♦ bi. STCTima. « LWDF]anif v torBH rs. gugasra IB1S KLIMI. leto. SLOfENS @ .Slovenski Narod' na dom dostavljen: xlo leto naprej . . . . K 24*— ool leta „ •• • • 12'— četrt leta „ »9« • na mesec - • • • • • 2*— velja v Linblfaml v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , • • K 22'— pol leta „ • • Četrt leta „ • * na mesec 11'— 5*50 1-90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 6reč*g'sivo: Knaflova uliGa it 5 (v pritličju tare) ttlefon st. 34. likala viak dan zvečer izvzcaši ne£sl!e in praznike. Jnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Par te in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjiii insercijali po dogovoru. Upravmištvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. to je administrativne stvari. ■u Posamezna številka 'jelja 10 vinarfev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlctve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod* velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leio skupaj naprej . K 25*— pol leta „ „ . . . 13'— četrt leta m m. ■ • * • 6*50 na mesec m „ . . • 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30 — za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej . ... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica št. 5, telefon št.35 LJUT TOPOVSKI OGENJ NA DOBERDOBSKO PLANOTO IN PRI PLAVEEL BOJ PRI ZAGORI. Duna?, 9. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo 9. avgusta opoldne: Italijansko bojišče. Včeraj se je nahajal južni del Dcberdebsfce planote mestoma pod ljutim artiljerijskim ognjem. Naše topništvo je uspešno odgovarjalo. Tudi v okolici pri Plaveh je razvijala artiljerija živahno delavnost. Poskus slabotne sovražne pehote, vdreti v našo pozicijo pri Zagori, se je ponesrečil. Ob koroški meji so izvršili manjši sovražni oddelki na več točkah brezuspešne napade. Pred našimi pozicijami na sedlu Bladen je pustil sovražnik čez 100 mrtvih. V tirolskem obmejnem ozemlju je zavrnila neka naša patrulja na Creste Bianca (ozemlje Monte Cri-štalfa) sovražno pol kompanijo ter ji je pri tem prizadejala znatne izgube, ne Ua bi bila sama sžgufeua te enega moža. Zapadno od Daone ob Lavan-schu se je vršil v noči na 8. avgust živahen strelski boj, katerega pa se na naši strani niso udeležile nlkake čete. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. * BREZUSPEŠNI NAPADI ITALIJANOV NA DOBERDOBSKO PLANOTO. Dunaj, 9. avgusta. Iz vojnoporo-čevalskega stana se poroča: Italijani zopet ljuto napadajo Doberdobsko planoto, kjer je njihovo drugo ofenzivo zadel tako krvav poraz. Zopet hočejo z veliko artiljerijsko akcijo prodreti. V zadnjem času delujejo njihovi poizvedovalni letalci intenzivneje nego poprej, ali tudi to dejstvo in velikanska poraba municije vseh težkih kalibrov ne spremeni nič na brezuspešnosti italijanskega silnega prizadevanja. Mal zgled tega obstreljevanja je moglo opazovati nekaj poročevalcev v četrtek popol- dne na edni naših visoko postavljenih baterijskih pozicijah, in sicer artiljerijski napad pri goriškem mostišču do Tržiča. Ogenj Italijanov je bil v prvih popoldanskih urah naperjen na vrh Sv. Mihaela, ki so ga imeli Italijani v posesti samo par ur. Sedaj je ta kota nanovo utrjena in italijanska artiljerija tipa zaman po naših pozicijah. Tudi med višino razvaline pri Zagraju in Doberdobom je padlo obilo sovražnih granat, ne da bi bile napravile veliko škode. V okolici Tržiča se je moglo opazovati z daljnogledom učinek naše baterije pri obstreljevanju italijanskih infanterij-skih pozicij. Rob gozda na neki višini je bil poln granat in pod ognjem so se vlekle sovražne infanteriiske postojanke do ladjedelnice v Tržiču in moglo se je videti, kako udarjajo naše granate v obratna poslopia društva Adria. Pri Gradežu so doživeli Italijan' najbrže katastrofo. Velikanski vodeni steber je bil videti visoko nad mprjfm v večernih urah, M^rda ;c kak sovražni podn;orski čoln zadel na svojo lastno mino. ITALIJANSKI JIJSTIČNI MINISTER O POLOŽAJU NA BOJIŠČU. Zur»h, 9. avgusta. »Neue Ziiri-cher Zeitung« nriobčuie v izvlečku pogovor italijanskega jtističnega minisfra. ki se ie vrnil s fronte, z zastopnikom nekega siciliiariske^a lista. Minister Orlando slika položaj na bojišču v najtemnejših barvah. Obrambne naprave in strelski jarki, mnoge naravne ovire, katere avstro-ogrske čete izborno izkoriščajo, izborna sovražna artiljerija, ki se nahaja največ na krajih, ki se ne dado nafti, vse to vzroča. da se vrši tako počasi pohod Italijanov. Potrpljenje je prvi pogoi za zmago vspričo takega sovražnika. POVELJE POLKOVNIKA GIBER-TIJA VELEZNAČILNO ZA »REŠITELJE«. Dunaj, 9. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnopočevalskega stana: Neko italijansko polkovno povelje: Posebno značilno za ItalHane, ki so prišli kot rešitelji, je nastopno najdeno povelje polkovnika Gibertija, poveljnika italijanskega mfanterijskega polka št. 111 v bližini Gradišča ob Soči. Datum 11. julija 1915. Za poveljnike taborišč. Treba biti nezaupljiv, ker se nahajamo pred prebivalstvom, ki je nam absolutno sovražno in se dogajajo atentati na vojaške orehe sploh in posebno še na oficirje. Ne sme se trpeti rrikakega prodajalca, ki hodi okoli, ako se "take dobi, prijeti jih in peljati k polkovnemu poveljstvu. Noben oficir ne sme iti sani okolo. Mora biti vedno v spremstvu dveh, ali oficirjev ali namenoma v to določenih vojakov. Stražna služba v taboriščih bodi previdna. Straže naj bodo postavljene s!"oro v kordonu, zlasti ponoči prav blizu. Eksce-lenca poveljnik W. zbora dela poveljnike taborišč odgovorne za vsak naklep ali atentat na podrejene vojake. Taborišče srce imeti samo en sam dohod. Pri vodnjakih mora biti vedno straža. Dogodili so se slučaji poneverjenja in zastrupljenja (sic) vode. V nastanitvah ,Te sme imeti dostopa do nastanjenih oddelkov nobena tuja oseba. Ng fronti so se po-siužiii rud J Ifatrtsff^l th itrfifoTm, da bi mogli priti v nastanitve. Hišna vrata meraio biti vedno odprta. Dovoljuje se, da poljedelci obdeljujejo svoja polia. Ob 8. zvečer na ne sme biti zunaj noben civilist in nobene luči se ne sme videti. Oficirji imajo biti v svojih stanovanjih in živeti s Četnmi, ne pa odstraniti se in čete nustiti same sebi. Opozarjati treba, kako se vrši spoznanfp, Ako se je zaklicalo, ali sprejelo klic, treba spfe-ieti število polk?* ali do veliš tva, kateremu je kdo pridelje* in kom p ranile in oddati isto. — Poveljnik: F. O i b e r t i. ITALIJANI SO TRUDNI. Chlasro. 9. avgusta. Kakor se zatrjuje, se kaže radi velikih izgub pri brezuspešnih juriših na avstrijske pozicije pri italijanskih četah utrujenost, ki pa še vedno narašča. Posledice tega so velike izgube oficirjev, kateri morejo le še s svojim zgledom hrabrosti pripraviti vojake do tega, da zapustijo jarke. Ob takih razmerah je pade! polkovnik Mario Roberto. S svežim polkom svoiim je dospel do bojne črte, obdan od svojih štabnih oficirjev je razvil zastavo in s klicem »Avanti Savoja« je prvi zapustil jarke ali storil je ie par korakov in padel je. Trije vojaki so mu sledili, da bi mu pomagali, bili so tudi zadeti. Polkovnik, katerega je še kralj obiskal, je umrl v lazaretu. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojm poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba, 7. avgusta: V odseku Piave so se utrdile naše čete v ugraljljenih pozicijah. Na te je poskusil sovražnik v noči na 6. avgusta dva napada, podpiral ga je močan ogenj mnogoštevilnih baterij, ali te so morale utihniti po lastnih. Dan je končal z vidnim uspehom na naši strani, posebno v središču, kjer smo vzeli deloma rob Doberdobskih obronkov. Vjeli smo 240 mož. Na desnem krilu je obstreljevala so-vr ižna artiljerija ladjedelnico v Tr-žiču z vžigalnimi granatami, ki so povzročile končno velik požar. — Na to so skušali z ljutim obstreljevanjem odvrniti, gasilce, da bi se približali požaru. Vendar se je posrečilo z eneržiio in elanom naših čet v kratkem času požar lokalizirati in preprečiti tako večjo škodo. RAZOČARANJE V ITALIJANSKEM G?. .AVNEM STANU. Lug".r.o% 9. avgusta. Neka oseba, ki je došla iz Milana, priznava odkrito, da je dosedanji potek bojev na vzhodni fronti provzročil v glavnem stanu razočaranje, katero boli vse. Miso računali na tak trdovraten odpor in še manj na ogromne tehnične naprave, s katerimi so postale višine Avstrijcev skoro nepremagljive. Razpoloženje v glavnem stanu je skrajno nepovoljno in čujejo se pri-tožbe, kako so zaupniki kruto varali vlado. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Lugano, 9. avgusta. Italijanski ministrski svet se je vršil včeraj opoldne od 11. do 1. ure. Objave o ministrskem svetu ni nobene. Govori pa se, da se je pečal ministrski svet z vprašanjem žita in municije, dalje z gospodarskimi odredbami za civilno življenje v okupiranem ozemlju. Glede žita se poroča, da bo žetev dobra ali razmeroma je žita malo. Ministrski svet se je pečal tudi z razmerjem med Italijo in Turčijo in s položajem v Libiji. Vojni in mornariški minister sta poročala o poteku vojne. Budimpešta, 9. avgusta. Kakor poroča »Az Est«, znaša število v obeh bitkah ob Soči padlih oficirjev armade vojvode d' Aosta okoli 1500. Kako dobro zadeva naša infanterija, se razvidi iz tega, da od oficirjev, ki so prišli ranjeni v naše vjetništvo, je bilo zadetih 80% v pljuča, po večini z dvema ali tremi krogljami. Lugano, 9. avgusta. »Secolo« poziva vse gospe v Milanu, naj sodelujejo, da se preskrbi vojake z volneno obleko. Mnogo jih je že sedaj zmrznilo; kako bo še le jeseni in po zimi. ako se ne bo moglo varovati vojakov pred nevarnostjo zime. Lugano, 8. avgusta. (Potres v 11 a 1 i j UVčeraj popoldne med četrto in peto uro so čutili v Brindisi in Tarentu s pripadajočimi zonami tri valovite, od jugozapada proti seve-rozapadu tekoče potresne sunke. Kakor je izvedel »Corriere della sera« iz c-bservator. v Tarentu, je potres vsled svoje silovitosti porušil seismografe tako, da ni bilo izračunati epicentruma. Ako ni epicentru-ma v Jonskem morju, potem je moral imeti potres na suhem pogubo-nosne posledice. Daljnih poročil ni ITALIJA IN TURČIJA. Frankobrod, 9. avgusta. Kakor poroča »Agence Havas«, je poslala Italija Turčiji kategorično zahtevo za pojasnila in zadoščenje. Ženeva, 9. avgusta. Italijanska nota Turčiji nima oblike ultimatuma, kajti italijanskim pritožbam je bilo vstreženo deloma že predno je bila nota odposlana. Vendar pa prevladuje v Parizu mnenje, da bodo zveze med Italijo in Turčijo, predno poteče osem dni pretrgane. Italija bo stavila Srbiji posebne zahteve. Berlin, 9. avgusta. Iz Petrogra-da poročajo: Italija bo stavila v najkrajšem času Srbiji posebne zahteve. LSSTi Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) »Ker je mojemu možu toliko bolje,« je menila Ada, »potem morda ni pomisleka, da grem jutri v župnišče k svojim starišem in ostanem Čez dan tamkaj. Kaj mislite, gospod doktor? Ker že toliko časa nisem šla iz hiše, se mi zdi, da nisem prav dobra___« »Prav lahko greste, milostiva, prav lahko. Za Vas bo dobro, če se zopet enkrat izprehodite. Gospa Fenwick bo že skrbela za gospoda, ki je sploh že toliko dober, da ga za en dan prav brez skrbi lahko prepustite strežnici. »Smem li jutri iti na obisk domov?« je Ada vprašala svojega moža, a ne s pretirano ponižnostjo, nego z glasom samozavestne žene, ki se le prostovoljno pokorava željam svojega bolnega soproga. Sir Rikard Boldon je bil zdaj prisiljen, prekiniti svojo molčečnost. »Zakaj naj bi te zadrževal?« je dejal in takoj zopet umolknil. Ada je natančno vedela, da bi ji bil njen mož prepovedal nameravani obisk pri starših, bi ne bila svoje želje izrekla vpričo zdravnika in če bi ne bil njene želje doktor Jackson podprl s svojo avtoriteto. »Sir Rikard je takoj po zajterku zahteval svinčnik in pero,« je popoldne javila gospa Fen\vick, ko je slučajno srečala Ado na hodniku. »Pustila sem ga spisati pismo; rekel je namreč, da bo jako kratko.« »Če ga snov pisma ni razburila — kupčijske stvari so navadno razburljive — potem mu tudi pisanje ni škodovalo.« Čim je strežnica odšla, je pohitela Ada v hišno vežo, kjer je bila domača tružica za pisma. Našla je v njej nismo na odvetnika Feliksa. Naslov je spisala gospa Fenwick. Ada je v tresočih rokah držala pismo in je stiskala pesti tako. kakor bi poskušala iztisniti iz zavitka vsebino. Silno ji je šlo na živce, da je njen mož neprestano pošiljal brzojave in pisma iz hiše, ne da bi ona poznala vsebino, dasi je bila brez dvoma zanjo največje važnosti. Zdelo se ji je. da postopajo ž njo vsi v hiši tako, kakor se ravna z malim otrokom, ki se mu tudi lahko iztrgajo zakladi iz rok. ne da bi se mogel pritožiti. To ji je bilo neznosno. Še predno je Ada pismo vrgla nazaj v poštno tružico, je storila sklep, da porabi vsako sredstvo, samo da prepreči grozečo ji krivico in škodo. Kaj naj stori, kaj bi bilo najbolje, o tem si še sama ni bila na jasnem, pač pa je imela bolj kakor kdaj poprej trdno voljo, najti pot, po kateri pride do svojega cilja. Naenkrat se je zganila. Prišla ji je misel: »Jutri sem ves dan svobodna — zakaj bi se ne peljala v London, namesto da bi šla k staršem? V Londonu lahko poiščem odvetnika Feliksa in se ž njim natančno pomenim, če mi hoče pomagati in na kak način.« V trenotku, ko je Ada še o tem mislila, je bila že tudi odločena, da stori tako. »Še nekaj več storim,« je rekla sama nri sebi, zaprši tružico, »prisilila ga bom, da mi bo pomagal.« Ada je morala najprej odvetnika obvestiti, da pride v London, kajti dan bi bil izgubljen, če bi se peljala v milijonsko mesto m bi gospoda Feliksa ne dobi!a doma. Hitro ie sedla v svoji sobi za pisalno mizo in je z vročnično naglico pisala odvetniku: »2e zopet Vam je moj mož poslal pismo. 3 meni ni ničesar povedal, ampak mi stvar prikril. Oropati me hoče mojih pravic. Vas, ki ste častivreden mož, vprašam tem notom nujno, če ima moj mož moraiič-no pravico, nremeniti svojo oporoko meni v škodo. Jaz tega ne moreni dopustiti in povem Vam odkritosrčno, da bom to preprečila, pa če bi bilo treba tudi s silo. Ne ustrašim se ničesar — umejte me dobre — prav ničesar, samo da onemogočim tako kruto krivico. Upam, da se v tej stvari izkažete in posvedočite s svojo podporo, da ste mi prijatelj. Pripeljem se jutri v London in pridem opoldne k Vam, da Vas prosim za svet in za pomoč. Lahko mi oboje odrečete, toda dokler tega ne slišim iz Vaših ust, ne morem verjeti, da bi bili zmožni, tako storiti. Ne morem si misliti, da bi postali Vi sovražnik nesrečne in goljufane žene«« To pismo je odšlo z isto pošto v London, kakor pismo sira Rikarda Boldcna na njegovega pravnega zastopnika. IV. Ladv Ada Boldon je naročila svoji služkinji, naj jo naslednje jutro prebudi ob sedmih, češ, da mora biti že ob osmih v cerkvi. Po službi božji, je rekla, da pojde k staršem v župnišče in da ostane tam do večera. Nihče v hiši se ni čudil, da je drugi dan zapustila hišo, kajti šla je neš in kreniTa je na pot, vodečo k župnišču in k oerkvi. Sredi pota pa je krenila na stransko stezo, ki je vodila proti kolodvoru. Ker vlaka v London še ni bilo. se je nekako skrivni splazila v damsko Čakalnico, ho-teČ tako vsaj zmanjšati, če že ne preprečiti nevarnost, da jo kdo spozna in snoroči njenemu možu, kam sc je peljala. Končno je na postajo dospel vlak. Maloštevilni potniki so vstopili in Adi se je posrečilo, da je prišla v prazen kupe. Od naslednje postaje naprej je vlak vozil s podvojeno naglico in se je na potu v London samo še dvakrat ustavil. Ada je vsled tega mislila, da bo imela v Londonu dosti časa, vse mirno in preudarno opraviti, kar jo je peljajo v London. Na prvi postaji si je kupila časopis in potrudila se je, da bi ga čitala s čim večjo pozornostjo. Neprestano razmišljevanje o oporoki jo je preveč razdražalo in hotela se je teh misli s čitanjem iznebiti, vedoč, da ji bo pri pogovoru z odvetnikom tre-jJba mirne krvi. Vlak je bežal naprej, Ada pa je čitala najdolgočasnejše Čtivo, kar ga je na svetu, namreč poslanske govore. KonČavši to Čitanje, je naletela v listu na sestavek, ki jo je takoj zainteresiral. Naslonila se je v kot in razgrnila časopis tako, da izza Časopisa ni bilo videti njene glave. Ada je bila tako zatopljena v čitanje, da ni zapazila, kdaj je začel vlak počasneje voziti, kdaj se je 'ustavil, kdaj so se odprla vrata v f.kupe in se je vstopivši potnik vsedel Eravno njej nasprojti. Končavši čitanje, pje začela zlagati časopis in šele tedaj je zagledala v kupe došlega potnika. »Hugh!« (Dalje prihodnjič.), Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. avgusta 1915, itn. štev. Ifouo Georsieusk obkoljen. NAŠE IN NEMŠKE ČETE SO PREKORAČILE CESTO VARŠAVA-LUBLIN TER OČISTILE LEVI BREG WIEPRZA IN OKOLICO IVANGORODA. Dunaj, 9. avgusta, (Koresp. ur.) Uradno razglašajo 9. avgusta opoldne: Rusko bojišče. Sovražnika, ki se je umaknil od fronte ob Vlsli, zasledujemo. Avstro-ogrska in nemške bojne sile so že Včeraj v vzhodnji smeri prekoračile Veliko cesto Varšava - Lublin med železnico Ivangorod - Lukow in krajem GarwOlin. Levi breg VVieprza in desni vi-selski breg pri Ivangorodu sta očiščena sovražnika. Naše čete so prekoračile Wieprz proti severo - vzhodu in severu. Bojna polja pri Lubar-towu in Smiehowu, kažejo vse znake, da je sovražnik naglo zbežal. Število sovražnikov, ki jih ie vjela armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, se je zvišalo na 8000. Med Wieprzom in Bugom se boji nadaljujejo. Ob Dnjestru navzgor, od Uscl-eczka, so vrgle naše čete Ruse na več točkah; pri tem je bilo vjetih nad 1600 mož in vplenjenih 5 strojnih oušk. Namestnik načelnika generalnega štaba nI. fl 6 f e r. tal. • * * PRODIRANJE WOYRSCHOVE IN MACKENSENOVE ARMADE. BeroKn, 9. avgusta. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 9. avgusta. Jugovzhodno bojišče. Armada generalobersta v. Woyr-scha je v zasledovanju prekoračila cesto Ganvolin - Ryckl, severovzhodno od Ivangoroda. Levo krilo armadne skupine generala feldmaršala von Mackensena je potisnilo Ruse čez VVieprz nazaj. Sredina in desno krilo se bližata črti Ostrow - Hansk - Uhrusk na Bugu. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKE ČETE PRED KOVVNOM, t- NOVO GEORGIEWSK OBKOLJEN. — PRAGA ZASEDENA. Berotin, 9. avgusta. (Koresp. ur.) ;Wolffov urad poroča: Velik! glavni stan, dne 9. avgusta. Vzhodno bojišče. Čete, ki napadajo Kowno, so se primaknile bližje trdnjavi. Vjele so 430 Rusov, med njimi 3 častnike ter vplenfte 8 strojnih pušk. Tudi proti severni in zapadni fronti Lomže smo med ljutimi boji napredovali. Vjeli smo 3 častnike ter 1400 mož in ugrabili 4 strojne puške in en oklopni avtomobil. Južno od Lomže smo dospeli do ceste Ostrow ter prekoračili cesto Ostrow - Wiszkow. Rusi, ki so se na nekaterih mestih še trdovratno upirali, so bili vrženi. Nowo Georgiewsk smo obkolili tudi na vzhodu med Narevvom in Vislo. Nasproti Varšavi smo zasedli Prago. Naše čete prodirajo dalje proti vzhodu. V Varšavi smo vjell neka] tisoč sovražnikov. Vrhovno armađno vodstvo. * • POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Glavni dogodek 7. avgusta je bilo prebitje fronte ob Narewu, južno Lomze in zavzetje utrdb Dembo, Serock in Zegrze. S tem je pripravljeno popolno obkoijenje trdnjave Nowo - Georgiewsk in napad na Prago od severa in od vzhoda. Situacija ruske armade mod Vislo in Bugom postaja vsako uro slabša. Ena železnica za drugo, kar jih toče v notranjost Rusije, je v čedalje večji nevarnosti. 2e napovedana usoda te armade se bliža s hitrimi koraki. Bitka pri Lubartowu - Miechowu, severno Lublina, se nadaljuje z velikimi silami. Rusko vojaštvo beži v neredu pri Leskovicah čez Wieprz. Da ta umik ni bil prostovoljen, se spozna iz tega, da so se Rusi pri Mie-chowu lotili napadanja, a so bili nazaj vrženi. Ta umfk je ogrožen po divizijah, ki so prodrle pri Lubartovu. Pred levim krilom armade nadvojvode Josipa Ferdinanda beže Rusi čez Barano\v na VVieprz. Zmaga nadvojvode Josipa Ferdi anda. »Kolnische Zeitung« piše, da je novi uspeh armade nadvojvode Josipa Ferdinanda izpopolnitev poraza ruske armade. Iz deMva, da so Rusi ggiJ^8akoytcah V popoJnem neregtjL bežala na vzhod in še pri Miechowu poskusili napad, dasi jih je nadvojvoda že prijemal na flanki in jim prihajal za hrbet, dalje iz vedno naraščajočega plena, je jasno spoznati, da ne gre več za umik Rusov po gotovem načrtu, ampak da je bilo rusko vod- :vo zopet popolnoma presenečeno, naga nadvojvode Josipa Ferdinan- i je bistveno podprla operacije generala Mackensena. Varšava in Ivangorod. Vojaški kritik lista »Morgenbla-det« v Kristijani ji piše o zavzetju Varšave in Ivangoroda: Dve močni trdnjavi, kakor sta ti dve, z daleč spredaj postavljeno dvojno utrjeno linijo in vmes ležečimi permanentnimi utrdbami iz zemlje, železa in betona, z neštevilnimi strelskimi jarki, zavarovanimi z žicami, minami, volčjimi jamami, opremljenimi s težkimi topovi in s strojnimi puškami, torej tako moderna trdnjava največjega sloga, bi morala -— tako se je mislilo — prisiliti nasprotnika, da se loti pravilnega obleganja in bi morala kljubovati celo večletnemu obleganju. A zdaj se je vse izkazalo za popolnoma nepotrebno. Nemci so Ruse kratko-malo izmanevrirali iz njihovih pozicij. Tako je strategični položaj na celem bojišču tak, kakor ga je ustvarila krepka izvedba dobrega načrta centralnih držav. Rusi so bili prisiljeni, zapustiti brez boja trdnjavo in morajo zdaj videti, da so bile stotine milijonov, izdane za te trdnjave, proč vržene. Zgodovina Varšave in Ivangoroda pričata, da imajo v moderni vojni permanentne trdnjave razmeroma majhen pomen. Nowo - Georgiewsk. Nemško uradno poročilo nam javlja, da je trdnjava Nowo - Geor-giewsk obkoljena in da jo torej nemške Čete oblegajo. Rusi so izpraznili vse viselske utrdbe, predvsem pa Varšavo in Ivangorod,tem bolj čudno je, da niso isto napravili tudi z Novim Georgiewskom. Vojaški strokovnjaki sodijo tako - le: Rusko vrhovno armadno vodstvo se je odločilo, opustiti celo narewsko - visel-sko fronto ter se umakniti na Bug z glavnim oporiščem Brest - Litovsk. Umikanje ruskih armad pa je silno težavno, saj pritiskajo avstrijske in nemške čete s treh strani z naravnost kolosalno silo. Rusi morajo torej storiti vse, da zavlečejo prodiranje svojih neprijateljev ter pridobijo toliko časa, da se umakne nepregledni tren ruske vojske pred samimi četami na varno ozemlje. Ruska fronta se nam predstavlja sedaj v obliki podkve, iz katere morajo ruski vojskovodje izvleči svoje čete na podkvino tetivo kot še edino prosto črto. Jasno je, da tako umikanje ne sme pričeti istočasno na celi periferiji, ker bi trčile v centrumu podkve naenkrat razne taktične enote skupaj in bi nastala zmešnjava, ki bi'nujno povzročila katastrofo. Zato so pričeli opuščati Rusi svojo fronto kos za kosom. Naj-preje tam, kjer je bil pritisk najhujši — med Lublinom in Holmom —, kjer pa imajo ruske čete Lenczna - Sa-vin - Opalin, torej med izlivom By-strvce v Wieprz, in Bugom, še posebni značaj osi, okoli katere se mora južni del fronte, ki poteka od zapada proti vzhodu, okreniti skoro za 90 stopinj, ako se naj umikanje brez katastrofe posreči. Za umikanjem južne fronte se je pričelo ono od Ivangoroda do Varšave in nevarnega kota Varšava - Nowo - Geor-giewsk - Sierock. To izbočenje fronte je moglo rusko vodstvo rešiti le na ta način, da je stopil Nowo Geor-giewsk kot trdnjavo v akcijo. Le na ta način so mogli ruski strategi računati na možnost, da se jim posreči rešiti tudi umik med Varšavo in izlivom Narewa, ker bi Nowo Geor-giewsk seveda silni pritisk nemškega navala precej zadržal. V koliko se jim bo to posrečilo, bodo dogodki kmalu pokazali. Na jugu postajajo operacije armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda in von Mackensena ruskemu umikanju čim dalje bolj opasne ter groze prej dospeti na Brest - Litovsk, predno se more tam zbrati gros ruske vojske. To bi bila za Ruse največja katastrofa. Mnenje generala Marwltza. Nemški general Marwitz je rekel dopisniku »Az Esta«: Rusi se vojskujejo na poseben način tako, da se sovražniku umaknejo yl klešč in onemogočijo kapitulacijo na odprtem polju. Toda uspeh take metode je dvojen: tudi najneuinnejSi vojak sprevidi, da neprestano umikanje ne pomeni zmage. Duh ruske armade je, v kolikor se more iz daljave soditi, zlomljen in je ruska armada vsaj za sedaj nezmožna za veliko ofenzivo. Ruski časopisi govore, da se vonav- obnove taktiko Iz leta 1812. Mi pa najbrž ne bomo sledili Napoleonovemu vzgledu. Res je, da Rusi po svojem umikanju vse uničujejo, a mi ne bomo ad infinitum prodirali v rusko carstvo. Najbrž zavzamemo in utrdimo posebne linije — toda to so vprašanja, na katera bi moglo odgovoriti samo vrhovno vodstvo. • t RUSKO URADNO POROČILO. Ruski generalni štab poroča: Med Dvkio in Njemenom nobenih vidnih izprememb. Dne 5. avgusta smo zmagovito odbili Nemce, ki so nas napadli v okolici izvirov reke Pivesse. Na levem bregu Nareva se je nadaljeval zelo trdovratni boj na cestah iz Rožan v Ostrolenko in vzhodno cd Ostrova ponoči na 5. avgust in ves naslednji dan. Več naših energičnih protinapadov je zadrževalo sovražnika na zelo široki fronti v oddaljenosti kakih 10 vrst od reke. Vjeli smo več sto nasprotnikov. Ljuti boj in infanterijski ogenj se nadaljujeta. Na srednji fronti ob Visli je mirno, odkar smo se umaknili na desni breg. Varšavo smo izpraznili, da obvarujemo mesto pred učinki obstreljevanja. (Zakaj pa Rusi sami zdaj obstreljujejo mesto? Op. ured.) Brezuspešni poskusi sovražnikovi, razširiti ozemlje, ki ga je bil zasedel, so se nadaljeval: le v okolici Maciejo-wicza. Med Vislo in Bugom so bili boji dne 5. avgusta vzhodno od ceste Travniki - Wlodowa posebno trdovratni. Sovražnik je tam koncentriral ogenj svoje številne, tja pripeljane artiljerije, kar je prisililo naše čete, da so se umaknile nekoliko proti severu. Na desnem bregu Buga, ob Zloti Lipi in ob Dnjestru nobenih izprememb. Ruske vesti. Angleški listi poročajo, da iz-praznjujejo Rusi Rigo. Ulice so polne ljudi in kolodvore oblegajo begunci. Oblasti so izpraznenje Rige že sedaj odredile, ker se je izpraznenje Mita-ve zakasnelo. Pariško časopisje skuša francosko javnost pomiriti, trdeč, da nemška ofenziva ni mogla doseči svojega namena, zajeti in uničiti rusko armado. Iz Kodanja poročajo, da je dobil ruski ministrski predsednik Goremv-kin tak živčni šok, da ni verjetno, da bi mogel ostati na svojem mestu. Vojaški zapovednik v Petrogra-du je ondotnemu časopisju prepovedal, ponatisniti govore, ki so jih imeli socijalno - demokratični poslanci v dumi. Časopisje je smelo natisniti le izvode, ki so bili uradoma razglašeni. V Moskvi je — tako javljajo iz Stockholma — vojaštvo demonstriralo proti temu, da so klicani 191etni mladeniči na vojaško službo. Klicali so: »Dol z vojno! Ne koljite otrok!« ZAPADNO BOJIŠČE. NAPAD FRANCOSKE ZRAČNE FLOTILJE NA SAARBRUCKEN. Berolin, 9. avgusta. (Koresp. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 9. avgusta. Zapadno bojišče. Ob zori se je razvil boj zapadno od Ypresa. V Argonah so se francoski sunki ponesrečili. Naši bojni letalci so sestrelili po eno francosko letalo včeraj pri Dan-nerkirchu in pri Schwarzer See, danes zjutraj pri Ypres . Gondretauge ter pri Harbonev. Zadnji dve letali sta pripadali flotilji, ki je preje bombardirala izven operacijskega ozemlja ležeče odprto mesto Saar-briicken, kjer seveda ni napravila nobene vojaške škode, pač pa ubila 9 mirnih meščanov ter jih 26 težko in večje število lahko ranila. Vrhovno armadno vodstvo. m 9 m Boj ob Nieuporhi. Pariz, 9. avgusta. (Koresp. ur.) »Agence Havas«, — Pred Nieupor-tom so poskusili Nemci uničiti dva hidroplana zaveznikov z ognjem topov velikega kalibra. Naši topovi pa so prisilili sovražne, da so umolknili. En zrakoplov se je z lastno močjo vrnil, drugega pa so nepoškodovanega potegnili na kopno. Obstreljevanje Poperingha. Lyon, 9. avgusta. (Koresp. urad.) Kakor poroča »Ncmvelliste«, je včeraj nemška artiljerija eno uro obstreljevala Poperinghe. 22 granat je padlo na mesto. Po desetem strelu je nastal odmor, tako da je prebivalstvo menilo, da je končano obstreljevanje. Toda čez par minut se je zopet pričelo trt* povzročilo veliko Škodo. Neuspehi Francozov v Argonih. Ženeva, 9. avgusta. Tudi danes ne poroča general Humbert, novi poveljnik v Argonih, o nobenih francoskih uspehih. Pač pa skuša zatajiti učmkovttost nemških sunkov gozdu je nemška artiljerija v 48. urah znatno napredovala, dočim so se nasprotnikovi nameni, napasti, popolnoma izjalovili. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. London, 7. avgusta. (Kor. urad.) Lloyd poroča: Posadke ribiških ladij »Hasperus«, »Ivan«. »Fisherman«, »lieliotropes« in »Challenger« so rešili na kopno. Ladje so potopili. — Ladjo »Hans Emil« so zažgali. Posadka se nahaja na krovu danskega par-nika »Tyr« na potu na Dansko. London, 8. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poroča Lloyd, so bili potopljeni: švedski parnik »Malmland« (3670 ton), parnik »Glenravel« (1092 ton) iz Belfasta in ribiški parnik »Ocean Oueen«. Posadke so izkrcali. (Pripomba Wolffovega urada: Torej je misliti, da je parnik »Malmland« vozil kontrebando.) Angleška pomožna križarka uničena. Kopenhagen, 9. avgusta. Nemški podmorski čoln je torpediral angleško pomožno križarko »India« (7900 ton) severno od vhoda v zapadni Fjord. 152 mož posadke se je rešilo. Ameriška avijatična flotilja pri francoski armadi. »Berliner Zeitung« javlja: Ameriški milijonarji sestavljajo avijatično flotiljo, ki bo Štela 1000 aeroplanov ter se pod ameriškimi avijatiki borila v francoski armadi. Kot avijatike nabirajo v Ameriki predvsem dijake raznih vseučilišč. (To je gotovo višek ameriške nevtralnosti.) Nov vojni svet četverozveze v Calalsu. Spričo izpremenjenega vojnega položaja, ki ga je bil povzročil padec Varšave, se vrši prihodnji teden nov vojni svet četverozveze v Calaisu. Diference med Angleži in Francozi. Berolin, 9. avgusta. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča iz Sofije: Sem došla zanesljiva poročila iz Francije potrjujejo, da so se diference med Angleži in Francozi v zadnjem času poostrile. Od francoske strani očitajo Angležem, da niso podpirali zadnje francoske ofenzive, vsled česar se je ta ponesrečila. — Francoska vlada je angleško energično pozvala, naj podredi Frencho-vo armado najvišjemu poveljstvu Joffreja, da pridejo operacije v soglasje. Številni ruski porazi na Poljskem so povzročili v francoskih vodilnih krogih pravo paniko. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 8. avgusta. (Kor. ur.) Poročilo »Agence telegraphique Mil-li«. — Glavni stan poroča: V noči od 6. na 7. avgust je izkrcal sovražnik pod varstvom brodovja en del nanovo pripeljanih Čet v okolici Karačali-ja, severno od Saroškega zaliva, ostanek pa na dveh krajih, severno od Ari Burnuja. Pri Karačaiiju izkr-canega sovražnika smo popolnoma pregnali. Zbežal je na ladje ter pustil kakih 20 mrtvih. Severno od Ari Burnuja izkrcane čete so dne 7. avgusta pod varstvom brodovja nekoliko napredovale. Zvečer smo s protinapadi ustavili sovražnikovo prodiranje in smo danes zjutraj odbili njegove napade, pri čemer smo mu povzročili velike izgube. Par vojakov in častnikov smo vjeli. Pri Sedil - Bahru smo napredovali kakih 40 metrov proti enemu delu sovražnih utrdb na našem desnem krilu. Dne 6. avgusta smo odbili sovražnika, ki je pustil po dveh brezuspešnih napadih pred našimi strelskimi jarki 2000 mrtvih. Dne 7. avgusta smo odbili tri ljute, dalj časa trajajoče, toda brezuspešne napade sovražnikove proti tem strelskim jarkom, ravnotako tudi napade, ki jih je izvršil sovražnik v masah proti našemu središču in našemu levemu krilu. Popolnoma smo ga odbili v njegove pozicije. Naše hrabre čete, ki niso bile zadovoljne, da so onemogočile te opetovane napade, so vdrle v en del sovražnih strelskih jarkov, ki smo jih v svoje svrhe preuredili. Sto mož smo vjeli Turška oklopnlca potopljena. Carigrad, 9. avgusta. (Kor. ur.) »Agence telegraphique Milit«: Iz glavnega stana Javljajo: Sovražen podmorski čoln Je danes zjutraj potopil oklopnico »Barbe Rum«. Velik del moštva jer bil rešen. Potop ladje »Barbe Russ«, ki je na sebi obžaljiv, nas ne raeburja preveč. Ne glede na to, da je ta izguba nastala pri razmerju ene turške ladje proti desetim sovražnim, omenjamo, da bodo ostale pomorske enote razvijale enako delovanje in da bo gorečega patrijotizma navdano moštvo s svojo spretnostjo m požrtvovalnostjo znalo sovražniku prizadeti enako Škodo* kako* njega sovražniki. (Oklopnica »Hajredin Barbe Russ« je bila zgrajena leta 1891.f pozneje, leta 1905. pa prenovljena.-Deplacement je znašal 10.060 ton, oborožena pa je bila s 6/28 cm^/10.5 centimetrskimi in 8/8*8 cm topovi. Posadka je štela nekaj čez 600 mož.) Poraz četverozveze na Balkanu. Bolgarija in Grška odklanjate ententne predloge. V Sofiji in v Atenah je doživela četverozveza s svojimi predlogi občuten poraz. Kakor javlja »Kolnische Zeitung« iz Sofije, izjavljajo bolgarski vladni krogi, da so podali zastopniki četverozveze bolgarski vladi ustmene izjave, kipa z ozirom na z a drž anje Srb i j e še ne vsebujejo vseh od bolgarske vlade zahtevanih pojasni 1. Pismene note zastopniki četverozveze niso izročili. Vlada izjavlja, da je položaj Bolgarije jako ugoden. Turško - bolgarska pogajanja se prijateljsko nadaljujejo. — Londonski »Central Newa« poročajo iz Sofije: Resni znaki kažejo, da je prišla četverozveza v Sofiji prepozno. Rimska »Tribuna« javlja iz grških krogov: Ministrski predsednik Gunaris je dal ententnim diplomatom odgovor, ki je poln pridržkov, in ki Grške niti pozitivno niti negativno ne zavezuje. »Se-colo« poroča iz Londona: Grška ne odstopi niti pedi svojega ozemlja, tudi ne za ceno največjih kompenzacij v Aziji. Poroča se nadalje, da je v tem oziru Venize-los z Gunarisom solidaren. »Messag-gero« upa, da se bo vsaj Romunija vdala, vendar pa pripravlja javnost na možnost, da ostane celi Balkan nevtralen. Radoslavov o politiki Bolgarije »N. Fr. Pr.« poroča iz Sofije: Radoslavov je sprejel deputacijo agrarne stranke, ki se je prišla informirat o položaju. Ministrski predsednik je izjavil, da o predlogih četverozveze ne sme ničesar podrobnega sporočiti. Delegati so dobili vtis, da bo bolgarska vlada zavzela definitivno stališče še le kadar izve za srbski in grški odgovor. Radoslavov je nadalje povedal, da bo prišlo morda že v najbližjem Času do zaželje7 nega mirnega sporazuma s Turčijo* Odnošaji napram Romuniji so prijateljski, definitivni sporazum pa še ni dosežen. Grški kabinet dosedaj ne kaže nikake volje pristati na teritorijalne koncesije, srbsko trdovrat-nost je težko zlomiti. Končno je Radoslavov poudarjal, da bo nadaljeval dosedanjo politiko lojalne nevtralnosti, ker še ni prišel trenutek, ki bi zahteval spremembo te politike. Predlogi četverozveze v Belgradu. Iz Ženeve poročajo: Četverozveza je predlagala Srbiji naslednjo rešitev makedonskega vprašanja: Srbija naj Makedonijo takoj opusti, za čas vojne pa jo zasedejo francoske ali angleške čete in pri mirovnih pogajanjih se potem Srbija in Bolgarija sporazumeta. Kakor se zatrjuje, je Srbija tudi ta predlog odklonila. Pogajanja med Grško In Srbijo. Iz Aten poročajo: Demarša če* tverozveze, ki zahteva, da naj Grška odstopi Kavalo z zaledjem proti kompenzaciji v Mali Aziji, je vzbudila v grških krogih naravnost ogorčenje. Med srbsko in grško vlado se vrše pogajanja v svrho skupnega in solidaričnega odgovora četvero-zvezi. Sklicanje grške zbornice. Iz Aten poročajo: Grška zbornica je sklicana na 16. avgust. Nov romunski vojni kredit Berolin, 9. avgusta. Pariški listi javljajo: Romunski kabinet je odobril dne 4. avgusta nov vojni kredit 100 milijonov frankov. Romunska armada, ki se nahaja pod orožjem, je že danes večja, kakor za časa balkanske vojne. novi UuMJniskl čistnl mllm finem! jfi BotoctK. Novi ljubljanski častni meščan slavni zapovednik primorske armade, general Svetozar Boroevič de Bojna je potomec stare pravoslavne graničarske oficirske rodbine, sin onega plemena našega naroda, ki je stal stoletja na jugovzhodnem braniku monarhije, in iz katerega je izšlo veliko število najodličnejših avstrijskih generalov in vojskovodij. General Svetozar pl. Boroevk je rojen 1. decembra 1856. v Umeti-ću. Zvest rodbinski tradiciji je poslal oče, nadporočnik Boroevič, lOlet- vališče v Kamenici pri Petrovaradi-nu, odkoder so ga — še ne 161etnega — asentirali k pešpoiku nadvojvode Franca Karla. Polk je poslal nadarjenega mladeniča v kadetnico v Gradec, katero je absol-viral z odličnim uspehom. lQ1/2 leta star je bil imenovan 1. majnika 1875. za poročnika v svojem regimentu* Udeležil se je bosanske okupacije in se je pri naskoku na Sarajevo tako odlikoval, da mu je cesar podelil vo-jaški zaslužni križ III. razreda z vojno dekoracijo. Izredne vojaške lastnosti so predestinirale mladega Bo-roeviča za višjo častniško karijero. L. 1881. je bil poklican v vojno šolo na Dunaju, odkoder je prišel h generalnemu štabu. Komaj 31 let star je bil imenovan za profesorja na Tere-zijanski akademiji, kjer je učil taktiko, vojno zgodovino in predaval o vojni upravi. L. 1891. do 1896. je na-čeloval kot major in podpolkovnik povrsti generalnim štabom 17., 19. in 27. pehotne divizije, nakar je prevzel 1. 1896. bataljonsko poveljstvo pri našem domačem kranjskem peš*-polku št. 17. Starejši naši vojaki, ki so služili pod Boroevičem, se radi spominjajo svojega bivšega zapoved-nika, ki jim je bil strog, toda silno skrben predstojnik in ki si je pridobil posebno naklonjenost svojih fantov, ker je ž njimi rad in dobro govoril slovensko, oziroma hrvatsko. Kot bataljonski poveljnik je postal pl. Boroevič, še ne 41 let star, polkovnik ter je bil L 1898. poklican kot šef generalnega štaba k 8. armadne-mu zboru v Prago, kjer je ostal 6 let. 1. majnika 1904. je bil imenovan za generalnega majorja in zapovednika 14. pehotne brigade v rodnem mu Petrovaradinu. Tri leta je tamkaj poveljeval graničarskim Četam, katerih ime spada med najslavnejše naše armade, 1. 1907. pa ga je pokli-car cesar na čelo hrvatskega domobranskega distrikta v Zagreb. Tu je razvijal general Boroevič, ki je bil L 1908. povišan za podmaršala, naj-plodonosnejše delovanje in pod njegovim vodstvom so dosegli hrvatski domobranci, ki imajo kakor znano hrvatski povečevalni jezik, kar najvišjo stopinjo svoje vojaške izobrazbe. Junaške hrvatske domobranske čete, ki so si stekle na bojiščih toliko lavorik so v pravem pomenu »Boroevičevci«, kajti tudi potem, ko je bil poklican fml. Boroevič leta 1912. kot poveljujoči general 6. ar-madnega zbora v Košice, so sledili poznejši zapovedniki hrvatskega domobranstva preizkušenim tradicijam svojega prednika. Na čelu košickega armadnega zbora je hitel pl. Boroevič, ki je bil med tem postal general pehote, tajni svetnik Nj. V. in imetnik pešpolka št. 51, na bojišče. Njegove strategične sposobnosti so ga skoraj postavile med našimi vojskovodji na odlično mesto in že 2. septembra 1914. mu je izročil cesar zapovedništvo naše III. armade. V živem spominu vseh so slavna dela Boroevičevih Čet v strašnih karpatskih bojih, junaška obramba in poznejša sijajna ofenziva tega vojskovodje, kateremu bo zgodovina prisodila ime »branitelja Karpatov«. Ko je bilo treba izbrati našim južnim armadam ob izbruhu vojne z Italijo zanovednike. je postavil cesar na čelo one armade, ki je prevzela težavno in veliko nalogo braniti naše primorske dežele, generala Sveto-zarja pl. Boroeviča. Čete so pozdravile to imenovan ie z velikim veseljem, saj ?e general Boroevič eden izmed onih, ki vživajo med vojaštvom brezpogofno vdanost In zaupanje. Potek dosedanjih bojev na soriškem je pokazal, da bo zgodovina počastila ime Boroevič še z drnjrim priimkom zmagovitega hra-r*eTia slovensko - hrvatskih dežel proti njihovemu nalhujšemu sovra-gu. Cesar je no častil svojega tako odbčnega vojskovodjo že z največjimi odlikovanji: general Boroevič ima veb'ki križ Leopoldovega reda. red železne krone T. razreda, vojaški zaslužni križ T. in IIT. razreda, vojaško zaslužno kolajno, zaslužno zvezdo ^Fdcčega križa« — vse z vojno dekoracijo. Nemški cesar pa mu je Dodelil železni križ T. in II. razreda. Poročen je general pl. Boroevič od II septembra 1899. z Leontino pl. Rosn-r ter ima sedaj 141etnega sina Friderika. Med častnimi meščani ljubljanskimi je general Boroevič četrti vojskovodja. Pred njim ie izkazalo mesto isto čast slavnemu maršalu Ra-deckemu. admiralu Tegetthofu in osvojitelju Bosne generalu Fflipo-v**u. Dnevne vesti. — General pl. Auffenberg oproščen. Dne 2. in 3. avgusta se je vršila Pred divizij, sodiščem na Dunaju glavna raaprava proti generalu in- fcttfetfe Mori« vftem oL Aafic*- ' bergu. Obtožen pa je bil, da }e v nevarnost spravil varnost armade s tem, da je jeseni leta 1912. za zasedanja delegacij v Budimpešti sporočil na Dunaju stanujočemu vpokojenemu polkovniku, Henriku vitezu plem. Schwarzu, tajne dispozicije o vojaških defenzivnih odredbah monarhije. To da je storil radi tega, da bi Šchwarzu materialno pomagal, in na ta način, da mu je dne 18. novembra 1912 poslal zaprto karto, v kateri mu je sporočil, da bo skoro gotovo prišlo do delne mobilizacije na severu. Dne 21. novembra 1912 mu je pa brzojavno sporočil imena poveljnikov 1., 10. in 11. kora in pa od vojnega ministrstva isti dan z najvišjim dovoljenjem sklenjeno zvišanje mirovnega stanja pri Četah in zavodih omenjenih korov. S tem da je zagrešil zločin kršenja službenih predpisov v splošnem po § 272 a) voj. kaz. reda. Sodišče je generala Auffenberga pra-vokrepno oprostilo. — Imenovanja v armadi. Naslov in značaj podpolkovnikov sta dobila majorja Viljem J e I e n č i č in Martin Z u n k o v i č. Za črnovojniške nadporočnike - avditorje sta imenovana dr. Jurij A d 1 e š i č in dr. Metod Dolenc. — Bivši minister Prašek se je priglasil, kakor poroča »Venkov«, prostovoljno k vojakom. Prašek bi bil moral kot nekdanji desetnik pod orožje, toda cesar ga je iz posebne milosti povišal za poročnika ter ga pridelil v službovanje v voinem ministrstvu. — Umirovljen je bivši avstrijski poslanik v Belgradu in dosedanji zastopnik zunanjega ministrstva pri našem vrhovnem armadnem vodstvu, general Vladimir baron Giessl von Giesslingen. Cesar mu je izrekel svojo pohvalo ter ga imenoval za tajnega svetnika. — Odlikovani slovenski častniki. Viteški križec Franc Jožefovega reda je dobil stotnik 1. bos.-herceg. pešpolka Anton V i d i c. S'ignum laudis so dobili: rezervni nadporoč-nik 3. bos.-herceg. pešpolka Franc A r n o š t, rezervni poročnik 78. pešpolka Vidmar, poročnik 2. ulanskega polka Alfonz pl. B e z e -1 j a k in stotnik infanterijskega bataljona IV./81. Egon K a u č i č. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila polkovni zdravnik 79. pešpolka dr. Ivan Čistine, nadporočnik-po-vijantnik 10. pešpolka Ivan Rud-n i k. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 8. lovskega bataljona Ivan Moškerc. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 58. pešpolka V. T o m a n , nadporočnik 27. topničarskega pešpolka Karol Zupančič, major 88. pešpolka Kamilo P o 1 a j n e r , nadporočnik 88. pešpolka Josip Lu k e š in stotnik 9. topničarskega pešpolka Oton P e t r i č. Signum laudis so dobili: stotnik 17. pešpolka Karol G r e s I, nadporočnik 72. pešpolka Franc Čik, stotnik 4. topničarskega pešpolka Josip Štitkovec, rez. poročnik 16. trenske divizije Maks Boj ko, nadporočnik 12. ulanskega polka Bogdan Divjak, nadporočnik 19. topničarskega pešpolka Juri R o k n i č in nadporočnik 7. pešpolka Julij Jereb. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili vojaški podinten-dant 10. gorske brigade Karol Ser-n e c, nadporočnik 2. težke havbič-ne baterije Franc Tom še plem. Savski dol, stotnik 11/52 inf. bataljona Josip V o v k o in rezervni poročnik 37. topničarskega polka Ervin V r a č k o. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila stražmojster 21. gorskega brzojavnega oddelka Mihael Grbavšič in stavbni stražmojster 1. dragonske-ga polka Vinko Kos. Zlato hrabrost-no svetinjo je dobil korporal 97. Deš-polka Franc Pečar. Srebrno hra-brostno svetinjo 1. razreda je dobil rez. praporščak 4. bos.-herceg. pešpolka A. Jazbec. — Poljski klub je imel povodom ovojitve Varšave na Dunaju posebno sejo, pri kateri se je sklenilo, izdati političen manifest na poljski narod. V to svrho je bil izbran poseben odsek. — Hrvatski ban baron Skerlecz se nahaja v važnih poslih na Dunaju. — Padel je na severnem bojišču gosp. Franc O g r i n c, starejši sin gosp. Ivana Ogrinca, posestnika in trgovca v Grahovem pri Cerknici. — Iz vojnega vjetništva. Četo-vodja France Tavčar se je oglasil iz daljne Azije svojcem v Prošeku pri Trstu. Piše: Naznanjam vam, da sem živ in zdrav v vojnem vjet-ništvu v ruski Aziji. Njegovi ljudje so se silno razveselili Francetovega glasu, zakaj osem dolgih mesecev niso ničesar vedeli o njem. — France Miran t« vojni ratnik v Taikcntu. i pošilja srčne pozdrave svojcem, prijateljem, znancem in sorodnikom, Taškent leži v Turkestanu in šteje 157.000 prebivalcev. Mesto ima živahno trgovino in procvitajočo obrt s svilo, bombaževino in železom. Veliki bazarji in mnogoštevilne karavane daje mestu orientalsko lice. Pokrajina okoli Taškenta je vzorno obdelana. — Avgust Skaberne piše: . ., Tukaj (v kokandski okolici) mi bolje ugaja kakor v mestu.Cel dan hodimo okoli kakor Riklijanci, čemer se Rusi čudijo .... V Kokandu dne 14. junija 1915. — Ivan T a v ž e 1 j, vojni vjetnik v Voronežu v evropski Rusiji, piše svoji materi Jerici, delavki v tobačni tovarni v Ljubljani, da je zdrav. Upa, da se bodo kmalu videli, do tedaj pa pozdravlja mater, teto in prijatelje. — France K e n k, doma v brezoviški župniji pri Ljubljani, je bil premeščen iz staropolske gubernije, ki leži med Črnim in Kaspiškim morjem v Pe-tropavlovsk v akmolinski guberniji v Sibiriji od koder pošilja pozdrave svojcem in sosedom. — Janez Bek se je oglasil svoji ženi Mariji, ki biva v Prapročah hišna št. 16 pri Žužemberku, iz vojnega vjetništva v daljni ruski deželi, od koder se bo ves vesel vrnil v domače kraje, ko bo vojske konec. — Andrej A r k o se je zglasil iz Skobeleva svojcem in sestri Frančiški, omoženi Pintar, ki biva v LipovŠčici hišna št. 11 pri Sodražici. — Ludovik Zore se je oglasil iz Šadrinska, ki leži v perm-ski guberniji na vzhodnem podnožju zlatonosnega uralskega pogorja na reki Isetu. Piše svoji ženi AAariji, ki biva v Trebelnem na Dolenjskem, da se bosta še videla, ki bo zopet zlati mir. — Blaž A m b r o ž i č , vojni vjetnik Vjazovoku v južni evropski Rusiji, piše: . . . vse vkup prav lepo pozdravljam in vam naznanjam, da sem zdrav. Danes (12. julija) praznujem praznik sv. Petra in Pavla. Blaževi starši, ki bivajo na Dobravi pri Jesenicah na Gorenjskem, so se sinovega sporočila jako razveselili. — Martin V i d r i h , vojni vjetnik v Lebjaži, pošilja prijateljske pozdrave v Škofjo Loko in pravi, da se bodo še videli v Škofji Loki, ko se vrne iz daljnega kraja, kjer se sedaj nahaja. Lebjaža je trdnjava ob sibirski železnici v tobolski guberniji. — Valentin I m e n š e k je sporočil svoji sestri, da se nahaja v mestu Kur-sku. kakor vojni vjetnik. Povprašuje kaj je ž njegovim bratom in pozdravlja sestro v Hejnskem, pošta Podplat na Štajerskem. — Ivan Črnivec, vojni vjetnik v Vjarovoku, piše svojcem, ki bivajo v Primskovem pri Kranju, da je daleč v ruski deželi, od koder jim pošilja srčne pozdrave. — Ludovik L i p š a se je zglasil iz Skobeleva svoji ženi, ki biva v PuČetincih, pošta Mala Nedelja na Štajerskem ter pozdravlja njo in otroke. — Jožef B e 1 č i č piše iz daljne ruske dežele svojemu bratu, ki stanuje v Streliški ulici hišna št. 26. v Ljubljani: . . . Danes je kresni dan. Kako je bilo lani, kako je pa letos, to vem samo jaz preveč dobro. Sedaj sem ravno čaj izpil. To menda že veš. da so me Rusi 19. t. m. (junija) vjeli, pa kako na naglo, da sem se komaj zavedel. Klinčev iz Gamelj je bil tudi takrat ranjen. Z Mahom nismo več vkup, je bil en teden prej v nekem gozdu ranjen. Saj se tudi meni jako čudno zdi, da nisem nič dobil. No tako pa upam, da se še vidimo. Pozdravljam te tvoj brat Jože. V Rusiji, dne 24. junija 1915. — Naši vojni vjetniki v Srbiji. Uradno se poroča: Mednarodna komisija, sestoječa iz bukareškega ameriškega poslanika Vopičke, španskega vojaškega atašeja Sole in švicarskega sanitetnega stotnika dr. Bilanda, je štiri tedne pregledovala skoro vse kraje, kjer se nahajajo naši vjetniki v Srbiji. Na podlagi njenega poročila se da konstatirati razveseljivo dejstvo, da so se razmere naših vjetnikov glede oskrbe, postopanja ž njimi in zdravstvenega stanja znatno izboljšale, akoravno še niso nastopile povsodi take razmere, kakršne želimo našim vjetnikom. — Vzgledna darežljivost na bojišču obolelih vojakov. Vojni bolniki sobe štev. 21 v podružnici garni-zijske bolnice na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani so v proslavo zavzetja Varšave iz svojih bornih, vinarje broječih sredstev zložili svoto petih kron kot patriotski prispevek za zgradbo posebnega U-čolna - potapljača ter svoto po svojem tovarišu g. policijskem komisarju Langerju iz Moravske Ostrove odkazali ljubljanski krajevni skupini Avstrijskega mornariškega društva. — Če žrtvujejo borni vojaki, ki so za domovino trpeli in oboleli na bojišču, za blaginjo svoje očetnjave v kolikor jim le dopušča lastna revščina, koliko bolj smo dolžni mi, ki smo ostali na svojih domovanjih, da prispevamo iz svojega imetka vsik oo svojih razmerah! — Darila. Nj. ekscelenci baronici Schwarz so izročili nadaljna darila za okrepčevalno postajo: Kranjski deželni odbor 2000 K; lekarnar g. Gabrijel Piccoli 100 K in polkovni-kova soproga ga. Prašnikar 20 k. — Deželne admirala Antona Hausa ustanove za c. in kr. mornariško akademijo. Deželni odbor je v svoji včerajšnji seji soglasno sklenil, da je ustanoviti v proslavo rojstve-nega dne Nj. Veličanstva cesarja pet deželnih ustanov po 1600 kron za c. in kr. mornariško akademijo na Reki. V znak hvaležnosti za junaške čine naše vojne mornarice, se bodo te ustanove imenovale po odličnem poveljniku admiralu Hausu, ki je, kakor znano, naš ožji rojak, ako v to privoli. Pravico do teh ustanov bodo imeli predvsem tisti deželani, ki ne morejo biti deležni državnih in drugih ustanov. Ustanove se bodo oddale že za šolsko leto 1915/16. — Zopetna draginjska podpora deželnim uslužbencem. Deželni odbor je sklenil, da se ima izplačati vsem deželnim uradnikom in uslužbencem zopetna draginjska podpora v isti izmeri kot marca meseca 1915. — Tudi uslužbenci deželnih užitnin-skih uradov dobe enkratno draginj-sko podporo od 40—60 kron in poleg tega za vsakega nepreskrbljenega otroka izpod 18 let po 10 kron. — Posplošenje učiteljske dra-ginjske doklade. Kakor znano, je bil draginjske doklade v izmeri 10—25 odstotkov temeljne plače doslej deležen le del ljudskošolskega učitelj-stva. Sedaj je pa deželni odbor priznal to draginjsko doklado v izmeri 25 odstotkov vsemu dejansko službujočemu učiteljstvu, brez vsake izjeme, in sicer že od 1. avgusta 1915 vnaprej. — Z razpisom železniškega ministrstva glede službenega jezika se je pečal v svoji včerajšnji seji tudi naš deželni odbor. — »Slov. Narod« v Ljubnem na Gor. Štajerskem. Popraševanje po našem listu v tem kraju je tako veliko, da se mnogi naši tamkajšnji naročniki pritožujejo, da jim list — či-tajo drugi. Zadnje dni se je zgodil slučaj, da je neki »Slov. Naroda« željni slovenski fant hotel pismonošo na ulici prisiliti, da mu proda en izvod našega lista, ki je bil seveda namenjen —■ drugemu. Ker se pismonoša seveda ni maral spuščati v tako »kupčijo« je prišlo do ostrega rankontra. Vsega tega bi ne bilo treba. Naši čitatelji naj zahtevajo list v kaki večji tamkajšnji trafiki, ki bo že poskrbela, da bo prihajalo dovoij »Slov. Naroda« tudi v Ljubno, ozir. naj sporočijo naslov kakšne prodajalne časopisja našemu upravništvu. — Mati devetih sinov - vojakov. Za vdovo Alojzijo Drolc, na katero je onozoril »Slov. Narod,« so darovali: Steiner, Dunaj IX. okraj 10 kron, podpolkovnik Fridolin KauČič 20 K, firma Kohl, Dunaj 20 K; J. Giedion, Dunaj IX. okraj, Kolingasse 3, 5 K = 55 K; z drugim izkazom 160 K je to 215 K. — Proti privijanju cen. Tega pač ni nihče pričakoval, da se vzporedno z vojno razvije prav vnebovpijoče oderuštvo z živili in z drugimi potrebščinami. Sedanji vladi se gotovo ne more očitati, da bi ne imela naj-nežnejših ozirov na producente, a vendar si je štela v dolžnost, da poskusi, privijanje cen omejiti. Kako hudo je to privijanje, priča število odredb, ki jih je vlada izdala. Najprej je pravosodno ministrstvo ukazalo državnim pravdništvom, naj pazijo, da se bodo privijalci cen občutno kaznovali; potem je ministrstvo notranjih del naročilo političnim in občinskim oblastvom, naj dražilce energično preganjajo in zdaj je izšla celo cesarka naredba na podlagi § 14., torej postava, da se omogoči vsestransko zatiranje draženja. Ta nova postava je zato važna, ker je zdaj mogoče zapleniti živila in druge nujne potrebščine in jih razdeliti med prebivalstvo. Dalje pooblašča ta postava tržne oblasti, da pred otvoritvijo trga določi cene živil, prepove prodajanje živil pred otvoritvijo trga ali na potu na trg. Kazni so stroge; obsodba se lahko glasi celo na 2000 kron ali 3 mesece zapora, v posebno težkih slučajih celo na 5000 kron in šest mesecev zapora. Tudi dogovori med prodajalci glede cen, če so te c.ene višje, kakor je primerno, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do enega leta in povrh z globo do 20.000 kron. Odredbe so torej tu, če pa bodo res mogle pomagati, se pokaže kmalu. — Sladkor. Kranjska deželna vlada je danes razglasila ukaz o najvišjih cenah za potrošni sladkor v prometu na debelo in na drobno. Cene so določene po konsumnih postajah. V nadrobni prodaji se smejo zahtevati največ 7 vinarjev pri kilogramu več, kakor je določeno za veletrgovine. — Kdor kaj ve, kje se nahaja Peter Rob s Krede pošta Robič pri Kobaridu, naj to blagovoljno sporo-či Katarini Rob, sedaj v Razdrtem št. 36. pri Postojni ali Francu Korenu, F. A. R. Nr. 4, Ersatz Komp. 2., Marinefeldpostamt, Pulj. — Kdor kaj ve? Matija Kutin, c. kr. etapne asistence 9. stotnija v, Ljubljani, Lichtenturnov zavod, vljudno prosi sporočila, če kdo kaj ve, kje je njegova žena Marija Kutin iz Vrsna št, 24. pri Kobaridu in kje sta njegova brata Ivan in Anton Kutin iz Krna št. 1. in 7., ki sta od mobilizacije lanskega leta služila pri c. in kr. orožniškem oddelku v Kobaridu. — Anton Alojzij Ferlolja, ki se nahaja v Ljubljani, rezervna bolnica št. 26, objekt 6., bi rad vedel za svoje starše, kje se nahajajo. Ferfolja je doma iz Opatjegasela na Goriškem. Kdor kaj ve, naj mu sporoči, oziroma se tem potom staršem daje naslov sina Antona. — Kie je moja žena z dvema otrokoma, vprašuje Anton Repič, c. kr. domobranski polk št. 5, 3, poljska kompanija, Feldpost 48. Od začetka vojne z Italijo ne ve nič za svojo ženo. Bivala je v Tržiču (Monfalkone). — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala družba domačega pešpolka štev. 27. II./ll. odd. v Rotten-manu na Zgor. Štajerskem znesek 12 kron 20 vin. — Na izvanrednem, ve- ' selem »Škofovem« večeru v Loki pri Zidanem mostu so zbrali združeni Korošci, Kranjci, Primorci m Štajerci za prekoristno Ciril Metodovo družbo 31 K. — Gosp. Josip Peteline je daroval Družbi o poroki z gdč. Ano Kovačevo znesek 18 K 60 vin. — Vsem darovalcem iskrena zahvala! — Ministrski ukaz glede sprejemanja dijakov v srednje šole. Naučno ministrstvo je deželnim šolskim oblastvom poslalo ukaz, naj deluje na to, da ne bo preveč mladine sililo v srednje šole. — Slučaji kolere v Ljubljani. V bolnici za na kolero obolele je umrl od zunaj pripeljan pešec Karol Stein-horn, in sicer 36. julija; isti dan je umrl v isti bolnišnici honved Jožef Hejdu, 7. avgusta pa rezervni poroč> nik Henrik Ringswirth. — Peta krušna komisija uradu-je od petka dalje v »Učiteljski tiskarni«. Frančiškanska ulica 6, na dvo-rišču, I. nadstropje, ker se bo dvora-« na v »Unionu« porabila v druge na^ mene. — Pred tukajšnjim deželnim kot; izjemnim sodiščem se je morala zagovarjati leta 1896. v Ljubljani rojena šivilja Josipina Slamnjak radi po-* skušenega detemora. Dne 12. m. m, je povila na Golovcu dečka, kateremu je ovila orog vratu svojo žepno ruto z namenom, da se dete zaduši. Ali to se ni zgodilo, ker žepna ruta je bila premalo zadrgnjena. Dete je našel slučajno neki stražnik in je oddal neki babici v rejo. Obtoženka ni bila spoznana krivim zločina posku-šenega detomora, ampak je bila obsojena na 6 mesecev težke ječe za to, ker je dete odložila. Sleparica. Neka Alojzija Šarin-ger, 1853. leta rojena, pristojna v Nikolsburg na Moravskem, se je izdajala za vdovo profesorja in da je podedovala 28.000 K, to z namenom, da je opeharila nekega krčmarja v Gorici, pri katerem je stanovala, za 24 K. Potem je stopila pri neki go-spej v službo kot kuharica iz izvabila iz nje 44 K: dala si je prinašati jedi iz gostiln in je sploh dobro živela na račun drugih. Potem je izginila, ženska je srednje velika, manjka je} mezinec na desni roki, zobe ima* slabe. Ivanjkovci na Štajerskem. V ponedeljek, dne 2. t. m. je pričela tu-: kajšnja vodovodna zadruga delati na svojem projektu, kojega nameri je, osušiti 40 ha močvirnih travnikov, ter urediti 21/2 km dolgi potok. Delajo ruski vojni vjetniki. Iz Mozirja. V četrtek 12. avgusta se vrši prebiranje črnovojnikov od 42. do 50. leta za občine Kokarje, Ljubno, Luče, Novaštifta, Gornji« grad. Rečica; v petek 13. avgusta' za Mozirje trg in okolico, Solčavo ini Bočno. Maribor. Poročnik gospod Fer-» dinand Črepinko, o kojem smo poročali, da je ranjen v sanatoriju Rdečega križa v Ružomberoku, je zopet! pri svojem polku v Petrovaradinu. Natančnejšega naslova še nimamo, — Na južnem bojiču je bil ranjen pra^ porščak gospod Julij Guštin. Maribor. (K vprašanju o šolskem pouku.) Od vseh strani nam dohajajo vprašanja, kdaj se prične s poukom po naših šolah. Seveda smo v tem oziru popolnoma nepoučeni; niti šolska vodstva tega ne vedo. Morda se prične pouk že prihodnji mesec, morda kakor lani oktobra, decembra ali januarja ali pai še kasneje. Kadar zvemo, bomo seveda takoj poročali. Splošno mnenje je seveda to, da M.se, firJčM pouk vsaj koncem septembra, že z ozirom na to, ker je bil lani zelo nepopoln in ker pač ne kaže, puščati učeče mladine kar dve leti brez po-vol]nega,ali pa vsaj delnega pouka.Ze vojni čas slabo vpliva na učne uspehe, kaj šele potem skrajšana splošna učna doba. Upati je, da bodo tozadevni ukrepi merodajne šolske oblasti kmalu znani. V Mariboru prično s sredo septembra doslej z rednim poukom, samo šolske sestre na svoji vadnici, meščanski šoli in ženskem svojem učiteljišču. Zaslužena kazen. Zagrebški listi poročajo: Zagrebški policiji je naznanila neka žena, da je kupila v trgovini L. Lissen v Jurišičevi ulici par čevljev, ki so postali čez osem dni neuporabni. Policija je ugotovila, da so napravljeni ti čevlji deloma iz papirja, ter je izvršila nato v Lisse-novi trgovini preiskavo. Vsi čevlji so bili podobno goljufivo izdelani, prodajal pa jih je L. s 50% do 60% dobičkom. Policija je to solidno zalogo konfiscirala, trgovino zaprla in Lis-sena ovadila sodišču radi goljufije. »Kino - Ideal«. Izboren je spored, ki se bo predvajal, začenši z današnjim dnem do vštevši četrtka. Slika največje vrednosti je originalna Meistrova drama: »Smrtni telefon«, koie predmet je velezanivim detektivni roman z najnovejše dobe. Druga velika točka tega sporeda je izvrstna veseloigra: »Sladkor in sladka skorja«, umetniški filmski izdelek, v katerem igra prvo vlogo priljubljeni filmski umetnik Ernest Lu-bitsche. Avstrijsko kinematografičnc tedensko poročilo prinaša umetniške posebne posnetke velezanimivih aktualnih dogodljajev z vojnih bojišč. Kot vreden dodatek temu senzacionalnem sporedu je filmska burka: Stričeva oporoka. V kopališče Krapinske Toplice je prispelo 907 strank s 1715 osebami na lečenje. Na vrtu gostilne pri Novem svetu je bil izgubljen ustnik s škatijico vred. Pošteni najditelj naj ga blagovoli prinesti v trafiko Šešarek. Mm stvari. * Vseučilišče v Črnov;cah bodo v oktobru zopet odprli. Rusi se poslopij, laboratorijev in drugih vseuči-liških zavodov niso dotaknili. * Italijani streljali v hotel. Pred par dnevi je priletela italijanska granata v Sexten onstran kreuzberškega sedla. Priletela je v jedilnico hotela k „Pošti" ter ubila 12 oseb. * Uege. Dne 7. t. m. je bila obletnica zavzetja belgijske trdnjave Li-ege, ki se nemški imenuje Luttich. Na bojiščih okrog trdnjave so ta dan blagoslovili nagrobne spomenike prvih žrtev vojne, v mestu pa je bila vojaška parada. Kakor znano, je Liegebil čudovito hitro zavzet prav vsled delovanja avstrijskih 30*5cm topov. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. avgusta: Carmine D* An geli, laški vjetnik 134. laškega pešpolka, na zbirališču za vojne vjetnike. — I mre Sujo, pešec, v deželni bolnici Dne 8. avgusta: Livio Ratovi, podporočnik laškega pešpolka št. 112, na zbirališču za vojne vjetnike. — Peter Milosch, Ivan Stiplovšek, pešca; Dominik Kiensberger, lovec, a si trije v deželni bolnici kot podružnici gar-nizijske bolnice. — Vlado Dekanovič, topničar, Pokopališka cesta 19. — Emil Cuk in Tomo Velički, pešca; Fran Simon, pešec-domobranec, vsi trije v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Viljem Heisler, pešec, Pokopališka cesta 19. — Alojzij Ziani, lastnik pogrebnega zavoda iz Gorice, 55 let, Pred južnim kolodvorom. Dne 9. avgusta: Mihael Fuselan, poddesetnik-črnovojnik, Anton Horvat, pešec, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Aleksander IngHč, sin c. kr. blagajnika, 9 mesecev, Čopova cesta 19. — Mihael Vadkert in Štefan Kovacs, pešca, v garnizijski bolnici. Dne 10. avgusta: Ivan Buchta, davčni nadupravitelj v p., 60 let, Kolodvorska cesta 111 v Spod. Šiški. V deželni bolnici. Dne 7. avgusta: Janez Kešnar, posestnik, 58 let. Današnji list obsega 4 strani. SANATORIUM • EMONA za- notranje • in-kirurgicne 'bol.eznl i LdUBLiJAISjA • komenskega ulica- H ^zt^^tot^DR.FR. DERGANC Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Heteorolosično porotno. Vlilaa oad morlcni 306*2 Srcdn 1 zračni tlak 736 mi - ' fa« Stanje! 2 ,as baro- • «jI w . , ? ssrmci" ti « vanJ* j v mm £ 5 Nebo 9. 10. 2. popJ 7365 9. zv. I 736 7 270 sr.jvzh. 21 4 i brezvetr. 737*0 ! 18 1 ' si. svzh. jasno oblačno Srednja včerajšna temperatura 21*4°, norm. 19 3°. Padavina v 24 urah mm 00. \ Velika i$bera rokavic in raznovrstnih parfemov O. rgCRjLCBlO Odvetniški koncipijent z večletno prakso išče služben Ponudbe na upravništo »Slovenskega Naroda« pod številko .,10001942". Puchovo 1944 motorno bolo z 3 HP, ki brezhibno deluje in ima pnevmatike v najboljšem stanju se proda tudi na obroke. Ogleda se ga lahko pri A. GOREČ, Mdrfje Terezije cesta. 1 steklenica 1 krono odgovarja 10 limonam. Lekarno Trnffoczy, zraven rotovža v Ljubljani. Zahvala. 7 a vse dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smiti 31 ^no ljubljenega nepozabnega sina, brata, svaka in strica, gospoda Vinko Žitka izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebro se zahvaljujemo požrtvovalnim gospodom zdravnikom, sestram in spoštovanim damam »Rdečega križa« dež. bolnice in Leon.šča. VERD pri VRHNIKI - LJUBLJANA, dne 9. vel. srpana 1915. Žalujoča rodbina Žltko. it ^ 1826 za častnike in moštvo se Dole v vsaki množim v zalogi tovarne: Peter Kozina & Ko. LJUBLJANA, Breg štev. 20. mm Baaaaai mm Mamurni mm ananas mm bstoječe iz 4 sob z vsemi pritikli^ lami v Sodni ulici št. 2, le za [novembrov termin oddati v najem. Več pove Drago ti n Hribar, Dunajska cesta 9. 1946 Pristen dober se dobi pri 8 L gjjMjj j jjjt BjB. Sijajna naložitev kapitala. v zdravi solnčni legi, poleg postaje elektr. cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta s kosmatim doneskom 12.000 K, čistim doneskom lOOOO K, se pod ugodnimi pogoji proda. 1886 Glavnica se obrestuje čisto po 5'/2%. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. NI 111 po najnižjih premijah tudi za že na bojišču stoječe osebe. se lahko sprejmo z majhnim doplačilom Vprašanja na Ca GlobOČnilcSlfl nadzornika g c. kr. pri v. Feniks v Ljubljani, Pod Trančo 2,11. 2mebiiranesobe spalnico in jedilnico, če mogoče s porabo kopalnice se išče. 19 'i Dr. VIDMAR. Te&ačna nI. 11.1. na L Išče se mina 1943 stanovanje z 2 sobama in kuhinjo v Ljubljani rdi najbližji okolici. Ponudbe pod |{sti\" nOVan]elc na uprav. »Slov. Naroda«. Spreten risar (abitnrijcni) 1927 želi primerne pisarniške službe. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „risar 1927". Salte fgofce, iižo! ■ vinski kamen sploh vse deželne pridelke kakor tudi prazne dobro obranjene vreč ^ kupi ANTON H0LEHC v Cel?! Graška cesta 22. 1 slovenskega in nemškega jezika, izurjen tudi v knjigovodstvu, vojaščin* prost, z gimnaz maturo, išče SluŽtc Ima že 4 letno prakso. Zna tudi strojepisje. Naslov v unr. »Slov. Narode«. 1941 •a tt v dobrem stanju se takoj pro zaradi bolezni. Naslov pove uprr.v. »Slovenskega Naroda«. 1947 G i* sprejme tvornica kruha " na Dunaju, ABs&eriSasse Sit. 33. Voznina se po sprejemu vrne. 5000 hekfo belega 3s& rdečega larvafsiser > -V>fV o9 letnikov 1912,1913 in 1914 ponuja po dnevnih cenah veletrgovina 2 vir/: Alej. Brcysr & sinovi, 1: Ha]bol) zanimiv In salbelfšl slov. Slnstrovanl tednik so 35 ki priobčujejo vsak teden n no rjo zanimivih Slik z bojišč in o drugih važnih aktur domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, |ako zasfimiv, detektivski romanj poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, teh' in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posveče. zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, 1 niča, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K 10 Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčič Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naroč dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačn poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE41 Ljubljana, Irančiškanska ulica 10 L Sprejema zavarovanja ČloveSkega življenja po najraznovrstnejših komblna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. 46 99 .".-.".Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi K 71,946.392-26. — Izplačane odškodnine in kap I tali je E 145,150.178*29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo. --Vm pojasnila daJai - fieneralBO zasiopstvo i Ljubljani čigar pisarne so v lasmi ban-■ čni hiSi == v Mi ulici štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine pro požarnim škodam po najnižjih cenal Škode ceni takoj in najkulantnej^ Uživa najboljši sloves, koder posluje Poacon! Sprejema tudi zavarovan > proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. 16 11