št. 24 (1055) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, A A 11. junija ir 1970 DOLENJSKI LIST V nedeljo bo nastopilo 34 ekip 14. junija ob 11■ uri dopoldne bo na novomeškem Stadionu »Bratstva in e-notnosti« slovensko tekmovanje ekip prve pomoči. 34 ekip, ki so zmagale na občinskih tekmovanjih, se bo pomerilo v znanju in pripravljenosti nudenja prve pomoči. Nastopili bodo 204 tekmovalci. Po tekmovanju bo še zanimiva ogledna vaja, v kateri bo. do sodelovali odred prve pomoči RK iz Ljubljane ter gasilci, sanitetne enote in kirurška ekipa prve pomoči iz Novega mesta. Vaja bo prikazovala požar in reševanje iz gorečih stavb v bližini stadiona. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! I ribnical TELEFONI: 87-068 87-099 OKNA VSEH VRST VRATA —SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDIT Dolenjske Toplice so v nedeljo doživele veličastno slavje. Več kot 15.000 ljudi je prišlo na veliko srečanje aktivistov, na katerem je govoril Edvard Kardelj. (Foto: Splichal) IZ TRNJA POROJENA SVOBODA Dvigali so se visoko kakor orli... Veličastno srečanje aktivistov v Dolenjskih Toplicah - Skoraj 15.000 ljudi je prišlo na zborovanje - Aktiviste je pozdravil Janez Vipotnik, govoril pa je Edvard Kardelj - Stara srečanja, stari spomini Janezu Juršiču z Dolža, Kardeljevemu kurirju med narodnoosvobodilno borbo, so se orosile oči, ko se je po toliko letih objemal s tovarišem Krištofom: bil je to samo utrinek v veličastnem slavju aktivistov v Dolenjskih Toplicah. Iz trnja porojena svoboda je bila v veliki meri tudi zasluga aktivistov, teh tihih, hrabrih ljudi, katerih del se je zbral v nedeljo v Toplicah. Sodijo, da je bilo na tem veličastnem zborovanju več kot 15.000 ljudi, med katerimi so bili tudi Mitja Ribičič, Sergej Kraigher, dr. Marijan Brecelj, Franc Popit, Stane Kavčič, Vida Tomšič, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka, Josip Vidmar in drugi. Potem ko je srečanje pozdravil Janez Vipotnik, je spregovoril Edvard Kardelj. V svojem govoru je razčlenil zgodovinski pomen naše ljudske akcije, ki jo je raz- Košnja se je začela, zato v trgovini s kmetijskimi stroji v Krškem vsak dan prodajo nekaj strojnih kosilnic. Na sliki: kmet Ivan Žerjav iz Spodnje Pohance, ki si pravkar ogleduje kosilnico FIGARO. Kupil jo je za 8.800 din in je dejal, da se bo odpeljal z njo naravnost na travnik kosit. (Foto: J. Teppey) vila Osvobodilna fronta. »Slovensko ljudstvo je ustvarja- lo taka ljudska gibanja, kakor je bila OF, samo v izjemno velikih in prelomnih zgodovinskih trenutkih, v takih, kot so bili dolgotraj- Dvojna pritožba zoper smrtno kazen * Edvard Sajevec s Senove-vega, ki ga Je novomeško okrožno sodišče pred dnevi obsodilo na smrt, ker je ubil ženo in otroka, svaka pa poskusil ubiti, se je pritožil. Iz pripora, v katerem je ostail tudi po izreku sodbe j? poslal vrhovnemu sodišču'SRS 53 strani z roko napisane pritožbe. Zoper sodbo okrožnega sodišča se je pritožil tudi Sajevčev zagovornik. Vrhovnemu sodišču SRS predvsem predlaga, naj oprosti Sajevca krivde za poskušani uboj svaka, češ da gre v tem primeru le za telesno poškodbo, in spremeni smrtno kazen v zaporno kazen. Novomeščanke šeste V hedeljo je bilo v Splitu VI. državno prvenstvo za pionirje T atletiki, na katerem nastopajo najboljše pionirske atletske ekipe iz vseh republik. V zahtevni kon-kuranoi so med dekleti letos zmagale pionirke-iz Kopra, Novo-meščanke pa so bile šeste. Med fanti so bili ravno tako najboljši Koprčani, ki so bili tretji. Med posameznicami je vredno omeniti tretje mesto Ivice Jakše iz Vavte vasi in Kastelčeve iz Novega me-ata, ki je ako6il« 4,61 » daljino. ni kmečki punti in taborsko gibanje. Marsikdaj je sicer doživelo poraze. Čeprav je nekatere bitke izgubljalo, pa je Osvobodilna fronta zmagala: zato ker je bila zavesten izraz množic in ker je na čelu teh množic stala avantgarda delavskega razreda ... Samo z neomajno (Nadaljevanje na 8. str.) Paratifus v v Mokronogu Te dni so v zdravstveni postaji v Mokronogu odkri- li tri primere nalezljive bolezni — paratifusa. Dva bolnika sta doma iz Mosta, eden pa iz Laknic. Odpeljali so jih v bolnišnico ter uredili vse potrebno, da se bolezen ne bi razširila. Pred nekaj dnevi je bilo nekaj primerov te nevarne bolezni v Bistrici pri Mokronogu, kjer so imeii ljudje težave pri oskrbi s pitno vodo. V nedeljo pa v Banja loko! Na proslavi se bodo srečali slovenski in hrvatski borci - Odkritje plošče heroju Jastrebu Občinski odbori ZZB NOV Kočevje, Delnice in Čabar ter krajevna organizacija Banja loka prirejajo v nedeljo, 14. junija, ob 10 uri veliko partizansko srečanje v Banja loki pri Kočevju. Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Menku Pe-tranoviču-Jastrebu in borcu Dragotinu Štimcu, ki sta padla 21. junija 1942 ob napadu na Banjaloko. Krajevna organizacija ZZB Banja Joka pa bo ob tej priložnosti razvila svoj prapor. Na programu je razen slavnostnih govorov in improviziranega napada na Banja loko še koncert godb iz Delnic, nastop učencev glasbenih šol iz Delnic .in Kočevja, recitacije šolarjev iz Broda na Kolpi in Fare ter gimnazijcev iz Kočevja. Po proslavi bo tovariško srečanje. Edvard Kardelj je pred brunarico pod Bazo 20 v imenu tistih, ki jih je dr. Marijan Brecelj med vojno prisrčno pogostil, nasmejan dejal: »Vračamo ti z enakim, kakor si ti nas gostil: s češpljami in šmarnico.* O otvoritvi brunarice na 8. strani (Foto: Splichal) 17. JUNIJ: DAN VARNOSTI OTROK V PROMETU Srečno otrokom na cestah! Starši, uporabniki cest, motorizirani državljani, organizacije AMD, ljudske tehnike in člani vseh drugih društev: mladini dolgujemo spričo vedno večjega prometa na cestah veliko vzgoje! Petič se bomo 17. junija' letos spominjali »Karlovške prometne konference«, ki je na pragu poletja 1965 opozorila državljane na pomembne naloge, ki jih imajo vsi do prometne vzgoje otrok. Z neverjetno naglico narašča promet v mestih in na podeželju — z njim pa se strahotno večajo (tudi številke o nesrečnih žrtvah prometa. Otrok in mladine je pri tem vse preveč, veliko preveč! Komisije za varnost prometa pri občinah se zato tudi letos obračajo tako na mladino in šolarje, kot na starše in vse motorizirane uporabnike naših cest: starši, učitelji, vzgojitelji! Opozorimo te dni še s po- sebno skrbjo naše naj mlaj še in odraščajoče, kaj pomeni promet v sodobni družbi! Naj postanejo pota in ceste z domov v šole in nazaj varne in srečne poti! Mladina, šolarji, pionirji, v počitnicah in vse leto skrbno upoštevajte vse, kar morate vedeti • o prometu! Zdravi in zadovoljni pravilno uporabljajte ceste, ki naj postanejo vezi varnosti in prijateljstva! Vsi pa z vsemi močmi hkrati pomagajmo našim prijateljem, članom prometne varnostne službe, milici in drugim delavcem, ki skrbe za varnost na cestah in za njihovo uporabnost. Geslo »SREČNO OTROKOM NA CESTAH!« naj postane vpra- šanje naše časti, pravilne vzgoje mladega rodu in kulturnega obnašanja vseh, ki naj uporabljajo ceste ali kakorkoli sodelujejo v prometu! OD 11. DO 21. JUNIJA Padavine, deloma z nevihtami, se pričakujejo okrog 12. junija, od 15. do 17. junija in nekako 20. in 21. junija. V ostalem lepo vreme. tedenski mozaik Britanski konservativci so besni, ker je Wilsonova vlada prepovedala gostovanje južnoafriškega moštva kriketa v Britaniji. Posebno se jezijo na Wilsona, ki je zato na predvolilnem shodu dobil od prenapeteža jajce v glavo. Wilson si je mirno obrisal obraz m dejal, da si v primeru volilne zmage konservativcev noben Anglež po petih letih ne bo mogel več privoščiti jajca ... Vladni odbor za mednemške odnose v Bonnu ima te dni dosti dela. Pomaga raznim ustanovam iskati izraze, ki so bolj v skladu z zboljšanimi odnosi z Vzhodom in NDR. Vzhodna Nemčija ne sme biti več »sovjetska cona«, ampak NDR. Največ težav povzroča dosedanji izraz »območje ob conski meji«. Odslej naj bi bilo to »mednemško obmejno območje«. ... V daljnovzhodnem sovjetskem mestu Haba-rovsku so nedavno imeli »zatemnitev«. Dve dekleti, ki sta se »podprli« s pijačo, sta zlezli na steber visoke napetosti, »da bi bolje videli mesto« Policija je morala odklopiti tok, če je hotela dekletoma rešiti življenje. ... Številni Izraelci se zdaj sprašujejo kakor tisti znani Žid, ki je potoval z vlakom in je bil na vsaki postaji bolj žalosten. Ko je sprevodnik to opazil, ga je vprašal, kaj mu je. Ta je odgovoril: »Že zdavnaj sem opazil, da se peljem v napačno smer, a se ne morem odločiti, da bi prestopil.« . Američani so se na moč trudili, da bi si pridobili naklonjenost tujih dopisnikov. ki so pridrveli v Phnom Penh, da bi poročali o dogodkih v Kambodži. Bili šo brez dobrih zvez in stikov. Velikodušni stric Sam je na rdčun 'ameriških davkoplačevalcev organiziral v hotelu Royal ob kopalnem bazenu telegrafsko zvezo, tuje časopise in seveda biltene ameriškega veleposlaništva. Povrh vsega so novinarji dobili še pijačo zastonj, da jim ne bi zmanjkalo navdiha. ... ŠE VEDNO ZANIMIVO VPRAŠANJE Kdo naj se imenuje kmet? Pogoji: kmetijska proizvodnja na lastnem pose* stvu; večina dohodkov za preživljanje s posestva, ni pa nujno, da ga sam obdeluje Katere ljudi naj prištevamo med kmete? O tem razpravljamo, odkar so se pojavili primanjkljaji v zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva. Veliko več pa še zdaj, ko bi TELEGRAMI PARIZ — Princ Narodom Siha-nuk je izjavil, da mu je predsednik KP Kitajske Mao Ce Tung obljubil orožje in finančno pomoč, da bi v treh letih strmoglavil Lon Nolov režim. MOSKVA — Sovjetska vesoljca Nikolajev in Sevastjanov sta nova sovjetska rekorderja v trajanju vesoljskega poleta, saj sta krožila okrog zemlje v vesoljski ladji »So-juz 9« dlje kot šest dni. RIO DE JANEIRO — Brazilski časopis »Journal do, Brasil« se močno »čudi«, da organizacija ameriških držav — OAD — še ni priskočila na pomoč Peruju, čeprav je minilo sedem dni od katastrofalnega potresa. ZORICH — V Švici je bil referendum o spremembi ustave, da bi omejili število tujcev, predvsem tujih delavcev v Švici. Kampanjo za referendum je vodil in začel James Schwarzenbach. Z 90.000 glasov večine je švicarsko volilno telo odklonilo spremembo ustave. KAIRO — Z vzkliki »Borili se bomo! Borili se bomo!« ie ob tretji obletnici junijske vojne med Izraelom in arabskimi državami na tisoče Egipčanov pozdravljalo ore-dsednika Naserja, ki se je v odprtem avtomobilu peljal po kairskih ulicah. PARIZ — »Nobena dežela ne spoštuje neodvisnosti drugih držav bolj kot Sovjetska zveza.« je na vprašanje o doktrini Brežnjeva odgovoril sovjetski zunanji minister Gromiko na tiskovni konferenci na koncu svojega obiska v Parizu TOKIO — Uradna časopisna agencija LDR Koreje je sporočila, da so severnokorejske ladje potopile ameriško ladjo, ki je prodrla v severnokorejske vode AmeriSko obrambno ministrstvo ne ve nič o kaki ameriški vohunski ladji v severnokorejskih vodah. RIO DE JANEIRO — Brazilski predsednik general Medici je s štirimi ministri odpotoval na brazil ski Severovzhod, da bi si ogledal katastrofalne posledice suše. ki je prizadela pet zveznih držav tega najbolj zaostalega območja Brazilije. i radi uvedli starostno zavarovanje kmetov. Gre namreč za to, kdo bo lahko plačeval prispevke za zavarovanje, da ne bi bili pravi kmetje preveč obremenjeni z dajatvami. V tezah, ki so jih pripravile komisije Zvezne skupščine za sestavo novega zakona o zemljiških odnosih, je nakazano tudi to. V njih piše, da je kmet oseba, ki se peča predvsem s kmetijstvom na lastnem posestvu. Mfed kmete naj bi prištevali tudi osebe, ki zaradi starosti, bolezni ali podobnih vzrokov ne obdelujejo svojega posestva same, dohodki od njega pa so jim glavni vir za preživljanje. Natančneje kot doslej je tudi določeno, kako ocenjevati skupno gospodinjstvo. Nov zvezni zakon — če bo tak, kot je predlagano v tezah za njegovo sestavo — bo omogočil, da tudi pri nas uveljavimo nekatere predloge, kdo naj se šteje za kmeta. Določila bodo sicer nekoliko drugačna kot nekateri želijo — v bistvu pa verjetno ne bo velike razlike, če jih bo moči dosledno uporabljati. Pri nas so namreč nekateri predlagali, naj bi med kmete šteli le lastnike posestev, ki imajo letno najmanj 1200 din katastrskega dohodka. če upoštevamo, koliko sredstev ie potrebno za preživljanje, pa bo po predlogu komisij Zvezne skupščine meja tudi nekje tu blizu. Med kmete naj bi šteli osebe — v skupnem gospodinjstvu pa menda družine —, ki jim je glavni poklic kmetijstvo na lastnem posestvu. To verjetno lahko razumemo tako, da imajo od dela na posestvu večino dohodkov za preživljanje. SLOVO Ofl PRINCESE MARGARETE — Po dvodnevnem bivanju na Brionih je britanska princesa Margareta, ki se je z možem, lordom Snowdonom (desno od nje), mudila v Jugoslaviji osem dni, odpotovala iz Jugoslavije.. Ob slovesu je prejela šopek cvetlic od pionirja. Princesa Margareta in lord Snowdon sta bila v Jugoslaviji gosta predsednika republike. Telefoto: Tanjug če ima nekdo malo posestvo in ima več dohodkov od priložnostnega dela drugod, ga ne bi šteli med kmete, četudi ni nikjer stalno zaposlen. Enako bi veljalo za ljudi, ki zaradi onemoglosti prejemajo socialno podporo od občine, če je ta višja kot dOho-rali všteti v dohodek s dek š kmetije. Dohodek iz gozda bi verjetno mo-kmetije. ■* Tako bi neita,ko uredili delitev podeželskih ljudi na kmete in nekmete, kar bo zelo pomembno pri zdravstvenem in starostnem zavarovanju kmečkih ljudi še vedno pa ostane odprto vprašanje kako poskrbeti za tiste, ki jih ne bi šteli med kmete. A tudi to bo treba enkrat rešiti Zvezni zakon bo gotovo omogočil republikam, da bodo stvari urejale . v okviru svojih možnosti. ' JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ RAZPRAVA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU — V Slo veniji manjka kakih 50.000 stanovanj Letno jih zgradimo okrog 9000, torej le za sprotne potrebe, ker toliko nastane letno tudi novih družin V prizadevanjih, da bi gradnjo stanovanj pospešili, zadenemo predvsem ob skokovito naraščanje cen »emljišč in gradbenega materiala Takšno divjanje cen ne spodbuja niti zasebnega stanovanjskega varčevanja niti mobilizacije družbenih sredstev. Drugo pereče vprašanje pa so stanovanjske najemnine Letos smo jih začasno »zamrznili«, da ne bi še bolj prizadeli 'družin z nižjimi zaslužki, > s zborovanje, je zaželel pogebno dobrodošlico pirvemu aktivistu OF Edvardu Kardelju. & je "v svojem govoru razčleni! zgodovinski pomen 'množič* ne organizirane ljudske akcije, »tj jo je razvila Osvobodilna fronta in poudaril, da naš samoupravni sistem raste iz idejnih temeljev, zamisli ter oblik dela OF. Po zborovanju so popoldne odprli na Rogu obnovl jeno Bazo 20. ■ DOLGOROČNI RAZVOJ SLO VENIJE — V sredo prejšnji teden so v republiški skupščini sprejeli osnutek izhodišč za resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenije (v prihodnjih 15 letih). Osnutek je uvodoma obrazložil predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, ki je dejal, da smo postali v preteklih 25 letih srednje razvita družba, zdaj pa smo neposredno pred prehodom v visoko razvito Industrijsko socialistično družbo. ■ RAST PROIZVODNJE, A TUDI CEN — Letos dosegamo visoko proizvodnjo, širše so se odprla vra- Kako hitreje do stanovanj ta zaposlovanja, nekoliko smo zmanjšali primanjkljaj v plačilni bilanci. Toda hkrati čutimo večjo gospodarsko^ nestabilnost-, za katero je predvsem značilno divjanje cen in naraščanje življenjskih stro' škov. Tako se resolucija o ekonomski politiki v letošnjem letu ne uresničuje v nekaterih svojih bistvenih postavkah. O tem so prejš-nji teden razpravljali v zvezni skupščini. Po sklepu zbora narodov je zvezni izvršni svet dolžan pripraviti do konca junija bolj d .* ■ LESNI SEJEM V, LJUBIJA y NI — V soboto ,so na . Gospodarskem.. razstavišču* v Ljubljani od-. prli IX. mednarodni lesni, s§jena> . na katerejn .sodeluje 186...razstav-,,,ljavcev iž 13 držav,, . - . ■ UVOZILI BOMO FIŽOL IN MASLO — Zvezni izvršni svet je odobril uvoz 5000 ton fižola ih -pet "tisoč ton masla. Letos je ostalo veliko jabolk : neorcdanih. Bila je prilika, da jih * iprodamo 1500 ton v Sovjetsko zve zo in 500 ton v, Nemško demokratično republiko, za ta denar ;pa t>i uvozili traktorje. Vpletli pa so se naši proizvajalci kjttetijske mehani zaci je in s kupčijo ni bilo nič. • ■ VEČ ZAPOSLENIH — V Jugoslaviji je t zdaj »> zaposlenih 3.760.000 ljudi:. Aprila j6 bilo 4,5 % več zaposlenih Jcot lani v istem mesecu. Vendar pa je pri zavodih za zaposlovanje prijavljenih š6: 350.000 ljudi, ki iščejo zaposlitev. Na začasnem delu v tujini pa je! kakih 700.000 Jugoslovanov. tedenski zunanjepolitični pregled . Koliko je mrtvih v Peruju? Koliko ranjenih? Koliko brez strehe, hrane? Nihče ne ve zagotovo, četudi je po najnovejših uradnih poročilih iz Peruja strahovit potres 31. maj povzročil smrt najmaj 50.000 ljudi. Rajenih je prav toliko, brez strehe pa je ostalo 600.000 ljudi. Deset perujskih mest je potres popolnoma uničili ali pa so po. kopana pod sesutimi andskimi vrhovi. Z zemljepisne karte Peruja sta izbrisani tudi mesti Chiclayo in Tru-jillo, ki sta do usodne nedelje imeli po 130.000 prebivalcev. Slike, ki so jih posneli iz zraka, kažejo, da so cele indijanske vasi izginile, večja mesta, kakor Yungay, Hua-raz in Caras, pa da so skoraj popolnoma uničena. Potres je prizadejal predvsem severni del Peruja. Piloti k* tal so pripovedovali, da so videli, kako se dviga prah tudi 6000 metrov visoko. Med najhuje prizadetimi je tudi visoka dolina Huaylas, znana pod imenom »perujska Švi-C»S. Tam je zemlja zelo rodovitna in zato je, dolina gošto naseljena. Po dolgih Stoletjih so tam Indijanci spet zaživeli kot gospodarji svoje zemlje, ki jim jo je z agrarno reformo vrnila vlada predsednika Vasca Alvarada. Najhuje pa je to, da so verjetno eelo najnovejše urad. ne številke-o- mrtvih in ranjenih prenizke. Poročevalci s terena govorijo o 100.000 in celo 120.000 mrtvih. Opozarjajo na to, da je vreme mr-zlo, da nihče ne ve, koliko ljudi še umira pod ruševinami, in da številni' preživeli blodijo pod Andih in iščejo )irane, zdravil in zavetja, i Prav tako hudo je dejstvo, da ni nikjer jamstva, da se potres v Peruju ne bi mogel kmalu ponoviti. Na to opozarjajo seizmologi in geologi ho svetu in tudi v ZDA, ki dobro poznajo to potresno območje. Trdijo, da je ob-jnočje' Andov eden najbolj »nemirnih« delov sveta. Potresi, ki so občutno šibkejši od nedavnega potresa v Peruju, lahko zaradi *r visokih planin povzročijo strašne plazove kamenja, zemlje, ledeniškega ledu in skal. ‘ Po izjavi ameriških strokovnjakov je na zahodni obali Južne Amerike ‘skoraj vsako leto uničujoč potres, vsaka štiri leta ali pet let pa je katastrofalen potres, ki terja na stotine in celo tisoče mrtvih in povzroča na desetine ali celo stotine milijonov (tolarjev škode. Vendar bi lahko bilo to pot še huje. Središče potresa je bilo blizu obale pod ocean* skim dnom. Toda potres na srečo ni povzročil orjaškega morskega vala, ki potuje s hitrostjo 9S0 kilometrov na uro in bi lahko dobesedno izbrisal nizka mesta obmorski obali. Ko Perujci štejejo svoje mrtve in poskušajo Razdejani _ .» r r . v« .-.»*:•/.! *• Peru PARIZ — Francoski parlament Je sprejel stroge kazni za ugrabitelje letal — 5 do 10 let zapoo» Ce ugrabitelj koga rani. Je lahko obsojen na 10 do 20 let zanora. Za uboj ds dobi dosmrtno lečo rešiti preživele in prihaja od vsepovsod pomoč, lahko samo upamo, da jim bo prizaneseno z novimi potresi. Katastrofa v Peruju .je spet pokazala, kako nebogljen -• je' človek pred naravo.‘kadar se ta razbesni. Te dni mineva leto dni odkar je izginil s francoskega in mednarodnega političnega odra predsednik Charles de( Gaulle. V tem letu se je v| Franciji in po svetu marši-' kaj zgodilo, toda ni sezgodi-lo tisto, kar so napovedoval! pesimisti: da bo de Gaullov odhod povzročil zmedo •V kaos v-Franciji.; Eno leto^j£ sicet kratka dobp. toda kljtjjr temu je mogoče že zdaj $£•'; či, da de Gau|lov odhod >£ povzročil" kaosa. Politikq novih voditcljhC Francije — ’ predvsem Prflfe, sednika Pontpidouja in pfcfi^ miera phaban;Delin;*sa — nekateri političrti komentatmSr' ji duhovito označili kot ližem bi*ez de Gaulla«. Tc celo ta oznaka je dvomljif Novi ..voditelji so se v mjS sičem oddaljili od de Gaul ve »linije«, Zunanjo politifcC; ki je pod de .Gaullom rabj£( .»slavi in veličini Francije**-so. novi voditelji potisnili**^, ozadje. Glavno pozornost posvečali. in ,še posvečajo notranji politiki urejanja mačih razmer. Dialog z V/ho-* dom je tudi v imenu Frar je prevzel bonski kancler Ujr Brandt in Francija se odnovedala nekaterim prei. likim svetovnim apetitom likcga Charlesa Morda je< vsaki deželi čas velikih in čas spretnih uradnikov!. Zdaj je v Franciji očitno •snrotnih uradnikov 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! O PODJETJU, KJER IŠČEJO DELAVCE Kje dobiti ključavničarje? Kovinastroj Grosuplje: nekatere je gnala želja po hitrem bogastvu V podjetju Kovinastfoj v Grosupljem So se znašli v podobnih težavah kot številna druga podjetja v tej dolenjski občini, ki sodi med manj razvite. Manjka jim strokov, njakov. Sioer pa so v občini že resno začeli razmišljati o težavah, ki so se pokazale v industriji: zaradi majhnosti RAZPIS ŠTIPENDIJ Upravni odbor PODJETJA PTT NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1970/71 5 ŠTIPENDIJ za dijake I. razreda strokovne šole PTT v Ljubljani; 2 ŠTIPENDIJI za dijake I. razreda šola s praktičnim poukom za telekomunikacije v Ljubljani. Prošnje za štipendije pošljite do 20. 6. 1970 podjetju PTT Novo mesto. Prošnji za štipendijo priložite še: — prijavo za šolo, — spričevalo o končani osnovni šoli, — zdravniško spričevalo, — mnenje šole in — potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Natančnejša pojasnila dobite pri' poštah ali upravi podjetja. » • TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KRŠKO razpisuje vpis v I. letnik ZA ŠOLSKO LETO 1970/71: a) V ODDELEK ZA STROJNO STROKO bo sprejetih 60 učencev (učenk), b) V ODDELEK ZA ELEKTRO STROKO bo sprejetih 60 učencev (učenk), (po prvem letniku se oddelek deli na jaki in šibki tok), c) V 1. LETNIK POKLICNE ŠOLE KOVINARSKE STROKE bo sprejetih 90 učencev. d) V I. LETNIK STROJNEGA ODDELKA PRI IMV NOVO MESTO 30 učencev (dobri dijaki dobre pri podjetju ustrezno nagrado) POGOJI za sprejem so: 1. uspešno končana osnovna šola (za tehniško šolo obvezna pozitivna ocena iz tujega jezika), 2. starost največ 18 let, 3. kandidati mora.io biti zdravi. Sprejemnih izpitov ne bo! Ce bo prijav več, kot je razpisanih mest, bo preizkus znanja iz slovanskega jezika in matematike za tiste učence, ki bodo imeli slabša spričevala. Prijavo za vpis (na obrazcu 1,20 DZS) naj pošljejo učenci na naslov: Tehniška srednja šola Krško do 25. junija 1970. Prijavi naj priložijo: a) spričevalo o končani osnovni šoli b) zdravniško spričevalo (staro največ 1 mesec) c) mnenje osnovne šole č) kolek za 0,50 din d) dopisnico s svojim naslovom Učenci, ki bi radi stanovali v dijaškem domu, naj pošljejo na naslov: Dijaški dom Krško posebno prošnjo za sprejem. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE V ŠMARJETI razpisuje delovno mesto 1. KURJAČA za centralno kurjavo 2. SNAŽILKE Pogoji za sprejem: KURJAČ — osem razredov osnovne šole, — kvalificiran kurjač za centralno kurjavo, — da je šofer najmanj B kategorije, — ,da je sposoben opravljati še hišniška dela, dela na vrtu in v parku, —■ da je odslužil vojaški rok Prednost bo imel tisti kandidat, ki bo izpolnjeval več zahtevanih pogojev ali se bo obvezal te čimprej doseči. SNAŽILKA — ženska delovna moč — ne mlajša od 18 let in ne starejša od 50 let. Prošnjo za sprejem Je treba poslati delovni skupnosti osnovne šole v šmarjeti d!o 20. junija 1970. Nastop dela: kurjač 1. julija — snažilka 1. septembra. podjetij, zaradi starih strojev in prenizkih osebnih dohodkov odhajajo delavci v Ljubljano ali še raje na tuje, največ v Nemčijo. Kovinastroj ima zdaj približno 160 zaposlenih, letošnja proizvodnja pa naj bi dosegla 22 milijonov dinarjev vrednosti. V treh mesecih so izpolnili 60 odstotkov svojih načrtov, a v zadnjem času dohitevajo zamujeno. Pod-jetje je lani naredilo za 13,5 milijona dinarjev opreme za velike kuhinje. Potrebe na trgu so ga prisilile, da je svoj letošnji program tako občutno povečal. Razen grosupeljskega podjetja delajo opremo za velike kuhinje samo še v Ljubljani, v podjetju IGO, drugje v Slo. veni ji nikjer, že ob koncu lanskega leta so imeli v Ko-vinastroju podpisanih pogodb za tri četrtine letošnjega načrta. Ko so se odločali za več kot 8-milijonsko povečanje proizvodnje, so izračunali, da bodo z boljšo tehnologijo in več zaposlenimi uspeli v svojih predvidevanjih. Medtem ko gre prva zamisel po načrtu, pa števila zaposlenih doslej niso mogli do. volj povečati. V neposredni proizvodnji je zdaj 90 delavcev, potrebovali bi jih vsaj še 10. Iščejo delavce s poklicema ključavničar in klepar. Direktor Beno Marjetič sodi, da se bo odhajanje delavcev v Nemčijo končalo, čeprav ne more razumeti, zakaj so doslej odhajali. Pravi: »Njihovi osebni dohodki so bili med 1.350 in 1.400 dinarji, saj so poprečni osebni dohodki zdaj okrog 1.150 dinarjev. Prav tako ne morem reči, da so slabo delali, še več: bili so med najboljšimi. Sodim, da ao odšli zaradi želje po hitrem zaslužku in avtomobilu — in zaradi pripovedi o sanjski deželi Nemčiji.« J. S. Dva mosta v Metliki! Na starih temeljih gradi podjetje Tehnogradnja nov most, ki ho širok 10,9 m. Da bi šli lahko pešci in vozovi do 2 toni še na Hrvaško in ohratno, so stari del mosta dvignili in ga na vozičkih prepeljali 10 m vstran. (Foto: Ria Bačer) MEDOBČINSKI SVET ZK NOVO MESTO: Enotni predlogi Dolenjcev Pred II. sejo ZKS, ki bo posvečena kmetijstvu NOVO V ZADNJIH DNEH Občinska turistična zveza v Brežicah pripravlja letos ocenjevanje za najlepši turistični kraj v občini. Komisija bo ocenjevala splošno podobo kraja, njegovo prometno urejenost, urejenost in vzdrževanje javnih nasadov, in vrtov, urejenost zgradb in njihove okolice, stanje lokalov ter obseg in kakovost ponudbe v gostinstvu in trgovini. Večji turistični obisk pa pričakujejo odslej tudi na Bazi 20, kjer je v nedeljo Franc Leskošek-Luika odprl novo brunarico, ljubljanski muzej ljudske revolucije pa po krajšem programu, v katerem je nastopil moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta, muzejsko zbirko v dveh barakah na Bazi 20. Barake so zdaj obnovljene, muzej in brunarica pa bosta prav gotovo pritegnili več obiskovalcev, kot jih je Baza 20 imela doslej. Na razširjeni seji medobčinskega sveta Zveze komunistov Novo mesto so 2. junija skupaj s člani komisije za kmetijstvo pri medobčinskem svetu pripravili enotne predloge štirih dolenjskih občinskih konferenc ZK — trebanjske, novomeške, črnomaljske in metliške. Na seji so govorili o osnut. ku stališč in sklepov za drugo sejo konference ZKS ter o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu. Bili So mnenja, naj bi vprašanja glede zakona o dedovanju razširili še na promet s kmetijskimi zemljišči in zaščito kmetijskih zemljišč kadar se uporabljajo v nekmetijske namene. Za kmetijsko pospeševalno službo naj ne bi skrbele samo kmeta j. V VEGINEM obratu bo 200 delavcev V prostorih bivšega »Posavja« v Brežicah se bo naselil obrat ljubljanskega podjetja VEGA. Občinska skupščina je z vodstvom podjetja sklenila pismen dogovor, po katerem bo proizvodnja v tem obratu stekla prihodnje leto. Novi obrat bo zaposloval 200 delavcev. Za Brežice je to zelo pomembno, saj močno primanjkuje delovnih mest. Občinska skupščina je prevzela nase odplačilo dolgov za propad- lo »Posavje«. Zato je najela kredit iz oročenih sredstev zavarovalnice SAVA. Za 300 tisoč din bo odkupila tudi stavbo, v kaiteri je bilo-prej »Posavje«. ske organizacije in občine, ampak tudi republika, ker so nerazvita območja prešibka, da bi se lahko sama izkopa, la iz težav. Sodili so, da bo mogoče povedati, kakšni ukrepi naj bodo za razvoj manj razvitih, šele tedaj, ko bodo v republiškem merilu naredi- li jasno politiko razvoja. Med-občinski svet je predlagal tudi nekaj dopolnitev v sistemu izobraževanja in poudaril, da pogrešajo jasneje za. črtano politiko v gozdarstvu. Zavzeli so se za 'skupni sklad, v katerem bi se denar iz bolj razvitih območij pre. lival 'v manj razvita. NOVOTEKS je spet presenetil V petek, 5. junija* so v Novoteksu poslovnim partnerjem predstavili izredno Škrbno in odlično pripravljeno kolekcijo blaga za POMLAD — POLETJE 1971. V tovarni so prikazali celotno kolekcijo: vzbudila je splošno odobravanje gostov, ki so se ustavljali zlasti pri izbranih ženskih blagih, med katerimi prednjačijo artikel »Vida« in modni desend iz jerseya. Novoteks je ob tej priložnosti izdelal katalog »Modne tendence 1971«, ki je prvi takšen poskus seznanjanja trgovcev in potrošnikov z novostmi, ki jih je Novo teks skrbno pripravil zaprl, hodu j e leto. Katalog je odlično pripravljen, zato se ▼ Novoteksu e njim resnično lahko postavijo. Sd Ni skrivnost, da cene kljub prizadevanju mnogih nenehoma skačejo. Statistični podatki govore, da so se tudi v aprilu dvignile poprečne cene v trgovini na drobno. V primerjavi z marcem so poskočile za 1,6 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom za 10,7, in če primerjamo prve štiri mesece tega leta z enakim lanskim obdobjem, so se življenjski stroški povečali za več kot desetino. Rekord imajo komunalne storitve, ki so poskočile kar za tretjino, cene živil pa so se v aprilu dvignile za 0,7 odstotka. Nenehno naraščanje cen kajpak samo še pospešuje inflacijo, hkrati pa nazorno dokazuje, da nam ne bo uspelo doseči tistega, kar smo si zadali za nalogo pred začetkom tega leta, saj so se življenjski stroški pravzaprav že povečali vsaj za toliko, kolikor je bilo v načrtu za vse leto! Dolenjska kajpak ni izjema v splošnem dviganju cen. Za kupce so boleče zlasti podražitve osnovnih življenjskih potrebščin. Meso se je letos že nekajkrat podražilo, v nekaterih dolenjskih občinah so tudi sprejeli odlok o podražitvi mleka. Kljub temu se v Novem mestu večkrat zgodi, da mleka v polietilenski embalaži zmanjka že zgodaj popoldne. Dostikrat tudi ni dobiti vseh vrst kruha, zlasti zmanjkuje črnega. Ob številnih predlogih za podražitev cen kruhu pa lahko pričakujemo, da bodo občinske skupščine prav kmalu razpravljale tudi o teh podražitvah. 21-227 OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo avtomobila kombi Leto izdelave 1965. Licitacija bo 13. junija 1970 ob #. uri pri šoli Leskovec. • • v v Sejmišča Prašičev dovolj, kupcev malo Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 610 manjših od treh mesecev in Prodali pa so 315 prašičkov, nuajišhi od treh meseoev in 12 starejših. Za kilogram žive teže mladih pujskov so zahtevali 12,50 do 13 dinarjev, starejših pa 8 dinarjev. ■ Trgovsko podjetje gradbeni material stavbno pohištvo obložne ploščice obloge za tla gospodinjske stroje ift pripomočke tehnično blago elektromaterial Novo mesto obvešča, da lahko dobite v prenovljeni prodajalni B R ŠLI N nasproti železniške postaje tehnično blago: I KATERE SO ODLIKE VAŠEGA HLADILNIKA Delavski svet kočevske TEKSTILANE leta 1959, ko so kočevski tekstilci praznovali 40 let KPJ in 24 let teksitilne stavke. V prvi vrsti (s cigareto v roki) AJlojz Ko-merieki, ki so ga člani delavskega sveta povabili medse kot enega glavnih organizatorjev stavke v maju in juniju 1935. ► velika prostornina , kompresorsko hlajenje do -12° ► magnetno zapiranje vrat \ ► plastificirane stene ^ w ► avtomatično uravnavanje temperature VAŠE ZADOVOLJSTVO - HLADILNIK gJTTLEJT+E ALOJZ KOMERIČKI, UPOKOJENEC IN STAR REVOLUCIONAR, TRDI: „Prva stavka tekstilcev je bila v Kočevju!" Nekateri dokumenti pa trdijo, da je bila v Kranju - Komerički je bil med organizatorji stavke v Kočevju - Za 14 dni dela 21 din plače - komunisti so delavcem izbojevali večje plače, potem pa jih je tovarnar odpustil — Čeprav že upokojen, je Komerički še vedno idealist »Prva stavka tkalcev v Kočevju in hkrati v Sloveniji nd bila leta 1936, ampak 1935,« mi je med prelistavanjem knjige »Fotografski dokumenta o boju KPS« mimogrede omenil Alojz Komerički, upokojenec iz Kočevja. Dodal je še, da danes nekateri trdijo, da je bila prva stavka slovenskih tekstilcev leta 1936 v Kranju. Hkrati me je opozoril na še nekatere ne povsem točne napise pod fotografijami. »Trditev, da je bila prva tekstilna stavka v Sloveniji leta 1936 v Kranju sem slišal tudi v eni izmed nedavnih televizijskih oddaj o delavskem gibanju. Vendar je bila v Kočevju stavka tekstilcev že leta 1935, se pravi, da je bila potem prva tekstilna stavka v Kočevju«, je poudaril Alojz Komerički. »Kako veste, da je bila stavka v Kočevju 1935 in ne 1936?« me je zanima- lo. »Bil sem med organizatorji stavke. Pripravljali smo jo vse od leta 1932.» »Kdo jo je pripravljal?« »Komunisti.« »Od kdaj ste komunist in kako so vas sprejeli v partijo?« Kandidat sploh nisem bil ali pa so me imeli na preizkušnji, ne da bi jaz vedel. Takrat sta bila v Kočevju le dva komunista: šafar in Er. ker, električar. Komunista sta bila že takrat, ko parti. ja še ni bila prepovedana. V partijo sta sprejemala kar sama, brez soglasja kakšnega višjega vodstva. Po rudarskih stavkah 1920 in 1921 je bila partija razbita in onadva sta jo pričela ponovno postavljati na noge. V partijo sta me sprejela oktobra 1928. Erker je rekel za Jo&eta Šeška: »Tega profesorja pa tudi ne bomo pustili ob strani,« in smo ga novembra 1928 sprejeli v partijo. Takrat pa je veljalo geslo, da partijska celica zaradi previdnosti ne sme šteti več kot tri člane. Razdelili smo se v dve celici in pridobili še dva člana. V knjigah piše, da je bilo nas komunistov malo, vendar smo imeli kljub kočevskim Nemcem lepe uspehe. V letih krize je bil0 naše geslo, da ne sme nihče odkupiti živine, ki So jo zaradi davkov financarji zarubili kmetom. To našo prepoved so spoštovali tudi kočevski Nemci. Financarji so živino nekaj dni obdržali, ker pa je niso mogli prodati, so jo vrnili kmetom, katerim so jo prej zarubili. Največ rubežev je bilo v siromašni Kolpski dolini. Malo komunistov opravilo veliko dela čeprav nas je bilo malo, smo takrat ustanavljali sindikate, kulturna društva, organizirali izlete, na primer v Celje leta 1935 in V Hrastnik leta 1936. Vpričo orožnikov smo na' teh izletih pozdrav- ljali z dvignjeno pestjo, pa se nobeden ni nič upal. To je bilo nekaj neverjetnega, izrednega, enkratnega.« »Ste delali v tekstilni tovarni, ko so vas sprejeli v partijo?« »Ne. Takrat sem delal na Kajfeževi žagi in še vse do leta 1932 ko smo komunisti sprejeli sklep, da se moramo vriniti v tekstilno tovarno in začeti mezdno gibanje. Na ža. gi so bile plače dobre, v tekstilni tovarni pa zelo slabe. Takrat smo se v tekstilni tovarni zaposlili Ludvik Tomšič, Tone Marinčič Jože Der. žek, Franjo Bodenjak in jaz. Ustanovili smo sindikat in dobili v roke vse važnejše funkcije ter dosegli, da so nas izvolili tudi za delavske zaupnike. Vsak je imel torej dve funkciji.« »Kaj pa je bil to: delavski zaupnik?« »Delavski zaupnik je bil organ inšpekcije dela in je imel imuniteto, se pravi, da zaupnik ni mogel biti odpuščen, dokler je trajala njegova funkcija. Zaupnik je moral poravnati spore med podjetjem in delavci. No, in potem smo začeli pripravljati mezdno gibanje. Pogajanja S tovarnarjem Ho-rakom niso uspela. Sklicali smo zborovanje v Beljanovi gostilni, na katero Je prišel tudi tajnik Delavske strokovne zveze Lovro Jakomin. Vprašal Je, kaj naj zdaj naredimo. Rekel sem mu: »Saj slišdš, kaj hočejo ljudje!« Zunaj so namreč vpili: »Stavko! Stavko!« Kužnik, pomočnik sreskega načelnika in komisar, je rekel: »Naredite že konec tej svinjariji!« Člani partije smo se dogovorili, da se bomo pred stavko pogovorila še s Francem Leskoškom, ki je bil predsednik strokovne komisije v Delavski zbornici. Jaz sem šel k njemu v Ljublja- ■ no, nato pa sva se odpeljala v Kočevje, kjer smo spet takoj sklicali zborovanje. Vendar tudi tokrat pogajanja, ki smo jih imeli pri sre-skem načelniku, niso uspela. Direktor in tovarnar nista pristala na zvišanje plač. Začeli smo stavkati. Stavka se je začela 23. maja in je trajala do 7. junija. Po 16 dneh je tovarna kapitulirala in pristala na naše pogoje. »In kaj ste * stavko dosegli?« »Kolektivno pogodbo. Nova najmanjša plača je bila 2 ali 3 drin na uro, v barvami pa menda 3,5 din«. »Kakšne pa so bife prej plače?« »Učna doba je trajala 14 dni in takrat delavec ni dobil plače. Potem pa je 4 do 5 mesecev tkalec zaslužil dinar na uro. Kasneje so ume postavke ukinili in prešli na plačilo po učinku, vendar je potem delavec še manj zaslužil. še danes se dobro spominjam, da je delavka Jurčeva za 14 dni dela dobila le 21 din, ker je Sila slaba preja in so se nitke trgale, da ni mogla doseči večjega učinka.« Organizatorji stavke odpuščeni »Kaj je ,po stavki doletelo vas, organizatorje?« »Odpustili so nas in z nami še nekaj delavcev. Vendar smo zaupniki dobivali plačo do poteka mandata, se pra- vi še nad leto dni, na delo pa nismo smeli. Najbolj se mi je smilil Deržek, ki je imel številno družino, 8 ali 9 otrok. 2e pred stavko sem predlagal, naj bi ga zato izpustili iz kroga organizatorjev, ker sem vedel, kaj nas bo doletelo po stavki. Vendar je takrat šeško rekel, da brez žrtev ni zmage. še leto prej sem mislil, da bo šlo vse po vodi. Za 1. maja 1934 smo namreč trosili letake. Nekaj so nas takrat zaprli, vendar nam niso mogli nič dokazati in so nas Po nekaj dneh izpustili. Ko. maj so nas spet sprejeli na delo, češ da komunistov ne marajo v tovarni, potem smo jim pa dali po duši!« Medtem je Komeričkijev vnuk, ki je komaj začel hoditi v šolo, listal po knjgi »Fotografski dokumenti oboju KPS« in od časa do časa vzkliknil: »Dedek, to ste bili kavboj-ci!« še manjša vnukinja, ki je ves dedka z zanimanjem poslušala, pa je zaprosila: »Povej še kaj, dedek, tako rada te poslušam!« Dedek Alojz Komerički se je zamislil in nadaljeval: Za vžigalice niso imeli »Ce primerjam današnje in takratne partijske sestanke, vidim, da je velika razlika, šafar je devetindvajsetega leta pozimi, ko je bil visok sneg in So 'tulili volkovi, prišel z žage v Rogu, kjer je delal, 9 km daleč v Kočevje in po sestanku spet 9 km nazaj. Sestanke smo imeli kar zunaj, da je bilo manj sumi ji. vo. Idealist] smo bili in rev. ščina je bila. Spominjam se, da v Kop rivniku še za vžigalice niso imeli. Ljudje sp zjutraj čakali, pri kateri hiši se bo najprej pokadilo iz dimnika, potem pa so Šli v tisto hišo po ogenj. Zaradi velike revščine je bilo delo komunistov lažje. In ko grem danes mimo !®UB/ BREŽICE ^ 1 STE V ZADREGI | ZA DARILO? i ša) šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno da- 'g* rilo za vsako priložnost. — Naša dnevna M« ^ proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 bar- vah. — Zahtevajte v najbiižnji cvetličarni ^ g nage!jeke ali vrtnice v ^ iz vrtnarije Čatež GRAFIČNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CELJE ODSLEJ stare tekstilne tovarne, kjer je zdaj OPREMA, ali mimo nove, kjer je TEKSTILANA, vidim kolesarnico, motoma kolesa, avtomobile. Ljudje imajo toplo malioo, pa čutim nekakšno notranje zadovoljstvo, da moje delo le ni bilo zaman. Res pa je, da nekateri naši nasprotniki veliko bolje žive kot mi.« Še vedno idealist »Vam je Stanovanjsko podjetje že popravilo tisto ograjo na balkonu, o kateri sva pred meseci govorila?« me je zanimalo. Komerički stanuje namreč v stari hiši, bivšem hotelu TRST. »Kar pogledat pojdiva.« Ograje niso popravili. Z žico in vrvico je Komerički zve. zal sam in na železno ogrodje pritrdil nekaj desk »Nevarno je za vnuke, zato sem jih prosil. In pozimi, ko spodnja stranka kuri, se kadi po našem stanovanju. Premogov dim je nevaren in bi se hčerka pred meseci, ko je spala v sobi, skoraj zastrupila z dimom.« »Vam nočejo dodeliti boljšega stanovanja?« »Saj So mi ga ponujali že 1963, ko je bila dograjena prva stolpnica. Pa sem si mislil: »Koliko ljudi še takega stanovanja nima, kot ga imam jaz,« in sem ga odsto. pil drugim.« »še vedno je idealist,« se je ob slovesu vmešala Kome-ričkijeva soproga in nežno pogledala moža. JOŽE PRIMC grafično p o d| i t| t • cetis (Bsfijj© S trg V. kongresa S. tol. 23-72 • • KVALITETNO TISKA: • J • knjige, revije, časopise; • • • kataloge in prospekte ekonomsko pro- • S pagandnega značaja v eni ali večbarvni * J izvedbi; • • • neskončne obrazce za elektronske S računalnike; S f • zloženke (snap-out) za racionalizirano • poslovanje v različnih izvedbah S in barvah * S OPRAVLJA: • • kartonažerske, knjigoveške, S galanterijske in klišarske storitve J S NUDI; • • brezplačne strokovne nasvete S pri oblikovanju tiskovin in obrazcev •••••••••••••••••••••••••••••••••••••i \ OGLE* DALO MLA »DIH kultura in izobra- ževanje Filmsko gledališče v šmarjeških Toplicah S predvajanjem ameriškega barvnega glasbenega filma »Moje pesmi — moje sanje« je začel novomeški Zavod za kulturno dejavnost v Šmarjeških Toplicah filmsko gledališče! Skupaj bo dvanajst predstav, vse pa bodo ob sredah. Spored, sestavljen iz glasbenih, zgodovinskih in drugih filmov, bo poživil kulturno dejavnost v tem dolenjskem zdravilišk-> turističnem središču. Zadnja predstava filmskega gledališča bo na sporedu 26. avgusta, ko bodo zavrteli ameriško filmsko dramo »Plinska luč« z Ingrid Bergman in Charlesom Boyerjem v glavnih vlogah. Celjani na Mirni V počastitev krajevnega praznika so 6. junija gostovali na Mirni igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z Inkretovo priredbo Jurčičevega »Desetega brata«. Predstava je bila na prostem, ogledalo pa si jo je precej Mirenčanov in prebivalcev okoliških vasi. JUTR! V DOLENJSKI GALERIJ! Velika razstava del slikarja M. Gasparija V obeh dvoranah bo več kot 80 olj in temper ter 60 do 80 risb, skic jp ilustriranih knjig -O umetniku bo govoril prof. dr. Stane Mikuž Veliko in malo dvorano Dolenjske galerije v Novem mestu bodo za mesec dni zasedla dela znanega slovenskega akademskega slikarja Maksima Gasparija. Za ljubitelje likovne umetnosti bo to nedvomno izjemen kulturni do-godek, saj bodo umetnika Gasparija . laliko spoznali res kar najbolj vsestransko: kot slikarja, ilustratorja in knjižnega opremljevalca. Razstavo bo jutri ob 18. uri odprl najboljši poznavalec Gasparijeve umetnosti, univerzitetni profesor dr. Stane Mikuž. Imel bo tudi uvodno besedo. Dolenjska galerija bo ob tej priložnosti izdala poseben katalog s seznamom razstavljenih Gasparije, vih del, podatki o umetniku in spremno besedo umetnostnega zgodovinarja dr. Emilijana Cevca. Novomeška razstava bo obsegala več kot 80 umetnikovih olj in temper ter 60 do 80 risb in skic, med njimi ciklus ilustracij k Jurčičevemu »Desetemu bratu«. R?#"n tega bodo razstavljene tudi knjige, ki jih je Gaspari bodisi ilustriral ali v celoti opremil. V zadnjem času bo razstava v Dolenjski galeriji že druga razstava Gasparijevih del na Dolenjskem. Umetni, kova dela v manjšem obse. gu so že lani videli obisko- Al'prav se piše... UprI se je proti... človek je večen upornik. Upira se vsemu tistemu, česar ne more uskladiti z osebnimi težnjami m željami. V zadnjih letih pa je moderno, če se posamezniki uprejo dolžnostim in življenju, ki vsak dan terja težak znoj delovnih ljudi. Taki »uporniki« si pustijo rasti dolge grive, pretirano skrajšajo ali podaljšajo oblačila in že imamo pred sabo čudovite primere protestnikov (op.: tega samostalnika zadnji Slovenski pravopis še ni zabeležil). Taki protestniki si prilastijo pravico, da smejo izzivati ljudi. Kakor hitro pa se jim kdo postavi P° robu, se protestniki brž zavaru. jejo z zlagano zaščitno barvo, ki ji pravijo nedotakljiva osebna svoboda. In da se takim »junakom« ne bi zamerili, jih kot »zanimive« poslikamo s filmsko kamero, namesto da bi jih spametovali, tako da bi svoje junaštvo izkazali ob krampu in lopati. Nekdo se je znašel v dvoboju s protestnikom. Od tod takale izjava: »Uprl se je proti nasilju protestnika.« Na prvi pogled se morda temu stavku ni potrebno upreti, pa vendarle ne moremo biti z njim povsem zadovoljni, če se komu upremo, smo proti njemu. Zato je v na-šem primeru odveč pred• log »proti«, ker glagol »upreti se« dovolj jasno opredeli nasprotje, še več: Po svoji pomenski naravi spravi celo samostalnik v tretji sklon Ustreznejši in sprejemljivejši odgovor se glasi: »Uprl se je nasilju protestnika.« Torej smo proti odvečnim besedam v stavku, pa tudi proti nasilju, ki so ga redki posamezniki zapisali v svoj delovni program. Prof. JOŽE ŠKUFCA Mali kulturni barometer ■ RAZSTAVA GRAFIK — Prejšnji ' teden so v ljubljanski Mali galeriji odprli razstavo grafik Zdravka Tisljara. Odprta bo do 5. julija. ■ KNJIGA PREPROSTE 2KNE — Pomurska založba je izdala knjigo »Seni ga res ubila« (s podnaslovom Dnevnik zločinke), ki jo je napisala preprosta kmečka žena Slava Rakova. V tem avtobiograf skerr delu se pisateljica ves čas sprašuje, ali je res ubila svojega moža ali pa se je nesreča ugodila zgolj po naključju. Delo je pretresljivo napisano od začetka do konča, zato Je v knjigarnah kmalu pošlo Zanimivo pa je, da ^ je upravnik mariborskih zaporov, kjer ie Rakova prestajala ka- pritožil, češ pisateljica Je ^•mišljeno prikazala razmere v zaporih. Medtem ko bralci prlčaku-,ejo ponatis knjige, pa se kulturna javnost sprašuje; bo morala Pisateljica spet pred sodnike? ■ JOSIP VIDMAIl ČASTNI OB CAN —. Občinska skupščina Novega Sada je podelila znanemu slovenskemu kulturnemu delavcu, kritiku in esejistu, predsedniku Sterijinega pozorja Josipu Vidmarju častno občanstvo. ■ XIII. SREČANJE KONČANO — V Ljubljani se je v soboto končalo trinajsto srečanje slovenskih amaterskih gledaliških skupin. Vse predstave so bile v Šentjakobskem gledališču Nastopajoče skupine so požele "prisrčen aplavz občinstva. Letošnje srečanje je minilo brez dolenjskih amaterskih skupin ■ SE ENA ABONMAJSKA SEZONA MIMO —■ Z nastopom novomeškega amaterskega gledališča — zdaj gostuje z Golarjevo Vdovo Rošlinko na podeželju — se je v Novem mestu kohčalo še eno gledališko abonmajsko leto. S prireditvami v Domu kulture so nedvomno lahko zadovoljni tako organizatorji kot obiskovalci, saj je bil spored res pisan in zanimiv. Večino predstav ie dalo Mestno gledališče ljubljansko, s katerim pa se tudi že dogovarjajo za gostovanja v gledališki sezoni 1979/ 71. valci krške galerije. Novome, ška razstava pa je obsežen in vsestranski prikaz dela tega odličnega slikatja. I. Z. » Murtić v Kostanjevici 12. junija ob pol osmih zvečer bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki odprli novo likovno razstavo. Občinstvu se bo predstavil akademski slikar Edo Murtič iz Zagreba, ki že dolga leta uživa mednarodni sloves. Uvodno besedo bo ob tej priložnosti spregovoril Vlado Malekovič, razstavo pa bo odprl dolgoletni kostanjeviški zdravnik in sedanji direktor zdravilišča Dobrna dr. Jože Križnič, ki je prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo. 9. junija pa so v Lamutovem likovnem salonu zaprli razstavo del akademskega slikarja Franceta Godca iz Ljubljane. Sredi maja odprt* Godčeva razstava je vzbudila med obiskovalci tolikšno zanimanje, da jo je vodstvo likovnega salona podaljšalo. Slavnostni koncert bo šele 23. junija Proslava 25-letnice ustanovitve pevskega zbora delav-sko-prosvetnega društva Svoboda Dušan Jereb, bo 23. junija ob 20. uri v novomeškem Domu kulture. Zbor bo imel slavnostni koncert, vmes pa bodo pevcem in zboru podelili priznanja: Gallusovo plaketo ter zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Prvotno je bilo predvideno, da bi zbor svoj srebrni jubilej praznoval že 5. junija, ker pa do tega dne še niso bila pripravljena priznanja, so sklenili proslavo preložiti. Mladi pevci v spomin akademika M. Kozine 14. junija ob 10. uri bodo v novomeškem Domu kulture nastopili otroški in mladinski pevski zbor iz novomeške in trebanjske občine. Nastop in srečanje bodo posvetili spominu pred leti umrlega skladatelja in akademika', novomeškega roja ka Marjana Kozine. Občinski svet Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij iz Novega mesta je do zdaj vsako le to priredil podobne nastope ob obletnici Kozinove smrti, letos pa na tej prireditvi prvič sodeluje ZKPO iz trebanjske občine. Nastop združenih zborov Na srečanju aktivistov Osvobodilne fronte 7. junija v Dolenjskih Toplicah, so nastopili združeni pevski zbori osnovnih šol iz štirih sosednjih dolenjskih občin Novo mesto, Črnomelj, Met lika in Trebnje. Tako zdru ženi so dolenjski zbori nastopili tokrat prvič; do zdaj občinstvo tudi še ni poslu šalo hkrati več kot 550 mladih pevcev. S tem koncer tom so mladi dolenjski pev ci zelo poživilu celotno pri reditev na čast nekdanjim aktivistom Osvobodilne fron te. Igrala je godba velenj skih rudarjev, ‘ na Bazi 20 pa so se s kulturnim sporedom spet predstavili Novo meščani, in sicer pevski zbor DPD Svoboda Dušan Jereb pod vodstvom Toneta Marklja. Brigada gre v Banjaluko Tudi 7 mladih Novomeščanov se bo vključilo v brigado »Bratstvo i jedinstvo«, ki bo pomagala obnavljati porušeno Banjaluko Že lansko jesen so mladinci iz vseh jugoslovanskih republik sklenili, da bodo v poletnih mesecih priskočili na pomoč Banjalučanom pri obnovi mesta, ki ga je prizadel v oktobru katastrofalen potres. V poletnih mesecih bodo pomagale obnavljati Banjaluko mladinske briga, de. Delalo bo 30 mladinskih brigad, v vsaki izmeni po 10. V prvi izmeni bo delala tudi brigada »Bratstvo i jedinstvo«, ki bo sestavljena iz mladincev z vseh zletnih področij: iz Banjaluke, Bihaća, Gospića, Karlovca, Novega mesta, Prijedora in Siska, Vsaka občina bo poslala v Banjaluko 7 mladincev. Delati bodo pričeli 14. junija, 6. julija pa jih bodo zamenjali drugi mladinci. Mladinska organizacija se zaveda da mora prispevati pri izgradnji Banjaluke tudi svoj delež. Najveojo prednost Šentjernejci so republiški prvaki Na II. republiškem šolskem tekmovanju pionirjev prometnikov, ki je bilo zadnjo nedeljo v maju v Mariboru, so pionirji prometniki iz Šentjerneja postali republiški prvaki. Med 13 ekipami so zasedli prvo mesto, prvi pa so bili tudi v medrepubliškem tekmovanju. Najboljša mesta sta osvojila na tem tekmovanju tudi šentjernejska pionirja Janez Kavšek in Franc Strojin. Kavšek je .osvojil pokal na republiškem tekmovanju, lep pokal pa so mu podelili tudi kot zmagovalcu na medobčinskem tekmovanju. pri obnovi mesta kažejo seveda mladi Banjalučani sami. Doslej so že veliko naredili, delali pa bodo še več, saj so se v juniju vrnili v domači kraj tudi tisti mladinci, ki so obiskovali šolo v najrazličnejših krajih. Tisti, ki so šolsko leto uspešno zaključi li, so že dokazali, da se bodo borili do konca, skoraj vsi mladi Banjalučani pa se dobro zavedajo, da bodo s prostovoljnim delom mestu samemu največ pomagali. J 1 Vinica: mladinci I imajo prostor Viniški mladinci so se tesneje povezali z domačim gasilskim društvom. Postali so člani gasilskega društva, zato pa so dobili v gasilskem domu skromen prostor, kjer se bodo poslej lahko zbirali. V začetku niso imeli denarja, zato so priredili nekaj veselih večerov. Tako so razveselili vaščane, z denarjem, ki so ga dobili od vstopnine, pa so kupili najpotrebnejše stvari. Imajo še veliko želja, zato bodo v poletnih mesecih priredili nekaj nastopov folklorne skupine na kampu ob Kolpi. Do jeseni bi radi kupili gramofon in nekaj plošč. Srebrna plaketa za Novomeščane j i Na mednarodni pionirsko- ) mladinski filatelistični raz- I stavi, ki je bila odprta na ! dan mladosti v Slovenj skih 1 Konjicah, so si mladi novo- ) meški filatelisti, ki jih vodi , upokojena učiteljica Lucija Budnova, priborih, srebrno 1 plaketo za svoje zbirke. Najboljša glasila bodo nagrajena Uredništva Pionirskega lista, Kurirčka in Cicibana razpisujejo tudi letos nagrade *a najboljša glasila^ ki jih izdajajo v pionirskih odredih na osnovnih šolah. Razpisano je pet, nagrad: pisalni stroj, fotoaparat, tri bogate knjižne nagrade. Prejeli jih bodo uredniški odbori tistih glasil, ki bodo objavljali najboljše kratke novice in poročila o delu v šoli in krožkih, najizvirnejše spise, črtice in pesmi, v katerih bo odsevalo življenje pionirjev. Glasilo mora biti tudi skrbno urejeno in smiselno opremljeno. Liste bo ocenjevala posebna komisija, nagrade pa bodo podelili v oktobru, ko bo v Velenju srečanje dopisnikov vseh mladinskih časopisov ter razstava časopisov in glasil. »Cicibanov svet« Cicibani iz štirih novomeških vrtcev in iz vrtca v Straži so 5. junija priredili v prosvetnem domu v Novem mestu koncert pod naslovom »Cicibanov svet«. Koncert je bil lepo doživetje za cicibane in starše, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Cicibani so pod vodstvom vzgojiteljic zapeli več kot 20 pesmic in zrecitirali 11. Na prireditvi je sodeloval tudi skladatelj Janez Kuhar, ki jih je spremljal na harmoniko. Cicibani so pokazali, česa so se v enem letu naučili, najstarejši pa so se s tem poslovili od vrtcev, ker bodo v jeseni že sedli o šolske klopi. A. V. Mrčes ni samo nadležen wts»* *•" prenaša tuđi bolesni. PIPS uničuje muhe, molje, komarje, brenclje In ostali mrčes. POTA DEŽURNI POROČAJO ■ ROKOVNJAŠKI NAPAD — 4. junija okoli 20. ure sta dva neznana moška s črno barvo na obrazu sleala skozi okno v hišo 68-letne Ivane Koman v Malem Lipju. Se preden je gospodinja kaj opazila, jo je edem od rokomavhov že trdno prijel v roke, drugi pa je Bačel premetavati pohištvo. »Daj denar«! sta neznanca iznenoma kričala v prestrašeno ženo in ji pri tem grozila tudi z nožem. Ko-manova je odvrnila, da nima denarja, tedaj pa jo je neznanec začel Se bolj stiskati. Ko je njegov pajdaš ugotovil, da denarja res ni, je namazani rokovnjač gospodinjo izpustil. Brez plena neznanca nista odšla: ukradla sta 2 litra žganja, nato pa izginila skozi vrata v noč. V času, ko to poročamo, so varnostni organi neznanima storilcema že na sledi. ■ TAT IZRABIL GOSPODARJE- VO ODSOTNOST — Neznani tat je 5. Junija kar pri belem dnevu vlomil v hišo Antona Hrena v Benečiji pri Trebnjem in ukradel 1480 din. To se je zgodilo v času, ko gospodarja ni bilo doma in je bila hiša sicer pra«ia. Ko so se Hrenovi vrnili, so po strašnem neredu in razmetanih posteljah takoj ugotovili, da so okradeni. ■ KRAJA SVININE - 6. ju nija je Franc Saje z Golušnika ugotovil, da je imel tatu v zidanici. Neznanec je v njegovo zidanico vlomil in odnesel tri kose prekajene svinine. ■ VLOM V POČITNIŠKO HIŠO — 6. junija so ugotovili, da je bilo vlomljeno v oočitniško hišo novomeške tovarne zdravil KRKA v Srednji vasi. Semiški miličniki, ki so vlom raziskovali, so sporočili, da so neznanci odnesli več gospodinjskih predmetov. ■ NOVOMESCAVU UKRADLI KOLO — Novomeščan Milan Vr-hovšek je imel 6. iunija pred gostilno v žabji vasi prislonjeno kolo. Ko se je hotel okoli 20. ure odpeljati, vozila ni bilo več. Oškodovan je za 500 din. ■ PIJAN JE RAZBIJAL — «. .iupiia popoldne je pijani Ibrahim Lakič razbiial v gostilni »Rog« v Kočeviu. Zato so ga pri-neljali na postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Požar v Cerovcu 7. junija opolnoči je začelo v Velikem Cerovcu goreti gospodarsko poslopje gOL stilničarja Milana Badovinca. čeprav so se trudili, da bi ogenj pogasili, poslopja niso mogli rešiti in je škode za okoli 50.000 din. Dosedanje ugotovitve kažejo, da gre za nameren požig. Ni obvladal vozila 8 junija dopoldne je DOd karteljevskim klancem treščil v vsek osebni avto, ki ga je vozil turški držiavlian MehmecT Incalya. Razen voznika so bili ranieni tudi trite sopotniki, ki so lih odpeljal i v novomeško bolnišnico. Nesreča se je očitno zgodila zaradi tega, ker voznik na karteljevskem klancu ni obvladal vozila, saj je nekaj časa voeil v cikcaku. Huda nesreča pred 'Osolnikovo qostilno V ponedeljek zvečer so v novomeško bolnišnico pripeljali hudo »o^kodovRnega Rupreta Breveta, J*, iz Bršlina. Ko je okoli 19. ure ori Osolnikovi gostilni stopil na Ljubljansko cesto, ga Je z osebnim avtom zbil Novomeščan Mu-stafa Džananovič, ki se je pripeljal iz Bršlina. Voznik je pred pešcem zavrl, bilo pa je že prepozno. V bolnišnici so ugotovili, da ima Brevet zlomljeno desno roko in več reber, na glavi pa hujše poškodbe. •••••••••••••••••• Poceni in varno se boste vozili s protektiranimi (obnovljenimi) avtomobilskimi plašči PROTEKTOR - VULKAN Ljubljana, Šmartinska 64 •••••••••••••••••• LOV ZA TATICO SE NI POSREČIL Razburljiva otoška noč Neznanci okradli Avstrijca, Nemca in Angleža. Dekle je pobegnilo z avtostopom v Zagreb V noči na 4. junij so bili okradeni kar trije gostje ho tela Grad Otočec: Avstrijeo Josef Kolleger, Nemec Wal-ter Scholz in Anglež Sidney Brandson. Neznanih storilcev še niso prijeli. Josef Kolleger se je 3..Junija zvečer pripeljal s prijatelji, monterji avstrijskega podjetja MILLE, v svetlem peugeotu, Malo pred polnočjo so večerjali, nato pa so odšli spait v motel. Okoli 1. ure je Kollegerja zbudil šum. V somraku sobe je opazil mlajšo žensko ki je nekaj iskala. Začela ga je ogovarjati, ker pa je Avstrijec ni razumel, je šel po prijatelja v sosednjo sobo, da bi se v troje laže sporazumeli. Ko se je Kolleger vrnil, ženske ni bdlo več. Z njo pa je izginil tudi ves denar (dinarji in šilingi) iz njegove denarnice. Oškodovanec in prijatelj sta stekla proti parkirišču na bencinski črpalki in videla, kako je ženska sedla v neznani avtomobil in se odpeljala oroti Zagrebu. Kolleger in prijatelj sta brez pomisleka skočila v peugeot in zdirjala za beeunko. Cez čas sta se vrnila »praznih rok«. Približno ob istem času ie nemam storilec na dvorišču o^oškeen frradu zvrtal luknjo ob prtljažniku mercedesa, s katerim se je lastnik Walter Scholz iz Nemčije pripeljal za nekaj dni v Slovenijo. Ne. znanec je ukradel fotoaparat, lovsko puško, dva kovčka ter potovalko z oblačili in čevlji ter izginil brez sledu. Nemec je prijavil, da je oškodovan za 7000 mark. Podobno usodo je doživel osebni avto, ki ga je lastnik Sidney Brandson parkiral pri motelu, le da je storilec Angležu ukradel 20 litrov bencina s posodo vred Huda nesreča na Suhorju V prometni nesreči, ki se je zgodila 7. junija okoli 1. ure na Suhorju, je izgubil življenje 44-letni Jože Nemanič iz Bušinje vasi, njegova žena Marija pa je bila ranjena. Z motorjem sta se peljala proti Metliki, ko je Nemanič iz nepojasnjenega vzroka zavozil v jarek. Kmalu zatem sta se z osebnim avtom pripeljala črno-maljčan 'Matija Wolf in sopotnik Jože žagar in se ustavila, da bi ponesrečencema pomagala. Ko sta dvigala motor, ki je ležal na Nemaniču, se je mimo peljal ljubljanski avtomobilist Peter Gerk-šič. Nemanič in žagar sta mu mahala, da bi ustavil in pomagal pri reševanju, vendar se Gerkšič ni zmenil. Vozil je naprej, zadel Wolfov avto in žagarja v nogo. Pri trčenju se je Gerkšič huje poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico, njegova sopotnica Marjana Mohar pa je bila laže ranjena. škodo so ocenili na 10.000 din. ■ KARTELJEVO: V ZADNJEGA V KOLONI — Leopold Kampi-jnt je 3. junija med vožnjo proti Ljubljani z osebnim avtom zadel vozilo Ivana Mikca z Malega Slatnika, ki je bil zadnji v stoječi koloni motornih vozil. ■ ROG: TRČENJE NA OZKI CESTI — Med srečanjem na ozki gozdni cesti blizu Baze 20 sta se 7. junija zvečer zaletela s kombijema Milan Muhič iz Dolenjskih Toplic in Martin Pevec iz Potoka. Muhičevega sopotnika Zvoneta Muhiča, ki je bil pri nesreči ranjen, so odpeljali v novomeško bolniSnico. ____ ■ MOKRO POLJE: TRAKTOR SE JE PREVRNIL — Jože Žura s Trške gore je 1. junija s traktorjem ravnal cesto proti Dolenjemu Mokremu polju. Ko je zapeljal na rob ceste, se je traktor prevrnil. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 2.000 din. ■ ODRGA: SOPOTNIKA PA-DLA IZ AVTOMOBILA — Pri O- drgi se je 1. junija prevrnil poltovornjak, ki ga je proti Ljubljani vozil Jeseničan Marjan Hafner. Med prevračanjem sta padla na cesto sopotnika Neža in Albert Crnologar in bila laže poškodovana. Škodo na po tovornjaku, ki je ostal prevrnjen na streho, so ocenili na 2.000 din. ■ BIZELJSKO: DROG ZAUSTAVIL AVTO — 7. junija je na nepreglednem ovinku na Bizeljskem pri hiši št. 10 zaneslo osebni avto, ki ga je vozil Janez Košak, z njim pa so bili še Darinka Kovačič, Kristina Mahkovec in Janez Mahkovec, vsi iz Škofljice. Avto je drsel 35 m po robu cestišča in 26 m po nasipu, nato pa se je prek strehe prevrnil in obstal ob telefonskem drogu. Voznik in sopotniki so bili laže ranjena, škodo pa so ocenili na 15.000 din. ■ KOSTANJEVICA: ZANESLO GA JE NA NJIVO — 6. »junija zvečer je s cestnega ovinka v Dobah pri Kostan levici zaneslo • 17 m na njivo osebni avto, s katerim so se peljali: voznik Franc Dvojmoč, Jož« Dvojmoč in Alojz Jordan iz Ostrog ter Ivan Za-hradnik iz Ljubljane. Jož« Dvojmoč Je bdi laže ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. ■ SEVNICA: MOTORIST PADEL — V Kolodvorski ulici je 4. junija padel motorist Franc ži-vič iz Krškega in si poškodoval nogo. Zdravniško pomoč so mu dali v celjski bolnišnici. ■ TRNJE: PREVRNIL SE JE NA NJIVO — 4. junija ponoči je s ceste v Trnju zaneslo osebni avto, ki ga je vozil Dragutin Hotko iz Drenja. Na njivi se je avto prevrnil na streho, pri tem pa se je huje poškodovala sopotnica Katica Mnrgetič iz Drenja. Zdravi se v brežiški bolnišnici. ■ SMECICA: TRČENJE MOPEDISTOV — 1. junija zvečer sta se na cesti Veliki Trn—Smečica zaletela mopedista Stanislav Prah iz Ardra in Jože Lekše iz Sme-čice. Poškodovala sta se oba voznika in Prahov sopotnik Alojz Sribar iz Kalc; odpeljali so jih v brežiško bolnišnico. ■ KOČEVJE: AVTO NA NJIVI — 7. junija ob 22.50 je v Dolgi vasi pri Kočevju Andrej Bradač, avtomehanik iz Dolge vasi, zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z avtom s ceste na njivo. Na avtu je za okoli 10.000 din škode, poškodovan pa ni bil nihče. Voznik je kazal znake vinjenosti. ■ KOČEVJE: TRČENJE S TOVORNJAKOM — Na cesti proti Staremu Logu sta 2. junija ob 9. uri trčila tovornjak, ki ga je vozil Ivan Križman iz Čateža pri Hinjah, in osebni avto, ki ga je vozil Avgust Novak iz Kočevja. Škode je bilo za okoli 4.500 din. Po dosedanjih ugotovitvah Je prišlo do trčenja zato, ker je tovornjak vozil prehitro. Kranj - Brežice 16:21 ROKOMET ATLETIKA Brežičani so s pomlajeno ekipo porazili Kranjčane. Posebno so se razigrali v drugem polčasu, ko so Šetinc, Pavlič in Bosina dosegli 19 zadetkov. V. PODGORŠEK RIBNICA — RUDAR 13:16 Trboveljčani so bili boljši, zato so zasluženo odnesli dve točki iz Ribnice. Posebno dobro so igrali v obrambi, tako da jim žilavi Ribničani niso mogli priti do živega. GORENJE — BREŽICE 10:10 Dvoboj med Brežičankami in Velenjčankami je potekal v enakopravnem boju. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, končno pa se je srečanje končalo neodločeno. Neodločen rezultat je glede na kvaliteto Brežičank majhno presenečenje tega kola. V. PODGORŠEK KRŠKO — BELT (Črnomelj) 26:19 Tekma je bila izredno lepa in borbena. Čeprav so gostje iz Črnomlja pokazali zrelo tehnično igro, jim ni uspelo premagati pomlajeno ekipo Krškega. L. HARTMAN KRMELJ — USNJAR 23:13 Domačini so bili ves čas v premoči in so zmagali z rezultatom 23:13. Najbolj sta se izkazala vratarja. Domača ekipa je zaigrala taktično dobro. Sodnik Vačovnik iz Sevnice je bil zelo dober. V. PODGORŠEK LESKOVEC — SEVNICA 21:33 V zadnjem kolu zasavske rokometne lige so Leskovčani pokazali najboljšo igro v tej sezoni. Katastrofalen poraz, ki so ga Leskovčani doživeli jeseni v Sevnici, se ni ponovil. A. SRIBAR ŠPILAR ČETRTI V ZAGREBU V nedeljo je bil v Zagrebu velik atletski miting v počastitev spomina na jugoslovanskega atleta Hanžekoviča. Več kot 4.000 gledalcev (rekord za tovrstne prireditve) je uživalo ob dobrih rezultatih. V konkurenci najboljših je nastopal tudi Novomeščan Marjan Špilar in v kopju z metom 65,60 zasedel četrto mesto. AVTOMOBILIZEM Novomeščani na rallyju v Litiji Zadnjo nedeljo v maju so novomeški športniki-avtomobilisti nastopili na znanem avtomobilskem rallyju »LKL 70« v Litiji in v zahtevni konkurenci 80 vozačev zasedli dobra mesta. Najboljši so bili: v kategoriji turistični razred do 1000 kubikov Vidrih (6. mesto) in Jelo vškova (1. mesto med ženskami) ter Badovinac v kategoriji tekmovalni razred nad 1000 kubikov, ki je pristal nt šestem mestu. Ostali vozniki so se uvrstili na manj vidna, vendar še vedno solidna mesta. Gorska hitrostna avtomobilska dirka na Pohorje, ki bi morala biti preteklo nedeljj. je bila odpovedana, zato pa bodo dolenjski tekmovalci nastopili na rallyju v nedeljo, 14. junija, v Velenju. KOŠARKA NOGOMET BELA KRAJINA — SLOVAN 2:0 Bela krajina zanesljivo stopa v višje kvalitetno tekmovanje. V nedeljo je v derbi tekmi ljubljanske podzvezne lige porazila ljubljanskega Slovana z 2:0 in tako stopila na naj višjo stopnico. Strelca za Belo krajino sta bila Karin in T. Weiss. T. LATERNER BREŽICE — LJUBNO 3:0 b. b. Občinstvo je zaman čakalo na začetek srečanja, kajti gostje se niso pojavili na igrišču. Sodnik je odpiskal srečanje v korist Breži-čanov. V. PODGORŠEK MIRNA INDUPLATI (JARŠE) 5:1 V nezanimivi tekmi so domačini bili boljši in so zasluženo zmagali s 5:1. Strelci zadetkov za domače so bili: Medič (2), Smuč in Naj-dov. Gostujoča ekipa si ie zabila en gol sama. A. TRATAR ELAN — RAKEK 3:0 b. b. CELULOZ AR — BRANIK 0:6 STEKLAR — BREŽICE 5:1 NOVO MESTO : FftULE 64:63 Več kot 200 gledalcev je bučno zahtevalo zmago Novomeščanov. Igralci so se jim oddolžili z izredno dramatično tekmo, domačini pa še z zmago — čeprav z eno točko razlike, in ?e to v podaljšku. Ob polčasu so vodile Prule 32:31, na koncu tekme pa je bil rezultat neodločen — 58:58. Podaljšek je pripadel domačinom. Za Novo mesto so igrali: Goš-nik, S. Kovačevič, Šobar 2, Šepetave 8, Počrvin/i 12, Ž. Kovačevič 31 in Spli^hal 21. METLIKA — ZAGORJE 0:20 Metličani so doma izgubili tekmo z Zagorjem brez borbe. Obe ekipi sta sicer bili na igrišču, zato Da ni bilo domačih zapisnikarjev. Sodnikoma ni’ preostalo drugega, kot da sta tekmo zaključila, Metlika pa jo je izgubila brez boja. ODBOJKA KAMNIK — KOČEVJE 3:1 BRESTANICA — FUŽINAR 2:3 MISLINJA — NOVO MESTO preloženo KEMOOPREMA (TREBNJE) — KANAL 1:3 PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! 0 Vaši prihranki deviz doma niso na varnem Na deviznem računu prt DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se Jim ne more kaj zgoditi. Se več! Dobili boste obresti! 0 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. 0 Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. 0 Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo. 0 Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država. 0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. 0 S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite. UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 9/o v devizah in 1 % v dinarjih; z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 •/• v devizah; z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 •/# v devizah in 0,5 % v dinarjih. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. DBH NOVO MESTI DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem mm ' Mi 1 1 1 ili it% 1 ^ ^ t- ?, i :0 < lillllš: •••••••••••••••••••j Od tu in tam ■ LJUBLJANA — Na četrtih republiških igrah delavcev Zavoda za socialno varstvo je nastopilo več kot 250 tekmovalcev in tekmovalk. Naslov prvaka je osvojila ekipa KZ SZ Maribor, Novomeščani pa so bili osmi. Rezultati: namizni tenis — 2. Novo mesto; balinanje — 4. Novo mesto; šah — 7. Novo mesto; kegljanje — 10. Novo mesto; streljanje — 8. Novo mesto. V strojepisju je hila Novomeščanka Silva Mišjak tretja. (R. V.) ■ KRŠKO — Devete delavske športne igre bodo letos razdeljene na dva dela, tekmovanje pa bo podaljšano na vse leto. V spomladanskem delu bodo tekmovali v kegljanju, šahu, streljanju, krosu in vlečenju vrvi. CL. H.). ■ KRŠKO — Devete delavske športne igre krške občine so se začele s kegljanjem. Igre je odprl Edo Komočar, v kegljanju pa se je pomerilo kar 74 tekmovalcev iz 12 moštev. Zmagali so obrtniki s 394 podrtimi keglji (igrali so Kužnik, Kodela, Gelb, Vanič, Dolinšek in Vodopivec). (L. H.) ■ NOVO MESTO — Končano je finalno nogometno sindikalno prvenstvo. V finalu je sodelovalo 6 ekip, ki so- se razvrstile takole: 1. KRKA, 2. IMV, 3. ELA, 4. PIONIR, 5. NOVOTEKS, 6. ISKRA. Rezultati finalnega dela tekmovanja: KRKA — IMV 3:3, KRKA — ISKRA, Šentjernej 8:3, KRKA — NOVOTEKS 3:2, PIONIR — ELA 4:2, IMV — NOVOTEKS 4:2, KRKA - ELA 5:1, IMV — PIONIR 7:1, ISKRA — NOVOTEKS 3:3, ELA — NOVOTEKS 4:0, PIONIR — ISKRA 4:2, ELA — IMV 5:4, PIONIR — NOVOTEKS 4:0, ELA — ISKRA 3:0, PIONIR — KRKA 3:8 in ISKRA — IMV 1:7. Finalni del tekmovanja so odigrali v Šentjerneju. (J. M.) ■ STORE — Preteklo nedeljo je bilo tam republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju, ki se ga je udeležilo več kot 400 mladih tekmovalcev iz partizanskih društev. Dolenjsko so zastopali tekmovalci iz Črnomlja, Vavte vasi in Novega mesta. V zahtevni konkurenci so se mladi Dolenjci zelo dobro odrezali. Njihovi dosežki še niso uradno potrjeni, ker je tekmovalna komisija napravila več nerazumljivih napak. JPri seštevanju so organizatorji novomeškim pionirkam pozabili prišteti 60 točk in so jih prikrajšali za prvo mesto. V konkurenci posameznic se je najbolje odrezala tekmovalka v višjem razredu Cvetka Pirnar, ki je zasedla četrto mesto. Ko bodo znani uradni rezultati, bodo še nekateri naši tekmovalci med najboljšimi. Rezultati: pionirji — nižji razred: 1. Železničar (Maribor) 312,4, 5. N. mesto (Kralj, Kranjc, Škrubej, Mrhar. Pilič. Porenta, Bolite. Gerbec) '267 točk; pionirke — nižji razred: 1. Novo mesto (Pirnar, Rostan, Recko, Vuk-šinič, Okleščen, Furlan, Hočevar, Dokl) 277,6 točke, 2. Trbovlje 264,6 Novo mesto II (Zerajlč, Gutman, Pavec, Ivanetič,' Klevišar, Zupančič, Gutman, Kuhar) 208,1; pionirke višji razred: 1. Kidričevo 329,3, 2. Novo mesto (Kranjc, Zupančič, Petrov, Pirnar, Klevišar, Kosec, Plantan, Gajič) 3*7,7, 6. Črnomelj 289,7, Novo mesto II (Pakar, Mihelič, Brudar, Gole, Cimerman, Lenič, Zupančič, Dragaš). (L. L.) ■ BREZICE — Ekipnega pokalnega šahovskega prvenstva v Poreču so se udeležili tudi šahisti iz Brežic. V konkurenci 17 ekip so osvojili 11. mesto. (V. P.) ■ KOČEVJE — Preteklo nedeljo so bile tradicionalne športne igre med pionirji iz občin Delnice in Kočevje. To je bilo že sedmo zaporedno srečanje; končalo se je z zmago Kočevja z 220:200. Tekmovanje je vodila prizadevna Nada Smola ob pomoči drugih telesno- • vzgojnih delavcev in je bilo zelo uspešno. Kočevski pionirji so zmagali v atletiki, šahu, namiznem tenisu (moški), odbojki (moški), malem nogometu in v košarki. Gostje pa so bili boljši v namiznem tenisu (ženske), odbojki (ženske), v rokometu in v streljanju. Kočevski pionirji so dosegli nekaj prav dobrih rezultatov. Najvidnejši uspeh je dosegla 13-letna Brigita Levstek, ki je progo 60 metrov pretekla v času 8,1 in skočila v daljino 5:03. Irma Vučko je vrgla kroglo 11,20 m, Vinko Klobučar pa je tekel 60 m 7,7. Zanimivo tekmovanje se je odvijalo tudi v streljanju z zračno puško. Pionirke iz Delnic so zadele 407 krogov, kar je za 31 krogov več od prvoplasi-rane ekipe fantov. Domačini so poželi tudi dve lepi zmagi v šahu, v košarki pa so premagali Delni-čane s 76:34. Tekmovanju je prisostvoval predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler, Lojze Petek, predsednik ObZTK, pa je zmagovalcem izročil pokal in ^ostala priznanja. (A. A.) ■ KRŠKO — Jugoslovanski državni reprezentantki v plavanju Ana Bobanova in Gordana Piličeva sta si izbrali krški plavalni bazen z ogrevano vodo za enomesečni trening. S treningom sta pričeli že pred nekaj dnevi in sta izjavili, da jima pogoji v Krškem za vadbo najbolj odgovarjajo. Letošnje muhasto vreme je omenjenima reprezentantkama onemogočilo vadbo v domačih bazenih. (L. H.) UPRAVNI ODBOR KZ ČRNOMELJ razpisuje naslednja prosta vodilna delovna mesta: 1. VODJE proizvodnjega sektorja 2. VODJE komercialnega sektorja 3. VODJE računskega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje,pogoje: pod 1.: da je končal agronomsko fakulteto in ima izkušnje v vodenju kmetijske proizvodnje, da je končal prvo stopnjo agronomske fakultete ;n ima 5 let delovnih izkušenj v lastni kmetijski proizvodnji, oziroma srednjo kmetijsko šolb in ima 1Q let izkušenj v kmetijski proizvodnji; pod 2.; da je končal ekonomsko fakulteto in ima izkušnje v trgovsko-odkupni dejavnosti, da je končal višjo ali srednjo ekonomsko šolo in ima 5 oziroma P let prakse v trgovanju , s kmetijskimi proizvodi; . pod 3.': da je končal visoko ekonomsko šolo in ima 5 let izkušenj pri vodenju finančnih poslov v kmetijskih organizacijah, da je . končal višjo a}i srednjo solo in iipa najmanj 12 let izkušenj v vodenju finančnih poslov v kme- * ti jskih organizacijah. ROk prijave je;.15 dni po dnevu objave.. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA razglaša prosto delovno mesto ZASTOPN1KA-PRODAJALCA v kiosku v Novem mestu (redno delovno razmerje). Pogoj: srednja šolska izobrazba ali kvalificiran delavec trgoske stroke. Poseben pogoj: poskusno delo mesec dni. Delovni čas je enkraten. Ponudbe sprejema Jugoslovanska loterija, direkcija za Slovenijo, Ljubljana, Titova 1, do zasedbe delovnega mesta, če se v roku 10 dni ne javi primeren kandidat. V vlogi je treba navesti dosedanje zaposlitve in priložiti overjen prepis zadnjega šolskega izpričevala. KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM GROSUPLJE — 5. junija se je začelo v grosupeljski občini fluo-rogfafiranje. Letošnja akcija bo zajela vse ljudi, starejše od ?4 let. Ob zadnji fluorografski ak pred štirimi leti so preglet 12.382 ljudi. DOBREPOLJE — 1. junija '20-do začeli prebivalci Dobrepoljske doline plačevati petletni samopfi-. spevek za gradnjo vodovoda. Kmetje bodo plačevali po 5 odstotkov od katastrskega dohodka, drugi pa po 2 odstotka od osebnih dohodkov. GROSUPLJE — Začasni odbor, ki so ga v grosupeljski občini postavili namesto nedelavne občinske zveze za telesno kulturo, naj bi pomagal k poživitvi telesno-vzgojne dejavnosti. Mnogi klubi so zadnje čase prenehali delaU, nekateri pa samo životarijo. GROSUPLJE — V grosupeljski občini so lani podjetja ustvarila 289.588 dinarjev celotnega ,• dohodka. Na prvem mestu je gradbeništvo, ki predstavlja 40 odstotkov dohodka, na.-drugem pa je obrt z dobrimi 20 odstotki-: GROSUPLJE — V lanskem letu so v grosupeljski občini izplačali 33,282.000 dinarjev osebnih dohodkov. V primerjavi z letom dni poprej so se osebni dohodki povečali za slabo petino. Medtem ko je masa osebnih dohodkov, narasla za petino, so se prispevki od osebnih dohodkov povečali za 17 odstotkov. DVE IZ VELIKIH n ur st - cerknica. Jugoslavija telefon 79-080 telex 31 -167 LAŠČ MODERNA t>Xi:VXA SOBA ^nTPVr CT Pišite nam, postali restn hotno ' MM MK Ml 31 prospekte itt po n n tiho l PD H I Š~TVO ■ ■ STARŠI ZA PROSTE SOBOTE — V osnovni šoli Velike Lašče smo izvedli anketo o petdnevnem delovnem tednu za u-čence. Zbranih je že več kot polovica odgovorov staršev. Večina jih je za novi delOvni teden, 10 odstotkom staršev je vseeno in le 5 odstotkov jih je proti. Podružnične šole s celodnevnim kombiniranim poukom bodo prestavile proste četrtke na sobote. ■ ■ ANKETA PRED OBČNIM ZBOROM — Pred ustanovnim občnim zborom kulturnega društvu v Veilkih Laščah je pripravljalni odbor izvedel anketo, kakšen naj bo bodoči program društva in-če so občani pripravljeni sodelovati v njem. Dosedanji odziv je ugoden. Občani se pripravljajo tudi za članstvo v društvu. L. S metalka LJUBLJANA NOVA PRODAJALNA METLIKI CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI 78 •••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••••• VELIKA IZBIRA KOVINSKEGA TEHNIČNEGA BLAGA ZA DOM IN GOSPODINJSTVO, OBRT, KMETIJSTVO IN VINOGRADNIŠTVO, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJO Otvoritev prodajalne 13. junija 1970 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE bo izdala v v OBIŠČITE NAS GOSPODARSKO IN DRUŽBENO ZGODOVINO SLOVENCEV, ki jo pripravlja Inštitut za zgodovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Letos sta na programu prvi dve knjigi: AGRARNE PANOGE Prva knjiga je posvečena gospodarstvu kmečkega življenja skozi stoletja. Obravnava razmerje med Človekom in zemljo, naravne in gospodarske značilnosti poljedelskega zemljišča, različne načine gospodarjenja, različne veje poljedelskega gospodarstva, obdelovalno orodje, napredek agrarne proizvodnje, kmečka bivališča itd. — Druga knjiga je v celoti posvečena družbenim razmerjem v agrarni proizvodnji in njihovim različnim oblikam glede kmečkega osebnega položaja, kmečkih bremen in kmečkih razrednih gibanj. Obe knjigi bosta bogato opremljeni z zemljevidi, slikami in diagrami jn predstavljata temeljno delo naše sodobne zgodovinske znanosti. Državna založba Slovenije razpisuje za prvi dve knjigi AGRARNE PANOGE subskripcijo, ki bo trajala do izida prve knjige. Naročniki dobe obe knjigi, vezani v celo platno, za 300.— din, v polusnje pa za 350,—„ din. Naročnino lahko poravnajo tudi v 10-mesečnih obrokih po 30 oziroma 35.— din. Obe knjigi bosta izšli predvidoma v letošnjem letu. meta Ilca Naročila sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji in uprava 5 DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENJE • Ljubljana, Mestni trg 26 EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V NOVEM MESTU objavlja razpis ZA VPIS V 1. RAZRED za šolsko leto 1970/71. POGOJI za sprejem so: 1. uspešno končan 8. razred osnovne šole 2. pozitivna ocena iz tujega jezika 3. starost do 18 let. Prošnjo, kolkovano s kolkom za 1 din; je treba oddati do 23. junija 1970. Priložiti je treba: 1. originalno zadnje šolsko spričevalo 2. dopisnico z naslovom. RAVNATELJSTVO DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI razpisuje VPIS V DOPISNE ŠOLE — osnovnošolsko izobraževanje (5. 6., 7. in 8. raz. red) — administrativno šolo (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — delovodsko šolo (za lesno stroko) — pogojno, glede na zadostni vpis — poklicno šolo kovinarske stroke VPIS V DOPISNE TEČAJE — tečaj nemškega in italijanskega jezika — tečaj tehniškega risanja — začetni tečaj knjigovodstva z analitično evidenco — tečaj za skladiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroKj — tečaj za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) — tečaj za letno preverjanje znanja in varstva pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) VPISUJEMO VSAK DAN od 7. do 14. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 2,00 din na naslov: OOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. , GOSTINSKA ŠOLA NOVO MESTO ki posluje kot srednja poklicna šola v okviru ^ Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto, , Društveni trg 1, razpisuje za šolsko leto 1970/71 sprejem večjega števila učencev za poklic KUHAR in NATAKAR šolanje traja tri šolska letk* in obsega: pouk druž-beno-jezikovnih in strokovnih predmetov, praktični pouk ir strokovno prakso. POGOJI za vpis v prvi razred gostinske šole so: — dovršenih 8 razredov osnovne šole, — starost do 18 let, — telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oziroma natakarja. Za vpis naj se kandidati prijavijo pismeno najkasneje do 25. junija 1970 na obrazcu 1,20, ki ga je izdala Državna založba Slovenije in ga lahko kandidati kupijc v knjigarnah in papirnicah. Prijavo za sprejem je treba kolkovati v znesku 1 din. Prijavi za sprejem naj kandidati priložijo: — spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole, — zdravniško spričevalo, — po možnosti izpis iz rojstne matične knjige, — osnovna šola pa naj pošlje mnenje glede poklicne usmeritve kandidata. V zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstveni organi izvršijo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge. Vsi učenci prejemajo v času praktičnega pouka In strokovne prakse nagrade v skladu z načeli nagrajevanja učencev gostinske stroke na našem območju. Učenci, ki so doma izven Novega mesta in želijo stanovati v internatu, naj se obrnejo s posebno prošnjo na Dijaški dom Majde Šilc, Šmihel pri Novem mestu, takoj ko prejmejo obvestilo o sprejetju. Učenci, sprejeti v dijaški dom, imajo pravico do znižane oskrbnine regresa pod pogoji, ki jih objavlja Dijaški dom v Dolenjskem listu. Podrobne informacije daje šolski center za gostinstvo, Novo mesto, Društveni trg 1, tel. 21-527. Uprava gostinske šole Novo mesto Portret tega tedna te se , m ljudem, AKTIVISTI NA BAZI 20 Za varnejši občutek Drugo slovensko tekmovanje ekip prve pomoči bo letos 14. junija v Novem mestu. Tekmovalo bo 34 najboljših ekip, ki so zmagale na občinskih tekmovanjih. Letošnje republiško tekmovanje pripravlja občinski odbor Rdečega križa 'Novo mesto. Predsednik pripravljalnega odbora in član republiškega odbora RK Boris Savnik je o tekmovanju povedal naslednje. »Lani smo sklenili, naj bi bilo republiško tekmovanje ekip prve pomoči vsako leto v drugi občini. Letos smo izbrali Novo mesto, kar je hkrati tudi priznanje novomeškemu občinskemu odboru RK. Razen tega imamo primeren prostor za tekmovanje na stadionu bratstva in enotnosti. Različne naravne nesreče, ki jih v zadnjih letih ni malo, posebno pa vsakodnevne prometne nesre-če, zahtevajo vedno večjo pripravljenost in znanje prebivalstva v nudenju prve pomoči. Zadnja leta si je precej ljudi na različnih tečajih pridobilo to znanje, vendar je to še vedno premalo. Tekmovanje naj bi pripomoglo, da bi se dejavnost še naprej razvijala in da bi tudi drugi občani dobili občutek večje varnosti.« — Kako bo potekalo letošnje tekmovanje in kako bo poskrbljeno za tekmovalce? »Za tekmovalce, ki bodo prišli iz oddaljenejših krajev že dan pred tekmovanjem, bomo pripravili pre- nočišče in večerjo v dijaškem domu »Majde Šilc« v Šmihelu. Na dan tekmovanja bodo dobili tekmovalci zajtrk v prijavni pisarni. Po tekmovanju pa bo za vse tekmovalce pripravljeno kosilo v novomeških gostiščih. A Po končanem tekmovanju ekip, ki se prične ob 11. uri dopoldne na stadionu, bo motoriziran in posebej opremljen odred prve pomoči iz Ljubljane prikazal ogledno vajo. Prizorišče bo Kremenova stavba, sodelovali pa bodo še sanitetni vod novomeške garnizije JLA in gasilska četa. Tekmovanje si bodo ogledali tudi predstavniki republiškega in zveznega odbora RK, še posebej zanimivo pa bo za Novo-meščane.« A. V IT KOVIČ Veseli spomini na hude roške dni Na Bazi 20 urejen muzej - Franc Leskošek-Luka odprl !iovo brunarico Toliko obiskovalcev naenkrat Baza 20 še ni imela! Potem ko je Franc Leskošek-Luka odprl novo brunarico na Bazi 20, je Edvard Kardelj nasmejan stopil k dr. Marijanu Breclju, rekoč: »Tukaj ti prinašamo pletenko šmarnice in.suhih češpelj; naj te vsaj danes pogostimo tako, kakor si nas ti sprejemal v partizanskih gozdovih na Rogu!« Razpoloženje aktivistov, ki so po dopoldanskem srečanju v Toplicah nadaljevali pot na Rog, je bilo odlično. Z zanimanjem so si ogledovali barake na Bazi 20 in spominski muzej, ki ga je uredil Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane. Franc Leskošek-Luka je na Bazi 20 odprl novo brunarico. Sodijo, da bo poslej prišlo na partizanski Rog še več obiskovalcev iz vseh krajev naše domovine in tudi tujili turistov. (Foto: Splichal) Toliko obiskovalcev Baza 20 zlepa ne bo več doživela, tudi toliko visokih gostov kot v nedeljo najbrž ne bo več kmalu med barakami. Koliko nepozabnih spominov — če bi barake znale govoriti, kaj vse bi povedale! ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••J Dom pohištva Celfe PRIREJA od 10. do 24. junija 1970 RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA V DOMU TVD PARTIZAN v KRŠKEM PRODAJA NA KREDIT! 8 % POPUSTA! -1 s i • • i S .# ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< »Zakaj pa ste zadelali tisto okqo?« je začudeno spraševal Edvard Kardelj Franca Leskoška, ko sta se spominjala partizanskih dni na Rogu. »Zakaj bi ga ne?« je enako začudeno spraševal tovariš Luka, a že je nadaljeval s pripovedjo spominov Edvard Kardelj. Spornim so neugnani, veseli so potisnili .žalostne v pozabo. Reka aktivistov se Je razlezla, kot potoki so žuboreli med barakami, mnogi so bili prvič na Bazi 20. Nikogar ni bilo, ki bi ne bil navdušen. Srečanje aktivistov je »prevzelo slehernega. Mladi in stari — vsi so slavili. Baza 20 je bila nadaljevanje velikega ljudskega praznika, ki ga je v nedeljo doživela Topliška dolina. J. SPLICHAL Visoko kakor orli... (Nadaljevanje s 1. str.) zavzetostjo in s pripravljenostjo na najtežjo žrtev ti-sočev m tisočev aktivistov je bilo mogoče organizirati učinkovit odpor proti okupatorju ... V tisočih in tisočih borcih in aktivistih je imel slovenski narod tudi na tisoče junakov. Niso bili ne bogovi ne angeli, bili so ljudje kakor vsi drugi. Velikokrat pa so se dvignili visoko kakor orli,« je med drugim dejal v svojem govoru v Dolenjskih Toplicah Edvard Kardelj. Potem je govoril še o samoupravljanju, ki postaja gospodar znanstveno tehničnega napredka, o krepitvi miru in o nalogah komunistov. Poudaril je, da je naše samoupravljanje nadaljevanje zamisli, metod in oblik dela revolucionarne Osvobodilne fronte. Po govoru Edvarda Kardelja se je pravo ljudsko slavje šele začelo: srečavali so se ljudje — aktivisti, ki se niso videli vse od osvoboditve, spoznavali so se aktivisti, ki se doslej sploh niso spoznali. Presunljiva so bila srečanja teh skromnih, tihih ljudi z nekdanjimi par-tizansKimi voditelji. Dolenjske Toplice so slavile — na slavje Pa se je pripravljala tudi zibelka partizanstva — Baza 20 v osrčju roških host. Velik potok mogočne kolone avtomobilov in avtobusov, ki je lil zjutraj po cesti proti toku &rke, je zavil popoldne še na Bazo 20. J. SPLICHAL Prečenski zakramenti' Ali: kako je prečenski župnik »pripravljal« otroke na birmo »Ko so apostoli v Jeruzalemu slišali da so prebivalci v Samariji sprejeli božjo besedo, so napotili tja Petra in Janeza- Molila sta nad kristjani v Samariji pokladala yo-ke nanje, da so prejeli svetega duha.« (Iz kratkih zg^b sv. pisma.) V prečenski tari je završalo. Najprej so otroci nekaj -šušljali, potem pa so zvedeli tudi starši. Z otroki, ki jih je župni* pripravljal na birmo, se je dogajalo nekaj čudnega. Domov so prihajali prestrašeni, v sebj so nekaj zatajevali. Prenekate-ri Je imel podplutbe, L. je dobil tako hud udarec z ravnilom po dlaneh, da se je pokazala kri... Tedaj pa se je usulo iz otroških *ust kakor plaz, otrokom so na oči privrele solze. Niso jih dobili samo s palico, med molitvami so doživljali ša hujše reči. Župnik je nekatere učenke in učence posebej pripravljal na birmo. Klical jih Je zvečer in jih do pozne'noči zadrževal v sobi. Otroke je razporedil po kotih, ugasni* luč in jih izpraševal molitve. Temo pa je izrabil za sramotna dejanja, če so se otroci takemu ravnanju u-prli, so bili kaznovani. Dečki so morali več minut stati na glavi in vmes ponavtiati molitve. Enajstletnega učenca je župnik večkrat dvignil za pete, da je 1 glavo udarjal ob tla. Petletna deklica pa je m°ra‘a na divanu ležati & ^ebuhu, spraševa-lec P9 polagal roke nanJo. Nekega dečka in ne*° deklico je zadržal ^ Pisarni več ur in ju sl«**1- Otroka sta se bala t*«e in mošk:ih rok( ki s o po njiju. Jo. kala st* m se branila. Domov s • ‘ Sfnela šele okoli 22. ur®-Qtrofcom, ki so se upirali t*K®mu početju, je župni* da ne bodo dobi*!. stkov za birmo. To strjeval tu- di kl so se prito* i zaradi pretepajo^ ^Poizkušamo vzga-jati Vv°^e ljudi, po-segali °troskost na način, Je pokazal Preče,fža^Ufnlk’ b0 za’ pusti10 . °stne posledice otroKI sv^farŠem’ kl so bili hupanje o- goljut • Pa grenak občutek- N. N. Veleblagovnica NAMA, Ljubljana objavlja prosta delovna mesta PRODAJALCEV za blagovnico v Kočevju Tomšičeva 2 Pogoj: šola za prodajalce, poskusno delo en mesec, delo za nedoločen čas. Posmene ponudbe z dokazih o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja do 18. junija 1970. „Nehote postaneš čustven" »Tovariš Tito te lepo pozdravlja,« pove Janez Kramarič iz Črnomlja vsakomur, ki ga vpraša, kako je bilo na sprejemu v Beogradu je najbolje vedel in znal. V tistem trenutku, ko sem začutil njegovo dlan, me je nehote zagrabilo čustvo. Prešinilo me je vse, kar sem kdajkoli slišal o Titu. Ne vem, kaj sem mu rekei, ker takrat dejansko začutiš zmedo ob veličini in osebnosti človeka, kakršen je Tito. Samo nekaj trenutkov je trajala uradna napetost. Tovariš predsednik je naš pogovor začei s šalo: — Tovariši Slovenci, sedite! Nimamo veliko časa, ker tudi mene »komandirajo« tisti, ki so višji od mene.« Mislil sem, da bo pogovor stekel o gospodarstvu ah čem podobnem, toda Tito je začel o košarkarjih. Cisto preprosto Rekel je, da je izvedel za navijaško parolo med tekmo z Amerikanci »Luna vaša, zlata naša,« in še za drugo, ki jo je nekdo izrekei.: »Vama NATO, na- ma zlato« in da je on bolj za drugo kot za prvo. Vsega smo bili pri njem kakih osem minut. Opazil sem, da ima tovarišica Jovan-ka presenetljivo dober sporni^. Zraven Tita je sedel delegat z Raven, ona pa se je takoj spomnila, kako sta pred leti obiskala Ravne in tamkajšnjo železarno. Skupna slovesnost se j« nadaljevala spet v drugi dvorani, kjer so košarkarji podarili maršalu ziato medaljo s prvenstva Zvečer smo bili še na prireditvi za dan mladosti na stadionu, potem pa smo v spalniku na poti domov ob pijači še pozno v noč premlevali spomine na vsako Titovo besedo. Doma me vsak sprašuje, kaj je predsednik rekel. Jaz pa odvrnem: »Najlepše te pozdravlja« Tako je tudi res: ob slovesu nam je dejal, naj toplo, pozdravimo vse ljudi doma. R. B. DOBRA. VRATA. BOLJŠA VRATA JELOVICA VRATA Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbirajte le najboljše! Pleskana in lakirana vhodna, sobna in garažna vrata »Jelovica« so funkcionalno kon-štruirana, estetsko oblikovana in solidno izdelana. Jamstvo za kvaliteto in znak zna najboljše: »Jelovica«! Na področju Slovenije lahko nabavite stavbno pohištvo »Je. lovica« v malodprodajni trgovini »Jelovice« v Škofji Loki in v. poslovalnicah z gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijales« Ljubljana, »Lesnine« Ljubljana, »Gramex« Ljubljana, »Potroš. nik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj. Modrovanj e Bil je deževen dan. Sedeli smo v Milavčevi gostilni in si z dobrim vinom krajšali čas. Bili smo stalna druščina in stari Milavec je dobro vedel, da nam ne sme streči s pijačo, ki jo pijejo prehodni gostje ob točilni mizi. Modrovali smo o tem in onem in litri so zamenjavali litre. Menda ni bilo področja ne dejavnosti, da se je ne bi dotaknili. Naši obrazi so postajali vedno tfblj rdeči, pogovor pa vedno glasnejši. Sami nismo vedeli, kako je pogovor nanesel na politiko. »Pri moji veri« je dejal. Gričarjev Mihol, močno srknil iz kozarca, si z rokavom obrisal usta in krepko rignil, »nekaj visi v zraku, pa ne vem kaj.« »Cene bodo šle spet gor,« je suho pripomnil stari Kajfež. »Figo, pa cene! Večno ne morejo lesti navzgor, čas je že, da se enkrat ustavijo, ali ne?« Vsi smo pritrdili in to ugotovitev podkrepili z novim litrom, ki je. takoj priromal na mizo. »Čudna stvar so ta samoprispevki! Pravijo, da bomo kmalu vse financirali iz svojega žepa...« »Zakaj pa ne? Zakaj ne bi prispevali hitrejši gradnji? Kar prav je tako!« Tako je govoril neki uslužbenec in vsi smo spet glasno pritrjevali — saj veste: previdnost, dragi moji, previdnost je tudi v gostilna potrebna! »Da, tako mora biti. Tak je nauk dialektike in upoštevati ga moramo! Prehod od kvantitete v kvaliteto je vedno težak, toda treba je zdržati,« je govoril tisti uradnik in oči so mu kar sijale. »Kaj pa je to — dialektika?« »To je... hm... to je... kako bi rekel... nauk... sicer pa, kaj bi ti pravil, saj tako ne bi razumel.« »Mene pa le zanima, kaj je to dialektika?« »Jaz vam pojasnim,« je dejal neznanec, ki je dotlej tiho in mirno sedel pri sosednji mizi. Mož je prisedel in začel: »Vzemimo, da k meni prideta dva moža. Prvi je oblečen lepo in elegantno, drugi pa slabo in razcapano. Ponudim jima novo obleko. Kateri jo bo vzel?« »Razcapani,« smo dejali v en glas. »Ne, tisti z lepo obleko Ta je namreč na lepo obleko navajen, onemu drugemu pa je za njo kaj malo mar Kdo bo torej vzel novo obleko?« »Tisti z lepo obleko,« smo odgovorili. »Ne, tisti s slabo, ker potrebuje novo. Kateri vzame obleko?« »Oni razcapani,« smo spet dejali, vendar o tem nismo bili več prepričani. »Ne, oba bi jo vzela«, je dejal neznanec. »Prvi je namreč navajen na lepo obleko, drugi pa jo potrebuje. Kateri torej vzame obleko?« »Oba,« smo nejevoljno odgovorili. »Nobeden, saj tisti s slabo obleko ni navajen na lepo, oni drugi je pa ne potrebuje.. • Pri tem pogovoru smo vzkipeli in * ogorčeno sem za kričal: »Poslušajte, prijatelj! Vse lepo in prav, a za nos se ne damo vleči! Vsakokrat poveste kaj drugega, vedno pa to, kar vam trenutno najbolj ustreza.« »Vidite, tovariši, prav v tem je srž vprašanja, o katerem razpravljate.« Mož je vstal, pozdravil in odšel, mi pa smo obsedeli, naročili nove litre ter pili in razmišljali. Ali je7 imel neznanec prav ali ne? Kdo ve? »Počakajmo,« smo sklenili. »Kmalu bomo videli, kaj je res in kaj ni.« In pri tem je ostalo... BAV (Honorar 100 din) UBOGE ŽENSKE Marjan se je še valjal po postelji, ko je Sonja že brkljala po kuhinji. Rad je malo poležal, kadar je imel prost dan. Nenadoma se je spomnil, da mora popraviti avto, in je skočil iz postelje. Kmalu ga je žena slišala, kako ravna vrata, ki jih je zvil pri manjšem trčenju. Pristavila je mleko in odhitela v klet po drva, kjer je mož brez zajtrka popravljal avto. Ko jo je zagledal, jo je brž poprosil: »Primi no malo ta vrata, da me ne bodo tolkla po glavi!« Sonja je odložila košaro in priskočila možu na pomoč. Potem je zložila drva v košaro in odhitela v kuhinjo. Mleko je medtem že prekipelo in v kuhinji se je kadilo kot v peklu. »O ti nesreča!« je zatarnala Sonja. Tisti hip se je iz otroške sobice zaslišal jok. Stopila je v vežo in dolgo klicala moža, preden jo je slišal. Nejevoljno je prištork-ljal po stopnicah. »Kaj pa je vendar?« »Otrok se je zbudil. Popazi no malo nanj, moram v mlekarno.« »Ali nimaš mleka doma?« Ti^ti hip je stopil v kuhinjo, zagledal dim in začutil smrad. »Kako se ti je le moglo to zgoditi?« »še sprašuješ! Saj nimam sto rok!« Hitro je odložila predpasnik in odhitela v mlekarno. Tu je na mleko že čakala vrsta ljudi, zato se je obrnila in spet odhitela domov — brez mleka. Stopila je v kuhinjo in vzdihnila: »Oh, ženske smo pa res reve!« Mož si je jezno odrezal kos kruha in se vrnil k avtomobilu. JANEZ KRANJSKI (Honorar 100 din) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pretresljiva smrt dveletnega otroka Ko so Strajnarjevo Marinko potegnili iz globo-dolske mlake, je bila že nekaj časa mrtva Strajnarjevi iz Gornjega Globokega pri Mimi peči že drugi teden žalujejo za dveletno Marinko, ki je 3. junija okoli 14. ure tragično umrla v vaški mlaki. Strajnarjevi so tega dne delali. Na polju„ Marinkina mama, ded in babica so odšli na njivo naprej, za njimi pa se je odpravljal tudi dekličin oče. Ko je vpregel konje, sta se Marinka in njen dve leti starejši bratec 'igrala in tekala okoli hiše. ‘Skrbi pa so se začele, ko je mladi gospodar poklical otroka, da bi ju posadil na voz in pognal konje za drugimi, ki so že bili' na njivi. »Kje sta, gremo!« je zaklical mladi Strajnar. Od obeh otrok je prišel le fantek in pokazal, da je Marinka že odšla. Toda tedaj si še nihče ni upal pomisliti, da bi dekletce odšlo za zmeraj. Prav to pa se je zgodilo ... Marinka se je »naveličala« čakati očeta, zato jo je kar sama mahnila za mamico na njivo. Pot jo je privedla do neograjene, meter globoke vaške mlake in se zanjo v njej tudi končala. Deklica Je padla v vodo in ker ni bilo nikogar v bližini, da bi jo rešil, utonila. Ko so jo našli, je bilo že prepozno. — Srečanje s Titom je doživetje, ki prevzame menda vsakega, tako je tudi mene, — je začel pripoved edini zastopnik širše dolenjske pokrajine, ki je s slovensko delegacijo obiskal v Beogradu tovariša Tita za njegov rojstni dan. — Delegacije vseh jugoslovanskih republik, pionirjev, mladine in košarkarji, smo se zbrali v stavbi izvršnega sveta. V veliki dvorani smo dobri dve uri čakali, da so po abecednem redu republik prišle na vrsto za sprejem vse delegacije. Tisti dve uri sta bili razburljivi. Vsi smo se delali, kot da nimamo treme, obenem pa si je vsak brisal potne roke. Nihče nam ni povedal, kako bo srečanje s Titom potekalo. Edvard Kardelj med govorom v Dol. Toplicah Končno so nas poklicali v posebno dvorano, kjer se je trlo reporterjev in snemalcev, tovariš Tito z ženo Jo-vanko pa nas je nasmejan pričakal. Vsakemu posebej je dal roko in takrat je vsak povedal svoje voščilo, kakor Za konec sezone 1969/70 je Zavod za kulturo povabil v Brežice igralce Šentjakob-skega gledališča iz Ljubljane. Drevi se bodo predstavili gostje z dvema komedijama Lope de Vega: »Prebrisano norico« in »Vitezom čudes«. RUDARJI SO SE OBRNILI ZA POMOČ NA SKUPŠČINO Kupci iz Italije v Globokem 2e pred meseci smo pisali, da je upravni odbor rezervnega sklada za občino Brežice odobril 100.000 dinarjev za sanacijski program rudnika Globoko. Ker rešitev ne more priti čez noč, ga je skupščina že oprostila plačevanja prispevka iz osebnega dohodka ki se steka v občinsko blagajno- Danes teden so odborniki dobili pojasnilo, da se bo rudnik izkopal iz težav, vendar potrebuje za premostitev še dodatno pomoč, železarna Jesenice je obljubila, da bo odkupovala od rudnika žgano glino. Žgala jo bo zagrebška opekama. Stroškov žganja pa niti že- Občinska ustava je sprejeta Splošni zbor je danes teden sprejel dopolnjeni in spremenjeni občinski statut. Mesec dni je trajala javna razprava, nakar je komisija vnesla vanj vse spremembe, za katere je menila, da so, upravičene. % Podpredsednik skupščine Ivan 2ivič je posebej poudaril, naj bi statut postal priročnik delovnih organizacij, odbornikov, krajevnih skupnosti, družbenih organi- • zacij in društev, da jih bo opozarjal na pravice in dolžnosti. Za statut ni dovolj, da je napisan, da se lepo bere, ampak je njegov namen, da ga uporabljajo vsj tisti, ki želijo napredek občine. V kratkem bodo statut razmnožili ii> ga raaposlali na številne naslove. Vsak, kdor ga bo prebiral, bo lahko našel v njem oporo pri družbenih, gospodarskih ali kulturnih prizadevanjih. 2e do sedaj je bilo v statutu marsikaj) zapisano, vendar se ga občani niso dovolj posluževali. Skoda bi bilo vseh prizadevanj pri njegovem oblikovanju, če ga bomo odložili v predal. . J.T. lezarna niti »Ciglana« Zagreb ne bosta prevzeli nase, zato jih bo moral plačati rudni«. Skupščina se je odločila, da bo oprostila rudnik tudi plačevanja tistega dela prispevka iz osebnega dohodka, ki se steka na računu temeljne izobraževalne skupnosti. Do konca leta bo to približno 40 do 50.000 din. Dolžnosti do temeljne izobraževalne skupnosti bo v tem primeru prevzela nase občinska skupščina. Italijani se zanimajo za globoško glino in v kratkem pričakujejo podpis pogodbe z enim izmed zainte. resiranih proizvajalcev keramičnih ploščic. Pred dobrim tednom sta obiskala Globoko dva italijanska kupca. Podrobno sta si ogleda- BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili In Isknli pomoči v brežiSki bolni Anici: Kruno Hauer, mesarski vajenec, se Je zabodel z nožem v koleno; Mariju Zupan, gospodinja Iz Ca nja, je padlo na dvoriftču in si rikodovala desno nogo; Terezi-Vrh, gospodinja iz Gržeće vasi, je padla na dvoriSču in si poškodovala desno nogo; Marijo Vrabič, gospodinjo iz Sentlenartn, je nekdo udaril s steklenico po glavi; Marko Cerekovlč. delavec iz Sevnice. Je padel z va ronn in Bi po Škodoval desno roko; Srečko Hribar, otrok iz BuSe-e vasi, se Je poparil s prežgano Juho po hrbtu; Ivan Kuhar, deiavec iz Kovačevega hriba, Je padel iz vugona in s* poškodoval prsni koš; Kata Levojevič, trg. vajenka iz Prigorja. sl Je pri prometni nesreči poškodovala glavo in levo nogo; Stanko Rožman, delavec la Podgorja. st Je pri delu v gozdu zlo mil levo nogo. la rudnik, se zanimala za kakovost gline in za zaloge v zemlji. Ponovni obisk obeh tujih predstavnikov pričakujejo danes. Ce se bodo sporazumeli za ceno in če so v Italiji ugotovili, da jim kakovost globoske gline ustreza, potem se bodo danes pričela že tudi pogajanja. Občinska skupščina si prizadeva, da bi si rudnik čim-prej povzpel na zeleno vejo. Da je potreben, so' spoznali ne le v občini, ampak tudi na republiških predstavništvih. Glino, s kakršno razpolaga Globoko, je naši industriji potrebna, le da bi jo bilo treba še oplemenititi. J. TEPPEY RADIO BREŽICE PETEK, 12. JUNIJA: 16.00-16:1(1 — Napoved programa in poročila. 16.10—16.25 — Nove plošče RTB. 16.25—16.40 — Poglavitni strateški cilji dolgoročnega razvoja Sloveni je — tem* za lavno razpravo. 16.40—17.00 - Obvestila ln reklame. 17 00—18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali ste tami. NEDELJA, 14. JUNIJA: 10.30 -Domače zanimivosti — Novi vidiki razvoja Tovarne pohištva Brežice — Vrtnarjevi nasveti za mesec junij — Športne :gre građbe nih delavcev Slovenije v Trbovljah — nedeljski raigovor — ZA NAŠE KMETOVALCE - Miljam Zidarič' Način osuševanja močvir natih travnikov in njiv. — Iz na ših krajevnih skupnosti — obisl: v Dobovi — Obvestilo, reklame in spored kinematografov. *2.30 — Občani čestitajo .n pozdravljajo TOREK, 16. JUNIJA: 16.00-16.15 — N.vpoved programa in srečanje z ansamblom Bonoških fantov. 16.15—17.15 — Nov.) v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Iz nuše glasbene Sole — Tedenski šoortni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 17.15- IR 00 — Iz zbirk naših di-sko/ilov. IZ BREŽIŠKE pnn'-> Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Kina Pangrlč iz Kr&kego — Volorijo in Katarino, Ana Jalovec iz Izvira — Martino, Darinka Hlipčlč iz Brežic — Mateja. Neža Zorko iz Dol. vasi — Sandro, Ana Sval iz Vel. Doline — dečka in Katica Jug iz Cemehovca deklico. — Čestitamo! NOVO V BREŽICAH ukrepanje v primeru nesreče Občinska gasilska zveza bo letos na kupila uniforme zn podčastnike, ki bodo Jeseni obiskovali tečaj in nato uspešno opravili izpite. ■ V PROSVETNEM DOMU bo danes poštovalo Šentjakobsko gle dališče s »Prebrisano norico« in »Vitezom čudes« To gledullSčo *<’ ni bilo nikoli v Brežicah. Obo komediji bosta za zaključek sezone gotovo privabili dovolj glodalcev. ■ SADJA PRIMANJKUJE. V zelenjavni trgovini In no tržnici so s češnjami ln Jagodami slabo založeni Jabolk Je sicer dovolj, vendar Je sezonsko sadje v tem času veliko bolj zaželeno. Celo AGROKOMBINAT iz Krškega, ki Je nekajkrat sicer poslal na prodaj Jabolka po zelo ugodni ceni. Jih zdaj ne dobavlja več po 20 din zabojček. ■ ZDRAVILIŠČE CATESKE TO PUCE Je začelo uspešno urejati okolje. Ze do sredine poletja se lahko nadejamo, do bo zaraslo zelenje In zacvetelo okrasno cvetje pred počitniškimi hišicami ln da bo do tego urejen angleški park z okrasnim bazenoin na prostoru med novim in starim bazenom.__________________________ BREŽIŠKE VESTI Trgovsko podjetje KRKA iz Brožič vabi cenjene potrošnike na. ogled letne zaloge blaga za ženske in mo£ke obleke, perila ter konfekcije v poslovalnici POSTREŽBA in IZBIRA v Brežicah. Razveselili vas bomo z modnimi vzorci. Pridite in prepričajte se. Kriva je osebna napaka Ljudi prevečkrat sodimo samo po položaju Nekaj let nazaj je bil nepogrešljiv kot odbornik,' kot član svetov, kot vodilni uslužbenec v delovni organizaciji in še marsikje drugje. Za njegovo prizadevnost in delavnost so ga na neki slovesnosti tudi odlikovali. Pretekla so leta. Se vedno je sodeloval v sre. tih, še vedno je bil odbornik, še vedno je slovel kot sposoben gospodarstvenik. Potem je nenadoma nastopil preobrat. Morda je tudi v njegovi zavesti prevladalo mnenje, da se brez njega ne more nič zgoditi, da je najpomembnejši člen v verigi odločujočih. Sem in tja je že kdo zagodrnjal, da ne upošte- va tujega mnenja, da dela preveč po svoji glavi in da dvomi o razsodnosti drugih predlogov. Sčasoma je bilo takih nezadovoljnih izbruhov več in čez noč je v podjetju izgubil odgovorno mesto. Glavni vzrok za to je bil, da ni pustil sodelavcem do besede. Nenado. ma so nekateri pozabili na tisto delavnost in prizadevnost, zaradi katere je bil na glasu kot sposoben gospodarstvenik. Od tistega trenutka dalje, ko ni imel več tiste zunanje moči in vpliva, je nenadoma splahnelo prejšnje priznavanje poslovnih vrlin. Osebna napaka je zasenčila delo mnogih let. JOŽICA TEPPEY Davčna politika ne spodbuja v javni razpravio^kmetijstvu so v posavskih predlagali, naj bi grupiranje katastrskih v skupine in vpeljah olaj. čevanje po razredih . kavami za hribovita obm ja in druge Predelf’ pri-kmetijstvo niso "ajbolil0^ii merni. Nujno bi uskladiti bonitetne tr8. tn doseči revizijo katast^ Odgovornost z rame na ramo in nazadnje rečemo, da smo vsi enako krivi Pred občinsko skupščino se kar vrstijo zahteve za podražitev, zdaj za meso, zdaj za kruh in mleko, zdaj spet za kako drugo živilo- Ker to prizadene osnovno življenjsko raven slehernega občana, je razumljiv velik odpor odbornikov do takih zahtev. ČE V VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU M poverjenim PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TO VI. _ Posojilo za novo s, Za gradnjo nove Zp šole v /Krškem bo o „■ skupščina najela dotg ^ posojilo pri repubhs^ f braževalni s kupnosti. ^ odobrila znesek 4 n» dinarjtev. u Vnaprej po Odborniki občinske ne bodo jutri pretre vojni načrt otroSkeg ^ v krški občini za ^ 1970—1975. Program vrstni red nih ustanov in nc bo mogoče uP°5 jevnih želja. * - Šolarji .j v krški oa®« V ponedeljek, 15. J ^ 18. url bo v *>*>5 idprta raastava jelkov učencev ‘ : c9A iz Krškega m Le. stavo je pripravila P ^ ka Stovičkova- vSk» ff bo pel mladinski P® }• Morda ga ne bi bilo čutiti če se ne bi ob tem sama po sebi porajala nerazumljiva nasprotja Ob zadnji zahte- vi po podražitvi mleka in kruha so krški odborniki najprej vprašali, koliko bo dobil od tega kmet Gospo darske organizacije pozab ljajo nanj, zato so njihove utemeljitve enostranske. Pšenica ima že leta in leta enako ceno gnojila so iz leta v leto dražja. Kje je torej spodbud? za gojitev žita. če se za posrednike najde de-dar. za proizvajalca pa ne? Tudi pri sadju gre vse narobe Kombinat ima v. Stari vasi lepe nasade z odličnimi sadnimi sortami, ki so veljati s hladilnico vred blizu 10 milijonov din. Kljub te- Velik obisk na koncertu V nedeljo popoldne se je zbralo na brestaniškem gradu blizu' ‘500 poslušalcev, domačinov in gostov iz oddaljenih Kiajev. Za to priložnost so brestaniški pevci povabili medse starosto slovenskih skladateljev 90-letne-ga Lojzeta Mihelčiča. Zbor je zapel tudi nekaj njegovih pesmi. Občinstvo je navdušeno spremljalo jubilejni koncert brestaniškega zbora, ki so ga poživili folklorni vložki. Zlasti toplo so poslušalci pozdravili tenorista ljubljanske Opere Rajka Koritnika. To Je stari znanec brestaniških pevcev, saj je pred leti pel v njihovem zboru. Barvni televizor V prodajalni ELEKTROTEHNA v Krškem in Sevnici lahko kupite barvni televizor Pmv tako pa sl v teh dveh prodajalnah lahko nabavite ves vodoinstalacljski material, keramiko in drugo. KRŠKE NOVICE OBČINSKI ODBOIt RDEČEGA Kiti/.A se »e enkrat prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem krvi v zadnji akciji ter Jih vabi, naj v prihodnje ne pozabijo nanje. Tokratni podatki so bili izredno - niz-voseljlvl. Razen Članov delovnih kolektivov Je bilo med udele*encl tudi. veliko dijakov, upokojencev, gospodinj, nosilcev zlutih ln srebrnih značk in tudi takih, kute-rlh Imena »o tokrat prvič vpisali v seznam krvodajulcev. Kljub temu pa nokotore delovne organizacije pomenu krvodajalstva niso, dovolj prikazale Tako n# primer lz SAVK' ni bilo nobenega darovalcu, nobenega lz vrst zdravstvenih deluvcev, pu tudi PIONIR Je bil tokrat z 2 krvodaJaloemr zelo skromon. ZA 33,5 MILIJONA N IHN IK)I.-ZNlKOV. Konec maju so imeli v tovarni celulozo m papirju v Kr-ftkem za 33,5 milijona din dolžnikov, na drugi strani pa tovarno dolguje upnikom 13,5 milijona din. Tako dolfcnlkl In neredni pl“ čevolcl povzročajo .samoupravnim organom veliko skrbi,, saj je zaradi tega težko poslovati. Ko so nedavno samoupravni organi razpravljali o tej situaciji, so menili, da bo potrebno proti nerea-ntm plačnikom celuloze ln papirja odločneje ukrepati. PROIZVODNJA SE NORMALIZIRA. V tovarni celuloze In papirja v Krtkom so v preteklem n«*-seču zelo dobro proizvajali. ** prodajo so proizvedli preko ton celuloze ln papirja, kar organi upravljanju ocenjujejo zolo dobro, zlasti fte, ker Je bil zaradi okvar na papirnem »troju, * , pr parnem kotlu in Vfovarjrf ^ / nekaj zastojev- ,01^ ,£ Se nimajo na losa rovln, di' naj** M v bodoče PCJJJ popoino IJggSB dobaviteljev IJ". d« * varni <4*1 J« d0bnV „vodnih $ MaJsKlh Prokoiektiv UtS „tli ** 7 letu- 4 mesecih) » {ei0)idesa Jfl ,to- niiJI Ptudl fftsff-SsssSfti čeprav Jejjj v tem f?sebHinil »41' z^srs#110*0 SSdiSrs! o- V ELEKTROTEHNI va«n tudi. pripravijo ves material ln opremo, ki jo potrebujete za CENTRALNO KURJAVO. IZ % mu da je pred vrati poletje, imajo Krčani v hladilnici 5e 40 vagonov sadja, Sev-ničani pa 20 vagonov. V hladilnici je tudi veliko limon in pomaranč, ki jih ima Agrokombinat uskladiščene za trgovska podjetja. Kljub obilni letini domačega sadja uvažamo ogromne količine Južnih sadežov in tako umetno zadržujemo prodajo domačega pridelka s tem se odborniki nikakor niso mog- li sprijazniti. Zaman so se spraševali, kdo je kriv za take stvari. To je kakor začaran krog ln krivdo spret no prelagamo z rame na ra mo. tako da nazadnje krivca sploh ni in smo vsi kri vi. če le kaj narobe Prav je imel tudi odbor nik, ki je dejal, da skupščine razpravljalo o parah pri mleku in kruhu, ko pa tovarne dražijo umetna gnojila in industrijske izdelke nasploh, pa nikogar ne vprašajo. Razen tega pa obč skupSčina tako ali tako nima moči, da bi po svoje odločila pri mleku ali kruhu V stra hu, da bo zaSepaia preskrba občanov, se pridruži sklepom drugih občin in ugodi poslani zahtevi. J. TEPPEY w Ažurnost vp°9led smo dobili bui sevniškega Komuno stanovanjskega pod- b }a' v erem ie £rno na da so odvoz smeti Računali za letošnje . vo polletje, čeravno se Wel komaj junij. *vzda ni manjkal ko-fa£ar: ko bi se temu pod. midnoUdi m d6lU tak° Kamnica: vsi vProti nadlogi doslTi Katnenica pri Krmelju J ni kazala posebno le- scpiai obe' Po Poteh se je trrJ. a voda,. ponekod tudi 2310 so vaščani ajli odpraviti to svojo H Let0s se bodo loti. z pr* 16111 P® Jim 150 Pomagala tudi Ijudp^T1 skupščina, kot je sedS? ^otovil njen predse * ki jih je te dni obi- P|,esenetljiv odziv krvodajalcev b«rih J€i Prj nas veliko dosadni.. v*^' sPet dokazuje ki je v. krvodajalska akcija, •'iški rtv*,minuli teden v sev-Kri * pml° cej ve. kar je pre- Za ta i minulem letu. ganizaciH^ 8-re ******* or‘ Saniea3iiwnir’ cega križa, po-Podj^j , m vodstvom Uievanil’ • so imela razu-PoiHoči ^ niso odklonila Rdeče«; , °b6inski odbor "° “ vsem iav' hSTtll-1 izvol)en je M,'an Levstek •obej iSrSdomestnih volitvah za SkuP^iHA .Z^°r občinske H volilni’ so bile v deve-JUnija i en°ti v nedeljo, 7. v ^ilan rd0bil naJve« gla-^k - 261. Rutin- Y°UW ^ Ivan perh»j odstotkov^1 i« udeležilo VQUvcev. LETOS SKUPNO 25 PRIPRAVNIKOV Spet in spet izgovori Tudi v dodatnem roku vse delovne organizacije niso dale načrtov o zaposlitvi pripravnikov Dodatni rok za načrte o obveznem sprejemanju pripravnikov je že zdavnaj potekel, toda nekaj delovnih organizacij: Stilles, obrat Teh-nograd, Lekarna, Trgovsko podjetje in Šiviljska delavnica jih do 3. junija še vedno niso predložile občinski skupščini. Izgovori so kaj različni. Trgovsko podjetje Sevnica je na primer zaprosilo za oprostitev pri sprejemanju pripravnikov, češ da le-teh nimajo kam namestiti, ker nimajo primernih upravnih prostorov, v katerih bi »imeli potrebne pogoje za delo«. Ker je predvideno, da bo podjetje dobilo nove upravne prostore v letu 1972, lahko pripravniki upajo, da bodo takrat dobili prosta mesta. Lekarna je odgovorila, da sta za sprejemanje pripravnikov določeni le dve lekarni v Sloveniji in da zato sevni-ški lekarni ni treba predložiti načrta.' Ko so predstavniki občine povprašali na republiškem sekretariatu za delo, so dobili odgovor, da nobena delovna organizacija ni vnaprej oproščena, da pa je mogoče manjše oprostiti ob upoštevanju konkretnih razmer. Spopad dveh mlekarn Podjetji Ljubljanske mlekarne in Mleko Celje sta se hudo spoprijeli za sevniško mleko Vm Sevniški kmetijski kombinat je prejšnji teden dovolil obratu Mleko Celje, da nakupuje mleko v okolici Šentjanža in Tržišča, torej na ozemlju, kjer so doslej nakupovale mleko Ljubljanske mlekarne. Celjani so ponudili več za mleko, pripravljeni pa so dati tudi posojila rejcem za nakup krav. Sprememba bo razen tega omogočila kombinatu enotnejše obravnavanje živinoreje vse občine, drugače pa bo mogoče izpeljati tudi mlečno »progo«. Hitro se je pokazalo, da ?EVNIŠKI paberki JgjgS1’«1'1, Klimi. Jn din, poife*1 DaJ bi bil S? £° 1.80 dT?1 p? 2.00 din ^ Prodaja °brilt Micko ,Predlaga PaMeri*irano SS«? >« “^7» “ «*no “ 8 Povijuš i: °b Um po S, £ najmanj ~1 °dkupno £*• 2n? itna mleiL dlnar za k?1 oh* ^ za ceno ?* od>t- to1- S'koS'131'« skurStfin prlporoćl1. ‘»'C®* ^ boSSS ustreže aul limita** VerJe,no tudi na-LiUbv °W P?prlo r^ii^eKa dorna v ni »v> do i , avo pohištva. Jonovo pJSSU®- & S?* aeveKil;:,l PR1 VRA- Vranji| w6 tf,ncev pre ^etep Jve UT«»«n S, inoiii. n,iadi ’ tr. .k*t®r«n so t2°S* J« ra"ai^r ' V pr“vo Koioiin d?,bro "r°. Jl oa, 0 v ma- NJ*. ObClnak .K°WUNALN1H ^n0 Ppseben ^ ,uPrnva pri. SAfiS?6«!. kako i' kl 50 na' ^nai^sov, r^vt. J® s taksami k t>ron ,n dom k6, Oralnih av- ffikan‘ki rek*l*llov- Lj t>Hrv> °bčlno/, u Ka 1,0 ob od UpV^'P^nn, bo fijfif* ” dina^h kart zna-5* avtomi. 0(1 »Jllijurda & St,,c"kr* N>',r pr~.'*t VARNOSTNI taka, kot bi bilo žele*. Vse preveč je bilo upravičeno izostalih. V tem letu ima društvo velike naloge in bo treba pridno delati, da bodo opravljene, pripravljajo več razstav, ugotovili so tudi, da bo treba organizacijsko obliko in poslovanje društva prilagoditi novim potrebam z ozirom na bodoči razvoj turizma v Kočevju. ■ ■ ■ NA MEDNARODNI PIONIRSKI filatelistični razstavi v Slovenskih Konjicah, kjer so sodelovali tudi pionirji Iz Avstrije in vse Jugoslavije, so dosegli mladi kočevski filatelisti lepe uspehe. Razstava je imela naslov »Mladi za mir ln prijateljstvo med narodi«. Razstavljale! so dobili za svoje zbirke 6 diplom, pionirski krožek filatelističnega društva Kočevje pa srebrno plaketo za sodelovanje. To Je prvi uspeh naših pionirjev na mednarodni razstavi. ■ B ■ AVTOBUSNE POSTAJE ob cesti Ljubljana—Kočevje kažejo kaj borno sliko* in zelo malo prispevajo h kulturnemu prevozu potnikov. Te postaje—barake, ki so že na pol razbite in onesnažene, so sramota. Pri Stari cerkvi pripravljajo že tedne in tedne cestišče — izogibališče pri postaji — baraki, pa še danes ni končano. M H B PRI HOTELU PUGLED so postavili betonsko ploščo za plesišče. Pod vrbami urejajo tudi klopi. da bi tako zaprli prehod preko zelenice od hotela do NAME. Prekopavajo tudi pohojeno in zgaženo zelenico. Pomagalo pa to ne bo veliko, ker ljudje zrahljano zemljo sproti steptajo. Ali v Kočevju res ni nikogar, ki bi naredil takemu početju konec? Imamo res toliko denarja, da ga zaradi brezbrižnosti nekaterih občanov mečemo stran? ■ ■ ■ NA TRGU SVOBODE so na trgovsko hišo obesili veliko reklamno .ploščo za 1500 nagrad, ki jih bo dala Kreditna banka in hranilnica Ljubljana hranilcem denarja za vezane vloge, želimo, da bi imela reklama uspeh in da bi se pri podružnici KB v Kočevju vloge povečale. ■ ■ ■ SKRAJNI CAS JE 2E BIL, da so v Kočevju poskrbeli za stro-kovno in organizirano zastrupljanje podgan in miši. Kako je derati, zacija uspela. Se ne vemo. Opravili so jo strokovi’*^ Zavoda za zdravstveno varstvo iz Ljubljane. cesti v Kočevju. Pred glasovanjem jim je bilo tudi pojasnjeno, da zato Trg svobode ne bo asfaltiran in tudi cesta v Mahovnik ne. Trg svobode bo predvidoma tlakovan s kockami, ki jih bodo pobrali z mostu na Roški cesti. V Mahovniku pa Je predvidena gradnja nove . tovarne, ki bo verjetno potrebovala tudi dobro cesto. Zato je bolje ppčakati, ker zdaj še ni znano, kako široka naj bi bila cesta in kje naj bi potekala. Sprejet je bil tudi sklep o uvedbi. 5-dnevnega delovnega tedna na osnovni šoli Kočevje in nekaterih , njenih podružničnih šolah. Dokončno bo veljal, ko bo dal nanj soglasje republiški sekretariat za šolstvo in prosveto. J. P. Mladi spet delajo Mladinski aktiv kočevskega podjetja TEKSTILANA je po večletnem premoru marca letos .spet oživel. Za predsednico so si mladi izvolili Marto Pahulje. V zadnjih dveh mesecih so mladinci, ki jih je v tovarni 25, priredili strokovni izlet v sorodno novomeško podjetje No-voteks in v šestih dneh s prostovoljnim delom uredili okolico svoje tovarne. Sindikat jih je za to delo nagradil s 1000 din. Ta denar bodo porabili za dvodnevni izlet v Novi -grad, kjer ima podjetje počitniški dom. Tovariša Alija Bejtoviča ni več -1 Rodil se je 15. oktobra 1903 v Gostivaru, v Kočevje pa je prišel leta 1928. Imel je slaščičarno. Bil je oče sedmih sinov in hčerke. V NOB je sodeloval od 1941. Ob razpadu Italije je vstopil v IX. SNOB. Iz JLA je prišel po osvoboditvi. Tovariš Bejtovič je veljal pri vseh, ki smo ga pozna- li, za poštenjakat vzornega tovariša in zavednega državljana. Njegova družina je živela in še živi v težkih razmerah, vendar je Ali vzorno vzgojil svoje otroke. Pred dnevi se je na občnem zboru ZB NOV prvič oglasil. »Imam zelo slabo stanovanje. Moji otroci delajo doma, za socialistično izgradnjo dežele, ne pa v Nemčiji kakor mnogi. Prosim, pomagajte mi, da dobim t spodobno stanovanje.« Vsi so mu obljubili pomoč, da bo končno le dobil zasluženo stanovanje. To je bila nje-gova prva in poslednja prošnja. Nenadoma nas je zapustil. Prebivalci Kočevja, prijatelji in znanci so ga v petek, 5. junija, spremenili na zadnji poti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Loški potok hoče napredovati Že ta mesec bo odprt pletiiski obrat - Možnosti, da bi Loški potok dobil tudi kovinski obrat - Pri njegovi ustanovitvi naj bi RiKU pomagala tudi druga podjetja, saj bo potrebno precej denarja V Loškem potoku je bilo 29. .maja širše posvetovanje o gospodarstvu tega kraja in njegovem nadaljnjem razvoju. Sklicala ga je krajevna skupnost, udeležili pa so se • ga razen domačinov še predstavniki podjetij INLES, RIKO, SUKNO Zapuže, gozdnega obrata iz Ribnice, občinske skupščine Ribnica, delavske univerze iz Kočevja in družbeno-političnih organizacij. Potočani bi jim bili za tako s skupnimi močmi odpr- lo novi obrat. Potočani bi jim za tako sodelovanje in pomoč vsekakor hvaležni. INLES Ribnica ima v Loškem potoku obrat, ki zaposluje 130 ljudi. V bodočih petih letih bo ta obrat precej povečal proizvodnjo, vendar predvsem na račun, sodobnejše opreme. 'Na . novo pa bodo v tem obdobju , odprli le. dvajset delovnih m,est. Delavska univerza Kočevje je organiizrala tečaj za pletenje, ki so ga v • teh dneh zaključili, še v tem' rriese-cu bo odprla pletiiski obrat. Potrebne stroje za- začetek obratovanja že ima; -Pstopo-ma bo obrat zaposloval’ in usposabljal vse več •••žena in deklet. ' - • -r Štipendirali bodo Podjetji INLES *in RIKO iz Ribnice sta pripravljeni štipendirati nek'aj mladih Potočanov na ■ srednjih in višjih šolah za poklice v lesni, kovinski in pletiiski stroki. Tako bodo omogočili otrokom delavskih in kmečkih družin študij,- Loški potok pa bo dobil strokovnjake za delo v obstoječih obratih in tistih, ki bodo šele zaživeli. -r Osnovna misel razprave je bila, kako pomagati temu kraju, ki se uvršča med najbolj nerazvite v občini, da se gospodarsko opomore. Prav v Loškem potoku je največ Potrebujejo učitelja Po odhodu dosedanje učiteljice v pokoj bo ostalo mesto učitelja v šoli na' Gori nad Sodražico,v ribniški občini prazno. yodstvo osnovne šole v Sodražici, je pred meseci razpisalo prosto delovno mesto učitelja, vendar uspeha ni bilo. Prebivalci Gore želijo, da bi prišla v njihov kraj mlada učiteljska moč. Učitelj na vasi ne opravlja samo svojega poklica, temveč naj bi bil tudi druž-beno-politični delavec. Takega učitelja oziroma učiteljico, mladega in polnega navdušenca za delo z ljudmi, si žele tudi na Gori. \ •-r Spet domače platno? V Loškem potoku v ribniški občini je bila pred vojno zelo razvita domača obrt — tkanje platna. Kmetje so sejali precej lanu. V jeseni in pozimi so ženske spredle laneno tkivo in ga dale v tkanj’e. Tkalci so imeli veliko dela, saj so imeli skoraj v vseh domovih rjuhe iz domačega platna. V starejših časih pa so imeli kmečki ljudje tudi obleko iz domačega platna. Dandanes sta sejanje lanu in tkanje skoro popolnoma zamrli. Slišimo pa, da se domače platno~do-bro prodaja. Morda bo kdo spet organiziral pridelovanje larnu, tkanje in prodajo platna. -r MLADINCI SO POGOZDOVALI V MALI GORI V Se 3 aktive bodo ustanovili V ribniški občini delujejo trije mladinski aktivi v delovnih organizacijah, in sicer dva v Ribnici, eden pa v Sodražici. Najbolj delaven je aktiv kovinskega - podjetja RIKO.' Predvidoma bodo ustanovili mla-. dinske aktive še v tekstilnem obratu v Jurjeviči ter vaška aktiva v Loškem potoku in Dolenji vasi. Splošna ugotovitev je, da je občinsko vodstvo mladinske organizacije doseglo v zadnjem obdobju zadovoljive uspehe. To pa je jamstvo za nadaljnje uspešno delo. Ko bo urejen mladinski klub v Ribnici, bo uresničena še ena velika želja mladih. -r Tečaj v INLES V več obratih podjetja INLES so pred kratkim zaključili tečaje za polkvalifi-cirane delavce. V obratu Loški potok je tečaj uspćšno končalo 33 delavcev, v ' Sodražici 34, v Dolenji vasi 35. Le 5 delavcev v ,vseh treh obratih 60-umega tečaj’a, ki je trajal dva meseca, ni uspešno zaključilo. V obratu INLES v Ribnici so ime- li tak tečaj že lani. ČREPINJE IZ LONČARIJE Kandidati za kongres samoupravljavcev Družbeno-politične organizacije z občinsko skupščino -so poslale poziv delavskim svetom sindikalnim organizacijam, zadružnim svetom, krajevnim Skupnostim, krajevnim organizacijam ZK in SZDL, naj pošljejo imena kandidatov, iz katerih bo izbran delegat za drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo letos jeseni v Sarajevu. Občinski koordinacijski odbor bo iz predlaganih kandidatov izbral delegata za kongres. Ribniška občina bo poslala na kongres enega delegata. -r Gene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v din za kg) krompir 0,90 0,90 in 3,30 sveže zelje 2,70 3,40 kislo zelje • 4,40 3,50 grah 4,80 5,10 ■ fižol v zrnju 5,20 6.00 in 6,50 čebula 5,80 6,10 česen 12,15 13,00 solata 5,00 5,20 špinača 4,80 4,30 korenje 6,00 6,30 peteršilj 5,20 4,70 kumare — 9.10 paradižnik 13,40 14,70 jabolku 2,10 2,20 limone 4,55 4,50 pomaranče 4,40 4,50 banane 5,60 5,40 češnje — 4>8 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 12. JUNIJA: 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.45 Narodne pesmi iz Bolgarije; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksander Kravos: Sadjarstvo v Holandiji; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 17.15 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19 00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka ško-bemeta; 20.00 Koncert učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«; 20.30—23.00 Mednarodni festival »Slovenska popevka 70«. ■ SOBOTA, 13. JUNIJA: 8.04 Glasbena matineja; 9.35 Z orkest- rom Andre Kostelanetz; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Hafner: Vplivi na prodajno ceno mleka; 12.40 Veseli zvoki z ansamblom Zadovoljni Kranjci; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbena pravljica — Marijan Vodopivec: Lažnivi Kljukec; 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja; 20.00 Zabavna radijska igra — Wo-lfang Ecke: Dama s črnim jazbečarjem; 21.15 Iz zabavnih prireditev; 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 14. JUNIJA: 4.30— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Norman Corvvin: Runyonova dolga pot; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši . . . Mitja Hribovšek: Zad- AVTO CELJE Ljubljanska cesta 11, telefon 21-80 vam dobavi takoj: VARTBURG STANDARD din 23.582 VARTBURG DE LUX din 24.875 VARTBURG S POMIČNO STREHO din 25.462 ŠKODA 100 Š din 21.200 Za navedena vozila nudimo potrošniški kredit. NSU PRETIŠ 1200 C za devize Dobava takoj! NSU PRETIŠ 1000 C za devize Dobava 10—20 dni NSU PRETIŠ 1200 C za dinarska sredstva NSU PRETIŠ 1000 C za dinarska sredstva Dobavni rok 40—60 dni. USA $ 1954.10 USA $ 1769.40 din 26.934 din 24.400 Posredujemo in dajemo informacije za prodajo vozil: AUDI, RENAULT, ALFA ROMEO in TAM. Rezervne dele in splošni material za vozila TAM dobite v skladišču Medlog 16, za vozilu FIAT, RENAULT in NSU PRETIŠ pa v prodajalni v Ipavčevi ulici in na Ljubljanski cesti. nji črni meseci; 10.25 Pesmi bor De in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 14.05 Priljubljene melodije s pevci in _ pihalnim orkestrom p. v Francija Puharja; '.4.30 Humoreska tega tedna — R. Ricu: Sanje kadilca opija; 16.00 Zabavna radijska igra — Henry Cecil: Obe plati postave — »Pravica na zatožni klopi«; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; it).00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Igramo za ples. ■ PONDELJEK, 15. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž Franček Šivic: Opazovalna čebelarska služba v letu 1970; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin: 20.00 Jules Massenet: »Manon« (opera v štirih dejanjih); 22.15 Za ljubitelje jazza ■ TOREK. 16. JUNIJA: 8.10 Operna matineja; 9.25 Narodne pesmi v priredbah za zbor ln druge zasedbe France Marolt; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste: !2 30 Kmetijski nasveti — inž Stojan Vrabl: Grozdna plesen v vinogradih: 12.40 S koncertnim orkestrom Robert Hanell- 13.30 Priporočalo vam 14.05 Instrumentalne skladbe za mladino: 15.30 Glasbeni iri-termezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 V torek na svidenje' 19 00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Loizeta Slaka; 20.00 Prodajalna melodii; 22.15 Jugoslovanska glasba: 23.05 Literarni nok-turno. ■ SREDA, 17. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineia: 10.15 Pri vas doma: 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuie goste: 12.30 Kmeti iski nasveti — inž Viktor Repan-šek- Kako nai bo krompir pripravljen za trg: 12 40 Od vasi do »asi; 13,30 PriDoročaio vam . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15 30 Glasbeni intermezzo: 16.00 Vsak dan za vas: 18.15 Iz zakladnice orkestralne glasbe: 19 00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 21.25 Melodije za prijeten večer: 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK. 18. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja: 9.25 S pihalnim ansamblom bratov Avsenik in ansamblom Mihe Dovžana: 10.15 Pri vas doma: 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste: 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: škode zaradi rastlinskih bolezni, škodljivih in elementarnih nesreč v gozdarstvu leta 1969: 12.40 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana; 13.30 Priporočajo vam . . 15.30 Glasbeni intermezzo: 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Koncert naših opernih pevcev; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 / četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz domače simfonične literature. skffk v zameystvo M STOP 28. Noč je prinesla pomiritev in pobotanje in sončno jutro je bilo spfet tako, kot so vsa jutra v tem lepem mestu: polno obetov za radovedne turiste! jTa dan sta Paradižnikova imela na programu točko vseh točk, krono svojega edinstvenega potovanja: nič manj kot na sam vrh Eifelovega stolpa sta se nameravala povzpeti! _ Parkirala sta svoj voz pod stolpom ža zarana, se vkrcala na prvo dvigalo in ko se je mesto spodaj zaganjalo v nov delovni dan, sta ona dva že srkala kavico v hladnem vetriču pod oblaki.. Ko se jima je oko sprehajalo po obzorju, pa ju je - prvič po dolgih dneh potovanja -čudno spreletelo: Tam za meglicami obzorja je Košata lipa! Da, prav tu, na veličastnem stolpu, je kljunil v srce ptič domotožja! »Še jutri pospraviva kovčke!« je uganil misli obeh Paradižnik. Ozrl se je navzdol k avtu in - prebledel! Neznani ljudje so stopali v njun kabriolet... »Na pomaganje!« je zatulil Paradižnik. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA tEDENSKoLEDA'R Petek, 12. junija — Čedomir Sobota, 13. junija — Anton Nedelja, 14. junija — Metod Ponedeljek, 15. junija — Vid Torek, 16. junija — Beno Sreda, 17. junija — Gorazd Četrtek, 18. junija — Bogdan Brežice: 12. in 13. junija amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI. 14. in 15. junija jugoslov. barv. film LJUBEZEN IN KAKA KLETVICA VMES. 16. in 17. junija — švedski film SRAMOTA. Črnomelj: od 12. do 14. junija amer. barv. film TOMAS MOORE — ČLOVEK ZA VSE CASE. 16 in 17. junija mehiško-ital. barv. film OBRAČUN PECOSA. Kočevje — »Jadran«: 12. -in 13. junija amer. barvni film MATT HELM UREJA RAČUNE. 14. junija angl, barv. film VROČI PESEK OTOKA SYLT. 15. in 16. junija amer. barv; film NEVARNEJŠI OD MOŠKEGA. 17. junija franc. barv. film ŽANDAR SE ŽENI. 18. junija nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU. Krško: 13. in 14. junija ameriški barvni film RAZTRGANA ZAVE- SA. 17. in 18. junija španski barv. film LOS TARANTOS. Kostanjevica: 13. junija španski barv. film MARISOL POTUJE V RIO. 14. junija amer. film BILLY THE KID. 17. j vini j a jug. film — GRAJSKI BIKI. Metlika: od 12. do 14. junija — franc. barv. film NEUKROTLJIVA ANGELIKA. Od 12. do 14. junija ameriški barv. film MATT HELM LJUBI IN UBIJA. 17. in 18. junija zahodnonemški barvni film PIRATI MISSISSIPPI JA. Mirna: 13. in 14. junija nemško-italijanski fiim ANGELIKA IN KRALJ. Mokronog: 13. in 14. junija ital. barv. film VIKONT UREJA RAČUNE. Novo mesto: od 13. do 15. junija franc.-ital. barv. film MLADI VOLKOVI. Od 16. do 18. junija franc, barv. film TETOVIRAN. Ribnica: 13. in 14. junija amer. barv. film KAKO UKRASTI MILIJON DOLARJEV. Sevnica: od 12. do 15. junija ju-goslovansk ifilm BITKA NA NERETVI. Sodražica: 13. in 14. junija angleški film TRAPER. Šentjernej: 13. in 14. junija ameriški barv. film CUSTER Z ZAHODA. Trebnje: 13. in 14. junija ital. barv. avanturistični film ZLATA STRELA. 17. junija amer. barv. kavbojski film — REVOLVERAS WACO. Dragemu sinu in bratu Slavku Valentinu, ki služi vojaški rok v Titogradu, za 20. rojstni dan in god iskreno čestitamo in želimo vse lepo: ata, mama, brat Drago in sestrica Marjanca, ki ga toplo poljublja. Dobremu in skrbnemu očetu Antonu Marinčiču voSčijo za 69. rojstni dan in god, mami pa pošiljajo lep pozdrav: hčerke Micka, Angela, Režka, Anica, Pavla,, Kristina, Francka, zetje in 17 vnučkov. Dragi mami in atu šeginovim iz Tribuč pri Črnomlju iskreno čestitamo za obletnico skupnega življenja, posebno še mami za 60. rojstni dan sinovi Janko, Vinko, Mirko z družinami in Tone iz Nem-, čije, hčerke Micka z družino, Pepca in Anica. Sinu oziroma bratu Mirku, ki je trenutno v bolnici v Nemčiji, želimo vsi skupaj skorajšnje okrevanje in vrnitev v domači kraj. Marjanu Šinkovcu iz Potoka 5 za njegov praznik iz srca želimo, da bi bil zdrav in vedno tako pri den. Zena Štefka in domači. SLUŽBO DOBI IŠČEM samostojno natakarico ali dekle za priučitev v gostilni. Naslov v upravi lista (1254/70). DOBROSRČNI ZENSKI srednjih let nudimo za dopoldansko varstvo otroka lepo stanovanje, tudi za daljši čas. Za ostalo se dogovorimo. Pišite: Marija Vehovec. Kranj, Hrastje 76. TAKOJ sprejmem dva elektroinšta-laterja in dva vajenca. Plača po ^dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Delo v Ljubljani in okolici. Ponudbe .pošljite na naslov: Vili Godnjavec, elektroinštalacije in me' I ika, Vodmatska 30, Moste — Ljubljana. TAKOJ sprejmem dekle, ki ima veselje do gostilne. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Silva Breskvar, Cesta na Loko 28, Ljubljana. DIMNIKARSKEGA pomočnika ali dobre pogoje. Ivan Rober, dim-vajenca sprejmem takoj. Nudim nikarstvo, Ribnica na DolenJ- SPREJMEM vajenko za pletilstvo. Stanovanje in hrana lahko pri meni. Albina Kovačič, pletilstvo, Stična. STANOVANJA IŠČEM sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici, po možnosti v Bršlinu. Naslov v upravi lista (1256/70). MOTORNA VOZILA POCENI prodam karambolirano škodo — karavan. Naslov v upravi lista (1255/70). PRODAM MOTOR MZ 150 ccm in gramofon Solo. skoraj nov. Martin Doblehar. 2din1a vas 4. Otočec ob Krki. POCENI PRODAM NSU Maxi. Janez Turnšek. Gradišče 2. Dol. Toplice. PRODAM novo motorno kolo NSU. Franc Gazvoda. Irča vas 24. No vo mesto „ PRODAM ZASTAVO 620 — letnik 1963, v voznem stanju, neregistrirano. Cena 6000 din. Naslov v upravi Usta (1234/70). KUPIM MOTOR 125 ccm. novejši tip, dobro ohranlen. Miha Krese, Pogorelec. GO Podturn. Do lenjske Toplice. hbh» PRODAM kuhinjsko mizo (raztegljivo) z ultrapasom, 4 stole in divan. Cena 500 din. Naslov: Franc Gorenc, Zagrebška 16, Novo mesto. PRODAM motorno žago Jobu, kad — 1250 1 (skoraj novo) in košnjo sena ter otavo. Lašče 11, Dvor pri Žužemberku. UGODNO prodam seno in otavo na stoječem. More, Prešernov trg, Novo mesto. PRODAM prvovrstno vprežno kosilnico na gumi kolesa z /žetveno napravo. Ciril Jerman, Krka 3, i Novo mesto. PRODAM otroško posteljico. Anica Zega, Jerebova 14, Novo mesto. PRODAM štedilnik na trdo kurivo (desni), zelo dobro ohranjen, kot nov, dva pečnjaka, bakren kotliček. Cesta komandanta Staneta 1, Novo mesto. PRODAM košnjo na stoječem. Ferlič, Novo mesto, Komandanta Staneta 32-11. • KUPIM KUPIM stare kovance in bankovce za izpopolnitev svoje zbirke. Plačam ali zamenjam za znamke — Ponudbe na naslov: Jcvo Grobovšek, Novo mesto, Mestne njive, blok 8/6. POSEST SENO in deteljo na stoječem proda Kovačič, Novo mesto, Nad mlini 28, PRODAM smrekov gozd pod Trško goro (42 arov), primeren za graditelje hiše. Dovoz mogoč z avtomobilom. Barbo, Bršlin 59, Novo mesto. NOVO HIŠO, takoj vseljivo, ugodno prodam. Anton Švigelj, Kre-snlške Poljane 50, p. Kresnice. PRODAM družinsko hišo, podkleteno, 12 km iz Ljubljane, dolenjska stran. Cena 12 milijonov. Pišite na naslov: Alojz šribar, Ljubljana, Soška 38. RAZNO PRODAM večjo količino betonskega železa, Dremer 10. Naslov v upravi lista (1271/70). PRODAM otroški športni voziček. Anton Gimpelj, Ul. Mirana Jarca 14, Novo mesto. PRODAM zaradi selitve skoraj novo delovno mizo (pult) po ugodni ceni. Kopina, Majde Šilc 12 I, Novo mesto. PRODAM stroj od avtomobila (škoda) in motorno kolo Puch 250. Naslov v upravi lista (1249/70). PRODAM električni stroj za izdelavo. cementne strešne opeke, za 1500 modelov. Naslov v upravi lista (l'J50/70). PRODAM kompletno žetveno napravo za kosilnico ALPINA. Dani Lah, Mladica 1, Semič. PRODAM obračalnik Bautz na vreteno v dobrem stanju. Ivan Kralj, At ara vas 15, Škocjan. TRGOVSKI lokal od 20—30 kv. m. prodajnega prostora) v trgovskem centru Novega mesta odkupimo ali vzamemo v najem. Plačamo po dogovoru. Ponudbe pod »Trgovina« pošljite na upravo Dolenjskega lista. DENAR IN ČAS vam morda ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMEIJNIKU — tel. 21-129. STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158 in pri DOLENJKI — telefon 21-440. ČE IZBIRATE poročne prstane, potem se oglasite pri zlatarju Otmarju Zidariču v Gosposki 5, Ljubljana, ki opravlja tudi vsa druga zlatarska dela! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! POŠTENI najditeljici M—’ 11 Ci-mermančič iz Stopič f lavki v KRKI, tovarni zdravil, se jz srca zahvaljuje Miha Vovk iz Novega mesta. SPORAZUMNO ločen, z nekaj gotovine želim spoznati dobro gospodinjo s stanovanjem ali hišo v okolici Novega mesta do Pre-#ic. Ponudbe pod »Dober gospodar«. Junijsko vr^ms v starih pregovorih (1. junija) Je lepo, sončno vreme tega dne, se kmetje dobre letne vesele. — (8. junija) Ako Šent-Medarda dan dežuje, štirideset dni še deš naletuje. — (15. junija) Dež o svetim Vidu, ni ječmenu k pridu. — (24. junija) Kakoršno vreme kresnic, tako bo tudi ženjic. — (27. junija) Ak dežuje svet'ga Ladi-slaja, dež prav dolgo še napaja. Preveč dežja v rožni-cvetu nič kej ni po volji kmetu. — če rožniga cveta sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta — žita, sterdi. Rožni-cveta ak nadiža in vihar, za uljnjakam mil' zdihuje čebelar■ — če je v dežji tertni cvet, malo teče vina v klet. Terta če v lepim vremenu ocveta. vina obilno dolencu obeta. LUNINE MENE* 12. 6. $ ob 05.07 19. 6. &) ob 13.28 26. 6. € ob 05.04- Ob prerani smrti našega ljubega moža in očeta MARTINA RAJKA iz Gabrja se najlepše zahvaljujemo ZB, sorodnikom za podarjehe vence, gospodu župniku in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, govorniku za poslovilne besede ob grobu pokojnika in domačim pevcem. Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoča: žena Pepca, sin Martin in drugo sorodstvo Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so našega dragega očeta in starega očeta JANEZA NOSETA iz Gabria 26 spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo upravi IMV za podarjena venca in sodelavcem, dr. Vodniku in dr. Adamiču, ki sta mu lajšala bolečine, gospodu župniku za spremstvo, PGD Gabrje in ostalim. Žalujoči: sinovi France, Janez, Jože, hčerki Marija in Ana z druži nami Vsem prijateljem, znancem, sosedom .in sovaščanom, ki so spremili našega dragega moža, ata in starega ata FRANCA KAVČIČA Zeljne 25, Kočevje na zadnji poti in mu darovali cvetje, se uajiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo tov. Figarju za ganljive poslovilne besede ter »Godbi« z Rudnika. Žalujoči: žena- Vera, sin Tone, sin Rudi in hči Marija z družinami ter drugo sorodstvo Bogomir Šuštarič, Metlika, CBE 40, prepovedujem Frančiški Strgar iz Hrasta 11 pri Vinici vsako prodajo nepremičnin in premičnin na splošno iz domačije pokojnega strica Mihaelo Šuštariča, ker je vprašanje lastništva v sodnem postopku. Dokler se zadeva ne uredi, so vse pogodbe, sklenjene s Frančiško Strgar ali mogoče posredno z njenim tutorjem Alojzom Milkovičem iz Hrasta 9 pri Vinici, neveljavne. Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata JAKOBA SMREKARJA iz Kota pri Semiču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter darovali številne vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Miheliču za skrb in pomoč v času bolezni, gospodu kaplanu iz Semiča za obisk in spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, sodelavcem iz podjetij KZ Črnomelj, gostinskemu podjetju Črnomelj, ELI iz Novega' mesta, BETI Črnomelj, KRIMU — obrat Novo mesto, BETI Ljubljana ter organizaciji ZB Kot, SZDL Kot. Vsem še enkrat iskrena zahvala za izkazano poslednjo čast in spremstvo Žalujoči žena Rozi, sin Jakob, Miini, Francka, Kristina ter Ruzi, Anica in Tilka z družinami, sestra Katarina in vnučki Branko, Zvonko, Jožko, Sonjica in Romi Prepovedujem vsako hojo po moji parceli in ob hiši. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Erman, Krško, Kajuhova 4. Marija Stralian, Gabrje 11, Brusnice, prepovedujem kakršnokoli delanje škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Ob boleči izgubi naše nepozabne mamice, mame in babice MATILDE PINTARIČ se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju za pomoč v času bolezni, prečastitemu gospodu župniku, podjetju TEKSTILANA, Gozdni upravi in LIK ter ostalim darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom in sosedom. Posebno se zahvaljujemo za tako lepo udeležbo pri pogrebu. Žalujoči; hčerka Cilka z družino, sin Rudi in štetan z ženama, vnukinja Vilma z družino Kočevje, 24. maja 1970 Franc Lipa j, Orehovica 21, Šentjernej, prepovedujem hojo po parceli pri Novaku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom. sodno preganjal. Janez Gorjanc, Dol. Suhadol 14, Brusnice, prepovedujem vožnjo m pašo po vsem mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga uom sodno preganjal. Anton čečelič, Gor. Suhadol 4, Brusnice, prepovedujem pašo in gonjo živine ter hojo po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Če želite odgovor ali naslov lz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko ra 50 par. UPRAVA LISTA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA SAJETA iz Podgore se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se kolektivu Opekarne Zalog, NOVOLESU, Zavodu za izobraževanje kadrov Novo mesto, SZDL Dol. Straža za podarjene vence. Prisrčna hvala tudi govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku. Se enkrat Iskrena hvala! Žalujoči: žena Zalka, hčerke Slavka, Zali, Mija, sin Jože, mama, ate, sestra Micka in drugo sorodstvo ^OBVESTILA I GOSTILNA LUZAR, Gomila pri Beli cerkvi, priredi veselico v nedeljo, 14. junija. Igrali bodo Fantje treh vasi. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Vabljeni! GOSTILNA pri Henriku, Loška vas, priredi vrtno veselico v nedeljo, 14. junija. Za ples in razvedrilo preskrbljeno. Vabljeni! KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Aljaževa e. 4, šiška. NEZAKONIT RAZREZ LESA IN ZAPLEMBA ŽAGE V lanskem in letošnjem letu je na območju Gozdnega obrata Novo mesto obratovala potujoča premična krožna žaga in opravljala razrez privatne hlodovine po posameznih vaseh. Lastnik žage Ilija Ljevar iz Sasine, občine Sanski most, je bil večkrat obveščen, da za opravljanje ie uslužnosti nima potrebnega dovoljenja niti ne dela po predpisih, ki veljajo v naši republiki za opravljanje razreza lesa. Ker je bilo tako delo protizakonito, je po opozorilu in denarni kazni sledila zaplemba žage. Pripominjamo, da smo za potrebe razreza lesa za okolico Novega mesta pred leti postavili žago Po-gance, ki je imela prvenstveno namen opravljati usluge razreza privatnega lesa. Res je, da je -trenutno kvaliteta razreza slabša zaradi dotrajanosti žage. Vendar pa moramo povedati, da je že nabavljena sodobna tračna žaga, ki bo začela obratovati v letošnji jeseni. Ker bo zmogljivost novega stroja znatno večja, ne bo nepotrebnega čakanja in bomo manjše količine lesa lahko tudi takoj Razrezali. Do obratovanja novega stroja pa je občanom na razpolago ŽAGA PIONIR V NOVEM MESTU in NAŠA ŽAGA V POGANCIH za manj zahtevne raz-reze. GOZDNI OBRAT NOVO MESTO Zavod za izobraževanje kadrov in * produktivnost dela Novo mesto v soglasju z Gradbeno -tehniško šolo Ljubljana razpisuje VPIS V PRVI LETNIK redne gradbene tehniške šole, odsek za visoke gradnje Pouk bo v Novem mestu pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Ulica talcev 3/II. V šolskem letu 1970/71 bomo sprejeli 35 učencev. POGOJI za sprejem: 1. uspešno dokončana osemletna osnovna šola; 2. kandidat mora biti telesno in duševno sposoben za študij gradbene stroke in mlajši od 18 let; 3. prednost pri sprejemu imajo učenci z boljšim učnim uspehom. Kandidati naj se prijavijo v tajništvu Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Novo mesto, Ulica talcev 3/II, do 25. junija 1970. Prijavo sestavljajo naslednje listine: 1. obrazec DZS 1,20, kolkovan z 1 din; 2. spričevalo o dovršeni osnovni šoli; 3. izpisek iz matične knjige; 4. potrdilo zdravnika, da je kandidat zdrav in sposoben za gradbeno stroko. Podrobnejša pojasnila o vpisu in šolanju dobe interesenti v tajništvu zavoda. Prav je, da zveste: Pozdrav zamudnikom! ■ PISMONOŠE BODO TE DNI ponovno obiskali tiste naše naročnike, ki so ob prvi izterjavi polletne naročnine odklonili plačilo z izgovorom »Plačam pozneje«. Zaupali smo .jim in jam domačega lista medtem nismo ukinili, zdaj pa je čas, cla nam odgovorijo z enakim zaupanjem. Polletno naročnino je do konca junija 1970. treba poravnati v vsakem primeru, sicer bomo netočnim plačnikom naš tednik žal morali ustaviti. Pripravite torej drobiž — vaš pismonoša že ima izpolnjeno/ položnico in nikar mu ne delajte dodatnih skrbi z odlaganjem plačila. Imeli boste samo nove, nepotrebne stroške. UPRAVA DOL. LISTA DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske Konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone OoSnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačar. Slavko Dokl, MlloS Jakopeo, Marjan Legan, Marija Padovan. Jože Primc Joit Splihal, Jožica Teppey, Ana VitkovlČ in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina *9 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev. plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo: 100 dinarjev oe. 8 ameriških dolarjev (os ustroma druga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račun pri podružnica SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon (068) 31-337 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« v Ljubljani