Stev. 115 Izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo-: ulici sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi na) m pošJJajo ured* nlštvu. — Nefrankirana pisma tt ne sprejemajo, rokopisi s« ne vračajo. — fcdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina, — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edin st — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leti L 18 - in celo leto l 35 -^ - Telefon uredništva la uprave Stev. 11-57, V Trstu, v nedeljo 27. aprili 1919 Letitfk XIV! EDIN Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.: osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po iO stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije sc pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20. MIROVNA KONFERENCA. Odhod Sonnina in Salandre iz Pariz* PARIZ 25. Sonnino bo odšel ix Pariza futrl ©b 10 a večen Salandra ostane Se nekaj časa Y Pariza — radi družinskih razmer. Oriando — kmalu poti« ▼ Pazil. PARIZ 25. »Petit Journal« piSe, da mostovi ftiso ie popolnoma podrtL Italija ne bo hotela izgubiti vsak stik z zavezniki, da bodo čuvani nje interesi. Ministrski predsednik, ki je osta \il Pariz sredi pojavov ti ve simpatije, navdajajoče Francijo za latinsko sestro* se povrne — lako se nadejamo trdno — hitro, da zavzame svoje mesto v svetih entente. Ortosdo se zahvala francoskem narodtk PARIZ 25. V trenutku, ko je zapuščal Pariz. )e doposlal Oriando listu »Petit Parisien« sledeče pismo: Predno ostavim Pariz, čutim dolžnost, da francoskemu narodu, njegovi vladi in predsedniku Clemenceau sporočim svojo zahvalo na iskrenem in bratskem gostoljublju. ki mj j« je nudil Pariz, to veliko srce Francije, n&še zaveznice včeraj in jutri. Moglo bi priti do kompromsla? aMoraing Post« piše: Oriando in Sonnino nista mogla drugače, nego da sta ob sedanjih ©koinostih ostavila Pariz, kajti, ako bi akciji Wilsona odnehala, bi bilo to ponižanje, ki bi ga ne mogla trpeti nobena vlada, ki se zaveda svojega dostojanstva. List se nadeja, da se more še najti prijateljska razrešitev, da bi moglo priti do kompromisa, ako bi Jugoslovanom dali kot odškodnino teritorij za Šibenikom, vštevši Knin in Drniš. Ali Wilsonova diplomacija ne pomaga za uresničenje kompromisa. »Daily Telegraph« piše, razpravljajoč o odhodu Orlanda iz Pariza: Ne more se razumeti, da bi kateri-koli zaveznikov mogel umakniti sc definitivno in formalno od konference v Parizu in mislimo, da pride do kakega sporazuma. Wilson je podal javno izjavo na način, ki more izzvati živo ozlovoljenje italijanskega naroda. Treba priznati, da je odgovor Orlan-dov plemenit in razborit. Francija in Anglija gojita živo simpatijo za oba nasprotnika. Čutimo se svobodneji, da izražamo več simpatij za italijansko naziranje radi obžalovanja vrednega pomanjkanja umerjenosti, s katerim je kritizujejo izvest ai angleški krogi. » rt dleg! Bissolatija. PARIZ 24. Doznavši, da se je.v interesiranih krogih skušalo potvarjati ideje Bissolatija, je senator Della Torre, ki je nadomesten član finančnega pododseka konference, brzojavno jI vesti! o tem Bissolatija, ki mu je takoj odgovoril sledečimi preciznimi besedami: Nikako nesporazumljenje ne more v dobri veri nastati glede mojih predlogov in javnega mnenja, ki J«, predstavljam. Zasleduioč namen, da se zagotovi Evropi trajen mir in da se ustanove prijateljski odnošaji med Italijo in narodi onkraj Jadrana, sem zahteval pomirjevalnih pogajanj glede Dalmacije v prilog Reke. avtonomnega Zadra in v«eh drugih italijanskih skupin na ;-arans!:i obali. Imel sem utis, da soglašajo z mano glede U poti odlični predstavi tel ji Jugoslavije in Amerike, s katerimi sem bil v stikih. M^j govor v Milanu podaja vse to z absolutno točnostjo. Želim, da bi se poravnal spor na tej podlagi v :nteresu Italije in Zveze narodov. Brzojavka Bissolatija. objavljena od senatorja Della Torre. je našla velikega odmeva v kro-(fh n-irovne konference. Kako sodijo italijanski pariški sloji o odhoda italijanske delegacije. PARIZ 25. Pariški italijanski sloji sodijo, da bo sklep italijanske delegacije popolnoma odobren. Italijanska delegacija da se bo udeležila mirovnega pogajanja edino v tem slučaju, če ji zavezniki dajo zadovoljiva izjave glede Djenih zahtev. Italijansko delegacijo je ginil izraz simpatija ob priliki Orlandovega odhoda, ki se izraža tudi v francoskem časopisju v presojanju zadnjih dogodkov. Noben Italijan da ni dvomil o francoskih simpatijah za »latinsko« sestro; današnje manifestacije da bodo utrdile prijateljske vezi med tema dvema deželama. < » ■ 1 sprednjih straž. Monrkovski komunisti razpolagajo s topniškim materijalom. Zdi se, da prida skoro do številnih in teških bojev. Nemika delegacija odide 28. aprila v Versefl-lea. — Minister Gotkeh |o proti ententinim V Italiji manifestiralo. RIM 25. Iz vseh italijanskih krajev prihajajo vesti o vcHkib manifestacijah za vlado. Vršila so se zborovanja v Bolonji, v Firenzi, v Reggir Calabria, v Mantovi, Cosenci, Tarantu, Ferrari, Cataniji in drugod. Prihod nemške delegacija v Pariš. PARIZ 25. Prispeli so v Verseilles trije nemški uradniki, da poiičejo stanovanja za člane nemške delegacije na mirovni konferenci. Njih prihod se je izvršil neopaženo. Nemški delegatje. BAZEL 25. Iz Berolina javljajo: Oficijelno se razglaša, da nemški pooblaščenci z zastopniki časopisja odpotujejo v ponedeljek v Pariz. O odgovornosti ta zločine v vojni. PARIZ 24. »Figaro« priobčuje poročilo komisije za odgovornost, ki pravi, da vsa odgovornost na vojni pada na Nemčijo in A"stroogrsko. ki so vo-jevale v zvezi z Botgarji in Turki na barbarski in prepovedan način. Poročilo predlaga, naj bi prišli pred Internacijonalno najvišje sodišče vsi prestopniki vojnih predpisov, pa naj si bodo generali ali bodisi kakšne visoko stoječe osebe. Tudi proti česa rlem da se bi moralo postopati, če so krivi. Japonski in ameriški zastopniki so proti temu. da bi se postopalo proti bivšemu oesarju: prvič, ter smatrajo da državni glavar ne spada pod jurisdikcijo in drugič, ker sodijo, da ni osebno odgovoren državni glavar, ki se je odrekel in demisSjoalrai. ki je strmo-glavlten po svojih podanikih. Četvorica je. pravi »Figaro«, že popravila nekatere konri-siine zaključke. IZ FRANCIJE. Francoski sociiallstlčal kongres hoče ostati v dobrih odnošajih z internacionalno silo. Socijalistični kongres je bil zaključen danes ob 5 zjutraj po zelo živahni nočni seji. Včeral so ves dan razpravljali o strankinem programu. Zastopane so bile 3 stranke: bivši manjšinsM levičarji. srednji bivši večinci hi £ njimi nekateri bivši manjšina, ter kientakH Verfeuil zastopnik bivših manjšinskih levičarjev ie zagovarjal isti program kakor sredinci, toda zastopal je mnenje, da mora ta program udejstvitf ne parlament, temveč proletarska diktatura. BJiun je pa v imenu bivših manjšincev z desne in nekaterih bivših vt-čincev zastopal mnenje, da mora udejstviti program konstituante pod parlamentarno vtedo. Kien-tald pa so obsojali parlamentarno vlado, splošno pravico gla9a, reforme in eventuelno sklicanje konstituente. Glasovanje Je takole izpadlo: Blun 1394 glasov. Verfeiril 296. a Loriot 245 glasov. V nočni seji so razpravljali, ali naj pristopijo k drugi Internacijonali pod predsedstvom Brantingo-vim, ali pa k tretji boljševiški Internacijonali. Kien-talci so zastopali mnenje, naj bi francoska socialistična stranka pridružita k boljševiški internacijonali; dobili so 270 glasov. Kongres se je zaključil s protestom proti imperijalizmu vseh dežela. ki zmaguje tudi na mirovni konferenci* i. t PODLISTEK tilKolai Seulrjov. Ru«kl spisal M. Arclbašev. — Poslovenil M * Ali so jih takrat mnogo postrelili?« se je vmešal Sevirjov navidezno ravnodušno. » /akrat bi še bilo — Vojaštvo je sicer pri-ftlo, toda bali so se, da bi prišlo do streljanja ... Takrat so se še bali ... Pozneje seveda .. Napravil je obupno gesto in polagoma je izginil izraz navdušenosti z njegovega mršavega. črnega obraza. »Kakor tudi doslej, so prihajale črne stotnije — člani združbe pravih Rusov ... Nastal je razkol in ko je nadzorništvo videlo, da red razpada, je porabilo priliko ter storilo potrebne korake ... Naše zastopnike so izpodrinili, namestu njih vstavili črne stotnije in delovodje, odbornike so vtaknili v zapor in razpustili knjižnico...« »In vi ste vse to mirno gledali?« »Mi, odborniki smo bili vendar v zaporu.« »Ne govorim o teh, temveč o delavcih, v katerih korist ste razvili svojo agitacijo.« »Ah da ... saj sem že omenil, da so postavili k vhodom v rove strojne puške.« »A tako ... strojne puške ...« Sevirjov je govoril počasi, obotavljajoče, tako da ni*i m^^ci tolmačiti cuucira- IZ NEMČIJE. Razprava o miru v narodni skupščini. BAZEL 25. Iz Berolina javljajo: »Frankfurter Zeitung« piše, da se komisija za mir v narodni skupščini sestane dne 2. maja v Berolinu. Prvi sestanek narodne skupščine bo najbrž dne 5. maja. Bop na Bavarskem. BAZEL 25. Iz Bamberga javljajo: Med Augs-burgom in Tassingom so se v torek razvili boji nja. Ključavničar je molčal nekaj Časa; potem je začel iznova in njegov obraz se je pri tem kremžil vedno bolj: »Veste... Kar so ti napravili, bi mogel povedati samo bog. Vse so izročili, kar so hoteli Nagajka, streljanje, nasilje... Najhujše je bilo z odborniki... Jaz govorim lahko še o sreči, ker so me zaprli takoj s prvimi, toda tem hujše j«, zadela usoda ostale... Našega knjižničarja je privezal kozak na sedlo svojega konja ter je tako jezdil z njim skozi mesto. Roke so mu z\ezali na hrbtu, če torej ni mogei dovolj hitro teči, si je iz vil roke, padel v blato in take so ga vlekli po tleh ... Za njim je šel drug kozak. ki ga je obadal s sulico, da bi bil zopet vstal. Hujše so ravnali, kakor s šakali... Mnogo jih je jokalo, ko so videli, kako trpinčijo ubogegal« »Hm... mnogo jih je jokalo,« je ponavljal Sevirjov. Njegov glas je izražal divje, neutolažljivo zaničevanje; toda njegov obraz je ostal vendar miren, samo njegovi prsti so se hitrejše premikali po mizi. Očividno je ključavničar uganil, kaj se v njem godi, kajti v njegovih očeh je vzplamtelo, ko je ponovil: »Da, mnogo jih je jokalo... in plakajo še danes ... Samo, da so njihove solze namešane s krvjo J« CURIH 25. Nemilri pooblaščenci odpotujejo v ponedeljek 28. aprila pod vodstvom grofa 3rockdorff Rantzaua. Pogajanja se bodo baje začela okoli 1. maja. Z delegacijo potujejt tehniki, svetovalci in žurnalisti. Zatrjuje se, dt ,c ententa dovolila nemški delegaciji popol noma svobodno gibaq§e. Lahko bodo vedno a brzojavni in telefons^ zvezi s svojo vlado Toda navzlic vsemu? teinu ne prevladuje v Nemčiji optimizem. Minister Gotklein je priobčil članek pod naslovom: »Kaj moremo danes sprejeti?« Gotklein se drži Wilsonovega pro Jrama in trdi, da se Nemčija, tudi v očiglec največjim grožnjam in žrtvam, ne more ukloniti iz stališča, ki predstavlja za njo minimum da zamore živeti. - Zavezniki lahko zahtevajo, naj Nemčija vzpostavi ozemlje severne Francije in Belgije, v kolikor se gre za privatne last. Nemčija bo v tem ozira držala svoje obljube; toda več se od Nemčije ne more zahtevati. Nemške razmere so se po premirju zelc poslabšale. Država kocaaj plačuje živež, ki ji |a da ententa na razpolago, ker je dežela obo-žaJa. Nemčija bo dovolila za severno, francoske in belgijske kraje-potrebne stroje in de lavske moči, toda njeni sinovi ne smejo biti pregnani v robstvo v tuja kraje. Ce zaveznik hočejo, da Nemčija plača svoje dolgove, zaka, jej ne dajo možnosti, da se povzdigne? Naj-/cčjo škodo bi vendarle trpeli zaveznik*, če Memčija prepadef Minister zaključuje a prote s lom proti zaplenitvi vse. nemške trgovske oiornance. »Berliner Boersen Zeitung« hudo napada francoske zahteve in odločno poziva vlado naj ne podpiše, če ni mogoč resničen sporazum. Nemška vlada Izdelala protinačrt in zvezo narodov. CURIH 25. Poročajo iz Berolina: Protlpredlog nemške vlade za Zvezo narodov temelji na principu enakosti vseh držav v Zvezi narodov, v kateri naj bi bile zastopane vse vojujoče države vštevši tiste, ki so nastale med vojno in nevtrat-nie države ki se obrnejo aa Zvezo po A jaške m zaključku. Druge države nai M se sprejemale v Zvezo, samo če ie večina članov za to. Sveta stolica naj bi se tudi sprejela pod tem pogojem. Nemški načrt je z ozirom na zunanjo politiko proti intervenciji; Zvezini člani se lahko pritožujejo samo pri društvenih organih. Legislativo naj bi prevzel državni kongres in skupni parlament. k)er naj bi imele države za vsak tisoč prebivalcev po enega zastopnika, toda .l-^en narod ne sme Uncti več kot deset zastopnikov, ki se izvolijo. Mednarodni zbor nai bi predložil pravne spore razsod-benemu uradu, ki naj bi reševal konflikte. Sodišče naj bi imelo 15 proporcijorealno izvoljenih članov in 15 članov razsodbenega sodišča, izvoljenih z indirektnim glasovanjem. Ta urad naj bi urejeval nujne spore, preden se razvijejo v prave konflikte. Načrt se oslanja na princip, da se konflikti ne smejo več reševati v vojni, zato zahteva naj se poklicno vojaštvo reducira na število, potrebno za vzdrževanje notranjega miru in izvajanje zakonite obrambe. Zveza. Id bo nadzorovala oboroževanje, naj bi uporabita pristina sredstva proti prestopnikom predpisov glede oboroževanja. Načrt pravi, da smejo oborožene phiti po morju samo ladje zvezine policijske mornarice, Id jo osnujejo pomorske vlasti po določenem razmerju; ra-zun tega zahteva podmednarodenje morskih ožin in rek. Načrt odločno izključuje ekonomsko vojno, ki bi jo Zveza narodov nikdar ne smela uporabljati kot prisilno sredstvo. Kolonije naj bi bile pod mednarodno upravo. Za tropske kolonije predlaga sporazumen sklep, ki naj bi se dodal načrtu. NaČTt se popolnoma strinja s pariškim projektom glede delavne legislative. Orožje v dvoren bivšega praškega princa Henrika. CURIH 24. V klelskem dvoren bivšega pruskega princa Henrika so našli znatne množine orož'a in municije. Volašld minister Noske ie obljubil kielski delavski skupini, da bo uvedeno kazensko postopanje proti princu in stotniku grofu Mir-bacbu. ki je princu pribavi! orožje. Orožje je bilo baje namenjeno za pomaganje eventuelae protire-volucijc. IZ OGRSKE. BAZEL 25. Iz Budimpešte poročajo: Ogrski »Bureau de Corespondence« zavrača vest v listih, glasom katere bi bil Bela Khun ponudil premirje poveljstvo romunskega generalnega stana, kakor ponndbo, da bi bil ta poslednj odbiL Dvignil je roko in pregibal črni prst, kakor bi hotel žnjim žugati. Njegov črni obraz je bil oduševljen, kakor bi napolnjevala njegove lušo temna odločnost. Sevirjov se je hladno smehljal. »No, mnogo prahu dvigate a avojimi krvavimi solzami,« ie menil omalovažujoče. »Dvigamo ali ne dvigamo. Povračilo ne bostane!« je odvrnil ključavničar a odločnostjo, ki je mejila že na blaznost. »In če vendar izostane? Kaj potem? Ce boste do takrat že poginili od gladu?« Ključavničar ga je preplašeno pogledal Njegov izstradan, črn obraz, njegove oči, goreče v fantastičnem ognju, so izražale strahovito duševno borbo. Za trenutek sta se pogleda obeh takorekoč strnila drug v drugem Sevirjov se ni zganil; toda ključavničar je na e. ikra t povesil pogled, njegovo dolgo telo je i-padlo in pod prši £lavo a obema rokama, je trdovratno odgovoril; »Kaj potem? Ali ima morda moje življenje kako vrednost, če pomislim, da nimam niti jesti?« »Ne, nobene vrednosti nima,« je razložil Sevirjov odurno, ter vstal. Ključavničar je naglo dvignil glavo ter hotel nekaj povedati; toda molčal je ter sedel na pjejšnje mesto. Italija po prelomu o Parizu. Že popred, nego sta Wilson in Oriando objavila svoji poslanici, se je vedelo — tako naglasa »Lavoratore« povsem resnično —, da stoje v Parizu pred teškimi odločitvami. Iz časopisov je bilo jasno posneti, da se bliža izjalovi-tev pogajanj radi Wilsonovega nasprotovanja ~>roti narodnim aspiracijam Italije, kakor sta ih zastopala Oriando in Sonnino. V istem ita-ijanskem časopisju, ki je bilo še pred malo :asa skrajno optimistično glede rečenih aspi-acij, posebno pa glede priključenja Reke k taliji, se je kar iznenada, pred nekoliko dne-/i, jel pojavljati trpek pesimizem. Namigavali ;o na možnost prekinjenja pogajanj in — od-noda italijanske delegacije iz Pariza. In doznavali smo nadalje iz pariških poročil, da so vsa iadaljna pogajanja ostajala brezuspešna in /edno bolj se je kazalo, da je med Italijo in nje zavezniki nastalo neko nesoglasje. In to nesoglasje je imelo pač svoj glavni izvor v dejstvu, ia Amerika ni podpisala londonskega pakta n ni bila obremenjena po nobeni drugi tajni obveznosti. Nesoglasje pa je postalo očividno, ko so se začeli Lloyd George, Clemenceau in OPilson sestajati brez Italijanov. Wilson je trdno vztrajal na svojem stališču, da je bil londonski pakt sklenjen proti monar-liji avstro-ogrski in da je ohranjal svojo ve-.javnost le dotlej, dokler je obstojala ta monar-lija, oziroma: dokler je obstojala nevarnost >d nje strani. Tudi v svoji včeraj objavljeni poslanici naglaša Wilson, da se je po zruše-iju monarhije položaj popolnoma izpremenil. Priznava sicer potrebo meje na Brennerju za 'Italijo, ali jadranski problem da so dogodki iz .cmelja izpremenili. 2eli, da bi Italija postala prijateljica vsem — tudi Jugoslovanom. Even-.uelno navstala navskrižja naj poravnava Zveča narodov. Tako naj bo ščitila tudi interese :talijanov, ki pridejo pod Jugoslavijo. Malagodi, glavni urednik »Tribune«, je na-jlašal v nekem dopisu iz Pariza, da je sedanji položaj tem hujši z ozirom na skorajšnji prihod Nemcev v Versailles. Kajti Italija da ne more m it« rditi, ampak tudi podpisati da je ne more "»ena njena vprašanja. Ne samo, da jej ne more pritrditi, ampak tudui podpisati da je ne more, sklicevaje se na londonski pakt. Ta da ne dovoljuje tudi drugim zaveznikom, ki so ga podpisali, podpisa na kake mirovno pogodbe, ki ki bi pomenjala separaten mir — brez Italije. Razumljivo je, da italijansko časopisje piše iedaj grenke besede na račun Wilsona. Napajajo ga celo listi, kakor n. pr. »Corriere della "era«, ki so mu doslej pisali navdušene slavo-ipeve. Napada seveda tudi Angleže, ki jim >čita nedoslednost in neiskrenost. In »Secolo«, ki je bil smatran kot glasilo ^ilsona v Italiji, mu očita pristranost na škodo Italije in na korist drugih, ki se — čim so dosegli neodvisnost — uveljavljajo kot element sporov. Zakaj je — vprašuje »Secolo« — čakal Wilson do zadnje ure, da je prišel s svojimi lepimi propovedmi in svarili na naslov Italije n samo Italije?! Ali ni bil pritrdil tolmačenju svobode morja, kakor je je zahtevala Anglija? Ali ni molčal o vprašanju razorožitve, ki bi morala biti vendar glavno vprašanje »Zveze narodov«? Ali ni priznal Franciji slabo prikrivano posest rudniške kotline ob Sarri? Ali ni sodeloval na ustvarjanju militarične straže na Reni? Ali ni brez protesta dopuščal oborožene ekspanzije Češke in Poljske? Mari ni na-,topil proti temu, da bi se iz Pariza proglasila enakost plemen, in to z očividnim namenom na škodo zavezniške Japonske? S takimi apostrotami obsipa Wilsona italijansko časopisje in prihaja do vprašanja: zakaj taka rahločutnost in . moraliziranje ravno na naslov Italije in edino Italije?! Izvaja iz njih tudi na Wilsonov račun očitanje pristranosti, neiskrenosti in zahrbtnosti. Navedli smo ta o-čitanja, ker se v njih odraža razpoloženje v Italiji, kolikor je zastopano po nacionalističnem časopisju. Novin drugih barv nimamo na -azpolago. Naj pa navedemo še glas ameriškega lista >New-York Herald«, da čujemo tudi to plai ivoaa. Italija se naliaja sedaj — tako piše rečeni list — pred trojno «—emo: izoirati e; je med tremi zli. Ali naj se uda v odvisnost od Francije, ali naj se vrže v naročje Nemčije tli naj skuša pridobiti pomoč Zedinjenih dr-:av? Italija odklanja zelo odločno odvisnost jd Francije, kajti trgovska in industrijalna od /isnost bi pomenjala tudi politično odvisnost Ve, da bi veliki francoski industrijalci storili »No, ta je pošteno pijan!« je kričal nekdc pri sosednji mizi ter se bedasto smejal. Trenutek je premišljujoč Sevirjov obsta Skremžen posmeh se mu je pojavil na obrazu, .rda dejal ni ničesar in z dvignjeno glavo se je približal izhodu. Ključavničar se ni ganiL V. Široka, ravna cesta, nad katero se je dvigale mrzlo nebo, je izginevala v modrikasti daljavi It tako daleč, kamor je moglo dosegati oke se je valila pisana, živahna množica, medse bojno se je zlivala in hitela proti nedolžnemi cilju. Neskončna vrsta voz in tračnic efektrič ne železnice jo je ločila v dva dela, in nikol nisi mogel opaziti, da bi se bila množica zmanj Sala ali zvečala. Hišice so bile tako krasne zložbe tako svetle, svetiljke tako lahkotne ir elegantne, nosilni drogovi električne naprave teko vitki in vendar tako krepki. Tukaj se t j* zdela celo nebesna svetloba čistejša in ja snejša. Lažje si dihal tukaj in svobodnejše, ii tudi kri je krožila po žilah hitrejše, vese lejše. Sevirjov je videl naenkrat, da ga obkrožujc neskončna veriga veselo gledajočih, praznič nc oblečenih ljudi; od vseh strani se je slišal smeh, šume~'e svilenih oblek in mešanico gla sov; ia te glasove je nadkriljeval zvok elek- vse možno, da Italija ne postane velik indu-strijalen sredozemski narod. Italija noče pasti v naročje Nemčije. Zato gleda proti zapadu, vedoč, da odvisnost od Zedinjenih držav glede surovin ne bi pomenjala politične odvisnosti. Italija zaupa Ameriki bolj nego kateremu drugemu narodu. Italijani govore: »Vidite, A-meričani, tisoče novih industrij, opremljenih s najlepšo in moderno mašinerijo in obilico sposobnih delavcev; izvažajte torej svoje surovine v Italijo, izdelujte tu svoje blago, in imeli boste pravi monopol naših tržišč. Pomagajte k razvoju naših velikih vodnih sil in mi smo pripravljeni kupovati od vas premog, vse vaše železo, ter postati vaši najbolji klijenti!« Te besede, ki jih ameriški list poldada Italijanom na usta, bi pomenjale ponudbo v vsej formi za tesne gospodarske vezi med Italijo in Ameriko, in dosledno temu — odmikanje Italije od Francije in Anglije. Glede dogodkov, ki so se zadnje dni odigravali za kulisami pariške konference, oziroma dejstev, ki so dovedla do odhoda italijanske delegacije iz Pariza, so možna razna domnevanja. » J t _ jf i * ' ' t t Bilo, kakor bilo: vsakako je prelom Italije z vlastmi na konferenci dogodek ogromne pomembnosti za vprašanje: ali pridemo skora) do solidnega in trajnega ipiru?! Tu bi opozorili še na neko, morda le prividno, neskladnost med poslanico \ViIsonovo in ono italijanskega ministrskega predsednika. V odstavku, kjer govori, kake meje prisoja Italiji, rabi Wilson besede: »Veliko razvodje, v katerem stojita Trst in Pula, in vse lepe krajine, katerih čelo je obrneno, proti velikemu polu-oioku (Italiji)...« »Veliko razvodje^ je sicer precej relativen in raztegljiv pojm, vendar se zdi, kakor da je to, kar prisoja Wilson Italiji, že definitivno določeno v njegovih načrtih. Oriando pa pravi: »Predsednikova poslanica čuti potrebo, da zatrja, da je Italija s koncesijami, ki jih vsebuje poslanica, dosegla alpsko zidovje, ki je njena obramba, To priznavanje je največe važnosti, ako se vzhodni del tega zidovja ne pusti odprt in ako se prišteje k pravicam Italije tista Snečuikova črta, ki deli vode, tekoče proti črnemu morja, od onih, Id se iztekajo v Sredozemsko morje.« Ta dva »ako« v konceptu italijanskega ministrskega predsednika dovoljujeta domnevo, da glede meja stvar ni še povsem na čistem. Erln. et osredotočile v štirih kraljevinah: UlUfl (Ulster) Mond (Munster) tudi (Momomia) Leagh (Leinster) in Connaught (rudi Connasie). Kralji so bili izvoljeni iz srede gori omcn'enih plemenitaških družin, vsa-kotoliko pa Je bil izvoljen takozvani glavni kralL a»i nadkralj, katerega vladna moč pa j« bila Jako omejena. Rodovi so skupno obdelovali polja, zemlja pa ni bila lastnina kraljev ali pa posameznih t/ičnih zvoncev in mehko, sedaj umirajoče, sedaj naraščajoče drdranje privatnih ekvipaŽ. Z rokami globoko v žepih in z dvignjeno tfavo je šel Sevirjov po svoji poti. Pred njim je topal dobro rejen gospod s podjetno na uho ^ritisnjenim klobukom, med tem ko je njegov nesnat, rožen vrat dokazoval skrbno gojenje \ože. Hodil je a trdnim, energičnim korakom n nosil v desnic« z rujavo rokavico lahko pa-ico. Njegova na kratek in rožnat vrat posa-cna glava se je brezskrbno obračala v vse meri; v prvi vrsti se je zanimal za ženske. Videlo se mu je, da prihaja ravno od kosila, in ;a vdihava sveži zrak t svojem zadovoljnem i udobnem razpoloženju z resnično slastjo in pogled na lepe ženske njegove vsled jedi azdražene živce prav prijetno dirne. Sevirjov ga dolgo časa ni opazil; vendar je mel rožni vrat vedno pred seboj in rožnate £i>bice so lahno vztrepetavaie pri vsakem koraku. Končno je vprl težek in trd pogled ia postavo pred seboj. Težka in temna misel se mu je naenkrat po-ajala pri pogledu na ta rožnati vrat in je vle-:la Sevirjova z nepremagljivo silo za seboj. Skupina pogovarjajočih se dam mu je zastavila Dot; čisto mehanično, nezavedno se je izognil ini izmed njih, zaletel se je v nekega častnika ter sledil, ko je preslišal njegov jezen vzklik« sa-** n. ■cnmrr« m*r. •«* > ▼ Trstu, dne 7T. aprila tftf. kneror. -mpak po večini skupna lastnina raznih rodov. iT. a rudi tani, kjer je bil knez ali plemič Izv -in: gospodar in kmet (njegov pristaš) !e na-Jcat" ca s» el spoditi v sluća:u nep!ačevan:a ci ?•*• c v c mogel pridržati poljske pri- ke. J. \'ct n: b;l poplačan ves dolg, najemniku ; j '-esti je bila več stoletij nadkralieva čast. To postopanje je bila velika politična na2bovv. normanski plemič, poln podjetnega duha in predznih idej kakor tuci poln dolgov, je obljubi! heinsterskemu kralju zaprošeno pomoč proti temu. da bi mu isti dal svojo hčer v zakon in postal njegov naslednik v kraljestvu. Se dva normanska plemiča, Robert Fitzsfcphen in Mau-rice Fitzgerald (od tega slednjega izvira slavni ge-raldinski rod) sta s svojimi pristaši sledila pozivu. V zvezi z Dermodovimi vojaki so v do'g-'h bo:"ih zopet iztrgali irskemu nadkTalju vzhodni Minister (Ormond) leta Po Dermodovi smrti pa. 1171 leta. ie StTongbcm- postal kralj Lefnsfera; lep del ozemlja pa je razdelil rred svoje angleške prija-jatelje sobojevnike. To je bil prvi temelj a?rgfeške kolonije in bodočega tujega gospodstva sp!olu K-al5 Henrk II. se ni mogel odtegniti vt^u, da se ne bi srečni normanski vitez, potem, ko je postal leinsterski kralj, ir.crda branil pripozna-ti nadvlado angleških^ kralev, da se ne bi s časoma sploh popolnoma odtujil preišnim sorojakem. Stmngbow ;e tndi res tako postopal, kakr da ne bi bil več pdležnik angleškega kralia; vojskoval se je na svojo pest in je svojo kneževino vedno bolj razširial na škoco dMitfh irskih knezov. Da se ni zmenil za ukrepe in ukaze svojega gospodarja, to je getovo utemeljeval s tem, da je kot Termodov zet in od Iernsterskih Pudi redno tzvo-Iteni in potrjeni kral\ postal prfprdn'k irske družine in je bil pravzaprav le irskemu nadkral'u dolžan pokorščino, akeravrro ga je andeški kralj le pooblastil, da pomaga Dermodu. in a. toda angleški kTalj mu tega ni hotel verjeti in ie 1172. leta z močno armado prišel na Irsko. Irci so ga s prva zaupljivo pustli izkrcati, ker so verjef! iregovim trditvam, da hoče napraviti konec Strc»gi>owim rcrarskJm činom- Zdi se pa, da se je del Irskih knezov sprijaznil z mislijo združitve z AmrUjo. V Dubl'nn so mu angio-normanski Dlemiči. ki so prej s!e*':!1 Strmgbom:. in oa tu^i nekateri irsVi knezi priseg*? zvestobo. Cerkvena sinoda. 1172. leta, je v Ca*hc':u ro irrecnem kralevem naročilu uvedla ropo'nn latin:za e Henrik zahteval nokor- šč;no od v^eh irsk h knezov in vsega naroda. Irci so bili sicer od nekdaj na'rvestejši pr's+aši Timske cerkve in z rz^ne^-a otok^a« re šlo veliko število j rnamenir?h mir:'oltarjev, da bi razširili katoliško | vero po Evropi; irska cerkev sanra na sebi pa je bila strogo narodna, verski obred se Je namreč vr- Sla dni bUkoH (mm otrafce). Enočasno a nakup-im šil v gaelskem Jeziku. Irska cerkev je bila odvisna od Rima. uživala pa je notranjo samostojnost. Navedeni papež (bil ie slučajno angleškega rodu. kar je tudi značilno) je brez nobenih pomislekov s posebnim sklepom že leta 1164 »daroval« angleškemu kralju Irsko, menda v posebno zahvalo, ker je Henrik IL preklical takozvano Cterendrns' o cerkveno ustavo, s katero je vladoželjni plantage-netski knez nameraval angleško hierarhijo in papeževe ukrepe podrediti kraljevini zakonom. Takratno papeštvo je sploh smatralo vse kateliš! c države kot lastnino rimske cerkve. Tudi je b:lr rimska cerkvena vlada nevoščljiva in ljubosumna na samostojno irsko cerkev. Tem značMncja je irska udanost do katoliške cerkve, ko je vendar v prvi vrsti ravno ta zakrivila pogin irske svobode. (Pride dalje.) zdroba se lahko dobi I zavoj blSkotov za otroke (preščipae se št V. na ramenih .izkaznicah za kondens. mleko za otroke) po 85 lir. stotink zavoj. V ribji tržnici: Namočena polenovka po 3*60 lire kg. Nasoljene prvovrstne velike sardele po 16 lir. stotink ena. Nasoljene sardele majhne po 8 lir. stotink ena. NB. Jajca fn ameriška gnjat se večkrat na teden. lah 1.0 dobiva Domaže vesli. Lista »Nazione« t album. Včerajšnja »Nazic-ne« naglaša, kako da nekatere države entente kar ne morejo prenehati od zavzemanja za Slovence in Hrvate. Pari*1'« listi da posvečajo rele podlistke modrostim odvetnika dra. Gre-^orina o alavizmu Trsta, ki pa da ie bil, na nesrečo ravno predvčerajšnjim belo-riieče-zclen spev. »In predsednik Wiison — dostavlja fe-"eni list — skuša z najnovejo eskamotažo ,da bi spravi! na mednarono polie hrvatske zahteve po Rekit prisilivši s tem Italijo, da se je o-torčena umaknila z bojiiča, na katerega je padla senca nerodnega manevra.« Potem piSe: »In kaj so bili ti Hrvatje, ti Slovenci, ti Jugoslovani, katerim na ljubo Wilson danes grozi * z razbitjem soglasja v en ten ti — kaj so bili do > konca te vojne? V odgovor na to vprašanje, ki je stavba, odgovarja na podlagi nekega spo-' točila avstrijskega korespondenčnega biro-a1 od 27. lanuarja 1917, kako da je »predsednik} hrvatsko-slovenskega kluba, dr. Korošec, poslal ministru za vnanje stvari, grofu Czerninu-izjave, v kateri v imenu hrvatskega in slovenskega naroda izraža svoje ogorčenje, izzvano od hipekratične zahteve od strani entente po osvoboditvi Slovanov Avstrije, in se vnovič po-trjajo čiilstva udanosii do hiše Habsburške.« — Na to citira »Nazione« podobno izjavo deželnega glavarja dra-Irana šnsteršiča v pismu, naslovljenem na grofa Czernina, »kjer nastopa kot tolmač protesta južnih Slovanov proti zahtevi entente. katera (zahteva) da je zgolj pretveza za naaaljevanje vojne. Slovanski narodi ne žive pod tujinskim gospodstvom.. Ententa je marveč, ki hoče zatirati Slovane, odstopajoč obsežna slovanska ozemlja, deloma Italiji, deloma Srbiji. Slovanski narodi so dokazali tudi na bojnih poljanah, da hočejo živeti in procvitati pod žezlom hiše Habsburške in hočejo spajati svoje ideale in svoie interese r onimi Avstrije.« — leta 1899, ki dotečejo dne t. maja t L Ptečevalo se bo v Italijanskih lirah po 40% izenačbi za krone po 10. čl. naredbe o izmenjavi denarnih vrednot, izdane 31. 3L t 1. od vrhovnega poveljstva italijanske vojske, s pridržkom eventuelne doklade, v kolikor je to določeno v onrenieni naredbi. Civilni zakladnici na izplačilo predloženo Število, ki presega deset kuponov, se mora opremiti s posebnim seznamom, v katerem je navedena serija ku-,*onov v tekočem redu ter lastnikovo ime. Proti-WHsonova manifestacija za italijanske pravice. Društvo »Trento-Trieste« je v petek sklicalo zborovanje, ki se je vršilo ob 6*30 na trgu Edinosti, kjer so postavili oder in ga okončali z zastavami raznih društev, med drugimi tudi društva republikancev in pristašev »Unione socialista«. Razni govorniki so v svojih šotorih prigovarjali VVilsonovemu delovanju in načelom. Govorila sta tudi gubernator in župan Valerio. » Ob 9 zvečer je že mesto Kazalo svoje navad"-no lice. Za sodnega poverjenika za rojanski okraj je imenovalo vodstvo tukajšnje okrajne sednije za civilne stvari gospoda Rudolia Ferhigo iz Rojana št. 702/799. ilVfll lTOfl!Z3Cnsk2 tOHLI.i za teden od 28. aprila do 3. majnlka. Blago se bo sedaj dobi velo na dodatno (acces-soria) izkaznico* priporoča se pa toplo, naj občinstvo shrani stare živilske izkaznice, ker se bodo izdajale nove samo proti oddaji starh. Kruh: normalni odmerek 30 dkg, za delavce pr! težkih »delih 15 tikg več, po 4S lir. stotink kg. Odmerek 30 dkg po 15 lirinlh stotink. hlebci 600 gramov po 32 lir. stotink, hlebci 300 gramov po 20 lir. stotink. Koruzna moka: dkg po 7TI lirfn^ stotink k*. Testenine: 30 dkg po 1*32 ital. lir kg. Riž: 50 dk« po 1*16 ital. lir kbra, da si jo je azpočetka izbral za svojo benefično predstavo celo sam ravnatelj našega gkoaLšča, ki pa se je pozneje premislil ter segel po »Strahovih«. Da bi pa naše občinstvo vendarle ne bilo oškodovano v svojem umetniškem uživanju, niso poslali »Revčka Andrejčka« nazal tjakai, odkoder so «a izkopali, temveč so ga spravili na oder kot benetčno predstavo za angažirani ansambel našega narodnega gledališča, kakor da bi bilo naše občinstvo tako silro željno raznih gornještaierskih kmetskih nadutežev ter občinskih tatov, tepcev in beračev, katere >e v otroški dobi ljubljanskega slovenskega gledališča nesrečna prev3,alčeva roka vrgla v naš sloverski Bohinj In postavila tako na sramotni oder — naše slovensko kmetsko ljudstvo. Kot »narodna igra« je »Revček Andrejček« obromal vse slovenske odre, mesto in vas, in povsod sta poslušalec, posebno pa poslušalka, z vso ogorčenostjo obsojala trdosrčne-ga bohiniskena posestnika in žup3na, Jožeta Jeklena, se z.^ražala nad lopovskim njegovim sosedom Grešnikom, vzdihovala in javkala z uboztco Franico, njenim ljubčkom, korenjakom Pavlom, ki kroti divjega žrebca, a je po drugi strani tnlr junak, da mu mora občinski berač nekako »pričo-prati« ljubico, ker bi je drugače nikakor ne dobil, in se končno krohota ta tepcu Anžetu ter raznim Zmikavtom, Jojmenerem in nemSkutarečim Nosa-nom — vse samim »domačim« obrazom! Ker se te vedno in vselej poudarjalo z vso resnostjo, da boitt ▼ Trsta. n. 1919. HK Straa HOL narodnerrrn rledaHSČti prvi in gf»vnl cil} — pro- sveta, se pač ni čuditi. d*s Nullerl«. ki so ga ped -imenom -Revčka Andrejčka« presadili k nam, tisti, ki je škodoval največ, ker je bil vzor vsem tistim solzavim »narodnim igram« in »dramatizacijam«, ki so leta in leta preplavljale vse naše odre ter jim je Cankarjeva »Krpanova kobila« tudi le deloma mogla izpodrezati korenine. Saj je celo naš »moderni« Trst letos zopet in zopet zaplava-i v morju navdušenja ob raznih takih »kohiladah«. in naš gledališki ansambel se je hotel posloviti od navdušenega občinstva z vzorom vseh vzorov — »Revčkom Andrejčkom«! Kakor čujemo sedaj, četrtkova predstava ni bila zadnja v letošnji sezoni, katera se je naknadno raztegnila do konca meseca maj-nlka. Veseli nas. da se :e stvar uredila tako. kajti na ta načla ima gledališko osobie še dovolj prilike, da zbme s sebe ki si ga je nadelo s če- trtkovim »Revčkom .Vndrejčkom«. Uprizoritev samo po sebi ie brez dvoma treba pr-ištevati med najnesrečnejše, kar smo jih videli. O kaki enotnosti, na zunaj in na znotraj, niti sledu: Andrerček >e bil alpski nemški »fiuJlerU. An-že je bil samo po svojem malem klobučku pclu-koroški in polutirelski tepček, ki pa nima srajce izza hlač. posebno na odru ne, nekateri so nosili visoke gorenjske škornje, torej menda Bch n.ci, Domen je bil moderen gostilničar z belim klobukom. Zmikavt pristen tržaški potepuh, občinski bi-rič Nosan degradiran častnik bivšega 97. pešpol-ka. Frarvos, Ana in Jerica so nosile neke fantazijske narodne noše. kakor se ne nosijo nikjer itd. Skupna, enotna igra je bila nemogoča, ker se je večina igralcev moralo venomer boriti .za prvenstvo s — šepetalko. Ta negotovost, ki je bila ta-patam naravnost mučna, in potem še oni neznansko dolgi premori: občinstvo se je oddehnilo ob poliene popoInočL Glede posameznih ulog M dejali, da je bi! An-drejček g. Skrbinška precej šablenski. sam v sebi se ponavljajoč. Zdi se nam, da bi bilo bolje, ako bi bila z g. Silo zamenjala ulogi: Jeklen bi bil potem res pravi penosni kmetski očak, Andrejčck pa nekoliko bližji našemu občinstvu. Ravno pn Jeklenu je tudi tirna tam relo motila negotovost v besedilu. .Martinčevičev Grešnik ni zrastel na tnrenjskih tleh. kajti tam gori kmet ne pozna takega meietaTskega vedenja. Trd že takoj izprčetka imela zanj sarno eno označbe: »reva«! G. Požar sS je svojega Anžeta prikrojil po svoj« in žnjim. vzbujal precej smeha. Nam ni ttsrajal zaradi nedostome vnanjostl, kar smo omenili že zgoraj. Vprašali bi tudi. kje in kedaj bi ponosni posestnik in žirpan Jeklen trpel v svoji hiši taketra razcapanca za hlapca. Ne»gova neumnest mu ie prav, ker mu tepček dela takorekoč za« stonj. toda čast kmetskesa velikaša ne dopušča, da bi njegov h!ai>ec nr>si! do koLen razklane Mače in srajco izza njih. Mislrrro. da kaj takega tudi ne dopušča dcctff'nost gledališkega odra. Birič Nosan nai W bil smešen vsled svoje namišljene dostojanstvenosti. nc pa narejene odurnosti. Hlapec Simen in Janez Jonnene sta svoji kratki ulogi rešila primemo. — Glavna ženska irfoga Franice je b'hi v rokah gdč. G rad i Sar je ve, kateri radi priznamo, da se je resnično potrudila, da oo poda k ar najbolje mogoče, in posrečilo se ji je tudi to razmeroma prav dobro. Tupa tam ji pač nedosta« dovoijne glasovne sile; bilo bi ji treba nekoliko šole tudi v tem pogledu. Ana g. Pavlinove nas je zadovoljila in isto velja tudi o Jeric* goe. Kavčičeve in Neži gc. Silove, in o teh dveh še prav posebej, ker «te bili v resnici izvedeni vse hvale vredno. Splošno naj bi še pripomnift. smo čuli ta večer skoraj toTVo načinov izgovarjave našega jezika, kolikor ;c bilo igralcev na odru, od »avca« do »ilca«, od »bil« do »delav« hi »vidu«, nekoliko šta-Jerićine, nekoliko ponarejene gGrervščine. nekoKko prisme tržaščioe in celo tudi nekoliko hrvatske kajkavščine. O zuuanji opremi igre nam na zgoraj omenjeno pač m treba pripominjati ničesar več; garderoba re* m najbogatejša. Oder pa se je očividno tekom sezone koKkortoliko popraviL Gledališče je bč+o polno, izvzemša n-ekoliko lož. in občinstvo je bilo radodarno s pohvalo in smehom. Morda je kako sočutno oko celo tudi nekoliko zasoizelo ob vseh bridkosti, ki jih >e videlo na cdTu. Gmotni uspeh predstave le bil. mislimo, še pre- cej zadovofjfr. kar prav iz »ca privoščimo osobju našega gledališča, katero nam je tekom letošnje sezone podalo celo vrsto res dobrih predstav in nam jih do konca sezone poda gotovo tudi še nekoliko. 2e!e!i bi pa, da naj hi nam ne podajalo več takih zmot, kakor je bil četrtkov »Revček An drejček«! —f. STANO KOSOVEL: AVTOKRITIKA IN IGRALCL L — Vaš poklic? — Igralec sem. — Kaj vam daje pravico do tega naslova? — Trileten angažma v gledališču. — V kakšnih vlogah ste nastopali? — V vlogah slug in lakajev, — — ki odpira;o vrata? — Tu sprejemajo napitnino ki semtertja tudi ka kšno rečejo. — In s tem mislite? — Da sem igralec, ergo umetnik. To je pač jasno. _ Oprostite, gospod, toda vaš pokl'c se strln r z igralsko umetnostjo samo na tako distanco, n. kakršno sta si v upodabljanju sorodna kipar ii kamnosek- • • • Kadar takšen igralec prebere te besede, ttk ustavi na cesti in mi poreče: Zakaj pa napadaj tako nekrščansko mene in vse, ki jim je umetnos: izvor sredstev za življenje? AU me res hočeš sto riti nemogočega, da pomncžtrem kulturo in si s tem služim prepotnebni vsakdanji kruh? Zakaj jc sama sebičnost v tvojem srcu? A jaz mu odgovorim: Krivo me sodiš, priTte'"! Nočem ti od jesti prepotrebnega kruho. in če b kaj zmogel, bi ti sam dal, da bi si bžje postiljc v življenju. V mojem srcu pa ni nič sebičnost:, tem več sama ljubezen in prav ta ljubav do kul.ure me sili, da ti resno povem: nisi za eder! Opusti igranje. prijatelj; nisi poklican zato! In tu ni Še onih pet goldinarjev, ki sem ž njimi hotel plačati po pravo svojih vojaških čevljev! — • a o — Gospodična, v! ste danes slabo igrali! A' niste hili razpoloženi? — Kaj še! Hotela nisem! Kdo pa se bo trudil t: tako nizko gažo! Saj ni vrcano prihajati niti L vajam! — Tako? Vi igrate za gažo? — Prosim vas vendar! Zakaj pa na} Igram? Ali vam na ljubo, ali občinstvu v zabavo? — Tega ne zahtevam. Tcda igra bi morala predstavljati izraz vašega umetniškega hetenja! Prepričan sem, da je samo 'taklna igra prava! — H uha! Kaj pa mi je potrebna umetni! Dr-volj mi ie, da se navadim v^ščera kreta-rrr ?r> življenje, in da se na-pcsled dobro omožlm! Ali b: me vi slučajno ite hoteli ljubiti? • o «• — Kai pa toliko povzdigujete Skr.b:nška! A*! r*> vidite pri njem napak? Naprimer v jilasu: če rru drugače nisem kos, z glasom ga vsak čas obvladam! — Izvolite se domisliti, da še niste Ignacij Borštnik! • • • — Eno dobroto pa ima vendarle tudi oder: na njem se včasih človek brezplačno napijre m naladi! • • • — Jaz bi rad posta! igrrlec! Kaj prev:te k temu? Ali svetu'ete? Moissija in SkrbČTišVa v vlogi Osvakla AJvinga že prav lahko posnemam! • o • — Vf imate, kot ču:em, prev dnsti slov en s'"** knjig. AU ste tako ljubeznivi, da bi mi poscčili kakšne? — Katero pa? — Sama ne vem. Na naše knjige se ne razumem. — In vendar živite od na$e umefnca-.i! — Saj ni res. Jaz živim cd (galel • • » — Ah. ali sem skrokan! 2e ves teden me r'ava boli. — Pa bi se krokanja vzdržali — Kako misliš to? — Cisto enostavno. Pil ne bi več. — Toda jaz sem vendar — umetnik... • • • — Ta je tudi lepa! Zdaj ne bom več mojla igrati vlog ženske v visokih krogih. — Zakaj? ^ — Ker nimam več novih — toalet • • * — Vi pravite, da je od vseh naših irrakev umetnik samo Skrbinšek? Zakaj pa me priznavate Kavčičeve, Martinčeviča in drugih? _Prvič: umetnik je relativno dovršeni človek, umetniško dlsponiran občan pa se šele izpopolnjuje. Drugič: vsak umetnik se opira na faktore nekega svetovnega nazora. In o Kavčičevi in Martin-čeviču ne vem, če sta si ž njimi na jasnem. Tretjič: ne morem trditi, če je omenjenima členoma | naraščaja oder zgolj sredstvo, ali pravi namen. — In drugi? — So ali dilentanti, ali zzčetTT-frh O vr*nh se rt? izplača govoriti, ker diletant se vrti vedno okeli iste osi: zanj obstoji — da se Izrazim z Emerso-nom — samo en krog. Začetnikom pa ka;e mv šteno in rajši manj prerokovati, ker jim je pelec rutine na odru potrebna predvsem dobra šela. II. Tolstoj prav« čisto pravilno: »Ce so ideali, nastajajo pod njihovim vplivom tudi umotvori, č£ ;ih pa ni, ni niti umotvorov, temveč prazna igra z besedami, toni, igranje z obliko in iormo.« AB Je trebe oporekat! dejstvu, da nI na svetu nobene stalne metode, pač pa samo ena večna resnica, kateri se mora umetnik podrediti z vsem svojim življenjem? In kaj naj rečem o listih liu-ieh, ki nimajo v sebi poleg resnice tudi zmožnosti. Ia nam odkrivajo njeno lepoto? Ali jim smem že kot človek lagati, da so vzlic temu igralci? Kajti ?od besedo »igralec« ne umem nikdar diletanta, emveč razumno in čustveno razvito bitje, ki se '.aveda, da se z vršenjem svojega poklica oddol-:uje svojemu notranjemu nagonu s plemenitim de-om za povzdigo duhi. Pa mi poreče kdo. da to ni es, da ni treba umetnosti posvečati vsega življe-ija, da zadostujejo zanjo le proste ure, v katerih e more človek pečati z resnico in lepoto le za azvedrilo. Stojte, prijatelji! Kako more biti Človek obenem dober krojač, čevljar, klobučar in okoviča-r? Menim, da je na svetu malo mojstrov, \i so v teh občanskih poslih enako popolno izvoženi. Astronom in matematik je človek lahko ob--mem iizik in kemičar tudi. toda biti minister, iekcijski šef, sodnik, policijski komisar in birič v sni osebi, bo nemara že težje. Umetnik si. Če hoče biti cel mož, izvoli povečini po eno stroko in se zmojstri v nji. Saj je ravno mojstrstvo prava, cela umetnost, polovičanstvo je diletantizem! Zdaj pa k »igralcem«! Ali vedo, kaj hočejo? Zelo sem v dvomu, če znado vsi. Ignacij Borštnik je gotovo že davno vedel kaj hoče, pa je zato po-j-ial dovršen umetnik. Nučiča poznam premalo, da bi smel govoriti o njem. Toda Skrbinšek ve pr«v Totovo, kaj hoče. Kar hoče. pa ve predvsem zato. Ver pozna resnico, kš je edina življenja vredna. On hoče. ker mora hoteti, (tod. E>tti. 3"12 išče S8 vr. 7. dr .i na ki bi v^el«. 7 m pol letno deklico hrano. LI Scorco a 32«>, II. 3» 1 > m ailenič znnaja v nvrho ženeve 7. n*eli entni goH^odi^no od lo —18 1 t lie^oe ponuMbo » t>liko pod „Liljin cvet' • » ins. odd. Kdino-t 359^ zoie Sprsjma se čevljarski delavec. LL Jr'arneto 3.13 za za onsko s^ho, z no imi v mt ti »i proda po ugodni ceni. Mu S d'Azegho 8. L. i ranz. 3 » 4 M^hlfFirr? * dremi f stelj;imi: tudi več LlJjlfuiiU & >b z up »r ibo kuhinje se i če pri uo n »ii drožini Ponuube na tua. odd. Kdiu<^ti po l .Dr. II. M - 3oi » S p učuje o r-ice ijuds co Pii 'e tudi na dom. 'luerneceue. Na>lov ^ove ios i,UtL i.tlinoRM. 3611 Po pi-ani n znanji nf da Sc-rn »sprejel vo'1s'^ o ,;os- He g »spo.la Lenček-a ra tr^u Obe d >nk (Casern»a). Pr poroč.iiu se sli v. r b-instvu za obiiea obisk DODIĆ, vo^}a. KAREL PESTOTNKK — i raja« - se priporoča slav e >.u občinstvu za novo delo i k pop avi o. Trst, ulica Gatterl štev. 38, II. nadbra koza z mladiči. Sv. SL Ai." M. gd&ieua apoJnja !li 7. Čuvaj • dti- d ff»c'l ** prevaian e 2S hra-to^ i ^o raprod.ij. -^JlI Ponudi a i ce o pod 2000 hI na ins. rdd. Ediorsti. 30 7 bivalni t.t oj S*nger za 70 Lir. Ul ca, Mura S, II. 34K E3£gwžlnsKQ m dom . r jasn la in pr gla itve v uradu zadnge ( orebiarsca 3 » o 5. maj i'.cjv dnevn > od l I —12 Tp-> te : i -e le za Vužn i; med terni s- rt. m oči p ednost do u njihovega prestopa k zadrugi P 10. 1 a iskega iezika i«e 2nl-dcTž č & Vu*cutoČ, tovar..« tcs.enla v ll.tski B -stiid. K Pcfwavek. V urvVsIvem članka »Uživanje umotvora* ie pclcz lažje umljivia tiskovnih rraT-ak Citati na tretji strani »Ed.« v drwci koleni scral..., ki aiaia^ rjuhe (in ne: izsnbe) čez glavo. mm* indel'a, ^e vrSi v Hjvši soko'o^f cl^o-ra i ( .'ar. d m) sk-pna plesna vaja ............:;S15 Začete t ob 8 zvečer. V»»U teli. ^»m hI de n ^rrco t am-l kupuje Ant n Žn der I«. lirska « i trica. H 103 »Skw«nko-ltaIIia*T9ka sfovidca« za STove^ce. M fe hoče o učiti itaU-jansko. Spisala Rcspa Marica 5t-epanč!čeva (Grecorič). Dru$ta izt'a a. — V krat-T em izede druga izdaja te priročne učrce knjige, ki je bila pravcata potreba za naše občinstvo, kar ie očividno pokazalo z. derstvom. da ie bila vr-va izda:* razpredena ž« v nekaj mesecih. Gospa spisateljica Je za druro Izdajo svo:-e delo ponovno pre^hedaUi in dodala Je marsikaj* ker se ii je zdelo potrebno, tako da bo knfe v nnvi izdaji trvo v Se tem vrčji meri zadoščala potrebam oa h aa^h IJndJ, kateri se žele v kratkem času priučit! italijanskemu jeziku Prepričani smo tare:. da občinstvo tudi po te} Izdaji posege s tako vrremo kot po prvi. Kniira fe namenjena predvsem odrastlim samoukom, dobrodošla pa bo tudi srednješolski mladeži, katera doslej ni im, II L. 3-2 Mu liiiiia tlaoa na debelo in drobno ^entiilUKrtžmGnfn \rX,!. lino 30, vo si uL S. Lazzs.a Vsaki dan novi dohodi. AUGUST ŠTULAR je odprl zopet svojo oclliko-vano KROJAČjVICO v u ici S. France-co d* As isi $t. 34, lti. n. Priporoča se slav. občinstvu za nova dela in popravila1 «r ca sn ■g r PRIPOROČLJIVE THE a d ■a TRGOVINA JESTVIN ulica Campanile 12 (trs Ponterosso). Z a 1 o r a: kave, riža, čaja. olja. testenin, masti, slanine, m.ia. čokolade, marmelade, sardin, kondenziranja mlaka, biikotov ter raznovrstnih vin iu likerjev i:d MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana Uvarnica Osvaldella. Via Medlri 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev, l^ro-računi._ KNJIGOVEZNICA. Pletro Pippan. Trst ulica Valdlrivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. ul. S. Glovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 2112 HOTEL CONTINENTAL Trst. nllca San Nlcold št 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cone zmerne. Postrežba točna. PAPIR. Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gasione Doihaar, Trst, Via del Gelsl 16._ _256 DAMSKA KROJACNICA A. Rlcger, Trst. ulica Commcrciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem In iiancoskem krojti, plesne (rbleke. obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Fcritrcžu? točna. 337 j ZlfiTfiRHIC'1 G. PII10, TRST 1 so naF a'a na To u 5*. 15 (Hws» i ra.arnž.a G. & Fljil;) 9 VellVi l/tv-ra gwbrniH in aiann m, uftaio«/. viri it itd. mi! nm, m tak Oarriera v scchli £ftv. 8 Ima villko mrtnack h • redmefov, Venci iz vcT"z\uxi io biserov, ve^aui i it»Jieo, Ii uririnih «w( ic sirabti 'n naaiti. SUu< tu tak »1 01 tih pk>Wafi m croh- e ssorn;« k« iti. Nainiiie Sr'HKurenćne ct n*. Poslanci Podpisana prekScajem vse žalfve besede; ki sem Izrekla o goepodn RUDOLFU PEROZZI-K ter tzjavtfam, da so neresnične In da on nt Je n oKloo -cein zakladu pod najb jljŠ ml pogoji. Urada« ure za Majtjno »» 9 do M 2» varnos ne c lice o t 9-13 n «»d 15- IT Stran IV. »ED&VOST« llif. 1 Hl T Traft* iT. apHb Hm So/ensko gledališče Danes, v nede Je, 27. aprila 1919 ob treh popoldne Tretjič. Tretji« komedija v treh dejanjih. Spisal L Cankar Režtser M. Skrbiniek. Ob 8 zvečer Revček AnđrejfeK. Narodna >gia s pc je t« v petih dejanjih. Spisal K. Morre. Režiser M. Skrbinšek. / sredo, dre 20. t. m. ob 8 zvečer VIj predstava v ciku I virrnh slovenskih del TEKMA. Drama v 3 dejan b. Spisal A. Fun ek. Borzna poro T la. Trst, 26. aprila 1919. Današnja borza je bila začetkom precei čvrsta, kasneje pa s-abejša. Teadenca nerazvita. »-.viVi. Tečaji: Cokuli« h (An^troamaiicana) • • . F90 9'ft Oe.ol m. h .........2-'4u 2 00 Nuviffazioad laoera T iestina . . . — L-»sia • .......... • 22O0—2 00 Trifforich .................775—8*5 W r. -a * ch.........f05-f>2<> P er u.ia...........800— 815 llovd. . .........1500-1 oO Ocenia............ iS 65" Dalm.itia (prr. «»t).......— Assiazioni ' enerali......16'0 —1^3 w Ritmi .ne ^dri rica......3*50-36 0 f stilnira petro eja(R»f. ' i petrolio) 2 '«0 - -100 Čistilnica riža ( • il tu a di •!»<») . 4«0 - 4H) rržaška trora:ca i ljatOltif. Triestini) 6 «-640 Ampula ................470 —MO Lkt*ljed» loieiv Tržiča i Cant. MonfaL) 39 ' 4 0 Cement ..^pal t-.* ............4110-430 D tiim ac j a............3*»-38 ' rCrka...........38r. 4(»5 Tratiiway....... . . . . 255—26» TELEFON STEV. 24-24. Glavna tvrdka v Trstu katera dobavlja vsakovrstno blago. Na debelo. 1E31 SEST* Na drobno. Najnovejši prihodi: gOSPG Z Obleke, perilo, bluze, natezniki, nogavice, klobuki in halje. Za gospode: Perilo, naramnice, nogavice, kravate, robci, dežniki. Velika izbira: Moškega in ženskega blaga. tlSOiO IlOSOV " ^rtane&a kretona, bombaževega foulard*, svile, fran coskega in angleškega etamina, zephira in crep=>a. Razne vesti. Pisatelj »Povesti o dveh zdravnikih«, je Francoz Louis Ulbach, rojen leta 1822. v Troy-esu, umrl leta 1899. v Parizu; pisatelj je bil Viktor Hugojeve smeri in je izdal pesniško zbirko »Gloriana«. Pisatelj je pisal znamenite podlistke v »Temps« in »Figaro« in je bil tudi urednik lista radikalne smeri »La Cloche«. Bil j? kot tak tudi obsojen na tri mesece ječe in 3000 frankov kazni. Leta 1878. je postal pod-krjižnićar v Arzenalu. Spisal je vsega skupaj Zfclo dolgo vrsto romanov in povesti. On riše osebe zelo plastično, njegov jezik je bogat in duhovit, nekoliko ironičen. Njegov lep način pripovedovanja mora zanimati vsakogar. Ubožni Kant. Veliki Kant je zapustil sicer 20.000 tolarjev premoženja, a v prvih letih univerzitetne profesure se mu je kaj slabo godilo. Kakor mnogim drugim učenjakom, tudi ajemu dohodki in stroški niso šli skupaj. Neki dijak se je že bal, da ne bo mogel plačati Kantovega predavanja o metafiziki; k sreči je dobil ravno koncem semestra dva cekina. Hitro leti b Kantu in se upravičuje s svojo revščino, da ne more več plačati. Kant mu reče, naj le vse pove, ga pazljivo posluša in pravi nazadnje: »Manjka mi ravno še en tolar za najemnino, tega bom vzel od Vašega denarja. Drugo pa le zase porabite.« Aeseriška kaltura. Pred vojno se je s prenapeto kulturo presičena Evropa rada rogala v dolarski* kulturi, ki ni dosti starejša kot milijoni raznih ameriških srečolovcev. No, odkar Vodijo po Evropi poslanstva ameriškega »Rdečega križaj in ameriške čete, smo se naučili spoštovati to mlado ameriško kulturo. Kdor čita, kako znajo Američani povsod zadeti pravo v pomoč ljudstvu, koliko praktičnih ustanov so osnovali n. pr. v Srbiji, kako neutrudljivi in odločni so v pobijanju bolezni in bede. ta bo priznal: Oni umejo boljše nego mi. In kako lep spomin so povsodi zapustili ameriški vojaki I ^, . . povsod se je izkazal ameriški vojak s svojim toplim človeškim čustvom, ki ga je zbližal z vsemi revnimi In potrebnimi, posebno tudi z otroci. Ameriški vojak je rad delil z reveži in otroci svojo hrano, rad se je družil z otroci in kjerkoli se je pripetila kaka nezgoda, pa so se zgrnili ljudje in zijali, ne da bi se kdo ganil v pomoč, tedaj je priskočil ameriški vojak in kratkim potom pomagal. Pa ta neprisiljena vedrost brez alkohola in surovosti, ki diči ameriškega vojaka in mu povsodi zagotavlja najlepši spomin. Le bodimo odkritosrčni pa priznajmo — brez ozira na Wilsonovo delo in vojaško pomoč Evropi —, da se naša stara in zato v marsičem trhla in ohromela evropska kultura lahko skrije pred mlado ameriško. Dosmrtna renta. Nekoč smo poročali, kako je nekdo Rotšilda premotil, da mu je nakazal dosmrtno rento. Nekaj podobnega je napravil angleški pisatelj Walcot. Njegov založnik je hotel dobiti od njega založniško pravico za vsa njegova dela in mu je ponujal 200 funtov letne rente, to je 4800 kron. WaIcot je zahteval 300 funtov. Ker se pismenim potom nista mogla zediniti, je založnik sporočil Walcotu, da ga bo obiskal in se ustmeno domenil z njim. Walcot ga je sprejel v spalnem plašču, z ruto okoli vratu, in ker se že več dni ni bril, je bil prava podoba zelo bolehnega moža. Da bi ta dobri utis še poglobil, je prav neusmiljeno pokašlje-val. Ko sta se trdovratno pogajala, je Walcota kašelj prav krčevito napadel, skoro zdušil ga je To je izdalo. Založnik je dovolil letnih 300 funtov, kajti tako bolan človek gotovo ne bo dolgo živel. Walcot je pa živel po skleniini pogodbi ravno še 36 let, dalje kakor njegov založnik. Rento so mu olačevali dediči. JOSIP STRUCKEL Tn\ vogal Via Nsiova^S. CatarSna. Vet ka izbira vsakovrstnega b aga za moške in ženske. - C a ga za suknje, žamet, ba haot, s ile. ©tnmin ter raznih predmetov za okras obl k. Vse po znižan h konkurenčnih cenah. F otografičnl ateljž Ddilierre Trsti Cors> ile v. 39. Ra?g1eloz4jah. Zavarovanja steklenih plošč proti razi- j. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Za-vaiovdi.ja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica ia rezerve dne 31. cicteia-bra 1915 K 199.625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.W49—. Odkar o-bstoja družba, je balo v vseh branžah izplačano na škodah K 872,453.443*85. Zastopava v vseh deželnih glavnih mestih ia važnejših krajih. f VINO ui 1 vMe **T,!obi p" ^ in Osame do nedrij« v ukladUća ANTONA ŽE3JAL ul. Torrublanca 10 (ex Garinda) Umetni zobje! Zobotehniski ombulntorij Opčine štev, 378, L-n. v hl9 lekarne Odprto 019 dol io o J 2 do 5 RssMerji! m\Mim! KrčMfli! PIVO! prispelo v laloso HODOTTI & SESLin Trst — ulica S. Maurizio št 7. Telefo i 30-32, ••• . r* PELLEORIIIO ClhCELL Trst - ulica Mal anton Stv. 9 - Trst (HSa ustanovljena leta >823) KOŽE in OSNJE za ženske in molke, in Chevreaujc, lak, podlage In vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna« i Er^ M prNiii ASTI - poječi rc~gsA - PE- ^Gffi MCSKAT - POSt&M BAR39ERA, PCSE23NJ KE3 010 - (iRISNOLINJ odlikovane tvrdne za pridelovanja ln izvoz vina CRISPINO QUIRlCO - ASTI K. Uradi in zaloga v Turinu. Izključna zaloga PFE!FER ft SINOVI Trst, ul?ci ( • i ia 7 1ELEPON 21-cO, Vel.ka kolajna NJ. Vel kralja Italije. Sp?o5n» za^tonstvo GIACOMO U SAGA SEN Trst, ulici S. A-t nio L TELEFON 496 III1IIIIIIBHIIIMI3MIIIIIII i ■ ■ LluMJansko kreditni MM s Dne 15. IflOjD 1.1. I Pcdruinica v Trstu. I Centrala v Ljublja. i. V Podralr.ie^: N Ce^e, Celovec. Gor ca, Sarajevo, Split. Delnlllra glavnVa i K 19.0)0.^09. . laitrvid z:kkdl: K 3,600.000.—. Obavlja vse v bančno stroko spadnjoće posle. — Sprejerra vloge na knjižice, ter jih obrestuje po 3 /t, na tekoče račune v kronah In lirah, po n.-ijkniaRtnej* M h p gojih. izvršuje borzna nao> Tel It 5 18. Blagaj a je odprta od 9 13. jrelžt se Izselimo Iz dosedanjih prostorov, ^ zato prodano vso obstojeCo zalogo 1 onile!be$Q Moga B 1 i za moške obleke In drii$] ■ po ziiianih cenah. BOHIHEG i t, Trst ul. Posterja) it. I. »gal H. Rnova it. 13. Sai m ^ Lil Ia !! rejstrovana zadrug z omelenim poroStuom ulico sv. Francka As. 20 Telefon štev. 1157 Opremljeni z nilmođensJJlnil stroji In prlprauninl Izurile ni o tttkarsko stroko spadajoča dela v najlepših otliKan-točno In ro zmernih cenah i ssasasasacaaacouiJ