«<>5t nlnfl plfthnM T cofotU Leto XU., Stev. 28 Ljubljana, sreda 4« februarja I95I Cena 2 Din lipravoiàtvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 8123. 3124. 3125. 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-bu mova uL - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Prana čislo 78 ISO Wif»n 51 105.241 Doumergue o miroljubnosti Francije Predsednik francoske republike o potrebi sloge vseh Francozov - Trajni mir soglasna želja Francije Pariz. 3. februaria. d. Na banketu francoskih republikanskih novinarjev v nedeljo zvečer je govoril tudi predsednik republike Doumergue, ki je izrazil svojo radost, ker se združujejo novinarji vseh smeri na podlagi svojih stanovskih interesov. V nadaljujem govoru jih je pozval, naj edinstvo, ki ga kažejo v svoji organizaciji ,propagirajo tudi v svojih listih po vsej Franciji ne glede na politične smeri. Pokažite ljudstvu, je dejal, da rodi edinstvo v seda- niem trenutku naravnost čudeže. Edinstvo in sloga vseh Francozov sta neobhodno potrebna zlasti v sedanjem času, ker sem prepričan, da more samo z vzdrževanjem edinstva Francija zavzeti v svetu pomembno stališče in da bo samo na tej podlagi mogoče Franciji nadaljevati svoje civilizacijsko delo. Edinstvo ji bo zagotovilo popolno varnost trainega miru, ki je soglasna želja Francije, kar izjavljam tu pred vsem svetom. Briiningova vlada proti demagoštvu Narodni socialisti zahtevajo od Hindenburga razpust državnega zbora Berlin, 3. febr. d. V državnem zboru se bavi poseben odbor s proučevanjem odredb s kater mi naj bi se onemogočila agitacija radikalnih struj, ki ima za namen sabotira-nje normalnega dela parlamenta. Vložena je bila cela vrsta predlogov, s katerimi naj b se preprečilo, da bi se v bodoče vlada neprestano ogrožala z navideznimi predlogi za glasovanje o zaupanju. V bodoče nai bi b I onemogočen sploh vsak perdlog. ki ni resno mišljen, torej tudi predlogi o zaupnici, o katerih se more že naprej ugotoviti, tla bodo predlagatelji sami glasovali proti u j lih z namenim omogočenja nezaupnice državni vladi. Ker bi bila nameravana reior mu poslovnika državnega zbora narodnim socialistom zelo neljuba ter bi jim otežko-č njihovo agitacijo, so sedaj vložili nov predlog, v katerem zahtevajo naj državni predsednik na podlagi čl. 25 državne ustave takoi razpusti državni zbor. Nobenega dvoma ni, da državni predsednik tega predloga ne bo upošteval. Po omenjenem ccnu ustave ima samo državni predsednik pravico razpustiti državni zbor, neposredno po volitvah pa ni nobenega povoda, da b: se poslužil te pravice- Nasprotno je P i vsem jasno, da je Briiningova vlada tr-i -o odločena vztrajati s podporo avtoritete d-Zavrtega predsedn:ka in državnega sveta, ki stara po neplodnosti državnega zbora vedno boli v ospredje, pod vsakim pogojem na krmilu in v slučaju potrebe uveljaviti državni proračun z zasilnimi odredbami. Berlin, 3. febr. AA. Opoldne je bil obdan nemški parlament z močnim policijskim kordonom, ker se je začelo zasedanje dr- žavnega zbora. Oblasti so se bale, da bo prišlo ob tej priliki do nemirov, kar se pa ni zgodilo. Dan je minui mirno v parlamentu m izven njega. Galerije zbornice so bile polne občinstva, ki je pričakovalo senzaci-jonalnih govorov. V resnici pa je bila zbornica, kjer so večinoma razpravljali o točkah dnevnega reda, skoro prazna. Največje zanimanje je vladalo za sestanek parlamentarnih strank, posebej pa za sklepe odbora senjorjev. ki je po živahni debati odobril razne predloge o poostrenju zborničnega pravilnika, ki bo opoziciji nekoliko otežko-čil njeno stališče. Tako na primer je odbor senjorjev sklenil, da bo odpravil takozva-ne vladne zaupnice s predpostavko, da uživa vlada zaupanje zbornice, dokler ne bodo izrekli vlad1 nezaupnice- To so sklenili, da onemogočijo taktiko opozicije, ki obstoja v tem, da opozicij sk poslanci predlagajo pogostoma zaupnice vladi samo zato, da ii napravijo čimvečje težkoče Odslej mora podpisati predlog za nezaupnico najmanj 50 poslancev namesto 15, kakor je bilo doslei v veljavi. Opozicja se je že pripravila za borbo proti tem izpremembam in kakor pričakujejo bo razprava o teh iz-premembah zelo burna. Proračunsko debato bo otvoril kancelar Brüning namesto finančnega ministra, kakor ie bilo doslej običajno. Kakor poročajo, bo kancelar Brüning v svojem govoru zadnjič slovesno pozval opozicijo, naj opusti obstrukcijo in T.mogoč parlamentu, da nadaljuje svoje razprave Nadalje bo izjavil, da je vlada trdno odločena spraviti proračun pod streho. V nasprotnem primeru bo proračun uveljavljen z naredbo. Neprestani politični izgredi v Nemčiji Berlinski policijski predsednik napoveduje stroge odredbe, da se v bodoče preprečijo krvavi spopadi med političnimi nasprotniki s 300 člani socialno-demokratske stranke, v katerem je bilo ranjenih 7 socialnih demokratov in 3 narodni socialisti, štiri ranjence so morali oddati v bolnico. Posredo- Berlin, 2. februarja, d. Pni propagandnem P'>hodu skozi vas Melzbach pri Neuwiedu so 100 članov organizacije »Reichsbanner Schwarz-Rot-Gold« napadli narodni socia-lati in člani »Stahlhelma« s sekirami in ka u h njem. Pri tem je bil neki delavec težko ranjen. Napadalci so ga vrgli v gnojno ja-iìio in šele neki učitelj ga je s težavo rešil smrti. Nekega trgovca, ki je skušal pomirjevati, so ranili s sekiro. Nekega člana i: ichsbannerja so težko poškodovali z vre-vodo, s katero so ga polili, neki drugi ;q pa je bil lažje ranjen od udarca s se-ro. Preiskava je ugotovila, da je bil na-I-.i.J dogovorjen. Nürnberg, 3. februarja, d. Na nekem sbo-^ocialno-demokratske stranke v Feuch-bi imel v nedeljo govoriti župnik Klein midt iz Eisenberga o fašizmu, krščan-iu socialni demokraciji. Kljub temu, bil dostop na zboirovališče narodnim listom prepovedan, se je zbralo kakih 200 narodnih socialistov, ki so hoteli prisostvovati zborovanju. Prišlo je do spopada vati je moralo orožništvo. da je ločilo socialne demokrate ln narodne socialiste. Zborovanje se ni moglo vršiti. Berlin, 3. februarja, d. Berlinski policijski predsednik Grzesinski je izjavil včeraj v razgovoru z zastopnikom Wolffovega urada o političnih krvavih izgredih v zadnjem času med drugim, da ga dosedanji policijski ukrepi nikakor ne zadovoljujejo, čeprav je policija v danih okoliščinah storila, kar je bilo mogoče. Pravi vzrok obžalovanja vrednih izgredov je dejstvo, da se v gotovem časopisju in na zborovanjih sistematično goji hujskanje k nasiljem, ne da bi se moglo proti temu nastopiti z uspešnimi sredstvi. Državna vlada kakor tudii pruska vlada bosta brezdvomno pripravljeni odrediti v bodoče potrebno, da se zatrejo poulični boji in izgredi v Berlinu in drugod. Izjava čsl. vlade o gospodarski krizi Izgredi komunističnih poslancev med čitanjem vladne izjave — Najetje novega investicijskega posojila Praga, 3. febr. h. Politični dogodek da' vsakemu posojilu in išče sedaj nova pota. našnjega dne je bila vladna izjava o no» Nameravajo se povečati doklade za cest» vih ukrepih proti gospodarski krizi. Mi« mstrski predsednik Udržal je najprej po« dal to izjavo popoldne v poslanski zbor» niči, eno uro nato pa v senatu. V obeh zbornicah so bili pri čitanju izjave prisot» ni vs-i ministri razen ministra za kmetij» stvo Bradača. Senzacija je bila, da je bil v Pragi tudi finančni minister dr. Engliš. Galeri je so bile popolnoma zasedene. V diplomatski l»ži je bil med druginn tudi jugoslovenski poslanik dr. Kramer. Komu» ni^tični poslanci so sprejeli nekatere mini» stre z raznimi klici in so inscenirali, ko je minitrski predsednik povzel besedo, hrup, ki je trajal ves čas čitanja vladne izjave. Ministrski predsednik je predvsem opozarjal na gospodarsko krizo »n na brez» poselnost. ki sta dva najvažnejša momen» ta v sedanji krizi in katere hoče vlada z raznimi akcijami omiliti. Finančni krogi so z veliko napetostjo pričakovali, da bo ministrski predsednik govoril tudi o na» meravanem posojilu, ta govor pa je iz» ostal Praga. 3. febr. h. O vprašanju posojila doznava vaš poročevalec, da gre za kon» tokorentno posojilo, ki se bo po gotovem času pretvorilo v kratkoročno titres poso» jilo. Finančni minister dr. Engliš je proti ni fond. Na podlagi teh povečanih doklad bi banke kontrahirale kontokorentno po» sojilo. Slično bi se napravilo z dodatki za melioracijska dela. Vprašanje posojila to» rej še ni rešeno in najbrže se bodo našla druga pota, da se bo vsaj najelo manjše posojilo, kakor je bilo prvotno namera» vano. Starhemberg odstavil dr. Steidla Innsbruck, 3. febr. d. Starhemberg je v posebni okrožnici vsem organizacijam ti» rolskega »Heimwehra« proglasil, da je dr. Steidle kot deželni vodja odstavljen in da se imajo vse formacije pokoriti samo zvez» nemu vodstvu. Odredbe dr. Steidlea se v bodoče ne smejo več vpoštevati. Starhem» berg namerava priti v prihodnjih dneh sam v Innsbruck ter govoriti na javnem zborovanju o poslednjih dogodkih v orga» nizaciji »Heimwehra«. Start »Do X« zopet odgoden Las Palmas, 3. februarja s. Letalo »Do X« je danes ob 8. srednjeevropskega časa startalo na otoku Gran Canarina za polet v Porto Fraia na Kapverdskih otokih. I B ■ t Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon ŠL 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 THefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu VLADARSKA DVOJICA V ZAGREBŠKIH SOCIALNIH INSTITUCIJAH Obisk Nj. Vel. kralja v SUZOR-ju in Nj. Vel. kraljice v židovskem zavetišču za onemogle — Zagreb dobi „Sokolski dom prestolonaslednika Petra" Zagreb, 3. februarja. AA. Danes dopol« dne je Nj. Vel. kralj posetil Osrednji urad za zavarovanje delavcev in zagrebški Okrožni urad za zavarovanje delavcev Že okoli 10. dopoldne se je zbrala pred zgradbo Osrednjega urada v Mihanovičevt ulici velika množica prebivalstva, ki je ne» strpno pričakovala vladarjevega prihoda Nekolikp po 11. sta prispela pred zgrad» bo maršal dvora general Dimitrijevič in ban dr. Ivo Perovič, okoli pol 12. pa se je pripeljal Nj. Vel. kralj v odprtem avtomo» bilu v spremstvu svojega adjutanta gene» rala Stojanoviča. Ko 6e je pozdravil z mar» šalom Dimitrijevičem in banom dr. Perp» vičem, se je kralj podal takoj v palačo Osrednjega urada, kjer so ga sprejeli gene» ralni ravnatelj dr Milan Glaser, komisar Odiič, ravnatelj Okrožnega urada dr. Ante Mudrinič, komisar Okrožnega urada Me» štrovic in direktorji Helebrant, Matjaševič, Bauer, dr. Hahn in Arselin. Nj. Vel. kralja je s prisrčnimi besedami pozdravil komisar Osrednjega urada D Odič. ki se mu je zahvalil za izkazano po» zprnost Nato se je Nj. Vel kralj napotil v spremstvu omenjenih gospodov v tretje nadstropje, kjer mu je v dvorani bib'.ote» ke direktor dir. Glaser na kratko očrtal delo in organizacijo Osrednjega urada Pri tem je dr. Glaser apeliral na kralja, naj bi se čim prej sprejel zakon o zavaro» vanju za primer starpstne onemoglosti in smrti. Nj. Vel. kralj si je ogledal knjižni» co. ki šteje 5000 zvezkov, nato pa je krenil v sejno dvorano, kjer so bile razvrščene na mizah tabele s statističnimi podatki o socijalnem zavarovanju v Jugoslaviji, slike raznih ustanov Osrednjega in Okrožnega urada za zavarovnje delavcev, propagandni materijal itd. Nj. Vel. kralj se je živp zanimal za sta» tistične podatke, ki ga je nanje opozarjal direktor Glaser. Posebno se je zanimal za propagandno gradivo Jugoslovenske zveze za treznost. Direktor dr. Glaser je pokazal kralju tudi statistične podatke, iz katerih se vidi, da pride v Jugoslaviji na leto na posameznega prebivalca za 500 Din alkoho» ia, kar da okoli 6 milijaH Din, medtem ko pride socijaLnega zavarovanja na posa» meznika na leto samo 33 Din. Ko si je Nj. Vel. kralj ogledal še avto» matsko hišno telefonsko centralo, ki mu jo je razkazal inž. Ivekpvič, se je podal v po» stajo za nezgode, kjer sta ga sprejela zdrav» nika dr. Weiss in dr. Žokalj. Semkaj pri» hajajo oni, ki so se ponesrečili pri delu, da se zdravijo in da se dožene stopnja njiho» ve nesposobnosti za gospodarstvo in naU> na podlagi tega določi renta, do katere imajo pravico. Nj. Vel. kralj se je zanimal za vsakega bolnika in ga izpraševal o vzrokih in načinu njegove nezgode ter p razmerah, v katerih živi. Nato je šel vladar v sobo šefa strokov« nega oddelka Radovana Matjaševiča, odko» der je z okna lep razgled na sanatorij na Brestovcu. Dal si je o tem sanatpriju po» drobno poročati, potem pa se napotil v prvo nadstropje, da si ogleda tamošnje pro» store Medtem so se na hodnikih zbrali vsi uradniki in nameščenci Osrednjega in Okrožnega urada, ki so kralja pozdravili z navdušenimi klici: »Živel kralj!« V dvp» rani v prvem nadstropju je bilo kakor vsak dan tudi danes mnogo delavcev, ki so ča» kali na nakazila za zdravnike in zdravila Kralj je nagovoril mnoge med njimi in se zanimal za njihove razmere, potem pa si ogleda! še razne ambulance, po katerih ga je vodil šef»zdravnik Ivo Ivančevič. Ob 13. uri je Nj. Vel. kralj skozi špalir uradnikov in nameščencev Osrednjega in Okrožnega urada, ki so ga ponovno navdu« šeno pozdravljali zapustil impozantni dom delavskega zavarovan ia in se po prisr čnem slovesu od vodilnih funkcionarjev zavoda vrnil v dvor. Kraljica v humanitarnih zavodih Zagreb, 3. februarja AA. Nj. Vel. kra» Ijica Marija je zapustila d^nes dvor ob 11. dopoldme v spremstvu dvorne dame gospe Švrljugove ter adjutanta Mundorferja Od» peljala se je v železničarsko zavetišče na Trnianski cesti, kjer io je pričakala velika množica in jo sprejela s prisrčnimi ovaci» jami. Pri vhodu v zavetišče je kraljico jh» zdravil železniški direiktor inž. Matko Schneller s kratkim govorom, za niim pa upravitelji ca in organizatorka zavetišča ga. dr. Praskava, ki je predala Ni. Vol. kra» Ijici lep album s podatki o delu zavetišča ter njegovi organizaciii. Kraljica je prešle» dala urerf;itev zavetišča, posebno oddelek za dojenčke. Iz zavetišča se je odpel Hla Nj. Vel. kra» Ijica, p,o>novno burno pozdravljena od zbra» ne množice, v dom ustanove Ladoslava Schwarza na M^ksimirski cesti. Tudi tam jo je množica ljudstva pozdravila z na» vdušenimi vzkliki. V domai, ki stoji nod upravo zagrebške židovske cerkvene obči» ne, se je zbralo veliko število predstavni» kov vseh zagrebških židovskih zvez, ktor< pori c'j in društev ter mnogo članov za« STebških židovskih društev. Pri vhodu v dom, ki je namenjen anemo^im starim lju« dem, je pozdravil Nj. Vel kraljico v ime» nu zagrebških Židov predsednik cerkvene občine dr. Hugo Kon. Nie«ov Ui izvedeno do zadnje vasi. V vseh večjih občinah naj se sestavijo komisije, ki bi morale kontrolirati sobe za tujce, cene itd. Te Komisije bi bile podrejene banovini, ki bi morala na podlagi predloženih poročil izdajati primerne ukrepe. Predlaga, naj se tujsko-piometnemu društvu v Laškem nakloni primerna podpora. — G. Kregar predlaga, na] te čim prej prične s poukom na gostilničar-ski šoli v Ljubljani. — G. dr. Pivko predlaga, naj se tudi organizacijam, ki se samo prehodno bavijo s pospeševanjem tujskega prometa (reprezentančni sprejemi tujih gostov itd.), kadarkoli kaj večjega prirede v ta namen, da primerna podpora. G. Golonh predlaga, naj se organizira v bnnovini v letošnjem Mu kaka večja internacionalna šahovska prireditev, ki bi mnogo pri[>omogla k povzdigi tujskega prometa. Strogo naj se kontrolirajo cene v hotelih, letoviščih in zdraviliščih in gleda na solid-nost naših hotelirjev in gostilničarjev. — G. dr. Juvan poudarja DOtrpHr- ho»«Urc?.-o šole v Mariboru. Občina bi prevzela del stroškov. — G. Mihelčic prosi, naj se ja teij skemu olepševalnemu društvu primerna podpora. — G. Serbinek poudarja potrebo, il tudi po vojni na razpolago. V vodstvu bratovskih skladnic naj bi bil tudi zastopnik vlade ali banovine ki naj bi imel vpogled v vse poslovanje ta gospodarstvo * G. inž. Strgar razlaga, kako so druge države, kjer se ravuotako bratovske skladnice nahajajo v težkem položaj'*., skušale rešiti io vprašanje. Pomoč je vsekakor nujno potrebna. Vzrok krize naših bratovskih sklad nie je iskati tudi v tem. da so naši premogovniki v zadnjem času precej nazadovali v produkciji. Dobro bi bilo, če bi se posredovalo, da bi se zopet povišal kontingent dobave premoga iz naših premogovnikov. Nadzorstva. katerega je omenil g. dr. Sajovic, ne bi bilo potrebno, ker ima rudarska ablast itak pravico nadzorstva in more vsak čas poslati na seje svojega zastopnika Toplo priporoča predlog g. dr Obersnela. Bratovskim skladnicam naj bi se povrnilo nekaj premoženja, Ju so ga izgubile ne po svoji krivdi, temveč po krivdi prejšnje avstrijske vlade. Nepopustljivost Macdonalda London, 3. febr. AA. Predsednik vlade Maedonald je imel na sestanku delavskih zastopnikov v parlamentu govor in dejal, da vlada ne bo podala ostavke, čeprav bi liberalna stranka zahtevala dalekosežne amandrnane glede na zakonski načrt o strokovnih organizacijah. Vlada bi podala ostavko šele po jasni nezaupnici Sodijo, da je ta sklep delavske stranke v zvezi s splošnim prepričanjem, da bi pri takoj® šnjih novih volitvah odnesli zmago kon* zervativci. Nesoglasja v bolgarski vladi Sofija, 29. januarja Odkar sta se vrnila iz Ženeve ministrski predsednik Ljapčev in zunanji minister Burov, se v sofijskih flgdUičnih krogih vse intenzivneje vzdržujejo vesti, da mora vs:k čas priti do izbruha krizt v vladi. Kakor znano, se je g. Ljapčev vrnil iz Ženeve, ne da bi bil dosegel svoj glavni namen; finančni odsek Društva nirodjav sc bo namreč na enem svojih prihodnjih zasc= danj bavil s sanacijo bolgarskega zadružs ništva, ki stoji pred popolnim polomom in ga more rešiti edino le mednarodna po> moč. Ako se ta ne d^eže. preti neizogibna poguba vsemu bolgarskemu narodnemu go» spodarstvu, zgrajenemu ravno na zadruž« ništvu. V Ženevi so, ktkor so poročali bol* garski opozicijski listi, očitali bolgarski državni upravi, da se v svojem državnem gospodarstvu ni ravnala po željah in na* vodilih finančnega odseka Društva naro= dov. Ta očitek je nedvomno uvod snorom, ki so nastali v vladi g. Liapčeva, čeprav so konflikti že starejšega datuma in gre pri njih v prvi vrsti za nesoglasji med Ljaps čevom in Burovom na eni ter finančnem ministrom Mo'.ovom na drugi strani Mo* lov namreč zahteva silno dalekosežno re» dukc'io državnih izdatkov zlasti personal« nih, Ljapčev in Burov pa se temu upirata K temu pridejo še nesoglasja političnega značaja, ker zahteva Molov, naj novih pars lamentarnih volitev ne vodi Demokrati» češki zgovor sam. kakor bi rada Burov in Ljapčev, temveč skupno s strankami, k' prihìjajo v poštev za bodočo vladno koas li ci jo. Neuspeh v Ženevi je seveda le še po* ostril ta nasprotstva. Zato se je včeraj, ko je popoldne kralj sprejel v avdijenci finančnega ministra Molova, hitro raznesel po prestolnici glas, da je Molov podal ostavko, kar sc je zdelo tem verjetnejše ker je bil takoj za Molovim pozvan v avdi* jenco ministrski predsednik La'očev »Zo= ra« je, komentirajoč ti dve avdijenci, pris pomnila, da je Molov silno vznejevoljen zaradi neprestanega vmešavanja ministr* skega predsednika v posle njegovega resorta, dočim pa ga na drugi strani predsednik ni pozval, da bi se udeležil razgovorov v Ženevi, tičočih se njegovega resorta. Finančni minister Močov, na katerega je, kakor se zatrjuje, vplival sam kralj, da bi se spravil z ministrskim predsednikom, da« nos ni prišel v ministrstvo in iz nvnistr* stva je bilo sporočeno listom, da minister Molov nekaj časa ne bo prijahal v ministr« stvo, ker je obolel. To službeno obvestilo je v javnosti le še bolj utrdilo mnenje, da gre res za krizo v vladi, da je minister Molov v resnici pod-.l ostavko. Odpor Ljapčeva in Burova proti financ* nemu programu izvira brez dvoma iz vo« lilnopolitičnih razlogov. Ljapčev je pač za vse predlagane skrčitve, toda ne sedaj, ne pred volitvami, ker je prepričan, da bi se vsi tisti, ki bi jih prizadeli ti ukrepi, čez noč izpremenili iz vladnih pristašev v naj« hujše nasprotnike »Demokratičeskega Sgo» vora«, s čimer bi bil volilni uspeh sedanje vlade zelo ogrožen. Ljapčev zato tudi ho» če, da »Demokratičeski sgovor« sam iz» vrši volitve, da bi ne bilo pred volitvami očitanj, da on pripravlja ona »zloglasna skrčenja«, češ da to hoče samo Molov s svojo skupino. Po volitvah pa bi Ljapčev seveda pritegnil k sodelovanju v vladi še druge skupine, ki naj bi prevzele sood» govornost za vse skrčevalne uktepe. ki bi se potem morali izvesti, ker je brez njih gospodarski polom neizogiben. Kak neposreden učinek bo imela pasiv» na resistenca finančnega ministra Molova. je neizvestno. Ni pa izključeno, da Ljap» čev izrabi to priliko, zlasti če gre v res» niči za ostavko finančnega ministra, da pretvori delno krizo v splošno in si izpo» sluje nalog za sestavo vlade, ki bo vlada čistega »Demokratičeskega sgovora« z vo» lilnim mandatom. Katastrofalen potres v Novi Zelandiji Potres je opustosil na severnem otoku Nove Zelandije več mest - Najhuje sta prizadeti mesti Napier in Ha-stings - Veliko število mrtvih Krvava drama v Zagrebu Zagreb, 4. febr. n. Nekaj minut pred poldnevom je prisopihal danes na državno tožilstvo v Zagrebu razburjen moški ter se predstavil državnemu tožilcu dr. Ma» vroviču za Vladimirja Bosanca, stanujo® čega na Ilici 147 S trepetajočimi rokami ie položil na mizo pred državnega tožilca šop ključev s pripombo, da je nekaj tre» nutkov prej zaklal svojo ženo. Takoj ie bila odposlana na Ilico sodna komisija, ki je res našla v stanovanju umorjeno Bo» sančevo prijateljico Ano Kirt s prereza» nim grlom. Poleg umorjenke so našli dva noža, od katerih je bil eden okrvavljen. Značilno je, da ni bilo po pripovedovanju bližnjih sostanovalcev slišati iz stanova» nja niti najmanjšega prepira ali kakšnih glasov. Danes še niso ugotovili, kaj je bil pravi razlog tej krvavi drami. London, 3. februarja. AA. Iz Nove Zelandije poročajo o silnem potresu v taniošnjih krajih. V zalivu Hawkos je porušil potres mnogo mostov in viaduktov. V bližini mesta Napier so se pogreznila morska tla. Več ladij je vihar vrgel na odprto morje, a v luki se je vnelo več petrolejskih tankov. V Napieru je bilo mnogo oseb ubitih. Na kraj katastrofe sta bili odposlani dve križarki z živili in zdravili. Wellington. 3. februarja.. AA. Trgovski mestni del Hastingsa je potres popolnoma uničil. Izpod razvalin so potegnili 5 mrtvih. Zdravila prihajajo od povsod. Doslej so našteli 100 mrtvili. Položaj v Napieru je nejasen. Smrtnih žrtev bo najbrže nad 100 Wellington, 3. februar. AA. Davi ob S.ül so imeli v Novi Zelandiji dve uri trajajoč močan potres, ki je povzročil ogromno ma-terijalno škodo. Najhujše je prizadeto mesto Napier, kjer so se porušila v središču mesta vsa velika poslopja. Na več krajih so izbruhnili silni požari. Boje se, da je mnogo smrtnih žrtev. Iz Auckianda je od-plula na pomoč» vojna ladja »Dunedin« z zdravili, zdravniki in strežnicami. Wellington, 3. febr s. Potres je zahteval 21 smrtmh žrtev v Hastingsu, kjer ie bila uničena binica ter se je porušil tudi dom strežnic. Več oseb je bilo pri tem ubitih Požar tra'ia po vsem mestu dalje. Polovica mesta je uničena. Danes je bil ustanovljen odbor za razdelitev živil. Kraji VVairea. Waipukarau in Waipawa so močno poškodovani. London, 3. febr. s. Po pripovedovanju oči; videa potresa v Novi Zelandiji nudi mesto Napier sliko kraja, ki ga je težko poškodovalo bombardiranje. Smrtnih žrtev je zelo veliko. Glavna poslopja v središču so se porušila. Od glavne pošte je ostalo samo pritličje. Potresni sunki so trajali dve uri. Wellington, 3. febr. s. Po zadnjih vesteh znaša število ranjencev v mestu Napier nad 1000. London, 3. febr. s. Po vesteh iz Oaklanda Krvav spopad med Indi in muslimani London, 3. febr. d. V neki vasi pri Ra-valpindiju v Pundžabu je došlo v nedeljo do krvavih izgredov. Povod je nudil neki mohamedanec, ki si je v gostilni pekel kos mesa. Ker je vol pri Indih in Sikhih sv?ta žival, so pristaši obeh verstev napadli mo-hamedanca, ki je poklical iz bližnjih vasi na pomoč svoje verske pristaše. Njegovemu pozivu se je odzvalo več sto mohame-dancev, ki so oplenili in i "gali 15 trgovin, pometali vse goveje meso, ki so ga izsledili, v indski tempel, napadli nekega podčastnika Sikhov ter ga živega sežgali. Sikhi in Indi so se spustili v divjo borbo v muslimani, v kateri je bilo nešteto oseb ubitih in ranjenih. V vas je bil odposlan močan oddelek policije, da je vzpostavil zopet red. Justifikacija turških vstašev Ankara, 3. februarja d. Parlament je potrdil od prekega soda v Menemenu izrečene smrtne obsodbe. V dveh primerih je bila smrtna kazen izpremenjena v dveletno ječo. V Menemenu so postavili 28 ve-šal in so bile justifikarije izvršene danes. Nekega derviša so obesili na mestu, kjer so reakcionarni zarotniki obglavili nekega turškega oficirja. Ateistični kongres na Dunaju Berlin, 3. februarja s. Po vesteh iz Moskve namerava komunistična mternacio-nala brezbožnih na konferenci, ki bo v kratkem na Dunaju, določiti važne orga-nizatorične ukrepe. Kot petletni načrt za dobo od 1. 1931. do 1936. namerava izvesti organizacijo 25 do 35 milijonov ateistov, ki bodo tvorili važen borbeni faktor proti vplivu katoliške cerkve. V Evropi in Ameriki nameravajo uvesti dan svobodo-miselcev kakor 25. februar kot dan brezposelnih. V založbi »Vorwärtsa« je izšla nova brošura, ki se bavi z izstopi iz cerkve. V tej brošuri se javlja, da so se v Nemčiji organizirali izstopi iz cerkve kakor še nikoli doslej. Nemška zveza svo-bodomiselcev šteje že 600.000 članov ter je izvedla okoli dva milijona izstopov. Katastrofalen požar v Newyorku Newyork, 3. februarja AA. Na Eroad-wayju je izbruhnil ogromen požar. Vse požarne brambe so bile mobilizirane. 19 oseb je bilo ranjenih, 1 žena je zgorela. je obenem s potresom v severnem delu Nove Zelandije divjal močan tajfun, zlasti v zalivu Kawke. Število smrtnih žrtev potresa in tajfuna prekaša vsako pričakovanje. Po zadnjih ugotovitvah je bilo v mestu Napier ubitih 700 oseb nad tisoč pa ranjenih. V mestu Hastingsu so ugotovili 100 mrtvih in riad 300 ranjenih. Brezžična brzojavka vojne ladje »Veronika« označuje položaj na ozem'iii, ki je prizadet od potresa, za katastrofalen. ' Oakland, 3 febr. b. Strašna potresna katastrofa. ki je divjala na vzhodni obali Nove Zelandije, je po dosedanjih vesteh zahtevala 700 človeških žrtev. Ranjenih je na tisoče. Najmanj 50.000 oseb je «Malo brez «trelie. Sedaj krožijo letala nad potrebnim ozemljem, ki je posta!« popolnoma nopri-»topno. Petroleiski 1nnki v pristaniščih irorc. Požari povzročajo tako vročino, da s© morala pristanišča izprazniti. Mesto H.i-sfinffs je «spremenjeno v kup razvalin. Ta •e katastrofa zahtevala 150 človeških /rt«*v. Trgovski del mesta Napier gori. Velika panika je nastala v mestu Wcvodville, ki šteje 6000 prebivalcev iri kjer se je zrušilo mno-ao hiš ter je bilo več oseb ubitih. Vojne ladje, ki so bile poslane na pomoč, niso mogle pristati v pristanišču, ker je potros pod vodo popolnoma izpreitiPHil morsko dno io so bili vhodi v pristanišča zaprti. Vse telefonske in brzojavne proge v sedmih distrik-tih so prekinjene. Tudi oficijelna brezžična postaja je uničena in sprejemajo vse vesti radio-amaterji. Vse vesti prosijo, da se odpošljejo vojaški oddelki ler zdravila in živila. Vojna ladja »Veronikam jo nasedla ni dnn ter sc še ni mogla rešiti. Posadka je morala zapustiti ladjo. Poleg mest Napier in Ilastings so bili zelo poškodovani kraji Mr>-terton, Palmerton. Gramoutz in Elton. Mn«-Ko železniških mostov in predorov se ir zrušilo. Me«.to Wa ipurcura gori. \ zalivu Hawke so opazili čudovit fenomen. Površina morja se je med potresom znižala za več kot 20 metrov. Pokvarjena velemestna mladina Beograd, 3. febr. p. Današnje »Vreme« objavlja senzacionalno poročilo o grdem zločinu, ki ga je izvršilo 7 neznanih beo* grajskih mladeničev, baje iz uglednih beo» grajskih rodbin. Mladeniči so v elegant» nem avtomobilu na zelo teatralen način ugrabili dve dekleti. Prva obeh deklet, Smilja po imenu, je še le nedavno prišla v Beograd iz Črne gore. Sinoči je šla od kolodvora po Nemanjini ulici do Slavije ir je že na poti opazila, da ji sledi avto» mobil, poln mladih ljudi. Pri Slaviji ie srečala svojo znanko neko Stano. Ko sta hoteli zaviti v Makenzijevo ulico, so neznanci skočili iz avtomobila ter ustavili obe dekleti. Ker se nista pustiii pregovo* riti, da bi šli žnjimi. so ju s silo potegni! v avtomobil in po dolgem blodenju po Beogradu, da bi zabrisali sled, so zavili v neko temno ulico, kjer so obe dekleti od' vedli v neko hišo ter izvršili nad njimi grd zločin. Proti jutru se je posrečilo Smilji pobegniti iz hiše. Izvedela je od pa-santov, kje je policija, ter je prijavila zlo« čin. Njeno zdravstveno stanje je zelo tež= ko. Smilja ni mogla povedati, kaj se je zgodilo nadalje z njeno tovarišico Stano, ki je ostala še v skrivnostni hiši in ki je policija ni več našla, ko je vdrla v hišo. Aretirala je nekega stanovalca, o katerem pa še ni znano, al' je bil udeležen na zlo« činu ali ne. Lopovščina pokvarjenih mia* dičev je vzbudila v Beogradu veliko ogor» čenje. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, počasno razjasni e vanje, precej stalno, nekaj toplejše vreme. Situacija včerajšnjega dne: Barometerski minimum nad Jadranom je nekaj oslabel in prešel na gornje Primorje. Področje severnozapadne Evrope prektiva nizek pritisk, dočim je večji del vzhodne Evrope pod vplivom razširjenega anticiklona. Enako prekriva jugoza-padni de! kontinenta višji pritisk. Tlak se je večinoma dvignil za največ 2 mm, pade' pa je za največ 3 mm samo v vzhodnih pokrajinah. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma nejasno. Tudi na dosedaj jasn'h ozemljih oblačneje. + Občina Ljubljana Mestni pogrebni ravod Potrti najgloblje žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog in predobri oče, sin, brat, zet, svak in stric, gospod Josip Goljevšček odvetnik v Murski Soboti sinoči ob y4 na 11. uro ponoči na Golniku mirno in Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v Murski Soboti v sredo, dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica štev. 4, na tamošnje pokopališče. Murska Sobota — Ljubljana — Sežana, dne 3. februarja 1931. ILONKA, soproga — SONJA, BORIS, PEPI, otroci — IVAN in KAROLINA GOLJEVŠČEK, starši — MILKO, LADISLAV, ALOJZIJ, bratje — MARA DR. PUNTARJEVA roj. GOLJEVŠČEK, sestra — DR. PUNTAR, JOSIP, svak, in vse ostalo sorodstvo. 3005 Javljamo tužno vest, da je naš uradnik, gospod Pavel 9M- fai po daljši bolezni včeraj preminul. Blagopokojni je bil mnogo let naš zvest sotrudnik, katerega bomo ohranili v najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 3. februarja 1931. Ljubljanska Kreditna banka Na splošno željo danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. zvečer da$ni (eCdmatòaC Najsijajnejša veseloigra, ob kateri se smeje že vsa Ljubljana! Pridite in zabavajte se tudi Vi! Krasen dopolnilni spored! Telefon 2124. Elitni kino Matica ■i Na peronu glavnega kolodvora pred odhodom gorenjca. Na desni podstarosta SKJ E. Gangl, ki je prišel pozdravit armado Sokolic-smučark. ši redno vsak dan po 6 do 7 ur deloma praktično v telovadnici, deloma teoretica no v predavalnici. Šoli bosta trajali šest mesecev tako, da bodo vse panoge dobro in temeljito predelane in da bodo poset* niki po končanem študiju točno priprav ljeni in zmožni voditi vsako sokolsko dru» štvo tako, kakor zahtevajo današnji prin« c in i telesne vzgoje. To sta prvi dve šoli jugoslovanskega Sokolstva, ki sta osnova« ni na podlagi zahteve, da je za sokolske prednjake potreben temeljit študij, ako hočemo dvkmiti in poglobiti sokolsko vzgojo v naših društvih, zakaj gradivo je tako obsežno, da ga nikakor ni mogoče temeljito predelati v enomesečnih tečajih. Organizacijo in upravo obeh šol vodi savezni načelnik br. Bajželj, ki je moral premagati marsikatere ovire in težkoče, preden je prišio do reti nega poteka v šo» lah. Z vnemo in požrtvovalnostjo mu v Ljubljani pomaga se-tra .loža Trdinova, v Mariboru pa brata Mačus in Hočevar, ki so vod'telji šol. Poleg imenovanih je velik zbor predavateljev in praktičnih vodnikov m vodnic, ki oskrbujejo celotni pouk, vsi preskrbelo za smučarska tečaja učitelje, ki jih je dal radevolje na razpolago Zim« skosportni Savez v Ljubljani. Člane bosta poučevala gg. Ivan Tavčar in Franc Rus, Slanice pa gg. Janez kveder in Hinko Šir« celj, priznano dobri smučarji. Smučarsko obleko so si nabavili vsi posetniki šol sa» mi, uprava šole je pa oskrbela smuči, ki so jih dobavile tvrdkc: A. Goreč, Auer« hammer v Ljubljani, Potrebuješ na Vrh« niki in Roglič v Mariboru. Veselo razpoloženje je vladalo zadnje dni med tečajniki, ko so se vršile pripra« ve za odhod na smučarski tečaj. Vse je radovedno, kako bo potekel ta čas, zakaj mnogi med tečajniki doslej niso niti vi« deli smučanja. Da bo tudi v zdravstve« nem oziru dovoljno preskrbljeno, je sa« vezno načelništvo naprosilo zdravnika dr. Borisa Krištofa, da gre s članicami v Ra« teče in da ostane tam ves čas, dokler trn« ja tečaj, da v primeru kake nezgode nudi hitro pomoč. Pričakovati je, da bo tudi smučarski tečaj potekel v vzornem redu, kakor se je vršila doslej prednjaška šola. Celovška občina tiči v dolgovih. Zadnje čase so govorili in pisali mnogo o sanaciji občinskih financ in župan, ki je vsenemee, se je trudil, da bi se prodali mestna elektrarna in cestna železnica nižjeavstrijski eskomptni družbi ter postavili pod mešano skupno upravo z akcijsko družbo koroških elektrarn. V mestnem svetu pa je glasovala za ta predlog samo vsenemška stranka. Trebalo bi torej za sanacijo zvišati izdatno mestne davke ali kdo jih bo prenesel? Govori se tudi o znižanju plač mestnih uslužbencev. Celovško mesto ima dolgov okoli 12 milijonov šilingov. V Ločah ob Baškem jezeru so imeli gospodinjski tečaj, ki tudi ni potekel brez nemških groženj in zabavljanja. Razstava je bila lepa in je imponirala tudi prej tako glasnim kiičačem. > .v-' r-.i':" ■ Pride! Pride! Vaš ljubljenec Odpoved kolektivne radarske pogodbe Trbovlje, 3. februarja. 21. oktobra 1929 je sklenila TPD z vse« mi strokovnimi organizacijami kolektivno pogodbo, ki sicer ni prinesla delavstvu nič novega, temveč jim je le zasigurala takrat« no že obstoječe stanje glede mezd, akor« dov itd. Sedaj po dobrem letu pa je TPD to pogodbo odpovedala. Brezpogodbeno stanje nastopi pol leta po odpovedi. Za delavstvo, ki že itak toliko trpi, je to stra» hovit udarec, saj bodo po poteku te dobe izročeni podjetju na milost in nemilost. Morda ni samo slučaj, da je prišla odpo« ved ravno sedaj pred pogajanji z državo glede večjega odjema premoga. Od teh pogajanj zavisi eksistenca tisočih delav» skih družin. Pri pogajanjih bo treba uvidevnosti obeh strani. Naš rudar je naš človek, kri naše krvi in to bo morala imeti država pred očmi, da ne bo dopustila, da bi se uničilo toliko tisočev naših družin. Na drugi stra« ni pa se mora zavedati TPD, da ji je ogromno premoženje ustvaril naš sloven« ski delavec s trdim in največkrat prav sla« bo plačanim delom. Z nekoliko dobre vo» Ije od obeh strani se bo dal gotovo zasi« gurati nadaljnji obstoj našega delavstva. Pri boleznih srca in poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčiea lahko izpraznjen je črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. v najnovejšem filmu smeha, novih popevk in ljubezni Gospod po naročilu Elitni kino Matica Vojaška smuška tekmovanja na Pokljuki ljudje nameravani ^Aufmarsch", dočim se rektorju dunajskih >Sängerknaben« to besedo raz-tolmacili tako, da jim je zabranjena ^plob vsaka hoja po mestu. Slednjič pa poudarjamo. da se ne smejo vršiti niti govori pri pogrebih brez prijave pri sreskem poglavar« stvu in ravno tako je oblastvo prepovedalo ob desetletnici nesrečnega koroškega plebiscita vsak govor in petje na grobovih koroških junakov, pokopanih ua našem pokopa- lišču, samo da se ne bi žalilo čuvstvo drugih narodnosti. To načelo se je hotelo varovati tudi v danem primeru in je torej bila dolžnost občine, da se je zabranil vsak nemški |>ohod po mestu in tudi petje pred rojstno hišo Huga Wolfa in v njej. Od strani onih. ki se v našem mestu trkajo na svoja ."pristna; germanska prsa. dočim jim v žilah teče stara slovenska kri, nikakor ni bilo na mestu, da so s skrajno tendencijoznimi poročili in potvorbami v inozemskih novinah blatili naše narodno ime. Naša sveta dolžnost je, da vedno in proti vsakomur branimo svoj narodni ponos, kar bomo tudi vedno storili, tem bolj. če botlo naši domači izzivat i skušali goste zlorabljali za svoje niahinucije. Savezna prednjaška šola za članice na poti v smučarski tečaj Savez SKJ je priredil letos dve savezm prednjaški šoli, in sicer za člane v Mari« boru, za članice v Ljubljani na Taboru. Y vsaki šoli je po 4LED*JEZERO ie v času 1. aprila do 15. oktobra pasiralo 17.322 potnikov. V prekomorske države se je izselilo 7146, v evropske države pa 4960. Povratnikov iz prekomorskih držav je bilo 6040, deportiranih iz prekomorskih držav 267 in tuzem-skih 87; repatriiranih je bilo iz prekomorskih držav 928 in iz tuzemskih držav 313; izgnancev je bilo skupno 164. Propustnic za prebivalce v coni državne meje 10 km je bilo izdanih po komisarijatu za jugosloven-ske državljane 3384, od strani avstrijske, od nosno italijanske oblasti pa 4869. Vseh potnikov, ki so lani pasirali komisarijat in ekspozituri je bilo 178.518. Spisov je bilo rešenih 7778. — Stanje osobja pri komisarijatu je: višji komisar kot šef, dva pomočnika komisarja, dva policijska agenta in 8 orožnikov. Zloraba zbora »Sängerknaben« v Slovenjgradcu Slovenjgradec, ob koncu januarja. Pred dvema tednoma so prišli v Slovenj« gradeč gostovat dunajski sSängerknaben «. Priredili so cerkveni koncert, nato pa so nameravali zapeti tudi v rojstni hiši skladatelja Huga Wolfa, in sicer tako, da bi jih culi tudi poslušalci pred hišo. Govoriti je tudi nameraval g. dr. Zanger iz Celja. Ker je bilo to zabranjeno, je celjski nemški tednik pričel s kampanjo proti tukajšnji občinski upravi in obenem je bilo poskrbljeno, da so nas začeli napadati tudi nemški dnevniki. Treba je, da zavzamemo k vsebini teh člankov stališče tako za mestno občino, kakor tudi za someščane, ki so po daleko pretežni večini naše narodnosti. Objektivno moramo predvsem povedati, da so se razmere po 6. januarju 1929 v našem mestu nepričakovano hitro ugladile. Prebivalci nunske narodnosti so celo pokazali lojalnost s len i, xia so začeli zahajati k prireditvam v Sokolskem domu. V občinskem za-stopu je bila izključena vsaka strankarska politika in so vsi člani usmerili delovanje izključno le gospodarskemu procvitu naše občine. Lani v novembru pa je priš.la na dnevni red tudi točka o preimenovanju ulic m cest. Tu je Ivan šuler predlagal, da bi se imenovala ulica, ki vodi od rojstne hiše Huga Wolfa proti osnovni šoli, po Hugu Wolfu. Ta predlog pa je pretežna večina odklonila! Nekateri odborniki so utemeljevali odklonilno stališče s tem, da v Avstriji danes .gotovo nikjer ne bi imenovali ulice po kakem zaslužnem Slovencu, drugi zopet s tem, da imamo sami zadosti zaslužnih mož. na katere lahko s ponosom kažemo in ki slovijo tudi v inozemstvu. Nota bene: Do prevrata je bil občinski zastop nepretrgoma v nemških rokah m v njem ni bilo nikdar niti enega Slovenca. In če ti gospodje tedaj niso poznali Unga Wolfa, ali ga vsaj niso smatrali za vrednega, da bi po njem imenovali kako ulico ali mu postavili spomenik, tedaj se pac tudi sedaj v nacijonalni jugoslovanski državi ne more zahtevati od našega občinskega sveta. da bi popravil to, kar so oni zamudili. Odločno odklanjamo insinuaciio, kakor da bi mi Slovenci Huga Wolfa splòh ne poznali. Pred meseci je neka slovenska revija objavila tudi slike iz Slovenjgradca in je bil na prvem mestu vpodobljen Hugo Wo t, kar svedoči, da smo mi najmanj toliko kulturni in p.etetni, kakor naši someščani nemške narodnosti. Božo Šramel banovinski prvak v smuških skokih Očitno pa so se Nemci nad omenjenim odklonilnim sklepom občinskega odbora hoteli maščevati in zoper njega javno manifestirat!. Ker pa niso hoteli priti v nasprotje z zakonom o zaščiti države, so kratkomalo zlorabili priliko ob gostovanju dunajskih ?Sän-gerknabenc Na plakatih je bil kot edina toč* ka tega zbora objavljen cerkveni koncert. V pismu dne 9. januarja pa je celjski odvetnik dr. Zangger navedel tudi drugo točko, kjer pravi, da se bo vršila po koncertu spominska svečanost v hiši Huga Wolfa, kjer je nameraval on govoriti in je v pismu glede tega navedel doslovno: ... »selbstverständlich ohne jede politische oder lokale Anspielung — für derartige Dinge, s0 nahe liegend sie auch sind, ist ein solcher Augenblick doch zu heilig«... Pri tem pa naj bi iSängerkna-benc peli še pri odprtih durih — ■»so dass die draussen stehenden Zuhörer doch etwas hören« ... Vprašamo sedaj:, ali je tu šlo res le za prireditev med štirimi stenami z govorom _ ali pa za javno manifestacijo? Nikakor nc dvomimo, da je ravno ta točka bila prirediteljem prva in glavna, in to pod krinko cerkvenega koncerta, pri čemer je pač za prireditelje najbolj žalostno dejstvo, da so hoteli dunajske otroke izrabiti kot sredstvo za dosego demonstrativnega namena. Prepoved župana dr. Bratkoviča je veljala onim Nemcem in nemškutarjem, ki so jih prireditelji strobili skupaj od Marenberga do črne in od Dravograda do Šoštanja. Ti so nameravali napraviti pohod od cerkve k rojstni hiši Huga Wolfa in od tam skozi mesto. — slovensko prebivalstvo pa naj bi to izzivanje gledalo z mirno krvjo. Poudarjamo: pri cerkvenem koncertu je bilo navzočih najmanj 75 % Slovencev in smo torej v prvi vrsti mi pomagali k ugodnemu gmotnemu uspehu, za kar bi zaslužili zahvalo prirediteljev, ne pa nesramno blatenje v nemških dnevnikih zaradi prepovedi, ki je v živo zadela samo one, ki so hoteli dunajske »Sängerknaben« zlorabiti za svojo demonstracijo. Morda ne bi bilo prišlo tako daleč, ako bi se beseda »pohod« v prepovedi pravilno tolmačila. S to besedo se je hotelo samo preprečiti Vola padla iz vlaka Zagorje, 3. februarja. Od sobote na nedeljo sta padla dva vo* la iz voza vlaka, ki je vozil živino name* njeno za Italijo. Vol, ki je padel kmalu od zagorske postaje, se je ubil. Drugi vol je padel pri Kresnicah in ostal živ. Vola ima v hlevu tamošnji čuvaj. Vola so opa« žili ležečega ob Savi šele v nedeljo popol« dne. Postaja v Zagorju je obvestila žel. direkcijo v Ljubljani, ki je odredila, da se vol proda najvišjemu ponudniku. Po* staja je najela mesarja, ki je žival na me* stu dejal iz kože, nakar so v četrtih zno* sili meso v skladišče. Mesu so nastavili ceno 6 Din za kg, vendar ga ne bodo mo* gli spraviti v promet, ker je meso preveč krvavo. Še preden je prišel mesar, je zve* del za vola 331etni Matevž M., ki si je hotel preskrbeti dobro pečenko. Matevžu, ki ni popolnoma normalen, sta dva mo« žaka povedala, kje leži vol, m mu sveto« vala, da si lahko odreže lep kos mesa. Matevž je šel nad vola, prerezal 45 cm kože in iz sredine stegna izrezal do 3 kg mesa. Nato je šel v gozd nad žel. progo, kjer si je spekel meso in ga prav z ape« titom spravljal v lačni želodec. Obvešče« ni so bili orožniki, ki so aretirali Matevža in ga zvečer odpeljali v zapore litijskega sodišča. Pri njem so še našli 1 kg mesa, ki si ga je hotel prihraniti za drugi dan. Sološna sodba občinstva je, da bi želez* niška uprava lahko pustila mesa ubožcu na razpolago, kolikor bi ga hotel. Saj pro« dati ga itak radi slabe kakovosti ne bi mogla. Na grobu kapetana Širclja Takoj, ko stopiš na prijazno mokrono« ško pokopališče, se ti ustavi pogled na svežem grobu ob zidu na nasprotni strani vhoda, kjer počiva poleg svoje dobre ma« mice prerano umrli kapetan Jože Š i r* celj. Precej velik prostor je pripravila ugledna rodbina svojim članom za večno domovanje, pa je še premajhen za toliko množino vencev, ki so jih položili svojci, prijatelji in tovariši nepozabnemu Pepetu na grob. Kapetan J. Šircelj v uniformi bivšega jugoslovanskega polka v Sibiriji. V nedeljo smo poromali na svežo go« milo predragega Pepetu tudi njegovi tova* riši iz Sibirije, da počastimo njegov spo» min. Težak udarec je bila njegova prera« na smrt za vse, ki so ga poznali, a še nino* go težja bi bila, da jih ne tolaži zavest, l.; zvaničniki Križaj Anton, progovna sekcija Ptuj; Majcen Antun, kurilnica, Maribor; Košar Martin, Maribor glav. kol.; Miklavčič Anton, progovna sekcija, Ljubljana gor. dol- proga; Balam Jožef, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Žagar Janez, Novo mesto; Lukšič Mirko, progovna sekcija Novo mesto; Marn Janez, progovna sekcija Maribor kor. kol.; Feile Friderik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Husu Jožef, progovna sekcija Maribor glav. proga; Pavčnik Anton, progovna sekcija, Zidami most; Mlakar Mihael, Pragersko, Breznik Rudolf, progovna sekcija, Maribor kor. proga; Dremeij Anton, progovna sek-c:ja Novo mesto; Bizavičar Janez, kurilnica II gor. kol.: Robič Alojz, progovna sekcija Jesenice: Žumer Ivan, progovna sekcija Ptuj; Kovačič Viktor, Pragersko; Srnodej Maks, progovna sekcija Zidani most; Šuštar Anton progovna sekcija Zidani most; Vrbinc Franc, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; služite!i II. skupine Mako-vec Ja>nez, progovna sckcija Ljubljana gl. proga. Prometni izpit je položil Jošt Boris, prometnik, Brežice; brzojavno - signalni: uradnika II. kategorije Podgoršek Martin, Rimske Toplice; Borštnik Bruno, prometno-•komercijalno oddelenje: uradnica III. kategorije, Novak Roza, prometno-komercijal-no cdeljenje; dnevmčarja Vovk Janez, Podita rt-Kropa in Obran Franc, Moškanjci. Služba je prestala zvaničniku Novaku Hermanu, Ljubljana gor. kol., in zvaničniku Sedlačku Ivanu, Rogatec. + Na zagrebški univerzi so bili v soboto promovirani naslednji Slovenci: Marijan Zajec za doktorja prava; Vid Lavrič in Ivan Podpečan za doktorja zdravilstva ter dipl. veterinar Franc Moser, sreski veterinar v Ražnju Makso Kozinc in veterinarski poročnik Slavko Hndolin v Zagrebu za doktorja veterine. Čestitamo! * V imenik zdravniške zbornice sta vpisana dr. Bartol Keržan, sekundarij bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, in dr. Roman Vidmar, zasebni zdravnik v Devici Mariji v Polju. Izbrisana pa sta dr. Julij Dc-že, mestni zdravnik v pokoju v Mariboru, zaradi preselitve v Zagreb, in dr- Ivan Höller, ki je 18. decembra 1930. umrl. * Sprejem inženjerjev v vojno mornarico. Vojna mornarica je razpisala natečaj za devet inženjerjev strojne stroke, enega ladjedeluiške, enega kemijske in enega stavbne stroke, ki se sprejmejo kot civilni uradniki v dveletno pripravniško prakso, potem pa napredujejo v čin inženjerskega poročnika, odnosno v čin po njihovem prejšnjem položaju v civilu in po letih inženjer-ske službe. * Poroka. V nedeljo sta se poročila v Subitici Bogomira Kiselova, hči sodnega svetnika v pok. in profesor risanja na gimnaziji v Subotici akad. slikar Sava Raj kovic. * Smrt odličnega javnega delavca. Z Golnika smo prejeli tragično vest, da je v ta-mošnjem zdravilišču po daljšem bolehanju na Svečnico zvečer umrl g. dr. Josip Q o-1 j e v š č e k, odvetnik v Murski Soboti. Smrt je pokosila velesimoatičnega moža v najlepši moški dobi, inteligenta in odličnega javnega delavca, ki se je s podrobnim nacijonalnim delom udejstvova! že od dijaških let in je posebno v Murski Soboti, kjer si je ustvaril lep obstoj in družinsko gnezdeče, z vsem idealizmom sodeloval v prid nacijonalue, prosvetne in gospodarske regeneracije Prekmurja. S soprogo Ilonko. tremi otročički. starisi in sorodniki obžalujejo mnogo prerano smrt priljubljenega KINO IDEAL Samo še danrs ob 4., pol 8. in 9. Duna] v temi Premiera! Krasno! Vremensko porcaio Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 3. februarja 1931. Številke za označbo kraia pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stjnje barometra 3 temperaturo. 4 relativno vlago v %. 5 smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 »rsta padavn 3 padavine v mm Ljubljana: /f»l .8. 3.2, 85. NE 2, 10, —, —. Maribor: 7. 75<.S, 1, 85, N\V 2 10 — _ Zagreb: 7. /61.7. 3, 83. NE 2. 10,'—,' —. Beograd: 7. 762.2, —1, 75 ESE 12, 9, dež, 0.5. Sarajevo: 7. 761.4. —1. 84, SE 2, megla, 1°. —, —• Skoplje: 7. 759.6, 2, 84, mirno, 10. —, —. Kumbor: 754.7. 8, 75, mirno, 2, —. —. Split: 7. 756.7, 6, 54, NE 6, 0 _ _ Rab: 7. 758.5, 5, 63, E 4, 0, —, — . Vis: 7 754.5, 5. 54, mirno, 0, —, —. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 4.2, najnižja 1.6. v Mariboru 0, v Zagrebu 3. v Beogradu —2, v Sarajevu —2, v Sko>p= lju 1. Solne e vzhaja ob 7.17, zahaja ob 17.11, luna vzhaja ob 19.5, zahaja ob 8.33. a— Mila Favai, trgovina z dežniki na* znanja preselitev v Gosposko ulico 15 (Chic). dr. Goijevščka številni njegovi prijatelji in znanci. Pogreb bo danes ob 16. v Murski Soboti. Vsi ki smo ga pognali, bomo pokojniku ohranili časten spomin! * Izplačilo razlik orožniškim »rekoien-cem. Kakor doznava glasilo državnih nameščencev »Naš Glas«, je finančno ministrstvo dalo ljubljanski finančni direkciji nalog, naj izplača zaostale razlike vsem tistim orožniškim upokojencem — nekaj nad 1U0 jih je — ki so svoj čas vložili tožbe na državni svet Zaostanki se bodo izplačadi v kratkem. * Zakonski jubilej uglednega narodnjaka. Včeraj sta praznovala obče spoštovani narodnjak g. Martin Rakuša, posestnik in župan v Obrežu pri Središču, ter njegova gospa soprogo Marija 30 letnico srečnega zakona. Naš Martin, kakor ga ljudstvo spoštljivo imenuje, je vzoren in napreden kmetovalec, ki že celo vrsto let vodi posle Vinarske zadruge in ki poleg vsega še v splošno zadovoljstvo županuje občini Obrež-Grabe. Jubilanta sta daleč naokrog znana prijatelja revežev in nikdo ne zapušča Rakušove hiše praznih rok. Pod njuno gostoljubno streho domuje iskrenost in prijateljstvo. Krogu njunih častilcev se pridružujemo z iskreno željo: Na mnoga srečna leta! * Novinarski ples v Zagrebu je bil tudi letos najodličnejša zagrebška prireditev tako po aranžmanu kakor po obisku. Vršil se je v nedeljo zvečer v elegantnih prostorih hotela »Esplanade« in so celotno številno družbo tvorili najuglednejši krogi ofi-cijelnega in neoficiielnega Zagreba. Poseben sijaj ie prireditvi dala navzočnost kraljevega zastopnika pribočnika polkovnika Leka. ki je novinarskemu društvu izročil kraljev dar 10.000 Din. Ta vsota kakor tudi ves čisti dobiček ki je znaten, se bosta porabila za zagrebški Novinarski dom. Koncertni del prireditve so z velikim uspeh >m absolvirali znani umetniki gospa Maja Strozzijava, Drago Hržič ter (ob klavirju) Boris Papandopulo in Rade [velja. Smuéatsf® , hresz naperu je lahko mogoče na cesti, pokriti 3 snegom. Toda kadar začne smučar pot po gozdu in preko vzpona, tedaj zahteva ta napor večjo telesno ener gijo. Z izbrano prehrano se nadomesti ta povečana potrošnja telesne moči, zaradi tega ne bo nikogar iznena-dilo, da so poznani sportski šampioni izbrali ravno OYOMMTEKE koncei t* v „ijiio hrano za zai- trk in za okrepčilo za časa treninga Ovomaltine ne deiuuje s smo kot izvii toplote in energije, temveč ustvarja tudi zalogo moči, katero potrebuje vsak športnik pri povečanem sport-skem delovanju. Tudi enostaven način prirejevanja (dve do tri žličice Ovomaltine dajte v toplo mleko ali čaj) daje prednost Ovcmaltini kot odličnemu provijantu za velike ture. Zamorete ga tudi vzeti s seboj v termo steklenici. Dobiva se v vseh lekarnah, droge rijah in boljših delikatesnih trgovinah. * Nemški jezik v ljudskih šotah. Kakor javlja novosadski »Deutsches Volksblatt«, je ministrstvo prosvete izdalo naredbo o pouku nemškega učnega jezika za otroke nemške narodnosti v ljudskih šolah. Po tej naredbi se bo vpisovanje učencev v nemške ljudske šole vršilo po želji staršev. Rodbinski jezik se smatra kot glavni jezik za presojo narodne pripadnosti. Posebna komisija, v kateri bosta po dva zastopnika države in nemške manjšine, bo vršila vpisovanje. Nemškim učiteljem se dovoljuje otvarjanje analfabetskih nemških tečajev pod nadzorstvom državnih oblasti in pod pogojem, da poučujejo obiskovalce tečaja tudi v državnem jeziku. Dovoljuje se tudi otvoritev privatnih zabavišč za deco nemške narodnosti. V nemških razredih se prične pouk državnega jezika v tretjem šolskem letu. * Novi grobovi. V Ljubljani ie včeraj zjutraj nenadoma preminil upokojeni finančni nadsvetnik dr. Erik Mühleisen. Bolehal je zadnje čase na močni nevrasten i ji. Pokojnik je bil potomec znanega kočevskega rodu, sicer pa naturaliziran Ljubljančan in splošno prav simpatičen gospod. Pogreb bo jutri ob pol 15. izpred hiše žalosti na Dunajski cesti 36., k Sv. Križu. — V celjski bolnici so umrli: v soboto 20 letna po-sestnikova hčerka Jožefa Vreševa z Donač-ke gore, v nedeljo pa 33 letna čevLjarjeva žena Rozalija Žalerjeva iz Lipe pri Teharju in 50 letni krojač Jakob Selič od Sv. Krištofa nad Laškim. Na Svečnico je umrl v Gradcu v 60 letu starosti g. Anton Pätz, hišni posestnik in tajnik Mestne hranilnice v pok. v Celju. Na Lavi pri Celju je umrl v soboto čevljar in trafikant g. Alojz Lav-renčič; pokojni je bil 100 odst invalid. — Kdor fotografira ima več od življenja! Od Vaših tudi najmanjših plošč in filmov Vam napravi K A X C droge ri i a LJUBLJANA MA KI BOK POVEČAVE BLag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožaije! * Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, založba »Luč«, Ljubljana I., poštni predal 171. Izvod s poštnino 21 Din. Denar naprej ali po položnici. * Jadranska straža. T2. marca se bo vršiš lo žrebanje loterije Jadranske Straže, pri* rejene za nabavo moderne šolske ladje za našo m.ornarico. Z malim izdatkom je mo« goče dobiti velik dobitek, a istočasno slus ži plemeniti akciji. Srečke razpošilja posai mezniikom in razpečcvalccm administras tivni odsek Jadiranske Straže, Beograd, Kosmajska 9. * Ponesrečen otrok. V Dolskem pri Ljubljani .ie na Svečnico popoldne lezel 6 letni posestnikov sinček Peter Zupančič po lestvi na sosedov pod, vrh lestve pa se je nenadoma prekopicnil iti padel kakih S m globoko na tla. Pri padcu si je pretresel možgane in so ga prepeljali nezavestnega v ljubljansko bolnico * Drznost divjih lovcev. Iz Preddvora nam poročajo: V tukajšnjih lovskih revirjih se cesto pojavljajo lovski tatovi, ki delajo občutno škodo lovskim najemnikom, obenem pa povzročajo muko divjadi, ki večkrat zastreljena bega okrog, dokler kje žalostno ne pogine. Lovski čuvaji so jim prišli že večkrat na sled, a do živega ne vedno. Brezobzirnost tatov ne pozna meje niti v Iovopustu, nasprotno: v tem času še bolj brezobzirno streljajo. Drznost tatov in izigravanje lovskih čuvajev se je posebno pokazala te dm. V tukajšnjem revirju je ustrelil tat srnjaka. Preiskava se je vršila levo in desno, a brez uspeha. Naslednji dan, ko ie lovski čuvaj zjutraj stopil iz svoje hiše, je našel na vratih nabito kožo ustreljenega srnjaka in okoli nataknjene srnjakove parklje. Brezmejna predrznost, ki pa bo prej ali slej izdala tatu, da dobi zasluženo plačilo * Sin ubil očeta. V Gospodincih pri Novem Sadu je v soboto popoldne prišlo do srditega prepira med seljakotn Milošem Maševičern, starim 56 let, ter njegovim sinom. Oče je dvakrat udaril sina z lonato, sin pa očeta s sekiro po glavi, tako da se je mož takoj mrtev zgrudil na tla. * Na svetovnem tržišču so se letos pojavile v okusno opremljenih zavojih naše dalmatinske smokve pod imenom »Dalma-tinke«. Čim so se pojavile, so že tudi bile razgrabljene zaradi njihove velike sladkosti in dobrega okusa. Kakor znano, se iz teh smokev že več let proizvaja pri nas znani eliksir »Figol«. — »Figol« je odlično sredstvo za čiščenje želodca in črevesja ter se dobi v vsaki lekarni. 232 * Prostovoljno gasilno društvo Talčji vrh priredi S. t. m. na Otovcu gasilsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo gasilskega doma. Preskrbljeno bo s pijačo in jedačo, med katero bo zavzemal odlično mesto »belokranjski janjec«. Vablje ni vsi prijatelji in pri j s teliice gasilstva. 233 * Poročne prstane dobite pri tvrdki F. Čuden. Prešernova 1., v Ljubljani. 1S6 * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LinMiane u— Smrt ruskega generala. Na svečnico jc v Ljubljani umrl generalni major bivšes ga ruskega generalnega štaba g. Pavel Stes fanovič Stasenko. Pokojnik se je rodil 1869. Ko je odslužil orlovski bahtinski ka» detski korpus in Aleksandrovsko vojaško šolo, je bil 1890 imenovan za podporočnika v 2. poliski artiljerijski brigadi. Po absol» viranju nikolajevske akademije generalnega štaba je bil dode'jen v službo na Kavkazu, kjer je bil oficir generalnega štaba do za« četka svetovne vpine in je nadzoroval kres tanje vojske po železnicah in vodnih poteh 1915 je bil imenovan za komandanta 15. turkestanskega nolka strelcev s katerim se ie udeležil vojne. Aprila 1916 je bil ime« novan za generalnega majorja in dodeljen kot n čelnik štaba k 4. kavkaškemu in poz» neje 40. armijskemu korpusu Po boliševi» škem prevratu je nekaj časa bil na razpp'o* ženju štaba rumunske fronte in ie nato slu» žil v dobrovoliski armacSi kot gcneraLpo* ročevalec pri glavnem načelniku prehran ie« vanja te armije do nieneöa odhoda s Kri* ma. Bil je večkrat od'i,kovan. med d nagim tudi z zlato Georgiievsko sabljo Od svps jega prihoda v Ljubljano je službovd v Ljubljanski kreditni banki. Pogreb bo das nes cb 15. Užaloščeni ge. vdovi naše so* žalje! u— Pri oblibwayskih Indijancih (zvočni film ZKD). Danes ob 16., pol 20 in ob 21. bo predvajala ZKD v prostorih kina «Ljubljanski dvor« premijero zvočnega Para-mountovega filma »Tihi neprijatelj« ali »Obisk pri olibwayskih Indijancih«. Film nam predočuje življenje indijanskega plemena, šege in običaje. Pa tudi pokrajinsko je film velezanimiv in zelo poučen. Pripo- F7" ~ IBOIHIIEMSIKI KARNEVAL S. K. ILIRIJE 7. n. 1931. ^ 2403 TABOR .J Pazite na zdravie svojega milega deteta! čuvajte njegovo občutljivo kožo od vseh dražljajev pa bo vedno zdravo in veselo ročamo ogled vsakomur, zlasti pa mladini in dijaštvu. Cene prostorom so zelo nizke. u— Napovedani obisk filmskih igralcev Liliali Harwey in Willyja Fritscha v Ljubljani odpade. Ravnateljstvo Elitnega kina Matice je prejelo včeraj popoldne iz Zagreba brzojavko, v kateri poroča zagrebška podružnica Uie, da je Liliali Harwey v Zagrebu obolela in da mora zato odpasti napovedani prihod obeh Urinih "zvezdnikov v Ljubljano u— V II. delu simfoničnega koncerta, ki bo v petek 6. t. in- v unionski dvorani, ie prvi zastopan slavni francoski moderni skladatelj Debussy. Brez dvoma najizrazitejša glava francoske moderne. Prvotno je pisal pod vplivom Wagnerja, Masseneta in drugih sodobnikov, a jc kmalu našel svojo pot. Prvo njegovo delo v tem impresij oni-stičnem slogu je bila simfonična skladba »Prelude a l'apres midi d'un faune.« Napisal je je 1892 in se v njej poslužil popolnoma novih, do tedaj nečutih sredstev v harmoniji, ritmu, instrumentaciji in obliki. To skladbo bo izvajal prvič v Ljubljani združeni orkester opere in orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom L. M. Škerjanca Poleg Debussyja je na programu še Mozartova simfonija v es-duru. Lisztov Tasso in Ravelov valček. Vstopnice v Matični knjigarni. »■■••«■-«»•■■■■■•■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■aa ŽALNE OBLEKE in plašče za dame in gospode dobite pri tvrdki FRAN LUKIČ. LhiiMfcrjia Največja in najcenejša izbira. Z uporabo pravega lahkega mila za PARACELSUS za dnevno kopel boste skrbeli najbolje za zdravje svojega deteta Zahtevajte torej vedno izrecno lahko , dečje milo PARACELSUS. 1 u— Iz gledališča. Komedija »Glavni dobitek« se uprizori drevi v drami za red D. Glavni dobitek spada med najboljše izvirne komedije. — Komedija »Gospa ministrica« se ix) uprizorila jutri za red B. — Finžgarjeva proslava bo v ponedeljek 'j. t. m. v opernem gledališču. Predproda^a vstopnic je od danes dalje pri dnevni blagajni v operi. Uprizorila se bo Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec«. Pred začetkom pa bo govoril o Finžgarju prof. Koblar. Predstava bo izven abonmaja. — V operi bodo drevi po daljšem presledku ponovili za red A. Puccinijevo »La Boheme«. Mil-löokcrjev »Dijak prosjak« se uprizori konec tedna. Odlikuje jo prvovrstna glasba ter zelo posrečena vsebina. u— Milčinski zopet v društvu «Soči». V soboto bodo člani in prijatelji društva »So-če« imeli priliko slišati zabavnega pisatelja humorista g. Frana Milčinskega, ki bo citai vrsto svojih novih šaljivih in zanimivih spisov. Ker bo ta večer kratkočasen, zabaven in razvedrila poln, upa društvo »Soča«, da bo tudi salon pri »Levu« večeru primerno zaseden. Pričetek ob po] 21. Vstop vsem prost. u— Misijo« v ljubljanskih župnib cerkvah. Urad stolne župnije sv. Nikolaja nas prosi za objavo naslednje notice: »Ljubljanski mestni župniki sporočajo, da bo od 14 do 25. marca t. 1. v vseh ljubljanskih župnih cerkvah m'sij o a. Te dni raznašajo od župnega urada pooblaščeni zastopniki in zastopnice cerkveni list »Vera in življenje«, ki je v tej številki posvečen misijonski misln. Vse vernike prosimo, da te zastopnike (ce) prijazno sprejmete kot odposlance svojega župnika, ki vas vabi, da se misijona udeležite.« u— Zbor društva trgovskih potnikov in zastopnikov se je v nedeljo vršil v dvorani Trgovskega doma in se ga je udeležilo lepo število članstva. Zborovanje je vodil predsednik g. Jamko Krek, ki je lepo obrazložil delo odbora v minulem letu. Organizacija je močno napredovala in je število članstva naraslo že na 211. Rednih članov ie 117, ostali so podporni. Denarno stanje društva je dokaj ugodno. Lani je imela organizacija večji denarni promet in je premoženje naraslo na 55.000 Din. Zasluga, da se je finančni položaj tako izboljšal, gre v nemali meri agilnemu blagajniku g. A. Gri-lu. Odbor društva se je v ostalem zelo prizadeval, da doseže za članstvo ugodnosti pri železniški vožnji in je upati, da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno. Članarina ostane dosedanja. Izvoljen je bil dosedanji odbor s predsednikom g. Jankom Krekom. u— Redni občni zbor Zveze šoferjev Dravske banovine bo 5. februarja ob 19. v gostilni Novak, Rimska cesta 19. Dolžnost članov je, da se občnega zbora polnoštevil-no udeleže. u— O vrtnem orodju bo drevi ob 19. predavail v dvorani mineraloškega J-stituta na univerzi znani vrtnarski strokovnjak g. nadzornik Humek. Ker ljubitelji po ogromni večini obdelujejo vrtove z najpri-mitivnejšim orodjem, naj ne zamude tega poučnega predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, da spoznajo najpraktičnejše moderno vrtno orodje. Kakor vsa predavanja podružnice, je seveda tudi to za člane in nečlane brezplačno. u— Društvo državnih policijskih name: ščencev in upokojencev v Ljubljani se najs isrtcrenejše zahvaljuje vsem dobrotnikom prostovoljno d'rovanih darov, posetnikom veselice in sploh vsem. ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepo uspeli naši dobrodelni prireditvi v hotelu Unionu dne 3. januarja. u— Občni zbor »Opest« bo v nedeljo 8. t. m. ub 9. v Delavski zbornici, voga'ni vhod II. nadstr. Udeležba za članstvo ob« vezni. Vabijo se tudi absolventi strojne in elektrotehnične delovodske šole ter tem enakih šol v naši državi. u— Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo 8. t. m. ob 16. v S.okol» skem domu v Stopanji vasi veliko pred» pustno veselico z zelo pestrim sporedom Avtobus, ki vozi izpred Mestnega doma, bo postaial tudi t>red Sokolskim domom. u— Drzne tatvine. Neki tat se je vtihotapil v odprto železniško barako na progi ob Šmartinski cesti in ukradel 800 Din vreden železniški kožuh modre barve. last železničarja Ivana Berganta. Šofer Jnže P. je nastopil na Svečnico službo pri'Pečmkarje-vem avtobusnem podjetju. Oglasil se je v Kresiiiol hitro in zanesljivo ozdravi vaš kašelj. pisarili podjetja v Ilradeckega vasi št. 2, kjer i e spravil tudi svojo obieko, ki jo nameraval pozneje odnesti na svoje novo stanovanje v Gosposki ulici 15. To je na večer tudi storil, a pri tem opazil, da mu je iz košare izginila popolnoma nova, črna suknja vredna 1.300 Din. — Šivilji Ivanki Capudrovi je neznan tat odpeljal z dvorišča v Kolodvorski ulici 11, 300 Din vreden zeleno pieskani štirikolesni voziček. — Gostilničar Josip Casar na Stari poti 1., ;e včeraj zjutraj pogreši! gramofon, ki ga je imel spravljenega v spalni sobi v I. nadstr. Seveda je postal gramofon s 15 ploščami plen neznanih tatov, ki so se splazili v sobo najbrže že v nedeljo ali na piaznik n s plenom neovirano izginili. Gostilničar je oškodovan za 1950 Din. u— Sirovi ponočnjaki- V Kolodvorski in sosednjih ulicah včasi kar na daleč od:i!-_-vaijo divji glasovi neugnanih ponočnjakov. Stražniki imajo ž njimi vedno obilo posla in včasih ne pomaga niti najbolj energičen nastop. Primeri pa se, da posamezni zlikov-ci ne nagajajo samo stražnikom, marveč postajajo nevarni mirnim pasantom. V Ko-menskega ulici so neznani ponočnjaki včeraj ponoči napadli g. dr. Ž. in ga ogražaii prav brez vsakega povoda. u— Pozor! Maškerada! Preporod! V soboto se bo vršiia pod častnim damskim pokroviteljstvom običajna Preporodova maškerada »Ples v maskah«. Ker bo prireditev samo kot posebna plesna vaja, se vabila ne razpošiljajo. Vljudno vabljeni! 23Q Iz Celfa e— Okoliški občinski svet je imel v p< - nedeljek dopoldne redno sejo. Tajnik je precitati pojasnila k sklepom seje ministrskega sveta z dne 11. decembra 1930. Nato je župan sik ročil, da je postala občina Cclje-okolica samostojno zdrav, okrožje. Plačevati bo morala enega zdravnika, d\e babici in stroške v bolnici. V zdravstveni odbor so bili izvoljeni podžupan Vinko Ku-k >vec in obč odbor dr. Laznik, Strenčan, Pograjc, Hrastnik, Wltavsky in Sovič. Proračun zdravstvene občine znaša 20.0t ve'! i k pri* jatelj učiteljstva in šolske mladine. Ncdav» no jc bil ob ustanovitvi Sokola izvoljen za podstar-osto. Priljubljenost pokojnika je ppkazal tudi pogreb, ki je bil menda naj» velič istnajši, kar so jih videle Slov. gorice. Ogromna množica naroda se je zbrala pred hišo žalosti tako iz Sv. Jakoba, kakor tudi iz sosednjih župnij ter nepregledna vrsta avtomobilov, ki so pripeljal prijatelje po* kojnika iz Maribora in drugih krajev. Iz Maribpra so bili navzoči med drugimi s-re; ski naöf'r^ik dr. Ipavic. sodni srvetnik dr. .>cn:or in ravnatelj Podlesnik, rojak doks tor Rcisrnan, stolni kaplan Spar!, predsed; nik Zveze gostilničarskih zadrug Žemljic, načelnik mesarske zadruge Hohnjec, občin» ski svetnik Pfriemer, podnačelnik cestnega odbora Žebot itd. Sprevod je vodil kano» nik Čižek iz Jarenine, ki je imel tudi kras sen govor .ob grobu. Ob odprtem grobu so i z pregovoril i tudi še učitelj Cvetko za šol» sko ml idino. šolski upravitelj Vavda od Sv. Marjete za učite'jstvo, podnačelnik cestnega odbora Fran Žebot. bivši naduči» teli pri Sv. Jakobu Kotnik itd. Šolska mia» dina ter učiteljski zbor p.od vodstvom uči» telja Horvata iz Maribora so zapeli lepe žalostinke. Pokopališče je bilo dobesedno nat"ačen<> polno ljudstva, ki je plakalo ob poslovilnih govorih. a— Nov stolni dekan. Namesto g. dr. Tomažiča, ki je postal pomožni škof, je imenovan za stolnega dekana kanonik dr. Maks Vraber. a— Zgodovinsko društvo v Mariboru. Drevi ob 20. se bo vršil v mali sobi restavracije »Narodni dom« peti večer zgodovinarjev. Xa dnevnem redu je predavanje ravnatelja g. J. Glasorja »Zgodovina tiskar-ništva v Mariboru«. V zgodovino higijene pa bo vodil navzoče mag. pharm, g. F Mi-naržik s svojim predavanjem »O zgodovini lekarništva v naših krajih.« Poleg zgodovinarjev vabi Zgodovinsko društvo na večer zlasti naše tiskarje, lekarnarje in zdravnike. a— Ustanovitev podružnice društva ^Ogenj« za moderno sežiganje mrličev v Mariboru. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice »Ogenj« v Mariboru sklicuje zh. četrtek 5. t. m ob 8. zvečer v salonu hotela Pri zamorcu« zborovanje idejnih pristašev gibanja za sežiganje mrličev. Zborovanja se udeleži tudi podpredsednik zagrebške podružnice prof. dr. Zavrnik — Vabljeni vsi, brez razlike spola, konfesije in stanu. a— Ljudska univerza v Studencih. V če» trtek 5. t m ob 19. bo g. Robnik končal svoj cik'us »Človek na poti k cilju«, a— Dvodnevni kletarski tečaj bo 13. in 14. t. m. (petek in sobota) na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru- Pouk jc praktičen in teoretičen ter traja dnevno od S. do 12. in od 14. do 18. a— Hripa razsaja. Uradni izkaz mestne» ga fizikata za čas od 22. do 31. januarja iz» karuje poleg treh novih primerov obolelo» s ti na davei, enega primeri smrti za daviš co n enega primera ob.olelosti za Senom tudi 22 primerov hripe, dokaz, da je hripa tudi v Mariboru nastopila v amtno evi d en» co, saj je ugotovljeno da je neprijavljenih primerov hripe nad 100, ki se zdravijo brez zdravn ka Sm;tnih primerov dosedaj še ni zaznamovati. a— Ponarejen podpis pred sodiščem. I ran Pukšič iz Zg Žerjavcev v S',ov go» ricali ima avtomobilsko delavnico v Du» brovniku. Sredi lanskega leta je niročil pri trgovcu Cigoju v Mariboru aparat za vul» kanizacijo v vrednosti 7000 Din. V zava» rov-nje kupnine je Pukšič izstavil Cigoju menico na 7000 Din dne 15. julija 1930 To menico je poslal Pukšič svoj' ženi Mariji, ki stanuje v Zg. Žcrjavch in jo pr.osil. da ■noskrbi podpis svoje sestre Antoniie Per» ko. nosestnicc istotam Mariji Pukš'č pa je bilo neprijetno prositi sestro za podpis in jc zaradi tega sama podpisala mie svoje sestre na menico ter jo nato posi a'a Cigo» ju. Cig.oj je menico indosiral pri Zadružni gospodarski banki, ta pa v Prvi hrv. štedb on;ei v Mariboru, ki je menico iztožili. Ob priliki tega civilnega postopanja se je ugo» tovilo. da je podpis Antoniie Perko nona» rejen. Zaradi tega ie bila Mariji Pukšič včeraj pred senatom trojice obsojena na 6 mesecev strpgega zapora, pogojno zi do» bo treh let. a— Dr Fr Toplak, Maribor, Glavni trg IS, zopet redno ordinira. Iz Kranfa r— Zaključek IV vinskega sejma in ke» ' arije na dobitke bo drevi ob 20 v Na» dnem domu. Pripomnimo, da je to zad» a prilika pokušati najboljšo kapljico, ki vzbudila toliko zanimanja in priznanja na zadnji gasilski prireditvi Današnji za« kiiuček prav posebno priporočamo vsem zamudnikom nedeljske veselice. Iz Tržiča „ c~ »n oba praznika. V soboto zve» cer so vlaki in avtobusi prineljali v tržiški kot izredno veliko število smučarjev, ki bo odhiteli p.o večini na Kofce, nekaj pi tu» dt na Zelen'co. Sankači so tudi enkrat pri» si na svoj račun pri sv. Ani od km 52 do Ai, to rej na progi celih 5 km. Iz Zagorja /— Občinski urad poziva vse delavce in pomočnike, ki plačujejo uslužbenski davek, d i se prijavijo do 12. t. m. v obč. pisarni! Vsak nai prinese davčno knjižico s seboj, da se vpiše v seznam za üudsko delo. z— Smrt naistarei^e občanke. V nedeljo icvečer je umrla 95 letni Reza Savšek, ob» činska reva. ki je bila najstarejša oseba v zagorski občini. Zadnje čase je st in,oval a v občinski hiši v Dolenji vasi in je tako ope-šala. da ji je občina morala preskrbeti pos strežnico. Iz žalostnega položaia jo je re» ši'a smrt, katero je sama težko pričako» vala. Iz Trbovelf t— Volitve zaupnikov II. rudarske skus pine bodo 15. t. m. Volilni upravičenci so vsi delavci in delavke, ki so dovršili 21. leto in so že 1 leto zaposleni pri podjetju Pasivno volilno prav;co imajo le moški des lavci, zap.osleni pri podjetju, ki so dopol» nili 24. leto, so naši državljani in najnvmj 3 let a zanosleni pri podjetju. t— Himen Poročila sta se v nedeljo go» spod Viktor Dežel#» uradnik direkcije diž. železnic v Ljubljani, in gdč. Eia Kmetova, učiteljica v Trbovljah. Mlademu paru iskre» no čestitam^! Iz Šoštanja št— Himen. V nedeljo se je poročil kro» jaški mojster g. Venceslav Nemec z gdč. Anico Štrausovo, hčerko upravitelja ekss poziture O UZD v Celju. Čestitamo! §t_ Družmirsko gasilno društvo je imes lo običajno prireditev v nedeljo v Sokol» skem domu. Predvajali so dobro pogode» no šaloigro v treh dejanjih »Gasilec je najs boljši«. Po igri se je razvila prijetna za» bava. Iz Marenberga nib— Premestitve. Sodnik tukajšnjega okrajnega sodišča Slabi Franc jc preme« ščen v Radovljico, na njegovo mesto pa pride Kcjžar, sodnik Maribora. Tukaj» šnja učitelja Roje Avielij in Anzelr".: °ta bila premeščena v Hotizo pri Dolnji Len» davi. Iz Murske Sobote mr— Delo dramatičnega odseka. Program, ki si ga je zastavil za letos soboški oder, se bliža svoji izpolnitvi. Po lepo uspeli Ferjanovi noviteti so diletanti izbrali zabavno komedijo »Pred poroko«. Igrala se bo že 7. in 8. februarja. mr— Izreden uspeh nabiralne akcije. Dijaki soboške gimnazije so v januarju nabrali v svojih domovinskih občinah 7000 Din za Dijaško podporno društvo. Marljivim nabirateljem in dobrim darovalcem se bo odbor pač z radostjo zahvalil. mr— Občni zbor športnega kluba »Mura« bo 11. februarja. GOSPODARSTVO Načrt trgovskega zakonika Na plenarni seji beograjske Trgovske -/bornice, ki se je vršila v nedeljo, je imel rien glavni tajnik g. Svetislav Marodič daljši referat o projektu trgovskega zakonika, ki je bil nedavno izdelan. Kpr vsebuje ta zakonik večje spremembe predvsem nasproti sedaj veljavnemu srbijanskemu trgovskemu zakoniku, zato so zanimiva izva» fan ja, iznešena v tem referatu. Trgovski zakonik regulira cisto pri^atno-pravne odnošaje v trgovini, odnosno med trgovci ali med trgovcem in odjemalcem, odnosno tretjo osebo. Dočim urejuje obrtni zakon, kako se v zvezi s splošnim interesom doseže pravica do trgovanja in kako se ta pravica uporablja in je torej obrtni zakon sestavni del javnega prava, je na dragi strani trgovski zakonik sestavni del privat-r.ega prava. Načrt trgovskega zakonika vsebuje 8 oddelkov. V 1 paragrafu prvega oddelka. ki nosi naziv »Trgovci«, je precizi--an po j m trgovca, ki se glasi: Trgovec je v smislu tega zakona oni. ki se v svrho pridobivanja v svojem imenu bavi: 1. s pridobivanjem in odtujevanjem premičnih stvari, nespremenjenih ali predelanih v svrho dobička, kakor tudi s pridobivanjem in odtujevanjem vrednostnih papirjev, namenjenih za trgovski promet: 2 s prevzemanjem nepremičnih stvari v obdelavo ali predelavo za druge, v kolikor to poslovanje presega obseg rokodelstva; 3. z zavarovanjem; 4. z bančnimi, menjalničnimi in borznimi posli; 5. s prevzemanjem prevoza stvari po morju, rekah, po kopnem ali v zraku in s prevažanjem oseb v večjem obsegu; 6. s posli ko-misijonarja. odpremnika ali s skladiščnimi posli; 7. s posli trgovskega agenta ali trgovskega posrednika (mešetarja); 8. z založniškimi in drugimi posli trgovine s knjigami in umetninami; 9 s posli tiskarja, v kolikor tako poslovanje presega obseg rokodelstva. Iz definicije je razvidno, da obsega ta zakon vse trgovce, lndustrijce In obrtnike razen malih, katerih poslovanje ne in uepo-srednih davkov, od tega 2105.3 milijona Din v gotovini in 217.9 milijona Din v bonih. V primeri z I. 1929 >e je donos povišal za 349.1 milijona Din, v gotovini (brez bonov) pa je bilo več vplačano 131.2 milijona Din Donos neposrednih davkov se torej stalno dviga, kar je posebno razvidno iz naslednje primerjave (v mili j. Din): Donos neposrednih davkov 1927 .... 1713.0 milij. Din 1928 .... 1774.1 milij. Din 1929 .... 2o;;5.8 milij. Din 1930 .... 2323.4 milij. Din Nasproti letu 1927. se je torej donos neposrednih državnih davkov povečal za okrog 600 milijonov, če pa izločimo vplačila v bonih, tedaj znaša povečanje donosa v zadnjih 3 letih okrog 400 milijonov Din. Objavljena statistika vsebuje tudi podatke za mesec december, ki kažejo, da so se posledice gospodarske depresije pokazale tudi v donosu davkov v zadnjih mesecih. V decembru pret. leta je bilo na neposred nih davkih plačano le 167.6 milijona Din nasproti rekordnemu donosu od 328.7 milijona Din v decembru 1929. Naia trgovinska bilanca v preteklem letu Navzlic močnemu nazadovanju izvoza znaša pasivnost le ISO milijonov Din Generalna direkcija carin je pravkar ob javila podatke o naši zunanji trgovini v de= cembru, tako da nam je sedaj mogoče pregledati razvoj naše zunanje trgovine in trgovinske bilance za vse preteklo leto. Naša lanska trgovinska bilanca se ie v primeri z bilanco za leto 1929 poslabšala. Naš izvoz je po vrednosti nazadoval za 1142 milijonov Din ali za 14.4 %, uvoz pa sc Sc ludi zmanjšal, in sicer za 635 milijonov Din ali 8.4%. S tem jc naša trgovinska bilanca postala zopet pasivna čeprav ne baš v znatni meri, kajti uvozni presežek znaša za preteklo leto le 180 milijonov Din; predlanskem je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 327 milijonov Din, leta 1928. pa Je dosegla pasivnost znatno vsoto 1390 milijo nov Din. Gibanje naše trgovinske bilance v zadnjih letih je razvidno iz naslednje primerjave : v milijonih Din izvoz uvoz saldo 1926 7818.2 7631.8 + 186/ 1927 6400.2 7286.3 — 886.1 1928 6444.7 7835 3 — 1390.6 1929 7921.7 7594.8 + 326.9 1930 6780.1 6980.1 — 180.0 Kakor je iz gornjih številk razvidno, je bil naš izvoz po vrednosti sicer za 1142 milijonov Din maniši nego v 1. 1929., vendar pa je bil ugodnejši, kakor v 1. 1928. in 1927 Naš uvoz pa je že drugo leto po vrednosti močno padel. To nazadovanje zunanje trgovine, ki ga za preteklo leto opažamo zaradi svetovne gospodarske depresije in padanja con v večini evropskih in prekomorskih držav, se kaže tudi v tonaži. Tonaža našesrn izvoza, ki se je leta 1929 dvignila od 4.53 na 5.33 milijona ton. je letos padla zopet na 4.73 milij. ton, tonaža uvoza, ki je znašala 1 1928. 1.56 in leta 1929. 1.6? milijona ton. pa je lani padla ua 1.51 milijona ton. Poldrugo milijardo izvoznega primanjkljaja v drugem polletju. Izvozne sezona v drugem polletju je bila lani neprimerno slabša kakor predlanskem, kar takoj vidimo, če primer jamo statistične podatke za posamezne mesece. Izvoz v milijonih Din 1929 1930 T. polletje 2989.1 3362.4 -f 373 3 III. četrti. 2348.6 1642.4 _ 706.2 oktober 991.3 662.1 _ 329.2 november 814.1 619.7 — 194.4 december 778.6 493.5 — 235j in izvoz bakra. Povečal pa se je le izvoz sadja, vina in perutnine. (ilavni predmeti uvoza v decembra pa so bili: bombaž (14.5 milij. Din), bomb. predivo (13.9), bomb. tkanine (30.5), volneno predivo (6.7), volnene tkanine (13.9), svilene tkanine (6.4), železo (8.5), žel. pločevina (15.5), predmeti iz železa (29.6), stroji in aparali (35.2), elektroteh. predmeti (25.1), premog (39.7), nalta (17.0), sirove kože (11.5), sirova kava (1C.0). Nasproti uvozu v decembru 1929 vidimo nazadovanje pri številnih uvoznih predmetih, zlasti pri premogu, prevoznih sredstvih, pri kavi in pri tkaninah. 7921.8 6780.1 —1141.7 V prvem lanskem polletju se je izvozna trgovina še prav ugodno razvijala in smo imeli nasproti 1. 1929. celo izvozni presežek od 373 milijonov Din. V drugem nolletju pa jc bil naš izvoz kar za 1515 milijonov Din manjši nego v drugem polletju 1929: znašal je le 3418 milijonov Din nasproti 4933 milijonom leto prej. Po količini pa se je skrčil od 3.13 na 2.30 milijona ton. Poslabšanje naše zunanje trgovine v dcccmbru. Zlasli v decembru je bil naš izvoz zelo slab. Znašal je komaj 806.890 ton (dee. 1929 46S.340 tori) v vrednosti 493.5 milijona Din nasproti 778.7 milijona Din v pret. letu. Tako slabega deceniberskega izvoza že dolgo nismo imeli. Glavni predmet izvoza v decembru so bili: pšenica (10.6 milijona Din), koruza (49.51, fižol (8.2), sveže sadje (8.5), suhe češoOe tt>.9), vino H3.2). konoolia (8.1), konji <2 7) goveda (19.3). svinje (29.8). oerutnina (13 6)" sveže meso (50.5), ja'ca (19.9). sirove kože (3.8), gradbeni les (56.0), drva (5.3), hrastovi praerovi (5.3). izdelki iz le«« (3.S) cement (8.5), baker (23.6). rude (22.8), posoda iz železne pločevine (10.8). V primeri z izvozom v decembru I. 1929. je nazadoval izvoz lesa na polovico lanske količine, odnosno vrednosti. Lani smo v decembru izvozili 103.000 ton gradbenega lesa za 106 m il i ionov Din. letos pa le 61.770 ton za 56 milijonov. Izvoz drv ie onde' od 48.850 na 30.3fi0 ton. odnosno od 10 na 5.3 miiijo-ua Din. izvoz izdelkov iz lesa pa od 9.3 na 3.8 m il i iona Din. Znatno maniši ie bil tudi izvoz pšenice (ki ie padel od 116 na 10 mi-lnonov Din! nadalje ie na7ndovn1 i7vo? ko-ruze, izvoz svinj (od 47.8 na 29.8 milij. Din) = Udeležba kraljevine Jugoslavije na vele-sejmu v Milanu. Po prizadevanju generalnega konzula kraljevine Jugoslavije v Milanu g. dr. M. Predica bo zgradila naša država letos na milanskem velesejmu krasen stalen paviljon. Načrte za paviljon je izdelal arhitekt Brašovan. Poleg države, ki bo razstavila v paviljonu vse, kar more pokazati v pravi luči gospodarski položaj naše države, bo v paviljonu dovolj prostora tudi za zasebne interesente, trgovce in industrijcs, ki jim bo s tem dana najugodnejša prilika za propa? gando izvoza in razpetavanja našega blaga v Italiji. i — Dobave. 9. t. m. se bo vršila pri direk. drž. želez, prometno-komerc. odd. v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave voznored-nih knjig; 10. februarja pa pri gradbenem oddelku glede dobave 8650 kg silicijeve brončene žice. 280 kg bakrene žice, 700 komadov bakrenih vezalnih tulicev, 9330 kg železne pocinkane žice, 8800 komadov lesnih vijakov. 41 (X) komadov natikov za izolatorje in 550 komadov vijakov z matico. Dne 9. februarja se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 1/.040 kub. ni drv. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. ni. ponudbe glede dobave raznega lesa, do 13. t. m. pa glede dobave 100 kg motvoza. (Pogoji so na vpogled pri isteiii oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. t. ni. ponudbe glede dobave 3000 kg tovotne masti, direkcija državnega rudnika Zenica do 19. t. m. slede dobave rešetk za parne kotle, direkcija državnega rudnika Kreka pa do 19. t. ni. ponudbe glede dobave 50 m verig, raznega električnega materijala, lopat za premog ter raznih ključavnic. BORZE 3. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Ne\v-york, Curili in Berlin. Tečaji deviz 2.5 bi., 7 odst Blair 80.50 bl„ Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 12.5 den., Praštediona 970 den., kreditna 170 do 180, Vevče 128 den., Ruše 200 — 230. Zagreb. Drž. vrednote: Vojna škoda aranžma 420—421, kasa 421 bi., za februar 417—419, za maj 418—418.50. za junij 418 do 419. investicijsko 86.50- 86.875, agrarne 49—51, 8% Blair 91.875-93. 7% Blair 80.25 do 80.75, 7% Drž. hip. banka 80.125—80.50, 6% begluške 67.50—68.50; bančne vrednote: Praštediona 975—980, Jugo 77.50—78. Union ^ 194—195, Srpska 190—191, Zemalj-ska 131—135; industrijske vrednote: Gut-man 130—137, Drava 233—237, Šečerana 290—295, Brod va?on 90 den., Vevče 128 den., Dubrovačka 375—390, Trbovlje 335 do 344. J Beograd. Vojna škoda 420 zaklj.. za februar 416.50—417.50, investicijsko' 87—87.50 zaklj., 7% Blair 81 zaklj., Narodna 8040 den. Blagovna tržišča JAJCA -- S tržišča jajc. Zaradi razmeroma mi» lega vremena se je letos nova produkcija jajc žc zgodaj pričela. Iz inozemstva po* ročajo o naglem padcu cen in o velikih dovozih. V Nemčijo prihaja blago v veli» kih količinah celo iz Zed'njenih držav in iz Kitajske. V Italiji se je produkcija na» glo dvignila, tako da ni samo krita doma» ča potreba temveč se italijanska jajca nu» dijo že na švicarskem in nemškem trži» šču. in sicer po prav nizkih cenah Tudi v Belgiji in Nizozemski je cena znatno pad» la. Pod cri tiskom slabe situacije na zuna» njih tržiščih so naši izvozniki znižali na» kupno ceno na 0.75 Din za komad. V Ber» linu so v soboto nof'rala jugoslovenska iajca 8 in eno četrtino do 8 in pol pf na« sproti 9 in pol do 9 tr četrt pred 14 dnevi. LES -f Ljubljanska borza (3. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 2 vagona oglja, 1 va «on jelovine (na živ rob rezane) in 1 vn ve (1000 komadov 260 X 24V14. 200 komadov 3 do 4 30 m V 24 X 14». r.a 30 m» hrastovih bord^^ov (n, baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145, pri navidni voznini po 147.5—152.5, času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5, moka: banaška »0« po 340—345. -j- Novosadska blagovna borza (3. t. ni.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 23 vai;, pšenice, SO vag. koruze, 6 vag. moke in 2 vas. otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 150—152.5, baška, potiska, šlep 79/SO kg 157.5—160; gornjebaška, 79/80 kg 155—160; gornjebanaška, 79/08 kg 152.5—155; Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5—112.5. Oves: baški in sremski 145—150. Koruza: baška in sremska, stara 95—lf;0; nova 7.)—80: za januar 77.5—90; za marc-maj 87.5—92.5: sremska, umetno sušena 90—92.5. .Moka: baška >0g« in lOgg-s; 245—265; -2: 215 do 230; 3-5«" 185—195; x6t 1/0-180; -r, - 135 do 140; >8? 105—115. Otrobi: baški 95 do 97.5; sremski in banaški 90—95. -f Budimpeštanska terminska borza (3. t. m.). Tendenca ustaljena, promet miren. Pšenica: za mare 14.52—14.53 (obračunski tečaj 14.50), za maj 14.81—14.82 (14.80); rž: za mare 16.53—Ì0.54 (lO.oO), za maj 10.64—10.65 (10.60); koruza: za maj 12.03—12.04 (12.—), tranzitna za maj 9.G0 do 9.61 (9.60). LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 4. febr.: Glavni dobitek. D. Četrtek. 5. febr.: Gospa ministrica. B. Petek, 6. 1'ebr.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda, 4. febr.: Boheme. A. Četrtek. 5. febr.: Zaprto. (Generalka za simfonični koncert.) . Petek, 6. febr.: Simfonični koncert v Un ionu. MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Sreda, 4. febr.: Zaprto. Četrtek, 5. febr.: Ljubimec. C. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. febr.: Ciganska ljubezen. — Gostovanje mariborskega gledališča. I % v cerno hotelirfa premožnega, sposobnega za prevzem našega novo zgrajenega hotela ob dveh jezerih v gorskem predelu gore Psunj, nedaleč od sanatorija Strmac. V smislu obstoječega zakona bi mogel doseči oprostitev davka, ker je svrha društva pospeševanje turizma. Hotelir bi moral priskrbeti opremo za 34 sob z eno in dvema posteljama, za restavracijo, kavarno, kuhinjo itd. Cenjene ponudbe poslati na ŠUMETLICA, delniška družba za pospeševanje turizma in letovišča, Nova Gradiška, 2994 Marija Stefanovič Stasenko naznanja, da je njen srčno ljubljeni soprog, gospod dne 2. februarja 1931 ob uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo dne 4. februarja 1931 ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 30031 V Ljubljani, 3. februarja 1931. Iz življenja in sveta Razstava goveje živine v Berlinu V okviru »Zelenega tedna«, prireditve nemških šumarjev in lovcev, je bila prirejena tudi izložba žive goveje živine. Paviljon za živino je bil prirejen v vzoren hlev. Grozen zločin verske blaznosti V Vranovicah na Moravskem je prošlo sredo zvečer napadla verska blaznost rodbino poljedelca Pješine. Mož in žena sta bila popoldne pri vedeževalki, ki jima je iz kvart prerokovala tako grozne stvari, da sta bila, prišedši domov, uverjena, da sta obsedena. Najprej sta ves dom pokro-pila z blagoslovljeno vodo, nato sta ga pokadila, kakor na sv večer, naposled pa so jil) popadli krči in zdaj sta v deželni blaznici. Zdravniki pravijo, da sta popolnoma neozdravljiva. V zvezi s tem pripovedujejo češki listi o slič-nem primeru verske blaznosti, ki pa je dovela do strahovitega zločina. V Seči pri Litomišlju je naenkrat zblaznelo šest članov kmetske rodbine, starih od 20 do 38 let. Roditelja sta bila alkoholika, mati pa je še posebej silno slabo vplivala na otroke. Njih 20-letna hči Helena je imela razne pobožne privide in ie neprenehoma hrepenela po mučeniški smrti Neke noči je zbudila vseh šestero sorodnikov ter napovedala, da ie napočil čas za skupno muče-niško smrt, da pridejo vsi v nebesa. Začeli so skupno moliti in so se tri dni postilo. Tretjo noč so vzeli iz zibelke Helenino dete. ga položili na gola tla ter nad njim molili. Pri tem so videli, da je med molitvijo skakal okoli otroka velik črn pes. To je bil seveda sam vrag. Ko so odmolili vse, kar so znali in se je v hudič« še vedno pokazoval nad otrokom, je mati Helena pograbila dete za noge ter toliko časa tolkla z otrokom po telh, da mu je popolnoma razbila glavico Po umoru se je slekla do golega ter med veselim hohotom tekla v cerkev. Ostali blazniki so se razbežali po »kolici. toda oblast je vseh šestero kmalu polovila ter jih zaprla v blaznieo. Mars pokrit z ledeno skorjo Rdeča zvezda Mars. ki je bila dne 25. januarja v prisolnčju, je bila zopet predmet podrobnega opazovanja vseh zvezdam sveta. Uspeli teh opazovanj je popolnoma ovrgel razne fantastične bajke in teorije. Sloviti kanali na Marsu, ki jih je leta 1877- ugotovil Schiaparelli in ki so dolgo let zvezdo-slovci doumevali v njih lepo izpeljano mrežo vodnih potov, proglaša Šved Arrhenius za razpoke v ledovju, ki baje pokriva rdeči planet. Temperaturo Pritlikavec — visok državni uradnik V ameriški zvezni državi Texasu je bil nedavno izvoljen za upravitelja državnega zaklada pritlikavec Charley Lockhard. Mož meri le 1.12 metra ter so ga med zaprisego postavili na stolec, da je tako segel najvišjemu sodniku, ki ga je zaprisegal, vsaj do rame. na Marsu so sedaj preiskali in ugotovili po novih metodah in zvezdama v Flagstaffu (Arizona) je izračunala povprečno letno temperaturo na Marsu na 23 stopinj Celzija pod ničlo. Na Marsovih tečajih doseže mraz celo 68 stopinj, na ravniku pa je 7 stopinj nad ničlo. Toplota na Marsu je torej dale-ko nižja nego na zemlji in zvezdoslov-ci so uverjeni, da na rdeči zvezdi ni mogoče našemu enako življenje. Takisto so učenjaki prepričani, da se z našimi sredstvi, bodisi s svetlobnimi ali radiosignali ni mogoče sporazumeti s tamošnjimi prebivalci, — ako je na Marsu kaj človeku podobnega. Ugotovitev, da je Mars pokrit z ledom, pa je močno obradovala tiste, ki sanjarijo o bližnji možnosti potovanja po vsemir-ju, kajti v interplanetarnem prometu bi bil Mars dobra vmesna postaja, kjer bi se potniki lahko založili z vodo in s kisikom Druge skrbi za sedaj ti fan-tasti nimajo. Plinska vojna proti podganam V hamburškem pristanišču divja vojna zoper trope podgan na prekomor-skih tovornih parnikih Pomorščaki so to nadlogo prenašali lepo dobo, zdaj pa jim je le preveč in sklenili so uporabiti proti njim najnovejše morilno sredstvo: plin. Nedavno je namreč priplula iz Kanade ladja, natovorjena z žitom. Ko pa so izkrcali tovor, so dognali, da je živad napravila tako škodo, da nje početje ne sme ostati brez kazni. Lepa količina žita je bila uničena, na tisoče vreč je bilo prevr-tanih, tako, da je iztovarjanje bilo skoro nemogoče. Hamburška pristaniška uprava si je usvojila način, kakor v velikih mestih uspešno zatirajo nečedno golazen. Ko je bil parnik izpraznjen so zamašili vsa vrata, okna in vzdušne cevi, nato pa napeljali pod palubo kakih -3000 kubičnih metrov strupenega plina brez barve in brez vonja. Par dni so pustili ladjo, da se je plin razlezel in razširil po vseh prostorih, nato pa so si pomorščaki nadeli plinske maske ter se lotili snaženja ladje. Uspeh lova je bil nenavadno velik: v celih koših so spravljali na dan nezaželjeni tovor. Na žalost bo ladja le par dni brez te nadloge, kajti vsa pristanišča in luška skladišča so polna te golazni. Nekaj se je natovori na ladjo z blagom, še več pa jih pripleza po vrveh in na dolgi vožnji se živad tako razplodi. da je je v par tednih zonet vse črno Ladjam ne bo preosta-jalo drugega, nego da si od časa do časa v čim krajših presledkih privoščijo temeljito očiščenje s strupenimi plini. Nemški zunanji minister in Remarqueov film Iz Lozane poročajo o zanimivem dogodku, ki se je vršil za časa evropske konference v Ženevi. Baš tiste dni so hoteli v nekem ženevskem kinematografu predvajati film »Na zapadu nič novega«. Tajništvo Društva narodov pa je interveniralo pri ravnateljstvu tega kinematografa, da bi predvajanje preložili na poznejši čas, to pa zaradi tega, ker se je mudil v Ženevi tudi zunanji minister Nemčije, ki bi utegnil smatrati uprizoritev tega, v njegovi državi prepovedanega filma za nekakšen afrant. Švicarji so vljudni ljudje in ravnateljstvo je ustreglo želji tajništva Društva narodov. Po drugih švicarskih mestih, tako v Lozatii, so Remarqueov film predvajali, v Ženevi pa ne In zgodilo se je, da je nekega večera deset članov evropske konference posetilo predstavo v Lo-zani — in med njimi je bil dr. Curtius, nemški zunanji minister ... Da bo na mera polna, se je isti dr. Curtius, zaradi katerega v Ženevi niso uprizorili Re-marqueovega filma, po predstavi izjavil, da še ni videl filma, ki bi zapuščal tako mogočen vtis kakor ta. . ... Napetost pet milijonov voltov Tehniki tekmujejo že več let med seboj, da bi dosegli čim višje napetosti električnega toka. Od 100—200 voltnih napetosti, ki preskrbujejo mesta z električno lučjo, je precejšen skok do napetosti 100.000 voltov, ki jih rabijo železnice na električni pogon, ali do 300 tisoč voltov, ki jih proizvajajo izjemoma v Röntgenovih cevkah, da lahko dosežejo posebno trde žarke A vse to ni nič proti modernim transformatorjem, ki lahko proizvajajo napetost 2 milijonov voltov Tok te vrste premosti 4 in pol metra dolgo zračno progo s silovito iskro. Nemški raziskovalec dr. Brasch. ki skuša na Monte Genero-su izkoriščati s posebno pripravo silo bliskov, je tudi že dosegel napetosti 2 milijonov voltov Ob posebno hudih nevihtah je produciral v tej pripravi že do 5 m dolge iskre, vendar so njegovi poskusi komaj v začetku in bodo sčasoma gotovo izdali še več. Dr. Brasch jih še hoče nadaljevati, čeprav so enega njegovih tovarišev že stali življenje. Tok 2 milijonov voltov je danes torej že nekaj doseženega. Vse, kar je bilo do sedaj, pa prekašajo uspehi, ki jih je dosegel te dni dr Breit, fizik na ameriškem Carnegijevem zavodu. Temu je s posebnimi pripravami uspela namreč napetost 5 in pol milijona voltov, pa čeprav jo je lahko držal le za kratke hipe. Znanstveni svet se silno zanima za poskuse, ki jih dela dr Breit s svojim novim transformatorjem, in skoraj ni dvoma, da bo svet v kratkem tudi stalne toke tako ogromne napetosti štel med svoje pridobitve. In to ne bo imelo samo teoretičnega pomena, temveč bo utegnilo vsemu našemu življenju dati povsem drugačno lice. Tehniki mislijo namreč takšne toke uporabljati predvsem za razkrajanje atomov in to bi nam dalo v roke tako ogromne delovne sile, o kakršnih svet do danes še niti sanial ni. Učenjaki so skušali te sile sproščati že na razne načine, a uspehi so bili doslej minimalni Eksperimenti dr. Breita kažejo po vsej priliki do tega smotra pravo pot. Miss Estifa Gdč. Lili Silberg, kraljica estskib lepotic. Nje domovina se s svojo zastopnico letos prvič udeleži svetovne lepotne tekme. Radio Izvleček iz programov Sreda, 4. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Inž. Kasal: Gradbene nesreče in njib vzroki. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Razvoj govora in govorne rab«. — 20.30: Slovenska narodna pesem in njen slog. — 21: Sonny bov jazz. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Operne arije. — 21: Koncert radio-orkestra. — 21.50: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Glasbeni program za deco. — 20.15: Delni pre* nos zvočnega filma. — 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. — PRAGA 19.20: Prenos iz Brna. 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. — 22.15: Nadaljevanje prenosa. — BRNO 19.20: Mešan glasbeni program. — 20.25: Sluhoigra. — 21: Prenos koncerta iz Londona. — VARŠAVA '7.45: Poljuden večerni koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Lvova. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkeslra. — 15.20: Popoldanski koncert. — 10.30: Pevski večer. — 20.15: Mešan program. _ 21.05: Sluhoigra. — 21.35: Orkestralen koncert. — BERLIN 18.15: Schubertove pesmi. — 19.30: Plesni večer. — 21.10: Koncert operne glasbe. — Zabaven program. — KÖNIGSBERG 1G.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos plesnega večera iz Berlina. — 21: Orkestralen koncert. — 22.30: Lahka glasba. — MÜHLACKER 16: Prenos koncerta s parnika v Bremerhavenu. — 17.30: Godba za ples. — 20.15: Lovski večer. _ 21.15: Orkestralen koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert solistov. — 17.30: Klavirski kvartet. — 20.15: Dramski večer. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.35: Simfoničen koncert. Spominjajte se slepih! Praško glasbeno pismo Pri kralju četrttonov prof. Alojzu Habi in ravnatelju nemškega gledališča Robertu Volknerju. Soba na državnem konservatoriju v Pragi, kjer poučuje prof. A. Haba četrttonsko glasbo je majhna in tako ozka, da bi bilo skoraj potrebno odpreti okna, kadar si ho-spitanti tega tečaja oblačijo suknje. V tej sobi ie četrttonski pianino (Masarykovo darilo, delo Försterjeve tvornice klavirjev) ter nekoliko stolic. Ce prisostvujejo uri štirje učenci naenkrat, potem je ta soba že natlačena in se morajo drug drugemu umikati, da ni nepotrebnih pritožb s strani kurjih očes. Ko sem stopil v ta kraj, je imel Haba baš pouk. Eden izmed učencev je sedel pri klavirju in s pomočjo dveh klaviatur, ki jih ima ta instrument, je harmoniziral neko četrttonsko melodijo, drugi trije pa so opazovali, kako dela njšh tovariš. Haba me je prijazno sprejel in me predstavil gospodom: »To je X. iz Litve, ta Z. je doma iz U-kra j ine, ta Z. je Ceh in četrti Nemec« takoj nato pa mi je povedal, da vlada pri njem demokracija in kolegijalnost in ni razlike med učencem in učiteljem. Povedal mi je vse to, da bi se počutil že od prvega trenutka v njegovem društvu narodov popolnoma domačega. Po nekoliko minutah se mi je zares že zdelo, da obiskujem ta pouk že pol leta in ko je ura minila in so njegovi apostoli odšli, sva s Habo še dolgo ostala. Razložil mi je svoj sistem, preizkusil je občutljivost mojih ušes za četrttone, povabil me je naj pobrenkam na ta instrument in ko sem mu analiziral, obrnjen s hrbtom, vse kar je zaigral, je bil vesel, da mi je tako hitro dokazal, kako plastično učinkujejo četrttoni na uho. Prof. Haba je izrazit tip reformatorja in človeka, ki samozavestno hodi nova pota. Prepričanje, fanatizem in nesebičnost so njegova glavna svojstva. V Pragi ima precej nasprotnikov in tudi drugače mu ni posejano z rožicami, vendar hodi neomajno svojo pot in mu ni za materialne dobrote. Zvedel sem celo da večkrat podpre denarno svoje učence, namesto da bi oni plačali za ure, čeprav tudi sam nima veliko. Haba ne dela kompromisov in sam zelo omalovažuje kompromislarje. »Romani so se glasbeno izživeli v diatoniki, Germani so ustvarili velika dela v hromatiki, nam Slovanom«, je nadaljeval, »pripada bodočnost in naloga četrttonske glasbe«. — »Schönberga cenim zelo visoko, ker je prinesel v glasbo nove barve, nova izrazna sredstva in ker je še! brez kompromisov vedno po poti navzgor. Poglejte Straussa in Schreckerja. V zadmih delih sta zelo popustila in do takšnih izgubim spoštovanje. Naš Novak in Suk se še vedno izpopolnujeta m napredujeta. Oglejte si Novakovo »Signorino Gioventù« v Narodnem divadlu, pa se boste sami prepričali, kakšen velik korak naprej je napravil Novak s tem krasnim delom. Treba je vedno naprej; vsak umik je poguben za dotične-ga, ki ga napravi in ne dokazuje drugega nego pešanje moči«. Tako mi je govoril prof. Haba. »Jugosloveni imajo zdravo in dobro glasbeno orijentacijo, zato pričakujem veliko od njih. No in Osterc, ali piše še vedno tako divje in neugnano kakor prej, ko je bil še pri nas?« — »Se vedno!« sem mu odgovoril. »Potem recite mu, naj ostane takšen na vekomaj amen!« Haba mi je z zadoščenjem pripovedoval, da pridobiva njegova četrttonska muzika teren in s tem potrdi'o svoje upravičenosti. V Nemčiji že izdelujejo lesena pihala (flavte, klarinete itd ) za to vrsto glasbe, ker nameravajo izvajati v Dresdenu četrttonsko opero njegovega učenca. Förster pa bo pričel v najkrajšem času izdelovati četrttonske pianine. Zanimalo me ie mnenje čeških skladateljev o četrttonski glasbi in govoril sem o njej z Vit Novakom, Jos. Sukom, V. Tali-chom in drugimi. Čudno, odgovori na moja vprašanja so bili tako podobni, kakor da bi se bili med seboj dogovorili. Vsi spoštujejo m visoko cenijo doslednost, prepričanja in iskrenost prof. Habe, vendar noče nihče priseči z obema rokama na četrttone. Mene pa je prepričal, da tega sistema nikdar več ne bodo spravili s sveta in da si bodo v istem času stale vštric diatonica, hromatika in četrttonika, Haba pa bo zapisan v zgodovino glasbe za Janeza Krstnika vseh četrttonov. Prof. Georg Szell, šef nemške opere in njen prvi dirigent, mi je priporočil, ko sem se ž ni im pogovoril, naj obiščem direktorja Rob Volknerja. Videl sem štiri predstave v njihovem gledališču, in zanimalo me je, v kakšnem razmerju živijo Nemci s Cehi in kako se počutijo, odkar vladajo tisti nad katerimi so sann prej vladali. Ce bi sodil po »Meistersingerjih« »Otheiu« ali »Simonu Boccanegri«, ki sem jih videl v tem gledališču, potem bi moral priti do zaključka, da je vse ostalo pri starem. Volkner je potožil, da mora živeti neprestano v finančni krizi, ker ima od države samo dva in pol milijona čeških kron subvencije, da mora pn vseh omejitvah delati težke dolgove, če hoče imeti dober teater, in te težke dolgove poravnavajo meceni. »Poglejte gospod ravnatelj, vi imate subvencijo in mecene in celo v Pragi, mi v Ljubljani na lastni zemlji smo na slabšem, ker imamo subvencijo, ki je za polovico premajhna, mecenov pa nimamo in jih najbrže nikdar ne bomo imeli, zato pa smo bogati uglednih ljudi, ki so še vedno mnenja, da je gledališče nepotreben hlksus in če že ne izpodkopavajo tla temu zavodu, mu škodujejo vsaj s svojo brezbrižnostjo in nerazumevanjem.« Ravnatelj Volkner mi skoraj ni hotel verjeti. Predilo sem se poslovil, mi je še obrazložil načm njihovega dela. Najbolj jih preganja poleg pomanjkanja potrebnega drobiža še čas. ker igrajo v dveh gledališčih (Neues Deutsches Theater in Kleine Bühne) opero, dramo in opereto s skoraj istim ansamblom. Narodno divadlo ima okrog 15 milijonov subvencije, nemško šestkrat manj. vendar kvalitativno m šestkratne razlike med tema dvema gledališčema »Ce srečate g. prof. Srečka Albinija, izročite nai mo- je pozdrave. Stara znanca sva si že iz Leipziga, kjer je bila pod mojrm vodstvom krstna uprizoritev njegove operete »Baron Trenk«.« Tako sva se poslovila- Matija Bravničar. Bolniško zavarovanje državnih uslužbencev Z oziroin na določ. člena 1 pravilnika za bolniški sklad Podpornega društva financ« nih in drugih uslužbencev drž. uprave za drav. banovino obvešča odbor mesto okrožnice tem potom članstvo, da name» rava rednemu občnemu zboru 20. t. m. predlagati spremembe oziroma razširjenje delokroga bolniškega sklada kakor sledi: 1. Bolniški sklad zavaruje vse svoje čla» ne, torej ne glede na kraj njih bivališča. To zavarovanje naj zasigura članom: a) prosto zdravniško oskrbo po potrebi doma ali v redni ordinaciji skladnih zdrav» nikov, ki jih odbor določi z ozirom na bt» vališče članov. Ti zdravniki se objavijo članom, čim sklene odbor z njimi pogod» bo; b) prosto oskrbo v II. razredu držav» nih in javnih bolnic za čas ene in iste bo» lezni. Izvzeta so špecijalna zdravljenja na klinikah in v sanatori j ih, razen na Golni» ku, kjer pripada članom III. razred. Oskrbovalna doba v bolnicah je zaen» krat vezana na število članstva v skladu, in sicer: pri 400—500 članih 30. od 501 do 750 članih 40, od 751—1000 članih 50 in nad 1000 članih 60 dni. Oskrbno dobo za Golnik določa odbor po zdravniškem mne« nju od slučaja do slučaja, c) Prosto dobi» vanje medikamentov po receptih skladnih zdravnikov, ne izvzemši špecijalitete, v le» karrah, s katerimi se pogodi odbor in jih objavi članom. 2. Stroške za zobotehnične naprave pri skladnih zobozdravnikih plačuje do spre» membe po obč. zboru sklad le v kolikor so neobhodno potrebne v svrho redne pre» bave in proti predhodni predložitvi prora» čuna. ki je za zobozdravnika ali zoboteh» nika obvezen. Izvzete so torej naprave zlatih kron in naprava delnega (mostički) ali celotnega novega zobovja. Pri teh zo» botehničnih napravah pa more član za» prositi za podporo. Višino podpore kakor tudi popravila zobovja, ki zaenkrat niso neobhodno potrebna, določa odbor spora« zurnno s šef^zdravnikom sklada. 3. Za kraje, kjer ne bi bilo mogoče pri* skrbeti članom skladnega zdravnika, ima oboleli član pravico do primerne odškodnine, ki mu jo sklad na vlogo, opremljeno z zdravniškim spričevalom, izplača. Viši» no te podpore določi odbor sporazumno s šefszdravnikom sklada. 4. Clan, ki potrebuje zdravniško pomoč ali zdravljenje v bolnici, se mora sam aH po svojem zastopniku zglasiti s člansko izkaznico pri odboru, ki mu izda izkazn!» co za zdravnika oziroma za bolnico. Član? izven sedeža društva se obračajo v tem oziru pismeno na odbor. Le ako je zdravniška pomoč ali odprava v bolnico nujno potrebna, naj se javi naknadno — nemudoma obolenje odboru, ki izda nato izkaznico za zdravnika ali bolnico. Nujnost mora član aH njegov za» stopniik dokazati. 5. Sklad začne delovati, ko doseže šte* vilo 400 članov, pri katerih velja pravilo, da mora biti vsak vsaj že dva meseca včlanjen v bolniškem skladu. Ta karenč» na doba velja od 1. marca 1931 naprej. 6. Vsak član bolniškega sklada je dolžan plačevati mesečne prispevke tudi v dobi, ko uživa oskrbo sklada. 7. Mesečni prispe» vek znaša za osebo 10 Din. S. Sedanjim članom bolniškega sklada se vračunajo do sedaj vplačani prispevki. 9. Upravičene pritožbe članov bol. sklada glede pošlo* vonja skladnih zdravnikov ali skladnih le» karnarjev mora odbor vpoštevati in ne» mudoma rešavati. V teh primerih poda iz» javo skladov šef »zdravnik. 10. Stroški za upravo bolniškega sklada se krijejo iz do« hodikov tega sklada. 11. Določila §§ 6, 7, 10, 11, sedmega in osmega odst. § 12, 7, «S in 9 odst. § 14 društvenih pravil je smisel* no uporabljati za bol. sklad 12. Odboru se nalaga izvršitev te novele do I. maja 1931, ako se doseženi pogoji tč. 5 sicer pa do časa, ko bodo pogoji doseženi. Do» sego pogojev in čas mera odbor objav »ti v glavnih ljubljanskih dnevnikih. Pozivamo osobito zunanje člane, da po njih krajevnih potrebah v tem okvirju do» stavijo svoje pripombe ozir. želje nemu» doma odboru, ki jih bo v predlogu po možnosti vpošteval. Zaradi hitrejšega uve» ljavljenja sklada naj bi se reflektantje prijavili vsaj do 1. aprila t. 1., vštevši o«.ie, ki so se dosedaj prijavili za bolniški sklad po dosedanji obliki. Opozarjamo, da lahko pristopijo k bol» niškemu skladu vsi državni ali banovinski uslužbenci in njihovi svojci, ki pa morajo biti po določilih pravil tudi člani podpor» nega sklada (posmrtnega fonda). Nadalje opozarjamo že danes na ravnotako aktua» len reelen predlog občnemu zboru glede dajanja brezobrestnih posojil članom dru» štva. S tema predlogoma bo združen tudi predlog za otvoritev enoinpolmesečnega roka glede pristopnih olajšav za novopri« stopivše, da dvignemo število članstva nad sedanjih 500. — V skupnosti je moč. Odbor. Dopisi ROGATEC. Čitalnica v Rogatcu pose« duje razmerno lepo knjižnico dobrih knjig, zlasti mladinskih. Knjižnico oskrbuje vzor* no vestna knjižničarka, učiteljica ga. Ku« daševa, pri izpopolnjevanju knjižnice pa ima veščega sodelavca, tajnika društva, učitelja g. Hudalesa. Da si pridobi društvo novih sredstev za nabavo knjig, jo sklenil odbor prirediti pustni večer, katerega čisti dobiček je namenjen samo obogaten ju knjižnice z novimi lepimi knjigami, pred» vsem s knjigami za mladino. Odboru sve» tu jemo, da bi za poset tega večera razvil tudi živahno reklamo. Dobro bi bilo, da izda tudi že v naprej nekaj podrobnosti svojega pestrega in mnogobrojnega proura» ma, ki ga pripravlja za pustni večer. Na» slov večera »V kraljestvu nageljna« obeta mnogo lepega. Marsikateri dami pa bo do» bro došla pravočasno objavljena vest, da bo večer zbirališče dostojnih in predvsem originalnih lepih mask, katerih najlepša bo po popolnoma nepristranski volitvi kot taka izvoljena m nagrajena z lepim šop* kotu, Zane Grey Ilo zadnjega inoža Roman »Nu, saj boino videli, saj bomo videli,« je nadaljeval; besede so mu nekako trudoma prihajale iz ust. »A to, kar praviš, so zanimive novice... Na pr.mer Daggs — ali ti ni Daggs ničesar pomenil?« »Prav nič več kakor vi.« je čemerno rekla Ellen. »Za menoj je silil — bila sem še otrok.« V mrki zamišljenosti je pu-besila glavo. »In to naj ti verjamem?« se je porogljivo zasmejal. -Kaj je meni do tega, če mj vi verjamete ali ne?« »Kako je bilo pa s Simom Brucem?« »Ta kojot!... V komer je le trohico moža, mora vedeti, da se je Bruce lagal.« »Ho, Sim se nam je tisočkrat babai, da si njegovo dekle. In prav n:5 izbirčen ni bil, kadar nam je slikal podrobnosti tvoje sladke ljubezni!« Ellen je strmela skozi vrata, Colterju preko glave, kakor da bi j' gozd obetal tolažilno zavetje. Oči vidno je čutila veliko več, nego se je razodevalo v počasnih besedah tega dedca in v njegovem malomarnem držanju. Njene ustnice so se stiskale v trdo, ozko črto, kakor da bi hotele skriti svoj trepet in brzdati vzkipljivi jezik. Jean je opazoval ta prizor v zasopli napetosti in s tisočerno poostrenimi čuti. Jorthova Ellen se še vedno ni bala tega moža, a bala se je položaja. Jeanovo srce se je hotelo Kar razleteii. Vse v njem je bilo kakor en sam kaos — pogorišče prepričanj in domnevnih resnic. Vse je bilo prevara. Bilo mu je, kakor da se ir«ya zdajci zbu- Vojaška smuška tekmovanja na Pokljuki O velikih vojaških smuških tekmah, ki fy se vršile v nedeljo in ponedeljek na I'okijuki. ie že priobčilo ponedeljkovo »Ju-t o~ obširnejše poročilo. Danes pa prina-š imo podrobne rezultate tekmovanj. Na IS km progi so dosegli mesta: 1. podna-rodnik graničar Ivan Damjanovič s ča-s >m 1:4m' . moštvo SK Ilirije na Sušaku, kjer je odi srraio dve prijateljski tekmi s tamoš-7ijim Orijentom Domača enajstorica je dovolj jnočno. teiesno jako in požrtvovalno moštvo, ki ima v svojem ansamblu nekaj odličnih posameznikov. Ilirija, ki je na '•:jih tleh že po tradiciji nekoliko manj < dporna, je nastopila razen tega brez Stre-i ovca, Bcrgleza in Omana ter se je murala fba dni boriti z močno burjo, ki je često reverjetno izpreminjala situacijo in spravljala posebno obrambne dele v precejšnje zadrege. Igri sta bili zelo živahni, mestoma — posebno v nedeljo proti koncu — celo preostri. Dočim .si je Ilirija pred odmorom / asigurala po Pfeiferju in Košalcu dva gola naskoka, je morala po odmoru spraviti - deloma s pomočjo močnega vetra — ena-ko število. V revanžni tekmi je bil potek r-koliko bolj izravnan. Vodstvo je dosegla žirija po Pfeiferju, kar pa so domači iz-avnali že pred odmorom. Po pavzi je po .ve. V prvi igri je Kanada z lahkoto premagala Francijo z 9:0 (1:0, 4:0, 4:0). Proti Angliji je zmagala Avstrija, toda šele v podaljšku igre z 1 : 0. V tretji igri sta merili svoje moči češkoslovaška in Madžarska. Kakor je bilo pričakovati, so zmagali Cehoslovaki s 4:1 (2 : O, 1 : 1, 1 : 0). V ponedeljek se je z veliko napetostjo pričakoval nastop ameriškega moštva, ki velja kot najmočnejši konkurent Kanadij-cem. Američani so nastopili proti Rumu-nem ter dosegli velik uspeh. Zmagali so s 15 : 0, (7 : 0, 5 : 0, 3 : 0). Po tej igri je švedska premagala Avstrijo s 3 :1, (0 : 1, 2 : 0, 1 : 0). Češkoslovaška je dobila tudi svojo drugo igro. Premagala je Poljsko s 4 : 1 (0 : 0, 3 : 0. 1 : 1). Svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu '\rynici na Poljskem se je v nedeljo ÌTiPrisotn°sti delegatov 13 držav in popkih oblasti kongres lige za hockey na ledu Kongres je med drugim sklenil, da se bo kljub olimpijskim igram prihodnje leto zopet vršilo evropsko prvenstvo, in sicer na Češkoslovaškem. To prvenstvo «e bo vršilo od 1. do 15. marca v Pragi Pri volitvah je bil Loicqu (Belgija) zopet izvoljen za predsednika lige. Isti dan so se pričele tudi tekme za svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu. Pri tem prvenstvu sodelujejo Kanada, Francija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska Avstrija, Anglija, švedska, Rumunija in Končni rezultati skakalne tekme za prvenstvo dravske banovine Tekmovalci so dosegli sledeča mesta in točke: 1, Šra» mei Bogomir (San kl. Ljubljana) 149 točk, 2. Rabič Maks (Sm ki. Dovje=Mojstrana) 97 točk, 3. Ravhekar Tomaž (SK 13rat> stvo) 90.9 točk, 4. Zupan Ervin, Sm. ki Ljubljana 7Ó.1 točk, 5 Janša Joško, SK Ilirija 73.2 točk, 6. Jakopič Albin. Sm ki. Dovje=Mojstrana 68 točk. Od gostov je dosegel prvo mesto Sepp Wieser Celovec, s 132.2. 2. Hommel Alfred, Celovec s 121.9 točkami, 3. Tritthard Helm, Celovec s 35 točkami Startalo je vsega 18 tekmovalcev najdaljši skok je dosege! Šramel z 29 m. (Včeraj objavljene rezultate je naš poro* čevalec posnel po prvih podatkih juryje. Op. ur.) Ilirija : Preporod 29 : 16. V dvorani pri Levu se je vršil v soboto in nedeljo table tenis dvomateh med Ilirijo II., oja» čeno z Grünfeidom in Lokovškom. Zani» mivi turnir je končal z zmago Ilirije, in sicer 29 : 16. Dijaško društvo Preporod ima zelo napredujočo table teniško sekci* jo, ki igra ta sport sicei družabno, toda i moštvo, ki je nastopilo proti Iliriji, je ze* ì lo ambicijozno ter je prvič pomerilo mo= i či. Za Preporod so nastopili: Plemelj Dro> ' vrnik, Muziovič, Lahajner, Kavčič. Slani» na. Od posameznih igračev bi omenili Kavčiča in P'emJja, od katerih je bil po» sebno slednji zelo dober in obeta postati zaradi mirne igre izvrsten tumirski igrač. Vsekakor je prvi nastop Preporoda uspel, posebno je njegova ekipa ugajala v doub» le, kjer je zmagala v razmerju 5:4. — Tu» d' moštvo Ilirije je zadovoljilo in je cki» pa Lokovšek Ivan, Payei Grünfeld Janez, Jerančič, Adan Grünfeld Franjo zelo si» gurno zaigrala. Lokovšek Ivan je ponovno pokazal svojo koristno igro. dočim je Ja» nez Grünfeld le zadovoljil. Vsekakor pa je presenetil Grünfeld Franjo. Igral je ko» ristno in lepo ter edin: poleg Lokovška ni izgubil nobene partije. Tudi on obeta po» stati odličen igrač. Paver ni bil v formi, pač pa sta zadovoljila Jerančič in Adamič Tu rnir, ki je potekel v najlepšem redu, ie vodil g. f.okovšek Mirko. Pohvaliti pa je treba Ilirijo, da si išče med ljubljanskimi društvi nasprotnikov in tako širi v Ljub» ljani zanimanje za ta lepi sport. Bill. Iz LNP Danes ob 19 uri seja poslov» nega odbora v Delavski zbornici. Na sejo se vabijo še gg. Rvbaf, inž Debelak, Ku» ret. Kralj. Buljcvič N — Tajnik II. ASF Primorje (lahkoat'etska sekcija). Danes, v sredo, se vrši ob 20. v dvorani hotela Miklič odborova seja. Vsi odbor» niki naj se je sigurno udeleže. SK Jadran. Poživljajo se vsi člani no» gometne sekcije, da se udeleže drevi ob 19. treninga v telovadnici na Grabnu, ker bo obenem tudi članski sestanek zaradi predstoječega občnega zbora. Sokolske vesti Načel stvo sokolske župe Ljubljana sklicuje za 8. t. m. ob 9. na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov. Dnevni red: delo v letu 1931-, razgovor o sokolski vzgo» ji, predlog za župnega načelnika, načelni» co itd za leto 1931., predlogi za glavno župno skupščino in slučajnosti. Po konča» ni seji bo praktična predelava tekmoval» nih vaj na orodju in savezne proste vaje za leto 1931. Vsi in točno! — Zdravo! ZASTOr ZDRAVSTVENEGA OKROŽJA Novo mesto, javlja, da je po daljši bolezni dne 2. februarja 1931 ob y2 uri umrl LUDOVIK KALČIČ upravnik ženske javne bolnice Pogreb se bo vršil v sredo, dne 4. februarja 1931 ob 16. uri iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. Novo mesto, dne 3. februarja 1931. 3010 fM Cff vodiifta svečica se dobiva povsod ! Generalno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: ROBERT WELNBERGEE D. D., ZAGREB, GAJEV A UL. 10. 2 e3 100 raz! Švedske . 100 » Belgijt . . 100 » tlom unij« . 10" » Kmije . . . 100 » Jugoslavije Zoranka Cucek LJubljana. Ruins altea 29 osQQrarrr Ustanovljeno 1852. Teod. Korn Ljubljana Pol janska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. ■C3BC3IC3IC3BC Električna oprema. KUPIMO kompletno, rabljeno, v brezhibnem stanju nahajajočo se električno opremo na sesani plin ali DIESELMOTOR. Dinamo 4.5 do 6 Kvv. Eventualno tudi akumulatorske baterije. Ponudbe poslati z detajlnim opisom in navedbo cene na ŠUMETLICA, delniška družba za pospeševanje turizma in letovišča, Nova Gradiška. 2987 Izredno dobro vpeljana tvornica brezalkoholne pijače Jogura z velikim opredeljenim rajonom in proizvodnjo nekoliko sto-tisoč steklenic, v večjem mestu Hrvatske, z avtom in vozovi za razvažanje, NA PRODAJ po zelo ugodnih cenah zaradi družinskih razmer in preselitve. Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod - Dobra eksistencijai:. Mesto ima velike sejr~ z, z veliko okolico in mnogo društev itd. 3001 SOKOLSKO DRUŠTVO NOVO MESTO in SOKOI.-SKA ŽUPA NOVO MESTO javljata, da je brat Ludovik Kalčič bivši dolgoletni društveni starosta in župni blagajnik v ponedeljek, dne 2. februarja 1931 po daljši, težki, mučni bolezni, v 43. letu svoje starosti, nenadoma preminul. Pogreb dragega nam brata se bo vršil v sredo, ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Eodi ohranjen poznim rodovom spomin na velikega Sokola in zaslužnega člana! Novo mesto, dne 3. februarja 1931. 3020 Sokolsko društvo In župa Novo mesto Brez posebnega naznanila I Občina Ljubljana Mtótni pogrebni zavc-d tee Xdr. jin&m&aj? CIaatou oJti ."-C'i II V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, stric in svak, gospod dr. Erich Miihleisen finančni svetnik v pokoju in hišni posestnik danes 3. februarja 1931 nenadoma, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 5. februarja 1931 ob \'2 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 36, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 13. februarja t. 1. ob V> 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 3. februarja 1931. 3009 JOSEFTNE MÜI1TLEISEN PL. WOLF, soproga — dipl. ing. ARTUR, eand. ing. ERICH, NUTA, otroci — MARIE MÜHLEISEN roj. Rudesch, mati — polkovnik HERMANN, odvetnik dr. LOTHAR, PAULA vdova LUCKMANN, VALERIE SCHWEGEL, bratje in sestre, in ostalo sorodstvo MANUFAKTURA : ostanki češkega in angleškega sukna za moške obleke, s kompletno podlogo; damsko volneno blago za plašče in obleke; svile za damske obleke in perilo; popelmi za srajce in bluze, cefirji, Sifoni, platno za rjuhe, brisače, frotirke, namizni prti, posteljne garniture, cvilh za žimnice, blago za pohištvo, šivane in volnene odeje, koci, razne tiskovine, žepni robci, kravate, razne vrste moških srajc itd. itd. ČEVLJI: moški in domski raznih barv in vrst. 3009 f Vse blago se prodaja s 40 do 50% popustom % f v Prešernovi ulici št. 54. v prejšnjih prostorih KONFEKCIJA: Tiskovne zadru&e oolec kavarne Slon" Moške, fantovske in otroške oblekce, modne hlače, površniki, Oglejte si zalogo! ® * ® " " suknje, trench-coats, usnjati suknjiči itd. itd. Prepričajte se! Samo, dokler traja zaloga! CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492. 3492 JCàor hoc ep ali ßaßo drugo informacijo tic oso me tnalih oglasov na} priloži v mnantfèah ^^^ »icer ne bo prejel odgovora 'm CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda J Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri '] Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. ìlaòCovi matih egCaòov bi drugt informacije tičoče ae oglasov, se dobijo tudi v podružnicah ».JUTRA« v ìlevem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na (tJeACMCClft pri kolodvoru št. 100 Male oglase In Inserate naročajte v naših podružnicah. m t ì Té k tl'Ä* JJéù 1-g. pomočnika riii-two izvežbanega v mešani stroki in vojaščine prostega sprejmem takoj "» veliko trgovino blizu Celja. Ponudbe z dobrim-' referencami na oglas, cd-dr-ek »Jutra« pod šifro 18<>1«. 4392-1 Trg. vajenca pridnega, poštenega i« zanesljivega. 1 dobrini šolskim spričevalom. poštenih kmetskrb staršev, sprejmem takoj v trgovino ni" èaneg3 blasa. Ponudbe ca oddelek »Jutra« ped »Trg. mešanega blaea«. «91-1 Natakarico pridno in pošteno, ki bi opravljala tudi druga hiš na dela. z n"kaj kavcije »prejme gostilna »Jadran« v Cernetovi ulici šte«/. 31. 446-3 : Indijski faklr išče koonpanjona, ki bi !nal igrati na kakršenkoli ia štrument. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Čardvnk. 4488-1 Vajenca f»o»ten:h staršev, ki ima -veselje do krojaške obrti porejme Julii Semrl, mod do krolaštvo, Ljubljana — Kolodvorska 26. 4349-1 Pek. vajenca starega 14—16 let, _ s stanovanjem. brano in pra-Tii'm perila sprejme takoj Stoflič, pek v Crnon,,:-i 4143-1 Služkinjo pr.Mno. polteno in snažni. Jci '.'ia opravljati vsa hišna »J"la. sprejmem. Xa-l»v f oglas, oddelku »Jutra«. 4430-1 Sobarico pprfeiUno, z daljšimi spričevali, ki zna tudi nekaj biv-af.5, :.->"• o boljša rodbina, ptsmt-ne ponudbe na oglas, n-ldolek »Jutra« pod šifro »Zamsljiva sobarica«. 4434-1 Krojaški pomočnik mlajši dobi taso j stalno službo z vso oskrbo v hiši rismttnf ponudbe r.a naslov: Steka a Franjo. krojač, Zairreb, Nehajsl št. 48. iska nI. 4-111-1 Žensko pisarn, moč 7t'l?i išo. ki popolnoma obvlada slovenski in nemški j"jk ter je sigurna v nuni *ki stenografiji, iščemo za takojšen nastop, za Maribor. V poštev pridejo -a-nto inteligentne prosilke, k' zamoreio event. samostojno delati v slov. in nemškem jeziku. Pismene ponudbe s prepisi spričeval (hraz originalov) na oglas, oddelek ?Jutra« pod sifro »Stenografi j.;«. 4413-1 Hotelsko sobarico 7. Iptnimi spričevali, ki ma perfektno slov., nemško in hrvaško, sprejme takoj večji hotel v Sloveniji. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Ilotel«. 441-2-1 Kolar. pomočnika sprejme Künstler. Ljubljana l.spi pot. Predstaviti se je osebno. 4457-1 Spretno modistko sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna«. 4450-1 Služkinjo »rednjih let, pridno in po-Jteno, vajeno meščanske kuhe ter uriisrih hišnih 1el, sprejme štiričlanska rodhi-na. Predstaviti se je samo popoldne med 2. in 4. aro v Slomškovi olici št. 23'I. levo. 4504-1 Učenko iz boljše družine sprejme v kuhinjski pouk gostilna Kmet, Gosposvetska c. S. 4-511-1 Kolar. mojstra samostojnega, za strojno in ročno delo išče večja tovarna v Srbiji. Plača dobra. V poštev pridejo sa mo tisti, ki so že deijvali in imajo dobra priporočila od večjih podjetij. - Po nudbe s prepisom spričeval na Jugo Mosse, delniška družba. Beograd — poštni pretinac 409 pod št. 324. 4480-1 potniki Akviziterja spretnega, z dobrimi re-i -»rencami, sprejmem za prodajo orodja in stro-družiiico »Jutra« v Oe iju pod značko: »Res if pe«. 3977-20 Posestva in graščine od 2—600 oralov prodaja Posredovalnica v Marib>ni. Sodna ulica 30. 4150-20 Pritlično hišico z vrtom in stavbiščem ob prometni cesti v Trbovijah prodam za 45.000 Din. Pripravna za rokodelca ali vpokoj«ica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pol zastonj«. 4414-20 Enonadstropno hišo pripravno za trgovino ali obrt. ob prometni cesti v Trbovliah prodam. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 160.000«. 4417-20 Hišo s pekarno in trgovino dobro vpeljano, na najpro-metnejšem kraju ob državni ce»ti v Košakih 'Laj-teršbergt za 110.000 Din proda Martin Lubej. Slivnica pri Mariboru. 4526-20 Novozidano hišo še ne popolnoma gotovo, z 2 stanovanjema. S5 minut od Glsavnega trga, s 1000 m- vrta poceni prodam. Pniasnila daje Kos Franc. Splošna kolonija na Tezuu 1Ù0 pri Maribora. 4529 20 Otroško posteljico krasno, iz javor je vega lesa, kot nova, ugodno prodam. Ogledati m^d 10. in 15. uro. Naflov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4509 12 Maske v zelo veliki izbiri, po niz k! ceni izposojuje Ana S'audinger. Celje. Aleks^n Irova 7. 1322-13 Kompletne maske lpo 150 Dìd nudi samo atelje Miss. Mestni trg 25 S002 13 Lep kostum i.n več drugih stvari pro dam. Ogledati med 9. in 10. uro/ Nasi oddelk o. Naslov v oglas, u »Jutra«. 4461-13 Moški zimski plašč lep, za 200 Dìti naprodaj v pekariji na Starem 'riru št. 3. 4497-13 Elegantne maske na posodo dobite na Pru lah v vili Vidmar. II, nad st.ro.pie (nasproti vile Za laznik). 4507-13 fUmwatya Zakonski par brez otrok, išče stano vanje, 2 sobe s pritik-linaml all z eno sobo ln kabinetom za maj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »šte Vilka 65«. 4334-21 Dvosob. stanovanje 7 vrtom oddam v Zeleni jami. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 4247-21 Velik prostor event. tudi s pisarno, primeren za skladišče ali mirno obrt, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4431-19 Vsakovrstne hiše in zemljišča ugodno pro-da ja posredovalnica Mat. Lesjak, Teharje ori Gei in št. 14. Velika izbira. Za odgovor priložite znamke. 4484-20 Tiho družabnico s 4000 Din iščem za takoj za gostilniško obrt. Pismene ponudbe na oglasni •vJdelek »Jutra« pod šifro »Poštena družabni ca«. 44S&-6 Posojilo proti visokim obrestim in sigurni varnosti ali tihega družabnika s ca. 50.000 Din iščem. — Oenj-ene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Podjetje z velikim dobičkom«. 4437-16 Družabnika namestnika za podružnico posredovalnice za prodajo posestev v Ljubljani, z nekaj kapitala sprejme takoj Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica štev. 30 4416-16 Pečarska obrt dobro vpeliana. sprejme ti-he_ga družabnika s 15 do 20.000 Din kapitala. Event. pa tudi po primerni ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4502-16 >77 Stavbne parcele lepe tik železniške postaje Limbuš naprodaj. Julij Robič, Limbuš. 4376-20 Stanovanjsko hišo solid, r.'O. po možnosti novozgrajeno, 2—3 nadstropno, s R—8 stanovanji po 2—3 sobe in zadostnimi stranskimi prostori, na reguliranj cesti, ne daleč od sredine mesta kupim Posredovalci in posredovalna provizija izključena. Po nudbe. katere se ohranijo strogo tajno, direktno od hišnega posestnika, se raj na.sloa-e na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra rcntabilMeta«. 4347-20 Hišo trgovsko ali večstanovanj-sko kuipim v centru Ljubljane. Ponudbe na oglasr.i oddelek »Jutra« pod šifro »700.000«. 4403-20 Gostilno v Mariboru fmonadstropno. za 230.000 Din proda Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30. 4415-19 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, ob prometni cesti ljublia.rvske okolice od dam radi bolezT.i Z3 izred no nizko naiomnino. Naslov pove o-glasni oddelek »Jutra«. 4479-19 Lokal "a Sv. Petra cesti oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44S2-19 Opremljeno kuhinio s posodo, posteljo, vodovodom in elektriko takoj oddam v Slomškovi ulici št. 17/1, Kodeljevo. 4499 Trgovino z mešanim blagom, na periferiji Ljubljane takoj prodam radi družirskih raz mer. Dopise na oglasni ■ d delek »Jutra« pod značko »Trsrnvma 20.nn<1« 4501 19 Hotel restavracijo, gostilno ali točilnico vzamem v večjem mes-tu Slovenije takoj v naiem Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »premožen gostilničar*. 4132-17 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod iz Vidov danske ceste pri gostilni M oži na. 70 Spalnico lepo in čisto prodam. — ftgleda se lahko 6. in 7. februarja med 2. in 3. uro popoldne pri hišnici v Celju, Cankarjeva ulica št. 7 4462-12 Jedilnico moderno, črno, hrastovo radi selitve prodam. Ogledati med 12. in 2. uro. — Naslov v o.gla»nem oddelku »Jutra«. 4478-12 Pohištvo otroško posteljo, 3 kompletne postelje, kredenco in razno drugo pohištvo prodam radi selitve. — Naslov v oglasnem oddelkn Gostilno pod zelo ugodnimi pogoji oddam takoj v najem. Naslov pove podruž. »Ju*ra« v Geliu. 4523-17 Pridelki Lepe orehe t vsaki množini kopi tvrdka K Hrepevnik, Slovenske Konjice. 3764-33 Krompir Kupim 1 vagon roža, po-dolgastega in 1 vagon belega jedilnega krompirja. Ponudbe franko Sušak La podntžnico »Jutra« v Celju pod šifro »Krompir«. 4531-33 Parkete hrastove in bukove ugodno dobavlja A. Kane. tvornica park e tov, Mengeš (Slovenija). 4320-13 Dijaško stanovanje za prvošolca, s sostanovalci nižješ-olci, iščem. Dobro nadzorstvo in event. pomoč pri učenju. — Ponudbe na nclas. oddelek »Jutra« pod šifro »1. sušeč«. 4427-22 »Jutra«. 4492-12 »Jutra ». Dijaka sprejmem event. s Iirar.o na stanoivanje sredi mesta Naslov v oglasnem oddelku Stanovanje 4—5 sob, komfortno, za maj. Iščem v centru mesta. Ponudbe na ogl. cddel. »Jutra« pod »Solidno«. 4245-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin. v mestu ali v bližini, po zmerni ceni za takoj ali s marcem išče mi.rn3 in čista stranka brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 50«. 4201-21 Večie stanovanje liane oddamo 9 1 majem Ponudbe na oglas .>d i-iek «Jutra« pod »Stanovanje 2200«. 3726-21 Stanovanje 3 sob. kuhinje in priüklir.. tudi v stari hiši sredi me sta išče obrtnik Ponudbe na ogla sni oddelek »Jutra« j>od »Obrtnik za maj« 4429-21 Stanovanje 3—t sob. v vili v centru mesta oddam s 1. nia]em. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4435-21 Stanovanie 2 sob ln kuhinje oddam s 1 marcem snažni stranki v vili »Petan«. Majstrova ulica. 4421-21 Sobo s kuhinjo odda Ceglar. Mivka 23 — Trnovo. 4439-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok na Kav-škovi cesti 5. 4446-21 Stanovanje 1—2 sob. kuhinje in pritiklin išče mlad zakonski par brez otrok, sredi mesta ali kje v bližini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 420«. 4460-21 Stanovanje 2 ali _3 sob. v centru mesta ali v bližini išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na naslov: Fortič. Slomškova 17. 4467-21 Stanovanje 2 lepih, zračnih in solnč- nih sob s pritiklinami. v prizemlju takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4487-21 Stanovanje sobe, kabineta in kuhinje, ali sobe in kuhinje iščem za maj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1473-21 Stanovanje solnčno. trisobno, s kopalnico, solnčno verando in vsemi pritiklinami oddam v dve leti stari hiši ob Dunajski cesti. Avto postajališče pred hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4477-21 Opremljeno sobo z elektriko in uporabo kopalnice. v ceutru mesta oddam. Naslov pove osrl. oddelek »Jutra«. 4442-23 Sobo lepo in zračno, z 1 ali 2 posteljama oddam tak it j na Rimski cesti štev. 7/II, vrata 15. 4436-23 Opremljeno sobo mesečno, ozir. 2 oddam. Naslov pove oglas. odd»'ek »Jutra«. 4428-23 Veliko sobo solnčno, elegantno opremljeno, s posebnim vhodom, sredi mesta takoj oddam eni ali dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4419-23 2 sobi z lokalom ali delavnico iščem. — V poštev pridejo Domžale. Celje. Laško in Kranj. N"a-slov pove oglasni oddelek •Jutra«. 4424-23 Prazno sobico s posebt.im vliodo-m. v bližini univerze iščem s 15. februarjem. — Ponudbe r.a oglas, oddelek »Jutra« ped »Št. 3336«. 4458-23 »Pomlad 36« Dvignite pismo pod šifro »Pomlad 36«. 4402-24 Ločenec srednjih let, z večjim podjetjem ii. imetjem, išče gospodično, vdovo ali ločenko z vsaj 100.000 Din gotovine, staro 30—45 let. Z enim otrokom niso izključene. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stroga diskrecija«. 4418-24 Zapuš scena V sredo pred gimnazijo ob istem času, kot prvič dogovorjeno. 4491-24 Osamljen petdesetletnik želi znanja z enako neodvisno prijateljico, v starosti 35—45 let — brez obojestranskih sebičnih namenov. Diskrecija častna stvar. Osebni sestanek je naznaniti do 10. februarja 1931 pod značko »Jesensko razvedrilo« na oglasni oddelek »Jutra«. 4490-24 2 gg. oficirjema solidnima oddam 2 zelo mirni, opremljeni sobi blizu Tabora. Naslov pove oglasni oddelek ^Jutra«. 4459 23 Sobo lepo opremljeno, s strogo separiranim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu ali «rospodični na Rimski ce »ti št. l/II, levo. 4464-20 2 akademfčarki iščeta snažno sobico s separiranim vhodom, najraje v bližini univerze — si. marcem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ne - Lee. 4-448-23 Opremlieno sobo oddam, event. zakonskemu paru blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra i. 4493-33 Dve prazni sobi sopariraui. oddam za pisarno s skladiščem. Naslov t- oglasnem oddelku Jutra. 4476-23 Solnčno sobo s hrano, v centru mesta ugodno oddam dvema ali trem osebam. Naslov pove oglasni oddelek * Jutra«. 4449-23 Opremljeno sobo takoj oddam 1 ali 2 boljšima osebama v Beethovnovi ulici štev. 4, pritličje desno. Lepo sobo z dvema posteljama takoj oddam zakonskemu paru ali dvema gospodoma. Na slov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 4498-23 »Revanš 6« Dvignite pismo. 4522-24 Tončka! Hvala za družbo ob izletu Tonček. 4525-24 Ivan Bolno srce hrepeni — čakam zaman — vzrok? Vroče poljube. Anica. Piši na podružnico »Jutrac v Celju pod šifro »Srce«. 45.13-24 Sobo leipo in sive.tìo, z električno razsvetljavo, oddam 1 ali 2 gospodoma, ozir. gospodičnama La Starem trgu št. 21/1. 4517-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam ■ospodični, ali prazno «o-tudi s kuhinjo. Napove osrlasni oddelek 4518-23 bico slov , _ --Jutra Sobo in kuhinjo za marec oddam v Vod-niatu, Valentin Vodnikova št. 15. 4480-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, po možnosti s kopalnico, išče štiričlanska odrasla družina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša družina za maj«. 4501-21 Mesečno sobo v centro mesta oddam takoj ali s 15. februarjem solidnemu ln stalnemu gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2888-23 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo takoj oddam v Gosposki ulici št. 10,'I. 4422-23 Na stanovanje po nixki oeni sprejme osebe Ceglar, MJvka 8t. 23 — Trnovo. 4408-23 4432-22 Opremljeno sobo oddam r Rožni ulici 19/1. 4483-33 Prazno sobo lepo, solnčno in mirno, v lepem okraju iščem z mar-cera Ponudbe ta oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Samo 400*>. 4508-23 2 gdč. ali dijakinji sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Istotam sprejmem tudi abonente na dobro domačo hrano. Naslov v o>"lasnem oddelku Ju-tra 4512-23 Kraški teran je dobila gostilna A. Razora na Zabjaku. 4468-18 Predpustno veselico I«rirede uslužbenci tvrdke šumi pri »Majarončku«. — Prijatelji sladkorčkov vabljeni. 4500-18 Ik^ifi Mlada gospodična lepe zunanjosti, želi znanja s starejšim gospodom, ki bi bil pripravljen ji pomagati, ker je v denarni stiski. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Diskrecija«. 4466-24 Dolg klavir zelo poceni prodam. Na-slov pove oglasni oddeiek »Jutra«. i 10:-20 Novo flauto sistem »Sehwedlcr« prodam ali zamenjam za saksofon alt. T. Müller, Muta ob Dravi. 4409-26 Nov pianino s krasnim glasom, pod zelo ugodnimi pogoji prodam Naslov v ogia-snea' oddelku »Jutra«. 4425-26 Kratek klavir poceni prodam ali posodim na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4475-26 Klavir poceni prodam. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra-:. 4472-26 Sfc&fi Pes volčič pasme, se je izgubil šavs Ivan, Cesta na Loko št. 37. 4433-28 IztJuMfitPP- Osebo ki je vzela v nedeljo v doler.jskem večernem vlaku aktovko poživljam, da jo takoj izroči v oglasnem oddelku »Jutra«. Oseba je znana. 4463-28 Žimnice zgornje, iz močnega blaga I-o ilO Din, mreže, otonia-ne. di vane in fotelje kupite najceneje pri Ignacu Narobe, Ljubljana. Gosposvetska cesta 16, pri Levu 37^5-30 Uniforme Deržne plašče, vse potreb-ščine v zalogi Simon KLU iaanek, Selenburcrova 6. _~ 106 Ce nujno rabiš sliko za legitimacijo, jo doba v 10 minutah pri Joško šm-icu industr. in umet. fotografu v Ljubljani, Wolfova ul. ;2 Najboljša reklama ki zraven nese še lep dohodek, je na vsak na<-in lepa fotografija Vašega kraja — vasi, trsra, mesta, letovišča. Vaše trgovine, gostilne, restavracije, obrti, trafike itd. — Pišite šed danes za pro-spekte in cenik na tv.tj nico fotografskih razglednic ;n slik: Lojze Smuč, Ljubljana VII, Aleševče. a ulica 26. 98 Likanje moške ali damske obleke 18 Din. Obračanje 300 D»o Garderobo najhitreje zlika, kemično očisti in pošlje Wallet Expres, Ljubljana, Stari trg 10. Stranke likanje in čiščenje lahko počakajo v posebi-i čakalnici. — Prodno prečita >o dnevne vesti, je obleka go-tova. Za («rireditve takojšnja izvršitev. 4515-30 Gumiklinika A. Goršič & sin, Ljubljane Dunajska cesta štev. 9 sprejema vse vrste gume. auto - plašče, zračnice, ga. loše, snežne čevlje itd. v popravilo. 2388-50 Brivski salon :n česalnico za dame, prvovrstno ter dobro vpeljano, obstoječo že 30 let, na ilajprometr.ejiem kraju proda Krvstek, Varaždin, brivski salon, poleg Grand hotela. 4485-30 TeMon 2059 « Premog suha drva Pogačnife, Bohoričeva i Elektromotor 24 Ks, vrtilni tok, naprodaj — Pojasnila daje M. Svajgar. Dravlje 74, pošta St. Vid nad Ljubljano. 4182-29 Pisalni stroj popolnoma r..ov, takoj zamenjam za fotoaparat 10 X 15 ali 13 X 18, dobre optike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisalni stroj«. 4450-29 IZVANREDVA PRILIKA! Železna s/užinska p»'.cnt postelja zložljiva, « ta- Jicciranom madracom 2C-" a praktična za v s, .ko hišo, hotele, (ločne aluž-bowin potujoče 9sobe stane samo Din 390.—« Razpošiljam po pcjtnc* Oom povzetja. t A KO tfGUùA UJ Slc*em Les «i « («lest posteli*, zložljiva. * tapeciran:!» madracom. zelo prak« lična, «tao« taino D 239. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Hibšer. fotograf Ljubljana. Sv Petra cesta 25 85 Poten imam »etiko za» logo čisto č*>ha- nog perja kg po D 48—„ ircga vrs» kg po D 38.—« čisto belo gosie kg po 0 130___ in čisti puh kg po D 250—. Razpo-iiljam po poštnem povzetju. Modroei puoienl t volnoin »laneiu samo Din 750—. L. BROZOVIC. ZAGREB Hie« 82. Citajte Jutrove Mali sglase POHIŠTVO SPALNICE iz trdega in mehkega lesa kakor tudi drugo pohištvo za opremo stanovanj Vam nudi po najnižjih konkurenčnih cenah MATIJA ANDLOVIC. strojno mizarstvo, Komenskega ul. 34, Ljubljana. Vabim na ogled brezobvezno. 89 \li ste ie —«w^lk --"ine enske !,*««tw»vaiie tedenske revüe - *ivl«enje In svet«? Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnilcar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani."