Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	§■
m
Leto XXVIII. - Štev. 41 (1423)
Gorica - četrtek 14. oktobra 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Za pravo ljubezen do človeka Med resnico in zvijačo
Danes živimo v času, ko znova stoji v središču vsega iskanja ČLOVEK. Zato danes govorimo o novem humanizmu. Toda če pobrskamo pod površino tega novega humanizma, kaj dobimo? Dobimo, da je ta ljubezen zgolj človeška, to je taka, ki vidi v človeku le najvišje bitje v naravi in meni, da bo to bitje tem srečnejše, čim bolj mu bomo olajšali njegovo bivanje na zemlji. Po smrti pa tako nič ni.
V	ČEM NAJ BI BILA ČLOVEKOVA SREČA
Zaradi tega vidimo te nove humaniste, s čim hočejo osrečiti človeka: čim višji življenjski standard, čim večja socialna enakost, varnost, mir, čim bolj podaljšati življenje, ugoditi čim večjemu številu potreb in podobno. Da bomo do tega prišli, je treba odstraniti vse, kar more ovirati človekovo srečo: lakoto, revščino, socialne krivice, izrabljanje človeka po človeku, vojne in slično.
Ovira za človeško srečo je tudi preveliko ust pri mizi. Zato ti novi humanisti zagovarjajo načrtovanje družine, urejevanje rojstev, razporoko, evtanazijo in seveda umor še nerojenih otrok; svobodno ljubezen med mladimi, skakanje čez plot med starejšimi, homoseksualnost, masturbacijo in podobne reči. Vse to je potrebno, da bo človek srečen. Seksualni tabuji iz preteklosti so bili glavni krivec, da je bil človek nesrečen. Zato proč z vsemi tabuji in ČLOVEK BO SREČEN! Tako menijo novi humanisti.
ALI JE TO RES ?
Ali je vse to res? Dovolj je, da človek nekoliko zasleduje sodobno literaturo, filme, dramsko umetnost, pa bo videl, da še nikoli niso toliko govorili o človekovi alie-naciji oziroma odtujenosti. Alienacija je pa lepa beseda za človeka, ki ni srečen.
Potem berite pisma na uredništva raznih časopisov v zapadnem in socialističnem svetu: Koliko človeške tragike v teh pismih! Pa izpovedi mladih, ki ne iščejo standarda, kot starejši, temveč njihove ljubezni, ki je pa niso deležni. Dodajmo zapuščenost starih ljudi, ki so materialno sicer preskrbljeni, hvaležnosti, ljubezni pa niso deležni.
Včasih kak filmski režiser pogleda pod skorjo sodobnega novega humanizma s kritičnim očesom. Toda takšni filmi nimajo odziva pri občinstvu, ki hoče še naprej verovati v srečo, ki jo prinašata napredek in novi humanizem. Hoče še naprej verovati v srečo, ki je v brezmejnem uživanju.
ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA
Temu človeku, ki je ves predan uživanju in napredku, ponavlja Cerkev staro Kristusovo resnico: ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA. To je, človek ne more biti srečen samo ob uživanju in lahkem življenju. Kajti človek ni žival. Ta je srečna, če je sita in zdrava in če z njo lepo ravnamo. Človek pa ne tako. Človek išče in vrta v sebi in nad seboj za globljim smislom svojega bivanja, svojega trpljenja, svojega hrepenenja in tudi svoje ljubezni.
Tu pristopi k človeku Cerkev z božjim razodetjem v roki: »Podvrzi si, človek, zemljo in ji gospoduj!« (1 Mojz 2). Prav je, da se človek trudi za napredek in da si čim bolj olajša svoje bivanje tukaj. Naj uživa od sadu zemlje in se veseli. Naj čim bolj pravično uredi svoje medsebojne socialne odnose, naj zavlada povsod čim večja pravičnost. Naj si človek tudi izbere zakonskega druga in družico. »Saj ni dobro, da je človek sam.« Naj po pameti načrtuje tudi svoj naraščaj. Vse to in drugo blagoslavlja Cerkev, kot priča koncilski odlok Gaudium el spes ali Cerkev v sodobnem svetu.
LJUBEZEN DO CELEGA ČLOVEKA
Toda pri vsem tem svojem prizadevanju naj človek ne pozabi, da je človek hi ne Bog. »Vse je vaše, vi pa ste Kristusovi in Kristus je božji!« vzklika sv. Pavel. Naj
človek ne stavi sebe na mesto Boga.
V	tem se Cerkev ne more ujemati z novim humanizmom, kakor se ni mogla s starim rimskim in grškim. Cerkev ljubi celega človeka, kakor ga ljubi Bog. Ljubi ga ne samo od rojstva do smrti, temveč ga ljubi od prvega trenutka spočetja in tudi po smrti. Zato obsoja vsak nameren poseg, da se umori še nerojen otrok.
»Mi smo častilci božje slave, kar je vsak živ človek; občudujemo človekov obraz, občutljivi smo za dostojanstvo slehernega človeka, čuvarji smo in branilci njegove nedotakljivosti, služabniki v njegovih potrebah. Veselimo se z materjo, ki je človeka v bolečinah rodila. Mi bomo molili in vi boste molili z nami za sleherno človeško življenje, ki se spočne v materinem telesu. Molili bomo za vsako ženo, ki v ljubezni in trpljenju materinstva zna odkriti svoje visoko poslanstvo in svoje sorodstvo z Marijo... Molili bomo za vse tiste, ki še nerojenim in rojenim otrokom izkazujejo modro skrb in se dajo pri tem voditi moralnim zakonom,« je pozval Pavel VI. množice v nedeljo 3. oktobra.
Cerkev ljubi človeka tudi po smrti. Zato skrbi, da se verniki dostojno cerkveno pokopljejo, zanje po smrti moli in se jih spominja pri vsaki maši. Tako izpričuje svojo ljubezen do celega človeka od spočetja do večnosti.
LJUBEZEN DO VSAKEGA ČLOVEKA
Cerkev ljubi vsakega človeka. Pri tem ne pozna razlikovanja ne po plemenu in barvi kože, ne po bogastvu in moči, ne po izobrazbi in učenosti. Vsi so njeni, ker so vsi Kristusovi. Posebno so njeni najšibkejši in najbolj zapostavljeni.
Zato je v zgodovini bila Cerkev prva, ki je skrbela za bolnike, popotnike, sirote, reveže; prva, ki je ustanavljala šole za preprosto ljudstvo. Države, tudi socialistične, so samo prevzele od Cerkve ustanove, ki jih je Cerkev prva zamislila in osnovala v svoji ljubezni do človeka.
Cerkev ljubi vsakega človeka, tudi svoje sovražnike in odpadnike, tudi svoje preganjalce. Zato na veliki petek moli za vse ljudi in tudi drugače nikogar ne izvzame od svoje dejavne ljubezni, kakor se je naučila od svojega Ustanovitelja, ki je molil tudi za svoje mučitelje.
Hočemo prav ljubiti človeka? Pojdimo v šolo h Kristusovi Cerkvi, kakor so hodili sv. Frančišek Asiški, sv. Vincencij Pa-velski, sv. Janez Bosco, blaženi Maksimilijan Kolbe in drugi svetniki.
K. H.
Ne bo odveč, če se to pot ustavimo ob zadnjih dogodkih v komunističnem svetu. Gre predvsem za odnose med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, pa tudi za nekatera načelna vprašanja, zaradi katerih prihajajo zadnje čase v opreko te in one komunistične partije. Stvar postane še zanimivejša, če pomislimo, da je v ta vprašanja zapletena tudi komunistična partija Italije. Ta je postala tako v italijanski politiki kakor v kulturnem življenju dejavnik, ki ga ni več mogoče obiti. Sploh pa se zdi, da povprečni italijanski državljan ni prav nič zaskrbljen, kaj bo, če bo PCI prišla na oblast.
BREŽNJEV NA FRANCOSKI TELEVIZIJI
V torek 5. oktobra se je prvič primerilo, da je neki glavni tajnik sovjetske partije pristal na neposredno televizijsko snemanje tuje države. Leonid Brežnjev se je na francoski televiziji predstavil kot dober očka, največji prijatelj človeštva. S prijaznim, a obenem odločnim glasom je med drugim povedal:
Sovjetska zveza ni nikoli ogrožala in tudi ne ogroža nikogar. On je za popuščanje mednarodne napetosti, zelo navdušen nad uspehi lanske konference v Helsinkih, nekoliko pa v skrbeh, ker ZDA povečujejo svoje vojaške sile. Zavrnil je tiste, ki trdijo, da išče SZ pomoč v tujini prek tr-
govskih izmenjav, saj znaša uvoz iz dežel kapitalističnega sveta komaj poldrugi odstotek državne proizvodnje. Sploh pa Zapad ne razume sovjetske svtarnosti; v SZ je komunistična partija, ki daje navdih in pobude ter organizira vso dejavnost v državi. Stranka in država iščeta samo eno: blagor naroda. Edina nesreča za SZ so vremenske nevšečnosti, ki ogrožajo sovjetsko kmetijstvo.
KITAJSKI MINISTER NA SKUPŠČINI OZN
Morda bo naključje, a istega dne je imel govor tudi kitajski zunanji minister Čao Kuanhua in sicer na zasedanju Organizacije združenih narodov v New Yorku. Na račun SZ je povedal kar krepke besede. Dejal je: »Sovjetski socialimperializem je naj večji goljuf, kar se tiče svetovnega miru in pomeni danes največjo nevarnost za vojno.«
Sploh pa si take in slične izjh-ve sledijo po Maocetungovi smrti kar s pogosto natančnostjo, skoraj dnevno. Peking odklanja sovjetsko ponujeno roko in očividno tudi pod novim vodstvom ne misli omiliti svojih protisovjetskih stališč. Tako se zdi, da bo prej prišlo do pobotanja med SZ in ZDA kot pa med SZ in Kitajsko. Sovjeti so za Kitajce enostavno imperialisti in fašistični diktatorji. S tem pa je povedano vse.
Pred 750 leti je umrl Frančišek Asiški
• Praški (komunistični dnevnik je zapisal, da imajo po ustavi verni državljani sicer iste pravice kot neverni, toda država do vere ne more ostati brezbrižna, ker da je vera nekaj nesodobnega in zelo uperjena proti socialistični družbi.
S Frančiškom iz Assisija (umrl je 3. oktobra 1226) se je rodil nov tip človeka — frančiškanski človek. Ta človek ima novo pojmovanje življenja in novo duhovnost, ima pogum živeti na najbolj dosleden način po evangeliju, ima pogum stati ob trpečem človeku, objema v svoji ljupezni hkrati Boga in bližnjega. Verjame v delovanje Sv. Duha.
Frančišek je bil prerok, prej pesnik kot teolog. Ni pisal teoloških knjig niti ni razpravljal o teoloških problemih. Ne, on je samo vero živel. Zato ni čudno, da ga je tako življenje vodilo naravnost h Gospodu. Človeka, ki ga srečuje, ljubi na neposreden, pristen, včasih celo na nepričakovan način. Zna poslušati in je ves človeški.
, Dokazal je, da srčna kultura ne raste vzporedno s tehničnim napredkom in blaginjo. Srčna kultura raste samo tam, kjer je človek res človek.
Itšla v ohiemu Istima tiiaia
Pretekli petek je Andreottijeva vlada sprejela kup ukrepov proti inflaciji. Odločila se je za prisilno varčevanje in za dražja goriva. Namen teh ukrepov je zbrati v državnih rokah čim večjo količino denarja, s katerim bo vlada oblikovala »sklad za industrijsko preusmerjanje«.
Bencin so podražili od 400 na 500 lir. Lotos se je podražil kar trikrat: 13. marca je veljal 350 lir, 19. marca je poskočil na 400 lir, zadnjo soboto 9. oktobra pa je pristal na 500 lirah. Naj omenimo, da je leta 1961 stal komaj 106 lir. Tudi avtomobilska zavarovanja se bodo dvignila za 15 %.
Pošta je najavila, da se bo s 1. novembrom dvignila tarifa za navadna pisma od 150 na 170 lir, za razglednice od 100 na 120, ekspresna pisma od 300 na 350, priporočena od 250 na 350 lir (+ 170 za pismo).
Podražana bodo umetna gnojila. Železnice bodo zvišale s 1. decembrom svoje tarife za 10 %, vozni listki v mestnem prometu se bodo dvignili od 50 na 100 lir,
testenine za 50 lir na kg, dnevniki bodo stali izvod 200 lir. Električni tok bo dražji za 15 odstotkov, telefon od 10 do 20, taksa za barvno televizijo bo znašala
40.000	lir.
Da ne bo več tako imenovanih »mostov« zaradi praznikov sredi tedna, je vlada v sporazumu z Apostolskim sedežem pripravila zakonski osnutek, s katerim odpravlja nekatere cerkvene in civilne praznike med letom. Ukinitev praznikov naj bi začela veljati s 1. januarjem 1977. Reforma zadeva sledeče praznike: sv. Jožef (19. marca), Vnebohod, Sv. Rešuje Telo, sv. Peter in Pavel (29. junija) in Vsi sveti (1. novembra). Praznik republike 2. junija bodo prenesli na prvo junijsko nedeljo, praznik 4. novembra pa na prvo nedeljo v novembru. Namesto odpravljenih praznikov bodo podjetja na podlagi sindikalnih sporazumov določila, kdaj pritiče delavcem razširjeni počitek, v šolah pa bodo odpravljene praznike nadomestili s podaljšanjem božičnih in velikonočnih počitnic.
Ko se je Frančišek odločil za uboštvo, ni storil tega zato, ker bi zaničeval dobrine tega sveta, marveč da bi pretrgal z miselnostjo hlastanja po denarju. S tem, da zatre v sebi pohlep po posesti, oblasti in uživanju čutov, postane resnično svoboden.
Ob njegovi smrti je bilo že 6.000 bratov, sedaj pa šteje velika Frančiškova družina že nad 60.000 članov. Samo v Sloveniji jih je blizu 800. Od leta 1517 obstajata dve moški veji: konventualci (minoriti) in frančiškani, katerim se leta 1528 pridružijo še kapucini. Žensko vejo klaris je ustanovil že Frančišek, kakor tudi veliko družino tretjerednikov.
Kmalu po Frančiškovi smrti najdemo frančiškane že v Gorici in Trstu, leta 1233 so v Ljubljani, kmalu nato v Beljaku, Mariboru, Celju in Ptuju. Frančiškanov je sedaj v Sloveniji 154, kapucinov 48, minoritov 50, šolskih sester sv. Frančiška 325, frančiškank Brezmadežnega spočetja 119, sester sv. Križa 78. Klarise so se pri nas naselile leta 1300 in ostale, dokler ni cesar Jožef II. njih samostanov razpustil.
23.	novembra 1975 so se zbrali v Rimu štirje vrhovni predstojniki frančiškanskih redov in izdali okrožnico o praznovanju Frančiškovega leta. V Sloveniji je bila osrednja prireditev za Frančiškove redovnike in redovnice 25. septembra v šiški. Sv. mašo je ob somaševanju opravil ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, o Frančiškovem duhu pa je spregovoril kapucinski provincial Štefan Balažič. Proslava je bila tudi v kapucinski cerkvi v Celju. V nedeljo 3. oktobra je govoril kanonik go-riškega kapitlja dr. Oskar Simčič trikrat o temi »Frančiškovo sporočilo današnjemu človeku«, popoldne pa pomožni mariborski škof dr. Vekoslav Grmič o sodobni pomembnosti Frančiška Asiškega. - jk
■	Hua Kuofeng je bil imenovan za predsednika kitajske komunistične partije in je s tem postal Maov naslednik. Že sedaj je bil predsednik vlade. Star je 56 let. Še pred šestimi leti je bil skoiraj neznan pokrajinski funkcionar.
KAJ PA PCI?
Z Daljnega vzhoda je glede SZ prišla torej jasna beseda. Italijanski komunisti, in z njimi preneka-teri v Zahodni Evropi, se bodo morali opredeliti: ali s SZ ali s Kitajsko, ali za pristen proletarski socializem ali za »pomeščanjeni sovjetski imperializem«.
Italijanska partija se po izjavah svojih veljakov bolj nagiba na sovjetsko stran. Dva primera zadostujeta: potovanje severnoameriškega zunanjega ministra Kissin-gerja v Južno Afriko ter že tragično dolga libanonska kriza. V obeh primerih stališče PCI sovpada s pogledi sovjetskih voditeljev.
»L’Unita« z dne 27. septembra govori o severnoameriških »neo-kolonialističnih grožnjah«; iste misli so iznesene tudi v dolgem članku 5. oktobra pod naslovom »Zgrešeni korak Kissingerja«. Libanonska kriza je še hujša od južnoafriške, a tudi tu je stališče italijanskih komunistov podobno stališču Moskve. Ker sta se Egipt in Sirija od SZ odmaknila, je tudi PCI do njih postala hladna.
Očitno je eno: v vseh važnejših zadevah se PCI postavi na sovjetsko stran. Kdo naj potem še veruje v Berlinguerjeve izjave, naj zvenijo še tako demokratično in spodbujajoče? V trenutku, ko bi šla PCI na samostojno pot, bi obglavila samo sebe.
IZGUBIL JE VERO V KOMUNIZEM
Takoj po nastopu Brežnjeva na francoski televiziji je prišla na Zahod novica, da je Leninov tovariš Arnoslit Kolman izstopil iz sovjetske partije in zaprosil za politično zavetišče na Švedskem.
Kolman ni kak navaden partijec. Bil je rdečearmejec, Leninov prijatelj, član glavnega odbora sovjetske partije. Leta 1948 se je znašel v znanem zaporu Lubianka v Moskvi, pa bil dve leti nato spet rehabilitiran in postal ravnatelj filozofskega inštituta.
Stalinovo nasilje, zasedba Češkoslovaške 1968 in še marsikaj drugega so mu odprli oči. V dolgem pismu, ki ga je zadnje dni septembra poslal Brežnjevu je sporočil zaključke, ki si jih je ustvaril o sovjetskem komunizmu. Pravega socializma v SZ sploh ni, saj se sedanji oblastniki vedejo kot kapitalisti, Stalinova diktatura se znotraj SZ nadaljuje, na zunaj pa SZ nastopa kot vsaka velesila.
»Tisoči — je zapisal Kolman — bivajo v taboriščih, polnijo zapore in umobolnice... najboljši predstavniki kulture morajo v izgnanstvo... SZ predstavlja najbolj nazadnjaški sistem na svetu, je taborišče narodov kot je bila nekdaj carska Rusija.«
Vendar se Kolman svojim idealom ne odreče: »Prepričan sem, da bi moje članstvo v partiji pomenilo izdajo tistih idealov socialistične pravičnosti in graditve nove boljše družbe, po kateri sem hrepenel vse življenje.«
Če do takih zaključkov pridejo ljudje, ki so vso svojo življenjsko dobo posvetili neki partiji, kaj naj si pa mislijo tisti, ki računajo, da bodo samo prek partije prišli do uresničitve določenih idealov .? Veliki so dvomi, nasprotja in zagate komunističnega sveta. Le žal, da gredo premnogi slepo mimo vsega tega.
A. Ž.
Štirinajsto ekumensko potovanje
KRATKE NOVICE
m.
Drugi dan je bila nedelja, zato smo se v samemiški kapeli sv. Cirila in Metoda udeležili občestvene sv. maše v somaševanju s prefektom semenišča. Po maši nas je prefekt spremil na sedež islamske verske skupnosti v Sarajevu, kjer nas je sprejel predsednik te skupnosti za Jugoslavijo Pladžiabdič. Izrazil nam je dobrodošlico in veliko radost za bratsko zadržanje in strpnost, ki vlada med katoličani in muslimani v Bosni. »Najbolj je svet potreben ljubezni,« je rekel. »Ekumenizem pomeni ljubezen, ki približa človeka človeku. Mi smo za zbližanje po ljubezni.«
Član naše ekumenske skupine industri-jec Ivan Prinčič iz Krmina mu je odgovoril, da je upanje in želja nas vseh, da bi se njegove besede čimprej uresničile.
Dr. Angel Kosmač se je predsedniku Hadžiabdiču zahvalil za lepi sprejem in pogostitev, katerega smo bili vsi deležni ter omenil pri tem naše prvo srečanje pred sedmimi leti. Poklonil mu je zbornik »V edinosti«, v katerem je ta prvi sprejem popisan skupaj s knjigo o naših gorah. Predsednik je bil vidno ganjen in je vsakemu podal roko v slovo. Naše medsebojne vezi so se s tem drugim srečanjem še bolj utrdile in znova smo spoznali, da smo vsi otroci istega nebeškega Očeta, zato odprti za ljubezen, ki naj nas sedaj druži, kakor nas je pred stoletji razdvajal strah pred turškim polmesecem.
Gospod prefekt nas je nato povabil na sarajevsko teološko fakulteto, kjer nas je prijazno sprejel rektor semenišča ter profesor Draganovih, ki nas je nagovoril in poudaril, da je sarajevska katoliška bogoslovna fakulteta vse do daljne Kitajske zadnja v Evropi. Šteje 200 bogoslovcev. Izrazil je veselje nad našim obiskom in dejal, da mu je Primorska pri srcu, saj jo je pred leti sam obiskal in se seznanil z našimi vodilnimi ljudmi v težkih časih fašizma, ko je bila slovenska pesem in beseda prepovedana. Zato smo ob zakuski zapeli pesem »Hej Slovani«.
Na sporedu je bil še obisk pravoslavne cerkve. Tako smo prisostvovali liturgiji od Sanctusa dalje. Očarala nas je lepota zborovskega petja, močno razočarala pa maloštevilna prisotnost pravoslavnih vernikov pri mašni daritvi. Sarajevo šteje 250.000 prebivalcev. Med temi je veliko pravoslavnih, v cerkvi pa je bilo mogoče 50 oseb. Ena sama stara ženica je prejela iz duhovnikovih rok sv. obhajilo pod obema podobama
Žalostna slika propada pravoslavne Cerkve, ki jo rešuje le nacionalizem, kajti za Srbe sta pravoslavna ali srbska Cerkev z narodnostjo tesno povezani. Po obredu je pop razdelil blagoslovljeni kruh in nas pozdravil. Povedal je, da nas je že srečal prejšnji večer in sicer v trenutku, ko je naš avtobus obtičal v obcestnem jarku. Ker nam ni mogel nič pomagati, je odšel dalje.
Ogledali smo si še naj starejšo, zelo očr-nelo pravoslavno cerkev v Sarajevu, posvečeno nadangeloma Mihaelu in Gabrijelu.
V	bLižini je muzej krasnih ikon, cerkvenih paramentov in knjig, pisanih še na roko na orumenelih pergamentih.
Morali bi še obiskati Begovo džamijo, za katero je vladalo med nami veliko zanimanje. Obisk nam je preprečil islamski post (ramadan), ki traja ves lunin mesec od zore do sončnega zatona in ga verniki vestno opravljajo. Od sončnega vzhoda do zahoda vernik ne sme nič jesti ne piti ali kaditi.
Deževalo je, a to ni prav nič motilo islamskih vernikov, ki so v strnjenih vrstah na dežju pred mošejo po zvočnikih poslušali govor iz notranjosti. Zenske so na gosto sedele na tleh pod oboki pred džamijo. Nobeni se ni mudilo domov, saj so bile ves dan proste kuhanja in pospravljanja.
Po kosilu v Sarajevu smo se odpeljali proti Travniku, kjer smo obiskali hišo pisatelja Iva Andrica, znanega tudi po povesti »Travniška kronika«. Na noč smo prispeli v bosansko mesto Jajce, ki ima slikovito lego ob izlivu reke Plive v Vrbas s 30 metrov visokim slapom.
Jajce je znano po zasedanju ustavodajne skupščine, ki je 1943 proglasila prvo ustavo sedanje Jugoslavije. Prek Ključa na Sani in Bihača na Uni smo še zgodaj prišli k Plitvičkim jezerom s številnimi hoteli in prav tako številnimi turisti. Bilo je precej hladno, zato smo se kar prijetno počutili v zakurjenih sobah.
Naslednje jutro smo si ogledali edinstveno lepoto jezer, slapov in gozdov v prvih jesenskih barvah. Skupina šestnajstih jezer im prostranost gozdov v obsegu 19.200 hektarjev tvori ozemlje narodnega parka, kjer se ne sme nič dodati, nič spremeniti, nič odvzeti, vse se samo upravlja po zako-
nih narave, ki jih je v stvarstvo položil Bog.
Zapustili smo lepoto Plitvičkih jezer ter prek mesta Otočac v Liki dosegli 695 metrov visoki prelaz Vratnik, odkoder se nam je odprl pogled na Jadransko morje. Kraški svet je bil obsijan od sonca, božajoči veter nam je prinesel prvi pozdrav morskih valov.
V	Senju smo se ustavili za kosilo in se nato pri Reki povzpeli na Trsat, kjer smo imeli zaključno mašo z zahvalno pesmijo Bogu im ljudem, ki so nam dali doživeti prelepi teden ekumenskega potovanja.
Zora P.
■	Pri otočju Barbados v Karibskem morju je strmoglavilo kubansko potniško letalo, pri čemer je izgubilo življenje vseh 78 potnikov. Vzrok nesreče naj bi bila podtaknjena bomba, ki je med poletom eksplodirala.
9! V Rodeziji so črni gverilci razstrelili most blizu Viktorijinih slapov. Pri tem je bil uničen tudi del tovornega vlaka s tovorom iz Zaira. Medtem je bilo objavljeno, da se bo 25. oktobra pričela konferenca o Rodeziji, ki naj bi razpravljala o prehodu oblasti od bele na črno raso.
■	Druga televizijska razprava med predsednikom Fordom in predsedniškim kandidatom Carterjem je izpadla odločno v Carterjevo korist. Ford je med drugim dejal, da sovjetska nadvlada nad vzhodno Evropo ne obstaja in da ne sme priti do novega obdobja hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Carter pa je Forda obdolžil, da se je pustil preslepiti glede popuščanja napetosti od SZ, da je zunanjo politiko v bistvu vodil Kissinger, ne pa Ford, da je Ford pozabil na zavezništvo z Izraelom, v arabske države pa poslal ogromne količine orožja. Carter je še dodal, da bo v primeru, če bo izvoljen, takoj ukinil vsakršno vojaško in gospodarsko pomoč tistim državam Bližnjega vzhoda, ki bi sprožile do ZDA ponovno zaporo nad petrolejskimi proizvodi.
S Na Tajskem >je prišlo do državnega udara, ki ga je izvedla vojska. Povod so dali levičarski študenti, ki so protestirali proti povratku bivšega diktatorja Tajske maršala Kitikačoma. Demonstracije so se sprevrgle v srdite spopade s policijo. Pri tem je bilo 41 oseb ubitih, ranjenih pa 168. Zaradi nemirov je vojska prevzela vso oblast in ustanovila »svet za upravno reformo«, ki mu načeluje admiral Samgad Čalavju.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sobratu v slovo
Skoro cela Primorska je v krvavem in žalostno strahotnem letu 1944 stopila pred oltar.
Novomašna »Gloria«, je zadonela v prijazni Drežnici pod sivim Krnom in na Mostu pri sv. Luciji. Slovesno so pritrko-vali v Šempetru pri Gorici in v Ajdovščini. Šepetali so in se v vetru klanjali mlaji na Trnovem pri Gorici, na Otlici in v Ledinah. Dišalo in dehtelo je brinje in kraško zelenje na slavolokih-prtonih v Mavhinjah in v Dekanih ob morju.
Od prve gimnazije v malem in do konca bogoslovja v centralnem semenišču v Gorici smo skupaj doraščali, pognali puh in perje ter odleteli kot golobje miru v takrat krvavo in viharno slovensko nebo. Mladi, neizkušeni a polni idealizma, smo pomagali, lečili in reševali, kar se je rešiti dalo. Gorja in duhovnih razvalin ni manjkalo. Preko trideset let orjemo ledino. Sčasoma smo se tudi mi, ne samo kmetje, mehanizirali. A eden na drugega ne moremo pozabiti. Najsrečnejše, najbolj doživete, najlepše so ure, ko se tu pa tam srečamo.
V nedeljo 26. septembra nas je presunila vest, da si nas, dragi Jožko Koren, Kokošinov gospod iz Koseča pri Drežnici, rojen 14. julija 1921, prvi med nami, slovenskimi sošolci, zapustil!
Po nekaj tednih težkega in neznosnega trpljenja V' šempetrski bolnišnici si nenadoma podlegel, potem ko se nam je zazdelo, da ti gre na bolje. V torek popoldne je skupaj s sošolci nad petdeset sobratov z g. škofom na čelu prihitelo na zadnje slovo v Rihemberk. Nekoliko čudno se nam je zdelo, da te popeljejo pokopat v rojstno vas pod Km.
Zadnjikrat sem se zamišljeno zatopil v tvoj od trpljenja izklesan, strogo miren profil na mrtvaškem odru. Stoična usta, izrazito poudarjeni nos, visoko, gladko usločeno inteligentno čelo, okameneli mir... Za las si bil podoben očaku Krnu, ki bedi nad tvojo domačijo. Nenadoma sem razumel željo svojcev, da te hočejo nazaj domov, v Drežnico. Hodil si po Gregorčičevih stopinjah- Pod trto bivam zdaj, v deželi rajsko mili... Par let si bil kaplan v Dornberku, nato nekaj let na Gradišču, v Renčah kar osemnajst let in osem let v Rihemberku. Verjetno se je tudi v tebi oglasil rojakov odmev: srce pa gor mi sili, nazaj v planinski raj...
V vrsti sobratov v belem obrednem oblačilu sem vase pogreznjen čakal na sprevod in somaševanje. V duhu sem vrtel najin življenjski film nazaj, nazaj...
Zagledal sem te, kako si s koseškimi paglavci hodil in se podil mimo pokopališča v drežniško šolo. Verouk si obiskoval pri gospodu Josipu Kalinu. V senci tega velikana, te čudovite duhovniške osebnosti so potekala tvoja detinska leta.
Jaz se te spominjam od prve gimnazije naprej. Po tvojem odhodu od nas se mi pa zdijo najbolj značilni spomini in prizori, kako si, kot kralj po planini visoki pohajal...
Skoro vsi smo se bolj držali več ali manj izhojenih in uglajenih nižinskih potov. Ti si pa vedno bil nekoliko odmaknjen od nas in si si utiral lastne steze. Vajen si bil krnskih visokih in strmih planin, lepega razgleda in širokega obzorja.
Spominjam se te, kako si kot tretje-če-
trtošolec bolj mimogrede sledil šolskemu programu. Kot paglavci za ptičjimi gnezdi si večkrat segal in skrival med šolskimi knjigami dnevno časopisje (takrat v semenišču strogo prepovedano) in druge revije. Semeniško obzorje se ti je zdelo preozko. Zanimali so te vetrovi, ki so se takrat poganjali čez našo Slovenijo in Evropo.
Veliko si nosil v sebi, vedno več si kopičil in trpal vase. Debate si v družbi dozdevno odmaknjeno poslušal. Tu pa tam si se včasih zvito nasmehnil in namuzal. Večkrat si pa na koncu malo zagrenjeno in skoro boječe dostavil piko na i, kot temu pravimo. Tak si ostal vsa leta.
Zadnja leta sem te velikokrat srečal pri sestrah Pavlinkah. Pred tabo je bila skladovnica najsodobnejših teoloških knjig. Zamaknil si se v naslove, pregledoval si kazala, bral odstavke. Moral sem te za ramena prijeti, da si se zdramil. Prisrčno sva se pozdravila, saj sva si bila zelo blizu.
Sprijaznil si se s francoščino in pridno prevajal iz katehetskih knjig kot doprinos našemu skupnemu delu in iskanju. Sedal si tudi rad h klavirju in vidno si napredoval. Ker si pa imel izostren čut za lestvico vrednot, in ker so razmere to zahtevale, si »hobbyje« žrtvoval in se ves vrgel na popravilo cerkve sv. Mohorja in na zidavo zvonika v Renčah. V tistih kritičnih povojnih letih je vse breme viselo na tvojih ramenih. Od birokratsko nujnih gradbenih dovoljenj do denarnih sredstev, od gradbenega najosnovnejšega materiala do delovne sile. Po tvoji preselitvi v Rihemberk so kmalu v zvoniku zapeli in zabrneli novi zvonovi.
Poleg vsega tega in predvsem ti je bil pa pri srcu človek; mladina, otroci. Tudi v tem pogledu si širil obzorje svojim vernikom, saj so darovi v fond za lačnega otroka iz župnije Rihemberk med najiz-datnejšimi v škofiji!
Pred par leti se mi je g. škof potožil, da se naši otroci zelo malo naučijo iz »novih« veroučnih učbenikov. Žalostno je majal z glavo v tem svojem razočaranju. Nato pa pravi: »Samo enega sem do sedaj dobil, ki je pri otrocih in mladini s terni novimi knjigami nekaj dosegel.« Radovedno sem čakal na to ime, prepričan, da prihaja iz vrst naših vodilnih katehetskih kadrov ali pa vsaj iz dekanijskih vrst. G. škof nadaljuje: »To je g. Koren iz Rihem-berka.« Vesel in ponosen sem bil nanj, saj to je ptiček iz našega gnezda, saj je to naš sošolec!
In vendar... dragi Jožko, najbolj ti zamerim to, da si svojo bolezen, ki te je mučila že več let, to svoje trpljenje tako ljubosumno v sebi skrival in prenašal. Morda bi te bili bolje razumeli, bolj pravičneje sodili in bilo bi nam sedaj verjetno manj hudo...
šele ob smrti se nam je školjka tvoje skrivnostne in bogate osebnosti odprla in začudeno zremo v biser duhovnega bogastva, mimo katerega smo morda preveč brezbrižno hodili, v biser junaškega prestajanja trpljenja, obzirnosti in tvoje rahločutnosti. Jožko, odpusti nam, da smo tvojo odmaknjenost, skrivnostno zaprtost, večkrat napačno razlagali. Drag nam ostaneš kot naše planine...
Tvoj sošolec
MEŠANI ZAKONI
Mešan zakon imenujemo zakonsko zvezo med katoličanom in nekrščenim ali pa med katoličanom in kristjanom, ki ni katoliške veroizpovedi. Tudi taki zakoni se sklepajo v Italiji vedno pogosteje zaradi vedno večjih stikov v kulturno in versko pluralistični družbi.
Zaročencema, ki nameravata skleniti mešan zakon, je treba pomagati, da spoznata težave skupnega življenja, če sta drugačne vere ali pa različnih krščanskih veroizpovedi.
Priprava na tak zakon mora biti skrbnejša in se ne sme omejiti le na zunanjosti ali pa na iskanje dogovora, ki je potreben za svobodo vere in vesti posameznikov.
Ko se pripravljata na zakon katoličan in kristjan nekatoličan, se morata oba resno poučiti o vrednotah zakona, ki so skupne obema veroizpodima, poudarjajoč zlasti to, kar oznanja sv. pismo, ki ga oba priznata in krst, ki sta ga oba prejela. Iz tega prejmeta oba začetno milost in odgovornost, ki sta znamenje in priča ljubezni med Kristusom in Cerkvijo.
Ce pa je eden izmed zaročencev nekrščen, mora katoličan usmerjati svoje življenje po besedah apostola Pavla: »Posvečen je namreč neveren mož po ženi in posvečena je neverna žena po možu« (1 Kor, 17).
Nekrščeni se mora obvezati, da bo živel v zakonski skupnosti po človeških vrednotah, ki so lastne in značilne za vsak pravi zakon in da bo spoštoval versko prepričanje svojega zakonskega druga ter vršil dolžnosti po vesti, zlasti kar zadeva vprašanje vzgoje otrok.
h   i 1II1III  milim   minili   i     i i umu
MA BO im
M Ker je senator Fanfani postal predsednik senata, se je moral po statutu demo-brščansike stranke odpovedati predsedniškemu mestu v stranki. Nasledil naj bi ga nekdanji ministrski predsednik Aldo Moro, toda ko je prišlo do glasovanja v vsedržavnem svetu DC, Moro ni bil izvoljen soglasno, ampak je prejel le 97 glasov od navzočih 117 zastopnikov. To je Mora tako prizadelo, da izvolitve ni hotel sprejeti.
■ Trije Arabci, vsi študentje arhitekture, so v Rimu vdrli v sirsko veleposlaništvo in skušali ugrabiti sirskega veleposlanika, ki pa je bil prav v tistem trenutku odsoten. Potem ko so ranili dva od osebja veleposlaništva, so se predali rimski policiji. Dejali so, 'da pripadajo skupini »Črni junij« (junija letos je bilo namreč likvidirano taborišče Palestincev Tal Al Zaatar v Libanonu) in da so akcijo izvedli v znak protesta zoper navzočnost sirskih čet na libanonskih tleh.
■ Vodovodni inštalater Vito Pannetta je iz turističnega letala odvrgel nad trgom Venezia v Rimu kupe papirnatih bankovcev v vrednosti poldrugega milijona lir. Seveda je nenadni dar z neba napravil pravo prometno zmešnjavo, saj so vsi hiteli pobirat denar. Čez nekaj minut je bil pobran zadnji bankovec. Kasneje je Pannetta povedal, da je to storil zato, da bi protestiral zoper počasnost oblasti, ki še po poldrugem letu niso ugotovile, zakaj je njegov 17-letni sin Robert pri lealski vožnji prišel ob življenje. Baje so letalo zbili na zemljo lovci.
■ Na letališču v Bombaju (Indija) je strmoglavilo letalo indijske letalske družbe, na katerem je bilo 95 oseb. Vse so ob nesreči izgubile življenje. Nesrečo je povzročil ogenj v enem od motorjev, ki je izbruhnil takoj po vzletu.
Kamenčki
Da pri vsej stvari ne gre le za zamejsko rabo, nam kaže že poročilo v isti številki dnevnika (5. okt. letos), češ da si je (nič manj kot) »evropska javnost oddahnila ob neuspehu zahodnonemške desnice«. Mišljene so zahodnonemške državne volitve nedeljo poprej, na katerih pa je krščanska demokratska stranka, ravno nasprotno, dosegla pomemben uspeh (48,9 odst.) in pustila daleč za sabo vladajoče zavezništvo socialnih demokratov (43,7) in liberalcev (6,4). Da so socialdemokrati in liberalci nazadovali, tržaški dnevnik zamolči. Skupno imajo sedaj 50,1 odst, glasov in ni še gotovo, če bodo in kako bodo vladali. Razen tega bi bil isti list tudi dolžan pojasniti, kako da gredo napredni socialni demokrati v zavezništvo z liberalci, ki je stranka kapitala, ali, da govorimo z njegovim izrazoslovjem» »desničarji«, če ne »fašisti«?!
Zahodnonemški kristjani, da ne govorimo o libanonskih maronitih so torej »desnica«. In po isti logiki so to potem tudi italijanski krščanski demokrati? In sploh vse, kar je krščansko, samo da se zaenkrat vzdevek iz taktičnih razlogov še zamolči?
Toda vsaj za zahodnonemške demokrate bi se morali pri omenjenem dnevniku vprašati, kakšni »desničarji« le morajo biti, ko pa je bil njihov vodja Kohl še nedolgo pred zahodnonemškimi volitvami na obisku v Beogradu. Bo nemara tržaški dnevnik spet hotel trditi, da v Beogradu sprejemajo »desničarje«?
— ek
Bralci pišejo
Izkrivljeno pisanje
Pojem »Španija« povzroča v nekaterih levičarskih glasilih še vedno določeno idejno zmedo. Tako je tržaški slovenski dnevnik v svoji gorečnosti poročal, da je spomladi španski kralj poveril sestavo nove vlare »fašistu« Suarezu. In ko so nedavno baskovski teroristi v San Sebastianu umorili člana kronskega sveta Araluce y Villa-ra ter štiri policiste, je šlo za umor »fašističnega veljaka«, dasi so ta umor obsodile vse španske stranke, vključno z ilegalno komunistično.
Toda vzemimo na znanje, tako kot piše omenjeni dnevnik, da je Španija tudi sedaj v celoti fašistična dežela. Kako potem, da je v drugi polovici letošnjega septembra prav v Madridu zasedalo Interparla-mentarno združenje, katerega se je udeležilo celo parlamentarno odposlanstvo iz Sovjetske zveze? Mar hoče tržaški dnevnik trditi, da se sovjetski komunisti družijo s španskimi fašisti? Zakaj v Moskvi so, kot lahko povzamemo iz ljubljanskega »Dela« (20. sept. letos), ocenili, da poteka demokratizacija v Španiji ugodno, in so naklonjeno sprejeli dozdajšnje ukrepe španske vlade.
Pa to še ni vse. Zasedanja Int er parlamentarnega združenja v Madridu se je udeležilo — horribile dictur — tudi odposlanstvo iz Beograda. Ali hoče tržaški dnevnik prav tako trditi, da je beograjsko parlamentarn oodposlanstvo odpotovalo v »fašistično« Španijo? Ali pa je njegovo poročanje izkrivljeno, prirejeno z.a zamejsko rabo? Poskus, ustvarjati v zamejstvu psihozo in kovati iz vsega psiho-politični kapital?
Prezir do mnenja radijskih poslušalcev
Rada bi prek vašega lista, katerega zvesta bralka sem, izrazila svoje nezadovoljstvo glede nekaterih novosti v radijskih sporedih. Omejila se bom zaenkrat samo na nedeljski program. Morda bodo programi prihodnjih dni popravili negativne vtise. Vendar bo porazni vtis, ki ga naredi na vse poslušalce PREZGODNJI ZAKLJUČEK ODDAJ ob 19.30, na žalost ostal tudi v prihodnjih dneh. Čeprav sem o tej novosti slišala že prej, le nisem mogla vse do nedelje 3. oktobra verjeti, da bo res.
Zelo me je tudi prizadelo, da oddaje »Vera in naš čas« ni več ob 12.15. Zdi se mi nemogoče, da ne bi mogli najti četrt ure za to oddajo, ki je bila, odkar pomnim, prav v tem času, medtem ko ima športna oddaja na voljo kar štiri (!) ure. Ves čas od dvanajstih naprej ni tako nabit, da bi bilo nemogoče uvrstiti vanj Vero in naš čas.
Ne vem tudi, zakaj je bilo treba premakniti »Glasbo po željah«, za katero je bil prejšnji čas najbolj primeren, človek ima vtis, da je šlo sestavljalcem programov samo za to, da bi ustvarili spremembe ne glede na to, če so upravičene ali ne.
Prav nič nimam proti športu, toda posvetiti celo popoldne športnim rezultatom in intervjujem, se mi zdi odločno preveč. Končno se le del poslušalcev zanima za šport, večji del poslušalcev — to si upam trditi! — pa bi dosti raje na nedeljsko popoldne poslušal kakšno lepo igro. Se-stavljalci programov bi morali ustreči enim in drugim.
Vodstvo radijskih programov kar naprej vabi poslušalce, naj povedo svoje predloge za izboljšanje oddaj. Ali misli resno? Dvomim. Že prvega predloga za oddajo Vera in naš čas, ko so Katoliški glas, duhovniki in laiki želeli ohraniti oddajo ob istem času, ni upoštevalo. V naši cerkvi smo zbrali več kot sto podpisov (verjetno je prav tak odziv našla akcija tudi drugod), toda tudi predloga tolikih predlagateljev vodstvo zaenkrat ne upošteva. Bo taka usoda tudi drugih predlogov?
R. M., poslušalka postaje Trst A
Glasba v Srednji Evropi
Skozi cel mesec september je Gorica lahko okušala pravo festivalsko vzdušje: zborovsko tekmovanje, seminar o zborovskem patju, folklorno zborovanje in parada. V začetku oktobra pa še zaključek te prve jesenske kulturne sezone enajsto Mittelevropsko kulturno srečanje, ki je bilo tokrat posvečeno glasbi. Tako lahko zatrdimo, da je bila prav glasba skupni imenovalec vseh teh večjih mednarodnih prireditev, ki dajejo tudi našemu mestu živahnejši ton in pomen.
»Glasba v Srednji Evropi: 1900-1930« je bila tema, o kateri so v dneh med 2. in 5. oktobrom razpravljali strokovnjaki (glasbeniki, muzikologi, glasbeni zgodovinarji in publicisti) iz Avstrije, češkoslovaške, Italije, Jugoslavije, Zahodne Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske v Attemsovi palači v Gorici. Pred to monumentalno in morda najpomembnejšo goriško palačo so v teh dneh ponosno plapolale pestre zastave držav udeleženk in tako še enkrat tudi na zunaj pokazale, da se bratstvo med narodi gradi najbolje in na najbolj uspešen način prav s kulturnim delovanjem.
Uvodne slovesnosti so bile na sporedu v soboto 2. oktobra, ko so organizatorji ob prisotnosti deželnih in drugih oblasti obrazložili namen letošnjega srečanja. Predsednik ustanove Mittelevropskih kulturnih srečanj (ICM) senator Martina je predvsem poudaril človeški in moralni pomen tega zborovanja ter podčrtal vlogo, ki jo igra naše mesto v prizadevanjih za vedno tesnejše zbližan je med narodi. Podobne misli sta v pozdravnih nagovorih poudarila tudi goriški župan De Simone ter deželni odbornik Cocianni. Uvodni referat pa je imel skladatelj Roman Vlad, glasbenik romunskega porekla, profesor na konservatoriju v Perugi, ki .je tudi predsedoval zasedanjem zborovanja. Prof. Vlad, ki sodi med najbolj znane glasbenike v Italiji in je avtor raznih pomembnih knjig s področja sodobne glasbene zgodovine, je orisal pomen »Mittelevrope«, ki predstavlja nekako srce vsega glasbenega prizadevanja našega stoletja. Še posebej Dunaj je tu najvažnejše središče, saj je tu delovala že skupina velikih klasikov (Haydn, Mozart, Beethoven). Pozneje pa je spet avstrijska prestolnica, skupno zlasti s Prago in drugimi kulturnimi centri Srednje Evrope pomenila živahno gibalo novejšega glasbenega ustvarjanja (od Gustava Mahlerja do Arnolda Schoenberga).
Istega dne so prireditelji odprli v Državni knjižnici razstavo na temo »Glasba in letalski poleti«, ki prikazuje glasbeno delo v zvezi s tematiko prvega obdobja letalstva (znano je, da so tudi razni sodobni skladatelji, kot npr. Hindemith ali Weil, radi uporabljali te motive).
V	naslednjih dneh so bili na vrsti številni referati, ki so obravnavali posamezna obdobja glasbene zgodovine in ustvarjalnosti v našem stoletju. Referati so v glavnem obdelovali umetniške in stilne tokove med leti 1900 ter 1930 v raznih srednjeevropskih deželah. Tako so izstopali v madžarskem glasbenem svetu Bartok in Kodaly, med Čehi in Slovaki Janaček, Novak in S uk, med Romuni Enescu. Posebne razprave so tekle o bolgarskem ritmu ali o folklornih elementih v balkanski glasbi. Poljski glasbeni zgodovinarji so obravnavali npr. ljudske prvine poljske glasbe in njih prisotnost v modemi poljski muziki (Szymanowski). Poleg teh so bili na sporedu referati raznih priznanih italijanskih muzikologov in glasbenikov. Znani glasbeni zgodovinar Massimo Mila je prikazal lik skladatelja Albana Berga, pianist Massimo Delli Ponta je razpravljal o pianizmu in vokalnosti Hugona WoJfa, Giorgio Vi-dusso je obravnaval pojav »muziciranja« v mittelevropskem glasbenem prostoru, Fedele D’Amioo z rimske univerze je govoril o Busoniju, itd.
Na tam zborovanju je bila prisotna tudi slovenska glasbena ustvarjalnost. Profesor Borut Loparnik iz Ljubljane je muzikolo-ško analiziral umetniški lik slovenskega skladatelja Marija Kogoja, ki je kot goriški rojak prav v našem mestu začel s svojim glasbenim delovanjem. Loparnik je pri tem prikazal kulturno vlogo Gorice in slovanski prispevek v njenem razvoju. Obdelal je tudi umetniško osebnost Kogoja in pokazal na vidne dunajske, zlasti Schoonbergove vplive. Zadnji dan zborovanja so lahko prisotni prisluhnili na plošči delu Kogojeve zelo zinane opere »črne maske«. Prispevek goriške glasbene ustvarjalnosti pa je prikazal prof. Andrej Bratuž, ki je govoril o slovenski cerkveni glasbi na Goriškem. V svojem referatu je opozoril na pomen cerkvene glasbe pri Slovencih in Slovanih ter se posebej zaustavil ob goriških slovenskih glasbenikih, ki so delovali ob koncu prejšnjega in v prvi polovici našega stoletja. Pri tem je
omenil posebno vlogo, ki jo je slovanska cerkvena, posebej zborovska glasba odigrala tudi v splošnem narodnem in kulturnem življenju goriških Slovencev.
Študijsko zborovanje so spremljale razne obrobne prireditve. Sem lahko štejemo koncert dua Zimmer-Zeller v Avstrijskem kulturnem inštitutu v Trstu ter pevski nastop goriških madrigalistov v palači Attems. Zadnji dan je bil še na sporedu film »Rindertotanlieder« z Mahlarjevo glasbo.
Z enajstim mittelevropskim srečanjem se je idealno zaključil prvi ciklus, posvečen umetniškim in znanstvenim dejavnostim narodov Srednje Evrope. Za bodoče pa prireditelji napovedujejo nove okvirne programe, ki naj še bolj aktualizirajo mit-televropski duhovni prostor.
V	Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu bo v nedeljo 24. oktobra ob 16.30
MISIJONSKA PRIREDITEV
Na sporedu bo igra Silvina Sardenka »Skrivnostna zaroka« v štirih slikah in srečolov.
DSI v novi sezoni
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je v ponedeljek 11. oktobra začelo svojo letošnjo sezono z večerom, ki ga je posvetilo študijskim dnem v Dragi. Večer je vodil predsednik društva Sergij Pahor, ki je na kratko nanizal odmeve na letošnjo Drago. Razvila se je nato daljša razprava, v katero so posegli številni prisotni. Udeleženci večera so soglasno ugotovili, kako je sedanja oblika študijskih dni posrečena, o čemer pričajo številni pozitivni odmevi in ocene. Razumljivo pa je, da Draga ne more biti z vseh strani enako pozitivno sprejeta, posebno ne s tistih strani, ki ne sprejemajo idejnega pluralizma, kateremu se Draga ne more odpovedati. Padlo je tudi več predlogov in idej za prihodnje študijske dneve »Draga 77« in za večere v letošnji zimski sezoni.
Svoje prihodnje srečanje bo DSI posvetilo v ponedeljek 18. oktobra aktualmenu vprašanju, ki je 3. oktobra nenadoma in
Novi »Zaliv«
Pred kratkim je izšla nova, dvojna številka te zanimive tržaške revije, ki spada po svoji tematiki gotovo v sam vrh današnjega slovenskega revijalnega življenja. Ponaša se z odličnimi sodelavci kot so Alojz Rebula, Boris Pahor, Josip Merku, nadalje Zorka Ovijač-Zendelska, Viki Blažič, Milan Lipovec, Boro Ban, Vinko Ošlak, Marija Mijot, Igor Mislej, Boris Gombač.
Nekaj prispevkov so nadaljevanja iz prejšnjih številk, med temi študija »Okoli-čanski bataljon 1868« Josipa Merkuja; študija bo postala pravi znanstveni model za tovrstne zgodovinsko-krajepisne raziskave. Pisanje je odprto in podprto, dostopno kritičnemu ali nekritičnemu bralcu.
Pisatelj Alojz Rebula objavlja na uvodnem mestu razmišljanje »Orodje luči in orodje teme«. Rebula je eden od mojstrov v soočanju slovenske problematike s svetovno, zgodovinsko ali, če hočete, vesoljno: povsem naravno se giblje bodisi med antičnimi kot med evropskimi glasniki duha, med zemskim in med nadnaravnim.
Med mojstre lepe besede sodi nedvomno tudi pisatelj Boris Pahor. Objavlja nadaljevanje svojega dnevnika, tokrat »Ravenski mozaik«. Doživetja se prepletajo z narodnostnimi vprašanji. Pahor odkriva v malih in komaj poznanih narodnostnih skupinah dragocene kulturne usedline, drobce, ki so kakor biseri v toku vedno hujšega izenačevanja človeške družbe, kot jo prinaša tehnologija, poslovna tekma in internacionalna ideologija.
Novi imeni med sodelavci sta Vinko Ošlak in Zorka Ovijač-Zendelska iz Pariza. Prtvi objavlja dnevniške zapiske, v katerih kritično poseže v pisanje matičnega tiska, npr. v ljubljanskem »Komunistu« dva prismuknjena prispevka slaboumnega in neizobraženega fotoamaterja, ki je v Ljubljani fotografiral obrtniški izvesek »Frizer za dame in gospode« in se ob koncu vpraša: Kako dolgo že?
Zorka Ovijač-Zendelska objavlja svojo pesem »Voli« in odprto pismo1 »Zasužnjeni narod ima vedno prav«. V njenih stališčih je manj ideološkega proletarizma, kot bi to slutili v naslovu, pogrešali bi samo nekoliko več sociološkega pristopa k narodnostnim vprašanjem.
V prebliskih o novih knjigah so predstavljene: Slavistična revija 1976/1-3, Koledar GMD 1976, »Izročilo Slovencev v Italiji« Pavleta Merkuja, Jadranski koledar, »Bič in vrtavka« Andreja Capudra, »Prgišče« Vilka čekute iz Toronta.
Težko bi bilo pritegniti trditvi ocenjevalca o Merkuijevih pravopisnih samosvojostih, češ da piše Viden, Sčedna itd., namesto Vidam, Skedenj...
Tu gre očitno za čitalniške napake, ki so jih zagrešili pred sto leti panslovanski pisci, ki takrat niso imeli ne znanja ne spoznanja, da bi se strokovno poglobili v krajevna izročila ter jim določili ustrezno pravorečno obliko. Tako se je uspela rešiti le nekaj posebnosti kot panonski Beltinci, Beltinec (ne Beltincev). Danes bi bil res že skrajni čas, da se te stare napake razčistijo in da bo knjižni jezik v tem pogledu pravilnejši.
V glosah ob koncu pride tokrat na vrsto urednik tržaškega tednika »Gospodarstvo« in njegova samo-matična gledanja. Zdi se, da bi ta list opravil večjo vlogo, če bi se bolj poglobil v narod nostno-go-spodarska in eksistenčna vprašanja kot pa narodnostno-idejna. Razen, seveda, če ne
gre pri obravnavanju slednjih za nujen alibi.
»Zaliv« izhaja sedaj že deseto leto. Zapolnil je praznino, zaradi katere se je bilo bati, da bodo pred leti v slovanskem središču nekateri kulturni ideologi kot Pirjevec, Kermavner in podobni iz svojega slovenskega kompleksa (kot so ga »večvredni« Nemci še za monarhije vcepljali preprostim Slovencem) zadušili v uradnem in neuradnem pisanju še zadnje sledi narodnostne problematike. Danes na take bolestne izpade malomeščanske miselnosti nihče več ne misli resno. - /.
skoro nenapovedano presentilo slovensko javnost, to je reforma radia in televizije, ki je prizadela tudi slovensko postajo Radio Trst A. O tem je »Katoliški glas« že pisal, prav pa je, da temu problemu posvetijo naši ljudje in organizacije čim več pozornosti, da nas čas ne prehiti.
Brzojavka iz Edinburga
Slovensko ljudsko gibanje v Trstu je 11. oktobra prejelo brzojavko z zasedanja glavnega odbora mednarodne manjšinske organizacije FUEV v Edinburgu. Organizacija izraža globoko sožalje zaradi potresa, ki je hudo prizadel našo deželo in posebej še slovensko prebivalstvo. Podpisana Joergensen in Meinhardt izražata prebivalstvu vso solidarnost.
f Josip Podobnik
V	soboto 9. oktobra je po krajši bolezni nenadoma preminul Josip Podobnik, znan in podjeten trgovec z Opčin, ki je svoje moči in sposobnosti razdajal tudi za našo skupnost, saj je aktivno deloval na področjih, ki se niso tikala samo njegovega dela. Naj v osvetlitev njegovega lika povzamemo govor, ki ga je ob njegovem odprtem grobu imel prof. Maks Šah:
Stojimo pred nezasutim grobom pokojnega Jožeta Podobnika, človeka, ki si je znal s svojo sposobnostjo in delavnostjo ustvariti pomembno trgovsko hišo. Bil je predsednik Kmečke in obrtne posojilnice na Opčinah, ki je prešla iz skromne sobice in z enim uradnikom na Proseški cesti v dostojen lasten dom s številnim uradništvom na Bazoviški cesti.
Pokojnika nismo spoštovali le kot sposobnega trgovca in finančnega operaterja, temveč tudi kot človeka širših obzorij. Takoj ko je zasijala svoboda po drugi svetovni vojni, ga najdemo v demokratičnem
Nad tri tisoč podpisov na mizi radijskega vodstva
Reforma radijskih oddaj dobiva vedno večji odmev v javnosti, znamenje, da slovenski poslušalci me morejo kar tako mimo vseh teh sprememb. Priznamo, da sedi sedaj na ravnateljskem stolu sposoben in odločen človek, ki ve, kaj hoče, toda tudi glas polsušalcev mora imeti svoj delež v tej preosnovi.
Slovenski poslušalci, skoro v celoti, so z veliko prizadetostjo sprejeli dejstvo, da bo zaključek oddaj ob 19.30. Povsod slišimo isti stavek: »Še to so nam vzeli.« Delovni človek je skoro ves dan od doma, zato si želi poročil, glasbe in igar v svojem jeziku vsaj do 20.30 ali 21. ure. Ta neumestna odločitev je tako prizadela javnost, da se močno zaveda, da [je bil s tem zadan hud udarec slovenski etnični skupnosti v Italiji. Naj le gredo časnikarji okrog z magnetofonom, pa se bodo prepričali. Tak prezgodnji zaključek oddaj bi imel pomen le, če bi potem sledil televizijski spored v slovenskem jeziku...
Imamo še drobec upanja, saj smo v preizkusni dobi, zato naj vodstvo upošteva radijske poslušalce tudi v tej važni zadevi.
Problem oddaje »Vera in naš čas«. Slovenska javnost ve, da leži na mizi radijskega vodstva nad tri tisoč podpisov slovenskih poslušalcev. Za sedaj ti podpisi niso še v košu. Podpisniki želijo, da bi ta oddaja ostala ob isti uri ali vsaj v nepo-
sredni bližini. Za to oddajo skrbijo že več let in brezplačno slovenski duhovniki, (ki smatrajo, da je nedeljski dan najprimernejši za to oddajo, ločeno od maše, da ne obremenimo poslušalca s predolgo versko rubriko). V tem vztrajamo.
športniki, na primer, ob nedeljah podaljšajo športno rubriko ob primerni uri in tako prekoračijo meje »pasov«. Njih nihče ne oporeka. Ali res obstajajo tehnični razlogi za preložitev verske oddaje? Sedaj vsi čakamo na izid podpisnih vlog. So to odpadki za smeti ali pa izraz širšega mnenja?
Za danes še dve stvari. Premestitev oddaje »Glasba po željah« je zgubila širši ljudski značaj ker je ob uri, ko so povečini poslušalci od doma. Ali je oddaja za čim širše število poslušalcev ali pa zgolj za urednike?
Pozitivni del je opaziti v časnikarskem odseku, toda že sedaj čakamo trenutek za trenutkom na živčni zlom časnikarjev, ki so preobremenjeni in ne zmorejo v tako majhnem številu tolikega dela. Prazna mesta so še vedno nezasedena in je malo zunanjih sodelavcev. Kako je mogoča prava reforma brez ljudi?
S tem poročilom ne predstavljam ljudi, temveč poročam (le delno) mnenje poslušalcev. So ti le pasivni objekt?
Dušan Jakomin
taboru Slovenske katoliške skupnosti in Slov. demokratske zveze, prednicama današnje Slovenske skupnosti. Zaporedoma je dal na voljo svojo kandidaturo v tržaški občinski in pokrajinski svet. Osemnajst let, od 1950 do 1968 je bil zapored predsednik slovenske osrednje kulturne ustanove Slovenske prosvete, kateri je s svojo sposobnostjo in velikodušnostjo o-mogočil lastne prostore v Donizettijevi ulici. Pravno in dejansko je jamčil za dolgove in omogočil materialno ustanovitev revije »Mladika« in imel odprte roke za baše dobrodelne organizacije.
Delal je, dokler je mogel, čeprav je bil zadnja leta zelo preizkušan: izguba drage Žene gospe Marjuče, sestre Angele in dolga bolezen so ga strle. Kar je dobrega storil, ga spremlja prek groba, prek zemeljskega popotovanja.«
Cankarjev »Idealist« v italijanski izvedbi
Z dramsko priredbo Martina Kačurja :»Idealist«, ki jo je iz Cankarjevega besedila pripravil Fulvio Tomizza, se bo 18. novembra začela nova sezona Stalnega gledališča Furlainije-Julijske krajine. Predstava sovpada s stoletnico Cankarjevega rojstva. Z »Idealistom« bo tržaško gledališče gostovalo v raznih jugoslovanskih mestih, v Beogradu, Ljubljani, Mariboru in drugje.
★
Slovenska skupnost - Trst sklicuje za soboto 23. oktobra ob 16. uri in nedeljo
24.	oktobra ob 9. uri občni zbor, ki bo na sedežu stranke.
Z GORIŠKEGA
Dve tragični smrti v Štandrežu
Vso našo vas je močno pretresla nenadna in prerana smrt dveh mladih vaščanov. Oba sta umrla daleč od svojega doma: Ennio Battisti v daljnem Sisaku na Hrvaškem, Igor Zavadlav pa v kraški jami pri Martin ščini.
Igor izhaja iz dobre družine, ki si je vedno prizadevala za pravo vzgojo. Najprej se je zaposlil kot kovač v vaški de-delavnici, nato pa se je vpisal v policijo javne varnosti, da bi odslužil vojaški rok.
V	prostem času se je bavil z raziskovanjem kraških ijam. In prav tam so ga pretekli petek 8. oktobra v še zagonetnih okoliščinah našli mrtvega. Naslednji ponedeljek je bil pokopan na vaškem pokopališču ob prisotnosti mnogih domačinov in javnih oblasti. Zapušča očeta, mater in brata v tihi globoki žalosti.
Tam daleč v Sisaku pa je smrtna kosa nenadoma pretrgala nit življenja avtoprevozniku Enniu. Ob trčenju z drugim tovornjakom je zadobil težke poškodbe, katerim je podlegel drugi dan v bolnišnici.
čeprav je imel višje šole in je nekaj časa bil uradnik v Gorici, je rajši prevzel prevozniško službo podobno kot njegov rajni oče Fardo. Vesel je bil svojega dela.
V	preteklem marcu se je poročil z uradnico Adelino Quinzi iz Jamelj. To družinsko srečo pa je žal užival le kratek čas. Zdaj ga v silni bolečini objokujeta mlada Žana in mati.
Pogreb, ki je bil v torek 12. oktobra so zelo skrbno pripravili njegova poklicni tovariši in prijatelji. Na zadnji poti ga je spremila izredna množica, prevzeta od tihe žalosti.
Vsem prizadetim iz obeh družin izrekamo ob teh tragičnih nesrečah naše sočutje in sožalje.
★
■	Splošna stavka je prejšnji četrtek čisto ohromila Francijo. Stavka je imela političen značaj, saj so jo proglasili trije največji levi sindikati z namenom, da zavrnejo vladni protiinflacijski program.
lin Illllllllllllllllll HI Illlllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Illllllllllllllllllll   IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII
Zadnji evropski salezijanec ia zapustil Vietnam
_______________________________________ (5)
Drugo jutro sem jih vprašal, kot vljudnost zahteva, kako so kaj spali. Pa se niso nič kaj pohvalili: bili so opikani od stenic in kosti so jih bolele, ker so ležali na deskah, kot je tu navada. To je bila izkušnja prvega dne! In to ostane v zgodovini! Kaj hočeš? Seveda smo jim naslednji dan lepše postregli. V prvi knjigi, ki so jo natisnili o p. Rizziju, so tudi to omenili. Vsak kraj ima svoje navade in jih je treba upoštevati!
Ta prva pokora, ki so je bili deležni prvi ikamilijanski misijonarji v Kunmingu, je bila nekaka podlaga za neštevilne druge žrtve, ki so jih čakale. Tega njihovega požrtvovalnega duha se je msgr. Kerec znal poslužiti za svoje "Nebeško kraljestvo”, ki je bilo po njih deležno novega navdušenja in novega razvoja: gobavska naselbina in dispanzer v Čautungu, prva bolnišnica
v Tončvanu in razni dispanzerji v okolici, gobavska naselbina v Kunmingu.
V	kitajski državljanski vojni 1951 je Bog ustavil njihovo delo na Kitajskem in ga presadil na Formozo, Filipine in Tajsko. Msgr. Kerec pa jim je pripravil tudi dr. Janeža, ki je steber kamilijanskih uspehov, človek, ki živi za svoje bolnike.
Trideset let je minilo. Msgr. Kerec mirno počiva v Veržeju na Murskem polju, toda njegovo ime bo ostalo zapisano v zgodovini kamilijanskih misijonov. Dr. Janež pa je drugi modemi sv. Kamil, ki živi, da bi drugi živeli. Pater Crotti mi piše s Formoze: "Pridite v Lotung, kjer se vas vsi spominjajo in vas pričakujejo. Dr. Janež pa vas čaka s pravo nestrpnostjo. O toliko stvareh bi se radi pogovarjali in se spominjali lepih junaških časov!”
To so bili zares junaški časi na Kitajskem! Msgr. Kerec jim je znal vtisniti božji pečat ter jih spremeniti v vertikalno in horizontalno asketiko, ki je edina podlaga in pogoj za bodoči razvoj in krščanski optimizem...
Lep pozdrav tebi in vsem.«
* * *
Z izgonom iz Vietnama se je zaključilo drugo važno poglavje v življenju misijonarja Andreja Majcena. Prvo se je končalo, ko so ga z msgr. Kerecom vred izgnali iz Kunminga na Kitajskem leta 1951. Vsi slovenski prijatelji misijonov, tako v Sloveniji, v zamejstvu in drugod po svetu, so z zanimanjem in ljubeznijo spremljali njegovo delovanje. Veselili so se njegovih uspehov, a tudi v težavah, potrebah in stiskah ga niso nikoli zapustili. Podpirali so ga z žrtvami, molitvijo in tudi z znatno gmotno pomočjo. Gotovo bo dobri Bog vsem vse obilno poplačal.
Ob novem izgonu nas tolaži zaupanja polna misel: če se ena misijonska vrata zapro, se gotovo odpre vsaj dvoje vrat, kjer bo mogoče misijonsko delovati. Bog zapira in odpira po svoji zamisli in volji, čeprav so nam njegovi načrti pogosto nedoumljivi.
Konec
Priredil Anton Vodi; SDB
Prva delovna seja goriške konzulte za slovenska vprašanja
Na goriškem županstvu je bila v sredo 6. oktobra prva redna seja konzulte za slovenska vprašanja, ki je bila pred kratkim imenovana, člani so se sestali z namenom, da bi si med seboj porazdelili delo in sestavili okvirni delovni program.
Najprej so vsi člani odločno protestirali, ker ni občinska uprava poskrbela za zapisnikarja, dako, da so člani to opraviti sami. Odbornik inž. Cefarin, ki je tudi član konzulte, je obrazložil položaj osebja na goriški občini in zagotovil, da bo občina čimprej sprejela v službo uradnika, ki bo odgovoren za ta sektor. Člani kon-zulte so tudi zahtevali, da občina da kon-zulti na voljo sedež za njeno uspešno delovanje.
V	nadaljevanju seje so člani razpravljali o delovnem programu, o programiranju stikov z vsemi dejavniki slovenske narodnostne skupnosti in o ustanovitvi delovnih skupin, ki bi se specializirale na raznih področjih. Že na prvi seji sta bili imenovani komisiji in sicer ena za šolstvo (Bdmund Košuta, prof. Vitomira Vesel, prof. Lojzka Bratuž), druga pa za urbanistična vprašanja (arh. Jože Cej, dr. Mirko Rrimožič, dr. Čotar Danilo, dr. Miri-jam Koren).
Konzulta si bo predvsem postavila za cilj najti ustrezne rešitve in jih predlagati občinski upravi. Problemi so številni in gredo od preverjanja na kulturnem in športnem področju do socialnih in urbanističnih problemov. Trenutno bo treba vso skrb posvetiti predvsem šolskemu vprašanju (lokacija slovenskih šol) in problemom urbanističnega značaja s posebnim ozirom na Štandrež (industrijska cona, avtoporto). Na seji je bila izražena zahteva, naj bi občina ne sprejela nobenega sklopa, ki zadeva slovensko prebivalstvo ne da bi se prej posvetovala s konzulto.
S seje Zveze slov. katol. prosvete
Odborniki so na seji ZSKP v ponedeljek 4. oktobra najprej pregledali opravljeno delo v septembru. V tam mesecu je prišlo do srečanja z zastopniki Krščanske kulturne zveze na Koroškem, s katerimi so se domenili za razna gostovanja v sezoni 1676-77.
Vpis v glasbeno šolo je bil zadovoljiv in s poukom se je že začelo ali pa se bo v kratkem. V pretres so vzeli tudi nove reforme na tržaškem radiu. Ugotovili so, da slovenske poslušalce v marsičem ne zadovoljujejo. Zato bodo posamezna društva na svojih sejah še podrobneje o tem razpravljala in poslala svoje želje in kritike na vodstvo RAI-a. Saj je dr. Botteri v posebnem pismu pozval občinstvo, naj se oglasi s pripombami in predlogi. Upajmo, da ni tega zapisal samo zaradi lepšega.
Določili so tudi, da v nedeljo 31. oktobra obiščejo pokopališče v Gonarsu in tam položijo vence na grobove umrlih v tamkajšnjem taborišču. Srečanje bo ob 15. uri. Vabljeni so vsi člani društev in pevskih zborov.
štandreška gledališka skupina bo v nedeljo 7. novembra gostovala v Katoliškem domu v Gorici z Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«.
Poroka pri Sv. Ivanu v Gorici
V	nedeljo 10. oktobra je bilo v cerkvi sv. Ivana v Gorici zelo živahno. Zbrali smo se k poroki deželne uslužbenke Metke Klanjšček z agronomom Matijem Kovačičem. Skupaj z msgr. dr. Močnikom, ki je mladi par poročil, sta somaševala dva ženinova prijatelja. Ker je Metka pevka zbora »Lojze Bratuž« so ji med mašo peli člaini zbora. Metko poznamo tudi zato, ker smo jo večkrat videli na odru kot članico goriške amaterske dramske skupine. Pred nekaj leti je bila tudi predsednica SKAD-a.
Po poročnem obredu sta novoporočenca povabila številne sorodnike, prijatelje in pevce na prijazno kmečko dvorišče na Bukovju (Števerjan). Metki in Matiju želimo vso srečo na skupni življenjski poti.
Bachovi orgelski koncerti na Travniku
Malo po zaključku mittelevropskega zborovanja o glasbi smo lahko spet prisluhnili koncertu, ki je nekako idealno zaključil celotno sezono goriške glasbene jeseni. Tu mislimo na koncert slovenskega orgelskega mojstra prof. Huberta Berganta, ki ga ni treba posebej predstavljati. SKPD »Mirko Filej« iz Gorice je hotelo s prireditvijo koncerta začeti svoje jesensko delovanje in za to gotovo ni moglo izbrati
bolj posrečenega programa.
Orgelski koncert v cerkvi sv. Ignacija na Travniku je privabil lepo število ljubiteljev te umetnosti s te in one strani meje ter obeh tu živečih narodnosti. Seveda bi število lahko bilo še večje, ne smemo pa pozabiti, da Gorica ni Dunaj ah Pariz. Ne oziraje se na to, pa lahko zatrdimo, da je koncert povsem uspel. Prof. Bergant nam je odigral vseh pet orgelskih koncertov Johanna Sebastiana Bacha. To so pravzaprav transkripcije, ki jih je Bach napisal za razne (v glavnem Vivaldi jeve) instrumentalne skladbe. Dela sama kažejo neko lahkoto, ki je bila tako lastna velikemu beneškemu mojstru, obenem pa razodevajo veliko Bachovo genialnost. Koncertna zasnova omenjenih del pride posebej do izraza v menjajočih se časih posameznih stavkov (navadno allegro - ada-gio - allegro), kar tudi pri poslušalcu vzbuja neko apolinično prijetnost in vedro mirnost.
Slovenski orgelski mojster je s' svojo dovršeno igro, z izbrano in — kljub ne v vsem ustreznemu stanju travniških orgel — domiselno registracijo izvabil iz glasbila vse možne zvočne odtenke. Obenem je bil tudi zelo tehten in globok interpret omenjenih Bachovih koncertnih del, ki stavljajo izvajalcu nelahke probleme estetske in tehnične narave. Celotni večer je bil prav zaradi izbire del zelo enoten in je tako nudil našemu občinstvu pravzaprav redko priložnost prisluhniti tem manj izvajanim Bachovim delom.
Bgsl
Nove avtobusne cene s 1. novembrom
Goriški občinski svet je na svoji zadnji seji z večino glasov odobril povišek avtobusnih mestnih tarif od 50 na 100 lir. Odobrili pa bodo tudi nekatere ugodnosti za abonente. Mesečna tarifa za vse mestne proge vštevši nedelje in praznike bo veljala 5.000 lir; za eno progo 4.500 lir; za dijake za vse proge 2.500 lir; za invalide in pohabljence 3.000 lir in za upokojence, ki so dopolnili 65 let 500 lir.
Na progi št. 1 bodo avtobusi vozili kot običajno, na drugih predmestnih progah pa vsakih 20 ali 25 minut.
Števerjan
Seja odbora PD »F. B. Sedej«. Po poletnem premoru so se sestali odborniki domačega prosvetnega društva »F. B. Sedej«, da so lahko skupaj pregledali do sedaj opravljeno delo, obenem pa izdelali program za bodočo sezono.
Naj takoj povemo, da je seja, ki jo je vodil predsednik Simon Komjanc in sta ji prisostvovala domači župnik Anton Prinčič in pevovodja Herman Srebernič bila zelo plodna im obetajoča, saj so v razgovor posegli skoro vsi odborniki, ki jih je bilo na seji nad dvajset.
Dogovorili so se v glavnih obrisih za delo v naslednji sezoni, ki bi ga lahko povzeli v naslednjih točkah: nasitop zborov na Cecilijanki, Minicecilijanki in Primorska poje; naštudiramje igre, za katero so se tudi odločili; organiziranje kulturnih večerov, zaradi katerih so že v dogovoru z nekaterimi javnimi delavci; prireditev raznih tradicionalnih veselic kot so miklav-ževanje, pustovanje itd.; mladina bo poskrbela za družabne večere, razna izmenjavanja s sorodnimi društvi, izdajanje Vestnika in organizacijo festivala 77.
Seveda je to ambiciozen program in je nujno treba, da bo poprijel vsakdo, ki mu je pri srcu naša kultura in naša mladina, da se bo vse to moglo tudi uresničiti.
Ves katoliški svet bo v nedeljo 24. oktobra praznoval
MISIJONSKO NEDELJO
Goriški slovenski verniki so vabljeni, da se tega praznovanja polnoštevilno udeležijo. Pri slovenskih službah božjih bo ta dan darovanje za misijone, obenem pa se bo delila že tradicionalna misijonska brošura »Misijonska nedelja 1976«. Popoldne bo ob 16. uri v Katoliškem domu
MISIJONSKA PRIREDITEV
Nastopila bo župnijska mladina iz Šentjanža na Koroškem ter uprizorila
»ŠKOFJELOŠKI PASIJON«
V odmorih kot običajno bogat srečolov v korist misijonov.
«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Šport
Š. Z. Olympia
Po krajšem poletnem premoru je ponovno zaživelo redno delovanje Š. Z. Olirn-pie v novi sezoni.
8. oktobra se je sestal odbor in razpravljal o tekočih vprašanjih. Tajnik je poročal o odbojkarski tekmi med Mladostjo iz Zagreba in Novalineo iz Trsta, ki je organizacijsko uspela in tubi vzbudila precejšnje zanimanje pri številni publiki.
Najvažnejša točka dnevnega reda je bila razprava o organizaciji že najavljenega odbojkarskega turnirja ob 15-letnici ustanovitve Š. Z. 01ympia. Turnir bo 30. in 31. oktobra v telovadnici na Komu. Sodelovale bodo tri ekipe: O. K. Bovec, C.U.S. Trst in okrepljena postava 01ympie.
Medtem so se že začela razna mladinska prvenstva (začetnikov, začetnic in naraščajnikov), katerih se udeležuje tudi naše društvo s svojimi mladimi odbojkarji.
Odbor namerava tudi izdati vsem članom društva posebne izkaznice, ki bodo močneje povezovale člane na društvo.
V	načrtu so tudi pobude za poživitev odbojkarske dejavnosti v goriški okolici in za obnovo stikov s krovno organizacijo ZSŠDI.
Prihodnja seja bo 15. oktobra.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Marija Milič, Nabrežina, 4.000 lir.
Za slovensko duhovnijo v Gorici: ob šesti obletnici bratove smrti daruje Cilka
10.000 lir.
Za slovenske goriške skavte: L. M., Gorica, 10.000 lir.
Za ACM: N. N., Gorica, 1.000; P. C.
1.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
N. N. namesto cvetja na grob Albine Gruden 2.000 lir.
Za Mladiko: M. S. v spomin na pok. Josipa Podobnika 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Cerleniz-za 20.000; N. N. 3.000; razni 6.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Doniju: N. N.
5.000 lir.
Za Vlncencijevo konferenco v Trstu:
Jelka in Maks Šah v spomin pok. Milice Abram 10.000; N. N. 50.000 -lir.
v Trstt
SKPD »Mirko Filej« priredi v nedeljo 17. oktobra ob 16.30 v Katoliškem domu v Gorici
CANKARJEVO PROSLAVO ob stoletnici rojstva
Sodelujejo: pisatelj Alojz Rebula, gledališki igralec Stane Raztresen, moški zbor »Mirko Filej« in skupina skavtov in skavtinj.
OBVESTILA
Brošura »Misijonska nedelja« izide te dni. Dobili jo boste prihodnji teden na upravi Katoliškega glasa in pri Fortunatu v Trstu. Na isti upravi so tudi na voljo misijonski lepaki ter ovojnice za misijonsko nabirko 24. oktobra. Dvignite jih še ta teden!
Izšla je prva številka »Pastirčka«, ki ima
letos upravo v Gorici, Riva Piazzutta 18.
★
Za zastavo sv. Jerneja na Opčinah: Justina Daneu v spomin moža Alojza 50.000 lir.
Za svetogorsko svetišče: družina Krapež
10.000	lir.
Za poškodovani zvonik na Sv. Višarjah:
N. N. 5.000 lir.
Za potresence: Tončka Grahor, Ferluge,
Dramski odsek PD »štandrež« uprizori v soboto 16. oktobra ob 20.30 v župnijski dvorani v Števerjanu Nušičevo komedijo
SUMLJIVA OSEBA
Vabi »F. B. Sedej« - Števerjan.
Petek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30	Slovenske žene. 9.40 Koncert. 10.30 Včerajšnji poklici. 11.00 Glasbena šahovnica. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Sestanek ob trinajstih. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.00 Simfonična dela deželnih avtorjev. 17.05 Umetnost... 17.20 Polifonija. 18.05 Avtor in knjiga. 18.25 Poje basist Ivan Sancin. 18.45 Glasba.
Sobota: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 10.30 'Družina v sodobni družbi. 10.50 Lahka glasba. 11.35 Pratika.
12.00	Glasba po željah. 13.00 Sestanek ob trinajstih. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 15.45 Poslušajmo spet. 17.05 Umetnost... 18.05 »Dva starčka«. Enodejanka. 18.25 Glasba. 19.15-19.30 Vera in naš čas.
Spored od 17. do 23. oktobra 1976
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob
11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost...
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Praznična matineja. 10.30 Orkester. 11.05 Mladinski oder: »Rokodelstvo redi svojega moža«. 11.35 Nabožna glasba. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje pred mikrofonom.
13.10	Slov. ljudske pesmi. 13.00 Lahko glasba. 14.05 Klasično a ne preresno. 15.00 Šport in glasba - Odskočna deska - Turistični razgledi.
Ponedeljek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert.
10.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti. 11.00 do 12.00 Glasbena šahovnica.
12.00 Glasba po željah. 13.00 Sestanek ob trinajstih. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.00 Simfonični koncert. 17.05 Umetnost... 17.20 Sodobna glasba. 17.30 Kdo vam je bolj všeč. 18.05 Domači pesniki.
18.15 Glasbena panorama.
Torek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.30 Liki iz naše preteklosti. 10.40 Prosta pot med notami. 11.35 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 12.00 Glasba po željah. 13.30 Sestanek ob trinajstih. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.00 Simfonični koncert. 17.05 Umetnost... 17.30 Za najmlajše. 18.05 Problemi slovenskega jezika.
18.15 Slovenski zbori. 18.35 Glasba.
Sreda: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Dogodki iz naše zgodovine. 9.40 Koncert. 10.30 Cakole. 11.00 Glasbena šahovnica. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Sestanek ob trinajstih. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa. 16.00 Deželni solisti. 17.05 Umetnost... 17.20 Slov. glasbeni mojstri.
17.30 Stare in nove popevke. 18.05 »Ker že pišeta, da prideta«. Drama. 18.05 Glasba.
Četrtek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.30 Pogovori o slovenščini. 10.40 Od popevke do popevke. 11.35 Naš posnetek. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Sestanek ob trinajstih. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina v zrcalu časa.
16.00 Koncert. 17.05 Umetnost... 17.30 Za najmlajše. 18.05 Slov. znanstveniki na univerzi. 18,10 »Primorska poje 76« v Dolini. 18.25 Glasbena panorama.
Ljubljanska TV
Spored od 17. do 23. oktobra 1976
Nedelja: 10.20 Otroška oddaja. 12.35 Nedeljsko popoldne. 16.30 Košarka Olimpija : Radnički. 18.25 Siva obala, nadalj. 20.00 Beograjske povesti. 21.00 Srečanje v Innsbrucku.
Ponedeljek: 17.35 žuželke. 18.20 in 20.00 Večer TV Hamburg. 21.45 Kratek film.
Torek: 17.31 Pavel v akciji. 20.00 Diagonale. 20.55 Pustolovski Simplicissimus.
Sreda: 17.20 Rembrandt. 18.10 Od zore do mraka. 18.45 Koroška. 20.00 »Mumija«, film.
Četrtek: 17.25 Trapollo. 18.00 Beli delfin. 18.35 Izumirajoči svet. 20.10 V živo.
Petek: 17.10 Križem kražem. 17.30 Slovenci v Avstriji. 20.05 »Vzpon in padec Žike Proje«. 20.40 Na pomolu čaka Janson.
21.10	S.O.S., film.
Sobota: 14.25 Nogomet Partizan : Zelje-zničar. 18.25 »Šolanje Toma Browna«. 20.00 Ljubezen. 20.50 »Deseta žrtev«, film.
★
Maša v zahvalo za proglasitev p. Leopolda Mandiča blaženim bo za slovenske vernike to nedeljo 17. oktobra ob 16. uri v kapucinski cerkvi na Montuzzi v Trstu. Maševal in pridigal bo provincial slovenske kap. province Štefan Balažič.
Društvo slovenskih izobražencev priredi v ponedeljek 11. oktobra okroglo mizo na temo »Reforma radiotelevizije in slovenska postaja Radio Trst A«. Srečanje bo v prostorih Slovenske prosvete v ulici Doni-zetti 3 ob 20.15.
V	Kulturnem domu v Trstu bo SSG uprizorilo v soboto 16. oktobra ob 20.30 in v nedeljo 17. oktobra ob 16. uri komedijo »Champignol ali vojak po sili«, lsto-tam bo v mali dvorani gostovalo v ponedeljek 18. oktobra ob 15.30 in 17.30 Lutkovno gledališče iz Ljubljane z igro Svetlane Makarovičeve »Soviča Oka«.
Izšla je drobna knjižica liričnih pesmi Nika Kotnika »Na križpotjih cest stojim«. Dobi se v Gorici v Katoliški knjigarni in na upravi našega lista. Cena 1.500 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini onega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Sporočamo žalostno vest, da nas je danes 13. oktobra zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded
VALENTIN BENSA
Oslavje - Pevma - Gorica, 13. oktobra 1976
Žalujoči
Koršič
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
NOVI CENTER POHIŠTVA VAM NA RAZPOLAGO
■ serijsko pohištvo
■ pohištvo po meri
■ preureditve
■ pohištvo za terase in vrtove
TRST - ul. S. Cilino, 38 (pri cerkvi sv. Ivana) - Tel. 54390