85. številka.
Ljubljana, v soboto Iti. aprila 189*.
XXXI. leto.
lakaja rak dan nc^er, taimit nadelje in pravnike, ter velja po polti  prejeumn   a af itru-ogrrikc đefteis sa va« leto lb gld., sa pol leta 8 eld., za četrt leta 4 gld., za jedea 1 gld. 40 kr. — Ze LlnMjoo hrt* pošiljanja na dom ca vae leto 13 gld., ca četrt leta 4 *ld. JO kr. aa jod en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 k«, na Oieaec, po 30 kr. aa Četrt leta. -  Za taji dežele toliko već  koliko,  p -fttnioa cnaaa — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila placuie a* od Itnrjdtopne petit vrst* 90 6 kr., <** se oznanilo jedeukr.it tiska, po f kr   fle ae dvakrat, in po 4 kr., fie se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iavole frankovat    -  Rokopisi ae ue -rracMjo. — Dredoiitvo «n apretniitvo ie na Kongresnem trgu it. 12. Dpravniitvn na) t> blagovolilo poiiliat narofnine  r*-*: »m»<rf   otnantU, t 1 v*f> administrativne stvari.
Telefon 6t 3-i.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V nedeljo dne 3. aprila 1898 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej se skliče nov
OBČNI ZBOR
delnlikeg. društva
Narodne Tiskarne"
na dan 17. aprila 1898. L
ob 11. url dopoludne
v prostorih „Narodne Tiskarne'*
i istim, za občni zbor dne* 3. aprila 1898 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
_Upravni odbor „Narodne TIskarne".
Nevarnost katoliške organizacije.
Slovenci smo slab in majhen narod, tare nas revščina, in zemljepisna lf ga naše domovine je jako neugodna, tako da nas morajo nadi narodni pro-bvniki, kateri razen s svojo naravno premočjo razpolagajo tndi z velikim kapitalom in katere povrh se podpira ves državni ustroj, prej ali slej streti in nam ugrabiti naio narodno individavalnost, ako ne končen trujemo vseh svojih sil na obrambo narodnosti, ako ne delujemo z vso močjo na to, da se ohrani oziroma vzbudi živa narodna zavest in da se vss osredotoči na to, da bi bil narod jedinstven v hotenji, rediti svojo narodnost.
Tako daleč sedaj de nikakor nismo in treba bo v tem ozira de dolgoletnega dela, da bodo vse sile organisovane za obrambo narodnosti, da bode ustvarjen prvi pogoj za dosego resničnih uspehov. Zategadel pa nam je skrbeti, da delujejo ne samo veliki, ampak tudi manjdi in najmanjši organi so-
LISTEK.
Savonarola.
Dne 7. aprila je bilo baš 400 let, da se je vršil v Florenci na trgu „piazza della signoria" nenavaden prizor.Velika množica se je stekala na njem, m le s težka so jo odrivali in mirili vojaki. Na dveh krajih sta bili postavljeni grmadi, politi s smolo, in ozka steza mej njima je pustila komaj toliko prostora, da bi se skozi le s težka preril človek.
.Božja sodba" naj bi se ondi vršila! Kdor pride nepoškodovan skozi ogenj, ima prav, na njegovi strani je resnica.
Prior dominikanskega samostana sv. Marka, veleučeni Jeronim Savonarola je zaslul v Florenci kot velik pridigar pokore, kot neustrašen bojevnik proti nenravnosti, ki je tedaj obče vladala ter se predrzno šopirila celo na papežkem dvoru. Z zgo« vorno besedo je pridobil Savonarola množice zase, in ko so se po smrti Lorensa de* Medici, razkošnega mogotca iz slavnoznane vladarske rodbine, ki je pomogla mestu Florenci do največjega sijaja in blagostanja, pričele homatije in boji, posrečilo se je Savonaroli, da je ustanovil v mestu „theokratijo". Kristus je bil proglašen vladarjem mesta, njegovim namestnikom in mestu za glavarja pa se je proglasil dominikanec sam.
cijatnega življenja na to, da postane narod jedinstven v mifiljtriji in hotenji vsaj glede narodnostnega vprašanja.
TJ videvajoč to potrebo, se je v početku našega prebuj euja položil temelj popolnoma narodni organizaciji, zasnovani na čisti nar doi podlagi, in napredna narodna stranka Ibbko dokaže, da se je vselej zvesto držala tega načela in da je vse, kar ima ona v rokah, urejeno p > tem načelu. V tej organizaciji je prostora za *se, ki bo narodni, in je V nj*j mogoča skupno delovanje vseb, naj imajo tudi v političnih, cerkvenih in gospodarskih ozirih še tako različne nazore
Katoliško gibanje v Slovencih je to organizacijo »kusalo raztrgati in posrečilo se mu je, jo vsaj deloma izpodriniti in ia zdeti. Nečuno pisati rekriminRcij niti izzivati, konStatujemo samo, da se je katoliško gibanje začelo s srditim bojem proti vsem napravam, zasnovanim na čisti narodni podlagi, z bojem proti „Sokolom", proti čitalnicam in proti literarnemu delovanju slovenskih pisateljev, sploh proti vsemu, kar je imelo namen, vzbujati narodno zavednost in jo utrjevati, da se osredotočijo vse moči na dosego narodnostnih smotrov.
Katoliško gibanje pa je storilo Se korak naprej in je zasnovalo obsežno novo organizacijo, v kateri pa ni vodilna ideja narodnost, ampak katoličanstvo. Vse je katoliško, če ob jednem ni narodno, pa tudi nič ne de. Izdajajo se katoliški časop'si, politični, beletristični in „znanstveni", in že je osnovanih nebroj društev, v katerih se sistematično vrSi duševno uplivanje v klerikalnem smislu in od koder se raznaša agitacija v mase. Katoliško je vse, tudi Če ni z vero v nikaki zvezi, dasi je ves narod kat. vere in te tudi nihče ne izpodkopuje; vse deluje na to, da osredotoči narodovo skupno silo, vse narodovo mišljenje in hotenje na dosego specifično klerikalnih smotrov, katerih ne moremo smatrati srečnimi ni za sedanjost in še manj za bodočnost slovenskega naroda.
Ta katoliška organizacija je — ne glede na nje končne smotre — narodni stvari že dosti ško-
dila in Škodila jej bo de več. Katoliška organizacija ni samo razdrla prej doje harmonije v narodovem stremljenji, ampak je v tistem delu naroda, na kateri se razteza, obudilo drugo stremljenje, katero mora končno dospeti do preziranja narodnostne ideje. 2e Schiller je na Wallensteinova usta izrekel zlato re-Bnico ,wo Eines Platz ni m m t, muas das AnJere rticken". Noben človek ne more vseh svojih sil kon-centrovati ob jednem na več etranij in tudi noben narod ne more tegn. Komur so katoličke ideje prvo in nad vsemi drugimi, kdor zastavi zanje vse svoje moči in osredotoči nanje vse svoje delovanje, tisti postane in mora prej ali slej postati mlačen in naposled apatičen za vse druge ideje in tudi za narodnostno. Prav katoliško giba oje pa je v tem ozira toliko nevarnejše, ker navaja narodovo stremljenje na občečloveške, kozmopolitične smotre ter tako vcepi narodu duha internacionalizma, ki pomeni smrt narodnega g banja.
Da je katoliško gibanje tudi dejanjski tako uplivalo, da je postavljalo narodnostno idejo v ozadje in jo celo očitao zatajevalo, da je dadilo narodno zavednost in slabilo jedinost v dosego narodnostnih smotrov, to je obče znano in to lahko spozna vsakdo, kdor pomisli nekaj let nazaj. Ako je katoliško gibanje zadnji Čas narodnosti moment močneje po-vdarjalo, so bili tema vzrok zunanji, taktični nagi! i, lokalnoslovenski in splodnoavstrijski.
Navedli smo vzrok našega nasprotovan a katoliški organizaciji, ker je de mogoče, da spoznjo voditelji katoliškega gibanja, da so narod slovenska začeli napeljevati na napačna pota. Sprijaznili ss s to organizacijo nebodemo, ker oslabtja tisto narodovo notranjo kompaktnost in zunanjo ekskluzivnost, ki je v nadih razmerah pogoj uspešni obra u bi nade narodne individuvalnos'i. Slovenci smo na poti, da postanemo to, kar so nemSki Tirolci. Ti so tudi vse svoje stremljenje koncentrovali na katoliške ideje, smisel za narodnostne ideje je bil že popolnoma ugasnil in se je deloma Šele v najnovejdem času izbubil, mej tem pa prodira narodno zavedno Itali-jaastvo čedalje bolj proti severu in je Nemcem vzelo
Savonarola pa ni bil le reformator florentinske državice, nego tudi neizprosen verski fanatik ter strasten propovednik askese. V pustu I. 1497. je na glavnem trgu očitno sežgal vse igralne karte, krinke, nakitje, glasbeno orodje, vse „ pregrešne in pohujS-Ijive" slike in knjige, katere so mu bili nanosili verni meščani. To je bila čudna grmada I Otroci in žene pa so ovenčani rajali krog goreče kope ter se radostili, da izgori za vselej vsa nečimurnost . . .
A niti to ni zadoščalo idejalnemu fanatiku in moralnemu prvoboritelju. Tudi razkodno, uživanja, nasladnosti in ljubezni polno življenje na rimskem dvoru in po samostanih je bilo nujno potrebno oči-dčenja. Zato je pisal Savonarola krščanskim knezom in vladarjem, da mora cerkev propasti, ako bodo njeni glavarji take propalice, ter je zahteval, naj se skliče cerkven zbor, na katerem hoče pred vsem dokazati, da je papež Aleksander VI. nevreden Petrovega prestola.
Vsled tega ga je papež izobčil. Savonarola pa se za to ni zmenil, nego je dalje pridigoval proti sploSni in specijalno rimski, vatikanski nemorali. Upliv in ugled njegov je rasel, hkratu pa so se množili tudi njegovi sovražniki, katerih je bila večina seveda mej redovniki.
Da ga ne morejo ugonobiti s silo, so dobro izprevideli, vedeli pa to, da je nničen, ako ljudstvo izgubi v tro vanj, Vsi nasprotniki so se torej skrili
za red frančiškanov, ki je bil z dominikanskim vedno v nasprotju. Frančiškani so napadali nauke Savo-narole, dominikanci so jih pa branili. Končno pa sta se reda pozvala na „božjo sodbo". Frančiškan, ki se je Žrtvoval za to, je rekel: . Dobro vem, da pojdem v smrt, a rad storim to, ker vem, da bo ugonobljen tudi moj nasprotnik14.
A bilo bi krivo, da bi pri tem fanatizma iskali kako osobno sovraštvo ; ne, bila je le strastna navdušenost za stvar, kateri je hotel vsakdo vse žrtvovati. Na jedni strani je stal Savonarola, ki je bil uverjen o svojem božjem poklicu, na drugi frančiškan, ki je v njem videl le od papeža prokletega izobčenca. Seveda je treba poznati ves sočasni politični in socijalni položaj, vse tedanje versko mišljenje, da prav sodimo in cenimo ta dogodek.
Do »božje sodbe" pa vendar ni doSlo, dasi sta grmadi baje že goreli - Ko so namreč v slavnostnem cerkvenem sprevodu, prepevajoči svete pesmi, došli na trg oboji redovniki, na čela njim .dvobojca", tedaj je zahtevni Savonarola (ali — po druzih virih — njegov namestnik : fra Domenico da Pescia!), da sme vzeti saboj sveto hostijo. To je bilo Savonaroli usodno. Narod tega ni dovolil. Nastal je boj mej različnimi pristaši, Savonarola je bil premagan, izgubljen. Polastili so se ga sovražniki in ga vrgli v ječo, tu deli na tozalnici ter ga na prigovarjanja dveh papeževih odposlancev obsodili na smrt. Du-
že Širne pokrajine. V nekaj desetletjih bo vsa južna • Tirolska do Brennerja italijanska, a tudi sevrno od Brennerja že izpodrivajo Italijani nemški živelj.
Taka usoda čaka tudi nas Sloveuce, ako se posrečijo katoliškemu gibanju, osredotočenemu v katoliški organizaciji, njegovi nameni; seveda bo tedaj prepozno spoznanje, kako je katoliška organizacija že na sebi in brez ozira na pogubnost njenih klerikalnih tendenc nevarna naši individuvalajati.
V IJ u hI) »lil* 16. aprila. K položaju  VKarlin-Šmihovu je govoril načelnik  mladočeskega klubi, dr. Engel o polo'aju ter ga imenoval ja 10 kritičnog i. Ogovarjal je prav  odločno trditvi, d i po   postali Mladočehi vladna stranka.  Stranka dr. Kaizla povsem zaupa, kar pa  še   nikakor ne pravi, da zaupa tudi grofu Thunu. Engel j« dejal, da obstrukcija očividno po nehuje.   Po delegacijah  bode poskusil £e jedenkrafc Thun s parlamentom,  ako   ne  boda   imel uspeha preloži zasedanje državnpg* zbora, kise skliče drugo It to, a v drugačni sestavi.  —  Pri tej priliki se je postavil dr. KaJtl jednoglasno zop-1 kandidatom za t* okraj. — Glasilo moravskih Staročehov „Moravska Orlice" por. ta, da hočejo odločilni (vladni) krogi zahtevati že v prvih dneh pO Veliki noći, da se izrazijo nemške stranke o svoji  bodoči taktiki. Ako se prt tem  ukaže, da kanijo  te st ankw vsekikor ovirati redno poslovanje parlamenta  s» drž. zbor v seduuji  sestavi  po  delegacijah  ne sestane več. — Glasio zgornjeuvstrijskib. klerikalcev, „Linz'-r Voiks-blatt" se je začelo ogrevati zi abs ilutiz^un. Ta l st piše. da je polnomočje, katero da § 14. vladi, moogo premajhno, da bi se izpolnile vse želje, katere ima zgorujeavstnjsko Iju Istvo.   L'st torej  pravi, da bi bilo za Avstrijo boljše, ako bi parlamenta, sploh ne bilo; k tej ostali se nagiba tudi več drugih klerikalnih glasil.
Grof Badeni državnozborski kandidat. Za mnlar, po pokojnemu gališkemu poslancu Hocodv-skem se poteza g of Badeui. „Nova Riforina" pozdravlja to kuod daturo ter ugiblje, da bode poljski kub B^denija volil predsednikom. Za isti mandat se poteza maloruaki poslanec Rornanczuk, katerega bodo podpirali pristaši Stojalo vvskega.
Ruska in avstrijska politika na Balkanu. Nedavno je „Pester Llovd* priporočal Srbiji, naj ne zaupa Rusiji, nego naj se na-Ioni povsem na Avstrijo.   „Peter. Vjudomosti"  odgovarjajo: Zigotov-ljeuje svobode,   nezavisnosti   in  mirnega razvitka donese Srb ji tudi Rusija, seveda s to razliko, da je vodila Rusija že j^denkrat boj za svobodo in nezavisnost Srbije, Avstrija pa ji ni pri tem prav nič pomagala nego jo še ovirala.   Tako je delala Avstrija tudi mej rusko-turškim bojem. Avstrija in vsi Slovani ne bi smeli pozabiti, daje bi!o sami Rusiji 1. 1870. z  nemške  strani ponuđena razdelitev Av-stro-Ogprake mej Rusijo in Nemčijo, in da do tega ni došlo,   zahvaliti se je samo  Rusiji,   ki je tako ponudbo odklonila.   S čudno  logiko pa se je Avstrija udala   ,prijateljstvu*   Nemčije ter kazala sovraštvo do Rusije. S de 1. 189G. so ji padle mrene z očij ter se je načela  približevati  Rusiji.   Rus ja nima glede Srbije nikakih drugih  namenov, kakor
hovita zgovornost Savonale je delala sodnikom mnogo nepril.k, a .sleparsko so ponaredili neke akte, mučili ga strasno ter s tem dosegli vendar, da se je izpolnila grožnja Aleksandra VI., ki se je zaklel BTa človek mora umreti in če je sam Janez Krstnik!" Mesto, na katerem se je dvigala grmada v .božjo sodbo**, videlo jo je zopet,*) a tedaj je gorel na nji „zločinec"* — „neveruik" Savonarola.
\VicU-f in Hub, Savonarola in Giordano Bruno ter še mnogi, mnogi drugi, ki so se končali na grmadi, BO bili gotovo najpoštenejši verski fanatiki, imeli so najbliže namene s svojimi uki, a v boju proti splošni popačenosti in nemoralnosti, proti mogotcem in vsegamogočnim oblastnikom so morali pasti. Ti ideal sti niso bili ugodni in prijazni svo-jemu času, in to jih je ugonobilo.
Danes s strahom in srdom zremo na takratno trdosrčnost, ki jih je tako grozno uočila, a onemu času je to bilo povsem umevno in pravično. V tem pa ic baš kaže velik napredek sedanjega človeštva!
O Savoniiroli se je napisalo že nebroj knjig — zgodovinskih in pesniških. Savonarolo je opeval Lenau v krasnih pesuih in jeden najboljših nemških dramatikov naše dobe, Uikard Voss, gi je proslavil v drami. * * *
4) tf3, maja 11'", leta.
da prestanejo neprestani notranji boji ter da ss v nji utrdi slovanstvo. Ako zaupa Srbija Rusiji, bode to na korist le srbskim in občeslovanskim intere som, za katere je Rusija živela in delovala še tedaj, ko je Avstrija, misleča, da je nemška država, izročala svoje slovanske rodove germanizaciji. Rusija •Celi slovanski državi Avstriji, da se v zunanji politiki osvobodi vaz*lskega razmerja do Nemčije. Dokler pa se Avstrija sama ne osvobodi vpliva Nemčije, je za balkanske državice najbolje, da se zve-žejo in podpirajo mej seboj, ne da bi bili pri tem
v sovraštvu z Avstro Ogersko. Sicer pa morajo povsem zaupati Rusiji, ki ne more biti le svojim rojakom na Bilkami vrla podpora, ne^o more tudi Avstro-Ogerski priskočiti v kritičnem trenotku na pomoč, kakor je to že storla!
Sr baki radikaloi so najhujši trn v očeh sedanje srbske vlade, ki jih preganja kakor zna in more. Vlada konfiscira vsak dan par radikalnih časopisov, zlasti pa zaslrdnje „Odjeku, proti kateremu so vložene celo dve tožbi radi žaljenja Veličanstva. Radikaloi strastuo, a upravičeno n spadajo
vi nI« radi novega posojila 10 milijonov pri narodni banki. Milijoni bodo služili največ potrebam razkritja M Itn i in m nisterskega predsednika Gjor-gjeviči, katsfega stol se že jako maje. Pri bodočih volitvah za skupštiuo bodo torej zopet najhujši boji mej liberalci in radikaloi. Vlada že dela priprave. Gotovo je, da ostauejo radikaloi v manjšini, dasi pridobe nekaj novih mandatov.
Vojua Amerike in Španije je po zatrjevanju večine časopisov neizogibna   Madridski listi pišejo, da je  po glasovanju v VVastiingtonskem kongresu O-ividno,  da hoče imeti Amerika vojno za vsako ceno  Generalni konzul Le, ki je zapustil pred ne-kater mi dnevi Havano, je izročil Washingtouskemu mornarskemu  uradu mnogo pravažn h podatkov o španskih pozicijah na Kubi. Lee predlaga, naj Amerika   u -mudom.i   anektira  Kubo.   General Wesley Merritt postane poveljnik vojnih  operacij na Kubi, njegov namestnik bo general Fitzhugh Lee. Vrhovno povelj ništvo ima general Mi les. Oddelek ameriškega ladijjVvja je že odplul. Kam, ne ve nihče, ker je bil ukaz  tajen.  V  madridskem ministerskem svetu je poročal   predsednik Sagasta, da je položaj skrajno resen, da treba zbornico nemudoma sklicati, da more vla a postopati .o volji naroda in njega poslancih. Nekateri časopisi poročajo, da hočejo velevlasti, na če u jim Francga, vnovič posredovati ter zadnjič poskus, ti, je-11 možno ohraniti mir.   V ameriškem senatu so govorili nekateri poslanci prav miroljubno ter izražali Mac Kinleju posebno priznanje, da se trudi, obran ti mir. Simpatije evropskega časopisja so večinoma na strani Španije.
Angleška zmaga pri Atbari V petek teden zjutraj so napadli Angleži v Egiptu derviše, ki so imeli zbrano veliko vojsko pri Atbari ter jo popolnoma premagali in razkropili. „Daily Telegraph" poroča, da je bil boj nepopisno krvav in ljut. Derviši so imeli 3000 mrtvih, ujetih pa je bilo 4000 ; angleško-egiptovska armada je izgubila 510 mrtvih in ranjenih — Roparski derviši, ki so neprestano napadali mirno se razvijajoče pokrajine egiptovske r.-r zagrešili veliko grozodejstev, so za dolgo časa poraženi tako, da se ne bodo upali niti ganiti. Nemški cesar je angleSki armadi v Sudanu jako prijazno čestital. Angleži imajo sedaj svobodno pot do Chat turna.
Dopisi.
Iz Mkofjetoke,  15  aprila.   Mej mnogimi perečimi vprašanj',  ki  zanimajo  prebivalce našega niftrtta in so velike važnosti za razvoj Škofjeloke, stoji v prvi vrsti vodovodno vprašanje. Naše prijazno mestece je obdano od  dveh krasnih vod, od Poljanske in Selške Sore, a pitne  vode, ki bi zadoščala modernim zdravstvenim zahtevam, vendar-le nimamo.   V zgornjem delu mesta je le malo vodnjakov — glavni trg ima prav za prav le jed-nega — a  ti stoje v tisočletni kulturni zemlji in naravno je, da je njih voda zelo onečišćena. Spodnji deli mesta pa so v tem oziru še   bolj na slabem. Vsa nesnaga zgornjega dela pronicuje in prodira v spodnJH kraje ia zato je umljivo, da so prebivalci Lontrga, Karlovca in Studenca navezani  na pitno vodo jako dvomljive kvalitete.   Tudi nunski samostan, ki je za naše mesto jako važen zavod, nima take vode, kakoršno je želeti. Te neprilike s pitno vodo vsekako neugodno uplivajo na razvoj mesta. Na jedni strani so krive raznim sanitarnim nedostatkom, na dtugi pa so gotovo tudi  vzrok, da Žkofjaloka kot letovišče ni na takem glasu, kakor bi morala biti vsled svoje prijazne lege, svoje lepe okolico in svojega svežega zraka. Potreba po zdravi pitni vodi je torej evidentna, in glasovi po vodo-
voda se vedno bolj ponavljajo. OJkar smo ss otresli kmečkih občin in sede v občinskem svetu sami razumni, za napredek vneti meščanje, delajo mero-dajni krogi na to, da ai preskrbimo izpod Ljubnika dobre stndenčnice. Pri tem se kaže, da bi bilo najbolje, stopiti s sosedno starološko občino v zvezo in ž njo skupaj lotiti se tega vprašanja. V zadnjem času je celo starološki grajščak, deželne sodnije svetnik vitez Strabl, na svoje troike pustil žmiriti znani studenec „V Luknji" pod Ljubnikom in dal nivelirati svet glede višine in vodnega pritiska. Ta studenec ima dokaj vode, a za mesto leži nekoliko prenizko, ker bi se voda ne dvigala višje kakor približno 13 m nad tlak glavnega trga in bi vsled tega samostan ne mogel vodovoda popolnoma iz-kor stiti. Zato so nekateri mnenja, da naj se tudi studenci nad Starim Gradom, v takozvani .Kuhinji", preiščejo, kajti ti viri leže visoko nad mestom. Občinski odbor je že sklenil, da pozove strokovnjaka, ki bode te studence preiskal in napravil splošni projekt. Ker bi prva in tudi druga prog.* ne bili nad 4 kilometre dolgi, troski ne morejo znašati posebno vel ke svote. Ker pričakujemo, da nam pri našem podjetji pomaga država s 50 % prispevka, dežola pa s 25 °, „, potem je upati, da bi obe občini s samostanom vred lahko zmagali dotične trosko in da bi se vsa naprava dobro rentovala. Sa ve, natančno nas bodo o denarni izpeljivosti vsega projekta pouJili šele podroboi načrti. Ce bodo ti pokazali, da Brno kos, zmagati nalogo, potem smo prepričani, da se je bodo vsi merodajni faktorji poprijeti z nai večjo u notno in resnostjo, saj so tu gre za najvitalnej^e interese našega mesteca. Stvar je sedaj v tiru, in dal Bog, da bi sa naše nade kmalu utesničde !
T* ltiiianjit,  14. aprila.   (Hubadova od hodnioa.)   Svojemu dičnomu zborovodji in častnemu Členu  g. prof. Kub uiti.  ki v kratkem odpotuje ni Nemško, Poljsko in Rusko, je priredilo dunajsko »Slovansko pevsko društvo*  minoli četrtek večer odhodn'Co   Mnogobrojna udeležba je pač najbolje pokazala, kako md iu drag je naš rojak vsem dunajskim Slovanom.   Odlična družba, vneh mrod-r osti j — zlasti   veliko  dam — je prihitelo, da se poslovi  od odli'ngi  glasbenika in dragega prijatelja, katerega je,   ko je vstopil v dvorano, burno pozdravilo.   Zibava je bila prijetna.   Pod spretnim vodstvom g. K. Jeraja in g I. Mačaka so društveni pevci ia pevke zapeli več zborov, mej drugimi tudi naš „II'limar-n" in „Sem slovenska deklica". Krepki, sveži tenor g. I. Mačaka, ki je pel samospev Sms-tauinih:   „ Večernih  pesmij", je vzbudil dokaj pohvale in odobravanja. — Smehu ne konca ne kraja pa ni  bilo,  ko  je  zapel stud. med. g. Matovšek, svoje   zdravega  humorja polne  kuplete o vzroku Hubadovega potovanja.   Vrsto  napitaic je otvorA društveni predsednik g. dr. Murko. V češkem jeziku je v vznesenih   besedah opisoval  zasluge g. prof. Hubada za razvoj „Slov. pevskega društva", katero z ve eljem in s ponosom prizna, da je je le Hubad spravil na to  višino,   da more tekmovati z viemi tukajšnjimi pevskimi društvi;   nadaljujoč slovenski se je govornik srčno poslovil  od svojega dr*zega prijatelja,  želeč   mu  srečno pot in   proseč ga, naj se skoro vrne na Dunaj, kjer  najde gotovo prav tako širen, če ne  širji  delokrog,  kot v domovini-Ž vahno  pozdravljen, se gosp. prof Hubad zahvali predsedniku, vsem pevcem zlasti pevkam za naklonjenost in  vstrajnost ter   govori globokomišljene besede o pomenu „Slov. pevskemu društvu" in slovanski glasbi.   V imenu akad. društva „Slovenije" izreče stavljencu za simpatije in ljubezen, katero je gojil do akademikov, v treznih, a srčnih besedah g. cand. jur. Suklje  zahvalo in  v  imenu hrvatskega akad. društva   „Zvonimira"   g. Krilej.   Obema zastopnikoma se slavljenec ljubeznivo zahvali. S tem je bil ta lepi večer končan in g. prof. Hubad si je lahko v svesti visoc *ga spoštovanja in iskrene ljubezni dunajskih Slovanov.
Koncert gdč Marenke Ševč kove.
Ljubljančani se ne morejo pritoževati, da trpe na pomanjkanju dobrega petja in glasbe. Poteg naših vestnih in stalno napredujočih pevskih društev podaja „Glasb. Matica" vsako zimsko sezono več mojsterskih koncertov in vrhu tega premoremo žc nek h j let zares izvrstno opero, za katere glasbene vžitke nas more upravičeno zavidati marsikatero mesto, ki je mnogo večje in znatno bogatejše od Ljubljane. Muzikalične lakote torej v slovenskem središču ne trpimo, nasprotno, v pevskem in god-benem oziru se ponašamo celo s preobiljem. Vendar prenasičeni le še nismo in kakor kaže, tudi še ne bomo. To pa je pri vsem najlepše, za kulturo našo najčastnejše spričevalo.
Dasi je bila torej baš minula sezona jako bogata muzikaličnih vžitkov, razveselili so se vendarle Ljubijanci prav odkritosrčno še jednega kote rta, — koncerta, kateri je priredila v slovo splošno priljubljena in simpatična primadona slovenske opere gdč. Marenka Ševčikova. Gdč. koncertantinja je znana občinstvu kot vedno zanesljiva, čustveno in z razumom pojoča in fino, vsekdar decentno igrajoča umetnica na odru. Tekom treh let je pela na ljubljanskem odru v teh - le operah partije soprana: „Troubadour", ,, Afričanka", „C*rmen",  „Janko in
BW~ Dalje v prilogi. ~W0
Priloga aglmggkf« zarodu4* St. 85, dnž 16. aprila 1898
Metka-, .Prodana nevesta", „Faast", .Čarobni strelec", .Rgoletto^, .Ernani", „Norma", .Fra Diavolo*, .Cavalleria rusticana', „Keenija", .Urh grof celjski", .Gorenjski slavček*, »Traviata", .Ples v maskah", .VeBele žene vindzorske", .Prenočišče v Granadi" in .V vodnjaka'. Gdč. Ševčikova pela je torej v 20 operah glavne, d loma jako naporne partije. Manj znana nam je bila na koncertnem podiju. Po predsioočnem koncertu z veseljem konstatujemo, da je kot koncertna pevka prav tako izborna, kakor na gledaliških deskah.
Največji uspeh je dosegla z dvema velikima koncetnima arijama, z Beethovenovo ,Ah perfido!" in Paminino iz Mozartove .Čarobne piščali". Prva je jako naporna in razsežna. Posebno nežno je pela gdč. Ševčikova srednji stavek: »Per pieta non di-rmi addio!" Konec je prav ffekten ter zahteva močnega gb.su. Gdč. koncertantinja je pokazala s to arijo veliko svojo pevsko rutino ter se odlikovala z nežnostjo, milobo in mehkobo svojega glasu prav tako, kakor z močjo, silo in vztrajnostjo svojega grla.— Mirnejša je Paminina arija iz .Čarobne piščali", katero je pela gdč. Š prav v duhu težke klasične skladbe. Poleg teh dveh dolgih arij je zapela gdč. koncertantinja še čvetero pesmi: HofTmet-strovi „Narcis" in ,Kako si mi ljuba!" Foersterjevo „Pri oknu" in Čajkovskega „M«gnonu. Prvoimeno-vana Hoffmeistrova skladba ne odlikuje z neko posebno originalnostjo, s pristno individuvalnostjo in nepopisno dojmljivo nežnostjo, ki se krije prav izvrstno z mehkobno sentimentalnim tekstom. Melo-dijoznejša in širši publiki razuroljivejša je druga skladba. Efektno lepa in velike glasbene vrednosti je Foersterjeva, z modernim slogom pa se ponaša Čajkovskega hrepeneča „Mignon", Vse štiri pesmi je pela gdč Ševčikova prav dobro in vsako s primernim izrazom. Končni točki njenega programa sta bih še Dvofakova lepa in jako hvaležna, pevkam dobrodošla „Da je le duh moj sam!" in značilna pesem ,,Barbke" iz Smetanine opere ,.Pcljub", ki zahteva izredne pevske tehnike. Obe je pela v češkem izvirnem jeziku Kot dodatek je zapela gdč. Š. še „Rožmarin" v izborni Foersterjevi harmonizaciji.
Gdč. koncertantinji je priredilo mnogobrojno zbrano občinstvo takoj pri nastopu jako laskav pozdrav ter ji poklonilo velik lovorjev venec (s trakovi) in dva krasna šopka; nekatere dame in nekateri gospodje pa so mej ploskanjem vsega občinstva metali pred njo male šopke in cvetlice Slovo gdč. Ševčikove je bilo torej prav častno, tako za njo, kakor tudi za slovensko publiko. —
Poleg gdč. Ševčikove sta nastopila pri koncertu še gospnda Kar. Hoffmeister io Jul. June k. G. Hoffmeister je spremljal gdč. pevko pri vseh točkah umetniško diskretno ter jo je vedno kar najlepše podpiral. Poleg tega je izvrstno spremljal gosp. Ju neka cello v sentimentalni Dvofakovi „Gozdni mir" in v Popperjevi živahni .,Vito
G. Junek je izvabljal svojemu instrumenta nepopisno lep, elegično mehek, do dna srca segajoč ton ter dokazal ziov č svojo velikansko tehnično spretnost. Tudi v Gnegovi sonati sta nastopila gospoda Hoffmeister in Junek skupno. V prvem, bolj mirnem stavku je bilo spremljevanje sila naporno, drugi stavek je buren, strasten ter za skladatelja izredno karakterističen. V vseh treh, tako nasprotnih si skladbah sta pokazala gg H-ffmeister in Junek, da upravičeno uživata gl*s velikih mojstrov. Občinstvo ju je zategadel vedno prav hvaležno odlikovalo.
Kakor že povedano, se je vdeležilo koncerta navzlic minoli sezoni in navzlic krasnim pomladnim večerom prav lepo število izbranega, odličnega občinstva, izmej katerega naj poleg drugih omenimo le : majorja L a v r i č a , podpredsednika drž. zbora dr. Ferjančiča, župana lir i barja, cesarskega svetnika Murnika, predsednika mestne hranilnice Potričiča, podžupana in predsednika čitalnice dr. vit. Bleivveisa.
Dnevne vesti,
V L j u bij an i, IG. aprila.
— („Narodne Tiskarne") občni zbor bo jutri ob 11. uri dopoludne v uredniških prostorih. Občni zbor jo sklepčen ne glede na število zastopanih delnic
— (Demonstracije proti Karnijolcem) obrodile so sad, o kojem smo takoj v tistih dnovih, ko 80 se demonstracijo vršile, govorili, in pred kojimi smo svarili v prvi visti naše dijaštvo. Pred nami leži skoraj cent težka obtožnica, in iz nje posnamemo, da sa je vse tako zgodilo, kakor smo prorokovali. Stroške bodo plačevali nekateri delavci in pa dijaki, žrtve so to, koje je po velikem trudu zasačila uprav drakonična pred preiskava, in koje sedaj državno pravdništvo obtožuje, bodi si radi hudodelstva, bodi si radi pregreškov in prestopkov. Obtoženih je 18 oseb, h glavni razpravi pa se bode povabilo nič manj nego 39 prič. Preiskovalni sodnik, kakor državni pravdnik, oba napravila sta iz malenkostnega slučaja kar se je največ dalo.   Toži se radi vsake najmanjše stvarice,
in če bi po tem receptu na Dunaji, v Gradci, ali pa v Trstu obtožnice kovali, morali bi čez noč nove jetnišnice graditi, pa bi za nebroj obsojencev vendar še ne imeli prostora! Est modus in rebus! To je bilo naše vodilo nasproti otročarijam, katere je nezrelo nemško dijaštvo po Ljubljani uganjalo, kakor tudi nasproti znani nerazsodni kliki, ki je radi omenjenih otročarij radi svoje reklame pretirano begala in hujskala narod. Pričakovali pa smo, da se bode po tem navodilu ravnal tudi državni pravdnik, posebno, ker mora iz dolgole'ne svoje prakse vedeti, da zadene pri tacih prilikah obtožnica malokdaj — pravega krivca. Umevno je, da bodemo o ti zanimivi kazenski pravdi svoječasno obširno poročali
— (Učitelj st v o v Šent Juriju pri Kranj i) dobilo je včeraj sijajno sodnijsko zadoščenje. Dne 6. novembra m. 1. priobčil je „Slovenec" dopis, v kojem je vse tri šentjurske gospode učitelje grdo napadel ter jih mej drugim imenoval denuncijante. Poslani popravek, ki je bil pisan mirno in stvarno, je uredništvo brez vsacega odgovora vrglo v koš, dasi so v njem gospodje učitelji dokazali veliko krivico, koja se jim je po dopisu godila. Radi tega nekrščanskpga vedenja bil je odgovorni urednik .Slovencev" včeraj obsojen v globo 25 gld.
— („Dramatičnega društva") občni zbor bo danes zvečer v .Narodnem domu". Vršil se bo po vzporedu, kateri smo že naznanili. Na razgovor pridejo važna vprašanja.
— (Ljubljanska plinarna in ljubljanska tla) Iz meščanskih krogov se nam piše: Glasom ravnokar izišle statistične broSurice magistratnega konceptnega adjunkta Evgena Laha je imela ljubljanska plinarna v zadnjih letih vsled slabih cevij ogromne izgube na plinu. Tako je v letu 189G. vslo v tla 192,009.000 litrov plina! Vsak dan se je torej vtem letu stlačilo v naša tla okroglih 526.000 litrov strupenega plina. Proti taki površni napravi, ki v tako silni meri okužuje naš svet, moramo najodločneje pro-testovati. Plinova družba si upa svoje stališče nasproti našemu mestu tako izkoriščati, da s svojo razrahljano cevno mrežo sistemačino okužuje naša tla in ni ga faktorja, ki bi se brigal za to, da družba odpravi ta škandalozni položaj ! Mesto žrtvuje tisoče in tisoče za asanacijo, visoka vlada pritiska na mestno upravo kjer le more, da se zbolj-šnjejo zdravstvene razmere, — a plinova družba nam sme vsak dan s pol milijona litrov otrovnega plina okuževati zemljo, na kateri živimo! — Ušli plin reprezentuje na leto vrednost okroglih 2"> 000 gl. S kolikim dobičkom mora družba pač delovati, da pretrpi to ogroamo škodo . . . ?
— (Veselica senklavško • frančiškanske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v ..Narodnem domu') se bode vršila jutri zvečer, in sicer v prijazni Sokolski dvorani. Neprisiljena, res domača zabava pri podružničnih veselicah je £e vselej privabila toliko občinstva, kakor ga ne privabi nobena druga jednaka prireditev in vsled tega je pričakovati, da se zbere tudi jutri narodno občinstvo v velikem številu, saj gre za velevažno društvo, katero zasluži podporo vseh narodno mislečih ljudij. Dohodki družbe sv. Cirila in Metoda letos nikakor niso taki, da bi mogla biti družba zadovoljna in da bi mogla izpolnjevati veliko in lepo svojo nalogo. To je sicer le slučaj in se iz t< ga še nikakor ne da sklepati, da bi se bilo ohladilo zanimanje občinstva za to družbo, ali potrebno je da se nedostatek v dohodkih pokrije in najboljša prilika za majhno žrtev v drnžbin iiam«-n hode pri jutrišnji veselici. Opozorili smo že na raznovrstni in zanimivi vzpored, opozorili, da sode luje slovensko trgovsko pevsko društvo, da bodo svirala vojaška godba in da je odbor poskrbel tudi za druge zabune priredbe, in pričakujemo, da se odzove narodno občinstvo v velikem številu povabilu marljivega podružničnega odbora. Vstopnina za osebo 30 kr., dijaki 20 kr., otroci prosti.
— (L- kalni odbor in hranilno in posojilno uradniško društvo v Ljubljani) V nedeljo dne 17. aprila 1898 ob 10. uri dopoludne (točno) bode v Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti Št. 47 občni zbor kranjskega odseka nraduiškega društva. Vdeležiti se ga mora po pravilih najmanj 30 društvenikov, da je sklepčen«
— (Bolniška blagajna čevljarske zadruge bode imela svoj letni občni zbor 24 aprila ob pol 9. uri dopoludne v gostilni pri Lazarju v Rožnih ulicah. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob ti uri, sklicuje se drugo zborovanje na isti dan ob 2. uri popoludan, katero hode sklepčno brez ozira na število udov,
— (Nove  ulične   in   hišne slovensko nemške table)  pritrdijo si po mestu, koder jih zdaj še ni, v kratkem; stare nemško-slovenske in samoslovensko table pa se odstranijo.
— (Stavbena kronika.) Izvzemši par deževnih dni . je bilo vreme zadnja dva tedna za stavbna dela dokaj ugodno. Vsled tega so ista v tem času vidno napredovala. Nova poslopja, kar jih je v sarovem zidovju dovršenih, se zdaj zunaj in znotraj ometa vajo in snažijo, raz u o tega se v njih izvršujejo razna obrtna dela (mizarska, slikarska, steklarska in ključavničarska). V regulačne namene padlo bo tudi letos par poslopij v raznih delih mesta. V mestni dvorani polaga se zdaj parket; v njej manjka torej le še nova oprava in razsvetljava. Meseca maja bode tudi to v redu in dvorana petem rabljiva. Zatem se prično snažiti ostali stari zunanji deli mestne hiše, ki so seveda olepšave že davno potrebni, nekaj malega se bode tudi prezidalo in predelalo. Nekateri hišni gospodarji bodo dali tudi letos zamazane in lisaste zi dove svojih hiš primerno prenoviti. Nunsko žup-nišče bode proti Gradišču primerno fayadirano. Na Starem trgu zgradil si bode Ivan Pod lesni k nov sprednji del hiše. Na novo so bode tudi letos zgradilo par hiš, a dosti jih ne bo. Preveč je praznih stanovanj, da bi zidal, kdor ni ravno prisiljen. Pri cerkvah je še marsikaj dovršiti; pri trnovski je nujno potrebno preslikanje presbiterija; pri seutpe-terski na novo slikanje istega in stranskih prostorov; pri oo. Frančiškanih pa se preslika lore-tanska kapela koncem cerkve. Pri šentjakobskem zvoniku od!"tel je nad vhodom malodane ves omet vsled vlažnosti v zidu, in treba ga bode z novim nadomestiti. Tudi v več novih hišah je vlažnost v pritličnih prostorih vsled prezgodnjega om^ta precejšnja  kar je posestnikom na veliko škodo.
— (Demoliranje poslopij.) Tekom letošnje pomladi demolirala se bole Lisa P. Strela v Špi-talskih ulicah, estalo zidovje Avbeljeve hiše do cela odstranilo in v Dolgih ulicah jedno poslopje demoliralo.
— (Vremenska hišica Po vzgledu druzih večjih m^st dobi v kratkem, če smo prav poučeni, tudi Ljubljana primerno veliko vremensko hišico s potrebno opravo. Ista bode, kakor čujemo, pred „Narodnim domom".
— (Pomladanske vojaške vaje) prično se letos s 1. majem in prihodnje dni; za razna krdela v različno določenih dobah.
— (Ponarejeni vinarji.) V zadnjem času so se spet pokazali v prometu ponarejeni vinarji, kateri so tako dobro narejeni, da je treba dobro paziti, da se jih spozna.
— (Ogenj) Včeraj zvečer okoli 9. ure naznanil je čuvaj z gradu, da gori na Karolinški zemlji ob Ižanski cesti. Gorela je delavnica mizarja m gostilničarja Franceta Čeha na Karolinški zemlji št. 26. Delavnica je bila lesena in je takoj do tal pogorela. Sosedi in drugi, ki so prišli na pomoč, so preprečili, da se ogenj n; razširil na sosedna poslopja. Pt žarna bramba je ogenj popolnoma udu-šila. Škoda znaša okoli 800 gld. Delavnica je bila zavarovana. Ogenj je nastal najbrže po nepie-vidnosti.
— (Umrl) je v 70. letu svoje starosti g. Ivan Uršič, trgovec in posestnik na Slapu pri Vipavi. Blagi pokojnik bd je odločen pristaš narodne stranke. Lahka mu zemijica!
— (Zadnji potres.) Po Čedadskem potresu dne 20. f^bruvarja je nastopilo po naš h krajih nekako podzemeljsko premirje. Le v Kočevju in okolici se je 23. marcija rahlo zatreslo in sicer se je tu pa tam po posameznih krajih pojavil najrahlejši zarib. Tako tudi pretekli Veliki teden. Nekoliko živahnejše se je preganilo Veliko srt-do, <>. aprila okoli enajste ure- zvečer ob dolnji Idrijski dolini na Go-r;škm. V Pečinah so zazvrnela okna in je zarožljalo pohištvo. Tudi v sosednih krajih n pr na Slapu, pri Sv. Luciji so ta potres začutili. Veliki ponedeljek se js pojavil v Korminu zelo rahsl zazib. Drugi dau, 12. aprila, pa se je sproži ob 8. uri 18 minut zvečer obsežnejši d »si slab potres po precijšnjem delu Goričke. Kolikor nam je doslej znano, so je podzemeljski sunek začutil po vsej Fnrlaniji, v Gorici, in po precejšnjem d-du Vipavske doline in sosednjem Krasu. Bil je hipen zazib, ki je zatresel pohištvo in okna Tako 80 ga začutili po furlanski nižini, pa tudi v Rihembergu in v Sturji (na Kranjskem") nič rahlejše. Potresno ozemlje sega torej brez dvojbe še dalje proti vzhodu. Do koli se je zazibalo po Brdih, um je doslej tudi neznano. — P«d ure pred tem potresom so začutili pojedini v Gorici (ob 7 uri 11 minut) rahlejši sunek. Ob 7 uri 30 inmut — torej menda istodobno, ako časovna  razlika  izvira le iz neenake regulacije u?
— so v Pečinah zopet čutili lahek valovit potres.
— Poroča so pa tudi, da sta ss istega dne v Kočevju pojavila dva sunka in sicer ob 7. uri 30 min. in ob 8 uri IS minut, torej najbrže istodobno kakor ua Primorskem. — De!o-ale so potemtakem tri poglavitne potresne črte, Vipavska Idrijska in Kočevska, vse tri vzporedne mej seboj in s podolžnO osjo Adrije; znakovite črte v g oioški zgradbi Primorske in Kranjske. — Taki vzajemni pojavi podzemeljske moči so gotovo zelo redki in želeti je, da se potresno delovanje dne 12. aprili natančneje spozna. Gospodje potresni poročevalci s potresnega ozemlja (v Vipavski, Idrijski in Kočevsko-R bniški dolini) so uljudno naprošeni, da pošljejo svoja naznanila poverjeniku potresnega odbora dunajske akademije g. prof. Ferd. Seidlu v Gorici.
— (Prusastvo v mariborski nemški kazini)  je  napotilo častnike-člane  te kazine, da so si ustanovili svojo lastno kazinsko društvo. Duh, kateri vlada v kazini — ne samo v Maribora, ampak  tudi   v jednakdi   društvih  drugod — je pač prepodil avstrijske častnike, ne pa tudi avstrijskih j uradnikov. Tan, kjer avstrijskim častnikom ni bilo j obstanka, tam se mariborski  nemški uradniki prav j dobro počutijo.
— (Velika tatvina) Na postaji Pragersko pod Mariborom izginilo je z vlaka več vrečic denarja, kateri je bil poslan na Dunaj. Ukradenih je bilo baje 10.000 gld. O tatu ni sledu.
— (Samomor.) Iz Slovenske Bistrice se nam poroda, da se je ondotni poštni praktikant, Karol Strei f, iz strahu pred poštno skušnjo, katero je imel prebiti, ustrelil.
— (Prepovedan shod) Poroča se nam: Shod katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki bi se imel vršiti na belo nedelio v Farni vasi ob Prevaljah, je okrajno glavarstvo v Velikovcu prepovedalo, ker baje razsaja legar (!) v Lešah. Dobro poznamo te „legarje" in kaj čudna misel nam roji po glavi, seli ne bode vehkovški okrajni glavar ' Kreuter obnašal pri slovenskih shodih, kakor se vede slavno-znani paša Mac Nevvin v Celovcu. Po čakaj m o torej še malo!
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ziljsko Bistrico in župnijo Vrata) ima svoj letni občni shod v nedeljo dne '24. aprila t. 1., ob 4. uri popoldne v gostilni pri Rditiku v Za-homcu. Zborovanju sledi šaljiva igra in prosta zabava s plesom.
— (Koroške novice) Podpredsednikom Slovencem toli sovražnega  društva .Sulferajn"  je iz voljen ravnatelj  c. kr. učiteljske pripravnice v Ce lovcu. Bolttžar Knapič.    Lepšega dela si ni mogel ubrati,  kakor pri „Sillmarki"  ia „Šulferajnu*. —
V Celovcu se bo v kratkem ustanovilo društvo za idijote, katerih je mej Nemci oa Koroškem mnogo.
— (Kam pridemo po tej poti?; Z Goriškega se nam piše: Zadnja „Soča" je priobčila kaj zanimiv dopis iz Vertojbe. V tem dopisu poroča, kako je neki duhovni gospod koval „spravo" mej občaui. Predložil jim je spravni načrt, po katerem se zavezujejo občani, da brdo pri ob'inukih volitvah volili tiste može v občinsko starešinstvo, katere določi domači vikarij, in da izvolijo županom tistega, kateri izbere taisti vikanj. S to famozno spravo bi se bili občani odpovedali svojim državljanskim pravicam in bi pripoznali tega čudnega vikarija za svojega absolutnega gospodarja. Pa se vender najdejo še ljudje, ki ne verjamejo, da klerikalizem hrepeni po absolutni vladi duhovščine tudi v posvetnih rečeh!
V Verto hi so to pot čutno spravo čudnega vikarija še odklonili, a če bo klerikalizem še dolgo cvetel, jo bodo ze še podpisali !
— Velikodušno darilo ) V Kninu v Dalmaciji umrli odlični hrvatski rodoljub dr. M o n t i ie zapustil svojemu rojstnemu kraju 40.UGO gld. za ustanovitev kmetijske šole.
— (Razpisane službe) Razpisuje se mesto c. kr. poštarja pri poštnem in brzojavnem uradu v Kranjski gori proti prgodbi in kavciji 400 gld. Letna plača 400 gld, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 120 gld., uradni pavšal 100 gld., manipulacijska doklada 00 gld., pavšal za vz Iržavo selškega pismonosca 2*J0 gld in letni pavšal 340 gl. za vzdržavo sedeOikratne pesne zveze na dan mej poštnim uradom in kolodvorom v Kranjski gori. Prošnje v teku treh tednov na pc štno in brzojavno vodstvo v Trstu.
* (Pisatelj San dor Gjalski za kazen upokojen) Jeden najodličnejšib, najisvratnejiih modernih hrvatskih pisateljev, Šandor G.alski (Lj. Babic) je bil te dni za kazen upokojen Khuen Hedervarv je storil s tem dičnemn pisatelju veliko krivico, narodu pa največjo uslugo, saj geniji niso ustvarjeni za vladne lakaje ! Neposredni vzrok Upokojenja je najnovejši spis Gjalskega („Životopis neke ekace-lence" v letošnjem „Viencuuu.) kjer je mojstrsko naslikal Bijajno karijero puhloglavem-petolizca.
* (Prvi hrvatski balet) ki se je predstavljal 14. t. m. na zagrebškem odru se zove »Na Plitvička jezera11. Ideja baleta je intendanta pl. Miletifis, libreto in godba pa kapelnika Al bili i ja. Fr S. Kuhač se tzrsža jako laskavo o ha letu, v čegar glasbi je porabljenih več motivov hrvatskih naroduih posmij.
* (Rusko kitajski list) V Vladivostoku bode v kratkem začel izhajati dnevnik v ruskem in ki tajskem jeziku. Bavil *e bode s politiko, literaturo, z lepimi umetnostmi, gospodarstvom in trgovino; glavni namen pa mu bode, da seznani Kitajce z Rusi in obratno.
* (Ponesrečeni turisti ) Na Veliki ponedeljek So skušali trije dunajski gospodje Hresslor, Zink in
Petsch priti na Rax-aIpo Vreme je bilo silno slabo. Bressler in Petsch sta bila z vrvjo drug na dru-zega zvezana, Zink pa je hodil sam. Nakrat se je eden od dvojice epotaknil in padel je v globok prepad ter potegnil tudi svojega druga za seboj. Pa tudi Zinku, kateri je hodil spredaj, se je zvrtilo v glavi, ko se je ozrl za svojima prijateljema, m tudi on je padel. Bressler in Zink sta bila na mestu mrtva; Petsch pa, kateremu se je mej padcem zanjka zrahljala, je padel drugam ter se le težko ranil. Tudi postavljalec svetilk v Ditmarovej tvornici je na Veliko soboto na Snežnika zmrzail. Poroča se pa še v drugih nesrečah, ki so se dogodile v Alpah.
* (Nova sodna obravnava proti Zoli) se opira samo na 3 vrstice Prva se je opira'a na 6 vrst. Zola pravi v perečem pismu, katero je objavil v „Aurore", da se čudi, zakaj ga niso obtožili vno vič na podlagi — jedne same besede iz šest kolon dolgega pisma! Zola pravi, da je resnica nepremagljiva; če jo oduše sedaj, prodrla bods gotovo črez mesec dnij, čez leto dnij, čez deset let ... . jedenkrat gotovo. — Pesnik Bjornson je pisal Zoli pismo, v katerem ga navdušuje, naj ne obupa.
* (Pariški pisatelji in kritiki) so bojevali nedavno hudo vojsko. Jules Lemaitre je namreč igro nekega Dubonta, bogatega bankirja, v „Revue des DeuzMondes" silno .zdelal", kar je bankirja tako užalilo, da je napisal obširen odgovor, v katerem je strastno napadal Lemaitrea ter sploh vse pariške kritike, in zahteval je, da se ta dolgovezni članek objavi v „Revue des DeuxMondesV To mu je pa člen uredništva, znani Brunetiere, odrekel. Dubont se je obrnil tedaj naravnost do soduije, katera je določila, da mora vsak list sprejeti tadi cdgovor na kritiko. No, mislila ni na to, da je izvršitev te razsodbe naravnost nemogoča. Kaj, ko bi se po vsaki nemili kritiki dvignili vsi pisatelji, igralci pevci ter bi vsakdo napisal dolgovezen „odgovor" ? L sr bi niti prostora ne imel, da vse to natisne. — Kakor vidimo, so tudi mej Francozi nekaterniki, ki ne prenesejo n kake kritike, prav kakor pri nas Slo vene h !
* (Nesreča na Dunavu) Štiri rodbine iz trgovišča Sandor Egjhaza v Banatu so se nedavno hotele izseliti v Bolgarijo. Ker pa niso imele potrebnega potnega lista, so se ukrcale na splav, da se prepeljejo preko Dunava v neko srbsko vas. Toda sredi reke jih je prehitela strašna nevihta, katera je prevrnila splav, in vse štiri rodbine so utonile.
* (Ženi zamenjala) V Koldrovu, pri Gra-jevu na Ruskem sta se hčeri posestnika Vasiljev-akega istega dne poročili. Pri svatovšcini po poroki pa je predlagal jeden zakoncev svojemu drugu, naj bi zamenjala ženi, češ, da mu njegova bolj ugaja nego lastna. Toda ta ni bil takoj pripravljen, ločiti se od svoje bas poročene ženice. Še-le šest rubljev ga je omehčalo, da je privolil v zameno. Ker tudi sestri nista temu ugovarjali, sta se dvojici urno odpeljali, da ce bi nhče opazil zamene. Toda tast, kateri je druz^ga dne obiskal jedno svojih hčera, je primoral mladi žeui, da sta zopet zavzeli sprva določena jima mesti.
* (Razstava lepotic v Turinu ) V Turina hote za narodne razstave prirediti tudi razstavo lepotic v narodni noši. Tekmovalke morajo odboru poslati svojo sliko, in k razstavi bodo pripuščene samo one, katere proglasi odbor sposobne.
* (19ič se je hotela usmrtiti) 36!etna, jako marljiva delavka, Frančiška Holzbauer se je hotela tekom sedmih let l'Jkrat usmrtiti. Značilno je, da je povžda vsakokrat kak manj nevaren strup, kar je privedlo ljudi do sklepa, da se hočo le v bolnici par dnij odpočiti.
* (Plešoglavost — nalezljiva) V BBerliner klin. \Vochenschnft* poroča neki zdravnik o 8 peto-šolcih, ki so .nalezli" plešoglavot drug od druzega. Prvi pa jo je nalezel doma, na magistratu, kjer so se sbajali plesati berači in capini!
* (Nenavaden inserat) V . I Jasle r Nach-richtenu je bil ne lavno sledeči inserat: Človek na poti spoznanja išča pobožne duše katera bi mu posodila potrebnega denarja za spokorno romanje v svete kraje v Palestini. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „ Kristijanske ljubezen4 na uredništvo lista
* (Prazna vera v Afriki.) Pred kratkim so dali v Buluwayu vso r dbino, — t. j stariše in 3 otrok — krt.ko ulorn v hrano, ker so jo dolžili čarovništva. Poglavar neke vasi je namreč nenadoma vsled neznane bolezni umrl, in njegova vdova ja trdila, da mu je omenjena rodbina „naredila-. Zato je dala vse člene rodbine zvezati ter vreči v vodo, tam kjer je največ krokodilov. Nekdo, ki je ta zločin iz dalje opazoval in ki je bd tudi čarovništva ob-dolžen, a potem zopet oproščen, je naznanil nečloveško vdovo in njena pomagača redarstvu katerih jeden je bil k smrti obsojen, dočim »o ženo oprostili.
O a. ril a. i
Zahvala. Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je izročilo si. uredništvo „31 o v. Naroda" 814 kron 76 vin., katero vsoto so rodo ljubni darovalci in darovalke doposlali v prvem četrtletji t. 1. za družbine namene. Te vsote so bile izkazane v štev. 1 —72 „Slov. Naroda". Nadejajo se,  da tudi za nadalje  ne bode opešala
požrtvovalnost slovenskih rodoljubov, izreka najtoplejšo zahvalo vsem rodoljubnim darovalcem in daroval kam za tako lep dokaz narodne navdušenosti vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Telefonična in brzojavna poročita
Trst 16. aprila.   Združeni agitaciji iredente in socijalnih demokratov  se je včeraj zvečer posrečilo, uprizoriti velikanske demonstracije, to pa toliko laglje, ker tudi na zmerne in miroljubne ljudi ni naredilo do brega utiša, da im» jezuvit don Pa issich, kateri je sicer navdušen Italijan, svoje politične propovedi v cerkvi. Čez dau se je sicer govo rilo, da so Paviss cheve propovedi odpovedane, ali tega ni nihče verjel  in proti večeru se je jelo zbirati na tisoče ljudij okrog cerkve sv. Antona novega.   Redarji so z energičnim postopanjem  vzdrževali  red.   Ko je bil pritisk ljudstva že jako velik, ie prišla — vojaška godba   Svirala je po mestu kakor vsak petek in ljudstvo je truinoma drlo za njo. Godba bi bila morala iti mimo škofove palače, a je morala narediti ovinek,  ker je bila via Gavana zaprta.   Ko se je godba vrača a v vojašnico, začele so se demonstracije  lioč mimo cerkve sv. Antona novega so ljudje na vse grlo kri čali: „Abbasso i gesuiti", „Abbasso il veseovo" ter prepevidi razne laške pesmi. Vojaška godba je vsled tega hitro odšla v vojašnico, na kar so demonstrantje, prepevaje in razgrajaje, se za čeli klatiti po nustu   Bilo je na tisoče ljudij. Najprej so hoteli v ulico Torrente, a ker so jim to redarji zabranili, so šli na Acqu*dotto, kjer so sloma pahnili redarje v stran in pred županovim stanovanjem hrupno kričali: .Viva Dompieri", „Viva Trieste italiana", pred italijanskim konzulatom  pa  „Viva 1' Itulia" in „Abbasso T Austria". Iz hiše, koder je nastanjen italijanski konzulat, so se tem klicem krepko odzivali. Redarji so prijeli dva kričača, a demonstrantje so napadli redarje,  vrgli jedoega izmtj n ih na tla in oprostili aretovauca. Vračajoč se v mesto so redarji pri znanih „Volti d*  Chiozza*  hoteli razguati demonstrante, a dasi so rabili orožje, so se morali umakniti, potem ko so aretovali nekaj razgrajačev. Demonstrantje so potem nadaljevali svojo pot po mesta in krenili proti škofovi palači. V ulici s. Michele so s kamni napadli neke g i stotnika in redarje ter j'h pregnali. V via della Valle so naleteli na vojake in se vsled tega razšli na dva kraja. Jedni so hiteli k sv Justu in so v ulici Madonina razbili vsa okna poslopja, koder je nastanjena „Societa cattolica", kričeč ,,abbasso la Cattolica'1 „abbasso il veseovo". V ulici del Rivo so napadli redarje iu jih s kamni obmetavali. Jednega so podrli in kakor besni tolkli po njem, da je bil ves krvav,  drugega pa so s kamni pobili po glavi tako, da je kri curkoma tekla. Naposled se je redarjem posrečilo napadalce razgnati.  Drugi del razgrajačev, ki se je bil ločil v ulici della Valle od prvega, je bil razgnan v ulici San Sebasti j.o.   Mir iu red   pa s  tem   še  nista   bila ustanovljena. Manjša krdela razgrajačev so se klatila skoro celo noč po mestu.   IUzbili so mnogo šip in napisov. Na pa/za della Legna je jedno krdelo napadlo redarje in je bi jeden razgrajač, močno ranjen.   Vsega skupi j je bilo aretovanih nad F)0  demonstratov,   izrnej  katerih   pa  so bili jedni koj izpuščeni, drugi odgnani v z»por. Več oseb je močno ranjenih. D»nes opoldne se je sešel občinski svet na sejo, v kateri so se razni govorniki zavzemali za demonstrante in strastno napadali policijo.
Dunaj IG. aprila. V političnih krogih se zatrjuje, da je parlamentarni položaj skrajno kritičeninda pride morda že v prvi seji p osla nske zb or n ice, v sredo, do katastrofe To pooštrenje je prouzročila I stranka, katera pripada večini in od katere ni tega nihče pričakoval. Z oz roni nu to je ministerski svet sklican na torek popoldne na sejo.
Dunaj 16 aprila. Cesar se je danes s finančnim ministrom drom Kozlom odpeljal na Štajersko, od koder se vrne v ponedeljek na Dunaj.
Dunaj 16. aprila. Posl. Troll je imel dvoboj z nekim honvedskim častnikom. Troll je lahko ranjen.
Priloga „81*TCTBk«M NareaV it 85, M 16. aprila 1898-
Pulj 16. aprila. Danes dopoldne je dospela sem avstrijska eskadra pod vodstvom kontreadmirala Hi d keja, obstoječa od ladij BWifn-, „Magnet" in „Aurora", 8 katero eo se pripeljali slovenski vojaki 8 Krete. Vojaki so bili slovesno vzprejeti. Pri vzprejemu sta bila tudi vojni minister Krieghammer in za povednik 3. voja Succovatv.
Bel i grad 16. aprila.   Miniiterstvo no tranjih rečij je odredilo, obtožiti voditelja ra dikaine stranke Pasića.   Sodi se, da ga da aretovati, da tako vzame radikalni stranki voditelja pri volitvah.
Berolin 16. aprila. Vlada je nebroj poljskih poštnih in železniških uradnikov iz Poznanjske premestila na Hanoveransko, na Westfalsko in v renske provincije, da s tem pospeši germazacijo Poznanja.
Madrid 16. aprila.   Doslej je za vojne namene podpisanih prispevkov v znesku 3 t> i ltjonov frankov.
Washington 16. aprila. Debata o reso-soluciji je v senatu jako živahna. Ker se je oglasilo 26 govornikov, pride resolucija šele danes na glasovanje, vender ni dvoma, da se izreče senat za neodvisnost Kube.
Washington 16. aprila. 20.000 mož je že mobilizovanih. Vlada je poslala 8 polkov v Novi Orleans, 7 polkov v Mobile, 7 polkov v Tampo, konjeništvo in topničarje v Cbicka roango._
Narodnogospodarske stvari.
O kmetovalcev i izobrazbi.
(Konec.)
O vrtnarskih, sadjerejskih in gozdarskih lolah ne bodeno govorili, ker pridejo iele v drugi vrsti pri kmetovalcu v poste v. Gotovo se dosežejo v teh šolah boljši uspehi, kakor v občnih poljedelskih, ker so oije omejene, in je koncentracija pouka ložja.
Mali kmetovalce se najboljše, najcenejše m najvarnejše izobražuje v kmetijskih druitvih. — Kes, da ta sedaj ie ne morejo podajati dovoljne in primerne izobrazbe. Na! kmet se v društvu še ne počuti zadosti domačega in samostojnega; treba je pred vsem, da se mu dvigne nivo splošne omike.
Doslej smo razpravljali o izobraibi srednjega in manjiega kmetovalca. Skrbno smo se ozirali na sredstva, s katerimi mere razpolagati, izobra-zujoč se za svoj stan. lito nas bode vod do tudi sedaj, govoreče o večjih in premožnejših posestnikih in veleposestnikih. Tu z h te varno vsekako opravi čeno, da je mladenič, ki je namenjen za domače posestvo, izvršil meščansko, obrtno šolo ali spodnje razrede srednje iole. Tndi kupčijsko šolo bi pri poročali, v kateri se seznanja z vzornim knjigovodstvom, ki je podlaga vst»ki obrti; v kupčiji se človek vadi na red in se uči razmišljati. Tako si pridobi mladenič nekaj občnega znanja in podlago, da vstopi v kmetijsko srednjo šolo, ki obstoji navadno iz treh letnikov. Motil bi se, kdor bi mislil, da vodi kmetijska sredoja šola gotovo k cilju. Mnogo absolventov se izneveri izbranemu poklicu osobito, ako nimajo lastnih posestev in bi bili pri • morani drngodi iskati službe kot kmetijski uradniki, za katere je večinoma slabo preskrbljeno; druge zopet izvodi zlati portepe, ki j;m obeta pri vojaštvu lepšo bodočnost
Končno naj omenimo kmetijske visoke šole, na katerih se izobražujejo bodo t'i oskrbniki domen in latifundij in učitelji za nižje in srednje kmetijske iole. K«r velja za vzprejemni pogoj o kmetijske visoke iole navadno zrelostna ssedočba, prineso slušatelji zadostno podlago v občni omiki. V prvi polovici svojih studij se bavijo največ z naravoslovnimi vedami, katere delajo fundament znanstvenemu pouku o kmetijstvu, ali bolje rečeno znanstveno kmetijstvo ni nič druzege kakor npo rabljeni naravoslovni zakoni.
Kakor z nižjimi kmetijskimi šolami, t.iko so tudi s srednjimi in navadno tu 'i z visokimi zve zana tako zvana vzorna posestva. Ako se na teh posestvih samo preskufia, tedaj ista ne prinašajo nikakega dobička in stanejo mnogo novcev, gospodarski moment je tukaj izključen. Če se naj pa posestvo vzdržuje in prinaša letno rento, trpi pri tem znanstveni pouk.
Svetovalo se je pred dvema deeetletjima, naj bi se pri nas v Avstriji predavalo kmetijstvo na vseučilišči ali politehniki. Tn bi imeli slušatelj' kmetijstva na razpolago obširni kemijski laboratorij, fuikalski in zoološki kabinet, mineraloško zbirko, botaniški vrt obilo preparatov, anatomski muzej in bogato vsestransko biblioteko. Tudi o združitvi kmetijske visoke šole z Živinozdravni.ško se je go vorilo in kazalo na naravoslovne in zrotehoiške predmete in kmetijsko enciklikoped jo , katere bi skupno slušali dijaki obeh zavodov. Toda vse te ne napačne kombinacije so opustili in ustanovili na Dunaju posebno visoko šolo z naslovom ,Hoch achule fUr Bodencultur.*
O posameznih kmetijskih šolah bod.mo izpre govorili o prihodnji pril ki. Slivnik.
Mnogoatranaka poraba. Gotovo al domaČega cd ravila, katero se d;t tako mnogostransko porabiti, nego ..Moll-uvo franeosko Spanje in sir*, ki je takisto bolesti at*?suj<>če, ako -« namaže ž nj-m. kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na misicr* in živce krepilno in Ji -zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem
Eovzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOliL, c. in r. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati i.> izrecno M0IiL-uv preparat, zaznamovan i varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6   (f> — 5)
Važno oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izkušena sredstva : Dr. Rose balzam sa ielodeo in Praika domača mait Dobiva se v vseh tukajšnjih lekarnah.
tluirll s«» x lijut>lj<iiit:
Dne 14. aprila: France Blaznik, ključavničar, 3f» let, Poljanska cesta st  72. jetika. — Marija Skedl, zdravnikova vdova, 72 let, Mestni trg St. 21, otrpnjenje plutV V hi ral nic i: Dno 14. aprila: Marijana Krafiovic, gostija 42 let, jetika.
V deželni bolnici: Dne Ki. aprila : Franc Tavčar, dela čev sin, 7 let, rak.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 8U&*9 m.
<	Čas opa zovanja	Stanje barometra v mm.	Tempera- 1 tura v *C J	Vetrovi	Nebo	ca m 1 3 S s s Z
15 1«.	9. /.»ečer 7. zjutraj 2. popol	738 5 788 4 737 l	95 10 4 10 7	sr. jzah. sr. jzah. p. m jzah.	jasno jasno oolafiuo	00
Srednja  včerajšnja  temperatura 9 7*,   v   soglasji z sortna ton,
JD vx xx mi s Ir Sv toorasa
dn.  16. aprila 1896
ikupnl državni dolg v notah..... 101 <ld 90 kr
Skupni državni dolg v arebru    .... 101 , 75 ,
avstrijska zlata renta....... 121 n — ,
avstrijska kronska renta 4'' „..... 101 , 5'J ,
Jgaraka zlata renta 4" 0....... liO , 80 ,
Dgeraka kronska rent h 4'/»..... 99 , 45 ,
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 919 t — ,
Kreditne delnice......... 353 , 35 p
London vista........... 120 , »0 ,
Memfiki drž. bankovci sa 100 m.vrk ... 58 , 87>/, .
10 mark............ 11 , 77 ,
10 frankov........... 9 , 55 ,
[talijanski bankovci........ 44 , 75 „
2, kr. cekini........... 5 t 66 „
Dne 15 aprila 189?.
*•/• državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 164 gld. — kr
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.     . 196 , 25
Dnnava reg. srečke 5°/e po 10J gld.    .   . 130 B 25 ,
iemlj. obč. avstr. 4'/,° 0 zlati zast. listi 99 n — „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 155 „ — ,
Ljubljanske srečke........                                 . 22 „ 75 „
Rudolfove srečke po 10 gld...... 27 , — ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 205 , - „
rrainway-drust. velj. 170 gld. a v.   .   .   . £01 , - .
Papirnati rubelj.......... 1 , 27'/« •
5 « o
BI
1'BJ
IJ
jll S 9 —
3al
5 5 s
sli.
••t3 g
S . *■ — fl -
I j E 1 S 9 S."
Težko prebavljenje
katar v želodci, dvapepalja, pomanjkanje slast
do jedtj, zgago i. t. d., dalje
katari v sapniku«
zaalizenje, kašelj, hripavoat so one bolezni, v (III.) kojih se (1—4)
MATiaHHEJi,
po izrekih medicinskih a\tor'.tet rabi z osobitim uspehom.
V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih specerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Stare gosli
se Isz-CLpiJo- (58)
Naslov naj ss odda v opravmstva „Slov. Nar
priporočena po zdravniških avtoritetah Najboljša otroška redllua moka. Najboljša priznos k mleku. (494—8) Najbolise dijetetićno sredstvo za na želodčnem drevesu bolne otroke.
0ajjT^ Dflbivn *e  v    ekarnah  laa «lro>xerlJ«ta v *kall|»li po 4S kr  ln 1 «14.
Bergedorf- Fa£ik ™** wten Hamburg   n. KlltekB Vl.j2 ^tumperg44 46. Zaloga za Ljubljano: Lekarna G. Plccoil.
Ces,kr avstrijske      državne železnice
Izvod iz voznega reda
valjavan od dne 1. oktobra 1897. lata, Odbod t c f.tuM J <t<t*> jnz. kol  l*r«»«a *r m Trati
Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbil, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; *e: Klein-Reiflitig v St yr. Line, na Dnnaj via Amstetten. — 01 7. uri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pont ah.-.1, Beljak Celovec, Frnnzensfeste, Ljubno, Dnnaj; čez Selzthal v Solno grad ; cez Arastetten na Dana;. - Ob 11. nri 50 m. dopoludn« i'sohm vlak v Trbiž, Pontabfl Beljak, Celovec, Ljnbno, Sels-tlial, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osojni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Sel'.thal v Solno<rmd, Len« Gastein, Zeli ob jer.eru, Inomost, Bre^enc, ("tirih, Oenevo Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bsidejevic«, Piten j Marijine vare, Heb, F'raocove vare, Karlove v-ire, Prago, Lip* sko, Dunaj \ia Amstetten. — t*ros;aa v N«»i<» uiMln In \ Ko« o v J«-. Ob 6. ari 15 m zjutraj meSani vlak. — Ot I9i uri 66 m. popolndne mešani vlak. — Ob 6. ari 30 m zvečer mešani vlak. — Prihod v I.|uhtjava<>. j. k. Prvpr« Ia Trbiisk. Ob 5. url 52 ra. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Lipske^a, Prage, Francovih varov, Karlo vih varov, Eeba, Marijinih vttrov, Plznja, Budejevic, Solno-
grada, Linca, Stoyra, Aiw......i, Ljnbna, Celovca, Behaka, Fran
zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne oaohni vlak a Da-naia via Amstetten, Karlovih varov, Hoba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyr:t, Pariza, (leneve. Curiha, Bregenca, InomoBta, Zella ob jezeru, Lend Oaataina Ljnbna, Celovca, Linca,, Pontabla. — Ob 4. ari m m. popolndne osi>bni vlak z Dnnaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, FraDzennfestc, Pontabla. — Ob 9. ari H m. zvečei osolini vluk s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — l*roga Ia Nov«*k* menta I u Is Koeev|a, Ob h. nri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 32 m, popoludne mefiani vlak. — Ob 8. uri .'»r) m. zvečer mešani f'"*t — fadlsod Is LJubljane d. k. r Kamnik. Oh 'i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m. ivečer. — Prihod v L|ubl|ano d. k. Is Kamnika. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob U nri H m, dopoludne, ob 6. ari 30 m zvečer. (17—85)
Prodajalka
dobro isnrlmia v trgovini manufakturnoga blaga, l&cc pslužbe. — Naslov pod „J. J. 1432, Idrija, Kranjsko4* poate restant«. ,r»88—l)
vvvrvvvv
Sv jjo
gostilno pri kolodvoru 7 Kranju
priporočam p. n gospodom potovalcem, izletnikom in sploh vsakemu,  kateri  hoče biti postrežen z dobre  |el|o in livrstno pljtaoo.
Dube se tudi prenočišča za tujce.
S spoštovanjem
(478-3)       Fr. Es. Sire v Kranju.
iv«t4f«vetev«ae*4
f Usnjam si slav. občinstva ter svojim znancem in z prijateljem nljudno naznanjati, da sem pričel na svojo a  roko izvrševati
sobno slikarstvo
ter se jim priporočam v naročila,
Izvrševal  bodem vsa dela luruo,  veaiao in po tune t nI b cenah.
Z odličnim spoštovanjem
hi3-a>     Jakob Šnštaršič
^        v LJubljani, Opekarska cetta it. 55. ^*
••••t
306) Ljudevit Borovnik (13)
puikar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
■e priporoča v izdelovanje vanbovralnlh anđela
ta lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predela|e stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno ia dobro izvi-finje. Vse puške bo na c. kr proskoaevalnici J in od mene preskuftene. — IlustroTanl oonlkl lattoaj.
!
I
i
■a*ne^a>*^^a.^w^e^*^*>e-^^e->aer^^^e^*e7^M
Izdelovanje voz
S'cdeči vozovi so ni prodaj :
1 Brooni !<■ inalo rabljen. 1 „Kutschier-vvagerl", nr v.  1 dtefanle (Mu.-t-h.-l; in 3 Polukriti popravljeni vo/.ovi
\yo j it U <>  vi i v: 1« oj
Dalje naznanjam svojim p. n. naročnikom, da sem si dobila drugega delovodju z Dunaja, ki bodo zamogel vsem zahtevam in naročilom uajtočnejie vstreči. (48G—3)
Steklenice
s patentnimi zamaški
laa. "brez tal^iH zam šlco-v
priporoča
—> |io iai«Jtli>Ji!■ trianli <•»
centrala       t • i- > patentnih znni3škov za stiklenlcfl In posode
Gradec, Jakom nigasse S6 93.
zagreto - KIY w-York
a>       JL*i 11 i ¥^£lTL€3*
Odhod parobroda „Spartan Prirci" 23. aprila iz Ganove.
Cena 1X1. rev —redi a,:
Zagreb-New-York velja a v. velj. 75 gld.
Vozni listek \z Kranjska v Zagreb m doUcnllra plača, ako kupi parobrodoi listek pri nas.
Na brodu izvrstna hraOa iu vino.
Prodaja parobr )dnih listkov dne 17., 18., 19. aprila Izključno le (-'ob' - 1)
L. Mašek i drug
Zrtaivl), Margaret s k a ulica IO.
Pisarna za odpravo osob in blaga taki-aj in onkraj morja.
j Mol and s ko-ameriška črta.
Farniki vozijo po Ikrat do 2krat na m*% £
Iz Rotterdama i New-York, j
Pisarna 'a kajuie: j Dnn<tji I., Kolovprutrlas 9.
Pisarna u medkror: Dunaj, i V.. W eyri ngerg. 7 A. }
I. ka uta:
mark 290
- 230
400*; -320
I
i
a
I I
*) Po legi in veliko >\ k.vjure in po bil ros i in elo- A
g nci panika. Bil—3) p
Od 1. aprila do 31. oktobra . „   1. novembra Ho 31. marca II. kajuta:
Od 1. av^dsla do 15. oktobra , 16. oktobra do 81. julija
mark 200 180
'Warw^
Stanovanje
z jedno ali s tremi sobami in kuhinjo v I nad ptrnpjn p« ođđa (510 3)
v Tavčarjevem dvoru na Jezici.
Za v k* <> trgovino z mešanim blagom v neke« večjem  kraji na  Dolenjskem se i*%n za samostalno vodstvo
komi
ki dobi primarno at»lrwj plato ia znaten delež na dobičku
Zmožen mora 1> ti nemškega in slovenskega jezika v p tvora m pisanji ter biti star rr^j 24 — 35 let •— Zahteva se, <la dobro Isu r jen v mannfaktnrskl n špecerijski stroki in v trgovini s pridelki, f<->r da ju več sortiral v \. č*jih mešanih trgovinah na in ima dobra
spričevala. (5 4—3
Ponudb«  nai   8) po.šlj- jo  npravni^tvu »Slov N rola- pod Šifro M. lOOO.
Fran Bartl
■H
ti
jer mena r v Liubljani, Šnlenburgove ulice.
Xzd.elO"vsit-3l3 (151—12) angleških aedlov in skladi&ce angleške oprave ?a konje, voznih komatov lahke in težjo vrste, civilne in nniforinske jez d»lrje opreme in tudi jeimeuja za stroje. P o u r (iv j se izvršujejo naglo in jako ceno.
jio in jaKo ceno. |
Pekarna
z \se:ni pripadajočimi prostori v Roiullt ulicah v Idriji odda se za letn h 100 gld. takoj v in|r i«.
Več pove las'niča guapa Ivana Slemen h. St. 12*1 v I.lrljl. (579-1)
Cfcr-JT Gospodinje! ~?gdQ
M>je znamenite vkuhe za krofi: marclčine, ribizlove, malinove, marmelade, višnje, I hj ij • kr. «1» 1 gld. Postni pabojček (» vi st S gM. Fnnko proti povzetju.        (151)—2)
J. Reimann, Praga, Linhartski trg.
Največje skladišče
raznega semena
ia tioei
velikanske pese
pot* m netaiike>, ita)eraliP| iituarimt, turila« in trn% iii»l«t» <Jrt«*lj<», raznih vrat pen-nt'K1* et? ne nit 4 apMno znano kot na, bolja krma za ž-vino; trn v tit'iri* Homcnu za sulie, mokre, pečena in glinovifee trivnikn; v lika isbera seiuenn *i» Ni»liito. U limare, |»elerilIJ, #,el«*ii<», Slani UI gnili, fižol in vse druge vrste Mftnaena r.i% aelvit|ti«l    —  Proseč m n^gobroj nega poseta
a.ssxi.il5:.
:i50hr it »la<lke|ftl od eukra, ku« 'J kr.
INOkrat Nladl&ejfti od eukra, ko* !'/„ kr.
v malih paatilkiil*, kos I kr.
Pošiljam najmanje IO« kotov proti povzetju.
Jindrich Vojtech, Nusle Praga.
(12)-8)      Trgovcem velik rabat.
v Latleriiiamioveiii dret okmIh.
0-led.allšlca, stavca, ©"b»eaaj©6at JLOOO :s9b.
Danes v soboto 16, ne-
JSf^^flar
deljo 17. in ponedeljek 18. aprila
fizike Ina soar^ja
Senzacijonalno | Prvikrat: Orjaikl top itrasbnrikl.
— Konea predstavci »Najemnik in njegov strah1* ali „vrag v vseh kotih". — Začetek ob H. uri zvečer. — V nedeljo 2 predstavi, popoldne ob 4. uri in zvečer ob H. nri — K tem res zanimivim predstavam uljnno vabi
(674—9)   Xj. Greni.
(583)
Oklic.
OprJSt. A 39/89. 3
l>itck ii|>ril;\ vnil.i se bo3e tn sodno
Kupi
12 lepih rudečecvetočih cleandruv.
Ponudbe vzprt-jema
(1445—31)
Alojzij Korsika
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani.
Tu se dobe takoj različne zelenjadne sadike, od 1. maja dalje tudi različne cvetlične sadike za vrtove, kakor tudi za prapt žne grede; različna travna, klajna, zelenjadna   ni cvetlična semena i. t. d   1. t. d. po najnižjih oenah.
Z odličnim spoštovanjem
-Alojzij KZoTSilra.-^ -a Diiirliopp-ova s--
os
presezajo vsa druga
V
po trdnosti, eleganci in lahkem tefctff \
Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostm', so videti pri zastopn ku (\m- r>
v Ljubljani, Dunajska cesta st. 13.
prostovoljna dražba premičnin
spadčtjočih v zapuščino umrbga pos'arja J^no/.i« Hribarju Is Krnnjnke €ior*' y,oH> bno I konja, »cf liritv in cinike živine, potem 300 (•(■ulov a«HM, %liti» *i;»*i>|u i   t. d.
line 20. aprili« I *M»M in eventualno tudi 2T. aprila pa se bodo v u u j < su <l»]ula njegova x«ml|ii^a kakor tudi gonlllna 9tPrl Pontl" v Ki iii.UUI C4orl.
C. kr. okrajna sodnija v Kranjski Gori
dne 14  aprila 1898.
Št. 12.545.
(571-ii)
Prodajalnici in stanovanja v najem!
V   novo/graj* i,< m poslopji zaklada   malffdnslra  bolnice  v Ljubljani se »<1  1. uoveiubra I v t o* ril lajn v najem:
l.   V |»rllUt*jit  Dve v Lingarjt vili ulicah ložeči pro*lajaInici. 2    V 1. In II. ua«lMlro|»)l:
4 stanovanja, obstoječa iz 5 eob,
2       a „      a 4  n   in kabineta m,
* » a        n   4 n
* » a        *  8   ■    a n
Pri   vhakf m  st novaoji je 1 prfdsoba, soba ra ponle,  kopclj, kuhinja, klet in drvarnica
Pogoje naznanja in ustne ali pianu i«e ponudbu vzprejeroa magistrat d<» I.        j u leto« v navadnth uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
i! i - ** G aprila 1898
" Zdravilišče Toplice
lloleii|Hla«:r >,rl«'#iip«»NlaJtt Ktriaža.
akratoterma /. ?8 —81' It je posebno za pitje in kopanje pripravna in uspešno delujoča pri protlnu, tikanju, laohlas, uovral^ljl, kožnih m ženskih boleznih Kopalni baslnl ln poroelanove banje. Udobno opravljene ■obe za tujoe, Igralne ln družbinake aobo V najbližji okolici senčnata ■prehajallioa ln igrallida.
Dobra in cenena restavracija. Sezona od 1. mu ju do 1. ohtobra.
Prospekte in razjasnila poSilja /.ns'onj
(57—2) kopališka uprava.
Orožna tovarna Stever	Fran Kaiser Ljubljana, Šelanburgove ulice 6. jj|
i Nm (om kh:        m{1- 1 ,Waf fen*-kolesa. fOpel4-kolesa. \ Dobra delavnica za poprave. 1 ... j v.i pripel pHdmrtL i Preciznski izdelki 1. vrste.	
d biva se po najnižji ceni pri (299—8) Andreju iflaiicr-jii vZagorji ob Savi.
Compagni General Transatlantique
največja francoska brzo-parobrodna proga.
Točen odhod iz Havra v New-York vsak teden.
Cena XXX. razreda:
Zagreb -New-York 95 gld.
Vozni listek iz Kranjske v Zagreb Be dotićniku placa, ako kupi parobri.dni 1 stek pri naB.
Na brodu izvrstna hrana in vino.
Parobroda* listke prodaja samo ob ponedeljkih 1 »ključno le: (587 — 1)
L. Mašek i drug
2£<i£rcl>, IVlargarctska ulica I O. Pisarna za odpravo oseb in blaga takraj ln onkraj morja.
Ure, zlatnino in srebrnino
razpošilja
HERMAN KRADS
Dunaj. II/B, Hatdgaase 3.
Zeler. podati vi akomur možnost, da kupi dobro solidno hlago po najnižjih tovarniških cenah priporočam:
n. t. gl<!.
Niblnnte remontoir-tire, 12 ur idoče, od. 1*80
NiklHHt« reiamnlolr-urt*, 24 ur idoče, od. 3-2o Pristne »r«bme rriitoutolr-ure, odprte, 24
ur idoce, «d............ 5*—
Pristne »rebrne ni.....il«ir ure. z dvojnim
pokrovom, 24 ur idoče, od....... G 50
Pristue  Mrebrue  terižlce  (a  nioš   v In
iM-iiNk«- od........ . 1 25
Ure-biidilke od........... 1*60
Vre a nllialoni In bitjem, 1 dtin idoče, od 6*75
F   r        „ „        ,8 dnij idoču, od 8 75
jpt&~ Vrhu tega imam bogato zalogo vsakovrstnih lulu  InoaOttlftUtii   biiutvrlj  Iu iniKiln« »a blngu KM U<iN|M»«l«' lil  lllklll«". (l.'tH—4)
Ceniki brezplačno In franko.
(4 27 «)
'Največjo izber elegantnih
solnčnikov
priporoča po najnižjih cenah
Ls> Mikusch
Bleatat trg It. 15
A\ .K
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (8i)  parobrodno društvo v Reki. id
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej oloki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komtortom oprem Ijeni, električno razsvetljeni V^(^< parniki) *^Hr >
j X Redne
vožnje:
Mi
V noči od sobote na nedeljo hitri parnik v Zader-Spljet-Giuča, Gravosa (Ragn-s.i • Castelnuovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek postni parniki v Zadar-Spljet-ct kovic. V torpk ob 10. uri "JO ru, dopoludne hitri parniki v Zadcr, Spljet r S* Gravosa ^Ragnisa"! in Kotor. V sredo ob po] 10 nri zvečpr pofitni parnik v Zader, Štbenik, Trau. Spljet, na otoke Brač, Lešina. Vis. Kič, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gra-osa EtagUte?. V četrtek ob I. uri POf.oludne poitttJ parniki v Mali Lojinj, Selve, Zad*r, Sebenik. Trau, Castelvercbio in Spljet. V petek ob 10. uri 80, m. dopoludne hitri parniki v Zader, S djet in Gravoaa, Vsako nedeljo ob 7. uri /jutraj Ia et Rt ka-Opaiija-LoSinj in nazaj. — Natančni vozni red jo v oficijelni knjigi „Ddr Conducteur St. 693—608.
Prepričajte ao (496—3) ^4.**       da so moji pripadajoči deli in
fl&J&Z b i c i U I j i
najboljši in  pri   tem najcenejši.
IfcJS"   Glavni katalog gratis in franko *3fcJJ M. V. llundliakin, Dima j. II , Or. Pfarr«aMHe 2i>. Največja specijalna bala v Avstriji za razpo&lijanje bicikljev.
ef» Urudun <!<> vol|«-un
naisiarejsa posredovalnica stanovanj in slnžet
Gr. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
iui'vi dobro kuhnrlc<> t dvema osebama v Gradec, potni stroSki t • i k a j, 12 gM. plače; več bol|wtb uie*eniiNklh kuburi«* a Ljubljano, znano dobra mesta; :t II «e|še blMiue. jedna sme biti tudi starejša ; prvo rentu trtM-IJ-Nliii kuburlro na Bled, 30 -40 ^ld plače; kiihnrlco za mu« !i>il<> jedi in kuiarniAko kiiharleu za Ileko; bavariiiMkit knnirko v solidno kavarno; kiihli>Ji«ka <leklela itd.
l*rl|n>ro hJ«i ae: priden koeijnž, izboren za konje, dober voznik, in ve«- JwU» *|>r«*tnlb uatakarle (eveutuvalnn j<mSčine /.možnih ; V«HI močnih deklet, vpombnih in pripravnih za vsakovrstna dela itd. 581.
Zanimajte se B
vendar za izborni domači izdelek, sa liker lz kranjskih planinskih zellič,
ki se zove (222—15)
„Triglav".
hdeljnje ga J. Klauer v Ljubljani.
Ta liker se moia radi svoje clatoče in nepre-kosljivo adravilskegS učinka na prebavnost naj-topleje priporočati ter kot. okrepčilo ne sme manjkati v nobeni bili,
Dobiti je v lekarnah gg O. Plocoll-Ja 'n TJ. pi. Trnk6ozy-Ja, kakor tudi v večini delikatesnih m špecerijskih prodajalnio.
Šoke
ada
Cacao Suchard.
Da se preprečijo dogodivsa se nepo razumljenjH, se častito občinstvo opozarja, da tovarna ■•li. ftuc liti ril tako-ztano ..lomljivo *<»Uol«««lo-* (Bruch-Chooolade) niti ne izdeluje, biti v trgovino spravlja
ŠokoUi&iS J*h.. Suchorda tte za-jumbitHO čiste dobavljajo /u» kutfcot* %nano9 le v sta u i jot u zavite » tovarniško znamko in poflpisom. (32—15)
Prva avstrijska
vojiioslužbena zavarovalnica
]>«iii;ij. I.« <jrold»-i«»liiiii<%(l<2r<tJM»-«c> 1<>.
Za letno prstoijo n. v. ttld. UiS* - lahko vsak rodbinski (če za«;oto* 1 svojemu novorojenemu dečku za slučaj, da bode potrjen v vojaka, kapita a* v. «l;i. lOOn- . ki se, dočtevMi nabrane dividende, (kot ase nt na pre nuja) i'.plača v gotovini. (o6&)
Ako bi zavarovani dečko no bil potrjen, ali ako bi umrl, so povrnejo vsa vplačila ist. tako % nit Iti mu ml  >li » Ideiidaml v fr»lo»lul.
Učsr Agenture se ustanavljajo v vseh krajih. "2£U
Prospekti ae pošilja.io "breaplačns Ir». fianlco.
1 1
4 am«:tfor- i
Š FAHRKAD-WERKE.i((y p j: ru/"*.*! .CtlfAZ »'ilii^u^
METEOR
.....r" m>j
m
i
vozna kolesa I
aa.sb3"bol3šsi p
kvalitetna znamka, j)
Zastopnik za Kranjsko;
- J
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13.
e-~^am>^*"ir^-*T^<fcVTI
ril
i k
r.v
mm
iti
Ernest Speil
melianijk
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstno
šivalne stroje in bicikle
iseli lanlr^orlj |io iusjiii>.jili eenali.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točuo in ceuo.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
i
(311-8)
z vslespoltovanjsn
Emest 3peli-
I
i
□
H»-_« _rt* v
Feliks Toman
kamrososki  mojster in lastnik kiparskega atelije-ja v IJiiblJMiil. na ltck»rljckvi COStl Nt. 9€t
priporoča svojo največjo izborno zalogo izdelanih
nagrobnih spomenikov
od raznovrstnih najtrpelnsjl b muritioruv« od ^i-iktiilik in «-. ih^u ni jinitn,
prevzame vsako naj manjše in največje
stiivbeno kamnoseško delo
kakor; Hiopujic«*. pu«lbi>je v.>t vrata« Mtaitro« b»iu<>u«', <•<»:.i-:j itd, zagotavljajoč, :olidno postrežbo iu najfinejšo isdelbs DO najnižji ceni. kakor tudi
dobavo plccc in robnikov ih lliik od granita, poriirja i. t. d.
1'rečastiti duhovščini priporoča se za izdelovanje
cerkvenega umetno kamnoseškega dela in podob
od lunruioru ali p<*<4eenlka.
Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo iz vsoh tu- in inozemskih marmorov. (477—4)
••11
u
1
"Hfflli    JOSIP REICH ►
4 likanje sukna, barvarija> in kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4>
4 se priporoča za vsa v to stroko Bpada- k j ^39) joča dela. f
_     f£%m i f Foatre iba toftna. — Cene niake. r
m
Ljubljana, Židovske ulice št. 4. j
Velika zaloga obuval <40>
lastnega izdelka aa dame, gospode in
otroke je vedno na izboru. Vsakerina naročila iavrfiujejo ae točno in po nizki ceni. Vse mere ae ahranju-jejo in aaauaiueunjejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzoreo vpoalati.
IA Alojzij Erjavec »fS.
«(42)       Čevljarski mojster v v Ljubljani, Čevljarske ulioe Št. 3 |3
5j priporoča se prečast. duhovščini in slav. s} v občinstvu za obilno naročevanje r«zno-*^ vrstnih otm v ul, katera izvršuje ceno, W «S pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja J od najfinejše do najpriprostejse oblike. ■3 Mere se shranjujejo. Vnaujim naročilom v* S      naj se blagovoljno pridene vzorec. p C3 ^'eJi^.T^" tSF^F W"ValF'VolF''W H
SOStMi K*iuiiua ins inseoseuea^eaeme«
nnniiiimumiiinu
(43)
S pomladna sezona l
v £ju${jani,   špitaf&t* u/ic4 iti 4-
na z-n a t tja, da ćx? novi oufi-ncni in -voćne ni vs>ozci na taspofago. »i
Na deielo se pošiljajo vzorci franko.
Pekarija in slaščičarna
Glavna trnovi
Stari trg
št. 21 Jakob Zalaznik.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12
Tu se dobiva Ikriti us dnu svele, akaiso, sdravo 1» alaatuo pe-Btnrnku peri*.., vseh vrst krah hm %«k<»« rien kruh in prepečene« (Vanille-Zwiebak) V svojih M.'ii^ricarnlcMh postrezam točno z iii»|1lti«*|siiu umnIm.IiiIiu pecivom in s tlu I in I |.ri*t alSslI likerji ter z Wermutli-vinom. Posebno opozarjam na lim-ludl|HHHk»> krofe in aavitke S nnietaao n»|M»lnene. (Schlagrahtu Rollen.)
rgtOHOHOHOH
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. f
Pleskarska mojstra c. kr. državne in fi c. kr. priv. južne železnice. \ Slikarja napisov, ^ stavblnoka in pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak ln pokost. (44) Zaloga orlicIiiMliietEM kar bollne|u. , Ma&čoba za konjska kopita in usnje, fr
sk J
44) H
1». *
oderci
izvrstne facone, najboljši izdelek
inij4'«*ii«*J«» pri
I ALOJZIJU PERSCHE
Pred Škofijo 22, pofeir mestne hI5#*_
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov
tt Xjjui"blja.nl, ^©ien"b\xrg,OT7'3 ulice št. -i
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepramooljlvlh
havelokov po najnovejši fseoni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tu/.emsko robo ima na skladišču — Qg. uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor aablje, meće, klobuke itd , gg. c. kr justičuim uradnikom pa za izdelavanje
talarJGv in barat.
I Največja izber najnovejšega
(svilnatega blaga
eruo in barvasto, za cele obleke in bluse, priporoča po najnižjih cenah (47)
Alojzij Porsche
Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše.
Avgust Repič :
—«-    <>*!»* t* £ Ljubljana, Kolezijske ulice št. 16, }
(4H) ~v Tmo-vero. *
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, * da izdeluje in popravlja vsakovrstne * »ode lz hrastovega in mehkeaja * lesa po najnižjih cenah. — Kupuje • ln prodaja staro vinsko posodo. J
HENRIK KENDA
(60;
Ceneni lepi klobuki za dame.
Vedno zadnje novosti, ■'opravlja
se urno iu prav po ceni. Modni (tnali franU in UtUlji
LJUBLJANA.
U « 4 4 i
1
4
\
i
i
Največja tovarniška zaloga
Fran Kaiser \
prodajalec biciklov l
lx prvllt tovarn.
Ljubljana
(49)
Šelenburgove ulice 6. I
8BF" Najboljše urejena delav- | nioa za popravitanje blolklov ^ in ilvalnlh strojev. "W P
klobukov
•     • v7 • *
po najnižji ceni
prt (50)
J. S. BENEDIKT-u
Eofabajani«, St..<ri trg.
J. J. NAGLAS
Ljubljana <51> Turjaški trg štev. 7.
iS
Igo. Fasching-a vdovo ;aviiićarstvo
hiu)
(58)
Poljanski nasip št. 8 (Mrhoti
pripori.ča svojo bogato zalogo
dtedilnili ognjišč
nMJpriproNie j^lli. kakor tudi ii»|ll i»  j-iti, z lolto  medjo ali mesingom montiranih za obklade s prčnicami ali kahlami. PoprniIJnnJn i»i».    iu po aeula   Vnanja naroeils He hitro izvrSe.
Ljubljana, lluiifijf4li» cesta St« Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in veiocipedov.
Mehanik
(52)    Ivan ŠkerI Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani.
Šivalni struji po najnižjih cenah
Bielkle in drnga v to it roko spadajoča popravila iz-vrSi dobro in cono. Vnanja narni-ilu Ne' tiM-nu Lsvrssjeje. ■^■pvttm&iiimun h.& j ti»^mmxwmssss^w
iciklisti!!!
Jopce, nogovice pasove, kravate
najoeneje priporoča
Alojzij Persche
iS
Prud 8ktifijo 22 poleg mast.ie hiše.
Darila za vsako priliko! Hoffmann
urar v Ljubljani, Dunaitka csstd
priporoča svojo DHJveAjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule. jekla in nikla, kakor tudi
^^58ft atenskih ur, • ^ budilk in J salijnskihur
r// vse   '(* dobre do najfinejše kvaliteto po nizkih oenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v atenskih nrah vedno v zalogi. 66 Poprave se Izvršujejo najtodneje.
Anton F*re«l«:er
Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št, 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospođe iu dečke, jopic iu plašče v  za gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
Ot> -■!:«■ i>> rii«9i-l se po uajnovejfiih uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje isgotovljajo. (t>7)
l^i^ain Detter
Prva fn naistareiša zaloga
šivalnih strojev.
Ta se tudi dobivajo vsukovietni kmetijski stroji. Posebno pa pripoiOOam svoje izvrstna Hla.ni€»-reziilce in ni I ut i lisice, katere «e dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (58) Oenikt aaatonj ln poštnine prosto.
v največji izberi in po J i     najnižjih cenah
p trakovekvencem
Iz ali brez napisov v j       vseh barvah (59) priporoča
LKarl Recknagel
V   na Mostnem trgu.
0Y
Čedna kavarniška oprava:
Dva biljarda s pripadajočo opremo, zrcala, mize, stoli itd.
se zaradi preselitve takoj proda po ceni.
Več se izve pri Karolu Till-u, trgovca s papirjem, v Ljubljani, na Kongresnem trgu.
Dobro ohranjen
se r ili pomanjkanja prostora aa najnižjo eeno ftO i*l«I   proda. (5-4
Pisma s« prosi: poste restante Litija St. 50.
l*r. Frideriku JLenglel-a
Brezov balzam.
Že Ram rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nj< no deblo, je od pamti veka znan k«-t najizvrstnejse lepotilo, ako se pa ta Bok po predpisn izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čude vit učinek.
Ako ae namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, |o*t)o h*- S« «truicl daaii ne-Kinttii«' liiMkin«* o«i polti, Iti poMtaue vt*Kd t«'K«» £InI4» l»«*lw iu iieiua.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-aave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žolLavost, ogerce, nosno rudcfiico, zajedce in druge rjeamižnosti in polti. — Cona vrfiu z navodom vred Kl«l. I.»O.
l>r. Friderik« Ijeiigiel-a
BENZOE-miLO.
Najrnilcjsi- in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad Ho Ur. (3—7)
Dobiva se v Ljubi )nul v Ub. pl. Trnkooajf>|a lekarni in v v-teh večjih lekarnah. — Postna naroČila vzprejema W. Heiia, I>uu»J, X.
Steinfeldska pivovarna
bratov Reiningh&us v Mi
Glavna zaloga:
31y3"»jL"fol3 ©jelši, Šišlra, (uprava: Maks Zinnauer)
priporoča
Telefon it. 65.
Telefon it. 65.
uležaiio, marčno, izvozno jwo
in Steinfeldski plzenski način
v sodih in Steklenicah. Pivo v steklenicah je pasteunzovano.
Zaloga za Kočevje in okolico
pri gospodu
Alojziju Lsoy
hotel .Stadt Trieet* t Kočevju
Zaloga za Rudolfovo in okolico
pri gospodu v6.r>4—2
Antonu Jacaz
Brunnerjeva gostilna (z ledenica mij in Sko beraltova gostilaa ▼ Rudolf o vem
Uradnik
veSč treovnkega knjigovodstva in korespondence, išče za nekaj prostih popoludanskih ur pr mer-nega posla. — Ponudbe na upravniAtvo „Slo nn-ske^a Naroda" pod .primerno". (\«9—2)
f
Patentirano žično steklo
najboljši materija za gornje avltlobe, tla tovarniška okna. razm« d-belosti, plošče do 1 7 • □ m>trov Posebne prednosti: Največja varnoat proti zdrobljenju. proti prodrenlu u> probltju, nadležne žtoua mreže so nepotrebne, varnoat proti ognju je Jako velika, tudi će se slomi uit .ne gosto, kef žična vložka drži skupaj sttklo, lu6 prodira Jako lahko, ie doalej nepoznan luonl učinek. Uporabljalo se je z najboljšim vspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah Mnogobrojna spričevala, prospekti ln vzorci so na razpolago.
Vlite steklene plo če za hodilna tla pri gornjih svitlobah
Za razsvetljenje prevozov, podzemski b hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih ruas>'b, gladko ali z raznovrstno izdelani površinami be'o na pol bilo (okoln 80% ceneje nego na adno surovo lito Btcklo) iu v barvub z žično vIožko ali brez nje.
Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki
v najrazličnejših oblikah in velikostih.
Aktien-Gesellsctiaft fur Glasindustrie
vorm. F. Slemen«, Neusattl to: Elbogen (liohmen). DrugI izdelki: Steklenice vseh vrst, steklenični za-maSki. steklo v ploščah belgijske in nemške vrste, vlito in prešano »teklo, patentovane črke iz presa nega st kla. . 1    — f>)
Najboljša in najlepša
. .emena mt tr av<
dob6 se samo pri (484-
Mihaelu Kastner-ju v Ljubljani.
1.  liollmii peremie teiiiic, Faccy-a mi- n —
sjrleMJka llH>-lrrtV», nizka, najfiuejša in naj- Jv či8'ej<*af ♦ k^tra tt-Aka, visoko-prima kvaliteta   ....    ftlll* «©•-
2   JLiOlliim percnne, angleška ltay-trava
najtežja kvaliteta................
3. l.ollum pcrcnnc, angleška Ray-(rava
d< bra avadtrta................. ,9 -
i, 9Iaiitliiior-Jcva , J■Hr|rttrc*lllCIl-■■l«el•-Zl|||l:ktt• samo it najnižjih, fiuohstnih in naj v nt r»j nej-ftih tr»v obst- j«^a............... ^ ilO.
5. ^9lBcrlIiicr Xlilergartcnu-Bksicfi za czelje-
mevanje p.ko I, likih in peačemb vrtnih tal..... *n   f O«-
6. Lawn*traYa-KillC8? se protivi tudi suSi prav
k»«pko.................... „ *ft.
Ako ne vzame pod lO K, je cena xa kilo sa lO kr. višja.
Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
Puch, Styria
{poboljša)
Columbia
Največja zaloga kolea vsemi novostmi. Po
znano najboljša in pre- / ff    I • / aVufiena   kolesa  proti / garanciji  po najnižjih/
cenah.    Mehanična / r\ '
delavnica   za vsa/ rPP.¥Y)lP.P popravila nahaja ae / (412—8)    * * iil\Ji v lastni h i I i na / n
Poljanski oeati / Svatovnoznana
»ep 3p»-os'tor nT/ angleška kolesa
prostem za vež* /
banje na kolesu. / iz orožne tovarne B. S A.
Velika zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
po na j ni > jih cenah.
Ceniki
ivalnih  strojev ter koles se  pošiljaj a po pošti zastonj in franko.
Priporočam se p. n. občinstvu najnljudneje in vabim k obilnemu obisku.
Pran Čuden, urar v Ljubljani.
Prostovoljna razprodaja.
l*o »v. .Iiarjii x ponedeljek dne 25. a pri!* 1*41)8 od 'J. ure
dopoludne naprej, se bodo
travniki, mlin in gozdi
gospe II« rfle Keranlk od graiČinfl na Brdu pod ugodnimi pogoji na lici mesta po kosih prostovoljno razprodajali.
Prodaja se bode drugi dan, to je 2C. aprila, nadaljevala.
Wi» Krdu, dne {». aprila 1893. (567—2)
Ljubljana, Spitalske ulice štev. 2.
Zaradi preselitve prodajalnice prodajalo se bode po selo znižanih cenah vsakovrstno blago, kakor: Srajce, nogovice, najnovejše vrste ovratniki in kravate za gospode, bicikliške srajce (Sweaterji) in čepice. Različno otročje perilo. Robci, rokovice, predpasniki in moderci za gospe. Pletenina bela in barvasta. Žamet, svilnata roba in druge potrebščine za krojače in šivilje i. t. d.
(589)
Koncesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja lbl)4, 6t. 5373.
Brzoparnlske vožnje v Newyork: lz Bremena ob torkih in sobotah.
Ia Bouthamptona ozir. Oher-bonraja ob sredah in nedeljah. Iz Oenove oziroma Neapolja via " Gibraltar 2-'J k rat mesečno.
Bremen - Avstralija.
V Adelaldo,
Melboarne, (325—9) 8ydney.
Bremen-Iztočna Azija, v Kino.
V
Japan.
Bremen -Juž. Amerika.
V Montevldeo.
V Bnenoa Alrea.
Lloyd
v Bremenu.
Bremen-Sev. Amerika. V Newyork.
V
Baltlmore.
Prekomorska vožnja v Newyorh
6—7 dnij.
Kajboljša in uajcenejfta potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: 3E2 čL-^r ei, x ČL Tavčar.
a
Glasoviri! Kratki klavirji in pianino
■H        najboljše kakovosti s izborno glasovno polnostjo v priprosti
(163S-2-.) tvrdke
Bratje Stingl
na DiiiirJI iti v niiilimpe&tl.
m el»'«aDtm opravi iz onr.enjene prve ln najveojs klavirski« tovarn« s parnim izdelovanjem po solidnih osna h in s deaetlttnim Jamstvom.
v zameno.
se izvršujejo
Stari klavirji se jemljo
TJbiranJa in popravljanja naj točneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
v Ljubljani, t Pvnlah št. 27, poleg kopališča.
L.Luser-jev obi>2 za turiste.
Priznano najbolj«« sr«datvo proti knrjlm očesom žuljem 1. t d.
LSchwenk-ova lekarna, Dunaj Meidling.
Zahtevajte L{J jj) £ R"J 6 Y za toriste Dsb<va «e v vseh lekarnah.
ff
Zastonj
S asi
Vsak., ki poftlje svojo natančno adreso, dubi proti malemu povračilu in d nesku za carinske stro&ke
1 gld. SO kr.
in sicer:
1 rrgulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik /a smodke; 1 ele-rai.tno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa a imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega an^lefikega papirja; 1 komadov finih aitgleSkih 'a-vitkov; 1 i t m i za sinodke in 1 predmet za p'>r»bo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naroćiteljev s ti'in. da jim blago takorekoc na pol poklanjam. Tudi vsakomur takoj vrnem denar, će ne bi nra Sla natanko in bodo vsak priznal, da je to podarite v.
»Te d I si a sisaloaj »i in i*m ■tjsoslll|Assfa9 proti postnemu povzetju, eventnvelno tudi Ce se denar preje vpofllje, pri (493—3)
Wiener Uhron-Ezport S. Blodek
Wien, II a, Herminenjrasse 19/L.
Prodajalnica in pekarija
(pekarija z vso opravo)
pole« eerkre v Alnkt. ▼ dobrem stanu, ©«l-i» •* l»k«»i nll i»m> • h v. Mihaelu v trnjem, oitirouiia IikIi na r«*iin.
Kdor  želi   prevzeti,  naj  se obrne  na g. BIsUlJo Mlklaic«, peka mm Iti mak t cesti it. S. (580—1)
Pristni] rnstc-jnliine Slikale
s predčevljem is jednega kosa valjane.
Jedino varstvo proti mokroti in mrazu.
Neobhodno obutalo za vse slojeve razpošilja
IjrmicIJ Itecler, Dunaj
3^etrievlxllf «>r str avsj       fi t • xr. lOT.
Ceniki breiplačnu Ia tVanku. (118—13)
-^■d^Am^A^^m, T.trsl. USalli! Sidro
LINIMENT CAP1ICONP.
iz Rlohter-Jev« lekarn« v Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mašilo;
po 40 kr., Tu kr. in 1 gld. sh dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj ae blagovoli to [1606—tf:«)
splošno priljubljeno domača zdravilo
vedno le v iivirsih atekleaiesti z nafto varstveno znamko ..Sidro" iz R.rhttr jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le tako steklenice kot priNtne, ki imajo to varat, znamko.
Richte.Jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
odpravi v 7 dneh popolnoma (34>*>-9)
str« €lirlMtoir-*» izborni, neškodljivi
Ambra-orćme
jedino gotovo nAinknjoče sredstvo proti pegam in aa olepsanje polti. Pristno ▼ zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 nove. ima na prodaj Jos. >In^-r*-|ii loUtai-aiti v JL«Juhl|»nl.
Praško domače mazilo
(885) lz lekarne a (9)
IJ. T^ffšg-it«!--j«> v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače adravilo, katero ohrani rane ciste in varuje vnetja in bob čine manjša t*-r hladi. — V pusicah po 35 ln 35 kr. Po pošti 6 kr. ve6. Razpošilja so vsak dan.
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", f Pragi,
Mala stran, ogel Sperser-Jeve ulice 203. V L|uoIJmuI se dobiva pri gg. lekarjih O. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. M ar det sc h I figo r. J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
Zarezano strešno opeko |
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid navadita opeka za zid8
ponujata
po izdatno znižanih cenah
(467—4 H
Knez & Šupančić |
^      tovarna za opeko v Ljubljani. ^
+ BRENNABORA
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Brennabor, Iiiglet Cycle „American" in dr.) pnporoč»u podpiaanca
po kolikor mogoče nizkih cenah.
B^TVsa v to stroko »padajo6a pmpravila ee bodo točno, solidno in po ceni izvrševala,
Cenike razpošiljanja, na, zalite-sranje.
Z velespostovanjem (809—8)
Bohinec & Majcen
Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica.
Naš zastopnik v Rudolfovem je g. J. Medved.
Friderik Wannieck & Co.
tovarna ia stroje, livnica železa in kovin
T7- Brnu list ^v£oxst-v"slceam.
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. (,9,7-35)
SZSI Stalna razstava opekarniskih atr jev. ZZZZZ llustrovanl prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov io urejenih.
Fine damske modne klobuke
v apartnih novostih.
priporoča*.
(«58—6)
modni salon BENEDIKT t Ljubljani.
!!! Modni klobuki ne pridejo v razložbo 11!
F. P.Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo po ssa|iili|lli cenah vsskoltoll množino
zidarske opeke
zarezane strešne opeke
(Strangfatzziegel)
(izdelano is najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spada o^o
stekleno zarezano opeko ln strešnimi okni lz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
IDoTršlsi Poitland-cement
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. =^s Najnižjo ceno!!! (886-40
Izdajatelj iu odgovorni uroJi.ik: Josip jNolli,
Lastnina in tisk BNtiro.luu liskama".