Leto LXVL, št. 197 LJubljana, sreda JO. avgusta 19jj Cena Dfa L- lanaja vsak dan popoldne, lsrsemsi nedelje m praznike. — Inaeratl do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst S Din S.—, večji lnserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—t sa inozemstvo Din 26.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO VS UPRAVNI S TV O LJUBLJANA, KnafUevm ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126 Podružnic«: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it. 60, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.331. HABSBURŽANI TOŽIJO AVSTRIJO Zahtevajo povračilo „zasebne" lastnine, ki jim je bila „nezakonito" odvzeta, ali pa odškodnino v višini ene milijarde frankov Pariz, 30. avgusta. AA. Z Dunaja poročajo, da je tjakaj prispel bivši nadvojvoda Maksimiljan Habsburški, ki namerava v avstrijski prestolnici zadeti enega izmed največjih civilnih procesov sedanjosti. Bivši nadvojvoda bo zahteval preko avstrijskih sodišč v imenu kakih 50 članov bivše cesarske rodbine, da jim vrne vse tisto premično in nepremično imetje, ki so jim ga vzeli po vojni, češ da so jim ga vzeli v nasprotju z določili mirovnih pogodb, ki razlikujejo kronsko imovino in osebno imetje posameznih članov bivše cesarske rodbine. Vrednost te imovine se ceni na eno milijardo frankov. „če ne bo šlo zlepa, bo šlo s silo!" Pariz, 30. avgusta. AA. Iz New-yorka poročajo, da prinaša tamkajšnji »Ne\vyork-HeraW« uvodnik o avstrij- sko-nemškem sporu. Članek med drugim pravi: Uradni krogi Društva narodov stoje na stališču, da avstrijsko-nemškega spora ni treba spraviti pred svet Društva narodov, da se ne bi ori tem pokaza'o, da je ženevska organizacija nesposobna najti izhod iz res kritične evropske situacije. Kar se tiče intervencije Italije v avstrijsko - nemškem sporu, meni list, da če Mussolini, ki je stvaritelj fašizma, ne more Nemčije spraviti k pameti na miren način, bi bilo treba Nemčijo spraviti k pameti s silo. Avstrijska pomožna policija London, 30. avgusta. AA. Reuier poroča: V nekaj dneh bo najbrž že sk'enjeno dovoljenje, ki ga naj dajo ang esk». italijanska in francoska vlada Avstriji, da sme za dobo enega leta osnovati posebne pomožne čete do 8000 mož. Razume se, da so bile o tem rovprašane tudi države Male antante. ki so že dale svoj pristanek. Avstrijska prošnja je posledica napetosti, ki v'ada na avstrijsko-nemški meji. Po St. Germainski pogodbi sme Avstrija razpolagati z vojaško močjo 30.000 mož, ki pa ni bila nikoli popolna. Avstrijska prošnja ni v skladu z mirovnimi pogodbami v toliko, v kolikor zahteva novačenje novih sil s kratkoročno službo in ne z normalno 12 letno dobo. Dogovorjeno je, da ti vpoklici ne bodo trajali manj kot pet in ne delj kot šest mesecev. Predpostavljajo tudi, da bodo ti ukrepi le začasne veljave. Poudarjajo pa tudi dejstvo, da se bo ta izprememba mirovne pogodbe izvršila v soglasju z vsemi prizadetimi, kajti pogodbe izrecno naglašajo, da se enostransko ne morejo izpre-rneniti. Japonci ne mislijo na vojno Pomirjevalne izjave iz Toki]a —■ Japonska hoče biti samo pripravljena za vsak primer Pariz, 30. avgusta. AA. Iz Tokija poročajo: V pristojnih japonskih krogih izjavljajo, da niso preveč resni glasovi, ki se zadnje čase širijo v inozemstvu o možnosti vojne med Japonsko in Zedinjenimi državami zaradi pomorskega tekmovanja med obema velesilama Po drugi strani je pa kapitan bojne ladje Gun-Pej-Sekin. ena izmed najodličnejših osebnosti japonske mornarice, v zvezi s tem izjavi': Japonska ne namerava ničesar začeti proti kateri koli drugi pomorski velesili, razen če bi bila prisiljena iti v vojno, ako bi bila ogrožena njen narodni obstoj in prestiž. Ce bi Japonska morala glede na pomorski program drugih velesil zgraditi nove ladje, to še ne bi pomenilo, da se pripravlja na vojno. Japonska samo želi biti pripravljena, če bi se morala braniti pred drugimi velesilami. Drzen napad hitierjevcev v Inomostu Vdrli so v tamošnje zapore in odvedli zaprtega atentatorja Dunaj, 30. avgusta. AA. Iz Inomosta poročajo: V tukajšnji ječi so se pojavili trije neznanci, dva med njimi sta bila v uniformah pomožnih policistov, tretji pa v civilu, in izjavili ječarju. da imajo nalog odpeljati hitlerjevskega voditelja Franca Hoferja, ki so ga aretirali v zvezi z atentatom na voditelja tirolske rleimwehr dr. Steidleja. Ko je ječar odprl vrata so se vsi trije vrgli nanj in ga pobili na tla. Prav tako tudi njegovega tovariša, ki ga je pri- vabil hrup. Nato so rešili Hoferja in pobegnili v avtu proti italijanski meji. Oblasti so med tem organizirale zasledovanje. V Griesu blizu italijanske meje so zasledovalci začeli streljati proti beguncem. Avto se je ustavil in iz njega so stopili štirje nacionalni socialisti in zbežali v gozd, avto pa pustili na mestu Na avtomobilu so se poznali sledovi krvi. Vlada je odredila, da se tirolske meje hermetično zapro. V Inomostu so aretirali 50 nacionalnih socialistov. LUKI Tf IfSElI „LJUBLJANA V JESENI* 2 do 11. septembra 1933 Kulturna ln gospodarska razstava. l'a«.,.1> Jfr o-lairgti 4LUKK) oj1 Jug'oalov vetf rinj i>ka rtttsrav*. — RauOave »S jven»ka cerkerv« M.«,.j»i.nr-ko etnol'tška »o UflMttHMtaa sto*. U a don. — Raiiuvt- vin«. «u» in m'fka. medu. teitnj-ave. 6&dj«t ;n M mea. — Vrtnarska rmlmi da lij. — Razstav gvveda mont.afont.ke pđ^mt 2. lo 3 septembre ud koz c^r >vic xj 5- d-o 11. »e.ptem.bra. — &acpodiajflfca razstav«. — Etoo!«"£ka raranavi HzBoike ex>k-«j i o p — [zvdu*-tr:;a. obrt ('&pe« ^ohiiivo). — KoaktrMM jugoslor. tjermooi k*'je» 8- ^pUMnbra — ZabaviSČP — Vari^t* Polovična voznina na železnicah. Popusi aa parobrodi*]. Legitimacije se do-bt- pri bi leta m« h Putoika v&f-h većjib de-narnih zavodih župoih in »b ftiMfeia rjradih 8771 Tudi Belgija utrjuje svoje meje Izjava belgijskega vojnega ministra — Belgija je pripravljena na obrambo Bruselj, 30. avgusta. Vojni minister Dewese je izjavil, da je modernizacija trdnjave Liittich končana. Trdnjava je najmodernejše opremljena in bo mogla še uspešnejše odbijati sovražne napade, kakor jih je v svetovni vojni. Sedaj se bodo pričela utrjevalna dela na planot: Erve. ki tvori kljub belgijskega trdnjavskega pasu. Vojni minister je naglasil, da je belgijska meja, prav tako kakor francoska, utrjena in pripravljena za obrambo. Vojno ministrstvo je v zadnjem času posvetilo posebno pozornost gradbi novih utrdb okoli Liegeja in Narnurja. Te utrdbe so zato zgTajene, da olajšajo morebitne boje na meji, ne da bi se pri tem vznemirjalo prebivalstvo v notranjosti države. Mislim, je nadaljeval De veze, da smo vse storili, kar je bilo v naših močeh, toda če hočemo načrt popolnoma izvršiti, so nam potrebni še naknadni krediti. Te utrdbe, je zaključil De veze, so popolnoma obrambnega značaja. Dve hudi železniški nesreči Pariz. 30. avgusta. AA. Na železniški progi Royan-Pariz se je 42 km od Saumura pripetila včeraj huda železniška nesreča. Brzovlak je skočil s tira, pri čemer je bilo ranjenih 25 oseb, vlakovodja je pa našel smrt. Strojevodja je po nesreči izjavil, da je v trenutku, ko je vlak drvil s hitrostjo 90 km na uro, opazil na tračni cah. da nekaj ni v redu, in je stroj takoj zavrl. Zaradi prenaglega zavretja je pa lokomotiva z vlakom vred skočila s tira Strokovnjaki pa trde, da je oilo na trač nicah vse v redu, zato je oblast uvedla proti strojevodji kazensko preiskavo. Pariz, 30. avgusta. AA. iz Stuttgarta poročajo, da se je blizu tamkajšnje glavne železniške postaje pripetila huda železniška nesreča. Neki potniški vlak je skočil s tira pri čemer je bilo ranjenih 28 oseb. tri med njimi tako hudo, da je malo upa sja, da bi ostale pri življenju. Nemška špijonaža v Franciji Pariz, 30. avgusta. Politična policija je imela že delj časa na sumu mladega inže-njerja Jacka Roggersa, ki je bil zaposlen nekaj časa pri utrjevalnih delih na fran-cosko-nemški meji. Aretirali so ga v trenutku, ko je hotel izročiti nemškemu agentu pet podrobnih načrtov o najnovejših francoskih utrdbah. V njegovem stanovanju so našli še mnogo drugega kom-promitujočega gradiva. Oblasti so obenem ugotovile, da je ob francoski meji razpredena obširna nemška špijonaža. Sneg v Karpatih Bukarešta. 30. avgusta, r. Turisti, ki so se sinoči vrnili s Karpatov, pripovedujejo, da je v Karpatih včeraj ves dan snežilo ter je v višjih legah zapadlo že do pol metra snega. Nov tiranski pakt? Pariz, 30. avgusta. AA. Dopisnik pariškega »Matina« poroča svojemu listu iz Rima, da je tja prispel italijan-si poslanik v Tirani Kock, ki hoče kon-ferirati z Mussolinijem o težkočah, ki so se pojavile med Italijo in Albanijo, ziasti glede nekaterih finančnih in šolskih vprašanj. »Matlnov« dopisnik doznava, da je italijanski poslanik v Tirani prinesel s seboj v Rim načrt novega Italijansko-albanskega sporazuma. Točenje pijač na sejmih Beograd, 30. avgusta, d. Z odlokom finančnega ministra je dobila finančna direkcija nalog, naj odvzame zdana stalna dovoljenja za točenj ea b pi- jač na sejmih m cerkvenl-h p. i, ker novi obrtni zakon tega ne dovuuuje. Ker pa je ustanovljeno, da obrtni zakon ne zabranjuje- izdaje stalnih dovoljenj za toče11] e pijač na sejmih in cerkvenih proslavah, marveč samo določa da se za vsak sejem odnosno cerkveno proslavo izdajajo posebna dovođenja s strani splošne upravne oblasti, je sedaj finančno ministrstvo svoj prvotni odlok razve*] ja vrlo. V svrho enotnega postopka pri izdajanju takih dovoljenj je sedaj finančno ministrstva odredilo, da morajo finančne oblasti izdajati na posebne prošnje stalna dovoljenja, v katerih pa mora biti točno navedeno, za katere občre od>nosno sre-ze veljajo ta dovoljenja. Prošnjam za izdajo takega dovoljenja se mora priložiti potrdilo o plačanem davku. LJTJ3LJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2313.78 — 2324.54, Berlin 1364.30 — 1375.10, Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.35 — 1113.85, London 182.86 — 184.46. New York ček 3987.05 do 401431, Pariz 224.82 — 225.94, Praga 169.90 — 170.76, Trst 302.13 — 304.53 (premija 28.5%). INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.285. London 16. 53, New York 362.—. Bruselj 72.20 Milan 27.30 Madrid 43.15, Amsterdam 208 70, Berlin 123.275. Dunaj 72.94—56.80, Praga 15.33, Varšava 57.85, Bukarešta 3.08. Drobiž z našega aerodroma V nedeljo bodo zopet poleti za občinstvo — Vsak potnik zavarovan za 400.000 Din Ljubljana, 30. avgusta. Naš zračni promet se prav dobro razvija in vsak dan je letalo med Ljubljano in Zagrebom ter tudi nazaj zasedeno, da večkrat niti vsi kandidatje ne morejo v zračne višine. Še mnogo več kakor potnikov, je pa na aerodromu vedno radovednežev in tudi takih, ki se resno zanimajo za velike ptiče in letanje. Uprava aerodroma je šla tudi tem na roko in je ob hangarju napravila dve dolgi vrsti klopi, da se gledalci ne utrudijo, temveč lahko sede pričakujejo doslej neznanih jim zanimivosti. Prostor je seveda ograjen, da se nikomur ne more nič očitati, kakopak pa tudi ni vstopnine, saj gre za pouk občinstva in propagando letalstva. Ker je vsak dan več gledalcev izrazilo želio, da bi radi leteli, zato jim je uprava aerodroma izpolnila tudi to željo. V nedeljo nd 17. do 19. bo namreč vsakdo lahko poizkusil leteti in si ogledal aerodrom in niegovo okolico iz višine ali pa celo poleteti v velikem krogu nad vso Ljubljano. Letali bodo s potniškim letalom »Potez«, ki opravlja redni zračni promet med Ljubljano in Zagrebom in ima. kakor znano, pet sedežev. Karte za te polete se že dobe pri »Putniku« za nebotičnikom, in sicer stane karta za polet nad aerodromom in okolico 50 Din za polet nad Ljubljano pa 100 Din. Ker je število poletov omejeno le na dve uri, naj si vsi kandidatje za zračni krst karte čim preje preskrbe. Potniška letala smo sicer že opisali, vendar pa ne smemo prezreti začudenja potnikov, ko vstopijo v potniško kabino in se jim na malih vraticah zablišci pod svetlo puščico jasen napis »Vata za uši«. Marsi-kak potnik je že odskočil in se plašno popraskal, vendar pa stvar ni tako nevarna, saj je večini tudi znano, da to v srbohrvaščini pomeni le vato za ušesa. Kdor se pa pri tem napisu prestiaši. se takoj spet nasmehne, ko vstopi skozi vratica v prepo-treben prostorček. Na okencu je namreč zagrinjalo. da vendar ne bi kdo v zračnih višinah opazoval intimnega opravka. Neznansko je potrebna ta zavesa! Potovanje po zraku je že itak največji užitek in tudi zelo poučno, saj lahko pridobimo celo v jezikovnem pogledu. Z vrečic, ki so v torbicah za sedeži, se namreč lahko v češčini, francoščini, nemščini, angleščini, poljščini, rumunščini, madžarščini in srbski cirilici poučimo, da so »protiv vazdušne bolesti«. Škandal, tudi tu je slovenščina izpuščena, a to le zato, ker mi teh vrečic sploh ne rabimo, saj smo zdravi in imamo krepke živce in želodce. Tudi za naše gostilničarje, zafrkljive natakarice in dostojanstvene natakarje je letanje prav poučno in izpodbudno. Včeraj nam je namreč naš ljubeznivi pilot Strižev-ski, ko je skočil iz avijona, odvil papir in ponudil še vročo piško. ki je bila pred dobre pol ure ocvrta v Zagrebu! Vroče je Zapelfivec brez srajce Nekje na Dolenjskem je živel mož v mirnem zakonskem sožitju s vojo mlado ženico. Z dobrim posestnikom se je seznanil brezdomovinec, ki ga je mož vzel k sebi v hišo. Fant pa je svojega dobrotnika bridko razočaral. Kmalu je pokazal svoje pravo lice. Vse mu je dišalo preje, kot pa pošteno delo. V posestnikovi odsotnosti se je fant pričel zanimati v prvi vrsti za njegovo mlado ženico, ki si jo je kot zastaven fant pridobil in jo ujel v svoje mreže. Vaščani, ki so razmerje obeh ljubimcev opazili, do večkrat opozorili moža, da naj bolj pazi na svoj dom in reči. ki se v njem dogajajo. Bil pa je. kot se pogosto dogaja, napram ženi preveč zaupljiv. O tem se je prepričal na svoje lastne oči, še bolj pa občutil na svoji koži. V eni preteklih noči, ko se je vrnit mož z dela domov, je ob svojem prihodu iznenadil ženo in njenega ljubimca v kaj čudnem položaju. Ves besen se je mož zagnal proti njima. Imela pa sta srečo Oba sta se z naglim begom še pravočasno rešila krepkih batin, ki so jima pretile od prevarane, ga moža. Brezdomovinec je bil še toliko predrzen in nesramen, da je osleparjenemu možu zagrozil, da ga bo zadavil, če žene ne pusti pri miru. Zaenkrat bi bila zadeva od strani prevaranega moža, ki je drugače sila miroljuben, končana, če bi se zapeljevanje ne ponavljalo in če bi se brezdomovinec že kar očitno ne polastil njegove žene. Velika ljubosumnost na obeh straneh se je pričela oglašati, predvsem še pri brezdomovincu, ki je kar besnel, če je opazil svojo ljubico pri zakonskem možu. Zadnjo noč, ko sta pomirjena zakonca mirno spala v svoji hiši, je iznenada planil vročekrvnež v hišo in pristopil k zakonski postelji. Ljubosumni brezdomovinec je zgrabil moža za vrat Mož se je v strahu s podvojeno močjo spoprijel z ljubimcem svoje žene V Adamovem kostumu se je spustil hočeš nočeš v boj z njim. V napadu in obrambi sta se prerila iz hiše. kjer se je prava bitka šele pričela. Mož je bil v borbi s fantom močnejši in pošteno ga je premikastil. Na kraju *udne borbe je ostala v posetnikovih rokah le še sama — zapeljivčeva srajca, do-"im ie zapfliivec sem pobegnil. Ko pa se je po junaškem boju varani mož zmagoslavno vrnil v svoje zakonsko svetišče, ni bik* še bederce, kakrSno v Ljubljani le redko kdaj dobimo na mizo. Komur se mudi, naj večerjo naroči kar iz Zagreba! Ljudem, ki so v strahu za svoje življenje, moramo tudi povedati, da je vsak potnik pri vsakem rednem potniškem poletu zavarovan za primer smrti ali poškodbe za 400.000 Din. Zavarovalnica s to zavarovalnino dela največje dobičke, saj v naši državi, odkar imamo potniški promet z letali, še ni bilo niti najmanjše nesreče, čeprav letamo že peto leto med Atenami— Carigradom — Budimpešto — Dunajem — Gradcem — Sušakom ter končno tudi iz Ljubljane proti Zagrebu in dalje na vse strani sveta. Vse poslovanje na aerodromu voda šef centra, naš za napredek letalstva in za pridobitev aerodroma velezaslužni narodni poslanec in odlični pilot dr. Stane Rape. Ne samo letalec in najskrbnejši oče potnikov ter letalcev in vsega osebja je dr. Rape, temveč tudi najvestnejši poštar in po-stajenačelnik, saj odpravlja in prevzema tudi pošto in nadzoruje zračne vlake kakor načelnik železniške postaje. £eprav je dr. Rape na aerodromu največji gospod in ima čez glavo dela z raznimi intervencijami kot narodni poslanec, vendar je moral včeraj tudi on v Mestni dom k pregledu in mestni fizik dr. Mavricij Rus ga je spet spoznal za sposobnega. Vsi pilot je in kandidatje za pilotsko službo morajo biti vsako leto zdravniško pregledani, če so telesno in duševno sposobni za svoje odgovorno delo. Obenem z njim je mestni fizik dr. Rus najnatančneje pregledal tudi ostale naše letalce, namreč državnega delegata na aerodromu pilota Kuharja, šef-pilota Čolnarja, vodjo pilotske šole Gabriela Vodi-ška, predsednika Aerokluba Rada Hribarja ter učence pilotske šole Svetozarja Hribarja, Bruna Klemenčiča ter prof. Ivana Noča, a ostali učenci, namreč naši »poljedelci«, ki se pripravljajo za vojaško službo, so bili pretekli teden pregledani v letalski komandi v Novem Sadu. Krepki in lepo raščeni fantje so vsi, obenem je pa strogi zdravnik dr. Rus konstatiral, da imajo vsi ostre in najobčutljivejše oči tudi za najrazličnejše barve in da je njih vedno polje tako široko, da opazijo vsako malenkost tudi, če strme naprej in se jim kaka stvar približuje od strani. Razen tega so bili pa pilotje in pilotski kandidatje preizkušeni tudi, kar se njih živcev tiče, da se ne ustrašijo in ne izgube prisebnosti, tudi če se jim bliža največja nevarnost. Mestni fizik dr. Rus je po pregledu vseh naših pilotov in učencev veselo vzkliknil »Tavblih!«, le v Novem Sadu so enega kandidata začasno zvrgli, da se je navdušeni bodoči letalec skoraj razjokal. V kratkem si bo v gozdovih popTavil svoje živce in gotovo postane junak v zraku, kakor so bili njegovi predniki največji junaki v naši zgodovini. več našel tam svoje žene. Nezvesta mu je ponovno pobegnila s premaganim, toda močnejšim. Jaka z medom Tudi na Vicu so imeli davi senzacijo. Policijski stražnik je preganjal nekega moškega, ki je tekel, kar so ga nesle noge. VMel Je pa, da stražniku ne bo ušel. Zato ni dolgo pomiSljal, pa Je skočil v Gca daščico, ki mu je bila zastavila pot, jo naglo prebredel ln jo ubral na nas>protni breg. Stražnik je tekel za njim m kmalu se mu Je poBrečilo, da je vsega premočenega begunca dohitel. Najprej so ga na stražnici osušili ter mu posodili suknjič, nato so ga pa prepeljali na policijo. Tam so Jakoba Schmita, rojenega leta 1887 v Ljubljani in pristojnega v Novo mesto na Češkoslovaškem, kar % veseljem sprejeli. Saj so ga Iskal že več dni. Jakob je namreč nepoboljšljiv. Jedva je presedel manjšo kazen — za seboj jih Ima že kakih 8 samo zaradi tatvin in sleparij — že je zagTešil novo sleparijo. 20. avgusta se je namreč Jakob oglasil PMetuijčki<, moški naraščaj pa Je 8truimno izvajal petorico, člani so nastopili na visoki bradlji, na kateri so izvajali vrhunske sestave, prepletene s stojami, toči, obrati in vratolomnimi seskoki z vso sigurnostjo, lahkoto in eleganco. Članice so lepo podale oamerko, moška deca Sokoliceve sanje, člani pa eo vzorno izvedli težko in komplicirano sestavo »Jekleni krog<. Vsi oddelki, okrog 80 sodelujočih, pa so kot zaključek lepo izvedli dr. Murnikov >Naprej«. Po telovadbi je župni prosvetar brat Jaka špicar imel na vse telovadce in občinstvo krasen nagovor ter stavil za vzgled marljivo in vztrajno delo telovad. cev, ki izhajajo iz delavskih vrst, ter upravičeno bičal pasivnost naših lažina-cionalistov, ki se radi vdaiajo veselju ln zabavi, pri nacionalnem in kulturnem delu tako v mestu in na deželi, pa jih zaman iščeš, ker za to nimajo časa. Sokolsko društvo Koroška Bela - Ja-voraik je na avojo sijajno akademijo lahko ponosno in z njo dokazalo, da je telesna vzgoja spas našega naroda in da so javni nastopi in akademije, ako so dobro na-vežbane, še vedno zelo privlačne. _ Ljubljanski Sokol ae udeleži v nedeljo s svojima vzornima vrstama članov in članic 25 letnice sokolskega društva v Dragi pri Sušaku. Vse brate in sestre, predvsem lastnike avtomobilov, vabimo, da se pridružijo temu odposlanstvu in prisostvujejo v kroju tej pomembni sokolski proslavi ob našem Jadranu. Odhod v soboto točno ob 15. izpred »Narodnega doma«. Ostalo članstvo, ki ostane v Ljubljani, pa prosimo in vabimo, da se v čim večjem številu udeleži javnih telovadnih nastopov sokolskega društva v St Vidu in sokolske ćete v Kozarjah (na vrtu gostilne Kušar). Istočasno pozivamo članstvo, da prijavi v društveni pisarni med uradnimi urami udeležbo na proslavi 25 letnice sokolskega društva v Ptuju, ki bo v nedeljo 10. t. m.; prijave se bodo sprejemale samo do 1. septembra opoldne. — Uprava- _ Sokoi I, Ljubljana — Tabor poziva svoje članstvo, katero se namerava udeležiti proslave 251etnice sok. društva Ptuj in proslave OMD v Ptuju, da se najkasneje do 1 septembra prijavi ali pismeno ali ustmeno v društveni pisarni. Glede voznih olajšav slede navodila po časopisih. — Zdravo! Uprava. _ Sokol na Viču poziva vse članstvo, ki se namerava udeležiti ptujskih jubilejnih svečanosti, da se takoj 'prijavi pri bratu tajniku v Sokolskem domu najkasneje do jutri zvečer. — Vse brate in se. stre pa tudi nečlane vabimo na sestanek dramskega odseka v petek 1. septembra ob 20. uri, kjer se bodo določile smernice za zimsko sezono. _ Sokolska četa v Kozarjah ima svoj prvi Javni telovadni nastop v nedeljo dne 3. septembra ob 15. uri na vrtu gostilne g. Kušarja (pri dolgem mostu). K prvemu nastopu vsi bratsko vabljen L _ Sokol II poziva svoje članstvo, da se najkasneje do Jutri prijavi pri br. Ke-bru na telovadišču na Prulah za udeležbo na svečanostih v Ptuju. Prijave se sprejemajo od 19. ure dalje v društvenem lokalu na Pral ah. — Sokol IV pozira svoje članstvo, ki ae želi udeležiti septembrske proslave v Ptuju, da se prijavi najkasneje do petka, 1. septembra med uradnimi urami v društveni pisarni voj. gtrellača. Uprava_ šole se odpirajo _HL realna gimnazija v LJubljani zopet otvor jena. S prosvetnega oddelka banske uprave so nas obvestili, da je m. realka gimnazdja Ljubljani zopet o tvor) ena. Vpisovanje učencev bo v 1.. 2. in 3. razred za vsakega v 3 oddelke, za 4. in 5. razred za vsakega v 2 oddelka, v 6-, 7. in 8. razred pa po en oddelek. _Naknadno vpisovanje učencev na II. deški osnovni in višji narodni šoli v Ljubljani »Graben< (Oojzova cesta 5) bo v petek, t. j. 1. septembra t L, v času od 8. do 12. ure. Starši, ki svojih otrok Še niso vpisali, jih naj ta dan zanesljivo in vsi vpišejo; zakaj v ponedeljek, t. j. 4. sep-tembra, pričnemo že s rednim poukom. Maša pa bo v soboto, t. j. 2. septembra t. L, ob 8. uri v Trnovem. Starše opozarjamo še posebno na to, da ima šola na »Grabnu« letos I., H. in m. razred višje narodne Šole. Ker po drugih ljubljanskih šolah ni n. in TTT. razreda viS. nar. šole, naj vpišejo aa »Grabnu« vse one učence, ki so dovršili L razred viš. nar. šole (prej 5. razred). Vlš. nar. šola je namenjena za ona učence, ki ne gredo na meščansko, oziroma srednjo šolo, temveč so namenjeni, da se gredo učit obrta, trgovine itd. Ves pouk je usmerjen tako. da bodo gg. obrtniki z učencem, kt bo dovršil vse štiri raz- rede vis. nar. šole, gotovo prav zadovoljni in bo učencem obrtno nadaljevalna šola samo v veselje in jim bo tem lažje odprta pot k še večji nadaljnji Izobrazbi. — Sprejem v državno moško obrtno solo sa pletarstvo v Ptuju, šolsko leto na državni moški obrtni šoli sa pletarstvo v Ptuju ae prične 1. septembra V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje aH meščanske šole ali 6 letnikov osnovne iole m so stari najmanj 14 let Prjavijo se lahko tudi pismeno, ln sicer najkasneje do l. septembra Podrobnejšo pojasnila daje upraviteljstvo Šole. Otvoritev nove kino sezone Ljubljana, SO. avgusta. Za številne prijatelje filma je otvoritev kino sezone nedvomno važen dogodek, zlasti če pomislimo, da se nam obetajo v novi sezoni 1933—1934 tako veliki, zanimivi in lepi filmi, že septemberski spored Elitnega kina Matice, ki smo ga objavili v soboto, dokazuje, da hoče ravnateljstvo tega kinematografa nuditi v novi seoonj filmski publiki najboljša izbrana filmska dela >Caričina podveza<, Kiepurin film >Pesem zate<, »Havajska roža«, >Eksta. za<, »Pozdrav in poljub Veronika« ii» > Oporok a dr. Mabusa« so filmi, ki bodo očarali še tako razvajenega prijatelja filmske umetnosti. Nič slabši na bo seveda oktoberski spored, ki ga bomo objavili v septembru. Otvoritveni film nove sezone je torej >Caričina podveza«. Ta z vsem razkošjem in šarmom prepletena opereta Je zadnji v Evropi izdelani film popularne umetnice Lilian Harvey pred njenim odhodom v Ameriko. Jasno Je, da sta se tako produkcijska tvrdka Ufa, kakor tudi umetnica sama potrudili, da se oboževan-ka za slovo od svojih evropskih prijateljev še enkrat pokaže v vsem svojem sijaju, v vse svoji umetnosti in lepoti. Za partnerja si je izbrala umetnica v svojem zadnjem filmskem delu Conrada Veidta. O velikem talentu in zmožnostih tega igralca govoriti je čisto odveč, ker ga naše občinstvo itak dovolj pozna in čisla kot enega naj. večjih umetnikov na filmskem platnu. »Caričina podveza« je opereta, ki bo storila vse, da se že takoj ob začetku nove sezone vzbudi veselje za film in in kino v najširših krogih občinstva Beseda o svinfereji Ljubljana, 30. avgusta. Važnost in koristi prašlčjereje v gospodarstvu so vsem dobro znane. V ta namen in v cilju razširjenja te panoge gospodarstva Je bilo izdano mnogo knjig, brošur ln člankov v raznih časopiBih, s katerimi se je ta predmet vsestransko obravnaval tako, da bi se reklo na prvi pogled, da o stvari ni kaj poročati ali objaviti. Vendar se mi vidi potrebno še posebno pouda riti neke važne točke o svinjerejl, katere gojitelji prezrejo ali premalo upoštevajo tako, da vsled tega ta panoga gospodarstva ne uspeva ali se ne izplača. V prvi vrsti posestniki ne pazijo vel. no pri izbiri merjascev Itn svinj za gojenje. To je, ne pomishjo, v kakšen namen bodo gojili prašiče (za prodajo kot plemen jake, za zakol doma, aH oddajo domačim odjemalcem oziroma za odprodajo v inozemstvo) in si vsled tega ne preskrbijo primerno vrsto prašičev. Premalo nege so posveča potem brejim svinjam ter kasneje mladičem prve dni po leglu, zaradi česar jih mnogo pogine aH oslabi tako, ia se nikoli ne morejo opo-moči in se ne redijo. Nadalje posestniki ne pazijo na to, da morajo prašiči »a pleme biti hranjeni in negovani drugače kakor oni za zakol oziroma za prodajo kot prašiči. V ta namen morajo imeti primerne hleve eni in drugi. Tudi pri obolenju odraslih prašičev in posebno pri izbruhu kužnih bolezni se ne postopa vedno pravilno . Končno treba še omeniti, da bi se da-lo mnogo govoriti o prodaji prašičev za zakol v domačem prometu m v Inozemstvu ter o klanju ln uporabi .klavnih proizvodov. O vsem tem se bo v kratkih presledkih razpravljalo na tem mestu in se bodo dajala primerna pojasnila Ker bo letos v jeseni veterinarska razstava v okviru velesejma od 2- do 11. septembra, bo na isti tudi oddelek za svmje-rejo. Tu bodo razstavljene slike, modeli rtd., ki spadajo k temu vprašanju. Na željo obiskovalcev se bodo dajala potrebna pojasnila in navodila. Vet. Pravdoolav Rebek. Iz Celja _c V mestnem gledališču priredi ljubljanska »Soča« v soboto, Z septembra ob 20.30 akademijo z naslednjim sporedom: »Hlapec Jernej in vagabund«, odlomek iz Cankarjevega dramatiziranoga »Hlapca Jerneja«. Simon Gregorčič: »Soči«; recitacije. Solospevi (pesmi in operne arije). Oton Zupančič: »Pomladna ©pištola«; recitacija. Gzinner: »Maska satana«, odrska groteska —c Kopalna sezona je po zsdnjem deževju močno popustila. Toplota Savinje, ki je znašala pred deževjem 22 do 24 stopinj R, je sedaj padla na 15 do 16 stopinj, ker je solnce znatno izgubilo svojo moč in so tudi noči hladne. _ Savezna strelska družina v Železnikih otvori v nedeljo dne 10. septembra svoje strelišče na Cesnjici s sledečim sporedom: 1. Sprejem gostov ob 13-50. Z Otvoritev strelišča 3. Streljanje gostov in članov. 4. Prosta zabava s plesom, katera se vrši v vseh prostorih gostilne »Stari Ratitov-c« na Cesnjici a pri četkom ob 16. Avtopodjetnik g. Ješe je dal na avtobusni progi Škof j a Loka-Zelezniki in obratno 50J5 popusta. Pri vstopu v avto se plača cela vožnja od avtopodjetnika se pa zahteva legitimacija, katero da udeleženec potrditi, da se je udeležil otvoritve strelišča. S tem potrdilom ima udeleženec brezplačno vožnjo v Škofje Loko. Ugodnost 50 % popusta imajo udeleženci na avtobusu, ki vozi iz Škofje Loke v Železnike dne 10. septembra ob 8., IZ45 in 19-50, dne 11. septembra pa z avtobusom, ki vozi iz Železnikov ob 5.25 Obiščite prireditev in podpirajte našo obmejno strelsko družino. Uprava sav. strel, družine v 2e-' lešnikih. j8e/esitica KOLEDAR Danca; Sreda, 30. avgusta, katoličani: Rota, Um. Milka; pravoslavni; 17. avgusta, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V svitu zore. Kino Šiška: 2ena brea pižame. DEŽ TRNE LEKARNE Danes; Mr. Bohlnec, ded.. Rimska cesta 24; dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 ■ Mr. Leu-stek, Resljeva cesta 1. 3xpod sita Z imeni na dan? Pravijo, da nimamo vsi nacijonalno neoporečne vesti in devi ško čiste preteklosti. Nekateri da smo bili njega dni v onem drugem taboru in smo si pridobili mnogo nevenijivih zaslug za pobijanje našega domačega življa in za potujčevanje naše rodne grude. Zdaj smo seveda vsi v enem taboru in smo najglasnejši baš tisti, ki smo bili prej na oni strani — pač po znanem receptu: lovite tatu! In vsi smo se na vse kriplje trudili za našo milo domovino, ustanavljali smo jo že nekaj let pred svojim rojstvom, ko se našim prijateljem in zaveznikom v zunanjem svetu sploh ie sanjalo ni, da bo kdaj ustanovljena. Saše narodno in napredno prepričanje je trše od granita. Nobena sila ga ne omaje, tudi jubileji ne. Da, če bi teh preklicanih jubilejev ne bilo. Pri njih namreč privre na dan naša pristna nevoščljivost, pa se začnemo kav-sati in ravsati. Očitamo si preočitno obračanje plašča po vetru, nacijonalno mlečnost, breznačajnost in druge take grdobi je. škoda za trud. Spoštujmo, kar je pristno našega in kar ima itak največjo veljavo. Kameleonov je med nami toliko, da bi nam ostalo samo še nekaj denuncijant ov, če bi jih iztrebili. A s samimi denuncijanti bi ne mogli voditi naše notranje politike. Pustimo torej imena pri miru in praznujmo jubileje v lepi bratski slogi. Saj to so še edini primeri, ko zmoremo nekaj sloge. Smrtna nesreča Jesenice, 29. avgusta. Hrušica pri Jesenicah je zelo velika a mirna vas in se je od tam doslej le malokdaj čulo o kakem pokolju, tragediji ali nesreči. V zadnjem času pa se tu marsikaj dogaja, kar razburja prebivalstvo te gorenjske vasi. Ni še minul mesec, ko se je odigrala straina tragedija dveh zaljubljencev in komaj dober teden dni, ko se je težko ponesrečil mesarski vajenec Slivnik, že so je raznesla po vasi vest, da se je pri vožnji z motociklom smrtno ponesrečila komaj 191etna mladenka gdč. Ivanka Dolžanova, hčerka železničarja ln posestnika iz Hrušice. Bratranec pokojne Ivanke. 251etni Ka-rol Anzelc, »in tovarniškega delovodje z Javornika, je povabil sestrično Ivanko, da sta se v ponedeljek zvečer odpeljala na motociklu na izlet proti Kranjski gori. Komaj sta se pripeljala iz vasi v smeri proti Dovjemu, je Ivanka iz strahu da bo Anzelc zavozil v kup gramoza sredi ceste, nenadoma skočila z motocikla in padla tako nesrečno, da je obležala z razbito lobanjo na tleh, dočim je Anzelc, ki je izgubil zaradi odskoka Ivanke ravnotežje, odnesel je lažje poškodbe po životu. Poklicani zdravnik dr. Viktor Marčič je nemudoma prispel z avtomobilom do ponesrečenke in poskusil vse, da bi jo spravil k zavesti in ji rešil življenje, a zaman. Nesrečna Ivanka je v hudih mukah so tasti večer ob 10.30 podlegla težkim poškodbam, ne da bi se zavedla. Ivanka je bila članica Sokolskoga društva Koroška Bela-Javornik. Bila je simpatično dekle in marljiva telovadka. Se v nedeljo je nastopila pri 'elovadm akademiji Sokola na Javorniku. Vsa okolica sočuv-stvuje z nesrečno družino Dolžan ovo, ki je na tako tragičen način izgubila svojo ljubljenko, ki je bila že velika opora svojim staršem. Bodi simpatični mladenki in vrli Sokolići ohranjen blag spomin, hudo prizadeti družini D»olžanovi pa naše iskreno sofalje! Če odpove motociklu zavora Ljubljana, 30. avgusta Ciljno vožnjo avstrijskega Touring kluba, ki se je je udeležila Motokolesarska Ilirija sta zaradi ugodnosti vožnje brez trip-tika in potnih listov izkoristila tudi Ljubljančana France P in France Z., ki sta se kot zasebnika odpljala na motorju >AneU iz Ljjubljane. Srečno sta privozila v Celovec in se v nedeljo popoldne vračala čez Podkorensko sedlo v Ljubljano. Sredi vožnje ju je pa doletela nepričakovana nezgoda. Na strmem klancu so na motociklu nenadoma odpovedale zavore in vozilo je s vedno večjo brzino drvelo po strmih serpentinah navzdol. Videč, da je nesreča neizogibna sta motociklista tvegala drzen skok z motocikla ki sta ga prepustila neznani usodi. Vozilo je Se nekaj časa drvelo z veliko brzino, nato pa treščilo ob kup kamenja in drv ter se skoraj popolnoma razbilo. Cela je ostala edino luč. Vozača sta se samo malo opraskala po rokah in nogah. Motocikl sta prepustila ležati kar ob poti in se z vlakom vrnila v Ljubljano. Včeraj je neki kmet prepeljal motocikl v Kranjsko goro ln davi so ga z vlakom prepeljali v Ljubljano. Skoda znaša več tisočakov. Sf*crt _ Kolesarska aokclja ŽSK >Hermei< sklicuje za danes zvečer ob pol 20. šesta nek vseh svojih članov kako tudi odbor nikov k Beliču. Ker gre za spremembo načelnlstva, je prisotnost vseh potrebna Gotovo naj a« sestanka udeležita tudi zg Ciglar in Drovenik . Stev 197 »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. »vgmU 1933 Stran % JUTRI PRIČETEK NOVE KINOSEZONE 1933-34 KOT PRVI FILM PRINAŠAMO OPERETO CAPJCINA PODVEZA V glavni vlogi Vaša oboževana ljubljenka LILIAN HARWEY SODELUJEJO: C ON KAD VEIOT, A1AJJ1 CHKIS'1'IANS* H. H- RttHMANN JUTRI PREMIERA V ELITNEM KINU MATICI! Dnevne vesti — Volitve v Delavsko zbornico bodo 7. In 8. oktobra. Včeraj popoldne je volilni odbor Delavske zbornice na seji sklenil, da bodo volitve v Delavsko zbornico 7. in 8. oktobra. Pivi dan bodo volitve v obratih, kjer je nad 150 delavcev, drugi dan pa na voliščih. — Važno za srednješolce. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da bodo v novem Šolskem le^u študirali na gimnazijah izven sedeža gimnazije bivajoči dijaki samo. če se vozijo z vlakom do 20 km ali če jim ni treba hoditi peš nad 6 km. Sicer pa bedo morali stanovati v mestu s vole Sole ali pa prekiniti studiranje. Ta odredba velja samo za dijake I razreda. — Direkcija TPD se preseli v Beograd? že pred dvema letoma se je govorilo, da se namerava direkcija TPD preseliti v BeogTad Te vesti se zdaj znova ootrjuje-jo, zlasti zato, ker se nosala TPD za nakup večje palače v Beosrra'iu Za preselite^ govore baje rami gospodarski, zlasti pa poslovni razlogi, na druerl strani se pa hoče TPD na ta način razbremeniti raznih občinskih bremen »n drugih davščin, ki so v Sloveniji zelo visoke. _ Prv| kongres pravnikov slovanskih držav v Bratislavi bo otvorjen 9. septem-tembra. Predsednik kongresa, prof. iasel-lonske univerze v Krakovu dr. Kazimir Kumanieckl Je težko zbolel. Na dan otvoritve kongTesa bodo prenašali njegov otvoritveni govor po radiu v Bratislavo neposredno z njegove bolniške postelje v Krakovu. _ Kongres jugosl o venskega dermato- veneroloskega društva, 6., 7. in 8. septembra bo v Zagrebu V. kongres Jugosloven-skega dermatovenerološkega društva. Na kongresu se zbero dermatologi iz vseh krajev naše države ter mnogi drugi predavatelji in zdravniki, ki njih stroke posegajo na polje kožnih in spolnih bolezni. Prijavljenih je okrog 70 predavanj. — Zdravniška vest V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zobozdravnik na Jesenicah dr. Lon-rand Samuel. _ Odvetniška vest V imenik advokatov s sedežem na Brdu je bil vpisan Fran Malnlč _ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. t m. je bilo v dravski banovini 90 primerov tifuzne bolezni (smrten 1), 63 škrlatice (smrten 1), 86 davice (smrten 1), 30 šena (Bmrten 1), 6 krčevite odrevenelosti (smrten 1), 6 otročične vročice smrten 1), 3 griže ter po 1 ošpic, nalezljivega vnetja možganov, vramčne-ga prisada, otrpnjenja tilnika in vnetia priušesne slinavke. _ Velesejem — čebelarski oddelek. Med je v inozemstvu važno živilo, ki se nudi posebno pri zajtrku. Ta navada se tudi pri nas vedno bolj širi. Zato je ne smejo prezreti posestniki gostiln, hotelov in prebivalci letovišč, ako hočejo stalno obdržati svoje goste Na velesejemski razstavi se bo dobil najfinejši. zanesljivo pristen med v Učnih, a ne dragih posodah. Razstava se vrši od 2. do 11. septembra _ Velika razstava in sejem plemenske živine v Zagrebu. V zvezi z jesenskim zagrebškim vel esej mora priredi banska uprava savske banovine 9. in 10. septembra veliko razstavo in sejem plemenske živine. Razstavljenih bo 700 glav plemenske živine, 200 plemenskih svinj, 125 ovc ter 187 žrebcev in kobil. _ Razstava povrtnlne na velesejmu v času od 2. do ll. septembra bo nudila gospodinjam razne pri nas še malo znane vrtne pridelke, ki so važni in vsega upo_ števanja vredni, da ne bo v bodoče le enostranska prehrana. Razstavljene bodo r.udl vse druge zelenjadne vrste, posebno rboljšane, kar naj pospešuje vrtnarstvo. — Grobovi srednjeveških vitezov. V Slatini pri Foči so naleteli na dve grobnici srednjeveških vitezev. O tem pričata dva spomenika, predstavljajoča na meče naslonjena viteza. Po mnenju strokovnjakov ere za nagrobna spomenika srednjeveških vltezev. — Kr. o. Rdečega križa v Dobovi pri redi v nedeljo 3. septembra ob 15.SO v novi gledališki dvorani Igro Utopljenca« Lepa dvorana je last podjetnega gostilničarja g. Kramerja Rdeči križ pa Ima v tej dvorani svoj gledališki oder in se vršj pri tej priliki otvoritev dvorane kakor tudi odra. Po Igri se vrši prosta zabava, združena z licitacijami, šaljivo pošto, ple som itd. Pri Igri in zabavi sodeluje gasilska gedba iz Loč. Vse prijatelje in obiskovalce lepe Dobove In Čateških tophc ter vse prijatelje lepega društva Rdečega križa k številni udeležbi najvljudneje vabimo. Odbor R. k _ Grška novinarka v Splitu. V Split je prispela ugledna gTŠka novinarka gospa Stefanopolos. urednica in lastnica lista >Messageres d» Athenes« Ogledala si je zanimivosti mesta, poietiti pa nameriva tud* druge večje dalmatinske kraje. _ |2 >Službenega llsta<. >Službem list kraljevske banske uprave dravske banovL ne« št 70 z dne 30. t m objavlja pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov, razglas bana dravske banovine o sklicanju banovinskega sveta na izredno zasedanje. Službenib No-v in«. — Poseben vlak Iz Graza pripelje za soboto in nedeljo 500—600 izletnikov na ljubljanski velesejem. Pavšalna cena za vožnja iz Graza v Ljubljano in nazaj je določena na 14 šilingov. Za vse udeležence tega izleta je izdalo naše finančno ministrstvo kolektiven vizum. Poseben vlak iz Graza v Ljubljano se organizira na Iniciativo našega konzulata v Grazu. _ Herman Delslnger. Po dolgotrajnem trpljenju je včeraj izdihnil v trgovskih in tudi lovskih kTogih zelo priljubljeni Herman Deisinger, ki so ga vsi poznali kot izredno mirnega obenem pa silno ljubeznivega In dobrega človeka. Pokojni je bil škofjeločan in po očetu potomec znane ugledne Deisingerjeve hiše, po mater' pa starodavne Gerbečeve družine, ki je na večin mestih naše kulturne zgodovine za oisana na častnem mestu Ko se je po ne. kaj gimnazijskih razredih izučil trsovine v Kranju, je deloval pri firmi Fr Dolenc, nekdaj naznameuitejši gorenjski trgovsk' hiši, vodi' je pa tudi njeno podružnico v škofji Loki V svetovni vojni ga je pri Lvovu zasula granata, da nikdar več ni bil popolnoma zdrav, a po vojni je nad 10 let služboval pri znani ljubljanski tvrdkl z deželnimi pridelki Pogačnik Med tem ča som se je tudi poročil z go Pavlo Vric Ijevo, ki jo je sedaj zapustil s šestletni n sinčkom Nikotom. Izredno Inteligentni tr govec je bil seveda član vseh na.nrednfh društev, zlasti je bil pa navdušen Sokol in izvrsten pevec, predvsem je bil pa velik prijatelj narave in kot tak najboljši dru žabnik v planinah In na lovu. Mnogo naj boljših prijateljev je imel tudi v inteligenčnih krogih, zato ga pa gotovo jutri ob 16. spremijo znanci in prijatelji v častnem številu Iz mrtvaške veže sVnSne bolnice k zadnjemu počitku k Sv Križu Dobremu Hemanu topel spomin, njegovi vdovi In siroti ter vsemu uglednemu sorodstvu pa naše najiskrenejše sožalje! — Sirarstvo na jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra. Sirarska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu obeta biti prav posebno pestra. V zadnjih letih se je namreč razvilo pole ementalskega tudi več drugih panog sirarstva, kot n pr tilsitski, edamski, stiski, Gouda In drugi siri. Vsak obiskovalec jesenskega velesejma bo imel priliko prepričati se, da se tudi pri nas izdeluje sir, ki v mnogih slučajih prav nič ne zaostaja za inozem skim Ne zamudite prilike! _ Zbori, IX. letnik, št. 4. Ureja Zorko Prelnvec, izdaja pevsko društvo Ljubljan ski Zvon Vsebina glasbenega dela: D. Bučar: >Tam, kjer pisana so polja*, >Na rodna pesem o trnovski farU, »Angelček moj< (narodna), moški zbori; M. Tajce vič: Vesele popevke (1. 2, 3), mešan zbor — Vsebina književnega dela: M Kunčič->Očka moj je delavec« (pesemL Matej Hubad (povodom 40Ietnega kulturnega dela) Naši skladatelji, Novosti, Razno, Iz uredništva in upravništva. Pevskim zbo rom, pevcem in pevkam! — Naročite se na >Zbore«, ki stanejo letno le 50 Din, na ročnino lahko poravnate v več obrokih Moške zbore opozarjamo zlasti na Bučar jeve pevne pesmi, katerih partitura stam 2 Din. Naročite in prepevajte! Uprava -»Zborov«, pevsko društvo Ljubljansk1 Zvon. — Omejitev števila inozemskih vtsoko-šolcev v Avstriji. Zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju je podaljšalo prvotno za 1. september določeni rok za prijavo ino-zemcev na avstrijskih visokih šolah do 15 septembra. — V Borovu izdelajo vsak teden 100.000 parov Čevljev. Batina tovarna v Borovu pri Vukovaru dela za vso vzhodno Evropo in izdela vsak teden 100 000 parov čevljev. — No\ grob. Danes ponoči je zadel rodbino dvornega svetnika g. Bežeka hud udarec. Umrla ji ie skrbna Sena in mati. gospa Meta B e ž e k. Pokojna je bila vzorna slovenska žena, priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Pogreb bo jutri ob 14.30 iz Trdinove ulice št. 2. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Ni identičen. Včeraj smo poročali, da je bil prijet in pozneje zaradi ponesrečenega skoka iz drvečega vlaka prepeljan v bolnico brezposelni Jože Anžur. V našem uredništvu se je zglasil davi tesar Jože Anžur iz Zaloga in povedal, da je aretirani Anžur doma iz Zadobrove in ne iz Zaloga. Toliko, da ne bo zamenjave! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobene bistvene spremembe Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Beogradu in Skoplju, drugod Je bilo pa le deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 24, v Ljublja-n. 20.3. v Zagrebu in Beogradu 20. v Skoplju 15, v Mariboru 18.2, v Sarajevu 18 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.5. temperatura je znašala 9.2. Vročina se je torej za letos poslovila od nas. — Smrtna nesreča. Posestnik in indu-strijec Lovrenc Hasenbiehl iz Stranic pri Vitanju je lastnik majhnega rudnika v omenjenem kraju, ki daje izvrsten premog Pred dnevi je bilo v rudniku zaposlenih več delavcev s podpiranjem rova z bruni Nenadoma se je utrgala debela plast kamenja in pokopala pod seboj rudarja Antona Sojča iz Bukove jore. Ponesrečenec je zadobi! težke telesne poškou be, ki jim je kmalu podlegel. Star je bil šele ?9 let. zapustil je ženo in otroka _ Težka avtomobilska nesreča praške- ga odvetnika. Na cesti Karlovac-Bihač se je pripetila v ponedeljek popoldne težka avtomobilska nesreča. Neki praški odvetnik se je peljal s svojo ženo s PUtvid- kih jezer, pa je avto za vozil v postni avtobus. Osebni avto se je ves razbil, praski odvetnik ln njegova tena sta bila pa močno poškodovana. ponoči se je obesil v Zagrebu 831etni vrtnar Štefan Tomo. Starček je bil že dolgo melanholičen, živel Je v trdnem prepričanju, da Je vsem v napotje. _ Težka nesreča v kamnoloma. V kamnolomu Nikole Petraka pri Dugi Resi se je pripetila včeraj popoldne tetka nesreča. Kamenje je zasulo delavca Tomo Bu-ljana, ki je obležal na mestu mrtev, in Tomo Magličiča, ki so ga prepeljali težko ranjenega v bolnico. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Joaefo-ve« grenčioe. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno slavo. »Franz Josefova« grrenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in snecerijskih trgovinah. Iz LfoMlane —lj Pročelje muzejskega poslopja je začeTo razpadati, z'asti na zahodni Btra-ni. Včeraj so začeli ob poslopju postav, (jati zidarski oder, da obnove pročeija Največ popravila bo ob BIeiweisovl cesti, druge strani so še dobro ohranjene. Dobro bi pa bilo tudi, da bi prebarvali vsa oročena. Delo je prevzelo stavbno podjetje Rozman. — Pročelij ne obnavljajo zdaj nik;er reč, čeprav bi jih še lahko, ker je Se ugodno vreme. _lj Tradicljonalni dijaški aejmi na Krekovem trgu prepovedani. Uprava ljubljanske policije je iz prometno varnostnih :>zirov prepovedala tradicijonalne dijaške sejme na Krekovem trgu in določila za dijaške sejme nov prostor v Gajevi ulici nasproti gimnazije. —lj Nagrade za Inseratno uganko razposlane. Vsem tistim, ki so našo inseratno uganko pravilno resili, smo poslali danes po pošti vabilo in brezplačno vstopnico za jutrišnjo premiero otvoritvenega filma nove kinosezone v Elitnem kinu Matici »Caričina podveza«. Z vstopnico naj se vsakdo oglasi pred predstavo, ki jo hoče posetiti, pri blagajni kinematografa, kjer mu bo nakazan sedež. —lj Danes zadnji dan filma »V svito zore«. Elitni idno Matica predvaja danes nepreklicno zadnjikrat velik podmorniški film >v svitu zore«. O tem velikem filmu je povsod slišati najboljše kritike. Vsak. kdor si ga je ogledal, govori z navdušenjem o zanimivem in velenapetem dejanju filma, o Izvrstni igri in dobrih igralcih. Opozarjamo tiste ki filma še niso videli, da si ga danes sigurno ogledajo. Taki filmi kot »V svitu zore« so zelo redki. —lj čudne nočne koncerte prireja nekdo v Tavčarjevi ulici. Ob uri duhov se pojavi pred hišo in začne neusmiljeno žvižgati. Menda je preveč pozabljiv, da pozabi vzeti ključ od veznih vrat, ko gre zvečer z doma, pa mora žvižgati tudi po pol ure, predno se domaČi zbude in mu ga vržejo skozi okno. Naj bi poklical na pomoč stražnika, da bi mu držal lestvo, pa bi lahko kar brez žvižganja splezal domov skozi okno. Ti nočni koncerti so r~amreč poseben užitek za stanovalce bližnjih hiš. -Jj Tudi tramvajski In poštni usluž bencl za siromake. Za novinarji in čast niki so se najprej odločili za nogometnr tekmo v prid trboveljskim revežem straž, nfki in mitničarji. zdaj pa nameravajo od igrati nogometno tekmo v korist mestnim siromakom tudi uslužbenci ljubijanskt-cestne železnice in poštarji. Pokrov;telj. stvo nad prireditvijo bosta naibrž prevze ta poštni direktor g. dr. Tavses ter pred sedntk M2D dr. Fettich. Tudi ta tekma st bo vršila pri nočni razsvetljavi na igri šču Ilirije. Radio Thertna LaSkr zdravi revmatizem vseh vrat išiaa, ženske bolezni, znižuje krvni tlak itd. Naravni vre lec, visoka radioaktivna thermalna voda 37.50 C. Posezijska doba od 1. septembra dalje. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600, za 20 dni Din lloo. V pavšalni penri: je up^o. • in o ta novanje, dve zdravniški ordinaciji, dnevno po ena kopel j in vse takse. Zahtevajte prospekte od oprave zdravilišča: —lj Na živilskem trgu danes ni bilo tako živahno kot navadno ob tržnih dneh ker so pač kritični dnevi oh koncu meseca, ko se gospodinje Izoglbljejo trga ln si prodajalk zaradi tega ne prihaja toliko a« trg Cene se t splošnem niso izpremeni le, živil je pa bilo seveda mnogo prekt potrebe. Na Sv. Petra nasipu je bilo tudi precej krompirja, k* so ga prodajali os debelo po 80 par kg. _lj Angleško društvo v Ljubljani objavlja, da bo društvena knjižnica od 1 septembra dalje poslovala zopet ob tor kih in petkih od 17.15 do 19. ure. Redni tedenski konverzacijski sestanki ob sredah ob 8.30 se bodo od 15. septembra dalje vrSili zopet v Kongresni kavarni poleg kina Matice. Knjiga o Solčavi in Savujj skih planinah >Slovene Studies« je doala in sprejema naročila tajnik društva. Rož na ulica 41. — G*. Gopelandova bo priče la s svojim tečajem v septembru, ga Gra, horjeva pa s začetniškim in nadaljevalnim tečajem šele v novembru. Točn^jii datum bo objavljen. 444^n _Jj Psvsko društvo Ljubljanski Zven. Počitnic je konec. Sestanek vsegs zbora in prva skupna vaja v četrtek dne 31. av gusta L i. ob dvajseti uri v društvenih prostorih. Vse ln vsi! Odbor. _lj Izgubil se je mlad pes. istrijanski brak, bele barve z rjavimi lisami. _ Odda naj se Velika čolnarska ulica 4. —lj Orala, daljnogledi, barometri loto aparati itd najuirednejši nakup pri P Zajen izprašane« optiku. Ljubljana. Stan i rc 9 Cpa'ki brezplačne. *Jj Športne in modne Srajce, pižame, majice in kravate kupite najbolje pri tvrd k} MMoŠ Kamlčnik, Stari trg. 57-L Postani in ostani Član Vodnikovo di-nibo I Gledališki abonma za sezono 1933-34 Abonma velja za 33 predstav, za 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih LJubljana, 30. avgusta. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1933-34, ki se otvori v četrtek dne 14. septembra, gledališki abonma, V informacijo p. n. občinstva navaja v podrobnem; A. REPERTOAR temelji na delih domače književnosti in na delih znamenitejSih predstavnikov slovanskih in diugih literatur. Drama vp riz ori iz domače literature naslednja dela: Cankar; Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Hlapci; Golia: Kulturna prireditev v Crni mlaki; Kreft: Kreatura; Vombergar. Zlato tele; dalje iz srbohrvat-ske literature: Nušič: Mister Dolar; Krleža: V agoniji; Feldmann: Zajec. Češko književnost zastopata: Dyk: Don Quijote in VVerner: Pravica do greha; poljsko pa 2eronr.ski z delom: Ušla mi je prepelička. Iz ruske literature se vprizore: Dostojevski: Bratje Karamazovi in Andrejev: Gaudeamus. Nadaljnji repertoar bo črpala Drama iz naslednjih del: Aishvlos: Oresti;a; Shakespeare: Komedija zmešnjav in Kralj Lear; Moliere: Mizantrop; Claudel: Oznanjenje; Galsworthy: Beg; aH Lovalites; Shaw: Sveta Ivana: Strindberg: Sonata strahov; Ortner: čevljar Anton Hltt. Vpri-zorila se bodo tudi dela za mladino ln po potrebi nekii del lažjega značaja. V dramskem ansamblu v tej sezoni ni sprememb. Kot režiser-gost bo sodeloval dr. Branko Gavella. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni i zmed naslednjih slovanskih del: Odak: Doriea pleše, Stojanovfč: Blaženki-na prisega. Smetana: Libuša, Pollub ln Da-libor, Janaček: Jenufa Katja Kabanova. Moniuszko- Halka, Čajkovski: Pikova da- ma, Musorgski: Hovansčina, Cerepin; 01— 01, Stravinski: Petruška. Dalje bodo v repertoarju: Massenet: Cherubln, Offenbach: Hoffmannove pripovedke (v novem prevodu), Rosslnl. Vi1 jem Teil, Verdi: Travtata (v novem prevodu), Zandonai: Francesca da Rim ini, Mozart: Figa rova svatba. Ponovila se bodo nekatera najuspelejša dela poslednjih sezon (Knez Igor, Luiza, Samson ln Dalila. Andre Chenier, Tosca, Par-sifal). Opereta bo izvajala: izvirno revijo Bravničar-Peen: Stoji, stoji Ljubi jan'ca, dalje Abraham: Havajska roža, J. in J. Strauss: Danes bomo tiči. Lehar: Frasqui-ta. Tudi v opereti se bodo ponovila nekatera najuspslejšn dela (Poljska kri. Pri belem konjičku). V ansamblu ni sprememb. Kot stalna gosta bosta nastopali pevki gosp^ Zinka Kunčeva in gdč Milena Verbičeva. B. CENE ABONMAJA Razpisani so Štirje abonmaji: dva stalna (sreda in četrtek), ki bosta imela predstave le na ta dva dneva, in sicer edon stalno ob sredah, drugi stalno ob četrtkih. Poleg tega še A iu B. Abonma velja za 38 predstav: 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih. Abonmaji se sprejemajo od 4. septembra dalje v vež* dramskega gledališča od 10. do 12 in od 15. do 17. ure. Lanski abonenti reda Sreda in reda A In B imajo rezervirana lRnska mesta do vštevši srede dne 6 septembra. Lanske abonente reda C in D prosimo, da se javijo v Četrtek 7. septembra zaradi izbire sedežev v stalnih abonma lih ali v A In B. Novi abonenti za sta^i red četrtek se sprelemajo že od ponedeljka 4. septembra dalje, na vsa drucra mesta pa od sobote 9. do srede 13. septembra. Cene za polno vplač. abonma Lože, parter, št. 1—6 Lože. I. red. št. 1—5 Lože, I. red. Št. 6—9 Partern' sedeži: vrste: I. ,. n.—m. „ rv—vi. VTI.—IX. „ X—XI. Balkonski sedeži: vrste: I. ** n. m. Gsleriiski sedeži: vrste: I. n.—m. - rv—v. Cene stalnemu abonmanu Sreda ali Četrtek so za 10% višje. V ceni je vračunana tudi že taksa za penzljski fond. Abonma se plača v desetih mesečnih obrokih in ne v osmih, kakor prejšnja leta. Prvi obrok meseca septembra pri vpisu. Cene za uradniški abonma obrokov a 320 — Din 10 obrokov a 270.— Din f» 340 — •i m 270— tt »» 420.— »» 340.— h »t 100 — n M 80— tt »» 90— t> 1* 72— H »» 85— i* »t 66— M »» 78— i« m 62— »» »» 72— »t m 58— M i* 75— rt « 62— «* »» 60— »» ** 44.— M m 50— »» rt 35— tt »» 40— h M 30.— M »» 32— m m " 24.— *t t» 25— tt M 20— ,, Uprava vabd k obilnemu podpisu abon-mana In beleži z odličnim spoštovanjem Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Iz Trbovelj — Praznovanje pri rudniku v septembru. Kakor vse kaže, se položaj v rudar skih revirjih tudi v septembru ne bo bist veno zboljšal, dasiravno se je to glede n,-. lansko leto pričakovalo Lam v avgustu in septembru je bilo namreč 16 delovnih dni dočim jih bo letos v avgustu samo 14, za prvo polovico septembra, L j. do 13. sep tembrs pa je napovedanih 5 praznovalnib dni, ni pa seveda izključeno, da se bo praznovalo še 14- in 15. septembra, kar pa je odvisne seveda od naročil premoga. — Želeti je, da bi se delalo v septembru vsaj toliko dni, kakor lani, kajti zima trka as vrata, treba bo nabaviti s pričetkom šole in z nastopom hladnejšega vremena jtrokom toplejše obleke in obuvala, nasi rudarski trpim pa ne zaslužijo pri tem skrčenem obratovanju niti za vsatdaaii fctrub. Zato apeliramo na dobra m usmi jena srca. da pomagajo našim težko pre-skusemm rudarskim trpinom m njihovnj družinam z zbiranjem obleke, obuval io drugih toplih predmetov za zimo. ker bo sicer naša rudarska mladina izpostavljena najhujšemu trpljenju — Oddaja občinskih zemljišč v najem Upravni odbor občine Trbovlje razglaša, da bo oddala občina ob koncu septembra v najem za dobo 5 let občinska zemljišča, t, j njive in travnike Županstvo vab. vse eteres^nte, Ki uameravij^ vzet' občinska zemljišča v najem, da se zgtase do 15 sep tembra v občinski pisarni, soba Jtev. 1, kjer dobe tozadevna pojasnila _ De/s na rekonstrukciji cesta rrbov-tje Sftv, ,$kb ioiinn so začasno ustavljena, ker se delavci protivijo novo uvedenemu akordnarn de x lWej je "vin dttavatvc plačano od ure, ker ps je itsl m* odkopu Din 28.-- k*r ni v skladu s proračunom je grticbcno vodstvo zahtevalo da se st-•tetB urnega cela ukine in uvele za cCi-no delavstva akerdni sistem O1 d'j*lej zaposlenih 250 delavcev je ostalo na dolu le ie približno 28 do 30 delavcev, ki so zaposleni pri gradnji obcestnih kanalov, propustov in opornih zidov. — Jasno je, da se mnogi delavci, ki so bili več let brez dela, mlajši pa še sploh niso delali, težko privadijo akordnemu delu, toda pomisliti je treba, da živimo v izredno težkih časih, ko se delo izbirati ne da, in da je akordno delo naših rudarskih trpinov globoko v jamskih rovih mnogo nevarnejše in napornejše, nego je delo delavcev na prostem v Podmeji sli drugod, kskor rudi. da je naš rudarski trpin prisiljen praznovati, dočim je cestnim delavcem na prosto dano, da si s primerno marljivostjo zaslužijo lahko rudi več. — Edino, kar je neprimerno, je dolga pot, ki jo morajo cestni delavci vsak dan napraviti v dolino in nazaj, kar bi se ps dalo odpraviti z gradnjo stanovanjske barake pri Krilu in i ustanovitvijo delavske kuhinje. — Poziv kolesarjem Glede na obstoječe vojaške predpise poziva župansrvo vse one kolesarje, ki so v posesti dvoko les, a ie ni o prejeli tozadevnih vojaških izkaznic, kakor tudi one. fi so kolesa prodali sil zamenjali, da se zglasijo v pisarni voj. oddelka do 10. septembra. Iz škofi e Loke Smrt vzornega šolarja. Neobičajno lep in dolg žalni sprevod je spremil ob koncu minulega tedna na starolo«ko pokopališče učenca Joška Tavčarja iz Veštra pri Škofji Loki. fantek je bil komaj dobrih deset let star, ko ga je iztrgala neizprosna smrt po dolgotrajnem in hudem trpljenju iz naročja ljubečih staršev. Pokojni JoŠko je bil tih, miren šolar, zato pa priden in mnogo obetajoč talent. Priljubljen je bil seveda pri sošolcih, pa tudi učitelji so vedeli povedati o njem samo dobro. Poleg vsega je bil globoko veren. Xaj počiva mirno v domadi zemljici! Tujsko-prometno druitvo ustanavljajo v Selški dolini- Zgledu Škofje Loke in Poljanske doline je sledila sedaj Selška dolina, kjer so za tujski promet vneti činitelji pričeli ustanavljati tujsko-prometno društvo, ki bo imelo nad vse hvaležno nalogo, zbuditi v širokem krogu naših izletnikov zanimanje za romantičen, pa premalo znan kotiček naše slovenske zemlje v prelepem obmejnem pasu Škofjeloškega okraja. Ne moremo sicer reči, da Selška r>>lina letovi-ščarjev ne bi poznala. Nasproir«o, letos ao bili raztreseni vse vprek po mirnih zati&jih naših vasic, toda delo se hoče zasnovati na širši in sistematični propagandi. Selška dolina bo všeč tudi turistom, zlasti ko bo dobil tudi Blegaš svojo planinsko kočo, dočim na Ratitovcu že itak uživa svoj sloves. Nova postojanka JNS. Stremljenje sre-skega pododbora JNS ima namen, da se ustanovijo krajevne organizacije vsedržav-ne stranke JNS po vseh občinah škofjeloškega okraja Večina občin je politično že organizirana, preteklo nedeljo pa se je vršil ustanovni občni zbor JNS za občini Poljane in Javorje. Na zbrane može in fante, ki jih je bilo selo veliko, je imej daljši nagovor narodni poslanec g. Lončar, ki je opisal splošni politični položaj ter pojam i 1 delo Narodne skupičine in stremljenja vlade, da »e trdote sedanje krize ublaže, pred vsem pa, da se pomaga kmetske-mu človeku, ki je najštevilnejši v Jugoslaviji, ker bo z ureditvijo kmetskega vprašanja pomagano tudi diugim stanovom. Njegova tehtna in stvarna izvajanja so žela splošno odobravanje, škofjeloški notar g. Stevo Sink je kot naslednji govornik obrazložil pomen politične organizacije JNS za utrditev in razmah nacionalnega in državnega mišljenja Širokih vrst prebivalstva. Gospodarski položaj v škofjeloškem okraju ni posebno rožnat, zlasti v Selški dolini ne, kjer se je ljudstvo preživljalo v najvišji meri z dohodki lesne industrije, ki pa je sedaj popolnoma zastala Kmet in delavec nimata denarja in tako so prizadeti tudi drugi stanovi. Upanje za bodočnost je slabo, posebno huda pa se obeta za zimo, ko ljudje že sedaj nimajo zaslužka m ne dati kaj v usta. Pristojni činitelji aicer pomagajo, toda kaj se hoče, hrane in stanovanja je treba vsak dan. Večino podpor iz kreditov za brezposelne so občine že prejele, vse pa kaže, da bo treba Selški dolini le posebej pomagati, ker je pomanjkanje v tej dolini (Železniki) izredno veliko Sil no dobrodošla bi bila ljudem javna delo kakršnegakoli značaja. Bili bi vsaj zaposleni in pa par dinarjev bi zealužil: tako ps ni popolnoma nič. Tudi trgovina z ogljem ne gre več, torej je na vse strani zastoj Se ved« se Število brezposelnih na ta način množi. Slione križe in težave imajo tudi v Poljanski dolini, da ne izvzamemo Škofje Loke same, ki je največ prizadeta i sa stotem v trgovini Ljudje ne kupujejo, ker ni denarja in trgovine so po večini ves dan prazne Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. avgusta 1933 »tov. 197 A. O Cnoefyt 158 (Dre Botnavsi Kar sta voznika krepko potegnila za vajeti m konji so se ustavili. Po-ve^jmk vojaške straže je bil zapovedal ustaviti, da bi mogel mimo mrtvaški sprevod. Kriki ia psovke so utihnile, množica je obmolknila. Na vozen zvezane ženske so se stisnile skupaj in se tihe pogovarjale. — To bo gotovo siromak, ki je še! umret v bolnišnico... — In ki ga pokopljejo v skupen grob... — Nihče ne gre za pogrebom ... — Pač, pač... Le poglej tisto starko tam ... To bo gotovo pokojnikova mati. — In ta pohabljenec, ki šepa za krsto. — To bo nemara brat. Med vsemi je samo eno dekle molčalo. Sedela je povešenih oči v kotu voza, dočim so druge odgovarjale na psovke in zasmehovanje zijal. Cim je pa zaslišala, da gre mimo mrtvaški sprevod, se je vzravnala. In njen otožni obraz se je jasno odražal od obrazov njenih nesramnih družic. V hipu, ko se je mrtvaški sprevod približal vozu, kjer je sedela, se je ozrla na krsto. Zdelo se ji je, da pozna staro ženo, ki je stopala povešene glave in topega obraza za krsto. Kar se je prijela za rob voza in iztegnila glavo naprej, kakor bi se hotela prepričati, da se ne moti. Tedaj je opazila Petra. In v glavo ji je šinila domneva, ki jo je pretresla v dno duše. Ne da bi pomislila, da jo vsi slišijo, je pretresljivo kriknila. Peter se je ozrl na voz, stoječ nekaj korakov o-d njega. Spoznal je Marjano. Marjana je pa že iztegovala proti njemu roko in klicala: — Peter!... Peter!... Koga pa pokopavate? Njen pogled je dopolnjeval to vprašanje, a njena roka je kazala na krsto. Peter je spoznal, da je uganila resnico. Zroč nepremično na krsto, je iz- govorila s strtim glasom eno samo besedo: — Jakob! Pri tem imenu je Marjana zadrhtela po vsem telesu. — Jakob, — je dejala zamolklo, — Jakob! In dolgo, zelo dolgo je zrla za mrtvaškim sprevodom. On. ki so ga nesli k večnemu počitku, je bil edini povzročitelj vsega njenega trpljenja, vseh grehov kar jih je imela na vesti, vseh solz, kar jih je prelila. Toda bil je tudi edini mož, ki ga je kdaj ljubila. In ko se krsta ni več videla, je kanila solza iz oči uboge spokornice in tiho je začela moliti. Ali je veljala njena solza temu lopovu? Ali je bila njena molitev uslišana? Trušč se je takoj zopet začel. Čim je izginil mrtvaški sprevod ljudem izpred oči. Voza sta krenila naprej. Na eni strani sta voznika priganjala konje, pokala z biči in kričala na ljudi, ki so bili zagradili pot, na drugi strani so se pa zijala gnetla okrog vozov in se ju oprijemala. Dolgo je trajalo, predno so se začeli nakričani in utrujeni radovedneži razhajati. Toda v vsaki živahnejši ulici so se zbirale nove množice radovednežev okrog vozov, ponavljale so se enake nesramne kretnje, psovke in zasmehovanje. Zdelo se je, da so vojaki veseli tega nepričakovanega spremstva. Smejali so se kot bi hoteli s svojim smehom vzpodbujati zijala k še večjim drznostim in grobostim. Niti plemičev ni bilo sram opazovati z balkonov te prizore; pasli so radovednost kot da gre za pustne seme. Prav malo je manjkalo, pa bi bili ploskali radovednežem in lahkoživ-kam, ki so se tako navdušeno psovali in zasmehovali. To je trajalo vso pot skozi mesto do vrat Saint-Honore. Tam je pa nastala tišina. In čim so imeli vrata za seboj, so potegnili konji hitreje, ne da bi voznika popustila vajeti. In tedaj so se pomirile tudi vse ženske. Ene so sedele na klopicah. druge pa kar na dnu voza. Nekatere, večinoma mlajše, so vpra" -I Zapustila nas je predobra žena in mati META BEZEK danes ob 2. uri ponoči. Pogreb bo dne 31. avgusta ob ^3 iz hiše žalosti, Trdinova ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1933. Dvorni svetnik BEZEK z otroki Sevale kako dolgo se bodo vozile do Havra. Starejše in premeteuejše so pa začele izzivati biriče in stražo v nadi, da bodo koga ujele v svoje mreže. In vojaki, ki so se vedno pogosteje ustavljali v krčmah, so postajali tem vsitjivejši, 6im bolj se je bližaia noč. Marjana ni mogla gledati teh izbruhov razuzdanosti, stisnila se je v kot voza in molčala. Edina med vsemi je odklanjala trpko vino, ki so ga prinašali krčmarji na postojankah v loncih in ki so ga lahko-živke slastno pile. Družice so se ji smejale: — Ah, če si že zdaj čemerna, — je dejala z njo zvezana ženščina, — te pa obžalujem, deklina, kajti tvoje čemer-nosti ne bo tako kmalu konec. — Saj nisem Čemerna, — je odgovorila Marjana; potem se je pa naglo ozrla okrog sebe in pripomnila prestrašeno: — Kaj?... Skozi Manty potujemo?... — Da, tu ni druge poti... Jezi te, mala, da se malo ustavljamo, mene pa prav nič... in jaz zlezem z voza. da si malo pretegnem noge. — Torej se ustavimo... v Manty? — je vprašala Marjana v strahu. — Ne baš tam, pač pa čisto blizu v okolici, v krčmi »Pri črnem mačku« ... O!... poznam dobro ta kraj... malo sem tam tudi kradla. Marjana je zadrhtela. Te kreme se je dobro spominjala. Spominjala se je dobro mačka, ki se je lepo gugal in kadar je veter majal pločevinasti ščit, se je slišalo kot da maček mijavka. Spominjala se ie tudi stare tete, ki jo je v tem kraju vzgojila. Spominjala se je vsega, čeprav je zapustila ta kraj kot dete; hišica tete Vauthierove je stala tik Krčme ... Kot dete se je Marjana igrala s krčmarjevo hčerko, ki je bridko plakala, ko je morala njena prijateljica v Pariz s trebuhom za kruhom. Nekai let je pisala teti. Potem je pa prišel Jakob in pozabila je na ves svet. A pozneje... si ni več upala pisati dobri, pošteni ženi. In zdaj pojde skozi ta kraj... mimo znane krčme... tik mimo hišice, skrite med košatimi topoli ob cesti. O, kako ji je utripalo srce pri tej misli! — Kaj ti pa je, da se tako treseš? — jo je vprašala z njo zvezana zločinka; — če te trese mrzlica, po rečem seržantu, naj posadi k meni drugo. Nočem biti skupaj z bolno ... človek se okuži... — Ne bojte se, saj mi nič ni. — Tem bolje ... Potem je prekinil pogovor prihod seržanta, ki je dejal zvezanima: — Na, zdaj pa le tiho! Tu so pošteni ljudje, ki spe tu v tem gnezdu ... Treba se je ozirati na nje ... Petje je prepovedano... ste razumele! Zavladal je zopet mir in slišalo se je samo zamolklo škripanje koles. Cez nekaj časa je seržant zaklical vozniku: — Halo, Jene Petre, poženi kar se da tja do oneie luči! — To je Manty, gospod seržant. — Vem... Moramo se malo pome" niti s kupicami očeta Frangoisa ... — Krčmarja »Pri črnem mačku«. Vem... ta ima izborno kapljico... Marjana je slučajno slišala voznikove besede. Od strahu je zatrepetala. Ni se pa premaknila, da bi ne zbudila speče družice. Nesrečnica je upala, da pojde vse gladko in srečno. A glej, usodno naključje je prišlo, da ji vzame odločnost v trenutku, ko se je najmanj nadejala. Zob pripoveduje, kako gnije Kaj vidimo na poučni zobozdravniki razstavi v Chicagn Ameriška dentalna asocijacija, največja narodna korporacija, ki združuje zobozdravnike vse Severne Amerike, si je izbrala za sedež svojega jubilejnega 75. kongresa Ghicago, kjer baš praznujejo stoletnico s krasno svetovno razstavo. Razstave se udeležujejo tudi ameriški dentisti z veliko razstavo zobozdravništva. Zobozdrav-ništvo je zavzelo v narodnem zdravju zlasti v drugi poloviici preteklega stoletja važno mesto. Razstava v Chica-gu je velikega vzgojnega pomena, saj bo mnogo -pripomogla k zanimanju za nego in zdravje ust. Barva in svetloba, gibanje in zvok, pomagajo izpolniti to nalogo. Govoreči zob je ena izmed atrakcij, ki takoj na prvi pogled presenetijo gledalca. Na stekleni plošči, sestavljeni iz mnogih pisanih ploščic, za katerimi je 1200 električnih žarnic, je prikazan prerez zoba. Na posebni ploščici je prikazano, kako začne zob gniti; kako gnije in počasi propada. Sinkroniziran fonograf pa pojasnjuje istočasno s procesom gnitja in vnetja z besedami vso pot bolezni, tako da zob sam pripoveduje svojo žalostno zgodbo do trenutka, ko z obžalovanjem ugotovi, da ga je treba iz-dreti, ko izgine s slike in zapusti samo prazno luknjo v čeljusti. Tudi pvorho-jičen zob na enak način opisuje svojo usodo, začetek in napredovanje alveolarne pvorheje. Proces se konča zopet z izgubo zoba, ki ga niso pravočasno lečili. Napredek v zobozdravništvu v preteklem stoletju nam kaže premičen oder s štirimi stenami. Na prvi plombira zobozdravnik zob materi rodbine, kamor so ga poklicali. Na mizi leže zobozdravniški instrumenti. V plačilo za delo ga čaka obed. Druga scena kaže ordinacijo zobozdravnika, njegovo pomočnico in pacijenta, ki dobro harmonirata z ordinacijo, polno pliša in okraskov, kakor je zahteval okus časa. Na tretji sceni je lepo krikazana moderna ordinacija iz leta 1933. Na četrti sceni pa vidimo, kako se začenja nega zob otroka v letih, ko še ne hodi v šolo. Razstava žvečenja nam kaže na lobanjah, ki se njih čeljusti neprestano premikajo, razliko v načinu žvečenja mesojedcev (tiger) in rastlino jedce v (gorska ovca). Obe vrsti gibanja sta združeni pri človeku in zato je njegova lobanja med lobanjo tigra in gorske ovce. Žvečilne kretnje mora omogočati tudi dobra umetna proteza. Na razstavi je pritrjena v takozvanem ar-tikulatorju in se v odgovarjajočem tempu giblje. Pod lobanjami vidimo odgovarjajočo hrano, meso za tigra, travo za ovco. za človeka pa mešano hrano. meso. sadje, sočivje itd. Razstava čiščenja zob z zobno ščetko nam točno kaže, kako moramo čistiti zobe, da nam ne začno gniti. Na razstavi vidimo človeško glavo z roko in zobno ščetko med čiščenjem zob tako, da vidimo točno, kako je treba pravilno ravnati z zobno ščetko. V majhnem zvočnem biografu se projecira film, ki nam kaže razvoj otroškega in stalnega zobovja. Dekoracije na stenah nam kažejo pomožna sredstva, ki nam omogočajo nego zob pri ljudeh v oddaljenih in samotnih krajih. Na eni strani vidimo železniški vagon, opremljen za zobozdravniško ordinacijo, na dfugi pa avtobus, od- nosno osebni avto zobozdravnika. Za otroke je najprivlačnejše lutkovno gledališče, ki v njem stari gospod Zob modrosti daje nasvete, kako je treba skrbeti za zobe. Kakšno je bilo strokovno zobo-zdravništvo v starih časih in kakšno je zdaj, nam kažeta dva modela šol. Majhna dvonadstropna hišica je zadostovala za prvo šolo zobozdravništva v Ameriki v Baltimore (leta 1840). Sedanja zobozdravniška fakulteta pa potrebuje veliko poslopje z mnogimi oddelki, predavalnicami in laboratoriji za po edine stroke, ki se je v nje zo-bozdravništvo razdelilo in razvilo. Ameriški dentist je visokošolsko izobražen strokovnjak s predhodno izobrazbo, odgovarjajočo naši srednji šoli, in strokovno izobrazbo, približu-jočo se izobrazbi naših zobozdravnikov. Razstavo dopolnjuje 20 vitrin, poi-nih predmetov, ki nam kažejo zgodovinski razvoj zobozdravništva. Mnogi modeli nam pa kažejo glavne ustne bolezni. Stroški za zobozdravniško razstavo so znašali 40.000 dolarjev. Maroški sultan kalif? Maroški sultan, ki se mudi zadnje dni v Parizu, bo baje imenovan za kalifa, za poglavarja vseh muslimanov. Maroški sultan ima do tega polno pravico, saj je baje potomec Mohamedove hčerke. Pravijo, da je celo pre-zident turške republike Mustafa Ke-mal paša priznal maroškemu sultanu pravico do kalifata in da mu pošlie h kronanju sveto sabljo in sveti prapor. S tem bi bilo končno rešeno vprašanje kalifskega dostojanstva, ki že od leta 1919, torei od padca sultanata, ni bilo zadovoljivo rešeno. Naslov kalifa je bdi po osvojitvi Egipta po Turkih v začetku XVI. stoletja prenesen na turške sultane. Ko je pa padel turški sultanat, je ostalo vprašanje kalifa nerešeno, kar je zaneslo v muslimanski svet velike zmešnjave. Amerika odpravi prohibicijo Ze zdaj se kaže v Ameriki veliko zanimanje za whisky, ki ga spravljajo v kleteh po zakonu dovoljenih žganje-kuhov pod nadzorstvom prohibicijskib organov. Povpraševanje po žganju je vedno večje. Odkar zdravniJkom ni treba več utemeljevati, zakaj so napisali bolniku recept na žganje, se n* število kupcev silno pomnožilo. Zaio-ge žganja so pa tudi zelo omejene, ker so smeli žganjekuhi več let kuhati le neznatno količino žganja. V trenutku, ko bo odpravljena prohibicija, bodo imeli žganje samo oni prekupčevalci, ki že zdaj sklepajo kupčije z žganjekuhi. Žganjarne so tako trdno prepričane o skorajšnji odpravi prohibicije, da cene žganja neprestano navijajo. Zadnje dni se je whisky zopet podražil in sicer za 12 do 20 dolarjev pri zaboju 24 steklenic. Kljub temu imajo pa žganjarne toliko naročil, da dela n. pr. neka newyorška tvrdka v oddelku, kjer polnijo steklenice, kar v treh partijah. Neka druga tvrdka, ki ima v skladiščih 8 milijonov litrov močnih alkoholnih pijač, že od maja povišuje cene vsak teden za 5 dolarjev pri zaboju. Dnevno sveže najfinejše čajno pecivo, torte, bonboni, bonboniere itd., itd. Po naročilu najrazličnejše specijalitete, najprikladnejše za godove in vse druge svečanosti! CLASCICAR1MA ADOLF PELICOIN LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 14 p. n. občinstvu v mestu in na deželi vljudno sporoča, da je svojo, že znano renomirano slaščičarno znatno razširila, povečala in v higijeničnem oziru najmodernejše opremila. Svoje cenjene odjemalce bo, kakor doslej, skušala tudi v bodoče ttt m v podružnici KOttgreSlli trg Št* 18, najboljše postreči z najfinejšimi slaščicami, izdelanimi po lastnih receptih. Mleko, kava, ekspres-čaj, čokolada! * Hladne pijače! * Postrežba solidna! Cene zmerne! Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po volji Vsemogočnega preminul in bil rešen hudega trpljenja naš ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric, nečak in svak, gospod danes ob %3 popoldne v starosti 51 let. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek ob 4 popoldne is mrtvaške veze splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, 29. avgusta 1988. PAVLA, soproga, — Nlko, sin — In ostalo sorodstvo. SLUŽBE UČENCA sprejmem v trgovino mešanega blaga. Vsa oskrba v hiši. — J. Razboršek, Trbovlje I. 3422 MLAJŠA GOSPA išče zaposlenja na velesejmu. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda* pod »Zgovorna 3403«. SIAN0V\SI\ SOSTANOVALCA sprejmem v pritlično sobo z dvema posteljama. — Poizve se v trgovini, Borštnikov trg 1. 3429 OPREMLJENO SOBO za 2 osebi, s posebnim vhodom, parketirano v visokem pritličju, oddam s 1. septembrom na Mir ju. Lepi pot št. 12. 3428 BOROVCOVE PLOHE okrog 30 m3 proda Matjan, ViŽ-marje 31. 3400 KUPIM ŽELEZNO STRUŽNICO dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3425 METERSKIH TRDIH DRV do 600 m3 kupi Babic, Dobre-polje. 3424 AVTOMOBIL kupi Gasilno društvo Krka pri Stični, Dolenjsko. 3401 DIJAŠKA STANOVANJA oglašujte v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50. 250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3364 WWKH FOTO-ATELJE radi bolezni ugodno naprodaj. Rechnitzer, Pančevo, Dunavska banovina. 3396 ENOSTANOVANJSKO BMO z vrtom, komfortno, tik mesta, prodam. Le resni kupci naj se oglasijo na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Poceni za denar 3409«. BRIVNICO prodam za 10.000 Din v industrijskem mestu Gorenjske. — Pojasnila: Omejc, Stražišče 93, Kranj. 3397 STAVBISCE kupim v mestu v Slovenji ali zemljišče v okolici. — Ponudbe na naslov: Kap. Mežica. 3423 PAZNO Modna konfekcija Najboljši nakup A PRESKER, LJUBLJANA, «v Perm rvffta 14 11/T NOVO OTVORJENI Buffei — vinarna „PRI ZVONKU44 LJUBLJANA, MESTNI TRO ST. Y% (pri Čevljarskem mostu) Izbrana dalmatinska in ljutomerska vina ter vseh vrst žganja in likerji. — Izbira jedil raznih specialitet. — Cene nizke! Speciielni entel obleh ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pr Matek & Mikes. Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrtm mtlanje. Izdelovanje gumbnic V sled najmodernejše uredit \ podletjs — iaimžie cena Urejuje: Josip anpamoM Za »Narodno tiskarno«: Fran Jesereek — Za upravo In Inseratnl del Usta; Oton Christoi — Vsi t Ljubljani