PoŠtama pfmčans T Ctnorm, Leto XVI.. štev. 17 Ljubljana, nedelja 20. Januarja 1935 Cena t Din upravoistvo; Ljubljana. Knafljeva ulica boko razočarala in vse nasprotnike iala z neprikritim veseljem. 2e je klerikalno glasilo pričelo pisati članke razkolu v JNS. Že so dvigali znani nti protijugoslovenske misli svoje e. In na brzo roko so zastopniki starega partizanstva pričeli sestavljati svojo listo, z uspehom pobirajoč podpise pri ljudeh, ki jih je dosedaj respekt pred fcolidnostjo jugoslovenskih vrst držal v primerni opreznosti. Na srečo je vrhovno vodstvo stranke pokazalo polno razumevanje, kako važno je očuvati zlasti tu gori na severo-zapadu edinstvo nacionalne fronte in preprečiti razdvojen nastop pri senat-skih volitvah, ker bi v resnici lahko zna-čil pričetek težke krize v nacionalni vojski, ki jo država in narod danes bolj kakor kdaj potrebujeta. Uvažujoč stvarno razpoloženje, ki je vladalo na bano- iiski konferenci JNS, je vrhovno vod-• vo stranke s svoio razsodbo proglasilo enotno listo. Pohvalno je treba podčrtati, da so se zastopniki i ene i druge eze, ki sta bili postavljeni na banovin-ki konferenci, disciplinirano podvrgli •ravdoreku stranke in tako v zadnjem renutku preprečili težke posledice, ki bi bile mogle nastati iz razcepljenosti. S posebnim zadoščenjem bodo odločitev strankinega vodstva pozdravili vsi oni trezni možje, ki so prošli ponedeljek v Ljubljani možato s svojim glasom braniu edinstvo nacionalnih vrst in sporazumno delo, dobro vedoč, da bi cepljenje lahko povzročilo veliko škodo narodni in državni misli. Kakor so bili ti možje kot izvoljenci naroda in organizacij v ogromni večini, tako smo prepričani, da delijo njihovo zadoščenje najširše vrste organiziranih pristašev JNS, ki odklanjajo vsako frakcijsko politiko v naših vrstah. Oni odbijajo od sebe, da bi bili pomagači pri kakšnih osebnih razračunavanjih in postavljajo vsem svojim vodilnim možem kot prvo svojo ne samo željo, nego zahtevo, da v slogi in sporazumu vodijo narodni posel, za katerega itak na vseh koncih in krajih primanjkuje moči. Kot druga kandidatna lista je bila vložena lista treh bivših poslancev klerikalne stranke, gg. 2ebota in tovarišev. Z načelnega in praktičnega stališča je treba pozdraviti, da se tudi oni, ki se do sedaj niso mogli odreči stare miselnosti, končno odločajo za pozitivno politiko in se odrekajo nesmiselni in nesrečni svoji abstinenčni devizi, ki je bila proglašena po odhodu g. dr. Korošca iz vlade, ker je bivši šef SLS ob prehodu v demokratični režim smatral, da je sicer mo- London, 19. januarja, č. Kakor vse kaže, so v zadnjih dneh na sestankih, ki jih je imel francoski zunanji minister z zunanjimi ministri Male antante, Balkanske zveze in Rusije nastale težave glede onega dela rimskega sporazuma, ki se nanaša na ne-vmešavanje poedinih držav v zadeve sosedov, kakor naj bi to določal srednje-evrop-ski pakt. Pertinax je objavil v »Daily Te-legraphu« poročilo, v katerem ugotavlja, da zunanji minister omenjenih držav trenutno še niso odobrili tega dela sporazuma, ki sta ga podpisala Laval in Mussolini v Rimu. V dokaz za svojo trditev navaja protokol, ki so ga podpisali ministri držav Male antante in ki pravi, da niti Mala antanta niti Balkanska zveza ne bosta pristali na projektirano konvencijo o Podunavju, če jima francoski zunanji minister ne bo zagotovil, da bo Francija podpisala pakt o sodelovanju z Rusijo tudi v primeru, če Nemčija in Poljska nanj ne bi pristali. V dodatku k temu protokolu si Mala antanta in Balkanska zveza pridržujeta pravico pogajati se o metodah in načinu pristanka na podunav-ski pakt. Vse kaže, da je tudi Litvinov zavzel tako stališče in da je skupno z zunanjimi ministri Male antante in Balkanske zveze zahteval od Lavala potrebna zagotovila v tej smeri, ki naj bi jih dal, še preden odpotuje s Flandinom v London. Ta okoliščina kaže na stvarno solidarnost Rusije z Malo antanto in Balkansko zvezo. Pertinax nadaljuje v svojem poročilu: Laval se bo moral v nekaj dneh odločiti za dalekosežne sklepe. Vsekakor je treba soditi, da sam ni hotel rešiti tega kočljivega vprašanja, dasi je imel v Ženevi zato dovolj časa, marveč ga namerava predložiti v rešitev celokupnemu francoskemu ministrskemu svetu. Laval zahteva pristop Nemčije k vzhodnemu paktu Pariz, 19. januarja, č. PariSki listi posvečajo posebno pozornost razgovorom, ki jih vodijo v Ženevi o rimskem protokolu in o vzhodnem paktu. »Oeuvre« je mnenja, da se bo morala Francija že sedaj zavarovati proti težavam, ki bodo nedvomno stale ob priliki Flamdinovega in Lavalovega obiska v Londonu. Zastopniki Male antante in Balkanske zveze so sugerirali Lavalu že zelo primerno rešitev, da bi nemreč Franci/a tako] te dni sklenila sporazum z Rusijo, s čimer bi bili dani vsi pogoji za sklenitev vzhodnega pakta. Ce pa bi Francija zahtevala za sklenitev vzhodnega pakta najprej pristanek Poljske, potem Anglije in nazadnje še Nemčije, bi nedvomno prišlo do velikih težav. V primeru, da bi sklenila pakt z Rusijo, po katerem bi se obe državi vzajemno podpirali, bi se Poljska in Nemčija mnogo manj obotavljali. Na drugi strani pa vlada v krogih Male antante in Balkanske zveze velik pesimizem. Če bi namreč prišlo do realizacije četvornega pakta, bi si velesile pridobile premoč v Evropi in bi bile manjše države zapostavljene VsekakoT bo nemška vlada odgovorila na najnovejšo francosko noto glede vzhodnega pakta šele tedaj, ko bo podrobno proučila pogoje, pod katerimi bi Francija pristala na enakopravnost Nemčije v oboroževanju. Po informacijah »Oeuvra« je Laval včeraj v Ženevi izjavil zastopnikom Male antante in Balkanske zveze, da je v svoji noti, ki jo je poslal v \Berlin, kakor tudi v izjavi, ki jo jv dal predsnočn jim na seji sveta Društva narodov, označil kot glavni francoski pogoj sa priznanju nemške enakopravnosti v oboroževanju, povra-tek Nemčije v Društvo narodov in njen pristanek na vzhodni pakt. Kljub temu so zastopniki francoskih prijateljskih držav mnenja, da bi se morala pogajanja, ki se bodo pričela v bližnjih dneh tako glede vzhodnega pakta kakor glede rimskega sporazuma, razvrstiti na tale način: Najprej bi morala Francija skleniti r Rusijo že projektirani sporazum. Nato bi se morala pričeti pogajanja glede rimskega sporazuma in predvsem bi morala francoska poslanska zbornica ratificirati kolonialno konvencijo med Francijo in ltalifo. Šele nazadnje naj bi ae pričela pogajanja za sporazum med Francijo in Nemčijo. »Matin« smatra, da kaže pospešiti razgovore o rimskih sporazumih in o načrtih vzhodnega in balkanskega pakta. Snoči so v Ženevi govorili, da bodo ta pogajanja že danes zaključena. Prizadete države nameravajo sprejeti sklepe, ki so v popolnem skladu s pomirljivo in miroljubno politiko francoskega zunanjega ministra Lavala. »Petit Parisien« tolmači položaj takole: Grčija in Turčija se bojita, da bi ju sedanji načrti o srednji Evropi odtujili od Male antante. Na vsak način pa hoče Mala antanta ohraniti svoje stike z Bal- gel biti eden izmed stebrov diktature, da pa ne more sodelovati pri uvedbi ustavnega stanja. Takrat so njegovi prijatelji proglasili načelo neinteresiranosti na državnem poslu samo zato, ker ni mogla vsa državna oblast biti več izključno v njihovih rokah. Ako je nastop gg. Žebota in tovarišev javno priznanje tega velikega greha, potem smo zadovoljni. Seveda ne popolnoma. Gospod Žebot je namreč že pred štirimi leti pri skupščinskih volitvah imel podobne zalete in se je ukvarjal z mislijo, kandidirati na listi g. ŽiVkovida. Igra tako rekoč že nekaj časa prislovično lastavico. Na drugi strani pa je to, kar se nam na se- kansko zvezo. Tudi Rusija postaja že nemirna zaradi zavlačevanja vzhodnega pakta. Njeni zastopniki postavljajo sedaj vprašanje, kakšno bo zbližanje Rusije s Francijo, z Malo antanto in z Balkansko zvezo, če nameravani pakt s Poljsko in Nemčijo propade. Ta bojazen pa je brez podpore, pravi list. Rimski sporazumi ne omejujejo francoske politike napram tretjim. Laval je s svojim delom v Rimu omogočil na eni strani križanje med Francijo in Italijo. na drugi strani pa ublažil napetost v srednji Evropi. Z dobro voljo prizadetih držav bo mogoče že v najkrajšem času okrtpiti mir v Evropi. Sklicanje srednjeevropske konference Ženeva, 19. januarja. AA. V *vezi z današnjimi dopoldanskimi razgovori med državniki govore, da ni izključeno, da se bo vršila posebna konferenca za ureditev nekaterih srednjeevropskih vprašanj. Litvinov optimist Ženeva, 19. januarja. AA. Francoski zunanji minister Laval je konferiral z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in s poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Beckom. Litvinov je izjavil poročevalcu agencije Havas, da so nade na sklenitev pakta o vzajemni pomoči — podpis tega pakta je danes odvisen le še od Nemčije — zelo narasle. Posebno je izrazil svoje zadovoljstvo nad razgovorom z Lavalom. Ta razgovor, je dejal, je le še potrdil najino zvestobo duhu, v katerem se je rodil protokol od 5. decembra m Švicarsko posojilo Rusiji Ženeva, 19. januarja. w. V zvezi z Imenovanjem ruskega člana finančnega odbora Rosenbluma je bila v krogih Društva narodov razširjena vest, da se bodo vse švicarske velebanke pogajale z rusko vlado o posojilu 200 milijonov frankov, ki bt se zajamčilo z rusko produkcijo zlarta v prihodnjih letih. V to svrho bo zastopnik švicarskih velebank odpotoval v Moskvo. Eden o potrebi medsebojnega zaupanja Ženeva, 19. jan. w. Lord Eden je izjavil v govoru po radiu, ki so ga prenašali tudi v Anglijo, da je edini cilj angleške politike napram Evropi vzpostavitev in ohranitev prijateljskih odnošajev med Veliko Britanijo in med njenimi kontinentalnimi sosedi. O rezultatu posaarskega plebicit.a Je izjavil, da gotovo ni nespametno upati, da bo rešitev tega problema otvorila novo razdobje ugodnih možnosti. Da pa se bo mogla doseči iz tega korist, bodo morali narodi k skupnemu delu doprinesti nekaj več kot samo priznanje dobre volje, kakor bi to bilo tudi odkritosrčno. Da se odstranijo čustva neslgurnosti, pod katerimi trpi vsa Evropa, se moramo prihodnje mesece združiti, da pospešimo čustva zaupanja, ki so bistveni znak za trajni mir. Sleziji, ker £e več le* ni plačal davkov- Zaostali davki eo znašali ▼ celoti 11 milijonom zlotov. Svet Društva narodov je na svoji seji prote»t zavrnil, češ, da ni načelnega značaja, ker med Poljsko in Nemčijo ni sporazu-ma, ki bi se nanašal na privatna imetja. Končno je svet Društva narodov včeraj razpravljal tudi o protestu grške vlade proti ALbaniii zaradi njenega protizakonitega postopanja z grškimi manjšinami. Svet je odločil, naj se to vprašanje preda mednarodnemu ransodišču v Haagu- Včerajšnja seja Ženeva, 19. januarja, č- Svet DruStva narodov je zasedal tudi danes dopoldne. Prvi del seje je bil tajen. Na njem so sklenili imenovati ruskega delegata za člana finanS-nega odbora- Politični krogi smatrajo to imenovanje za preobrat v finančni politiki sveta Društva narodov, ker so 6e doslej oslali člani finančnega odbora upirali, da bi bila v odboru zastopana tudi antikapitali-stična država, kakršna je Rusija. Ruska vlada je ponovno zahtevala, da se njen zastopnik imenuje v finančni odbor. Na javni seji je svet Društve narodot razpravljal o sporu med Abesinijo m Italijo. Ugotovili so, da vsa zadeva še ni zrela za javno razpravo- Italijanski delegat ud hotel »prejeti formule, ki sta jo predlagala Francija in Anglija, da bi se vprašanje cidentov na abesinsko-eritrejski meji vsestransko proučilo. Prizadevanje velesil, da bi abesinsko-italijanski spor spravile z dnevnega reda zosedanja sveta Društva narodov, pa je naletelo na hud odpor pri turškem delegatu, ki je doslej stalno podpiraj Abesinijo pri njenem sporu proii Italiji. Svet Društva narodov je nadalje odobrtl poročilo finančnega odbora Društva naro dov, sprejel pa je na znanje tudi mnenj« bolgarskega zunanjega ministra Batolova, ki je trdil, da je poročilo sestavlj.:^ vse preveč v optimističnem smislu in na teoretični osnovi- Svojo kritiko je bolgarski tht nanji minister zasnoval na besede v poročila finančnega odbora, ki so se nanašale na bolcarska pogajanja s tujinui upniki za znižanju anuitet v transferni službi, ki naj M se po mnenju finančnega odbora prepr<* čila- Ruski delegati v odborih Ženeva, 19. januarja. A A. Danes so izvolili naslednje ruske zastopnike v posamev ne odbore Društva narodov: Rosenberga za člana gospodarskega odbora, Svanidža za člana finančnega odbora in Bronerja za člana zdravstvenega odbora. Reorganizacija belgijskega izvoza Bruselj, 19. januarja AA. Vlada je izdaja uredbo, ki ureja produkcijo in porazdelitev njenih proizvodov. Urediba se nanaša v prvi vrsti na izvozno industrijo, M jo hoče reorganizirati, Belgija izvaža kakih 60 odstotkov svoje industrijske proizvodnje. Za kršitve so določene denarne globe do 100.000 frankov in kazni do enega meseca zapora. niti nemško ne zna. Koroški Slovenci zato apelirajo na Društvo narodov, naj prisili avstrijsko vlado, da bo izpolnjevala določbe manjsinske zaščite in obveznosti, ki Jih je prevzela z mirovnimi pogodbami, za katere jamčijo vse države, članice DruStva narodov. Koroškim Slovencem, ki pač ne morejo ogražati Avstrije ne kulturno ne teritorialno, naj se vendar že enkrat prizna pravica do svobodnega kulturnega udejstvovanja in sodelovanja v vseh manifestacijah javnega življenja. Osnovanje zadružne zajednice Beograd, 19. januarja, p. Na poziv Sa-veza za poljedelski kredit se je vršilo danes v Beogradu zborovanje zastopnikov 18 glavnih kmetijskih zadružnih organizacij. Po vsestranski razpravi in razmotrivanju položaja so sklenili v svrho boljšega pospeševanja svojih ciljev in boljše obrambe svojih interesov osnovati Zadružno za-jedmico, ki bo imela svoj sedež v Beogradu in bo zastopala interese kmetijskega zadružništva pri merodajnih krogih ter bo vodila skupno akcijo v vseh zadevah, ki se tičejo zadružništva. Slovo generala Weyganda Pariz, 19. januarja, č. Davi je predsednik republike Lebrun sprejel francoskega generalisima Weyganda, ki zapušča vojaško službo in se mu prisrčno zahvalil za njegovo veliko in požrtvovalno delo v korist francoske vojske in domovine. Po po-setu pri predsedniku Lebrunu se je Wey-gand poslovil tudi od francoskega admiralskega štaba. Admiral Durand Ville mu je izročil poslovilno pismo v imenu francoskega admiralskega štaba. General Weygand je izjavil poročevalca »Journala«, da bo po upokojitvi začel pisati delo o maršalu Fochu. Naoisal bo tudi vojaško zgodovino od tretje republike. Konferenca za trgovinsko mornarico London, 19. januarja AA. Snoči so zaključili mednarodno pripravljalno konferenco za trgovinsko mornarico. Udeležili so se je zastopniki 16 držav. Predlogi pridejo sedaj na dnevni red končne konference. Med njimi je zanimiv zlasti predlog o ustanovitvi mednarodnega fonda za kom penziranje zastarelih ladij. V fond se bodo stekale posebne pristojbine, ki jih bodo plačevali lastniki po tcmaži svojega bro-dovja. Prve ženske volitve v Turčfjl Carigrad, 19. Januarja AA. Včeraj ao turške žene prvič sodelovale pri volitvah X državni zbor. Razprave sveta DN Bojazen Turčije pred italijansko ekspanzivnostjo proti bližnjemu vzhodu Ženeva, 19. januarja- g. Zaradi živahne posredovalne akcije angleška in francoske delegacije se je včeraj v abesinsko-italijan-skem sporu v toliko dosegel začasni sporazum, da bo javna razprava o tem sporu odgodena na prihodnjo zasedanje Društva narodov. Včeraj popoldne so se vršila važna posvetovanja o posledicah rimskega pakta in vzhodnega pakta. Položaj je precej zapleten-Težkoče izhajajo od Rusije in Turčije- Kljub zagotovilom zunanjega ministra Lavala se boji turški zunanji minister Tevfik Rodži Aras, da bo francosko-italijansko zbližanje v srednji Evropi imelo za posledico, da se bo italijanska ekspanzijska politika prenesla na bližnji vzhod. Zaradi tega je toplo podpiral korak etiopske vlade v Ženevi- Z druge strani se boji Litvinov. da bo imela diplomatska akcija, ki se je pričela v Rimu za stabilizacijo v Podunavju. za posledico, da bodo pri pogajanjih o vzhodnem paktu nastale težkoče. Ruska diplomacija želi, da se sklene vzhodni pakt, preden bi se spuščali v nove kombinacije. Glede na te nasprotujoče si tendence je Laval včeraj povabil na diplomatski dine Litvinova, Potemkina, Rosenberga, Tevfika Ruždi Arasa ter zastopnike Grčije, Rumunije in Jugoslavije, da jim še enkrat obrazloži bistvo in dalekosež-nost rimskega dogovora ter z njimi skupaj prouči sredstva in pota, da bi se razne diplomatske ideje in načrti spravili v sklad z organizacijo evropske varnosti- Svet Društva narodov je snoči zavrnil protest princa Plessa proti poljski vladi, ki je zaplenila njegovo imetje v poljski Gornji Dokazi govore Iz vsebine pritožbe koroSkih Slovencev na Društvo narodov proti zadnjemu ljudskemu Štetju v Avstriji Ženeva, 19. januarja p. Kakor smo že objavili, razpravlja poseben odbor sveta Društva narodov o pritožbi bivšega poslanca koroškega deželnega zbora dr. Frana Petka zoper avstrijsko vlado zaradi zatiranja jugoslovenske narodne manjšine na Koroškem. Pritožba je zbudila v krogih Društvi narodov veliko nevoljo zoper avstrijsko vlado, ki neprestano Oarači to Ženevi. To je tudi eden izmed glavnih vzrokov, da je prišel avstrijski zunanji minister Berger nenadoma v Ženevo. Pritožba se nanaša konkretno na dogodke o priliki lanskega ljudskega štetja na Koroškem, ko so si avstrijske oblasti na vse načine prizadevale, da bi izbrisale koroške Slovence in utajile sploh obstoj jugoslovenske narodne manjšine, pritožba dokumentirano dokazuje vse navedbe ter navaja r< fteto primerov postopanja avstri.ts^ih oblasti in vladnih organov, ki bije v obraz najosnovnejšim pojmom spoštovanja manjšinskih pravic. Pritožoa navaja, kako so se avstrijske oblasti že za časa pokojne avstro-ogrske ra>narbije trudile, da bi pri ljudskem štetju zmanjšale število Slovanov. Leta 1910 so pri ljudskem štetju na Koroškem uvedli posebno rubriko, tako da se je narod-nost vpisovala ne po materinskem jeziku, marveč po občevalnem jeziku. Enake metode je uporabljala avstrijska vlada pri ljudskem štetju leta 1923. Pri zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo 22. marca 1934. pa so avstrijske oblasti šle še dalje in naravnost nasilno vpisovale koroške Slovence za Nemce. Materinski jezik in slovensko pokoljenje se sploh ni upoštevalo ln če je kdo vztrajal na navedbi elovenske narodnosti, je prišel v nevarnost, da ga zapro, kar se je, kakor pritožba podrob- natski kandidatni listi iz vrst bivše SLS pojavlja, garnitura drugega in tretjega reda in niti eden od znanih voditeljev še ni imel političnega in moraličnega poguma, da reče na ta način odkrito besedo. Navzlic Žebotovi listi bodo vodilne osebnosti igrale svojo staro igro naprej, prav po preizkušenem receptu neiskrenosti, ki ga tako dobro poznamo iz preteklih let. A kljub temu je klerikalna lista zelo dobrodošla, ker se bo z njo vsaj deloma tu in tam razčistila nejasna situacija. Mnogi, ki so dosedaj igrali dvojno vlogo, se z listo zopet jasno deklarirajo in pokazalo se bo, koliko je bilo iskrenosti pri njih, ko so se dali proglašati za »pridobljene«. no navaja, tudi v mnogih primerih zgodilo. Avstrijska vlada je na splošno izdala navodila, da se mora upoštevati narodnost po kulturni sredini, v kateri posameznik živi. že to je tako širok in raztegljiv pojm, da so imeli popisovalni organi docela svobodne roke. Kor. dež. vlada je šla še dalje in dala navodila, da o narodnosti ne odloča ne pokoljenje, ne jezik, marveč čustvovanje. Kako se Je to v praksi izvajalo, kaže cela vrsta primerov, ki jih navaja pritožba in iz katerih je Jasno razvidno, s kakšno tendenco se je vršilo že slovito ljudsko štetje v Avstriji. Popisovalnih pol niso smeli izpolnjevati Slovenci sami, marveč so to storili organi oblastev, ki pa so se pri tem pjsluževali vseh mogočih sredstev in pritiska, da so mogli kar najbolj znižati število slovenske narodne manjšine. Izmed številnih primerov naj navedemo samo nekaj najznačilnejših: V občini Mederje je komisar za ljudsko Štetje sam hodil od hiše do hiše in vršil popisovanje. Pri tem pa ni nikogar vprašal po narodnosti, marveč je stavil vprašanje: Ali ste za Avstrijo ali za Jugoslavijo? če bi kdo na to odgovoril, da je za Jugoslavijo, bi ga kot veleizdajalca takoj zaprli. Ako pa je dejal, da je za Avstrijo, so ga brez nadaljnjega vpisali za Nemca Ako pa je kdo proti takemu načinu izpraševanja protestiral, je prišel zaradi upora zoper oblasti v zapor. Kdor je izjavil, da je Slovenec, tega so takoj prijeli: Torej ste za Srbe! in že je imel pečat veleizda-jalca. V Koroški Beli je komisar izpraševal ljudi, s kom simpatizirajo, z Avstrijo ali z Jugoslavijo. Ali želite, da pridejo Srbi semkaj in da boste morali služiti vojake v Makedoniji ln slično. Kdor Je Izjavil simpatije za Avstrijo, Je bil seveda proglašen za Nemca, drugačne Izjave pa nihče ni smel dati brez nevarnosti najhujšega preganjanja. V Ledenici ao nedoletni šoloobvezni otroci morali sami odgovarjati. aH so Slovenci, ali Nemci. Seveda pa ae je vprašanje glasilo docela drugače. Otroke ao spraševali, v katerem Jeziku lažje čitajo, nemško aH slovensko. Ker na Koroškem sploh ni nobene slovenske šole in se uče otroci samo nemško, Je Jasno, da so otroci izjavili, da lažje čitajo nemško, ker so se tega UČIM, slovenskega pa ne. Čeravno v vsej vasi nI pet Nemoev, so vsi otroc. vpisani za Neme« že teh par primerov dokazuje, da Jc ljudsko štetje na Koroškem čisto navaden falztfikat. Pritožba navaja, da Je na Koroškem najmanj 90.000 Slovencev, ki so vpisani za Nemce, čeravno večina od ajih Reforme pri Narodni banki Pomen najnovejših ukrepov finančnega ministra — Posledica bo tudi utrditev zaupanja v naš dinar Včeraj smo objavlii poročilo o važnih spremembah, ki jih je finančni minister g. dr. Stojadinovič izrekel o politiki Narodne baoke. Gre za odplačilo bankinih inozemskih dolgov in za znižanje obrestne mere. Z uredbo o likvidaciji revolving - kreditov Narodne banke se na eni strani legalizira vrednost dinarja na hazi 7 švicarskih frankov za 100 Din. na drugi strani pa pomeni ta uredba razčiščenje stanji pri Na rodni banki, odnosno ukinitev vseh fiktivnih številk v izkazih našega novčauičnega zavoda. Praksa v drugih državah je pokazala, da je tako razčiščenje le v korist na-rionalne valute. Zato moramo pozdraviti korak finančnega ministra, ki je s svojimi reformami pokazal neolepšano stanje tega zavoda. Pri tem se je izkazalo, da je resnično stanje Narodne hanke ugodnejše, kakor se je marsikomu zdelo. V svoji izjavi navaja finančni minister, da je Narodna banka prejšnja leta najela v inozemstvu za kritje potreb po devizah več kratkoročnih kreditov in to predvsem pri francoski Narodni banki, kateri je zastavila del svojega zlatega zaklada. Z večjim dotokom deviz na naš trg je bil v zadnjem lelu ta dolg že precej zmanjšan, vendar znaša še vedno 314 milijonov frankov, to je nekaj nad 900 milijonov dinarjev, za katerega mora Narodna banka plačevati okrog HO milijonov Din obresti na leto. Ta veliki znesek plačuje brez prave potrebe in zgolj zaradi tega, da na papirju lahko izkaže višji odstotek kritja. Pravilno poudarja finančni minister, da to stanje ni nikaka tajnost, in zato se vprašuje, ali je potrebno, da si še nadalje zapiramo oči in si delamo iluzije ter še nada-lie računamo v zlato podlago tudi ono zlato, ki je zastavljeno v Franciji. Sedaj, ko sc je dinar v teku preteklega leta na svobodnem trgu znatno popravil in so svobodni devizni tečaji občutno padli, tako da so 80 že docela približali oficielnim tečajem na bazi 7 švicarskih frankov, je prišel čas, da si odkritosrčno priznamo stanje, kakršno je, saj za dinar ni več nobene nevarnosti. •le pa še drugi moment, kjer povzroča računanje s fiktivnimi številkami, da so izkazane vrednosti nižje, nego bi to ustrezalo dejanskemu stanju. V izkazih Narodne banke so se prikrivala tudi dejstva, ki so za presojo stanja ugodna. Prava vrednost zlate devizne podlage je v resnici večja, nego je izkazana, in sicer za 28.5 odst. kolikor znaša premija. S priznanjem sedanje stvarne relacije dinarja napram zlatu je nastopila potreba, da se razmere Narodne banke razčistijo. Zlato, ki je zastavljeno pri francoski Narodni banki, bomo prepustili Franciji za pokritje obstoječega deviznega dolga, s čimer se rešimo težkega bremena letnih 30 milijonov dinarjev. Podlaga Narodne banke se bo po izvedbi te transakcije seveda zmanjšala, in sicer za 6*)0 milijonov dinarjev, če računamo devizno podlago pri francoski banki po starem paritetnem tečaju, kakor se je to doslej računalo. Zlata devizna podlaga se bo s to transakcijo zmanjšala od 1920 na 1230 milijonov, na drugi strani pa moramo pravilno izkazati vrednost te podlage s tem, da zlato in devize preračunamo v dinarje po faktičnem tečaju, ne pa po starih paritetnih tečajih, torej s premijo 28,5 odst. Tako valorizirana podlaga bo torej znašala okoli 1580 milijonov dinarjev. Ta številka predstavlja pravo in resnično vrednost našega zlatega in deviznega zaklada, ki krije današnji obtok novčanic in obveznosti na pokaz, to je 30.6 odst., dočim znaša dejansko kritje v samem zlatu po novem računu 27.6 odst. To neolepšano in resnično kritje torej ni neugodno in je boljše nego v drugih srednje-evropskih državah. Z uredbo ministrskega sveta se zakoniti minimum zlatega in deviznega kritja reducira od 35 na 25 odst. Kakor rečeno, pa presega dejansko kritje 30 odst. Novi minimum kritja v višini 25 odst je v skladu s priporočili svetovne gospodarske konference v letu 1933, ki je smatrala za umestno, da se ta odstotek uvede kot norma Ker pa opažamo v zadnjem času stalni dotok deviz in okrepitev podlage, je pričakovati, da dejansko kritje ne bo padlo pod .10 odstotkov, temveč sc bo stalno dvigalo. Za naše gospodarske kroge pa je gotovo najvažnejše to, da je razčiščenje stanja pri Narodni banki, ki razbremenjuje zavod za 30 milijonov Din na leto, obenem omogočilo znižanje eskontne obrestne mere od 6.5 na 5 in lombardne od 7.5 na 6 odst., kar bo brez dvoma zelo ugodno vplivalo na ves gospodarski razvoj. Pričakovati jc, da bo ta važna reforma s katero se sedanja vrednost dinarja legalizira, kar najboljše vplivala na razpoloženje naše javnu6ti in na zaupanje v naš nacionalni denar. Sedaj ne more biti nikake-ga ugibanja več, ali se bo dinar še dvignil ali pa bo padel. Premija 28.5 odstotkov je z uredbo legalizirana. I'o izkušnjah v drugih državah pa bo tudi razčiščenje v bilanci Narodne banke napravilo gotovo najboljši vtis tudi v inozemstvu. Ko Je lani predsednik nemške Iteichsbanke dr Schacht na sličen način odplačal visoke devizne kredite v inozemstvu, je to na pravilo v nemški javnosti zelo dober vtis in je utrdilo zaupanje v nemško mamo, čeprav je po izvedeni transakciji resnično izkazano kritje marke padlo celo pod 10 odstotkov. Enako je bilo tudi v Avstriji, kjer se je po razčiščenju pokazalo kritje nekaj malega nad 20 odstotkov. Zato bo tudi pri nas najnovejši ukrep vlade ugodno vplival na razpoloženje in zaupanje v naš denar, saj smo v ugodnem položaju, da navzlic temu razčiščenju izkažemo resnično kritje dinarja v višini preko 30 odstotkov. Finančni minister g. dr. Stojadinovič, a je pokazal mnogo razumevanja, odločnosr in strokovnega znanja pri razmotrivanjo tega delikatnega vprašanja, zasluži zaradi tega naše polno priznanje. In to tembolj, ker bo razbremenitev Narodne banke po izvedbi te transakcije šla v obliki zniža nja obrestne mere v celoti v korist naše ga narodnega gospodarstva ne pa na k® rist delničarjev Narodne, niti ne v korist državne blagajne. eugoden odmev madžarske spomenice Madžarsko poročilo o preiskavi zaradi marsejskega atentata je zbudilo v Ženevi slab vtis Ženeva. 19. januarja. w. Poročilo Edena o odgovornosti za marsejski atentat in poročilo madžarske vlade o tozadevni preiskavi se ne bosta več razpravljala na sedanjem zasedanju Društva narodov. Ako se proti pričakovanju ne bi mogla pred 15. februarjem urediti med Francijo in Nemčijo vprašanja, ki se tičejo Posaarja, se bo v dru-gi polovici meseca februarja vršilo izredno zasedanje sveta Društva narodov, da se koiičnoveljavno rešijo ti problemi. Pariz. 19. januarja, p. Vsi današnji listi se obširno bavi jo z včerajšnjo sejo sveta Društva narodov, na kateri je bilo med drugim tudi govora o poročilu madžarske vladi* v pogledu preiskave v zvezi z inarsej-skim zločinom Pariški listi soglasno ugotavljajo. da v poročilu madžarske vlade ni nič novega in se kaj malo razlikuje od zagovora madžarske vlade na jugoslovensko pritožbo na decembrskem zasedanju sveta Društva narodov. Madžarska vlada slej ko prej enostavno vse zanika. Premestitev pe-torice podrejenih policijskih uradnikov pač ne predstavlja nikake resne' akcije za za-tretje terorizma na Madžarskem. Madžarska vlada skuša po starem receptu nasuti nejioučeni mednarodni javnosti peska v oči in si domišlja, da bo s tem rešen konflikt, ki ie nastal kot posledica marsejskega zločina. Pariški listi ugotavljajo, da je to postopanje madžarske vlade napravilo v Ženevi zelo slab vtis. Budimpešta. 19. januarja, p. Madžarski listi se omejujejo zgolj na objavo poročila madžarske vlade in se izogibajo vsakemu komentarju. V madžarskih političnih krogih je odgovor madžarske vlade izzval neprijetno presenečenje in skrajno mučen vtis. Splošno prevladuje mnenje, da je vlada s tem postopanjem napravila skrajno slabo uslugo madžarskemu narodu. Splošno se opaža velik pesimizem in bojazen, da bo ta politika Gčimbosove vlade povzročila še mnogo neprijetnosti za Madžarsko in odtujila še one maloštevilne prijatelje, na katere se je inogla opirati še doslej. Praga, 19. januarja, p. Ves češkoslovaški tisk se bavi z madžarskim poročilom svetu Društva narodov v zvezi z marsejskiin atentatom ter ugotavlja, da se madžarska vlada v zadnjih tednih ni ničesar naučila. Lahkomiselno se vdaja nadi, da bo s premestitvijo par nižjih uradnikov likvidirala nastali konflikt brez slabih posledic za Madžarsko. Toda madžarski vlastodržci se motijo, piše »Ceske Slovo«, ako mislijo, da se bo dala mednarodna javnost še nadalje varati. Vse predobro je sedaj že znano po vsej Evropi, kakih sredstev se poslužuje madžarska vlada za dosego svojih političnih ciljev. Vsa Evropa pa je tudi soglasna v tem, da se mora takim metodam napraviti konec. Zato je jasno, da se svet Društva narodov ne bo zadovoljil s poročilom madžarske vlade, marveč bo na majskem zasedanju našel 6redstva in pota, da tudi Madžare prisili k izpolnjevanju sklepov in odlokov te najvišje mednarodne ustanovo Schachtova gospodarska diktatura Predsednik nemške državne torsko oblast nad vsem Berlin. 19. januarja- d. Predsednik državne banke dr. Schacht izdeluje načrt, po katerem naj bi se osnovalo posebno ministrstvo aa nadzorovanje vsega nemškega gospodarstva, čegar vodstvo si pridržuje 6atn /.ase. Dr. i^chacbt bi dobil na ta način diktatorsko oblast nad vsem nemškim gospoda rstvom. k; jo ima že sedaj v veliki večini in ki jo smatra za nujno potrebno, ako hoče izvojevati uspešen boj proti gospodarskim ov.ram v Nemčiji- Po načrtu, ki ga je izdelal sam. bi imel popolno kontrolo nad državno banko, gospodarskim ministrstvom, kmetijskim ministrstvom ter ministrstvoma za dpl.o in finanep. Kakor z^iano. vodi dr. ^harbt poleg državne banke že seda| gospodarsko ministrstvo, ker je bil dopust mm'stra za gosnodarstvn dr SrhmMta podaljšan za negotov ča« Pooblastilo za nadzorovanje poslov ministrstev za kmetijstvo, delo in finance naj bi dr. Schacht ne dobil banke zahteva zase dikta-nemškim gospodarstvom z odstavitvijo posameznih ministrov ali pa s spojitvijo teh ministrstev, temveč zgolj z vladno odredbo, ki bi ga pooblaščala, da izdata končne odločitve o vseh gospodarskih zadevah. V zvezi s komisarjem za določanje cen Gdrdelerjem, čegar naziranja se v splošnem strinjajo s Schachtovimi načrti, bi mogel predsednik državne banke v nemški trgovini in industriji popolnoma samolaslno gospodariti ter se z uspehom boriti proti teori jam radikalnih narodno - socialističnih pristašev. Najhujša opozicija proti njegovemu načrtu se pojavlja od strani ministrstev za delo in kmetijstvo, kjer ima velik vpliv Darre. čegar gospodarska politika coo je v hudem nasprotju z naziranji Gordelerja ter Schachta. Schaehtov načrt je vnovič oživel govorice da bo Darre pod konservativnim pritiskom odstopil s svojega mesfa. Darrejcvo ostavko so že ponovno napovedovali. DIABETIČARJI pijte pogosteje in po dalj časa Rogaško slatino »Donat« vrelca! Vprašajte Vašega zdravnika! Predsednik vlade se je vrnil iz ženeve Ljubljana, 19. januarja d. Ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič se je na povratkti iz 2eneve v Beograd vozil skozi Ljubljano. Na kolodvoru so gi pričakali gg. namestnik bana dr. Pirkmajer, železniški direktor Cugmus, policijski upravnik Keršovan in drugi predstavniki oblasti. V razgovoru je g. predsednik izjavil, da je v polni meri zadovoljen s svojim obiskom v Ženevi, ki je bil v prvi vrsti posvečen poglobitvi aktivnega sodelovanja Jugoslavije in vse Male antante pri delu za konsolidacijo Evrope. Z večernim brzovlakom ob 20. je g. Jevtič po polurnem postanku na ljubljanski postaji nadaljeval svojo vožnjo v Beograd. Zinra na Jadran« Split, 19 januarja, n. Današnji dan je bil menda najbolj hladen v letošnji zimi. Temperatura jc dosegla —5 stopenj Celzija. Dubrovnik, 1*>. januarja, n. Vzdolž vse južne dalmatinske obale jc nastal v pretekli noči in dopoldne zelo hud mraz. Zaradi snega so nastale hude ovire tudi na cestah med mestom in okolico. Ob 10. dopoldne je termometer beležil —2 stopnji Celzija, minimum, ki jc zelo redek v teh krajih Nahod zamaši nos, kar povzroča dihanje skozi usta. Tako vdirajo prah, bacili in mrzli zrak direktno v organizem. Posledica so: prehlajenja, gripa i. t. d. 99 9*caaY prašek za nosljanje Vas osvobodi nahoda in zasi-gu ra prosto dihanje sko zi nos. NOSAL doza Din 10.— APOTEKA MR. BAHOVEC LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 12. Ciklon v Boki Kotorski Kotor, 19. januarja, n. Včeraj je divjal nad kotorskim zalivom hud ciklon, ki jc dvignil morsko vodo v gostih meglenih pramenih do 20 m visok. Zaradi viharja parniki niso mogli pripluti v luko. Ciklon se je sukal zlasti okrog Djenoviča in je nenadoma zajel parnik »Bistricoa, ki je ba5 prevažal potnike iz Kotora v Ercegnovi. Ciklon je malodane razdejal poveljniški most in porušil dimnik. Kapitan Luka 2e-lavič je s pomočjo posadke le z velikimi napori rešil ladjo in potnike. Med potniki je nastala velika panika, vendar pa ie parnik srečno pristal v luki. Hudo poškodovano ladjo so morali oddati danes v popravilo. Volkovi v Sremu Sremska Mitroviea, 19 januarja n. Zaradi visokih snežnih žametov so se pojavili volkovi tudi že v Sremu Cele trume so prišle preko Save po lednih ploščah, ki ponekod pokrivajo reko v vsej njeni širini. Davi so opazili pet volkov, kako so se odpravili čez Savo. V vasi Martmcih so volkovi napravili kmetom znatno škodo. Kmetje so enega ubili, ostale zveri pa so zbežale. dokaza Raztrjst ju^oslovenskega dijaškega društva v Pragi Praga, 19. januarja, g. Policijska direkcija je ustavila delovanje jugoslovenskega dijaškega društva »Matija Gubec« v Pragi ter zap'enila njegovo premoženje. Ckrep utemeljuje policija s tem, da je društvo poslalo ljubljanski upravi policije protestno pismo zaradi aretacij jugoslovenskih dijakov v Ljubljani ter s tem prekoračilo svoj v pravilih določeni delokrog. Jugoslo-ver.ski dijak Dekanič je bil po hišni preiskavi izgnan iz Češkoslovaške Trgovinski minister v Zagrebu Zagreb. 19. januarja n. Danes je prispel semkaj trgovinski minister dr. Milan Vr-banič, ki bo imel jutri več sestankov z gospodarstveniki, nakar se zvečer vrne v Beograd. Sprejem v našo vojsko Beograd. 19 januarja r. Kakor poroča »Vreme« sta bila sprejeta v našo vojsko v činu rezervnega »kapetana Milutin A. Jordanič. bivši rezervni kapetan avstro-ogrske vojske, in v činu rezervnega peša-dijskega podporočnika dr Drago I. Marušič bivfi rezervni praporščak avstro -ogrske vojske. Katastrofa anffleskefa narnika Pariz. 19. lanuarja A A Tz Halifaxa poročalo. da se 1e ancleški parnik >Kenker-ry« potopil. Posadko so rešili, poveljnik parnika pa je nažel smrt v valovih. Klerofašizem tepta koroške Slovence Učitelj kaznuje otroke, ki so slovensko ženo slovensko pozdravili — Aretacije nedolžnih ljudi Na Koroškem, 18. januarja. Dan za dnem se bolj kaže, kako bridko so se varali oni, ki so se nadejali, da se bo koroškim Slovencem pod stoodstotnim »krščanskim« režimom bolje godilo, kakor se jim je poprej. Ravno nasprotno se je zgodilo. Slovence danes tako preganjajo, kakor jih niso še nikdar. Zabeležiti moramo dogodek, ki mu ni para najbrž niti v najtemnejših kolonijah. Zgodil se je v občini Blatu pri Pliber-ku. Iz šole pri Božjem grobu je šla domov gruča otrok. Otroci so srečali na ccsti kmetico in jo lepo pozdravili, seveda po slovensko. Za njimi je šel, ne da bi ga bili otroci opazili, učitelj Valentin VVetzer, ki je doma iz pliberške okolice in je nekak lajtnat pri Vaterlandische Front. Ko jc slišal otroke pozdraviti v slovenskem jeziku, jih je ustavil, zapodil nazaj v šolo in jih vse zaprl, ker so si drznili pozdraviti v maternem jeziku. Bilo je to v četrtek, 10. t. m. Težko je najti besedo, ki bi primerno označila tako kruto žal jen je slovenskega maternega jezika, zagrešeno od moža, ki ga plačujejo slovenski kmeti in ki bi vsaj kot učitelj moral spoštovati to, kar je sveto mladini, ki jo uči, in sveto ljudem, med katerimi živi. Razumljivo je ogorčenje, ki se je polastilo vsega prebivalstva zaradi tega barbarstva. Žalostni dogodek je tem bolj značilen, ker so bili med njimi tudi otroci slo- venskih pristašev Vaterlandische Front. V Avstriji velja sedaj pod klerofašiz-mom načelo, da imajo režimovci odločno prednost pred nevtralci ali celo nasprotniki. Le za Slovence to nc velja. Med njimi preganjajo tudi one, ki so se dali pregovoriti, da so vstopili v klero-fašistično »domovinsko fronto«. Takrat so jim obetali nebesa na zemlji in jim zagotavljali, da jih ne bo nihče oviral v njihovem slovenskem čuvstvovanju. Sedaj pa jih silijo, naj poljubljajo šibo, ki jih tepe. V Globasnici je bil aretiran ugledni Valbenk Cankl. Znan jc kot zaveden, a miren slovenski mož. Nihče nc ve, zakaj so ga zaprli, a nihče tudi ne ve, kam so ga odpeljali in kje je sedaj, tuje se 1«, da je zaprt nekje v Celovcu in da so ga strahovito trpinčili. V Žitari vasi je bil odpuščen iz služba dolgoletni občinski tajnik Čebul, ki je med prebivalstvom splošno priljubljen in ima le ta greh, da je Slovenec. Njegove posle opravlja sedaj župan, ki je nemško orientiran. Sama ta dejstva tako jasno govore, kako se godi koroškim Slovencem pod »krščanskim« režimom, da bi bil vsak pristavek odveč. Najhuje boli naše ljudstvo, ki je globoko verno, ravno okoliščina, da sc mu gode take krivice pod režimom, ki si sam vedno pridevlje naziv krščanskega režima. Delavstvo odobrava ukrepe finančnega ministra Nadeja se od njih poživljenja vsega gospodarstva — Velika anketa o zboljšanju položaja delavstva Beogrjid, 19. januarja, p. V prostorih Delavske zbornice se je dan«*? pričela anketa, ki ima namen proučiti položaj delavstva in ukrepe za njega izboljšanje. Na zborovanju so zastopane vse Delavske zbornice po svojih predsednikih in tajnikih ter razne delavske strokovne organizacije- Ljubljansko Delavsko zbornico zastopata predsednik Se-dej in tajnik Uratnik, Narodno strokovno zvezo pa njen tajnik Kravos. Navzoči so tudi zastopniki vseh ministrstev, ker delavsko vprašanje zanima vse resore in posega v vse panoge gospodarske in 6ocialne politike. Zborovanje je otvoril predsednik centrale Delavskih zbornic dr. Sivko Topalovič. Pred prehodom na dnevni red se je spominjal žrtev rudniške nesreče v Trepči ter pojasnil vzroke nesreč v tem rudniku. Ko je pozdravil zastopnike posameznih ministrstev ter vse navzoče delegate, je v daljšem govoru orisal pomen najnovejših finančnih reform za delavstvo in med drugim dejal: »V novem finančnem ministru smo dobili Človeka, ki je na glasu strokovnjaka in ki je že s svojimi prvimi ukrepi pokazal, da namerava resno in odločno poseči v tok gospodarskega razvoja in gospodarska delavnosti. Delavstvo pozdravlja predvsem znižanje obrestne mere pri Narodni banki in vse ostale ukrepe, ki so s tem v zvezi- Skrajni čas je bil. da se ukine fiktivni kurz dinarja. ki smo ga morali tako drago plačevali. Sedaj šele se je izvedelo, da smo za ta fiktivni kurz plačevali letno 30 milijonov in to za zlato, ki v resnici ni bilo nikdar nase in ni nikdar prišlo v blagajno Narodne banke. Znižanje obrestne mere predstavlja važen korak k sanaciji naših gospo- darskih in finančnih prilik in delavstvo upravičeno nadeja, da se bo sedaj poživeln vse gospodarstvo in tako nudilo tudi delavstvu več in boljšega kruha, kakor ga je_ doslej. O znižanju mezd sedaj ne sme več biti govora.« Končno je dr- Topalovič apeliral na finančnega ministra, naj čimprej razpiše notranje posojilo v znesku 2 do 3 milijard za izvedbo večjih javnih del, da bi se tako preskrbel kruh in zaslužek tisočem brezipo-selmh. Zaupanje, ki ga bodo rodili najnovejši ukrepi na polju finančne politike, »o docela upravičuje. Žborovalci so izvajanja govornika sprejeli z velikim odobravanjem, nakar je anketa prešla na dnevni red. V predsedstvo ankete so bili soglasno izvoljeni gg. Sarak iz Zagreba. Juvan iz Ljubljane in Medič iz Sarajeva- V imenu ministra za socialno polit ko je nato pozdravil anketo načelnik Jeremič. v imenu ministra za gradnje načelnik Marko-vič, v imenu ministra za trgovino in industrijo pa načelnik Olič Nato so sledili referati o socialno političnih problemih, ki so jih podali tajniki po-samez.nih Delavskih zbornic. G. Krekič i r. Beograda je referiral o minimalnih plačah, g. Jakšič iz Zagreba o problemu nezaposlenosti. g. Filip Uratnik iz Ljubljane pa o davčni obremenitvi delavstva. Njegov referat je zbudil splošno pozornost in je referent za svoja temeljita izvajanja žel vsestransko priznanje- Končno so bili izbrani posebni odbori, ki bodo do jutri proučili vsa tri iznešena vprašanja, tako da bo anketa lahko jutri dopoldne ob 9- nadaljevala svoje delo. Nemški pogoji za spravo s Francijo Hitler zagotavlja ponovno miru, zahteva pa zanj London, 19. januarja, d. V razgovoru s posebnim poročevalcem »Daily Maila« v Monakovem \Vard Pricejem je državni kancelar Hitler ponovno označil stališče svoje vlade po posaarskem plebiscitu glede na razna evropska vprašanja. Angleški novinar je v razgovoru pripomnil, da se v nekaterih državah boje, da bi mogla nemška politika spraviiivosti traiati samo tako dolgo. dokler ne bi bila nemška vojska pripravljena za novo vojno. Hitler je nato odvrnil: »Ali smatrate za mogoče, da se more kakemu narodu 10 let dolgo pridigovati mir in ga nato nenadoma pognati v vo jno i Če govorim o miru, izražam samo željo nemškega naroda. Moj cilj je blagor nemškega naroda, ki se ne more najti v vojni. Zato ugotavljam, da Nemčija ne bo nikdar kršila miru. Če pa bi nas kdo napadel, bo slabo naletel, ker ljubimo svobodo prav tako kakor mir.« Hitler je ponovil svoje zagotovilo, da se Nemčija odpoveduje vsakim teritorialnim zahtevam in vsaki revanši nasproti Franciji, vztraja pa na zahtevi po popolni enakopravnosti Nemčije z drugimi državami. »Nemčija hoče vzdrževati častne odnošaje s svojimi sosedi.« je dejal. »Dosegli smo ta cilj na naši vzhodni meji in menim, da so v Varšavi prav tako zadovoljni kakor_ v Berlinu z razčisčenjem atmosfere, doseženim r.a ta način. Prepričan sem, da se morejo doseči z metodami medsebojnih antant plodnejši uspehi kakor pa z zapletenimi dogovori. Vsakokrat bom dolgo premišljal, preden bom vezal nemški narod na pakte, katerih posledice se ne morejo pričakovati brez sotovih bojazni Kar se tiče povratka v Društvo narodov, je odvisen povsem od popolne in absolutne enakopravnosti Nemčije Dokler bo obstojala narodno-sociali-stična vlada v Nemčiji, bo ostalo to stališče ncizp"emenjeno Razlikovanje med moralno in materialno enakopravnostjo je razžaljenje za nemški narod, ker nima željo nemškega naroda po popolno enakopravnost nihče pravice odločati o moralnih pravicah 60 milijonskega naroda kakor on sam.« Glede vzhodnega pakta je Hitler izjavil: »Kakršnikoli naj bodo dogovori in pakti, za katere gre. bo bistveni pogoj nemškega sodelovanja priznanje nemške enakopravnosti. Mnoge države so izgubile v preteklosti vojne, toda doslej sc ni ukoreninila misel, da ima poraz za posledico izgubo časti poraženega. Zato se bomo trudili, da Nemčija ne bo prva žrtev take nesmiselnosti.« Obisk francoskih kmetov v Berlinu Pariz, 19. januarja. AA. Skupina francoskih kmetov je odpotovala v Berlin, kamor prispe danes. Agencija Havas pravi, da bodo zastopniki francoskih kmetov stopili v stike z nemškimi kmeti. Angleško zlato za Ameriko London, 19. januarja AA. Te dni so v Sauthamptonu vkrcali velike količine zlata in srebra za Zedinjene države. Vremenska napoved Vremensko stanje 19. t. m.; Visok pritisk nad vso Evropo, vedro v Franciji, v območju Alp in Panonski nižini, sneg na Balkanskem polotoku. Hud mraz v vzhodni in junovzhodni Evropi. — V Jugoslaviji Je bilo vedro na Primorjn in v severnem delu kraljevine, oblačno s snegom v drugih delih države. Hud mraz v vsej državi. Minimum Novi Sad in Bela crkva —20. maksimum Ercegnovi 8 C. Zagrebška vremenska napoved ca danes; Spremenljivo, oblačno, hladno ln vetrovno vreme. Novotadska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno oblačno, vedro na Prlmor-Ju in na severu. Mestoma sneg Hnd mraz v vsej državi. Dunajska vremenska napoved ca nedelj«; Jasno, mrzlo, mirno. Naši kraji in ljudje je b!l pri občini ra tajnika In blagajnika in še danes se hvaležni občani na Dovjem in v Mojstrani spomijnjao, da ni poznal nikdar uradnih ur, temveč je šel ol> vsakem času vsakomur na roko. Kako priljubljen in spoštovan je bil od vseh, je dokazala ogromna udeležba pri njegovem pogrebu: poleg velikega števila učiteljstva, šolske mladine, gasilskih čet, katerih častni član je bil, Sokola in občinskega odbora so ga spremljali na njegovi poslednji poti skoro vsi občani. V izvenšolskem delu se je g. Jegljič ndejstvoval zlasti kot čebelar. Takoj po nastopu službe na Dovjem je ustanovil prvo čebelarsko društvo na Jesenicah ter je bil tudi prvi urednik lista »Cebelarček«. S svojimi strokovnimi članki je veliko pripomogel do lepega razvoja čebelarstva na Gorenjskem. Čebelarstvo je bilo njegovo največje veselje in skoro edino razvedrilo. Končnice panjev, ki slove slovenske daleč po svetu, je z mojstrsko roko naslikal večinoma sam. Udejstvoval pa se je tudi na drugih poljih v dobrobit občanov. Tako je ustanovil v Mojstrani gasilno in tujskopronietno društvo, ki še danes uspešno deluje v procvit tega našega zimskosportnega središča. Vedno in povsod je bil neutrudljivo na delu samo za blagor svojih rojakov. Leta 1882. se je poročil z gdč. Jerico iz znane narodne gostilne Šmercove v Mojstrani, ki jo je pesnik Baumbach opeval v 6vojem »ZlatorogiK- Z istotako plemenito soprogo si Je ustvaril najresnejše družinsko življenje, za katero ga je zavidal vsakdo. Vzgojil je štiri hčerke, od katerih ste dve učiteljici, in ki so vse po smrti blage matere z brezprimemo ljubeznijo živele le ea svojega dobrega očeta. Delovanje pokojnega nadučilelja Jegljiča bo neminovno ostalo v spominu vseh, ki so ga poznali. Med kipi, ki so jih v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra napravili številni jugoslovenski umetnika, zavzema prav vidno mesto delo našega umetnika Lojzeta Dolinarja. Kip predstavlja pokojnega vladarja v svečani admiralski uniformi. Odkupila, ga je za slavnostno dvorano svojega doma v Sušaku Jadranska plovidba, ld Ji je v ponos in bo vedno dokazoval veliko zmogljivost naših umetnikov. Spomenik Viteškemu kralju Uedinitelju v Ljubljani Nabiralna ažccšja za spomenik je v polnem razmahu. Požrtvovalni prijatelji so z nabirakiiim polarni pridno na delu. Pisarna odibora je razposlala veliko število pozivov na razne ustanove, posameznike itd. za prispevke. Naj ne bo nikogar v naši banovini, ki bd se hotel odtegniti tej plemeniti patriotski dolžno-ed. Slehernik lahko daruje vsotico!^ Tekmujmo med seboj, da omogočimo Ljubljani čimprej postavitev dostojnega spomenika našemu narodnemu Vodji, ki je vse svoje— žal tako kratko življenje — z nadčloveškim samozata-jevanjem posvetil blaginji svojega jugo-s-ovenskega naroda in ki je padel v 6'.užbi naroda. Potrebne informacije se dobe v pisarni podpisanega odbora, ki se nahaja v palači Trboveljske premogokopne družbe (Gledališka ul.) IV. nadstr., telefon št 39-53. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. iJedinitelju. Orgle v Hubadovi dvorani Ljubljana, 19. januarja. Glasbena umetnost v našem mestu je kazala luknjo, ki je vsikdar zazijala, kadar je bilo treba prirediti koncert velikega obsega. Orgel nismo imeli, se pravi, koncertne dvorane, v kateri bi stale orgle, ta najimpozantnejši, kraljevski inštrument. Vsa manjša je sedaj ta naša »glasbena« luknja: Glasbeni Matici je uspelo, da je s pomočjo Filharmonične družbe Ln konservatorija postavila v svojem učnem poslopju v Hubadovi dvorani orgle, ki sedaj že mogočno poj6 slavo pomembnemu delu te naše tradicionalne glasbene ustanove. in pa slavo slovenskemu delu, saj so orgle do najmanjše podrobnosti naše delo, ustvarjeno v delavnici mojstra Jenka v št. Vidu. Njihova zunanjost je zamisel arhitekta Jože Platnerja. Trije portreti na njih, ki predstavljajo naše umetnike orglarje Ignacija Hladnika, Gregorja Rihar-ja in Antona Foersterja, so delo kiparja Nika Pirnata. Te plastike, kakor so odlične, ne spadajo tja, kjer stoje sedaj. Gledajo, kakor pajaci izza pregrade, ki smo jih včasi v Tivoliju ometavali z žogami, najmanj pa, kakor prazne vaze na lavici. Preveč mesta je ob lepih orglah, kamor naj nameste plastike, ki bodo tako odličnejši okras instrumentu in vsej dvorani. Sedaj ,ko imamo orgle, ki so naše glasbeno učilišče povzdignile za strmo stopnico višie. nam je treba le še nove, velike in akustične koncertne dvorane s koncertnimi orglami, pa bomo mogli prirejati najveličastnejše koncerte, kakršnih smo se morali doslej odrekati. 9 Kam s pridobitvami celjskega muzeja dobitvami? Vsak razmah in razvoj mu- Pogreb brata Vincenca Štepanka Praga, 18. januarja Pogreb br. Štepanka bivšega podstaroste COS in aktivnega tajnika slovanske sokol-ske zveze je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni tihi in skromni sokolski delavec. Tiho in skromno je odšel — po njegovi poslednji želji ni bilo pogreba niti posebnih žalnih svečanosti — ampak se je poslovilo Sokolstvo od velikega pokojnika v novem krematoriju v Strašnicih. Dvorana je bila nabito polna občinstva in Sokolov. Med navzočimi so bili poleg pokojnikove vdove in tovarišev ter predsedništva ČOS navzoči za Savez SKJ L namestnik staroste br. Gangl in Poharc Janez, zastopnika Ruskega Sokolstva Viničuk in dr. Ver-gun, bivši min. predsednik, poslanec Udr-žal, šef prezidija vojnega ministrstva general Vabratilek in drugi. Med mnogimi krasnimi venci so posebno pozornost vzbudili venci SSS, SKJ. Bolgarskih Junakov, Polj-skega in Ruskega Sokolstva. Naše poslaništvo je zastopal dr. Rybač. Uvodoma so rogi zaigrali žalostinko, nakar je mešani zbor Narodnega gledališča zapel pesem iz Dvorakovega »Novega sveta«. Kot prvi je za COS in SSS i/-pregovoril iskreno in krasno starosta brat dr. Biikovskv. Za njim se je v imenu jugo-Elovenskega Sokolstva poslovil od našega najboljšega prijatelja in »konzula« brat E. Gangl, ki je globoko gin jen _ izrekel iskreno zahvalo za vse, kar ie pokojni brat — naš Vincenc — izvršil v COS za nas. V kratkem govoru se je imenom ruskega Sokola zahvalil pokojniku še brat Viničuk, nakar je pevski zbor zapel »Žalni koral« od Picke. Prapor ČOS se je poklonil in ob sviranju himne »Kje dom je moj« se je odmaknila krsta tja, od koder ni povratka. Zvečer je Sokolstvo v veliki dvorani Tvrševega doma priredilo žalno komemo-racijo. ki so na njei govorili za COS br. namestnik staroste Truhlar, za Savez SKJ hr. podstarosta Gangl, za župo Barokovo. ki ii ie dolga leta br. Stčpanek starostoval. br. Mašek in za ukrajinske Sokole br. inž. Cisar. Spominu vzornega učitelja, ki ?e tičrl skoro pol stoletja Ljubljana. 19. januarja. 10. januarja je umrl v Zasipu pri Bledu upokojeni nadučitelj g. Pran Jegljič. Javno delovanje pokojnega gotovo zasluži, da posvetimo njegovemu spominu nekoliko besed. Rodil se je 1. aprila 1856. v Sp. Dupljah. Maturiral je 1876. ter poučeval nato skoro polnih 48 let. Služboval je v Mavčičah. Gorjah in na Dovjem, kjer Je tekom 44 let težke učiteljske službe vzgojil in izobrazil tri rodove. Po svoji upokojitvi leta 1924 se je preselil k svoji hčeri šolski ipraviteljici v Zasipu. Liudomil in blag po svojem značaju Je ookoini Jegljič rad pomagal vsakemu, ki cp otekel k niemn za nasvet ali pomoč. Neutrudljiv v svoii službi Je žrtvoval vse i*venšolske are favni blaginji. Dolga leta Celjsko Muzejsko društvo je zadnja leta posvetilo vso skrb in pozornost najstarejšim kulturam, ki so se razvijale in pustile sledove na našem ozemlju. Z ogromnimi gmotnimi žrtvami, predvsem s podporo dravske banovine in celjske mestne občine je vzdrževalo vsakoletna izkopavanja v 1700 m visoko ležeči Potočki zijalki na Olševi, v kateri je bila odkrita za znanstveni svet nova, tako zvana »olševska kultura«. Blizu 3000 m3 zemeljskil plasti je bilo doslej prekopanih in raziskanih; samo zadnji dve leti se je odvozilo 18.799 samokol-nic, kar odgovarja 940 m3 gradiva. Leto za letom so se pokazala nova ognjišča, kjer je kuril in živel borno lovsko življenje pred več desettisočletji naš davni prednik. Ob izredno obsežnem ognjišču (nad 20 m*), pokritem s 3 do 6 metrov debelimi plastmi, se je našlo pri zadnjih raziskovanjih še prav posebno znatno število kamenenih in koščenih izdelkov (artefak-tov) nekdanjega človeka. Nikjer in nikoli še ni bilo odkritih doslej v taki višini toliko in tako pomembnih sledov in ostankov kake kulture iz stare kamene dobe. Še mnogo številnejši pa so ostanki tedanjega živalstva, predvsem jamskega medveda. Saj je bilo samo v zadnjem poletju izkopanih 267 desnih spodnjih čeljusti te ogromne živali; v teku vseh dosedanjih raziskovanj pa je bilo odkritih do 1500 okostij jamskih medvedov. Jasno je, da že iz gmotnih ozirov ni bilo mogoče vsega tega gTadiva prenesti v Celje, vendar obsega zbirka vseh posameznih kostnih delov tisoče komadov. Lansko odkritje nove postaje iz stare kamene dobe Njivice pri Radečah, kjer se je prav tako zadrževal pred večimi desettisočletji človek in pustil v njej ostanke svoje kulture, je zbirko še pomnožilo. Vse te najdbe danes nimajo pravega prostora; so deloma v zasebnem stanovanju, kjer si jih sicer lahko ogleda strokovnjak. a ne more imeti dostopa do njih širše občinstvo; deloma so spravljene v zabojih v drž. realni gimnaziji, v Zdrastve-nem domu in tudi še na Olševi. So torei povsod, samo v celjskem muzeju, katerega last so, jib ni! Tn vendar se zanima zanje razen strokovnjakov tudi širša javnost, ki bi ji morale biti v svrho pouka in izobrazbe ob vsaki priliki dostopne. Pomislimo pa tudi na ekskurzije šolske mladine iz bližnjih in daljnih šol! Od leta do leta so najdbe številnejše; dragoceno palearheološko in paleontološko gradivo se nabira in kopiči vedno bolj. Vedno bolj postaja pereče vprašanje, kako vse to ogromno gradivo obdelati in objaviti za široki znanstveni svet Ali more strokovnjak pri svoiem proučevanju pre-delavati neurejeno gradivo: ali nai v vsakem posebnem slučaju, ki se tiče niego-vega raziskovanja, premeče vse na raznih mestih spravljene in v številnih znboiih nakopičene predmete, da bo našel ono, kaT ea zanima? Tak nostopek bi moral kmalu ubiti vsako volio do nadaljnjega dela Dosedanji prostori celjskega muzela (la-nidarii na prostem In ena sama soba) so Se za zbirke iz predvoine dobe mnogo pretesni: kam torej z vsemi novimi pri- zeja, ki bi odgovarjal današnjim kulturnim potrebam, je nemogoč, dokler ne bo rešeno vprašanje novih, dovolj velikih in v vsakem oziru pripravnih prostorov. Samo za razstavo palcarhcoloških in z njimi tesno povezanih paleontoloških predmetov je nujno potrebna vsaj ena večja soba, dalje soba, ki naj služi kot skladišče za te predmete, in večja delovna soba, ki bi omogočila široko kretanje pri proučevanju. Te zahteve so dovolj skromne glede izredno pomembne najdbe, za katere nas lahko zavida vsak mnogo večji muzej. Za Zagrebom je Celje prvo in edino mesto v državi, ki se lahko ponaša z zbirkami te vrste. Dvomljivo pa je, če jih bo moglo trajno obdržati, ako ne bo poskrbelo, da pridejo pod dovolj prostorno, javnosti pristopno streho. Prof. S. Brodar. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Kolodvor Kammk-mesto v modernem slogu Kamnik, 19. januarja. Pred tremi leti smo z zadovoljstvom pozdravili izboljšanje prometa na kamniški progi in otvoritev novega postajališča Kamnik - mesto. V začetku so bili ljudjo z vsem zadovoljni in jim je bilo kaj malo mar, da novo postajališče ni imelo čakalnice, zdaj pa smo že pozabili na čase, je ko vozil vlak do Ljubljane poldrugo uro ln pomanjkanje čakalnice vzbuja našim tujsko - prometnim faktorjem čimdalje več skrbi. Največ se seveda pritožujejo leto-viščarji .ki vidijo v pomanjkanju čakalnice vse mogoče: revščino mesta, premalo smisla za udobnost letoviščarjev in bogve kaj še. Težko je povedati vsakemu posebej, da je to le provizorično postajališče in da imamo kolodvor z udobno čakalnico spodaj na Zapricah. Sicer pa je res nerodno potnikom stati v dežju pod milim nebom in čakati na prihod vlaka. Na letovi-ščarje napravi to prav mučen vtis in skoro neizogibno je potrebno, da poskrbimo za novo čakalnico. Kamniška občina je pokazala v te mpogledu hvalevredno inicijati-vo in je že pred dvema letoma naročila načrte za ureditev kolodvora Kamnika-mesto. Načrti so krasno delo in njihova realizacija bo v kras železniški upravi in Kamniku. Za končno dovršitev in ureditev postajališča predvidevajo regulacijo celega vzvišenega trikota do železniškega predora. Vhod bi bil z dveh strani po kamenitih stopnicah, ki bi se združile pred vhodom v čakalnico. Ta bi bila zidana iz surovo obdelanih porfirjevih skal in bi imela dva vhoda in čakalnici ITI. in II. razreda, izhod bi bil na hodnik, ki bi bil obrnjen proti železniškemu tiru in odprt. Streha bi slonela na kamenitih obokih. Zeleni trikot med zidom občinskega vrta in predorom bi se lepo uredil in zasadil. To bi bil eden izmed prvih naših kolodvorov, ki bi bil zidan v modernem slogu. Kakor doznavamo, so v Kamniku znova pokrenili akcijo, da bi bil ta načrt že v letošnjem letu vsaj delno realiziran. Akci- Do 20% več svetlobe za manj denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množiaa v* dekalomenih jo podpira tudi Zveza za tujski promet tn SPD. Prepričani smo, da ob vsestranskem razumevanju prizadetih ne bo težko urediti finančnega vprašanja, ki zaenkrat tvori glavno oviro in da bo akcija že letos do-vedla do uspeha Dirkači bodo Jutri hiteli skozi naše kraje Kakor je »Jutro« že zabeležilo, bo tekla ena izmed prog velike mednarodne zvezdne avtomobilske vožnje s končnim ciljem v Monte Carlu tudi po slovenskem ozemlju. Pri teh tekmah, ki se vrše po vseh evropskih dTŽavah in za katere vlada v vsem modernem svetu prav živahno zanimanje je letos namreč prvikrat uvedena nova proga Mesina-Rim-Padova-Ljubljana- DunajnMonakovo-Strassbourg-Lvon-Monte Carlo. Iz Padove odpelje prvi tekmovalec ob 0.40 v ponedeljek zjotraj, v Ljubljano prispe prvi ob 9.22, ostali pa v časovnem razdobju 1 minute drug za drugim, tako da bo zadnji pasiral naše mesto predvidoma ob 14.52. Kakor kaže vreme doslej, jih na cesti ne bo oviral previsok sneg in ker so ceste v Italiji, pa tudi pri nas v zadosti dobrem stanju, bodo prihajali najbrž s precej ugodnim časom. Kontrola, ki je za našo državo poverjena ljubljanskemu Av-to-klubu, se bo vršila pred Kazino, papirje tekmovalcev pa bodo funkcionarji pregledovali v pisarni kluba. Ljubljanski Avtoklub bo v ponedeljek zjutraj tudi na mejo v Planino poslal svojega zastopnika, da pozdravi mednarodne goste. V Ljubljani bodo avtomobilisti vozili po Tržaški, Bleivveisovi. Erjavčevi cesti, skozi Gradišče na Kongresni trg in mimo Slovenske Matice do Zvezde Po izvršeni kontroli se bo tekma nadaljevala po Šclen-burgovi in Tvrševi cesti v smeri proti Dunaju. Prebivalstvo ob vsej progi se naproša, naj gre gostom v vsakem pogledu na roko. Prav tako je naročeno tudi vsem oblastvom, da jim v potrebi pomagajo. Zaslužki, od katerih ni mogoče živeti Ljubljana, 19. januarja. Pri Delavski zbornici v Beogradu se vršijo, kakor znano, posvetovanja zastopnikov oblasti ter predstavnikov vseh delodajal-skih in delojemalskih organizacij o položaju delavcev in nameščencev ter o ukrepih, ki so nujno potrebni proti pauperiza-ciji velikih množic. Ta anketa, ki se bavi s položajem delavcev in nameščencev iz vse države, bo v prvi vrsti razpravljala o uvedbi zakona o minimalnih mezdah, ki velja že v mnogih drugih državah. Temelje teh razprav bodo tvorili statistični podatki, ki so jih zbrali uradi za zavarovanja delavcev in druge ustanove socialne zakonodaje. Vsi ti statistični podatki izkazujejo ogromno znižavanje mezd v vseh delavskih panogah. Pri uradih za zavarovanje delavcev je bilo leta 1933 zavarovanih 520.980 delavcev. Več kot polovica od njih pa zasluži na dan samo po 8 do 24 Din. Dnevni zaslužek od 8 Din ima preko 66.000 delavcev. Podatki, ki so jih zbrali funkcionarji Delavskih zbornic, naštevajo razna podjetja, kjer je sploh najvišji dnevni zaslužek 8 in celo 5 Din. Iz statistike je tudi razvidno, da neprestano narašča število v raznih podjetjih zaposlenih žen. Odstotek ženskih delovnih moči pri zavarovanih delavcih je znašal leta 1933 že okrog 27 odstotkov, lani pa se je znatno zvišal. Odstotek zavarovanih delavnih moči, ki zaslužijo na dan od 8 do 17 dinarjev, se je od leta 1933 podvojil, dočim se je odstotek delavnih moči z dnevno mezdo od 24 do 48 Din zmanjšal preko polovice. Tudi iz ministrstva za gozdove in rudnike je mnogo značilnih statističnih podatkov, ki kažejo, kako se pri rudarjih zvišuje kvantiteta dela ob znižavanju zaslužkov. Na področjih vseh Delavskih zbornic so že bile izvedene ankete o položaju delavcev in nameščencev in je ves ta material sedaj pregledno razvrščen za današnjo skupno anketo. Cene človeške delovne moči se znižujejo v toliki meri, da mnoga podjetja v bosanski lesni industriji sploh ne uporabljajo več vprežne živine za dviganje posekanih debel iz prepadov, ker so postali delavci ccnejši. Z ogromnim zmanjševanjem zaslužkov se uničuje kupna moč najširših slojev, kar pomeni velikansko izgubo v našem narodnem gospodarstvu. Ukrepi za preprečitev takih izgub so prva naloga današnje ankete. LAHKO ZA KOSILO! Po krepki čašiei Pokornovega Pelinkovac-likerja ® • •• Liieerji PdKornv Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL? štokglajz In njegovi gostje Ljubljana, 19. januarja. Pozoren čitatelj kriminalne kronike r li6tu je lahko že večkrat naletel na dva tehnična termina, ki se prav pogostokrat ponavljata pri raznih poročilih o racijah in aretacijah: »štokglajz« in »štok-glajzar«. Beseda »štokglajz« je nemškega izvora in pomeni toliko kakor slepi tir, a »štokglajzarji« so brezposelni ln brezdomci, ki od jutra do večera čakajo ob dolgih vrstah tovornih vagonov ob skladiščih glavnega kolodvora prilike za delo. Promet na tovornem kolodvoru je zmerom značilen za prosperiteto časa ln kraja. Polni vagoni blaga, pod tovorom škripajoči parizarji. vik ln krik od moke ali od premogovega prahu okajenih delavcev in hlapcev — vse to so znamenja, ki pričajo, da so dobri časi v deželi Kriza pa je prinesla precej tišine in praznote v ta vrvež na tovornem kolodvoru in njeni najbolj glasni ln mrki glasniki so »štokglajzarji«« sami. ti delavci a slepih tirov na kolodvoru, ki so obenem s slepih tirov življenja doma Tam, kjer se za težko otovorjene vlake končajo tračnice telei-niške proge, tam so se zanje končale tudi tirnice njihove življenjske pott. NatepU so se iz vseb vetrov sveta, kriza jib Je vrgla lz Industrijskih revirjev tujine. !t premogovnikov na južnih mejah države iz Industrijskih mest In vasi. Priromal' so z vseh smert In so zastavili svoja po slednja upanja ob vlakih, kt veak lan prihajajo v Ljubljano iz sveta. Zmetati 30 ton premoga iz vagona na vozove Jim je igrača, kakor jim je postalo igrača tudi življenje samo. Tovorni vagoni, ki se ustavljajo na njihovem »štokglajzu«, se zmerom prazni vračajo po novega blaga, »štokglajzarji« sami pa se nimajo vrniti nikamor več. »štokglajz« je v pravem, brutalnem pomenu besede njihova zadnia postaja. Ti ljudje so si na slepih tirih priborili domovinsko pravico in jim ostanejo zvesti vso dolgo vrsto let. V tem časn, ko smo se vsi skupaj že kar nekam privadili, da razgrebamo po vseh mogočih in nemogočih, pustih In senzacionalnih simptomih gospodarsko krize, je bilo skorajda treba, da obišče re-porter tudi ta v resnici najbednejši, najbolj zavrženi kotiček življenja. Z dvema dobrima prijateljema, ki imata veselje do takšnih podvigov, sem se napotil oa »štokglajz«, da na licu mesta opravim par lnterviewov. Sredi pustega ljubljanskega popoldneva, ko je bilo delo ob dolgih «x-stab vagonov prav za prav že opravljeno, 6mo pristopili k majhni gruči nezaposlenih, ki so staH ob vhodu k skladiščem ob spodnjem koncu Ma«arykove cest«. — Na zdravje, fantje. Imate kaj dosti posla? Nezaupno so se zagrnili v molk, dokler ni najbolj domiselni izmed njih srepo odvrnil: _ Kolikor mi vemo, Imajo posla na no- Ucljl. Nenavajeni, da bi prihajali k njim ljudje z dobrimi nameni, so nas prvi hip očitno osumili, da prihajamo špijonirat. A ko smo jim razodeli, da smo samo od »Jutra« in da se eamo v imenu čitajoče javnost; zanimamo zanje, so se jim takoj razjasnili obrazi. Nekaj zanimivega in značilnega je, da vsi ljudje, ki so doživeli mnogo bede in ki ne verujejo zase v nobeno poveličanje več, zmerom iz vse duše želijo. da bi njihove zadeve prišle v list. Celo Jordan — vsi »štokglajzarji« žive med sabo in pred vsem svetom pod psevdonimi — ki mu je bik) po skrbno negovan.' obleki in po lepo izbritem obrazu videti, da ee šteje za nekaj boljšega nad enakimi. in ki je bil izpočetka najmanj naklonjen lntcrviewu, 6e je pri kozarco vina kmalu tako razgrel v pripovedovanju, da je venomer zatrjeval: — Jaz vam bom povedal takšne reči. da boste lahko napisali roman, kakršnega še ni čital svet. Stopila smo v na/bližjo vinsko klet In poklicali vina na mizo Da st bomo laže zaupali vse reči, smo se najprej drug drugemu predstavili. Jordan, Mustafa, šun-ken. Hudič, Hišca, čaruga, Bulovec, Medved, so bili naši novi znanci. Zanimalo nas Je. odkod jemljejo »štokglajzarji« svo Ja Imena, In smo čuH par veselih in krvavo resnih zgodb Sunken n. pr. Je na zunaj droban kakor trlica, a tovariSI so ea krstili tako. ker th» ksfe prevelikega nae-njenja do vode fn hod' zmerom okrog ves črn od nremoeoveea prahn črn Je kako-kmečka Snnkn. so rekli o nJem ln ga k-aMI A Hudiču n. pr. so vzdeli tn Danes originalna premiera rnsko-eovjetskc veleoperete PASTI IR KOSTJA Godba, smeh, grohot, petje, zabava in mnogo veselja FIlm Je bil odlikovan na mednarodni razstavi z prvo zlato kolajno Sodelujejo: A. ORLOV A, subreta — L UTJESOV, pevec Glasba: DUNAJEVSKY ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Predstave danes ob 3., 5., 7.15 ln 9.15 uri zvečer! Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11.— Smotri in pota našega ženstva Predsednica dravske banovin-ske s&kcije J2S ga Minka Go-vckarjeva je na prvi seji širšega odbora dne 12. t. m. v Ljubljani nagovorila zbrane zastopnice ljubljanskih in podeželskih ženskih organizacij. Iz obširnega govora posnemamo naslednje odstavke: Težke čase preživlja ženstvo vsega sve-fa, posebno težke ženstvo Jugoslavije Na vseh koncih in krajih okrnitve. redukcije, omalovaževanje! Zapirajo nam šole, znižujejo plače daleč pod eksistenčni minimum, zahtevajo, naj se poklicne žene odrečejo najosnovnejšim zakonom narave ali pa naj zapuste svoj poklic. Patetično de-klamirajo, da spada žena v hišo, dasi dobro vedo, da je teh »hiš« za vse mnogo premalo in da slednjič vsaka žena tudi ne more biti »samo za hišo«. Vzroka torej dovolj, da smo nezadovoljne, da smo borbene in da moramo seči po samoobrambi. Seveda se dobe ljudje, ki tolmačijo našo borbenost za socialno in politično pravičnost kot protidržavnost Zato ker hočemo več, kakor nam -jdijo, ker zahtevamo za žene, za svoje otroke in s tem za narod človeka dostojno delo in zaslužek r.a življenje, ker se zavzemamo za siromake, se dvigamo proti samopa.šnosti. korupciji in izkoriščevanji' bednih, nam hočejo reakcionarci vtisniti žig malkontentnih »n-tcrnacionalistk. Res je: nacionalizma pri svojem socialnem delu ne poudarjamo, ker je sam po sebi razumljiv. Ljubimo svoio domovino in ponosne smo na stoletja hrepeneče zaželeno in iz potokov krvi in grmad žrtev porojeno Jugoslavijo. Toda v svoji državi smo, k:'er nam našega nacionalizma nihče ne krati. Me nacionalizma ne nosimo kakor ščit. da bi skrivale za njim nesposobnost za resno delo. Nacionalizem smo brez strahu v dejanjih kazale že takrat, ko smo se vozile ob tajnem spremstvu avstrijskih detektivov v okupirano Bosno ;n Hercegovino ter bratsko Srbijo in Črno goro, pa na Češko k radikalnim slovanskim sestram. Takrat je bilo treba ža javno izpričeva-nje nacionalizma nekaj poguma in dostikrat tudi žrtvovanja lastne udobnosti. Saj so oni, ki v tistih časih niso bili navdušeni in odkriti nacionalisti, javno občevali v obeh deželnih jezikih. Danes, ko sta slovenščina in srbohrvaščina enakopraven državni jezik, ko se učimo v najnižjih in najvišjih šolah v svojem materinskem jeziku, dokazujemo svoj nacionalizem z nesebičnim, najvišjim državnim idealom posvečenim delom. Da smo nacionalne in državotvorne v svojem najglobljem prepričanju, priča že ime in program naše sekcije, saj smo sestaven del Jugoslovenske ženske zveze s centralo v Beogradu. Njej načelujejo ugledne profesorice, visoke državne urad niče, pa tudi dvorne dame. Delamo pa s pomočjo naših komisij seveda tudi z Internacionalno žensko zvezo po njenih inten-eijah in vedno oklepajoč se njenega glavnega, zlatega človečanskega gesla: »Ne stori nikomur, česmr ne želiš, da drugi tebi store!« V popolnoma čistih, do dna prozornih vodah plovemo. Taktika pa je dandanes druga, kakor je fciia včasih ... Nič več ni Zimska sezona. Centralna kurjava. Radiotermalno zdravilišče Dolenjske toplice pri Novem mestu Izbornt uspehi zdravljenja, posebno pri rev-matizmu, Išiasu. protinu (gihtut, živčnih ter ženskih boleznih Moderna električna terapija Tekoča hladna in topla voda v sobah Ka željo tudi serviranje v sobah med nami tiste sladkobnosti, ki je bila plašč neodkritosrčnosti. Odkrito si povemo vse v obraz: tudi med ženstvom se le pojavila kritika, ki }e plodna. Ako samo eden ali dva mislita in govorita, drugi pa pokorno prikimavajo, ne more iz tega nastati nič posebnega, trajnega Zdrava, poštena in dobrohotna kritika je neizmerno koristna; saj se čestokrat le v trenju misli šele izkristalizirajo pravi pojmi in nazori ter dobri sklepi. Gotovo je, da vse ne moremo več delati v tistih pravcih, v katerih so delale naše prednice. Naše delo ne more b!ti samo dekorativna pomoč moškim, sprejemanje in pozdravljanje s šopki in v narodnih nošah ter nabiranje milodarov. Naše realistično usmerjeno ženstvo se je zavedlo, d^ ima tudi svoje interese in svoje cilje in naloge ter potrebe Razloček med nekdai in sedaj je bistven. Kdor tega ne razume ali noče razumeti, preko tega pojdemo sicer z odkritim obžalovanjem, toda b rez oklevanja. Vse, ki so za trezno, pozitivno delovanje, vabimo v svoi delokrogi Prosim, povejte to doma svojim tovari-šicam in prijateljskim organizacijam. Čim več glav in rok, tem boljši in naglejši bodo naši uspehi. V boljše razumevanje pripominjam Prometne nevšečnosti Velikega Beograda Težave v prometu med Pančevim in Beogradom Beograd, 18. januarja Odkar je o pravoslavnih božičnih praznikih pritisnila ona ledeno mrzla košava, je promet med Beogradom in Pančevim začel občutno zastajati, kar je zelo neprijetno za ves Banat, ki ima najkrajšo prometno zvezo s prestolnico preko Pančeva: do Pančeva železniško, odtod pa parniško. Od pravoslavnega božiča sem pa je plovba po Dunavu postala skoraj nemogoča. Res je sicer, da je na Dunavu že precej ledu, toda je še stalen ln potemtakem ne ovira plovbe, toda Je Sava pričela prinašati led, ki že v veliki meri ovira ln ograža plovbo. Vkljub nevarnosti, ki jo povzročata led ln neprestani snežni metež, pa so vendar še v prometu mali parnikl dveh zasebnih pa-roplovnih družb, ki pa seveda ne morejo voziti redno, temveč samo po možnosti. Ne vozijo pa do Pančeva, temveč samo do izliva Tamiša v Dunav. V Tamiš sam ln po njem navzgor do Pančeva pa ne move-jo. Zato se potniki izkrcavajo in vkrcava j o ob Tamiševem izlivu v Dunav. Od tod pa do Pančeva se je potem treba voziti s sanmi. Tako se je sedaj zopet ln zopet pokazalo, kolikega pomena Je za promet med Beogradom in Pančevim, odnosno med vsem jugozapadom tn severovzhodom naše države dovrši t ev železniške ln cestne zveze čez veliki dunavski most, ki bi bila že zdavnaj morala biti dovršena, pa so jo razne ovire zavlekle toliko, da bo dovrftn-na šele tamle meseca julija. Most sam je, kakor je znano, popolnoma dovršen in je vozni promet čezenj mogoč brez vsakih ovir. Toda je zelo ne-všečno, da ni dograjena cesta med mostom in PančevLm. Vkljub temu nedojtat-ku pa se je našel podjeten človek, ki se je lotil avtobusnega prometa med Fančevim ln Beogradom. AvtolMs vozi preko osu-šenega pančevsikega barja, dasi prave ceste ni, ta so potniki zelo zadovoljni s tem prometnim sredstvom, dasi vožnja ni ravno preveč prijetna in je zaradi velikega snega in slaoe poti tudi precej počasna. Ko se pot utrdi, bo seveda boljše. Toda ko začne kopneti sneg, pa postane avtobusni promet ner.ogoč, ker vodi pot po ozemJju, ki je o suhem vremenu prehodno, o mokrem se pa izpreminja v neprehodno blato, ker osuševalna dela Se niso popolnoma dovršena. LetoSnja zima bo pač minila ob takih težavah, ah se ljudstvo tolaži, da se zato vsaj že v letošnjem poletju prične reden železniški ln vozovni promet čez dunavski most, ki bo napravil za v^dno konec dosedanjim prometnim ne^-^n^tfm ln nadlogam. Ptuj za omiljenje gospodarskih razmer Ptuj, 19. januarja V četrtek je bila redna javna občinska seja, za katero je vladalo med prebivalstvom, zlasti še med delavstvom veliko zanimanje in je galerijo napolnilo do zadnjega kotička. Predsednik g. Jerše je pred vsem pozdravil zastopnika banske uprave sreskega načelnika g. dr. Bratino. Pred prehodom na dnevni red je poročal, da je občinski svetnik g. Nedog zaradi bolezni odložil mesto občinskega svetnika ter mu je za njegovo dolgoletno požrtvovalno delovanje kot članu mestnega sveta izrekel toplo zahvalo. Za uvedbo še enega vlaka na progi Maribor—Ptuj se je pokrenilo potrebno. Po poročilu predsednika se je prešlo na obravnavanje proračuna za 1. 1935-36, pred kalerim pa je še podal daljši ekspoze predsednik g. Jerše. ki je navajal v svojem eks- pozeju, da se je pri sestavi proračuna upošteval težavni gospodarski položaj prebivalstva ter se Je z novimi odredbami skušalo tudi zaščititi interese vsaj nekaterih slojev prebivalstva. Upoštevalo pa se je v celoti načelo štednje. Celotni proračun izkazuje iz datkov 2,482.540 Din, dohodkov brez doklad pa 2,022.416 Din. Cisti primanjkljaj redne ga prometa v znesku 1.600.632 Din oa se bo kril z naslednjimi davščinami, trošarinami in taksami: stojnino, tržnino, plovnino, najemninski vinar (z najemnino do 149 Din btto 40/«, do 200 Din 6"/», od 201 Din dalje 12°/§), davščino na vozila (100 Din od eno-vprežne, 250 Din od dvovprežne kočije, 1()00 Din od avtomobila do 30 HP, 1500 Din nad 30 HP, uvoznino, trošarino na vino od 10u I 150 Din, na šumeča vina od 100 I 2.000 Din, na pivo od 100 I 100 Din. na žganje, špirit. da je naš JŽS že od L 1920. član Internacionalne ženske zveze. Tej največji svetovni ženski organizaciji pripada poleg na* še 43 narodnih ženskih zvez, — razume se. da tudi slovanskih — z več nego 10 milijoni članic V upravi Mednarodne ženske zveze je tudi navdušena nacionalistka, č*-lioslovaška senatorka Franta Plaminkova kot podpredsednica in Srbkinja Ana Hri-stič kot tajnica. Ko je 1. 1926. priredila naša Jugoslovanska ženska zveza svojo skupščino na Bledu, se je je udeležila tud: predsednica Mednarodne ženske zveze, ladv Aberdeen z nekaterimi odbornicami... In prav ta M Z. Z. je pripravljena, da priredi svoj kongres 1. 1936. v Beogradu; udeležile se ga bodo žene iz 43 držav vsega sveta, seveda tudi me, Slovenke. Mednarodna ženska zveza je politično nevtralna kakor je tudi nevtralna na*i J2SZ in njena sekcija dravske banovine Naloga vseh je: združiti žene vsega sveta, da pribore ženam vseh kulturnih narodov in ras tiste človečanske pravice, katere uživajo še vedno v pretežni večini le moški. Kdor se je udeleževal kongresov naš* J2.Z in nase matice Mednarodne ženske zveze, razume to delo. Kdor tega noče ali ne more, naj kar ostane, kjer ie ms pa iiaj pusti, da gremo najprej! likerje, rum itd. od hi stopnje alkohola (ipl-nta) 10 Din od 1 litra (pavšal) 5 Din, na sadjevec od iOo 1 25 Din, ua govedo nad 1 letom 20 Din, aa govedo pod 1 letom 10 Din, na prašiče 10 Din, na drobnico 5 Din, na 100 kg mesa in vseh mesnih izdelkov 20 Din; dalje občinske takse poleg onih, ki so že bile odobrene od banske uprava, za pisuieue ali protokolarične vloge ali prošiije po 3 Din, za pismena rešenja, ki se izdajajo na zablevo strank 7 Din, za priloge k prošiijam itd. 1 Din, za uverenja, ki se izdajajo privatnikom o njihovih osebnih svojstvih 7 Din, za preiskovanje in presojo prestopkov o zasebni tožbi ali službeni dolžnosti 7 Din, za opozoritev pred opominom z 8dnevnlm rokom 3 Din, za opomin (8 dni po ojiozoritvi) 2 •/•, za rubežen (1 mesec po ojiominii) 3" « ter zamudne obresti 6"/*. llspeh naštetih davščin, trošarin in taks je predviden na 1,204.508 Din, izdatki za pobiranje istih pa ya 71.000 Din, tedaj čisti dohodek 1,123.508 Din in se bo zaradi tega končni primanjkljaj v znesku 467.124 Din kri) z 51°/* doklado na državne direktne davke. Pri davščinah se je upoštevala zaščita revnega sloja, zlasti glede najemninskega vinarja. ki je glede na najemnine po drugih mestih v Ptuju prorentualno nižji. Istotako se ie upoštevala pri tem zaščita našega malega obrtnika. Na uvoz čevljev, škornjev, sandal, izgotovljene obleke, perila in novega pohištva se je uvoznina razmeroma visoko zvišala, in sicer od 5 par na kg na 8 par, odnosno na 8°/o fakturne cene. S tem je zaščitena protikonkurenca od zunaj. Upoštevale so se tudi želje naših gostilničarjev s tem, da se je črtala dosedanja davščina na prenočišče in se je zvišal kalo na vino od 2 na 5 odnosno 10*/*. Proračun je bil v obliki v kakršni je, soglasno sprejet, kljub ; neumestnim izjavam nekega občinskega svetnika, ki je dobil primerne lekcije. Iz nadaljnjega poročila upravnega odseka sledi, da so bili izvoljeni v davčni odbor za odmero pridobnin kot člani gg.: Lenart Franc, dr Fermevc Ivan in Berlič Jo-ško; namestniki pa: Senčar Milko, dr. Vi-senjak Alojzij in Grajfoner Josip. Odobrila se je pogodba Sokola, s katero se slednjemu prepušča v brezplačno uporabo telovadnice in prosvetne dvorane v Mladiki, za kar je žrtvoval Sokol okoli 25.000 Din. Istotako se dovoli Sokolskemu društvu za naraščaj brezplačno kopanje dnevno od pol 13. do pol 15., izvzemši ob sobotah. Mestnemu proštiiskemu uradu se je odobrila podpora 200o Din za honoriranje cerkvene glasbe ob priliki državnih in drugih narodnih svečanosti. Istotako se je naklonila podpora Dijaški kuhinji za gimnazijo 1400 Din in dijaški kuhinji na meščanski šoli 1000 Din. Iz prispevkov, ki so bili nabrani za božičnico. se nakloni Kolu jugoslovenskih sester 1000 Din. Nove tovarne v Škof ji Loki Škofja Loka, 18. januarja Skofja Loka je dobila v poslednjem času več tovarn, od katerih si naši delovni ljudje obetajo nekaj zaslužka. Najprej se je dvignilo iz tal obsežno tovarniško poslopje Škofjeloške predilnice na Trati (škofjeloški kolodvor), kjer so tudi že pričeli z delnim obratom. Velik objekt je docela napolnjen z raznimi stroji, ki bodo služili interesom tekstilne industrije. Ta tovarna je kupila za svoje namene tudi bivši Mlinostav in ga preuredila za svoj obrat. Notranja ureditev je povsem moderna, zazidane ploskve so vidne vsakemu potniku z vlaka. Drugo tovarno smo dobili v Vincarjih. Je last Skofjeločana g. Rada Thalerja, torej domače podjetje, ki uveljavlja sedaj bogata izkustva dolgoletne trgovske hiše na industrijskem področju. Tovarna je že pod streho in je pozidanih okrog 1500 kvadratnih metrov. Gradil je inž. Dedek, solidno in upoštevajoč tudi estetski moment, ki ga v prijaznih Vincarjih res ne bi bilo prav zanemarjati. Pohvalno omenjamo, da so izvršili vsa obrtniška dela domačini. Pri gradnji so se upoštevale vse potrebe novega tekstilnega obrata, v obzir pa »o se tudi jemali predpisi oblasti tako, da odgovarja nova tvornica na vse strani. Kopanje v Selščici bo nemoteno, ker je poskrbljeno za čistilno greznico. Tvornica stoji na bivšem Deisingerjevem travniku, notranji prostori pa so porazdeljeni jd zveznega hodnika na desno in levo. Tovarna bo pričela obratovati na poietje. ker je dograjena zaenkrat samo v surovem stanju. Nov obrat smo dobili nadalje v skromni in tihi Klobovsovi ulici, kjer je zaživela stara šola z vsemi svolimi razredi in pritiklinami docela novo življenje. Podjetni trgovec Savnik je predelal šolske sobe j za industrijske svrhe in izdelujejo sedaj v njih vse mogoče volnene potrebščine najfinejših kakovosti. Vse poslopje so kako> pak od strehe do tal renovirali in ga preuredili svrham pletilne industrije. Več sten so enostavno podrli in prezidali. par-ketirali ponekod tla, si omislili prestavo vrat in oken, napraviti na novo oblačilni-co in strojnico ter dali tako poslopju, ki je bilo zapisano poginu, lice. ki je Skofia Danes poje LAURI VOLPI v filmu PESEM SOLNCA ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 3., 5.. 7. in 9.15 un Loka t njim samo pridobila, škofjeloška Savnikova trgovska hiša se je dvignila iz lastne iniciativnosti Ln si utrla pot po vsej Jugoslaviji. Mi nove tvornice pozdravljamo, ker pomenijo napredek, ki si ga vsak dober gospodar želi, pozdravljamo jih pa tuoi t željo naj bi prinesle izpolnitev onih nad, ki jih stavlja naš brezposelni človek nanje Za poglobitev gospodarskih stikov s Češkoslovaško Ljubljana, 19. januarja Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani je pred kratkim ustanovila gospodar sko sekcijo. Le-ta si je zastavila nalogo, pospeševati gospodarske stike med Jugoslavijo in Češkoslovaško, sodelovati pri odstranjevanju ovir, ki se pojavljajo na pr. v plačilnem prometu ter na j>odlagi proučevanj« gospodarskih razmer pokazati, kaj bi <"» dalo uvesti tudi pri nas po češkoslovaškem vzgledu. Ustanovitev gospodarske sekcije pomeni nov korak naše J.-č. lige k realizaciji njenega delovnega programa, nov po izkus, da preidemo od besed o vzajemnosti h konkretnim dejanjem. Gospodarski odsek bo prirejal javna predavanja. Prvo bo v sredo, dne 23. L m. ob pol 21. v spodnji dvorani Kazine. Predava g. dr. Vladimir Murko o denarnih zavodih na Češkoslovaškem in njihovem poslovanju v času krize. Predavatelj je priznan strokovnjak r bančništvu, avtor ve«" spisov te stroke, ki so izšli v inozemstvu in vzbudili pri nas in na tujem upravičeno pozornost. Obenem pa tudi izvorno pozna razmere na Češkoslovaškem. Obeta se potemtakem prav zanimivo in poučno predavanje. Vstop je prost. — Prihodnjič bo isti predavatelj govoril o možnostih izvora ir Jugoslavije na Češkoslovaško FILM »Z. K. D« „CONGOMLLA" Prvi originalni zvočni film lz onega dela centralne Afrike, kateri je bil doslej nepoznan! — Vse vrste divjih zveri! Ljubavno življenje v džungli! Predstava danes ob 11. uri dopoldne ELITNI KINO MATICA Otvoritev doma beograjskega Aerokluba Danes dopoldne se bo vršila v Beograd« slovesna blagoslovitev in otvoritev doma Aerokluba, v modernem slogu zgrajene obsežne petnadstropne palače na vogalu Uzun Mirkove in Kralja Petra ulice. Istočasno bodo odkrili tudi spominsko ploščo pionirjem našega zrakoplovstva, ki so žrtvovali svoje življenje na delu za razvoj tega, za naš promet in za obrambo države tako važnega prometnega in obrambnega sredstva. Aeroklub, ki deluje že blizu 15 let, vrši med ljudstvom tudi veliko propagando r.a zrakoplovstvo ter skrbi za vsestransko izobrazbo letalcev, v začetku je bilo zanimanje za Aeroklub in njegove namene precej pičlo, požrtvovalno delo pa je rodilo najboljše uspehe, kar dokazuje tueti to, da št»-je danes Aeroklub v svojih 190 krajevnih podružnicah že preko 16.000 članov ter raz-jKilaga s 30 društvenimi letalu Aeroklub ima svoje lastne hangarje in vzletišča ter svoje pilotske šole v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu, iz katerih je izšlo že okoli 100 pilotov. Poleg pilotskih šol ima Aeroklub tudi šole za brezmotorno letalstvo v Beogradu, Borovu, Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Užicu in še v drugih krajih. Iz teh šol je izšlo že več sto izučenih jadralcev. Aeroklub razvija svoje plodonosno delovanje pod pokroviteljstvom kralja Petra IL in dosmrtnim častnim predsednikom prvega kraljevega namestnika kneza Pavi« Danes premiera senzacijonalnega filma DEMON VELEMESTA Boji, napadi, ropi in ubojstva gangsterjev Senzacija! Senzacija! ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer ime policaji. Fant, ki je ena najbolj odprtih glav na »žtokglajzu«, je namreč i« Godiča pri Kamniku doma, in ko je pri številnih zasliševanjih na policiji malo po dnmafe izgovarjal naslov svoj'ega rojstnega kraja, da ga je bilo težko dejati na zapisnik, trni ie na koncu to ime obviselo na grbi — Knd se pa kaj ponoči držite? — s m« vpraševali — Kakor u- nanene S*-" ter' iožirajo po ra/fiib hiev b po oiestn, 'rusri po šu pah v okolici. Midva z .lordt-n^ni prip<-ve- u > Mu-.tafs k je bi! od svojega dva indvaj etega let* nMar po r »zi.il- premogov n r- >--.:; .'. < ■- v hotelu '-v.htii? — K j', pa je to? Te-te to ti' ♦! lir.a s» mr nrv n ^ T«' » <: .'/ zalo, .»n sn*ta ' >l>-a paj daš- noč " < *!e':err> kosolcn sre«l» Ljubi: pol Ana"-!'" /" ložircie v kanii?r. hr je in bolj t^pln iko ' ^'"Plr:. je voda Vsa V ma 'g->dbn ra seboj, k- h: v Tts -!c: ' v*. ■. !-teraroej»a <«nhnu:>ja. Mu *t$fs, ki :c sicer i/ Ljubnegs v Savi »ski dolini domu. pa -e 'c' potem med ri.i'.ir-je. is zndnb leta cMa! ' znanem ibarskeni -»H-vl- . v T,,; , Srhi'" Za zadnjih 11 me-4PrPr ctuzhe ni nreie' "iti nare me/de na r<-.lco na •: vse in jo peš mahnil v dr>'"""e kroi?- Mimogrede naj še povom o niem. dn »e bil ta možak, ki ie sam sicer dolga leta stradal kruha, oproščen vojske kot hranilec svoje stare matere. Drug njegov tovariš pripoveduje, kako je živel na različne načine v Zagrebu, potem se je pa nekega dne odločil, da preseli svojo brezposelnost rajši v Ljubljano. V vozu tovornega vlaka skrit je na državne stroške potoval proti Ljubljani, se mimogrede dal povabiti pri trapistih v Rajhenburgu na krožnik močnika, a ko je dospel v Ljubljano, je na štokglajzu zače' svojo »karijero« s tem, da je ukradel vre čo premoga, ga prodal za 12 Din in se po dolgih letih v neki dalmatinski kleti spe' enkrat pošteno navečerjal. A lordan okrog katerega se plete glorijola napol /.a molčane boljše preteklosti se v svoji igo vornosti rad pobaha z avanturami, pri ka terih zmerom igra precej važno vlogo me gov žepni nož s spominskim napisom -.^a *ajevo«. in rad razgrinja pred človekom svoj kazenski list: trikrat zaprt zaradi te peža dvakrat, ker je premog kradel, dva krat pa zaradi vlačuganja. A še rajši, kakor da bi se bahali s takšnimi rečmi štokglaizarji zatrjujejo svojo moralno neopore enost Štokglajz je zanje tist' košček sveta, na katerem ie vobče največ prilike za poštenost in dostojnost — Glejte, mi pravi eden izmed njih, pet iet živim na štnkglijzu in vseh pet let še niti enkrat nisem bil zaprt Prej mi pa žilica nikoli ni dala miru in zmerom sera se selil iz ceste v arest in iz aresta na cesto. Pa naj bodo te reči kakorkoli, resnica je, da predstavljajo štokglajzarji zase družabno enoto, ki ima svoj način življenja in svojo moralo in se strogo ločijo od vseh drugih ljudskih skupin. Kakor sami pripovedujejo, živijo v Ljubljani prav za prav trije krogi tistih brezposelnih, ki se zbirajo v gruče in od časa do časa, kadar nanese prilika, primejo tudi za delo: štokglajzarji. potem stara ljubljanska garda, ki ima svoje stojišče pred Mestnim domom. poleti pa poseda tudi po Zvezdi in Rožniku in pa skupina brezposelnih primorskih emigrantov ki se drže v parku pred sodiščem Pripadniki teh treh krogov «e nikoli ne me«ajo med seboi in zlasti o f>nih iznred Mestnega doma govore štolr glai7ari; sfmn « tv>rrii'ovar>iem pre rom — \\ ieinl-iie uh v mise nravijo, to i to liujovor- tako o svojih jih stanovski tovnr':ih 'f vend da tud' St^krthjzarii .».! ml: piio i!.i dič. ki ie ek-ikšei r. i:h v - •1 c i r: v.-dja. ie ves /.nvr.e* od noTio«a izpovedal — To pa drž:, dn smo se mi tokgl ij/ar-ji v živlieniu .aučili rie^es- čc«?ir nihče drug ne zna. Helat: r>ni(i da nam pri tem ni treba nič jesti To ie umetnost ki «e jc bo najbrž moral šc marsikdo naučiti od nas. Zadnjič sva dobila vsak svoj va^ gon premoga, on eden izmed tistih, ki ji»i babnice prinašajo kosila na vagon, jaz pa brez groša in brez vsega. Metala sva vsak svojih 15 ton na vozove. (>n ie imel kos kruha za malico, jaz pa sem ves čas letal samo k vodovodu in pil. Res sem zvečer kar vodo bruhal iz sebe, a lahko mi verjamete, da sem jaz prej izpraznil svoio lo-ro kakor on. A ko sem zvečer dobil svoja dva kovača, sem šel na liter vina k Dalmatincu. Toliko seveda nas eden nikoli ne zasluži, da bi lahko dinarie za hrano proč metal. Ko smo se tako razgovarjali v kleti in se je zunaj počasi večerilo, se je približal mizi še eden izmed njih Povabili smo ga. na i prisede, in vesel se je odzval. — Kozarec vina se mi bo pa res prile-gel ie odvrnil Prav kar sem se nazaitrko-val T I tud je. ki se menda nikoli ne bodo mod vode in vina in od re('!- Ii vebetonskimi. razdaja in odplavlja Številne brvi in mostove, ki jih nato ni mogoče na novo postaviti, da ljudje ne bi trpeli velikih denarnih žrtev. Pa tudi sicer imajo zaradi pretrganih zvez velike sitnosti. S tem je bil prizadet razvoj tiujskoga prometa in oškodovana lesna trgovina, kd ne preživlja najlepših časov. Banska uprava, ki je moraila po razdejanju vode vsakokrat priskočiti občinam na pomoč, »e je z velikopoteznim načrtom odločila, da hudourno vodo ukroti na ta način, da postopno namesto lesenih mostov zgradi moderne železobetonske. Tako je lani dogradila most v Luknji, predzadnjo nedeljo pi so otvorili Leskovčev most v Kokri. Na tem kraju je stal do leta 1926. železni most. Na dveh krajnih železnih nosilcih je slonela železobetonska ploskev. Povodenj tistega leta je takrat podrla deset banovinskih in mnogo zasebnih mostov. Po strugi se je valilo mnogo lesa, ki ga je odneslo s skladišč, ki je z višje gori odtrganim jezom drvel po strugi, privzdignil težko železobetonsko ploščo in jo nesel 30 m po strugi. Ploščo so razbili leta 1931., železne opornike pa je kupil gospod Majdič in so še dane« videti na dvorišču njegovega mlina v Kranju. Novi žel ezobe tonski most je okvirčne konstrukcije s 23.40 m razpetine in 6 m širine, med ograjama. Tlakovan je s kockami, ki so zalite z asfaltom. K 2S4.0l)0 dinarjem stroškov sta prispevala banovina in kranjski sreski cestni odbor. Gradili so ga po načrtih banovinskega inženjerja Slavka Viher}a. Poziv javnosti! Celje, 18. januarja Nabiralna akcija za postavitev spomenika bi agopokojn emu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Celju nikakor ni zastala Banska oprava je nasvetovala pripravljalnemu odboru, da naj se sporazume z odboroma v Ljubljani in Mariboru. Sporazum se je poskusil, se pa ni dosegel. Odbor v Ljubljani bi našemu odboru samo dovolil, da smemo zbirati prispevke kakor hitro bo dovršena nabiralna akcija za Ljubljano in Maribor. Naš odbor namerava samo nabirati v srezih, ki so nedvomno in od nekdaj navezani na svoje središče v Celju, namreč v srezih Celju, Gornjem gradu, Slovenj-gradcu, Konjicah, Šmarju, Laškem in Brežicah. Ti srezi spadajo v področje okrož- Ponos perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga d£ le iHivieta- tetpeniittovo miCo Zahteva jI e ga povsod! nega sodišča v Celju, istotako pod vojaško okrožje v Celju. Mi hočemo nabirati, kakor je menda edino pravilno, samo za spomenik in nikakršen drug namen, naj bi bil ta namen še tako lep in dober. Po svojem soglasnem sklepu nasvetu jemo oblastvom, občinam, župnijam, šolam, sploh prebivalstvu v navedenih srezih, naj zbirajo in naklonijo svoje prispevke edi-nole za naš spomenik. Kdorkoli obeta kak prispevek na nabiralni poli, naj to stori le z dostavkom, da ga da za spomenik v Celju. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika blagopokojnomu Viteškemu kralju Aleksandru I. I'edin i tel ju v Celju. Uspesno delo ljubljanske Ljudske univerze V ponedeljek 21. t. m. otvori Ljudska univerza v dvorani Delavske zbornice ob 30. drugo polletje svojega delovanja s predavanjem g. dr. Ivana Tomšiča, docenta na pravni fakulteti našega vseučilišča, o Zvezi narodov. Prvi semester, ki je trajal od 19. XI. do 21. XII. 1034, je obsegal 5 javnih predavanj v Delavski zbornici s povprečnim obiskom preko 300 poslušalcev ter 19 predavanj v tečajih, ki jih je obiskovalo približno 100 do 120 tečajnikov, kar jasno kaže na nujno potrebo te ustanove. S takim pričetkom je bil prebit led ter ima ljubljanska Ljudska univerza najboljše izglede za bodočnost. 2e v prvem polletju so teme vseh predavanj obravnavale le najbolj aktualna vprašanja današnjih časov. Zato »o tudi v drugem polletju vnesena v seznam samo predavanja, ki morajo dandanes zanimati vsakogar. Tako bo pokazalo otvoritveno predavanje v ponedeljek ogromen pomen Zvez« NIVEA Zlasti v mrzlih zimskih dnevih Je potrebna Vaši koži — da ne razpoka hi da ne postane raskava, — močna zaščita proti vplivom vremena. Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan, obraz ta roke dobro z NIVEA-kremo! Potem tudi oster ta mrzel zrak ne bo škodil Vaši koži; ona ostane nežna ta elastična. Odkod ta učinek? Od eucerita! Ravno on dela Nivea-kremo taho učinku jočo. narodov, mednarodne organizacije, na katero se je mogla naša država po mareej-6kem zločinu obrniti z dokumentirano zahtevo, da se ugotove odgovornost in sankcije za ta zločin. Naša država je v Ženevi dobila zadoščenje; treba je le še. da Madžarska izvrši vse, kar se ji je predpisalo. Ce v onih tragičnih dnevih ne bi bilo Zveze narodov, je vprašanje, če bi se bilo uredilo vse na miren način. Zveza narodov ima sploh mnogo zaslug na tem, da se je ohranil svetovni mir tudi r drugih prilikah, in da se ustvarja sodelovanje narodov na vseh poljih človeškega udejstvo-vanja. Predavanje bo izpopolnjeno s skiopti5-nimi slikami. Vstop je vsakomur omogočen, ker ni vstopnine. Nova smučarska skakalnica Škofja Loka, 17. januarja Spet nova pridobitev. Sokolska smučam ska skakalnica je dograjena in v nedeljo jo bodo na najslovesnejši način ob prisotnosti armade sokolskih smučarjev z vse Gorenjske izročili svojemu namenu. V idiličnih Vincarjih v neposredni bližini Škofje Loke je nastala naprava, ki ne bo prinesla zdravega športnega razmaha samo domačinom, marveč prav tako gostom od koderkoli, saj obljublja Sokol, da bo nova skakalnica dostopna vsem, ki se bodo zanjo zanimali. Balo je mnogo naporov, da je bilo delo narejeno. Dva meseca in dalje so kopale, prenašale in tovorile pridne roke po strminah, in zdaj imamo skakalnico, ki nam je v ponos, saj je zgrajena tehniško tako dovršeno, da prav nič ne zaostaja za katerokoli izmed naših smučarskih skakalnic. Načrte je napravil g. Ivan Rožman, graditelj slavne skakalnice v Planici, ki je vstavil tudi v škofjeloško skakalnico svoje obsežno znanje in izkustva, ki so se pokazala doslej pri gradnji takih naprav. Skakalnica bo kos nalogam, ki se bodo stavile nanjo. Svet je kupil Sokol od br. Černiv-ca. Mnogo zaslug za dograditev pa imajb tudi domači stavbenik g. Žontar in seveda naši planinci, ki so pridno pomagali. Lega skakalnice je kakor nalašč; drži iz gozdička na široko planjavo pred električno centralo in je na senčnatem kraju in s padcem, ki bo omogočal skoke preko 50 m. Skakalnico je k oi a vdiral strokovni odbor SvCJ* Škofjeloškim Sokolom na pridobitvi iskreno čestitamo! Nova cesta in tujski promet Kakor je r Jutro« poročalo, je bil sredo na zboru interesentov v -sainniku vsestransko prerešetan na-,-t nove ceste čez Volovljek v Lu-č . O gospodarskem in tujsko pro--'tnem pomenu nove ceste posnemamo po referatu projektanta nad-.,-vetnika g. inž. Fischer ja naslednjo sodbo: Zamisel cestne zveze čez Volovljek v Luče oziroma v širšem pomenu iz Ljubljane v Solčavo se po dolgih letih bliža uresničenju. Bilo je že poudarjeno, da so realizacijo projekta pred vojno zadrževali nacionalni pomisleki nemštva. če pomislimo, da je bila Gornja Savinjska dolina od nekdaj narodno zavedna ter da takrat še ni bilo pričakovati bogve kakšnega prometa na tej cesti, je bil ta strah ako ne povsem prazen, vsaj močno pretiran. To se pravi: z no/o cesto se takrat v nacionalnem pogledu ni moglo mnogokaj spremeniti. Dejansko pred vojno ta zveza ne bi bila imela onega pomena, kakor ga ima danes. Pred vojno prebivalstvo Gornje Savinje ni bilo toliko navezano na les, ker mu je bila glavni vir dohodKov živinoreja. Tudi tujski promet in planinarstvo sta bila takrat še v povojih in sta iskala v glavnem planinskih poti izogibaje se prašnih cest Avtomobilov je bilo malo in tako bi bila splošna rentabilnost te ceste tedaj še slaba. Po prevratu so se te razmere znatno soremenile. Avtomobilizem se Je močno razvil in naši alpski kraji so nekako instinktivno začutili, da jim more razvijajoči se tujski promet prinesti mnogo dobička, še več, da bo s časom morda postal glavna opora njihovega obstanka. Ta moment je stopil v ospredje posebno zdaj, v dobi gospodarske depresije in denarne krize, ko so izgledi v živinoreji kakor v lesni trgovini slabi. Vprav ta nova cesta bo omogočala boljše vnovčevange živine in lesa že v dobi krize, še bolj pa seveda v pričakovani dobi izboljšanja gospodarskih razmer. Skupno z dohodki iz tujskega prometa bo v stanu postaviti našega andot-nega kmeta spet na trdno podlago. V tem je torej veliki gospodarski pomen projekta, v katerem pa moramo podčrtati prevladujočo komponento tujskega prometa Savinjske planine pridobivajo od leta do leta na privlačnosti in s tem na gostih. To bodo bolje znali ceniti planinski krogi sami, ki so gotovo opazili, kako se širši sloji vedno večji meri zatekajo v cenene, pred vsem pa v višje ležeče in zdravejše kraje, Aazdalja od Ljubljane, od središča dravske banovine, do Logarske doline je znašala sedaj 80 km, z novo cesto bo pa reducirana na 68 km kar bo dotok izletnikov le povečalo, ker bodo stroški za dostop v planine spet manjši. Tu naj bo posebno še omenjen dotok gostov, ki bodo iskali te kraje za zimski šport, za katerega je baš teren okrog volovljeka Velike in Male planine priznano ugoden, še večji pomen pa dobi nov* cesta, če si zamislimo podaljšek zveze iz Ljubljane do Luč preko Solčave, Sv. Jakoba v Koprivni, Koroške Črne, Pre-valj do Dravograda in od tam do Maribora, v čemer že vidimo pred seboj novo veliko zvezo med Ljubljano in Mariborom, po samih romantičnih krajih ta skoraj iz- ključno planinskem sveto, torej z veliko privlačnostjo in z dostopom takoj na severni meji. Razdalja te Maribora po di tonil cesti preko Oelja ta Trojan meri sedaj 136 km, preko Dravograda ln Kamniških planin bi Ko bo zgrajena nova cesta, se bodo smučarji tja do meja lahko popeljali na Volovljek, nataknili smuči in uživali belo opojnost. Tako lepih terenov, kakor so na Veliki in Mali planini, ni daleč naokoli. Že letoSnjo zimo so oddane vse par stirske koče in nedeljo za nedeljo je tam gori pravi smučarski raj. pa merila 167 km. Za direktno aveao Maribor—Ljubljana nova cesta torej ne more priti v poštev; toda že dostop iz Maribora kot izhodišča dotoka tujcev s severa v Kamniške planine se skrajša za 20 km, kajti tttjoi so morali doslej vsi preko Celja in Moearja po ovinku. Od Ljubljane do Mežiške doline je bilo doslej 130 km, po novi cesti pa bo 90 km. Toda tajsko prometni pometi ne leži edi-note v bližjem ta cenejšem dostopu v planine, temveč tudi v tem, da najde zveze, ki vežejo same romantične in privlačne kraje, ki so vsi kakor ustvarjeni za letovišča ta ao torej gostom kar na izbiro. V teb kratkih potezah namenoma ni ločen gospodarski ta tujsko prometni vidik, kakor je bo sicer običajno, to pa zato ne, ker ae ravno glede na to cesto tako lepo izpopolnjujeta. O strateškem pomena ceste ogvortU je odvei. Posebej pa ne smemo prezreti, da bi imela realizacija tega projekta še svoj pomen v socialnem pogledu. Prebivalstvo okrog čemelea, v Podvolovljeku. Luč ah ta Solčavi je revno, ker v živinoreji in pri lesu v današnji krizi ne pridobiva zadostnih sredstev za svoj obstanek. Krog prido-bitnikov iz virov tujskega prometa je še ozek in kriza pritiska tudi tu občutno na vse cene kmetijskih proizvodov, ker pač vsak gost v prvem redu le štedi, štedi. Kadar bomo lahko rekli, da smo najhujšo krizo že prebredli, potrebujejo vendar ondot-ni kraji za možnost preživljanja ter za sprožitev, za ponovni dvig iz mizerije neki izreden, četudi prehoden dohodek. In to bo ravno pri tem javnem delu, pri zidanju nose cesto % If**^ Domače vesti f,Kralj odhaja" \ počaščenje spomina Dlagopokojnega Viteškega kralja, z namenom, da se še bolj utrdi dinastični ln nacionalni čut med našim narodom ter v spomin kasnejšim rodovom je izdal Oblastni odbor Jadranske straže r LJubljani lično brošuro v obliki velike osmerke z gornjim naslovom. Naslovna stran brošure je opremljena z vizionarno Buoikovo sliko »čuvar Jadrana«, bi jo je po originalu Izdal tudi imenovani odbor v veliki obliki in ki je razširjena danes že po vsej državi. Druga krasna slika v bakrotisku je Vavpotičev »Naš vrhovni admiral« katere original diči ljubljansko Trgovsko akademijo. Na &6 straneh se vrsie važni spominski govori naših odličndkov, opisi kraljeve poti od Marselilea do Oplenca, žalne svečanosti sirom Jugoslavije ter posebno značilne izjave, manifesti in nagovori Velikega Aleksandra Uedinitelja. Zastopani so a svojimi umotvori tudi pesniki Oton Zupančič, Ivan Pregelj in dr. Alojzij Gradnik, ki je brošuro uredil. Med besedilom je razvrščenih 3« prvovrstnih slik, deloma na bakrotisku in na oeli strani. Mnogo zaslug za tako lično Izpeljavo knjige ima poleg urednika tndi novinar D. Ravljen. Delniška tiskarna, ki je knjigo natisnila, je s tem delom znova dokazala svojo popolnost in izredno kvaliteto. Knjiga je izšla v dveh nakladah. Na boljšem papirju po 16 Din, na navadnem po 10 Din. Priporočamo Jo vsakemu zavednemu Jugoslove-nn, posebno važna pa bo za učiteljetvo in dijaštvo in šolsko mladež. Dobiva se v Ljubljani v vseh knjigarnah ali naravnost pri Oblastnem odboru JS. Cisti dohodek izdaje j« namenjen »Mladinskemu skladu Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja m PJS dravske banovine«. 4n dom nafte mladine ob Jadranu bo pač najdostoj-nejši in najglasnejšo pomnik velikemu Mučen Uro sa «re>čo Jugoslavije. Zato prldnč segajmo po knjigi. NAJLEPŠE ZIMSKE SUKNJE J. MAČEK, Aleksandrova cesta ♦ Narodni poslanec g. Prekoršek — častni občan drameljski. Občinski odbor v Dramljah je izvolil narodnega poslanca g. Preknrška Ivana za častnega občana v priznanje izrecnih zaslug, ki jih je izkazal tej občini. Kot viden t&ra% te počastitve mu je prenl nekaj dnevi deputaeija izročila na domu krasno diplomo, ki jo je izdelal slikar g. Modic v Celju. Ob tej priliki se je predsednik g. Mastnak v imenu svojih občanov iskreno zahvalil gospodu poslancu za naklonjenost in razumevanje, tri ga Je vedno gojil nasproti tej občini, in želel, da bi mu ta spominek delal veselje ter mu svedočil o spoštovanju in zaupanju svojih volilcev. Gospod poslanec se je toplo zahvalil za počastitev ln obljubil občini vso svojo naklonjenost tudi v bodoče ter se Se posebej oddolžil i velikodušnim darom v korist občinske blagajne. • Nov komisar v Udruzenju retervaih oficirjev. Na mesto dosedanjega komisarja Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov vpokojenega generala Joksima Gajiča je imenovan generalni inšpektor notranjega ministrstva in sodni polkovnik Gjorgje Gjorgjevid, ki ima nalogo v najkrajšem čara sklicati kongres udruženja, na katerem ho izvoljena redna nprava. STRUPI za lisice po najnižjih cenah v D R O G E RIJI L KANC NEBOTIČNIK, LJUBLJANA Pošiljam tudi po pošti. ♦ Profesorski izpit pred stalno komisijo za profesorske izpite na univerzi v Ljubljani je položil suplent g. Petkovšek Viktor lz Zidanega mosta. • Romanje Jadranske straže na Oplenac. Glavni odbor Jadranske straže je sklenil prirediti veliko romanje svojih članov iz vse države na Oplenac. Jadranski stražarji se bodo poklonili spominu velikega vladarja letos 6. maja in bo ta pohod jadranske straže milejši izraz ljubezni in hvaležnosti vse organizacije pokojnemu graditelju naše svobode. Glavni odbor je oblastnim odborom že razposlal navodila o izvedbi te velike manifestacije. E - LOP, LOP, LOP? V višinskem soncu in snegu Je Kamila krema nedosegljiva. Smučarji. rabite Jo tudi pri vseh kožnih poškodbah! KAMILA CVETNA KREMA Je v rumeno-modri škatlici. • Iz »Službenega lista« »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 6 z dne 19. t. m. objavlja uredbo o že-nitvi častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov, kaplarjev in redovov (mornarjev) v vojski, mornarici, obmejni četi ln orožništvu, navodilo za plačevanje letne takse za bicikle, odredbo o reflektornem steklu na vozilih, objavo o sklicanju baD skega sveta dravske banovine, razglas navodila za prevoz blaga z motornimi vozili. razglas o gasilskih aparatih za avtobuse in razne objave iz »Službenih Novink. * vaeno državnim upokojencem, upokojenim po 1. aprilu 1984 v vednost. Društvo drž. vpokojencev v Ljubljani je 28. decembra 1934 poslalo g. ministru financ brzojavko. v kateri je zaprosilo za najhitrejšo od-pomoč in otvoritev kredita partije 54 v svr-ho izplačila pokojnine za december 160 drž opkojencem dravske banovine, vpokojenim po 1. aprilu 1934. Naslednji dan je društvo še s posebno pismeno vlogo na finančno ministrstvo vnovič prosilo za takojšnjo od-pomoč. Finančno ministrstvo je na to brzojavno odredilo otvoritev kredita za mesec december 1934 v znesku 300.000 Din. Da se ta kredit pravočasno otvori tudi za mesce januar, februar in marc 1935, dokler ne stopi v veljavo novi državni proračun, je društvo že storilo potrebne korake. ♦ »Boj proti tuberkulozi«. Proti tuberkulozna liga v Ljubljani bo pričela s 1. februarjem 1935 izdajati svoj vestnik »•Boj proti tuberkulozi«!. Ust bo izšel prvo leto štirikrat, vsaka številka na 16. straneh. Vabimo, da naroče list vsi, ki znajo ceniti važnost protituberkuiozne organizacije za izvedbo smotrenega skrbstva za tuberkulozne. List bo prinašal poljudno znanstvene članke is vseh področij zdravstvene borbe zoper jeti-ko, kakor tudi poročila o delovanju za pobijanje jetike doma in v inozemstvu. Naročnina za list znaša prvo leto 10 Din. Kdor želi list naročiti, naj javi svoj naslov na Upravo Narodne protituberkuiozne lige, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Prosimo tudi tvrdke, da podpro izdajanje lista z naročilom inseratov. ♦ Nekaj potresnih sunkov so v četrtek zvečer občutili na Sušaku in tudi v drugih primorskih krajih Prvi potresni sunki so bili ob 9 avečer, zadnji pa ob 11. in ponu kod se je čulo tudi grmenje Izpod zemlje. V nekaterih krajih so potresni sunki povzročili precej strahu, škode pa nI bilo nobene. Najlepša toaleta al dosti elegantna brex atenika )■ nedrika od I. S a 1 a j, Aleksandrora eeeta itI. ♦ Star grešnik pred novomeškim sodiščem. Pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča se je zagovarjal zaradi številnih tatvin že večkrat kaznovani mesarski pomočnik Zabkar Anton iz Podulc, občina Raka. žabkar je bil v tesnih odno-šajih z vlomilcem Jožetom Stangljem in ubitim vlomilcem Janezom Mrvarjem. Državno tožilstvo je žabkarja to pot obtožilo štirih deliktov: tatvine dirkalnega kolesa na škodo Bregarja Franca iz Ljubljane, tatvine kolesa znamke »Adler«, katerega lastnik je neznan, protipravne prisvojitve kolesa posestnika Ivana štanglja in obenem prometne knjižice, ki mu Jo je ta zaupal, in naposie na kraju samem. Občina Celje-okolica je predložila načrte za nujno potrj-bno refiu lacijo potoka Sušnice v njenem območju. Komisijska razprava bo v petek 25. t. m. ob 9 s sestankom pri tvomici »Pyroti« Ostrožnem. c_ Predstava v okoliški ioli. Društvo kmetskih fantov in deklet z Zg. Hudinje bo uprizorilo danes ob 15.30 v telovadci« oikoiišfce de-ske narodne šole t Golju «ro v treh dejanjih »Vrnitev iz ruskega ujetništva čez 10 let«. Vabljeni! e— Celjski šahovski Uiu» je imel v mr*-do zvečer dobro obiskan re »o dobiti odborniki spomeniškega odbora, da rrtttjo sbiranje v svojem kroga. Predsedniki občin so se aaprositt, da Izvedejo med ebčtaami dinarsko akcijo in da prispeva veak občan vsaj en dinar. Tndi šolam so ae poslale nabiralne pole ln za ra- < ra~*-ml po en blok. Vsak učenec naj prispeva vsaj en dinar. 3 tem naj se v mladini zbudi tet »letet« ln p»4 se potom (fi lakov in učencev pritegnejo k sodelovanju najširša ljudske plasti, totemu cilju služijo tndi bloki, ki »o se poslati posameznim društvom. Vsake društvo naj sa vsakega svojega člana, ki bo Kak prispevaj še v svojem po-kkcnem ali stanovskem krogu, prispeva vsaj pc 1 Din. ki se naj eventualno prišteje društveni dianariai. Podjetja na) prepevajo >» tvrdko, rasen tega se naj za vsakega aahiibenca prispeva gotov deleč aH vsaj dinar mesečno. Tudi hišni posestniki so prejeli nabiralne pole, da zberejo sredstva pri najemnikih, ia sicer me-sečun^ primerno njih gospodarskemu oziroma socialnem« položaju, brez ozira na to, koffko Je že prispeval v svojem stanovskem o«, poklicnem torogn. Pripomniti Je, da Je dana možnost odplačila po mesečna!* obrokih. a— Darovi za cpomentk kralju Uedtnl-tefja. Mariborski špediterji so namesto venca na grob pokojnega N. Pivljakoviča darovala sa mariborski spomenik kralju Aleksandru i. 250 Din. — Tezenski strelci so v isti namen darovali 1300 Dim. a— Prof. dr. Veber predava. V petek zvečer je imel v tukajšnji Ljudski univerzi predajanje vsenč. prof. dar. Pr, Veber lz Ljubljane. Po pozdravnem nagovoru predsednika LJedske univerze i ni. Kukov-ea Je odlični predavatelj razvijal misli o bistvu materi ali zima, ki danes v množicah še tiri, ki pa Je filozofsko danes ie premagano stališče. Odmevi filozofskih dognanj nastopajo v množici vedno 60 do 100 let pozneje. Obisk predavanja je bil prav dober. a— Monts Carlo-Nlrra-Marsellle. Ta mesta nam bo orisala in prikazala jutri v Ljudski univerzi gospa T. An t bolne iz Pariza. a— Ostavke Je podal v Izvrševanju carinsko posredniških poslov mariborski carinski posrednik Anton Toroš. Ostavko ie nadrejena oblast sprejela. a— Socialna akcija v Studencih. 1Slava!< Nato je g. predsednik nazdravil našemu mlademu vladarju Petru II. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da je društvo tudi v preteklem letu vršilo v danih razmerah v polni meri svojo humanitarno dolžnost. Vso pozornost je društvo posvečalo naši mladini, ki je v preteklem letu mnogo trpela zaradi krize po revirjih. Prehranjevalo je najrevnejše otroke z mlekom in kruhom in izdalo v 10 mesecih okrog 25.000 porcij mleka in kruha. To akcijo je vodil damski komite RK pod predsedstvom ge. Hamrlove. Društvo je poslalo 31 slabotnih otrok na tritedensko letovanje, podpiralo pa je tudi odrasle oslabele siromake ter lajšalo bedo povsod, kjer je bila pomoč nujno potrebna. Da je društvo vse to zmoglo, gre velika zasluga marljivemu odboru in pa banovinskemu odboru RK, ki je kazal mnogo razumevanja za prilike v premogovnih revirjih. Izvoljen je bil po večini stari odbor, ki nudi popolno garancijo, da bo program, ki si ga je postavil občni zbor, tudi izveden. Ob sklepu so navzoči zborovalci iskreno čestitali agilne-mu predsedniku g. Omerzu, ki obhaja letos desetletnico predscdnikovanja podružnici RK v Trbovljah. t_ »Kra'j nogometa«. Izredno delovni in žilavi SK Amater, okrog katerega se zbirajo skoraj samo rudarji in med njimi zelo mnogo brezposelne mladine, je zadnji čas začel razvijati tudi prav lepo in uspešno delavnost na igralskem polju. V nabito polni dvorani Društvenega doma so mladi igralci že trikrat uprizorili igro »Kralj nogometa« in so vsakokrat želi zelo velik uspeh. Dramski odsek, ki ga vodi režiser g. Salamon, premore v resnici same prvovrstne igralske moči. Danes popoldne ob 5. bo SK Amater gostoval s to igro na odru Narodnega doma v Hratsniku, danes teden pa v Zagorju. t_ Za revne otroke. Brivski mojster g. Tomo Bešeni'6 je lani ostrigel okrog 000 revnih otrok popolnoma brezplačno. To je lep primer dobrodelnosti, če upoštevamo težko borbo naših obrtnikov za obstanek. Iz Hrastnika h— Ustanovni občni zbor občinskega odbora Rdečega križa za Hrastnik se je vršil v soboto v deški šoli. Vodil ga je predsednik pripravljalnega odbora šolski upravitelj g. Lebar. Po uvodnih besedah predsednike o važnosti RK, so se izvršile volitve odbora, ki se je takoj konstituiral tako-le: predsednik g. Lebar Franc, šolski upravitelj, podpredsednik g. Malovrh Ka-rol, predsednik občine, tajnica gdč. Marija Paternoster, učiteljica, blagajnik Lojv.e Hofbauer, učitelj, odborniki gg. dr. Arn-šek Andrej, Zelinka Emanuel io Podrenik Alojz; nadzorni odbor učitelji g. Roš Miloš, g. Cander Davorin in gdič. Logar Pol-da. Pri slučajnostih se je sklepalo, naj odbor skibi, da bi šla naša bolehna deca poleti v kako kolonijo na oddih. K novemu društvu je že pristopilo okrog 50 članov. Vsa hrastni&a javnost se poziva, da pristopi k tej važni humanitarni ustanovi. h— Delavsko podporno društvo ima danes v nedeljo ob 14. v društvenih prostorih restavracije Zavrašek svoj 24. redni občni zbor in stopa v 30 leto društvenega delovanja. Vsi člani naj »e občnega zbora eanesljivo udeleže, vabljeni pa so tudi prijatelji tega za delavstvo prepotrebnega društva h— Kino Sokol predvaja danes >Pat in Patachonov film »Mesecari« in tednik. Iz Novega mesta n— Občni zbor ielezničarske jubilejne knjiiniee se bo vršil v društvenih prostorih (gostilna na Vratih), v nedeljo 27. L m. ob 14. a_ Kine »Dom« v Sokolskem doma bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15., 18. in 20.15 zvočno veleopereto »Nj. Visočanstvo — prodajalka«. V glavnih vlogah: Willy Forst in Liane Haid. Predigra: Fozov zvočni tednik. Iz Gornjega grada gg— lz občinskega odbora. Na seji 12 L m. je bilo poleg več drugih manj važnih zadev rešeno vprašanje občinskega kopališča. Po daljši debati se je sklenilo, da se postavitev občinskega kopališča poveri tukajšnjemu Tujsko-prometnemu društvi* občina pa bo vnesla v svoj proračun v letu 1935-36 primeren znesek kot prispevek za zgradbo kopališča. Pogoj ugodnega razvoja tujskega prometa je javno kopališče ln pozdravljamo, da se je ta zadeva premaknila z mrtve točke. Zdaj je na tujsko-prometnem društvu, da bomo imeli ie le- SOVJETSKI UNIJI ls Mm pometo v TORGSIN USSR Blago vseh vrst najboljše kakovosti rsa zaželjena živila, oblačilne predmete te dius« _ Izročilo blaga Izvrši gosto omrežje oddajnih mest. Po se razpošilja v vse kraje. Naročila, pojasnila, oenOd: Trgovsko zastopstvo U. d, 8. 8. Wien L, Wallnerstrasse dalje Splošno jugoslovansko bančno društvo v In Beogradu ter Jugoslavenska banka v Zagrebu. tos javno kopališče ob Dreti. Občinski odbor je tudi izvolil nov davčni odbor za prihodnja 3 leta in gradbeni odbor. gg— Glavne skupščine občinskih organi-zacij JNS v našem srezu se vršijo ta mesec. Organizaciji v Lučah in v Mozirju sta občni zbor imeli pretekli teden. Izvolil se je po večini zopet prejšnji odbor. Na zborih je bila povsod živahna debata, vseskozi pa stvarna, zlasti o vprašanju davkov, ki nas najbolj teže. Ostale občinske organizacije bodo imele svoie občne zbore do konca tega meseca, nakar se bo vršila glavna skupščina sreske organizacije v Gornjem gradu v začetku februarja. gg— Zima je tudi pri nas še precej mila, da enake skoraj n« pomnijo stari ljudje. Snega je zapadlo v začetku januarja toliko, da je ugodeno smučarjem in sankačem. Dreta je zamrznila. Naši gostilničarji so v preteklem tednu 6ekali led v Kropi in si napolnili ledenice. Kmetje spravljajo skoraj noč in dan les s hribov po zaledenelih cestah in rižah, treba je hiteti, morda ne dobimo več snega V Kamniških planinah je seveda obilo snega in zahajajo v velikih množicah smučarji tjakaj, istotako naMo-zirsko planino. Na Cernelcu ga ni veliko več kakor v dolini, kar je tudi redek primer. Žamete so delavci cestnih odborov odstranili, da se vrši avtomobilski promet čez Cernelec v Kamnik neovirano. Iz Šoštanja 5— Plemenit dar. Za revno delavsko de-co je darovala gospa Mariana Woschnag-gova 240 parov nogavk. Naj bi našla daro-valka še več posnemalcev! š— Zimsko-sportni odsek se je ustanovil v okviru športnega kluba »Šoštanj«. Odsek vodi g. Eder. V kratkem bo tridnevni tečaj za začetnike. Vsekakor se tudi v Šaleški dolini beli šport lepo razvija. š— šaleški gostilničarji imajo zelo močno stanovsko organizacijo, ki v pogledu delavnosti priznanja vredna. To je potrdil tudi občni zbor 16. januarja. Na zborovanju so zadružni funkcionarji podali pregledno sliko poslovanja, člani pa so iznesli obilo teženj in predlogov. Združenje šteje 92 članov, wna 66 gostiln, 22 krčem, 3 restavracije in 1 kavarno. Kakor ves obrtniški stan, tudi gostilničarstvo tarejo davčna in druga bremena. Občnega zbora sta se udeležila sreski podnačelnik g. dr. Potočnik in zvezni ravnatelj g. Peteln, ki je v daljšem govoru nanizal celo vrsto troša-rinskih m pridobninskih uredb. Pri volitvah je bila izvoljena uprava za dobo 3 let. Predsednik je Kunst Ivan, podpredsednik Detiček Ivan, odborniki: Letonija Ivan, Pavla Lichtenegger, Potočnik Ludvik, Vošl Ferdo m Pleteršek Ana. Nadzorstvo: Blatnik Simon, Medič Angela, Tajnšek Marija. Iz Ptuja j— rama se uveljavlja. 2e nekaj .2 na 34.b milijona Din. Precej pa je za lansko leto manjši <:ie>ek odpisov sumljivih terjatev kak<» /nano. je morala Naro.'na ba ka še iet. M,<2. odpi sati nič manj ko 5a n sumlji- vih terjatev, a v predlanske !et celo 63.1 milijona Din. V bilanci za preteklo leto pa je bilo odpisanih še nadaljnjih 32.8 milijona Din, tako da znaša skupni odpis dubioz v zadnjih treh letih 146.7 milijonov dinarjev. Manjši odpisi kakor v prejšnjem letu so omogočili na eni strani povečanje čistega dobička na 21.6 nasproti 19 v predlanskem letu, 18.6 v letu 1932. in 37.5 milijona Din v letu 1931. Predvsem pa se je v bilanci za lansko leto povečal delež države na dobičku, in sicer na 9.8 milijona Din, medtem ko je ta delež predlanskim znašal le 4.9, za leto 1932. pa celo le 4.2 milijona Din. V prejšnjih letih, ko ni bilo nič odpisov, pa se je državni delež na dobičku gibal vsako leto okrog 40 milijonov Din. Kakor se zatrjuje, se bo dividenda Narodne banke, ki je bila lani znižana na 300 dinarjev letos spet povišala na 400 Din, kar potrjuje tudi dviganje tečaja delnic Varodne ba ke v za^niih tednih Promet saa Ipfeijamski borzi se je spet dvignil Prejeli smo 'atiMiko o prometu n» ljub- j Ijanski borzi v 1 UW4 ki nam kaže. rta se je celotni pn>\c ok.ujjiu č-u milijonov in v 1. 1932 okroglo umijoiiov dinarjev. Znatno se je lani dvignil devizni promet, i ki se je bil prej skrčil zaradi nadaljnjega razširjenja klirinškega plačilnega promet a tujino, medtem ko je blagovni promet tudi lani dalje popustil Prav tako je pro met z efekti padel. l'r«met v devizah in valutah in v blagu po vrednosti se je zadnja leta razvijal takole (v milijonih l3iii>: devize in valute blago 1. 1930. 957.3 18.9 1. 1931. 852.0 10.6 1. 1932. 151.6 6.5 1. 193!. 126.5 3 2 L 19:i4. 170.3 2.9 Kakor vidimo, je blagovni promet [K) vrednosti čedalje slabši, vendar pa padec v lanskem letu ni hi I v odstotkih tako velik kakor prejšnja leta Promet v efektih ki je vobče neznaten, ie doseael lani vrednost okrog 294.000 Din nasproti 382 000 Din v 1 1933. iu 139.000 Din v I 1932. Blagovni promet pa ni padel samo po vrednosti, nego tudi po količini, kar vsaj kolikor toliko kaže, da padca po vrednosti ni morda pripisovati večjim izpreoiembam cen. Gibal se je blagovni promet po količini v zadnjih letih takole (v vagonih): les in oglje žito in drugo 1930. 2001 417 1931. 78'. 1932. 305 S. 1933. 302 t! 1. 1934. 286 '.d Celotni blagovni promet po količini je padel, kakor nam kažejo številke, le zaradi opešanega prometa z lesom in ogljem, medtem ko se je ostali blagovni promet celo malce popravil. Žitni in mlsvski promet sam je znašal lani 69 in četrt vagona nasproti 67 v L 1933. in 148 vagonom v 1. 1932. Savinjska dolina mora poleg hmeljarstva gojiti tudi druge kmetijske panoge Zaradi obilice snovi pri predavanjih navadno ni mogoče temeljito obrazložiti vseh odnošajev raznih kmetijskih panog do hmeljarstva. Zato in ker Savinjčani tako malo naročajo in berejo »Kmetovalca«, sem se odločil, kratko in poljudno naznačiti važnost zanimanja za raznovrstne kmetijske panoge v dolini hmelja, v Savinjski dolini. Prodajne težkoče za vse kmetijske proizvode, za živino, mleko, sadje, vino, les in tudi za hmelj, so od dneva do dneva večje. Samo prvovrstno blag;« še lahko prodamo. Samo prvovrstne, lepo oblikovane sadne plodove lahko prodamo za namizno sadje, samo po zelenem, enobarvnem in enako in lepo oblikovanem hmelju je povpraševanje, saino reja hitro rastoče in zadostno molzne živine se izplača. Za dosego prvovrstnega blaga, kakršnega zahteva današnji trg, potrebujemo zlasti gnoj. Posamezni kmetovalci hmeljarji v bližini mesta si pomagajo s fekalijami, ki jih dobijo zastonj ali po nizki ceni v mestu. V bolj oddaljenih krajih Savinjske doline so ljudje doslej močno kupovali umetna gnojila. Zavoljo nizkega stanja cen kmetijskim proizvodom, tudi hmelju, pa se danes izplača kupovati od časa do časa le fosfor-nata in tu in tam kalijeva gnojila. Princip avtarkije mora v tem pogledu obveljati tudi pri naši savinjski kmetiji, ki mora stre-miti za tem,, da pridela doma čim več viso-kovrednega gnoja, da čim bolj zniža izdatke za nabavo raznih obratnih potrebščin: umetnih gnojil in tečnih krmil. •Mnogo visokovrednega gnoja pa bomo imeli le, če ne bomo samo uredili vsepovsod gnojišč,^ gnojničnih jam in v hlevih kanalizacije, če ne bomo dobljenega gnoja samo pravilno oskrbovali in uporabljali, ampak če si bomo tudi prizadevali, da bo dobljeni gnoj že sani po sebi. po kemični sestavi visokovreden. Zanimanje za ureditev gnojišč, jam in hlevov je v zadnjem ča-»u prav pohvalno, zakaj samo lani je prosilo 76 posestnikov iz Savinjske doline v celjskem, srezu za melioracijo gnojišči Po sestavi visokovreden gnoj bomo vendar pridelali le, če bomo živino primerno dol.ro in tudi tečno krmili. S tem bomo dosegli dvojen u.speh: pridelali bomo zadosti visokovrednega gnoja in dvignila se bo tudi dobičkanosnost reje živine. Tudi v času najboljše hmeljske konjunkture Savinjčani niso nikdar čisto opustili živinoreje. Le-ta je od ča?a do časa samo močno nazadovala. To je pokazalo tudi letošnje licenci ran je bikov. Ker že moramo živino rediti, naj bo ta reja tudi dobičkonosna. Hmeljar naj živinorejo ne smatra samo za nujno zlo. Reja živine naj s svojimi dohodki v letih slabih hmeljskih cen nekoliko podpira prazne kmetovalčeve blagajne. Živinoreja je v današnji obliki v Savinjski dolini po večini nerentabilna. Ali morda mislite, da se reja krav, ki dajejo na leto samo 1000 do največ 1500 litrov mleka, izplača, da se izplača rediti tele, ki bo v enem letu malo čez 100 k<» težko, da ee izplača pitali prašič, ki se po preteku enega polletja zredi za 30 kg? Le računajte stroške za krmo, delo in vzdrževanje, zavarovanje in davek hlevov, pa boste ugotovili, kako malo se pri sedanji mlečnosti in prireji izplača r^ja živine! f'e bo dala krava ob enaki domači krmi dnevno namesto treh litrov 15, letno namesto 1000 morda 2500 in 3000 litrov in več mleka, se bo reja kolikortoliko izplačala, ker se bodo stroški reje porazdelili namesto na 1000 na 2500 ali 3000 litrov mleka. Enako je vrednotiti tudi dobičkanosnost dnevnega prirastka na živi toži pri teletih in svinjah- Samo da prihaja pri mladih živalih v postev še vrednotenje bodoče plemenske rabe. ki je ne moremo zlahka izraziti v denarju. Večjo mlečnost pri kravah, boljšo prireio pri teletih in svinjah in s tem tudi boljši rnoi bomo dosegli je. če bomo živali boljše krmili Za nakup tečnih krmil nam nedostaja denarja. Zaradi tega je treba tečno krmo pridelati doma. Pomislite: z dodatkom pol kilograma prav dobre suhe detelje ali treh četrtin kilograma prvovrstnega sena v danem primeru že lahko dvignemo mlečnost pri živali na dan za en liter, za katero množino mleka potrebujemo pri krmljenju s slabo hrano, kakršno pridelamo v Savinjski dolini, dva kilograma sena. Pri krmljenju s samim prvovrstnim senom daje lahko krava na dan, ne da bi trpeli njena reja in mesnost, 15 litrov mleka, pri krmljenju s slabim, malovrednim senom pa da krava • na dan le tri litre mleka. Zboljšajmo zaradi tega travnike in vse pridelovanje krme, ne da bi pri tem mogoče okrnili pridelovalno površino hmelja in ii* ta! Zgradimo tudi silose, v katarih bo mogoče pripraviti za zimo visokovredno sočno in tečno krmo, ki bi akuipno a prvovrstnim senom šele omogočila resničen uspeh v ii-vinoreji. Za izboljšanje travnikov in todi za napravo silosov daje banska uprava prispevke. Nemčija je letos votirala 14 milijonov mark kot 30odstotni gradbeni prispevek za napravo silosov. Pri nas daje banska uprava 50 Din za zgradbo majhnega silosa. Za prispevke je prositi preko občin in areekih načelstev (kmetijskih referentov). Vem, da bo ta ali oni ugovarjal, čefi da visoka mlečnost in močnejši prirastek na teži nimajo pomena, ker mleko ne gre v denar svinje nimajo cene- Pripominjam, da ne gre za to, da mleko takoj vse vnovčimo po 2 Din ali več za liter. Cim več mleka ob doma pridelani krmi. tem laže bomo shajali tudi pri nižjih cenah mleka, tem lažje bomo vzrajali teleta in pujske, kakršne zahteva današnji trg in bodoča uspešnejša plemenska raba! Samo prvovrstno blago se proda, in prvovrstno blago je mogoče vzrediti le ob zadosti dolgem in v zadostni množini izvršenem pokladanju mleka aH ribje moke poleg druge krme mladim živalim! Ribja moka je draga. Zato pride v poštev akoro le mleko; lahko tudi, posebno za pujsfce, posneto mleko- Dobro, e prvovrstnim senom in z drugimi prvovretnimi, doma pridelanimi krmili krmiljene živali ne bodo samo izplačale reje, ampak bodo dale tudi prvovrsten znoj, ki ga bomo z mnogo rečjim nspehom kakor doslej rabili za proizvajanje kvalitetnega prvovrstnega blaga v sadjarstvu, v vinogradništvu in tudi v hmeljarstvu. Fran Wernig. Stanje Narodne banke V najnovejšem izkazu z dne 15. t. m. zaznamuje Narodna banka nadaljnje povečanje zlate in devizne podlage, in sicer skupno za 515.2 milijona na 1928.5 milijona Din. V tej skupni podlagi se je povečalo zlato za 7.4 milijona na 1795.7 milijona in devize za 8.0 milijona na 132.6 milijona, medtem ko so valute oslabele za 0.18 milijona na 0.19 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so se povečale za 5.2 milijona na 107.9 milijona Din, a rezerve kovanega denarja za 29.3 milijona na 244.7 milijona Din. Skupna posojila so se dalje zmanjšala za 13.6 milijona na 1742.7 milijona (od tega menična za 13.2 milijona na 1506.7 milijona in lombardna za 0.4 milijona na 234.1 milijona) Din. Obtok bankovcev ae je dalje znatneje zmanjšal, in sicer za 62.3 milijona na 4264.6 milijona, medtem ko so obveznosti na po-kazanje narasle za 80.7 milijona na 1049 milijonov (od tega žirovni računi ža 53.2 milijona na 639.6 milijona in razni računi za 32.8 milijona na 40&.9 milijona, a državne terjatve so padle za 5.3 milijona na 3.5 milijona) Din. Obveznosti z rokom, ki so se že pri prejšnjem izkazu malo znižale, bo dalje padle, in to za 27.9 milijona na 920.3 milijona Din. Skupna vsota obtoka in obveznosti na pokazanje ae je povečala za 18.4 na 5313.6 Skupno krifie se je povečalo od 36.13 na 30 29°/«, a kritje le v zlatu od 83.77 na 33.79 •/•. Gibanje zavarovanih nameščencev in delavcev meseca novembra v vsej državi Novembra lani je udo zavarovanih v vsej Jugoslaviji pri krajevnih organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev &64.2T4 delavcev in nameščencev. To število kaže sezonski paoec nasproti oktobru za 1187, a dvig nasproti novembru leta 1933. za 23.584 članov. Nasproti številu Članov v novembru leta 1933. kažejo največji absolutni dvig za-posljenja okrožni uradi v Ljubljani (za 3049), v Splitu (za 2908), v Nišu (za 2655) in v Zagrebu (za 2471). V odstotkih znaša povečanje v uradih: na Susaku 18.37, v Splitu 18.07 in v Nišu 12.44%. Večje zmanjšanje zaposljenja izkazuje okrožni urad v Osijeku (za ttfl ali za 1.45%). Pri privatnodruštvenih bolniških blagaj nah kaže v enakem razdobju neznaten pa dec članstva boin^^a blagajna »Merkur« v Zagrebu (11 članov), medtem ko ostal dve blagajni izkazujeta dvig. Znatnejš' porast je zabeiezen pri bolniški blagajn Trgovskega ^oiui&ne^a iu podpornega dru štva v Ljubljani (za joi članov ali za 8.1b/<, V novembru je znašalo število zavarova nih delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaslužkom do 8 Din 72.762, z za služkom 8 do 24 Diit ^64.969, z zaslužkom nad 24 do 34 Din 94.2b2 L»in, z zaslužkom nad 34 do 48 Din 64 242, a z zaslužkom nad 48 Din 68.039 članov Povprečna zavarovana mezda v novem bru je bila 21.93 Din ter kaže zmanjšanje nasproti stanju v letu 1933. tm 0.86 Din To zmanjšanje je posledica tega, ker se je število članov v višjih mezdnih razredih z mezdo nad 24 Din zmanjšalo za 0504, a povečalo se je število članov v nižjih raz redih z mezdo pod 24 Din za 30 088 članov Zaradi tega zmanjšanja povprečne zavaro vane mezde je skupna zavarovana rnezdfc kljub dvigu števila članov ostala skoro neizpremenjena nasproti istemu mesecu !e ta 1933. Znašala je 309.37 milijona Din nn sproti 308.11 milijona Din v oktob™- Gospodarske vesti = Ugoden odmev nove finančne in gospodarske politike. Iz Zagreba poročajo: Predsednik Združenja industrijcev za savsko banovino g. Vladimir Arko, ki je obenem tudi predsednik Centrale industrijskih korporacij, je poslal v Beograd ti-le dve brzojavki: >G. dr. Milanu Stojadinoviču, finančnemu ministru. Prisrčno vam čestitam k vašemu odločnemu, moškemu in odkritemu govoru, s katerim ste okrepili nade, ki jih vse naše gospodarstvo, zlasti pa naša industrija, polaga v vas. Prepričan sem, da bo naše gospodarstvo našlo v vas voditelja, ki ga bo vodil po novih potih razvoja in napredka.« — »G. dr. Melku Cingriji, viceguvernerju Narodne banke. Vsa naša industrija hkratu z ostalim narodnim gospodarstvom prisrčno pozdravlja sklep Narodne banke o znižanju obrestne mere kot važen činitelj za olajšanje gospodarske krize.« = Čvrstost jugoslovenskih vrednot na pariški borzi. Iz Pariza poročajo: Jugoslovenske vrednote na pariški borzi kažejo zelo krepko tendenco. Močan skok je zabeležiti pri obveznicah 4Vt*/» posojil iz leta I9u6. in 1909. in pri 5°.'o posojilu iz leta 1913. Po obveznicah zadnjega posojila je bilo povpraševanje celo tolikšno, da mu ni bilo moči ugoditi. Porast tečajev jugoslovenskih vrednostnih papirjev pripisujejo v tukajšnjih borznih vrstah zlasti prihodu dr. Sto-jadinoviča v finančno ministrstvo. Dr. Sto-jadinovič uživa, kakor r.aglašajo v tukajšnjih borznih vrstah, med vsemi mednarodnimi finančniki velik ugled. = Opozorilo izvoznikom v Grčijo. Znano je, da so ostale že od leta 1930., ko je grška vlada uvedla strogo devizno kontrolo, terjatve naših izvoznikov v Grčijo delno ne-poravnave. Ker se namerava zdaj to vprašanje dokončno rešiti, naj izvozniki, ki imajo v Grčiji še kako terjatev, to pismeno sporočijo Zbornici za TOI v Ljubljani. Sporočiti je točen naslov našega izvoznika in grškega dolžnika, dolžno vsoto v valuti, kakor se je glasil račun, datum računa in rok morebitnega zadnjega že plačanega obroka. = Znižanje tovornine sa avstrijski lesni aro« preko Trsta. Po objavi Avstrijskega zavoda za pospeševanje izvoza, je znižana tovornina za plemeniti les, ki prihaja po morskem potu preko Trsta v Avstrijo. Jadranski zvezni tarifi priključene železnice so namreč z veljavnostjo od 20. t. m. znižale tovorninske postavke za okroglo 25 "/•. = 800 let evropske zgodovin® v luči Lip-skega velesejma. O tej snovi bo predaval poslovodja obratovalnice Lipskega velesejma v Beogradu direktor g. Paul Voss 21. t. m. ob 20.15 v dvorani Trgovskega doma, Simon Gregorčičeva ulica. Predavatelj bo svoje poslušalce s pomočjo številnih skiop-ničnih slik seznanil s kulturnim življenjem trgovcev v posameznih stoletjih ter jim prikazal njih življenje, običaje in navade trgovanja od početka srednjega veka do današnjega dne. Prikazal bo nadalje smeri, ki jih je hodilo mednarodno trgovanje v različnih vekih. Velike države so se med lem časom sesule in tržišče mednarodnega trgovanja je v vsakem stoletju ležalo na drugi točki sveta. Vse to izpremembe v nacionalnem Izmenjavanju blaga so se zrcalile v velikih trgovinskih ustrojih, posebno pa še v tako občutljivem gospodarskem barometru, kakor je to Lipski velesejem že skoro 800 let. Predavanje bo prineslo vsakemu poslušalcu, bodisi v zgodovinskem, trgovinskem ali gospodarskem oziru, povsem nove in dragocene poglede v trgovinsko življenje. = Iz trgovinskega registra se je izbrisala tvrdka Smeh Franc, trgovina z vinom, sadjevcem in žganjem na debelo v Preseku. = Prodaja lesa bo po pismenih ponudbah, ki jih je vložiti do 7. februarja pri direkciji gozdov v Ljubljani. Pogoji »o na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. = Dobava bencina ta ljubljansko občina. Mestno poglavarstvo v Ljubljani ponovno razpisuje dobavo 40.000 kg bencina in bencinske mešanice za potrebe mestnih uradov in podjetij v letu 1935. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do 1. februarja opoldn«*. Tam se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. = Konkurzi in poravnave. Narok za razpravljanje in sklepanje o poravnalnem predlogu Majerja Ivana, hotelirja na Bledu, bo 5. februarja ob 9.30 pri sreskem sodišču v Radovljici. Narok za razpravljanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga Maverjeva Marija, posestnica ln gostilničarka v Ljubljani. bo 5. februarja ob 11. pri okrožnem sodišču v Ljubljani. ,ct krepko dvig nile. Vojna škoda, ki se je v predzadnjem tednu gibala na višini 352 do 353, se je ob koncu tega tedna trgovala v Zagrebu za kaso po 365 do 370. Držali so sc ludi dolarski papirji. Tako se je 7*'« Blair, ki t»e je predzadnji teden zaključeval po 62.50 do 63, trgoval včeraj po 63. &'/» begluške, ki so imele ob koncu predzadnjega tedna zaključek po 61, so se zaključevale včeraj po 63.50, za januar po 64 in za man: po 04.50. 7»/» investicijsko je imelo zaključek po 73 Priv. agrarna banka se je zaključila včeraj po 245, Trbovlje pa po 112 in 112.r>0. Na svobodnem deviznem tržišču je ostal položaj čisto neizpremenjen. Poslovanja je malo. Devize se trgujejo, kakor poroča »Narodno blagostanje«, na osnovi 14.70 do 14.80 Din za švicarski frank. Notirale devize 17. t m. neizpremenjeno kakor prejšnji teden: Pariz 298 — 301. Milan 3S7 do 410, Newyork 45.10 — 45.50, Berlin 18.25. Praga 185. London 223.50 in Duua; 8.15 Devize. Curih He<»gra> ~ ari* 20 V* l.ondor 15.10, Ne v. vork 3T9.50. Bruselj 72.15. Milan 2G.39, Madrid 42.2£Xl, Auisterdaui 20o.7700, jeni. t. : )un<, 33. ra...v < Varšava 5S.30, Stockholm 77.85, Oslo 75.85. Kobenhavn 67.4o, Varšava 58. IU. Atene 2-90. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv Kiinusu l Beotjrad 12.28, London 2C.37, Milan 45.99, Newyork 539.11, Pariz 35.58, Praga 21.88, Curih 174.24, 100 S v zlatu 128 S uan. Efekti. Dtuaj. Dunav-Sava-Jadran iS.75, Državne železnice 22, Trboveljska 16.10, Alpins-Montan. 12.10. Borze Ljubljana, 19. januarja. Na ljubljanski borzi je znašal devizni promet v tem tednu 4.7 milijona nasproti 7.1, 1.6, 1.9 in 3.7 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V tečajih ni posebnih izpre-memb. Malo znatneie se je okrepil New-york. Blagovna tržišča VINO. -f Vinsko tržišče ▼ dravski banovini (14. t. m.) Vinska kupčija ta mesec pojema, kar je običajno v tem času. Zaradi slabega vremena v južnih krajih države je izostal ta mesec tudi dovoz iz južnih krajev, zlasti b Dalmacije in so tam cene stacionlrane. Cone vinu v dravski banovini se gibljejo pri producentu kakor pri vinskih trgovcih med 4 in 5 Din za srednja namizna, med 5.50 do 650 Din za boljša in med 7—8, pa tudi 9 Din za močna sortna nova In stara vina. BOMBA 2. -f- Llverpool (18. t. m-). Tendenca »talna. Zaključni tečaj za januar 6^87 (dan poprej 6.83). + New Tork (18- t. m.). Tendenca komaj stalna. Zaključna tečaja; za loko 12.60 (dan poprej 12.75), za januar 12.34 (12.46). Sokolstvo Sokol v Borovnici je imel v nedeljo 13. t. m. v dvorani Sokolakega doma glavno skupščino, ki jo je vodil požrtvovalni starosta br. gvigelj Franko. Iz poročil funkcionarjev je bilo posneti, da je društvena uprava, v kateri so bili sami mladi ljudje, pravilno pojmovala svojo dolžnost. Na letnem telovadnem nastopu, ki je bil v naglici organiziran, je nastopilo preko 80 pripadnikov tega društva, ki šteje v celoti okrog 200 pripadnikov. Čeprav je bilo vreme najslabše, je bilo vendar celoten uspeh zadovoljiv. Enako uspešne so bile tudi ostale prireditve. Na skupščini je bilo sprejetih več koristnih predlogov. Po soglasni razrešnici je bila ponovno izvoljena stara uprava z nekaterimi dopolnitvami. Upravo sestavljajo: starosta Svigelj, podstarosta Kovačič, načelnik Cerne, podnačelnik T. Zalar, načelnica Zalarjeva, podnačelnica Hrovatinova, odborniki Akički, Ferjančič, D. Zalar, Jerše, Korče, Hrovattn, Pirnat, Majaron, Koren; namestnika Turšič ta Urh; revizorja M. Zalar in Ramovš; praporščak Soklič; razsodišče: Jerše, Pirnat, J. Zalar, Leben in Ambrožič. Skupščini je prisostvoval kot župni delegat starosta br. Pipenbacher, ki je podal nekaj smernic, kako je treba pravilno pojmovati sokolsko bratstvo. Sokol Skorja Loka priredi 23. t m. ob 20. predavanje o teini: »Zemlja nekdaj in sedaj«. Predaval bo predavatelj ZK1) gosp. prof. Stepišnik Drago. IV. smučarska tekma naveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se ima vršiti 2. ta 3. februarja v Skofjl Loki, se zaradi neugodnih snežnih prilik prelaga na 8. ta 9. februarja. Kraj, čas ln spored ostaneta Ista. — Načelstvo SSKJ. Sokol v Tržiču se je 12. t. m. sestal h glavni skupščini, ki jo je vodil starešina br. dr. Premrou. V uvodu je starosta počastil spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja s klicem »Slava« in nato nazdravil mlademu kralju. Po prečitanju poslanice se je spomnil dveh umrlih članov Stera Vladka in Sajovica Ivana, katerih spomin so navzočni počastili s klicem »Slava«. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Posebno pozornost pa je zbudilo izčrpno poročilo br. starešine, ki je tudi podal smernice za bodoče delo. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je uprava vzorno delovala, saj je poplačala kljub krizi skoro ves dolg. Zato je br. Čer-noš v imenu revizorjev predlagal, da se da upravi in blagajniku razrešnica s pohvalo, kar je skupščina z odobren jem sprejela. Novoizvoljena uprava, ki je z majhnimi iz-premembami ostala stara, je nastopna: starešina dr. Premrou Vladimir, I. podstareši-na Globočnik Franc, II. podstarešina Stritih Franc, načelnik Stopar Ivan, podnačelnik Frelih Anton, načelnica Bergerjeva Mica. podnačelnica Pristouova Justi, tajnica 2a-garjeva Jelica, prosvetar Gorišek Josip; odborniki; Žagar Fcrdo, dr. Pance Pavel, Ster Blaž. Sajovic Lovro. Sajovic Rudolf, Sajo-vic Janko, Košir Lovro, Markelj Franc, Opcrman Drago, Mencinger Ivan in Brodar Franc. Občni zbor Sokola v Brežicah se je vršil 10. t. m. v Narodnem domu ob prav lepi udeležbi. Zbor je otvoril starosta br dr. Zdolšek ta ae spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja, čigar apomin ao zboro-valci počastili s klici »Slava!« ta nazdravili mlademu kralju Petru n. I* poročil funkcionarjev je razvidno, da 8e manjši del članstva neumorno trudil. Vendar bi društvo doseglo še vse lepše uspehe, ako bi ne slonelo delo preveč na ramah po-edincev Prednjaški zbor je opravljal svojo nalotro vestno In marljivo. Telovadne vrste so se udeležile župnega izleta v Celja, dleta v Zagreba, delno v Sarajevu ta društvenih nastopov pri vseh edinicah v okolici. Pogrebnih svečanosti v Beotfr-achj mt. je udeležilo odposlanstvo z društveno zastalo. Telovadni oddelki so glede na število članstva skoro prešibki, posebno oddelek članic, število telovadeče dece Je precej močno, a vaditeljev za te oddelke nam primanjkuje. Gmotno nismo bogve kaJco napredovali, ker nam je naša tridesetletnica precej segla v naše prihranke. Velik napredek beležimo v tem, da smo pridobili lepo telovadišče na prostem. Gradbeni odsek bo imel polne roke dela, da uredi ta prostor za vsestransko uporabo. V novo društveno upravo je bil izvoljen z majhnimi izpremembami stari odbor s starosto br. dr. Zdodškom na čelu. Sokol v Dobovi. Lap dogodek za droStve-no življenje v Dobovi je vsakokratni občni zbor, ki ga ima sokolsko društvo. Letos je to bilo v soboto 12. t. m. Na občni zbor je prišel tudi delegat sokoleke župe zagrebške br. Anžlovar. Lepo in stvarno je potekal zbor ob poročilih funkcijonarjev o minuh poslovni dobi. Delegat br. Anžlovar je dal društvu pobudo k še večjemu razmahu. Pomemben je bil njegov predlog, da misl' društvo na svoj lastni dom in da daje v ta namen od vsake prireditve gotovo vsoto Sklenilo se je, da ee de v fond za sokolski dom, ki znaša sedaj 3000 Din, od čistega dobička vsake prireditve 30*/«. Po sprejeti razrešnici »tare društvene npreve ja brla izvoljene nova uprava, ki bistveno ni spremenjena. Starosta Fr. Vadnal se je zahvaUl za ponovno zaupanje. Novi osebi v odboru sta prosvetar br. Veble in M. Lapuh. Župni delegal je bil naprošen, da podpira našo željo po prireditvi letošnjega okrožnega zleta v Dobovi. Sklenilo se je prirediti mladinsko spevoigro »Pogumni Tonček« v februarju, kmalu nato pa spevoigro »Kakor stari, tako mladi«. Sokol v Braslovčah je imel redni cfcčui zbor 23. decembra v dvorani Sokolskega doma. Ob otvoritvi je imel br. starosta lep spominski govor o blagopokojnem kralju, župni prosvetar br. Verstovšek Je ▼ jedrnatih besedah orisal glavne smotre Sokol-ertva. Po poročilih funkcionarjev so sledile volitve novega odbora. Z malenkostnimi iz-premembami je bil izvoljen dosedanji odbor z br. Lušinom kot starosto. Med tremi novimi odborniki je član uprave br. dr. Lovšin Janez kot društveni lekar. Novo izvoljenemu odboru želimo pri njegovem delu obilo uspehov. Dramski odsek Sokola J» uprizoril 30. decembra v sokolski dvorani Dornikovo dramo »Gruda umira«. Nabito polna dvorama Je l3hko igralcem za ves trud najlepše plačilo. Igralci so podali tudi najtežje prizore tako dovršeno, da lahko naš Sokol postavi na oder s takimi mof-mi tudi težja dela. Pripravlja se Cesarjeva »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, ki bo gotovo privabila spet mnogo ljudi, aaj je polna šaljivih zaplet kov. Režijo vodi društveni prosvetar. Glm 'na skupščina Snkolskepn druftva Gornji grad je bila v nedeljo 13. t m. po poldne v Sokolskem domu ob precejšnji udeležbi članstva. Iz poročil je posneti, da je bilo delo našega društva tako v tehničnem. kakor prosvetnem oziru v preteklem letu zelo živahno, pokazalo se je. kako nujno potrebna jc bila lastna streha dru-$tvu. da more napredovati uspešno. V novo upravo društva »o izvolieni kot starešina dnuedsinli br dr Rak .Tarko. nodstarc-šina dr. Mefak Ervln. tajnik Fendre Franc, načelnik Kolenc Albert načelnica Križma-nič MilV*. prosvetar Tratnik Jožef blagajnik Ribič Alforrz. Določil se je tudi delovni program za leto 1935 Kraljestvo mode Pravilna otroška obleka O otročki obleki se mnogo govori in piše, vendar pa se pri tem največkrat pozabi omeniti, da je pri sestavi otroške garderobe zmernost najvažnejše pravilo. In si-rrr zmernost v vsakem pogledu: v številu oblačil kakor tudi izdelavi! Izkušnja, ki je najboljša učiteljica, nam vedno iznova pokaže, da otrok prav dobro Izhaja z maloštevilnimi, dobro izbranimi »blačiJi Ln da je torej skrajno nerazumno, če mu zaljubljena mati nabavi preveč stvari, kajti vseh ne more dovolj izrabiti ie iz razloga, ker jih prehitro urase. Tudi pri načinu izdelave svarimo pred vsakim pretiravanjem, ki ga pogosto zagrešijo matere, ker gojijo razumljivo željo, da bi svojega malčka kolikor mogoče ljubko oblekle. Mnogo važnejša od lepe izdelave je tr-pežnost in odpornost obleke. Saj se tudi otroci dobro počutijo le v oblačilu, ki nanj ne morajo neprestano paziti! Otroške ob-lekce iz nežnega tvoriva in v občutljivi barvi povzročajo tudi materam mnogo sitnosti s čiščenjem, ker se na njih pozna vsak madež. Vse to sa lahko prihranijo. te oblečejo otroka v nevtralno barvno oblačilo iz trpežnega tvoriva. Zlasti ▼ januarju se često izkaže, da so zimska oblačila naših malčkov kaj obnošena in da je treba ta ali oni komad nadomestiti z novim. Pri tem pa se moramo ozirati tudi na dejstvo, da bo kmalu minila največja zima in je treba misliti na to, da bo novo oblačilo primerno tudi za toplejše vreme prve pomladi. Za nov otroški plašček torej izberemo srednje debelo tvorivo, ki ga opremimo s pripeto podlogo iz velblodje dlake, tako da je plašč uporaben za zimo ln za pomlad. Parktično je, če tudi krzneni obrobek pripnemo samo z gumbi, tako da ga moremo vsak čas sneti! Na naši sliki (spodnja skica) vidite deški plašček iz vzorčastega volnenega blaga s poševno vrezanimi žepi in s krznenim ovratnikom v tako zvanem »gosposkem« kroju. Naslednja skica nas seznani z ljubkim dekliškim plaščkom iz zelenega ali modrega blaga z obrobkom iz nutrije ali drugega cenenega krzna. Tudi pri otroških plaščkih se opaža vpliv ruske mode! Na svetlem dekliškem plašč-ku prav čedno učinkujejo vrvičaste prepone, okrogli krzeni ovratnik, mali okrogli mufek in ruska čepica, ki se posebno dobro poda svetlolasim glavicam Tudi dečkom lepo pristojajo »kozaški« plašči iz usnja, ki so zapeti z dvemi vrstami gumbov ter prepasani s širokim pasom. Širok in ploščat krznen ovratnik daje plaščku izrazito »rusko« noto. V plašč pripnemo podlogo iz krzna ali iz velblodje dlake (zadnja skica). Proč z obrabljenim kožuhom! Star, od moljev poškodovan kožuh je največja nevarnost za vsa ostala oblačila v omari. Seveda je razumljivo, da v današnjih časih ne žrtvujemo radi kožuha, četudi je neraben, vendar pa moramo po- misliti, da zahteva popravilo in modernizacija takega komada mnogo več izdatkov kakor je vse skupaj vredno! Razen tega pa taki popravljeni kožuhi nikdar več niso tako lepi kakor novi, ker se vedno opaža razlika med starimi in novimi kožami S tistimi kožami, ki so Se dobro ohranjene pa iz starega kožuha ustvarimo moderno in razkošno krzneno opremo za nov. eleganten plašč, ki nam vedno oride prav! Mnogi otroci se navdušujejo za drsanje in komaj čakajo na tiste urico, ki jo smejo prebiti na ledu. Na naši zgornji sliki vidite živobarvno dekliško drsalno obleko s širokim zvončastim krilcem, okrašeno z leopardjim krznom. Naslednja risba predstavlja dečka v idealnem drsalnem dresu: oblekel je kariraste pumparice in kratek usnjeni telovnik! Zadnja hiti na drsališče deklica v ljubkem drsalnem kostumu, čigar jopica ima po sredi okrašeno navpično prišito. precej široko krzneno progo. In sedaj še dvoje prazničnih oblek za dečka in deklico! Jako elegantna je tem-nomodra deška obleka z dolgimi hlačami in z ljubko garnituro iz belega pikčja. Dekliška oblekca Je 'z rožaste svile in ima močno nabrano krilce, balonaste rokavčke in enobarvno pentljo pod vratom (desna skica). Japonske lakaste gumbe prištevamo med najbolj mikavna okrasja modernih popoldanskih oblek. Ker so ti gumbi izredno veliki, moremo za eno sa- mo obleko uporabiti le nekaj komadov, ker bi se sicer obleka zdela preobložena. Najbolj elegantno učinkujeta dva gumba pod visokim mandarinskim ovratnikom, tretji gumb pa namestimo na vozlu širokega pasu, ki ima obliko šerpe. Zdravniška posvetovalnica K. B. Možnost, da postane 15 do 16 let star deček oče, zavisi od njegovega razvoja; verjetno je, če obstojajo sekundarni spolni znaki (brki, mutacija glasu itd.), dokaz pa poda preiskava semena. — G. V. C. Dijeta pri žolčnih kamenčkih mora pred vsem obstojati v tem, da se uživa hrana v malih, pa pogostih obrokih. Ogibati se je treba masti, dovoljeno je samo 40 do 80 gr surovega masla. Prepovedano je pecivo z mastjo, škodljivo je tudi: smetana, rumenjak, možgani, jetra, ledvica, zelenjava, ki napenja, prekajeno meso, pečena riba mrzle jedi. Dovoljeno je pa: nemastno meso, prikuhe, mleko, samo previdno, ogljikovi hidrati, nemasten sir, vroča limonada Zdravljenje žolčnih kamenčkov je treba prepustiti zdravniku. — V. Sp. Za zaceljenje ran se je dobro obneslo pel idolov o mazilo. — Bodočnost. Ne možnost zadržavanja vode je po operacijah čest pojav in sčasoma sam od sebe izgine. Ogibati se je treba ostrih jedi in alkoholnih pijač V kolikor bi nosečnost oziroma porod postal kvaren za zdravje, se da ugotoviti samo z zdravniško preiskavo, ki potem tudi odloči, Če je potrebno, nosečnost prekiniti. — Pomoč. Omenjenih praškov ne poznamo, prav gotovo pa niso popolnoma zanesljivi, ker sigurnega sredstva za omenjeni namen sploh ni, razen mehaničnih, ki so vam gotovo znani. — D. M. C. Sami ste opazili, da vam alkohol in telesni napori škodujejo in naravno je, da se jih morate ogibati. Poskusite vsak večer g toplimi sedečimi kopelmi, katerim pri-denite izcedek hrastove skorje, priporočamo vam pa zdravniško preiskavo. — Zima. Pri rdečici, ki nastopi ob mrazu na koži obraza, nosa, ušes, je pred vsem potrebno, da se varuje prizadeta mesta s primerno zavitim Salom pred mrzlim zrakom. Kjer lchthyolovo mazilo ne koristi, poskusite sledečo mast: Resorcin 0,5, Flor. sulf. 1,0. Vaselin ad 10,0. V trdovratnih primerih pride v poštev Se obsevanje z R&ntge-novlmi žarki, višinskim solncem ln modrimi! žarki. — K. P. Vsi opisani pojavi so znaki nevrastenije in poapnenja žil. Priporočamo vam pretežno vegetaričoo hrano; ta kajenja se koUkor mogoče Pri vseh vrstah bolečin migreni, nevralgtji, revmi, živčnih In menstrualnih težkočah učinkuje naglo ALGOCRATINE Izdeluje: E. LANCOSME, PARIZ. Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. rt«, p. br. 3579 od Ul. denmnbra 1S9B. ogibajte. Paziti morate na redno odvajanje, 1 do dvakrat na teden pijte samo mleko,'sicer pa naj bo hrana kolikor mogoče neslana. Jod v malih dozah vam bo lajšal težave, pri hudi nespečnosti pa spalna sredstva. — J Sch. Izgleda, da se približujete dobi menjave Lahka pomirjevalna sredstva (brom baldrijan) vam bodo olajšala težave, mogoče bo pa potrebna tudi hormonska terapija. — M. M. Izrecno poudarjamo da se samo prav v početku prehlada sme poskusiti preprečiti ga z jodom (1—2 kapljici na pol čaše vode). Vsako nadaljnje upotrebljavanje bi pa lahko delovalo ravno nasprotno SiceT ni verjetno, da bi se vsak teden prehladili, ampak l-krat na teden se ta metoda lahko tudi pri otrokih uporablja, seveda ne nepretrgoma. — J- Z. Priporočamo vam vzdržnost in mlačne obkladke. Državni ambulatoriji so vam, če ste ubožni brezplačno na razpolago. — G. B. Četudi nI tuberkuloza v taki meri in v tem smislu nalezljiva kot n pr davica, legar itd., je vendar gotova opreznost na mestu. Potrebno je. da dotična oseba pazi na skrajno snago, da si redno in večkrat pere roke, da pazi. da ne kašlja bolnik v njo, v pljuvalniku je treba, da je vedno kako sredstvo za desinfekcijo. pogosto je treba izpirati usta in krepko se mora hraniti. Najbolje bo seveda, če je mogoče, da opusti službo. Ne kašljaj! Kašelj ni bolezen, ampak izraz kake bolezni in spada zaradi tega v zdravniško nego. So pa tudi še druge vrste kašlja, ki so tudi reflektorični pojavi. Rahel veter. prah, dim ali kaj podobnega je zadel na bronhije: živci prenosi jo dražljaj do možgan, od tam pa preide na mišičevje dihanja in konec je krčeviti kašelj. Otežkujoča je še okolnost, da zadostujejo pri že obstoječem kašlju vedno slabejši dražljaji, da nastopijo vedno novi napadi kašlja. Zato se mora pri otrocih pogosto obstoječo razvado, da iz same razposajenosti posnemajo kašelj resno obolelih, takoj odstraniti. S takim posnemanjem se po nepotrebnem dražijo sluznice, ki se potem ne morejo več s polno silo braniti pred vzroki, ki povzročajo kašelj. Znani so napadi kašlja, ki nastopijo, če se preide iz hladnega zraka v toplo sobo ali pa obratno. Ta kašelj Je posledica velike razlike v temperaturi, kateri občutljiva sluznica ni več dorasla Poudarjamo pa, da se da z nekoliko dobre volje pri lahkem prehladu kašelj vsaj za nekoliko časa zadržati, ln to bi se moralo lz obzira do okolice, posebno v gledališču, predavanjih itd., večkrat zgoditi. Radio Nedelja 20. Januarja LJUBLJANA 7.30: Kmetijsko predavanj e; O lanu (inž. Sadar Vinko). — 8.: Na vrat na nos! (nekaj koračnic na ploščah). — 8.20: Poročila. — 8.30: Orgelski koncert (prof. Matija Tome). — 9-: Versko predavanje (prior Valerian UČak), — 9-15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 945: Iz Schubertove maše (plošče). — 10.: Delavsko predavanje: Volitve delavskih in nameščenakih zaupnikov (Delavska zbornica). — 10.20: Sekstet iz Brace poje koroške narodne na ploščah. — 10.40: Koroške narodne s spremljevanjem radijskega orkestra, pojo ga. Neratova, gdč. Mišičeva, gg. Janko in Gostič. — 11.40: Otroška ura (Mirko Kunčič). — 12. čas, radijski orkester (po željah). — 16.: Spevoigra »Pri zlatem sodčku«. — 17.: Nekaj veselih orkestralnih točk na ploščah. — 17.30: Pevski zbor »Zvezda« iz Most. — 19.30: Nacionalna ura: Sporerov prvi poskus za izdajo prvega hrvatskega časopisa (dr. Ferdo Sišič iz Zagreba). — 20.: Cas, jedilni list, program za ponedeljek. — 20.10: Akademski pevski kvintet: Koroške narodne. — 21.: Radijski orkester. — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Radijski orkester, vmes klavirske solistične točke, igra Vandraček (na ploščah). Ponedeljek 21. januarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Mladina, dom in avtoriteta (dr. Stanko Gogala). — 18.30: Santel: Mala suita (na ploščah). — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič). — 19.10: Pravna ura (dr. Knaflič) — 19.30: Nacionalna ura: Slovenija in njena narodna pesem (prof. Slavko Osterc — prenos v Zagreb in Beograd). — 20.: Cas, jedilni list, program za torok. — 20.10: Prenos iz Hubadove dvorane: Razlaga novtfi orgel (msgr. Stanko Premrl in dr. Kimovec). — 21.: Radijski orkester. — 21.30: Cas, poročila, radijski orkester. — 22.30: Operetna godba na ploščah. BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi z orkestrom. — 20.: Prenos opere lz gledališča. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Koncert na flavto — 17.45: Pesmi. — 20.: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 1930: Radijska revija. — 21.: Dvofakove pesmi. — 21.25: Koncert orkestra ln solistov. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Program ir Prage. — 21.: Baletna muzl-ka. — 21.40: Jugoslovenske pesmi. — 22.15 Iz Pra^e. — VARŠAVA 20.: Pesmi, eitre in harmonika — 21.: Simfoničen koncert. 22.: Lahka ln plesna muzika. — DUNAJ 12.: Beethovnov koncert na ploščah. — 16.10: Zimski šport v glasbi. _ 17.20: Arije ln pesmi. — 18.55: Prenos Webrove opere »Carostrelec«. — 23.05: Orkestralen koncert. — BERIJN 19 20: Neznani Schu-bertovi »lendlerjic. — 21.10: Iz operet ln zvočnih filmov. — 22.35: Lahka glasba — KONIGSBERG 1910- Orkester mandolin. — 20 15- Vojaška godba. — 22 20: Plošče. — 23.: Lahka in plesna muzika — STUTTGART 20.15: Večer zvočne artisti-ke. — 22.30: plesna muzika. — 24.: Simfoničen orkester. — RIM 17.10: Orkestralen in pevski koncert. — 20.10: Plošče. — 20 45: Koncert po željah poslušalcev. — 22.: MeSan program. Torek 22. januarja LJUBLJANA 11.: Šolska ura: Jurčkova not na Triglav — lutkovna igra (Sokol na Taboru). — 12-: Vo1a*a godba na ploščah. — 12.50: Poročila. — 13.: Cas, plo- ___— 16.: Otroški kotiček (ga. Cirila Medvedova). — 18.20: O medu (Albina Traven). — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) 19.10: Par kupletov za boljšo voljo (Reš, Bučar). — Plošče. — 19.20: Cas, Jedilni list, program za sredo. — 19.30: Nacionalna ura: Zadnji srbski despot (Pavle Ba-kič; prenos iz Beograda). — 20-: Ruska glasba 1. Pevski dueti ge. Popove in g. De Make; 2. radijski orster. — 21-30: Cas, poročila. — 21.50: Slovenske narodne a spremljevanjem radijskega orkestra, poje Jože Rus. — 2230: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Koncert slepcev. — 17.15: Plošče. — 20.: Narodne pesmi z orkestrom. — 20.30: Simfoničen koncert. — 22.30: Plošče. — ZAGREB 1210: Plošče. — 17.15: Pevski koncert. — 2030: Pesmi. — 21.: Komorna glasba. — 22.15: Godalni kvartet. — PRAGA 1930: Zabaven program. — 20.15: Večer romunskih skladateljev. — 21.05: iz Brna. — 22.15: Plošče. — 22.30: Primeri sodobne glasbe. — BRNO 19 30: Prenos iz Prage. — 2105: Ben-dova opera »Vaški semeni«. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.: Pevski koncert — 19.30: Ciganske romance. — 20.: Mešan program. — 22.: Lahka ln plesna glasba. — DUNAJ 12.: Koncert orkestra. — 16.10: Operne arije na ploščah. _ 17.30: Sonate za violino in klavir. — 20.: Koncert na dveh klavirjih. — 20.30: Sodobni francoski skladatelji. — 21.25: Orkester Marek Weber. — 22.30: Filmske zvezdnice pojo na ploščah. — 23.25: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.10: Legenda. — 20.45: Operni večer. — 22.20: Plesna glasba. — K6NIGSBERG 19.10: Lahka glasba na ploščah. — 2015: Plesni večer. _ 22.35: Komorna glasba. — 23.20: Ples. _ STUTTGART 19.: Godba na pihala. — 20.15: Kustererjeva opera »Kar hočete« (po Shakespeareju). — 22.20: Plesna muzika. — 24.: Plošče. — RIM 17.10: Vokalni ln Instrumentalni koncert. — 20.10: Plošče. — 20.45: Dvofakove pesmi in veseloigra. — 23.: Ples. PAZITE NA SVOJE DETE in uporabljajte vedno nevtralno fftfl. ŠAH Na Trebltschevem turnirju na Dunaju je, kakor smo že poročali, zmagal prof. Becker. Podrobni končni rezultat turnirja je sledeči: I. prof. Becker 11Vt (od 15), II.-HI.-IV. Glass, GrUnfeld in Muller 10%, V.-VI. Fuss in Honlinger 9%. Slede Gerschenkron, Koln-hofer, Podhorzer 8%, Beutum 7, Fischer, Stockl 6, Igel 5V4, Weiss. Lenner 3%, Ro-aenberger 2%. Prof. Becker je poleg Spiel-manna, ki se turnirja ni udeležil, menda res najmočnejši dunajski mojster. Je odličen teoretik, pri tem pa igra le tudi ostreje in živahneje kakor Grtinfeld. Zanimivo Je, da je bil letos Trebitschev turnir po večini zaseden z doslej skoro neznanimi, mladimi igralci. To dokazuje, da je Dunaj Se vedno zelo močno šahovsko središče, čeprav ga v zadnjem desetletju Praga, Budimpešta itd. morda že začenjajo prekašati. Izmed mladih ata se na turnirju posebno izkazala Fuss in Gerschenkron. • V Hastingsu se je istočasno z mojstrskim vršilo še 11 drugih turnirjev, vsak z 10 udeleženci. V »rezervnem mojstrskem« turnirju, v katerem je letos igralo posebno mnogo inozemcev, sta zmagala Koltanowski (Belgija) in Tylor (Anglija), vsak a 6% točkami (iz 9). Koltanowskemu se Je šele v zadnjem kolu posrečilo dohiteti Tjrlorja. Tretje mesto je zasedel s 6 točkami mladi Holandec Prina, četrto ■ 5 Anglež Jackson, peto 8 4% Finec Solin. — Brez nagrade je ostal kljub razmeroma dobri igri slepi angleški visokošolec Crosa, ki se poslužuje pri premišljevanju in igri posebnih, z otipan jem razločljivih figur. Zadnje mesto Je zasedel dunajski mojater Rubinstein jun. — V Major A-turnirju je zmagal nemški mojster dr. Seitz. • Prvenstvo Pariza je osvojil Rus Monos-son. Turnir je bil tokrat slabo zaseden. Svetovni prvak dr. Aljehin Je dospel na šahovskem potovanju okoli sveta šele do — Malte, kjer se trenutno nahaja. Dovršil je že turnejo po Alžiru in Tuniau, sedaj pa misli le nadaljevati pot v Avstralijo, kjer se bo z nekolikšno zakasnitvijo vršil napovedani jubilejni turnir. * Manjši mednarodni turnir, ki bi se bil moral vršiti v decembru v Mexico-City in naj bi se ga bil udeležil tudi Carloa Torre, jc bil radi nemirov v Mehiki odpovedan. • Ena najvažnejših partij v Hastingsu je bila zmaga dr. Euweja nad Thomasom. Dr. Euwe je pokazal v njej predvsem svoje boljše teoretično znanje. Damski gambit. Beli: dr. Euwe Črni: Thomas (4. kolo, 31. Xn. 1934) 1. c2—c4 S to potezo se začenja prav za prav angleška otvoritev, ki se zadnje čase zelo često igra. 1..........e7—e6 2. Sbl—c3 d7—d5 3. d2—d4 Sedaj pa sta nasprotnika le zaplula v stari damski gambit. 3..........Sg8—f6 4. Lcl—g5 Lf8—e7 5. e2—e3 0—0 6. Sgl—f3 Sb8—d7 7. Tal—cl c7—c6 8. Lfl—d3 I beli i črni hodita po dobro raziskanih teoretičnih potih. Tu je imel beli še drugo, tudi zelo dobro nadaljevanje: 8. Dc2, Te8, 9. a3, a6, 10. Ld3, dc4:, 11. Lc4:, b5, 12. La2, c5, dc5: itd. Igrana poteza pa ima zopet drug namen. 8..........d5 : c4 9. Ld3 : c4 Sf6—d5 Ce bi namreč tudi sedaj skušal črni izvesti prej omenjeno idejo napredovanja s kmeti na damskem krilu, bi po 9.....b5, 10. Ld3, a6, 11. a4! prišel v slabšo pozicijo, ker bi c5 ne bilo več prav mogoče. Zato se v tej poziciji skoro vedno igra varianta, ki si Jo Je tudi v partiji črni izbral, t. j. »Capablancin razbremenilni sistem.« Ta sistem Je sicer za črnega najbrž dober, zahteva pa zelo precizne igre. 10. Lg5 : e7 Dd8 : e7 11. o—0 Sd5 : c3 Ta poteza naj omogoči e6—e5, kar mora črni čim preje izvesti, da se osvobodi. 12. Tel : c3 e6—e5 IS. Sf3 : e5 Več napetosti v pozicij! pušča tn poteza JS. Ddl—c2. Crzd mora odgovoriti ed4:. patentirano svileno milo, ki je primerno tudi za najbolj občutljivo kožo. Razkrojena svila učinkuje na kožo zelo prijetno in milo. Zahtevajte SEMO SILK milo v vseh lekarnah, drogerijah in parfumeri jah. Dobiva se za ceno Din 8.— kos. 14. ed4:, Sf6, nakar Ima približno enako pozicijo. 13..........Sd7 : e5 14. d4 : e5 De7 : e5 15. f2—f4 De5—e7 Tu se prav za prav Sele začenja partija, in sicer z — napako. Vse dosedanje poteze so bile teoretično dobro znane, tu pa Thomas ne najde več najboljšega nadaljevanja. Res bi bilo De4 radi 16. Lb3! z grožnjo Lc2 riskantno, pravilno pa je bilo Df6. Na 16. e4 bi potem igral črni Td8, 17. De2. Le6, 18. e5, Lc4: z dokaj trdno pozicijo, pa tudi 16. f5, bf>!, 17. Lb3, b4, 18. Tc2, La6 ter Tad8 bi bilo zanj dobro. 16. f4—f5! Lovcu c8 je s tem vzeta možnost razvoja, ob priliki pa grozi tudi f5—f6. 16............b7—b5 To je že skoro obup, toda pozicija Črnega je bila zelo težka. Z 18----Df6 bi priznal, da je izgubil zelo važen tempo; 16____Td8 sploh ne gre, radi 17. f6!, Tdl:? (ali Df6:?. 18. Lf7:-f!), 18. fe7:, Tfl:+, 19. Lfl:! ter eventuelno Td3 itd.; po 36____Ld7 zopet bi bil napad belega: 17. Dh5. Tad8, 18. Tf4 z grožnjo f6 komaj ubranljiv. 17. Lc4—b3 b5—b4 18. f5—f6! g7 : f8 19. Tc3 : c6 Kar obe slabosti poteze De7 sta se tako naenkrat maščevali. Prodor f6 Je Izveden in nezavarovani kmet c6 je padel. 19..........De 7 : e3 + 20. Kgl—hI Lc8—b7 Tako podleže črni napadu. Z Le6, 21. Le6:, fe6:, 22. Tc7, Tad8, 23. Dg4-f, Dg5. 24. De6:-+- bi bil imel izgubljeno končnico, ker bi bili črni kmeti slabi. 21. Tc6 : f6 De3—e4 22. Ddl—d2 Kg8—h8 23. Lb3 : f7 Ta8—c8 24. Tf6—f2 Ne brani samo grožnje Tc2, temveč tudi otvarja dami polje f6 za — mat. 24..........Tc8—dS Nekoliko bolje je bilo De5, 25. Db4: 25. Dd2—g5 Td8—d6 Na Dd4 bi prišlo 26. Td2!, Dg7, 27. Td8:! itd. Pa tudi tako je konec. 26. Lf7—d5! črni se vda. Mata na g8 ali f8 oz. Izgube dame ni mogoče preprečiti. Vasja Pire. Pri najstarejšem suknjarju na Kočevskem Ostro je brila burja čez zasneženo kočevsko pokrajino, ko so drčale sani tj* proti Mozlju. Od tam je šlo proti Rajndolu in Knežji Lipi. Pri Romergrundu (Rimsko) zavije pot na levo proti Studencem. Porazen je pogled na razpadajoče domove ob potu. Ostali so brez gospodarjev, ki jih je preskopa zemlja pognala za kruhom v tujino. Ni jih nazaj, ker so našli boljše domove drugod. V Svetlem Potoku se ustavimo. Tudi tu samevajo nekatere hiše brez gospodarjev, ki so šli iskat boljšega kruha čez Ocean. Gaz nas vodi do hiše s kamenitim porta-lom. Vstopimo in znajdemo sc vsi premra-ženi v svetli snažni »hiši« z veliko prijetno toplo pečjo. Ob njej se greje 90letn: Mihael Jonke in nas motri s trudnimi očmi. Ko se pa pogovor zasuka na suknar-stvo, ozive oči in roke mu živahno prično gestikulirati. Kot mlad fant se jc izučil tkalstva in se je ukvarjal*z njim čez 50 let. V času, ko še ni bilo železnic pri nas, je vozil svoje sukno na sejme v Kočevje, Črnomelj, Metliko, Karlovac, Jasko, Zagreb, Lukov dol in Vrbovsko. Na teh sejmih jc bilo včasih do 24 suknarjev, ki so delali vsi dobre kupčije. Najboljši so bili zanj sejmi na Vrbovskem in Lukovem dolu. kjer je znašal včasih izkupiček po cel tisočak ali celo več. V Gomirju je imel odjemalca Žida. ki je pošiljal njegovo sukno celo na Poljsko. Sukna je izdeloval več vrst in tudi odeje. Za Belokranjce in Hrvate je delal belo sukno. Volno so dobiva li z Gorenjskega, Koroškega, Bele Krajine in Hrvatskega. Za Gorenjce je izdeloval svojevrstno črno ali temnorjavo suk no iz črne prirodne volne. Obširna delavnica še stoji, v njej pa počivajo obrabljeni stroji, ki jih sedaj gonijo vaški otroci za zabavo, kadar' se igrajo »labrike«. Pre-dilni voz polzi tudi za zabavo na šibkih tračnicah, navijala., kolovrati in stroj z« valjanje sukna stoje vsi brez dela in čb-kajo, da jih kdo zasledi kot zanimivo starino za — muzej. V prostorni delavnici, kjer je dihalo še pred par desetletji živahno življenje, vlada danes mrtvaški molk. Starec pa, ki pripoveduje mladini o zlati prošlosti, sanja in dremlje brez moči pri peči in čaka nje, ki nudi svojo roko vsakemu smrtniku... Časi so se zelo izpremenili. Državne meje so se začrtale na novo. Amerika dovoljuje tujcem zelo skopo kruha, parniki na donašajo več nove spočite krvi za rudnike, plavže in tovarne iz naših krajev. Skopa zemlja skoraj več ne daje človeku dostojnega življenja Mladina zre zamišljena v bodočnost in ugiblje. kako bi prišla do koščka kruha. Zopet se zbira okoli onemelih starih strojev, ki so dajali svoj čas belega kruha starcu, ki ugaša sedaj tam za toplo pečjo in pripoveduje o zlati — prošlosti. In tako se zopet porajajo misli, da si začnejo sami tkati sukno iz volne domačih ovac, ker ni denarja za obleko. Sila in potreba oživlja tako zopet stare obr-te za lastno potrebo kakor svoj čas. ko je Eomanjkanje denarja ustvardo marsikaj, ar bi v dobrih časih gotovo ne bi bilo zagledalo belega dne. Človek se vrača zopet k primitivnosti — naravi, od katere ga po drugi strani vedno bolj oddaljuje moderna tehnika, da hiti in hiti. kakor bi hotel čimprej« dospet v — večnost R B. Kupujte domače blago S Sedmero tehničnih san] Nova svetovna čudesa človeštva na Stari vek Je govoril o sedmih čudesih sveta, o sedmih velikih stvaritvah tedanje tehnike in umetnosti. Naš čas je z označbo »čudo« nekaj bolj skop, čeprav bi se lahko postavil z neprimerno večjim številom takšnih čudes. Kako bo pa s tem jutri, s kakšnimi sedmimi čudesi se bo lahko po potrebi ponašala bodočnost? Na to vprašanje nam daje odgovor sedem tehničnih načrtov, sedem sanj, ki bodo že v nekoliko letih sama ob sebi umevna resničnost. Z avtom pod Rokavskim prelivom Ko so pred nekoliko meseci otvorili Merseyski predor, največjo podvodno prometno žilo na svetu, so tehniki spregovorili spet o starem načrtu, ki predvideva nekaj dosti večjega. Predor pod Rokavskim prelivom, podmorska zveza med Francijo in Anglijo je dovolj znana stvar, da je nam ni treba tukaj na široko razkladati, prav tako njene ogromne koristi. Bilo bi dovolj finančnikov, ki bi radi dali denar za uresničenje te zamisli, vsi strokovnjaki so si tudi edini, da bi lahko tehnika že z današnjimi pripomočki brez nadaljnjega pretvorila načrt v prakso. Doslej so govorili samo vojaški razlogi proti njemu, a te razloge so po priliki dokončno zavrnili, že v kratkem času se lahko zgodi, da pričnejo s tem velikanskim delom, prvim čudesom jutrišnjega dne. 2000 m visok stolp Za pariško svetovno razstavo 1937. nameravajo zgraditi stolp, ki bo postavil starobabilonsko zgTadbo še vse drugače v senco nego Eiffelov stolp, ki bo s svojimi 300 m tudi zelo ponižen predhodnik novega velikana. Ta velikan bo meril namreč v višino nič manj nego 2000 m, 12 km dolgo stopnišče bo vodilo poleg istotako dolge avtomobilske ceste iz železobetona to električnih dvigal na njegov vrh, kjer bodo zvezdama, vremenska in brezžična postaja, poleg obrambne postaje z žarometi, edušataiki in topovi za primer zračnih napadov. Umetni otoki sredi oceanov Nemška ladja »VVestfalen« je današnji poskusni »umetni letalski otok« v sredini Atlatskega oceana. Ta poskus se je obnese! sijajno, jutri, to je še letos, pa hoče postaviti Amerika na morje prve tri prave umetne otoke, natančen posnetek tistega, ki smo ga videli svoječasno v proslulem filmu. Dolgi bodo vsak po pol kilometra, po 24 ogromnih, navpičnih votlih cilindrov bo vsakemu dajalo oporo in stabilnost tu- Zora voda proti sivini lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prešnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh Biguren in trajen. Cena steklenici brez poštntne Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Dnga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. di v najbolj razburkanem vremenu, na velikanski ploščadi, ki se bo dvigala na teh cilindrih še 32 m nad gladino (63 m votlih opornikov bo pod vodo!), pa boš našel vse, kar spada k takšni vmesni letalski postaji na oceanu: idealno urejeno letališče, hangarje, hotele, parke, skladišča itd. Metnopola ob Severnem tečaju 500 km severno od Arhangelska nastaja nova metropola, tako rekoč metropola ob severnem tečaju. Gradijo jo v najbolj samotnih predelih zemlje v trpljenju in pomanjkanju ruski politični kaznjenci, kakor so gradili prvo metropolo na severu Mur-mansk. Pred vojno je bil Murmansk umazana ribiška vasica, pozneje kolonija za politične kaznjence, danes je svetovno mesto v nastajanju, šteje okrog 100.000 duš, čez dve leti jih bo imelo 300.000, v dveh desetletjih že milijon ali več. Ni treba misliti, da je takšno prisilno ustvarjanje velemest v teh odljudnih pokrajinah brez pomena. Zemlja skriva tam ogromne naravne zaklade v svojih globinah — to pojasnjuje vse. Domovina za deset milijonov ljudi Nekaj podobnega pripravljajo v Avstraliji. V njenem severnem delu so velikanska ozemlja, ki jih beli človek tako rekoč še ni zasedel Na ozemlju, ki je tako veliko kakor evropska Rusija, prebiva komaj 5000 belcev in še ti večinoma v mestu Portu Darwinu. Ni čudno, da gleda pre-obljudena Japonska s poželjivimi očmi na to ozemlje, in ni čudno, da se je avstralska vlada zbala rumene nevarnosti ter sklenila z dvema angleškima družbama pogodbo, po kateri sta ti dve obvezani naseliti v določenem času na 500.000 kvadratnih kilometrih 10 milijonov belih ljudi. Prvi pogoj pa je, da preko srednje-avstralske puščave zgradijo železnico, kajti karavanska pot od severa do juga za- hteva danes kakšnih 15 tednov. In de drugih velikanskih tehničnih problemov postavlja ta načrt mnogo, ki jih današnja tehnika že lahko reši. Mesto bodočnosti Kakšno bo svetovno mesto bodočnosti? Ameriški arhitekt Edgar Chambless pravi, da bo to »goseničje mesto«, oblasti se ba-vijo z njegovim načrtom in v nekoliko letih bo zrasel v lepi pokrajini med Wa-shingtonom in Baltimoreom prvi model tega mesta, mestc s 14 000 ljudmi, ki bo 16 kilometrov dolgo! Razprostiralo sc bo namreč samo v dolžino, ob eni sami glavni cesti. Zamislimo si 16 km visok, toda vodoravno postavljen nebotičnik, vzdolž njegovega velikanskega dvigalnega rova se vrstijo stanovanja, trgovino, pisarne in kar je podobnega. Ves vozovni promet tega neskončnega poslopja gre po njegovi vodoravni središčni cevi v obe smeri, in to poslopje gre s to prometno žilo, če je treba, kakor kitajski zid preko gora, rek, dolin in se nekje priključuje ob drugI prometni žili drugemu podobnemu neskončnemu poslopju. Njegova ploska streha pa je ena sama promenada za pešce s sončnimi in plavalnimi kopališči, vrtovi, gredami cvetic. Na tej promenadi pozabiš, da stopaš nad prometno cesto, po kateri besni tempo motoriziranega velemesta. Oddih v stratosferi In sedmo čudo: nedeljski oddih v stratosferi, majhen izlet nekoliko ur z letalom čez Atlantik ali Pacifik, k sosedom preko morja. Ogromno letalo je opremljeno z vsem udobjem, kakšnega današnjega potniškega prekomornika, polet nad oblaki, 13 ali 20 ali več kilometrov nad zemljo gre v večni jasnlnl in v večnem brezvetrju vse varneje nego v večno oblačnih ln viharnih plasteh troposfere. Potniki v zrako-tesno zaprtem salonu ali v svojih kabinah niti ne opazijo, da blazni letalo v redkem stratosfernem ozračju z brzino 1000 in več kilometrov na uro ... Zima v gorah Z&k. mM. je letos mnogo prijetnejša kakor v dolinah Veliki možje in denar Zgodbice o velikih možeh Pojma genij in uboštvo smatramo nekako za istovetna in o mnogih velikih možeh vemo, da so umrli kot berači. Da pa to ne drži v vsakem primeru, je manj znano. Dovolj je velikih mož, ki so znali tudi izborno računati in čuvati koristi svojega žepa. Pri tem nam ni treba segati daleč nazaj, do kakšnega Julija Cezarja, ki je bil tudi genialen finančnik in ne samo državnik, ali do Cicerona, ki si je znal — ne vedno z nesumljivimi posli pridobiti milijonsko imetje. Tudi cesar Mark Avrel, znameniti filozof, je znal dobro ceniti vrednost denarja. Še bolj se je v novejši dobi za polne mošnjičke zanimal največji goslač vseh časov Niccolo Paganini, ki je imel knežje dohodke. Mož je imel ženske zelo rad in tudi one so njega mnogo ljubile, toda kadar je stopil v koncertno dvorano in se ozrl s svojimi črnimi, bliskajočimi se očmi po občinstvu, ni storil tega, da bi se razveselil nad kakšnim lepim ženskim obrazom ali dekoltejem, temveč zato, da je na hitro preračunal, koliko bo ta koncert »vrgel«. Če je videl, da bo dohodek lep, je igral tako, da so se ljudem srca tajala, a če je bil obisk manj izdaten, tedaj je za-žagal svoj program v divjem tempu — kar so pa njegovi sodobniki tudi občudovali. Genij, ki je znal dobro računati, je bil tudi Artur Schopenhauer, filozof pesimizma. Oče mu je ostavil tako veliko imetje, da bi od njega lahko brezskrbno živel vse življenje. Upravitelj imetja je pa bankrotiral in Schopenhauer je samo r brezobzirnostjo in nepremagljivo žilavostjo rešil svoj delež, dočim sta mati in sestra svoje dele skoraj popolnoma izgubili. V njegovih pismih, posebno iz starih let, se človeka čudno dojmi neprestano zabavljanje nad visokimi cenami in točno preračunavanje stroškov. Seveda pa je treba v denarnih zadevah poleg preračunljivosti imeti tudi srečo, pa čeprav jc genij. Balzac in \Valter Scott sta znala sijano računati in špekulirati, a vendar sta dolga leta svojega življenja bila v krempljih neizprosnih upnikov. Dobro računati je znal tudi sloviti skladatelj Puccini, ki je umrl kot bogat mož, o d' Annunriu je pa znano, da kot pesnik denar »zaničuje«, kot zasebnik pa se dobro razume na računovodstvo. Svet je norišnica Guyana boljša od civilizacije Pariški reporterji so imeli te dni priliko, da prisostvujejo senzacionalnemu odhodu iz civiliziranega sveta. Mož, ki je četrt stoletja preživel kot kaznjenec v deželi mrzlice, tropske vločine in strahote in ki je pred pol leta po srvoji pomilostitvi prišel, da si ogleda domovino, po kateri je ves ta čas hrepenel, se je vračal prostovoljno v peklo deportirancev, ker re more razumeti ln prenesti napredka, ki ga je v četrt stoletja, doživelo civilizirano človeštvo. Poročnik linijske ladje Charles Benjamin Ullmo je zagrešil izdajo vojaških skrivnosti in so ga obsodili na dosmrtno deportacijo na Vražji otok, a po 25 letih, kakor rečeno, pomilostili. Ves ta čas je nanj z redko zvestobo čakala njegova nekdanja zaročenka in komaj ga je dočakala, se je ponovno poslovil od nje — tokrat za vselej. »Dovolj mi je. Vsak dan, ki bi ga tu prebil, bi bil en dan preveč,« je izjavil re-porterjem pred vstopom v vlak. »Niso osebni razlogi, ki me tirajo proč, vse skupaj me odganja. Strašno sem razočaran. V svoji samoti sem slišal o ogromni spremembi, ki je zajela svet, o čudovitih izumih in novih možnostih. Videl sem samo to, da drevijo ljudje namestu z 20 kilometrskim tempom, s lOOkilometrsko brzino proti zelo dvomljivemu cilju. Ljudje žive kakor v norišnici in vsak dan izumijo kaj, kar jih dela še bolj nore. Nočem biti deležen tako zvanega napredka, vračam se v Guyano. Ali so ljudje tam boljši? Mirnejši so gotovo. Ce pojde tako dalje, s to norostjo, z brzino, padanjem nravnostnega niveauja in duševnosti — potem čaka svet ali vsaj Evropo strašen konec. Sprva bo to takšna vojna, ki ne bo izraz sovraštva proti kakšnemu ljudstvu in ne posledica politične napetosti, temveč samo ob sebi umevna eksplozija zlih sil, ki jih s takšnim trudom zbirate ... Ne, meni je dovolj človeške skupnosti. Tam bom sam « To so bile njegove zadnje besede !Jo-dem. VSAKO MILO je po zunanjosti slič-drugemu milu. fO*Jl no Kvalitete so pa različne. »Hubertus« milo je samo eno. In »Perion« tudi! Najboljša sta za pranja In domača! Svoji k svojim! Obnovljeni paradiž Dežela, kjer sta živela Adam in Eva Tri tisočletja je bila Mezopotamija, de-žeda svetopisemskega raja, zaradi nekdanjih vojn in nesmiselnega gospodarjenje gola puščava, sedaj pa jo bodo spremenili znova v rodovitno ozemlje. Sicer se po njej ne bosta pretakala med in mleko, toda potoki in prekopi bodo skoznjo točili vodo in ogromna polja koruze in pšenice se bodo širila ob njihovih bregovih. Pri mestu zgodovinske bitke Kut - el -Amari bodo zgradili jez preko Tigrisa in več nego 15.000 km puščave bo takoj spremenilo svojo rumeno izžgano barvo v sačno zeleno. Kjer se dvigajo danes v puščavi samo majhne oaze in kjer se kvečjemu ob bregovih Tigrisa zeleni ne- Vrnjena vera v človeštvo Kako |e revna učiteljica podedovala milijonsko premoženje V Brusftju Je umrla baronica de Fey-doux, ki je kot revna učiteljica na malo običajen način postala milijonarka. Pred 30 leti je živel v istem mestu mili jan ar Alfonz Payard, ki je sovražil ljudi, češ da je temeljna poteza njih značaja nepoštenost Kjer le morejo brez kazni, se na grd način okoristijo z denarjem. To svojo teorijo je milijonar preizkušal na razne načine ta. je bil zadovoljen, da se mu je vedno izkazala za upravičeno. Imel je tudi navado, da je v prenapolnjeni cestni železnici pomagal sprevodnikom, da jim ni bilo treba riniti skozi vozilo, izdajati vosie listke in menjavati denar. Neopazno je potem ljudem med ostanke izmenjanega denarja podtikal kakšen večji novec ali bankovec iz svojega žepa Vsi prefekušanci so takšne presežke opazili na prvi pogled, pa so jih hitro vtaknili v žep, čeprarv so morali misliti, da delajo revnemu sprevodniku s tem veliko škodo. Payard je imel veliko vzroka, da se zgraža nad nepoštenostjo ljudi, a je molčal. Nekega dne je posredoval na takšen način vozni listek mlademu, ubožno oblečenemu dekletu. Spet je napravil svoj poskus in tokrat je vrinil med ostanek denarja celo bankovec za 50 frankov. Bil je sveto prepričan, da bo mladenka tiho vtaknila v žep, kakor so delali vsi pred njo. Toda v njegovo presenečenje je dekle bankovec vrnilo sprevodniku, češ da se je zmotil. Sprevodnik se je čudil, saj se nI zavedal, da bi bil imel kakšen bankovec v svoji torbi, a ker ni nihče mogel spregledati mildjonarjevega manevra in je bil bankovec nedvomno tu, ga je končno sprejel. Na milijonarja pa je poštenost mladega dekleta tako vplivala, da je izstopil z njo vred in se JI oprostil za igro skušnjave, ki si jo je bil izmislil. Povedal je, zakaj SLitnsiee cblefce za gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modemih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Ljubljana« to dela. Dekle pa ni vedelo v svojem dejanju nič posebnega. V razgovoru z njo je Payard zvedel, da je učiteljica in da se s težavo rine skozi življenje, vendar pa ni hotela od njega ničesar sprejeti. Dve leti pozneje je milijonar umrl. Njegova oporoka je tedaj zbudila veliko pozornost po vsem svetu, kajti za edino dedično vsega svojega imetja je postavil tisto mlado učiteljico z utemeljitvijo, da mu je s svojim denarjem vrnila vero v človeštvo. Tako je revna učiteljica postala milijonarka. Pozneje se je poročila z ulanskdm častnikom baronom de Feydouxom, ki je umrl v mladih letih v svetovni vojni. »Potresi" v Južnem morju Doživljaji nemškega časnikarja na otoku iz skupine „Pod vetrom" skem kapitanu, ki si je za stara leta kupil Med tako zvaniml »goratimi otoki« Južnega morja — poleg njih obstoje še nizki, »atolni« otoki — ni skoraj nobenega, ki bi ne bil vulkanskega izvora. Havajski ognjeniki se digajo v višino 4000 m, Novi Zeland je še pred dvema, tremi leti z grozovitim potresom okoli Napiera znova potrdil svoj sloves kot zemlja na ognje-niški podlagi, o Novih Hebridih in Salomonovih otokih poročajo tako pogosto sedejo tam nič hudega sluteči potniki ob obrežju krepko na koralni grušč, ker se jim zemlja nenadoma zgane pod nogami, povsod po Južnem morju si pripovedujejo tragikomično zgodbo o tistem ladij- Zločinska Amerika Skrivnosti chicaškega podzemlja — Ženske med poklicnimi zločinci — Napadi z bacili — Bomba v meloni, kobra v košarici cvetja Chicago velja za neobičajno zločinsko gnezdo. Naj bo to naziranje upravičeno ali ne, vsekako se skrivajo tu najbolj nenavadni zločinci na svetu. Letno poročilo, ki ga je izdala chicaška policija te dni, nas o tem dobro pouči. V preteklem letu sta se zgodila po tem poročilu v metropoli ob Michiganu povprečno dva umora vsake tri dni. Samo v 121 primerih je uspelo prijetii storilce in jih izročiti zasluženi kazni. Nemajhen odstotek zavzema med morilci šibki spol. Izvršil je 60 umorov in ne vedno zaradi lju-bosumnja. Dve dekleti, ena 21 let stara, druga 24 let, sedita zavoljo roparskega umora za zamreženimi okni. Pripadali sta neki tihotapski tolpi in njiju žrtve so bili moški, v nekem primeru celo bivši — bok-sač. Med letom je izginilo 1017 oseb, vsak dan torej povprečno 3. V 756 primerih so izginule osebe spet našli, 37 so našli mrtvih, za več nego 200 ni nobenega sledu. Morilci v Chicagu niso izbirčni s pripomočki, s katerimi se ljudje spravijo na oni svet. Od kose in žage do pištole brez poka in strojnic najdeš v morilskem arzenalu vse orodje in orožje. V dveh primerih se je izvršil umor z ukradenimi bacili tetana in kolere, eden izmed osumljencev, laborant v neki seroterapevtski tovarni, pričakuje z grozo, kakšna bo njegov« usoda. Se bolj nenavadna pa so druga morila. Peklenski stroji sicer niso več tako v modi kakor nekoč, a zato so tem bolj rafini-rano sestavljeni. Predlansko leto je bilo 21 atentatov s peklenskimi stroji (14 smrtnih), lani samo 11 (8 smrtnih). Dve bombi v urah, ki sta se razpočili z mehanično na-ravnavo v določenem času, spadata med zastarele morilske rekvizite. Originalnejši je bil domislek nekega neznanca, ki je montiral peklenski stroj v notranjost sočne melone in jo poslal neki dami. Ko so melono prerezali, je nastala eksplozija, ki sicer ni ubila dame, pač pa njeno sobarico. V drugem primeru sta prišla dva neznanca v hišo nekega veleindustrijca, češ da sta uslužbenca telefonske družbe in da mu hočeta popraviti telefon. Ko je mož po njunem odhodu dvignil slušalo k ušesu, je nastala eksplozija, ki mu je raztreščila glavo. Zločinca sta bila montirala eksplozivno patrono v slušalo. Manj škode je napravila neka druga, »živa« bomba, ki jo je poslal neuspešen zaljubljenec neki plesalki. Poslal ji je v hišo košarico s cvetlicami, a pol ure pozneje je zlezla iz košarice strupena kobra in legla na dragoceno preprogo v budoaru umetnice. Ta je omedlela, hujšega ni bilo. Storilca. že 14 krat kaznovanega vlomilca, so pozneje prijeli in bo končal po vsej priliki na električnem stoku svoj robinzonski otok, a ko je 10, 15 let pozneje prišel, da ga vzame v končno last, ga ni več našel — pogreznil se mu je na dno morja. Toda »potresi«, ki jih je doživel nemški časnikar Keilpflug na majhnem otočku iz skupine »Pod vetrom«, so vendarle tako nenavadni, da jih je vredno posebe omeniti. Mož, si je bil najel na tem otočku kočo nekega domačina. Ni čakal baš na kakšne katastrofalne potrese, da bi jih v svojem listu opisal pod naslovom z debelimi črkami. Bilo je tam dovolj drugih mič-nih stvari. Toda včasih, kadar ponoči pod moskitno mrežo ni mogel zaspati, je zbudilo njegovo pozornost rahlo, toda razločno tresenje vse hiše ln valovanje. To je bil nedvomno potres, nekaj za senzacije željne ljudi, in tem bolj čudno, ker se je pojavljal vsako noč, kadar mož ni spal, tn sicer najmočneje pred polnočjo in potem spet proti jutru. Podnevi pa ni čutil nikoli nobenega potresa. Ta periodičnost in navezanost na določene nočne ure je bila dovolj nenavadna, še bolj nenavadno pa je bilo to, da ni časnikar nikoli začul karakterističnega podzemeljskega šumenja in bobnenja, kakršno je v zvezi s potresi. Začel je naravnost prežati na te akustične spremne pojave, m res se je neke noči obenem s potresom zbudil lz spanja glas podzemeljskih bogov. Malo neobičajen glas, nič kaj podo-1 ben šumenju in grmenju, vse prej nekakšnemu silno potenciran emu smrčanju, kakršnega človek ne bi bil nikoli sposoben. V glavo mu je šinila neka misel, vzel je svetilko, jo prižgal ln stopil počasi skozi vrata po stopnicah verande pred hišo in posvetil — pod njo. In res je bila njegova misel, ki ga je prisilila v smeh, pravilna: Koča je stala seveda na kolih, kakor je tam navada, tn prav tako naravno je bilo, da nI Imela vsa živina in perutnina vrlega moža, ki je časnikarju dal kos svojega bivališča v najem, nobenega posebnega hleva. Ponoči so zahajali vsi prešiči, pes in kokoši pod hišo spat. Veliki prašiči pa so se po svoji stari navadi, kadar jih je v krače zasrbelo. drgnili ob kole, ki so bili zavoljo starosti, vlažnih tal in mravelj že nekaj strohneli. In vse to je prirejalo časnikarju vsako-nočne, redne potrese ... CHafU tedensko revijo »ŽIVLJENJE iN SVET" kaj rastlinja, bodo naselili pridne kmetovalce, nomadizujoči beduinski rodovi, b tirajo danes črede svojih ovac od vodnjaka do vodnjaka, se bodo spremenili v stalno naseljeno ljudstvo ali pa bodo izginili. 2e ob času Babiloncev se je ta dežela, kjer sta po svetopisemskem izročilu živela Adam in Eva, spremenila v puščavo, ker so brez vsakega sistema podirali gozdove in zanemarjali nekdanje umetno vodno omrežje. Tatarske dorde so dopolnile delo razdejanja. Reka šat-el-Garaf. ki je nekoč namakala pravljični vrt Eden, je danes v poletju brez vode in le ob visokem stanju Tigrisa je ima nekaj. Jez pri Kut-el-Amari in 3 km dolgi prekop Ji bo odslej dovajal stalno vodo. Jez bo dolg preko 650 m in 15 m visolt. Imel bo pa 57 odprtin, ki jih bodo po potrebi zapirali in odpirali. Za losose, ki imajo v življenju tamošnjega ljudstva velik pomen, bodo poskrbeli s posebnim stopniščem, da bodo ribji roji lahko brez ovir potovali po velereki navzgor in navzdol. Dela bodo končana v treh leta tn izdatki angleške družbe, ki jih finansira, bodo razmeroma majhni. Znašali bodo 200 do 250 milijonov dinarjev. Država Irak postane po zaključku teh del toliko pomembna, kakor danes n. pr. Egipt, Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Oskar Wilde je v neki restavraciji slučajno sedel poleg moža, ki je pri Jedi glasno cmakal. Wilde je trpel. Ko ni mogel več prenesti, se je obrnil k njemu tn mu dejal na videz ljubeznivo: »Veseli me Slišati, da vam jed tako tekne.« VSAK DAN ENA »11 si kriva, nihče drugi kakor ti! Zdaj grem in skočim v Ljubljanico!« »Srečno! In dobro pazi, da ne pridefl med-potoma pod tramvaj aH avtomobil! < P O R T Smučarske tekme za savezne In slovanske naslove na Pokljuki Od 22 do vključno 27. t. m. KaKor marsikatero leto, kadar se približajo termini za izvedbo najvažnejših tekem za smučarsko prvenstvo, je tudi letoe J. Z. S. S. doletela težavna in neprijetna naloga da se zaradi nesigurnih vremenskih prilik do zadnjega m mogel odločiti, ali naj ostanejo stari načrti v veljavi ali pa naj prireditve gredo — ne glede na vse r>stalo, kar je s takšno nenadno spremembo neizogibno v zvezi — za snegom. Ker Bled in okolica še zmerom nista dobila zadostne snežne podlage za izvedbo, je bil zdaj storjen dokončni sklep, da se bodo tekme za 3avezno prvenstvo v smučanju, združene z n. delom tekem za vseslovansko prvenstvo, vršile na Pokljuki 7A Bledom ter je le še za skoke, ki so na sporedu prihodnjo nedeljo, rezerviran Bled, ako bo skakalnica v Zaki uporabna. Glede na manjšo možnost prenočevanja in pose ta na Pokljuki, bo uveden redni avtobusni promet med postajo Lesce ali Kranjem ter Bledom in Pokljuko, ki bo skupno z oseb. avtomobili z lahkoto obvladal ves promet tudi za gledalce in ostale goste. Na Pokljuki je poleg funkcionarjev in tekmovalcev še vedno dana možnost za na-;5tanitev manjšega števila gostov; oni pa, ki bi želeli ostati na Bledu, bodo imeli priliko dnevno posečati tekme na Pokljuki. JZSS bo pravočasno obveščal javnost o vremenskem stanju na Pokljuki, kakor tudi o morebitni preložitvi tekem na Bled. Va Pokljuki je uvedena stalna telefonska •Tveza, ter se bo med tekmami vsakdo lah-"«ečini vladajo temperature med —10 in —15° C, potemtakem ne dosti več kot pri nas Šele proti koncu tedna je vetrovni sistem onega ciklona, ki je dospel tjakaj ob Balkanskem polotoku in čez Črno morie. sprožil mogočno burjo, ki je potegnila iz Sibirije silno shlajeni zrak. tako da se te na spodnjem Povolžju znova pojavil mraz okrog —25* C ter se širi polagoma v notranjost. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra. 3 tempe raturo, 4. relativno vlago » odstotkih, 5. smer In brzino vetra. 6 oblačnost 0—10 7. padavine v mm, 8 vrsto padavin. — Temperatura: prve številke oomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo 18. januarja Ljubljana 7, 768.9, —1.2, 84, SW1, 10, sneg 0.4; Ljubljana 13, 770.0, 0.5, 6«, 0, 1. —. —; Maribor 7, 769.5, —5.0, 90, NW2, 10. sneg, 0.3; Zagreb 7, 770.4, —3.0, 70, NRI, 6, en cz 0.3; Beograd 7, 767.1, —8.0, 90, 0, 8. sneg. 0.5; Sarajevo 7, 768.5, —7.0, 90, 0, 8. —. —; Skoplje 7. 766.7. —9.0. 90. NE1. 7. —, —; Rogaška Slatina 7. —, —5.0. 80. NUJI. snee 0.3. Temperatura: LJubljana 1.0, —3.5; Maribor 4.0, —6.0; Zagreb 3.0, —3.0; Beograd 0.0, —9.0; Sarajevo 0.0, —9.0; Skoplje 1.0, —14.0; Rog. Slatina 1.0, —6.0. •MHMMM^MMM^Ba^HaBM^BMMM^HB________"* Radio kotiček Ljubljana, 20. januarja. Iz ljubljanske radijske revije »Naš val« posnemamo točen spored današnje oddaje naše postaje: 7.30 Kmetijsko predavanje: O lanu (taž Sadar VinKO). — 8 00 Na vrat. na noe! (Nekaj koračnic na ploščah) — Vašiiig-tonska pošta (Sousa); Sousa: Koračnica kadetov; Sulejman; Turška dvorna straža; Morena: Na vrat, na nos! — 8-20 Poročila. — 8.30 Orgelski koncert (prof. Matija Tome). — 9.00 Versko predavanje — prior Valerian Učak. — 9.15 Prencs cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9-45 iz Schu-bertove maše (plošče) — Kyrie eleison, Sanctus-Mass la G. Čredo. — 10-00 Delavsko predavanje: Volitve delav. in name-ščenskih zaupnikov. — (Delavska zbornica.) — 10-20 Sekstet iz Brnce (na ploščah) — Koroške narodne: Dečva je činklca, S'm se rajtov ženit S6ntr pojd sontre s'm sama, Jas mam tri lubice, Jes s'm en burn paur, Treiber: Nmau čez jizaro. — 10.40 Koroške narodne s spremljevanjem radijskega orkestra pojo ga. Neratova, Mišičc-va in Gostič ter Janko. — 11.40 Otroška ura rMirko Kunčič). — 12 00 Cas, radijski orkester (po željah). — 16.00 Spevoigra: »Pri zlatem sodčku«. — 17.00 Nekaj veselih orkestralnih točk na ploščah: Rathke: Povorka lutk. Wetzel-Jose: Parada zamorskih lutk, Translateut: Liliputanci korakajo k svatbi; Porepp: Grajska straža pri kralju; Rathke: vožnja z malo železnico; Rathke: Mornarske burke. — 17.30 Pevski zbor »Zvezda« iz Most. — 19.30 Nacionalna ura: Sporerov poizkus za izdajo prvega hrv. časopisa (dr. Ferdo šišičj — iz Zagreba. — 20.00 Cas, jedilni list, program za ponedeljek. — 20.10 Akademski pevski kvintet: Koroške narodne pe6mi: Vse te ustne liete moje, v šmihelu 'no kajž'co 'mam, Puabi pojo, Da bi bila liepa ura. Je komaj nouč storila se, Sontre pojd. sontre pojd, An pubeč je pršou. Treba ni k mojoj dečvi iti, Spov ptičke pojo, Gorjan-ska, Dekle to mi povej, S'm se rajtov žf-nit* Je na Dravci. — 21.00 Radijski orkester: Rubinstein - Urbaeh: Rubinsteinova poezija, Scott; Chery ripe, angleška pesem. — 21.30 Cas. poročila. — 21.50 Radijski orkester: Strauss: Lepa modra Donava, valček; Lehar: Guiditta, operna fantazija; Robrecht: Otroške pesmi, vmes klavirske solistične točke Oton Vcndra-šek (na ploščah); Arlen: Vihar; Shwat: Blazen ples; Persons: Metuljčki v dežju; Cole Porter: Noč in dan; Meyer: Merry-gold; Ples na klavirju — Božanje klavirja; Perl: Ducky; Barnes: Damty Mitt. Samo 6t. 5012, kovinasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj Din 35.— št. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci .... Din 45.— Št. 5030, zelo fina, posebno tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje iz krom-nikla Din 135.— H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto. GOSTILNIČARJI' Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz F ruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V Sremski Karlovct. Fruška gora. Svifo, V zakup se odda dobro vpeljana tovarna kisa na zelo ugodnem kraju, za dobo 10 let, z vsem potrebnim inventarjem, kakor aodi, vozovi itd. Strokovno znanje ali koncesija nepotrebni. Le resni reflektanti naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »KISARNA«. PERJE 1 kg Din 5.50, 10.—; samo kem. čisto 1 kg čohano 16.—, 20.—; čohano gosje perje 36.—, 48.—; beli polpuh 100.— Din; sivi puh 1 kg Din 80.—; beli puh Din 150.—. Polnjene blazine, dober inlet, 60 X 80 cm od Din 22.—, 35.—, dalje. Polnjene pernice od Din 87.—, 110.—, 135.— dalje. Vzorci brezplačno. 63 »POSTELJINA", Zagreb, Ilica 76 šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta št. 4 Ceniki franko! Ceniki franko! fMA iLM* gobeline, kelim-clefa in strojno pfc VtMrgovina t/o/n* ZDfiAVKO SCHČN >,. ■ i v" V' , V2 T1RGOVSK1 LOKAL ▼ sredini mesta iščem* * Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. 1126 ZOBNI ATELJE JOŽE KAVČIČ ▼ Gajev! ulici vljudno naznanja svojim cenjenim pacijentom, da se bo 1. marca preselil v ROŽNO ULICO STEV. 7 (preje atelje Baje) 1173 ZAHVALA Vsem, ki ao nam ob priliki smrti našega brata, gospoda ANDREJA $ O B E R L davčnega uradnika v fikof ji Loki Izrazil svoje sočutje, vsem darovalcem vencev, domačim fantom in dekletom ter sokolskemu društvu in prijateljem iz Škofje Loke, g. Antonu Copu za poslovilni govor ter domačim pevcem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti najsrčnejša hvala. Koroška Bela, dne 10. januarja 193t 1144 Obitelj 60BERL. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ca bettedu, Din 2.— davna sa vsak oglas in enkratno pristojbino Oln 8.— za filtre ali dajanje naslovov plačajo oni, Id IdCeJo •tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12*—s Dopisi in tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši inesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 6.— za SiJtro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na Sitre ne prilagajte znamk! Le. Ce zantevate oa Oglasnega^oddelka »Ju.™ DlH J." V Znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Službo dobi BaseOa I Oiu. javek i Uio, u Slfro ali dajanj« aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oio. Prikrojevalka pletenin ter raznovrstne konfekcije dobi mesto. Ketlektira se na prvovrstno starejšo moč. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1041-1 Prodajalko (ca) ■možno železnine, manu-fakture, galanterije in špe-cerije, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra rod »Zmožna in poštena«. * 9.30-1 Mizarski poslovodja z dobro prakso v večjih podjetjih, samostojen za fino delo, risar in po možnosti vešč nem-fečlne. dobi mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod mačko: »Neoženjen«. 1195-1 Gdč. ali neodvisno gospo pridno in zanesljivo, tudi početnlco, po mogočnosti s kavcijo, sprejmem s 1. februarjem. Potrebno je znanje slovenskega ln nemškega jezika. — Dopisi pod »Stalno« na podružnico »Jutra«, Maribor. 1190-1 Prodajalko prvovrstno, zmožno p<*r-fektno srbohrvaščine in deloma nemščine, sprejmem v trgovino mešanega blaga Ponudbe na oglas, oddelek »Jutru pod šifro »April«. 116--1 Dva pletilca vajena modernih pletilnih »trojev, ta oogavice sprej tnemo takoj. Pred vsem telimo mlaj?* in tat-sli gentne. vojaščine proste delavce, da jih Izvežbamo za Ootton stroj Tovarna Vidmar Ljubljana. Pred Škofij« 19 Kompanjonicu kuharica poželjno stariju gospo -dju gotovlnom 10.000 Din traži go;podja rentabilno uvedenom poslovanju mlječni proizvoda u Zagrebu. Garantirana mjesečna zarada 1000 Din. sv ako ostalo Bve prosto. Novac osigu-ran. Nastup odmah. Po-nude Mljekarstvo »Ivanka«. Zagreb, Tkalčičeva ulica 80. 1155-1 Tražim za I. razr. kavanu ti Zagrebu poslodavkl-nju. 2 nadkonobarice sa jamčevlnom. — Ponude sa slikom, vlslnu jam-čevine, prepis svjedod-žbe molim slatl pod K-299J na Interrekiam, Zagreb, Masarykova 28. 1225.1 Vrtnar I vefletoo prakso, popolnoma trezen, star cca 35 let, kateri bi tudi druga dela pri gospodarstvu opravljal, dobi trajno službo. — Ponudbe na Aloma Companjr d. z o. z., Ljubljana, pod »Vrtnar«. 1-1S9-1 Dobro izvežbano trg. moč ki bi samostojno vodila trgovino, zmožno kavcije —-sprejmem proti dobri plači ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »110«. 1217-1 Pomočnik carinskega posrednika s kvalifikacijami, za Maribor, se sprejme. — Ponudbe s curriculum vitae na ogl. odd. »Jutra« v Mariboru pod ^Sposoben in vesten«. 1191-1 Postrcžnica ali služkinja mlada in neodvisna, dobi zaposlenje pri gospodu. — Ponudbe z opisom razmer in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prilika 20«. 1204-1 Plačilnu natakaricu samo prvorazrednu siln, čistu i urednu, govoriti mora i nemški, kao i prvorazrednu hotelsku sobaricu tražim. Hitne ponude sa fotografijom na Hotel Lika — Gospid. 1164-1 Prodajalko z 10.000 Din kavcije, ki bi vodila trgovino na deželi, sprejmem z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Stalno na-meščenje«. 11107-1 Kuharico dobro in čisto, mlajšo, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, sprejmem t-ikoj za Beograd. — Ponudbe s prepisi spričeval na naslov M. Ciklaj, Beograd, Kosma iska ulica 34/III. ■ 1316-4 Veliko industrij, poduzeče n Savskoj Binovini traži sposobnog — samostalnog vrtlara koji je perfektan n vrt-ljarstvu, kulturi povrča i uzdržavanju perivoja. Na-stup odmah. Ponude sa po-dacima o predhodnoj na-obrazbi, dosadanjem djelo-kruga uz naznaku obitelj-skih prilika i plačevnih uvjeta imadu se upraviti na ogl. odd. »Jutra« pod šifrom »Vrtljar«. 1:13-1-1 Gospodinjska pomočnica (knharica) za vsa hišna dela (pospravljanje sob) z večletnimi spričevali, dobi takoj službo v večji hiši na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša moč«. 1129-1 Veziljo za gpecijalni stroj (Štika-rico), v stalno službo sprejme J. Ooldstein, Zagreb, Deželičeva 74, dvoriščna stavba, pritličje, desno. 1002-1 Hišnik zmožen nekaj vrtnarskih del, dobi mesto. Prednost imajo tisti, ki so že bili za hišnika. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1284-1 Mizarski pomočnik s par tisoč Din gotovine, dobi slnžbo kot družabnik Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mizar 5000«. 12E9-1 G. Th. Rotman: Brata Smuka Ta slika, ljubi otroci, vam kaže Petra Smuka. Debel sicer ni, a kaj, ko je zdaj taka moda. Z bratom sta podobna drug drugemu kakor jajce jajcu, in tudi rojena sta istega dne. Dvojčka stal Le poglejte si tega brata. Izidor mu je Ime. 8 Petrom stanujeta v Isti hiši, pod varnim nadzorstvom priletne gospodinje Da ni zmerom zabavno, če je človek podoben svojemu bratu, vam bo naša zgodb« kmalu pokazala. Prodajalko pridno in pošteno, ki bi vodila podružnico ua deželi, sprejmem takoj proti kavciji, ponudbe z navedbo kavcije in zahtevo plače na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Pohorje«. H33-: Prodajalko poslovodinjo za ljubljansko trgovino smo ie sprejeli. Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škotijo 19. »»-I Prodajalko prvovrstno moč, izurjeno v aranžiranju izložb, sprejme F. Čuden, Prešernova ul. 1 128:-i Dekle ki bi poleg hišnih del stregla tudi gostom — sprejmem, za takoj. Več se poizve le osebno v gostilni pri Starem Ma-yerju, Kranj. 1250-1 Gospod — samec išče neodvisno inteligentno gospodično, lepe zunanjosti, 26 do 33 let, sposobno da vodi gosposko hišo v Beogradu. — Pozicija trajna, plača primerna. Ponudbe pod >B?ograd 30« na ogl. odd. »Jutra«. 1297-1 Iščem frizerko samostojno. prvovrstno moč. — Vprašati Salon Knez, palača Delavske zbornice, Maribor, Sodna 9. 1351-1 Natakarico zgovorno in agilno, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ^Prijetno deželsko mesto«. 1327-1 Samostojna kuharica za vsa hišna dela, ki govori nemško, dobi 6talno službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1340-1 Šoferja z zadostno prakso, sprejme avtotaksa Kvitko, Maribor, Koseskega ul. 8. 1350-1 Postrežnico urno in snažno, sprejmem za pospravljanje parketira-nih sol), za ves dan. Celovška cesta 14. 1371-1 Oskrbnika iščemo za Mozirsko kočo — Ponudbe: Savinjska podružnica SPD v Celju. 1356-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenko sprejmem v trgovino mešanega in manufakturnega blaga. Učna doba 3 leta. Prosta vsa oskrba, hrana, stanovanje, obleka in obutev. Z znanjem francoščine ali nemščine imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dežela, sedež gTem. šole« 1133-14 Trgovska vajenka ki ima 8 mesecev učne dobe in bi rada nadaljevala učenje v trgovini mešanega blaga, išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1109-44 Mizar, vajenca sprejme Sedej, Ljubljana — Mala čolnarska. 13*7-44 Vajenka t primerno šolsko izobrazbo, išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah ».Jutra« 1354-44 Kot učenec Iščem službo na večje veieposestvo. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 1390-44 Izučena manufakturistinja z znanjem srbskega in nemškega jezika ter šivanja, išče odgovarjajoče nameščeuje. Sla bi tudi k otrokom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šilro »Inteligentna«. a.127-2 Strojnik 4/5 let star, z dolgoletnimi spričevali, išče mesto. — Specijalist tekstilne, usnjarske, mlinarske in lesne industrije. Ponudbe pod »Mašinist K-20S8« na Interrekiam. ZagTcb, Masa-rykova 23. 006-2 Gospodična absolventka drž. trgovske akademije išče mesto ko-respondentke ali kaj slič-nega. Zmožna je hrvatske, nemške in deloma italijanske korespondence, hrvatske stenografije, knjigovodstva itd. j'onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva in resna«. 611-2 lSletno dekle vajeno vseh hišnih del, išče službo, v pomoč gospodinji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1HT2-2 Dekle vešča samostojnega kuhanja in nemškega jezika, išče službo. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod »St. 45«. 1310-2 Prodajalka izvpžbana v mešani stroki, vajena tudi gostilne, ki ima tri meščanske šole in gospodinjski tečaj, išče nameščenje — najraje kje daleč na deželi. Nastop po dogovoru. Mastnak Kristina. p. Nova cerkev pri Celjn. lflne-2 Prodajalka mešane stroke, poštena, s prav dobrimi spričevali — želi premeniti službo takoj ali pozneje. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12C0-2 Nameščenja prosim v pisarni ali tovarni. Sem v največji bedi, ne znam dosti — sem pa dobra gospodinja in bi bila poštena in zvesta žena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »35—60 let«. 11153-2 221etno dekle vajeno vsega dela, išče službo — najraje v pomoč gospodinji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. iim-2 Mesto prodajalke ali blaga jničarke iščem. Orem tndi na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah ».Jutra«. 12fVVS Mizar z ob rtom išče mesto poslovodje. Gre pa tudi kot družabnik, ali prevHjne delavnico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar«. ltQS-2 Izurjen šofer star 28 let, vajen vsega domačega dela in tudi konj, soliden, zanesljiv in voljan tudi za vsako manualno dolo, išče služlto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »šofer«. 1270-fi Šivat grem k strankam v Ljubljani — po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1290-2 Dekle snažno, pridno in pošteno, vajeno kuhe ln pospravljanja sob z večletnimi .'pričevali, Išče mesta pri boljši družini. Ponudbe se pro6l pod značko »Delovna« na ogl. odd. »Jutra«. 1543-2 Beseda SC para, davek 2 Din, ta Slfro ali dajanj* aaslova S Din. Najmanjši tnesek 12 Ola 1000 Din nagrade dam takoj tistemu, ki mi preskrbi stalno službo kurjača. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Stalno«. 11:18-2 Vpokojen žandar. narednik želi mesto hišnika, inka-santa ali skladiščnika. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11114-2 Ekonom in vrtnar absolvent kmetijske in vinarske šole, oženjen, brez otrok, srednjih let, trezen, opravlja vsako delo z ženo, z dolgoletnimi spričevali in prakso, išče službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Priden delavec«. 1)106-2 Mlada frizerka sa znanjem njemačkog i hrvatskog jezika, traži na-mještenje u Ljubljani ili bližnjoj okolini. Ponude na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izurjena«. 1136-2 Služkinja stara 23 let, i lepimi spričevali, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 1138-2 Službo varuhinje 3—5 let starega otroka, išče mladenka iz boljše obitelji, z znanjem nemščine, šivanja, kuhanja in vseh hišnih del. Nastopi lahko takoj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jntra« pod •Stajerka«. 1)140-2 Prikro je valeč za vse vrste moškega perila po dunajskem sistemu, samostojna moč, g 5 letno prakso. Išče nameščenja. Mlakar T., — LJubljana, Florljanska Ulica 12. 1307-2 Inteligentna moč verzirana v angleški, francoski in nemški korespondenci, išče po[>oldaiisko zaposlitev. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »S8S«. 1314-2 Zo bo zdravniška asistentka išče kakršnokoli namešče-nje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Asistentka«. 1302-2 Natakarica želi premeniti službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Uljudna«. 1336-2 Korespondentinja vešča srbskega, slovenskega in nemškega jezika ter stenografije, želi službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skromna,. 1.330-2 Šivilja dobro izurjena tudi v vseh boljših, v stroko spailajo-čih delih, gre po nizki ceni šivat na dom, ali vzame delo na svoj dom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 189t-2 Dober frizer za gospode ln drugI damskl frizer išče mesto z dobro omiko.. Govori 4 Jezike. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 1324-2 Dekle vajeno nekoliko kuhe, pospravljala finih sob. z večletnlJT»i spričevali želi službe k boljši družini. Naslov V ogl. odd. »Jutra«. 1372-2 Beseda I Din. davek 2 Dio. za šifro afl dajanj« aaslova S Dio Na|manjSI toesek 17 Oio. Dijaki 12 Dlo Bolgarski jezik poučuje akademik. Pismene ponudbe na oglasni od-delk »Jutra« pod značko »Tudi trgovska korespondenca«. 1068-4 Nemško govoriti in teorijo se vsak do hitro nauči po moji metodi — jKtsamezno ali v skupinah. 30—40 Din mesečno. Informacije med 10. in Vi 1E. dopoldne in zvečer. Ljutova, Salendrova ul. ^H. 11106-4 msnm Beseda t Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Naimanjil znesek 17 Dlo. Iščemo zastopnike Lahek posel in dober zaslužek, eveot. kot postranski zaslažek. Samo inteligentne, marljive in poštene osebe naj pošljejo svoje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen zastopnik«, HklOl-5 Agilni zastopniki (ce) laslužijo lahko dnevno čez 100 Din. Vsak naroči. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »iliter zaslužek«. lil 70-3 Zastopnike za mesto Ljubljano in deželo, pod zelo ugodnimi pogoji sprejme zavarovalna zadruga »I>ravai. Ponudbe na: Zastopstvo »Drave« — Tvrševa eesta 15/1. 1329-6 Za prodajo pokrajinskih razglednic rabim agilnega, poštenega zastopnika. Ponudbe pod šifro »Razglednice« na ogl. odd. »Jutra«. 1378.5 Zaslužek Beseda 1 Dhi, davek 2 Dlo, ta Slfro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dlo. Prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«. 1316-3 Iščem tovarniško zastopstvo za dobro idoč predmet, za Dravsko dolino. Skladišče in kapital na razpolago — s sodežem v Ptuju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zastopstvo«. 1/097-3 Družabnika ali finansirja % sodelovanjem ali brez, Išče zaradi povečanja obrata brez'.tonkurenčno podjetje. Potreben kapital v gotovini 80 do 100 tisoč Din. Poinudbe na ofl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobro naložen kapital«. 1316-3 Poverjenike (akvlzitere) u svim kra. Jevima za skupljanje na-rudžaba traži nakladno poduzeče. Visoka provizija. Opširne ponude na ogl. odd. »Jutra« pod »Svetska literatura«. 1265-3 Kupim Seseda 1 Din, davek 2 Dlo. ca šifro ali dajanle aaslova 5 Dlo Najmanjši toesek 17 Oio. Pletilni stroj 4.60 do ao. kupi Jože Pod-logar, Turjak 35. 111-11-7 Večjo količino dog od brinja, rabim za izdelavo sodov. Interesenti naj pišejo na naslov: Dušan J. Kovačevič. Prijedor. 941-7 Kupim »Paneksol« zdravilno solnre, tudi brez Žarnicei Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Paneksol«. ll!60-7 Kože divjačine kakor lisice, kune, podlasice, dehurje, veverice, polhe in krte po najvišjih dnevnih cenah k n p u j e Eligij EBER v Ljubljani, Kongresni trg 7. 1288-7 Decimalno tehtnico za 500 kg nosilnosti, kupimo z nteži ali brez njih. J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1. 1312-7 Radio Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio-aparat na izmenični tok, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1201-9 U^fTfFM Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Kolo dobro ohranjeno, kipim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Kolo«. UJO-rt/l Oblačila Beseda I Din, davek 3 Oio, ta Slfro ali dajanja oaslova S Din. Najmanjil toesek 17 Din. Vaša garderoba bo elegantna in bo trajala leta, če jo daste v likanje, čiščenje in popravo paro-likalnici, modnemu ateljeju Josipu Boeu, Kolodvorska nI. 6. Najboljla in najcenejša obnovljalnlea oblačil 217-03 Prodam Beseda 1 Din, davek S Din, sa Sltra ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši taeaek 11 Dia Dečja koiica skoro nova prodajam. Pitati: Pečar, TvrSeva 91. 103-6 Empir predalnik krasen, vložen (Schub- ladekasten), perzijska preproga, 3 krat 4 m & 800 Din za m* naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1306-8 SakMrsko garnituro starinsko, prvovrstno ohranjeno, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 754-6 Dobre smuške obleke modre ln rjave, za gospode in dame po 345 Din pri J'reskarju, Sv. Petra cesta 14. 31-6 Otroški voziček globok, pojvolnoma dobro ohranjen, proda Sekavčnik, Stari trg štev. lil /a. l£J34-6 Posteljo, omaro, pis. mizo in kredenco ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1314-6 Vsakovrstno pohištvo izdelano iz zajamčeno suhega lesa. dobite po znatno z n i ž a n i h cenah pri tvrdki Ig. Repše, zaloga pohištva. Ljubljana, Dvorni trg št. 1. 64-6 Jajca sveža, štajerska, po ceni od 00 para za pri m a blago nudi Ed. Suppanz, Pristava lili-6 4 elektr. diname tri pretikala in eno preti-kalno ploščo (Schalttafel) proda Franc Smeh, Pristava 1322-6 Puranslto perje čisto in suho, sortirano, po najnižji ceni prodaja F. Rančigaj, Ormož. 12B7-0 »Berkel« tehtnico skoro novo, 3 kavna stojala, 1 kavni mlinček, električni pogon, prodam t-.idi za knjige. E. Resman, Flori Jan-k a 2.'. 1283 6 Pletilni stroj skoro nov Regentin, poceni prodam — tudi na hranilne knjižice. Ponudite na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Regentin«. 13t»-6 Gramofon s ploščami Gramofon - werk Hlc Masters, antične slike ln porcelan proda ceno M. Golob, GaUusovo nabr. fit. 29. 1331-6 Kiflflfffnri Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia Šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Tovorni avto poltonski Chevrolet, generalna reparatura, t novo karoserijo, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah •Jutra«. 1-196-uO Kupimo lokomobilo od 70—400 UP, rabljeno ali dobro ohranjeno, z vsemi pritiklinami. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokomobilv« 804-10 Zamenjam avto sa vsakovrstno Mago. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »frilika«. IflflTdO Mali avto BMW, v dobrem stanju, dvosedežen, poraba bencina 6 1., ugodno prodam. Ponndbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Zanesljivo io ekonomično vosilo«. 1BJ0-10 »Tatra« limuzino 4 cll„ 6 sedežna, v se. lo dobrem stanju, ugodno proda Bremec, Celje. 1356-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa Slfro ah dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši snesek H Din. 12 m3 plohov subib, Javorjevih, brstovih m jesenovih proda Jos. Gregor k a, Sap, p. Vrhnika 1116-15 Beseda I Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajaaje aaslova i Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Ženinom in nevestam! Zadovoljni boste ako si nabavite pohištvo pri tvrdki Goliuajer, strojno mizarstvo, Ljubno, p. Pod-nart. Gorenjsko. Zahtevajte ponudbe. Zamenjam kratek klavir ali pianino za pohištvo. 997-12 Lepo spalnico 17 komadov, trd les, zel/rano, malo rabljeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 651-ie Spalnico prodam za 1500 Din. Na ogled v Rožni dolini, cesta VUI/2. l''/VM2 Jedilno sobo mahagoni, opločeno s pa-lesandrom, domače ročno delo, skoro novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1152-13 Kuhinjska kredenca bela, naprodaj. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra« 3 2.52-1/2 Hrastovo .jedilnico črno, po nizki ceni prodam radi pomanjkanja prostora Vprašati v Sokolskem domu na Taboru, I. nadstr. 1258-12 Hrastovo jedilnico (U kosov) po izredno nizki ceni proda Lancoš, Wolfova ulica 12. 1392-12 Več spalnih foteljev otoman in Couch divanov ugodno proda E. Zakraj-šek, Selenburgova ulica 4. 520-12 Pohištvo vsakovrstne obUke dobite tudi na hranilne knjižice ljubljansltih hranilnic pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova ul. 6. Pohištvo N« obroke in rm hranfne knjižice. — 5pe.re.ne orehove spalnice, črckure.nčmiih cenah. Vse dru^o pohištvo dobite najce>ne>je samo pri mizarstvu »SAVA«. Kolodvorska ttlioo 18, Mi/kl nSi-čev» cesta 6. Tetefo«i 2T780. 1359-12 Kapital deseds 1 Din, davek 2 Din. ta ftrrn ali dajanje oaslova 1 Dlo. NajmaojSJ toesek 17 Oln. Pozor! Lastniki vlotnih knjižic, ki bi radi zgradili svoj lastni dom ali kako drugo potrebno poslopje, in jim s tem ovira lastna vloga v denarnem zavodu — naj poSlje svojo željo in ponudbo na KksjH>zituro Jutra v Šiški pod šilro »Lastni dom št. 26«. 3«Jlci-16 Kupim knjižice Kostne hranilnic« ljubljanske ali zamenjam za knji-■/,yr« Kmečke in Kreditne banke, ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižice«. 1061-16 Vložne knjižice eea 80.000 Din Mestne, cca 40.000 Ljudske ter Kmet-ski hranilni h) posojilni dom cca 40.000, kupim najugodneje proti takojšnji gotovini. Naslov v vseh I>oelovalnicah »Jutra«. 1036-1« Vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske prodam. Znesek 30.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1303-16 STANIDAIRO SUIPIEIB 4+2-ELEKTRONKE, 20—2000 METROV, OPTIČNI INDIKATOR, POPOLNA LOČLJIVOST, 9-WATTNA KONČNA PENTODA Din 5820.— za gotovino Din 6000.— na 6 obrokov Din 6250.— na 12 obrokov MIIGNON SUFER 20-2000 METROV, MODERNA SKALA Z IMENI POSTAJ, POPOLNA LOČLJIVOST, FIN DINAMIČNI ZVOČNIK, 9-WATTNA KONČNA PENTODA Din 4230.— za gotovino Din 4360.— na 6 mesecev Din 4500.— na 12 mesecev ZAHTEVAJTE PREDVAJANJA OD il reg. Llo.lT LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 7 »RADIO Vložnice vseh bank aakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulaut no in zanesljivo: »FINAN 0IER«, Zagreb, Ilica 9 — telelon inter. 44-09 Naročila z dežele se izvršujejo takoj. 952-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih ta vodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 45-16 Vloge Mestne ljublj. 10.0in kupim. Pismene ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Takoj denar«. ,1376-16 Kupim knjižice Banovinske, Ljudske, Mestne ali Kmetske, 1—20.0K1 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Triglav«. 1401-.16 Knjižice Ljubljanske mestne hranil niče, z vlogo do 35.non ali manj, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljančan« 1113-16 Vloge obrestuje, vrši bančne posle, podeljuje kratkoročna posojila Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Aleksandrova 5. 14<*)-;6 Bančne vi. knjižice kupujemo, prodajamo, lom-bardiramo najkulantneje. — Izplačila takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6'U, tei. int. 38-38. Za odgovor priložiti 3 Din v znamkah. — Knjižico Hranilnice ln posojilnice Dobračevo članica Zveze Slov. zadrug 25.000 dinarjev prodam za gotovino. Ponudite najvišjo ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poljanska dolina«. 1393-16 Knjižice Mestne hranilnice ljubljanske Din 56.000, Din 78.000, Din 123.000 prodam za gotovino tistemu, ki ml največ nudi proti takojšnjemu plačilu. Oziram se na ponudbe označene cene. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljanska 800«. 1394-16 Vloge Banovinske, Kmečke ln Mestne hranilnice, do zneska 50.000 Din kupim. Lahko je tudi več knjig. Ponudbe na oglasni od/ie-lek »Jutra« pod »Izplačilo takoj«. 1094-16 Knjižice prodam od Mestne hran. ljubljanske Din 32.000 ln 38.000. ker rabim gotovi, no. Ponudite najvišjo ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Januar«. 1395-16 Vložno knjižico Mestne hranilnice do 100 000 Din kupim. Po. nudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mestna« 1385-16 30.000 Din posojila iščem proti zmernim ob-restim in sigurni garanciji Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Posojilo«. 1301-1« Dvignite denar ki Vam brez ha«ka leži v starih strojih, [»ohištvu, ki ga ne potrebujete, čistih oblekah, ki jih nočete več nositi, ter dajte v*e predmete k »Promet« v Ljub-jjani, nasproti križevniške cerkve. 1240-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice ali Posojilnice v Mariboru, z vlogo 8—112.000 Din, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod Šifro »M. K.« na podružnico »Jutra« v Mariboru. H103-H6 30.000 Din posojila absolutno vam«, z vknjižbo na novozgrajeno hišo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Dobro naloženo«. 1180-16 Vlogo 107.000 Din od Jugobanke, Zagreb — prodam onemu, kateri mi največ nudi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zadnje — brez pogajanja«. 1348-16 Družabnico za vpeljano slaščičarno z aktivnim sodelovanjem sprejmem. Nekaj kapitala potrebno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zelo ugodna«. 1256-16 Knjižico Ljudske posojilnice v Celju z vlogo 13.000 Din prodam proti takojšnje, mu plačilu za 10.000 dinarjev. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Gotovina deset«. 1196-16 Vložno knjižico Kmetske posojilnice — prodam tudi na obroke, do 400.000 ali zamenjam za knjižico Mestne, aLi za knjižico Ljubljanske kreditne banke oziroma odkupim. Hotel Lloyd, Sv. Petra c. 7. soba 18. 1260-16 Obrtnik ISče gospodično aH dvo-vo z nekaj kapitalom za sodelovanje. — Ponudbe pod »Resna« na oglasni odd. »Jutra«. 1311-10 Hranilne knjižice Okrajne posojilnice Ljutomer, kupiui pod »elo ugodnimi pogoji. Ponudbe do 28. jan. 1U25 na oglasni oddelek »Jutra« j»od šifro »Hipoteka«. 1130-16 10—30.000 Din posojila iščem na menico proti dvema dobrima porokoma. Plačam 10 % obresti. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Dobro posojilo«. U.98J16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kranju ln knjižice škofjeloške Občinske ali Okrajne kupim. Plačam po dogovoru. — Ponudbe na naslov: Kaven, — poštni predal 150, Ljubljana. 1308-16 Hranilne knjižice Kmečki hranilni ln posojilni dom in knjige Mestne hranilnice v Ljubiiani kupim. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« z opisom knjižice in ceno pod šifro »Plačilo pri prejemu knjižice d. tL«. 1296.1« Hranilne knjižice ln drž. vrednostne papirje kupujemo ln prodajamo najugodnejših cenah bannčo kom. zavod Maribor. Za odgovor 3 Din znamk 1352-16 20.000 Din posojifc* išče dobro situiran obrt nik, ki je pripravljen pta čevati 10 % obresti. — p*» nudbe pod šifro »IVihro naložen denar« na podružnico »Jutra« v Trlnjvljah. !S5W Ureditev dolgov potom sodnih ln lzveo~ sodnih poravnav, Nasveti v konkunmfh zadevah ln vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. Strokovne knjigovodsko revizije, sesrtava ln apro-baelja bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih Vsi posli kmečke za$čtt*. Edina koncesijonlrana komercialna pisarna: I«ojze Zaje Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. 1381-46 G32E9ZQQ Beseda 1 Din, davek 2 Dio, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Naimanjil snesek 17 Din. Halo! Ples v »Frankopanskem Igra ja»-band. Oeoe ne m točna postrežba! — Se priporoča Pkmar. H Plesna zabava r gootflni »Dalmacija« v fliški. Itboma vina fc (V> bra kuhinja — domače krvavice. Se priporoča l«anc MCT> '3 Lokali Beseda 1 Dia, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI toesek 17 Din. Lepi lokafl ve??ki in manjši, ta trgovino, obrt ali in str jo na razpolago na Emonski eesti 2. Lepo, suho klet oddam s 1. februarjem v najem. Pniive se pri hišniku Cekinovega gradu. 1H 4f Manjša trgovina sadja in povrtnine ra prometnem kraju greha poceni naprodaj zaradi od potovanja v inozemstvo. TVibro vpeljana, s stalnim krogom odjemalcev. Ponudbe na naslov: Trgovina voča, Zagreb, Preradovičov trg 4- fflB-19 Gostilno v Mariboru izvrstna vpeljano ki dobro idoču, radi družinskih razmer oddam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. V poštev pridejo samo strokovnjaku — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« »10-19 Nov trgovski lokal moderno zgrajen, ba prometni eosti oddam v najem s stanovanjem. — Konrad K raji vogel, Maribor, Pobrežje št. m. mflrr-,19 Gostilna v Celju ob banovinski cesti, 6 minut od kolodvora »godno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Prometna«. 1/194-19 Lokal v mestu svetel in tračen, todi v suterenu, iščem za mizarsko obrt. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutm« z navedbo cene pod »Zračen in svetel«. 12G&3R/3 Lokal s skladiščem primeren sa trgovino ali delavnico, oddam v novi zgradbi. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. ieR7i19 Bufet e točenjem pijače v naj-prometnejši zagrebški ulici pred tramvajem. Iztoči letno zajamčeno 200 hI alkoholnih pijač, prodamo za 15.000 Din. Nizka najemnina eelo solidno. — Poslovalnica Pavlekovlč, H4ca 144, — Zagreb. 1232-10 lokal za trgovino x roefcanim blagom, ▼ tre ili nI mest* na najpromet uejšcm kraju oddam, ali \ zamera kompanjona n kapitalom. Ponudbe na nplas. oddelek »Jutra« pod •načko »Trgovina 142«. 1J16-19 Gostilno pripravno za natakarico — Hdam lwvi ugodnimi po goji. Naslov v vseb posio-ralnicab »Jutra«. 1068-19 lokal s stanovanjem polog jesharne »produkta« Dunajski cesti oddam. ■ iasnila daje Kigar, Voš-r .»kova 6. 1271-19 Prostor »nraven ta čevljarsko ali V -ojaško <>br*. Ukoj _ od , jio. Vprašati v slaščičar a v iidovski ulici št. 3. 1316-19 Prvovrstno menzo 1-borno ldočo, v strogem zagrebškem ccntnu. r,ajamčeno dnevno 350 go tov prt obedu ln večerji. Sigurna eksistenca., d^ber zaslužek, prodam z velikim kompletnim inventarjem. Kupec more 8 dni preizkušati obrat. Poslovalnica Pav. lekovič, Zagreb, Ilica 144 1231-19 v sredini Kranja «■' dajo v najem Industrijski aH trgovski lokali odnosno .skladišča Naslov na Tehnični biro. Ljubljana, Nunska Čt. 17. 13.2-19 NASE PREPROGE IN PERZIJANCI so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. Enonadstropno hišo z goetilno, — Ljubljana VII, krasno, novo, prodam. Cena 220.000, 140 tisoč hipoteke se laliko prevaame. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sreča«. 1399-iO Novo hišo 5 stanovanjsko, na Glin-cah. p odam za 180.000 dinarjev, 100.000 knjižice. Lstotam se odda dvosobno stanovanje. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1386-20 Enodružinsko hišo lepo, na Viču, z večjim vrtom, ugodno prodam ali dam v najem. Pojasnila lz prijaznosti v gostilni Marija Karo na Viču ali pri lastnici v Spodnji Šiški, Goriška ul. 31, ob gor. železnici, na koncu Podlimbarske-ga ulice. 1392.20 Izvrstna naložba denarja v trgovsko bišo z vpelja no trgovino, na zelo pro metni točki tik Ljubljane se nudi t nakupom hiše. zaloge in inventarja. I'la čilni pogoji ugodni. — Event. oddam trgovino tu di ▼ najem. Informacije v oglasnem oddelku »Jutra ali pa ponudbe pod Šifro »Tik mesta« na oglas, oddelek »Jutra«. 672-20 Dijf^ike a ob« Beseda I Dia. davek 2 Om. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši roesek 17 Dia. Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo v bližini univerze. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1316-22 Komplet, delavnico »ojkih in damskih klobukov, prodam. Ponudb« na orla*, oddelek »Jutra« pod »I 'poljana«. 1319-19 Skladišče »oHko in suho, takoj od dam. Naslov v vseh pošlo-•alnicah »Jutra«. 1311-19 Restavracijo »I o b r o vpeljano, z vsem inventarjem takoj oddam. Potreben majhen kapital. Kaslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. l.TS-18 Lok.lI «a trgovino i mešanim Ma-fom, na prometni točki r* deželi oddam v naj»m. "Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11Sa>-19 Gostilno TKJVorpelJaJio. v strogem »vmtru, z velikim prometom oddam proti odkupu zaradi odpotovanja. Ponudbe na ogl. oddelek •»Jutra« pod šifro -Razpolagam zalogo«. 1360-19 V najem Beseda 1 Din. davek 2 Din. zj Šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimaniši zaesek 17 Din. Pekarno v vW=jem kraju vzamem v •ijem takoj aH pozneje, onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dolenje«. 11116-17 Gostilno bro vpeljano, kjerkoli na -^ieli, tudi s trgovino vza-°m v najem. Ponndbe na •družnico »Jutra« v Marij pod »Najraje v Sanjski dolini«. 11A5-17 Trgovino * meianim blagom, dobro ■ ločo, na prometnem kravi vzamem v najem. Po-rndbe na podružnico Jutra Celju pod značko »V t-g»«. iare-i.7 Trgovino n efanega blaga, dobro ido-ift, na zelo prometnem kraju ljnbljanske okolice oddam takoj v najem. Ponudb« na oglacni oddelek »Jutra« pod značko »Bodočnost 1K55«. 1357-17 Gostilno c d d a m v naajem ali na račun podjetni osebi z nekaj kavcije. Naslov v vseh p.*Iovalnicah »Jutra«. Brivnico solidno, "oddam v najem radi bolezni. Ponndbe na a s. oddelek »Jutra« pod »Industrija«. l365-t17 roznano trgovino »»^-anesa blaga s trafl-Xo v industrijskem kra-u sredi trga oddam v ~a'em ali prodam. Po-'-»s-.iila dale Sobošek. — ""^L-reda pri Rajhenhur-1219-17 Hiša v Ptuju enonadstropna, na promet nem kraju, sodno cenjena !jft7.0(l0 Din, prodana za sklicno ceno ^..tOO Din radi premalo interesentov. Kdor ponudi do 32. t. m. M7.000 Din, lahko postane Ustnik, ker prodaja še ni pravomočna. Pojasnila da ie gospa Ana Vajda, Ptuj. Vošnjakova 16. 1106-20 Hišo z vrtom prodam. Tezno, ptujska c. št 1S6 — Maribor. 1349-20 Stanovanjsko hišo z vrtom prodam v Dravljah. Vzamem tudi hranil ne knjižice. Pojasnila daje Peklar, Ilotimirova c. M. 1S64-30 Stavbne parcele posamezne ali kompleks, zelo poceni, tudi za knjižice kateregakoli zavoda, proda Re.ilitet.na pisarna Grašek Jože v Ljubljani, Oledališka 4, telefon S?,-04 1403-30 Petstanovanj. hišo z elektriko, vodovodom in parketi. 10 minut od tramvaja prodam — tudi proti knjižicam. Letni donos Din 'fi.000. Cena 141.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1401-20 Zemljišče ali več stavbišč naprodaj v Trnovski pristan — proti hranilnim knjl. žicam dobrega zavoda. — Ponudbe na cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nepremičnine«. 1388-20 Sredi Maribora (Mlinska 8) prodam renovi-rano hišo z lokalom in 2 stanovanji. Potrebno 120.000 Din gotovine, drugo knjižice. 35538-20 Stavbna parcela naprodaj v Stmičevi ulici (za Bežigradom'). Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1-149-20 Veliko hišo s 3000 m! parcel, ali brez istih, tik kolodvora za Din 35.000 proda Safner. Lim huš pri Mariboru. 1192-20 Redka prilika! Pod ceno prodam 2 hiSI — prva s trgovino in pekarno. druga s pekarno in go stilno. Abeles, Varaždin. 11S4-20 V okolici Maribora kupi hišico Josip Pon?rac, Reoo-31/a Dvosob. stanovanje event,. s kabinetom, mirno, v centru mesta išče sta reiši zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna, snažna stranka, točen plačnik«. 1263-21!/a Za maj išče trisobno moderno stanovanje boljša stranka — točen plačnik. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Odpoved februarja«. 1315-31/a Štirisob. stanovanje komfortno, iščem z majem Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »?trosri centrum«. 1240-31/a Dvosob. stanovanje snažno in zdravo, išče za maj mirna in snažna stranka treh odraslih oseh. Plača do 800 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Višji uradnik«. 1086-31/a Dvodružinsko hišo z vrtom oddam s 1. marcem ali aprilom za 500 Din v naiem. Natančneje v Vegovi ulici 6/1, dvorišče. 1300-20 Pridobitna podjetja trgovine, industrije, hotele, gostilne, bifeje, vi-notoče, mline, žage. opekarne ln posestva, hiše, vije Itd. prodaja, posreduje nakup ln daje v najem hitro in uspešno Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 1230-20 Dvosob. stanovanje s pritiklinami iščem za maj ali avgust. Plačniem točno. Ponudbe na oelns. oddelek »Jutra« pod šifro »Ne periferija«. ltia Stanovanje kuhinje in sobe oddam takoj ali s februarjem v Rožni dolini, cesta VII St. 11. 1810-31 Enosob. stanovanje ali opremljeno sobo takoj oddam v Hrenov! ulici 1«. 1306-Sl Enosob. stanovanje takoj oddam na GaljevicI št 198 — v zidani biši pri trafiki. 13B2-31 2 stanovanji dvosobno in veliko trisobno t kopalnico, oddam t majem 0^'ta f Rožno do lino 10. 650-31 Stanovanje 5 do 8 sobno, popolnoma moderno urejeno z vsem komfortom v strogem centru mesta takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod 'Strogi center«. «36-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom takoj ugodno oddam. Istotam naprodaj nekaj novega pohištva Mariborska nlica štev. 96. 1245 21 Enosob. stanovanje čisto, ugodno oddam w Mladinskim domom — Ko-deljevo U7T. 1316-31 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam ■ 1. februarjem v Sp. Šiški — Aleševčeva cesta 32. 1305-33 Opremljeno sobico kletno, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1312-33 Opremljeno sobo « 2 posteljama in vso do bro domačo prehrano oddam v bližini gorenjskega kolodvora. Sch., Zibertova št so/l. laifi-i« Spalno sobo * ali brez hrane oddam gospodoma sli gdč. — Rožna dolina, cesta XI pritličje. H131-23 Dvosob. stanovanje krasno, (»arketirano. s ko palnico in vsemi pritiklina mi takoj po nizki ceni od dam zelo mirni stranki. — Poizve se v Verovškovi ulici 51/1 levo. 1347-31 Dvosob. stanovanfe v Slomškovi ulici št. 1 in lokal v Tavčarjevi ulici 4 od dam s 1. februarjem. _ Več pove kamnosek Vodnik v Kolodvorski nlici št. 34. 1273-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in vsemi pritiklinami, ali enosobno oddam. Poizve s« v pekarni Pere, Zg. Šiška. 1276-31 Enosob. stanovanje parketirano. solnčno, s pritiklinami oddam s 1. februarjem. Ogledati med S. in 12. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12fT4i31 Stanovanje dvo- sli trisobno. Mizn Rakovnika na Dolenjski e, PO oddam. Parket, voda in kopalnica. 1209-T1 Stanovanja dvosobno in 2 enosobni s pritiklinami oddam v Zg. Šiški 190. Pojasnila daje Verbič. Cankarjevo nabrežje imi. 1266-31 niiTiriTi Beseda t Olo. davek t Dia. r.a iifro sil dajan)« aaslova i Ola. Nsjmanjtl znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhoJom, s hrano takoj oddani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« lOisKB 2 prazni sobi veliki in tolnč.ni, t balkonom, souporabo telelona in posebnim vhodom oddam v Gradišču it 10/111 desno. 108P-2S Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam takoj boljšemu gospodu. Vipavska ulica (H, Kolezija. 1174-nlšča ter z novim pohištvom takoj oddam stalnemu ln solidnemu gospodu. Čopova uL 21, XI. nadstr.. desno. 1380-33 Sobo s posebnim vhodom hi vso oskrbo, t dobro domačo hrano, v centru mesta oddam 2 uradnicama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 1377-43 Lepo, solnčno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1S01-38 Sobo z ali brez hrane oddam gospodični. — Kamili.iarno postopanje. Rožna dolina, cesta XT pritličje. 1150-23 Opremljeno sobo oddam na TvrJevi cesti 15 II. nadstr. desno ^kavarna Evropa). 13M-.B Solnčno sobo s posebnim vhodom oddam na Olincah (konec tramvajske proge) Tržaška cesta SS. 12)5-23 Prazno sobo lepo in solnčno. oddam na Bleinreisovi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra- 1.-JB1-S1 Opremljeno solm za 1 ali 5 osebi, event. z zajtrkom oddam takoj ali s 1. februariem I sli ž osebama. Parket, elektrika in lep razcrled. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. H3ff7-2fi Opremljeno sobo * vhodom s stopnišča, oddam s 1. febmariem solidni in mirni osebi. Ogledati med M. in 16. nro. A.. Stari t*g 331. 1379-28 Solnčno sobo lepo, v centru mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. "R2/S Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam * 15. februarji«. Konfar. Stari trg !8ltt. 101T-2B Opremljeno sobo separirano, t s k o j oddam boljši in solidni osebi, ki je čez dan odsotna. Res-ljeva cesta 36/11, desno. 1320-SS Prazno sobico v centru me«ta oddam — Erjavčeva eesta i/a, vrata Sobo s posebnim vhodom, odda Kuštrin, Nunska nlica 3. 1331-28 wik ie»eda t Ola, davek l Dic -a iifro ali dsjaaj« oaslova Jtn. Najmaniši coesek tO Olo. Klavir, partnerico prijetne zunanjosti, katera ima veselje do melodične glasb« in ilagerjev, išče iztmren tenorist. Cenjene ponudbe naj so naslovijo na oglasni oddelek Jutra pod značko »Melodija«. 1047-21 Gospod star let, išče razume-vajočo, nesebično prijate Ijico. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana VII«. 1875-34 msam Bc-edu t Din davek 2 Olo Drž. zvaničnik star 34 let. s 60.000 Din kapitala. išče gospodično v svrho tenitve. Šivilje in posestalrs prednost, izpise na ogl. oddelek Julra pod šifro »Odločno«. lrtV>-» Učiteljica srednjih let. želi znanja v svrho ženitve s starejšim dobrosrčnim državnim nameščencem. I-e resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šitro »1*35«. 1298-25 Halo akademsko naobraženl ne-oženienci. vdovci od 40 do 50 let. dopisovati z dobro sitniranimi drž. uradnicama Pod značko »Vroče srce«. 1136-25 Ločena gospa želi poznanstva z gospodom. storim 45 let naprej. Irt bi JI poma gal z denarnimi sred tvl povzdigniti njeno trgovino v nekem največjem kopališču na morju. — R*sne ponudbe s sliko, katera se vrne. Tajnost čsatoo zajamčen s. Dopisi na oel. odd. »Jutru« pod šifro »Srečna bodočnost na mor.ru«. 1158-25 Prazno sobico čist« Is solnčno, s posebnim vbodom, oddsm na Reslievi cesti 13/U, levo. 1S35<3 Gospoda sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Vpraša se na Sv. Petra nasip 17 H. 1344-23 Opremljeno sobo oddam takoj solidni osebi — najraje upokojenca t vso oskrbo. Verovikovs p. 02. 1306-33 Opremljeno sobo oddam 3 osebama po 130 Din mesečno, event. tudi eni. Cankarjevo nabrežje it 93TH, levo. 1381-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam solidni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1667-1« Opremljeno sobo oddam solidnemu in stalnemu gospoda zraven k.t varne »Evropa«. l*učelik, Tjrrševa cesta 15, I. nadstropje, desno. 1369-33 nik« Večji posestnik ln mesar blizu Ljubljane želi poročiti lz ugledne hiše delile s primer, no izobrazbo ln gotovino do 30 1„ kl ima veselje do obrti. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pjd »Gorenc«. 1309 25 Tvorničar srednjih godina, ledl-čan, zdrav, sltulran dobro lducl p<»av u do-brom kraju Hrvatske želim poznanstvo za skoro ženltbu zgodne go-spojice Slovenke sred. njeg .-tasa od 24 do 30 god. čiste prošlostl lz kuče trgovacke Ul boljeg obrtnika neka se Javi na ogl. odd. »Jutra« uz priklop slike koja se pod najvecom dlskrecl-Jjm vrača. »Tovarnar«. 1220-25 Ženitve in poroke boljših slojev posreduje najvestneje, razpošilja Informativne prospekt« proti vposlatvl 10 Din v poštnih znamkah diskretno: »Raoor«, Zagreb, pošta 3. Naročite še danes prospekte i 1233-25 Katera premožnejša gospodična ali vdova, stara do 35 let, po možnosti pianl-stlnja, bi hotela osrečiti prevaranega umetnika s krasno bodočnostjo? — Ponudbe 3 sliko na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Umet-1357-25 Prazno sobico preprosto, s posebnim vhodom. najraje v pritličja — iščem. Ponndbe na oelasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sobica«. 1285-23/a Boljšo sobo z vhodom s stopnišča — prazno ali opremljeno išče boljši gospod s 1S. februarjem v centru mesta. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen« 1287-23/a Prazno sobo aH enosobno stanovanje išče samski. Ponndbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 13S8-2S/a Prazno sobo s posebnim vhodom, iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Z navedbo cene«. t3H9-23/a Sobo z 2 posteljama iščem s 1. februarjem. — Dopise z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna«. 1833-23/a Prazno sobo s posebnim vhodom, v een tru mesta iščem Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Z navedbo cene«. liVVJVa Novi Orion Refleksni Supertipa 30} Je najbolj priljubljen aparut letošnje sezone. ORION Sedem vglašenih krogov. Največja selektivnost. Avtomatična regulacija fadin-gov. Jak in naraven glas. Kratki, normalni in dolgi valovi. Senčnati merilec jakosti za tiho iskanje postaj. Najnovejše Tungsram barijeve elektronke. Od 20. Januarja 1935 izredno olajSani plačilni pogoji in sicer: Naplačilo ob prevzemu Din 340.— 18 mesečnih obrokov & Din 270.— ,,RADIO", reg. z. z o. z« v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 TELEFON 31-90 Gospodična srednjih let, * 50.000 Dia, bi poročila 35—*5 let starega državnega uradnika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »T.5«. 766-35 Veleposestnik in gostilničar, 40 let star. simpatičen, stasit, zelo podjeten, išče primerno žensko. Zaželjeno nekaj imetja. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod iifro »Lepa pomlad«. 1936-25 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Oio Naimaujil znesek 17 Olo. Črn klavir v zelo dobrem stanja poceni naprodaj v Koseškega ulici štev. 26 — Kolezija. 11163-26 Kratek klavir črn, moderen, skoro nov, tvrdke Bfisendorfer, krasen glas, proda Dobrajc v Mariboru, Tattenbachova 21 Manj* Pianino •koto nov, črn, s.im« najboljših znamk, knpim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 1.280--3G ffSSEEOB Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjil znesek t? Ola. Pes temno rjav s črnimi lisami, ptxi vratom z belo liso, podoben dunajskemu hrtu, rešen lz Ljubljanice, se nahaja v šoli na Prulah. 1361-27 Male papige krotke, raznobarvne — ra kanarčke čistokrvne Harcerje, Izvrstne pevce ter samice za paritev proda Ko«, Nunska 3 1304-27 Angleškega pointera starega 6—18 mesecev, kupim. Ponudbe i označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Pointer« 1379-27 Dva tkalska stroja za molinos 80- 90 cm ii-rine, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »\Vebstuhl«. 1006-29 Šivalni stroj popolnoma nov, pogrezljiv, ugodno naprodaj v Dvora-kovi nlici itev. S/l levo. 1081-29 Stroj za šivanje čevljev (Spangs Brandts) kupim. Naslov v veh poslovalnicah »Jutra«. 1243-29 2 prvovrstna elektromotora 4 1 9 HP, 110 volta, — prodaje se povoljno. K. Vukašinorlč, Maribor, Aleksandrova 13 1188-29 Malo rabljen stroj ki šiva in entlja, poceni naprodaj. — Na ogled pri tvrdki Tvsn Jax in sin, f.iuhljana, Gosposvel?!-a e. It 2. ;.rr:-"ti K Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta iifro ali dajani« aaslova 5 Dia. Nalmaajgl raesek 17 Dia. Osebno pravico za go6tiloo, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11«W0 Parne pekovske peči in stroj© postavlja »Tehna«, L]ab!jana, Mestni trg 25- Zastopnike sprejme r vseh krajih. 58-30 Inforpiacue Beseda 1 Din, davek 2 Din, zs iifro ali dajanje aaslova i Din. Najmaajšl zaesek 17 Oio. Naznanilo! Cenj. obč:nstvu ln dosedanjim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se prešel 11 — Martin Mali kota — lz Ljubljane VH„ Celovška c. št. 44, v LJubljano, Oosposvetska c. št. 10 (nasproti Evangelske cerkve). 1294-31 Beseda 1 Dia. davek 2 Olo. za iifro ali dajanje aaslova i Oio. Najmanjil znesek 17 Olo. Mizarske stroje (bandžago, abrihterico in stružnico) va« ns električen pogon, rabljene, dobro ohranjene kupim. Cenjene ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Stroji«. 101)1-29 Gosp. Semeza vabim, da se takoj zgla-slte pri Foto-turibtu, sicer ga polščein. 1377-31 Preklic Podpisana Izjavljam ln prekllcujem, da nisem plačnica za dolgove, kl bi Jih morebiti napravil moj mož Colja Alojz lz Rakeka št. 154. Colja Alojzija, Rakek št. 154. 1391-31 Davčne prijave pritožbe, proftnje sa odlog plačan j a. nasvete daje »Davčna poslovalnica«, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7. II. nadstr. 1363-31 Beseda 1 Din, davek 2 Di«, za iifro ali dajanle aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din. Prisilna prodaja premičnin Pgod na priložnost za nabavo 30 q dobre mrve, 1 avta »Chevrolet«, ogledala. zofe, baročne kredence, starinske slike, trn-gačene divjačine, kar se proda na javni dražbi 3. januarja Ift-V«, Mirna št. ii in na Griča rspis F. 7":^ sreskega solišča Trebnje^. lilOl-SB Vrtcfnote Beseda I Oto. davek 2 Din, ra šifro >11 dalaojc naslov« 5 Dia Najir.nniil «ne**k 17 Dia. Srebrne krone staro tlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirsl % ulica štev ^6 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najviijib cen-ih CERNE — juvelir Ljubljana, Wo!fova nlica S Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska a.fi-nerija zlata — Maribor, Orožnova ulica štev. g. 2T»> *5 Mmssm Beseda 1 Din, davek 2 Din, za iirro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjil znesek 17 Din. Uspeh za uspehom Janje, kdor se ob vsaki Drilikl poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika! ObMoa UnMjsaa Maettri pofr^M M*od Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas jc za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta, svakinja, gospa Anica Brodnik roj. Kalin soproga učitelja v Mostah dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v nedeljo, dne 20. januarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Veliki štra-don 6 (Trnovo) na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 18. januarja 1935. Globoko žalujoči soprog ANTON, sinček MITJA, mati, brat in sestri. 1170 Združenje pekov v Ljubljani naznanja vsem svojim članom m tovarišem, da je umrl njegov dolgoletni član in bivši predsednik, gospod Friderik Pauer pekovski mojster v Ljubljani Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 3. nri iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 48. Vsi člani se vabijo na polnoštevilno udeleži« pri pogrebu. H69 Uprava združenja pekov. fi Zahvala. i Za obile dokaze sočutja za časa bolezni in ob smrti blagega pokojnika EMILA VOLCA za častno udeležbo pri pogrebu, za podarjeno cvetje na grob in za prisrčne tolažilne besede ob grobu izrekata svojo najlepšo zahvalo. Maribor, dne 19. januarja 1935. 1176 Rodbini: SOKO in VOLC. Ia. WOLFF: Pokonci glavo >Saj mora biti, ali ne?« je Frank Ditmar s pridušenim glasom vprašal svojo mlado ženo. Sarlota je z žarečimi očmi zrla na veliko ladjo, ki je ležala v hamburški prosti luki, pripravljena na odhod. Mnogo ljudi je prihajalo in odhajalo, glasovi in klici eo fofotali po zraku, solnce je etalo za meglenimi koprenami. Bilo je pozno v oktobru, ob štirih popoldne. >Ali ni res, da mora biti, Šarlota?« je nujno ponovil Frank. Njegov mladi, zali obraz je bil do skrajnosti napet. Šarlota je odtrgala pogled od grozeče ladje in pogledala Franka. Obrvi so ji trznile. >0 Frank,« je tiho dejala, »jaz ne verujem v bogatega strica v Ameriki.« >Stric Moechenheim bo pomagal. Prav gotovo da bo.« >Kak optimist si, Frank.« >Hvala Bogu, Šarlota. Ce bi ne bil, bi se bila morala zdavnaj tmiti.« Izmučena je stala pred njim in ni imela moči, da bi odgovorila. »Ali imam kak drug izhod, Šarlota? Prosim, govori že! Mar nisem prisiljen, da poizkusim izpregovoriti s stricem Harryjem pametno besedo? Velik hotel ima v Newyorku, bogat je in neoženjen, jaz 6em pa njegov edini nečak. Še v veselje mu bo, la mi posodi nekaj tisoč dolarjev. Potem si najameva v Vzhodni Prusiji majhno posestvo, če boš hotela. Novo življenje začneva, saj sva mlada, uspeha nama ne bo treba dolgo čakati.« Šardota ga je tipaje prijela za roko, kakor v strahu, da ne bi padla. »Zame je tako težko. Kar pretežko je, Frank.« »Ali, srčece, vsa rac bo trajala samo nekaj dni. Cez teden dni bom tam, dva dni v Newyorku mi zadostujeta, in ko mine šestnajst dni, bom stal spet tu, v hamburški prosti luki.« Izpustila je njegovo roko in mu pogledala v oči. »Nikotli več se ne vrneš, Frank, če se danes odpelješ.« Zasmejal se je kakor vesel deček. »Nu, nehaj že, Šarlota. Saj nisem prvi, ki se pelje v Ameriko.* Ozka ramena so ji drgetala. Težko je dihala. Ves zrak je bil poln tegobe slovesa. KUPIMO KOMPLETNO HLADILNO NAPRAVO Id bi zadoščala za potrebe kuhinje za prehrano do 800 ljudi. V poštev pridejo tudi večji hladilniki, dobro ohranjeni. Ponudbe s priloženo fotografijo objekta, tipa in kapacitete in časa, odkar je v pogonu, poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Industrija P-3695«. 1152 >Bodi pogumna, Šarlota.« »Saj sem pogumna, kadar si ti pri meni, Frank. Zate tahko prenesem vse, stradam lahko, nobenega dela se ne plašim, samo da si ti pri meni. Brez tebe sem izgubljena.« Jeza mu je planila v čelo. »Pa pojdi z menoj v Ameriko 1 Vkrcaj sej Pel ji se z menoj!« »Sam dobro ves, da ni mogoče, Frank. Ne potnega lista nimam ne vizuma. Kazen tega bi bilo denarja premalo za oba. Kako naj se peljem s teboj?« Grenko je spačil usta; a tedaj ee je razleglo z ladje znamenje za odhod in ga storilo mehkega. »V zadnjem trenutku se nikar ne prepdrajva, šarlota,« je nežno dejal. Verige so zarožljale, vrvi so pometale pomol, mnogo žensk je trepetaje stalo ob vodi in tesnobno strmelo v ladjo. »Z Bogom, ljubo moje,« je s težkim glasom šepnil Frank Dit-mar. »Zdrava ostani.« »Tega ne prenesem,« je zaihtela. »Ne prenesem, da greš od mene, Frank.« »Kaj naj storim,« je negotovo vprašal. »Rajši umriva, Frank, kakor da bi se ločila.« Vzravnal se je. »Preveč si ženeš k srcu, Šarlota.« »Ne morem se izpremeniti, Frank.« »Življenje je lažje, kakor ti misliš.« »Življenje je še veliko težje, kakor se bojim, da je.« »Tedaj moram biti jaz za dva močan, Šariota. Ne smem ti odnehati. Moja dolžnost je, da se peljem v New York. Zate se peljem.« »Ne, zame, Frank, ne, ne, tisočkrat ne, ne zame!« Ozrl se je na ladjo. »Zdrava ostani — moje vse!« Onemogla je jecljala drgečoče besede. Vrgla mu je roke okoli vratu. Z obupnimi poljubi mu je obeula obraz. Iztrgal se ji je in planil od nje. Ladja je umaknila mostič. Mnogo rutic je vihralo. Zahajajoče solnce je žarelo v medli rdečini. Šarlota je stala kakor izgubljena. Ljudi, ladjo in nebo je videla kakor v oblaku. Zdelo se ji je, da ves svet ihti. Ali je bilo teh žensk, ki so z mokrimi ruticami mahale v slovo, res samo nekaj sto? Morda je večna, neizpremenljiva usoda žen6, da stojijo na bregu in mahajo odhajajočim ladjam v slovo. Šarlota je pomislila, da mora biti močna. > Ženska sem. Nobeni mojih sestra ni laže, prav nobeni.« A tedaj jd zaigrala ladijska godba. Poslovilna pesem ee je otožno razlegla po pristanišču. Šarlota je omahnila. V tem neznosnem trenutku se ji je raztrgalo srce. Bilo ji je, kakor da bi imela polna usta krvi. Ko se je spet zavedela, je bila ladja izginila. Ženske, ki so bile prej mahale z ruticami, so bile odšle. Solnce ni več sijalo. Megla je ležala na vodi. Oktobrski večer je otožno gledal Šarloti v oči. Z negotovo tipajočimi koraki je krenila proti izhodu in se ozrla po vozu, ki ju je bil pripeljal. Voza ni bilo več. V razburjenju odhoda je bil Frank plačal voznika in ga odslovil. Star delavec je sedel v kotu in kadil. Šarlota se je obrnila k njemu in ga vprašala, kod mora iti, da pride iz proste luke. Starec je okorno mahnil z roko v tisto stran. Šarlota je tavala v večerni somrak. Kakor stroj brez pameti se je gibala naprej. Nobene solze ni bilo več v njenih očeh, telo js bilo kakor izkrvavelo, možgani so ležali v lobanji kakor hromi. Cisto nemogoče se je bilo spomniti, zakaj gre po tej cesti. John Jakob Bunjes se je v svojem lepem, tiho brnečem vozilu pripeljal mimo in zagledal mlado dekle ali mlado ženo, ki je kakor v nezavesti slonela ob kolu. »Stoj!« je zaklical šoferju, stopil iz avtomobila iu premišljeno krenil proti Šarloti. »Ali vam morem s čim pomagati?« je vljudno vprašal iu se odkril. Šarlota ga je osuplo pogledala. »Morda vam ni dobro?« Glas mu je zazvenel prijazneje, kakor da bi ga bil ogrel ta bledi, mladi obraz, ki ga je gledal s prepadenimi očmi. »Moj mož se jo odpeljal,« je tiho dejala. »Tako, tako.« »Moj mož se je odpeljal v Ameriko « John Jakob Bunjes je nekam v zadregi stal pred njo in ni vedel kod ne kam. Nobenega drugega razpletka tega čudnega položaja se ni mogel domisliti kakor tega, da se je predstavil. »Moje ime je Bunjes, milostiva, John Jakob Bunjes.« Resnobno je pokimala. »Ali vas smem kam zapeljati, milostiva?« »Ztdo ste prijazni, gospod — gospod —« »Bunjes, milostiva. Kam na.j vas zapeljem?« Šarlota je pa trenutek zamežala, kakor da bi napeto premišljevala. »Nemara da ste tujka v Ilambnrgu?« »Tujka sem.« »V katerem hotoln ste se ustavili?« KAKO DIVNO BELE ZOBE IMATE? ] Preprltajfe m umi, ■ kako hftrfco ta « kako popolnostjo tiatl KOLYN OS sobe in Jim daje Me-ščeč sijaj. Samo en poskus la nikdar vež se ne povrnete k starim neznanatv enim metodam. Znanost ne poina nobenega drupega izdelka, ki M daj tako naglo temnim in porumenelim zobem belino ta »ii«! k« KOLYNOS. Poskusite KOLYNOS It mogoče ie dane; KOLYNOS PASTA ZA ZOBE TONKIN0 - APARATURO KOMPLETNO KUPIMO po možnosti, da se stavi v pogon ob priliki ogleda. Aparatura mora biti novejše tipe, z enim aH dvema projektorjema. Ponudbe s priloženo fotografijo in tehničnim opisom poslati pod »Industrija P-3695« na oglasni oddelek »Jutra«. 1152 RADIO 'NARODU? Vaše življenje je popolno samo tedaj, ako ste v zvezi s svetom. To Vam omogoča naš 3 + 1 cevni Philips radio aparat z dinamičnim zvočnikom tipa 961 A A PHILIPS RADIO APARAT na mesečne obroke po SI NABAVITE PRI PHILIPS RADIO zastopstvo H. SUTTNER, ljnbljana, Aleksandrova c. 6 Javna sodna dražba v konkurzu »Jugošport« se nadaljuje od 15. Januarja 1935 naprej dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. ure. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi c. 34 v naslednjem vrstnem redu Gramofonske plošče — velika izbira; Orjaški gramofoni na električni pogon z dinamičnim zvočnikom za koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne i. t. d. in nekaj manjših gramofonov; Zvočniki dinamični in gramofonski deli; Radio-aparati in radio-potrebščine; Trgovski inventar, praktičen za vsako trgovino, se prodajajo tudi posamezni komadi. O4I as t Vsled rekurza zavezane stranke odgodila se je prodaja premičnin na Tratah, ki je bila določena na zahtevo Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu na dan 22. novembra in sledeče. Ta prodaja se vrši sedaj nepreklicno sledeče: Dne 24. januarja 1935 se bodo prodajale umetniške slike, steklo, porcelan, preproge, različne umetnine, sobni okraski in srebrnina. Dne 25. januarja 1935 premičnine kolikor se jih ni prodalo prejšnjega dne, perilo in pohištvo. Dne 26. januarja 1935 živina, svinje, vozovi, kočija, vino, jabolčnik in žganje ter poljsko orodje v kolikor to niso pritikline. Začetek dražbe vsak dan ob 9* uri. Hiša, Trate št. 19, stoji 10 minut nad emureč-kim mostom in je dostopna potom avtozveze Ma-ribor-Cmurek in z železnico preko Avstrije. V kraju so na razpolago prenočišča. 1157 POTREBEN NAM JE 1 RABLJEN ROFAZNI GENERATOR za obratno strujo od 380 V., v Ja^ti^cca_100KW, z okrog 1000 obrati. Ponudbe je poslati na Osječko ljevaonico željeza i tvornico strojeva d. d., Osijek. PRSNE BOLEZNI, KAŠELJ, HRIPAVOST ao navadno posledice p.ehlada. V tem alu&aju tako] drgnite pral, vrat ln tilnik s RUSKIM OBLIZEM ln tako] se boste prepričali. da bi se bolem razvijala dalje. Ravna tako postopajte * svojimi otroci. Po lova, po kaki voftnjl s vozom ali avtom ali po kakem plesu ali športu. ako Čutite kako zbadanje takoj nadrgnlte ta mesta z ruskim oblttem ln ae tako lahko ognete vsaki komplikaciji. Ruski obiti je fte dolgo znan kot odllCno sredstvo proti revmatlz-mu. bolečinah v lto«t«h glavobolu. tahtaau lo protlnu. Dobiva se v lekarnah ln drogerljah Po poŠti stane r 1 Škatlica 33 dinarjev. 3 ftkatltd 93 dt narjer. 4 Škatlice 100 Din. Kr&lievsko dvorna lokama, Bogojeviča, Skoplje. Odobr. od M. S. P. tn N. Z. a br 30113 lEMEfHEROUKu ZAL .TOVARNE GLA56H MRIBOR #101. PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezpla6- _ ^ no in franko. Dobavlja se v vsaki množini -C E. Vafda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! ŽIM A" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimmee (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E Š E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke; eKSBHBanBBBBEKEHKI Državna razredna loterija Potrebujem prodajalce srečk za prihodnje 30. kolo, prvenstveno banke, menjalnice, trafike in protokolirane prodajalne. Pogoji najugodnejši. Postrežba točna in kulantna. ZASLUŽEK 12.— DIN PRI VSAKI CELI SREČKI ZA VSAK RAZRED IN DO ŠTIRI IN POL % DELEŽA NA DOBITKU Srečke pošljem vedno pravočasno. Srečke za 1. razred kola začnem razpošiljati 19. februarja ter prosim interesente, da se z naročili čim prej obrnejo na glavno pooblaščeno kolekturo ALEKSANDRA R. PAVL0VIČA V BEOGRADU Centrala: Kr. Alberta ulica štev 1. — Telefon štev. 21451 Podružnica: Cara Nikole U Stev 69 — Telefon štev 2171 Iretujo Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarno 4 4 kot dakarnarja Franc JezerSek - Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Vi s LJnhij««