Leto III., štev. f! kostnim psmllraM« V Lfubljanf, petek dne f3. januarja 1922 Posamezna štev. 50 • 2 K Izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoltino . . 240 K mesečno....... 2C , n inozemstvo .. 60>j , Oglasi za vsak mm višine Stolpca (56 mm) . V K mali oglasi do 30 mm stolpca (5S mm) . . . ^ m ■ .i '.--v-'. gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva cesti št 16.* Telefon tL 7k Upravništvo: ' r"«seraova ulica : t. u4. Telefon it St> iiačun ux. post fceL uradi »tev. 1L84/. Ljubljana, 12. januarja. V poznih večernih urah se je bliskoma raznesla po svetu vest, da je de-misijoniral francoski ministrski predsednik Aristide Briand, ki je bil toliko časa izrazit nosilec francoska politike, politike proti Nemčiji. Vsa povojna politika Francije se je sukala okrog enega samega cilja: uničiti Nemčijo ali vsaj onemogočiti njeno zopatno ojačenje. Šovinistična Francija je lani, ko je dne 12. januarja padel zmerni Levgue-sov kabinet, :zvo!i!a za ministrskega predsednika moža jeklene fiziognomije, ki bi bil dovolj silen in neizprosen, da bi uresničil politični ideal svoie domovine, izvolili so Brianda. In Briand je šel na delo. Štiri dni potem, ko je sestavil svoj kabinet, je že sklical konferenco ar.tantinih pre-mierjev, ki je imela razpravljati o nemških reparacijah, teden dni pozneje je dosegel, da se je podpisal za Nemčijo u»odni pariški sporazum, dne 8. marca je uveljavil za Nemčijo re-presalije, potem povzročil sestanek v Hvtheu, demaršo v Avstriji proti spojitvi. Sledili sta londonska konferenca z ultimatom Nemčiji in kmalu nato seja vrhovnega sveta v Londonu vse samo proti Nemčiji in Rusiji. Briand je bil vzrok, da se je izjalovila washmgtonska razorožitvena konferenca, Briand ni dopustil, da bi Francija odložila orožje, ker ga je rabila zoper Nemčijo. Briand je bil Ijubljo nec in oboževanec francoskega naroda. ker se je najbolj trdovratno boril m njegove ideale. In potem — Cannes. _ Prva se je otresla šovinizma in nacionalnega sovraštva Anglija. Uvidela je, da pomeni gospodarska snrt Evrope njeno lastno smrt in da pomeni smrt Nemčije in Rusije smrt Evrope. Zaželela si je resničnega sporazuma z vsemi narodi, ki bi' motrli le v skupnem, prijateljskem sodelovanju rešiti na smrt bolno Evropo. Bolezen Evropa je streznila vse narode. le Francija je ostala neizprosna. ^ In zastopniki držav go romali" v Cannes. Cannes je bil enostavno bojišče, na katerem se je morala izve-jevati prej ali slej veljava enemu, izmed obeh stališč: ali stališče vse Veličasten sprejem kralja Aleksandra v Beogradu NAVDUŠENO POZDRAVLJANJE NA CELEM POTU. — MANIFESTACIJE V BEOGRADU. Boergad, 12. januarja. (Izv.) V pričakovanju prihoda kralia Aleksandra I. iz Romunije, ima mesto danes izredno praznično lice. Raz vsa poslopja vihrajo državne in romunske zastave. Ob 12. uri je bilo ustavljeno vse poslovanje. Zaprte so bile vse trgovine in vsi uradi. Iz vseh strani so drvele vse dopoldne v mesto ogromne množice ljudstva, da pozdravijo svojega narodnega vladarja. Pred hotelom »Moskvo* je postavljen velik slavolok, okičen ves z zelenjem in zastavami. Že par ur nred prihodom dvornega vlaka so mase naroda v prazničnih oblekah napolnile vse ulice od dvora do kolodvora. Triumfalna pot do Beograda. Vladar je bil na vseh postajah, kjer se je ustavil dvorni vlak, sprejet z nepopisnim navdušenjem. Pri prihodu iz Romunije na jugoslovanska tla se je ustavil vlak najprej v Subotici, ob 13-40 pa v Novem Sadn. Tu je kralj stopil iz voza in sprejel raport generala Miliča, nakar ga je pozdravil mestni župan s prisrčnimi besedami. Kralj je segsl z izredno Ijubezniivost jo vsem zastopnikom vo laških in ci vilnih oblasti v roke. Ob 14. uri je vlak krenil proti Beogradu in se na potu v svrho izrr"">:!ive ustavil v Zemunu. Kralj je porabil trenutke, ki so mu bili na razpolago, da js stopil v dvorno čakalnico, burno aklamiran od naroda in zastopnikov oblasti. Imenom mesta je pozdravil vladarja župan Nikolič. Na vso j progi od romunske g-anice do Beocrrada so bila vsa mesta in vasi, skozi katera se je vozi! dvorni vlak, okrašena z zastavami in odeta z zelenjem, ob progah pa je pozdravljal Srečnega svojega vladarja narod v narodnih nošah. Pred prihodom v prestolico. Beograd sam je z veliko nestrpnostjo pričakoval prihod dvornega vlaka. Pred postajo so bili zbrani aktivni in zunaj irezno misleče Evrope, katero stališče Irozcrvm oflclr3i v uniformah, je zastopala Anglija ali pa stališče IP08^ čeu beograjske posadke vseh intransingentne Francije formacij v novih oblekah. Med njimi 47*^1 sft preudar- tfžS1®® > J a?/,eškl , comn?°" ne akademije. Pred čakalnico je stala rt'" ! Je T ^stna straža 2. pešpolka. pred njo , riTnr ng J0 21 pa vojni minister general Miloš Vašič, šef izolacija, zakaj tudi Italija se je na- ^ PeUlr PeSič, Jene- ^^t^r!^Milutlnovič, Milosavljevič, Zeče- vic, Mihajlovic, Milojevic, Srečkovic m •irugega, kakor da je pristal na znižanje reparacij, aliter revizijo ver-ailleske pogodbe,, katere uveljavlje-nje je bilo glavni cilj francoske povojne politike, Briand je pristal na povabilo sovjetski Rusiji, aliter na revizijo resolucije pariške seje vrhovnega »veta z dne 6. januarja, Briand je dal z eno samo gesto v Cannesu francoski politiki j>°vsem nasprotno smer. kar se absolutno ni zlagalo z mišljenjem šovinistov Poineareja. Doumer-•a in Clemenceaua. ki se je bil pred par dnevi, nekak mantis kakon, nenadoma zopet j)ojavil na obzorju in napovedal Briandu boj. — Briand je sklenil račun brez Francije in zato je moral brezpogojno pasti. In padel je poprej, kak t -i je Evropa mogla misliti. BUKAREŠKI LISTI O ZAROKI. general v pok. Rašič, admiral Wicker-hauser, polkovniki, načelniki oddel kov vojnega ministrstva, vrhovni komandant žandarmerije Uzun - Mirko-vič, polkovnik Daskalovič in polkovnik Mihajlo Nikolajevič, upravnik vojne akademije. Poleg generalitete je stal predsodnik skupščine dr. Ribar s poslanci, ministrski predsodnik Pašič s člani vlado, diplomatski zbor, med njim romunski poslanik Emandi, vrhovni cerkveni dostojanstveniki vseh veroizpovedi, med njimi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, vojni vika dr. Rožič, beograjski katoliški župnik Wagner, beograjski muftija. nadrabin Alkalay, protestantski pastor doktor Schneider, vojni prota Pavlovič in načelnik ministrstva za vere Angjelko-vič. Na obeh straneh zastopniki številnih kulturnih, gospodarskih in stanovskih organizacij, med njimi predsednik Udruženja jugoslovanskih novinarjev. Dušan Nikolajevič. Bukarešta, 12. januarja. Avaresciv list »Lupta* sodi, da Ima zaroka kralja Aleksandra s princezinjo Marijo očividnei c . _ „ . nolltičen značai. Dogodek v Sinaji pome- ^Prejem V Beogradu, ni a za rumunsko državo čin, ki bo olačil1 0b 15'j0 Je Pepela na beograjski narodno politiko nove Rumuniie. j kolodvor lokomotiva - izvidnica z enim »Universul* piše na uvodnem mesta olV^0r'cf- V » trenotku je nazna-zaroki kralia Aleksandra s princezinio nll» 31 mogočnih , topovskih strelov Marijo in Izraža radost, da postane ru- P''hod dvornega vlaka Med narodom munska kneginja Marija Jugoslovanska i ko f^ora je nastalo silno vrve- kralilca Zaroka i.iroslovanskeea kralia Ljudstvo je liotelo prodreti VOja-Kratjica. olroka jugoslovansKega Kral a škj k(J j • g u oelušujoči s princezinjo Mariio napolnjuje rumunski ^ivio1 kile " Mr.0d,Z "d,ostio- Ta dragoccna zveza j'" ^ je [vmU dvorni med dvema dvoroma bo imela za posle-- ^ ^ i^&vor. Med splo- ^ tsk vodilno Ulogo v jugovzhodni Ev- ^ naS^i^oH pSse" ropi v interes« cmhzaclie in miru. )y,ogT^ke občin'e 'MitroViču, ki AVSTRIJSKO ZASTOPSTVO PRI MO-1 Je nagovori] vladarja z besedami LIERJEVI PROSLAVI. minje!» Kralj se je ginjen zahvalil za ljubke darilce. Iz čakalnice je odšel kralj v avtomobil in se z ministrskim predsednikom Pašičem odpeljal proti Voznesen-ski cerkvi burno j »ozdravljen od vojaštva, ki mu je izkazalo čast in od ljudskih množic, ki so njegov voz na vsem potu posipale s cvetjcm. Pred vhodom v cerkev je kralja pričakoval patrijarh Dimitrije, ki mu je čestital imenom pravoslavne cerkve. Kralj je f>oljiibil križ in patrijarhovo roko. Slodila je svečana služI« božja, po kateri se je odpeljal kralj s princem Pavlom z avtomobilom na dvor spremljan od neprestanih ovacij naroda. Na dvoru se mu je najprej javil dežurni oficir, nakar je odšel kralj v svoje sobane. Medtem pa se je že zgrnil preJ dvorom narod, ki je s svojimi vzkliki privabil vladarja k oknu Kralj se je za spontano manifestacijo prisrčno zahvaljeval. Večerna bakljada. Ob 18. uri je krenila od taborne cerkve slavnostna bakljada z gardno muziko in kraljevimi gardisti. V po-vorki je bil tudi en pešadijski polk. invalidi z jugoslovonsko zastavo in člani beograjske občine in na desetti-soče občinstva. Povorka se je v polkrogu postavila pred dvorom. Kralj se je takoj pojavil na oknu, nakar ga je predsednik beograjske občine. Do-bar Mitrovič, pozdravil z besedami: »Vaše Veličanstvo! Beograd je znal vedno iznžati svojo vdanost napram dragemu svojemu viteškemu vladarju. Zbral se je tudi sedaj, da izkaže v tem slovesnem trenotku, ko se je Vaše Veličanstvo zaročilo z romunsko kneginjo Marijo, svoje veselje. Živel j kralj Aleksander! Živela kneginja M a-1 rija!» Godba je ▼ tem momentu in ton ir al a državno himno, iz tisočerih grl naroda pa so zaorili vladarju Živiol - klici v pozdrav. Kralj se je zahvalil za ova-cije z besedami: »Mili Beograjčani! Srečen sem, ko vidim, kako topla čustva prevevajo mojo prestolico. Moje veselje je tem večje, ker ga delim : vsem mojim narodom. Prepričan sera da mi bo moja zaročenka ne samo dobra soproga v življenju, ampak tudi kraljica, ki bo pripravljena, da deli z menoj vse dobro in zlo. Mo.ia zaročenka bo srečna, ko izve. g kakimi simpatijami sta mo sprejela Beograd in domovina. Pozdravljeni mili Beograjčani! Živeli!* Godba je zopet intonirala državno himno. Kralj se je nato oddaljil, narod j>a se je začel razhajati šele, ko je videl, da so okna že zagrnjena. Demisija francoske vlade BRIAND PADEL ZARADI POPLSTLJIVOSTš PROTI NEMČIJI IN RUSIJI. Pariz, 1?. januarja. (Izv.) Po da- zaman poskušali braniti Briandovo r^- našnli popoldanski seji parlamenta ]e stopanje ta. sejah vrhovnega sveta odšel ministrski predsednik v e!y- Cannesu. Odsek je sprejel resolucijo, seelsko palačo, kjer Je podal pred-(katen ^^ v8ako sednflra republike, Millerandu, ostav-:^ Mm.8ke.v0£? .od^odB E® 1C . t ; . r, . . „ .„,„ . ko favoriziran« Bel^ie ter zahteva ko ko svoje vlade. PredsednikMlIIerand d j f^oske udeležbe na gospo Jo ostavko sprejel ln ponudil sestavo j dar!ki konferenc5 T Genui brezpogojno nove vlade Poincareiu, ki je mandat za sestavo sprejel. Pariz, 12. januarja. (Izv.) Sinoči se je zbral v večernih urah pod predsedstvom predsednika republike Milleranda ministrski svet. M je ponovil, dasi ▼ malo milejši obliki, svoje stališče od torka, ds ne odobrava Briandove popustljivosti v Cannesu. Briandu so sporočili to izjavo brzojavno. Vendar pa brzojavka Brianda ni dobila več v Cannesu. ker ie med tem že odpotoval v Pariz. Briand je dospel r Pariz danes zjutraj in se je takoj podal v Elivsee, kjer je ostal dve uri v razgovoru s predsednikom republ.ke. Nekateri listi so objavili njegov po vrat sk s posebnimi izdar jami Medtem se je sestal k seji zunanj odsek senata, da razpravlja o dogodkih v Cannesu. Po burni debati, v kateri so Briandovi pristaši in zmernejši zagotor- priznanje pravic, ki so zagotovljen Franciji po mirovnih pogodbah kake tudi priznanje ruskih predvojnih dolgo" FrancijL 2e po tej resoluciji je bilo jasno, d i. mora Briand demisionirati Popoldne p.: se je sestala še poslanska zbornic«. H čeprav le z neznatno večino, t-u-r obsodila politiko ministrskega predsedni ka Brianda. Seja je bila burna, in skrsj no napeta. Briand se je zaman trudil opravičiti svoje stališče- Še pred zaključkom seje je zato zapustil zbornico. odpeljal z avtomobilom v Elvsee in rofiil predsedniku republike Miller--^' svojo in svoje vlade demisijo. Ob 8. uri zvečer je bil nato poklican k Millerandu bivši predsednik republik Poincare, kateremu je Killerand poveri' sestavo novega kabineta- Poincare iss." kabinetno listo baje že sestavljeno. On sam bo prevzel poleg predsedst-v? vv niki pametne politike napram Nemčii, nanje ministrstvo in finance Ogromno podraženfe železnic v Avsirifi Duaaj, 12. januarja. (Izv.) Vlada njo višino, za tovorni^ promet pa to namerava povišati s 1. febnirjem vn> " 1 ' n i a vič vozne tarife na železnicah za osebni in blagovni promet, in sicer tarifo za osebni promet na štirikratno seda- j in polkratno višino Od tejra poviška si obeta finančni minister dobodke. okoli 100 milijard kron. Sijafen shod ]DS v Maribort j Maribor 12. januarja. (Izv.) Nocoj se i težkočah državne konsolidacile in o vzro-ie vršil v mali dvorani Narodnega doma | klh različnih kriz, dalje o delovanju di siiajno obiskan občni zbor krajevne orga- | mokratske stranke v sedanjosti ro nai nlzacije demokratske stranke, ki ga je bližji bodočnosti, o tvoril dosedanji predsednik, prof. Voglar. Pozdravil je navzoča ministra n. r. dr. Kukovca in dr. Krarocrja ter nato podal odborovo poročilo o delovanju v pretekli dobi in objavil posebno razveseljivo dejstvo, da je zadnje dni pristopilo v mariborsko organizacijo nad 700 novih članov, ki prele niso bili niti organizirani v stranki, niti njeni pristaši Nato je predložil dncvr.1 red, za katerega prvo točko je stavi volitev novega predsednika in 50-članskega širšega odbora. Nato je predlagal dr. Serncc dr. Lipolda kot predsedniškega kandidata In prečital kandidatsko listo širšega odbora. Dr. Lipold je bil Izvoljen soglasno in z velikim odobrava- |» njem; ravnotako je bila izvoljena Usta ^tero zastopa demokratski klub v man- Po govoru dr. Kramerja je dosedanjf predsednik prof. Voglar izroal predseč stvo novoizvoljenemu predsedniku dr. Li-poldu, ki se je zahvalil za izvolitev ter nato kratko razvil program dela, ki si t, je začrtal Dr. Relsman je nato predlagal, da i? pošlje pozdravna brzojavka bolnemu voditelja ministru dr. Žerjavu in izreče zaupnico vsem trem demokratskim poslar -ccm, kakor tudi, da se izreče zahvala dosedanjemu predsedniku prof. Voglariu za njegovo plodonosno In požrtvovalno de! > od časa osvobojenja do danes. Dr. Semec le potem pojasnil taktike. širšega odbora. Po volitvi je poročal minister n. r. dr. Kukovec, burno pozdravljen, o zunanji ln notranji politiki z ozi-rom na stališče demokratske stranke. Dr. Kramer Je prisrčno aklamiran, poroča! o borskem mestnem zastopstvu, nakar jc bilo krasno uspelo zborovanje zaključeno. Ministra n. r„ dr. Kukovec iti dr. Kramer, sta se ob 11. uri odpeljala v Celi", oziroma v Ljubljano. ITALIJANSKO IZZIVANJE V BEOGRADU. Beograd, 12. januarja. (Izv.) Danes popoldne se le v Knez Mlhajlovl ulici dogodil majhen Incident. Znani beograjski slaščičarnar, Difranco, ki je pred kratkim prosil za naše državljanstvo ln Je tudi prejel, je povodom prihoda kralja razobesil italijansko zastavo. Omladina ie smatrala to za izzivanje in zahtevala, da se zastava odstrani, kar se le tudi zgodila Diirar.co je v Beogradu pre-oej cn;; >ena Nemiki reparaciji 'Kitarska volna prediogi Skodnina Cannes. 12. januarja. (Izv.) Seja re-j Budimpešta, 12. januarja. »Pesti Na- '" plo* javlja, da je reparac.jska komisiji) zahtevala razen plačila vrednosti pečuj skega premoga, ki ee ima v zmislu tri anonske mirovne pogodbe izročiti Jugoslaviji, tudi to, da izroča Madžarska bn> Mm sovražnim državam skozi 80 let vsako leto 28.000 glav gove^s živine, 25.0C""> koni in 26.000 ova«. paracijske komisije vrhovnega sveta, ki se je vršila včeraj, je trajala od 17. do 21. ure. Na tej seji je Rathenau izčrpno poročal o položaju Nemčije. Izvajal je, da je nemška trgovska bilanca pasivna, kar zelo otežkoča Nemčiji nabavo dobrih deviz, ki iih potrebuje za plačevanje repa-raciiskih obrokov. Tudi prisilno plačevanje nemških predvojnih privatnih dolgov zelo obtežuje Nemčijo. Iz tega težkega položaja more Nemčijo rešiti le nova svetovna gospodarska politika. Rathenau je dalje poudarjal, da Nemčija ni v stanu 15. januarja In 15. februarja plačati več kot 200 milijonov zlatih mark. Ta svota bi se plačala deljeno. In sicer v januarju 80 milijonov, v februarju 90 milijonov, ostanek pa kasneje. V Imenu nemške vlade je dalje Izjavil Rathenau, da je Nemčija pripravljena privoliti v nekatere od aliirancev zahtevanih garancij. Rathenau le zahteval končno, da govori tudi pred vrhovnim svetom. Komisija mu le odgovorila, da bo predložila vrhovnemu svetu njegovo željo. Popoldne so imeli nemški delegati posvetovanje še z Loucheriem. Jutri se sele nadaljujejo. DEMISIJA ŠPANSKE VLADE. Pariz. 12. januarja. (Izv.) Ha vas po- POVRATEK MAKSIMALNE CARINE ZA AVSTRIJSKO BLAGO- Beograd. 12. januarja. (Izv.) Kakor smo že javili. Je bila z zakonom o dva-najstinah za Januar ln februar, ki je bi? sprejet od narodne skupščine dne 1. januarja, podaljšana trgovinska pogodbe, sklenjena dne 27. julija 1920. med našo državo in Avstrijo, za nedoločen čas. Finančni minister je izdal zaradi tega preko generalne direkcije carine carinarnicam ukaz, da se mora uvozničarisro tn prošnjo vrniti razlika med maksimalno u: minimalno takso carinske tarife, ki le bila plačana za blago, ki Je bilo uvoženo iz Avstrije In Je bilo ocarinjeno od 1. Januarja 1922. do današnjega dne. IZMENA BANKOVCEV. Beograd, 12. januarja (Izv.) Narodna banka je pričela kasiratf petdinarske bankovce. Novi desetdinarskl bankovci pri- te zaradi bolezni n« more udeležiti slav- .prihaja kot božje darilo at plemenite j osebi fa je bil pred k-.-ir;.n onsoien tudi • doma in uomentaiin inauore. katere is nresaSalo Vale Ve--zaradi navijanja ;en» 4nitmi vzroki. roi«. da ia podala španska'vla.la danes j dejo v promet takoj, kakor hitro pride te J emisijo. Vladna kriza ia prišla nena-1 Amerike zadostna količina. Stari srbski še niso znani«desetdinarskl in driiivn! bankovci se vc~ 'aoinomi umaknejo iz orometa. „Vsrsko vpraSanle v Jugoslaviji" Značilen članek tranco.-ksga katoliškega publicista. V pariškem dnevniku »Journal des Debats*. ki velja kot gla=ilo francoskih katoličanov razpravlja Albert Mousset o verskem vprašanju v Jugoslaviji in pravi: «Srbi, rtrvati in Slovenci žive danes pod režimom svobode, kar se jasno vidi tudi v njih verskih vprašanjih. Po statističnih podatkih je v novi državi 5,360.000 pravoslavnih. 4.975.000 katoličanov 1.360.000 muslimanov, 130 tisoč protestantov in istotoliko Židov. Princip verske strpnosti tvori stari srbski rek: »brat je mio, koje vere bio»; upliv tega tolerantnega nazira-nja se je kazal zlasti v reševanju mno-eiii kočljivih vprašanj v teku usta v n.' debate. Nikdar ni šlo za verska vprašanja ali religijozne nrincipo kot take, povsod se je pojavljal edinole odpor proti zlorabi vere in cerkve v politične namene! V ti borbi so jo jasno pokazala tudi separatistična tendenca, ki j«-pod verskim bandcroin vodila politično borbo proti Beogradu. To se vidi zlasti med Slovenci, kjer slovenski klerikalci pod firmo katoličanstva zanašajo v narod partikularistične tendence, a hrvatski federalizem iščo v ka-t-oličanstvu. ki ga razumeva popolnoma napačno, predvsem agitaci.jsko sredstvo proti narodnemu in državnemu edinstvu. To agitacijo katoličanov oziroma katoličanov so znali spretno izrabiti zunanji sovražniki Jugoslavije, ki eo razglašali, da so zatirajo v Jugoslaviji narodnostne in verske manjšine. Co-lo v nekatero francoske liste so bile ntibotapljene vesti, kako vodi Beograd protikatoliško propagando, da. govorilo se je celo o tem, da bo Vatikan protestiral proti zatiranju katoličanstva v Jugoslaviji. Proti temu natolcevanju je mciral kot mož časti nastopiti sam |»apeški nuncij v Beogradu Cherubini, od katerega izhaja v vatikanskem »Osser-vatore Romano* dopis iz Beograda, ki jasno ter odločno nastopa proti podtikanju protikatoliške propagande v Jugoslaviji.« Ta, članek francoskega publicista in to katoliškega publicista naj služi v pouk vsem onim, ki vzdihujejo nad preganjanjem katoličanstva v Jugoslaviji a is toča.-no pod katoliško firmo vtš-j najogabnejšo protidržavno propagando. Tarna francosko-japonska pogodba Povodom konference v Cannesu objavlja 1'indon.ski »Mcinchester Guardian« članek, v katerem ugotavlja, da je obstojala med Francijo in Japonsko tajna pogodba o vzhodni Sibiriji in da je Francija hotela v Rusiji vzpostaviti caristični režim. Člankar dokazuje to tajno zvezo na podlagi sledečih dokumentov: Francoski minister zunanjih zadev je javil djn 28. decembra 1920 francoskemu poslaniku v Tokiju, da so pt> gajanja z -uskimi delegati končana i:i da ruska delegacija odhaja v šangliai,' kjer to organizirala vso potrebno. Japonska vojna misija pošilja dne 6. januarja 1921 japonskemu ministru zunanjih zadev poročilo, da se jo dosegel zadovoljiv sporazum glede evakuacije VVranglove armade in to v prvi vrsti po zaslugi Francije. Francija pa ne more vzdržavati sama te armade, zato -e potrebno zavezniško sodelovanje, ker je obstanek te armade nujen, ker jo bo v doglednem času Francija rabila v svojo svrhe. V protokolu z dne 14. januarja 1921 se zahvaljuje francoska vlada Ja|>on-ski, ki je podpirala francoske težnje v sibirskem vprašanju. Poudarja pa. i da se nikakor ne strinja z okupacijo \ Sibirije, ker to spada v koraj^tenco1 vseh zaveznikov. Francoska vlada je pa zadovoljna, ako Japonska začasno easede vzhodno Sibirijo s pogojeni, da je ne anektira. V važneui diplomatskem dokumeu-tu z dne 12. marca 1921 so naznačene razne točke pogodbo in sporazuma med Francijo in Japonsko. Japonska vlada se je obvezala, da transportira \Vranglovo armado, da pripravi potreben denar in orožje, da jo podpira v njenih operacijah in da bo podpirala sploh vsako akcijo proti boljševi-kom. Japonska pa dobi zato preste roke v Sibiriji in sicer tako, da sicer prizna rusko upravo, da bo pa ta pod japonsko kontrolo. Vse koncesije v Sibiriji prehajajo na Japonsko, man-džurska železnica ostane v ruski upravi, toda pod japonsko kontrolo, a Japonska ima vedno pravico, da kupi to železnico. Posebno važen je dokument, ki jc datiran iz dni. ko se je že splošno govorilo o washingtonski konferenci. Ta dokument je brzojavka francoskega ministra zunanjih zadev japonskemu ministru zunanjih zadev z dne 2. septembra 1921. V brzojavki stoji med drugim: »Mi imamo v slučaju zloma boljševizma in restavracijo carizina dobro disciplinirano in dobro oboroženo armado v Madžarski in Jugoslaviji pripravljeno, da vsak trenotek vdreta v Rusijo in tam vzpostavita red in stari monarhistični režim.« V brzojavu z dne 7. septembra se japonski minister zunanjih zadev zahvaljuje fran- coskemu poslaniku za uslugo ki je storila Francija japonski vladi. V koliko je točno to angleško razkritje, bo dokazala gotovo debata, ki bo sledila temu eenzacijonelnemu dogodku. , Nas mora interesirati pasus ▼ zadnjem dokumentu, kjer se govori, da ima Francija pripravljeno v 6lučaju restavracije starega režima dobro vojsko v Madžarski in Jugoslaviji. Kakšna naj bo ta francoska vojska v Jugoslaviji, ki razpolaga z njo Francija, jo ros malo čudno. Ako Francozi mislijo na Wranglovo armado, jo to malo pretirano, ker ta armada danes kot celota ne eksistira več. To pač vč tudi francoska vlada, zato imamo upravičene dvome o verodostojnosti dokumentov, ki jih navaja »Manchostor Ouardian«. Vesti o francosko - japonski zvozi so se ponavljale že ponovno, a izkazale so sc vselej kot neutemeljene. Verjetno je, da bo tuli sedaj tako. Poliitčne feBležhs -f Politični klub JDS. v Ljubljani ima sestanek danes dne 13. januarja, zvečer ob 8. v tajništvu JDS. (Narodni dom). Predava univ. prof. dr. N. Ra-dojčič (Pučeci državnog uredjenja u Srbiji). Člani so vabljeni k polnošte-vilni udeležbi. Predavanje so prične točno ob navedenem času. 4- Z novimi hujskarijami nastopa včeraj Gosarjevo glasilo »Novi Cas« in to zato, ker namerava vojno ministrstvo skrčiti službeno dobo v vojaški kaderski službi, s tem zmanjšati stalni mirnodobski kontingent in za ogromno vsote razbremeniti proračun vojnega ministrstva. Samo po sebi je potem razumljivo, da bi bilo na ta način rezerve mnogo večje. To dejstvo uporablja katoliški hujskač, češ. da se na ta način pretvarja naša držav* v oboroženo taborišče, njej bodo morali delavci, kmetje in celo duševni delavci čakati, da jih pozovo domovina v svojo službo! Katoliški hujskač, ki se je prej boril za zmanjšanje stalnega kontingenta, hujska sodaj nanovo. ko se obeta to zmanjšanje, češ. da bodo sedaj vsi sloji dolžni služiti obrambi domovine. To svojo hujskanje zavija v previdno obliko, češ. da bo ljudstvo trpelo radi povečanja orožnih vaj! Kaj pa je rekel ta hujskač. ko je' moral slovenski fant služiti v Avstriji tri dolga let.a in potem vsake dve leti še na orožne vaje. Takrat je molčal, ker se mu je šlo za edinozvcličavno Avstrijo, danes pa hujska ... 4- Dr. Korošec — Peter Slabavest. V razgovoru z nekim novinarjem v Osijeku je izjavil dr. Korošcc, da hoče s svojimi klerikalci ostati tudi nadalje v Beogradu kot večna slaba vest vladajočim strankam, ki bo vodno vpila na obe ušesi, kaj je trrba sto. riti glede razdelitve države. Dr. Korošec v ulogi Petra Slabevestl jc res lopa prispodoba, samo malo nerodno je stillzirana, ker iz njo se vidi, da hodi Korošec po svetu kot večni potnik slovenske narodne pravljice Peter Slabavest. ki s svojo navzoenoetio in usodo svari vsakogar, naj pazi. da ne pade v njegove napake in grehe, ker siccr ga doleti enaka kazen in usoda. Res, Korošec v ulogi slabo vesti bo veden op>tnin vsaki vladi in vladajočim strankam, da se previdno varujejo potov, ki jih hodijo klerikalci in njih tihi zavezniki v Zagrebu. -j— Močni argumenti Kot dokaz, kako so izrablja vera v politične svrhe v agitaciji za hrvatski blok, služi najbolj sledeči primer: med katoliškimi kmeti v Zagorju agitirajo Radidovi agitatorji s sledečo parolo: Vsi katoličani morajo biti republikanci, to je seljaki, ker tudi naš presvetli nadškof v Zagrebu ie seljaki Zagrebški nadškof je namreč dr. Bauer. S takimi sredstvi sc bo-ro blokovci med hrvatskimi seljaki. 4- Reorgaaizae ja lista «Demokrae:-ja». Iz Beograda se poroča, da se je v posianiškom klubu demokratske stranke izvolil poseben odbor, ki bo poročal poslaniškemu klubu in glavnemu odboru demokratske stranke, kaj bi bilo potrebno podvzeti, da se reorganizira današnje strankino glasilo »Demo-kratija«. — Vodilni krogi stranke so mišljenja, da je na vsak način potrebno vzdržati sedanje strankino glasilo, ki naj bj ostalo v prvi vrsti strankino glasilo za Srbijo z izrazito državno- in narodno-edinstvenim pre-nmom. 4- Izstop iz zemljoradniške stranke. Iz Beograda poročajo, da je stooil iz stranke in glavnega odbora zemljorad-ničke stranke dosedanji član. glavnega odbora Milan Gavrilovič. načelnik ministrstva zunanjih del. tajništvo zem-Ijoradnička stranke izjavlja, da je Gu-vrilovič izstopil radi osebn»'i nesoglasij, ki so se pojavile mod njim in vodstvom stranke. -j- Vprašanje sarajevske škofije. K a kor se ]>oroča iz Beograda, se bo vlada prihodnjih dneh posvetovala o zasedbi izpraznjenih škofij v Jugoslaviji. V prvi vrsti pride pri tem na dnevni red vprašanje popolnitve sarajevske škofije, oziroma imenovanjs naslednika pokojnemu škofu Stadlerju. Via!a je dobila že od več strani iz Bosne dopise in opozorila, da naj bo pri popolnitvi sarajevske škofije skrajno previdna da se ne vrnejo zopet razmere, ki jih jo vpeljal in vzdrževal v Bosni škof Stadler. Princip verske nestrpnosti, ki si jo je vzel za svoj ideal dr. Stadler. .ia razroval Dolitičae in dru- žabne razmere v Bosni do skrajnosti in verska mržnja je postala glavno in odločujočo politično in strankarsko orožje. Takoj jk> Stadlerjevi smrti so se razmere precej omilile, tako, da je r logično sledi tudi ravnopravnost cirilice in latinice. Prepričal pa sem se, da so organi področne mi stroko v dvomu o gori omenjenem načelu, ker bilo ene ali drugo pisave no priznavajo tor se vsled tega često izjavljajo pritožbe in protesti. Zaradi tega. v zvezi z že izdanimi naredbami o ravnopravno^ti cirilico in latinice, odrejam, da direkcija svojemu področnemu osobju ]»ro-ti podpisu naroči: da se imajo vsi napisi, pisani z latinico ali cirilico, enako spoštovati in da bom v slučaju ne-spoštovanja te naredbo strogo postopal proti rdgovornim osebam in njihovim najbližjim predpostavljenim. Za naslove, žige in štampilijo ostane v veljavi naredba št. 46.464 z dne 28. junija 1921 ter pričakujem, da se bo ista v najkrajšem času izvršila. O prejemu in izvršitvi te naredbe naj me direkcija obvesti. -f- Jugoslovansko - italijanski spor Iz Boograda se poroča, da je minister za zunanje zadeve dr. Moinčilo Nineič poklical nujno v Beograd odpravnika l>oslov naše države v Rimu, ministra Antonijcvica, da se dogovorita o vseli potrebnih korakih, ki jih jo treba podvzeti, da se rešijo dosedanji konflikti in preprečijo novi. — Istočasno so javlja iz Beograda, tla je potek preiskave o šibeniškem incidentu ugotovil, da so nastali izgredi edino le vsled izzivanja italijanskih mornarjev. — Tudi preiskava, ki jo vodi italijanski konzul, bo končala, ako jo vodijo količkaj nepristransko, z istim rezultatom. -f Francozi In naš spor z Italijo. Praški agrarni »Venkov« prinaša iz Pariza dopis, v katerem govori o stališču Francozov z ozirom na naš spor z Italijo, v prvi \Tsti z ozirom na zadnje dogodke v SilK-niku. Dopisnik trdi, da jo francoska javnost bolj jMizorna na jugoslovansko-italijanski spor nego a'i konferenco v Cannesu, katera ni niti prva niti zadnja in katera nc bo dosti spremenila svetovnega položaja, dočim bi forsiranje od strani Italije, da se jadransko vprašanje iznova rešuje v zmi-slu njene hegemonije bolj ocrrožalo stanje |>oložaja, stvorjfnega s težko muko po mirovnih pogodbah, nego li prizadevanje Nemčijo, da se izogne plača-nju svojih obvez. Končno konstatira dopisnik omenjenega lista, da se opaža vedno jasneje, da niso bili rušitelji miru v Albaniji Jugoslovani ampak Italijani. -f Zanimiva afera v Zagreba. Tržaška »Riunione Adriatica di Sicurta« ima svojo podružnice v Zagrebu in v Ljubljani. Zagrebška podružnica je prosila koncem prošlega leta ministrstvo notranjih del, da dovoli namestitev neko Duna'čanke Helene Kalt, češ da v Jugoslaviji ne more dobit; potrebne francoske korespondentinje. Ministrstvo je to prošnjo zavrnilo, vendar je gdč. Kalt prišla v Zagreb na podlagi tritedenskega potnega lista ki se ji jc moral izdati z ozirom na kompenzacijsko pogodbo, a s pogojeni, da smo o=tati v Zagrebu samo z dovoljenjem policije. Ker pa zagrebška policija ni izdala tega c!ovoljcn;a ampak Kaltovi zažugala z izgonom, je za jamčil ravnatelj Riunione Karfunkel, da jo bo |>oslal nazaj na Dunaj; res jo je odposlal, ali ne na Dunaj, temveč v Ljubljano, kjer se je skrivala osem dni v ljubljanski podružnici, a se nato vrnila v Zagreb, kjer je takoj začela s svojo »francosko korespondenco«. To-, da zagrebška policija je izvohala stvar ; in včeraj aretirala Heleno Kalt in rav-: Po svetu — Karel Habsburg ostane zvest MadžarskL V razgovoru * nekim so-trudnikom »Az Ujsaga«, je Karel v Funchalu izjavil, da smatra edino Madžarsko za svojo pravo domovino. Naj se je v preteklosti in naj se tudi v bodoče zgodi karkoli, on je prepričan, da mu je madžarski narod vedno zvest. Edina njegova žcPa je, da sme sodelovati v veliki borbi za madžarski narod. — Grof Hunjadi, dosedanji Karlov »komornik«, je zapustil Fun-chal. ker znašajo njegovi izdatki dnevno 70.000 kron. Člani madžarske aristokracije so sklenili, da ee bodo vsako tri mesece izmenjavali pri kralju. — Italija In angleško • francoska zveza Kakor poroča pariški »Temi*«, nameravata Francija in Anglija ponuditi Italiji, naj vstopi v njuno defenzivno zvezo. Italijanski zastopniki na canncški konfcrcnci, predv-em Bono-mi, 83 kažejo pripravljeni, da sprejmejo to ponudbo. »Temjis« prjpominju. da bi imela taka defenzivna trozvezi to dobro posledico, da bi se spričo tozadevne zvezne |>ogodbe likvidirala vsa še nerešena v|>rašanja med Francijo jn Anglijo. — VVilsooova razkritja. Bivši predsednik Zedinjcnih držav \Vilson bo objavil svoje zapiske z mirovnih pogajanj in tajnih posvetovanj sveta če-tvorice in devetorice pod naslovom »Amerika in svetovni mir«. Nekateri ameriški politiki hočejo to preprečiti s posebnim zakonom, ki bi prepovedal objavljati državno dokumente brez dovoljenja vlade. Wilson biva stalno v VVashingtonu in pazno zasleduje dogodke na razorožitveni konferenci. — Nemški nezavisni socialisti proti moskovski diktaturi. Na občnem zboru uezavisne socialistične stranke Nemčije j«! bil — kakor smo že poročali — predložen manifest, ki zavzema ostro stališče napram koalicijski politiki socialno demokratske desnico z meščanstvom. a obenem tudi napram politiki moskovske komunistične internaciona-le. V manifestu so naglaša, da vodi nemška nezavisna socijal. demokratična stranka politiko razredne borbe in da zato dela na to, da l>odo v doglednem času združene vse delavske stranke v pripravi za končni zmagonosni boj proletarijata. Končna zmaga socializma se more izv oje vati samo mednarodnim potom. Diktatura pa, ki jo izvaja ruska sovjetska vlada, ne znači ničesar drugega nego diktaturo manj- šno nad sainim proletarijatom. Društvo slušateljev filozofske lakaltet* v Ljubljani priredi na univerzi v zbornici lavno predavanje v nedeljo dne 15. Janu-anrja ob pol II. uri. Predava univ. prof. dr. France Veber o temi «Resnica in spoznavanje». Tradicijske in sodobne rešitve spoznavnega problema tTomažev, Platonov in Kantov pojem rcsnice). *Druma*. Izšla jc tretja štcviika mariborskega gledališkega lista. Ta številka je posvečna Ivanu Cankarju in ima nastopno vsebino: Angelo Cerkovnik: Lju-bczen-Sovraštvo. Milan Skrbinšck: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prof. Ivan Faval: Nekaj misli o Cankarju. Miran Jarc- Nekaj njegovega. Jo-ško Kovič: Nlegovo romanje Silvester žkcrl: Umetnikova trilogija. Dr. Makso šnuderl: Molicre. Beležke. »Dramo« izdaja mariborsko Narodno gledališče ter stane številka 10 kron. Verdijev o slavnostnejše. so jvoslali v Pariz celo Mussollinija, ki je imel baje prijazen pogovor z Br.amlomv in vs* fašisti se čutijo počaščene. 4- Občinske volitve v Julijski Benečiji. Odsek italijanske socijalistično stranke za Julijsko Eenoči;o je izdal svoj volilni proglas, v katerem naznanja. da bo socijalistična stranka šla pri občjnskih volitvah samostojno v volilno borbo, kakor pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah. Stranka polaga posebno važnost na to, da bi si osvojila čim več občjn po deželi. Seveda mtiijo pri tem v prvi vrsti na slovenske in hrvatske občine. Slovenski voljlci se opozorjeni. Njih mesto je edino v vrstah Jugoslovanske na-j rodne strankel Prosveia NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Drama. Petek, 13. Jan.: »Pampcliška«. D. Sobota, 14. Jan.: »Gardist« B. Nedelja, 13. Jan.: Popoldne ob 3. »Peterčkove poslednje sanje«. Izv. Nedelja, 15. Jan.: Zvečer ob 8. url »Ljubezen«. Izv. Ponedeljek, 16. Jan.: »Oardist«. A. Torek, 17. jan.: Zaprto. Opera. Petek, 13 Jan.: »Faust«. E. Sobota, 14. Jan.: »Carmen«. C. Nedelja, 15. Jan.: »Boheme«. Izv. Ponedeljek, 16. jan.: Zaprto. Torek, 17. jan.: »VVertker«. C. • K zadnji gledališki polemiki v Ijubljan skih listih smo prejeli: Iz poročil o »Pe-terčkovih poslednjih sanjali«, prlobčenih v »Napreju« še pred vprizoritvijo v »Slovencu« pa dne 11. t m. sklepam, da so pisci teh poročil o sprejemanju in odklanjanju dramskih del napačno podučeni. Zato izjavljam, da drumturg Narodnega gledališča, gospod Oton Zupančič, soodloča dramski repertoar in da ne ostane nobeno dramsko delo neupiizorjenn, če je on za to, da se uprizori. — Pavel Golia, ravnatelj drame. II. simlonični konccrt drja. Ccrina se Je vršil sinoči pri polni unionski dvorani. Dr. Cerin, ta neumorni, tihi glasbenik, je žel za svoj trud obilo prznanja. Gospa Lovšetova Je dobila krasen venec. «Glasbena Matica* v Ljubljani otvarja svojo pevsko šolo ter vljudno sporoča vsem priglašencem, da je nrva ura pouka za dame v soboto dne 14. t m. ob četrt , na 19. zvečer, za gospode pa v ponedeljek dne 16. t. m. ob četrt naI9. zvečer. Učna soba: poslopje »Gasbene Matice« v Vegovi u'icl 11. nadstropje. »Goriška Matica». — Iz Gorice smo prejeli: Slavno uredništvo Jutra! Z ozirom na članek »Koledar Goriške Matice« priobčen v Vašem cenjenem listu z dne 6. t. m. blagovolite snrejeti sledeče pojasnilo: »Goriška Matica« ni ni-knka družba, društvo ali kulturna institucija. Knjige, ki so izšle letos j>od tem naslovom izdaja »Narodna tiskarna« v Gorici, o kateri bo tudi lahko kmalu reklo, da ni več »Narodna« tiskarna. nmiak nrivntio rolietje nekaterih — če ne morda enega samega — zadružnikov oz. deležnikov »Narodni tipkama« si je povsem samovoljno (iz lahko umljivih vzrokov) uzurpirala to firmo »Goriška Matica«, kar je treba odločno obsojati. To je varanjo javnosti In okoriščevani" »>od firmo splošno-narodnega značaja. Želeti je. da se naprav} temu varanju konec na ta način, da se osruie že lete« v re?r>Vi društvo cGoriška Matica«, ki bi svoj čisti dobiček porabljala za splošne narodne namene.* SokoIsSi vestnih *Sokol /» vabi svoje člane k predavanju g. univ. proi. F. Ilešiča. ki govori v soboto dne 14. t. m. na Taboru o okot■ ski ideji v praksi». Sokol Moste ima v nedello dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne v telovadnici na Selu svoj redili obinl zbor. Sestanek za sestavo kandidatne liste se vrši v soboto ob pol osmih zvečer v gostilni br. Pečarja. Soknlsko društvo na Vrhniki Ima redni občni zbur z običajnim sporedom v nedeljo dne 22. januaria ob 15. uri v društveni dvorani. Dan popreje, ob 19. uri, pa sc vrši istotam sestanek zaradi dogovora o novih odbornikih. Zdravo! — Odbor. Sokol v Laškem. Letošnji redni občni zbor »Sokola« v Laškem se bo vršii v soboto dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri Hciikaju. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. — Odbor. Sokol v Gornji Radgoni naznanja, da se vrši dne 20. Januarja t. 1. v prostorih g. A. Horvata redni občni zbor ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. Občni zbor Sokola v Sodražici sc Je vršil dne 8. t. m. ter se je izvoli! sledeči odbor: starosta br. Jože Obrstar, podsta-rosta Matija Zitko, načelnik Evgen Ivane, tajnik Jože Ivane, matrikar Ivan Faidlga., blagajnik Franc KošmrlJ, načelnik prosvetnega odseka br. Viktor Kovač, načelnik odseka za zgradbo Sokoldomj br. Viktor Drobnič, društveni gospodar br! Janez Pctrič, odborniki br. Fran Mi-količ ter Jože Levstik, namestnika brat Lojze Gnidica In sestra MicI Kovačič: računski preglednika br. Andrej Gornik ter Ivan Arko. Iz Dolnje Lendave nam poročajo: Za tukajšnjega »Sokola« sta, darovala brata Sace Kunstclj z Vrhnike 100 K in Frane Penič iz Dolnje Pirošice 40 K. Obema srčna hvala. — Odbor.___ Epcrt in turistih Lahka atletika v Ljubljani. Vsi gospodje in gospodične, ki nameravajo v bodo« sezoni gojiti lahko atletike. tem potom poziv ljejo, da se sigurno udeleže sestanka v soboto dne 14. t. ni. točno ob pol 4. uri v Nušakovi jahalnici v Trnovem. Reflek-tira se pred vsem na one. ki še niso včlanjeni v nikakein športnem klubu, dobrodošli so pa tudi vsi člani klubov, kater! gojč lahko atletiko. Namen sestanka ie določitev sk-ipnega treninga in drugih podrobnosti. — Lalikoatletična sekciia S. K. Ilirije. Zimska sezona v Bohinju Je v polnem razvoju. Novo prirejeno s-nkališče je naravnost izbomo in bre'. dvoma najbodše v vsi državi. Tudi smučarski teren je že ugoden. Jezero ie zamrznjeno in prikladno za drsanje. Železniške zveze z Bohinjem so prav dobre, zato priporočamo vsem športnikom, da v največjem številu posečajo ta naš po naravnih divotah brez-primereu zimsko-sportni center. Hoteli so odprti. Led na Blejskem jereru Je stalno izbo-rcn in privablja dan za dnevom nove obo-ževatelje zimskega športa, ki nudi ravno v tem krasnem gorenjskem kotu res prvovrsten užitek in neprecenljivo razvedrilo za telo In duh. Turistovski klub *Skala> vabi vse člane, ki so se priglasili za smuči na sestanek dne 13. t m. v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« ob osmih zvečer. Gospodarsko društvo JDS v Spodnji Šiški priredi v soboto dne 14. Januarja ob osmih zvečer zabavni večer v dvorani g. P. Stepica. Spored je zelo zabaven. Igra, komični nastopi, petje, gndba dravska divlzijske oblasti itd. Na obilno udeležbo vahi odbor. ) Domače vesli • Kraljeva zahvala Slovencem. Na čestitke, ki jih je pokrajinski namestnik zi Slovenijo po?p. Ivan Hribar poslal brzica v no Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru povodom njegove zaroke z romunsko princezinjo Marijo, je prejel gosp. namestnik nastopno zahvalno brzojavko: »Grad Pcleš, 3i-naja, Romunija. Od srca se zahvaljujem za izražene želje, ki mi prihajajo potom Vas iz mile Slovenije. — A1 e-k s a nd e r.» • Kraljev dar za katoliško cerkev v Beogradu. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je poklonil društvu ia gradnjo katoliške cerkve v Beogradu zne>ek 5000 dinarjev. • P. n. naročnikom in čitateljem. Radi napako v električni napeljav, tiskarna četrtkove številke »Jutra* ni mogla pravočasno natisniti, zato so prejeli nekateri naročniki v savski dolini in na Štajerskem včerajšnji list prepozno. Prosimo jih tem potom: da nam to neprostovoljno zamudo blagohotno oproste. • Ugledni beograjski novinar g. Jo-vau Tanovič, urednik in solastnik beograjske »Politike«, je prispel včeraj v Ljubljano. • Izročitev odlikovanj. V soboto, ob 11. uri bo v dvorani dež. vladne palače pokrajinski namestnik Ivan Hribar svečano izročil odlikovanja gg.: Franu Bonaču, Josipu Costaperariu, Eng. Franchettiiu. Drag. Hribarju, Iv. Jrla-činu ml.. Petru Kozini, dr. Val. Kri-sperju. Vinku Majdiču. dr. Marnu, Iv. Rebeku in trg. Zabkarju, ki so bili povodom ljubljanskega velesejma odlikovani za zasluge na gospodarskem polju. • Skupno število naših akademikov na domačih in inozemskih univerzah. Naših dijakov ima Beograd 6416. Su-botica 409 Skoplje 58, Zagreb 3G05. Ljubljana 1102. Skupaj torej 11.710. Po fakultetah je: filozofov 2614. pravnikov 43-13, medicinccv 1198, tehnikov 18-11, agronomov 479, teologov katol. 161. teologov pravoslavnih 175. veterinarjev 84, višje trg. šole jih obisku ie 315. V inozemstvu jih je: v Franciji 400, v Švici 47, v Angliji 13, v Belgiji 4, v Italiji 3, v Avstriji 355, v Češkoslovaški G22, v Nemčiji 11, na Poljskem 11. V inozemstvu študira torej skupno 1446 naših akademikov. Celokupno število jugoslovanskih akademikov v tu- in inozemstvu znaša torej 13.176. • «Jadranska straža*. V Splitu so jo ustanovilo društvo »Jadranska straža«, ki ima namen, da nabavlja podmorske vojne edinice in hidroplane ter da jih daruje državi. Na čelu tega patrijotič-nega društva je minister n. r. Juraj B i a n k i n i. Društvo je svoja pravila predložilo vladi v odobrenje. • 40 letnica smrti škofa Dobrile Danes poteče 40 let. odkar je umrl vj-liki nar. prosvetitelj Istre škof Jurij Dobri! a. Tim povodom bo na zagrebški univerzi danes ob polsedmih zvečer predavanje o življenju in delovanju velikega biskupa. Predaval bo dr. Matko Laginja. • Smrtna kosa. V Ljubljani ste umrli ga. An ca Zemlja, soproga nadzornika drž. železnic in gdč. Marija Kumelj, na novici pa ga. Frančiška Mencej. V Mariboru je umrl bivši polkovnik M hael Dc-boicki. V Tolminu je umrla učit. vdova. posestnica in trgovka ga. Josip na Vrtovec, na Proseku učitelj Ivan Lav-renčič. Na Dobrni pri Celju je umrl g. Franc Jevnišek, ki je bil prvi dobraski slovenski župan. • cNovi Cas», ta protidržavni in revolverski list, vsiljujejo klerikalci v zadnjem času tudi nam, naprednim in narodnim železničarjem. Kar brez na-ročbe ga pošiljajo raznim postajnim uradom. Naj bo gospodom okrog »Novega Casa» tem potom povedano, da njihovega hujskaškega lista ne rabimo in naj nam prizanesejo z nadaljnim pošiljanjem. — Zavedni želez-č a r j i. • Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v mestni občini ljubljanski v dobi od 1. do 7. januarja naredilo 18 otrok, umrlo pa je 12 moških in 13 žensk, skupaj torej 2T> oseb. Na nalezljivih boleznih je v tem času obolelo 11 os3b in sicer 6 oseb na ošpicah. 2 ra škrlatinki, po 1 na davici. trebušnem legarju in griži. • Iz ljubljanske gledališke pisarne smo prejeli: T ste p. n. gg. abonente, ki še niso plačali drugega obioka najemnine za tekočo sezono, uljudno opozarjamo. naj takoj poravnajo najemnino, ker bi bili sicer primorani, prodajati njihove abonirane prostore pri dnevni bla gajni. Pripomnmo. da je abonma celoleten in da je plačevanje v dveh obrokih le udobnost, ki jo je uprava gg. abo ntntom dovolila, • Prosimo pojasnila! Prejeli smo: S postaje A. do Ljubljane se plača za vozni 1'stek tretjega razreda 11.50 Din (46 K); od Ljubljane pa do iste postaje nazaj pa 11 Din (44 K). Zakaj ta razlika? Objavljeno je bilo, da se osebni promet podraži za 15 odst. Vozna tarifa od Ljubljane do postaje A. odgovarja tej objavi. Cena v nasprotno smer (11.50 Din) pa pomen; podražitev za 21 odstotkov Katera je torej prava vozna cena? Železniško ravnateljstvo se naproša, da odpravi to matematično napako I na kakršenkoli način, samo da ne bo na »št. Janškem vlaku» nrerekanie zaradi tistih dveh krono- • Okrožni klub dobro voljeev t Kranju ima ▼ nedeljo dne 13. januarja važen tovariški sestanek ob 10. uri dopoldne v hotelu »Nova Pošta«. Dnevni red važen, prisotnost članov obvezna. • Pošiljanje masti v poštnih zavojih. V zmislu naredbe poštnega ministrstva morajo biti vse pošiljke, v katerih se nahaja mast, vložene v pločevinaste, dobro zaprte škatlje; pošiljke s slan no morajo biti v lesenih zabojih, zapečateno, a manjšo količine slanine so morejo odposlati v močnem platnenem in papr-natem zavoju. • Kurz o zdravljenju i neosalvarza-nom je priredila Bolniška • blagajna za Slovenijo svojim zdravnikom. Kurz 6e je s pr jaznim dovoljenjem primarija dr. Gregoriča vršil na dermatološkem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani. Prodajal je specialist dr. J. Demšar. U-delcžllo se je kurza 27 blagajničnih zdravnikov. Bolniškega materiala je bilo dovolj na razpolago, tako da ni bilo le mogoče, natančno razkazati tehniko intravenoznih injekcij, temveč da so imeli tudi mnogi zdravniki priliko, vaditi se v tem zdravljenju, ki se bo tako razširilo tudi po deželi. Kakor znano, jo bila sifilis doslej ena najtrdovratnejših bolezni, ki jo tudi v najugodnejših slučajih trajala 3 do 4 leta. Cesto pa je prouzročala najtežja obolenja, oškodovala je potomstvo in pustila za seboj neozdravljive posledico na živčevju in možganih. Z neosnlvarzanom pa smo v stanu, sifilitična obolenja zanesljivo o-zdraviti, da to bolezen odpraviti abor-tivno, to je v najkrajšem času, ako se bolnik čim prej po infekciji podvrže zdravljenju. • Influenca In pegavec v Zagrebu. V zadnjih štirinajstih dneh se je v Zagrebu pojavilo mnogo slučajev španske bolezni ali inflttenee. Cele rodbine so obolele na tej bolezni. Števila bolnikov ni mogoče dognati, ker se obolele osebe no prijavljajo zdravstveni oblasti, kakor bi so to moralo zgoditi. Ti slučaji španske bolezni pa niso tako nevarne, kakor v prejšnjih letih. Splošno tudi bolezen traja manj časa in ostaja brez težkih posledic. A pojavlja se nova nevarnost, in to je pegasti legar. V selu Gradičn pri Veliki Gorici se je pojavilo 5 slučajev pegavca. Bolnike so prepeljali v Zagreb v kužno bolnico. Odred la se je karantena in ukrenilo se je vse potrebno, da se prepreči širjenje epidemije. • Zadnja čast jugoslovanskemu vojaku. Na obmejni straži pred Suša-kom v Martinščici je umrl vojak Bogdan Štefanovic, rodom iz Kruševca v Srbiji. Hrvatsko prebivalstvo Primerja je priredilo mlademu junaku, ki je stal več nego leto dni na naši straži ob Adriji veličasten pogreb, da na ta način dokaže, kako zna ceniti zasluge naše hrabre vojske. Pogreba so se udeležila vsa narodna društva in ogromna množica ljudi iz vseh krajev Primoria; njegov grob je bil ob-sut in obložen z venci in cveticami, da je izgledal kot gomilo cvetja. • Mariborski vodovod, V zadnjem času so se razširjale vznemirjajoče vesti o mariborskem vodovodu, češ da mu preti katastrofa. Z ozirom na te vesti se od poklicane strani poroča: Res je, da mariborski vodovod občuti pomanjkanje dotoka talne vode vsled lanske suše. Vodovod ima dve sesaJki, katerih ena je že nekaj let trajno v akciji, druga počiva kot rezerva. Delujoča sesal-ka proizvaja v normalnem času 300 kubičnih metrov vode na uro, vsled lanske suše pa dobava samo 92 kubičnih metrov, torej je diferenca res precej velika. Sedaj se nahaja Maribor pribl ž-no v ravnotežju s številom neobhodno potrebne množine vode. Primanjkljaj se pokrije vsled manjše uporabe vode preko nedelje in tudi še pondeljka. Merilo je vel ki rezervoar na Kalvariji. O kaki katastrofi sedaj še ni govora, pač pa treba resno štediti z vodo. Večja podjetja si morajo dobaviti vodo sama. To kritično razmerje bo trajalo do konca zime. Spomladi pa se bo razmerje vsled tajenja snega in padavine gotovo izboljšalo. • Akcija za gradnjo zdravih kmetskfll hiš v Bosni. Zdravstveni odsek za Bosno in Hercegovino jo s podporo merodajnih faktorjev sprožil akciio za gradnjo zdravih kmetskih hiš. ki morajo odgovarjati zahtevam higijene. Za izdelavo potrebnih načrtov ji> zdravstveni odsek r-- :—' vog nacrrad • Za Jugoslovansko Matico je nabrala vesela dražba pri Cenetu v Ribnici za podpise v Jugoslovanski koledar 1220 kron. Ram bo v Se k in Ivan Rus, sta darovala vsak po 400 K. Tudi na kolinah pri Pelcu se je v isti namen »zašpililo« 142 K. Najiskreneia zahvala vsem do-brotn kom! • Pogrešan trgovski potnik. Pred tremi todni je trgovski potnik tovarne rokavic v Karlovcu Marko Reiser Sel na potovanje proti Beogradu. Vzel je s seboj 3019 parov rokavic v vrednosti 750 tisoč kron, lastnega denarja pa je imel kakih 40.000 kron. Reiser je imel naro- lo, da obišče vsa večja mesta v Srbiji in Vojvodini. Doslej se Reiser tovarni ni javil ter so vse poizvedbe o njem ostale brezuspešne. Sumi se, da je Reiser ponesrečil. • Ponesrečen finančni stražnik. Pr Petanjcih ob Muri so našli te dni zmrznjenega finančnega stražnika Josipa Laha iz Radenc. Kakor poročajo, je Lah pred dobrim mesecem v pijanosti zgrešil not ter obležal • Trgovec Rajmund Drfey — aretiran na Koroškem. Kmalu po polomu se je na»tHTii) v Ljubljani trgovec Rajmund Dray, rodom Francoz in odprl trgovino s parfumerijaml Mož je živel v Ljubljani silno razkošno, dočim je bilo njegovo podjetje nesolidno in je končno tudi propadlo. Driav je lepega dne nenadoma izginil iz Ljubljane. Kmalu se je izkazalo, da je bil premeten mednarodni goljuf, ki ima na ve6ti oelo vrsto sleparij. Tako je med drugim izvabil od tvrdke Mauriee & Komp. v Nautu na Francoskem za 103.000 fr. frankov raznega kosmetičiega in parftimonj6kega blaga, katero je takoj prodal naprej in vtaknil ves denar v žep, ne da bi svoji dobaviteljici izplačal dolžni znesek. Jako zanimivo je dalje, da je francoskemu pisatelju Guv Fontenaillu izvabil roko-ps drame »Dolina gobavih«. ?«S da mu preskrbi kot član antantne vojaške misije bogatega založnika v Nemčiji. Rokopis pa je prodal pozneje nekemu francoskemu dijaku za 20.000 kron. Driav se je izdajal za hšnega posestnika in vclctrgovca v Ljubljani in za člana francoske vojaške misije na Dunaju. Aretiran je bil v Sv. Jakobu v Rožni do-1 ni na Koroškem, aretacijo pa je omogočil neki njegov bivši uslužbenec v Ljubljani. Driav se nahaja sedaj v zaporih celovškega deželnega sodišča. • Zagrebški trgovec na Dunaju okraden. V brzovlaku med Dunajem in Zagrebom je bil te dni ukraden zagrebškemu trgovcu Franju Solcu usniat kovček z efekti in gotovino 2000 dinarjev v skupni vrednosti enega milijona avstrijskih kron. Kakor poročajo z Dunaja, sc je graški policiji posrečilo prijeti tatn. Bil je to francoski pustolovec Andre Chauvin. pri katerem so dobili Sol cev kovček. Denarja in efektov pa ni bilo več. • Smrtna nesreča. Posestniku Aliču iz Ločnice pod Sv. Katarino so se v bli-ž'ni škofovih zavodov v St Vidu spla-Sili konji. Skušal jih je ustaviti, a zaman. Voz je zadel končno v neko drevo s tako silo, da se je razbil in pokopal pod seboj tudi Al ča. ki je dobil tako težke poškodbe, da je kmalu nato umrl. • Nesreča bolne matere. Antonijo Zde-šar iz Smlednika, bolno ženo delavca, zaposlenega v Ameriki, so otroci ko jim je dajala čaj, polih' in so je reva pri tej priliki tako močno opekla po kolenih in stopalih, da so jo morali odpeljati v bolnico. • Nesreče in nezgode. Marijan Sluga, čistilec modelov pri tvrdki Toennies. je gledal, kako so vlivali v modele razbeljeno železo. Tekoče železo je briz-gn lo čez rob modela Slugi na levo nogo in mu skozi čevlje opeklo vse prste. — Marija Pagon, 651etna vžitkarica iz Oselice, je prevrnila škaf vrele vode in se po spodnjem životu smrtnonevamo opekla. • Na sekiro je padel Benč"na Tvan, sin delavca iz Travnika pri Loškem potoku. Pri padcu je z levo roko tako nesrečno udaril po na tleh ležeči sekiri, da si je roko presekal. • «ITO»-pasta za zobe odstranjuje ln zaprečjuje nakepičenje škodljivega zobnega kamena. Dobi m ▼ lekarnah in drogerijah. • Opozarjamo vse p. n. trgovce ln tobakarne na današnji oglas Ciril in Metodovih vžigalic na zadnji strani, ki tih priporočamo. Noben trgovec jn nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumentje, zahtevajte edino le to vrsto! 1996 LJUDSKOSOLSKEMU UCITELJSTVU. »Akademski socialno-pedagoški krožek« je priredil dne 9. januarja diskusijo o L členu zakonskega načrta za na rodne šole. katere so se udeležili šef oddelka za prosveto in vere dr. Skaber-ne, vseučil. prof. dr. Ozvald, docent dr. Rostohar, višji šolski nadzornik Wester, ravnatelj učiteljišča Dokler in več drugih pedagogov. Vsi so se strinjati v tem. ia je 1. člen tega načrta pomanjkljiv in la se na vzgojo sploh ne ozira. Dr. Ska-iberne je opozoril na francoski šolski zakon. ki stavi za namen ljudski šoli: telesno, intelektualno in moralno vzgojo. Prof. Ozvald je formuliral namen ljudski Soli sledeče: Ljudska šola vzgajaj otroka tako. da bo takrat, ko doraste. v stanu, se samostojno udeleževati gospodarskega in duševnega življenja narodovega. Dr. Rostohar je stavil grško harmonično vzgojo za vzor ter zahteval tudi za naš harmonični razvoj tele- Gospodarstvo ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V BEOGRADU. Pred dobrim tednom so se sestali v Beogradu delegati grških in bolgarskih žcieznic ter društva spalnih vagonov z našimi delegatk Ta železniška konferenca je bila sklicana na poziv našega prometnega ministrstva in Je končala dne 4. t. m. s svojim delom. Ugotoviti Je treba v naprej, da pomenijo tkiepl konference lep napredek v železniškem prometu med našimi vzhodnimi In zapadnlml sosedi preko našega ozemlja. V zmislu bernske in solncgraške konference ss Je določil nov železniški red, ki bo veljal od 1. Junija tekočega leta naprej. Po novem redu bo Urška prvikrat zvezana z mednarodnim železniškim prometom preko naše kral',ev!ne s centralnim zapadom In severno Evropo z brzovlakl, ki bodo Imili neposredno !n ugoOno zvezo v Beogradu z dunajskim brzevlakom, nadalje z b-zovlakom Praea - Berlin ln obratno. Med vagoni teh vlakov bodo spalni vozovi ln direktni vagoni za Mo-nakovo - Beograd-Atcnc, Du.i^-Beograd-Atene, Praga-Bcogr®d-C=irierad In DunaJ-Beograd-Carigrad. Ze'»zni'ka uprava bo poskrbela, da se bodo uvrstili v brzo-vlake tudi vagoni lil. razred;, da se omogoči hitro In direktno potovanje tudi manj premožnemu prebivalstvu. Na konferenci se Je nadalje prečesalo vprašanje direktne tarife za potnike In blago med našo, grško in bo'<«rsko državo. Delegati niso prišli v tej tc?ki do de-flnitlvnih zaključkov. Zaradi tega bo sklicana v doglednem času nova posebna tarifna konferenca, katere naloga bo urediti tudi to vprašanje. 2e!lmo, da se to čim preje uredi. Ničesar naj se ne zamudi čim preje ukreniti, kar bi moglo ugodno vp'^atl na direkten, hiter, cenen in čim udobnejši mednarodni promet preko našega ozemlja. Da spada k takemu prometu enotna tarifna politika, ki ne koristi v prav posebni meri eni državi na škodo sosednega ali oddaljenejšega prometnega ozemlja, Je samo obsebi umevno. Kakor hitro bodo objavljeni vozni redi za posamezne brzovlake. Jih bomo takoj obtavili v našem listu. Zanimanje za zagrebški vffesejem v Beogradu. Iz Beograda nam poročajo: V tukajšnj h industrijskih in trgovskih krogih vlada veliko zanimanje za zagrebški velesejem. Po Informacijah vašega poročevalca bo udeležba iz Srbije zelo velika. = Vinski trg v Bana tu. Bela vina v okoliei Bele crkve imajo 9 in pol do 12, rdeča pa 9 in pol do 11 stopinj alkohola. Kakovost je Izvrstna. Trgovina v jeseni je bila slaba. Pred Božičem se je prodalo več vagonov po 14 do 17 K za liter po kakovosti in pogodbi. ■= Izvoz poljskih pridelkov Iz Bosne. Lani se je izvozilo iz Bosne 707 vagonov češpelj, od tega etuirano 420, a v vrečah 287 vagonov. V inozemstvo se je izvozilo od tega: 196 vagonov v Nemčijo. 141 v Avstrijo, 79 v Italijo, 49 v Svco, 7 v Anglijo, 7 v Madžarsko, 13 v Češkoslovaško, dočim je 215 vagonov konzumirala naša država. — Pekmeza je bilo izvoženo 72 vagonov, od tega 26 v Avstrijo in 12 v Nemčijo, ostalo se je oorabilo v državi. — Suhih hrušk j« prišlo na trg 22 vagonov, a suhih jabolk 85 vagonov, od česar ie izvoženo v Avstrijo 22. a v Nemčijo 20 vagonov. — Orehov je iz Bosne dovoženih na trg 15 vagonov, od tega se je izvoz lo malo v inozemstvo in siccr le v Avstrijo. =— Dobava ovsa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje za dne 21. jan. ob 10. uri dopoldne v inten-lanturi komande Dravske diviz jske oblasti v Ljubljani tretjo ustno licitacijo glede dobave 100.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarn, trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divi-zijski intendanturi v Ljubljani na vpo = Neveljavnost potrdil o poreklu bls ga, ki jih izdajajo lokalne oblasti nepo-I godbenik držav. Po veljavnih predpis h se more uvozno blago iz pogodbenih držav cariniti po minimalni tarifi šamana temelju potrdila (uverenja) o poreklu. v katerem lokalne oblasti dotičn« pogodbene države potrjujejo, da je blag" izvora dotičn« pogodbene države. Vsled tega se ne smatrajo za veljavna ona petni ia o poreklu, ki jib izdajajo lokata* oblasti nepogodbenih držav, četudi se T njih potrjuje, da je dotično blago iz kake pogodbene države — in se bo blago, ki je opremljeno s takimi potrdli o poreklu, brez izjeme ocarinilo po maksimalni tarifi. — Povračilo razlike med maksimalno In minimalno uvozno carino za blaga avstrijskega izvora. Vsled zapoznelo razglasitve podaljšanja veljavnosti danje trgovinske pogodbe z Avstrijo V •Službenih Novinah« so uvozne carinav niče od dne 1. januarja, 1922 začele cariniti avstrijsko blago po maksimalni tarifi Ker veljavnost trgovinske pogodbe vsled podaljšanja ni bila prekinjena, je finančni minister z odlokom od dne 3. januarja pooblastil carinarnice, dr* morejo v lastnem delokrogu in brer. predhodne odobritve gen. dir. carin vrniti uvoznikom razi.ko med preveč vplačano uvozno carino na avstrijsko blago, ki .ie bilo ocarinjeno v času od dn« 1. januarja 1922 pa do dneva, ko so bile službene obveščene o podaljšanju veljavnosti trgovinske pogodbe. Prošnjam, ki so nasloviti in oddati pristojnim carinarnicam, se mora priložiti duplika« uvozno deklaracije (car. pobotnice). Seveda imajo pravico na po-vračlo samo oni uvozniki, ki so pri carinjenju predložili predpisano potrdilo o poreklu. -= Ziviuskl trg v St Mami na Dunaju, Z Dunaja poročajo z dne 9. januarja: Danes je bilo prignanih 652 komadov domače. 1398 madžarske, 11 jugoslovanske in 273 komadov rumunske, skupaj 2334 ko-madov živine za. klanje. Notirali so: voli prvovrstni 7G0 — 800, najboljši 850 — SCO, drugovrstni 700 — 750, tretjevrsfnl 580 — CM, biki in krave 580 — 750, najboljši 800, slabi 360 — 520, bivoli 680 avstrijskih kron za kg žive teže. =izredna hmeljska letina v Ameritf!. Iz Newyorka poročajo: V Zedinjenih državah je bila leto« izredno dobra hmeljska letina. Pridelalo se je 30 mil jono" funtov hmelja. Prejšnje leto ee je prt slabši letini proizvodilo 2880 milijonov steklenic piva. ilinclj se navzlic prohibi-ciji (zabrani pl^oholnih pijač) uporablja za proizvodnS domačega piva in se malo izvaža. Med vojno je stal funt hmelja 1 dolar, sedaj stane precej manj. <= Brezposelnost v Angliji. Dne 31. decembra 1921 je znašalo število brezpo-seln.h v Angliji 1,835.300. 163 q-led. Osiješka tvornica vžigalic «Drava» Scrza Zagreb, devize: Berlin 162 Milan 1235 — 1250. London 1230 — 1235, Newyork ček 276, Pariz 2300 — 2400, Praga 455 — 465, Švica 5550 — 5G50, Dunaj 4.20 — 4.30, Budimpešta 4fl — 47.50, valute: dolarji 275 — 279. avstrijske krone 4.50, češke krone 160, rob!ji 20 — 25, 20 K v zlatu 1050, franki 2375, napoleoni 970 — 995. mark" lof — 156. leji 220. Ure 1240. madžarske krone 47. Banka za Primorje 760 — 780. Trg. obrtna banka 275 — 2 llrv. eskomptna banka 770 Rrodska banka 390 — 400. Jadranska banka 1200 — 1250. Jugoslovenska banka 470 — 475. Ljub. kreditna, banka 955. Slavenska banka 495 — -500 Prašted ona 5200 .— 5240. Rečka pučka bar.ka 480 — 498. Slov eskomptna banka 620 — 635. Srps'"3 banka 720. fioranin CH0. 780 'e proizvedla v letu 1921 19.300 zabojev j (.utman 1085 — 1710. vži tralic. katere je vse razprodala. V j Naroda šumsk* industrija 560 — 57f, line' monopolnih pristojbin je plačala Vašička industrija drva 450 — 460. 59,130.140 kron. | Slavonija 090 - 705. = Jugoslovanska dobrovoljska banka. Dubr. pareplovna družba 4400 — 40U< Po vzorcu češkoslovaških legionarje-tr s" Ljub. strojne tovarne in livarne 885. bav jo tudi naši dobrovoljci z mislijo, da ', Trbov. premogokopna družba 800. hi osnovali lastno banko s sedežem v Beograd, valute: dolarji 69. mark« Zagrebu. Banka bi se osnovala s po- . % Je.. ^^ devize: London 300. močjo »Banke češkoslovaških le?rij>, } F»HT-ix 594. Ženeva 1375, Praga 110. Dv-Ima centralo v Pragi in katere gtavmea naj 108_ Berlin 4025 Milan m Budfa-znaša 70 m lijonov Kč. ! pg^ j2. «Una» bosanska deln ška družba za sa. intclekt.% srca in volje. Prof. Jeran Industrijo premoga v Zagrebu bo predlo- is nnn(t,,!*t E,mn6tnTTlfXt ffrtion^rft t r i ■ 1 __ »__■ .1----...nu Kil.nrtrt je poudarjal samostojnost "ojenčevo ter odklanjal vzgojni sistem, ki nudi »lino umsko in neporabno izobrazbo. žila na glavni skupščini svojo bilnnco od 1. januarja 1920 do 30 junija 1921. Glavnica znaša 3 miljone kron. a izgu- Ker se tako velevažno vprašanja ne iba 1.394.388 kron da rešiti kar na enem sestanku in je zato treba temeljitega tazjrlobljanja in pa, ker ni bilo skoro nič ljudskošolskih učiteljev navzočih, je predlagal dr. Ska-herne, naj se A kad. soc.-pedag. krožek tbrne na vse učiteljstvo in vso javnost s pozivom, da po SI !e jo svoje mnenje, kritiko in event. predloge za novo formulacijo omenjenega 1. Sena do dne 25. januarja odboru »Akad. soc.-pedag. krožka« na univerzi v Ljubljani. O pr, slanem gradivu bo se razpravljalo na posebnem javnem sestanku »Krožka«, če mogoče, bo Be sprejela primerna reso 'ucija, ki se z zbranim materialom vred pošlje ministrstvu prosvete v Beograd. »Krožek« si je osvojil ta predlog ir prosi, da se vsi, ki se za to veicpo-membno stvar zanimajo, v čim večjem ;»Ayii,i Ti.deležUo te ankete. Beograjska sladkorna tvornica. V decembru se je izvezilo iz beograjske sladkorne tvornice 703.858.35 kg sladkorja in je bilo plačano 2,815.433.40 dinarjev državne trošarine. = Naš promet s Trstom. Iz poročila trgovinske in obrtne zbornice v Trstu posnemamo. da je bil naš promet s Trstom v oktobru sledeč: Iz Jugoslavije v Trst 'e je uvozilo po morju za 23.966 q. a i. > leznico 109.230 q blaga. Istočasno se je uvozilo iz Trsta v Jugoslavijo po ■norju 22.080 q. z železnico 52.462 q bla-ra. Vsega skupaj je izvozila takrat Ju-oslaviia v Trst 133.196 q, a uvozila iz Trsta 75.147 q blaga. V mesecu septem '•ru je znašli naš izvoz v Trst 171.573 q. Oktobra se je torej v primeri s septembrom povečal naš izvoz za 31.9"n q. a uvoz se Je zmanjšal za 96.426 q. Praga, devize: Berlin 38.60 — 34.40 Curih 1183 — 1187. Milan 267 — 26!'. Pariz 513.50 — 516.50, London 260 — 262, Newvork 61.25 — 62.25, Beograd 84.50 — 85.50. Sofija 41.85 — 42.65. Du naj 0.6175 — 1.2175, Varšava 2 — 2.60. Budimpešta 9.80 — 10.60, valute: marke 33.60 — 34.40, švicarski franki 1178 — 1182. lire 264 — 266. francoski franki 510 50 — 513.50. funti 259 — 261. dolarji 60.75 — 61.75, jugoslov. 81.50 — 82.50, bolg. 40.60 — 41.40, avstr. 06173 — 1.2175, poljske 1.80 — 2-40, madz. 9.80 — 10.60. Curih, devize: Berlin 2.80, Newyori 515. London 21.79, Pariz 42.60, Milan 22.20. Praga 8.25, Budimpešta 0.82. Zagreb 1.65, Varšava 0.18V2, Dunaj 0.16V;. avstrijske žigosane krone 0.09. Berlin, devize: Italija 780.70 — 782.30, London 764.20 — 765.80, Nev vork 180.81 — 181.19, Pariz 1497.50 — 1500.50, Švica 3-196 60 — 3503.50. Du naj 6.13 — 6.17. Praga 28*.?0 — Budimpešta 59 22 — 29.28. CLAUDE. TARRERC: TT Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) Roman. Kapitan! umolknejo. Celo sicer tako zgovorni Grammont ne uajde primernega odgovora na te besede. Da priznamo istino, kraljeva volja je že nekaj veljala celo tem svobodnjakom, in kar tako bi se ie ne bili radi zamerili. Cussi Tarin je že mislil, da mu ;e uspelo. Mislil je pa to le tako dolgo, kakor rabiš časa, da napolniš puško. Kajti sedaj se dvigne Tomaž Jag-nje. Vsakdo ga pogleda začudeno, kajti Tomaž Jagnie pri posvetovanjih navadno ni odpiral ust, ali pa Ie v najbolj redkih slučajih. Tudi je že skoraj leto dni tega, da se ie njegovo razpoloženje na čudovit način poslabšalo. Vedno je nekako teman in mračen. In tudi doslej ni ves čas posveta zinil nobene. Sedaj pa govori s svojim hrapavim ta nekoliko hripavim glasom. Nikomur ni prišlo niti na misel, da bi ga prekinil, kajti njegova slava ie sedaj bila uprav neizmerna in noben Fiibu-stejec se ni smatral za boljšega od njega. .-Kralj me je svoječasno sam sprejel na gradu Saint Germainskem in me tam preobložil z dokazi milosti. Tu izjavljam, da sem njegov najzve-stejši podanik in iz vsega srca žel;m, da me v njegovi službi zadene junaška smrt. Da mu dam prav in resničen dokaz svoje popoldne udanosti, sem pripravljen, da zasadim njegovo vojno zastavo na utrdbah Vcrakru-ških, ki bi morale biti francoske in ne španske, kajti tako velik kralj je rojen, da gospoduje povsodi!» Vsa druščina Je očarana zaradi tega razumnega in lepega odgovora. Zato mu pritrjuje z gromovitim plo-skom in klicanjem. Edini Cussi Tarin ne soglaša s splošnim mnenjem. Obrne se k Tomažu in ga pozdravi z nemo kretnjo roke. Potem pa odgovori vsej flibustejsl-ri skupščini: «Gospoda moja, moj namen ni, da bi se tu z vami prepiral Dovolj ie, da sem vam sporočil voljo Njegovega [ Veličanstva. Zato končajmo. Dovolite ;mi, da še enkrat kličem vaš razum in da vas rotim, ne podajajte se na to pot! 2e se zbirajo temni oblaki. Kraljeva jeza prihaja nad vas! Strela ni tako nagla niti tako strašna. Zbogom, gospodje!» Nato se pokrije in odide, Flibustejci pa ostanejo zakrknjeni in bolj ko kdaj odločeni, da ne opuste svojega namena. Vendar pa so bili nekoliko vznemirjeni zaradi groženj, ki so jih slišali. Čim pa je bil namestnik skozi vrata, zavpije Tomaž trikrat zapored, bolj iz občutka ko raznma: «2ivio kralj!» In takoj na to: »Naprej! Nad Vera Cruz!» Obče klicanje takoj pomiri vso družbo, ne da bi mogel kdo reči, zakai in kako, in še istega večera odrine vse brodovje z ugodnim vetrom naravnost proti katoškemu rtiču, okrog katerega mora jadrati, kdor ie namenjen za Vera Cruz ... * • * Sedem dni pozneje je bilo mesto v njihovih rokah. Kakor je Grammont obljubil Cussi-Tarinu, res skoraj ni bilo treba enega udarca ali strela. Le trdnjava je bila nekoliko trši oreh. Pa tudi v tej borbi jih je padlo jedva sedem mrtvih, enajst pa ranjenih. To je bil skoraj neverjeten uspeh, ki je šel v dobro spretnemu generalu, za-povedniku tako izkušenih in hrabrih čet, zbranih v takšnem številu, kakor tega flibusflja dotlej še ni videla. Ravno toliko, če ne več, pa gre zasluga Tomažu Jagnjetu, čigar bogato izkustvo je bilo neprecenljivega pomena za zavzetje mesta. Vrhu tega ie Tomaž v odločilnem trenutku s tako drznim pogumom naskočil na | čelu čet, da je skoraj izgledalo, da ne išče zmage, marveč da dere v smrt 6 j Mesto Vera Cruz je bilo zavzeto j in oplenjeno in korzarji so se nato iadrno odpravili na umik. Plen ie bil ogromen in sedaj ie bilo glavno, da ga spravijo na varno. Kajti straže 60 že javljale, da se bliža veliko špansko brodovie sedemnajstih vojnih ladij, katerih vsaka ie močnejša, ko najmočnejša korzarska ladia; teh pa je bilo le osem, med njimi tri navadne jadrnice brez topništva. ! Vkljub temu so jo udarili korzarji naravnost po sredi med španskim biodovjcm, ki si ni upalo na napad, kajti na korzarskih rajnah so plapolale strašne bele zastave, zastave Flibustije in obenem Francije, poleg mnogih drugih dobro znanih in strašnih zastav, kakor so bile takrat na primer maloneški hermelin in neka rdeča standarta, ki ima v sredi všito zlato jagnje. Admiral španskega bro-dovja ie siccr moral videti na korzarskih krovih kupe plena. Toda vkliub temu si Kastiluanci niso upali napasti te zmage vajene čete. Tako so se korzarii brez nevšečnosti vrnili na Kravji otok, od koder so bili odrinili nekaj dni poprej. Tam so si lepo pošteno razdelili plen. Tam je vsak med njimi pa že tudi prvi dan pričel zapravljati naplenjeno bogatijo na najbolj brezskrben način s pijačo in jedačo in v družbi lahko-krilih deklet. Kakor je namreč sicer Kravji otok v vsem zaostajal za Tor-tugo, ie vendar že takrat imel lepo število gostilen in zabavišč ter ženske družbe. Karkoli si hotel kupiti, si mogel tam dobiti po vojaškem aH mornarskem okusu, bogato obleko, orožje, nakit in razne bisere ter drugo ništarijo. Razume se, da so trgovci bogato zaslužili pri tej trgovini. Za navaden kos svile, ki ga plačaš v Franciji s tolarjem, so na Kravjem otoku navadno plačevali po deset in petnajst zlatih dukatov. Trgovski rod je na ta način v Zapadni Indiji bogatel dokaj bolj naglo, ko korzarji. Ti so se sicer često ljutili nad »pijavkami«, toda ubili so le tri ail štiri kupce, na kojih mesto so potem stopili drugi, in vse ie bilo, kakor poprej. • » • Kakor rečeno, so torej tudi to pot korzarji pričeli na Kravjem otoku s svojimi zabavami Saj je to še najmanj, kar mora slediti tako sijajnemu uspehu orožja. Petnajst dni in noči so samo žrli. Ko sta ta dva tedna potekla, so bili vsi izmučeni od krokanja in drugih razvratnosti in po vsej pravici so izgledali, kakor izgledajo bledi in zadolženi revčki. Voditelji so se bili udeležili teh zabav ravnotako kakor njihovo moštvo. Saj so vsi ti korzarji zares med seboj pravi bratje, kakor se sanj razivajo, to se pravi, med seboj so si v resnici enaki in v večini zadev imajo enak okus in enake občutke. V beznicah, kamor zahajajo najnižji med njimi, najdeš tudi vse najslavnejše voditelje in kapitane pri mizah, ne da bi količkaj pomišljali, in tam pijejo ravnoisto sladkorno žganje, kakor najnižji med njimi, in objemajo vsem skupna dekleta. Grammont, Rdečebradi in Lavrent se tam sha- jajo. In tudi JJuana je bila prav veseia. da jo pelie Tomaž v to družbo. Kajti Juani so se najsurovejše krc-karije prav omilile. Sodrga ie ni odbijala. Prav rada ie kraljevala te; množici zaljubljenih pijancev. Na tihem jej je godilo, da gleda, kako kipi okrog nje v divjih valovih pože-ljenje. ki mu daje ona vedno nove hrane v svoji zreli, divno razviti lepoti. Sporov in pretepov se ona ne boji. Barva krvi jej ugaja. Zgodilo je celo, da je tudi ona prelila nekaj krvi, drugače ko na svojem krova, in drugih žrtev... Ta slučaj se je pripetil v doka' čudovitih okolnostih. Tomaž je nani-i mislil s srdom in žalostjo v srcu... (Dalje prih: ' ! Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJutra j Odgovorni urednik Vit. F. J e 1 e a t-. _______ Vremensko poročilo Ljubljana 306 m n3d morjem. . 7. 731 8; O 4 »1. jug sneg ! 14. <2.» „ ob!, jan. j 21 7Ž8 g, g $ brezvetra , Srednja včenjiioja temperatura 0 6, malna -2'6. Vremenska napoved: več obl. juš. vreins volnee vzhaja ob 7-42, i aha j i. ob 16'34 C dih« 8 Ol«. - Pt»«a m Mpra). 'Lahko tti. Umetnik išče »obo (prazuo ali opremljeno), katero bi potreboval kot iH-fearzkl ateller a »s periodičnega bivanja r Ljubljani l'o.;udl'e na naslov R. Marčič. St anje, p. Kamnik. 70 Samostojna prodajalka zmožna v modni trg./vini r :j tukajšnjem trgu se išče. Ponndlie s sliko na upra' • ništvo «Jutra>. Glavni pogoj je popolno znat:je sl^vensici:; rezika v govora in p s"i, poleg nemškega jezika. Vitop takoj. >-!■ Mlad trgoveo z neka; premožen,a se more priženiti na pnestvo in Dve izobraženi, i-! aamostojai gospodični v -motnem kraju želita larad f manjkanja znanja dopisov.:*: z rospoiiji srednji i let in vi^j., izobrazbe. Vse urngo postransko. Cenjene ponud!>e je pt-slati ca upravo «Jutra» p . «Vera» in . S: Proda, se dot namizni telefon, nenjr suknjič, poniklaue drsaitv (št 40) in še druge reči Ogle da se od 3. do 4. ure. Naslo-v v upravi. iiro].poniočnlH samo kOŽOFSkl DE i za fino veliko de'o na dom. Več v upravi «Jutra». e si s 87 Ponudbe na Msto Sadalija, ViroHltiLS. im* P© i! J France Zbašnik, Pesmi. s ? | Pesni&ka zbirka v vojni padlega mladega Jako nadarjenega poeta | | vzbuja splošno zanimanje. — Broš. volja 8 Din, po pošti 50 p več | 1 Naroča so pri j j Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica. § Cena povsem konkurenčna. Pri nakupu t vžigalic zahtevajte moj cenik. 1996 : J. Perdan, Liubljana. Pristopajte fcjus@llovar;|ki Matici 1 iudi zalčfc, ( ^———^^MM£ kupuje trgovina z usnjem j D. Zdraviš! i v Ljubljani, | 5v. Florijana u!. 9 Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v LjnbUani.