pjK. 20. DFn?MRRA 1973 — ŠTEVILKA 49 — LETO XXVII — CENA 1 DIN ILASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. šmarje PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: aktualno: deJavcu jasne načrte — celje: sadovi refe- renduma — občani in jla: sfrj — slov. konjiče: kako s plačam — zkpo velenje: erioiMa Kuriuia — končana dela na lembergu — slike indinamit —vprašali smo: kam gre vaš zaslužek — ropotajoči kozjanski vrag — novi tednik za sodobno kmetijstvo — reportaža: dve pravici in ena stiska — jla: inženirji v kvizu — robot jaka vas pozdravlja v podčetrtku — kdo bo gle- JMJlQyp.teMty Pfpfl^^m v bar^ PARTIJSKO NOVO LETO Danes dopoldne bodo konjiški komunisti razgrnili oceno finega dela. V ponedeljek bodo enako storili v celjski in 'jirski občini, še pred novim letom pa bodo v vseh občin- j/i organizacijah ZK na celjskem območju, razen v Žalcu, 0enili dosedanjo partijsko angažiranost in se dogovorili lemeljnih izhodiščih prihodnjega dela. AH smo komunisti območja lahko zadovoljni z doseže- jt? Katerim temam bomo morali v partijskem delu na fijco odpreti vrata? Kako doseči, da bo ZK v vsakem iovnem okolju avantgarda delovnega človeka? Najboljša inavalka njegovih življenjskih interesov. Najodločnejši in dedni bojevnik, da postanejo prav ti interesi, spleteni jniselno in konkretno vizijo naše družbe, osnova za par- sfco delo, razreševanje nasprotij, za to, da delavec začuti { kot svo]e najčistejše orožje za samoupravne pravice in t najjasnejši smerokaz, kam mora biti usmerjena njegova jjcodnevna delovna, samoupravna, človeška dejavnost. Ce s pomočjo teh vprašanj pogledamo tja^ kjer so člani [ vsak dan v preizkušnji, to je v partijsko bazo, nismo iio zadovoljni. No, nekaj drži. Letošnje volivne konference mnih organizacij so bile v večini zelo razgibane, kritične, faditeljske in dokaj konkretne. Vse manj je splošnih raz- iv. Kazanja s prstom navzven. Med člani v osnovnih or- izacijah ZK je začel prevladovati ostrejši pogled v nako- me probleme. Povezane z življenjskim in delovnim utri- m v matični tovarni, ustanovi, podjetm To postopno kakovostno menjanje partijske delovne us- rjenosti v bazi bi lahko poimenovali še drugače. Gre za Ijenjsko stvarnost. Koliko pobud in odličnih partijskih iišč pa programov smo dobili na republiški in občinski mi. V partijskih organizacijah so različno odzvenjali. Vča- i so se morali umakniti pred načelno demagogijo ali su- n politiziranjem, ki je vodilo komuniste v neživljenjske 'Jirave. K sreči je teh vrst odmevov vse manj. Letošnje bne konference, prve popisemske, so pokazale res na d utrip. V mnogih sredinah so se komunisti nenadoma 'xdli, da je čas7i načelnosti in splošnosti odklenkalo. Da I ne m.ore biti debatni klub ali samo nekaka idejna orga- Kija brez akciie Revolucionarne akcije. Komunisti v občinah celjskega območja si bodo zadali K naloge na osnovi ocene konkretnih družbenopolitičnih mer. Nedvomno pa velja prav posebej poudariti zahtevo, je ZK življenjsko prisotna v vsaki delovni sredini. Utrdi- ' akcijske sposobnosti ZK in menjava socialnega sestava fnov v korist delavcev predstavlja osrednji nalogi. Izpe- ta ustavnih načel v delovnih organizacijah, krajevnih ipnostih in občinah, doseči svobodno menjavo dela z druž-. '^ni dogovori med delavci v združenem delu in še požU; 'i gospodarsko dejavnost območja — to so najbrž prav ta-. naloge s prednostnim predznakom. Pa to niso le suhe toč«e zahteve. Res pa je, da morajo kadrovska politika. v.njSevanje nerazvitosti, ohranitev standarda, še boljša^ '^Ina politika, premagovanje socialnih razlik, in krepitev Marda delavcem z nižjimi osebnimi dohodk nenehno do- dati razredno usmerjenost ZK tudi na vseh tistih pod-] ^nh. ki jih človek najneposredneje občuti. 1 l^ajbrž bodo morali komunisti na celjskem območju še storiti tudi pri medobčinskem povezovanju. Nalog ni malo. Problemov v temi in svetlobi še več. .Komunisti na celjskem območju, in to moraio pokazati ^nje volilne konference, smo na dobri poti, da program- 'naloge in zahteve tega trenutka dobro uresničimo. S tem ''^izmom moramo stopiti v novo leto — ne glede na te- ^. ki jih poznamo in vemo, da se bomo morali spoprijeti J02E VOLFANDl V soboto, 22. decembra, praznujemo dan jugoslovanske ljudske armade. Pred praznikom smo ponovno obiskan naše vo- jake v Celju in se z njimi pogovorili o njihovem življenju. Pokazali so nam skrbno urejene delovne kabinete, katerih bi bili vsi veseli. Šole in delovne organizacije to izkoriščajo in si ob razumevanju vodstva komande celjske garnizije te kabinete vedno ogledujejo in si tako izboljšujejo znanje. Posnetek smo napravili v kabinetu, kjer so bili (od leve proti desni): Miodrag Antonijevič iz Grocke (študent strojne fakultete), Džura Skljar iz Novega Sada (mizar), Rajko Drašček iz Nove Gorice (gradbeni tehnik), vodnik stažist Franc Plazar iz Kopra (inženir gradbeništva), Franc Štrajher iz Kamnika (ekonomist), Mihajlo Miljevič iz Beograda (študent gozdarske fakultete) in Slavoljub Spasič iz Topličke male Plane (instalater). Vsi pravijo, da se v Celju odlično počutijo in da jim bo znanje v vojski mnogo pomagalo tudi kasneje, ko jo bodo zapustili in se vrnili v civilno življenje. Mi pa jim želimo, da bi se jim ob prazniku, 22. decembru in Novem letu, vse želje izpolnile. * Foto: DRAGO MEDVED KONFERENCA ZK Danes, v četrteik, ob 8. uri zjutraj se bodo v dvorani starega zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah zbra- li člani konji.^ce občinske konference ZK. Med drugjm bodo spregovorili o poteku volilnih konferenc organiza- cij ZK in ocenili družbeno- politične razanere po pismu in 29. seji CK ZKS. V oce- ni volilnih konferenc orga- nizacij ZK poudarjajo, da komunisti premalo aktivno delajo v S23DL. Opozarjajo na hitrejšo gradnjo stano vanj, na razširitev kapacitet otroškega varstva in na te- meljito uresničevanje ustav- nih dopolnil. VSI v LJUBLJANO v nedeljo, 23. decembra ob 16. uri igrajo v Lju- bljani celjski rokometašl polfinalno tekmo za jugo- slovanski pokal. Srečali se bodo z lanskoletnim državnim prvakom Bor- cem iz Banja Luke. V Ljubljano bo peljal po- seben vlak, vse informa- cije pa dobite v TuristiiS' nem biroju na železni- ški postaji v Celju. Po- kroviteljstvo nad ekipo, ki se je pospešeno pri- pravljala na to izredno pomembno srečanje, je prevzelo podjetje KORS iz Rogaške Slatine. GRADIŠNIKOV KIP v torek zvečer je Gaistav Grobelnik, predsednik Sveta za kuilturo in znanost celj- ske občinske skupščine, v foyerju SLO Celje odkril do- prsni kip magistru Fedorju Gradišniku. Zaslužnemu kul- turnemu delavcu in večlet- nemu upravniku celjskega gledališča, pobudniku profe- fionalizacije slovenskega gle- dališča v Celju. Doprsni kip je delo akademskega kiparja Cirila Cesarja. Odkritja ki- pa se je udeležilo premier- sko občinstvo, ki je nato na večerni predstavi doživelo krstno uprizoritev drame Požar, avtorja Igorja Torkar- ja. VEČ PREBIVALCEV v letih do 1980 se bo v velenjski občini precej p>ovečalo tudi število pre- bivalstva. Tako je bilo leta 1971 29.024 prebival- cev, medtem ko jih plani- rajo leta 1980 36.860, to- rej porast za 27 %. Naj- večji porast prebivalstva je predviden v Velenju (56,1%). Kavčah (40%), Rečici ob Paki in Gaber-1 kah (30,7 oz. 30,6%) itd., j presenetljivo najmanj pa ( v Šoštanju (komaj 4,5 %) ^ in Ravnah (5,9%). Vsi ti ^ podatki torej kažejo na i koncentracijo prebivalst- » va v Šaleški dolini. Najprej vesela novica, da bi bilo več takih, ali ne? Za bralce NT, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Danes začenjamo s celo stran- jo — NT za sodobno kmetijstvo. Odslej vsakič. Urednik strani je Jure Krašovec. Pomagal mu bo Milenko Strašek in seveda vi, dragi bralci. Stran je široko odprta — za vaša mnenja, probleme in pred- loge. Ko smo bili v Šentjurju na razgovoru o sedanji usmeritvi NT in RC nam je bil vnovič dan impulz — da damo kmečki tematiki več prostora. Zdaj je začetek. Ne bodite prekritični. Kmečko stran moramo skupno oblikovati. V soboto prazunje rojstni dan naša armada. Torej — v NT smo obiskali naše vojake. Pokukali v njihovo življenje. Delček ga tudi predstavili. Novoletna številka NT izide v četrtek, 27. decembra. Na štiride- setih straneh. Vsi, kar nas dela NT in RC, se bomo tudi predsta- vili. Na va&o željo, seveda. VAS UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK 20 december 1973 ~ St.^ Gneča na kredit Nekalco na polovici obodb- ja smo, ko smo sprejeli srednjeročni načrt občine Ce- lje. Tudi za področje vzgoje in izobraževanja, kjer je bi- lo zastavljenih precej zahtev- nih nalog. Večina med nji- mi teži k enemu cilju — boljši kvaliteti, večjim uč- nim uspehom. Te naloge smo morali nujno sprejeti ob upoštevanju zelo slabe struk- ture zajKtslenih, zaradi ruid 30 odstotkov otrok, ki ne končajo osnovno šolo ter za- radi izredno neugodnega ra- zmerja med srednješolsko ter visokošolsko izobrazbo zaposlenih. V' tem času tečejo ocene, koliko smo se doslej uspeli približati nalogam, predvide- nim v načrtu. Nedvomno la- hko ugotovimo, da so prerrii- ki opazni. Osip v osnovnih šolah je padel pod 25 %. Domala v roku potekajo tu- di predvidene gradnje os- novnih šol. Z njimi naj bi dosegli 1,5 izmenski pouk in na 25 Vo povečajo zajetje učencev v podaljšanem biva- nju. Mnogo )e bilo storjene- ga pri dodatnem usposablja- nju učiteljev. Pri osnovnem šolstvu v nekaterih ciljih še zaostajamo. Težavo še ved- no predstavljajo nekateri ka- dri. Bistvenega premika tudi nismo dosegli pri strokov-^ nih svetovalnih službah. Razveseljitx> je, da se je končno premaknila situacija pri širjenju kapacitete v srednjem šolstvu. 2e v pri- hodnjem letu naj bi se »vre- mena zjasnila« zlasti v po- klicnem šolstvu, saj bodo ustrezne prostore dobili šo- la za prodajalce in gostinska šola že letos pa se je pove- čale število učilnic v poklic- ni šoli v štorah. Boljše po- goje bo imel pedagoški šol- ski center. Zojčeli naj bi z gradnjo tehniškega centra. Občinska skupščina je v to vložila izredne napore, saj že letos namenja preko 6.000,000 din za ta načrt. Nedvomno je, da so in bo- do ta prizadevanja nujna, saj vpis v srednje šole izred- no narašča, če se je v šol- skem letu 1967/68 vpisalo v srednje šole 527 učencev, se jih je letos vpisalo že 1004. V poklicne šole se je v is- tem obdobju vpisalo 602 ozi- roma letos 742 učencev. Šte- vilo vpisanih je torej porast- lo za 632 učencev. To je šte- vilka za kompletno šolo. V tem obdobju praktično ni bi- lo dograjeno niti eno učno mesto. Danes šole že vpisu- jejo na »kredit«, saj računa- jo, da bodo imele z dogradit- vami več možnosti izobraže- vati tolikšno število učencev. Tudi tako povečan vpis in prizadevanja šol še zdaleč ne zagotavljajo dosego pla- niranega vpisa do leta 1975. V načrtu namreč predvideva- mo, da bi srednje šole v Ce- lju lahko zajele 70 % vseh učencev, ki končajo osnov- no šolo v regiji. To bi omo- gočilo, da bi s srednjimi šolami v Velenju dosegli re- publiški plan, ki predvideva 90 % zajetje. Trenutno pa šole sprejemajo le 59,7 % vseh otrok, ki zaključijo 8. razred osnovne šole. Celje PRIDLDEDEKMRAZ Bliža se Novo leto in z njun za naš naraščaj težko priča- kovani dedek Mraz. V zadnjih letih ugotavljamo, da je naj- bolj pričakovani dan v letu za naše cicibane in pionirje iz- gubil na svoji prvotno zamiš- ljeni vsebini in smislu. Iz le- ta v leto se nam dogaja, da dedek Mraz nd za vse enak, da je za nekatere otroke bo- gatejši kot za druge, da ene obišče večkrat, drug.e pa sploh ne. Socialne diferenci- acije niso samo v družinah. Najbolj žalostno je, da so ve- like razlike v KS, delovnih or- ganizacijah in društvih. To najbolj čuti otrok. Zato so v celjski občani sklenili, da bodo storili čim- več za pionirje in cicibane ob bližajočem se prazniku. Tako v okviru praznovanja Novo- letaie jelke kino podjetje Ce- lje vrti otroške filme in jih bo vrtelo vse do konca me- seca. Prav tako prispeva k novoletnemu razpoloženju SLG v Celju z »Igro o zma- ju«. Vzgojiteljska šola je pri- pravila lutkovno igrico, s ka- tero bo najprej obiskala vse zunanje šole, kasneje pa še mestffie in vzgojno varstvene ustanove. Sprevoda dedka Mraza po mestnih ulicah ne bo, ampak pripravlja Hokej- sko drsalni klub Celje, veli- ko presenečenje za otroke. 30. decembra ob 10. uri dopol- dne bo na mestnem drsališču v parku drsalna revija z ded- kom Mrazom. Dedek Mraz bo v celjski ob- čini obiskal vse osnovne šole, podružnične šole in vzgojno- varstvene ustanove. Podružni- čne šole bodo k praznovanju pritegnile tudi vse otroke od 2. leta starosti naprej. V vrt- cih bodo malčki dobili kolek- tivna in individualna darila. Posebno pa se je letos izka- zala železarna Štore, ki bo ob- darovala vse otroke od 2. do 10. leta v KS štore in Te- harje. Letos bodo v celjski občini obdarjeni posebej tudi reienčki. Prav tako priprav- ljajo v delovnih kolektivih za otroke svojih uslužbencev no- voletna praznovanja. Omeniti še moramo, da bo 27., 28., in 29. decembra ob 17.30 viri pozdravljal celjske pionirje in cicibane dedek Mraz s terase celjskega gle- dališča. Novoletnih prireditev torej ne bo manjkalo. Upaj- mo, da bodo naša otroci za- dovoljni in da bo dedek Mraz pomenil zanje res tisto, kar bi moral. D. POŠ VSE V VELENJE Dolga leta po vojni je imela tobačna - tovarna iz Ljubljane svoje skladišče v šmartnem ob Paki, od koder je zalagala Zgor- njo Savinjsko in šaleško dolino. To ji je bilo ugodno, ker je bilo Šmartno ob Paki nekako središče za obe dolini. Se- daj pa so skladišče prese- lili v Velenje. Ljudje se sprašujejo, zakaj to? Ali bo iz zgornjega konca ša- leške doline lažje in hi- treje zalagati tudi Zgor- njo Savinjsko dolino? O tem dvomimo! Seveda Šmartno ni premoglo ta- ko modernega in »nobel« skladišča, kot ga premo- re Veler^e. Čudno res, da se vse seli v Velenje! Iz Šoštanja so potegnili tja miličnike in p)ostajo mili- ce ukinili. A. ZORKO POGOVORI v teh dneh člani ured- ništva in redakcije NT in RC obiskujejo politična vodstva posameznih občin — ustanoviteljic. S pred- stavniki političnih organi- zacij in občinskih skup- ščin se pogovarjajo o pro- gramski usmeritvi obeh regionalnih informativnih medijev, skupno ocenjuje- mo naše delo in preuču- jemo možnosti za krepi- tev naše dejavnosti. Takš- ni razgovori so bili doslej v Žalcu, Šentjurju, Celju in v Šmarju. V prihodnjih dneh bo- do še v Konjicah, Laškem in predvidoma v Mozirju. Poleg več koristnih dopol- nitev in pripomb je bila dana programski usmerit- vi NT in RC polna pod- pora. Tudi v prizadeva- njih, da oba medija še izp>opolnita možnosti za kakovostno obveščanje ob- čanov. PROTEST IN OBSODBA v Tovarni nogavic na Polzeli so se minuli poned^. Ijek sestali na razširjeni seji političnega aktiva pre^. stavntki vodstev vseh družbenopolitičnih organizacij samoupravnih organov, prisotni pa so bili tudi pre^. sedmki zborov delovnih ljudi iz vseh obratov. Poleg njih, skupno je bilo na sestanku preko petdeset ljudi so bili prisotni tudi predstavniki skupščine občine ter vodstev družbenopolitičnih organizacij žalske občine. Ar(j sestanku so obravnavali politično oceno stanja v de. lovnem kolektivu po neobjektivnem in tendencioznetn pisanju, ki se je minuli teden pojavilo v slovenski re. viji Tovariš. Pred sestankom političnega aktiva so bili sestanki vseh delavcev, ki so na zborih delovnih ljudi ostro ob. sodili neobjektivno pisanje o samoupravljanju v delovni organizaciji ter protestirali zoper način obravnavanja takih in podobnih problemov. Delavci so bili ogorčeni in razen nekaterih redkih izjem so v celoti obsodili pj. sanje, ki je kolektivu prizadejalo veliko politično, na koncu koncev pa tudi poslovno škodo. Podobno kot na zborih delovnih ljudi so bile tudi na sestanku politič. nega aktiva izražene zahteve, da se proti avtorju ome- njenega pisanja podvzamejo ustrezni ukrepi, zlasti pa, da se ga kot komunista pokliče na odgovornost. Po daljši in vsestranski analizi razmer v podjetju, za kate- rega je. bilo ugotovljeno, da je doseglo pomembno stop. njo v razvoju samoupravnih odnosov, so bili sprejeti trije konkretni zaključki: Osnovna organizacija ZK naj nemudoma sestavi kompleksno oceno samoupravnega razvoja in političnega stanja v delovni skupnosti ter pri tem upošteva stališča zborov delovnih ljudi in omenje- ne seje političnega aktiva, ki je dokazala, da so mnoge trditve v spornem sestavku v popolnem navzkrižju z objektivnimi dejstvi, da obstoje namigovanja na odno- se, ki ne obstojajo, skratka, da gre za neobjektivno in tendenciozno pisanje, ki je v navzkrižju z normami, uveljavljenimi v našem družbenopolitičnem sistemu. To analizo mora osnovna organizacija posredovati Komiteju občinske konference ZKS Žalec, ki jo bo obravnavala na četrtkovi seji komiteja in zavzel do problema in takega pisanja svoja stališča. In kot tretji sklep je bi- lo na seji sklenjeno, da se mora poročilo poslati tudi medobčinskemu svetu ZKS Celje z zahtevo, da se se- stane komisija za informativno dejavnost ter aktiv no- vinarjev komunistov, ki deluje pri medobčinskem svetu ZKS, ki naj analizirata politično odgovornost avtorja, ki je po mnenju prisotnih grobo napadel samoupravrui prizadevanja kolektiva ter s tem škodil tudi splošnim družbenim naporom pri še hitrejšem uveljavljanju de- mokratičnih samoupravnih načel našega socialističnega razvoja. B. STRMCNIK Delavcu fasne načrte 2e zajdnjič smo v uvod- niku v NT zapisali, kolik- šne spremembe bo dožive- lo finansiranje družbenih dejavnosti v prihodnjem letu. Proračun bo omejen v svoji vsemogočnosti. Ne bo več delavcu neznani vmesni člen, nekaka druž- bena blagajna, od kate- re ima ključ v rokah pK)- srednik — skupščina, od- bornik, posamezni sveti. Delavec, ki od svojega bruto osebnega dohodka plačuje prispevke za šol- ■ stvo, zaposlovanje, otro- ško varstvo, zdravstveno in socialno varstvo itd., pa navadno mi vedel, kam vse gredo ta sredstva In kako jih uporabijo. Položaj se bo spreme- nil. Ustava zahteva svo- bodno menjavo dela. Za vse, kar kot družba mo- ramo imeti, se bomo de- lavci v združenem delu dogovorili in sporazume- li. Nekateri pravijo, da bo sedaj delavec v go- spodarstvu resnično raz- polagal z ustvarjenim do- hodkom. Pa ni samo to res. Tudi delavec, v kul- turi, na primer, ali v šolstvu, bo sedaj v ena- kopravnejšem razmerju do delavcev v gospodar- stvu. Ponudil bo obseg in ceno predvidenega de- la. Kot ponudnik uslug, ki jih vsi skui>aj mora- mo imeti. Kajti brez šol, ne bo znanja. Brez zna- nja ni napredka. Brez zdravstvenih domov ne bo zdravja. Brez zdravja ne bo dobrega dela. In tako bi lahko zapisali za vsako družbeno dejav- nost. Kaj pa meni o tem kulturni delavec? Stane Mrvič, kustos v Muzejfu revolucije v Ce- lju, sicer pa diplomirani profesor zgodovine in ze- mljepisa, je menil tako- le: Nekateri gledajo na kulturo kot nujno zlo. Lažje je opredeliti potre- bo po šolstvu, zdrastvu in otroškem varstvu. De- lavec čuti, če na teh po- dročjih ni vse v redu. Nekoliko smo pozabili delavca kulturno osvešča- ti. Delavski razred še ni postal subjekt kuiltume politike in razvoja kultur- ne dejavnosti. Prepočasi smo uvajali nove oblike odnosov med umetniki, kulturnimi delavci in po- rabniki kulturnih stvari- tev. Naša kulturna ponud- ba mora biti seveda ka- kovostna, a taka, da jo bo delavec miselno in čustveno sprejel. V pre- teklosti so bili nekateri zadovolijni z odtujenim položajem kulture. Tudi odločanje o programski usmerjenosti kulturnih za- vodov je bilo v ■ rokah kulturnih delavcev ali do- ločenih ožjih skupin. De- lavec ni imel vpliva na programe dela. Bistvo ustavnih spre- memb predstvalja prav odločnejša p>ovezanost z delavci. Samoupravne in- teresne skupnosti ostane- jo povezovalec kulturne akcije in politike. Doseči moramo neposredno pove- zanost kulturne skupnosti s temeljnimi organizacija- mi združenega dela. KAKO SI POTEMTA KEM VI ZAMIŠLJATE NEPOSREDNO DOGO- VARJANJE Z DELAVCI? STANE MRVlC: V ne- IK>sr6dnem dogovoru se bodo videli neposredni interesi tistega, ki kul- turo finansira. Zato je potrebna usmerjena, dol- goročna akcija vseh no- silcev kulturnega razvoja. Samo na ta način, z ne- posrednim dogovorom o načrtni kulturni tvorno- sti, bo možen nov kako- vostni skok v razvoju kulture. To je cilj kul- turnih delavcev in nepo- srednih proiz\'ajalcev. Saj smo si najbrž enotni o vlogi kulture v človeko- vem življenju in okolju. Ali je fraza, če rečem, da nas knjiga plemeniti? Mu- zej vzgaja. Petje osreču- je. ALI SE JE CELJSKA KULTURA DOVOLJ PRIBLIŽALA DELAVCU? STANE MRVIC: Kultur- na skupnost in posam^- ni zavodi so z nekaterimi akcijami pK>skušali pribli- žati dejavnost delavcem. Nekaj primerov lahko navedem. Izdajamo bil- ten KS. Gledališče je uvedlo nekaj novih abon- majev. V izložbah trgov- skih delovnih organizacij so bili razstavljeni neka- teri likovni izdelki. Res pa je, da je bilo vsega te- ga premalo. Iskati mora- mo nove poti. Vsa društ- va in kulturne organ:za- cije morajo postati ses- tavni del družbenega živ- ljenja v občini, živeti morajo z delavci. Delavec je še premalo seznanjen s kulturnim delom, z načinom in kakovostjo dela kultuimih ustanov v Celju. Vprašanje seveda je, ali je rešitev, da pri- pravi igralec, pevec, umet- nik predstavo delavcem v tovarni. Najbrž je bolj pirav, če razmišljamo, ka- ko bo prišel delavec iz tovarne v gledališče, mu- zej, na razstavo. KAKO SE JE MUZEJ REVOLUCIJE ODPRL DELAVCEM? KAJ MO- RAMO STORITI, DA BO DELAVEC ZAČUTIL KUL- TURO KOT SVOJ VSAK- DANJI KRUH? STANE MRVIC: Naš mvizej se ni zaprl vase. V njem ne organizira- mo le muzejskih razstav. Njegovi prostori so na voljo raznim kulturnim skupinam in umetnikom. Zlatarski razstavi. Na tak način spozna vrednosti muzeja čedalje širši krog občinstva. Pri odgovoru i na drugi del vprašanja | poudarjam vlogo delega- 1 tov v skupščini kulturne \ skupnosti. Predstavnikov javnosti v samoupravnih ; organih zavodov. Je pa j še nekaj. Načrte dela, ki j jih bomo ponudili delav- ^ cem, morajo odlikovati ) jasnost, konkretnost. Teh t- j nost in utemeljenost na- i log za določeno obdobje. . j Kajti samo tako bo dogo- \ varjenje z delavci lažje. j Osebno pa še mislim, da if mora kar največ delavcev j v kulturi v tovarne. Na i razgovore. Tiste ustanove, j ki so sedaj še zaprte, bo- i bo kmalu spoznale, da so j časi neke odtuijene kultu- j re minili. J J. Volfand \ INVALIDSKE UPOKOJITVE RASTEJO Zadnja leta stalno na^ rašča število invalidskih upokojitev. Po letu 1960 narašča za okoli 6 odstot- kov letno, kar je znatno več kot naraščanje aktiv- nega prebivalstva. Najpo- gostejši vzroki invalidno- sti so: kronična obolenja, posledice poškodb in po- klicna obolenja. Med bo- leznimi pa so najpogostej- ši vzroki invalidnosti bo- lezni srca in ožilja, kosti in gibal, sredijo duševne motnje ter bolezni dihal in prebavil. V KRATKEM, KOT KOMET REPATI, SE BO PRED VAMI SPET POJAVIL >. P I P E C « drugi največji slovenski humo- ristični list, ki resda redko izhaja, izhaja pa po potrebi. KO BO, STOPITE V TRAFIKO IN SI ZA DVA DINARJA PRIVOŠČITE TO JBM£$NiI REOKOSII §t. 49 — 20. december 1973' NOVI TEDNIK — stran 3 22. december — dan JLA v soboto, 22. decembra, je praznik JLA in vse Jugosla- vije. To je spomin na zgodo- vinski dan, ko so 22. decembra 1941 v Rudu ustanovili 1. pro- letarsko brigado, ki je štela 1199 borcev iz vse Jugosla- ^je. Tako so bili dani teme- lji za organiziran odpor pro- ti sovražniku, ustanovljena je Ijila naša vojska in to v naj- težjih trenutkih , zgodovine z gdinim ciljem, da osvobodi iržavo sovražnikove roke in ji povrne svobodo. Ob tej priložnosti smo za- prosili za razgovor koman- danta garnizije v Celju, ma- jorja Milana Vujičiča. »Ob takšnih priložnostih, Icot so razni prazniki, se po- navadi reče: dobro je, žrtve so bile, svobodo imamo, ias- plačalo se je. Vendar se ob vsem tem pojavlja vprašanje, Icdaj je bila večja potreba po organizirani vojski? Kar se Jugoslavije tiče, verjetno ni uosetane razlike: prej smo se borili za svobodo, ki je nis- mo imeli, danes pa se bori- jio za svobodo, ki smo jo ako težko plačali z žrtvami. Povsem gotovo je, da če ne bi bili organizirani za dobro obrambo, p>otem bi kaj hitro agubili našo svobodo. Medna- lodna situacija, v kateri da- nes praznujemo naš praznik, je vse prej kot ugodna. Da- nes veliko bolj kot prej ob- stoja možnost nastanka lo- kalnih vojn po vsem svetu. Najpogostejše žrtve so majh- ne države in še posebej tiste, ki niso čvrste in pripravljene la obrambo. Trenutna situa- cija je poučna za vsakega in tudi nas, ker nas uči, da je Jdini način za obstanek in svobodo, da bomo vedno bud- ni in pripravljeni za obram- bo naše države in svobode.« Kateri so bistveni kvalitet- ni premiki v JLA? Od začetka, ko smo ustano- vili JLA, se je to razširilo na vsesplošni ljudski odpor. Gre za to, da danes ne more biti JLA eno in občani drugo, vse skupaj je SFRJ. Pripravlje- nost vseh bo zagotovila, da bomo še naprej svobodni. Ne smemo spregledati niti enega momenta, ki bi nas pričakal nepripravljene in ki bi nam vzel svobodo. Znebiti se je treba misli, da je vojska ne- kaj zaprtega in skrivnostne- ga. Danes »skrivamo« samo še tisto, kar je v interesu na- ših enot, vse ostalo pa je ši- roko odprto.« Kako ocenjujete sodelovanje vojske in občanov v Celju? »Na zadovoljstvo vseh pri- padnikov JLA v Celju lahko rečem, da je to sodelovanje več kot samo uspešno in že- limo, da bi se še razvijalo dalje v interesu vseh nas. Problemov ni. Občani nam pomagajo in z nami sodelu-- jejo, mi pa z njimi. Naj na- vedem samo nekaj akcij, kjer smo pomagali: gradnja mo- stov, cest na Kozjanskem, urejevanje srhučišč in vodo- voda na Gol teh, rušenje zidov v Libeli, tu je še sodelovanje z mladino na raznih ^omin- skih akcijah, prireditvah, športnih srečanjih itd. Naši dobro urejeni in opremljeni kabineti so vedno odprti šo; lam za njihovo izpopolnjeva- nje. Naši uslužbenci hodijo jK) šolah, kjer predavajo, ta- ko o strokovnih temah, kot informativno — političnih. Borci NOB so pri tej akciji zelo aktivni in svoja izkiist- va prenašajo na mlajše.« Imate kakšne posebne že- lje? »To je t-akšno sodelovanje, da preseneča, še posebej, če upoštevamo, da smo navedli samo del aktivnosti in akcij medsebojnega sodelovanja. V imenu JLA se 7& vse to sode- lovanje najiskreneje zahvalju- jem in obljubljam občanom, da bodo pripadniki JLA na- redili tudi v bodoče vse, da bo to sodelovanje še boljše in obširnejše. Samo s takšnim načinom bomo zagotovili stal- no povezanost pripadnikov JLA in občanov. Vsem pa če- stitam in želim najbolje ob našem prazniku 22. decem- bru,« je zaključil komandant garnizije v Celju, major Mi- lan Vujičič. ^ TONE VRABL NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE - DA Občani se v teh dneh sprašujejo, ali bo letošnji dedek Mraz prinesel novo leto brez tistega veselega, dekorativnega utripanja, ki je vsako leto razvese- ljeval staro in mlado. Tako bojazen pač vzbuja re- dukcija toka. Ali okrasiti ulice z barvnimi lučka- mi? Izložbe z domiselnim prepletom živopisnih ok- raskov? Jelke z žarnicami in z ostalim skromnim bliščem, ki ga je bilo že doslej premalo? V Celju menijo, da niti mlajši niti starejši ne bi smeli ostati brez tega. Ce bi bilo potrebno zaradi novo- letnega svetlobnega razpoloženja ostati v teh dneh kako uro brez toka, pa raje to. Kot da bodo ulice gole, vsakdanje, sive in prav nič novoletne. Torej — pridružujemo se vsem tistim, ki si želijo malce novoletnega dihanja v mestu. Ne samo zaradi ve- selja najmlajšim. Tudi nam, starejšim, ki smo se v zadnjih k iesecih morali večkrat jeziti, bo novo- letni »štimung« kar dobrodošel. Turizem PRIZNANJE PAKI Kolektiv hotela Pake v Ve- lenju se je i25kazal. Ne prvič in ne zadnjič. Toda, tokrat, v soboto, ko je pripravil ku- linarični večer, z zanimivim sodelovanjem Tehnomerca- torja pa tudi celjskega To- pra, je presenetil. Bila je to prireditev, ki je pokazala, kaj zmore sorazmerno. majhen kolektiv, če se zaveda svoje odgovornosti. Zato priznanje! Na kuMnairični razstavi so pripravili osemnajst dobrot, ki jih je pripravilo dvanajst kuharic. Razstava ikebane je zajela osem del in dva av- torja, razstava pogrinjkov pa osem izdelkov z dvanajstimi sodelujočimi. Torej, kar 26 članov kolektiva je aktivno sodelovalo pri višku sporeda. Med kulinaričnimi izdelki je presenetila šah torta (Sla- va Sukič) pa pršut z olivami (Marica (jovedič), šaleška po- jedina (Marica Hriberšek), pašteta iz divjačine (Vera Rosenstein) itd. V ikebani sta se uveljavila Martina Pavčič (Japonska)- in Adi Drame s prvim ple- som. In pogrinjki? Koliko iz- vrinih idej? Naj omenimo sa- mo nekatere: »ob jubileju« (Kranj c, šerdoner, Drame), pa »zmagovalci«, ki so jih pripravili po zamisli pokoj- nega Janeza^ Branceta in »srečno«, kjer sta se uvelja- vila najmlajša člana Vrabič in Auberšek. Prireditev je vTibudila izre- dno prozornost in bila delež- na zaslužnega piri2inanja! M. B. Celje SADOVI REFERENDUMA ZAČETEK GRADNJE PRIZIDKA PRI OSNOVNI ŠOLI V VOJNIKU IN NOV OTROŠKI VRTEC NA OTOKU — SOLIDARNOST ZA OTROKE Spet dve zmagi in vnovič dva dokaza, kako pomembna je človeška solidarnost. To- krat prizidek pri osnovni šo- li v Vojniku in otroški vrtec na Otx>ku v Olju. Solidarnostne akcije v celj- ski občini niso nove. Uvedba krajevnega samoprispevka za graditev osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov je bila samo nadaljevanje po- ti^ ki ima zlasti v celjski ob- čini dolgoletno tradicijo. Na- njo smo lahko ponosni, saj je ničkolikokrat potrdila iz- redno človekovo, da ne reče- mo delavčevo zavest in pri- pravljenost, da z združenimi močmi rešuje tisto, pred če- mer so klonili proračuni in drugi viri rednega financira- nja. _ Na začetku meseca so vgra- dili temeljni kamen za pri- zidek pri novi osnovni šoli v Vojniku. Vsa dela je prevzel Ingrad. Prva pripravljalna dela so se tudi pričela glav- na pa bodo stekla spomladi prihodnjega leta. Tu gre za zgraditev desetih učilnic, od tega štiri specialnih in šest klasičnih, za srednje veliko telovadnico, ki bo navzlic te- mu štirikrat večja od seda- nje pa tudi za nekatere dru- ge vmesne prostore, gardero- be in sanitarije. Za vse to bodo iz solidarnostnega skla- da, iz žepa, v katerega nala- gajo svoja sredstva vsi delov- ni ljudje celjske občini, kme- tje, upokojenci in drugi, od- šteli 560 starih milijonov di- narjev. Po načrtu naj bi dela v celoti zaključili ob koncu prihodnjega leta. Tako bodo lahko nove učilnice sprejele prve učence v drugem pollet- ju šolskega leta 1974/75. »Navzlic tej pomembni pri- dobitvi, bomo imeU na šoli eno in i>ol izmenski ix>uk,« je dejal direktor šole Miro Klančnik in še povedal, da bodo morali v Vojniku, spri- čo naglega naraščanja števila prebivalcev (Vojnik bo imel čez približno dvajset let oko- li 5.000 ljudi) kmalu misliti na graditev nove osnovne šo- le. Tako v Vojniku. Za njim prideta na vrsto Polule in Dobrna. V Celju pa so v ponedeljek, 17. decembra, odprli nov otroški vrtec. Dobil ga je Otok. Torej novo stanovanj- sko naselje. V njem bo dobi- lo svoj in prijeten prostor 156 otrok, od tega 36 dojenč- kov. Novi vrtec je izredno lep. Zanj so odšteli 540 mili- jonov starih dinarjev. Tudi ta dela je opravil Ingrad. Z otvoritvijo novega vrtca, ki bo delal v okviru zavoda Anice Cemejeve, bo na Oto- ku deležno organiziranega varstva 533 otrok, v Celju pa se je to število zdaj poveča- lo na okoli 1500. Gre torej za okoli 29% otrok, ki so po- trebni takšnega varstva. Kot v Vojniku, kjer so de- la začeli in na Otoku, kjer se že vidijo prvi obrisi nove osnovne šole, tako je tudi vrtec na tem predelu mesta zrasel po zaslugi referendum- ske solidarnostne akcije. In prav zaradi takšnega načina financiranja dobivajo ti ob- jekti drugačno pomembnost. so bolj naši in do njih čuti- mo drugačen odnos. So nam bližji! »Solidarnost pa bo potreb- na tudi v prihodnje,« je na otvoritveni svečanosti dejal predsednik konference krajev- ne organizacije SZDL na Oto- ku Jože Volfand. »Potrebna in nujna bo v času, ko bo delovni človek v resnici od- ločal o delitvi ustvarjenega dohodka, v financiranju in gradnji šol, otroških vrtcev in drugih družbenih dejavno- stih.« Celjska solidarnost kaže svoje sadove. In ker je veza- na zlasti v tem primeru na otroke, je toliko bolj drago- cena! M. BOŽIČ Med tistimi, ki so se zbrali na svečanosti ob otvoritvi novega otroškega vrtca na Otoku v Celju, je bilo največ otrok. Nič čudnega. Od blizu so si hoteli ogledati svoj novi dom, dom v času, ko so starši na delu. Bili so presenečeni in veseli. V takšen vrtec bomo radi prihajali, so rekli mnogi. REKLI SO VINKO JUG Pretekli teden so v Žal- cu podelili več priznanj in odlikovanj 7& družbe- i>opolitično delo in delo drugih organizacijah. Med odlikovanci je bil tudi Vinko Jug, ki je pre- iti red dela za svoje več kot 15-letno delo pri sve- za preventivo in var- stvo v prometu v žalski občini. Ko smo ga pov- prašali, kaj mu pomeni ^ visoko priznanje, je Pc>vedal: »Odlikovanja Sem bil zelo vesel, vendar t»a moram reči, da bi ^am tega dela ne zmo- gel, temveč le ob izdatni f*omoči tovarišev. Kot f^redsednik sveta se bom ^ naprej trudil, da bo ^a-še delo pripomoglo k •■^nično večji varnosti 5*rometa na naših ce- stah«. T. Tavčar ZARJA SE ŠIRI Podjetje Zarja iz Žalca bo v Petrovčah zgradilo nov lesnopredelovalni ob- rat. V podjetju gre za širši razvojni program, v katerem je zajeta združi- tev treh proizvodnih de- javnosti: lesne predeloval- ne, kovinske in konfek- cijske. V prvi fazi bodo zgradili v Petrovčah obrat za lesno predelavo s po- vršino 2600 kvadratnih metrov, ker bodo na no- vo zaposlili okrog 40 no- vih delavcev. V nasled- nji fazi račimajo na grad- njo novega objekta za konfekcijo, ker bi naj po predvidevanjih zaposUli okrog 100 novih delavcev, za kar bi se konfekcijska proizvodnja podvojila. V tretji fazi pa nameravajo zgraditi prostore za ko- vinsko proizvodnjo. Po predvidevanjih bi gradnja teh objektov stala okrog 16,5 milijona dinarjev. T. TAVČAR 4. stran — NOVI TEDNIK 20. december 1973 — št. d v EMO, CINKARNI, ŽELEZARNI, KOVINO- TEHNI ter še nekaterih drugih celjskih delovnih organizacij združenega de- la so doslej komunisti uresničili največ kratko- ročnih nalog, ki jih je pred nje postavila VI. se- ja občinske ko^nference Zveze komunistov Celje. Kot je znano, so na seji v juniju podrobno oceni- li gospodarska gibanja v Občini ter na osnovi te- meljite analize sprejeli vrsto kratkoročnih nalog ter sklepov dolgoročnej- šega pomena. Člani komi- teja občinske konference, ki so v minulem obdobju obiskali nekatere organi- zacije združenega dela, so ugotovili, da so komunisti v dokajšnji meri. že ure- sničili posamezne naloge. ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA v Celju je kot raziskovalna usta- nova v minulih letih ne- dvomno precej doprine- sel k raz\'oju gospodar- stva na območju celjske regije. Po drugi strani pa kolektiv te institucije, prav gotovo ni dal od sebe tega, kar bi lahko in kar bi moral. Potreb- no bi bilo, da bi se za- vod še močneje vključil v kompleksna gospodarska gibanja, da bi prihaja! pred samoupra^vne organe s pK>sameznimi globalni- mi rešitvami in predlo- gi ter drugo. Komunisti Zavoda za napredek go- spodarstva so bili zadol- ženi, da, pripravijo vse potrebno, da bi delo in- stitucije v bližnji prihod- nosti zaživelo na ■višjem kvalitativnem nivoju. Ravno v teh dneh tečejo intenzivni razgovori, ka- terih rezultati naj bi po- gojiM kvalitativno preob- rasibo tega, za gospodar- stvo celjske regije, tako popiembnega zavoda. V »GARANTU« NA POL- ZELI so uspevali v minu- lih letih med drugim tu- 'di močno povečevati sto- rilnost dela. Podatki ka- žejo, da so še pred p>e- timi leti potrebovali za iasdelavo trodelne omare sifcoraj osem ur efektiv- nega dela, medtem, ko danes prav enako spalni- co že izdelajo v dobrih treh urah in pol. Poleg tega, da je rastla storil- nost dela, so pri svojih visokokvalitetnth izdelkih uspeli zmanjševati tudi potrošnjo lesa, saj so le- to pri istem artiklu zma- njšali za ix>lovico. Uči- nek t^ naporov i>a je zmanjšalo dejstvo, da se j« v teh ietih močno p>o- večala cena surovin, to je lesa (indeks 173) in tako preprečila, da bi ko- lekitiv dosegel še lepše gospodarske dosežke. DOKAZ, DA JE V CE- LJSICIH gospodarskih or- ganizacijah še v precejšni meri, kljub mnogim pozi- tivnim premikom in do- sežkom, prisotna dokaj zastarela tehnologija v proizvodnji, kaže tudi dejstvo, da je na primer med vsemi v gospodarstvu zajposlentmi delavci kar 28,8 odstotkov nekvalifi- ciranih, da je 15,7 odstot- kov polkvalifdciranih in 31,7 odstotkov kvalifici- ranih. Na drugi strani je zaix>slenih v gospodarstvu le 1,3 odstotke delavcev z višjo in 1, 4 odstotka delavcev z visoko stro- kovno izobrazbo. Store TOVARKA TRAKTORJEV Polnih deset let napornih prizadevanj pri iz- vajanju nenehnih rekonstrukcij in razširitev pro- izvodnih zmogljivosti je za člani kolektiva ŽELE- ZARNE Štore. Deset let odpovedovanja, prese- ganja prenapetih proizvodnih planov, borbe za večji dohodek, za uresničitev vedno novih in no- vih gospodarskih načrtov. Komaj so dodobra ure- sničili en načrt, eno nalogo, so se štorski železarji z njim lastno voljo in prizadevnostjo že zagnali v drugo, še zahtevnejšo nalogo, v še ambicioznej- ši načrt. Krono svojih uspehov iz minulih let bo ko- lektiv dosegel z uresničitvijo novega projekta — tovarne traktorjev, za katero upajo, da bo v ce- loti postavljena v prihodnjem letu, ko bo v njej že stekla proizvodnja prvih enot. Vsekakor gre za načrt, o katerem se mnogim še sanjalo ni, da bi bilo možno. Da postane stvarnost, štorska stvarnost! NENEHNA RAST iN ŠIRITEV Da, polnih deset let je mi- mo, ko so se v štorski že- lezarni lotili načrtov za re- konstrukcijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti. Re- zultati njihovih naporov so vidni. Saj "se je v teh letih obseg proizvodnje nenehno povečeval, kajti druga za dru- go so se v redno proizvod- njo vključevale nove kapaci- tete. Dolgotrajno izvajanje rekonstrukcije je prinašalo s seboj tudi težave, ki so na- stajale izven domene reševa- nja kolektiva. Vsi spremlja- joči pojavi v dinamičnem razvoju našega gospodarstva so tako ali drugače pestili tudi štorske železarje. Nič čudnega torej, če ima kolektiv pri zaključnem fi- nanciranju svoje rekonstruk- cije v sedanjem času in za- radi hitrega povečevanja ob- sega poslovanja resne mot- nje pri financiranju svojega tekočega poslovanja. Tak pro- blem v podjetju sicer uspeš- no rešujejo z najemanjem kratkoročnih kreditov, kar pa seveda negativno vpliva na ekonomičnost poslovanja. Za- to je tembolj razumljivo, da so se problema pomanjkanja obratnih sredstev rešili pred- vsem, s povečevanjem izvoza, ki so ga letos podvojili. In če k temu dodamo še to, da je moral kolektiv v vseh teh letih nositi na svojih plečih še stroške stalnih podražitev (preko 130 milijonov dinar- jev), potem je razumljivo, da so se investicije časovno za- vlekle in da se je nekoliko zmanjšala tudi akumulativ- nost. Da bi kar najsupešneje raz- rešili obstoječe probleme in pomagali kolektivu premosti- ti sedanje težave ter čimprej zaključiti rekonstrukcijo, je delavski svet SLOVENSKIH ŽELEZARN preko svoje in- terne banke že odobril sred- stva (20 milijonov za osnov- na in 33 milijonov dinarjev za obratna sredstva) in pod- pisana je bila posebna po- godba med Železarno Štore in Slovenskimi železarnami, ki zavezuje oba partnerja zi čimprejšnjo realizacijo in rentabilnost predvidenih na- ložb. Poleg materialnega učin ka pomeni podpis te poškod- be tudi pomemben akt soli- darnosti, ki pomeni krepitev integracije slovenskih žele- zarn, krepitev skupnih po- slovnih aktivnosti združenega _ podjetja ter izraža željo po čimbolj usklajenem uresniče- vanju srednjeročnega in dol- goročnega programa, kot ga določa nedavno tega podpi- sani samoupravni sporazum o združitvi organizacij zdru- ženega dela v SLOVENSKE ŽELEZARNE. Po predhodni temeljiti pro- učitvi številnih tujih proizva- jalcev traktorjev so se štor- ski železarji že marca lani odločili, da opravijo razgovo- re z največjim evropskim proizvajalcem traktorjev, ita- lijansko firmo »FIAT«. Julija lani so podpisali dolgoročno pogodbo o industrijski ko- operaciji ter pogodbo o ge- neralnem zastopstvu za Jugo- slavijo. Delavski svet pa je letos maja odobril spremem- bo že sklenjene pogodbe o dolgoročni industrijski ko- operaciji in kreditnem odno- su v skupno sovlaganje v to- varno traktorjev železarne štore in FIAT-a. Kaj pravza- prav pomeni za kolektiv že- lezarne štore izgradnja to- varne tra,klorjev? V razvojnem programu podjetja je bila ves čas pri- sotna zahteva, da je potreb- no postopno širiti proizvodni program na višjo stopnjo predelave, predvsem pa še za večjo angažiranost odlitkov, ki jih proizvajajo v sodobno urejeni livarni. Pomanjkanje kmetijske mehanizacije in dejstvo, da so v vlečni kme- tijski mehanizaciji ravno to- vrstni traktorji v Jugoslaviji najbolj deficitarni pa je do- končno vplivalo na tako od- ločitev. Poleg tega se bodo v proizvodnjo vključile tudi ostale slovenske železarne ter podjetja, ki imajo v svojem programu opremo za tovrst- no industrijsko proizvodnjo. Železarna štore bo v novi tovarni traktorjev, stala bo na zazidalnem kompleksu štore II., ki je komunalno in energetsko že urejen, orga- nizirala celotno proizvodnjo in montažo tako, da bo FIAT dobavljal samo motorje in dele hidravlike. Ob upoštevanju sedanjih cen bo letna realizacija nove tovarne traktorjev skoraj 50 milijonov dinarjev. Investici- ja bo terjala 105 milijonov dinarjev za osnovna in 20 mi- lijonov dinarjev za obratna sredstva, pri čemer pa bo FIAT udeležen le s cca 18 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Ko bo tovarna de- lala v polnem teku, bodo v njej letno proizvedli 10.000 traktorjev. Kaj naj ob tem še rečemo? Nedvomno pomeni nova na- ložba v Štorah kvalitativno spremembo v dosedanji po- litiki investiranja v celjski občini, ko so bila skoraj vsa sredstva porabljena le za raz- širitev že utečene proizvod- nje, novih naložb pa je bilo sorazmerno malo. Pomemb- nim uspehom iz minulih let bo kolektiv Železarne štore dodal tako še enega, ki bo nedvomno pozitivno vplival na celotna prizadevanja celj- ske industrije. BERNISTRMCNIK O ODNOSIH S SVETOIH Ko v Sloveniji in Jugoslaviji razpravljamo o naših gospodarslsih možnostih v letu 1974, lahko rečemo, da nam glede vključevanja v mednarodno delitev dela ni potrebno spre- minjati v slovenskem srednjeročnem planu določeno zapisanega cilja, da mora biti po- seganje jugoslovanskega gospodarstva v sve- tovno tržišče enakomernejše in intenzivnejše ter da je potrebno izboljšati regionalno struk- turo naše blagovne menjave. Spreminjati pa moramo rezultate, ki jih dosegamo v smislu navedene smernice. Upoštevaje tri glavne skupine ciljev In dileme ob njih lahko trdimo, da je v planu zastavljena usmeritev pravilna. Ce se najprej zadržimo ob stopnji odpr- tosti v svet, je jasno, da je ta nujna tudi v bodoče. To dokazuje dejstvo, da se je povečal delež izvoza blaga m storitev v slo- venskem družbenem proizvodu od 24 % v letu 1970 na 29,2 Vo v letu 1972, pa tudi letos izvoz močno narašča. Bolj vprašljive so zna-. čilnosti te naše močne gospodarske odprtosti v svet. Namreč, pri izvozu je močno nara- ščal delež surovin in polizdelkov, včasih celo na račun slabše oskrbljenosti domače indu- strije, stagniral pa je delež izvoza investicij- ske opreme zaradi zastarele tehnologije stro- jegradnje in pomanjkanja sredstev za kredi- tiranje izvoza. Taka tendenca je za daljše obdobje nesprejemljiva in vodi ravno v na- sprotje od planskega cUja — k neenakoprav- nemu nastopu na svetovnem tržišču. DrugI cilj je nujna stalna likvidnost v finančnih odnosih s svetom in s tem pove- zano financiranje gospodarskega razvoja. Svoje obveznosti do tujine smo vedno skrbno poravnavali, vendar porast srednjeročnih in dolgoročnih dolgov Jugoslavije v tujini v zad- njih desetih letih od 748 milijonov dolarjev na 3 milijarde 607 milijonov dinarjev po- vrednoteno po tečaju 17 din za dolar kaže povsem določen pomen teh sredstev. Upo- števaje to dejstvo, novi val ključnih inve- sticij ob pomoči tujih sredstev in nove na- prednejše oblike medsebojnega sodelovanja, je jasn da si bomo morali s to vrsto pospeševanja našega razvoja tudi v prihodnje pomagati in da je zato nagla rast izvoza blaga m storitev, ki obenem terja stalno Izboljšanje prodnktivnosti dela, nujna. To pa nam ne sme preprečiti, da bi se pravilno odzvali na izredno rast surovin in proizvod- nih materialov na svetovnem trgu Namreč — z velikimi zvoznlml zalogami namesto z nadaljnjo krepitvijo devizniii rezerv in Iz- ravnavo deviznega deficita blagovne menjave. Za to lahko poskrbimo z neblagovnim de- viznim prilivom. Tretji cilj, ki ga zasledujemo, so intenziv- ne oblike povezave s posameznimi področji sveta, kjt sc ekonomskim pridružujejo družbeno politični strateški elementi. Prav tu pa v Sloveniji še nismo dosegli ustrez- nih sprememb regionalne strukture menjave. Dosedanjo preveč enostransko usmeritev na zahod moramo dopolniti s povečanjem bla- govne menjave s socialističnimi deželami In deželami v razvoju. Glede prvih je treba to doseči v meddržavnih sporazumih in v skladu z njihovimi specifičnostmi organizi- rati nastop na teh tržiščih. Glede dežel v razvoju pa je nujno izdelati dolgoročni ope- rativni program sodelovanja In dejansko iz- oblikovati poseben sklad za pospeševanje so- delovanja s temi tržišči. V teh prizadevanjih ne gre za stagnacijo stikov z zahodnimi go- spodarstvi predvsem t EGS in EFTA, ampak za preoblikovanje strukture naših povezav s svetom v okviru dinamičnega napredovanja obojestranskih odnosov. Tone Krašovec Slovenske Konjice ^^^^^^^^^^^^^ ^ Problematika osebnih do- hodkov je prav gotovo tisto področje, ki mu velja ob vsa- kem času posvečati kar naj- več skrbi. V pogojih zaostre- nega gospodarskega režima in ob stalno prisotni inflaciji ter rastočih življenjskih stroških pa še posebej. Tega se seve- da v polni meri zavedajo tudi v občini Slovenske Konjice. Razlogov za stalno spremlja- nje tega občutljivega področ- ja pa imamo več kot dovolj. Poglejmo si nekatere kon- kretne ugotovitve. Kljub temu, da so se oseb- ni dohodki delavcev v konji- ški občini v tem letu močno povečali v odnosu do istega obdobja lani, pa le-ti še ved- no zaostajajo za slovenskim povprečjem. Za nekaj manj kot dvajset odstotkov so v de- vetih mesecih porash osebni dohodki in dosegli v občini 1944 dinarjev F>ovprečja, kar je za 8,5 odstotka manj kot pa znaša slovensko povpreč- je. To je vsekakor slabo. Ne- koliko bolj razveseljiva so no- tranja gibanja, saj kažejo po- datki, da so se osebni dohod- ki delavcev v gospodarstvu letos dosti močneje povečali, kot pa na področju negospo- darstva, saj znaša v gospodar- stvu povečanje 20,2 odstotka, v negospodarstvu ša le 6,8 od- stotka. Najvišji osebni doho- dek v septembru je bil izpla- čan v gozdarstvu in sicer 7620 dinarjev. Kar se gibanja razmerij tiče, so le-ta nekoli- ko bolj umerjena kot v neka.^ terih drugih občinah, čeprav tudi dokaj različna. Na po- dročju industrije znaša raz- merje med najnižjim in naj- višjim osebnim dohodkom ena proti šest in pol, v pro- metu na primer pa le 1:1,75. Posebej velja opozoriti na dejstvo, da je bilo v mesecu septembru v delovnih skup- nostih konjiške občine še ved- no deset zaposlenih, katerih osebni dohodki so bili izpod 800 dinarjev. Tako majhne osebne dohodke so dobili tri- je delavci v Kovaški industri- ji Zreče, v Kongradu jih je bilo 6 in v krajevni skupno- sti Vitanje 1. Poleg njih pa je bilo v občini kar 26 zaposle- nih delavcev, ki so prejeli v septembru manj kot 1000 di- narjev osebnega dohodka. In sicer je bilo takih delavcev i Kovaški industriji Zreče 5, i Kongradu 11, v Frizerskem salonu 7, na osnovni šoli ZrW če 2 in v krajevni skupnosti Slov. Konjice 1. Kljub temu, da s takim stanjem na po dročju najnižjih osebnih do-, hodkov v konjiški občini aj morejo biti in tudi niso Jj dovoljni, pa velja opozoriš da se je tudi na tem podrož ju stanje že premaknilo na bolje. Poglejmo zopet podi tek. V mesecu marcu je bilo v celotni občini še 6,3 od stotka zaposlenih delavcev i rednim delovnim časom, ki so imeli osebni dohodek izpo( 1000 dinarjev, v septembru pa se je ta odstotek že zmanjšal na 3,8 odstotka, kar je velii napredek. Ce bodo takšna gibanja ostala vnaprej potem bo do tudi v konjiški obiAa kmalu vsi delavci zaslužil nad 1000 dinarjev, lra.r pa ^ konec koncev bil r^nično * zadnji čas. Čeprav velja m glasiti, da konjiška občina' tem primeru seveda ni izj« ma, saj se s temi problem hudo srečujejo še tudi g;lo vplivati na to, da bi se de- lež organizacij združenega dela v delitvi družbenega proizvoda ne zmanjšal, saj je le-tem lani osta- lo 70,8"b celotnega družbenega pro- izvoda, v letošnjem prvem polletju pa se je njihov delež zmanjšal na 68,9''o. Dejstvo, da najemanje kreditov ni poceni zadeva, je potrjeno tudi v mozirskem primeru. Med pogod- benimi obveznostmi so ravno ob- veznosti za obresti od najetih kre- ditov močno porastle (indeks 336) in so povečale svoj delež v struk- turi pogodbenih obveznosti od po- prejšnjih 46,7"o na sedanje 73,5»b. To sicer na eni strani kaže tudi na to, da se je masa kreditov, s katerimi se napaja gospodarstvo, bistveno povečala. Po di-ugi strani pa seveda kaže tudi na vzrok vse večje obremenjenosti gospodarstva. Druge zakonske obveznosti, ki jih imajo organizacije združenega dela v mozirskl občini, so se v letoš- njem letu povečale kar za 78°b, pri čemer pa velja upoštevati, da sodijo v to kategori.io tudi obvez- nosti za stanovanjsko izgradnjo oziroma v korist solldarnostnlli skladov. ' ti» koncu naj omenimo še t«, tal da je od dohodka za razdelit<^\? lo porabljeno za osebne doho^ kar 84,7% vseh razpoložljivih *^ stev, kar je znatno slabše k"', republiki (70,4»b) in bo tre" tem posebej razmisliti. Bodi že tako ali dnigače, ^ tovitl je treba, da se proces r stopnega razbremenjevanja S^L darstva učinkovite.je uresirffi, ^ pa to kažejo podatki, saj P*'"^^^,( jemo najprej močno gospodar^ da bi kasneje lahko uresniči'' j di vse ostalo, kar je potrebo* kar želimo. .a BERNI STRMC^ 49 — 20. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 tKPO Velenje fpe 2ula — predsednik [pO Velenje: kultura je po ena! Prof. Vinko šmajs, tajnik ZKPO Velenje: smo za med- občinsko sodelovanje! Bojan Ograjenšek, režiser Amaterskega gledališča Pesje: pripravljam komedijo »Naši ljubi otroci«... Olga Šega, mlada igralka iz Pesja: mladi radi igramo in nastopamo! jultura je nedeljiva. To je k) osnovna misel letošnje apščine Zveze kulturno osvetnih organizacij v Ve- yu, ki je bila pretekli te- li v mali dvorani Kulturne- doma. Da, kulture ne smemo loči- od splošnih prizadevanj za ;voj našega samoupravljal- Gibanja v kulturi in za Ituro so bila sprožena, zato morali nadaljevati z vsem lim, kar se je že doslej iz- alo za uspešno, dobro, na- edno. že velikokrat smo za- iali, da mora z razvojem jžbenih odnosov in sploš- n družbenim razvoiem ne- stano rasti tudi človekova Ituma raven. Očitno pa je, smo le preveč pozabljali. da ne bo mogoče doseči po- membnejših premikov, če ne bo prisotno tudi hotenje, iz- raženo v povsem določenih oblikah aktivnosti. Nekoliko bolj načelna vpra- šanja je nanizal v svojem po- ročilu Stane Zula in hkrati opozoril na vse tisto, kar je bilo v velenjski občini v zad- njih dveh letih storjenega na področju kulture. Konkretno analiz6 kultumo-prosvetn-h dejavnosti pa je dodal dolgo- letni tajnik prof. Vinko šmajs. V velenjski občini deluje 16 prosvetnih društev in »Svo- bod«, ki so imela v dveh le- tih 344 različnih predstav in nastopov. Največ je bilo vokal- no glasbenih prireditev, sledi- jo jim gledaUške predstave, klubski večeri in drugo. Raz- veseljivo je dejstvo, da so se mnogi ansambli zelo pomla- dili. Tako deluje v šoštanjskl godbi 20 mladincev, v Pesju in tudi drugod prednjačijo mladi ljudje. Ugotovili so tu- di, da društva niso povsod or- ganizacijsko trdna, kar ovira tesno sodelovanje doma in v občinskem merilu. Posebno pomembnost so pripisali tudi začeti, vendar ne posebno uspešni, kulturni akciji. V razpravi so ugoto- vili, da bi morala kvilturna akcija temeljiti na spoznanju, da je kultura sestavni del člo- vekovega življenja in dela. Glede na to je tudi celoten družbeni razvoj treba uravna- vati tako, da se bodo vse člo- vekove dejavnosti razvijale usklajeno in v odvisnosti dru- ga od druge. Težiti bi morali za tem, da bi se človek razvil v vsestran- sko oblikovano in svobodno osebnost, ki bo sposobna kri- tično presojati dogajanje ok- rog sebe in ustvarjalno sode- lovati v procesih, ki jih spro- žajo nadaljnji družbeni raz- voj, razvoj samoupravnih od- nosov in vsesplošni napredek. Toda niti tega, niti dejavne pri.sotnosti slehernega posa- meznika v družbenem razvo- ju in izgrajevanju socialistič- nih družbenih odnosov ne bo mogoče uresničiti, če ne bo- mo dosegli viš;e ku'tume rav- ni posameznika in družbe kot celote. Kulturna akcija ne more biti samo apel, marveč mora z načrtno organiziranostjo družbeno-političnih in stro- kovnih dejavnikov doseči predvideni učinek in postav- ljene cilje. Tako teoretično dobro za- mišljeno akcijo bodo spelja- li le, če bodo enako odgovor- no sodelovali vsi zainteresira- ni družbeno politični dejavni- ki. V programu dela so se zavzeli za postopno polprofe- sionalizacijo Amaterskega gle- dališča v Velenju, za organi- zacijo petkovih kultum-h ve> čerov v knjižnici, za učinko- vitejša medsebojna gostova- nja, za urejevanje kulturnih domov in vzgoje kadrov, kar je bil največji problem. Kul- turni dom v Velenju, tako je bilo zapisano v poročilu in to vemo že dalj časa, vedno bolj postaja delovna organizacija s samostojnim financiranjem in ni vedno na voljo kulturnim dejavnostim, za kar je bil pravzaprav zgrajen. Tudi to važno vprašanje želijo v do- glednem času spraviti z dnev- nega reda. Na splošno lahko ocenimo, da je bila konferenca dobro pripravljena, da je zavzela probleme kompleksno, posta- vila realne delovne načrte in dala priznanje vsem tistim, ki so doslej veliko napravili za kulturno delo v velenjski ob- čini. Konference so se udeležili tudi mag. Marjan Gabrielčič, tajnik ZKPOS, mag. Jurij Jug, predstavnik TKS Vele- nje, Janez Meglic, predsednik ZKPO Žalec in Štefan žvi- žej, tajnik ZKPO Celje. ŠTEFAN ŽVIŽEJ Leto gre h kraju in začelo se je polaganje račimov za delo v preteklem letu. ZŠAM Laško je otvorila s svojo redno letno konferenco obračim, ki ga bodo »pravile v kratkem tudi druge organizacije na področ- ju Celja. Redna letna konferenca ZŠAM Laško je bila v so- boto. Konferenca je bila razmeroma dobro obiskana prišli pa so tudi predstavniki republiške zveze, ZŠAM Celje, Žalec in Velenje. Vabljeni predstavniki oblasti ?a so konferenco pustili, kljub številnim vabilom, na :edilu. ZŠAM Žalec obvešča svoje članstvo, da bo imela redno letno konferenco 14. januarja 1974. Konferenco ['50 združila s proslavljanjem 15. januarja, ki je zvezni praznik šoferjev in avtomehanikov. To je dan, ki ga praznujejo vse organizacije ZŠAM po Jugoslaviji, dan, "jo je maršal Tito pristopil v organizacijo kot reden Slan. ZSAM vabi tudi vse sorodne organizacije, da se ude- ležijo z zastopniki te proslave in konference. PAD LOJZE Vesten, družaben, dela- ven, prizadeven. To so osnovne karo.kte- Hstike Lojzeta Terčiča, ki le bil rojen v Ceroncu poa Bočem pri Rogaški Slati '^i. Oče in mati sta povi- la štiri otroke. Delali so doma Imeli so majhno kmetijo, kjer je buo tež- ko preživeti šest ust Očt je odhajal na deio (bil le odličen vinogradniki) in tako prislužil še nekaj do- datnih cekinov. Lojze je tako kot vsi ostah otroci odraščal m odrastel do tiite dobe, ko je bilo treba ... treba v času, ki je bil hud ... Lojze pa se s tem ni strinjal (osebno) m je po- begnil v partizane. V Ser- cerjevo brigado, kjer je ostal vse do osvoboditve. Starejši brat Frar^i je pa- del v partizanih v Savinj- ski dolini. Lojze pa je ka- pitulacijo Nemčije priča- kal s Sercerjevo brigado. Potem se je začela težav- na pot. Pot, ki ie bila težavnejša od vojne in borb. Pot, ki naj bi vodi- la naprej od tistega, kar smo dosegli. Proti lepše- mu jutri! »PotejMl« se je po Vojvodini, bil na mz- nih delovnih mestih, mo- ral je v razne šole in v razne tečaje ... 1951 leta se je vrnil v Celje, kjer je leto dni delal v vojnem odseku, nato pa odšel v ustrezno šolo v Beograd, kjer je ostal do leta 1954 in se ponovno vrnil v Ce- lje, v vojašnico »Slavka Šlandra«. Tam je ostal do 1964. leta, ko je ponovno odšel na vojni odsek, od tam v vojašnico »Jožeta Meniha-Rajka« in zatem v Dom JLA v Celju, kjer je še danes kot »domačim. »V vojski sem bil na različnih administrativnih mestih, zato mi je preme- stitev v Dom JLA povsem odgovarjala. Rad delam na tem mestu, v Celju imam veliko prijateljev in dobre odnose. Tudi z vo- jaki, ki delajo tu. nimam težav. Nikoli! Kako žnnm doma? žena je Slavonka, iz Subotice. Spoznala sva se leta 1947 in poročila. Imava dve hčerki. Starej- ša Ruža je končala medi- cinsko šolo m je v službi v celjski bolnici, mlaiša hčer Olga obiskuje drugi letnik tehnične šole. ke- mijska smer v Rušah. Zanimivost? Doma govori- mo slovensko, žena še bo- lje kot jaz. Ona je sploh specialist za jezike. Mene nekoliko zanese, ker sem stalno v takšni službi. Saj razumete. In ne čudite se, da jo jaz vprašam po srbsko-hrvaško, ona pa meni odgovori slovensko.« Bi še bili vojak, če bi se ponovno rodili? »Bi. Vojaški poklic me je vedno privlačeval. Res- nično.« Lojze, njegova žena in starejša hčerka so člani zveze komunistov, mlajša pa to verjetno še bo. Loj- ze je aktiven po svoji strani, žena, ki sicer ni zaposlena, pa po sociali- stični in borčevski. Skrat- ka, vsi delajo. Vsi so na- ši. In še nekaj lepega je v Lojzetovih izjavah, ved- no je bolj govoril o dru- gih, kot o sebi Sam pa je tudi tako priden kot mravlja. T. VRABL TURIZEM Leopold Pere, direktor celjskega Izletnika VSE NARED PRAVI DIREKTOR IZLETNIKA, LEOPOLD PERC »Golte kot naS največji in najbolj privlačen turistični center so pripravljene tudi na zimsko sezono,« je v raz- govoru p>ovedal direktor Izletnika Leopold Pere. »Vse vlečnice in seveda sedežnica so pripravljene, v teku pa so montažna dela na novi vlečnici od Starih stan proti Ljubnemu. Prepričani smo, da bo do sezone tudi to delo opravljeno v največje zadovoljstvo vseh. Po vsem tem bo letos poleg sedežnice na voljo še pet vlečnic z zmogljivostjo okoli 2500 smučarjev na uro. V primerjavi z lanskim letom se bo letošnja kapaciteta po- večala za okoli 700.« »Te dni so na Golteh že smučali. Kako je trenutno?« »Nekaj dni so bile ugodne razmere v MoTavi, v muldi kot radi pravimo pobočju proti Mozirski koči. Zdaj tudi tam ni moč več smučati, ker je veter odpihal sneg.« »Katere so -bistvene novosti na Golteh v letošnji se- zoni?« ■ »Poleg nove vlečnice prav gotovo sezonska vozovnica za 500 dinarjev. V kolikor pa se bo zanjo c^relo več kot 20 ljudi, bo cena nižja za 5 odst.« »In druge cene?« »Dnevna vozovnica bo letos 40 dinarjev. Takšna cena bo veljala za vse dni razen za soboto in nedeljo ko jo bomo prodajali po 60 dinarjev. Poldnevna vozovnica bo po 30 dinarjev. Sicer pa se penzionske cene sučejo od 75 do 130 dinarjev.« »Kakšen bo program za novo leto?« »Na vsak načm zammiv in mikaven za slehernega človeka. Silvestrov menu bo za 200 dinarjev. Ležišča v sobah so sicer že prodana, zato pa je na voljo še oicoli 50 sedežev. Za te goste bomo zagotovili reden avu>busni prevoz v obe smeri.« Skratka, Golte so pripravljene. Zdaj čakajo samo še na sneg in seveda na tisti živ žav, ki je tako značilen za širna potx)čja pod Medvedjakom in okoli njega. Golte stopajo v prvi plan našega zimskega rekreacij- skega in športnega življenja. M. Bjžifi SILVESTROVANJA Se nekaj podatkov (prve smo objavili v prejšnji šte- vilki) o tem, kje boste lahko silvestrovali: Prireditev ob zaključku leta pripravlja Svoboda v Grižah. Ob vstopu bodo pobirali po 50 dmarjev. Silve- strovanje bo v dvorani domače Svobode. V Šempetru pripravlja silvestrovanje domače prosvet- no društvo Svoboda v kino dvorani hmeljarskega doma. Pester spored so pripraviU tudi v šoštanjskem Kaju- hovem domu. Sicer pa — veselo in prijetno bo povsod, v sleher- nem lokalu, stopnja razgibanosti pa odvisna od organi- zatorjev in gostov. 6. stran — NOVI TEDNIK 20. december 1973 — Stj Intervju s Hinkom Wimmerjem Med občinami celjskega območja ki sodijo med manj razvite, je Laška občina z nekoliko močnejšo industrijsko bazo po gospodarskih dosežkih za spoznanje pred vsemi ostalimi. To pa seve- da ne pomeni, da se tu v manjši meri srečujejo s problemi, kot jih poznajo v preostalih manj raz- vitih občinah. Nasprotno, tudi v laški občini so prisotna vsa gibanja, ki spremljajo gospodarska pri- zadevanja manj razvitih območij. Kljub temu je napredek opazen tudi v tej občini, ki je posebno v zadnjih letih vendarle opravila pomemben korak naprej pri splošnih prizadevanjih po hitrejšem razvoju. Kako so v tem uspeli? Na- čelnik oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Laško HINKO VVIMMER je zato odgovoril na nekaj vprašanj o gospodarskem razvoju in dosežkih ter seveda problemih v laškem gospodarstvu.. NOVI TEDNIK: Čeprav je težko oceno gospodarstva str- niti v nekaj kratkili stavkov, pa Idjub temu poskušajte oceniti, kakšno je trenutno stanje v gospodarstvu vaše občine? H. VVIMMER: 2al z analizo za devet mesecev še ne raz- polagamo, ker od banke še nismo prejeli potrebnih po datkov. Pa vendar; razpolož- ljivi podatki kažejo, da smo z dosežki gospodarstva v le- tošnjem letu lahko še kar za- dovoljni. Saj v vseh delov- nih organizacijah raste celot- ni dohodek, povečujemo osta- nek dohodka, povečala pa se je amortizacija, ki jo, podob- no kot v drugih občinah, tu- di pri nas delovne organiza- cije obračunavajo nad pred- pisanimi stopnjami, da bi ta- ko kar najhitreje prišla do prepotrebnih sredstev za no- ve naložbe. NOVI TEDNIK: Težav ver- jetno tudi ne manjka. Kako bi jih ocenili pri vas? H. VVIMMER: O, seveda jih ne manjka. Čeprav si v delov- nih organizacijah močno pri- zadevajo, da bi jih rešili. Problemi so v tovarni lesne galanterije v Rimskih topli- cah, specifične probleme pa imajo tudi v TIM-u. Uradno o tem sicer nisem obveščen. toda znano mi je, da gre predvsem za problem cen in podražitev reprodukcijskega materiala, ki se je podražil za okoli 70 odstotkov. To pa pomeni, da bi v tem kolekti- vu vsak mesec ustvarili oko- li milijon dinarjev izgube, če se stanje ne bo hitro ure- dilo. PETA v Radečah se je nekako izvlekla iz težav. =^oloh pa je opaziti nekatere '■»remike na področju lesne industrije. NOVI TEDNIK: Kakšne so trenutne značilnosti gospo- darskega stanja v vaši obči- ni? H. WIMMER: Na kratko. Kljub opaznemu napredku, ki ga sicer nekateri posku- šajo oporekati, kar pa ni toč- no, smo še vedno pri dnu lestvice v, primerjavi z osta- limi občinami celjskega ob- močja. Rezultati so. Poglejte TTM, BOR, Papirnica Radeče, Pivovarna, napredujejo tudi drugi, a smo tako še vedno nekako pri dnu in tega me- sta ne moremo izkopati, pa bi se hudo radi. Osebno sem trdno prepričan, da ne do- segamo tistega, kar bi mora- li in kar bi na koncu koncev tudi lahko. Sicer pa ne sme- mo biti nestrpni. NOVI TE!>^ IK: Za sleher- no gospodarstvo pa 80 po- membne tudi naložbe. Kakš- ne imajo načrte na tem po- dročju vaše delovne organi- zacije in kdaj jih nameravajo urediti? H. VVIMMER: Pravzaprav stojimo v prihodnjem letu pred tremi velikimi investicij- skimi posegi: Pivovarna, Pa- pirnica Radeče in Peta. V Pi- vovarni gre za povečanje pro- izvodnih kapacitet, za dolo- čeno rekonstrukcijo. V Papir- nici bodo vlagali v povsem novo proizvodnjo, medtem ko bodo v Peti predvsem re- šili problem proizvodnih pro- storov, ki že zavirajo kolek- tiv v njegovih prizadevanjih. V novih prostorih bo mogo- če organizirati sodobnejšo proizvodnjo. Na kratko reče- no: prihodnje leto prinaša pomembno aktivnost tudi na področju gospodarskih vla- gani in to je izredno po- membno. NOVI TEDNIK: Danes ve- liko govorimo e potrebi tes- nejšega povezovanja gospo- darstva. Kakšna integracijska gibanja so prisotna v vašem gospodarstvu. so kakšni konkretni rezultati? H. WI]vnTi>-: Ka: pr sebno velikega ravno ni. Kot je zna- no, se je tovarna lesne galan- terije povezala s Slovenijale- som. Pivovarna se je združi- la v takoimenovan »HP« — hrana-pijača, kot imenujejo združeno podjetje v tej bran- ži. Obstajajo pa seveda neka- teri načrti za bližnjo prihod- nost. Vse kaže, da bo prišlo do integracije med gostin- skim podjetjem »Savinja« in Pivovarno, in sicer že z no- vim letom. To bo pomembna integracija. Tudi zaradi na- daljnjega razvoja turizma pri , nas. Tudi na področju lesne industrije se PETA in Bor pogovarjata o tesnejšem po- vezovanju, in sicer z Lesnino, neuradno pa se govori tudi o povezovanju Volne z Novo- teksom. Načrtov je torej kar precej, le dosledno jih bo treba uresničiti, saj pravilno zastavi iene inteprraciie lahko prinesejo le napredek. NOVI TJPn^ ^^iravljate kaj novega v občini? H. WIMMER: Smo pred tem, da okoli sedanjega ko- munalnega podjetja, ki je majhno in upravlja praktično le z nekaterimi vodovodi, vsa ostala kornunalna 'dejavnost pa ostaja zunaj njega, usta- novimo močno komunalno stanovanjsko podjetje, ki bi v celoti prevzelo vso dejav- nost področja komunalne de- lavnosti. To bo za nas po- membno. NOVI TEDNIK: In kako vi osebno gledate na možnost nadaljnjega razvoja turizma, posebno zdraviliškega, v vaši občini? H. VVIMMER: Na tem po dročju imamo vse možnosti, da resnično nekaj dosežemo, najti pa moramo skupne m- terese in sodelovanje vseh gospodarskih dejavnikov v občini. Zdravilišče kot osred- nji dejavnik na tem področju uresničuje tako imenovani »A« program. Odprto pa je vprašanje »B« programa, gradnj.a novega hotela z olim- pijskim bazenom in seveda »C« program, to je izgradnja rekreaciiskesra centra na le- vem bregu Savinje vse do va- si Jagoče. Ko bomo v občini uspeli strniti vse razpoložlji- ve sile, ko bomo našli ustrez- nega investitorja za uresniči- tev načrtanih programov, po- tem uspehi ne bodo izostali. Potem se bo tudi zdraviliške- mu turizmu na široko odprl% njegova perspektiva. Bo p seveda potrebnih veliko q porov. Brez tega ne bo ^ Razgovor je priprav BERNI STRMCNJ Žalec POBUDA MLADIH Ni bilo tokrat prvič, da so mladi v žalski občini nosilci pobude za to ali ono korist- no akcijo v okviru svoje ob- čine, delavnih organizacij ali krajevnih skupnosti. Pa ven- dar moramo ponovno zapi- sati, da so se mladi v žalski občani odločiU za novo akci- jo, katere koristi bodo laži- vali vsi občani v tej občini, še zlasti pa seveda v neka- terih krajevnih skupnostih. Zakaj torej gre? Kcwnite občinske konference zveze mladine v žalski občina je pred dnevi razposlal v vse mladinske aktive v krajevnih skupnostih poseben razpis pod naslovom: »NAJLEPŠE JE PRI NAS«. Razpis poziva vse mladinske aktive na ' po- sebno tekmovanje, ki se bo pričelo v teh dneh, trajalo pa bo do začetka poletja pri- hodnje leto. In v čem bodo tekmovali mladi? Stvar je pravzaprav v bist- vu zelo preprosta. V skoraj vseh naših podeželskih krajih (žalska občina v tem primeru ni prav nobena izjema!) opa- žamo, da je po vaseh okoli- ca spomenikov padlih borcev ter drugih six>minskih obele- žij, čc stokrat zanemarjena, oziroma premalo skrbno ure- jena. Nič bolje ni z okolico zadružnih domov, ponekod pa je zapuščena tudi okolica ga- silskih domov, da seveda o neurejenosti celotnih naselij ne govorimo posebej. Pa so se mladi v žalski občini odloči- h, da se bodo krepko .sponpd- 11 % neurejenostjo okolice spo- menikov ter vseh drugih jav- nih zgradb v posameznih kra- jevnih skupnostih. Pri komi- teju občinske konference Zve. ze mladine v Žalcu bodo for- mirah posebno ocenjevalno komisijo, ki bo ocenjevala iz- gled krajev, urejenost okolja ter sploh prizadevanja mladih pri urejevanju njihovih kra- jev. Po vsestranski oceni bo- do pred pričetkom letne se- zone razglasili rezultate. Trem najboljšim mladinskim aktivom bodo za najlepšo urejenost njihovih krajev po- delili posebna priznanja in nagrade. Istočasno z razpisom mla- dinskim aktivom pa so bila na akcijo mladih opozorjena tudi vodstva krajevnih orga- nizacij socialistične zveze, predvsem zaradi tega, da bi mladim tudi ta organizacija v kar največji meri priskoči- la na pomoč. Ustrezne stike bo verjetno potrebno naveza- ti tudi s sveti krajevnih skup- nosti. Kajti če bodo mladi okoli spomenikov padlih bor- cev želeli nasaditi cvetje, ga bo potrebno kupiti. Mladin- ski aktivi pa denarja za to- vrstne izdatke prav gotovo ni- majo in pMDiskati ga bo treba v kakšnem posebnem blagaj- niškem kotičku pri krajevni skupnosti. Pobuda mladih bo v krajev- nih skupnostih prav gotovo naletela na polno razumeva- nje. Za kar najaktivnejše vključevanje vseh aktivov v to pomembno akcijo pa bo-' do posiu-beli tudi ostali de- javniki. Naj na koncu doda- mo le še to: pobuda je vred- na družbene pozornosti, zato je treba mlade pri naporih za lepši izgled krajev v celo- ti F>odipreti, kajti le tako bo akcija uspela. Potek in rezul- tate bomo skrbno spremljali tudi v našem uredništvu in o kraju, ki bo ob koncu dobil naziv »NAJLEPŠE JE PRI NAS« napisali p>osebno repor- tažo. Seveda ne bomo ob tem izpustili tudi tistih, ki bodo storili premalo. BERNI STRMCNIK Mladinski klub KONČNO DENAR Po dolgotrajnih prizadeva- njih celjske mladine je tej končno le uspelo zagotoviti sredstva za nadaljevanje ob- nove prostorov, v katerih bo deloval mladinski klub. Skup- ščina občine Celje je že na- kazala Stanovanjskemu pod- jetju Celje 75.000 dinarjev, s katerimi bodo v prvi fazi del uredili klubske sanitarije, op- ravili statični izračun in ure- dili talne obloge, čeprav na- kazana sredstva verjetno ne bodo zadostovala za dokonč- no ureditev kluba, pa jih bo gotovp dovolj vsai za najnuj- nejša dela. Ob vsestranski udeležbi mladih, ki bodo pri- skočili s svojim delom na po- moč povsod tam, kjer bo to mogoče in ob morebitni po- moči gradbenih podjetij, na katero mladi v Celju še vedno računajo, bodo dela verjetno kmalu stekla. Gradbena pod- jetja iz celjske občine bi mladim lahko pomagala s po- trebnimi gradbenimi materia- li. Takoj ko bodo prostori vsaj do neke mere ustrezno urejeni, bodo klub odprli. Vse torej kaže, da bo celj- ska mladina le dočakala ot- voritev novega kluba, v ia terem se bo lahko zbiral vg del 16.000 mladincev iz Cdji Ni potrebno posebej poudiU jati, da bo s tem v M ustrezno manj mladih t« po gostinskih lokalih, saj j več kot očitno, da v 6sd nji situaciji, ko so jim i razpolago le športna igriš^ kino in gledališče, mladi sl^ rajda ne morejo drugam. 1 S tem v zvezi naj pov*^ tudi, da bo s pridobitvijo!* vih prostorov mogoče reaj zirati ponudbo Vitala — "J rata za proizvodnjo sa(P sokov Kmetijskega kom^i^ ta Žalec, ki je mladim oblji b'lo da jim bo ->dstopiJo' kove .z svoje proi/vctdnje P lastnih cenah. Ed'n- pogoJ' primerno urejen prostor. ^ pa novi mladinski klut) ? tovo bo. Sokove bodo n^^'' tako dobili tudi po sed^ krat nižji ceni od tiste, 1^' plačuje:o v gostinskih lol^^^ V?ak komentar k tej koristni pobudi bi bil b# ne odveč. Naj pripom^^ le to, da je škoda, ker^ v drugih delovnih organi^ j ah nimajo toliko razui^ nja za mlade. Spomnii^'^ ^ vseh tistih podjetij, ^ ^ brez oklevanja zavrnila šnje za pomoč pri ur^* mladmskega kluba. Upamo lahko le, da ^ z obnovitvenimi deli '^'^^j začeli, saj je resničiK' ^ skrajni čas, da se obno^ koč tako plodna deja^ celjskega mladinskega kl^ BRANKO STAME^''^ Žalec v političnih in programskih osnovah, ki jih je nedavno potrdila volilna komisija pri občinski koiiferenci sociali- stične zveze delovnih ljudi v žalski občini, je še zlasti opo- zorjeno na ■ obsežne ter od- govorne naloge vseh druž- beno političnih in samo- upravnih dejavnikov v obči- ni na področju stalnih ka- drovskih priprav oziroma evi- dentiranja za predstoječe vo- litve. Z izvajanjem in uveljavlja- njem delegatskega sistema v našem novem skupščinskem in političnem sistemu je rav- no akcija za evidentiranje kandidatov za delegate te- meljnih samoupravnih skup- nosti in za druge vodilne funkcije med najpomembnej- šimi nalogami, še zlasti je to neposredna naloga same Socialistične zveze in Zveze sindikatov. V Žalcu so se zavzeli, da bodo pri tem so- delovali vsi družbeno politič- ni dejavniki. Pri tem je po- trebno seveda v celoti upo- števati uresničevanje ustav- nega načela, da so temeljni nosilec delegacij ljudje v te- meljnih organizacijah združe- nega dela in občani v kra- jevnih skupnostih. Kijub temu. d* m k evidenti- ranju, kot stalni nalo^ri, pristo- pili že predčasno, pa je obdobje na ji n ten ri v ne j.šega e vi dent iran j a pred durmi. Do volitev ni ostalo več ravno veliko časa, zato so v programskih osnovah za izved- bo prihodnjih volitev v Žalcu za- pisali, da je potrebno za eviden- tiranje izkoristiti vse sestanke, konference in zborovanja, kjer se zbirajo delovni ljudje in obča- ni V krajevnih skupnostih mora- jo v te, namene izkoristiti pred- vsem sestanke občanov, ko bo še tekla beseda o predlo.^ novega občinskega statuta. Posebno po- zornost je potrebno posvetiti tudi strukturi evidentiranih, na kar vo- lilna komisija še posebej opozar- ja. Med evidentiranimi naj bo naj- manj polovica neposrednih proiz- vajalcev, mladih in žensk, da bo- do tudi leti ustrezno zastopani v delegacijah, ki jih bom« voliii j^mladi. fi. STRMCNiK, 49 — 20. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 INŽENIRJI V KVIZU Ijin Sardoševič Milan Opačič Sava Stražmeterov Marko Peric f tistem 'lepem prostoru pjašnici »Slavka Šlandra« se zbrali poleg kapetana fka Perica trije vojaki, bodo slabo leto dni pre- eii v Celju. Zakaj smo jdh irali za naš pogovor? Pre- )sto zato, ker so uspeli na jabliškem kvizju ob dnevu i v Ljubljani, kjer so se se skupaj tremi mladinci Calja (ekipo so sestavljali ie vojaki in trije mladin- jcivilisti«) osvojili odlično tje mesto. Predvsem so agali v kvdzu v vojašnici, o na regijskem tekmova- ; in končno so uspeli v ibljani. [apetan Marko Peric pra- da so morali za uspeh jvizu prebrati veliko knjdg, a pa je bHo malo. Komaj sec in še nekaj dni! In še jge obveznosti! Vojaške! ratka, potrebno je bilo ve- 3 volje in naprezanja, da dosegli pomemben uspeh. bt f>a to trem fantom, ki za nekaj mesecev postali liani, to ni bilo posebno to, saj so krepko razgle- dani in šitudirani. Predstavi- mo jih: Milan Opačič je kar dvoj- ni inženir, saj je dipdomiral na faikulteti za lesno stroko in gradbeništvo. Doma je r Zagrebu. Sava Stražmeterov je iz No- vega Sada, inženir arhitek- ture. Vojin Sardaševič je vezan na Nikšič, diplomo inženirja me- talurgije pa je dobil v Ljub- ljani, kjer je živel kar osem let. Brihtni fantje, ni kaj reči! Vsi so si bili enotni v tem, da bi v republiškem kvizu lahko dosegh še večji uspeh, če bi več pred njim študira- li. Časa pa ni bilo in tako je tudi tretje mesto več kot odlično. Vojaške obveznosti so pač prve, vse ostalo pa pride na vrsto v drugem, prostem času. Potem so še pripovedovaili, da so tako pravzaprav dosegli še več, kot bi drugače, saj niso p>o »profesijd« tisti, ki bi lahko odgovarjali na takšna vpra- šanja, kot so jih imeM v kvi- zu. Po stažu so mladi voja- ki, v Celje so vpriromah« komaj avgusta, vseeno pa so se že dobro aklimatizirali. Kapetan Marko Peric je sa- mo pripomnil, da je z njimi sicer zadovoljen, vendar pri- čakuje, da bodo v naslednjih mesecih glede na svojo izo- brazbo daU še več. Tako je tudi praiv! MUan Opačič je bil že pred dvemi leti v Celju in to na praksi pri LIK Savinja, za- torej mu naše mesto ni ne- poznano in se v njem drbro počuti. Celo zaposlil bi se tu in ustvaril družino. Rad planinari, rad ima mir, vse to — tako pravi — bi lahko imel tu. Vojska mu ne pred- stavlja problemov, celo psihi- čno se bo po napornem štu- diju odpočil. Sava Stražmeterov sicer pravi, vda bi bilo bolje, če bi bil vojaški rok krajši, bolje bi bilo, še raje bi delal, vse bi bdlo neko doživetje, no, pa vseeno tudi tako gre, saj razume, da mora tako biti. V Novem Sadu so mu pred odhodom v vojsko, v Celje, govorili o majhnem po-ovin- cialnem mestu, pa se je kmalu prepričal o nasprot- nem. Tisto ni res, Celje je čisto prijetno, mimo mesto s prijetnimi ljudmi. Všeč mii je tu! Vojin Sardaševič je prav- zaprav že pravi Slovenec. Oče je po rodu iz Slovenije, tu pa je tudi osem let delal in študiral ter doštudiral. No, takšni so ti trije fant- je. Prijetni, razgledani, spo sobni. To so dokazali v pr- vih mesecih služenja vojaš- kega roka, to so dokazali na kvizu, to so dokazali že pred prihodom v vojsko, saj so vsi štirje doštudirali in so inže- nirji. Kako jemljejo vojsko? Ne kot nujno zlo, temveč kot potrebo in nujo. Tudi ti me- seci v »sivomaslinasti« uni- formi so določena fakulteta. Fakulteta vojaškega znanja in fakulteta bratstva. To je pa največ. Tekst: TONE VRABL Poto: DRAGO MEDVED hntjursko otroško varstvo Sedavno tega so v Sentjur- ustanovili Temeljno sku- o&t otroškega varstva. Klsednico skupnosti, Fran- » Vidovič, smo poprosili liratek pogovor o progra- ' otroškega varstva v tiU'fski občini. Kakšno je trenutno ipje otroškega varstva v ^ Šentjur in kako mi- ^ otroško varstvo razši- I? ^cka Vidovič: V naši 'Jni dela trenutno le ena iojno-varstvena ustanova, je v Šentjurju in je torej ^, da otroci iz drugih 'j«v občine niso bili delež- ttobenega varstva. Osnovni i naše skupnosti je, da v '^ško varstvo vključimo več predšolskih otrok, i^^v vsem ne bomo mogli enakih pogojev oskrbe, '''^odnje leto žel:mo odpre- I^^ružnične oddelke šent- '^^ega vrtca v Ponikvi, na ''^i^ in v Slivnici. Čeprav 'i^vne skupnosti še niso *^t>d predvidele ustreznih '^Štorov, upam, da bo cilj "Soče doseči. Uspelo nam , Opreti vrtec v Ponikvi. y bo drugje, je vsaj za še težko reči. Jasno ^ v novogradnje ne bo ..''logli. Treba se bo zado- z že. obstoječimi pro- ki pa jih bodo morali ^2no adaptirati. i • Kako pa je s kadrov- ^edbo? Ali boste imeU na voljo dovolj vzgojiteljic, ki bi prevzele delo v novih podružnicah šentjurskega vrt- ca? Francka Vidovič: že sedaj nam je jasno, da bodo kad- ri ena osnovnih ovir. Vzgoji- teljic namreč povsod pri- manjkuje in tudi naša obči- na tu ni izjema. Glavna opo- ra nam bodo absolventke, ki letos končujejo šolo. Ven- dar tudi one ne bodo rešile problema, saj bomo nekaj sedanjih vzgojiteljic tudi iz- gubili. Ce se bo na naše raz- pise kdo javil, p>otem težav ne bo. Ce pa vzgojiteljic ne bo, se bomo morali položaju prilagoditi. Morali bomo pač vsaj delno preiti na laično delo, ki bo vsebovalo v glav- nem varstvo otrok in nekoli- ko zapostavilo vzgojo. Torej bomo morali verjetno vsaj v začetku dati glavni poudarek vzgojnim vidikom otroškega varstva. NT: Šentjurska skupnost otroškega varstva si je v pro- gramu zadala tudi nalogo, da bo v otroško varstvo vključila čimveč otrok kme- čkega prebivalstva. Kako bo- stt izpeljali to nalogo? Francka Vidovič: Naloga nt lahka. Poizkusili jo bomo iz- peljati preko že omenjenih podružničnih vrtcev, morda p>a nam bo uspelo ustanoviti tudi potujoči vrtec, čeprav je o tem še nekoliko prezgo- daj govoriti. V podružničnih vrtcih je treba ustvariti bazo s sposobnimi vzgojiteljicami, ki bodo lahko obiskovale tu- di oddaljenejše kraje m tako približale otroško varstvo do slej zapostavljenim kmeč- kim otrokom. NT: Kako pa je s financi- ranjem otroškega varstva? Kakšne težave bodo na tem področju? Francka Vidovič: Težav bo zelo malo sredstev in če bo no le od njih, da dejavnosti ne bomo mogli širiti. Seveda račimamo na solidarnost predvsem v okviru sklada ot- roškega varsta. Ne vemo še, v koliki meri bomo deležni družbene p>omoči in zaradi tega tudi m gotovo, če bo naš obsežni program v celoti uresničen. V programu imamo nam- reč tudi organizacijo letovanj predšolskih otrok, pri čemer mislimo zIsls'-^ na letovanja kmečke mladine, želimo raz- širiti delovanje malih šol. Ce pri vrtcih zaradi pkjmanjka- nja sredstev ne bi usi>eli, bo- mo storili vsaj to, da bomo v male šole zajeli še več predšolskih otrok. Jasno je, da je potreba po delu s pred- šolskimi otroki nujna, saj brez nje obstaja dosti manj- ša možnost, da dosežejo ot- roci vsaj srednjo, če ne že vi- sokošolsko izobrazbo. Ta pa je pri razvoju zaostalih pod- ročij Slovenije še kako pk>- trebna. BRANKO STAMEJCIC Malo prestopnikov v žalski občini imajo pod strožjim nadzorom 26 mlado- letnih prestopnikov. V zavo- dih v Višnji gori, Veržeju, Logatcu in Ljubljani je de- vet mladoletnikov v starosti od 14 do 18 let. Vsi izhajajo iz nepopolnih ali alkoholnih družin. MERX-11T0ZD V trgovskem, gostinskem in proizvodnem podjetju Mene v Celju so sklenili pomembno fazo v razvoju de- lavskega samoupravljanja. Proslavo petnajste oblet- nice podjetja so združili s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi enajstih temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Merx Celje. Razprava o formiranju T02nD je bila v kolektivu silno razgibana in plodna. V njej so aktivno sodelova- le vse družbene organizacije, zlasti pa sindikat. Odlo- čili so se za enajst temeljnih organizacij združenega dela: pet jih posega na področje prodaje na drobno, ena za prodajo na veliko, ostale pa za gostinsitvo in turizem, pekarne in slaščičarne, transport ter za skup- ne službe. Samoupravni sporazum o povezovanju TOZD v delovno organizacijo so podpisali predsedniki zborov delavcev posameznih enot. Tako je kolektiv Merxa počastil ne samo prelom- nico in nadaljnji korak naprej v samoupravi, mar/eč je ta dogodek izkoristil še za proslavo 15-letnice ob- stoja podjetja. Tudi za ta celjski kolektiv kot za mno- ge druge je značilna rast iz majhnega, iz skromne sre- dinfe v velikana, ki sodi med deset največjih trgovsltih delovnih organizacij v Sloveniji in med petdeset ▼ Jugoslaviji. Njegov proboj med največje potrjujejo tudi vsi podatki o poslovanju in drugi pokazatelji, ki presegajo tiste, ki so veljali na začetku dela, tudi za petdesetkrat in dosti več. MB MOJSTER LENART INKAJUH Z naostarejšim Se aJcti-rolm Soštanjsklm obrtnikom, frizerskim moj- strom Lojzetom Lenartom, sva se nedavno srečala prj Kajuhovem spo- meniku v Šoštanju. Spomenik šoštanjskega rojaka partizanskega pesni- ka in narodnega neroja Karla Destovnika — Kajuh, stoja v neposred- ni bližini hotel Kajuhov -lom, kjer se je pesnik 19. 12. 1922 leta ro- dil ;n se torej letos spominjamo 51.-letnioe njegovega rojstva. »Lepo je biti mlad in poln nad.« Teh Kajuhovih besed sem se spo- mnil, ko sera srečal mojsta-a Lenarta pri spomeniku, stolečem na sre- z najstarejšim še aktivnim šoštanjsklm obrtnikom, frizerskim moj- strom Lojzetom Lenartom, sva se nedavno srečala pri Kajuhovem spo- meniku v Šoštanju. Spomenik šoštanjskega rojaka partizanskega pesni- ka in narodnega heroja Karla Destovnika — Kajuha, stoji v neposred- ni bUžlnl hotela Kajuhov dom, kjer se je pesnik 19. 12 1922 leta rodil in se torej letos spominjamo 51-letmce njegovega rojstva »Lepo je biti mlad in poln nad.« Teh Kajuhovih besed sem se spom- nil, ko sem srečal mojstra Lenarta pri spomeniku, stoječem na sredini steze v parku pri Kajuhovem domu. Kratki odrezavi »zdravo« in moj- ster, ki je še vedno živahen, ne more tiho mimo znanca saj vedno naj- de kaltšno pripombo, Id pa ni nikoli nepomembna. Bežno srečanje pri spomeniku, ki stoji sredi poti in je tako vedno med ljudmi, hitečimi po opravkih na vse strani, je bilo morda več kot slučajno. Mojster Lenart se je ozrl kvišku proti Kajuhovemu spomeniku, stoječem na granitnem podstavku s stisnjeno pestjo, rekoč: »Vidiš on, čeprav takšen genij, je moral umreti tako zelo mlad, jaz pa, ki sem strigel njegovo kuštravo otroško glavo, še vedno živim. Utrnila se mi je misel, da stari mojster morda ve kaj več o našem pesniku, in pospremil sem ga v njegov salon, ki ga ima v Šoštanju že 41 let. Začela sva sproščen pogovor, v katerem mi je mojster dejal, da je v Šoštanj prišel leta 1924 kot mlad pomočnik in se zaposlil pri mojstru Kolaku v sosednji hiši, kjer je bil polnih 9 let. Rodil se je 5. 6. 1903. leta v dolenjski metropoli Novem mestu, na katerega ga spominja lepo uokvirjena slika na vidnem mestu v salonu. Tam v do- mačem mestu se je izučil za frizerja, kjer je bil še tn leta pomoč- nik, nato pa se je leta 1924 odpravil v Ljubljano in se zaposlil v fri- zerskem salonu hotela Slon. Zaradi hude gospodarske krize se je tega leta v Ljubljani začela vsesplošna delavska stavka in mladi Lenart se je odpravil " Šoštanj Tu je po smrti mojstra Kolaka leta 1932 začel na svoje in ustanovil prvi damski salon, v katerem je izučil več deset vajencev, moških m žensk, frizersko brivske stroke. Žal tudi njemu bli- žajoča vojna ni prizanesla, saj je bil že 27. marca 1941. leta mobilizi- ran in sicer v Bihač kjet je bil do začetka vojne fi. aprila tistega le- ta. Po razpadu stare iugoslovanske vojske se je peš prebil do Zagre- ba in od tu do Brežic s konjsko vprego. Šele v Brežicah je prišel na vlak in se srečno pripeljal domov v Šoštanj Pn nadaljnjem vprašanju kako kaj posel, je malce hudomušno pripomnil, da je striženja bolj malo, ker je pač že neka,; let moda dolgih las. Toda brada vseeno ra- ste in tako je britja vsaj za sproti dovolj — čakati kot nekoč pa se itak nobenemu več ne ljubi, ker se dandanes vsakemu tako neznansko mudi. Po tem krajšem šaljivem uvodu pa mi je mojster začel pripovedovati kako .je stalno stngel Kajuha še pred vojno kot otroka, nato pa med okupacijo celo v ilegali. Mojstra Lenarta so nato 20. julija 1941. leta Nemci izselili v Bosansko Krupo, medtem, ko so Kajuha starši ilegalno spravili v Ljubljano. Povedal mi je tudi, da so Destovnikovi imeli » hiši ženinih staršev kino, oče pa jg imel še zastopstvo pivovarne. Sta- novali so v skromnem podstrešnem stanovanju nad kino dvorano, kjer je bil skrit tudi Kajuh. Kajuhova mati, ki je bila osebna prijateljica mojstra Lenarta, Je le-tega povabila na dom, k,jer .ga je mojster v treh mesecih ilegale strigel. Zaupal mi je, da se s liajuhom o politiki nista pogovarjala, saj je bil Karli bolj molčeče narave. V tistih hudih in težkih dneh okupacije pa se mojster Lenart tudi ni rad spuščal v pogo- vor, saj je moral tajnost striženja ohraniti zase. Po okupaciji se je mojster Lenart zadnji dan junija 1945. leta po šti- rih letih izgnanstva vrnil spet v Šoštanj, kjer slavi letos svoj 70-letni življenjski jubUeJ in 50-letnico frizerskega poklica. ob tej priliki mu k dvojnemu jubileju iskreno čestitamo la želimo, da U ie vrsto let zdraT in ču živel v naSi sredini. V. kojc 8. stran — NOVI TEDNIK 20. HecemfiAr 1Q7f? — §| DOGODKI LAŠKO: STATUT, VENDAR OKRNJENO Komisija za pripravo statuta skupščine občine Laško Je nedavno končala delo in predložila osnutek v razpravo. Ta izredno obsežen predlog najpomembnejšega dokumenta v občini Je od začetka do ki;n(;i usklajen z dulkimustavnili sprememb in temeljnih načel bo- doče zvezne in republiške ustave. Ker pa se predvidevajo še nekate- re bistvene spremembe, ki bo vzrok za odložitev sprejema olieh ilstav. jc predloženi osnutek občinskega statuta dan v raz|)ravo okr- njeno. Zaenkrat bi ne razpravljali e delegatskem sistemu in sestavi najvišjega občinskega organa. KUMROVEC: POMEMBNA OBLETNICA I.etos mineva trideset let, odkar Je slovensldm in hrvatskim par- tizanom prvič u.spelo, da so vzpostavili stik tudi z večjimi enotami narodnoosvobodilne vojske obeh narodov. 2e prej so delovali na tem območju posamezni aktivisti in borci, do večjega sodelovanja pa kljub mnogim poizkusom ni prišlo. Da do teh stikov nI prišlo, so bile deloma krive Izdaje, pa tudi drugačni pogoji borbe tostran in onstran rečice Sotle. V soboto so v spomin na ta dogodek pripravili v Kumrovcu več- jo slovesnost, na kateri so bili prisotni predstavniki občinskih skup- ščin Šmarje pri Jelšah in Klanjec. Prireditev sta organizirali obe občini ob pomoči združenj Zveze borcev in mladine. Domenili so se, da bodo na kraju prehoda preko rečice Sotle, ki simbolizira bratstvo In enotnost obeh narodov, naslednje leto postavili most, imenovan Most bratstva in enotnosti. •mst- CELJE: PRIZNANJA PIONIRJEM v soboto je bila v Krškem zaključna prireditev, na kateri so podelili priznanja in diplome pionirjem, ki so sodelovali v tekmo- vanju v počastitev 400-letnice Gubčevega punta. V tekmovalnem delu so si celjski pionirji iz osnovne šole I. celjske čete s svojim zna- njem in sposobnostmi priborili plaketo Matije Gubca. Učenka 8. razreda Jasna Šarlah je dobila častno diplomo za svojo grafiko »lironanje Gubca v Zagrebu«, na razstavi v Krškem pa sta s svo,iimi likovnima izdelkoma sodelovala tudi učenca Igor Gomze In Matej • Maligoj Člani novinarskega krožka so se dobro odrezali s svojim spisom »Po poteh kmečkih upornikov« in prejeli za svoje priiadeva- nj(i knjižno nagrado. Vsa priznanja za dosežene uspehe in značke bodo pionirji—ude- leženci tekmovanja prejeli januarja v prihodnjem letu. Ob tej pri- ložnosti bomo še spregovorili o njihovih prizadevanjih in dosežkih, ba kar ima brez dvoma veliko zaslug tudi tovarišica, Id jih Je vo- diU in spodbujala, Valči Pipan. d. p. ŽALEC: ODLIKOVANI OBČANI Minulo sredo popoldne Je bila v mali stranski dvorani gostilne HMELJAR v Žalcu interna slovesnost, ko so petinštiridesetun naj- aktivnejšim občanom žalske občine podelili odlikovanja, s katerimi Jih Je za nesebično, požrtvovalno in aktivno družbeno politično delo. ter za delo na področju organizacije splošno ljudskega odpora odli- koval predsednik republike, Josip Broz — TITO. Slovesnost je pričel predsednik skupščine občine 2aJec Joško Roz- man, ki Je vse odlikovance pozdravil, orisal pomen njihovega požr- tvovalnega dela ter ocenil delež, ki so ga doprinesli k hitrejši rasti žalske občine. Odlikovan za dolgoletno aktivno delo tudi sam. Je odlikovanje, red republike s srebrnim vencem, prejel iz rok Vlada Goriška. Odlikovani so bili: FRANC COKAN Je prejel red repubUke z bronastim vencem; Red zasluge za narod s srebrno zvezdo so dobili: DANE DEBIČ, MILAN RAZOVICAR in IVAN ŽABKAR; red dela s srebrnim vencem so dobili: MAKS DRČA, ViNCENC JUG, JANKO KOBALE ERNEST MARINC KAREL MARINC, HEDVIKA RESNIK, SLAVKO SUPANIC, J02E VASLE, IVAN VRANIC, STANE LESJAK, ANTON BERGANT In ANDREJ CETINA; medalje zasluge za narod so bile podeljene: MARJANU JELOVSKU AIX>JZU KOVCETU, SI.AVI PLATOVŠEK, JO- ŽETU PIKLU, MILKI SELIŠNIK, VOJKU VUCER; medaljo dela so dobili- KONRAD BRUNSEK, J02E CETINA, ALBIN HOMSEK, FRANC KOS, MIROSLAV KAC, IVAN KRAŠOVEC. JOŠKO MAKOVT. ALOJZ SATLER, 4IX)JZ URANKAR, BREDA VERSTOVŠEK in EDI OMLADIC; red dela s srebrnim vencem sta dobila: FRANC LUŽNIK in ANTON GROS; medaljo za vojaške zasluge so dobili: JOŽE JAN, VALENTIN KUCER, JOŽE OKORN, JANEZ ROVŠNIK, FRANC SAT- LER in ANTON SEDOVSEK; medaljo za vojaške vrline pa so pre- jeli: KAREL KUNSTEK, JOŽE PUR in IVAN VERDEV. Vsem odlikovancem ob priznanju za njihovo aktivno družbeno po- litično delo, ki Jim ga Je izrekel predsednik republike, tudi iskrene čestitke v našem imenu, z željo, da bi bilo njihovo delo tudi v pri- hodnje vzor vsej mladi generaciji pri naporih za izgradnjo naše sa- moupravne socialistične skupnosti. B. STRMCNIK CFLJE: ODKRIVANJE DIABETESA Letošnja flourografska akcija, ki je bila združena z odkrivanjem sladkorne bolezni, je bila v celjski občini zelo uspešna. V celotni akciji Je bilo pregledanih skoraj 35.000 oseb, kjer so vključeni pre- bivalci celjske ol)čine in tisti, ki so zaposleni v celjskih podjetjih. Zaradi kakršnihkoli sumov je bilo poklicamh na ponovm' pregled 1500 prebivalcev, kar znaša 4 odstotke vseh pregledanih. Zakaj navajamo te podatke? Ker Je bilo odkritih mnogo prime- rov diabatesa ali sladkorne bolezni. Morda je prav z izvedbo raz- širjene akcije postavljena pred zdravstveno službo nova naloga — kako se lotiti iskanja in odkrivanja novih, še neodkritih socialnih bolezni, ki Jih pogojuje hiter tempo življenja. Izvedljiva pa bo le tedaj, če bo obdelana kompleksno, predvsem pa preventivno. OBMOČJE: SODELOVANJE Z JLA Ob letošnjem prazniku JLA bodo v Celju pripravili celo vrsto za- nimivih prireditev, vse z željo, da bi kontakt med vojsko in občani postal še pristnejši. Izredno lepo urejene kabinete za pouk so v teh dneh pred prazni- kom obiskali številni mladinci med drugimi tudi skupina mladincev iz Rogaške Slatine (okoli 1.50). Od 17. do 21. decembra so p>osebna predavanja po osnovnih šolah v šentjurski in šmarski občini, pa tudi drugje. Jutri bodo sodelovali vojak! na športnih tekmovanjih t Storah in Velenju (slednje Jo organiziral kapetan IIuso Maslo), Jutri In naslednji dan pa bodo vojašnico »Jožeta Meniha — Rajha« na Mariborski cesti v ie tradicionalnem obisku obiskali mladinci iz Hrastnika. Osrednja prosUva ob Dnevu JLA v Celju bo v četrtek ob 12.00 uri v Domu JLA. Sprejem za matere padlih borcev, narodne heroje, borce, pionirje In mladince prireja komandant garnizije MIlan Vu- kovič. Ob tej priložnosti bodo pionirji in mladinci pripravili kultur- ni program. 21. decembra dopoldne (10.00) bo svečanost v Slandrovi voJami- ci, k}er bodo prebrali tudi napredovanja prizadevnih starešin in nagradili najbolj prizadevne vojake. Pričakujejo, da se bo sveča- nosti udeležilo tudi več občanov. Isti dan bo ob 12.00 spre.jem pri predsedniku Občinske skupšči- ne Dušanu ing. Burniku, zvečer pa v organizaciji Skupščine občine Celje, komande garnizije in Doma JLA družabni večer. 22. decembra, na sam praanik. bo v prostorih Doma JLA otvori- tev razstave likovnih del kapetana Ivana Žužula in vojaka Zivka Mi- hokovlča. Žužul Je v službi v Celju, Mihokovič pa v našem mestu služi vojaški rok, T. VRABL LAŠKO: VARNOSTNIKI V TIM v petek, 14. t. m., so se člani dru.štva varnostnih inženir,)ev In tehnikov DVIT Celje zbrali v tovarni izolacijskega materiala TIM v Laškem. Ogledali 80 si proizvodnjo, posebnosti tehnološkega procesa, po- zneje pa so razpravljali o osnutku novega zakona, ki naj bi bil spre- jet do konca leta. Tako so varnostniki s celjskega območja zaključili vrsto posve- tovanj in ekskurzij za letošnje leto. V programu dela za prihodnje leto Je predvideno nadaljevanje podobnih srečanj, saj Je to poceni in koristna oblika izpopolnjevanja in sodelovanja med strokovnja- ki s področja varstva pri delu. O dejavnosti društva in o konkretnih akci.Jah bomo poročali tu- di v prihodnje. Predvsem pa bomo začeli tudi Javno obravnavati problematične pnmere s i>odročJa varstva pri delu. saj Je bUo in- formiranje • ieia tako pomembnem področju do seda), minimalno. pepi MIKLAVC OB DNEVU JLA Čudna kombinacija, ni kaj re- či. Dalmatinec je zapustil sončno Makarsko in se odpravil v svet. IVAN ŽUŽUL je kapetan Jugoslo- vanske ljudske armade in živi v Celju že nekaj let z družino. Nje- gov svet pa ni samo vojaško živ- ljenje v tistem najbolj realističnem smislu, temveč so tudi slike, ki nastajajo v njem že dalj časa. Ta- ko mi je zaupal v pogovoru. Morda bo celo uspel v naslednjem letu pripraviti samostojno likovno raz- stavo. Imotski je majhen kraj pri Makarskj, v bližini dveh znamenitih jezer. Vse skupaj je stisnjeno pod mogočnim Biokovim. Ivan je hodil v osnovno šolo v domačem kraju in že tam pK>kazal prve znake dobrega risarja. Vsi so ga nagovarjali, naj gre naprej v šole, na aka- demijo. Pa bi tudi rad šel. Doma ni bilo denar- ja na pretek, suha pri- morska zemlja je skopa. Tudi oče ga je nagovar- jal, da bi šel na akade- mijo, pa" ni mogel. Ni mogel obremenjevati s svojim študijem celo dru- žino. Zato se je odločil za vojaško šolo, pa tudi zaradi ljubezni do nje. S tem seveda ni ugasnila tista prva v njem. Sli- karsko platno ga sprem- lja vse do danes in brez njega ne bo mogel niko- li živeti. Njegove slike — sama olja, povsem jasno odra- žajo obzorje, razdeljeno med stvarnost zakonitosti atomov, pa - med tisto drugo polovico irealnega. Ta naslutenost se odraža predvsem v želji pripove- dovati ljudem o trenutkih, ki jih v vsakdanjem živ- ljenju ne poznajo in niti ne morejo priti v stik z njimi. Moral bi se samo malo trdneje oprijeti či- stega realiziranja svojih zamisli, kajti s svojimi slikami živi tako nnočno, da jih niti podaril ne bi komurkoli. Svoje prve likovne raz- stave je imel še v času šolanja na vojni akade- miji. Naslednje leto bi želel imeti samostojno razstavo v Celju. Eden od glavnih problemov je pro- stor, ker nima ateljeja, pa tudi ne toliko Sred- stev, da bi si v mahu lahko zagotovil realizaci- jo svojih zamisli. — Osebno se ne ogre- vam za noben poseben slikarski stil, pravi. Omenil sem, da bi rad pripovedoval ljudem o ne- znanih ali manj znanih trenutkih našega življe- nja. Morda bi lahko vzel za primerjavo »Nočno stražo« Rembrandta, ko je s svojsko kompozicijo in izredno barvno rešitvi- jo vnesel v celotni vtis znamer>ite oljne slikerčar nočne straže, slovesnost nočnega obhoda, dolge helebarde, doba določe- r>ih manir. Ivan je naslika! del noč- ne vaje svojih vojakov. Prikazati je hotel more- čo večerno napetost tre- nutka, ko se lahko odlo- čajo usode ljudi V tem namenu je bilo toliko iskrenosti, kot je lahko srečamo malokje. Vendar ji ni uspel ostati zvest do konca, da bi jo slikarsko, likovno pripeljal do za- ključka ali nekega akcen- ta. V mnogoterih drugih slikah je eliminiral neka- tere podrobnosti in uspel dati svoj pečat. Zakaj to zapisujem? Predvsem za- radi tega, ker ni bilo tež- ko spoznati, kako živi v slikarju želaj po pripove- di, je pa ne more uskla- jevati vedno enako. Tudi svoji likovni govorici se ne more posvetiti v več- ji meri, ker nima pogo- jev za to. Ima pa v sebi zanos, ki obeta. — Moja vzornika sta van Gogh in Renoir. Veliko sva govorila o naravi, o človekovem od- nosu do nje. Govoril je mirno, skoraj potihoma. Nekako ga kar slutim, ka- ko se v ledenem zim- skem jutru sestane s svojimi vojaki, kako gre- do na vaje. Minerji. Gra- ditelji mostov, prog, cest in kaj vem kaj še vsega. Potem so tu še detona- cije, vzgoni, sila, ki vse fx>dira pred seboj. Govorila sva tudio ego- izmu, o stvareh, ki jih na splošno vsi vidimo v naši družbi. O nepravilnostih, o dobrih stvareh, o iju- deh, ki znajo ceniti živ- ljenje. In ves čas razgo- vora mi je ostal pred očmi Ivanov nekakšen optimizem, vera v jutri, vera v svoje vojake, ve- ra v svoje slike, vera v vse. — Vase zaprt človek sem. Preveč zaprt in vi- dim, da kdaj pa kdaj to ni dobro. Sem v kakšni družbi in steče razgovor o nogometu. Ne vključim se. Pozneje me celo peče vest, kaj sem sploh tam delal. Kakšen smisel pa Ima to, da nekaj ljudi na- vija vsak za svoj klub. In kakšne izjave vse tam slišiš... ne, ne, to je nesmisel... Potem spet preideva na slike. Malo je pravzaprav v njih kraškega ali kaj takega, kar bi me spomi- njalo na njegovo mladost v Dalmaciji, razen enega olja, ki prikazuje Cigan- ke ob morju. Kako slika nastaja? Že dolgo prej, predno pride na platno. To je živa stvar, organizem. To ni zamišljena skica, nekaj teoretičnega. To je del slikarja. Ivan pravi: »Slika je lahko lepa, a ne pove nič. Vendar zame mora biti slika lepa, ker če ni. če mi ni všeč, je to sre- čanje z nečim, kar nisem želel, mi pomeni nekaj ne- prijetnega.« —"Kako danes gledate na študij slikarstva, bi študirali? — Predvsem moram re- či to, da neizmerno lju- bim svoj poklic, svoje poslanstvo kot starešina v JLA. Rad imam že dej- stvo, da sem inženirec in eksplozivi so moja specialiteta. Tudi to je res, da rad neizmerno sli- kam. Vendar bi z večjo izobrazbo dosegel na li- kovnem področju še več, čeprav vam takoj povem, da je fakulteta izkušnja drugih. Zato nimam no- bene ambicije, da bi se vpisal na likovno. Kot sem že omenil, sem proti vsem smerem v sli- karstvu. Moja izpoved je moja izpoved. Ko sva se razhajala, sem mu obljubil, da bo- va o vsem še veliko go- vorila. Predvsem pa je nujno, da v zadnjem času naredi še več, kot je do zdaj zmogel in mogel, kajti le tako bo lahko prihodnje leto imel sa- mostojno razstavo. Dru- gače bo vsega premalo. A ker je v Ivanu dovolj zanosa, tudi razumevanja med sotovariši v unifor- mah, potem bojazni, da razstave ne bo, ne more biti. Prav ob koncu sre- čanja sva še nekaj rekla o načrtih: »Veliko bom delal, več kot sem kdaj- koli prej,« pravi Ivan. Besedilo in sliki: DRAGO MEDVED §t. 49 — 20. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 Vprašali smo z novim letom bo začela naša družba izvajati vrsto novosti, ki so jih v politično, gospodarsko in družbeno življenje vnesle ustavne spremembe. Nedvomno Imajo po- membno vlogo pri tem tudi spremembe pri financiranju družbenih dejavnosti. Odslej bo financiranje potekalo tako, da bodo delavci interesnih skupnosti in delavci v druž- benih dejavnostih odločali o namenu in porabi sredstev za splošno in skupno porabo. Zanimalo nas je, kaj delavci že vedo o pripravah na družbeni dogovor o financi- ranju negospodarskih dejavnosti in koliko pravzaprav vedo o svojem osebnem do- hodku, ki je za več kot 50 odstotkov večji od neto dohodka, ki ga prejmejo ob koncu meseca. . J02E OŠTIR, preOsednik sindi- kata v Emo: »Tudi pri nas že te- čejo priprave na organizirano ak- cijo, v kateri bomo delavce po- drobno seznanili z novo obliko (inaiisiranja družbenih dejavnosti. Uaša naloga je, da pripravimo de- lavce na razgovor, ki bo potekal med njimi in predstavniki različ- nih interesnih skupnosti. Ta raz- {ovor bo pravzaprav osnova druž- benega dogovora, ki ne bo dolo- čil samo sredstev, ki jih bodo prispevali dela^ci, ampak tudi ob- seg in izvedbo programa dejavno- sti. Bojim se, da bodo ljudje ne- gativno reagirali, ko bodo videli na plačilni kuverti svoj dejanski osebni dohodek, ki pa je skoraj ja 50 odstotkov večji od neto do- hodka, ki ga delavci dobijo ob fconcu meseca. Prav gotovo bo priprava delavcev na razpravo pred sprejetjem družbenega dogovora telo težka, upam pa, da ne brea- plodna. Končno je nova oblika tinansiranja le bolj odkrita obli- lu stare prakse, ki jo pri nas uvajamo že zelo dolgo. Pravično je, da delavec ve, kam gredo sredstva, ki so plod njegovega de- li. Veliko bolj bo stimuliran, ker bo lahko vplival na delitev teh sredste^' in ne bo več odtujen od precejšnjega dela dohodka, ki ga |e sam ustvaril. Morda bomo z novo obliko družbenega dogovar- janja le prikazali ljudem nujnost kulturne rasti, ki jo sedaj zane- marjamo. Verjamem, da bo nova »bilka tinansiranja naletela na po- litlven odmev pri delavcih, hkrati pa vem, da bo moral prav sindi« k»t pri tem še veliko storiti.« \ MIRKO MARINIC, delavec v Žični: »Mesečno zaslužim okrog 1650 dinarjev, kar je moj neto osebni dohodek. Koliko v resni- ci zaslužim, ne vem, saj bruto do- hodlta na kuverti ni zapisanega. Vesei sem sprememb, ki lM>do na- stale po novem letu, saj bom ta- ko zvedel, koliko mojega osebne- ga dohodka gre za finansiranje družbenih de,iavnosti. Prav je to, da l>o delavec odslej vplival na oblikovanje programov interesnih skupnosti, čeprav bi bilo po mo- jem nesmiselno to, da bi odločal o tem, ali naj neko dejavnost fi- nansira ali ne. Trenutno ne vi- dim nobene pomanjkljivosti pri novi obliki finansiranja negospo- darskih dejavnosti, vendar bi bi- lo prav, da bi delavce še bolj poučili o pravicah, ki jih I>omo imeli pri delitvi sredstev ta druž- bene dejavnosti.« FR.ANC MlILEJ, avtomehanik v Avto Celje: »Mesečno zaslužim do 3000 dinarjev in po mojem gre kakih 80 odstotkov mojega bruto .dohodka za finansiran,je družbenih dejavnosti. Slišal sem že, da bo- mo dobili po novem letu na ku- vertah zapisane dajatve, ki gredo za zdravstvo, šolstvo in druge dejavnosti. Prav bi bilo, da bi pn načrtovanju in izvajanju pro- gramov Interesnih skupnosti upo- števali tudi mnenje delavcev, saj je končno on tisti, ki te dejav- nosti finansira. Ko bomo imeli na kuvertah zapisane točne zne- ske, ki jih bomo prispevali za iz- vajanje različnih negospodarskih dejavnosti, bomo delavci točno ve- deli, koliko denarja smo prispe- vali in kam gre ta denar. V de- lovnih organizacijah bi moralji o teh spremembah veliko več pove- dati, saj bi imeli delavci tako večjo možnost odločanja.« JOŽICA VOVK, delavka iz Aera: »Niti približno ne vem, koliko znaša moj mesečni bruto doho- dek. O spremembah, Id bodo na- stale po novem letu, se v podje- tju še nismo pogovarjali, upam pa, da se še bomo. Odslej bo ve- liko bolje, ko bomo videli, ko- likšen je naš resnični osebni do- hodek in ko bomo delavci lahko odločali o tem, kaj je potrebno zgraditi ali finansirati. Ne vem, kako bom reagirala potem, ko bom videla po mojem zelo visok znesek, ki ga vsak mesec plaču- jem za različne družbene dejavno- sti. Toda sprijaznila sem se že z dejstvom, da ta znesek moram pri- spevati in da mi ni treba odloča- ti o tem, ali naj del dohodka namenim družbeni dejavnosti ali ne. Nisem pa prepričana, ali bo- do nove spremembe prhiesle ti- sto, kar je zaželeno.« TATJANA DREMELJ, prodajal- ka v Metki: »O spremembah, ki nastajajo pri finansiranju družbe- nih dejavnosti, vem le malo, ker se v podjetju še ni.smo pogovar- jali o tem. Nujna je, da delav- cem povedo, koliki je njihov stvarni osebni dohodek. Mislim pa, da bodo reakcije delavcev ze- lo različne, ko bodo videli kolik- šen del zaslužka gre za finansira- nje interesnih skupnosti. Posebej velja to za tiste delavce, katerih zaslužek je majhen, družina i>a velika. Sama bom pozorno pre- , gledala zneske, n.avedene na ku- verti in če se mi karkoli ne bo zdelo pravilno, bom prav gotovo tudi povedala. Trenutno ne mo- rem še reči, aH bo takšen si- stem pravilen, ker se l>odo rezul- tati pokazali pozneje v praksi. Prav gotovo pa bo tak način fl- nanslran.)a še bolj približal delav- cem sistem odločanja v delovni organizaciji.« ZVONE HUDEJ, predsednik sin- dikata grafike v Aeru: »V naši te- meljni organizaciji združenega de- la sindikat še ni organiziral šir- še akcije, v kateri bi delavce se- znanil z novim sistemom finansi- ranja družbenih dejavnosti. Sicer pa je o tem veliko govoril Beno Zupančič, ko smo v .Aeru organi- zirali .javno razpravo o osnutku nove ustave. Prav tako smo o de- litvi dohodka govorili tudi na razpravi ob samoupravnem spora- zumu. Pozitivno se mi zdi to, da bodo ljudje videli na kuvi^rtah stvarni dohodek, čeprav bodo po mojem reagirali različno. Precej delavcev ne bo zadovoljnih, ko bodo videli razliko med bruto in neto osebnim dohodkom. Zato mo- ramo že sedaj poskrbeti za to, da bomo delavce z dopolnilnim iz- obraževanjem seznanili z name- nom in nu.jnostjo takega finansi- ranja. Delavec ho lahko spoznal nujnost takega finansiranja In tu- di to, da bo s konkretnimi pred- logi vplival na programe interes- nih skupnosti. Delavec se bo za- vedal, da ne bo več samo tisti, ki daje določeno vsoto denarja, ampak bo počasi spoznal, da bo zato tudi nekaj dobil, da bo s tem pomagal tudi svojim otro- kom. Akcije, ki jo bo moral or- ganizirati sindikat, bi morala bi- ti po mojem samo nadaljevanje javne razprave o osnutku nove u-stave in razprave ob samouprav- nih sporazumih. Končno .je tudi nova oblika finansiranja splošne in skupne porabe le del procesa, ki danes spreminja in oblikuje našo družbo.« DAMJANA STAMEJCIC Piše Tone Vrabl ANTON lAZBINŠEK v tisti njegovi delovni sobi na celjski tržnici je nekam temačno. Prostor je ozek in stisnjen. Od zunaj se sliši samo glas prodajalcev razne bižuteri- je in podobne navlake, ki jo najmanj potrebujemo, medtem ko so oni pravi prodajalci zelenjavnih pri- delkov višje, v srcu tržni- ce. Anton je v tisti temni sobici vedno nekam skriv- nosten, umirjen, kot da bi se va še za mladino ne- primerno. Kdo bi mi to vedel pKJjasniti? Zanima me tudi, če bodo morda že v bližnji prihodnosti zečeli snemati kak nov vojni film za nekaj mili- jard novih din. Naše ob- činstvo se namreč, po prepričanju nekaterih na- ših osebnosti, zanima iz- ključno samo za vojne filme, vse druge pa baje odločno in načelno odkla- nja. Da pa ta trditev dr- ži, si pa menda nihče ne upa jamčiti. VITAJNČAN ODGOVOR: Bodite pre- pričani, da v Sutjeski ni bilo scen, ki bi bile nepri- merne za mladino. Razu- mljivo pa je, da so posne- li mnogo več filmskega traku, kot smo ga videli. To veste, da vse, kar je posneto, vendar ni dobro. VOJAKOVO PISMO v prvi vrsti vas kotjK)- navadi prav lepo pozdra- vljam. Gotovo me boste že poznaU po pisavi, ker sem vam že mnogokmt pisal kakšno pisemce. Povedati vam moram, da sem v vojski in to v Bosni. V mestu, kjer se nahajam, to je Banja Lu- ka, mi je i^^ecej všeč. Ta^ ko mesto ot prebival- stvo. Kar s pa tiče voj- ske, pa se^'eda ni kaj preveč lahko. Sem nam- reč v taki enoti, v kateri najmanj delamo in ima- mo največ časa. Kar se pa tiče drugih enot, so res bolj delavne in mora- jo včasih imeti v rokah kramp ali lopato od ju- tra do teme. V vojsko sem prišel v mesecu juniju. Ker pa nas je dosti Slovencev v eni sobi, se seveda dru- žimo skupaj kot bratje, če nima eden denarja, mu da drugi in tako gre dan za dnem. Pošto re- dno dobivam in seveda tudi časopis Novi tednik, ki mi je zares pri srcu. Ker je sedaj čas večjega pK)čitka na kmetih, si se- veda - mislim, da mi bo več pošte prišlo od do- mačih, sosedov in- sorod- nikov. Dobil sem že tudi obisk, ki sem ga komaj dočakal. Najbolj sem bil vesel svoje mame In se- veda tudi ostalih. Pokle- petali smo, kako se imajo doma, kako pri enih in drugih sosedih. Ta čas je ~ minil, kot da bi bila sa- mo ena minuta. Najbolj pa pogrešam tu domačo, slovensko glasbo m pesem čeprav si včasih sami katero za- pojemo, pa le ni tako kot na primer od Slakovega Lojzeta oziroma Fantov iz Praprotna. Pa saj bomi- milo vse slabo in nazaj prišlo novo in lepi časi pri domačih. Hrane ima- mo tu dovolj in. tudi okusna je precej. Doma sem iz prelepe Slovenije in to prav v mestu, kjer se pridobiva dobro Laško pivo. Seveda nisem ravno iz samega mesta. Stanujem v mah vasici, ki mi je zelo všeč. Posebno sedaj bi jo rad videl, ker sem v drugem kraju. Ui>am pa le, da jo bom videl čez nekaj mesecev. Seveda bom moral kon- čati. Pozdravljam vse bralce NT ter domače, sosede in sorodnike. Vojak ter redni bralec NT Tone Krajnc V. P. 8840/17 78002 Banja Luka ODGOVOR: Dragi Tone, vaše pismo nas je razve- selilo, veseli nas pa tudi, da si preganjate dolg čas z branjem našega NT. Oglasite se še, novice iz vašega vojaškega življenja bomo radi objavili. Česti- tka za življenjski praznik Aj0.se mame je že rezervi- rana, stala pa vas bi na delavnik za dve skladbi 60 din, v nedeljo pa 80 din. Ker pa ste vojak z lukn,]ami v žepu, bomo čestitko za mamo zasno- vali brezplačno. To je darilo dedka Mraza. Oglasite se še kdaj. Bral- ce pa prosimo — cesti- tajte Tonetu s kako kar- tico za Novo leto. MARTINOVANJE NA PONIKVI Najprej vas vse skupaj v uredništvu prav lepo pozdravljam, kakor tudi vse bralce in bralke No- vega tednika. V prejšnji številki NT sem prebrala sestavek, ki se je nanašal na marti- novanje na Ponikvi (17. novembra). Bilo bi vse v najlepšem • redu, ko se ne bi spet s svojo častjo iz- kazali fantje, ki so pro- blem ob vsaki prireditvi na Ponikvi, Ni še mini- la veselica, da ne bi s svojimi junaškimi pest- mi dokazali, kaj znajp. Bralec, ki je po mojem mišljenju nekje iz Vele- nja ali okolice, je kar prav napisal: » ... fantje, ki so tako borbeni, ne bo- bodo osvojih src de- klet .. .« Opravičujem se tovarišu v imenu MA Po- nikve, ki je bil žrtev pre- tepa, ki pa ni imel nobe- nega pravega smisla, saj faittje niso vedeli, za kaj Se sploh tepejo. »Za svo- jo umazano čast!« Želim jim, da bi se jim kaj ta- kega vrnilo v kateri od sosednjih vasi. Upam, da sem dovolj napisala, saj vam pišem prvič, če boste to obja. viJi, vam bom še kdaj pi- sala. Mnogo lepih E>ozdra^ vov vam pvošilja domačin- ka, ki je bila tisti večer zaposlena kot natakarica. MARTINA ZAKAJ'NI BILO OBJAVLJENO? Dne n. 10. 1973 sem vam posredoval članek z naslovom Prvi zbor varče- valcev. To je bil med ma- riborskimi denarnimi za- vodi prvi primer takega zbora in kot varčevalec tega zavoda sem smatral za umestno posredovati ta prispevek, ki je sovpa- dal prav v mesecu med- narodnega varčevanja, to- rej primeren v tem času za časopisno objavo. Upam, da tega nisem prezrl in da objave član- ka do danes ni bilo. Za- nima me, v čem je vzrok, da je to izostalo, kar se doslej ni zgodilo? Pričakujem vaše obve- stilo oziroma naknadno' objavo, če tega doslej ni bilo mogoče. Fr. Voh, Maribor ODGOVOR: Poročali ste o dogodku iz Maribora. NT p^ je namenjen spremlja- nju dogodkov na celjskem območju. Ker pa smo v istem času poročali o »bančnih« in »varčeval- skih« akcijah v celjski re- giji, prispevka nismo ob- javili. POLZELA BREZ VODE — Zaradi porušenega jeza v Podvinu je kanal Struga, ki teče skozi Polzelo, usahnil. S tem pa je nivo podtalne vode padel za več kot meter, tako da so prebivalci na Polzeli in drugih okoliških vasi ostali brez pitne vode. Vodnjak na Bregu pri Polzeli, ki napaja ta predel z vodo, lahko le občasno deluje, ker je dotok vode znatno manjši. Predvsem gre za tiste prebivalce, ki imajo svoje vodnjake in črpalke. Pred dnevi so "že pričeli urejevati jez in ga vsaj toliko popra- viti, da bo kanal zopet poln vode. Spomladi bodo zgradili nov jez, vodo v kanal pa bodo speljali pred izlivom Pake v Savinjo. Na sliki porušen jez v Podvinu, ki je napravil večmilijonsko škodo. T. Tavčar c»iEi.všEK IZ ZGODOVINE ŠPORTA V LAŠKEM OD LOKOSTRELSTVA DO NOGOMETA Porajati so se začeli samostojni športni krožki: ka- rate z 20 člani, ki so dobili trenerje iz Hrastnika; košar- karji, razdeljeni v 3 skupine (Zlatorog z okoli 10 člani pod okriljem Pivovarne, Bor s 15 člani in še 15 pionir- jev); rokometrji krožek z 20 člani. Vsi igrajo na šol- skem Igrišču. Bivši telovadni dom ima sedaj v upravi Krajevna skupnost Laško, ki ne dovoli uporabe nek- danje telovadnice (16x8x7 m), češ, da športniki vse uničijo. Po vojni je nastalo v Laškem več novih športnih naprav. Leta 1955 so Rancingerjevi sinovi v Rečici ustanovili rokometni klub in uredili v bližini rudniške pisarne svoje igrišče. Da bi poživili zimski obisk Šmohorja, je laško Planinsko društvo poskusilo na Šmohorju s smu- čarsko vlečnico. Nabavili so pri podjetju Tomos pre- nosno bencinsko vlečnico v vrednosti 3000 dinarjev. Potegnila pa je lahko 2 do 3 smučarje na daljavo 100 metrov, zato so jo kmalu opustili. V načrtu imajo nabavo nove električne vlečnice na daljavo 1100 me- trov v Pajkovo dolino pod cerkvijo v smeri Liboje— Zabukovica, krajšo na daljavo 300 metrov pa na laškem Starem gradu. Leta 1972 je bila v Laškem urejena TRIM steza po gozdnem obrobju, nekaj metrov nad sprehajalno potjo proti Jagočam na levem bregu Savinje nasproti toplicam. Dolga je okoli 1000 metrov. Zgrajena je po švicarskem vzorcu »Paroours« in je terensko zelo razgibana, sestavljena za hojo In tek ter ima 20 raz- ličnih postajnih vadbenih točk, obrazloženih na plo- ščah. Za postavitev TRIM steze se je odločil občinski sindikalni svet Laško s svojo komisijo za šport in rekreacijo. Načrt in Izvedbo je opravil Jože Krašovec, ravnatelj laške osemletke s pomočjo delavcev kra- jevne skupnosti. Uprava Gozdnega gospodarstva je dala ves potrebni les. Vsi stroški so znašali 6000 di- narjev. Današnja šolska telovadnica v posebni šoli je samo zasilna in meri okoli 60 kvadratnih metrov. V načrtu je nova telovadnica na vrtovih od Bora do Trsteniške ulice v izmeri 30x12 m z majhnim baze- nom za plavalni pouk mladine. To novo telovadnico bi uporabljali tudi vsi laški športniki. Uprava Zdravilišča Laško pravkar gradi zaprt ter- malni bazen v izmeri 24x12 metrov, poleg pa še otroškega. To bo za Laško pomembna rekreativna naprava, četudi z grenkim priokusom bolniške usta- nove. Stari bazen so z raznimi prezidavami od leta 1922 dalje skrajšali na današnjo velikost 12,70x5,20 metra. S stopnišči je obojestransko dolg 15,10 metra. Nekdaj je bil dolg 18 metrov in je bil največji tekmo- valni bazen spodnje Štajerske. S skrajšanjem so pri- dobili garderobe, shrambe in podobno. Športno delovanje je v tem bazenu nemogoče in neprimerno, ker je namenjen v prvi vrsti rekonva- lescentom. To traja že od leta 1930, ko je kopališče prevzel tedanji zagrebški SUZOR. Že takrat so La- ščani čutili željo po izgradn}! samostojnega prosto- zračnega olimpijskega bazena. Še pred kratkim je bil mladini do 18 let vstop v termalni bazen prepovedan zaradi neprimernega vedenja. Zgodilo se je, da so prišli starši iz tujine, a niso mogli v bazen, ker so imeli otroke pod 18 leti, ali pa so jih morali pustiti med kopanjem zunaj. Tujski promet v Laškem je nekako »polbolniš- kega tipa«, čeprav je kraj obdarjen z vrelci in lepo- tami. • Edino sodoben prostozračni bazen bi lahko zajam- čil v Laškem trajno, vsestransko in splošno okrepi- tev, telesnovzgojno in tujskoprometno pridobitev v korist mesta in okolice. Borba za to obče koristno ustanovo ima za seboj svojo posebno zgodovino. Dr. Gustav Uhlich, lastnik kopališča v Rimskih Toplicah, je tamkaj zgradil leta 1931 prostozračni ter- malni bazen v izmeri 33x12 m. Tako so Rimske Toplice postale pravo letovišče. Zlasti so ga vzljubili številni Zagrebčani. Pred vojno je imelo 400 sob in je sprejelo dnevno do 1000 oseb iz vseh delovnaše države in iz Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Švice, Madžarske, Anglije in še iz drugih kontinentov. Vse naprave so bile vzorno urejene in so dale toplicam svetovni sloves. Leta 1953 je odprt bazen sam pri- vabil okoli 30.000 obiskovalcev. gt. 49 — 20. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 NT IMAM RAD Namenil sem se, da vam napišem nekaj vrstic. Novi tednik mi je zelo všeč. Naročenega imamo že dolgo. Odkar izhaja ga imamo pri hiši. Prej je bil nanj naročen stari oče, zdaj smo pa že mi deset let. V njem najraje be- rem Med štirimi očmi. Ljubezen po svetu, horo- skop, bralci pišejo, pa rubriko Njihovo življenje je materinstvo, ki je ni več, in novice o domačem kraju. Rad imam razne nagradne igre, posebno take, kot je NT, Gorenje in vi. Sodeloval še nisem v nobeni. 2^to sem se odločil, da vam tudi jaz pošljem štiri kupkmie za veliko nagradno igro. Ce mi bo žreb naklonjen, se vam že vnajprej najlepše zahvaljujem. Komaj čakam četrtka, ko dobim Novi tednik, da ga lahko celega preberem. Berem ga že šestnajst let. Stanko Selič, Rečica pri Laškem Odgovor: Veseli me, da ste se tudi vi odločili za sodelovanje pri naši na- gradni igri. Še bolj pa sem vesel, da je naš ted- nik že toliko let dobro- došel gost v vaši hiši. Upam, da bo tudi v bo- doče. Kar se žreba tiče — ta je muhast! No, mo- goče sreča le ne bo šla mimo vas. ZAHVALA Zahvaljujem se tisti srečni roki, ki me je iz- žrebala, in vsem ostalim, ki so sodelo^U pri žre- banju. Zelo sem bil ve- sel, ko sem prebral v Novem tedniku, da je mene našla ta sreča. Ni- sem pričakoval, da bom imel srečo že v sedmem letu. Hodim pa v prvi b razred. Poldi Mauhar, Vitanje Odgovor: Vidiš, Poldi, sreča najde tudi tiste, ki so šele v sedmem letu. In zakaj jih ne bi? Le pridno pošiljaj kupone, mogoče te pa tudi v dru- go ne bo prezrla. V KLAGENFURT Nič lepo se ne sliši, če v vsakdanjem pogovoru kdo reče: Bili smo v Kla- genfurtu, nazaj grede smo se pa še ustavili v Bleitaurgu. Imenitnež pač hoče pred sogovornikom narediti še boljši vtis. Precej ljudi kar kmalu za Šentiljem ali za Fer- netiči pozabi na svoje slovenstvo. Potem se on- kraj obupno napenja p>o nemško ali italijansko, nakar mu prodajalec, pri- padnik slovenske manjši- ne, ki se pri obeh sose- dah bori za osnovne pra- vice, ki ji grejo, reče po naše: No, kar lepo po slo- vensko. V Trstu, Celovcu, Radgoni, Trbižu in v dru- gih krajih so se trgovci navadili, da dajejo pred- nost slovenskim prodajal- cem pri sprejemu v služ- bo. Celo pravi Avstrijci in Italijani, ki so zapo- sleni kot prodajalci, so se morali naučiti cene in imena artiklov v sloven- ščini. Izvesek »Strežemo v slovenščini«, ki ga zasle- dimo v oglasu ali celo v trgovini, ima na kupca predvsem psihološki uči- nek. Ni dvoma, da se bo kupec raje odločil za na- kup v taki trgovini. Tisti trgovci, ki pa svojim slo- venskim prodajalcem pre- povedo govoriti s svojimi strankami po slovensko, so maloštevilni. So pa tu- di slabi poslovni možje. Prav tako kot na Koro- škem, so tudi na avstrij- skem štajerskem s 7. čle- nom državne pogodbe za- gotovljeni manjšini med drugim tudi dvojezični napisi. Ko sem bil pred kratkim v avstrijski Rad- goni — Radkersburg, sem videl značilno podobo tamkajšnjega stanja. Ta- koj za mejnim blokom je napol topografski napis »Radkersburg«, zraven pa je pripisano po nemško in slovensko: Stadt des guten Einkaufs — mesto dobrega nakupa. Bržkone pa ni kriv pleskar, da ni poleg »Radkersburg« še slovenski napis »Radgo- na«. BRANKO JERANKO IZID ŽREBANJA 8. KUPONA žrebanja 9. kola nagradne igre Novi tednik, gorenje in yt 20 knjig delo Laiiš6ek Jiožica, Hofcunije 37, Pomiikva Ibšek Jožica, Uniše 17, Ponikva pri Grobelnem KovaSič Ivanka, Skornice 15, Dobje Heroog Kristina, Vodruž 16, Šentjur Zrnec Frajijo, Novo polj« 5, Ljubloana^PodJe Straže Dragica, Kranjce 41, Seotuiir MihelčiC Ivan, Gol-čica 19, SentjuT Kovačič Blaž, Hruševac, n. h., Ponikva Selič Ivan, boir Laško Krašovec Štefka, Migojnioe 96, Griže Cede Ignac, Petrovče &4 I*uoelj Irena, Ljubljanska 2, Veleixje IVtlinšeik Štefka, Vitanje 13 Medved Anton, Podgora 51, Smarbno ob PaM Vodečnik Mojca, Liptovaska 6, 31. Konjice Po kupec Štefan, Sutlj.anska Poljana 7, Zagorska sela Simončič Marija, Gotovlje 125, Žalec Bradač Drago, Ljubljanska 10, CelJ« Lipar Tinko, Kompode 84, Store Teršek Tone, Kompole 124, Štor« 1 nagrada TT Prebold Cakš Ivi, Migojnioe 103 a. Griže 28 nagrad TN Polzela Bosio Marta, Lesično 35 Plavc Viljem, Huda jama 13, LaSloo Pintar Drago, DobriSa vas 14, Petrovče lazar Dušan. Šmatevž 31, Gomilsiloo /■ Soštar Ivan, Zg. Tinsko 25, Loka pri Zusmiu Jež Nada, Griže 1, Griže Lebič Anica. Sentjugard 8, Šmartno v R. dolin! Šreikl Drago. Nova Dobrova 62, Zreče Šrekl Martina, Nova Dobrava 62, Zrečo Jug ivan, Aloos Šentjur Blaj Ljudmila, Petrovče 17 Kačičnlk Marija, Nova vas 13, Semrtijajr Polutniik Milan,' Ješovec 32, Kozje Pinftarič Dušan, Skalce 20, SI. Konjice Pogelšeik Ludvik. TlaJce 36, Rogatec Petek aiojz-.Angela, Sp. Sečovo ^, Rogaška Slaitina Uranoek Andrej, Kaplja vas 29, Prebold Sovič Jože, Klokočovnik n. h.. Loče Terglav Jul jana Polzela 133 Imperl Mariija, Florjan 57, Šoštanj Lobnikar Marica, Grajska vas 31, Gomilsilto Vrečko ana, Grobelno 24 Bobovič Uršuča, Ilica 269, Zagreb Nartjerger Ksenija, Velenjska 1, Žalec Storman Franc, Podlog 45. šempertar Brezovnik TUka. Mozirje 120 Jančič Marija, Stenica 17, Vitanje Bertonoelj Jože, Nova vas 41, Šentjur 1 nagrada unlor zreče Gračnar Marija, Šentjur 231 15 tehtnic libela Kugler Ivan, Mali vrh 7& a, Šmartno oto PaM Matko Nada, Na zelenici 4, Celje Kofcošar Vera, Gorica pri SMvnic! Blažič Ivana, Blok upokicujenoerv, Zaleo Košir Anton, Poniikva 69 Pertco Franc, Šaleška 2 b, Veienije Holzkneht Franjo, Skal« 86, V©I«^j« Randl Janko, Griže 14 Holaknecht Prarijo. Skale 86. Velenle Pucelj Rihard, Ljubljansflta c, Velenje Hrovat Cvetka, Sp. Dolič 51, Vitanje Kač:čnik Dragica. Vrbno 28 a, Šentjur AraenSek Leopold. Gorica pri Slivnici 27 Golej Breda, Dobojska 9, Celje Kajtoer Budit, Kersnikova 36, Celje 2 garnituri Metka Milka Pavčič, Blok upokojencev, 2aileo Zupane Vera, Šentjur, n. h. 2 konvektorja Libela Jaabinšek Hedvika, Rog. Slatina 33 Belej Franc, Sent»jiuir 162 2 garnituri EMO Verdnk Andrej, Sp. HudiinJ«, Celje Skruba Panika, Ljubija 58, Moairje 3 nagrade Gorenje Gorečan Rezka, Vojnik 19 Planmšek Marija, Zg. Hudinja 72, OelJ« Gerl Matija, Ostroano n. h., Celje 1 ura Zlatarna Rebemak Branko, muibedina 20 a, SkoUja vas 1 barvni televizor Gorenje Masrtnak Matilda, Store 45, Store Žrebanje 9 kola nagradne igre, je opravila Mojc^ Baje, dijakir^a osnovne šole I. celjske čete iz Celja, barvni televizor pa je izžrebala BLica Kmetic, dljkinja iste šole. Žrebanju so prisostvovali še pravni zastopnik Rudi Peperko, Drago Medved, Kristina PJLiipčič in zapisnikar Meta Pokileka. Za 9. kolo smo prejeli 951 kuponov iz oelj^ke občine, 1« ostalih občin pa 1630 kuponov, skupaj toirej 2581 kuponov. Za barvni tedevizor pa smo prejeli 1819 kompletov kuponov. Pri objavljenih nagradah 8. kola je tiskarski škrat Izpustil zadnjo izžrebano nagrado, in sicer nagrado Zlatarne Celje. Sten- sko uro je dobila Pepca Zupančič, Teliarska 27, Celje. Vse nagrajence ponovno vabimo, da se oglasijo v našem uredništvu, to je v- Gregorčičevi ulici 5 v Celju, kjer lahko dvignejo nagrade. Nagrad namreč ne pošiljanio po pošti. Ogla- site se lahko vsak delavnik od 6. do 14. ure. Kupone osmega kola nagradne igre Novi tednik, Gore- nje in vi. je izžrebala Barbara Jager, učenka 2.6 raz- reda osnovne šole I. celjske čete iz Celja. MILAN (1) BATISTIČ. član 10 LZ Celje Za slovenskimi lovci je petindvajsetletno delo, fcj je nesporno oplemeniteno z nmogimt dobrimi rezulta- ti. Ti kažejo na kvalitativno rast in razvoj te pomem- bne družbene dejavnosti. V vseh teh letih smo veliko storili v prid ohranitve in razvoja kvalitetnega staleža divjadi, ki živi v naših loviščh.še več, naselli smo ne- katere nove vrste, ki imajo pogoje za življenje v na- šem lovskem prostoru. Res je. Veliko smo storili Kljub temu ostajajo še mnoga vprašanja odprta in jih bo morala lovska organizacija rešiti v prihodnje. V skladu s samoupravnimi pravicami in upoštevaje družbene tokove v naši družbi smo lovci širšega celj- skega območja že sredi tega leta izdelali prvi samoup- ravni sporazum, ki ga je podpisalo vseh 48 lovskih or- ganizacij našega območja. Ko smo se zavestno odločali za medsebojno sporazumevanje, smo imeli v vidu, da smo v petindvajsetletnem delovanju tako poglobili naše samoupravne odnose, da se nam je vsiljevala po- treba po višji stojmji samoupravne organiziranosti Na- ši lovski kolektivi so se tudi v preteklem obdobju sa- moniklo samoupravno opredeljevali, ko so kolektivno odločali o vseh pomembnih in aktualnih vprašanjih, kot so varstvo divjadi in okolja, v katerem živi, gojit- vi, gospodarjenju, izvajanju lova in podobno. Oblike dela naših organizacij v preteklih'letih so bile uspeš- ne, saj smo vedno pritegnili k skupnemu delu večino članstva. To je spodbujalo učinkovito delo, ki je te- meljilo na kolektivnem odločanju in doseženih rezulta- tih. Ravno dejstvo, da je večina članstva kreativno so- delovala pri oblikovanju in izvajanju stališč, je omo- gočilo dosežene uspehe. Dogovarjanje na interesnih področjih in povezovanje večjega števila lovskih dru- žin za načrtovanje in izvajanje pomembnih skupnih na- log, kot na primer gojitev in gospodarjenja, je bilo že dalj časa naša stalna praksa. Na posvetih smo se do- govarjali o vsem, kar je bilo najpomembnejše. Storili pa smo tudi še korak dalje in k tvornemu sodelovanju pritegnili tudi lovske organizacije sosednje socialisti- čne republike Hrvatske. Letno smo organizirali v lovskih organizacijah osem do devet posvetov, po dva posveta lovskih družin do- ločenega gojitvenega območja, ob koncu vsakega leta pa smo se sestajali še na letnih konferencah, kjer smo analizirali uspešnost, oziroma neuspešnost našega delo- vanja. Vsaki dve leti opravljeni občni zbori so dajali celovit pregled našega delovanja in aktivnosti ter za- črtovali prihodnje delo. In zakaj smo že v preteklosti uvajali v naših lov- skih organizacijah takšne demokratične odnose, ki so pogojevali samoupravno odločanje in v končni obliki pripeljali do samoujjravnega sporazuma? Zato, ker ni- smo hoteli zaostajati. Želeli smo razvijati samoupravne odnose vzporedno z njihovim razvojem na drugih pod- ročjih družbenega življenja, t kolektivih in pri tem smo nedvomno uspeli. Geslo »tovarne delavcem« je zakonsko uresničeno. Zato mora po našem mišljenju zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravlja- nju lovišč uzakonili geslo »lov lovcem« in s tem potr- diti pravilnost in uspešnost petindvajsetletne prakse. Lovci hočemo tak zakon, ki nam bo omogočal razviti najširše samoupravne odnose v naših lovskih kolekti vih, ustrezno medsebojno povezovanje in dogovarjanje ter sodelovanje z upravno političnimi faktorji in orga- nizacijami, ki so povezane z lovstvom. Skratka, želimo zakon, ki bo v skladu s splošno smerjo družbenega razvoja pri nas, ki bo dal ustrezne načelne rešitve, kon- kretno poseganje na področje varstva, gojitve in lova divjadi ter upravljanje z lovišči pa mora prepustiti družbenemu dogovarjanju vseh zainteresiranih dejav- nikov. JOŽE KUNTARIČ — pobudnik sklenjenega samouprav- nega sporazuma med lovskimi organizacijami celjskega območja. Sporazum je temelj bodočemu sodelovanju med lovskimi organizacijami. ZAKAJ TAKO? z reklamo se danes srečujemo na vsakem koraku. Z oglajsi nas bombardira televizija, iddio neprestano priporoča to in ono, časopisi so {X>lni reklam, še po mestu ne moreš na sprehod, ne da bi na vsakem ko- raku trčil z nosom v kak propagandni lepak. Pred leti so propagandisti »p>ogruntali« še eno uspešno >bliko reklamiranja. Na plastičnih vrečkan, ki jih je vsakdo dobil v sleherni trgovim, so se pojavile reklamne ris- bice. Vse lejK) in prav Vsi smo bili veseli, da smo do- bili vrečke, v katere se, je dalo stlačiti Vse, kar m šlo v prenapolnjene mreže, cekarje ali košare. Tudi rek- lamne tisbice nas tedaj niso motile. Toda, pred čas'>m se je, ne vem kdo že, spomnil, da bi se dalo s prak- tičnimi vrečkami tudi kaj zaslužiti. Cez noč so se spkjmnili tn za vrečke sedaj plačujemo 20 ali 40 par. Kakor kje. Tudi s tem smo se sprijaznili, saj so v ve- čini trgovin z vrečk umaknili reklame Toda, so '.udi trgovine, ki še vedno prodajajo vrečke i natisnjenimi reklamami. Sprašujem se, če je prav da pvotrošnik plačuje reklamo tako neposredno Vsi vemo, da smo doslej reklamo plačevali posredno. V ceni slehernega Izdelka je bil odstotek ali dva namenjen reklami. Se- daj pa plačujemo reklamo neposredno Jasno le, da stroške za vrečke, na katerih je reklama, plača tisto podjetje, ki na njih reklamira svoje izdelke. Torej je vsakih 20 ali 40 par. ki jih za talce vrečke izda pvotroš- nik, čisti zaslužek. To pa ni prav! Branko stam3ičič lEPS PRAZMOVANJE že pred praznikom so učenci okrasili svoje razrede in razstavne omarice. Učenci v dopoldanski in popol- danski izmeni so imeli dan pred praznikom kratko proslavo in ogled filma Mali vitez in Moj prijatelj Ben. Posebno svečano pa je bilo na sprejemu cicibanov t Pionirsko organizacijo. Sprejemu so prisostvovali tudi starši cicibanov. Mladi lutkarji so za njih pripra- vili kratko igrico, člani dramskega krožka pa dekla- macije. Nato so zvedeU, da pomeni biti pionir, mnogo. Biti mora najboljši pri učenju, delu, zvest mora bitd ■domovini, ljubiti mora svoje starše in delovne ljudi — srkatka, vsem mora biti za vzgled. Sledila je pionirska zaobljuba, nato so dobili sprejeti pionirji rutice In čepice, ter knjigo Martin Krpan, v kateri je bilo ni- plsano posvetilo. Zvečer pa je bila proslava za prebivalce Radeč in okolice pod naslovom »Za staro pravdo*<. člani dram- skega krožka smo pkxi vodstvom tov. prof. Pešca na- študlraH ciklus povezanih pesmi, kd so obudile boj našega človeka za njegove pravice. Recitatorskl zbor in njegove soliste pa je dopolnjeval še moški pevski zbor Radeč. STRNAD KARMEN učnka 5. razreda Osnovne šole M. N. Radeče VESELI NAGRAJENEC Prejšnji teden je prišej v naše uredništvo po knjižno nagrado Štefan Pokupec, delavec iz Sot- lanskih poljan pri Podče- trtku. Nagrade je bil zelo vesel zato, ker rad bere in mu bo knjiga Speero- vih spominov obogatila knjižno polico. »Vesel sem«, pravi Šte- fan Pokupec, »da sem bil v nagradni igri Novega tednika izžreban za do- bitnika knjižne nagrade, Rad berem, posebej me .1 majo zgodovinske -,:v;iri, zato sem še toliko bolj vesel knjige spomi- nov Hitlerjevega arhitek- ta Speera. Tudi moj de- setletni sin Danijel le dobil knjigo in oba sva res zelo vesela.« Kuponov je veliko, na- grad pa vedno manj. Upamo, da bodo vsi nag- rajenci tako zadovoljni, kot je bil s knjižno na- grado zadovoljen Štefan Pokuipec. Damjana Stamejčič REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI razpisuj e sprejem 150 učencev v šolo za miličnike kadete i*Ogoji za sprejem: Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, . — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. Začetek in trajanje šolanja Začetek šolanja bo 3. septembra 1974 in bo trajalo štiri leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hra- no, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno In invalidsko za- varovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolo, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tistemu, ki je uspešno končal šolanje, je priznana srednja strokovna izo- brazba. , Kako naj se kandidati udeležijo razpisa Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija, naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2,00 ^Hn, ki jo .morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem pri- voljenju za vpis, 2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnov- ni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo, 3. potrdUo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep,- 4. potrdilo, da kandidat nI v kazenskem postopku, 5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo Izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdrav- niški pregled tn sprejemni Izpit. Sprejemni izpit obsega prezkus zaianja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti Sprejemni iz,pitl bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani maja in jtmija. O datumu bodo kandidati pi- smeno obveščeni.. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom In tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1974. VSA POJASNILA DAJEJO: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, int. št. 254 ah 427, 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 ali 312-227 in 3. vse postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADE\^E ZA ČEM UMIRAMO? v lanskem letu je na celjskem območju največ lju- di umrlo za boleznimi srca in ožilja. V to skupino so vključena srčna obolenja, arterioskleroza, embolija in ožilna obolenja možgan. Polovica vseh umrlih v lan- skem letu je spadala v to skupino. Na drugem mestu so v vseh občinah celjske regije rakasta obolenja, za katerimi je umrl vsak sedmi pre- bivalec (13,5 odstotka vseh). Na tretjem mestu umrljivosti so nasilne smrti, za katerimi je umrl povprečno vsak deseti prebivalec v celjski regiji. Največ te smrti pa je bilo v Celju, La- škem in Žalcu. Največ samomorov je bilo v šmarsld občini, ki pa niso posebej specificirani. Prištevajo jUi kar med ne- sreče. Bolezni dilial so bile razširjene zlasti v občinah Šentjur, Sevnici in Brežicah. Za to boleznijo je umrl povprečno vsak dvanajsti državljan. Starost in slabo definirana stanja so na i)etem me- stu umrljivosti v celjski regiji. V občini Šmarje je ta procent zelo visok (11,6). Na šestem mestu so bolezni prebavil s 5 odstotld vseh umrlih. Ostale bolezenske skupine so med vzroki smrti bolj neznatno udeležene. V skupini endokrinih žlez je še sladkorna bolezen, dočim umrljivost dojenčkov zad- nja leta zelo pada. VEČ 2 Najbrž m vpraša^, govorili kot ob proij|^ ente srečaš na ho^^ nlh in prenatrpaniifj zdravstvenega varstva i tudi z besedami, ki J stranskih vratih čakajo, V čakalnicah z^ra, terenu, smo povpraj^ii zdravstveni zaščiti in i KAREL BLAZINŠEK hanik, doma iz Soclce; kinil sem delo, zdaj 5 ram opraviti pregleden novno zaposlitev, zdravniško zavarovan, me bo to stalo, še ni Trikrat pa bom moral da bom dobil zdra spričevalo. Zdravnikov ralo biti več.. Jaz bi pi lahko opravil v enemi pa moram vsak dan p go čakati pri enem, ta ne morem do drugega, je tudi preveč bolujej vsako figo gredo k a ku.« ANTONIJA ZGAJNAl spodlnja iz Vojnika: 1 je to, da moramo J& malo večje obolenje P« zdravnika v Celju. Za zelju je zdravnikov pK Navadno je na vasi «* zdravnik, ta pa je dop v ambulanti, popold« obiskih, pa še ponoči miru. Preobremenjeno res hudo očitna in v W ri se bo moralo nekaj pati. Zdravnikom na v8 ljubiti kakšne dodatke, šlo.« Torej, nobenih 0^; der, ki je po ninenJ^^ po večjem številu zj^',^ čakanja po zdravni&I^ vezali v logično z^eZ' večjem številu zAva'''^ Se bo uresničila? m se ljudje toliko raz- jtvenega varstva. Paci je jih nabere v prepoi- jjT izrekajo na račun besedi. Ne varčujejo oolnikov, tistih, ki pri I v Celju, pa tudi na o tem, kaj menijo o ive predlagajo. lUA KENDA, delavka, ^ pri Celju: »Predolgo p. Glejte, v ambulan- p prišla ob osmi uri, I vem, če bom prišla gh na vrsto. K zdrav t napotim skoraj vsake pesece, zato sem več- [. Opažam, da je zdrav- premalo, ti pa so pre- jijeni. Ko so bili jnajhni, je bilo poseb- jdo, če sem zbolela, sem čakala, otroci pa j sami doma. Pa tudi ^ prostora ni za čaka- ikalnice so prepolne.« DA ALEKSIČ, trgovska i iz Celja: »K zdravni- 1 danes prišla zato, da obila zdravniško spri- Čakanja pa je preveč, mjka zdravnikov. Pre- ki jih opravim pri ku so strokovni in njimi zadovoljna. Mo- imeti več zdravnikov, Ije ne bi toliko časa ili po ambulantah. Jaz mlada, pa okoli zdrav- le hodim rada.« 'ICA TE2AK, delavka i zaposlena v Lipu Sa- ' Celju: »Zdravniki so ' preveč zasedeni. Po- ^ v ambulanti, ponoči '*ih. Čakanje po am- mi je vedno odveč, ""ristim bolniško le v Če je zelo hudo. Ze- ''la tudi vzamem sta- .''troka, ker mi potem '^rgajo od plače. Z ^om, ki me zdravi, '^Ovoljna, ker mislim, ^ svoj posel spozna.« 'i čez zdravstveni ka- J*eobremenjen. želja ^jivo zvezana z manj ^eti ranči so to po- ^izirala v željo po Z. S. — D. M. V tem letu praznujejo ve- terinarji stoletnico veterinar ske dejavnosti in petdesetlet- nico društva veterinarjev na območju severovzhodne Slo- venije. Ta že kar častitljiv ju- bilej sicer še mlade panoge, ki pa je vendarle tesno pove- zan? s humano medicino in ki je zrastla v nepogrešljivi del strokovne zdravstvene za- ščite živali v vsak; urejeni družbi, bodo veterinarji celj- skega in mariborskega ob- močja primerno proslavili. V dneh od 14. do 16. decem- bra je bila v Mariboru tri- dnevna proslava, ki pa je za spremembo imela predvsem delovni značaj. V okviru pro- slave so predavali priznam strokovnjak] iz skoraj vseh večjih univerzitetnih centrov Jugoslavije. Namen, ne edini seveda, proslave v Maru.oru je bil, da se širša javnost se znani z raznolikostjo dela ve- terinarske službe, ki se, žal, po navadi popularizira le ob izbruhih večjih epidemij ži- valskih bolezni, ki utegnejo povzročiti ogromno gospodar- sko škodo in hkrati ogrožati tudi zdravje nudi. Delež veterinarstva je pre- cejšen tudi v samem kmetij- stvu. Nenehna zaščita žival- skega fonda, reprodukci]8 v živinoreji, farmski način pro- izvodnje mesa m živalskih produktov z vso tehnologijo terja dobro usposobljene ve- terinarske strokovnjake, ki nosijo dobršen del nalog m odgovornosti pn intenzivira- nju našega kmetijstva. Prav zaradi tega so se v zadnjih letih precej razvili univerzitetni centri, ki vklju- čujejo tudi katedre veter ne. Novoustanovljene veterinar- ske fakultete so omogočile večji priliv strokovnjakov. Proslave v Mariboru so .se udeležili tudi veterinarji celj- skega območja in s svojimi kolegi iz Maribora in od dru- god izmenjali delovne iz- kušnie B. HUS SPRAŠUJE: DAMJANA STAMEJCIC ODGOVARJA: IVAN PUŠIC Ivan Pušič je že stari zna- nec konjiških občanov, čeprav je doma iz Posušja pri Spli- tu. V Slovenske Konjice je prišel že leta 1930, ker v rod- ni vasi m imel možnosti za zaposlitev. »Zaslužka m bilo,« pravi osemmšestdesetletni Ivan, »pa sem se odpravil v Slo- venijo. Pn nas v Dalmaciji sem se izučil obrti, ki jo op ravljam še danes. Izdelujem namreč različne okraske, spo- minke m i/delke drobne ga- lan+eriie. Pri delu mi veliko pomaga tudi žena, ki doma oblikuie ra/li' ne umetne ro- že, ogle lalca in podobno. Za svoie delo imam dovoljenje, ki mi ga ie izdala občina Slovenske Konjice. Obrtnik sem 7c od leta 1930, ko sem pr'>-ol v Siovo"ijo.« I\an Pusič se je med voj- no prc«-f'lil v domačo vas, od kckler ]e sel tudi v partiza- ne, po vomi. leta 1945 pa se le '•oni \rnil v Slovenske Ko- n'.( e »Tu me liudje poznajo,« pr.ui Ivan. »Čeprav svojih iz- delkov prodam v-edno manj, ker ljudje vse manj kupuje- jo takšne predmete, kot jih prodajam jaz, bom delal še tako dolgo, kot bom mogel. Ne morem si zamisliti življe- nja brez dela. Z ženo ne za- služiva veliko, saj so dajatve velike, denarja pa je malo, vendar vseeno lahko živiva. Imava pet otrok, ki so že poročeni in dobro zaslužijo, vendar nočem, da bi me oni preživljali. Ce imam kaj de- naria. iim raie laz nomagam. Saj veste, kako je, če je člo- vek mlad in bd rad imel še toliko stvari... Svojo malo prodajalno na prostem je postavil Ivan Pu- šič kar na vogal ob avtobus- ni postaji v Slovenskih Ko- njicah. Čeprav je bilo hlad- no, je zavit v plašč veselo govoril o svojem življenju tn delu, ki mu kljub prizadeva- nju prinese le malo denarja. Toda Ivan jemlje življenje tako, kot je. Ko bo pritisnil še hujši rpraz, se bo umak- nil s svojega vogala in doma počakal na tonieišo poml^id. Takrat bomo lahko spet sre- čevali Ivana Pušiča za stoj- nico, ki bo bogatejša za spo- niinek ali okrasek. Iznajdljivost Vsega se ne da kupiti, tudi ne narediti. Denar je v teh hribih še vedno problem. Ne kot nekdaj, a vendarle. Koz- janska zemlja ni ravno pre- skopa, radodarna pa tudi ne. Treba se je znajti, kakor kdo ve in zna. Ce ni iznajdljivo- sti, te usoda povozi in nihče ne vpraša, zakaj. Je pač tako na tem ljubem svetu. Lugaričev Franček s Pen- kovega sela pri Vir stanju ali če hočete pri Lesičnem, ne kako na sredi bo tale pri- jetna vasica, ki se je tisti dan kot labod kopala, v son- cu, ni človek, ki bi bil zaprt sam vase in v svoje proble- me. Cemu bi tudi bil: mlad je in poln moči. 'Tudi idej. Takšnih, s katerimi se da kar doma narediti avto. Z drugi- mi besedami; nekaj na sredi- ni med avtom za osebno vož- njo, terenskim vozilom in traktorjem. Ubogi avto, po- doben je vojaškemu džipu, mora opravljati vse. Franček si je. namreč naredil avto . . . Spodaj po dolini potoka Bistrice je dan za dnem br- nelo. Vsa mogoča m nemo- goča vozila. Izgledalo je, kot da bi Imeh vsi avtomobile, le Franček s Pankovega sela ne. To mu je mozgalo po glavi, premetavalo se mu je v mislih, ko je pasel krave, utrujalo možgane, ko je oral in sejal, grabil listje in kar je še dela na kmetih. Potem se je odločil: tudi jaz mo- ram imeti avto, kakršen koli, samo da bo avto in da bo imel štiri kolesa. Franček se je od ideje pre- selil na delo. Toda, kako za vraga »spacati« avto (drugače namreč ni šlo, ker za pravi avto ni imel denarja), če pa kakšne šole, kjer se te zade- ve učijo, še povohal ni. Ena stvar je bila pri rokah: mo- tor kosilnice BCS. Okoli kme- tije je bilo tudi železje. Tam je bil tudi stari oče, nekda- nji kovač, ki še danes, pri devetdesetih, vneto vihti kla- divo, kozjanska korenina. In končno, tukaj je bil tudi Franček s svojo idejo o avtu. Potem sta se s starim oče- tom, ki je sprva zmajeval z glavo in nekaj govoričil o mladini, ki da se spomni vse- ga vraga, le pametnih reči ne. zaprla v »kelder«. Klinov na loj trškem vozu bi bilo pre- malo, če bi hotel z njimi pre- šteti noči, ki sta jih prebila v kleti pri avtu, ki je počasi, ob neskončnem varenju le dobival svojo obliko. Potem so se tudi stari oče zamislili in nasveti so začeli padati kot toča. še je bilo nekaj v trdi kmečki korenini. Tako sta skupaj s Frančkom na- redila avto. Delal je seveda Franček, ki mu avto nI bila prva (in kot pravi tudi ne bo zadnja) pogruntavščina. Doslej je naredil že kultiva- tor za vinograd. Avto je končno stal nared za vožnjo po kozjanskih glo- bačah in kolovozih. Tudi lep je bil, kot mlada nevestica. Vžigal se je kot kosilnica, spredaj, na poteg. Sosedje so zadevo gledali z nezaupanjem, s hudomušnostjo in ničkoliko pripomb je padlo na ropota- jočega vraga. Ko pa se je Franček'spustil na svojo prvo vožnjo, ni bilo nikogar več, ki bi še kaj pripomnil. »Letos sem s svojim avtom OTOzU z njive vse pridelke. Gre, kamor hočem. Z njim vozim tudi stvari iz trgovine, vino, kole za vinograd, fižo- lovke, skratka vse, kar je treba in zdaj se nihče več ne smeji nad mojim ropotajo- čim vragom. Konec koncev: poceni sem pa le prišel do njega. Kot rečeno, motor je od kosilnice BCS in to je največji strošek. C^rodje sem naredil sam, volan je od fiala 1400, vzmeti od dedovega ko- leslja, gume od fiata 600, ostalo pa sem naredil sam. Z njim lahko pripeljem okoli 500 kg, če imam prikohco, brez nje pa 300 kg. Dosti mi pomaga pri gospodarstvu. « Prvič se je Franček peljal s svojim ropotajočim vragom, tako so ga namreč krstili ob nje,govem rojstvu sosedi, ob Novem letu. Takrat je ded dejal: »Enkrat se boš peljal in nikoli več.« Ko je Franček srečno opravil krstno vomjo, ded ni rekel nič. Dppf^s Fran- ček priznava, da brez dedove pomoči ne bi šlo in da je marsikaj od tega, kar ve, do- bil od deda, kovača. Denarja pa še kar naprej ni in ni. Franček bi rad imel pravi avto, takšnega, ki po- tegne 120 in več. Naredil ga lo, to je že jasno. Motor bo kupil, ostalo pa bo naredil sam. Tako je govoril, ko sva se z ropotajočim vragom vo- zila po dolgem in počez m še kos poti me je popeljal tja do Banovine, da sem m- lahko prepričal, da je vse res in ne le fata morgana koz janskega fanta, ki bi ne uriel drugega dela kot farbar ■ ljudi. Tudi sosedi ga zdaj gledajo drugače kot prej. Skoraj mi je bilo žal, ko je bilo treba izstopiti iz ro- potajočega vraga, ki je vozil, ko da ne pozna šale. Nobena strmina mu ni bila prehuda. nobeno blato preveliko in pregloboko. Ob slovesu me je zanimalo le še to, kaj poč- ne z avtom pozimi. »Isto kot poleti: vozim se,« je bil kratek Franček Luga- rič. Na kolesa nadene verige in stvar je rešena. Že sem premišljeval o no- vem vozilu, ko se je Franček s svojim ropotajočim vragom zapodil v strmine, nazaj pro- ti domu. Cesar ne zmoreš s svojim denarjem, si naredi j sam, mi je pelo v mislih. Frančkov življenjski moto. MILENKO STRAŠEK Adolf Kosu, upokojeni pismonoša, je č'ovek, ki ga po25najo v Šempetru in sosednjih vaseh vsi — od otrok do starčkov. Si- cer pa, kako ga ne bi po- znali, saj je celih 33 let raznašal pošto. Star je 60 let, toda še zdaleč ni to upokojenec, ki bi v brez- delju sedel v svojem ko- tu, temveč je še vedno aktiven in če le more, rad pomaga. Deluje v vseh organizacijah — pri gasilcih. Svobodi, Turi- stičnem društvu in Rde- čem križu. V času dopu- stov nadomešča pismono- še pri šempetrski pošti. Ob najinem srečanju se je ustavil le toliko, da sva nekoliko pokramljala in že se mu je mudilo naprej, ker je raznašal koledarje za Gasilsko društvo. Kar šem o njem zvedel od šempetranov, je res bilo predvsem pohvalno.' Pravijo, da takega pismo- noše ne bodo spet kma- lu imeli. Bil je vesten, pošten in natančen pri svojem delu. Vedno pa je imel pripravljeno tu- di kakšno šegavo za smeh. T. TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK 20. december 1973 — St.4<> Pred vami je kmečka stran Trije razlogi so bili, da smo se odločili za takoimenovano kmečko stran, ki bo odslej vsak teden prihajala v vaš dom v Novem tedniku: V letošnji anketi so bili bralci s podeželja najštevilnejši in pri vpraša- nju, česa bi moralo biti v tedniku več, je bilo najpogosteje podčrtano, da bi morali več pisati o kmečkih problemih. Drugič je kmetijstvo med najbolj pomembnimi panogami narodnega gospodarstva, zato smatramo, da mora imeti ta pomembnost veljavo tudi v našem časniku. Tretjič. Misel, ki se že dolgo mota po naših in vaših glavah je dozore- la. Vprašali smo nekatere, kaj naj stran pririaša. VINKO JAGODIC, predsed- nik skupščine občine Šent- jur: »Toplo pozdravljam roj- stvo »kmečke strani«. Kaj naj prinaša? Naj bo informativ- na, da se bodo kmetje bolje družbeno in strokovno orien. tirali. Ne sme izostati Interes kmetov s političnega samou- pravnega vidika. Naj ne pre- vlada strokovnost, biti i>a mo- ra, tn predvsem regionalno osredotočena. Po svoje, mor- da v zimskem času, naj ima izobraževalni značaj, v sezo- ni seveda bolj akcijskega. Stran naj prinaša podobe iz konkretnih razmer, in sicer o štirih kategorijah kmetij. O takšnih, ki so obstale, tudi o tistih, ki propadajo in so vse bolj socialni problem in konč- no-o interesantni kombtnatn- ji, o mešanih kmetijah (kmeč- ko-delavslrih). Nikakor pa naj stran ne lo- čuje kmečkih ljudi od delav- cev, zato bi razvrščanje poli- tične, kulturne, izobraževalne in komimalne dejavnosti na to stran pomenilo ločevanje, potiskanje v drugorazrednost. In na kmečko mladino, zla- sti pa na žene, ne pozabite.« IVAN LUPŠE, Marof pri Lesičnem, bodoči gospodar srednje velike kmeti,ie: »No- va kmetijska rubrika v No- vem tedniku bo brez dvoma zelo koristna. To velja še zla- sti za nas. ki bomo morda že jutri sveže pečeni gospodar- ji, če bi lahko svetoval, kaj naj bi v tej rubriki bilo, po- tem bi dejal, da bi imela prednost predvsem kmetijska abeceda. Dobro bi bilo tudi. da bi se v njej čimvečkrat oglasili kmetijski strokovnja- ki in nam svetovaU, kaj naj delamo, kadar kaj nd v redu (velja zlasti za vremenske razmere in podobno).« LEON AMON, kmet in u». ložbenec iz Polane: »Obvešča- nje nas, kmetov, o vsakdanjih pojavih in dogajanjih v kme- tijstvu, 1» tudi v politiki, pri- de do nas kvečjemu s časo- pisom Kmečki glas. Razumlji- vo pa je, da vsi naši kmetje nimajo tega časnika, ker so naročeni na Novi tednik pa na TV 15, ki je izrazito voja- škega značaja, torej po tej plati za kmeta neup>orabfno. Nova rubrika v Novem tedni- ku bo za nas izredno dobro- došla.« TONE KNEZ. delavec na občinski upravi v Laškem in mali kmet: »S kmečko stra- njo ste "zadeli žebelj narav- nost na glavo. To je kar smo vsi, posebej pa še kmetje po- grešali. Prav je, če tudi de- lavci vedo, kakšni so proble- mi kmetov in lanetijstva na- sploh. Kmečka stran naj bi prinašala vse, kar je zani- mivega za kmete. Predvsem naj se posveča si)ecializira- nim kmetijam. Kmečka stran Novega tednika naj bo regij- sko usraerj«aa, kajti v tem območju so nam problemi bolj sorodni, kot na širše, slovenskem, ki ga obdeluje »Kmečki glas«. Vidi se, da je Novi tednik časnik, ki ui)o- števa svoje bralce, teh pa je zelo veliko na vaseh. To je nekaj mnenj in želja. Uredništvo bo za eno od pri- hodnjih številk objavilo vpra- šalno anketo za novo kmeč- ko stran. Ustancvili bomo tu- di posebni redakcijski sosvet za kmečko stran in pridobili strokovne sodelavce. Da pa ne bomo preveč obljubliali, raje počakajmo, da bomo z dejstvi dokazali, kako misli- mo resno, če smo že začeli. Tone Knez Leon Amon Jože Špan iz Planine pri Sevnici je že kot študent opazoval razvoj in hkrati tudi težave kmetijstva na Kozjanskem. Zaradi tega ni čudno, če je začel izdelovati kme- tijsko mehanizacijo: obračalnike in pidialnike. Danes, ko je njegovo podjetje pre- seglo vse predvidene olnire in ko je takorekoč njegova proizvodnja prodana že vnaprej, lahko ugotavljamo le to, da tudi Kozanjsko ni več to, kar je bilo. Precej njegovih proizvodov gre namreč prav na Kozjansko. In še nasvet: vsi, ki potrebuje- te proizvode Jožeta Špana, zagotovite si jih pravočasno. Na sliki: obračalnik, Id se priključi na traktor. Zraven njega Jože špan. Milenko Strašek Komentar KREDITNI VETO živimo v obdobju popu- lacijske eksplozije. Ko so današnji petdesetletaiki hodili v šolo, so posluša- li, da Je na svetu milijar- da in pol ljudi. Danes nas je enkrat več — če ne več? Vsi morajo Jesti, 5e ne je- do, imiirajo kot v Biafri, kot Eritreji, Indiji, Ban- gladešu itd. Hrana je na listi osnov- nih potreb na prvem me- stu, čeprav baje človek ne živi samo od kruha. Živimo tudi v času, ko vsak, ki ni magnat, živi na obroke, živi s kreditL Na zahodu tudi, ne samo pri nas. Stanujemo v hišah na kredit, spimo v posteljah na kredit, vozimo se v av- tih na kredit. Edino eden tega ne počne. Kmet. Zanj te vrste kreditov ni — so pa, kar je pravilno, krediti za stroje, za živino, za re- produkcijska sredstva, za hleve, nasade itd. Pogoji dosti hujši kot za tiste- ga, ki si kupi fička, mo- ped, sesalec za prah, tele- vizor. Zdaj združimo oboje. Pri nas je komaj 10 do 20 odstotkov takih kmetov, ki bi jim kmetovanje mo- glo nuditi zadosten doho- dek za soliden standard. Vsi ostali se dopolnilno zaposlujejo. Takih kmetov, ki so delavci, je veliko. On na »šiht«, po njem de- lo še doma, dopust prebije na »gruntu«, družina živi po kmečko. Ta delavec, ki ima tudi zemljo, lahko ku- pi fička na kredit, lahko si omisli spalnico iz ekso- tičnega lesa, ne more pa na kredit kupiti kosilnice ali česa podobnega. Do za- družnega kredita tudi tež^ ko pride, kajtd njihov dlj je rezvoj večjih usmerje-' nih kmetij za blagovno proizvodnjo. Vsak kilogram krompi^ j a, fižola in mesa je dob- rodošel. Ali ravnamo tako, kot bi verjeli, da jeto res? HLADILNIK ZA MLEKO v torek je predstavnik industrije hladilnih na- prav iz škofje Lcke v ce- ljskem trgovskem podjet- ju »AA« pojasnjeval pro- izvajalcem mleka na celj- skem območju njihov nov izdelek. Gre za povsem nov, priročen hladilnik za ohlajevanje mleka v transportnih mlečnih kan- tah, ki pa ga je enako uspešno mogoče uporabiti za nekoliko večje vaške ali krajevne zbiralnice. Hladilna naprava ohladi mleko na ustrezno tempe- raturo, da se med prevo- zom ne skisa. Več o napravi morda ob priložnosti. KMEČKE POKOJNINE POVIŠANE Kmetje, upravičenci starostnega zavarovanja, bodo od prvega januarja 1974 leta dobivali 300 dinarjev mesečne pokoj- nine. To je 50 dinarjev več kot dobivajo zdaj. Za- radi višje pokojnine se bo povečal tudi prispevek, ki ga plačujejo kmetje, zavezanci starostnega za- varovanja. Tako bodo od prvega jsmuarja prihod- njega leta plačevali ▼ pavšalu 1136 dinarjev in 7,6 odstotka od katastr- skega dohodka. Ob jubileju KZ Laško (1) Kmetijsko zadružništvo v laški občini, tako je loka- zano, praznuje tnčetrt stoletja. Kako? V tedanji Srbiji so bili na oblasti Obrenoviči. Milan je bil avstrofilski vladar, njegov sin, ki je kot mladoletni .pre- stolonaslednik s pučem prevzel oblast, pa je kasneje obr- nil jadra po ruskem vetru. To je Avstrijo razjezilo in le zaprla meje za srbsko »stočno trgovino«. No, in ker Av- strija ni zmanjšala porabe mesa, na Dunaju so jedli kot. prej, je cena domači živini skočila. Kmetje v laški okolici so od nekdaj sloveli po vzreji pitanih volov. Voli so šli v denar kot med, zlati goldinarji pa so se kotrljali v žepe laških trgovcev. Trije kaplani so bili takrat z uslugami na voljo svoje- mu kmečkemu rodu, iz katerega so izhajali Gorišek in Rozman iz Laškega ter Zorko iz sedanjih Brez. Le-ti so zbrali okoli sebe kmete in jim povedali o mastnih dobič- kih trgovcev. Ideja je dozorela novembra 1899. leta, ko je 300 kmetov s plačilom članskega deleža ustanovilo icmk>čko konzumno društvo. Ta zadruga je bila ustanovljena z go- spodarskih, prav gotovo pa tudi iz narodnostnih potj: ;b — torej tudi političnih. Geslo »Svoji k svojim« je bilo gotjvo napredno. Obvarovati so se kmetje želeli trgovcev, ker p3 so le-ti bili zvečine Nemci, so temu boju dali tudi nar-jd- nostni pečat. Sočasno, pravzaprav nekoliko prej, je ^';a ustanovljena tudi Reifeisnova hranilnica, ki je ob 35. ob.et niči, leta 1924, imela 25 takratnih milijonov vlog. Prva zpdruga ali konzumno društvo je bilo ustano^-Iie- no z neomejenim jamstvom članov. Trgovci in mestni veljaki na gibanje kmečkega zadruž- ništva niso gledali s simpatijami. Ne samo zato, ker so se zbirali slovenski kmetje in govorili v materinščini, marveč tudi zato, ker jim je združevanje bilo liuda konkurenca. To, da so kmetje preko svojega konzumnega društva sami vo- dih trgovino z živino in senom (s senom je laško območje trgovalo vse do zadnje vojne), jim je bilo še najbolj napoti. Pritiskali in pritiskali so na laškega dekana, ki je naposled uspel prepričati škofa, da so vse tri napredne slovenske kaplane prestavili na težavnejša mesta, proč od zadrugCi ki so jo z njihovo pomočjo ustanovili kmetje iz laške oko- lice. Vsi trije so morali, kot temu pravimo, povezati cul« in oditi že prvo leto obstoja konzumnega društva, torej ' letu, ko se je prevesilo stoletje. Šest let je obstajala konzumna kmečka zadruga. je šla njena pot navzdol, je gotovo krivo dejstvo, da so bili kmetje že prvo leto ob vodstvo, kajti trije sloveiViki duhovniki so bili med njimi edini šolani ljudje. Niso s« dobro razumeli v trgovino, pa so, kot kaže, v konzun«'' trgovini precej po svoje gospodarili. Kdo ve, če je kako drugače z zadružno gostilno, ki je bila v današnj' šketovl hiši in se je imenovala »Flosar birt«. Na .)brežj'' tam blizu so savinjski plavarji privezovali splave in ziii"' čili suha grla, če so že imeli mokroto v čevljih. In še nekaj je bilo. Trgovina z voli je začela pešati' Vsi so začeli rediti, vsi ponujati, in kjer je blaga več, ko* je povpraševanje, tam cena začne hlapeti. Prva zadrugi' kmečko konzumno drtištvo, je šlo v stečaj 1905 leta.KmeU^ so morali plačati dolgove, največ ustanovitelj Gorišek. (Prihodnjič o 55. ietnici^ it. 49 — 20. december 1973^ NOVI TEDNIK — stran 15 Intervju mm so UUDJE človek mora imeti v sebi posebna nagnjenja, da se odloči za socialno (jelo. Največkrat so to idealisti, ki mislijo, da bodo spreminjali svet. Misli je obletijo in ostanejo pri pomoči sočloveku, tovar-šu v stiski. To je dovolj, plasti, ker so ta bremena čestokrat prevelika in premalo jih je, ki jih rešu- jejo. Naprtijo si breme, ki je zanje pretežko, zlasti, če je občina obširna in tereni raztreseni vsepovsod. Referent za socialno varstvo in skrbništvo pri občinski skupščini v Žal- cu — VLADO AŽNIK, se s socialno problematiko ubada že polnih sedem- najst let. Najprej v domačem kraju v Radljah, zdaj že dvanajsto leto v žalski občini. Problematiko pozna do »obisti«, zato je tudi pripravil izčrpno poročilo o socialnem stanju ostarelih občanov v žalski občini, ki je bilo posredo- \fano odbornikom na zadnji seji občinske skupščine v Žalcu. »Vaše poročilo o ostarelih (bčanih v žalski občini jena. letelo med odborniki na ve- liko odmevnost. Vaša občina je tudi ena redkih, ki .je ta popis že izvršila. Kaj je po- Itazala analiza in kako ste se la njo odločili?« »Na pobudo SZDL. smo s po- pisom ostarelih občanov za- čeli že leta 1971. Popisali smo jih v dvanajstih krajevnih, slnipnostih, 1972. je bila anken a izvršena še v treh KS, šti-^i ri krajevne skupnosti pa nanis popis še dolgujejo. Kljub te^ au smo nekatere stvari žeij inalizirali. Potrebe po stanom panjih so največje. Veliko j« tudi revščine v pravem po- menu besede. Naleteli smo la primere, ko je bila po- trebna takojšna intervencija.« Koliko jih je bilo? Zelo hudi so bili trije. Pri- mere smo reševali kompleks- no, odgovorno. Veliko osta- relih smo preselili v štiri blo- ke upokojencev. Od skupne- ga števUa 220, smo uredili stanovanje 8 družinam. V programu imamo 12 stano- vanjski blok v Preboldu in leta 1975 na Polzeli, kjer bo- mo z depandanso pri Domu upokojencev pridobili 50 po- stelj. Povedal sem že, da smo v zadnjih tednih imeli tri nujne primere, za katere ni- smo vedeli, a so se pri po- pisu izkazali za zelo hude. »So ljudje zadovoljni z va- šimi ukrepi, ko jih postavite pred dejstvo, da se morajo preseliti? Vemo, da so sta- rejši ljudje vztrajni. Kako delate vi?« Ljudi prepričamo, če pa to ne gre, jdh postavuno pred dejstvo. In ko vidijo, da ni rešitve, se preselijo Kmalu vidijo, da na bolje, potem pa je vse urejeno. Popis ostarelih občanov v žalski občini je tudi pokazal, da je socialnih primerov ved- no več. Koliko ljudi dela v vaši socialni službi? Kadrovsko je ta služba sla- bo zasedena. Na enega soci- alnega delavca pride 7500 lju- di. Dva delava, vsaj štirje pa bi bili potrebni, človeka ta služba utrudi, ker se vsak dan srečuješ z ljudmi, ki trpe, ki nimajo ničesar. So- cialnih delavcev bi moralo bi- ti znatno več. Ko sem prišel v Žalec, je bilo veliko nere- šenih primerov okoli rudnika Liboje in Zabukovice. Zdaj je veliko bolje, pa so še. Kljub razumevanju žalske občine v zadnjih letih imamo probleme predvsem zaradi kadra, ki ga ni, občina pa ni preskrbela štipendij. Obstajajo tudi še problema ostarelih kmetov in preživnin. Ostareli kmet bi rad dal po- sestvo, pa ga ne more, ker ni še zemljiškega sklada. Mi imamo veliko teh primerov.« »Pa občinski proračun za prihodnje leto?« Računamo na 12,5 odstot- no povišanje, letošnja dota- cija pa je znašala 40 milijo- nov. Koliko znaša najvišja de- narna socialna podpora, ko- liko najnižja?« Najnižja 150, najvišja 420 dinarjev.« ZDENKA STOPAR Prevorje Večina občanov krajevne skupnosti Prevorje v šent- jurski občini še danes nima sodobnemu življenju ust- remega vodovoda, kaj šele ceste. Da oi dosegli vsaj osnovno, kar potrebuje človek v kolikor toliko organi- zirani skupnosti, sd občani sami vložili v izboljšanje teh razmer mnogo svojega dela in sredstev. Kljub vse- mu ne morejo dobiti vodovoda, ki bi povezoval raz- tresene vasi in zaselke in prav zaradi tega so se odlo- čili, da potrkajo na razumevanje soobčanov. Kot že dve leti doslej, bodo tudi v letu 1974 prišie na Kozjansko mladinske delovne brigade, ki bodo tudi tokrat gradile cesto in pomagale občanom pri ureja- nju elektrifikacije, gradnji lokalnih vodovodov in po- dobnega. Krajevna skupnost Prevorje upa, da bodo lahko angažirali tudi njih pri gradnji svojega ^^odo- voda, ki ga, kot pravijo, nujno potrebujejo, saj jim pomeni skoraj toliko kot knih, če že ne še več. O so- delovanju brigad pri gradnji vodovoda so se že d.>go- varjali in po vsej verjetnosti pri tem ne bo težav. Fi- nančno pomoč jim bo nudila tudi skupščina občine Šentjur pri Celju, ki kaže za prizadevanja občanov krajevne skupnosti Prevorje precejšnje razumevanje. Kljub pomoči skupščine, občanov in mladinske de- lovne brigade pa svojega načrta ne bodo zmogli ures- ničiti v celoti, saj je to območje znano jk) socialno ogroženih občanih, ki ne bodo zmogli niti najmanjše vsote. Ker je položaj pač takšen, se je krajevna skupnost Prevorje odločila, da svoj cilj doseže drugače. Njiliovi predstavniki bodo potrkali na vrata delovnih organi- zacij, da bi jim priskočile na pomoč — če že ne dru- gače, pa vsaj s skromnimi sredstvi. Solidarnost obča- nov pri takšnih akcijah se je že večkrat izkazala m Prevorjani prav zaradi tega niso dosti pomišljali: od- prli so svoj žiro račun in upajo, da bodo delovne or- ganizacije razumele njihova hotenja. Njihovemu klicu na pomoč se pridružujemo še mi in prav iz tega razloga smo se odločili, da v našem časopisu objavimo številko žiro računa, kjer se bodo stekala sredstva za prevorski vodovod. Ker je tik p red nami Novo leto, bi bilo prav, če bi p>odjetja namesto novoletnih čestitk nakazala denar za prevorski vodo- vod. Vsi, ki vedo in znajo presoditi, kaj je dobra pitna voda, bodo prizadevanja prevorskih občanov i,nali ceniti. In še žiro račun: 50700—645—60218 »KRAJEVNA SKUPNOTS PREVORJE« M. Stri5?k DRAGA ŠOLA Človek se marsičesa nauči, k ne v šoli, pa pozneje v Mjenju. Toda življenjska Ua je vedno dražja. Uče- »ie na napakah je drag luk- m2, ki bi se mu morali od- povedati. Ce nekdo kupi polovico nanj opeke, Ajof mu je zra- iunai zidar po načrtu, pa vse. (no začne in pozida hišo, po- Weni, da je bil načrt le sred- stvo za pridobitev dovoljenja k nič drugega. Se huje je, Itadar podobne napake dela "efcdo, ki mu je zaupano na- črtovanje naselij, mest, jav- objektov. Nekaj takega je ^ primer pogreznjen most M Latkovi vasi. Nekaj take- je tudi uro trajajoči spor "a seji občinske skupščine v ^škem, ko je šlo za spre- ■"^mbo zazidalnega načrta za ^ter Radeč. Pred časom ^Prejet zazidalni ruičrt je oh ^danji novi zdravstveni po- Hji predvideval dve stano- ^jsko, poslovni stolpnici. ^0 je bil letos sprejet sklep " akciji za razširitev zdrav- *^^enega doma, za katerega vsak zaposlni že prispeval ^ 4 delovne dni, je bilo ak- '"flino vprašanje, kam dozi- ^ti nov del? In tako je pri- "o do predloga, da naj se ^idalni načrt spremeni^ da J"; bo prostor, namenjen za '"e stolpnici, uporabljen za ^izidek. Zacžem je zbudila dolgo- '"■ojno debato. Nekateri so bi- J zato, da se vlogi ne ugodi, *ot je predlagal tudi prisloj- svet. Nekateri so predla- l^^i, da naj bi se prizidek ^''^avstvenega doma vključil ^bodočo stolpnico, ki bi jo ^9li vendar tudi že začeti '^ttdifi, če je v načrtu grad- ,jo takšnega stanovanjskega '°fca za prihodnje leto. Bili J tudi predlogi o prizidku s temelji, ki bi vzdržali nad- gradnjo itd. Naposled je bilo sklenjeno, da naj prjšnji zazidalni na- črt ne bo ovira za gradnjo prizidka zdravstveni postaji. Načrt itak ni bil najboljši, je bilo tolmačenje pristojne občinske službe, zato spre- memba tudi ne pomeni pre- tresa v urbanizaciji Radeč. Zdaj smo pri problemu. Vsak načrt, tudi če je pre- prosta, na hitrico narejena skica^ nekaj stane. Veliko ta- kih skic, ki jih sprejmeš ali ovržeš, nanese za en načrt, več načrtov ... No, tako se vleče stroškovna štrena na- prej. Urbanistični, geološki in drugačni »kiksi« so huda reč, zato je urbanizem, pro- storsko načrtovanje nekaj, kar terja širši aspekt izho- dišč za odločitev. Ne more biti odločilna kar prva za- misel, ki slučajno leze v mo- zaik okolja. Pomislimo samo, kakšne posledice ima »majh- na pomanjkljivost« pri nad- zoru gradnje nadvoza pri zdravilišču, ki zdaj proži ce- lo vrsto stranskih nevšečno- sti?! Draga šola, zares. V La- škem so se na primer doko- pali do spoznanja, da ni nuj- no, da ima ena občina ob ta- ko velikem pomanjkanju ka- drov, kar vse — tudi urba- nistično službo. Zato je na minuli seji proti koncu bilo zelo zanimivo slišati, da se namerava urbanistično načr- tovanje ponuditi specializira- ni organizaciji zunaj občine. Urbanistični naarti, zazidalni načrti, to je vendar nekaj ta- kega, ko ne more šteti pre- prosto preštevanje glasov brez predhodne temeljite strokov- ne utemelijitve o prednosti in posledicah takšne ali drugačne odločitve. J. KRAŠOVEC REKLI SO IMUVRTIN DEŽELAK, upoko- jenec iz Laškega in član dru- štva diabetikov sprašuje, kdaj bo možno dobiti dietno lu-ano v Laškem. Povedal Je: »V Laškem sta dve družbe- ni prehrani, kjer se laliko ljudje Iiranijo, nikjer pa oi mog'oče dobiti dietne hrane. Ne v domu upokojencev, ne v hotelu Savinja. V Laškem Pa Je mnogo sladkorno bol- nih Uudi, ki bi tako hrano potrebovali. Dobe Jo lahlio samo v zdravilišču, tam pa je spet samo za goste. Od- stotek ljudi, ki bolehajo za sladkorno l>olezniJo pa se iKi naslednje leto obvezno zve- čal, ko bodo z akcijo ugo- tavljali bolezen. Tako je bilo tudi letos v Celju, lijer so našli veliko diabetikov. Zani- ma pa me, če se dietna hra- na kuha v Domu upokojen- cev v Celju. Rekli so že, da bo tako, zdaj pa ne vem. Sam sem razmišljal, da bi šel v ta dom, samo vedeti moram, če kuhajo tudi za sladkorno bolne. Sem pa tudi mnenja, da v večini restavra- cij servirajo . presoljeno hra- no, pa tudi paprieirano zato, ker se po njej lahko več pije. Šmarje UCITEUEV NI! Za neovirano prosvetno de- lo je prav gotovo prvi pogoj zadovoljiv sestav kadrovskih moči In njihovo zadostno število, šmarska občina se je s temi problemi borila že leta in leta. Za preteklo do- bo, ki jo je obravnaval plan občinske skupščine Šmarje pri Jelšah (zadnja tri leta) je ugotovljeno, da se je ka- drovska struktura na šolah šmarske občine znatno izbolj- šala. Število učiteljev z višjo izobrazbo se je povečalo od 29 na 48 (semkaj prištejmo še sedem absolventov te šole), kar je skoraj dvakratno po- večanje. Na šolah poučujejo še štirje profesorji in pa pet strokovnih učiteljev. Tudi število učiteljev s srednjo šolsko Izobrazbo zadovoljuje, že sedaj pa je pomanjkanje tega kadra v zvezi z ustanav- Ijenjem celotnih malih šol in podaljšanim bivanjem. Prav gotovo se bo problem v pri- hodnjih letih še zaostrij, gle- de na to, da je zanimanje za pedagoški poklic v šmarski občini zelo skromno. Kje to- rej dobiti osemnajst učite- ljev, ki jih bodo v občini po- trebovali za to razširjeno pe- dagoško dejavnost? Tudi na predmetni stopnji ni položaj ničkaj rožnat. Prej bi lahko rekli, da je kritičen. Najslabše je pri pouku slo- venščine, matematike in tu- jega jezika. Da bi se položaj izboljšal, bo morala temeljna izobraževalna skupnost temu problemu posvetiti vso pozor- nost, predvsem pa več sred- stev za redno in izredno izo- braževanje prosvetnih ka- drov. Pomembno vlogo bo lahko ob pravilni politiki od- igral na novo ustanovljen štipendijski in posojilni sklad obične Šmarje pri Jelšah. In končno: treba bo misliti bolj kot kdajkoli prej na stano- vanjsko vprašanje učiteljske- ga kadra. To je še vedno rak rana šmarskega šolstva. V zadnjih letih so sicer naredi- li precej, ljudje pa- kljub te- mu uhajajo. Brez urejenih stanovanj je zaman vsaka, še tako premišljena in dobro za- stavljeni reforma. MILENKO STRAŠEK Laško PRIZNANJE DELU Ob priliki 35. letnega jubileja Pivovarne Laško smo invalidski in starostni upokojenci bili deležni izredne pozornosti. Koletiv, katerega člani smo bili, nas je dne 19. 11. 1973' povabil na pogostitev in nas finančno obdaril. Čutimo, da nismo pozabljeni, saj ta kolektiv vzorno skrbi za svoje nekdanje sodelavce. Vsako leto nam, invalidom in starostnim upokojencem ter ožjim svoj- cem, priredijo brezplačen izlet. Občasno nas vabijo v tovarno, kjer se seznanimo z modernim obratovanjem in neverjetnim porastom proizvodnje. O kvaliteti pro- izvodov pa se prepričamo, saj nas ob državnih in novo- letnih praznikih obdarijo tudi s pivom. Ne moremo mi- mo dejstva, da tudi sindikalna podružnica težjim de- lovnim invalidom z majhno invalidnino nudi ustrezno občasno finančno pomoč. V čast in ponos nam je njihovo humano delo, ka- kor tudi to, da smo nekoč bili člani tega kolektiva, ako ravno smo opravljali naše delo pod mnogo težjimi po- goji. ' . Posebno zahvalo smo dolžni direktorju Ivanu Vod- niku, tajniku Marjanu Zoru, predsedniku DS Janku Re- micu in tovarišici Kačičevi, ki so navzlic pomanjkanju dragocenega časa prisostvovali tej jubilejni svečanosti ter se rmm zahvalili za naše minulo delo. V imenu vseh povabljencev — obdarovancev in v imenu Društev invalidov občine Laško se kolektivu Pi- vovarne prisrčno zahvaljujemo in jim v letu 1974 že- limo mnogo gospodarskih dosežkov. Zgajner Franc 16. stran —NOVI TEDNIK 20. december 1973 — St. REPORTAŽA Ste bili že kdaj v tako hudi stiski, da ste tuje ljudi prosili za pomoč? Ste držali kdaj v premrlih rokah sadež, ki ste ga sami pridelali pa je zaradi nerazumevanja zmrznil pred hišo, kamor je bil postavljen? Se vas je kdaj polastil obup, ker niste našli izhoda? Če ste vse to doživeli, pa niste stoodstotni invalid, kot je FRANC ZUPA- NEC iz Vojnika, ki se je pred dobrim mesecem dni vrnil iz onkološkega inštituta v Ljubljani. Bolan, hudo bolan in nad stanjem, ki ga je našel doma, še bolj obupan. Pravica! Zakopana tri klaftre globoko in krivi- ca, ki je polzela po li- cih. Sključena postava, ne- naguban obraz in veli- ke, velike oči, prekrite t ' mreno jokanja. Ona, Kri- stina, žena Franca Zupa- aca, je prišla v uredni- štvo prosit ■ pomoči. Spre- mljala jo je soseda, ki je njeno pripovedovanje potrjevala. V ženinih ro- kah se je tresel kos pa- pirja, prošnja onkološke- ga inštituta, da se paci- entu Francu Zupancu dodeli ustrezno stanova- nje. Nikamor ni bila na- slovljena, kar tako jo je nosila s seboj, da bi se ji odpirala vrata. Pa so ostala zaprta. »Maj mož je invalidsko upokojen že trideset let. Samo tri mesece je delal na železnici, pa mu je že odtrgalo noge. Imava se- dem otrok, eden je pri' vojakih, dva sta šoloob- vezna, ostali so pri kru- hu. Vseh mesečnih do- hodkov se nabere v vso- to 250.000 dinarjev. Mož je bn zdaj v bolnici, bilo je malo. »Ppišla je k nam za vse svete vsa objokana, ker ni imela denarja, da bi šla k možu Veste, ho- tela se je končati, pa smo jo potolažih. Dali smo ji tudi denar, da se je pre- tolkla,« nadaljuje soseda MILICA VEnk. Solze se v Kristininih očeh podvo- je. Skrbi za moža jo ved- no bolj grize, še bolj pa neurejene razmere doma. Zakaj gre? Povrnimo se za nekaj let nazaj, ko je bila hiša, kjer danes Zupanecovi stanujejo, še last kmetij- skega kombinata iz Žal- ca. V tej hiši Zupancovi stanujejo že dvanajst let, gospodar pa je že tri leta MILUTIN NOVOKMET, stanujoč v Celju, ulica 29. novembra. Ztipancovi bi takrat hišo radi sami kupili, a so spraviU skupaj le 350.000 dinarjev, kar pa je bilo čisto premalo. Hi- ša je bila zlicitirana za 4 milijone. Društvo upo- kojencev je Zupancovim celo nudilo garancijo v višini dveh milijonov, a so vseeno še bili prekrat- ki. Taka je zgodba za na- zaj. Kako pa je danes? »Lastnik Milutin NOVO- KMET nas preganja že dve leti. Zeli, da bi se mu umaknili, zdaj nam je zmetal iz kleti ves pri- delek, jabolka in preko 1000 kg krompirja. Pridi- te pogledat, vse imamo pred hišo! Zaprl nam je vodo, da ne moremo do glavne cevi, ne smemo na podstrešje. PrišU so od požarne varnosti, pa so potegnili z lastnikom. Sh- šala sem tudi, da stano- vanje, kjer smo mi že dvanajst let, prodaja. Le- tos je popravil fasado hi- še, bo že držalo. Pralni- ce ne morem up>orablja- ti, ker nima odtoka in mi ga tudi ne pusti naredi- ti. Mož je od sekiranja še bolj bolan. Hudo mu je za pridelkom, ki pred veznimi vrati jemlje ko- nec. Zmrznilo je, ker mraz revežu ne prizane- se.« ZUNAJ BELA HIŠKA, ZNOTRAJ ČRNA LUKNJA FRANCA ZUPANCA smo ob našem obisku do- bili pri branju. Načitan človek je to. Pred sabo drži najmodernejši ro- man. To je njegov svet, skrita kamrica, kamor se je zatekel, ko je ostal brez spodnjih okončin. Star 62 let, sivih las, mo- čan, da bi gore premi- kal, ne miruje. Resda so ga noge zatajile, pa je os- tal mož na mestu in spra- vil otroke do kruha. Plazil se je po njivi, plel, okopaval, dočakal sad,. ki danes gnije na hišnern pragu. Za sabo ima že trikratno preseljevanje, metali so ga že iz stano- vanj a, dovolj mu je vse- ga .. . 2ivi, dokler bo živel z bolečinami v prsih in po- nosno prosi pomoči. Tak je Franc Zupanec, ki živi v Novokmetovem stano- vanju. Videli smo v zabojih jabolka, v vrečah krom- pir, ki je skrbno pokrit čakal pred vrati na bolj- še čase. PRAVICA DRUGEGA — LASTNIKA MILUTIN NOVOKMET je urejen mož, zaposlen v reševalni postaji zdrav- stvenega doma v Celju. »O svoji hiši bom govoril takrat, ko bom želel jaz,« je za začetek arogantno dejal. »Hišo v Vojniku sem kupil čisto legalno, na licitaciji. Stranki je bila ponudena prednost, a ni imela dovolj denar- ja, da bi hišo kupila. Med mano in stranko ni bila napravljena nobena pogodba. Niso hoteli. Ste videli hišo? Morali bi jo poznati pred leti. Zdaj sem jo obnovil in ves denar in prosti čas vlo- žil vanjo. Obnovljena je samo fasada, zdaj vse os- talo stoji. Vedno sem bil človek in zlasti invalida nisem želel metati ven. Pravijo, da ne bodo ni- koli šli iz moje hiše. Jaz sem jim že ponudil svo- je stanovanje v Celju, pa so ga odklonili, ker ne morejo gojiti živali v bloku. Na mojem pa lah- ko, kajne? Svojega vrta ne obdelujem, ker ga imajo oni. Ste videli, v kak-šni svinjariji žive? Pojdite pogledat, želim, da greste. Videli smo. »Eno leto sem jim do- volil, da so koristih klet, pa je bila notri taka svi- njarija, da sem zmetal letos vse ven. Najprej sem prosil, da sami po- spravijo, pa se sklicuje- jo na pravice, ki jih ni- majo. Veste, dolgo sem imel srce, kar je preveč pa je preveč. V kuhinjo nočejo namestiti pipe,. jaz jim ne morem pomagati. Vodo zlivajo kar skozi okno. Ste videli kako pod oknom smrdi? Videli in duhali smo. Mene je stala adaptaci- ja pet milijonov, rad bi se v hišo vselil, če ne jaz, pa bosta imeli stano- vanje moji dekleti. Hiše nimam namena prootrebni po- pravila, zato se bojim, da bi enkrat vse zgorelo. Kdo bo potem kriv, jaz kot lastnik? Posadil sem nageljne na svoj vrt, bili so izruvani, ograje ne morem narediti, po vrtu je vse nanešeno. Prosim, pojdite pogledat! Pogledali .smo in videli. Navlaka iz podstrešja se je sončila na dvorišču. V naslovu smo zapisah, da je to zgodba o dveh pravicah in eni stiski. Zgodba, ki nikakor ni osamljena. Zupancova družina ter- ja pravico hlapca Jerne- ja, ki je delal pri hiši nad 40 let, a ni mogel razumeti, da ni nič nje- govega. Zupancovi, tri- krat že preganjeni, že dvanajst let uživajo pra- vice lastnika, le v zad- njih treh letih se čutijo ogrožene. Družina je hu- do prizadeta., ima bolne- ga moža, ki bi moral ži- veti v urejenih razmerah. Te pa so trenutno hujše od pasjih. Težko pride- lan krompir ixxi napu- 3čem zmrzuje, jabolka so se zgrbančila in ne dišijo niti odraščajočim otrokom. Lastnik Milutin Novo- kmet terja pravice last- nika in se poslužuje me- tod nagajanja.' Za Zupan- covo družino išče sta- novanje, menjal bi s svo- jim, pa noč&jo. Ves svoj prosti čas vlaga v svojo hišo, kjer se po njego- vem šopirijo tuji ljudje, s katerimi nima niti po- godbe. Na kateri strani smo , mi? Ni treba dvakrat za- pisati, da na strani šib- kejšega? Pa bo to vsaj pomagalo? Društvo inva- lidov v Celju je seznanje- no s tem problemom, a kaj naj stori? Samo dru- štvo je več ali manj od- visno od podix>re delov- nih organizacij, zato, ka- ko naj revež revežu po- maga? Na katero kljuko naj torej pritisnemo, da bo stoodstotni invalid Franc Zupanec tn njego- va družina dobil primer- no stanovanje? Takšno, ki mu kot in- validu po zakonih pripa- da. Da bo po lastnih ro- kah prišel iz hiše, ker mu je vlak odrezal obe nogi. Pred tridesetimi le- ti. ZDENKA STOPAR DRAGO MEDVED FRANC ZUPANEC PRI BRANJU POD NAPUŠČ ZLOŽEN JESENSKI PRIDELEK, KI JE BIL VRŽEN IZ KLETI 5t. 49 — 20. december 1973 NOVI TEDNIK ~ stran 17 Podčetrtek KADROVSKI OBETI Minuli teden je celjski Komunalni zavod za zaposlo- vanje pripravil v osnovni šo- li v Podčeitrtku zanimiv po- svet o poklicnem usmerja- nju mladine. Gre namreC za prizadevanja k čimboljšemu in kvalitetnejšemu poklicne- mu usmerjanju mladine na kozjanskem območju. Dej- stvo je, da bo ta predel Slo- venije čez nekaj let še v veliko večji stiski za kadre, kot je sedaj, ko se načrto- vanja razvoja šele kažejo. Organizator .se je odločil za posvet na omenjeni šoU za- radi tega, ker je to ena red- kih osnovnih šol, ki s svojo šolsko, predvsem pa izred- no razširjeno izvenšolsko de- javnosti že poklicno usmer- jati svoje učence. Vsi udele- ženci posveta so si tudi šo- lo ogledali, potem pa je ste- kla beseda o vlogi šole in izobraževanja. V razpravi so po uvodu Romana Bobna so- delovali predstavniki šolstva, republiškega zavoda za šol- stvo, Pedagoške akademije iz Maribora in kadrovniki iz nekaterih delovnih organiza- cij. Največ so govorili o svo- bodni izbiri poklica, ki je odvisen predvsem od treh glavnih faktorjev: ekonom- skega, izobraževalnega tn op- redelitve smeri tempa razvo- ja. Ce upoštevamo dejstvo, da je razmerje med investi- cijami in .vlaganji v kadre enako (50% : 50%), potem je pomen dolgoročne in ustrez- ne kadrovske politike Se to- liko večji Izobrazj^eaa struk- tura je na Kozjanskem iz- redno slaba, saj smo imeli leta 1970 na tem območjiu 72% nekvalificiranih delav- cev, 20% je imelo strokovne šole, samo 7 odstotkov sred- nje in 2,6% višje ali visoke šole. Da bi dosegli omenje- na načrtovanja, bo brezpo- gojno potrebno posvetiti več dela v pravilno poklicno us- merjanje mladine. Zato je bil na omenjenem posvetu zelo poudarjen kakovosten izobrazbeni prodiikt. Vseka- kor bo moral biti pri teh prizadevanjih delež celotne družbe tudi večji kot doslej. Sodobna družba pozna da- nes 25000 različnih poklicev, naša mladina jih pozna pri- bližno 16, med katerimi se odloča — nima pa vedno možnosti proste izbire. Zato bo nujno bolje urejevati po- dročje dela in izobraževanja, ker bi s tem dosegali pre- potrebno usklajenost kadrov- skih potreb. K temu bo ne- dvomno pripomogla delitev dela tn številni samoupravni dogovori, šola pa naj bi z vzgojo in izobraževanjem omogočala uporabo celotne- ga sistema pedagoških, soci- oloških tr medicinskih me- tod in pri tem maksimalno upoštevala razvojne značil- nosti. Vst- to s ciljem doseči čim uspešnejše bodoče pro- fesionalne integracije. Zato je sistematično in organizi- rano delo poklicnega usmer- janja v šoli le ena od speci- fičnih vzgojno izobraževalnih dejavnosti. Primer osnovne^ šole Podčetrtek je vsem ude- ležencem posveta to nazorno prikazal. Ob zaključku razprave je bil izvoljen tudi iniciativni odbor za ustanovitev interes- ne skupnosti, ki bd s svojim delom pripomogla k ustrez- nemu poklicnemu usmerja- nju mladih na Kozjanskem. Drago Medved ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK Jaka Leskovšek iz Loga v Bohorju je bil med vojno znan partizanski aktivist na Kozjanskem, po vojni pa je ojjravljal razne funkcije ali z drugimi besedami povedano: delal je vse, kar je bilo v tistih časih, ko Je primanj- kovalo kalu-šnegakoli kadra, potrebno. Pred leti pa se je Loški Jaka, kot so ga mie- novali daleč naokoli po Koz- janskem, zaradi do danes še nepojasnjene nesreče moral umakniti v svoj Log, kjer je še do nedavnega ležal prikle- njen na posteljo. Iz katere od tistega usodnega dne ni več vstal. (Miromelost so mu lajšali ča^pisi. b svetom pa se je spoznaval tudi preko TV sprejemnika, ki so mu ga kupile družbenopolitične organizacije. Tu in tam so ga obiskali otroci In nekda- nji partizanski In politični funkcionarji, potem pa je spet utonil t svoj boborski mir. v zadnjih dneh se je Jaku zdravje paslabšaio in krajev- ni odbor Zveze borcev je to sporočil občinskemu odboru, ki je takoj ukrepal. Povezal se je z družbenopolitičnimi organizacijami občine Šmarje pri Jelšah in združeno so sku- šali pomagati Jaku. Ker je Jaka docela nemočen, dostop do njegove hišice pa izredno težaven, z rešitvijo niso pri- šli daleč: Jako je bilo treba prepeljati v Topolšico. v bol- nišnico. Re.šilni avtomobil do njegovega domovanja ni mo- gel priti, vsak transport pa bi bil prenaporen zanj in morda tudi usoden za zdrav- je. Takrat je prišla na po- moč celjska gamizlja, Id je na prošnjo občinskega zdru- ženja Zveze borcev poslala svoj rešilni avtomobil m tako Jaka Leskovšek zdaj že uživa zasluženo zdravljenje t tem znanem zdravilišču. Naj velja pomoč armade, pripravljenost družbenopolitič- nih organizacij oI>čine in ob- čanov pomagati Jaku za zgled in potrditev naslova: človek človeka človek. Milenko Straši Konjice Pred nedavnim so pri Ob- činski konferenci Zveze mla- dine v Slovenskih Konjicah ustanovili aktiv mladih novi- narjev. Lahko bi rekli — ak- tiv mladih novinark. Mlade osnovnošolke in dijakinje so se zbrale zato, da bi konji- ški mladini približale delo občinske konference ZMS in delo aktivov ZM po vaseh in delovnih organizacijah. Toda njihova naloga ni lahka, saj se srečujejo že z mnogimi problemi. Predvsem bi si mo- rale mlade novinarke poiska- ti mentorja, ki bi njihovo delo vodil tn usmerjal. Raz- širiti bodo morale tudi krog sodelavcev, tako da bi bil njihov list bolj pester in za- nimiv. Predsednica aktiva mladih novinarjev je Ksenija Jelen- ko, dijakinja 2. razreda Gim- nazije v Celju, ki nam je v razgovoru dejala: »Vse članice aktiva smo ze- lo zagnane pri delu, čeprav se zavedamo, da same ne bomo mogle storiti vsega. Predvsem srno nepoučene o tehničnih stvareh in rabimo človeka, Id nam bo pomagal pri tehničnem urejevanju na- šega lista. Prav tako rabimo mentorja, ki nas bo uvajal v delo in nas o aktualnih stvareh tudi poučil.« Te dni bodo članice aktiva mladih novinarjev izdale pr- vo številko lista Začetek. Nji- hovo delo in iniciativa je vredna pohvale, saj je takš- nih aktivov pri nas zelo ma- lo. Mlade novinarke upajo, da bedo pri konjiških obča- nih naletele na razumevanje in predvsem pomoč, ki bo olajšala njihovo začetniško delo. Le tako bodo lahko uresničile nalogo, ki so si jo zastavile — poučiti mlade o delu Zveze mladine, jih razvedriti in pritegniti k de- lu. Upamo, da jim bo to tudi uspelo. Damjana Stamejčič 18. stran — NOVI TEDNIK 20. december 1973 — St. 49 Razmišljanje: zakaj m pevska integracija? Smo v času, ko naše ainuterske kulturne skupine priijrav- Ijajo finančne načrte za prihodnje leto. To zanje niti nI naj- večja težava, saj po že nekako ustaljenem običaju napovedujejo precej višje številke od vsote, Id jo pričakujejo. Saj je vsa- komur jasno, da so v kulturnem življenju finančni načrti ena, njih izpolnitev pa druga plat medalje. Tako skupine oziroma društva napovedujejo, da bodo porabili za tako in tako dejav- nost toliko in toliko denarja, da poleg tega potrebujejo še to in ono — od oblek do pisai-niškega materiala, da so se podra- žili stroški za vodstveni strokovni kader itd. itd. . . Tako tudi naše glasbene skupine — naj si bodo instrumen- talne ali vokalne (godbe, zbori). Delajo programe nastopov, delovanja, napovedujejo za prihodnje leto to in ono ter po- stavljajo finančne zahtevke, za katere pa lahko z gotovostjo trdimo, da so precej relativni. Po domače povedano — dostikrat so »za lase privlečeni«. Spoznavanje dejavnosti celjskih ama- terskih skupin nam to vsekakor potrjuje. V celjski občini je registriranih veliko število pevskih zborov (zlasti v podjetjih rastejo kot gobe po dežju), štiri pihalne godbe, godalni orkester, harmonilohvali s kolikor toliko visoko kvaliteto — že blizu profesionalnosti. Komorni moški zbor v polni meri isopolivjuje svoje poslanstvo, s svojo dejavnostjo pa prav gotovo tudi opraviču,)e sredstva, ki jih Aohi največkrat sicer z iznajdljivostjo svojih članov. In če temu zboru postavimo ob bok še vrsto podobnih ansamblov — podobnih po sestavu — se nam vsiljuje vprašanje, če je njih tolikšno število potrebno. Primer: na območju mesta Celja (ne občine!) deluje trenutno poleg omenjenega ansambla še osem moških vokalnih ansamblov. Ni kaj — številka je spodbudna In gotovo ne tako pogosta drugod na tako majhnem prostoru. Na žalost pa s kvalitetnim delom teh ansamblov ne moremo biti tako zadovoljni, kot s številom. Dogaja se, da tako »sin- dikalni« kot »društveni« ansambli kvalitetno ne napredujejo. Prvi zaradi skromne izbire pevcev, drugi pa zaradi materialnih težav ali pa zaradi zaprtosti v svoje že tradicionalno, da ne rečemo cehovsko okolje. In tako se pojavlja vprašanje, ali ne- kvalitetno delo opravičuje tudi sicer skromna sredstva. Sicer pa ni tako le pri zborih. Na tem območju delujejo tudi M pihalne godbe. Toda bodimo odlcrlti — vse tri niso za eno dobro. Trenutni »bleski« tega ali onega zbora ali ansambla so največkrat rezultat skrajne angažiranosti vseh »rezervnih« sil in »izposojenih moči«. Sodelovanje na vajah ali manj po- membnih prireditvah pa nudi precej bledo (pravo!) sliko delo- vanja naših ansamblov. Kaj storiti? Predvsem ugotoviti, kaj v Celju želimo. Ali je pevcem in godbenikom dovolj, da vadijo zgolj za nastope na dveh aH treh sinilikalnih proslavah in nekaj pogrebih? Ali si morda želijo doseči še kaj več? Človek danes vedno bolj po- trebuje aktivno kulturno udelstvovanje. Kdor se temu posveti s srcem, ima gotovo tudi ŽELJE IN AMBICIJE. Le-te pa se lahko uresničijo le z združenimi močmi. Zato je gotovo, da prevelika »razparceliranost« ne vodi k napredovanju celjske amaterske glasbene kulture. Ne W bilo napak, če bi se še na tem področju začeli dogovarjati o »Integracijskih gibanjih«, za katera vemo. da so doslej še vedno dala pozitivne rezultate. E. G. Uspeh v Portorožu Kot 39. nastop v tem letu se je zapisal v kroniko celj- skega Komornega moškega zbora koncert, ki ga je imel preteklo soboto (15. t. m.) v avditoriju v Portorožu. Koncert je po svojem zimskem programu kulturnih prireditev or- ganiziral Zavod za turizem Portorož. Zbor je torej nastopil v izredno akustični in arhitek- tonsko izjemno lepi dvorani, ki se lahko mimo primerja s koncertnimi dvoranami, v katerih je zbor nastopal v -.no- zemstvu (Stuttgart, Bonn, Gottingen). Koncert je poslušalo preko 2(X) poslušalcev, kar je za ta izvensezonski intermez- zo v Portorožu kar lep obisk. Za koncert je prireditelj izdal poseben prospekt z uvodnikom izpod peresa muzikologa dr. Primoža Kureta. Pisec v njem ugotavlja kvalitetni vrh na- šega zbora pred njegovo 25-letnico ter predstavlja njegov soored kot obširen tn raznolik, saj je segal od renesanse do naših dni, od priredb ljudskih pesmi narodov do umet- nih in ponarodelih pesmi. Za oceno absolviranega koncerta morda ni odveč ome- niti pozdrav, ki ga je po koncertu izrekel pevcem in diri- gentu prof. Egonu Kuneju brat pok. skladatelja Antona Lajovca, dr. Ladislav Lajovic, ki — svoj čas tudi posebm dopisnik »Dela« s salzburških slavnostnih -ger — živi že dolga leta v Portorožu rekoč, da tako kvalitetnega petja še iz grl slovenskega moškega zbora ni slišal... GG V 0K.v1.u dbonmajsit;Ji Konceriov je Du tretji po vrsDnem redu kon- eert simfoirčnega orkestra RTV Ljubljana dne 12. decembra v Na- , ^rodnem domu Dirigiral je Samo Hubad. solistka je bila mezzosopra"^ nistka Božena G-avak Program ie obsegal A. Srebotnjakovo »Glasbo j za -godala«, G. Mahlerjeve »Žalostinke za umrlo deco« in A Dvofako- } vo mfoniio v G-duru« takozvano angleSko. Tieootnjakova skladba je njegovo mlajše delo, ki že kaže bodo- čega mojstra. Polna je invencije m ritmične razgibanosti. Z dobrim poznavanjem orkestralnega zvoka je skladatelj ustvar'] solidno slo- vensko s'.mfonieno deio Orkester je zlasti dobro izvedel 3. stavek, Al- le^ro sostenuto. s^eže in barvito, spomlnjajoče nekoVko na Prokofieva po ■^'■^r,To^^"m, '>ng-nalnem konceptu. Mabierjevih »Žaiostinkah« smo pogrešali globoko občuteno tra giko, ki S-. JO je iamislii ivtor Orkester je bil premočan, oboa pre- groba tako da sr>"^t,Vg ni mogla priti do prave veljave. Zek) lepo so »a'^'enel čeli. ■»vofakova siirifonija, ici jo je skladatelj napisal ob imenovanju za ftascnega doktorja oxfordske univerze, je tipično slovansko delo, polno ljudskih motivov, k: se veličastno nizajo do dramafčnih vii^kov Or- ke=;ter je Izvajal simfon jo razmeroma dobro, pač pa je dvorana Na- rodnega doma za močne orkestralne akorde premajhna. Za take prire- ditiro h' Cf^Uf nulno rabilo večlo dvorano ega dne je igra. s-mton:čni or.keste' RTV nekoliko skrajšan spo- ren ?,a celjsko srednješolsko mladino, ki je do kraja napolnila dvo- rano. EGON KUNKJ Upokojenci 10 let zbora Letos praznujejo celjski pevci — upokojenci 10-letnico aktivne- ga delovanja v zboru, ki deluje pri občinskem odboru Društva upokojencev. V čast tega jubileja so pretekli teden pripravili kon- cert moškega in mešanega lastne- ga zbora, sodeloval pa je tudi mlad zbor iz Strmca pri Vojniku. Pred 10. leti je začel zbirati na- vdušene pevce Leon Radčenko, bla- gajnik Društva upokojencev. Us- peh je bil nadvse razvesi-ljiv, saj se jih je v kratkem času zbralo preko dvajset. Zbor je iirevzel Raf- ko Gorenšek, ki ga vodi že vse od ustano\'itve. Nekaj čas;i je delo- val kot mošld zbor, zdaj pa včla- njuje tudi »mhida dekleta««, kot so jih imenovali na prireditvi. Prvi predsednik zbora je bil Her- man Dvoršak, nasledil ga je To- ne Gabrič, za njim Martin Godler, sedanji predsednik je Jože Bauer — znan družbeno politični dela- vec že pred II. svetovno vojno. Kljub starosti je čil in zdrav, ta- ko da se lahko z vsem srcem pre- daja petju In svojemu zboru. Moški pevski zbor šteje 29 čla- nov, kat^h povprečna starost je 66 let. Pohvalijo se lahko tudi i izredno prizadevostjo in marlji- vostjo, saj ni niti en nastop ali vaja odpadla zavoljo slabe disci- pline. Ce je kdo manjkal, je za- radi bolezni!! Med druigini nastopi se najraje si)ominjajo koncertov v Rinisltih toi>licah, v Zagorju ob Savi, La- škem, St. Vidu pri Grobelnem. Tudi vsakoletni koncert v Narod- nem domu jim pomeni praznik. Sodelovali so na vseh medobčin- skih pevskih srečanjih, na mno- gih komemoracijah in proslavah, v domovih varovancev. Prav tem so posvetili največjo pozornost in sklenili, da bodo te domove obiskovali, pa čeprav na lastne nih, domoljubnih in narodnili pe- stroške. Poleg partizanskih, umet- smi, obvladajo tudi precejšnje šte- vilo žalostink, s katerimi nasto- pajo na pogrebih — zlasti lastnih prijateljev. Pester spored pesmi je povezo- vala Vilma Križnic, tako da kljub čas nikomur. Odhajali so zado- dolgemu programu ni bilo dolg voljni in srečni. Ob koncu pa mo- ramo zapisati še to, da bf si to- likšen obisk na koncertu želel vsak ansambel. Želimo jim, da bi ostali čili In nudi uteho, s petjem ne bodo ta- zdravi še dolga leta! Petje jim ko hitro ostareli. Ob tem sploh nI važno, ali je zadet sleherni ton, ali je vsaka »fraza« izdelana do konca, ali je izgovorjava jasna in točna. Važno je, da s prepeva- njem bogatijo ižvljenje — sebi in drugim! ŠTEFAN ŽVIZEJ Pri kraju arheološki izkop Pretekla mesec so na celjskem starem gradu končali z arheološkim iz- kopom notranjega graj- skega dvorišča. Dela, ki jih je organiziral zavod za spomeniško varstvo v Ce- lju, je vodila univ. doc. dr. Tatjana Bergant, po- tekala pa so skoraj dva meseca Vreme je izkop močno oviralo, saj so bile temperature pogosto ne- pričakovano nizke, pa tu- di dež je rad ponagajal. Izkop je omogočil globlji vpogled v nekdanjo podo- bo gradu, dopolnil pa je tudi našo vednost o nje- govem razvoju. Na dvori- šču so odkrili ogromno srednjeveško cisterno, ki je merila 5 m v premeru in je bila znotraj oblože- na z ilovico, pa tudi ostanke stavb, ki jih da- nes ni več. Dvorišče bo zdaj nekaj časa ostalo od- prto in ga bodo le provi- zorično pokrili. Odprte vo- dovodne cevi so že izoli- rali, da pozimi zaradi mraza ne bi popokale. Raziskovalna dela se bo- do prihodnje leto nadalje- vala. Podsreški grad obnavljajo Letos jeseni je zavod za spomeniško varstvo v Celju pričel tudi z obnovo strehe nad gradom Podsreda na Kozjanskem. Grad sodi flled naše na.jstarejše srednjeveške profane objekte, saj je v svo- jem jedru nastal že v 12. sto- letju. Kot toliko naših gra- dov ie tudi podsreški grad zadnja leta močno propadel. Iz n,jega so se izsePli že sko- raj vsi njegovi nekdanji pre- bivalci saj med deloma po- dirajočimi se stropi in zidovi že niso bilj več življenjsko varni. Skoda le, da so se za letos nretlvidena dela pričela tako pozno. To pa zato, ker so b'Ia pozno zagotovl.jena sredstva kulturne skupnosti Slovenije, ki bo to akcijo v pretežni meri financirala Za- radi nepredvidenega slabega vremena so uspešno začeta pripravljalna dela začasno ustavili, vendar hpa.fo. da bo- do z n.timi kmalu lahko na- dallevali. Iz dnevnika SLG (11) Za novo leto Celjsko gledališče je za letošnje novoletno razpolo- ženje pripravilo predstavo tako za mlade kakor za sta- re obiskovalce. Mlajšim (pa tudi starejšim, ki se radi poveselijo z otroki) je namenjena Kislingerjeva Igra o zmaju, ki bo oz. že je na sporedu domala vsak dan. 28. decembra zvečer pa bo premiera težko pričakovane komedije Ervina Ffitza Kralj Malhus, ki bi morala bi- ti že v prvi polovici decembfa, pa je vse načrte prekri- žala nenadna redukcija toka. Gledališče razmišlja, da bi po sobotnem abonmaju, ki bo imel Kralja Malhusa še v tem letu. komedijo vendarle uprizorili še izven abonmaja in sicer na sam Silvestrov večer. Nemara pa bi se le našlo zadostno število obiskovalcev, ki bi želeli pol večera na starega leta dan praznovati v gle- dališču. Ker pa nimamo nobenih izkušenj, ali bi se gledališkemu vabilu odzvalo res zadostno število raz- vedrila željnih obiskovalcev, ostaja ta dilema še nekaj dni jaovsem odprta. Kralj Malhus je zares imenitna komedija o zlagani morali, čednostih, dostojanstvu in kreposti, ki po Cankarjevem mnenju (avtor si je za izhodišče svojega dela sposodil zgodbo pri Cankarju) niso nič drugega kot v pisana oblačila našemljena se- bičnost in grabežljivost. Mimogrede: igralce v tej ko- mediji je deloma oblekla celjska tovarna TOPER. Re- žiser je Franci Križaj, sceno je zasnoval inž. Viktor Molka, kostume Vida Zupan-Bekčičeva. Se to: v in- termezzih med posameznimi slikami bo modna revija. Igralci: Pavle Jeršin, Marija Goršičeva, Anica Kumro- va, Jana Smidova, Ljerka Belakova, Borut Alujevič, Janez Bermež, Branko Grubar, Bogomir Veras, da jih naštejemo le nekaj. Lemberg Dela koneana Pred nekaj dnevi je ekipa . tesarjev, ki jo po nalogu za- J voda za spomeniško varstvo v Celju obnavljala kapo nad osrednjim okroglim grajskim stolpom na gradu Lemberg, končala s svojim delom. Grad Lemberg, ki sodi med naše najlepše grajske zasnove, je že dolga leta vedno bolj pro- padal. Nihče ni skrbel za nje- govo vzdrževanje in tako ni čudno, da so pričele ne le pu- ščati strehe, pač pa so se za- čeli sesipati že tudi stropi. Tam, kjer so bili v njegovih prostorih nastanjeni prebival- ci, je za silo še šlo, saj so b' 11 ljudje sami prisiljeni po- skrbeti za streho, če niso ho- teli, da jim prične zamakati stanovanja. Kjer pa so bili prostori neobljudeni, je čas opravil svoje. Najhujše stanje je bilo prav nad mogočnim grajskim stolpom. Tu je bila streha popolnoma dotrajana, špirovci so bilj nagniti, late preperele, o opeki na vrhu pa je bilo komaj še mogoče go- voriti. Takšno je stanje tudi nad nekdanjo sodno dvorano, nad arkadnim hodnikom, po- nekod drugje pa ni dosti boljše. Letošnja obnovitvena dela na gradu Lemberg pomenijo pi-vo fazo široko zasnovanih obnovitvenih del, ki naj graj- sko stavbo zavarujejo pred uničenjem. Kot so nam pove- dali spomeniškovarstveni de- lavci, ki so imeli na skrbi ob- novitvena dela, pa tokrat ne gre samo za posege, ki bi bi- li sami sebi namen. Pokraiin- ski arhiv iz Celja, ki se danes stiska v mnogo pretesnih pro- storih Prothasi'ievega dvorca, je namreč sprožil pobudo, naj bi v gradu Lemberg uredili razbremenilne arhivske pro- store. Tako bi lemberški grad znova dobil ustrezno funkci- jo, ki bi še bolj opravičila sredstva, katera za njegovo obnovo vlaga družbena skup- nost, hkrati pa bi bila vsal deloma rešena tudi huda ar- hivska prostorska stiska. Pri- stoini spomeniški dHavf upajo, da bo celjska kulturna skupnost tako kot že doslej tudi v bodoče z razumeva- njem podprla prizadevanja za obnovo gradu, hkrati pa bodo prisko^^ili na pomoč tudi dru- gi pristojni organi in faktorji. Najbrž m odveč zapisati, da tolikšna investicija, kot jo predstavlja temeljita re- stavracija in adaptacija lem- berškega gradu, daleč prese- ga zmogljivosti celjske kul- turne skupnosti, razen tega pa gre tu za reševianje vpra- šanja, ki prizadeva vse obči- ne, na območju katerih delu- je celjski pokrajinski arhiv. Program spomeniške službe predvideva, da bi v prihod- njem letu uredili še strop nad tako imenovano sodno dvora- no. Ta dvorana je najlepša v vsem gradu, čeprav je na ža- lost čudoviti renesančni strop nad njo zaradi nenehnega za- makanja praKtično že po- vsem propadel. Z obnovo strehe nad dvorano pa bo za- ustavljeno vsaj nadaljnje pro- padanje tega objekta in bo mogoče razmišljati tudi o ustreznih restavratorskih po- segih. Hkrati pa bi želeli, da bi spomeniška služba že v prihodnjem letu pripravila, okvirni idejni program bodo- če obnove in namembnosti gradu, saj bo le na podlagi takšnega programa mogoče sprejeti sklepe in obveznosti, kako ta dragoceni spomenik ohraniti za našo družbeno skupnost in mu vliti novo ži- vljenje. Arkadni hodnik — detajl St.49 — 20. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 FERDO GODINA BELE TrLPIKE Ostal bom tu. Strah pred tem, kar bo prišlo, je moč- nejši. Nihče me ne bo premaknil od tod, ne Janči ne Ra- hela, čeprav nimam ničesar več, česar bi se veselil. »Ne morem Janči,« sem mu rekel. »Ne morem.« Janči je vedel, da sem se odločil. Molčal je. Gledal je t> umazana tla, potem mi je dni roko. Ostal sem v naši hiši s svojimi mislimi, ki so bile tem- bolj mračne čimJbolj se je bližal večer. V nočeh stojim sam pred seboj tak, kakršen sem v resnici To resnico ublaži ali jo varljivo spremeni zjutraj sonce in bližina lju- di, v nočeh stojim sam pred seboj gol. Moji grehi so žgo- či in neodpustljivi. Noči bi bilo treba spremeniti v dneve in človek bi lepše živel. Tako pa ostajata dobro in zlo, dva svetova, ki jih s krutostjo loči noč. Včasih se mi zdi, da je bU boj med dobrim in zlim v meni že davno končan, in sicer takrat, ko sem pnšel na prvo razpotje. Vedno sem bil prepričan., da ;e bila mati v zmoti. V nočeh postane ona moj sodnik, ki mu' vse verjamem in sem prepričan o pravilnosti njene obsodbe, katero blaži dan samo zato, da jo noč napravi še ostrejšo. Prepričan sem bil nekoč, da mora življenje iti po poti, po kateri hočem jaz. Zdaj vidim malo dobrega pred seboj, česarkoli se do- taknem v svoji pretek-osti, me zaboli, čeprav hočem najti opravičila za svoje ravnanje, je to le pena. Cez dva ali tri dni po Krampačevem obisku sem bil nekako sproščen Obisk je prinesel v hišo vznemirjenje. Saj je vsakdarijost vrezala globoke kolesnice v moje živ- ljenje. Danes morava ven, Kastor. Greva kamorkoli po Bi- strici. Morava ven šla bova k Vučkovim, k sorodnikom. Nekoč so Vučkovi radi hodili k nam in midva z materjo k njim. Zakaj ne bi Vulčkove obiskala, Kastor? Oblekel sem zimski plašč, ki je bil že na nekaj mestih . razcefran. Obul sem si edine čevlje, ki so mi ostali. Dal sem si na glavo klobuk, ki ga je dež že tolikokrat prepral. Vino mi je danes izredno prijalo. Vlilo mi je pogum, da sem se podal na pot. In res je bila pot po Bistrici za naju naporna. Kastor je to takoj občutil. Postal je nemiren, brž ko sva napravila nekaj korakov po ulici Tekel je naprej ali jxi zaostajal. Dan je bil oblačen, vlažen in na ulicah ni bilo nikogar. Ze sem mislil, da bova imela srečo. . Na križpotju pri Sarjaševem križu pa, naju je srečal fant, star' kakih dvanajst let. Takih sva se s Kastorjem najbolj bala. Takoj sem vedel, da ne bo nič dobrega. Ka- stor ni mogel trpeti fantov. V vsakem je videl sovražnika, ker so mu vsi prizadeli zlo. Tudi zdaj se je pognal proti njemu, posebno ker je čutil mojo bližino. Fant je skočil čez plot. Toda čez nekaj trenutkov je priletel iz ograda proti Kastorju bat. Za las je manjkalo, da ni zadel Kastor ja v hrbet. Pograbila me je jeza, ko je začel obdelovati Kastorja. Posebno danes se mi je zdelo, da se naju ne sme nihče dotakniti. Danes imava pravico hoditi po pistriških ulicah. Kastor se je umaknil za mene. Jaz sem se pognal za fantomi ki je stekel globlje v ograd. Kastor je tekel pred menoj. Kakor vedno, so fantini tudi sedaj pritekli skupaj, ko so zaslišali Kastorja. Začela se je trdovratna borba. Oba s Kastorjem sva jim bila za tarčo. Ze sva se morala umak- niti proti razporju. Zaelo se mi je, da jo bo treba ubrati proti domu, ko se je na ulicah pojavil moški, ki ga nisem poznal. Zgrozil se je nad fanti in jih oštel. Oštel je tudi njihove matere in očete. Pri Vučkovih sem se sprostil. Zgražal sem nad drhaljo, ki mi nikoli ne da miru. Rad bi še pokazal, kako me je Kastor branil. Pripognil sem se. In kakor da bi me pes razumel, je skočil na moj hrbet m pokazal velike zobe proti Vučko- vim, ki so sedeli ali stali ob posteljah. Gledali so me sredi sobe kakor komedijanta. Ne utegnem pravzaprav razmišljati o tem. In ne samo, da ne utegnem. Ne maram. Kaj so mi mar Vučkovi, Bi- strica, kaj sta mi mar Krampačeva, kaj mi je mar končno Rahela, kaj mi je ma- moje življenje. Kaj mi je vse to mar. V tem trenutku sem se odločil za'konec. Vrat v veži ne bom zaklepal. Ne bom zaklepal vrat v pivnico, ne v sobo in ne v kuhinjo in ne na podstrešje, kjer bom našel za zmeraj mir. Vsakokrat, ko sem bil na podstrešju, se mi je zdelo, da je Bistrica pod menoj. Tu me ni mogel nihče vznemirjati Tudi vrat za seboj na podr strešju ne bom zaklenil. Mogoče ne bo nikogar k nam ne danes, ne jutri, ne pojutrišnjem, da bi me kmalu našel. Kastor si bo šel iskat hrano nazaj k Horvatovim ker ne bo več pri nas niko- gar, ki bi mu dal jesti. Sploh bo življenje na Bistrici te- klo, kakor je teklo do sedaj. In prav je, da ga jaz ne bom nikoli več vznemirjal. Mislim, da je Bog neskončno usmiljen. Zapovedi, ki jih je postavil ljudem, on ne jemlje tako strogo, kakor jih jemljejo tisti, ki hočejo drug drugega uničiti. Njegove zapQvedi bi naj vsak izpolnjeval dobrohotno, kolikor bi mogel. Tako jaz mislim. Drugi naj mislijo, kakor hočejo. Mi- dva z materjo sva bila nesrečna. Bila sva drug na. drugega preveč navezana. Hotela sva, kar je bilo nemogoče. To naju je uničilo. Njo in mene. Ti zapiski, ki jih boste našli na mizi, ko ne bom več občutljiv ne za dobro in ne za slabo, naj ne bodo obtožba moje matere. Nikakor ne. Naj bodo podoba o mojem živ- ljenju in o ljudeh, kakršno sem gledal jaz. Nič drugega. KONEC 20. stran — NOVI TEDNIK 20. december 1973 — §t. 49 ŠŠD v RŠC Velenje: VELIKA AKTIVNOST Na občnem zboru ŠSD na rudarskem šolskem centru v Velenju, ki so mu prisostvo- vali delegati iz vseh šol, zdru- ženih v tem centru, mentor- ji, člani profesorskega zbora, predsednik TTKS Velenje tov. Amon in predstavnik RC ŠŠD, so odgovorni funkcio- narji razgrnili bogata poro- čila o opravljenem delu vi. 1972/73. ŠŠD na RŠC v Vele- nju je v zadnjem šolskem obdobju po svoji organizira- nosti in delu bilo drugo v Sloveniji med srednjimi šola- mi. To je bil vsekakor izre- den uspeh, ki zavezuje tudi novo vodstvo, da ob vse bolj- ših pogojih razvija še boga- tejše oblike dela. V tem društvu so v števil- nih sekcijah in krožkih, ki so redno delovali skozi vse leto po ustaljenem umiku in pod strokovnim vodstvom, zajeli v aktivno vadbo izredno šte- vilo učencev, okrog 500, od katerih so bili najbolj aktiv- ni planinci. Strelci, nogome- taši, odbojkarji, rokometaši, košarkarji, igralci namiznega tenisa, dvigovalci uteži, judo- isti, karateisti, smučarji, atle- ti, gimnastičarjl in plavalci. Razvejanost panog nudi sle- hernemu učencu tega ŠSD možnosti, da se po svojem nagnjenju in sposobnostih odloči za ta ali drugi šport. Na številnih nastopih in tek- movanjih doma, občinskih, področnih in republiških pri- reditvah, so učenci izpričala tudi kvalitetno raven in se tvorno vključevali tudi v ob- stoječa kiajevna športna dru- štva in klube. Ob vsem ,tem delu so na skupščini razprav- ljali tudi o sedanjih slabo- stih, ki jih bo treba odpra- viti, da bo v prihodnje to področje dela zajelo sleher- nega učenca vsake šole v RŠC. Osnovna celica bi naj zato v prihodnje bila v ŠŠD razredna skupnost, v kateri je razviti vsebino športnega dela, preko nje je razvijati medrazredni tekmovalni si- stem, ki bi imel višje oblike v tekmovanjih posameznih šol v sklopu centra. Ob ta- kem sistemu dela bo možno zagotoviti še večjo množič- nost in skrb za udejstvova- nje vse tiste mladine, ki je manj športno izobražena. Ob tem je treba omeniti, da RŠC že sedaj omogoča dodatno vadbo in učenje plavanja vsem tistim učencem, ki ne obvladajo te življenjsko po- trebne veščine. V prihodnje bodo vsa prizadevanja usmer- jena tudi v učenje smučanja, še večji razvoj planinstva in strelstva, ob vsem tem pa bodo posvečali še vnaprej vso skrb za razvoj športnih iger in borilnih športov. Na skupščini so sprejeli nov statut ŠŠD, proglasili najboljšega športnika Benči- no, s spominskim darilom na- gradili predsednika ššD Tir- ška in izvolili novo vodstvo društva, ki mu bo predsedo- val Es Zvonko, učenec iii. letnika elektro stroke. K. JUG ROKOMET v nedeljo popoldne bo tekma leta v Ljubljani in to za celjske rokometaše, ki se bodo v polfinalni tekmi pomerili z lansko- letnim državnim prava- kom in vedno eno naj- boljših naših rokometnih ekip Borcem iz Banja lu- ke. Ker v Celju ni dvora- ne, bodo to pomembno srečanje odigrali v Ljub- ljani ob 16. uri. Ekipa se kljub določenim težavam in neprijetnostim vestno pripravlja na pomembno srečanje in pričakuje ter želi uspeh. V Ljubljano bo odpeljal tudi poseben vlak, vse informacije o njem in tekmi pa lahko dobite v Turističnem biro- ju na celjski železniški po- .staji. Kdo bo močnejši? Ali državni reprezentanti Ar- slanagič. Selec, Karalič in Popovič s kolegi ali Celja- ni Koren, brata Bojeviča, Marguč, Levstik in ostali? Upajmo, da naši. 2e sama uvrstitev v polfinale naj- množičnejšega tekmovanja predstavlja izjemen uspeh, uvrstitev v finale in zma- ga nad Borcem pa bi bi- lo še mnogo več. Torej v nedeljo v Ljubljano na JtetaiM tetaL^_.__________TV Atletika SVET IN KOVAČIC v odlični organizaciji AD Kladivar je bil v nedeljo do- poldne na livadi za IV. os- novno šolo ob Dečkovi cesti prvi zimski kros najboljših jugoslovanskih tekmovalcev. Nasbopiilo je kar 76 tekmo- valcev iz 17. klubov. Med nji- mi tudi gostje tekmovalci StLV iz Gradca. Ti so se po- merili v medklubskem dvo- boju s Celjani. Zmagali so do- mačini z 62:35. V treh disciplinah so celj- ski tekmovalci dosegli lep uspeh. Pri članih je na 8000 metrov dolgi progi premočno zmagal Peter Svet. Vse nas- protnike je pretekel za dobrih 50 metrov. Tudi ostali Celja- ni v tej konkurenci so bili tudi izredno dobri. Ribič sed- mi, Škof osmi, Podpečan de- seti, Milavac trinajsti in Kralj šestnajsti. Pri članicah je Danica Urankar izgubila prvo mesto šele v finišu teka na 1500 metrov, Kuzmanova je bila deseta, Blatnikova pa enaj- sta. Nadarjeni Dani Kovačič je v mladinski konkurenci po. vedel že v prvem krogu. Do. bil je takšno prednost, da je v zaključnem teku pretekel v cilj s prednostjo 60. met- rov. Velenjčan Hojan je v finišu pretekel peterico, med katero je bil tudi celjski tek- movalec Krofi, ki je šesti, Goršnjak pa štirinajsti. Tekmovanje je uspelo. Vsi celjski kandidati za državno reprezentanco Svet, Urankar- jeva in Kovačič so potrdili svojo kandidaturo in v koli- kor bodo 13. januarja v Beo. gradu imeli podobne rezul- tate, so si že zagotovili me- sto med izbranci za nastop na balkanskih igrah v krosu, ki bo v marcu v Velenju. J. KUZMA AKTIV ŠPORTNIKOV Pred dnevi so zborovali športniki-komunisti, ki delu- jejo v celjski nogometni pod- zvezi. Na konferenci je bilo 25 članov. Podrobno so ana- lizirali stanje nogometa na svojem področju in v osnov- nih organizacijah ter se po- govorili o bodočih oblikah de- la. Bogata razprava je bila zlasti ob problemih nogome- ta v občini Celje, osvetljena zlasti iz vidika — kaj storiti v prihodnje, da bi ta športna zvrst ostala na zdravih teme- ljih, organizacijsko in stro- kovno močna ter da bi se tem smotrom morale podre- diti vse osnovne organizacije. Nov koncept tesnejšega sode- lovanja med društvi so pod- prli vsi nogometni delavci, ki so se v osnovah strinjali tudi z nakazano razvojno politiko tako v delu v samih društvih in o tekmovalnem sistemu. Se je vrsta odprtih vprašanj, in problemov, ki jih bo treba usklajevati. To delo pa bo mnogo lažje, če bodo v pri- hodnje resnično odpravljene ozke klubaške tendence, ki so doslej le slabile moč osnov- nih organizacij in nogometa na sploh. Na konferenci so izvolili 5- članski sekretariat. Za sekre- tarja so izvolili znanega športnega delavca dr. Alfonza Debenjaka, za njegovega na- mestnika pa Ropušo. K. J. ZMAGA VRANSKEGA v odlični organizaciji Ot>činske strelske zveze Zalec je bilo na stre- lišču v Bra-slovčah tekmovanje s karabinom, ki se ga je udeležilo šest ekip. Telanovanje je bilo zadnje v letošnjem letu in to t počastitev 22. decembra — Dneva JLA. Nastopili so Vransko (zma- govalci), Žalec — Griže (drugi), Šempeter, Polzela, LlboJe in Pre- '»old (tretji). Med posamezniki je zmagal Maks Veniger (Vransko) "8, sledilo Viki Grešnik (Šempe- ter) 76, Rudi Krajnc (Prebold) 65 itd. Ob koncu tekmovanja so po- delili vsem najboljšim diplome, pokal Občinske strelske zveze z» letošnje leto pa Je prejela strel- ska ekipa Vran-skega. t? Simo Važič: Na prvem preglednem kros tekmovanju v Celju je odlič- no tekel tudi letošnji pred- stavnik Jugoslavije na »silve- strovem teku« v Sao Paolu, Peter Svet. 2e pred tekom nam je trener tega tekmoval- ca Simo Važič dejal: »Peter je dobro pripravljen. Testirati ga sicer ne more- mo, toda tudi današnji tek je nek pregled njegove forme. Sedaj bi se moral še samo aklimatizirati na vročino, ki bo v Braziliji velika. To je tudi največji problem vseh evropskih tekmovalcev. Upam, da se bo uvrstil med najboljšo dvajseterico.« Sledil je tek na 8000 met- rov. Peter je v enakomernem teku, brez naprezanja, prema- gal vse svoje nasprotnike. Najboljšega jugoslovanskega tekmovalca Tomiča, kolego iz reprezentance v teku na 3000 metrov ovire, je »pretekel« kar za 62 sekund. Po priho- du na cilj je dejal: »Moje priprave za pot v Brazilije so bile dobre, škoda, da za- radi šole ne morem za ne- koliko dni v toplejše kraje. Tako odpotujem 26. decem- bra preko Rima v Sao Paolo Izvedel sem. da bo konkuren ca izredno močna. Nastopajo vsi znanci iz polfinala APE v Celju, to sp odlični Zahod- ni Nemci in Finci. V takšni konkurenci bi uvrstitev med njimi bila več kot uspeh. Bo- jim pa se tudi temperaturne razlike, ki bo za okoli 40 sto- pinj.« Peter Svet je torej četrti celjski tekmovalec, ki 'se bo udeležil tega tradicionalnega tekmovanja, na katerem so Jugoslovani dosegali vedno lepe uspehe. Od Celjanov so bili pred njim na tem tek- movanju Simo Važič, ki je bil deveti in petdeseti. Drago Zunter četrti in Franci Cer- van. Zvezni kapetan reprezen- tance Krešo Račič pa nam je dejal po končanem krosu v Celju, da je Svet v zeJo dobri formi, toda že uvrsti- tev med najboljšo trideseto- rico v močni konkurenci bo. uspeh za njega in jugoslo- vansko atletiko. V silvesterski noči bo tako mladi Peter Svet v teku, ki se začne letos in konča pri- hodnje leto, pokazal svojo ka- kovost in morda te takoj v prvem nastopu pokazal svojo vrednost, ki je zelo pomemb- na, kajti prihodnje leto je evropsko prvenstvo in pjoleg Nataše Urbaničč in Mira Ko- cuvana bi bilo izredno lepo gledati na malih zaslonih na olimpijskem stadionu v Rimu tudi našega Petra Sveta. J. KUZMA Peter Svet, srečno v Sao Paolu, na novoletnem teku! Foto: Drago Medved Odbojkarji Gaberja so zaključili prvi del prven- stva. V srečanju z Bledom so doma tokrat prikazali odlično igro, toda to ni bilo dovolj za popolni us- peh. Srečanje so izgubili z 2:3. V zaključnih, dra- matičnih trenutkih so de- lali preveč napak pri ser- visu in ob mrežo. Celotno srečanje pa je trajalo kar dve uri. Prikazana odboj- ka je bila izredno dobra. Na lestvici so po prvem delu prvenstva deveti.. PORAZ V PODALJŠKU Košarkarji Kovinotehne so v Zagorju nesrečno lz^ubUi z ekipo Rudarja v poda.ljšku s 76:70 (62:H2, 32:29). Trbo- veijčani so že v peu m nuti tekme vodili z 12:0 ;n Celjani so svoj prvi koš dosegi; šele v tfej minuta. Nato so doma- čini vodili še z 19:6 m 21:9 v 12. minuti tekme in v^e je kazalo, da bodo domačini slavil; iaiiko in prepričljivo zmago. Takrat pa .s«} je Celja- nom odprlo In ie itiri muiute Icasneje je bila raelilca v ko- rist domačinov samo dva ko- ša, v teh trenutk h se je po- sebno odlikoval amago Saga- din. ki j« zadeval ko5 iz vseh položajev. Levji delež pri Celjanih pa je opravi izvrst- ni Tomašič. tai je odlično po- krival najboljšega igralca Ru- darja Peterko, tako da je le- ta dosegel v tem delu ig^re vsega 4 koše. Tudi v dirugem deki se je Rudar bolje ana- Sel in vse do 32. minute vo- dil s 5—7 koSi razUke. V teh momentih se je pri domači- n h posebej odlikoval Stane Sušnik, ki je dosegel 12 za- porednih košev z meti od da- ■.eč. Tomažič. ki je tudi v tem delu igre uspešno kril Peterko, saj le-ta v f«m delu n- dal niti enega koša, je se- da) prevzel Su.inika in s tem je bil napad Rudarja parali- ziran s pr hodom Leskovarja na :;?riiče, se je Celjanorr na- enkrat odprlo in v DičVih pe- tih mnutah so z zaporedni- mi koši Leskovaria Z .n M. Sagad-na povedli s petim- ko- ši razi ke. Do konca reKme je ostalo še samo • 2 minuti in 40 sekund in vsi so priča- kova.li sigurno zmafjo Celja- nov. Toda v teh odločilnih momentih so Celjana zagnali netočno in domač'n- so taii- žali resi.tltat na 1 točko. "Sla- bo minuto pred koncem pa se je izkazal sodnik Camplia iz liendave ki je očiten pre- kršek nad M. Sagadrrom oce- nil kot njestovo napa.ko v na- padu, v tem se je nad sod- nikom raaburtl tudi Zmago S:i>jadin in ta ga je brez vsa- ke ootrebe -TikliiičM, kai.tl po- dobne In še hujše izpade do- mačinov sploh ni kaznoval. TEČAJ ZA VADITELJE Prizadevni področni zbor vaditeljev, učiteljev in trener- jev smučanja v Celju se iz leta v leto bolj uveljavlja pri skrbi za nov strokovni smu- čarski Kader. V ta namen bo tudi v letošnjem zimskem obdobju — v času od 11. — vključno 20. januarja 1974 — organiziral tečaj za vaditelje smučanja, ki bo na ROGLI. Kandidati morajo biti sta- rejši od 18 let, dobro mora- jo obvladati smučanje, izpol- niti prijavnico do 25. t. m. in jo dostaviti na ObčZTK Ce- lje. S prijavnico morajo na- kazati tudi 400.- prljavnine. V prijaznem planinskem do- mu na Rogli znaša dnevni pension 80.- N din. Dostop na Roglo je iz Zreč po avto- mobilski cesti. Na Rogli so teptana, smučišča, opremlje- na z novo 600 m dolgo smu- čarsko vlečnico. Organizator je prepričan, da se bo za tečaj prijavilo veliko število kandidatov, saj strokovnih kadrov za pouče- vanje smučanja močno pri- manjkuje tako za izvajanje smučarskih šol in tečajev na .šolah, v društvih in delovnih organizacijah. K. JUG PRIČAKOVAN PORAZ Hoikejcjka sezona je v naj- večjem zamanu. Gei^ski keji.sL; so ponovno pa^azak svojo vrednost. Toda samo v tretji tretni v srečanju pro- ti Partizanu. Srečanje, v ka- terem so igralci Panizaiia na- stopat v popolni postavi m začeli odlično, je hilo odlo- čeno že v drugi tretjin:. Po voaitvu 3:0 v prvem ue.u so t drug: tretjiitii domačini po- vedli s 6:1. Tedaj so pre'/2»li x>bud-o Celjani. Celo tretijino so imeli premoč in igro v svo jih rokah, toda več kot en zadetek niso dosegli. Izgubili so z 2:8 (0:3, 1:3, 1:2). Naj- boljši igralci srečanja so bi- li Smerc, Dani in Bojan Ker- koš, zadetka pa sta dosegla šmerc in Bojan Kerkoš. V so- boto igrajo Ceijam doma pro- ti Ollmpiji. Obeta se ponovno lepa ;gra. Gostje, kjer igra več državnih reprezentantov, bo nudUa v .Mestnem parku lep hokej. Vprašanje pa je koliko moči bodo :msii do- mač ni za odpor. Srečanje bo ob 17. uri. Igralci (jorenja so prvič :g- rali doma na naravnem ledu. Na kotalkauSču so si arodjU lederk) ploskev in igrali pro- ti vodeči ekipi druge zveane li- ge Kranjsk: gor. Poraz je bil pričakovan, toda rezultat 1:19 je le previsok Tako ima- jo igralci Gorenja možnost za obstoj v II. lig: le, če bodo premagali ekipo INE iz Siska. Mladi igralci Celja nadalju- jejo z mladinskm prvenstvom države. V srečanju prot- Me- dveščaku v Zagrebu so ;gral' v popolni postavi ;n kljub te- mu izgub.li 4:10 Poročevalci poročajo, da so domačin- od- točtli teicmo v drugi tretjini, ko sta morala zaradi ostre ig- re sedeti na klop: kar 40 mi- nut Bojan Kerkoš in Nace fj- lipovič. V tej ign so Celiaru prejeli sedem zadetkov Dru gače pa so Celjan' bili ena- kovredn: gostitelj« Zadetke za Celje so doseg-1: Kos, Zorko, Filipovič in Bojan Kerkoš. * §t. 49 — 20. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 TUDI LETOS JELKE \ Tržnica tudi v tem tednu ni Itaj prida založena. Temu je kriv predvsem mraz, ker je zelenjavo tež- je nabirati. Le ob sobotah je na tržnici nekoliko žl- vahneje. l'a poglejmo sedanje cene! Solata je po 15 do 20 dinarjev, radič in špinača po štirideset, petef- gilj po 8, korenje po 6 dinarjev, zeljne glave po i, prav toliko pa velja tudi krompir. Za kilogram kisle repe ali zelja bo treba odšteti 5 dinarjev. .Sadja na tržnici skorajda nI. Dobite laliko le hruške, ki so po 5 do 7 dinarjev, jabolka, ki velja- jo med 3 in 5 dinarjev, in suhe slive, ki so po 12 dinarjev. Več sadja imajo v zelenjavnici poleg tržnice. Tam dobite še grozdje po 8. mandarine po iO pomaranče po 6, banane po 6,80 In grape- truit po 6,10 dinarjev. Imajo pa tudi lepe suhe fige, ki veljajo 16 dinarjev. izvedeli smo, da bo tudi letos gozdno gospo- darstvo organiziralo na tržnici prodajo novoletnih jelk. Cene teh bodo podobne kot lani. Jelke boste lahko kupili že proti koncu tedna. V soboto bodo na tržnici prodajali tudi žive kokoši, saj je pi- ščancev vsaj zaenkrat zmanjkalo. v nasprotju s tržnico je odlično založena ribar- nica. Med drugim lahko v njej kupite filete po 22 dinarjev, sardele po 7,60, skuše po 8,70, osliče po 10,50, ciple po 26 in škorplne po 13 dinarjev. BRANKO STAMEJČIČ ZA NOV IN MODERN VIDEZ ste že kdaj premišljevale, na koliko različnih načinov je mogoče preprosto obleko dopolniti in popestriti. Prav res si lahko pomagate s številnimi dodatki, med katerimi so še posebno moderna različna ogrinjala: pleti in pisani šali. Takšen plet je lahko volnen, kvačkan ali pleten, obvezno pa naj ima dolge in bogate rese. če nimate časa za ročno delo, vam svetujem, da se odločite za svilen šal ali trikotno ogrinjalo, s kate- rim boste še bolj imenitne. Takšni šali so potiskani z geometrijskimi ali dru- gačnimi stiliziranimi vzorci in, so še kako moderni. In končno so tu tudi krznena ogrinjala, nerci in krzneni šali, ki jih moda postavlja na vidno mesto-. Praznični dnevi so pred vrati in če se boste odločile za novo obleko, bo treba pomisliti vsaj na dodatke, ki bo- do popestrili staro. ■STAŠA GORENŠEK Priporočamo vam IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA Moderno oblikovan, zelo udoben in obe* nem dobro ležišče je fotelj BINOM, ki ga lahko v prodajalni Lesnina kupite po zelo ugodni ceni 990,00 din. Primerno darilo za vsakega moškega je komplet deodoranta in lotiona po britju SPANISH LEDER, kateremu so domiselno dodali igralne kocke. Komplet prodajajo v Drogeriji Moda, cena pa je 162,80 din. > V prodajalni Slovenijašport prodajajo tople smučarske rokavice, izdelek tovarne Toko Domžale in stanejo 210,00 (ženske) in 215,00 din (moške). Praktične smučarske naramnice v mod- nih vzorcih izdeluje tovarna Toper, kupite pa jih lahko za 70,80 din v trgovini Slove- nijašport in na športnih oddelkih naših veleblagovnic. Priporočamo vam komplete Iz franco- skega stekla DURALEX, ki je odporno proti udarcem in vročini. Komplet za črno kavo stane 82,20 din, za čaj 84,60 din in za belo kavo 121,50 din. Komplete lahko kupite v prodajalni Kristal i ja. OSEBNA HIGIJENA Osebna higiena obsega izredno važna pravila, ki jih mora redno in z vso odgo- vornostjo izvajati vsak posameznik, da si izboljša in ohrani telesno in duševno zdrav- je. V območje osebne higiene sodijo: nega kože, nega vseh organskih sistemov, siste- matična telesna vzgoja in rekreacija, oble- ka, obutev, duševna higiena, tudi spolna vzgoja in prehrana posameznika kot mno- žice. Pravila osebne higiene so v bistvu zelo preprosta. Ne »antevajo posebnih naporov, niti visoke vsakodnevne izdatke. Predstav- ljajo skoraj idealno sredstvo za dvig zdrav- stvenega standarda prebivalstva. Kjer neka družbena skupnost široko uresničuje osno- ve osebne higiene, bodo ljudje razvijali čvrsto in harmonično telesno in duševno rast. Zavladale bodo ugodne zdravstvene razmere in se bo lahko razvijala visoka produktivnost ui vsestranski napredek družbe. Visoka higienska in zdravstvena zavest prebivalstva pomeni tudi veUko pomoč zdravstveni službi, katere delo postaja bslj uspešno in ekonomično, saj se s tem dvi- ga zdravje naroda. Človeku čut za snago ni prirojen in je zanj pomembna zgodnja m večletna higi- enska dresura, ki se mora začeti čimprej, že pri bodočih starših, za mlado generacijo pa že v obdobju dojenčka. Zanemarjan,ie telesa In okolja izziva celo vrsto nalezljivih bolezni. Hu,iše »bolezni umazanih rok in bolezni zaradi nesnage« pa ne ogrožajo samo zdravja in življenja posameznika, temveč izzivajo epidemične pojave, ki ogrožajo kolektive In druž- beno skupnost. Tudi vse bolj pogoste in nevarne sodobne bolezni, kot so obolenja ožilja In srca, izvirajo Iz nezdravih življenskih navad. Vse socialne bolezni so hudo breme 2a posameznika, kolektive in družbo. Zato Ima razvita osebna higiena Izreden socialno ekonomski pomen. .Negovanost telesa deluje na kulturnega človeka tudi psihično, vzbuja užitek, zadovoljstvo, smisel za red in snago nasploh in stimulira za produktivno delo. Higienska kultura ustvarja človeku prikupni — estetski videz, naravno lepoto in tudi dostojan- stvo osebnosti. Mnogo resnice vsebuje izrek: Kdor je telesno čist, je praviloma čist tudi " moralnem pogledu in Ima urejen odnos do soljudi. Boris Jagodic Med štirimi očmi SONČNE PEGE IN MED Danes se vam prvič oglašam v ru- briki Med štirimi očmi. Na obrazu imam vidne sončne pege. V časopisu Kmečki glas je neki »psiholog« napisal, da se to odpravi z zmesjo, ki jo napra- viš iz glicerina, limoninega soka in me- du. Vsake stvari se vzame enako koli- čino. Prosim vas, če mi vi od Novega tednika odgovorite, če to smem naredi- ti, če mi to ne bi razjedlo obraza ali se preveč vlezlo vanj. MALO RAZOČARANA SPOŠTOVANA TOVARIŠICA, hvala lepa za zaupanje, ki ga imate v Novi tednik in v našo rubriko, a na to vprašanje bi vam tudi jaz težko od- govorila. Verjetno tisti, ki vam je sve- toval recept ni bil psiholog, ampak kaj drugega. Ce zaupate receptu ga preiz- kusite, jaz ga ne bi, čeprav so domači recepti lahko zelo uspešni. Sestavine v receptu niso škodljive, vprašanje pa je, če bi kaj koristile, ker zanesljivega re- cepta za odstranjevanje peg, ni. Sončne pege se lahko samo obelijo, zginejo pa ne. NATAŠA KIS BI PILA Manj kot trideset let mi je, živim na kmetih in se ne počutim zdravo. Poleti, ko je veliko dela, bolečin ne ču- tim, pozimi pa se pojavijo. Pri nas ni navada, da bi hodili veliko k zdravniku, moja mama ni bila še nikoli, zato ne- kako ne razume, da bi jaz šla. Nisem poročena, pa mi v šali večkrat pravijo, da bi rabila moža, pa bo potem vse do- bro. Mislite tako tudi vi? Zelo rada jem kisle stvari, tudi kis večkrat pijem, ker mi tako prija. Je to kaj narobe? M.\RIJA Draga Marija, ali ste samostojna ženska, vas vpra- šam? Le kaj še čakate in če se slabo počutite ne odidete k zdravniku? V me- stu je tako, da za vsako figo obiščejo zdravnika, vi pa ste ga res potrebni, ga pa ne. In to zato, ker vaša mama še ni nikoli bila pri njem, ker sosedova ima z njim slabe izkušnje, ker sosedo- vemu ni nič pomagal... Ne mislim vas strašiti, da ste hudo bolni, a na pregled morate, ker vam morda manjka kisline ali kaj drugega. Da rabite moža, ne bi rekla, le toliko bi bilo dobro, da bi ga imeli, ker bi vas spodil k zdravniku. Pretr.gajte veri- go nezaupanja med ljudmi in bodite korajžni ter se napotite k zdravniku, ki ni noben bavbav, ampak čisto vsakda- nji človek, ki bo razumel vaše težave. Da niste poročeni mu kar povejte in vas tega naj ne bo sram! NATAŠA Horoskop oven_ Prijatelj vas bo prosil za pomoč, nikar mu je ne odrecite. Opravili boste veliko delo, ne da bi bili deležni priznanja._ bik_ Potrebno vam bo precej samozavesti, da bi bili kos nalogam, ki so pred vami. Sre,- čanje z neko osebo bo zelo mučno. dvojčka__ Doživeli boste presenečenje, ki pa vas ne bo spravilo s tira. Večji nakup bo osrečil partnerja, vi pa boste slabe volje._ rak_ V prihodnjih dneh ne boste zadovoljni sami s seboj. Preveč se boste ukvarjali z ne- ' pomembno zadevo. Potrebujete počitek. lev___ V družinskem okolju bo prišlo do prepira, ki ga bo povzročil denar. Ne menite se za govorice, ki jih boste slišali._ devica _ Če boste preveč popustljivi, se vam bo maščevalo, za to vsak korak dobro pre- mislite. V soboto se boste zabavali. tehtnica___ V prihodnjih dneh bodite bolj pozorni do svojega partnerja. V službi mirno sprej- mite vse, kar vam bodo naložili. • Škorpijon_______ Dobili boste nekaj, kar ste si že dolgo že- leli. Nekdo bi se vam rad približal. V so- boto boste imeli veliko dela._ strelec__ Pazite, da si s kakšno nepremišljeno pote- zo ne boste zapravili ugleda. Nečesa se boste naveličali. Pričakujte novico. kozorog___ V službi ne bo šlo vse gladko, a nič se ne Vznemirjajte. Ponudila se vam bo boljša priložnost, o kateri razmislite.__ Vodnar________ Partner vam jo bo zagodel. Možnost nove- ga poznanstva. Ob koncu tedna bodite za- držani, kolikor se najbolj da._ HbT__ Osebi, ki vam je pri srcu, boste zaupali r>ovico, kar ne bo dobro. Pazite predvsem na denar in svoje zdravja. 22. stran — NOVI TEDNIK 20. december 1973 — St^t MALI OGLASI TRAKTOR Steyer 15 KM in enoosno prikolico prodam. Brinovšek Franc, Ljubija 6 a Mozirje. GARAŽO v Liscah prodam. Seruga Stane, Zidanškova 27 Celje. HIŠO v dvojčku prodam na lepem sončnem kraju v Sa- vinjski dolini. Zupančič Tone, Vransko 80. PEC sobno, rabljeno ugodno prodam. Ponudbe pod »Kraljica«. TRAJNO gorečo peč, sobno peč, kuhinjsko mizo, dva stola in rabljene preproge ugodno prodam. Skale, Za- grad 103 Celje. KRAVO v devetem mesecu brejosti tretjega teleta pro- dam. Lepšina Jože, Petrov- če 11. GARA20 montažno prodam. Matek Anton, Aškerčeva 16 Celje. VSELJIVO hišo zelo ugodno prodam. Ogled možen v petek in soboto od 9. do 16. ure. Polanec Martin, Križevec 5 Stranice. PRAŠIČA za zakol prodam. Simončič, Gotovlje 125 Ža- lec. DVA PRAŠIČA za zakol po cca 150 kg mesnate vrste prodam. Poženel, Lisce 3 Celje (Anski vrh) KOSILNICO za traktor Ste- yer 18 KM na hidravliko in jermenico — uporabno —. prodam. Kosec Rudi, Glinsko 7 a LJubečna. TAM 5000 letnik 1971 v od- ličnem stanju prodam. Og- led ob nedeljah dopoldan. Vodišek Peter, Reka 2 La- ško. MERCEDES diesel 190 D ugodno prodam. Novak Anton, Gorica pri Slivnici. FIAT 750 z odličnim motor- jem prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Ko- štomaj. Soseska Ložnica 81 2alec. KUHINJKSO kredenco, oma- ro za dnevno sobo in rab- ljen hladilnik prodam. Stravs, Kersnikova 41 Ce- lje. PIAT 750 — 1964 -- prodam za 6.000.— din. V račun vzamem tudi TV sprejem- nik ah betonski mešalec. Ogled je možen samo v soboto pri vratarju Klav- nice v Celju. GARAŽO št. 70 na Otoku II (za bencinsko črpalko) — stalni objekt — prodam, Ogled v večernih urah. Zdolšek Jože, Čopova 4 Celje. DODATNI štedihiik »Gore- nje« na trdo gorivo in električni štedilnik poceni prodam. Brglez, Breg 44 Celje. CITROEN ID 19 1969 — no- vember — karambohran ugodno prodam. Znuderl Rasti, Celje, Ulica bratov Vošnjakov 10. ENOSOBNO stanovanje v Celju prodam. Ponudbe pod »šest milijonov«. KOMBINIRANO omaro, di- van, okroglo mizo in šest stolov dobro ohranjeno ugodno prodam. Janez Bu- čar, Celje, Čopova 7. SLADKO seno in otavo, kombiniran 1201 bojler (kopalniški kotel) na trdo gorivo in elektriko, pro- dam. Studenšek, Nova vas 5 Šentjur. SMUČI Impulse XL 205 cm z okovjem Teamat prodam. Cena 1.200.— din. Joži Kon- količ, Na Otoku 10 Celje. KRAVO »Simentalko« s pr- vim teletom prodam. Lubej Ivan, Trn ovije Celje. VW 1200 v brezhibnem sta- nju prodam. Vodovnik, Pi- vovarna Laško, telefon 73- 030, popoldan 73-905 ali osebno. GUME dimenzije 3-40-13 M žebljevke s felgami ugod- no prodam. Franc Hajn- šek, Lisce 24 Celje. PSICO — volčjak — staro dvanajst mesecev tn tri mesece starega volčjaka prodam. Dam tudi za te- ličko ali dobro žlahtno vi- no. Eberlinc Bogomir, Za- grad 144 Celje, (tik pod starim gradom). VODNO črpalko 5 stop. no- vo z garancijo poceni pro- dam. Mihelčič Stanko, Go- ričica 9, Šentjur pri Celju. HIŠO v Celju ali bližnji oko- lici kupim. Lahko je nedo- grajena. Ponudbe pod »Go- tovina«. OTROŠKO posteljico kupim. Ponudbe pod »Posteljica«. STRUŽNICO delovne dolži- ne 100 do 150 cm — upo- rabno — kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Ignac Trobiš, Ljubečna 73 Škof- ja vas. DVODELNO rabljeno omaro, dva fotelja, dve rabljem straniščni školjki tn kom- binirano peč za kopalni- co (trdo gorivo in elektri- ka) kupim. Skale, Zagrad, 103 Celje. DNEVNIK — podružnica Ce- lje, Cuprijska 4 vabi k so- delovanju več raznašal- cev-šalk za raznašanje dnevnika in Nedeljskega za teren Velenje in Celje. De- lo stalno in honorarno. Kandidati naj se javijo pi- smeno ali osebno. OSEBI, ki mi nudi službo za ženo prevzamem za pro- tiuslugo zidarska dela. Po- nudbep od »Boljša plača«. DRUŽINA z dvema punčka- ma v Ljubljani išče zane- sljivo gospodinjo. Nudi so- bo, hrano, dobro plačo in zavarovanje. Ponudbe pod »Mehanizirano gospodinj- stvo«. ZAKONCA z enim otrokom iščeta večjo sobo ali sobo in kuhinjo od Šempetra do Prebolda. Jelen Marica, Latkova vas 75, Prebold. DEKLE sprejmem na stano- vanjei Kovinarska 10 Ce- lje. Informacije od 16. ure dalje. ZA DELNO pomoč v gospo- dmjstvu sprejmem na sta- novanje preprostega dekle- ta. Ponudbe pod »Dežela«. NUJNO iščem opremljeno sobo po možnosti s soupo- rabo kopalnice kjerkoli v Ceiju. Ponudbe pod »Us- lužbenka«. MATI s 14-letnim sinom išče prazno sobo. Plača za ne- kaj mesecev naprej ali f>o službi pomaga. Po možno- sti s 1. 1. 1974. Fridav, Ulkja Frankolovskih žrtev 34, Hudinja. ODDAM opremljeno sobo z garažo dvema fantoma. Fartelj Anica, Dobojska 36 Celje. AVTO moto društvo Šlan- der prične v ponedeljek, 7. januarja 1974 ob 16. uri tečaj cestoprometnih pred- pisov in tehnike vožnje. Prijavite se lahko pri AMD šlander, Celje, Ljubljanska 37 vsak dan od 6. do 18. ure in soboto od 7. do 12. ure. Vabljeni. OTROKA vzamem v varstvo za osem ur dnevno. Po- nudbe pod »Zanesljiva«. OBVEŠČAM cenjene stranke, da avtopralnica pri avto- mehanični delavnici Ogri- zek Franc, Clelje, Veselova 1 zopet redno obratuje. VDOVEC 60 let upokojenec. z lastno hišo in nekaj vrta želi spoznati mlajšo upo- kojenko za skupno gospo- dtrjjstvo. Ponudbe pod »Mi- ren dom«. FANT 23/170 nealkoholik in nekadilec z majhnim po- sestvom in službo želi spoznati za skupno življe- nje preprostega in poštene- ga dekleta doma z dežele. (Starost 18—20 let). Resne ponudbe z naslovom in sli- ko pod »Pridi v moj dom«. ZAHVALA. Za vso pozornost, ki jo izkazujejo, predvsem za ureditev stanovanja, se zahvaljuje tov. direktorju Fotolika v Celju, računo- vodji tov. Trobiš, direktor- ju PTT podjetja tov. šep- ou, vodovodnemu instala- terju tov. Šarlahu, tov. Benciku s Stanovanjskega podjetja Celje ter vsem, ki so kakorkoli pomagali, v imenu treh upokojenk s Slomškovega trga 3 v Ce- lju — upokojenka PTT po- djetja Ceije L. M., ki želi vsem in svojemu nekda- njemu kolektivu mnogo uspehov in zadovoljstva v letu 1974. ZAHVALA. Ob nenadomest- ljivi izgubi naše drage ma- me in stare mame ANTONI- JE RATA JC se iskreno za- hvaljujemo vsem sorodni- kom, znancem in prijate- ljem, k. so z nami sočus- tvovali, nam izrazili soža- Ije, darovali cvetje in ven- ce ter jo spremili na v njen zadnji dom. Iskrena hvala všem sosedom, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč v težkih trenut- kih. Prav tako se zahvalju- jemo godbi, pevcem, du- hovščini in tov Ediju Gru- berju za tolažiLne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sinovi in hčerke z družinami. {t. 49 — 20. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 23 CELJE Poročilo se je šest pa- rov LAŠKO DANIJEL JOŠT. delavce, Trobni dol in VIDA RAJH, tkalka, Tevče; MIRKO ŠPAN, komercialist, Plani- na pri Sevnici in SONJA KLENOVŠEK, ekonomist, Sevnica; FRANC KOSEM, kmetovalec in MARIJA HOČEVAR, kmetovalka, oba iz Počakovega; JOŽE LINDIč, delavec in SO- NJA ZAVRSNIK, šivilja, oba iz Zagrada. ŠMARJE PRI JELŠAH MILAN ŽNIDARKO, Štatenberg in MARIJA ŠTANCER, Grobelce; JO- ŽEF BRKLJACIČ, Cma in CECILIJA SOVINC, Pod- četrtek. CELJE ROBERT JENKO, 73 Celje; ALOJZ ALOF, 41, Hrastnik; KATARINA KU- ŠAR, 70, Žalec; EMA RAU- TER, 59, Celje; FRANC SALOBIR, 84, Dobje; VLA- DO OREL, 62, Celje; Ja- NEZ HABJANIC, 80, Ce- lje; VINCENC ZUPANC, Slatina; OTON MLINAR. 64, Roginska gorica; JO- SIP KRIVEC, 70, Rogaška 67, Celje; JULIJA PEŠEC, 83, Žalec; AMALIJA GO- TAR. 75, Jagoče; IVANKA GOSAK, 77, Žiče; ANTO- NIJA POKOVEC, 78, Ce- lje; AVGUST DOBRAJC, 66, Kompole; MARIJA BREMEC, 69, Celje; AN- TONIJA DOBRAJC 73, Ce- lje. LAŠKO ANTON CETIN, 53, Nji- vice; NEŽA ŠIKOVEC, 73. kmetovalka. Stari dvor; JOŽE SMIT, 63, Stari dvor; VALENTIN KLE- PEJ, 59, Smarjeta in MA- RIJA MEDVED, 86, gospo- dinja, Radobelj. ŠENTJUR PRI CELJU TEREZIJA VODEB, 87, upokojenka, Repuš; NEIŽA KOCEVAR, 81, preužitka- rica, Dobje; ANTONIJA TRUPEJ, 71, soc, podpi- ranka, Podlešje; URŠULA GERMEK, 80. upokojen- ka, Boletina; MARIJA ZORKO, 54, gospodinja, Dobovec JANEZ PAHOLE, 69, kmetovalec, Zg. Selce in MARIJA ZDOLŠEK, 78, preužitkarica, Ostrožno pri Ponikvi. CELJE 23 dečkov in 28 deklic LAŠKO 1 deček in 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 3 deklice ŠENTJUR PRI CEUU 1 deklica UNION: do 23. 12. ame- riški barvni film »Kadar osem zvonov zvoni« od 24. do 26. 12. špansko- nemško-italijanski barvni film »Veličastni Tony Car- rera« METROPOL: 20. 12. še angleški barvni film »Pri- vidi« od 21. do 24. 12. ame- riški barvni film »Chisum- kralj rančarjev« od 25. 12. dalje italijanski barvni film »Cmi morilec« DOM: do 23. 12. ameri- ški barvni film »Romeo in Julija« od 24. 12. dalje ob 16. uri ameriški barvni film »Popaj in njegova tovarišija«, ob 18. in 20. uri pa italijanski barvni film »Viva Django« NEDELJA, 23. 12. 18.15 Sest medvedkov in Cibulka — češki barvni film (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 18.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnervnik (Lj) ».40 Filip na konju — serijska od- daja (Bgd) 21.25 Jazz na ekranu (Lj) 21.40 športni pregled (JBT) 22.10 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 24. 12. 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dneroik (Lj) 20.3S R Savin: Matija Gubec — opera (Lj) 22.15 Kulturne diagonale (LJ) TOREK, 25. 12. 19.15 Vietnam — III. del barvne reportaže TV Beograd (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-caac (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.35 Mi med seboj: Univeraa da- nes in jutri (Lj) 21.35 H. Fallada: Sam med vol- kovi — TV nadaljevanka 7*- del (Lj) SREDA, 26. 12. 19.30 Pri dedku Mrazu — S. Ma- Icarovič: Pismo sive mišike — pesterne (Lj) 19.45 Kozmetično ogledalo (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.40 Klovni — italijanski lilm CSETRTBK, 27. 112. 17.25 PI slovenske knjiže-.-nosti: F. Celestin: Roaa (Lj) 18.00 Obzornik (Lj) 18.15 Mozaik (Lj) 18.20 Shane — serijski barvni film (Lj) 19.10 Delavska TV tribiina (Lj) W.40 Pri dedku Mrazu: S. Maka- rovič: Pikin kužek (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) 20.40 Četrtkovi razgledi: Tisoč let škofje Loke (Lj) 21.30 Turgenjev: Očetje in sinovi — barvna TV nadaljevanka (Lj) PETEK, 28. 12. 9.30 TV v šoU (Zg) 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bgd) NEPRAVILNA VOŽNJA LEOPOLD NOVAK, 33, iz Žalca, se je peljal iz Šempetra pro- ti 2alcu, in sicer po cesti, ki je prepovedana za promet s kole- si. Vozil je po sredini vozišča in še brez zadnjega odbojnega stek- la. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je ko- lesarja prepozno opazil m ga zbil na njivo. Kolesar se je težje poškodoval, na avtomobilu pa je škode za 6.O0O dinarjev. Tudi kolo je popolnoma uničeno. USODNO PREHITEVANJE FERDINAND PIRC, 43, iz Dola pri Hrastniku, ki je začasno zaposlen v Nemčiji, se je peljal iz Maribora proti Celju. V Te- panjih je na delu ceste, Icjer je prehitevanje prepoveedist pa se je le lažje poškodoval. LEŽAL JE V GRABNU IVANA BOLCINO, 19, Iz Plazovja, Je patrola milice našla nezavestnega v grabnu na cesti Laško—Marija Gradec. Odpeljali 8o ga v Zdravstveni dom v Laškem, kjer so ugotovili pretres možganov in odrgnine po obrazu, i-zell pa so mu tudi Icri zaradi suma vinjenosti. Bolema se je namreč peljal s kolesom s po- možnim motorjem proti Marija Gradcu, pa Je nenadamo na ravnem delu ceste zapeljal v levo v gral>en. PEŠEC NA CESTI PETER KRANJC, 31, iz Velenja, se je pripeljal v Šempeter Is ljubljanske smeri. Na cesti Je opazU pešca KARLA AŽMANA, 21, iz 2alca. Voznik se mu je umikal v levo, pa tudi pešec Je tik pred avtomobilom skoči; na levo stran. Pri padcu si je zlo- mil roko v zapestju, zbil si je zob. Ima pa tudi odrgnine po ro- kah in obrazu. ZALETEL SE JE V GREZNICO FRANC TOPLISEat, 22, iz Starega Gradu pri Krškem, sc Je pripeljal do nepreglednega ovinka v LibnI pri Krškem, kjer cesta nekoliko pada, pa ga je nenadoma zaneslo na desni rob, kjer Je trčil v betonsko greznico. Voznik Je padel iz avtomobila, av- tomobil pa je zaneslo v levo. Tu je zadel v osebni avto ALOJZA KRANJCA. Toplišek je Ukoj po prevozu v brežiško bolnišnico umrl, škode pa je za 23.000 dinarjev. MRTVA ZAROČENKA rVAN PEVEC, 29, iz .Mališ, je voxU Iz (iornjega grada proti Lenartu. Med počasno vožnjo Je nenadoma skočila iz avtomo- bila njegova 20-letna zaročenka, ZDENKA KRIVEC, iz Lenarta Pevec Je hotel avtomobil obrniti, zato Je zapeljal vzvratno, med- tem pa je Krivčeva stopila za avto, tako da jo je Pevec podrl. Med prevozom v Gornji grad Je zaradi hudih poškodb umrla. Paula Grosman (leva na na- ši sliki) gre vsak dan k zdrav- niku, ki ji da hormonsko in- jekcijo, potem gre na trg in kupi potrebno za hišo in se vrne domov. Doma jo že ča- ka žena Ruth, ki se včasih še zmoti, ko pravi: — Paul, kaj si dobrega ku- pil? — Niso tiskovne napake. Pau- la je bila 18 let v zakonu z Ruth resnično Paul, bila je namreč moški, ki je oče treh hčera, Myre ter dvojčic Ga- rd in Claire. Pred dvema le- toma pa se je Paulov občutek, da se počuti bolj žensko kot moškega, tako povečal, da je kot Paul odšel v bolnišnico, kjer so z operacijo uredili vse tako, da je žensko v njem po- polnoma prevladalo Od ta- krat se oblači po žensko. Nekdanji zakonski par, ki niti ločen ni, živi naprej sku- paj. O ločitvi ni niti besede v tej hiši. Edino, kar je bilo neprijetno za Paulo, nič več ne uči na srednji glasbeni šo- li, kajti tam, rako pravijo, so imeli v službi učitelja glas- be, ne učiteljico. Zato se Pau- la bori za to svojo pravico in ravno v tem času teče tožba pred vrhovnim sodiščem ZDA. Družino v tem času vzdržuje Ruth Grossman, ki dela kot sekretarka v nekem podjetju. Torej je le nekaj resnice v tistem, ko se je stric peljal po pobalinsko po stopniščnl ograji in spotoma naletel na žebelj. Nečak ga je namreč vprašal, zakaj se striček tako dere, pa mu je le-ta odvrnil, kar teta mi reci. Za otroke, Myro, Carol in Claire sta Ruth in Paula ta- ko kot včasih, Ruth je mama, Paula oče — kot pred leti. Od leve proti desni: svinjinal MISLI Samec je moški, ki se ša- lam o taščah smeji brez grenkobe v ustih. Pametna ženska ve, da je višina njenega uspeha odvi- sna tudi od globine njenega dekolteja. Ne hvali neveste pred ju- trom. Moški, ki ponudi »anti-ba- by tablete«, ima resne na- mene. Samo za dve vrsti žena se moški zanima, za tiste, ki bi jih imel, in za tisto, ki bi jo vzel. Ljubezen po svetu m IKIVtNIHU - Dti Nova Gvineja, otok v Oce- aniji, ki si ga delita Indonezi- ja in Avstralija, je tako kot Avstralija s praprebivalci, Ze- laiidija in drugi otoki, dežela negroidnih plemen in ljud- stev. Pri njih kanibalizem še ni povsem pozabljen in ritual je pri njih pogosto povezan s krvjo in smrtjo. Rindimi so takšno hribov- sko pleme, katerih vera v zle in dobre duhove še dopušča žrtvovanje. Verjamejo, da ne- bo oplodi zemljo v obliki dež- ja, pa morajo zato vsi spol- no dozoreli fantje opraviti akt oploditve. Za to jim ulovijo kakšno deklico, ki jo potem vsi , zapovrstjo izkoristijo. Sem in tja se zgodi, da gre ves ritual do konca, zlasti ka- dar dolgo ni deževalo. Nad pogradom v koči, kjer mla- deniči dokazujejo, da so mo- ški, visita dva z lianami pri- vezana hloda. Če tako hoče poglavar, posekajo zunaj lia- ne in hloda zmečkata par v ljubezenskem objemu do smr- ti. Navadno čarovnik vedno terja žrtvovanje s krvjo, ven- dar vse pogosteje se pogla- varji temu izognejo tako, da objeto dvojico voj.ščaki odne- sejo iz koče v trenutku, ko debli treščita na pograd. Ce po takem nepopolnem ritualu ne dežuje, postane pleme, ki ga ščuva čarovnik, nemirno, pa prisili poglavarja, da ritu- al ponovijo in da žrtve mo- rajo biti. No, dandanes so po- glavarji že navadno tudi ne- koliko šolani ali vsaj prek ob- lasti seznanjeni z razmerami, zato jim včasih tudi metereo- loško poročilo pomaga narav- nati praznik plodnosti na tak datum ali dan, ko žrtve ne bodo potrebne in ko bo po ce- remoniji oplodilo nebo zemljo .jz blagodejnim dežjem. Na sliki Rindimski dekleti, svečano ozališani. Pepi pripovedu- i je svoja počitni- |ška doživetja: j »No, ko sem se vselil v pension in legel v poste- ljo, je prišla gostil- Iničarjeva hči, vsa j kipeča od mlado- sti in oblin. Priiaz- no me je spraše- vala, če me zebe in če bi vendarle zlezla k meni pod odejo in me pogre- la. .. Zamislite. Še danes si ne mo- rem odpustiti, da me takrat kot na- lašč ni niti malo zeblo ... « XXX Mamica pripove- duje prijateljici, da se namerava nje- na hči poročiti z nekim Bolgarom. — Seveda bo moža pripeljala k nam, kajti lev sla- bo stoji. — Ubogi fant. Kaj mu bolgarski zdravniki ne more- jo pomagati? Robot Jaka vas pozdravila! »Dober dani Vstopili ste v osnovno šolo Pod- četrtek. Sem šolski robot Jaka. Tu stojim namesto dežurnega učenca, ki se v tem trenutku pridno uči v razredu ...« S temi besedami vas pozdravi šolski robot Jaka, ki so ga učenci osnovne šole Podčetrtek naredili sami pri pouku fizike. Nadomestuje dežur- nega učenca, tako da je učenec lahko pri pouku, dežurni pa je samo pred in po pouku. Pravijo, da bodo program gov.ora robota Jake še izboljšali in bo lahko povedal še kaj več. Ni kaj reči — domi- selnost učencev in njihovega ravnatelja Jožeta Bri- leja ne pozna meja.« Foto: D. Medved NOVI FELDNIK - Glasuc ^»DCmskib jrgamzacij Sociaiisticnt zveze delovnega ljudstva oeije iraško SlovensKe t^onjic* Šentjur Šmarje pri Jelšab m Zaiec - Ureoništvo (Jeije Gregorčičeva a poštm predaj 161, Naročnina m jgiasi irt. V Kongresa IC -^Glavni m odgovorm aredmk Jože Voitand^ Termicm aredniK iJragc Vleavea - Redakcija Miian Božk Jure Krašovec, Dominika Poš, Damjana Stamejčič Brane Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko Strašek, Berm Strmčnik Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«— Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din Tekoči račun .S0102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Telef ■ uredništvo 223-69 in 231 0.5 mali osrlasi in naročnine 228-00