedoma je parkrat silno zagrmelo im že se je vsul dež, ki ga je sapa kar krivila, ter so deževni curki bili poševno ob stene hiš. Nevihta je trajala skoro pol ure, vmes pa se je večkrat zabliskalo in močno zagrmelo. Posebno ostro je treščilo par minut pred 11. uro, nakar so se mahoma razgibale poprej prazne ulice. Izza dreves v Tivoliju, odnosno v Lattermanovem drevoredu se je pričel valiti gost črn dim, vmes pa so frfotali v zraku proti mestu goreči kosi papirja.
»Ogenj! Gori!«
In naenkrat so se zaletele po vseh ulicah in cestah proti Lattermanovemu drevoredu velike množice. Razburjenje med občinstvom je bilo popolnoma upravičeno, kajti nastal je velik požar na velesejmu.
Baš v trenutiku, ko je švignil med oblake mogočen bilsk im se je začul rezek grom, sta stala na velesejmišču v bližini upravnega poslopja trgovski poslovodja g. Mar-kič teT trgovski sotrudmik g. Loboda. Tisti hip sta oba začutila siilem puh sttele, ki je bil tako močan, da je Markiča vrgel po tleh. Ko je vstal in sta se oba moža prestrašena spogledala, sita hip nato že opazila kako so buhmili plameni izpod strehe paviljona L blizu vhoda v Latter-mamovem drevoredu, kjer se je nahajala stalna higijemsika razstava. Moža sta takoj pričela s klici opozarjati na požar. Skočila sta brž v bližnje paviljone po gasilne aparate, ki silovitemu ogsnju niso mogli do živega, Iz pisarne so telefonirali gasilski positaji im kmalu so prihiteli na pomoč poklicni pa tudi prostovoljni g.isilci, za katerimi so prispeli tudi tovariši iz tobačne
tovarne. Plameni so odražali tudi sosednje lesene zgradbe. Gasilci so v vsej naglici potiskali bidrante, napeljali cervi im gasili z vso požrtvovalnostjo, veradaT paviljona z njegovo vsebino nikakor ni bilo mogoče rešiti. Lesene stene, obite z lepenko, in budi notranje ogrodje je gorelo kakor slama. Gasilci so se zaradi tega omejili na to, da obvarujejo sosednje zgradbe im preprečijo popolno katastrofo velesejma, ki bi značila nevarnost za vse mesto. Iz goreče zgradbe so se trgali silmi plameni in so se ujeli šele na visokih kostanjih, ki so jih tako prestregli, da se ognjeno pusto-šenje ni preneslo na druge zgradbe. Požar se je unesel šele čez čas in so tedaj mogli gasilci priti popolnoma v bližino gorečega paviljona, ki so ga potem razkopali tako, da plameni niso dobili nove hrane. Sreča v nesreči je bila tudi, da se je baš med požarom zopet vsul dež, ki je tako pomagal pri gašenju, a tudi ozračje je bilo mimo. Gasilci so popolnoma opravili svoje delo že okrog 12.30 ter s tem odstranili vsako nadaljnjo nevarnost.
Navzlic temu pa je škoda, ki jo je povzročila strela, zelo velika. V paviljonu so bili zbrani najrazličnejši modeli, dalje slike in preparati, ki jih je Higijemski zavod po dolgem trudu pridobil im jih uredil v stalno razstavo, ki je služila že par let v pouk tisočerim obiskovalcem velesejma. Razstava je vsebovala tako bolj idealne vrednote, vsekakor pa je tudi faktična škoda sama zelo visoka. Vodstvo Higijem-skega zavoda je po inventarju ugotovilo, da je dejanske škode okrog 400.000 Din. Okrog 50.000 Dim Škode pa tipa tudi vele-sejmsika uprava, ki je bila lastnica zgradbe. Vendar pa je ta krita z zavarovalnino, dočim Higijemska razstava sama ni bila zavarovana.
Strela je povzročila smrt 701etne ženice
Velenje, 18. julija.
Po daljši suši, bi že kaže po naših poljih svoje posledice, smo v soboto popoldne vendarle dobili nekaj dežja. Nd pa prišel sam, spremljale so ga strele. Okrog 16. ure so se na njiivi poleg Oblišerjeve domačije v Zabrdem žamjice podvizale, da bi še pred nevihto požele in spravile zadnjo rž domov, ko je naenkrat strela urezala v jablan, ki stoji tik ob Oblišarjevem gospodarskem poslopju, kakih 30 korakov od mesta, kjer so žele žanjice. Silovit zračni pritisk, ki je sledil udaru strele, je ubil 701etno Jero Makovo, dočim se njenim to-varišicam razen prestanega strahu ni zgodilo nič hudega.
Takoj pozvani zdravnik dr. Podkoritnik je sicer skušal z umetnim dihanjem obuditi starko k življenju, kar se mu pa tudi po enournem prizadevanju ni posrečilo.
Nenavadna nesreča dijakov na Pohorju
Maribor, 18. julilja.
Blizu Šumnika na Pohorju se je pripetila v nedeljo popoMne nesreča, ld si je izbrala za žrtev tri mariborske dijake: lSletnega Miflana Favaja, 191etnega Mirka Ozvatiča Ln 16-letnega Joška Gradinerja. V veselem razpoloženju so se vsi trije spustili po žlebu, po katerem spuščajo Pohorci hlode z vrha v dolino. Nič hudega
sluteč so dlrseli z bliskovito naglico po žlebu, katerega konec je pod Šumnikom. Drug za drugim so zgrmeli v globok prepad na skalovje in se hiudo poškodovali Miilan Favaij si je zlomil desno nogo, Mirko Ozvatič se je hudo potolkel na glavi in dobil težke notranje poškodlbe, Joško Gradiner pa se je močno opraskal po obrazu in si poškodoval levo nogo. V prvem hipu se fantje sploh imso zavedli nesreče. Le z veliko težavo in naporom so se iz-kobacali iz prepada, kjer so jih našli neki
I
Sijajno zabavo vam zagotavljamo, če se udeležite danes kongresa društva za povzdigo morale. Najbolj se boste smejali dovtlpom obeh delegatov lažimoralistov
Feliksa Bressarta In Ralpha A rtu rja Robertsa
DEVIŠKI JAKOB
Smeh od prvega prizora do konca. Film je izdelan po odrskem
komadu »Svetnik«. »Najnovejši Paramoun tov zvočni tednik«
Ob 4„ %8. in %10. uri zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
I
teJetnJkl, H so Jim n«(f!K pomoč. 0 nesreS
so bil obveščeni mariborski reševalcu ki so ponesrečene dijake na nosiMh prenesli do Ruš, odkoder so jih z avtom prepeljati v mariborsko bobiioo. Vest o nesreča se je že pozno v nedeljo zvečer raznesla po mestu in zelo vznemirila svojce ponesrečencev.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalm zdravniki silnega slovesa spncujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.___
Huda planinska nesreča na Ratitovcu
Škofj& Loka, 17. julja.
V soboto zgodaj zjutraj se j« pripetila v skalnatih pečinah Ratitovca huda planinska nesreča im je pripisovati zgolj sreči, da ni končala s smrtnim izidom. Dva škofjeločama, sim brivskega mojstra Franc Vraničar im njegov prijatelj Žagar Jože Hafner s Trate, vulgo Štdbernkov sta se odpravila v petek zvečer na planinsko turo na Ratitovec. Do Češnjice v Selški_ dolini sta se pripeljala z avtom im tudi tam prenočila. Da dosežeta Ratitovec še pred solnčmim vzhodom, sta odšla planinca iz Cešmjice zelo zgodaj im sta res srečno prispela do vrha, ter se pri koči odpočila. Po kratkem postanku na Ratitovcu je zvabila zgodnja turista želja po planinskih cveticah v okoliško skalovje, ki je na nekaterih mestih zelo nevarno im lokavo. Po dobri uri hoda sta prispela do kraja, ki ga imenujejo domačini »Alfanauer«. Vraničar si je iizbral za iskanje planik lep kraj, Hafner pa se je- ločil im se pričel spenjati po skalnati s*eni, ne bi bil Vramičar za to vedel. Pri tem je prišlo do nesreče. Hafnerju se je sprožilo kamenje in že v naslednjem hipu je odletel po skalovju, dobrih 15 m navzdol im obležal slednjič na. .jiajhmi ravnici. Vramičar je hrušč kamenja slišal, toda sa ni predstavljal, da bi se bilo moglo prijatelju kaj zgoditi. Ko pa Hafnerja le od nikoder ni biilo, ga je pričel Vraničar isikati im klicati, ter ga je slednjič res vsega stolčenega im v hudih poškodbah našel na kraju nesreče.. Ker sri Hafner ni mogel nič pomagati, ga je Vraničar z največjim naporom izvlekel na najbližjo pot, nato pa je uro daleč tekel v kočo po pomoč. V koči niso imeli nobene nosilnice. Trije turisti so šli po Hafnerja im ga prenesli v Krekovo kočo. Zaradi službe je moral VramičaT svojega druga pustiti v koči, potem bo je bilo zgovor-jeno zaradi prevoza na dom. Hafnerja so v koči obvezali, ter ga tekom sobote pripeljali z avtom domov. Hafner se je pri padcu zelo poškodoval. Znatne poškodbe je dobil po vsem telesu, razbito pa ima levo koleno im zvito nog1©
Ob tej priliki bi opozorili, da je nosil-nica na Ratitovcu zelo potrebna im upamo, da jo bo koča tudi dobila. Zadnja leta se je pripetilo med tamošnjimi pastirji več nesreč, celo s smrtnimi primeri. Kako neprijetno je, ako v takih primerih ni nosilnice.. Prosimo zato SiPD, da naši upravičeni prošnji ustreže.
Roparski napad v noči
Bučka, 18. julija.
V soboto pozno ponoči se je vračal domov posestnik Janez K. po c^ti, ki pelje iz Mokronoga proti Šmarjeti. Noč je bila zaradi oblačnega neba temna in prav pripravna za napad. V hribu Smetovščih je pustil konju, da je stopal počasi in posestnik je utrujen na vozu zadremal. Malo pred vrhom hriba se mu je v polsnu za-zdelo, da čuje nekako tiho žvižganje, vendar pa temu ni polagal nikake važnosti m je dremal dalje. Nekaj trenutkov za žvižganjem ga je pa prebudil močan udarec v hrbet. Prestrašen po tako nepričakovanem napadu je pog!edal nazaj in uzrl zraven voza dva neznana moška. Hotel je pognati konja, a tisti hip je mlajši napadalec že zagrabil za vajeti, dočim je njegov tovariš nastavil prestrašenemu vozniku na prsi revolver, rekoč: »Hitro daj denar ali pa te ustrelim!«
Posestnik se je izgovarjal, da nima denarja, ker je v bližini Mokronoga nekemu svojemu upniku plačal dolg. Prosil je kv pova, naj ga pustita, da nadaljuje svojo pot. Hkrati je vzel iz žepa prazno listnico in jo dal napadlcu. Ko se je lopov prepričal, da ni v listnici nikake gotovine, mu je pretipal vse žepe, Vendar pa tudi to zastonj. Med tem sta roparja govorila med seboj hrvatski in se jezila nad svojo smolo. Po brezuspešnem iskanju je mlajši napadalec udaril komja s palico po hrbtu, voznik pa je dobil po roki močan udarec Konj je v galopu stekel iz nevarnega kra ja. Voznik se je še ozrl, a neznancev že
r
Muho lovec
AEROXOM
polovi vse muhe!
če	mnogo
posname //m m Tbre/
zatifevajte izrecno
Aeroxon"
//
ni več bilo, izginila sta v gozd. Poznal ni nobenega. Bila sta pač navadna potepuha, starejši okrog trid®set let star, močne postave in temnih las, mlajši pa je bil šibkejšega vzrasta.
Zagoneten uboj
Bohinjska Bistrica, 18. julija
Sfinoči pred 11. uro je bil med pivcd^ v Grobotkovi gostilni tudii 651etmi mizar Ku-sterle, doma iz Podbrda. Možak se je vina precej nasrkal. Ko so drugi pivci odšli, ga je 241etmd gostilničarjev hlapec Valentin. Mlekuž spremil iz gostilne. Še pred polnočjo pa so nedaleč od gostilne našli mlar-dega Mlekuža večkrat zabodenega z nožem v prsd in vrat. Mladenič je bil v zadnjih izdihi ja jih ter je izdihnil, ne da ba poprej spregovoril kako besedo. Razen starega vinjenega mizarja niso nikogar našli v bližani. Ko so starca izpraševali, če ve, kaj se je zgodilo, je dajal tako čudne odgovore, da so pozvali orožnike, ki so našli v njegovem žepu tudi nož. Starec je orožnikom dejal, da je cm sam zabodel mladega hlapca; zakaj im kako, pa ni bilo mogoče spraviti iz njega.
Ko je to izpovedal, je bil stari pijamčefc še ves zmeden od pijače. Odvedli »o ga v zapore v Radovljico. Preiskava pa se z vso vnemo nadaljuje tudi v drugih smereh, ker si ne more ndhče razlagati, da bi vinjeni starec brez povoda napadel krepkega mladeniča im sploh mogel izvršiti tako žalostno dejanje.
Žalosten konec nesrečnika
Ljubljana, 18. julija.
V	sredo okoli 78.30 se je v Št. Vidu nad Ljubljano pojavil nepoznan mladenič. Drvarja Jameza Bučama, ki je sekal drva pri cerkovniku, je spraševal, če stanuje v hiši št. 21 več strank im kdo stamuje, če so bogati in če imajo ljudje kaj denarja. Mladenič se je zelo sumljivo sukal okoli hiše. Šel je tudi v cerkev im je ogledoval oltarje, dokler nd prišel krojaški pomočnik Janez Pipam, ki je zaposlen pri krojaču ia cerkovniku Menartu, im pozival mladeniča, maj se odpravi iz cerkve. Ta mu je osoroo odvrnil: — Kaj me še iz cerkve podite? Ali se ne smem pomoliti svojemu patro« mu sv. Amtomu?
Pomoči sta po«ikiušala dva neznanca vlomiti t oerkovmikovo hišo. Prisaviia sta že lestva, da bi splezala skozi višje okno notri. Pes-ouvaj je začel silmo lajati Zbudili so se domači in pogledali, kaj se dogaja. Ko sta neznanca opaizila, da sta v nevarnosti, sta jo jadrno odkurila. Pozneje so šentviški orožniki aretirali samskega _ delavca, v Spodnjem Komorni ju pri Idriji ro. j enega, zadnji čas v Ljubljani, v Flori jamski ulici stanujočega Leopolda Lukana, ki je bil že dalj časa brez posla. Lukam jo odločno zamikal, da bi bil poskusil vlomiti v cerkovnikovo stanovanje.
V	soboto ob 12.45 bo šentviški orožrriSdk privedli Lukam v zapore deželnega sodišča. Tu so ga zaprli kot preiskovanca ▼ samotno celico. Zapor je na Lukana vplival prav porazno. Iz obupa je fant najprej z glavo butnil ob železje oentralne kurjave, nato pa je vzel hlačni jermen, ga •zadrgnil na železje centralne kurjave, vtaknil v zanjko vrat, spustil se na tla im je na pol ležeč odviseL Našli so ga okoli 15. že mrtvega. Vsi poskusi, da bi ga z umetnim dihanjem spravili k življenju, so bili zaman. V nedeljo so nesrečnika tiiho pokopali.
Grenčica Hunyadi Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Kulturni pregled
Petdesetletnica univ. prof. dr. Jakoba Kelemine
T>aneg doživlja petdeseto leto svojega življenja profesor germanistike na ljubljanski univerzi gosp. dr- Jakob Kelemina. Njegovo ime je znano širši javnosti po lite-r8!"110 7 znanstvenih spisih splošnega značaja. ki jih obiavlja v naših književnih revijah, v ožjem znanstvenem svetu pa ga poznajo po jezikoslovnih in filološko - zgodovinskih razpravah, ki izhajajo v strokovnih časopisih. Slušatelji čislajo jubilanta kot široko izobraženega, vestnega in simpatičnega predavatelja in ljubeznivega vodjo germanisti onega seminarja.
Jakob Kelemina se je rodil 19. julija 1882 v Brebrovniku pri Ormožu. Po gimnazijskih študijah v Mariboru in Pulju se je posvetil germanistiki, ki jo je študiral v Gradcu in na Dunaju. Promoviral je leta 1909. Od 1.1911. do 1919. je poučeval na novomeški gimnaziji, tega leta pa so sa premestili v LJubljano. kjer se je kmalu ustanovila univerza- Dt. Kelemini je bila poverjena docentura in organizacija germani-stičnega seminarja. Onrijel se je z vnemo visokih in častnih dolžnosti in se ves posvetil svoji stroki in svojim nalogam na mladi univerzi. L. 1923. je postal izrednt, L 1928. pa redni vseučiliški profesor. Bil je tudi dekan filozofske fakultete in se je lani udeležil deputacije, ki je izročila preziden-tu Masaryku diplomo častnega doktor'* ljubljanske univerze. Kot človek uživa g.
unlv. prof- dr. Kelemina zaradi svojega blagega značaja in finega takta splošen ugled. Slavljenec je tudi predsednik tukajšnjega Angleškega društva.
Znanstveno je univ. prof. dr. Kelemina sodeloval med drugim v Časooffeu za zgodovino in narodopisje: posebno pozornost so tu vzbudile njegove razprave o Dulebih. V nemščini je izdal »Untersuchungen zur Tristanssage« in »Geschichte der Tristan-dichtungenc. L. 1927. je izšla ▼ Ljubljani
njegova knjiga >Literarna veda«, ki je v našem jeziku prvi poizkus sistematičnega obravnavanja literarno - teoretičnih problemov. Mimo tega je pisal o Shakespear-jevih dramah (v zvezi z Zupančičevimi prevodi) o Goetheju in drugo.
Odličnemu znanstveniku, ki doživlja svojo petdesetletnico v polni moški sili in z najlepšimi vidiki v bodoče delovanje, izražamo ob tej priliki simpatije naše kulturne in posebej še literarne javnosti. Želimo mu še mnogo zadovoljnih in z uspehi izpolnle-nih let dela na naši univerzi, ki šteje profesorja dr. Kelemino med svoje stebre. —o.
»Slovenski Tisk«. Pravkar je izšla Šesta Številka revije »Slovenski Tisk«, ki io v redakciji ravnatelja Miroslava Ambrožiča v Ljubliani izdaja »Zveza faktorjev« v Sloveniji. Ta, naši knjigi, tiskarstvu in sorodnim strokam namenjeni časopis, priobčuie v najnovejši številki nadaljevanje razprave prof. Janka Glaserja »Zgodovina mariborskih tiskarn«. To pot obravnava ustanovitev Narodne tiskarne F. Skaze in drugo, ki je tiskala »Slovenski Narod« in »Slovenskega gospodarja«. Zanimiva ie reprodukclla naslovne strani prve številke mariborskega humorističnega lista »Sršeni«. — Nadaljnji članek »Iz kraljestva barv« je iz peresa direktorja Gerharda Haegensa. Ima boli strokovni značaj in bo predvsem zanimal tiskalniške strokovnjake. — Dr. Janko Sle-binger nadaljuje svojo »Slovensko bibliografijo«, ki kaže precejšen razmah naših periodik in kontinuant. — Dt. Rudolf Ro-larič pa obrača svoje »Jezikovno rešeto« in loči zrna od plev: vsem, ki imajo opravka z jezikom, priporočamo te beležke. Številko zaključuje Savinškovo Izrazoslovje, ki je za
tedaj žal nepregledno, ker je raztreseno mnogih številkah »Slovenskega Tiska«: ko bo končano, bi ga hoteli čim prej imeti v knjižnem priročniku.
»La snda štelo«, je naslov novi eeperant-ski reviji, ki je začela izhajati v Slavonskem Brodu. časopis je glasilo esperant-skega gibanja v Jugoslaviji in utegne storiti marsikaj dobrega za našo naro-dno ln državno propagando v vnanjem svetu, če bo imel sredstev za redno izhajanje, pa dobro vsebino in prikupno opremo. Kot novo revijo lahko esperantsko »Južno zvezdo« samo pozdravimo. — Na 11. strani je »La suda štelo« priobčila članek »Pri la škandala, Jugoslava numero« de »Literatura Mondo«, ki ga je prispeval g. Kozlevčar. Članek reproducira vsebino kritike, ki jo je naš urednik objavil na tem mestu v Številki z dne 25. pr. m. o ju gosi oven ski številki budimpeštanskega esperantskega časopisa »Literatura Mondo«. Zdi se. da bo ta »Jutrov« članek izzval polemične odmeve v vrstah naših in madžarskih esperan-tistov. Omeniti ie še članek o esperantskih predavanjih v ljubljanskem radiu.
0 večnem problemn Ijnbezni in rabona je v zvezi z današnjo krizo teb odnosov napisal Milivoi Vidjenovič brošuro »Grobnica ljuba vi« (»Uzgajatelj«, Sarajevo), ki skuša z etičnega vidika, kratko in jasno, orisati vzroke krize in pravo podobo ljubezni kot ene najvišjih oblikovalk življenjskih vrednot. Knjižico izpopolnjuje obilen cvetnik
aforizmov.	. ,	, „ „
Roman o česano Knzabetl. Hrvaški novinar Joe Matošič je spisal roman »Sum rak Habsburga«. v katerem opisuje življenje avstrijske cesarice Elizabete. Po sodbi nekaterih kritiko* (Dragan Aleksid, Vreme«)
ima roman značaj vsakdanje zabavne literature-
Danska knjiga o Jngoslariji. Danski publicist A. C. E. Hansen je pravkar izdal ▼ Kobenhavnu knjigo »Jugoslavien ekono-miskset«. Pisec, ki dobro pozna razmere v naši državi razpravlja o gospodarskem položaju Jugoslavije, pri čemer kaže kljub stvarnemu pisanju očitne simpatije do našega naroda in države.
A. Malranxa »Osvajalci«, roman, ki je nedavno vzbudil veliko pozornost, ker opisuje boj med zapadnimi in vzhodnimi stremljenji na Daljnem vzhodu, je napovedala v srbskohrvaškem prevodu zagrebška »Binoza«. Z Malrauxom ie letos polemiziral v »Nouvelle Revue Francaise« Lev Troc-kij.
Celotno Molierejevo dramatsko delo v srbskohrvaškem prevodu namerava izdati »Matica Hrvatska«. Tako je izjavil v 1n-terviewu s sotrudnikom revije »15 dana« znani prevajalec Iso Velikanovič, ki bo Molierea preložil in ki izmed vseh slovanskih jezikov — kakor izjavlja — ne pozna edinole slovenskega- Daleč je staremu Sremcu do slovenske meje...
K. S. Šantte - šandan je pri nas docela neznano ime. Ta Srb piše v francoskem jeziku in prispeva s svojim delom b poglobitvi prijateljskih stikov med Jugosloveni in Francozi. Pisec je pravkar izdal dve leposlovni knjigi: »La fiancče del' Aveugle« in »Plus qu'une soeur« (Pierre Bossnet, 'editeur, Pariš). Prva povest se odigrava ob umiku srbske vojska čez ATbaniio na Krt, druga je nekako nadaljevanje prve. vendar se je težišče dejanja premaknilo v eksil kier srbska vojska čaka zmage m vrnitve Obe knjigi pričata o patriotskem duhu mla. dega avtorja.
j aa rvuv - -
»JUTRO« St 16«
rToreS, 10. Julija 1932.
Domače vesti
♦ Vojaške ve^ti. Z naredbo ministra vojske ia mornarice so prideljeni na službovanja: sodni kapetan 2. razreda Dragotin Bari kot vojno-državni tožilec bos®nskemu divizijskemu vojaškemu sodišču; vojaški uradnik 4. položajne skupine Andrej Nart-nik štabu komande zetske divizijske oblasti; uradnik 1. skupine II. kategorije Ignacij Marinčič čtabu komande zetske divizijske oblasti; pehotni poročnik Radoslav MarušiČ kot komandant 2 čete 15. pehotnemu polku; pehotni poročnik Ivan Srakar kot komandir 14. čete 40. pehotnemu polku »Triglavskemu«; pehotni poročnik Kari Sternad kot komandir 11. čete 41. pehotnemu polku; pehotni poročnik Novica Mazovič komandi ljubljanskega voinega okrožja; pehotni podporočnik Aleksander Stojanovic komandi celjskega vojnega okrožja; ioženjerski podporočnik Ivan Ramšak kot vodnik Četi za markiranje 1. pij-onirskega polka; artiljerijski podporočnik Pantelija Miljkovič kot adjutant 19. artiljerijskemu polku: sodni kapetan 1. razreda Mirko Mavrič na sluižbo pri velikem vojaškem sodišču; sodni poročnik Danilo Orel sodnemu oddelku komande r-or-narice; sodni kanetan 2. razreda Dušan Stefanovič kot referent sodstva komandi dravske divizijske oblasti; sodni poročnik Vinko Herenda komandi pomorskega «?r-zenala: sodni kapetan 2. razreda Božidar Obradinovič pa kot preiskovalni sodnik 40. pehotnemu polku »Triglavskemu«.
♦ Sestre pomočnice v vojni službi. Minister voiske in mornarice je imenoval za uradniške pripravnice z mesečno plačo 1320 dinarjev absolventke šole za bolniške pomočnice v Beogradu, sedaj v službi vojske v svojstvu sester po močni c-dnevni-čark in sicer: v glavni vojaški bolnici Danico čučkovo, Hildo Mervarjevo in ŠtefLco Gaberškovo; v 6talni vojni bolnici 4. ar-mijske oblasti Lidiio Pertotovo, v dravski stalni bolnici pa Mrnko Završnikovo m Gabrijelo Tomažičevo. Plača uradniških ■pripravnic se jim je nakazala s 1. majem t. 1.
+ Kongres stenografov. V Zagrebu se bo
prihodnji me=9c vršil kongres stenografov Jugoslavije. Kongres organ!wlra Hrvatsko etenografsko društvo, ki želi zbrati vste scenografe v svrho obravnavanja vpTa-Sanj, W se tičejo stenografije. Kongres se bo vršil v dneh 19. in 20. avgusta. Obenem se pripravlja tudi prva stenograflska razstava v Jugoslaviji.
rji*
Trilysin Trilysin Trilysln
pomaga zares:
očisti lase od prhljaja,
zaustavlja izpadanje las,
vpliva ugodno na porast las!
Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, M> šinskoga 5.
♦ Profesor Alojz Rezman t- ®z Poljčan
nam pišejo: Skoro neverjetn se Je zde:a vest, ki se Je razširila v STedo zjutraj, da je ponoči preminili daleč naokrog poznani tukaj&nji rojak profesor Alojz Rezman. Par dni prej je bil prišel na videz čil in zdrav v Poljčane na počitnice, kakor jih je vsako leto preživel pri svoj.ih ljubljeni h starših, ki imata na prijaznem gričku lično hišico. Z vso vnemo sta se pred počitnicami 70 letna oče ta matii pripravljala na sinov sprejem ln mu urejevala sobico. "V torek ko je sedel In čital, na trati pred hišo, je nanadno omahnil zadet od možganske kapi ki ji je v sredo ponoči podle-ge', star komaj 44 let. _ Po gimnazijskih in bogoslovnih Študijah v Mariboru Je die-"ova. nekaj časa kot kaplan v Ljutomeru, Po svetovni vojni pa je bil kmalu imenovan za profesorja veronauka na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je delovl do svoje prerane smrti. Kot vzgojitelj je biil pri dijakih zelo priljubljen, poznan pa je M vsepovsod tudi kot dober družabnik. Zlasti je z vsakim prijateljsko občeval v svojem domačem kraju, kjer je užival veliko spoštovauje. Zelo rad je obiskoval zeleni Boč, kjer je v počitnicah v zgorajšnjl cerkvici maševal skoro vsako nedeljo. Pogreba se Je v soboto dopoldne udeležilo sila častno število domačinov in drugih pogrebcev, pred vsem iz Maribora. Ob odprtem grobu so se poslovil,) od pokojnega mgr. Umek gimn. direktor dr. Tominšek in dr. Vato vec. Pevci pa so v slovo zapeli pretresljive žalostln ke. Naj mn bo lahka rodna gruda-♦ Fran Garzarolli pl. Thurnlack. V Novem mestu je v petek popoldne nenadoma umrl na svojem stanovanju, zadet od ^api, r^ dvorni svetnik Franc Garzarolli pl. Thurnlack. dolgoletni predsednik novomeškega okrožnega sodišča in odvetmk. Splošno priljubljeni pokojnik se je tod?l pred 74 leti v Novem mestu. Po gimnazijskih in pravnih študijah je stopil v sodno 6lužbo, v kateri je ostal do prevrata 1918. Služboval je prej v škofji Loki, Metliki, Kamniku in Celju. Za predsednika novomeškega okrožnega sodišča, je bil :meno-van leta 1912. Dasi vzgojen kot Nemec je
Vremensko oorocilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga ▼ %, 5. smer In brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrs^a padavin. 8 padavine t mm. Temperatura: r*rve številke pomenijo najvi&jo, druge najnižjo.
18. julija
LJubljana 7, 757.7. 18.0, 90, NE1, 9, 5.9, dež; Liubljana 13. 759.3. 20.0, 70, NI, 8, _, _; MariboT 7. 75R.8, 17.0, 80, mirno, 9, —, —; Zagreb 7, 75fi.8, 17.0, 90, W2, 9, 6.0, dež; Beograd 7, 757.6, 23.0, 80, mirno, 6, _, —; Skoplje 7, 758.0. 22.0. 50. W2, jasno.
_; Split 7, 758.2. 23 0, 60, NNB2 2, 17.0. dež; Kumbor 7. 757.8. 22.0, 60, E2, 1, 1.0, dež; Rab 7, 753.2, 19.0, 90, NNE5, 6,
Temperatura: Ljubljana 24.0, 15.0; Mar ribor 25.0, 15.0; Zagreb —, 16.0; Beograd 32.0. 18 0; Skoplje 15.0; Split —, 15.0; Kumbor —. 2t 0; Rab —, 18.0.
Sonce vzhaja ob 4.29, zahaja Ob 19.44. Luna vzhaja ob 20.45, zahaja oh 4.22.
vendar bil strpen in uvideven. Zato si je tudi pridobil simpatije uradništva in meščanstva. Ob prevratu je prepustil posle predsednika najstarejšemu sodniku okrožnega sodišča g. Žmavcu. Nekaj časa je nato živel v pokoju, a njegova delovna narava ni mirovala, posvetil se je odvetniškemu stanu in vstopil v pisarno g. dr. j. Globevnika. Tu je bil v službi od 1919 do konca lanskega poletja, ko je začel bolehati Bil je kot izboren jurist splošno znan, zlasti še po svoji vestnosti in vztrajnosti. Svojega poklica se je oklepal z idealno ljubeznijo. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno 60Žalje!
♦	Novi grobovi. V lepi starosti 82 let Je umrla v LJubljani gospa Marija S e 1 j a-kova. Z vso ljubeznijo Je vzgojila pet otrok in jiim tako omogočiila dober obstanek v življenju. Pogreb zgledne matere bo danes ob 17. iz Grajdiišča 10. k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnici je urmrl 20 letni rudar Polde A č k u n ia Hrastnika. Priljubljenega mladeniča so pokopali včeraj
na pokopališču v Dra»i pri Hrastniku. _
Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
♦	Splitčanj na Oplencu In Avall. Delegacija omladinsike glasbe iz Splita, ki je prispela v BeogTad je v nedeljo položila venec na grob kralja Osvoboditelja v Topoli. Z omladtaci ja Splita so biLi tudi zastopniki uprave Jadranske straže iiz Beograda. Spiitčami ao tudi položili venec na grob neznanega voraka na Avali.
♦	Poroke. V Monakovem se je 16. t. m. poročil odvetniški koncipijent g. Danilo Gregor i č a gxlč. dipl. ph.il. Zoro V i d a-novičevo. G. Gregorič vodja >0bLliča« v Monaikovem je ves čas študija temeljito in z uspehom deloval na. zbližan ju Ln spoznavanju naših monakovstoiih študentov z inozemskimi. — V soboto se je poročil v Ljubljanii g. dr. Stane S trn a d, sekunda-rij v Javni bolnici v Celju, z gdč. Erno Cimermanovo, uradnico iz Ljubljane. Billo srečno!
♦	23 žrtev strele. Po vesteh iz Sarajeva je strela ubila v Bosni v zadnjih dveh mesecih 23 oseb. Najstarejši ljudje se -,e spominjajo takih neviht v Bosanski Krajini.
♦	Huda nevihta nad Novim Sadom. Nad
Novim Sadom in okolico je preteklo soboto divjala huda nevihta. Stre]« je udarila v tovarno testenin in povzročila mnogo škode. Promet, na cestni železnici 60 morali ustaviti, ker je strela udarila v električno centralo ter poškodovala električni vod.
♦	v Tetovu je 500 hiš pod vodo. v soboto popoldne se je nad Tetovira in bližnjo okolico utrgal oblak, ki je povzročil katastrofalno poplavo. OgTomne količine vode so se razlile. Z vseh višje ležčih krajev so se hudourniki zlili v dolino ter valjali s seboj kamenje io drevje. Reka Dena, ki teče skozi Tetovo je silno narasla in poplavila dolino. V Tetovu je bilo poplavljenih nad 500 poslopij. Domneva se, da je poplava zahtevala tudi človeške žrtve, ker 6e je iz poplavljenih hiš slišalo klicanje na pomoč ter je voda bila tako deroča, da bi potegnila za seboj tudi najboljšega plavača. Poplavljen je bil tudi Dom narodnega zdravja, v katerem je ostal, zajet od vode, upravitelj dr. Niko-lič. Okolica Tetova se je pretvorila v veliko jezero. Skoda je zelo velika.
♦	Huda nezgoda v šoštanjski tovarni usnja. V petek proti večeru se je v Wosch-naggovi tovarni usnja v Šoštanju dogodila huda nesreča, katere žrtev je postal kemik tovarne g. inž. chem. Viljem Frings. Že od svetovne vojne sem, ko 60 tovarno povečali, izdelujejo tam ves taninski eks-trakt za lastno potrebo sami. V svrho racionalizacije in modernizacije ekstrehira-nja so dobili letos iz Nemčije še osem velikih bakrenih kotlov. Te so nedavno montirali in začeli v njih kuihati taninski ekstrakt. Pri preizkušanju in nadziranju dela je bil v petek navzoč inž. Frings. Stal je na odru ob vrhu kotla, ko je naenkrat bruhnila iz kotla para in vrela brozga. Inž. Frings, ki se je zavedal nevarnosti, je skočil z odra na tla. Pri skoku je zadel z glavo ob tram ter padel pod oder ob kotel. Tedaj je zakipelo drugič in 6e je vlila vrela brozga na nesrečneža na tleh. Dobil je hude opekline po ve-em telesu. Nepoškodovana so ostala le ona mesta, na katerih je ležal na zemlji in do katerih tekočina ni mogla. Ponesrečencu so takoj priskočili na pomoč navzoči delavci, ki so o katastrofi tudi takoj obvestili vodstvo tovarne in zdravnika dr. Mediča. Imženjer Frings je bil z avtom prepeljan v bolnico v Slovenjgradec. Njegovo stanje je prav kritično.
♦	Iz hudobije vlomili v vinsko klet ta Izpustili vino. Pri posestniku Jožefu Obramu i« Zabovcev, ki ima svoi vinograd v Ora-dišaih v Halozah, je billo že večkrat vlomljeno v vinsko Met Tako so mu vlomilci maja odnesli večjo količino žgani a. Ponovno so vdomili 24. p. m. ponoči, s silo odprti kletna vrata in odnesli iz kleti več kg galice in 2 1 žganja. Nedavno noč je bilo ponovno vlomljeno v klet dri so vlo-miOci iz same hudobije Izpustili iz nekega soda 120 1 vina ter odnesli več posode. Poleg vsega tega so odstranili iz dragih sodov čepe ter pustili, da je vino počasi iztekalo. Ta namera se jim pa ni povsem obnesla, ker je posestnik Jožef Zavec in Gradiš po svoji navadi že zgodaj zjutraj šel v grapo po vodo. Pot je v-odfila mimo kleti, kjer je opazil odprta vrata iti čul curlja nje vina. Hitro je stopil! v klet, pritrdili na sodih čepe in preprečil nadaljno škodo. O dogodlku je takoj obvestil tud? gospodarja. Orožniki so sitorilcem že na siedti.
♦	Zagrebčan Izginil na Koroikem. Dunajski Koresrvondenzbureau poroča to Sa-tendorfa na Koroškem, da Je na skrivnosten način Izginili g. Dragotin Srebre iz Zagreba, ki Je bil tamkaj na letovanju ln Je stanoval v planinskem hotelu >Kanzel-hof.«
♦ »LovaSri rog* ▼ konkurzn. Znana zagrebška restavracija »LoraSld rog« je prl-šla v konlcurz. Preteklo soboto so bili prostori podjetja zapečateni. Konkurz je zahtevala »ZagrebaSka pivovarna«, ki je tudi lastnica hiše, v kateri se nahaja podjetje. »Lovački rog« je eden najstarejših zagrebških hotelov in «e je tam od nekdaj sestajalo narodno meSčanstvo. Radi so se tu ustavljali tudi Slovenci.
i^obivd s« v vs«h lekarnah
Odobrroo od Mi«, soc politikr la aa,. tdrtrta S. U. I>«0.30.6. 1*32,
♦	V Krapinskih Toplicah se v glavni se-zoai do 22. avgusta dobi stanovanje a prvovrstno oskrbo za ft5 do 80 Din, od 22. avgusta naprej pa so ugodne 20 dnevne pavšalne kure za 1200 in 1300 Din. Avtobusi so na razpolago cd železniških postaj Veliko Trgovište ta Rogaška Slatina ta naravnost iz Zagreba. Dobro Je, če se prihod poprej prijavi, prospekti ln vsa navodila pa se pošiljajo na zahtevo.
•	Kupujte blago na obroke le a pomočjo Kreditne zadruge detajlnih trgovcev ▼ Ljubljani, Trgovski dom.
♦	Grenčica Hunyad| Janos je naJzaneslJC-vejše ju najidealnejše odvajalno sredstvo.
•	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Ljubljane
a— Hudi nalivi. Od sobote naprej se vrste prav hudd nalivi! ta plohe, ki povzročajo ponekod večje katastrofe. Vrste se tudi silni treski ta strela je udarila že na več krajih. Prav hude plohe so bile v soboto in nedeljo po Notranjskem in Dolenjskem. Po hudii vročini je v soboto ob 2.16 ponoči začelo pohlevno nositi in je rosilo kakih 36 minut. Nato se je vreme preobrnilo, toda v soboto ob 11.55 Je nad Ljubljano in okolico nastalo veliko neurje. Utrgal se Je oblak. V tem času je padlo izredno mnogo dežja namreč 45.8 mm, ka.r predstavlja da Je na 1 kvadratni kilometer padlo 45 milijonov 800.000 litrov vode. Včeraj ob 4.55 zjutraj se je spustila nad Ljubljano znpva sknejSa ploha, ki Je trajala do 6.45. Nato se Je nekoliko zjasnilo, toda okoli 11. Je spet nastal močan naliv, med katerim je večkrat močno treščilo. Med nalivom Je divjaj tudi močan paš, ki Je po drevoredih in nasadih lomiil suhe veje in trgal listje.
u— Prvi Izlet, M ga je t nedeljo organizirala ljubljanska Zveza za tujski! promet v Logarsko dolino, je imel nepričakovan uspeh. Navzlic skromni reklami se je prijavilo toliko .izletnikov, da sta morala stopiti v službo dva avtobusa s skupno 32 sedeži. Vožnja je nav®Mc nagajivemu vremenu potekla prav srečno, edino bLIzu Kamnrika je prvi avtobus, povsem nov, za nekaj časa odpovedal pokorščino, kar je il.melo za posledico le poldrugo urno zamudo, a to so izletniki rade volje oprostili. Pomalem je sicer rosilo ves dan, toda Logarska doMna je vendar sprejela izletnike tako, da je vladalo idealno planinsko razpoloženje. Zajtrk je bil pri Troblju v Gormjem gradu, kosilo pri Logarju, večerja pa v Majenholdiu v Mcrairou. Postrežba je bila povsod zelo zadovoljiva in obilna. S ličen cenen i®let z vso oskrbo priredi Zveza prihodnjo nedeljo zopet v Logarsko dotfno in lahko udeležbo vsem prijateljem udobne vožnje in nedeljskega razvedrila v planinamki družbi le priporočamo. A tudi v teku tedna je na sporedu velik popoldanski iziet in sicer jutri v sredo popoldne na LfiUbelij. Odhod bo iz Ljubljane izpred Figovca ob 13. Vsa vožnja stane le 45 Dran. Sličen izlet bo vsako sredo popoldne v širšo ljubljansko okolico. Na morje v Ba-kar, pa bo Zveza povedi a izletnike i odprtim avtobusom vsako soboto na tridnevni •tzlet, ki bo z vožnjo ta vsa oskrbo veljal le 350 Din.
TISKOVNA ZADRUGA Je izdala
L ZVEZEK
Dr. I. TAVČARJEVIH ZBRANIH SPISOV
S tem zvezkom, ki obsega pisateljevo zgodnje leposlovje, kot n. pr. novelete Gospa Amalija, Antonio Gle-djevič, Bolna ljubezen, Mlada ljubezen, prvi roman Ivan Slavelj in čudovito zbirko »Slik z loškega pogorja«, Je zaključena odlična dr. Prijateljeva izdaja Tavčarjeve pripovedne proze.
Naročila v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE LJUBLJANA ŠELENBURG0VA ŠT.

U— Ureditev rečne plovbe po Ljubljanici. Prav niikak pravilnik za rečno plovbo po Ljubljanici ni bil doslej točno sestavljen. Podpeškii ta vrhniški čolnarji so se držali star.Ui navad, imeli so svoje nepisane, tradilcijonalne določbe, kako je treba vršiti plovni promet po Ljubljanici. Teh navad so se čolnarji strogo držali. Zadnja leta pa se je plovba nekoliko modernizirala. V akcijo so stopili motorni čolni, ki vlačijo velike čolne iz Ljubljane proti Vrhniki in obratno. Letos sta se pripetili tudi dve večji nesreči: najprej karambol z opeko naloženega čolna z motornim, pozneje pa se je na večjem ovinku v bližini Podpeči prevrnil prav tako z opeko naloženi čoln, ki ga je nizdol voaia motorni čoln. To je bil banski upravi povod, da Je začeia proučevati vprašanje ureditve rečnega prometa po Ljubljanici. Za četrtek 14. t. m. popoldne je sklicala posebno anketo, na katero so bdli vabljeni poleg pristojnih referentov banske uprave ta taže-njerjev tudi zastopniki mestne občine ljubljanske ta sreskega načelstva. Anketo je vodil banski inšpektor dT. Ratej, prisotni p« so biLi med drugim bam. svetnik Mramor, ta«, štolfa, za mestno občino obč. svet. Lovfla, inž. Klobučar, ta mag. uradnik g. Fran Možlarn, aa policijsko upravo pa poveljnik straže g. GrH. V prvi vrsti so razpravljala o predlogih, krt so jih iodelali posamezni referenti občine. Podrobna ras-prava pa je bila ®a dol eden čaa od goden a. da se prlbavljo od beograjske občine rečni pravilniki, s kateri mrl je urejena rečna plovba po Savi bi Dumavn. Naposled )e
Wk> sklenjeno, ia al bo posebna komisija ogledala ves promet ta situacijo od Ljubljane do Vrhnike. Z motornim čolnom, ki mu bo priklenjen tudi navaden čoln, se bo
podala na pot. V komisiji bodo povabljeni zastopniki interesirau ih okoliških vasi ta občin, skozi katere teče Ljubljanica.
u— Druitvo »Tabore — Moški pevski zbor ima vajo drevi ob 20., ženski pa v četrtek ob isti uri v predsobi telovadnice na realki. (Vegova ulica). Vabljeni so posebno pevci n.1 pevke. Smo pred novimi nastopi, zato red in točnost! — Mamdoii-nistični odsek pa ima redno vajo drevl ob 20 v društvenih prostorih (hotel »Tivoli« II.) Vabljeni novi mandolinlsti ta kitarist.
u— Pretepi in poikodbe. Zidar Djuro Martin Je prišel predsnočnjim v neico pivsko družbo, kjer se Je spri a tovarišem Ta je bil .precej nasilen in je dregnil Martina z nožem v glavo. Hlapca Staneka Kai Ska so včeraj napadli v Zgornji šiški, kjer mu Je nekdo porinil nož v hrbet. Vsega okrvavljenega so prenesli na stražnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Huda je predla včeraj ponoči tudi brezposelnemu deiavcu Rudolfu Močniku v Tomačevem. rud' ta u.kaj ao se stepll v nek.'. postMm; in Jo eden izmed pretepačev sunil Močnika z nožem v hrbet. 46 letni zidar Marti'n Zni daršič. stanujoč na Vodnikovi cesti 18., je včfiaj dopoldne padel z nekega odra pri poslopju nove carinarnice ta na lomil desno nogo. Po stopnicah je 'jadel včeraj dopoldne dveletni sdnčes že'ezniške3ra strojevodje Josip Ecker in sicer v hiši št. 19., za Bežigradom ter se hudo poškodoval. Vsi po§kodovanci se zdravijo v bolnici.
u_ Poročilo o pogrebu vseuč. prof. dr.
Jesenka smo naprosenl izpopolniti z navedbo, da Jugosl. zimskosportaega saveza ni zastopal le glavni tajnik g. Goreč, temveč celotni odbor s predsednikom dr. Pircem. Dalje je bilo pri pogrebu osobje botaničnega instituta s pokojnikovim asistentom g. Tomažlčem ta prišel je ipo slovo tudi sivolasi botan/ik g. prof. Alfonz Pavlin.
u— Maline na trgu. Včeraj 60 kmetice iz dobrepoljske okolice prinesle na trg celih 20 velikih košar lepih malin. _ Pred dnevi so bile maline še zelo drage, liter po 7 dinarjev, zdaj pa so se pocenile na 4 Din.
u— Opozorilo davkoplačevalcem. Seznami oseb, zavezanih pridobnini, ^ katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1932 razpravljale pred davčnim odborom za mesto Ljubljano v času od 2. avgusta do vštevši 12. avgusta 1932, so razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri mestnem načelstvu v Ljubljani (mestna posvetovalnica — Mestni trg 2/1 — vrata 22) v času od 18. do vštetega 25. t. m. dnevno od 8. do 14. Natančnejši podatki »o na razglasu, ki je nabit na deski mestnega načelstva.
u_ Dražba zaplenjenega orožja. Na policiji se bo 29 t m. ob 16. vršila javna dražba vsega lani ln letos zaplenjenega orožja. Dražbe se smejo udeležiti le koa-cesijonirani trgovci z orožjem ta puškam jiL, kakor tudi osebe, ki se izkažejo s pravilnim orožnim listom.
u_ Tihotapstvo na Galjevlcl. Galjevčam!
sami niso tihotapci, pač pa mnogi Špekulanti izrabljajo položaj Galjcvice za svoje nepoštene namene. Vzporedno s progo vodi ob Galjevlcl lepša cesta, ki je bila po prej navadna poljska pot. Tihotapci celo z avtomobili vozijo ipo tej cest-i razno blago ln se na lahek način izogitoljejo mitnice na Dolenjski cesti, kajti s te ceste zavijejo preko Orlove ulice na Ižansko cesto ta tako ubeže kontrolnim organom. Zgodilo se je celo. da je t^hoita^^ su^.ii t^ Jakliča, ko ga je hotel prijeti ta legitimirati, tako silno, da je padel, a tihotapec je na kolesu zd.irjal dalje. V nahrbtniku je nosil žganje. Mltnlško stražnico bodo zgradili v najkrajšem času.
u_ Trpinčenje živali. V nedefljo popoldne so neki Moščaai na sprehodu ob Ljubljanici začuil žalostno pasje tuljenje. V vodi so našli velikega pea, ki je Imel povezan gobec ta navzkriž zvezani prednji nogi žival ee je silno mučila in so ji hoteli sprehajalci seveda pomagati Pes pa se jih Je zbal ta se mu je naposled po hudih naporih posrečilo skobacati se nižje doli na breg, nakar jo je udaril ves povezan ta zadrgnjen okrog vratu nekam čez polje. Očviidci so naslednji dan izsledili lastnika psa v nekem pleskarskem pomočniku iz Most, ki Je prostodušno priznal, aa je sam povezal psa ta ga živega vrgel v vodo, meneč, da se bo utopil. Brezsrčne« se bo moral zaradi trpinčenja živali zagovarjati na pristojnem mestu.
u_ Vlomi ln tatvine. Natakar Jožef
Skale, ki stanuje v Židovski stezi 1, je imel predvčerajšnjim podnevi, ko Je bil odsoten, neroden obisk. V sobo se je namreč podnevi vtihotapil neznan tat, ki je vse prebrskal >po sobi ter mu odnesel 400 Din vreden zlat prstan z modrim kamnom. V stanovanje skladiščnika pri tvrdki inž. Dedek Ivana Starovačnnka v Zibertovi ulici 7., Je btl predvčerajšnjim izvršen drzen vlom. Tat je s pomočjo ponarejenega ključa prispel t spalno sobo, iz katere J© odnesel več različnih kosov oblek ta perila, Obenem pa se je polastil tudi zaklenjenega kovčega, .ki ga je shranili pri Starovašniku šofer Alojzij Bešter. V kovče gu so bili razni predmeti m precej perila ter je Bešter oškodovan za okrog 600 Dta, StarovašniK pa za okrog 700 Din. Slašči-
I/ A \T A Dnevno sveža pri LEGAT Ml IV A V A klošičeva 28. Specerija,
katese. zajtrkovalnica.
dell-239
Zobozdravnik-specialist
DR. MIRKO KAMBIČ
ne ordinira do konca avgusta.
Uporabljajte pri sončenju samo
SOLEiJK
9305
emulzijo
Lekarna TRNKOCZY, LJubljana.
NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnlca ln čistilnica oblek. Ljubljana, Mestni trg it. 8 (Haman).
230
Zobozdravnik specialist 9292
DR. IVAN OBLAK
ne ordinira do 22. avgusta.
VSE MADEŽE
na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa
na barvastem usnju Vam očisti
€ I JS T K N
(ni vnetljivo).
Zalogo ima staroznana
**ro*2rija Kane, Židovska 1
čarskemn pomočniku Milanu Lasku Je predsinočnjim odpeljal neznan tat izpred neke trgovtine na Gosposvetski cesti 2000 Din vredno, zeleno pleskano kolo, znamke >Ay>glonc.
u_ Osleparjen delavec. Delavec Ivatn
šleber iz Podmilščakove ulice 21, je imel včeraj dopoldne nekaj opravka na Vodnikovem trgu, kjer se mu je pridružil neznan. nekoliko Kruljav 30 letni moški ta se pričel z njim pogovarjati. Pa sta se oba namenila po Strelčški ulici proti Ljudski kuhinj ter je pričel neznanec med potjo pripovedovati, da ve za trgovino r mestu, kjer lahko dobii blago za celo obleko po 150 Din. Po kosilu sta odšla oba nazaj r mesto in je neznanec šleberja privedel do neke hiše nasproti magistrata, kjer je stopil v vežo, a se že čez nekaj minut vrnil. Povedal je šleberju še enkrat, da lahko dobi blago za imenovani znesek, Ki ga mn je Šleber tudi izročil, nakar Je neznanec odšel ln se mi več vrnil. Sleparja zasleduje policija.
Iz Maribora
a— Zborovanje vojnih žrtev. V nedeljo dojpoldne so zborovali na verandi pri »Lnionu« vojni invalidi, njih vdove in sirote. Zborovanja, se je udeležilo veliko število vojnih žrtev ir Maribora m okolice. Predsednik pododbora udruženja vojnih invalidov g. Geč m tajnik g. Pravdlč sta navzočim obrazložila osnutek zakona, katerega pripravlja minister za »ocijalno politiko. Po novem zakonu bodo odprav-jjene^ vse krivice, ki so se godile zlasti ubogim vdovam in sirotam.
a— Predavanje za mojstrske Izpite. Mariborska poslovalnica obrtniopospeševaltne-ga zavoda Zbornice za TOI namerava z ozirom na bližajoče se mojstrske Lzpite ob zadostnem zanimanju brezplačno prirediti prfliodmii teden večerna predavanja iz zakon ozmairstva, kningovodstva, obrtnega spisi a, računstva in strokovnega znantja. Predavanja so namenjena rokodetefcam mojstrom in pomočnikom, predvsem bodočim kamEldatom za mojstrske kipite. Prijave z navedbo natančnega naslova ta poklica zanimanoa sprejema obrtno zadrtribn: nadzornik Založnik na okrainem glavarstvu soba št 42 do 22. t m. V Mariboru bodo mojstrski izpiti v začetku avgusta.
a— Karambol. Včeraj dopove ste v Vribanovi irfiici trčila skupaj kolesarja Anton B. in Rudlo-Hf R. Rudolf, ki je prSvozff po Nekreipovi ulfici, se ie zaletel z vso sSo v Antonovo kolo. Pri trčeniju sta padla ofoa in se lažje poškodovala. Hudo raztoflo pa se je Antonovo kodo in zahteva Anton 300 Din odškodnine.
a— Skrivnostni strel Iz zasede. V nedelo zvečer se je vračal v Zgornjih Žerjavcih pri Sv. Petra vt vloortoča čevijar S?a-v3ro Kukovec. Na nekem oviniku kraj gozda pa so ocBjekmil} triiie strel? in zadeK čevtijarja, ki je jel prestrašen bežati Kmalu pa je omagal fin se zgrudil, ko je začutili bolečino v trebuhu. Napol nezavestnega so našli mimoidoči in skdlcaffi sosede, ki so prenesli težko ranjenega čevljarja v Mižrnjo hišo. Ker mu je postajalo vedno slabše, so ga še istega večera prepeljali z vozom v mariborskio bolnioo.
a— Ponesrečeno dekle. Ko je 12Jetita Marica Rejčeva odhajala na počitnice k svoji teti v Limbnš, pač ni slutila, da jo bo tam doletela huda nezgoda. Brezskrbno je uživala živahna Marica čas zlatSh počiftnic. V nedeljo popoldne je splezala po lestvi na hlev in padla. Pni padcu si je ztiom/iCa levo nogo nad kolenom in dobila težje poškodbe tudi na glavi. Ponesrečeno dekle so prepeljali v bolnico.
i— Licitacija trgovskega blaga. Danes dopoldne ob 9. bodo razprodali na licitaciji v skladišču tukajšnje glavne carinarnice nazno trgovsko blago.
a— Ukraden kovčeg. V koroškem Tiaro, ki prihaja okrog 21. v Maribor, so v soboto zvečer nekemu avstrijskemu državljanu ukradli kovčeg z obleko v vrednosti 1000 Din. Potnik je tatvino opazil šele, ko je Izstopil na glavnem kolodvoru in jo takoj prijaviL
Iz Celja
e— Osebna vest. v Celje je letos »opet prispel na daljši dopust glavni urednik graške »Tagespost« g. Kastellitz s soprogo.
e— Moška ln fenska podružnira CMD sta priredili ob letošnjem kresu zbirko prispevkov za CMD. Kljub težkim prilikam znaša {isti donos zbirke po odbitku izdatkov za kres 950 Din. Od te vsote je poslala ■vtsaka podružnica po 475 Din vodstvu družbe v Ljubljano za vzdrževanje in podporo revne dece na obmejnih šolah. Odbora moške in ženske podružnice CMD v Celju se iskreno zahvaljujeta Celjskemu pevskemu društvu in pevskemu društvu »Oljki« za sodelovanje pri kresu na Starem gradu.
e— Novi grobovi v nedeljo je umrla v Kovinarski ulici 11. v Gaberju pri Celju 71 letna zasebuica ga. Katarina Svetelova roj. Severjeva. V bolnie so umrli: 17. t. m. 46-letna dninarica Rozalija Šeifoelijeva z Brega pri Konjicah in 2-letna hčerka služkinje Štefka Arnškova iz Smarjete pri Celju, včeraj pa 60-letna dninarica Frančiška Oblakova iz Griž pri Žalcu.
e— Izgubljeno in najdeno. v nedelio dop. je neki turist iz Žalca na Mrzlico izgubil rjavo usnjato torbico s fotografskim aparatom, planinsko legitimacijo in belez-oico z žigi planinskih koč. Popoldne je bil pri gasilski tomboli v Gaberju najden ženski dežnik, pred kolodvorom pa zlata za-pestna ženska verižica.
e— Žrtev kolesarja. v nedeljo dopoldne je neki kolesar v Gosposki ulioi podrl na tla 6evljarja in nočnega čuvaja Štefana Hojnika, ki si je pri padcu zlomil levo rebro. z reševalnim avtomibolm so ga takoj prepeljali v bolnico.
Iz Ptuja
J— Vlom v Ornigov paviljon. V noči na
16. t m. j<e bilo vlomljeno v pavdijon ptujskega veletrgovca P. Orni«a na Voikma-jerjevl ulici, Vlomilci so se splazili skozi ofctto ter odnesli odejo in rjuho. V omarah pa je bik) več diragega blaga, tako srebrni pr0x>r, knjige hi posteljno perfflo, česar se tat ni dotaknil. Mogoče je bil prepoden, ali pa se je v paviljon splazil z drugim namenom.
j— Z bikovko. Zidar Pavel Stepančič iz Strnišča pri Ptuju se ie v soboto mudil v neki gostilni na Bregu, kamor je prišlo tudi več fantov iz Cirkovcev in Stanošime. Ko so imeli že precej vina pod klobukom, so brez vsakega povoda napadili Stepan-čiča ter ga začeli pretepati Eden izmed njih ga je udari! z bikovko po glavi jn hrbtu. Stepančič je dobil odprte rane na g<lavi in so ga vsega krvavečega prepeval! z reševalnim avtom v ptujsko bolnico.
Gospodarstvo
Obrestna mera pri državni Obrtni banki
▼ fesu, ko zares ni lahko pri denarnih zavodih dobiti kredite, je mlada podružnica Obrtne banke kralj. Jugoslavije v Ljubljani v ugodnem položaju, da obrtnikom ponuja kredite. Celq pritožuje se, da se zaradi slabih porniov ne more razviti in da razpoložljivih sredstev ne more plasirati. Dolgo so ee slovenski obrtniki borili za to podružnico, zato bo marsikoga, ki mu razmere niso znane, začudilo, da se slovenski obrtniki ne poslužujejo kredita pri zavodu, ki mu. je država dala velike ugodnosti z namenom. da omogoči cenen obrtniški kredit.
Rezerviranost slovenskih obrtnikov pri Jemanju kreditov državne Obrtne banke pa mi morda posledica kakršnekoli animozno-sti proti zavodu samem, čeprav so se iz obrtniških vrst ponovno cule pritožbe o priliki sprememb v poslovnem odboru podružnice. Vzrok rezerviranosti je prav enostaven: kredit pri državni Obrtni banki je predrag. Že ob ustanovitvi podružnice so voditelji slovenskega obrtništva opozarjali vodstvo banke v Beogradu, da je treba obrestno mero znižati, kajti razmere v Sloveniji so take, da je menični kredit pn obrestni meri 10°/o letno za našega obrtnika predrag. Banka pa je lani v oktobru to obrestno mero še povišala na ll°/o, tako da stane sedaj kredit pri banki s stroški vred okrog 12 °/o na leto.
Vprašanje te obrestne mere je bilo v soboto zvečer glavni predmet diskusije na sestanku obrtnikov, ki ga je sklicala banka v dvorani OUZD v Liubljani in na katerem je poročal bančni generalni ravnatelj <*osp. Milan Dragič. Diskusija je bila deloma prav živahna, zlasti ker se je v zvezi s poslovanjem podružnice razpravljalo tudi o spremembah v poslovnem odboru, namreč o izločitvi članov tega odbora gg. Rebeka in Urbasa in o odstopu g. Zadravca.
Generalni ravnatelj g. Milan Dragič je v pvojih izvajaniih najprej opisal postanek in ustanovitev Obrtne banke kralj. Jugoslavije. težkoče pri vplačilu državnega deleža in ustanovitev podružnic. Država se ;e obvezala, da bo vplačala v glavnico 30 milijonov Din in da ne bo zahtevala za ta delež dividende. Glede vplačil države oa ie zaradi splošne krize prišel zastoj in od leta 1930. ni država nič več vplačala. Vplačilo države znaša 19 milijonov Din. Ta brezobrestni denar ima služiti predvsem za kritie režijskih stroškov.
Nato se je generalni ravnatelj dotaknil vprašanja obrestne mere. Vodstvo banke bo storilo, kar je v njegovi moči, da se razvije ljubljanska podružnica, toda o znižanju obrestne mere ne more biti govora, ker država ni v celoti vplačala svojega deleža. Potrebno pa bi bilo, da slovenski obrtniki pokažejo več razumevanja za naloge, ki jih ima rešiti banka.
Generalnemu ravnatelju se je za svoja izvajanja zahvalil predsednik poslovnega odbora ljubljanske podružnice gosp, Fran-chetti, ki je vodil sestanek. V diskusijo, ki se je nato razvila, so posegli gg. Pičman. Iglič, Milko Krapež, Josip Rebek, Perdan in Ravnihar.
Gosp. Iglič je poudaril, da bi morala centrala pokazati več uvidevnosti glede obrestne mere in pravilno spoznavati razmere, ki vladajo v Sloveniji. Dotaknil se je tudi sprememb v poslovnem odboru in je vprašal, zakaj sta bila razrešena tovariša Rebek in Urbas in zakaj je bil naš najuglednejši obrtnik gosp. Zadravec moralno prisiljen odpovedati se funkciji člana poslovnega odbora Take stvari se v bodoče ne smeio več dogajati. Vprašanje posebne obrtne zbornice nima nič opraviti z Obrtno banko.
Enako je glede obrestne mere govoril g. Milko Krapež, ki je zahteval, da vodstvo banke dobro prouči razmere v Sloveniji m potrebe slovenskega obrtnika. Generalni ravnatelj gosp. Dragič je na izvajanja ponovno zatrjeval, da banka obrestne mere ne more znižati, ker ji manjka za kritje režij dohodek od onih 11 milijonov, ki bi jih morala še vplačati država. Spremembe v poslovnem odboru ne spadajo v njegovo kompetenco in je za to odgovoren delničarjem le upravni svet. Poudaril je še, d_a banka ne more v eni pokrajini računati nižje obrestne mere nego v drugi- Tudi delni-
čar banke mora priti na svoj račun. Obrtna banka ni zadruga, ki ne deli dobička, temveč delniška družba, ki mora svojim delničarjem nuditi dividendo.
V daljših izvajanjih se je pečal z obrestno mero gosp. Josip Rebek, ki je opozoril na razloge, na katerih je bila banka ustanovljena z državno pomočjo. Pravi obrtniki delničarji niso vpisali delnic, da bi se okoristili in da bi iskali visoke dividende. Obrtnik v dravski banovini je zelo potreben kredita, toda cenenega. Obrtniki imajo sicer svoj zavod, od katerega pa nimajo koristi. Podružnica v Ljubljani mora ostati, mora pa tudi nuditi ugodnosti našemu obrtniku. Oni delničarji, ki so vpisali pc 200, 500 ali celo 1000 delnic in v sedanjih časih zahtevajo dividende. niso pravi obrtniki-Na izvajanja gosp. Pičmana glede dnevnic članov poslovnega odbora, je gosp. Rebek dejal, da je že lani, ko je bil še član poslovnega odbora, skupaj z gosp. Zadravcem predlagal, da se ukinejo dnevnice članov, kar bi znižalo režije podružnice, tega predloga pa centrala ni odobrila.
Izvajanja generalnega ravnatelja gosp. Dragiča na zborovanju so pokazala, da Obrtna banka ni pripravljena znižali obrestne mere, češ, da drugače ne pride na svoj račun in ne more delničarjem plačati primerne dividende. Iznešeni argumenti nam dajejo povod k naslednjim pripombam:
Danes, ko večina privatnih bank in delniških družb ne plačuje dividende, se tudi Obrtna banka ne more postavljati na stališče, da gredo koristi delničarjev pred koristmi obrtništva. Tudi obrtništvo v ostalih pokrajinah naše države potrebuje v današnjem težkem konkurenčnem boju čim cenejši kredit. V zmoti so oni vodilni faktoi-ji pri državni Obrtni banki, ki delajo taky, kakor da bi država dala tej banki velike ugodnosti (oprostitev od davkov, taks in brezobresten delež na glavnici, ki znaša sedaj 19 milijonov Din) zato, da delničarjem za vsak primer zasigura primerno dividendo. Tudi zakon o Obrtni banki kralj. Jugoslavije pravi v svojem 1. členu izrecno, da se kralj, vlada pooblašča, dati Obrtni banki označene privilegije »zato, da bi zalagala obrtnike s čim ugodnejšim kreditom m da bi podpirala ustanavljanje obrtniških zadrug in njih kreditiranjem Da bi ti privilegiji služili za garancijo dividende, o tem ni v zakonu govora.
Pa tudi brez večje škode za dividendo delničarjem b,i telo mogoče znižati obrestno mero. Dani je zinašail čisti dobiček banke 3,170.000 Din. Izguba na dohodkih pri 2 odstotnem znižanju obrestne mere za menične kredite pa bi znašala le 1 milijon 600.000 Din. Ta znesek bi bilo mogoče marsikje prištediti. Upravni stroški so se od 1. 1928, ko je bilo poslovanje banke že v polnem razmahu, povečala od 2,635.000 na 4,149.000 Din, taretj za okrog 1,500.000 Din. Res je, da so ti stroški zaradi' novih podružnic v Ljubljani in Sarajevu narasli toda gotovo ne v tako veliki meri. Vrhu tega se nam zda vsota Izgube pri od,plsu neizterljivih menic od 624.000 Din (v 1. 1931) precej visoka Za dnevnice članov upravnega, nadzorstvenega in poslovnega odbora je biilo 1. 1928. potrošeno 200.000 Din, lani pa 327.000 Din, potmi stroški pa so istočasno narasli od 30.000 na 128.000 Din. Dnevnice in tantieme so 1. 1931. znašale skupaj 323.000 Din, lani pa že 643.000 Din. Te številke navajamo zato, da pokažemo, da (je mogoče s štednjo tudi pri nižji obrestni meri priti na račun. Obresti za reeskont pri Narodni banki, so se sicer povečale za 2% vendar je računati, da bo tudi diskonta a mera Narodne banke v doglednem času znižana. Mnenja smo, da se da pri dobri volji uprave obrestna mera za menične kredite postopno znižati vsaj za 2%. Seveda pa mora v upravi zavladat; spoznanje, da je bila Obrtna banka ustanovljena predvsem zato, da se pomaga obrtniiku in da se mu omogoči cenen kredit.
= Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Gospodarske vesti
= Obrtniško iborovanje v Rogaški Slatini. V nedeljo, 24 t m. se bo vršil v prostorih hotela »Pošta« v Rogaški Slatini ustanovni občni zbor Obrtnega društva za Rogaško Slatino in okolico, združen s predavanjem o novem obrtnem zakonu- Ker ]e ob tej priliki določen tudi izlet obrtništva v Rogaško Slatino, so vabljeni vsi tovariši obrtniki, da pohitijo ta dan v Rogaško Slatino.	, ,	.
= Ustanovitev Združenja trgovcev in iz voznikov sadja t Mariboru. V nedeljo popoldne se je vršila v Mariboru pri >Orlu< ustanovna skupščina obvezne organizacije veletrgovcev s sadjem, in sicer pod predsedstvom načelnika pripravljalnega odbora g. Srečka Kranjca ter ob navzočnosti obeh »reških poglavarjev dr. Ipavca in Makerja, zastopnika Zbornice za TOI dr. Plessa ter obrtnega nadzornika g. Založnika. Odziv je bil prav zadovoljiv in ie bilo zastopanih 11 okrajev. Po daljši stvarni razpravi ie bila sklenjena ustanovitev »Združenja trgovcev in izvoznikov sadja za Maribor in driijrc kraje ra področju bivše mariborske oblasti«' s sedežem v Mariboru. Prvi redni zbor bo 6. avgusta ob 10 dopoldne pri »Orlu«. S tem je bilo ustanovljeno prvo združenje po novem obrtnem zakonu, ki bo našim trgovcem s sadjem gotovo koristil, zlasti pri organizaciji nakupa sadja in pri njegovem izvozu.
= Avstrija prepovedala uvoz naše mineralne vode." Kakor znano, je avstrijska vlada pred dnevi izdala nov seznam blaga, čigar uvoz je v bodoče prepovedan brez posebnega uvoznega dovoljenja. Med predmete. na katere je sedaj razširjen režim uvoznih dovoljenj, je sedaj vnešena tudi mineralna voda, ki se od 16. t. m, ne sme v Avstrijo več izvažati brez uvoznega dovoljenja. Ta ukrep je zadel predvsem zdravilišče v Slatini Radencih in tamošnjo tvrd-ko Josip in Ivan Vogler. Iz Slatine je šlo že pred vojno v kraje, ki spadajo sedaj k republiki Avstriji, letno do dva milijona steklenic mineralne vode. Tudi po vojni je Avstrija uvažala radensko, odnosno petan]-sko slatino, ki je zelo priljubljena- Kakor je podoba, pa bo sedaj tega izvoza konec tn je v nevarnosti obstoj številnih družin. Prizadeta podjetja, ki želijo ohraniti obrat, da ne bi odpuščala delavstvo, so se obrnila na merodajne faktorje za intervencijo, da r« še nadalje omogoči izvoz te mineralne vode v Avstrijo.
= Dobave. Splošni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 70.0C0 pol koncept-nega papirja. (Pogoji ©o na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave gumijastih čevljev in 300m originalnih manesmanovih cevi. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave gumijastih plošč. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4. avgusta ponudb« glede dobave 2000 kg žebljev. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 3. avgusta ponudbe glede dobave rezervnih delov za Junkersov motor; do 5. avgusta glede dobave pisarniške opreme (stoli, omare, pljnvalniki, umivalniki, košare za papir); do 9. avgusta glede dobave pločevine, železa, jekla, linoleja, jadrenine, platna, motvoza, azbestne vrvice, cinkovega belila, emaillaka itd- (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
18. julija.
Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork nekoliko okrepila, za malenkost tudi devizi Berlin in London, dočim so devize Praga. Trst, Pariz, Bruselj in Amsterdam popuščale.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bil danes promet slab. Tendenca v Vojni škodi je ostala nespremenjena. Do prometa pa ie nrišlo v 7°/o Blairovem posojilu po 38 tri 38.25.
Deviie.
Ljubljana. Amsterdam 2269.87 — 2281.23. Berlin 1335.62 - 1346.42, Bruselj 781.85 do 785.79, Curih 1097.35 - 1102.85, London 199.74 — 201.30, New York ček 5619.75 do 5648.01, Pariz 220.94 — 222 06, Praga 166.56 — 167.42. Trst 287 68 _ 290.08
Zagreb. Amsterdam 2269.87 _ 2281.23, Berlin 1335.50 — 1346-30, Bruselj 78185 do 784.74, London 199.74 _ 201.34. Milan 287.68 _ 290.08, Newyork ček 5619.75 do 5648.01, Pariz 222.80 — 223.92, Praga 167-16 do 167.42, Curih 1097.35 - 1102.85.
Curih. Pariz 20.135, London 18.23, Ne\v-york 515-14, Bruselj 71.225. Milan 26.26, Madrid 41.15, Amsterdam 206.925, Berlin 121.925, Stockholm 93.50, Oslo 90.50, Koben-havn 98.50, Sofija 3.72. Praga 15.10, VarSa-va 57.50, Bukarešta 3.06-
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: 7®/o investicijsko 48 den., 4°/o agrarne 23.50 — 24. 6»/9 begluške 33 — 33.50, 7°/o Blair 38 — 38.30, 8% Blair 40 — 42, 7°/« Drž. hipotek, banka 39.50 — 41; bančne vrednote: Narodna banka 3850 — 4200, Priv- agrarna banka 201 — 202.
Robinzoni v Iškem Vintgarju
Ljubljana, 17. julija.
V južnem kotu ljubljanskega Barja s« razprostira od severa proti jugu ozka in globoka romantična soteska, po kateri teče. šumlja in bobni desni pritok Ljubljanice, hudournik Iška. To je Iškii Vintgar, do^ katerega potrebuješ iz Ljubljane 3 ure peš ali dobro uro s kolesom: če pa želiš z vlakom ali avtom, te vlak pripelje do Škofljice, a avto prav v Iško vas, do pri-četka Iškega Všntgarja, kjer občuduješ veliko naravnih krasot.
Sedem zjutraj na kolo in jo uberem čez Barje. Ig, Staie m Iško vas do zadnje hiše — mlinarja Žgurja, kjer izročim kolo v varstvo in se napotim v Išiki Vintgar. Uživam sveži, napol gorski zrak. V začetku je dolina bolj široka, a potem vedno bolj ozka, tudi pašnikov je čedalje manj. Tik ob vodi raste mnogo rib in jelš, ki jih mučijo in krivijo kupi proda in kamenja, ki se v tem zelenju ob lin v reki navzgor beli; ob stezah pa rasre rij, vresje in drugo grmičevje, a strma pobočja pokrivajo mlade in vitke bukve, gabri, nekaj borovcev. Cim globlje prodiraš, tem bolj se ti dvigujejo strme skale, ki so več ali manj gole in nudijo v slabem vremenu zavetišče.
Nisem še hodil tričetrt ure, ko zagledam na mali ravnici — pašniku bel Jotor in ob njem devojko v kopalnih hlačah, ki pripravlja ogenj. Pove. da šotorijo z njo še tri njene sošolke, ki ravnokar vstajajo v šotoru. Kakih 100 korakov dalje navzgor na drugi ravnici ob vodi se oa dviguje za jelševim grmom lesena zložljiva baraka, pokrita z opeko. V tej robmzonuje upoko-
jlli__j__—
jen poštni uradnik s soprogo. Pri njem gostuje vdova z dvema sinčkoma in se cele dneve kopljejo, sončijo, igrajo, plezajo in skačejo ter prosto in svobodno pod milim nebom v polni meri vživajo počitnice. Ti ostanejo tam do jeseni, dokler bodo mogli vzdržati, med tem ko deklice iz prve-
fa šotora že odrinejo čez par dni domov, 'red temi je taborilo letos tam že par drugih družb.
Dobre pol ure višje za velikansko skalo v divjem gozdu tik ob vodi naletim na tretje taborišče, od koder se sliši petje in glas gosli ob spremi je vain ju kitare. Tu taborijo štirje maturanti II. drž. realne' gimnazije iiz Ljubljane. Cele dneve so v kopalnih hlačah, le ponoči, ko se spravijo spat pod skavtski šotor, se oblečejo; — torej ravno narobe od na® civilizirancev. Pravijo, da so srečni, ker so daleč od kulturnega sveta, ki jih je v iuniju talko na teza l Po pesku, kamenju in hosti skačejo kakoi bi bili obuti
Nepopisno je bilo veselje teh Robinzonov, ko so me ugledali; niso vedeli, s čim bi mi postregli. Nazadnje so mi skuhali v edini pripravi za kuhanje (v kotlu) žgancev, zabeljenih z ocvirki. Bili so iz-bomi. Ko smo pojedli, so umili kotel kar v mrzli Iški in so skuhali čaj. Obžalovali so, da ni blizu g. Bara,-da bi jim nalovil za me par rb, ker tudi v tem bi radi pokazali svojo kuharsko umetnost. Danes so kuhali vsi, ko so pa sami, kuha »dežur-
ni«.
Ure nimajo, pač pa poznajo čas po soncu in sencah, ki jih mečejo drevesa in stene. Kos deske jim tvori mizo, a hlod (deblo) stolice. To je svoj čas tja prinesel hudournik. Luči ne poznajo, ogenj jim služi za vse.
Beograd. Vojna škoda 186, 184.50 zaklL 6°/o begluške 34, 33.50 zaklj., 7% Blair »9 bi., 7% Drž. hipotek, banka 40 — 41, Narodna banka 4010 den.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.80, Trboveljska 18.55, Alpina - Montan 8.22.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 1 vagon neobrobljene hrastovi-ne (2 leti suho blago, 27-60 mm debeline, I., II.) in za 1 vagon brsta (I., II., 42, 55, 70 mm debeline, od 2.5 m dolžine navzgor in od 25 cm širine navzgor).
ŽITO.
+ Chicago, 18. t. m. Začetni tečaji: Pšenica: za september 47, za december 50.25; koruza: za julij 31-50, za september 33.125, za december 33.25; oves: za julij 18.375, za september 19, za december 21.25; ri: za december 34.
+ Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za žito živahna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 Kg po 190 — 195; okolica Sombor, 79 kg po 200—202.50; potiska. 80 kg po 205 -207.50, moka: baška »0« feo Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 _ 315; banaška »0«. fco. Ljubljana, plač. v 30 dneh po 315 -- 320; koruza (slovenska postaja, plačljivo _v 30 dneh); baška, po mlevski voznini po 1"5 do 157 50. pri navadni voznini 160 — 162.50.
+ Novosad;<ka blagovna borza (18- t. m.) Tendenca mirna. Promet 48 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednieba-ška, 79 kg in baška, okolica Sombor,
78	kg 150 — 155; baška potiska in ladja Tisa, 79 kg 152.50 — 157.50; baška ladja Begej, 79 kg 150 — 155: gornjebanatska,
79	kg 150 — 152.50; banatska, pariteta Vr-
KAVA H/IG
VARUJE
šac, 78 kg 145 — 150. Koruza: baška m sremska 116 — 118; okolica Sombor 117 do 120; banatska 114 — 116; sremska, okoL Šid 120 — 122; baška, franko vagon SisaK 134 — 136. Moka: baška. banatska »Og« in »Ogg« 220 — 240: »2< 210 _ 220; »5« 195 do 200; >6« 185 — 190 ; »7« 150 _ 155; >8« 100 — 105.
Lepo gasilsko slavje v Zgornjem Kaliju
Sprva jih je bilo ponoči vodnega bobnenja, gozdnega šepeta in različnih nočnih glaisov strah in groza, a sedaj so se vsemu temu privadili in pravijo, da bodo to, ko se spet vrnejo med kulturni svet, zelo pogrešali.
Ko so mi svoje življenje v potankosti popisali in razkazali svoj »rajon«, serm se jim za slovansko gostoljubnost prisrčno zahvalil iin se vrnil domov. Nazaj grede srečam novo družbo, ki gre iskat primernega prostora za taborenje. Želim jim vsega razvedrila!	Fakin Anton.
Trboveljski gozdovniki v okrilju prirode
Radovljica, 17. julija.
»Radovljica« — zakliče sprevodnik. Hitro pograbiš nahrbtnik in stopiš naglo iz vlaka. Se dve minuti in vlak izgine za ovinkom, da ponese tvoje- pozdrave gorskim velikanom, katerim si se danes nekoliko izneveril. Jutranje solnce na lepem čistem, siinjem nebu in v njegovih zlatih žarkih se bleščeči Triglav. Noga nehote stopi hitreje in v petnajstih minutah si že v Lan-covem. Na desni šumi bistra Sava, onkraj nje se svetijo bele stene vigvamov (šotorov) s slavnim indijanskim šotorom Te-pče-jem na sredi. Pred njim vihra na visokem jamboru z^ena zastava z gozdovni-škim znakom ter totem rodu. To so domovi naših trboveljskih gozdovnikov. ki taborijo letos že tretjič pod svobodnim soncem, v dežju in viharju, še več pa na solncu in zraku te divne prirode.
Pri znamenju v Lancovem zavife pot v gozd. Nedolgo zatem uzreš tablico na smreki z napisom: »K čolnu«. Stopiš po
Ljubljana, 18. julija.
Zgornji Kašelj je bil v nedeljo ves praz- | ničem. Gasilni dom je bil v zelenju, spredaj sta stala dva mlaja, trobojke so po-vibravale v vetru. Vreme ni nagajalo. Z godbo iz D. M. v Polju so gasilci in gostje prikorakali v daljšem sprevodu pred ck>m, da prisostvujejo lepi slovesnosti. AgiLno in disciplinirano Prostovoljno gasilno društvo v Zgornjem Kaši ju je 1908 ustanovil g. Fran Grad, ki je vsa leta tudi načelnik. S skromnimi prispevki so gasilci nabrali lepo vsoto 53.000 Din in kupili poii Gasilskih zavodih v Prerovu na Moravsikem motorni agregat.
Tajnik društva g. Fran Trošt, učitelj v D. M. v Polju, je s kratkim pozdravnim govorom pred gasilnim domom otvoril slovesnost. G. župnik Miiller je izvršil blagoslovitev, potem pa je nagovoril gasilce in množico s prav domoljubnimi besedami. Poudarjal je, da že v tretjič vrši blagoslov pri kašeljakem domu. Gasilce naj vedno vodi ljubezen do bližnjega in naj vedno kakor doslej požrtvovalno pomagajo ljudem, ki jim preti besni element uničiti
Dva zločinska atentata
Ljubljana, 18. julija.
V Dolu pod Ljubljano in vsej tamošnji okolici je zavladalo konec junija silno razburjenje zaradi eksplozije, ki se je pripetila okrog 2.15 ponoči. Ljudje so vstajali iz postelj in pritekli na vas. Kmalu se je zvedelo po vasi in okolici, da je bil izvršen z neko razstrelilno pripravo skrajno podel atentat na tamošniega šolskega upravitelja g. Einspilerja. Neznani zločinci so položili razstrelilno pripravo na okno njegove spalnice. Pri silni eksploziji je povsem razneslo okno na ven in navznoter. V nevarnosti je bila poleg Einspilerja samega tudi njegova družina, gospa in dvoje otrok. O zadevi so bili obveščeni orožniki ter so odšle patrulje na vse strani, da bi izsledile storilce, ki pa so se znali spretno skriti in so ostali ne izsleden i še doslej. G. Einspiler je potem sam straži! šolsko poslopje ter bdel ponoči pred hišo, preverjen, da se mu bo posrečilo izslediti zločince, ako bodo ponovno skušali ogra-žati njegovo življenje in vso družino. Uspeh pa je izostal tudi njemu. Ker je g. Einspiler znan nacionalist in nanred-njaik, so bile upravičene domneve, da so si dovolili atentat njegovi politični nasprotniki.
Sličen primer se je pripetil v soboto ponoči okrog 0.30 na Črnučah pri Rogovil-čevi gostilni. Odjeknila je precej močna detonacija in so zažvenketale šipe v oknih Rogovilčeve gostilne. Zaradi poka so se takoj zbudili domači iin prihiteli pred hišo, kjer so našli pripravljeno še manjšo ovalno patrono iz lepenke, v kateri je bila nabasana razstrelilna snov, ki pa se ni užgala. Domači so pozneje opazili na vratih tudi kos papirja, na katerem je bila načrtana mrtvaška glava, O zadevi je
bregu navzdol. Onkraj v taborišču imajo ravno jutranje vaje. Za teboj prihaja vedno več gostov, vsi hočejo videti lepoto tabornega življenja po gozdovniških zakonih.
Zakiličeš. Takoj se ti odzove zagorela postava, taborni brodar, ki pohiti k čolnu. V zlatem solncu se zabliščijo vesla, katera tiho in mirno udarjajo ob kristalne valčke. Na uho ti zadeni veselo rajanje razigran« mladine. vozn:k si pa krajša čas s požviž-gavanjem tiste lepe pesmi: »Po jezeru bliz* Triglava...!«
Stopil si v tabor in 9 teboj vred tudi drugi gostje. Tabo rov odja Glas-Groima pride k tebi in ostal'm ter te vljudno povabi s prijazno dobrodošlico. Jutranje vaje so končane — začuje se klic roga. strmiš, kaj bo zdaj. Vse teče v šotore, a spet se vsak takoj pojavi, z žlico v rokah. Aha, mena-ža! Ampak kje so skodelice? Kratko povelje: na desno. Vrsta se z brzim korakom pomika, drug za drugim, mlajši spredaj, starejši zadaj, vsi pa proti kuhinji, ki stoji za taborom. Velik kotel, poln kakava je kmalu razdeljen v skodelice, ka so se namah pojavile v rokah gozdovnikov. Danes imajo nekateri celo po dve, eno zase eno za tebe. Ti si gost, in zakon veleva gozdovniku, da dobiš tudi ti svoj del.
Takoj po zajtrku se prične splošno taborno življenje, katerega dnevni program je nabit na razglasni deski tabora. lz'eimo delajo «wmo izleti. Id se vrše ali na Bled. ali v bližnjo oklico ter daljše ture na Stol in drugam. Takrat ostane doma samo straža k? čuva tabor in večni ogenj.
Solnce se j« že poslovilo za Triglavom, tiha luna se pojavi na Firmamentu, gozdov-niiki se zbero ta dan poslednjič v zboru, ob večernem ognju, ki je središče taborne-
imetje in življenje. Gori pa naj oganj ljubezni do Boga, ogenj ljubezni do slovenskega rodu in jezika in velik ogenj ljubezni do naše lepe svobodne prostrane domovine Jugoslavije. Med_ viharnima odobravanjem je g. župnik svoj lepi govor zaključil: »Ljubimo svojo domovino! Ljubimo svojega dragega kralja!«
Pri blagoslovitvi motorne brizgakie sta kumovala čevljarski mojster in posestnnik Snoj in njegova žena Marija, ki je položila na brizgali!o krasen šopek z besedami: »Da bi brizgalna stala v službi _ človekoljubja ob vsaki hudi nevarnosti, kličem našim gasilcem: Na pomoč!« Nato sta čestitala društvu v kratikim govorih narodni poslanec g. Albin Koman in načelnik ljubljanske gasilske župe g- Fran Zupan. Slednjič se je na prostranem dvorišču gospoda Frana Grada razvila domača veselica, ki je bila izredno obiskana in je dala znaten gmotni ufipeh. Da je slavnost tako lepo uspela, gre tudi zasluga brhkim kašeljskiim dekletom, ki so cele štiri dni plefcle vence in poskrbele, da je bil Kašelj tako ozaljšan.
bilo takoj v nedeljo zjutraj informirano orožniško poveljstvo v Ljubljani ter se vrši natančna preiskava.
Vsa naša javnost gotovo upravičeno obsoja take zločins/ke izipade in- pričakuje, da bodo krivci nele izsledeni, temveč tudi drakonično kaznovani.
Težavna preiskava goljufije s postnimi nakaznicami
Zagreb, 18. julija.
Preisfcava o velika slepariji s ponarejenimi poštnimi nakaznicami, o kateri srno obširneje poročali, dela velike preglavice zagrebški policiji. Denarne poštne nakaznice, naslovljene na Prvo hrvatsko štedio-no, so bile izvrstno ponarejene in na čudno pretkan način vtihotapil j ene med pošto, pripravljeno za. razdelitev. Kakor že navedeno, so osumili sleparije znanega ponarejevalca Vojka Mikoljija-
S sleparijo je poštna u,prava oškodovana za 1,230.000 Din in so pri Josipu Sshle-singerju, ki je vnovčil nekaj ponarejenih nakaznic pri podružnici Prve hrvatske šte-dione v Sarajevu, našli le majhno vsoto.
Večje Ponarejene nakaznice je vnovčil v Zagrebu pri Prvi hrvatski štedioni neki Ivan Grgič in Schlesinger trdi, da je njemu tudi izročil vse, kar je sam dvignil _sicer na svoje ime, a po njegovem naročilu. Schlesinger je bil takoj po aretaciji kon-frontiran z Mikoljijem ter je kategorično izjavil, da je Mikolji mož, ki se je njemu izdajal za Ivana Grgiča. Slednji je bil tedaj sicer obvezan na glavi iin tudi roko je imel v povojih, a Schlesinger trdi, da se nikakor ne moti. Mikolji pa pri vseh dol-#otrajnih zasliševanjih trdovratno zavrača vse, češ da Schlesinger j a še nikdar ni videl.
ga življenja. Ti, ki si za naše pojme »bledo lice« ne veš, kaj je večerni ogenj. Vso je miirno in tiho, le brat taborovodja go. vori in pozdravlja navzoče. Ogenj veselo plapola, lahen vetrič ziblje vrhove dreves in prinaša duhteč vonj smrekovega gozda, ko se ob ognju vršijo recitacije, deklama* cije ter vesela glasba in petje gozdovniških in narodnih pesmi. Nu, moja naloga bi bila preobširna razlagati simbol ognja. Kdor hoče vedeti zanj, naj stopi sam v te vrste in živel bo čistejše in popolnejše življenje.
Ura počitka je napočila. Se pet minut molka, potem zadoni gozdovniška himnf in se razlega po stvarstvu:
»Poslušajte, bratje moji, gozda jelovega spev, pesem velike prirode tihi gorski njen odmev!«
Poslednja lučka je ugasnila. Vse je tiho in miirno, le Sava šumi. Ogenj veselo plapola in straža hodi pritajeno med šotori.
V letošnjem taboru trboveljskih gozdovnikov so tudi gostie iz Brežic pod vodstvom gdč. PoljainŠkove in Honnovi iz Ljubljane. Tabor vodi brat Tone Rems — Glas Groma, njemu na strani pa stoji brat glavar Črni Panter. Kuhinja, ki izvrstno funkcijonira, je v oskrbi gosne Kostanj-škove, oomagata menjaje gdč. Polianško-va in Lepšinova. Za higijeno skrbi Oto Baumgarten, kot taborna saniteta, ki pa nima leto« skoro nobenega posla, kaiti zdravje iin moč kar kipita iz mladine. Za večni ogenj skrbi stari bojevnik Peš - En-datiseh.
Taborenje se bo vršilo do konca julija in kdor ima zmisel za lepote taborništva, naj pride tabor ogledat ter sam preživi vsaj en dan v taboru. Mir z vami!
/
Katastrofa Španske križarke
Ffrm. najhitrejših španskih vojnih ladij »Blas de Lezo« je zadela pri Cap Finisterre
na pečino in se je takoj potopila.
Zanimive Aljehinove izjave
Svetovni šahovski mojster Aljehin, ki živi stalno v Parizu in prihaja vsak dan popoldne v kavarno Palais Royal ter stolu-je v sobici te kavarne, kjer je Napoleon kot prvi konzul vsak dan igral partijo šaha, je povedal nekemu reporterju zanimivosti, ki bodo nedvcimno zanimale tudi naš šahovski in nešahovski svet.
Aljehin nima navade, da bi ves presti čas presedel pri šahovnici. Rajši se zatap-lja v misli ter skrbi, da ostane telesno in duševno prožen, kar mn edino daje možnost podaljšati naslov svetovnega prvaka v šahu. Trenira zelo redko, vendar ni izgubil zaradi tega še nobene tekme, čeprav se udeležuje vsako leto dvakrat velikih šahovskih turnirjev.
V zadnjem času J« Aljehin igral šah v Londonu, kjer se je meril z dvema največjima na dama sodobnega šaha, Flohrom in Kashdanom. Tudi s Capablanco bi se pomeril svetovni mojster, če bi sprejel vse gmotne in moralne ptgoje za takšen šahovski turniT. Sploh smatra Aljehin Capablanco za drugega največjega sodobnega šahi-sta na svetu.	v
Dnevno delo Aljehtna Je izčrpano ▼ treh besedah: tenis, ping pong, bridge. Poleg ski mojster, smatra za velikega šahista sebe, ki Je že skozi pet let svetovni šahov-Capablanco. Vprašanje, kdo je tretji največji šahist, pa je že težje rešiti. Bogoljubov in Niemcovič imata pač nekaj pravice do tega naslova, za njima pridejo na vrsto mlajši: Kashdan, Flohr, dr. Euwe, Sultan Khan ter nekaj starejših — Vidmar, Rubinstein in Spielmann. Poleg teh mož pa jih Je seveda še nekaj, ki bi se lahko uvrstili v prve kategorije.
Aljehin smatra za najboljšo Sahistko današnje dobe Menšikovo, najresnejša kandidata za svetovno prvenstvo po njem pa se mu vidita Flohr in Kashdan. Toda to prvenstvo ne bo še tako kmalu doseženo, kajti Aljehin pravi, da še ne misli položiti strašnega orožja, s katerim pobija svoje nasprotnike pri šahovski deski.
J)e$ni piaiei dospeti
za organe finančne kontrole, za gg. oficirje in špecijalni za motocikliste. Prvovrstni in Izredno poceni
Drago Schwab, Ljubljana
Pravosodno ministrstva, Id se ma smilijo berači
Češkoslovaško pravosodno ministrstvo Jt opozorilo državna pravdništva, naj zaradi splošne gospodarske krize zahtevajo kaznovanje samo tistih prosjakov, ki bi lahko dobili delo, a se ga izogibajo, dočim naj bodo popustljiva do beračev, ki prosjačijo brez lastne krivde te resnične bede.
KARIKATURA
Baiuvvir
ANEKDOTA
Bernard Sha-w se je nekoč razgorarjal f ameriškim novinarjem.
»Kaj mislite, mojster, ali bo danes ie dež.« ga je vprašal Američan.
»To je težko reči, dragi prijatelj,« je odvrnil modri §haw, »to je odvisno samo od vremena.«
Vsak dan ena
Bridge klub na izletu: >Vi da brtdge?«
— igrate mo*»
Letošnja proslava francoskega narodnega praznika v Parizu
življenja
Na poti ▼ Ottawo
Iz
Načelniki angiešKe delegacije na parniku »Empress ot Bruam«. Od ieve proti desni: J. H. Thomas, minister za dominijone, Stanlev Baldwin in Neville Chamberlain.
Gota Ljungberg, znamenita švedska pevka, angažirana za prihodnjo sezono na mesto Marije Jeritze na newyorški metropolitanski operi
Oči v nevarnosti
Kakor so pisali listi po katastrofi »kralja čevljev«, je zdravniška preiskava ugotovila, da so bile Batine zenice »normalne« oz. srednje široke, kar naj bi bil dokaz, da se ni do poslednjega trenutka zavedal preteče katastrofe, dočim so bile zenice njegovega pilota Broučka zožene, kar hi naj pomenilo, da je nekoliko trenutkov pred nesrečo dobro vedel, liaj ga čaka, in ga je obšel strah.
K temu piše sedaj pref. Robert Salus, da je resnica drugačna. Strah in groza ne vplivata na zenice zoževalno, temveč jih razširita. A tudi sklep, da bi Brouček tedaj ne slutil katastrofe, bi bil napačen. V trenutku 3mrti se zenice namreč vedno razširijo, a se potem, ko nastopi okrepene-lost, spet zožijo. Širina zenic torej ne more povedati, kakšne občutke je imel ponesrečenec pred smrtjo.
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« grenči-co kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah-
in sveta
Kako je papež napovedal vojno
Pariški »Journal dr; Dčbats« je priobčil besedilo papeževe bu.e, ki je bila izdana pred sto leti, in s katero je papež kot vrhovni pc glavar papeške države napovedal vojno. Izvirno besedilo te zelo nekrščanske bule se glasi v doslovnem prevodu takole: »Gregor XVI., papež, v večni spomin te zadeve: prisiljeni smo, čeprav z žalostjo, da potegnemo meč, ki nam ga je Bog dal v naše roke za obrambo vere in pravice. Izjavljamo, da so izobčeni iz cerkve vsi oni naši državljani, ki so povzročili vstajo v Jakinu in onečastili patrimonij sv. Petra. Dano v Rimu, pri sv. Petru, pod ribičevim prstanom, na dan 21. junija 1832., v drugem letu naše vlade. Gregor XVI., papež.«
Primadona newyorške metropoli tanske opere
njem atomov. Neki reporter ga je razkrinkal kot predkaznovanega sleparja.
Italijan Saverio Natella je »pridobival« s skrivnostnim aparatom celo »energijo iz zvezd« in je ž njo prižigal električne žarnice. Končno se je izkazalo, da je njegov aparat samo navaden dinamo ... Berlinčan Alfred Uhimann, tehnično popolnoma neizkušen človek, je »kuril« avtomobil z vodo namestu z bencinom in je počenjal še marsikakšne podobne čudeže, toda vse to mu je rabilo le za to, da je velikim industrijskim koncernom izvabil težke milijone.
Neštetokrat pa se v ostalem dogaja, da je kakšen izum padel v vodo samo zategadelj, ker je prišel — prezgodaj. Ganswindt, ki živi danes v najbridkejših razmerah, je prvi izumitelj trdega zrakoplova — a manjkalo mu je Zepp^linove energije, da bi svej načrt tudi uresničil.
Pred dvajsetimi leti smo menili, da se bo železniški promet v bodočnosti razvil na enotračniških tirih in so tudi izumili sta-bilizirajočo vrtavko, ki naj bi odvrnila nevarnost, da bi se vlak prevrnil. Toda železnica na eno tračnico je šla v ropotarnico in tehnika je v zadnjem času našla druga pota.
Znameniti rotor, ki naj bi zrevoludoni-
ral vso plovbo, se ni mogel tu uveljaviti, njegov princip so izkoristili samo za stoti-seče novih ventilatorjev na avtobusih, tramvajih, železnicah Mali avto inž. Grai-chena, ki ga poganja stisnjeni zrak in ki se mu zaloga tega stisnjenega zraka obnavlja samo z vožnjo navzdel in s — streli iz puške, pa še danes ni našel finansiera.
Mnogi izumi se nikoli ne uresničijo, ker zapadejo že ob svojem rojstvu — smešno-sti. Nemec Bischoff je izumil »puščavno ladjo«, ogromen zaboj na štirih, kakor hiša visokih kolesih, ki naj bi posredovala udobno vožnjo preko Sahare. Zadeva se je rodila seveda mrtva, pač pa se je med tem pokazalo, da je najboljše prometno sredstvo v puščavah letalo. »Puščavna ladja« pa zavzema častno mesto med izumi, ki so prišli — prepozno. Izumov, ki so ostali sanja, se baš v zadnjih letih ne manjka in zadostuje, če navedemo neštete poskuse za pridobivanje energij iz morja, vulkanov, vetra in sončne toplote, ameriške »ljudi-stroje« robote, metode za spreminjanje neplemenitih kovin v zlato, »epohalne« medicinske izume itd. Vrednost izuma se da premeriti prečestokrat pač šele po letih in marsikatera domislica, ki so se ji ljudje smejali, je pozneje spravila svet za dober korak naprej.
Težko je odločiti, da-li ti« za novimi Izumi resnično pozitivno jedro. Kdo bi n. pr. pri znamenitih »smrtnih žarkih« ločil zrno od plevela? Anglež Matthews je i. 1926. zvodil angleško in italijaiv-ko vlado za nos, češ da je izumil brezžično užiganje eksplozivnih snovi na daljavo. Z veliko težavo in še e po precejšnjem času so dokazali, da je goljufal s krito žično naoelja-vo. Po Matthewsu je bilo še mnogo -»izumiteljev smrtnih žarkov«, toda do danes ni podal še neben neoporečnega dokaza, da mu to ime pritiče s polno upravičenostjo.
S problemom o drobljenju atomov je ista. Eden najpredrznejših znanstvenih pustolovcev je bil dr. Friedrich Jonas, ki je pod imenom grofa Hohenaua in celo kot delegat neke južnoameriške države 1. 1928 na londonski konferenci svetovne energije poročal v svojem sistemu za pridobivanje ogromnih energij iz niča z droblje-
Amerika se vrača k batinam
Država Ohio (USA) je sprejela po 50 letih v svoj kazenski zakonik zopet batine, kar smatramo mi »nazadnjaški« Evropci za davno preživelo barbarstvo srednjega veka.
Levo: Državni predsedptk Lebron objema oficirja po Izročitvi odlikovanja. — Desno: Pariške ljudske zabave (od leve proti desni): Zmogovalee v tradicionalni »tekmi s pladnjl« na Bastiljskem trgu. — Ples na Borznem trga. — Dirka z baročnhnl bictktt. — Spodaj: Velika vojaška parada ▼ Parizu (od leve proti desni): DefUe republikanska
garde. — Maroški apahljl (konjeniki). — Defilč kadetov fat Saint Cyra.
MJchel ZSvacos
95
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Concrnijevi služabniki, ki so brli našli vrata kabineta zaklenjena, so med tem klicali gospodarja. Concini je planil k vratom, ki jih je skrivala zavesa, meneč, da bo ušel po tej poti. In strahovita kletvica mu je bruhnila izza penečih se ustnic, ko je videl, da je tudi ta izhod zaklenjen.
Pardaillan je mirno čakal, kaj bo. Čeprav se je držal, kakor da Concinija niti videl ne bi, je vendaT skrbno zasledoval vsak njegov gib.
Začul se je grom vrat, ki jih je nekdo zaloputnil, trušč spopada,
divji čepet nog po hodniku in presunljivo vreščanje ženskih glasov. Nato je nastala grobna tišina.
Concini se je bled in prepaden vpraševali, aH sanja ali blazni. Tujec je bil v njegovi hiši; imel je ključ njegovih vrat in je klical razbojnike, da so pretepali njegove ljudi! In cm, Concini, je bil zaprt med svojimi lastnimi štirimi stenami, jetnik človeka, ki ga niti ni
po-znal!	.
Ta mah je nekdo potrkal na vrata kabineta. S svojo običajno mirnostio, ki je pripravljala Concinija ob pamet, se je Pardaillan obrnil k vratom in jih odklenil. Escargasse in Gringaille sta stopua v sobo in po vojaško pozdravila Pardaillana. V tem sta zagleda'a Concinija, ki je slonel v kotu sobe in škrtal z zobmi.
Escargasse se mu je prijazno nasmehnil in voščil dober dajn: »Oho, signor Concini! Nu, kako se imate, odkar smo vas pustili tako lepo zvezanega?«	_^^^
»Gringaille ga je mogočno dregnil v rebra im ga s tem opomnil k pameti. Videč, da Pardaillan ničesar ne reče, se je sam oglasil.
»Vaša svetlost,« je dejal in se spoštljivo priklonil, »javiti vam moram, da ima gospod Concini samo dva služabnika in dve hišni, ki sta malone omedleli od strahu. Zato zadošča za stražo Carcagne, midva sva pa prišla po vaša povelja.«
Pardaillan je pokimal in prijazno odvrnil:
»Idi, prijatelj, k vnanjim vratom, zapahni jih, postavi se predaje in ne spusti nikogar v hišo ne iz nje. Ti,« se je obrnil k Escargassu, »pa pojdi k svojemu tovarišu in mu pomagaj stražiti ljudi njegove svetlosti. Da se nihče ne približa temu kabinetu! A počakajta še mak).«
Tako govoreč se je na vso moč vljudno obrnil h Conciniju.
»Gospod,« je dejal, »nikar ne mislite, da pomeni navzočnost teh vrlih dečkov kako grožnjo za vas. Svoje posle opravljam najrajši sam, tako star pa tudi nisem, da bi potreboval pomoči, kadar imam samo enega moža pred seboj. Svojo besedo vam dam, da se ti trije ne bodo vtikali vmes, pa naj se zgodi karkoli.«
Nato se je spet obrnil h Gringaillu in Escargassu:
»Razumeta? Nobeden izmed vas naj se ne gane, karkoli bi sdi-šali.«
»Razumeva, vaša svetlost!« sta kakor v en glas odgovorila roko vn j ača.
»Če pojde vse tako. kakor upam, bova z njegovo svetlostjo složno in oba hkratu zapustila to hišo. in vse bo v najlepšem redu. Ce ne, bo pa znamenje, da me je njegova svetlost ubil.«
Gringaille in Escargasse sta pokazala zobe in strahovito zavila oči. Pardaillan se je nasmehnil.
»Ne, ne, prijatelja,« je dejal. »V takem primeru odidite vsi trije, ne da bi se dotaknili njegove svetlosti! Slišita? Nihče naj se ga ne dotakne, nihče naj mu ne krati prostosti. Prisezita mi, da bo tako.«
Rokovnjača sta se negotovo spogledala.
»Prisezita,« je ponovil Pardaillan z naglasom, ki se mu m bilo
moči upirati.	.
Escargasse in Gringaille sta s kislima obrazoma odgovorila-:
»Priseževa, vaša svetlost.«
»Prav. Idita.«
Pardaillan je zaprl vrata za njima in se obrnil h Conciniju:
»Upam, gospod,« je hladno dejal, »da me ne boste hoteli žaliti, čeprav le z najmanjšim dvomom o moji besedi, m da se čutite po ukazu, ki ste ga pravkar slišali, popolnoma pomirjenega zastran
mojih namenov.«
»Da,« je zaškrtaJ Concini, »in ker je tako, pogini, stekli pes!«
Tako govoreč, se je Florentinec, ki je bil potuhnjeno izdii meč, z bliskovitim sunkom zaletel proti njemu.
A Pardaillan je vzlic svoji dozdevni zaupljivosti bistro pazil nanj. Videl je sunek in se mu s skokom umaknil v stran. V istem trenutku je že držal svoj meč v roki in odbil Concinijev napad.
Boj je bil srdit, a kratek. Nekajkrat se je jeklo žvižgaje podrg-nito ob jeklo — in že je meč odletel Conciniju iz roke.
Med bojem je bil izdrl bodalo. Hraber je bil vendarle. In ko se je začutil razorožeaiega, je zarjovel:
»O demonio d' infermo!« — ter se s sklonjeno glavo m dvignjenim bodalom zapodil proti vitezu, ki je bil vljudno pobesil komco svojega meča.
Pardaillana ni sunek z bodalom nič bolj presenetil kakor prej sunek z mečem. Ujel je Concinija za roko in mu stisnil zapestje kakor v železnem primežu. Nato je odložil meč, ki mu je bil na poti in sklenil obe roki okoli nasprotnikovega zapestja. Concimijev odpor ni dolgo trajal. Bodalo je padlo iz prstov, ki ga od bolečine niso več mogli držati; nečloveški krik je planil Italijanu izmed spačenih ustnic.

flU3šAN3
Pazite na linijo . .
Napočil je čas dopusta. Vsi si želimo iti za nekaj dni na odd^ di si odpočijemo dušo in telo od prekomernega S£. Oj, l2ko prijeten je tak počitek! Nič ne delamo, nič ne mislimo. Edina naša skrb je, kako se bomo zabavali
Tot&poScTv^^esa so neprijetne, Lenar jen je, brez-rrw»ini auetit in izvrstna hrana nas odebelijo. Ko nrid^mo domov, je prva naša skrb, da se stehtamo. pAi hioTnloh mislbno, da je tehtnica pokvarjena. Ko pa na« še druga in tretji tehtnica prepri&i, da smo.se za toRko Mlogramov zredili, nas minejo vsi lepi spomini, ki smo jih prinesli z dopusta,
Linije ni več...	, ... _ , ,
Kar nerodno nam je. Ne vemo, kaj bi storili. Doslej se je taka maščoba težko odpravila. Zdaj pa imamo posebne
dietetične SLATINSKE TABLETE
za hnjšanje, ki so sestavljene iz najboljših mineralnih soli in naravnih rastlinskih ekstraktov. SLATINSKE TABLETE Bahovec so uspešno in neškodljivo sredstvo protrdebelosti(korpnlenci). Uživajo še zjutraj, opoldne in zvečer po jedi po eno ali dve tableti.
Težina vašega telesa se zmanjša tekom 1 leta za 8—14 Hg.
Sedaj je še čas, da se znebite svoje preobilne teže ta maščobe, kar je imate preveč na telesu. Nabavite si torej še danes SLATINSKE TABLETE v najbližji lekarni. Uspeh vas bo prijetno presenetil! Doza s 100 tabletami stane Din 46.—, velika doza z 200 tabletami pa Din 74.—.
Izdeluje jih lekarna:
ir, Bahovec, Ljubljana
Kongresni trg 12 a
Kurja očesa
SaJboljS« jredstr© proti iurjim a&esora »CU-v&n« K mast
S
tr
OoMte t lekarnah. dro«o--ijab a.!i 3aravno»t u tvt>r-v<5# tn eiavucea »kladiiča Cuvajt* v oonaredbl 16
. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Najnoreia sluiinska pa-telna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madraccm — praktična za vsaku Ližu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Dia 390.—. Razpošiljam poštom in železni-com po povzetju.'
Engteskl složivj patent itotci.
'[Stoji Din Ufl.-
spaljnl
patent
fotelj	____
stane pp&gj
Dia S3G0
Lieg«stuhl pralitičan *» lctanic • in »edtnie. Stane Din 130.
po tem imam čist čohano perje kg Dia 48—, čist belo gosje kg Dia 130.—, čisti puh k£ Dia 250—, modroci punjeni z Tolnotn Din 750.—, žične mreže sa postelje Din 150.—, oto-mani Dia 650.—. L. BROZOVIC. ZAGREB ILICA 82.
Minister dr. Kraljevič med kamniškimi športniki
Kamnik, 18. julija.
Po slavnostnem občnem zboru gasilnega društva so ministra gg. Pucelj in Kraljevič ter g. ban dr. Marušič v spremstvu g. sreskega načelnika Vouška, župana g. Kratnaria, polkovnika g. Krstiča in poslan-va g. Cererja odšli v kopališče, da si ogledajo športne naprave Kamnika. Zaradi slabega vremena je bila v kopališču le peščica kamniških športnikov, ki se niso zoali mrzle vode in so ravno ob orihodu odličnih gostov trenirali v plavanju in skokih.
Visoke goste so sprejeli v kopališču funkcijonarji SK Kamnika s predsednikom
dr. žvokljem, ki je poudaril izredno veselje nad tem, da je prišel g. minister za telesno vzgojo na svojem prvem posetu v dravski banovini v Kamnik in si ogledal lepo kamniško kopališče, ki ni samo pre-potrebna socialna, ampak tudi odlična športna naprava, kjer se bodo prihodnjo nedeljo vršile plavalne tekme za prvenstvo LPP. Prosil je g. ministra, da chrani slovenskemu športu veliko naklonjenost.
G. minister se je zahvalil za prisrčni pozdrav. O kamniškem kopališču se je jako pohvalno izrazil in je rekel, da ima divno lego zeleni grički okrog njega in planine v ozadju pa se mu zdijo kakcr najkrasnej-še kulise ki jih je postavila narava, da Se bolj poudari lepoto in privlačnost te lepe športne naprave. Športnemu gibanju, je naglasil minister, moramo posvečati veliko pozorne st, kajti šport ne utrja in krepi samo telesa, ampak vzgaja tudi duha.
Po cgiedu kopališča so ostali odlični gostje odšli. g. minister dr. Kraljevič pa si je še ogledal teniški igrišči. G. minister, ki je bil v svoji mladosti navdušen prijatelj teniške igre. je občudoval vzorno zgrajeni igrišči in se zanimal za način gradnje. Predvsem pa ga je zanimalo vprašanje, kako je kamniški športni klub finansiral svoje športne naprave. Graditelj kamniških športnih naprav g. šmuc mu je vse natančno raztolmačil. G. minister je izrekel svoje priznanje občini, ki je zgradila kopališče in eno teniško igrišče, Se večje
priznanje pa športnemu klubu, zlasti pa njegovim članom in vsej športni javnosti, ki je s prispevki omogočila zgraditev krasne smuške" skakalnice in klubov ega teniškega igrišča. Mestu, ki ne šteje niti 3000 prebivalcev, a je v poldrugem letu zgradilo troje športnih naprav, je to v veliko čast. G. minister je obžaloval, da ne mere prisostvovati plavalnim tekmam za prvenstvo LPP, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo v Kamniku, vendar pa se bo potrudil, da v kratkem obišče kako večjo športno prireditev v Sloveniji. Obžaloval je, da nima v svojem resoru odprtih več kreditov, ker zasluži naglo se razvijajoče športno gibanje v vsej naši domovini, zlasti pa v dravski banovini, poleg moralne tudi materi-jalno podporo, da more v večjem obsegu graditi športne naprave. Ministrstvo za telesno vzgojo bi po njegovem mnenju moralo biti osnovano že pred desetimi leti in bi moralo razoolagati z večjimi krediti, da bi moglo tem uspešnejše delovati pri' vzgoji krepkega in zdravega jugoslovenskega naroda. Upa pa. da se bo z združenim sodelovanjem dalo veliko doseCl.
G. minister je ostal s kamniškimi športniki v prijaznem razgovoru nad eno uro na veradni kopališke restavracije. Zanimal se je tudi za razvoj zimskega športa v Kamniku in je bil ponovno vidno presenečen nad velikim razmahom vseh športnih panog v malem letoviškem mestecu, ki si pozami napravi v kopališču lepo drsališče, kjer goji športni klub tudi hockey in je letos odigral na njem prvo hockey-tekmo v naši državi.
Pri odhodu s kopališča so kamni5ki športniki živahno pozdravljali ljubeznivega g. ministra. Njegov stik s slovenskimi športniki je gotovo napravil nanj najugodnejši vtis.	—--
Zanimiva statistika iz zadnjega časa
(Deloma po g. Ks. Oradjanskenra v album.)
Gradjanski : Slavi ja:	krah.
Gradjanski : Ilirija:	kravat
Gradianski : Primorje:	nemir.
Gradjanski : Maribor:	škandal.
Viktorija r Zagreb) : Maribor:	mir in red.
Viktorija (Zagreb) Viktorija (Zagreb) :
Ilirija Ilirija
Maribor: Primorje:
Primer je: (prijateljska): mir ln red. Primorjs (prvenstvena): mir in red. mir in red. mir in red.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). D revi ob 19. bo na tribuni na igrišču obvezen sestanek za vse članstvo. Vabijo se tudi gg. dr. Kuhelj, Mahkovec, Finec, Bradač ml., Grtinfeld, Pevalek, Gnidovec, Baltesar. Ob vsakem vremenu, vsi in točno!
SK Celje : SK Amater 3.0 (2:0). V nedeljo je odigrai SK Amater drugo kvalifikacijsko tekmo s SK Celjem. Takoj prvo minuto se je ponesrečil igr. SK Celja Gobec po naključju ob regularnem startu in zapustil takoj igrišče. SK Amater je takoj z avtomobilom odpremil ponesrečenca v bolnico bratovske bolnice. Po izjavi g. zdravnika bc kmalu okreval. Igra je dolgo valovila iz polja na polje in šele v 28. min je po krasnem centru desna zveza Celja poslala žogo neubranljivo v gol. 1:0 za SK Celje. Nato pritisne SK Celje in v 35. mm. je 2:0 za SK Celje. Drugi polčas se Amater popravi in stalno oblega vrata SK Celja, a slabi napadalci brezp'odno kombinirajo pred golom SK Celia. Proti koncu tere po lepem predložku zabije levo krilo SK Celja še en gol 3:0 za SK Celje. Publika ;e bila zelo disciplinirana ir tekma je v splošnem potekla zelo fair. Sodnik rigorožen, obiekt;ven, v sp^šnem zelo dober. S to tekmo je izgubil SK Amater vse šanse za nadaljnje tekmovanje za vstop v ligo n ostane samo okrožni prvak.
Nogomet v Kamniku. V nedeljo popoldne po gasilski svečanosti je SK Kamnik odigral prijateljsko nogometno tekmo 6 skavti iz .Sarajeva, ki že dalj časa tabore ob Bistrici v Stranjah. Simpatični, zagoreli skavti iz Saraieva se dolgo niso mogli znajti na kamniškem igrišču, ki je bilo po dežju precej razmočeno, vendar pa ro pokaizali za oko jako lepo igro. V svojem moštvu :majo precej dobrih igralcev, izmed katerih nekateri igraio celo pri vodilnih sarajevskih kltfbih. Izrazito slab je bil vratar, ki je snustfl po nepotrebnem vsa i polovico žog Kamničani so večii del igre nrevladovali na terenu in zmagali s 6-2. Igra je bila zelo fair. zlasti pa so skavti pokazali veliko disciplino rn poslušnost svojemu kapetanu. kar si lahko naši nogometaš vzamejo za vzgled. Publika, katere se je zbralo veliko število, ie Živahno pozdravila obe moštvi in odšla zopet za do-volina z igrišča. Z lepo igro se dela najbolj T>ropaganda za nogomet.
ŽSK Hermes (Nogometna sekcija). Danes obvezen trening za obe grupi. Po tre-
ningu sestanek na igrišču. Upravni odbor ima ob 20.30 redno sejo.
SK Jadran. Danes ob 18. strogo obvezen trer.ing za vse nogometaše, ob 8. širša od-borova seja.
ŽSK Hermes v Lfubljani razpisuje velike mednarodne kolesarske dirke, ki se bodo vršile 14. avgusta 1932^ (ofc 14.30) pod pokroviteljstvom dir. drž. žel. v Ljubljani g. ing. M. Klodiča ob priliki otvoritve prvega dirkališča v dravski banovina na športnem prostoru ZSK Hermes v Ljubljani Spored: 1. Novinci: 5 krogov (5 kolajn), juniorji: 10 krogov (prvi trije darila, naslednji trije kolajne). 3. Vojaška dirka: 5 krogov (2 darili. 2 kolajni). 4. Dirka za klubsko prvenstvo ZSK Hermes: 10 krogov (2 darili, 2 kolajni). 5. Dirka starih »kanonov«: 5 krogov (3 darila). Za vse bivše dirkače, ki niso že najmanj
2	leti startali. 6. Glavna dirka: 25 krogov (I. nagrada: prvovrstno dirkalno kolo, drugi tretji, četrti in peti darila). Dirka se vrši v predtekih po 6 dirkačev (3 kroge): prvi trije se klasificirajo za semifi-nale. Prva dva od vsakega semi finala se kvalificirata za finaile.7. D".rka nogometašev: 5 krogov (5 kolajn). Pravico starta imajo vsi verificirani nogometaši. 8. Finale glavne dirke. 9. Dirka pomožnih motorjev: 15 krogov (3 darila). 10. Zasledovalna dirka: 20 krogov, prva skupina pokal in vsak posamezni vozač darilo. Dirkači druge skupine darila, tretje skupine kolajne. Vsaka skupina sestoji iz 4 dirkačev istega kluba. Klasificirajo se samo skupine,' katere po prevoženih 20. krogih sestojijo iz grupe treh dirkačev. 11. Dirka z motornim vodstvom: 25 krogov (dirkači
3	darila, motoristi 3 kolajne. 12. Izloče-valna dirka: število krogov se ravna po številu dirkačev. Prvi pokal, drugi in tretji darilo. 4. in 5. kolajne. Po vsakem krogu odpade zadnji vozač, vozeč skozi cilj. 13. Vožnja po parih, 20 krogov. Prvi par si pribori pokal in dve darili, drugi darilo, tretji kolajne. Smlošna določila. Dirke se vršijo po pravilih »Koturaškega saveza« kraljevine Jugoslavije. Pravico imajo vsi dirkači, ki so verificirani pri Koturaškeim savezu, kakoT tudi vsi inozemski dirkači, ki posedujejo licenco UCI. Vsi vozači se morajo javiti najkasneje eno uro pred pričetkoun dirk vodstvu istih. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost Vsi dirkači se imajo strogo pokoravati vodstvu dirke. Kolesa: Kolesa tekmovalcev morajo odgovarjati dirkališčntm predpisom t. j. morajo biti brez prostega teka, zavor in krilatih matic. Vsaka kršitev saveznih dirkališčnih pravil med vožnjo se brezpogojno kaznuje s takojšnjo izločitvijo od nadaljnjega tekmovanja. Protesti z vlogo od Din 50.— se imajo vložiti najkasneje 15 minut po končanih dirkah vodstvu istih. V slučaju, da se protest odobri, se vložena vloga vrne, v nasprotnem slučaju pa pripada prireditelju. Vpisnina za posamezno točko je Din 10.—, za vse točke pa Din 25.—. Jamstvo za številko Din 10.—, kateri se ob vrnitvi iste povrnejo. Ker se bo sestavil program s seznamom vseh sodelujočih dirkačev z že navedeno startno številko, se bodo vpoštevale samo prijave, prisnele najkasneje do dne 7. avgusta 1932 Prireditveni odbor si pridržuje pravico spremembe razpisa, kakor tudi prenos prireditve na poznejši čaa. Prijave je poslati na naslov: ŽSK Hermes Ljubljana VII. Naknadne prijave se sprejmejo le proti dvojni prijavnini. Razdelitev nagrad zmagovalcem se vrši po končanih dirkah na družabni prireditvi.	Odbor.
Kolesarsko društvo Zarja za Srez Radovljica na Jesenicah razpisuje: ob priliki mednarodne kolesarske dirice dne 31. t. m. tudi dirko za juniorje, t j. za one, ki niso dosegli v letu 1932 prvih, drugih in tretjih mest. Dirka se na 52 km. Start ob 7JO pred jeseniškim kolodvorom. Cilj: jeseniški kolodvor. Proga: Jesenice, Podkoren in nazaj. Prvi trije zmagovalci dobijo darila. Prijave so pismene ali usfae. Zaključek prijav pol ure pred pričetkom dirke. Prijavnina znaša Din 10. Vse ostalo kot v razpisu mednarodne kolesarske dirke. Ugodna zveza z izletniškim vlakom katerega se tekmovalci lahko posdužijo s polovično vožnjo.
Socani v Prekmurju
Društvo >Soča« ie nedavno ustanovilo novo podružnico v Dolnji Lendavi. Tam »o namreč tri velike kolonije Istranov in Vipavcev. V Prekmurju je tudi veliko naše narodne inteligence iz Julijske Krajine. Vsi ti eo se preišnjo nedeljo sešli v Petešovcih pri Dolnji Lendavi. Prisotnih je bilo tudi lepo število domačinov. »Soča« iz Ljubljane je poslala tudi svoje delegate: r. Sapljo. Sfiligoja in Bačida-
Dopoldne je na prostem bral st. maso dekan Dolnje Lendave g. Jerič, ki le imel tudi lep govor o ljubezni do domovine in naroda. Po mali se je izvajal pestri program pod vodstvom posestnika g. Grče. v imenu ljublianske »So?e< Je prisotne pozdravi! s. dr- Šaplja. Za njim je s. prof. Bačič govoril o zgodovini Prekmurja, o knezu Kocelju, o pr osvetljenem delovanju
arr. Cirila in Metoda ter primerjal trpljenje in preganjanje učencev sv. blagovestnikov s preganjanjem naših ljudi v Julijski Krajini. Geometer g. Pertot }e pozdravil prisotne v imenu podružnice v Murski Soboti. Predsednik dobrovoljcev g. Horvat ie rago^ tovil naseljencem podporo rn ljubezen domačinov v Prekmurju. Zatem se je vrstilo petje rodoljubnih pesmi, kar je izvajal mladi pevski zbor pod vodstvom g. M. LrabiCa. Gc učiteljica Mira Peternelova je naučila učence naseljencev lepih deklamacij, ki so jih otroci zelo dobro deklamirali. Med po-edinimi točkami prosrrama je igrala godba domačinov. Popoldne se je vršil ustanovni občni zbor podružnice >Soče<. V novi odbor bo izvoljeni: za predsednika g. J. Grča, posestnik; za podpredsednika šolski upravitelj g. Lud. Peternel; za tajnika sodni uradnik g. Ježek; za blagajnika šol siri upravitelj Skočir; za odbornike g. Cehovln, g. Pupis, g. Drekonja in g. Zgur.
Pri domači zabavi, ki se je nato razvila, so se med seboj spoznavali gostje i naseljenci. Veliko navdušenje je nastalo, ko Je pod večer prispel francoski konzul iz Zagreba. g. Warnier s svojim spremstvom. V srbohrvatskem jeziku je nagovoril ljudstvo, ki je govor prekinjalo z navdušenim vzkll-kanjem Jugoslaviji. Franciji, Nj. VeL kralra Aleksandru I., kraljevskemu domu m naii hrabri vojski. Naseljenci so bili zelo hvaležni pripravljalnemu odboru in društva >Soči« za lepo prireditev in so izrazili željo, da bi še večkrat prišli med nje.
Iz Hrastnika
h— Poročil se je v Celju g. Janez Blatnik, posestnik in gostilničar v Hrastniku z gospodično Reziko Liparjcvo iz Pifec. Bilo srečno!	^
h— Predavanje o dodelitvi poeojil prv redl kreditoa zadruga Jugrad iz Ljuibliane v petek 22. t m. ob 20. v Narodnem doma Predaval bo g. Mahnič.
h— Izletniški vlak na Sušak ee bo ustavljal tudi na naši postaji, de se bodo to-flektamti prijavili ob sobotah ali na' dan pred prazniki do 12. ure na tukajšnji postaji. To je dosegel naš dopisnik s 6vojo intervencijo pri železniški direkciji. Izletniški vlak bo odhajal ob sobotah proti So-šaku okrog 21., vračal pa se bo v ponedeljek okrog 2. ponoči 6kozi Hrastnik. Vožnje s tem vlakom so polovične.
h— Protituberkulozna liga bo poslala ▼ počitniško kolonijo na Rakitno, ki se pridne 1. avgusta, 12 otrok. Razveseljiv je napredek glede števila kolonistov, saj je liga lani poslala v kolonijo samo 5 otrok. Zasluga, da se je število kolonistov več ko podvojilo, gre našemu občinstvu, ki je » svojo radodarnostjo ob priliki nabiranja prispevkov za opremo kolonistov pokazalo, da želi podpirati stremljenje lige. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Radio
Izvleček iz programov
Torek 19. Julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti 13: čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Salonski kvintet.
—	19.30 Zabaven kotiček. — 20: Esperantr ska ura. _ 20.30: Prenos lz Zagreba. — 22.30: čas, poročila, plošče.
Sreda, 20- julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza, — 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt — 19.30: Literarna ura. — 20: Arije iz klasičnih oratorijev. — 20.45: Salonski kvintet — 22: Čas. poročila, salonski kvintet
BEOGRAD 12.06: Radio - orkester. _ 19: Orgle. — 20: Veseloigra. _ 20.45: Koncert tria. — 21.15: Lahka godba. — 21.55: Pesmi. — 22.45: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert orkestra- — 22.40: Prenos zvočnega filma. — °RAG A 19: Slovaške pesmi. _ 19.20: Zborovski koncert — 20: Lahka glasba. — 21.30: Klavirske skladbe. — BRNO 19: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Godalni trio. — 21: Klavirski koncert. _ 22.50: Godba za ples, — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 16.30: Prenos ladijskega koncerta iz Hamburga. — 19.80: Koncert FuČikove glasbe. — 21: Spominska proslava Voivode Reichstadtske-ga. _ 22.05: Lahka godba. _ BERLIN 20: Mešan plesni večer. — Zabaven program. _ KONIGSBERG 20: Program kakor ▼ Berlinu. — MCHLACKER 19: Basisti na ploščah. — 20.40: Virtuozna klavirska mu-zika. — 21: Sluhoigra. — BUDIMPEŠTA 18.45: Madžarske pesmi. — 19.45: Orkestralen in pevski koncert — 2130: Petje.
—	Lahka glasba. — RIM 1790: Instrumentalen in pevski koncert — 20.45: Simfoni-čen koncert.________
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
jUK
Cene nudim oglasom
Zenitve te dopisovanja: vsaka beseda Din 2*— ter enkratna prt-gtojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din L—* Po Din L— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Ram pa kam«, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, mŽivali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki» In »Zaslit-iek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— ta besedo, se zaračuna enkratne pristojbina Din 5.— za iifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po SO par za vsako besedo Enkratna pnstojbrna ee iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Dtn 3-—. NajmanfB znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
|rl oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—, Vse pristojbine za male oglasa fe plačati prt predaji naročila, oziroma jih fs v poslati v pismu obenem « naročilom.
Da ne bo zamude!
Če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek „Jutra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo takoj oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglašc valcu.

Kdor išče zaslužka, plača za vsak« besedo 5« par; za naalav ali šifro 3 Din. — Kdor a a d i zaslužek, p« za vsak« besed« 1 Din, za dajanje naslova ali »i Sšfr« pa 5 Din. (3)
Zastopnik - potnik
Vi s svojim avtom obiskuje dravsko, duioaviko in savsko banovino, ki bi ielel prevzeti še ra-zpeča-vo steklarskega kita. zmleto krede in Samotni cement, naj tak Oij obišče pisarno Ogenit M. Rozman. Ljublrjana, Gosposvetska C. St. 10/1.	28467-3
Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali aa šifro 5 Din. Dijaki, ki fečejo in .štrukelj«, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
Maturantka
mštruikcije. — Po-middlbe na oglasni o-ddel«k »Jutra« pod ~ »Iraštrukcije«.
28805-4
Za slovenščino ali srbohrvaščino
jnstnifeterico. Prednost imajo srednješolke. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Honorar«.
28831-4
Vajenko ali vajenca
aprajtme takoj foto-atelje lianoini, Kožna doloma.
28839-v
Kavarn, vajenca
Bpreijrcnr Velika kavarna v M a nibo.ru.	23851-v
a>TiTinm
Natakarja
mlajefga, perfektnega j«-lonošo sprejme hotel »Bel-levu>e« v Ljiutbljani.
288064
Služkinjo
pridm« im pošteno, ki zna kuhati iin opravlja«« vsa hišna dela. sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: Vera Vorrk, Bled. 28808-1
Mizar, pomočnika
z vso oskrbo v hiši sprejme Frarnc Švajger, mizar, Stane-žice, pošta St. Vid nad LjmbJjeuno. 28815-1
Prim violinista
(priima-vista) iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28794-1
Napravo regulacijskega načrta
po predpiisiih gradbenega zakona im tozadevnih pravilnikov. rafflpiisnde velika oibčnoa Murska Sobota. — Pismene ponudbe j« poslati v zaprti kuverti do 15. avguste 1032 na županstvo z navedbo plačilnih pogojev.	28803*1
Mlinarja
zmožmesa samostojno voditi kimečki mlin, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 28831-1
Gramofon, plošče 100—200 tisoč Din
od Din 16.— prodaja »Slager«, Aleksandrova 4. prebod »Viktoria« palače.
254-6
Kožni svrabež
preide i uporabo »Neoder-ma«. Razpošilja drogerija Nada, Subotica.	26-4
Čevlji na obroke
»Tempo«, Mariibor, Slovenska 18.	144
Trgovsko opravo
kompletno, skoraj novo, za trgovino t mešanim blagom, takoj po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglaanj oddelek »Jutra«.
2S757-6
Sobarico
s kaivoijo sprejme v eenoletno zaposlen je Penisi«® »Merkur«, Dubrovnik 2.
28824-1
Vsaka beseda 50 par; za da jen je naslova ali za šifro pa 3 Din. (2)
I Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naoiovs ali xa šifro pa S Din. (1)
Prodajalko
popolnoma samostojno moč, za vodstvo filijat-ks v Zagrebu Išče ljubljanski tovarna. Znanje hrvatskega in nemškega jezika pogoj. Ue-ilektlra se le na prvovrstne moči, brezpogojno zanesljive, po možnosti s kavcijo. Ponudbe na »Društvo indu-etrljcev ln veletrgovcev, Ljubljana, Trgovski dom 28711-1
Mlade gospodične
pri,prav-ne za ples, sprejmem taikoj za povečamje mojega baleta. Javiti »e je dnevno med 10. in 12. »li 3. im 7. uro na naslov: A n d r e s, hotel »Tivoli« soja št. 31.	28402-1
Mesar, pomočnika in prekajevalca
dobro izurjenega, z vso oskrbo v hiši in ptač-o po do govoru s p t e j m e Ivan Plainim^. Novj Marof pri Varaiždimu.	28797-1
Natakarica
po možmosti s 5000 Dim kaivcije. dobi taikoj stalno službo na Gorenjskem. Ponudbe na oglas. oddelek »Jut.ra« pod šifro »Resna« 28818-1
Trgov, podočnik
mešamo stnike, saimostoj-na moč. želi službo kjerkoli. Gre tudi za sklla-diš&niika. Kavcija 25.000 Dim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28374-2
Mladenič
pnftem in krepak, prosi dmhrosrfmo osebo kakršnokoli zaposlenje. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 28809-2
Brivski pomočnik
dober delavec, išče mesto Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod »Brovec«.
28830-2
Kamniškega apna
več vagonov prvovrstnega zamor« po prav ugod.nl ceni takoj dobaviti Franc Prodnik. Kregarjevo. pošta Kamnik. — Zahtevajte oonudbei	28522-6
Otroški voziček
na vzroetiih, modem, malo
raibljen, ugodno proda Stiime Trnovo, Staretova uJAca 1».	266116-6
Preproge
ffime »Angora«, nove po ugodna ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	28620-6
Voz na peresih
i 9 sedežii, priipravem za mainjša gasilna društva, dobro ohram.jem po nizki ceni po dogovoru naprodaj. Pojasnila daje Gasilno diruštvo v Trzimn.
28792-6
Kompletna postelja
omara, nofina oimairica, stoli im miza, radi pomanjkanj prostora naprodaj na Sv. Petra cesti št. 51/1 28829-6
Otroški voziček
do'bro ohrainjem poceni na-prodnj v Jenkovi ulici 6. pritličje.	28827-6
Hlapec
vesten, pošten, trezen iin
zdraiv, popoilm-oima vajen vseh kmečkih del. išče stalmo službo. Naslcuv pove oglasni oddelek »Jutra«.
28823-2
[H*
Ogilaai trg. značaja p« 1 Din beseda; za dajanje naslova &U n šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega značaja vaa ka beaeda 50 par; n dajanj« naslova aii sa šifro pa 3 Din. (6)
Več rabljenih koles
motorno kolo. aivto im več rao.Hičmega orodja proda P. Škafar, panna vulkani-zaeija guimija, Ljubi jama, Rimiska cesta 11. 28471-6
Stara pocink. žica
od žiičm-e naprave pri hmeljni. prnprarvma 2» ograje, 5 im 7 mm debela, poceni naprodaj. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 28825-6
Edgar Rice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle


300.
Obrnil se je k Jani ln odgovoril. »Brzojavka pravi, da se moram vrniti v Afriko^ Slišal je, kako je pridušeno zaihte-la... »Vsi smo vam dolžniki za svoje življenje,* je ponižno rekel Clayton. »A kako boste mogli živeti v tisti strašni džungli?« >Rodil sem se v njej,« je mirno odvrnil Tarzan. j.Moja mati je bila opica... Kdo je bi) moj oče, še danes ne vem!«
Tridelne modroce
dobro ohranjemo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutna«. 28842-6
Avto9 moto
gotovim« posodim takoj na hišo ali posestvo na prvo me.sto, pod pogoji, kokor denarni zaivodi. Pomu.dibe na oglasna oddelek Jutra pod šifro »Deuar«.
28838-li6
.iKa httseda 1 Din; ia dajanj« naslova ali M Šifro pa 5 Din. f35)
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — iuveiir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
Pohištvo
Vsaka beseda ) Din; za dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (12)
Spalnico
za 500 Dim im nekaj drugih kosov poihištiva poceni proda'm na &v. Petra ne-jiipu št. 17.	26849-12
Posest
Vaaka beseda 1 Din: n dijsavj* aMhm aa za lifra pa 6 Dto. (80)
Gostilno in mlin
a posestvom, na prometnem kraju poleg glavne ceste oddam takoj v najem. Predmost imajo zmožni kavcije. — Informacij« daje Jože pibermik, Velenje.	28457-20
Hišo
z gospodar =fld»n poslopjem, pripnajvmo za gostlilmo, trgovino ali mainjj&o industrijo, v najlbolijšeim stanju proda Zaje, Vič, Dolgi moisit.	20484-20
2 enonadstropni vili
lept, novozgrajeni. t 1« pim ograjenim vrtom in z gospodar. poslopjem naprodaj. V vili dobro vpeljana trgovina i mešanim blagom. 10 minut od cestne železnice. Plača se lahko s hrn.nilmi.mj knjižicami — le nekaj v gotovimi. Naslov pove Olga Martin šek. Ljubljana. Streliška ulica št. 10.	28364-20
Hišo v Višnji gori
z opeko krito im z nekoliko vrta
in majhno posestvo
na Peščenjeku. olustoj-eče iiz hiše im skednja, s slamo krito, 2 njiv. košenime im nekoliko gozda, poleg državne ceste. 10 minut oddaljeno od Višnje gore prodnm. — Pojasnila dni« Matija Perušek star., Viš-nia gora št. 75. Dolenjsko 28795-20
Vilo z vrtom
za lfOO Din mesečno oddam takoj. — Informacij« daje »Slager«, Aleksandrova cesta šteiv. 4, prebod.
2Č817-20
Hišo ali vilo
v c-en-i do 300.0"0 Pim kupim takoj. — Ponudbe na podriranieo »Jutra« v Celju pod »Amerikamec«.
28936-20
	02	m
VsuO.* <*»*	t	Din:
■e dajanje	naalOTa	dl
» lih* pa	6 Din.	P»)
Del poslov, lokala
na Mestnem trgu št. 17 odda taikoj tvnika H. Kenda v Ljubljani.
28813-19
Trgovski lokal
taikoj oddaim. — pojasnila
daje Expo.situ.ra >Fe.n.iks« dm.poldne, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 28.
38852-19
Stanovanje
Vsaka beseda 1 DVo: sa dajanj« uaatore al sa iifro pa 8 Din. (31}
Parcelo 1400 m
prodam blizu Martinove cest-e. Poizve se: Tl'r«ka 31, pri bišaiku. 38613-20
Zidano hišo
z velikim vrtom im gospodarskim poslopjem poceni oroda radi preselitve Do-niilk Rupert. Ptujska c. 134 Tezno, Maribor. 28854-20
Pridelki
Vsaka beseda 1 Di:i. i za dajanj« naslova ali | za šifro pa 5 Din. C33", j
Pristen malinovec
najboljši dobite	pri proizvajalcu Lovto	Sebenik, Ljubljana VII,	Knezov« ulica št. 28.	270-33
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslov« ali za 4iifj» pa 5 Din. (151
Komfortno
stanovanje
v sredfimi mesta oddamo 8 1. avgustom po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28803-31
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo im pnitiklimaimi oddam za arvigrnst na Mirju — Riiharjieva uilica štev. 2 (za obrtno šolo). 28850-21
Dvosob. stanovanje
z vsemii pritklimami oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28848-31
Ml.Evvtm
Opremljeno sobo
oddam takoj boljši iin solidna gospodični na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 28807-23
Sostanovalko
v čisto sobo sprejmem. — I&totam naprodaj železen
štedilnik
Sv. Petra nasip štev. 53. pritličje.	28780-23
Vicka beaed* M n fifa« > Mk
Jagnedovih plohov
Ia »ahiih knipčm par vagonov. Ponmdibe s ceno fram-k.o vagom na Tovarno furnirja, Podrečj«, pošte D«b prri Domžalah. 38788-15
Vaaka beseda l Din; Za dajanj« aostovm dti za šifre pa fi Dia. (10)
Motorno koio
novejši model kupim. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.	28819-10
Kupim
Oglasi trg. enačaja po 1 Din beseda.; z« dajanj« naslova aii n šifre 6 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par: ta dajanj« naslova ali ta Šifro pa 3 Din. (7)
Električno svetiljko
za no&no omarico, ervent. tudi dve kupim. Ponudbe z oipisom iin narvedbo cene na oglasni oddelek »Juitra« pod »Električna svetiiljka« 28816-7
Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova za iifro pa S Dia. (16)
Pozor!
Prodam hranilne knjižice Prve Hrvatske štedionice 35 % pod aorniinal.no vrednostjo, ker rabim nujmo gotovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital«.	38194-16
Novo vlogo
90.000 Din
Prve Hrvatske štedionice v Zagrebu, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Jvlij-aivgmsit«.
28800-1«
Družabnika
g eca 800.000 Dim kapitala v gotovimi ali hran. km ji-žlicah, išče v svmbo povečanja obrata rentabilna lin dobro znam a tovarna. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Varno« 28776-16
Družabnico
iSčem za "foupno vodstivo foto-a.telje'a v bamiovimskem mestu. Trgovsko naobra-ž en a gospodična z nekaj gotovim« ni rakijmčena. — Cenjen« ponudb" s sliko na o>gln«tii oddelek Jutra pod značko »Zeflim foto-gnafiraitli«.	28804-16
Dn^abnika
s 16.000 Din iSče hotelir-ka. StairejSi krnajo prednost. Mirno živiijeimje. — Dopise na naslov: Zanoš-kar, poštno ležeč« Dubrovnik 1, Dalimacija. 28fe6-16
Opremljeno večjo sobo s kuhinjo
blizu glavnega kolodvora oddam stranki brei otrok. Naslov v ogiasineim oddelku »Jutra«.	28833-33
2 prazni sobi
sepanirami s stopnjiišča — pripra.vm za ps«.mo aH stanovanje, v centru mesta oddam s 1. avgustom solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
28832-38
2 prazni sobi
velfflti, parketfiiraind — ta shrambo, s posebnima vhodom oddam s 1. aivgustom na Mestnem trgu št. 5/II. Zelo uigodno tudi za pisarne ali mimo obrt. Po-'asnila daje i&totam J. K uril'j.	38843-23
Onreml »eno sobo
t električno razsvetljavo im bm.no ali brez takoj oddam v Gosposka ul. 10/1 28846-33
2 solnčni sobi
prostorni, odda.m v Linhartovi ulici štev. 28.
28845-23
Stanovanja
Dekle
ki j« vzela v kopališču
»Ilirija« iiz omaric« št. 306 zlato verižic« z obeskom (angeljček), »e poziva, da jo takoj vro« pri blagajni, drugače bo proti njej uvedena preiskava. 28847-28
Dopisi
Vsaka beseda t Dia: sa dajanj« Malera sfl
fcfr* pa 6 Dia. (84)
Vem
Pred »Evropo« ob pol 9. prosim sigurno. — Drugače ________28789-24
C. T. D.
Dvig™ pismo pri podružnici »Jutra« v Mariboru.
28828-34
B.
»V rdeče-piik časti obleki« mi pomot« — sporočite sestanek pod gornjo šifro!
28840-34
Glasbila
Vsaka beseda 1 Dim: za dajanj« oasJora aH t« iifro pa S Dia. (S6)
Pozor, pevska društva in šole!
Tvrdka Ivan Kacin, Ljubljana, Tabor 6
izdeluje harmonij« od 2000 Din naprej »n prvovrstn« planine od 10.000 Dim naprej. Uglašuje im popravlja najceneje. Zahtevajte cenik!	38771-36
Opremljeno sobo
čisto, mimo in svetlo, s posebnim vhodom iin elektriko oddam s 1. avgustom bol j?emu stailinemiu gospodu, 500 korakov od kavarn« »Zvezda«. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
28763-33
Prazne sobe
primerne za pisarno aM slič.no, takoj oddam nasproti pošt«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
28695-28
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam
takoj aii 8 1. avgustom v Selemburgovi ulioi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28790-23
Vsaka beseda 60 par-, ■a dajanj* ns.ls.a aM
ta *b* » Dia. (St«)
Kuhinjo in jbo
iščem • 1. avgustom. Ponudbe i navedb« oeme na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 10.000«.
28382-31/a
Stanovanje
i ono večjio sobo, luSniinjio
in kahim-t-toni, snažno ter zračno, v šeoitpetenskem ali poj jamskem okraju, z novembrom ali prejie išče solidna in mirna stoanka treh odiraslih oselb z enim otročičkom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »18 let v emi hiši«.
288M-21/a
Lep naj bo Vaš dom!
Vsaka beaeda 68 par; *a dajanj« mlw» <M
m iifi* S Din. (23-a)
Prazno, čisto sobo
iščo s 1. avgustom upokojenec, ki ima svoj« pohištvo. Ponaidibe na oglo3. oddelek »Juitra« pod šifro »Miren gospod«. 2879(1-23/a
Opremljeno sobo
g souporabo kuhinj« iščem ia dobo 5 mesecem v bližini lijnibl jamske mestne plinarne. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Meblinana soba«.
28836-28/a

Posestvo
biran letovišča, kjer Je vedno dosti tujcev, oddam v najem s 1. avgustom dob ni kuharici, ki ima lahko tudi točilnico, kjer j« že poprej bila. — Obrtna osebna prartiea na hi Si. Pommdfbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožna«. 287D0-38
Letovišče
s InopaliiSčem. MiT/n Ljmfc-Ijame! Več opremljenih soh še n« ra®pola,go. Naslov v og'.a.snem oddelku »Jutra< 28837-38
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova aH t* Šifro pa 3 Din. (28)
Torbica
z daroskim klobukom ta 2 zastavnimi listkoma je bila najdiena. Lastnik naj se obrn« na nasloiv: Josip Prešeren, Celovška c. K.
288*1-28
Gramofon
skoraj noiv, 8 30 lopimi ploščama poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	385S44-36
Živali
Vsaka beseda aa dajanje ta lifr* pa t Ma. (27)
Din;
aM
Grlica je odletela
Kdor jo vjam« in prinese na Komgiresmi trg 7. pritličij e, dvorišče, dobi 50 Din nagrad«. 38810-27
Volčjo psico
čšstiokrvmio, 2 leti staro, dtesirano, prodam radi se-liitjve. Naislov v oplasmem oddelku »Juitma*. 28822-2(7
Stroji
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aK
za Kfro pa S Dim. (291
2 pletilna stroja
8/60 »Dubilt« z Boimitmust«-3fia.Taitiom 10/3B prodam. — Naslov poiv« ogl. oddelek »Juitra«.	28820-29
Informacije
Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« nabora ali
sa šifro pa 5 Din. (31)
Preteklost, sedanjost in prihodnjost
Vam pove hiiroanaint-grafo-log Tiimofej-ev — hotel »Llcvd«, Siv. PeAia eesta. 7 28834-31
Preselitev pisarne
in Komeotikega ulice St. 26 v Linhartovo uPioo št. 9, tel. 2086, najmamja ter »e nadalj« priporofa Sta-vbrno
pedjertj« J. Fenemc._
98855-81
A.iHopromet
Autotaxi Din 3 km
šti.risodežen — Lenarčič, Kramj. Tei. 28. 28578-ip
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova
za šifro pa 5 Din. (37)
Trajno
kodranje
z najmodernejšim aparatom na samo-hlajenje. »Damski salon« v prehodu pala-6e »Viktorije«, Aleksandrova cesta št. 4.
9206
Pri stalnem zaga-
tenju, trdi stolici
al dio-bro jemati ona zdravila io čaje, ki naglo čistijo, ker to ustvarja potem navada, da potem r.udt uajmoč oejša sredstva ne učinkujejo.
ALPII1AC-CAJ
6isc miio, ne ustvarja navade in preprečava oastop zapeke. Ose-pam, ki so »e navadile, da jemljejo m o č o a sredstva za čiščenje, pomaga, da se jih od vadijo. — Dobiva ee v vseh lekarnah in dro-gerijah. — Originalni zavojčki 10 m 20 Din. Depot: Trifolium droge rija. Beograd (Slavija)
Malinovec
pristen in naraven, s čistim sladkorjem
vkuhan. s« dob: na malo in veliko v lekarni dr. G. Picooli, Ljubljaua. Dunajska cesta 6.	226
Drva
Trgovina 8 kurivom
IV. SCHUMI
Dolenjska e. Tel. 295(1
Premog
MARELICE
(ze rdeli ja)
1)1X1 K. PARADIŽNIKE, PAPRIKO i. t. d-
dobavlja na drobno in Da debelo 9280
STEVAN KIS, eksporter, Subotica-
^ t-Jo&tor v
brusse/stie filotehnlčne aha dem/je. jlttearsk, umetnik
Sdšdmi C
Ima odlikovanja s nvfati nihrazstav t d en izmed tuiti T d°'a/° smer vsemu sobosi karstvu. to /e Se&estu^n.
■Zah teva/te tudi L>, da Ubm Vaš sobos/ifrar brezpogojno* flohaže Sctvstyčn -ooe vzorvt za soboshkarstva
Zastormiti teh vzorcev M1' \ .Oohh-Bfo^rad Obilicev Vena c 9
UdoCf mCinat
družba z o. z.
Dunajska cesta 47
Soboslikarska ln pleskarska dela izvršujem solidno po najmodernejših vzorcih. Cena konkurenčne. — Večletna garancija. 7551
Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249/1
mm
drž. razr. loterije boste težko dose-glL Dobite jo v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.

Daje zobem sijajno belino!
Potekvftta ta SaAo^ti poaicgek Koijooe ■ enbe ttvtkie* *a »ofce sazns tri dni. Poglejte tedaj svoja »ob«, emi eo postali aa tri nijana« bolj beli. KoJvno« se pretvori t antiseptična tn pokipeJe peno, k* prodre de najmanjših raipokJi» Odpravi ostaiik« hran« pri rrcčenjm in sničnje r netih opasn« mikrobe, ki ee -rarok gnilobe »b. Vaemits 1 cm te kreme na suhi ščetka zjutraj in ev-ečer. Vaši zobje poetanej« r treh dneh za tri nijanae bolj beli
AsttMptaBna K R K H A KA ZOBE
KOLYNOS
Brez posebnega obvestila
I-
Občima Ljnibljana Mestma pogrebni zavod
Pazi! Navadna hišna muha ogroža Tvojo družino z boleznijo in smrtjo! Njeno gnusno telo prenaša milijone smrtonosnih mikrobov. Ona Ti prinaša v hišo otroško grižo, skrlatinko, davico in mnoge druge nevarne bolezni.
Škropi Flit in ugonabljaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka na rumeni konvi z črnim robom.
Ako ni v takšni plombirani konvi, ni Flit
Izgubili smo svoje najdražje na svetu: zapustila nas je po kratki bolezni v nedeljo, 17. t. m. za vedno naša prisrčno ljubljena zlata mamica, babica in tašča, gospa
Marija Seljak roj. Petan
zasebnica
Usojena je bila naši predobri mamici pač častitljiva starost 82 let, ki jo je dosegla v neprestanem delu in neusahljivi, brezprimerni skrbi za svojce, vendar nam jo je kruta usoda le prekmalu iztrgala iz naše sredine! Pogrešali jo bomo težko!
Pogreb nepozabne bo v torek, dne 19. t. m. ob 5. uri iz hiše žalosti, Gradišče štev. 10.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 21. julija ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
KAREL, sin — MINKA, BERTA, F A NI in LOJZKA, hčere, ter
ostalo sorodstvo.	9307
Urejuje Davorin Ravijea, Izdaja 2a konzorcij >Jutra* Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseraini del Je odgovoren Alojz Novak. Vat « Ljubljani.