Liublfana, petek 21 junija 1929 Cena 2 Din ■Mejno 25 0io> M Inozemstvo 10 Dio. Uredništvo l KoaJlJeva ohca &. TcMca Mer. 3123. »123, 5124, 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleloa 6t 440. Mlet Koceoovi aL 3. Telefon Stev. 190. BokopM m m vračajo. - Ozkas po tarifa.' UpravatttT*! UuMjaot, Hre4en»»* * 84 Telefon St 3122, 3123. 3124. 312S. 3126 kneratfll oddelek: Uubljana PreSerno* aBca 4 relefoo St 2492 Podružnica Maribor. Aleksandrov« ceM it. 13 Tetetue St PodroAaica Celje: Kocenova dio it S. Telefon «t 100 Rabini pri poŠt 6ek savod-h Ljubljana it. 11.842, Praha fiislo 78.180 Wie» Mr 105-241 Ljubljana, 20. junija. Te dni so bile podane v Agliji zanimive in za bodočnost morda pomembne izjave o angleško-ameriških odnošajih. Ministrski predsednik Ramsay Macdonald je govoril v svojem rojstnem kraju na Škotskem, ki mu je priredil pojedino. Znameniti general Dawes, ki je pred par dnevi dospel v Anglijo kot novoimenovani veleposlanik Zedinjenih držav, je imel slavnostni govor pri večerji v pilgrimski družbi v Londonu, odgovarjal pa mu je državni tajnik za zunanje zadeve Henderson. Vsi trije so se pečali z razmerami med obema anglosaškima velesilama in so rabili, kakor je pri takih priložnostih navada, najizbranejše besede. Iz njihovih izvajanj pa se da izluščiti jedro, ki naj bi bil predznak za bodočo politiko obeh držav, vsaj kar se tiče vzajemnih odnošajev. Vsi trije so na-glašali, da smatrajo stališče Velike Britanije do Zedinjenih držav in obratno za eno izmed naivažnejših vprašanj naših dni. Že v volilni kampanji so angleški delavski voditelji povdarjali. da jim bo zbližanje in sprava z veliko ameriško republiko ena prvih nalog. K reševanju te zadeve so pristopili takoj, ko so prevzeli vladno dolžnost. Hiteli so celo bolj kot je navada. Komaj par dni je minilo po končanih volitvah, že se je razglasilo po celem svetu, da pojde Macdonald v najkrajšem času v Ameriko, da se osebno po-razgovori s prezidentom Hooverjem o glavnih vprašanjih, ki živo zanimajo obe državi. Nekaj dni nato je bilo slišati, da je Hoover sam povabil Macdo-nalda. Zdaj pa nam Macdonald pove, da je pripravljen iti v Ameriko, da je njegovo potovanje verjetno, da pa je samo negotovo, kdaj pojde. Potemtakem bi bili skoro upravičeni soditi, da ie po razgovoru generala Dawesa z Macdonaldom nastopilo neko zmanjšanje hitrosti v dirjajočem mirovnem vozu angleške delavske vlade. To bi bilo dokaj razumljivo. Dejstvo je namreč, da ne zadostuje izpremem-ba vlade v eni ali drugi anglosaški velesili, pa da mahoma odpadejo pozitivni vzroki za nasprotja med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo. Le-ti so mnogo globje narave. Dejansko se bije med obema silama borba za nad-oblast, za premoč v svetu. Ta žilavi boj je za sedaj najbolj viden v južni Ameriki, kjer kapital Zedinjenih držav sistematično in z uspehom izpodriva angleško podjetnost in varčnost. Opaža pa se tudi v Kanadi, na daljnem vzhodu, na Kitajskem, v Avstraliji, celo v Rusiji in južni Afriki. Ne štedi Evrope in niti enega koščka sveta, kjer je nekoč dominirala Britanija. Svetovna vojna je za nekaj človeških pokolenj likvidirala Nemčijo kot najnevarnejšega tekmeca britskega imperija, zato pa so na njeno mesto stopile Zedinjene države, kamor se je preselilo zlato, moč in blagostanje stare Evrope in se raz-rastlo tako bohotno, da ni primera v zgodovini človeškega rodu. Amerika pa se nikakor ne zadovoljuje s svojim bogastvom in z gospodarsko supremacijo na zemeljski krogli. Stalnost svoje materiialne premoči hoče zagotoviti s političnimi in vojaškimi sredstvi. Zato teži k nadvladi na oceanih. Na washingtonski pomorski konferenci je izsilila izenačenje z dotedanjo gospodarico morja, Veliko Britanijo glede velikih bojnih ladij. Pozneje je zahtevala tudi popolno številčno enakost v manjših edinicah. 2e večkrat smo na tem mestu dokazovali, da bi taka enakost pomenila dejansko premoč Amerike. Anglija ne bi več delila morskega gospodarstva z Ameriko, marveč bi bila potisnjena na drugo mesto. Brez pomorske bitke bi doživela sčasoma usodo, ki je je bila deležna Španija po polomu svoje »velike armade«. Prezident Coolidge je odločno vztrajal pri tem »izenačenju« manjših bojnih brodov. Predsednik Hoover se zdi nekaj popustljivejši. Njegov glasnik v Ženevi, veleposlanik Gibson je podal pred tedni mnogoobetajoče izjave. Po njih bi bilo upati, da končno pride do pomorskega sporazuma na temelju ne sicer številčne, pač pa dejanske enakosti med Anglijo in Ameriko. Delili bi si oblast nad oceani. Macdonaldu bi se potemtakem odpirale zadovoljive perspektive za rešitev življenskega vprašanja britskega imperija. Samo da se ne bi Hooverju zgodilo kot se je WiIsonu, ki mu je rodna dežela prečrtala vse velike sanje o novem človeštvu, o Društvu narodov, o mirovnem in složnem sožitju držav? Tedaj je na celi črti zmaeal krepki instinkt mlade rase. ki ruši vse ovire, vse sentimentalnosti in sili neodoliivo k popolnemu in brezobzirnemu uveljav-Ijenju svojih zmožnosti. Ameriški gospodarski in nolitični imperializem je prodrl na celi črti. Ali bo Hnover hotel in Macdonald mogel dati tei sveži, netzčrpani sili drugo, bolj humano smer? Zadušnice za žrtvami 20, junija Ob obletnici tragedije v Narodni skupščini so se vršile po vseh večjih mestih cerkvene spominske svečanosti Ljubljana, 20. junija. V šentjakobski cerkvi je danes ob 7.30 daroval mašo-zadušnico za pokojne Stjepana in Pavla Radiča ter za dr. Gjura Basarička župnik g. Barle. Maše se je udeležilo veliko število občinstva. Zagreb, 20. junija, n. Danes je bila v stolni cerkvi zadušnica za pokojnim Stjepanom in Pavlom Radičem ter dr. Gjurom Basaričkom. Cerkev je bila polna občinstva. K zadušnici so došle tudi rodbine pokojnikov. Izmed bivših politikov so ji prisostvovali dr. Maček, dr. Krnjevič. dr. Stjepan Košutič, Avgust Košutič, Josip Predavec, dr. Kra-jač, dr. Trumbič, dr. Budisavljevič, V. Vilder, Juraj Demetrovič. nadalje rektor univerze dr. Belobrk, rektor komer-cijalne visoke šole dr. Karlovič, mestni župan dr. Srkulj in drugi. Na sredi cerkve je bil postavljen katafalk, okrašen z zelenjem in cvetjem. Mašo zadušnico je čital opat Strahinščak ob asistenci dveh kanonikov. Po končani zadušnici je odšlo mnogo ljudi na pokopališče k grobovom žrtvam lanskega 20. junija, ki so bili razsvetljeni in pokriti z mno- gimi venci. Zagreb, 20. junija, n. Po telefonskih poročilih so se vršile svečane zadušnice za žrtve 20. junija ob veliki udeležbi občinstva v Osijeku, Splitu, Šibeni-ku, Dubrovniku, na Sušaku, v Subotici, Sisku, Sarajevu in drugod. Beograd, 20. junija, č. Danes dopoldne se je vršila v katoliški cerkvi svečana maša zadušnica za žrtve 20. junija. Prisostvovalo ji je veliko število Hrvatov, ki bivajo v Beogradu, ter tudi mnogo drugih meščanov, med njimi izmed bivših politikov Ljuba Davido-vič. Dunaj, 20. junija, č. Danes dopoldne je bila v Karlovi cerkvi zadušnica za junijske žrtve. Svečani rekvijem je imel p. Jakopič ob asistenci treh duhovnikov. Zadušnici je prisostvovalo okoli 500 ljudi, med njimi mnogo odličnih prijateljev St. Radiča, zastopniki vseh hrvatskih društev, hrvatski dijaki in razni drugi člani jugoslovenske kolonije. Po zadušnici je znani profesor Šoštarič, virtuoz na rogu, odsviral pesem »Lepo našo domovino«. Ustanovni občni zbor „Avale" Podpisane so bile vse delnice — Organizacija nove poročevalske agenture bo izvedena do jeseni — Ljubljana dobi ekspozituro Beograd, 20. Junija p. Danes dopoldne se je vršila ustanovna skupščina poročevalske agenture »Avala« d. d. Pripravljalni odbor je podal poročilo o dosedanjem delu in objavil, da je bila vsa glavnica vplačana. Kapital je razdeljen na 10.000 delnic. Za tem je bilo ugotovljeno, da je na skupščini zastopanih 920 akcij s 180 glasovi. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Velimir Popovič, bivši minister, za podpredsednika pa dr. Peca-revič, zastopnik Jugoš>tampe iz Zagreba; v upravni odibor so bili izvoljeni kot člani dr. Čedomir Mihaf.ovic, bivši minister in državni svetnik, dr. Albert Kramer. bivši minister in direktor »Jutra«, ManoJlo Sokič. direktor »Pravde«, Zivojin Bogdanovič, trgovec iz Beograda, in Pera Taletov, novinar iz Beograda. Nadzorni odibor tvorijo kot predsednik dr. Dežman, direktor »Tipografije« iz Zagreba, kot podpredsednik Viiktor švajger, zastopnik »Slovenca«, a kot člani Jovan Tanovič. urednik »Politike«, Miljutin Stepanovič, predstavnik »Vremena« in Dobrivoje Lazarevič kot predstavnik »Trgovskega Glasnika«. Po skupščini se je vršila prva seja upravnega odbora. Za direktorja »Ava-le« je bil postavljen dosedanji direktor g. Gjorgje Perič. Predsednik Popovič in direktor Perič sta bila pooblaščena, da sestavita osnutek pogodbe, ki se naj sklene med vlado in »Avalo« d. d. Za tem je bilo siki en jemo. da se družba preseli v nove prostore in sicer v zgradbo »Vračarske zadruge«, kjer je bilo doslej ministrstvo za šume in rudnike. Na prihodnji seji upravnega odbora, ki bo 5. julija, se bo razpravljalo o novi organizaciji in delu centrale in posameznih podružnic. V Ljubljani bo družba ustanovila svoio ekspozituro. Redne seje upravnega odbora se bodo vršile vsakega 5. v mesecu. Računa se, da bo organizacija »Avale« izvedena najkasneje do septembra in da se bodo dotlej ustanovila tudi posebna zastopstva in postavili korespon-denti v vseh glavnih mestih inozemstva. Delnice nove družbe so bile že danes kotirane na jugoslovenskih borzah. V Zagrebu so delnice kotirale 505 Din, v Beogradu 505.50 Din. Tihotapljenje komunističnih emisarjev v Bolgarijo Nedobrodošel uvoz iz sovjetske Rusije — Skrivnostne nočne jadrnice na Črnem morju Sofija, 20. junija, p. Bolgarske oblasti so že dalje časa opazovale, da se na obalah Črnega morja pojavljajo sumljive jadrnice iz inozemstva. Jadrnice so se približevale bolgarski obali večinoma ponoči ter po tajnem in neopažnem izkrcavanju nekih oseb ponovno odplu-le na odprto morje. Zato so bolgarske oblasti uvedle strogo nadzorstvo nad kretanjem ladij na obalah Črnega morja. da bi ugotovile, odkod prihajajo jadrnice in kakšne narodnosti so osebe, ki brez potnih listov in brez dovoljenja prihajajo na Bolgarsko. Včeraj se je bolgarskim oblastem posrečilo zajeti ta- ko jadrnico v bližini Varne. Pri pregledu jadrnice je bilo ugotovljeno, da je ladja pripeljala iz sovjetske Rusije tri osebe na Bolgarsko. Policija je kmalu za tem prijela vse tri in jih prepeljala v Sofijo, kjer so bile zaslišane. Bolgarske oblasti so ugotovile, da gre za komunistične agitatorje, ki so iz Rusije vodili komunistični pokret na Bolgar-: skem. Nadaljnja preiskava bo ugotovila, ali gre samo za osamljen slučaj ali pa je v zvezi s pojavi sovjetskih jadrnic izvajanje splošne akcije sovjetskih emisarjev na Bolgarskem. Uveljavljeni zakoni Beograd, 20. junija, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o odpiranju In zapiranju obratov in o delovnem času pomožnega osobja. S tem je uredba z današnjim dnem stopila v veljavo. Ista številka »Službenih Novin« objavlja zakon o oprostitvi posojil samoupravnih teles od državnih dajatev, kakor tudi zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini od 27. junija 1927. Konference z zastopnikom češkoslovaškega zadružništva Beograd, 20. funija č. Minister dr. Frangeš ie imel danes daljše posvetovanje s predsednikom zve-ze češkoslovaških zadrug dr. Klinderjem. Zvečer se ie na čast dr. Klinderja vršil banket. Jutri bo konferenca zastopnikov našega zadružništva z dr. Klinderjem, k>i ji bo prisostvoval tudi minister za kmetijstvo. Zagovornika dr. Žaniča Beograd, 20. junija č. Odvetnik dr. Zivfco Bertič, ki je prevzel zagovorništvo dr. Milana Zaniča, je posetil včeraj dr. Zavita v zaipoTU beograjskega sodišča t. stopnje, da se dogovori z njim zaradi obrambe. Drugi zagovornik dr. Žaniča, zagrebški odvetnik dr. Zvonimir Špaflič, še ni prišel t Beograd. Povišanje železniške prevoz-nine za stavbni materijal Beograd. 20. junija, č. Minister za promet je izdal danes službeno izjavo, ki pravi, da se povišuje železniška tarifa za premog, stavbni les, apno, kamenje, opeko, zemljo in pesek za 20 % v času od 1. septembra do 31. marca 1930. Namen tega povišanja je, v čas.u izvozne sezone zagotoviti potrebno število vagonov za naš izvoz, da bi ee preprečilo zopetno pomanjkanje vagonov. Interesenti ne bodo oškodovani, ker imajo v ostalem času od 1. aprila do 31. avgusta dovolj prilike, preskrbeti se s potrebnim stavbnim gradivom. Prodan jugoslovenski parnik Split, 20. Ironija 6. Včeraj popoldne se je v splitski lutoi icovTŠiila prva zamenjava zastave na parni,iku. Družba »Boka« jc prodala neki španski družlbi svoj parnik »Vojvodina« z nosilnostjo 570 toin, ki bo sedal vršil promet s Kanarskimi otoki. Zamenjavi zastave sta prisostvovala španski častni konzul in zastopnik družbe »Boka« Samomor zaradi nesrečne ljubezni Čapljina, 20. junija, č. V selu Gradcu je skočilo v vodnjak mlado dekle Kata R oguli č, katere truplo so našli šele po nekaj urah. Vzrok njenega samomora je bila nesrečna ljubezen. Velik zunanjepolitičen govor dr, Beneša V manjšinskem vprašanja je treba ločiti pravno in politično stran - Češkoslovaška ima vse pravice do reparacij - Mala antanta bo nastopala vedno solidarno - Čsl. zunanja politika ostane neizpremenjena lin (r Ma rlanainlt cpii nar- niclpr Io krotiil ,, nnr)qi!i,mm n. Praga. 20. junija g. Na današnji seji parlamentarnega zunanjega odbora je odgovarjal zunanji minister dr. Beneš na razna vprašanja odborovih članov. Minister se je med drugim bavil z manjšinskim problemom in poudarjal, da ie zelo važno, da se v manjšinskem vprašanju strogo ločita pravna in politična stran. Način današnjega mednarodnega razpravljanja o manjšinah je nevaren. Današnje manjšinske pogodbe garantirajo narodnim manjšinam gotov minimum pravic in obveznosti, ki jih je treba mednarodno spoštovati. Preko tega minima pa ne sme biti mednarodnega vpliva. Minister ne želi, da bi nastala nova situacija, ki bi imela za posiedi^o drugačne interpretacijo manjšinskih pogodb. Juridično je seveda mogoče o vsakem besedilu in predlogu debatirati, toda treba je vedeti, da obstojajo mednarodne juridične korporacije, ki so pozvane za kontrolo manjšinskih pogodb. Minister se ie bavil nato s plačilnimi obveznostmi Češkoslovaške, izhajajočih iz mirovnih pogodb in izjavil, da to vprašanje še ni zrelo za splošno razpravo. Vsekakor ie treba poudariti, da ne gre za to, kar se splošno označuje kot reparacije. Po svojih ž. tvah v vojni ima Češkoslovaška sama gotove pravice do reparacij drugih držav rn zaradi tega je bil kot zastopnik Češkoslovaške pozvan v repara-cijsko konferenco dr. Osuski. Uspeh beograjske konference Male antante je daleko najvažneiši v zadnjih letih. Mi- nister je branil v nadaijniem politiko realnega optimizma. Vesti o italijansko-madžar-skem sporazumu so v resnici samo kombinacije. Glede razmerja do Madžarske je minister poudaril, da nima ničesar dostaviti k svojim zadnjim izvajanjem. Že pred intervencijo je Češkoslovaška obrazložila svoje stališče in vztraja tudi danes na njem. Vsekakor bo postopanje Male antante ostalo vedno dosledno in solidarno Minister je končno pritrdil, da bi zamogla sedanja nejasna zunanjepolitična situacija, ki je nastala po mednarodni razpravi pred svetom Društva narodov o manjšinskem vprašanju, dalje zaradi nove situacije v Angliji, zaradi rešitve reparaeijskega vprašanja na bodoči veliki politični reparacij-ski konferenci in zaradi napovedanih pogajanj med Ameriko in Anglijo — vzbuditi pri povprečnem opazovalcu vprašanje, kaj vse to pomeni. »Po mojem mnenju,« t?ko je nadaljeval dr. Beneš, »pomeni to, ono vstajajočo politično linijo, ki sem jo vedno zagovarjal, da bi dobil zadoščenje za vse ono. kar je storila naša politika v preteklih 10. letih. Češkoslovaška zunanja politika se v ničemer ne bo spremenila, ker zasleduje sistematično vedno iste cilje. Naša zunanja politika ni pod vplivom lokalnih pojavov ali dnevnih dogodkov. Tako bomo n. pr. ostali s sedanjo angleško vlado v enakih prijateljskih odnošajih, kakor smo bili s konservativno. Zato lahko gledamo na mednarodno situacijo optimistično, ker je naš mednarodni položaj slej ko prej ugoden. Madžari postali odvetniki narodnih manf«in Madžarski zunanji minister ostro kritizira postopanje Društva narodov v manjšinskem vprašanju Budimpešta, 20. junija s. g. V zunanjem odboru madžarske poslanske zbornice, je otvoril zunanji minister Walko z daljšim govorom razpravo o vprašanju pravne zaščite narodnih manišin. Izvajal ie med drugim, da je bilo postopanje Društva narodov, pri reševanju vprašanja pritožb narodnih manišin zelo pomanjkljivo. Vprašanje je bilo sicer stavljeno na dnevni red zadnjega zasedanja sveta Društva narodov vendar so pa storjeni sklepi, izzvali pri narodnih manjšinah, ki so bile v prvi vrsti Prizadete, nadvse veliko razočaranje. Kljub temu pa narodne manjšine ne smejo opustiti nade na zboljšanje položaja, ker ni misliti na to, da bi se od danes na iutri spremenil sistem, ki danes vlada v Društvu na- rodov, v temeljih in je prečakovati trajne rešitve le postopnim potom. S sklepi sveta društva narodov, ki so vse preie kakor ugodni za narodne manjšine, pa še ni daleč doseženo to, kar so si predstavljali njihovi duševni očetje. Vprašanje narodnia man:šin je sedaj načeto in se bo navzlic vsem naporom nekaterih obravnavalo tudi v naprej vse do hipa, ko bo dosežen rezultat, ki bo zadovoljil prizadete narodne manjšine. Zato pa bodo skrbele narodne manišine same in države, ki imajo srce za trpljenje in preganjanje narodnih manišin. Med temi državami bo vedno v prvi vrsti tudi Madžarska, ki ne bo popustila nikdar v tem vprašanju. Poincarč o francoskih vojnih dolgovih Francoska vlada zahteva takojšno odobritev dogovorov o plačevanju vojnih dolgov v Washingtonu in Londonu Pariš, 20 junija, d. Včeraj ob 3. popoldne ee je pričela plenarna seja zunanjega političnega in finančnega odbora francoske zbornice. Na tej seji je podal predsednik vlade, Poincarč obširen ekspoze o dogovorih za poravnavo vojnih dolgov v Londonu in Wa-shingtonu, ter o poteku in posledicah podpisa pariške reparacijske pogodbe. Uvodoma je Poineare orisal historičen pregled vprašanja francoskih vojnih dolgov napram Ze-dinjenim državam do 1. 1926., ko je bil sklenjen z Ameriko dogovor za poravnavo francoskih vojnih dolgov. Nato je dokazoval na podlagi številnih listin pravilnost mnenja vlade, ki zahteva takojšnjo ratifikacijo dogovorov o vojnih dolgovih, ne glede na način postopanja. Dalje je izjavil ministrski predsednik Poineare, da je povsem zgre- šeno mnenje onih, ki trdijo, da bi bilo sedaj mogoče doseči za Francijo ugodnejše pogoje pri plačevanju njenih dolgov, ker je tudi sedanja ameriška vlada trdno odločena, neomajno vztrajati na izvedbi že podpisanih pogodb. V dokaz temu je navedel Poineare izrek predsednika Zedinjenih držav, Hooverja, ki je dejal 1. 1921. glede vojnih dolgov sledeče: Ni govora o tem, da li je kak dolg moralično upravičljiv, temveč da li so bile s strani dolžnika v istini obveze sprejete! Poineare je nato prekinil svoje poročilo, ki ga bo nadaljeval na današnji seji. Nadaljevanje poročila bo obsegalo razpravo o francoskih dolgovih napram Ze-dinjenim državam in Angliji, dalje repara-cijsko vprašanje in primerjanje Dawesovega načrta z Youngovo pogodbo. Nemški pogoji za plačevanje reparacij Berlin, 20. jun. a. Najnovejše mesečno poročilo Diskontne družbe, obširno komen* tira pomen pariškega reparaeijskega dt>go* vora za nemško gospodarstvo in z zado* voljstvom ugotavlja, da je sedaj končno« veljavno določena vsota, ki jo bo morala Nemčija plačati, na račun reparacij V za* ključku opozarja poročilo na slabo stanje nemških financ in na krizo nemškega na* rodnega gospodarstva ter ugotavlja, da bo mogoče Nemčiji izvrševati njene obvezno* sti v smislu pariše pogodbe le tedaj, če bo dobila iz inozemstva dovolj dolgoročnih po« soji'1. Svetovni kongres žena Berlin, 20. jun. d. Svetovni kongres žena je pristopil po uvodnih svečanostih k pro» učevanju posameznih referatov, ki jih čita* jo zastopnice različnih držav. Doslej so se vršile diskusije o socijalnem položaju že* ne v vsakdanjem življenju, družinskih do* kladah, nezakonskih materah in njihovi de* ci in o pravici žene, opravljati vse posle, ki jih opravliajo v službah moški. Po vseh referatih so bile sprejete resolucije, ki bo* do objavljene po zaključku kongresa v po* sebni knjigi. Kolera in poplave v Indiji Bombay, 20. jnnija s. V pokrajinah Pendžav in Assam so nastopile velike poplave. Utonilo je več sto oseb. Številni prebivalci, ki so zapustili svoja domovi a, gladujejo. Položai se je še poostril, ker je istočasno izbruhnila tudi kolera. Težave angleško* ameriškega sporazuma Washington, 20. junija 8. V dobro po* učenih krogih prevladuje vedno bolj nazi* ranje, da sta govora predsednika Macdo* nalda in poslanika generala Dawesa, doka* zala, da ni mogoče družiti vprašanje oce* anskih sfer z razorožitvenim pogajanjem. Kakor menijo bi se razen Anglije, Japon* ske, Francije in Italije po možnosti udele* žile pogajanj tudi druge pomorske sile. ka* kor se je zgodilo v Kelloggovi pogodbi Kakor se zdi je prišla Hooverjeva vlada do zaključka, da bi se konferenca o znižanju pomorskih oborožitev razbila, če bi se ob* enem razpravljalo o vprašanju prostosti oceanov. Propagandni polet ruskega letala Kovno, 20. jun. g. 30. junija bo nastopilo trimotorno rusko letalo »Krila Sovjetov« velik polet Moskva*Berlin*Dunaj*Varšava* Moskva. Letalo bo vodil ruski pilot Gro« mov. Razen njega se bodo poleta udeležili vrhovni inšpektor ruskega letalstva, pred* sednik ruskih letalskih organizacij in trije zastopniki moskovskega tiska. Nemško notranje oosojilo Berlin, 20. junija a. Listi poročajo, da so bili nspešno zaključeni raz-govori med zastopnik! konzorcija nemških velebamk in nemškim finarp črnim ministrstvom za najetje 50 milijonov mark posoda. Slovenija in Priv, agrarna banka Samo se danes in jutri je čas za vpisovanje delnic - Od delovanja nove banke bo imela Slovenija še prav posebne koristi Samo še dva dttii, danes in jutri, je čas za vpisovanje delnic snujoče se Privilegirane agranne barake. Kakor ka-žeio poročila, je zanimanje za vpisovanje proti koncu subskripcijskega roka ipo vseh pokrajinah države silno naraslo. Po izijavah činiteljev, ki imajo vpogled v potek siubsikripcije, bo vseh delnic vpisanih namesto za predvidenih 300 za okrog 400 milijonov dinarjev, tako da bo nova banka že takoj v po-četku eden naših najmočnejših denarnih zavodov. In prav je tako. Privilegirana agrarna banka je namenjena našemu kmetijstvu, to pa tvori nad tri četrtine vsega jugoslovenskega prebivalstva. Kmečki stan tvori ogrodje Jugoslavije, od njegovega prosipe-ha zavisi prospeh vse države. Znana prislovica, da je vsem dobro, ako je kmetu dobro, velja za našo državo zato še prav posebno. Danes kmetu v Jugoslaviji ni dobro. Slabe letine in slabe kupčije so prav hitro pograbile prihranke prejšnjih boljših let Kmetija za kmetijo se mora obremenjevati z dolgovi, obresti in odplačila požirajo vedno večji del dohodkov in kmečko prebivalstvo si mora pritrgovati od ust da zmaguje naraščajoča bremena. _ Že za slovenskega kmeta je dolg hudo breme. In vendar živi naš kmečki posestnik v urejenih in razmeroma ugodnih kreditnih razmerah. Pri naših solidnih zadružnih posojilnicah in hranilnicah lahko dobi posojila pod ugodnimi pogoji in po obrestni meri, ki je za današnje prilike nizka. V vseh dru-•g:h pokrajinah države je v tem oziru slabše, ker še nimajo tako dobro izvedene kreditno zadružne organizacije. Na najslabšem pa so kmetje v Srbiji, ki so skoraj na milost in nemilost izročeni oderuhom in morajo plačevati celo po 30, 40 in še več procentov obresti. Rešiti te siromake, bo najnujnejša naloga novega zavoda. Pa tudi Slovenija bo občutila dobro- te Agrarne banike. Mnoge naše hranilnice in posojilnice so morale iskati drag denar po bankah, ako so hotele v dobi gospodarskih kriz pomagati s posojili kmetom, svoj'm zadružnikom. To je seveda poslovanje hranilnic in posojilnic zelo podražilo. Sedaj bodo lahko s posredovanjem svojih zadružnih zvez dobile od Privilegirane agrarne banke kredite pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Zato je umflfiivo, da se zlasti naše Kreditne zadruge udeležujejo vpisovanja njenih delnic. Enako kakor kmečko, ali morda še bolj, pa je tudi vse ostalo prebivalstvo Slovenije interesirano na novem zavodu in njegovem prospebu. Slovenija se vedno bolj razvija v industrijsko pokrajino in to v pokrajino, ki ogromno večino svojih industrijskih proizvodov izvaža, izvaža predvsem v ostale pokrajine države. Prezadolženi kmet iz teh pokrajin je slab kupec in slab kon-zument industrijskih proizvodov. Ako bo kmečko prebivalstvo južnih in jugovzhodnih pokrajin zopet svobodneje dihalo, oproščeno pSufid<. Zastopniki vlade na ljubljanski proslavi Beograd, 20. junija, p. Nocoj sta odpotovala v Ljubljano minister prosvete Boža Maksimovič in prometni minister dr. Anton Korošec. Oba bosta zastopala vlado na proslavi 10. obletnice univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. Sprejemi pri dr. Marinkoviču Beograd, 20. Junija p. Minister zunanjih del dr. Voja iMarinkovič Je danes dopoldne sprejel papeževega nuncija Pellegrinettija in imel z njim daljši razgovor Dopoldne je dr. Marinko-vič sprejel tudi rumunskega poslanika Filodora io bolgarskega poslanika Vakarelskega. Švicarsko posojilo beograjske občine Beograd, 20. junija, č. Snoči je imela beo grajska občinska uprava sejo, na kateri so razpravljali o najetju posojila in o oddaji koncesije za novo električno centralo. Seja je bila j«ko ^'irna ker so mnogi govorniki ostro nastopili proti oddaii električne cen trale v najem. Za nekaj časa se je morala seja proglasiti celo za tajno, ker ee je zdelo da bo predlog uprave propadel. Na tajni seji so bile podane občinskim svetnikom podrobne informacije, nakar je bila seja zopet proglašena za javno Koncesija je bila podo Ijena švicarski železniSki banki, od katere prejme občina posojilo 26 milijonov švicarskih frankov. Posojila za nove zgradbe v Zagrebu Zagreb, 20. junija, č. Minister socijalne politike dr. Drinkovič, ki se mudi v Zagrebu zaradi posvetovanja o preselitvi Zaklad ne bolnišnice, je izvršil ob tej priliki tudi mnoge druge važne posle. Tako je dovolil za Zagreb iz fonda delavskih ustanov posojilo v znesku 5 milijonov Din, in sicer 3 milijone Din za dovršitev tronadstropnih hiš v Cankarjevi ulici, 700.000 Din za peto tri nadstropno delavsko stanovanjsko hišo v Cankarjevi ulici, 300.000 Din Ubožnemu domu za dovršitev njegove zgradbe, 1 milijon Din pa zagrebški sekciji JNU za dovršitev Novinarskega doma. Posojila se bodo obrestovala s 4 % ter se morajo vrniti v 25 letih. Mariborski dijaki na Jadranu Sušak, 20. junija, u. Sem so dospeli dijaki mariborske realn« gimnazije pod vodstvom svojih profesorjev, ki potujejo na Rab in v druge dalmatinske kraje. Predsednik Švehla potuje v inozemstvo Praga, 20. Junija h. Nekateri listi so objavili vest da biva bivši ministrski predsednik Švehla nekje na severnem Češkem na oddihu Obe agrarstoi glasili demantirata danes odločno to vest in zatrjujeta, da biva Svetila v Hostrvarn in se pripravlja za daljše inozemsko potovanje. Tropična vročina v Ameriki Newyork, 20. junija s. Strašna vročina v Ameriki ie zahtevala tudi včeraj številne žrtve. Na solnčarici so umrle samo v Newyorku štiri osebe, tri osebe pa so utonile v morju pri kopanju. Sv. maša v letalu Rim, 20. Junija s. Iz Genove poročajo, da }e prispelo včeraj z velikim vodnim letalom tjakaj 10 španskih prelatov. ki so takoj nadaljevali pot v Ostijo Iz Ostije potujejo v Rim, kjer se bodo poklonili papežu v imenu španskih katolikov. Na poti i z Barcelone v Genovo so v letalu či-tal'i sv. mašo. f Nemci vodijo v Davisovem pokalu Praga, 20. junija h. Drugi dan turnirja za Davisov pokal je prinesel zmago nemškemu paru Moldenauer - Premim, ki Je zmagal nad češkoslovaškim Jan Koželuh - Macenauer s 6:2, 6:2, 6:3. Stanje 2:1 za Nemčijo. Odločitev bo padia v zadnjih singlih . Ljubljanska opera FIotow: Marta Od 20 oper, ki jih je napisal meklenbur« ški gospod Fr. von Flotow se držita danes le še dve: Alessandro Stradella in Marta. A tudi v teh dveh je poleg posrečenih. hu» morja polnih mest le premnogo sladkobne sentimentalnosti, pomanjkanja notranje resničnosti. Za zvenečimi frazami, za pri« jetno harmonično in ritmično tančico je le malo duhovitosti, še manj istinite duševne globine Čudno je. da je nemški komponist, ki je vendar imel vzore kot so Mozart, We> ber itd. šel v šolo k Francozom, k BoieN dieu»u, k Auberu in se posluževal njihovih receptov, kar dokazuje na vsak korak tudi Marta. Zgrajena pa je rutinirano in je lah» ko vprizorljiva, zlasti če je na razpolago glasovno bogat tenor, ter dobra Marta. V operi, ki jo je vodil g Neffat z njemu lastno vestnostjo, izrežiral g. Polič, živo so sodelovali Popovičeva (Harriet). Medvedo* va (Nancy), Lvonel (Banovec), Plumdett (Betetto), Mickleford g. Janko in kot sod« nik g. Perko «Dočim je bila moška zasedba prvovrstna v treh večjih partijah, je bila ženska več ali manj šolska O ge. Popovi« čevi svoje nekdanje sodbe, žal, tudi sedaj ne morem izpremeniti. G. Medvedova ima nekam zamolkel, zastrt organ, ki se ji v nekaterih partijah prijetno prilega Vse pri. znanje pa ji gre kot živahni, razumni, zelo vporabni igralki. Izvrstni so bili. kot že rečeno, Banovec, Betetto in Janko Ženska glasova sta v teh metaličnih, zdravih in krepkih glasovih utonila. Kje pa je g. Ri» bičeva, ki bi nam dala lahko odlično Mar. to? Ali se odru v svoji skromnosti name« noma odteguje? _č. ^vicr,,, . — ** v T O« Katastrofalno trčenje vlakov v Newyorku Pri trčenju dveh vlakov nadzemske železnice, je bilo smrtnonevarno ranjenih 30 oseb - Po nesreči so pričeli razbiti vagoni goreti Najboljše, najtrajne^e, zato u najcenejšel Newyork, 20. junija s. Na najvišjem mestu newyorške nadzemske železnice, ki veže 112 in 113. cesto ie zavozil snoči iz lesenih vagonov sestoječi potniški vlak v drugj vlak. ki je vozil pred niim. Zadnji vagon prvega in prvi vagon drugega vlaka sta se zarila drug v dragega, nakar je prvj vlak zaradi silnega pritiska zletel nekoliko naprej. Oba vagona sta bila popolnoma zdrobljena. Izpod razvalin so potegnili 1 mrtvega sprevodnika in 30 potnikov, ki so tako težko poškodovani, da iih bo najmanj polovica umrla zaradi težkih poškodb. Med potniki obeh vlakov je izbruhnil? strašna panika, ki se je še bolj povečala, ker so pričele razvaline obeh vagonov goreti in sicer v višini sedmega nadstropja. Kmalu so se vneli leseni pragovi železniške proge. tako, da ie postajal položai vedno bolj strašen Večina potnikov se sploh ni poskušala rešiti, temveč ie čakala na gasilce, k; so kmalu prispeli na kraj nesreče. Požar se je med tem že tako razširil, da so pričeli padati goreči deli vagonski.i ostankov in pragov na cesto, kjer so ogražali množico radovednežev. Uvedena ie stroga preiskava, da se dožene vzrok nesreče. Madžarska čaka na primeren trenutek Nove izjave grofa Bethlena o reviziji mirovnih pogodb — Poslanci hvalijo zunanjega ministra radi njegovega odgovora na demaršo Male antante Budimpešta, 20. junija, g. Ministrski predsednik grof Bethlen je na današnji seji parlamenta dopolnil izjave zunanjega ministra Valka o manjšinskem vprašanju. (Glej poročilo na 1. strani.) Izjavil je, da bi se moralo Društvo narodov zaradi točnejšega tolmačenja manjšinskih pogodb obrniti na stalno mednarodno razsodišče v Haagu. Poslanec Lukacz je izjavil svoje priznanje za postopanje zunanjega ministra Valka povodom demarše Male antante. Tej izjavi se je pridružilo več poslancev vladne stranke ter od opozicije socijalni demokrat Ba-racs. Slednji je posebno slavil govor ministrskega predsednika grofa Bethlena ob otvoritvi spomenika neznanemu junaku in pristavil, da je ministrski predsednik govoril takrat vsakemu Madžaru iz dna duše. V tem vprašanju je ves madžarski narod edin. Ministrski predsednik grof Bethlen je poučil nato člane zunanjepolitičnega odbora o svojih razgovorih v Madridu in Parizu, tekom katerih je imel priliko, pojasniti francoskim državnikom neutsmeljenost očitkov napram Madžarski, češ, da ho^e doseči svoje cilje s pomočjo orožja in ne izključno % mirnimi sredstvi, ki jih ima po mirovni pogodbi na razpolago. Madžarska bo uveljavila svoje zahteve šele tedaj, ko bo fas dozorel. Političnih vprašanj, ki so v zvezi z gotovimi mednarodnimi odnošaji, kakor n. pr. kraljevsko vprašanje, Madžarska ne bo reševala presenetljivo. Francoski vodilni politiki so vzeli z zadovoljstvom na znanje, da hoče Madžarska poglobiti svoje kulturne, gospodarske in finančne odnošaje do Francije. To njeno stremljenje se lahko spravi v sklad tudi z ožjim prijateljskim razmerjem, ki veže Madžarsko z Italijo, Nemčijo in Poljsko. Dobro razmerje do Francije naj bi to zvezo še bolj poglobilo in otvorilo osnovo madžarske politike. Poslanca Kallay in Beck sta z veseljem pozdravljala poskuse zbližanja e Francijo, pri čemer je prvi izrazil upanje, da se bo tudi razmerje do Nemčije na gospodarskem polju v doglednem času obrnilo v zaželjeno smer. Delovni čas obrtniškega in trgovskega osobja Nadaljnje važne določbe nove uredbe o odpiranju in zapiranju obratov Včeraj smo objavili določbe nove uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrt-niškin obratov, ki govore o tem. kdaj smejo biti ti obrati odprti. Danes objavljamo določbe te uredbe o delovnem času pomožnega osobja v teh obratih. Po čl. 22 uredbe sme biti pomožno osobje v trgovskih in obrtniških obratih zaposleno največ 10 ur na dan ali 60 ur na teden. Ta delovni čas velja tudi za delavce, zaposlene pri stavbnih delih. Po čl. 23 sme biti pomožno osobje zapo sleno največ 8 ur na dan ali 48 ur na teden: 1. v vseh bančnih, zavarovalnih in sličnili podjetjih, 2. v podjetjih za iztovarjanje in natovarjanje blaga na železnici, v rečnih in primorskih pristaniščih, 3. v obrtniških livarnah, 4. v livarnah za izdelavo svinčenih predmetov, 5. v delavnicah, ki delajo s svincem in živim srebrom ter njihovimi spojinami ali legurami, 5. pri delih v tunelih ali kesonih, 7 v vseh vrstah grafičnih obrti, 8. pri delih za vlivanje črk, 9. pri izdelovanju ogledal in brušenju stekla. 10. v zavodih za kemično čiščenje in barvanje oblek in perila, 11. v delavnicah za predelavo kleja. Največ 9 ur na dan ali 54 ur na teden sme biti pomožno osobje zaposleno: 1. pri delih kovinskih strugarjev, 2. pri izdelovanju pil, 3. pri delih za izdelavo okrasnih predmetov iz pločevine, 4. pri galvanopla-stičnih delih, 5. pri ortopedijskih delih, 6. pri zobotehničnih delih, 7. pri delih kamno-lomcev, 8. pri mizarskih delih za izdelavo kovin, 9. pri de'ih elektrokomulatorjev, 10. pri delih za vulkamziranje gumija. Po čl. 24. morejo lastniki trgovskih in obrtniških obratov, v katerih je pomožno osobje zaposleno 8. 9 in 10 ur na dan, dovoliti svojemu osobju prosto popoldne v sobotah ob podaljšanju delovnega časa v drugih delovnih dneh. toda delovni čas se v to svrho ne sme podaljšati dalje kot za eno uro. niti ne sme prekoračiti 48, 54 ozir. 60 ur na telen. Po čl. 25 se more Izjemoma podaljšati delovni čas pomožnega osobja po pismenem sporazumu v smislu predpisov zakona o zaščiti delavcev za največ eno ozir. dve uri na dan glede na to, da znaša normalno delo 8 ali 9 ur na dan, kar se smatra kot preko-urno delo, nadalje v posameznih obratih v slučajih, ki so določeni v zakonu o: zaščiti delavcev (čiščenje delavnic, čiščenje stro-iev) in sicer največ dve uri na dan, kar se ima smatrati kot nadurno delo. V podjetjih, kjer se dela izmenoma in v katerih mora oomožno osobje delati 8, 9 ali 10 ur na dan ozir 48. 54 ali 60 ur na teden, se more podaljšati delovni čas za največ tri tedne tako, da ne sme prekašati 8, 9 ali 10 ur na dan ozir, 48, 54 in 60 ur na teden, Delovni čas se sme podaljšati, kadar to zahteva nepričakovana potreba, da se preprečijo eventu-elne zapreke v normalnem funkcijoniranju posameznih obratov Po čl. 26 se mora vsako nadurno delo plačati po zakonu o zaščiti delavcev. Pri akordantih se smatra kot normalna plača povprečna plača za 48. 54 ali 60 ur dela na teden. V kolikor bi skupno tedensko delo presegalo čas, določen za prizadete kategorije, se ima plačati kot nadurno delo. Po čl. 27 se v delovni čas ne računa odmor med delom, v kolikor je po zakonu, Pogodbah in običajih določen. Po čl. 28 se mora dati v času osemur-nega dela enourni odmor razen v slučajih, kjer se delo vrši v treh izmenjavah. Kadar se dela na prostem pod neposrednim vplivom solnčnih žarkov, mora odmor znašati najmanj dve uri. Po čl. 29 je ob nedeljah in praznikih pre- povedano delo v vseh trgovskih In obrtniških obratih. Izjemoma more minister so-cijalne politike odrediti drug dan počitka za posamezna podjetja. V nedeljo ali praznik, ko so obrati zaprti, mora imeti pomožno osobje nepretrgano najmanj 36-urni odmor, v dveh zaporednih praznikih, ko morajo biti obrati zaprti, pa odmor 60 ur. Za ostale praznične dneve se odmor določa po svobodnem sporazumu med delodajalcem in delavci. Po čl 30 je v nedeljo ves dan prepovedano delo v pekarnah. Pristojne oblasti so dolžne po zaslišanju delodajalskih in delavskih organizacij dotičnega kraia zagotoviti pomožnemu osobju odmor 36 ur. Izjemoma se more vršiti delo v pekarnah bolnišnic, letovišč in sanatoriiev, ako proizvodi služijo samo za potrebe dotične ustanove. Izjemoma se dovoljuje po čl. 31 delo pomožnega osobja: I. Ves dan v nedeljo: 1. v delavnicami, kjer je delo po svojem značaju neprekinjeno in ki Jih ugotovi minister socijalne politike po zaslišanju delavskih zbornic. 2. v delavnicah in v primerih, omenjenih v točki 4. pod 1. in 2. čl. 12 uredbe. II. Ob nedeljah dopoldne in v času, določenem pod 1. v obratih, omenienih pod 3. do 5. čl- 12 uredbe, izvzemši podjetja, omenjena v čl. 30 uredbe, kakor tudi samostojne prodajalnice tobaka. III. Največ 6 ur preko dneva za grafične delavce, ki so zaposleni pri tiskanju dnevnikov. Po čl. 32 more biti pomožno osobje zaposleno tudi v naslednjih primerin: 1. Kadar je to po ev. potrebi neizogibno potrebno in kadar se gotovi posli v javnem interesu morajo izvršiti, 2. kadar se ima na tak dan izvršiti po zakonu predpisana inventura obrata, 3. kadar gre za čiščenje in vzdržavanje delavnic in posle, od katerih sta odvisna redno delo in varnost v delavnicah, v kolikor je te posle nemogoče izvršiti na delovni dan, 4. kadar gre za posle neizogibne potrebe, da se prepreči kvar-Jenje sirovin in izdelkov, v kolikor se to ne bi moglo izvršiti v delovnih dneh, 5. kadar je neobhodno potrebno, da se spravijo v pravilno stanje instalacije delavnice. Po čl. 33. so lastniki podjetii, v katerih Je osobje zaposleno tudi ob nedeljah r primerih, omenjenih v čl. 32. dolžni zagotoviti pomožnemu osobju vsako tretjo nedeljo počitek, razen tega pa se iim mora dati na leto dopust toliko dni. kolikorkrat so bili v nedeljo zaposleni. Lastniki podjetij, katerih osobje je deloma ali popolnoma zaposleno v primerih, navedenih pod 1.. 2. in 3. v oddelku 2. čl. 31 in 32 uredbe, so dolžni dati pomožnemu osobiu odmor med tednom in sicer prvi dan po nedelji, v kateri so bili zaposleni, ako ni na ta dan praznik ali sejem. Po čl. 34 ženske brez razlike starosti ln otroci pod 18 leti ne smejo biti zaposlene ponoči v podjetjih, omenjenih v čl. ! uredbe, ako ne vrše strežniškega posla, kakor -n pr. v Javnih lokalih. Po čl. 35 so dovoljene izjeme za ženske ln otroke od 15 do 18 let starosti v primerin višje sile, ko je potrebno obvarovati podjetje škode, ko gre za obvarovanje pokvarljivih sirovin največ v 30 primerih na leto in v primerih višie državne potrebe Po čl. 36 traja nočna doba 11 nepretrganih ur, v katerih mora bitJ čas od 22. do 5. zjutraj. V pekarijah. v katerih se ponoči ne bi delalo, se smatra, da poteče noč ob 4. zjutraj, tri ljudje Skrivnost strašnega dvojnega umora Kako je bil umorjen Bitenc? — Sledovi zločinca zbežal brez plena Morilec Razburjenje zaradi grozovitega dvojnega umora na Zaloški cesti 45 se v mestu še niti malo ni poleglo. Krvava zadeva je zavita še vedno v globoko tajinstvenost in policija za enkrat ni dobila še nobenih novih momentov, ki bi govorili za to, da se preiskava usmeri v gotovo stvar. Ves policijski aparat je bil snoči in potem vso noč mrzlično na delu, da dobi sled ta bestijalnim zločincem. Policijski uradniki s policijskim direktorjem dr. Guštinom in zdravnikom dr. Avramovičem so ostali snoči v hiši umorejncev čez polnoči in pre-tehtavali razne možnosti, ki bi mogle odkriti zločinca. V Mostah in v Vodinatu je ostalo na izsledovanju več detektivov. Detektiva Močan in Vrečar sta se odpeljala fe zjutraj ob 5. v Vevče, kjer sta zaslišala gostilničarja g. Andreja Kuharja, ki Je govoril še včeraj zjutraj ob 6. z umorjeno Marijo Zechbauerjevo. Ta je izpovedal, da je bil v pogovoru z njo dobre četrt are in da se je v pomenku mimogrede zanimal tudi za prijatelja Andreja Bitenca. Zechbauerjeva mu je povedala, da bo od-lel Bitenc z jutranjim vlakom v Celje k upravnemu sodišču, ni pa omenila ničesar, da bi se bila z Andrejem prejšnjo noč ali zjutraj kaj sporekla. Dalje je policija zaslišala danes tekom dopoldneva več prič, med njimi tudi g. K-, njegovo hčerko in gdč. N. iz Vodmata, ki so precej poznali hišne razmere obeh umor-Jencev in ki so tudi kolikor toliko vedeli, kdo je zahajal k umorjencema. Vendar pa z izjavami zaslišancev policiji ni bilo dosti pomagano. Detektivi so danes tekom dne še enkrat natančno preiskali vso hišo in si i gledali vso situacijo, jemali v poštev vsako podrobnost in skušali dobiti odtise prstov zverinskega zločinca. Ta poskus pa se ni posrečil, ker so vsi predmeti, ki iih 'e prijemal zločinec, raskavi in odtisov niso mogli posneti. Ostaja na razpolago le en edini odtis v Bitenčevi sebi na vratih neke omare. Ta je bil čist, dočim so drugi popolnoma zamaščeni. Malo pred 11. je prišla na lice mesta tudi sodna komisija, ki sta jo tvorila preiskovalni sodnik svetnik Vinko Stnsser ter zapisnikar pravni praktikant Igo Dougen. Komisija si je ogledala lego trupla ter je vzela v poštev vse okolnosti v hlevu, na podlagi izvida ter policiiskega poročila, nakar .je preiskovalni sodnik v družbi policijskega vodje preiskave nadzornika Matka Nošika pregledal tudi oodstreš.b in prostore v hiši. Sestavlien ie bil končno zapisnik na podlagi izvida. Malo pred 12. je pripeljal na dvorišče mrtvaški voz pogrebnega zavoda Gaiška iz Most. Truplo umorjenega Andreja Bitenca so naložili hlapci v krsto in ga odpeljali v prosekturo, kamor so med tem prenesli tudi že truplo druge žrtve. V današnji ponovni preiskavi prostorov so našli na podstrešju hleva tik vrat zanimivo najdbo. Med kupom opeke je bil skrit zavoj drobnega peska, zavit v »Jutro« od 14. t. m. Preiskovalni organi sklepajo, da si je pripravil zločinec pesek, da bi Bitencu. ki je večkrat prihajal v hlev. zasul oči in ga ubil v podstrešju. Nemara pa se mu je izjalovila in se je odigral zločin spodaj v hlevu. Policijski organi sklepajo, da je nameraval zločinec svo.ie krvavo dejanje izvršiti že ponoči. Morilcu je bilo skoro gotovo znano, da se bo Bitenc odpeljal v Celje in da bo moral v ta namen vstati že prav zgodaj. Menil je morda tudi. da bo poiskal doma samo Zechbauerjevo, s katero bo lažje opravil. Stvari pa so se razvijale drugače in je moral zločinec pobiti tudi Bitenca. Ker ta ni prišel na hlev po mrvo. je skočil morilec ob času. ko je Bitenc napajal konja in kravo, po malih stopnicah iz podstrešja na dvorišče in smuknil v hlev že s tolkačem v roki. To se je vršilo baš ob času, ko se je Zechbauerjeva pogovarjala zunaj na cesti z Andreiem Kuhanem. Ta ie tudi omenil, da je čul takrat iz hleva Bitenčev glas. Menil je, da upije na živino, a temu bržkone ni bilo tako. Baš takrat je zločinec pobijal svojo žrtev na tla in jo nato v naglici zakopal v gnoj in slamo. Dalie si razlaga policija, da je odšla Zechbauerjeva po pogovoru s Kuliarjam v hišo, nakar je stopila po dvorišču, da poišče Bitenca. Ker ga ni našla zunaj, je stopila tudi v hlev. kjer je presenetila neznanega morilca, ki se je lotil tudi nje. Pobil jo je z istim tolkačem, le da nje ni zakopal, ker je bil pač preveč nestrpen. Prepričan, da je mrtva, ji je morilec odvzel ključe, ki jih je nosila vedno pri sebi, in smuknil po stopnicah v hlev. Tamkaj je najprvo odtrgal iz lesene stene par desk ter si napravil do 2 dm široko odprtino, za katero so bila že stropna vrata. Ta vrata je storilec, dasiravno so bila spodaj pri- prta, z lahkoto dvignil, ker je bil les, v katerem je bila pritrjena pripona, že star in so vijaki takoj popustili, da je padla spona na tla. Zločinec se je spustil skozi nastalo odprtino v vežo. lz veže je prispel v desno Bitenčevo sobo, kjer je v največji naglici preinetal iz omare vso obleko. Iskal je prav gotovo denar, ki ga pa ni našel. Ali je v naglici pozabi! cdpreti predal pisalne mize, v kateri se ie nahajala listnica s .1.000 Din, ki iih je imel Bitenc za pot v Ceijs, ali pa za ta poskus ni imel več časa. Poleg 'istnice se je nahajala tudi Biteneeva zlata ura. V drugo sobo, kjer je bila navadno Zechbauerjeva, zločinec ni mogel priti. Ključi, ki jih je odvzel Zechbauerjevi, mu niso pomagali, ker je bil ključ od leve sobe spravljen pod obleko na skrinji poleg kuhinje. Med tem časom je prišla na dvorišče tudi. že pleskarjeva žena Marija Kleblova, da kupi meso. Iskala je Bitenca in Zechbauerjevo, toda nobenega ni našla. Za njo so jele prihajati tudi druge ženske, ki so klicale Zechbauerjevo po imenu: Marička. Glasov se je neznani zločinec zbal, zato je gledal, da ie akoravno praznih rok skočil hitro na podstrešie nazai, zaprl za seboj stropna vrata in se splazil skozi odprtino v leseni steni. Tam ie v nadhlevu še nekoliko počaka' in prav mogoče, čul obupno klicanje Kleblove. ki ie med tem že opazila krvavo Zechbauerjevo v shrambici za orodje. Zločinec ie na begu odvrgel ključe v seno in se splazil skozi že pripravljeno odprtino v zadnji steni nadhlev-ja, kjer je izruval več kosov opeke. Kam se je pognal zločinec na begu, je snoči pokazal policijski pes. ki ie zločinca sledil ob ograji hiše. nakar .ie ograjo preskočil in sledil po sosednjem vrtu v smeri proti Zaloški cesti Kakor smo izvedeli pozno popoldne, je policija vendarle našla neko sled za neznanim zločincem. Stvar pa je še močno dvomljiva, akoravno se govori, da so nekje našli okrvavljeno srajco, ki naj bi bila zločinčeva last. Lov na drzno žeparico Ljubljana. 20. junija Na Vodnikovem trgu kjer vlada sedaj v sezoni črešenj velika gneča, imajo žeparji in žeparice ugodno priliko za svoj posel. Danes se je pojavila na trgu neka starejša žeparica, še precej čedno oblečena. Stikala je okrog in gledala na priliko, da bi izmaknila kako denarnico in torbico. Najprej ie izginilo neki branjevki, ki je nakupovala črešnje. kar nanagioma 600 Din. Ko je namreč hotela plačati črešnje, - je presenečena zapazila, da ji je denar ukraden. A tatica jo ie že popihala. Pozneje se je tatica približala na živilskem trgu še neki drugi prodajalki, kateri je izmaknila torbico s precejšnjo vsoto denarja. Prodajalka je tatvino še pravočasno opazila. Skočila je za tatico, ji iz rok iztrgala torbico ter ji prisolilo močno klofuto. Tatica jo Je nato urno pobrala s trga, prerivajoč se med množico. Začeli so sicer klicati: »Primite tatico!« Toda ta je zbežala v kanonika Nadraha kišt št. 6 Pred škofijo. Iz veže je bežala skozi vrata, ki vodijo na Grad. na vrt, tam odlomila plan-ko in skočila na vrt sosednje hiše. Tako je ušla zasledovalcem. Pred kanoniškimi hišami se je zbrala velika množica ljudi, tako da je bil deloma oviran promet. Na sledu za drznim kolesarskim tatom Murska Sobota, 20. junija Včeraj so pripeljali v tukajšnje sodne zapore 20-letnega Josipa Belca, rodom iz Ljutomera. Oblastva domnevajo, da je areti-ranec član večje družbe, ki se je pečala zadnje čase na veliko s tatvino koles. Kljub vsej pazljivosti javnih organov ni bilo mogoče ves čas zaslediti drznih tatov. Dne 23. maja pa se je izvršil v soteski pri Zagorju napad na kmetiškega mladeniča Janeza Marsa iz vasi Kon.iščice. Napadalec ie s kolesom odbrzel proti Savi, kjer ie padel v roke orožniški patrulji. Od takrat se je nahajal mladenič v preiskavi v Litiji, kajti domnevali so, da ima fant še več grehov na vesti in ne samo tatvino pod »Cesarsko kamro«. Vprašan, čigavo ie kolo. na katerem se te pripeljal v Zagorje, ie trdil, da ga je kupil od nekega svojega znanca v Ljutomeru. Ta znanec pa nikdar ni imel kolesa. Končno je fant priznal, da ie ukradel kolo v Murski Soboti. To se ie zgodilo takole: Na Glavnem trgu v Murski Soboti je opazil Belec nekega dečka s kolesom. »Dečko, posodi mi kolo. da se popeljem do postaje. Bom se takoj vrnil,€ ga je nagovoril. Fantiček se je sprva branil, da ne da kolesa, ker se mu mudi naprej; ko pa mu je plačal prijazni tujec 5 Din za sladoled, mu je končno le posodil kolo za — »pet minut«. Belca seveda ni bilo nazaj. Jadrno je krenil na pot proti jugu. Opeharjeni Perkič Lajoš je prijavil tatvino orožnikom, ki so po dolgem zasledovanju le staknili Belca, ki je sedel ta čas v zaporih litijskega sodišča. Belec je izučen ključavničar. Zato domnevajo. da je baš on tisti, ki se je »zanimal« zadnje čase za tuja kolesa. Najbrž je kradel za kako svojo tovarišijo, ki je potem v varnem zatišju prenarejala ukradena kolesa in z njimi trgovala. Vladni svetnik Davorin Nemanič f Metlika, 19. Junija Danes smo položili k večnemu počitku pri Sv. Roku zaslužnega šolnika vladnega svetnika Davorina Nemaniča. Pokojni je bil rojen v Rosalnicah pri Metliki 10. 3. 1850. Gimnazijo je študiral v Novem mestu in na Sušaku, potem pa slavistiko in klasično filologijo na Dunaju. Po dovršenih študijah je bil imenovan za suplenta na veliki hrvatski gimnaziji v Pa-zinu v Istri, kjer je služboval do 'eta 1884., ko je postal ravnatelj prve gimnazije v Sarajevu. Sest let pozneje le bil že nadzornik srednjih šol Bosne in Hercegovine in je ostal v tej službi do svoje upokojitve 1910. Ob prevratu se ie preselil v svoj rojstni kraj v Metliko, kjer ie pridno nadaljeval svoje študije o hrvatskih narečjih. Poročen je bil s hčerko učitelja Sturma. Soproga mu je umrla pred osmimi leti. Pokojnik se je pred par meseci ca 7, telefon 100. 830 I? f.$«Wiane u— Trgovec Ivan Kostevc, ie umrl nagle smrti včeraj zjutraj. Zadela ga je srčna kap. Bil je v Ljubljani splošno znan in spoštovan, posebno veliko prijateljev si je pa pridobil s vojim udejstvovaniem v raznih trgovskih korporacijah in društvih. Njegovo društveno udejstvovanje je bilo izredno mnogostransko in zelo plodno. Sodeloval je nad 20 let v Gremiju trgovcev v Ljubljani, več let je bil njegov odbornik, 2 leti načelnik ter toliko časa tudi podnačetnik. Od ustanovitve je bil v odboru Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo in eno volilno dobo tudi član Zbornice za TOI. Oolgo let je bil odbornik trgovskega društva Merkur in Trgovskega bolniškega društva. — Vse te posle je vršil vneto in vestno. Bil ! je blag in požrtvovalen človek čistega naprednega naziranja, vnet za lepo in pošteno. Vneto se je udejstvoval v vrstah Sokola in planincev. Smrt ga je zatekla v 56. letu starosti. K večnemu počitku bo položen danes ob 17. Blag in časten mu spo. min, rodbini iskreno sožalje! u— Javna produkcija gojencev državnega konservatorija. Danes zvečer bo v Fil-narmonični dvorani prva javna produkcija gojencev državnega konservatorija koncem šolskega leta. Produkcija nosi naslov Večer moderne glasbe. Gojenci izvajajo izključno sodobne skladbe za klavir, gosil, godalni kvartet, solopetje s spremljeva-njem klavirja in malega orkestra. Na sporedu so tudi skladbe konservatorista Šivi-ca Pavla. Opozarjamo še prav posebno na to prvo javno produkcijo ln vabimo stari« še in vse one, ki se zanimajo za napredek glasbe. Sedeži stanejo 5 Din, stojišče 2 Din. Podrobni program se dobi v Matični knjigarni. Druga javna produkcija bo 20. v Filharmonični dvorani. Natančni spored javimo jutri. u— Iz Kaira v Egiptu Je prispel v Ljubljano akad. slikar g. Jaro Hilbert, so-trudnik »Jutra« ter »Življenja in Sveta«. G. Hilbert bo ostal v domvini 4 mesece, na kar se bo zopet vrnil v Kairo. Z vztrajnostjo, energijo in marljivostjo si ie v Egiptu ustvaril sigurno eksistenco. Osnoval j.e slikarsko šolo, ki jo sam vodi in ki lepo uspeva. u— jubilejna razstava na tehniški srednji šoli. Poročali smo že, da bo v soboto 22. t. m. otvorjena pomembna šolska razstava na tehniški srednji šoli. Letos poteče namreč 40 let, odkar so bile ustanovljene strokovne umetnoobrtne šole v Ljubljani. Takrat ustanovljena šola za kiparstvo iz kamna in lesa kakor tudi ženska obrtna šola obstojata še danes. O prvi je vredno omeniti, da je podala prvi umetniški pouk celi vrsti naših priznanih umetnikov, kakor Repič, Zmitek, Birola, Koželj, Dolinar, Kralj, Hodnik, Justin, Maleš, Jurkovič i. dr. Tem šolam sta sedaj priključena še oddelek za keramiko in za košarstvo. Naš poročevalec si je ogledal priprave za razstavo teh oddelkov in se je preveril, da se pripravlja prireditev, ki se bistveno razlikuje od običajnih šolskih razstav. Predvsem naj omenimo, da so se potrudili prireditelji izogniti se pri aranžiranju razstave one prenapolnjenosti z risarskimi in drugimi izdelki, ki običajno uplivaio tako neugodno na gledalce, ker jfn preveč zbranega materijala tako utrudi, da ne morejo točneje pogledati posameznih stvari in jih pravilno oceniti. Že sedaj priporočamo obisk te zanimive razstave, ki io bo v soboto ob 11. dopoldne otvoril s slavnostnim govorom g. direktor tehniške srednje šole Josip Reisner. Vstop na razstavo bo prost, mnogo del pa na prodaj. u— Československa Obec v Lublanl. V nedeli dne 23. tm. poradame vylet do Brezje pri Dobravi (ke krajanu Šestakovi). Autobus rano v sedem a odpoledne ve dve pred Nžrodnim domem (jizdnč cca 7 Din pro osobu). Provian event. sebou, ji-nak studenj k dostatni na miste. Les, pau-pani, hudba. Zpatečni cesta rovnež autobu-sem. Hojna učast členu in pfatel našich žadoucna a vitžna. u— Mestni magistrat ljubljanski opozarja občane na sklepe občinskega sveta ljubljanskega z dne 1. junija 1929. ki so nabiti na občinski deski in ki se tičejo: 1.) Prepovedi vožnje na Grad z motornimi vozili (in avtomobili); 2.) kvarjenia brežin na Ljubljanici in ob Gruberjevem kanalu; 3.) oglas glede čistote in higijene na ulicah in v hišah. — Zoper vsakega teh sklepov je dopustna v smislu § 85. občinskega reda za mesto Ljubljana pritožba na velikega župana ljubljanske oblasti v štirinajstdnevnem roku, tekočem od dneva, ki sledi razglasitvi sklepa na občinski deski. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice javlja članom, da današnja vaia odpade zaradi produkcije. Prihodnja vaja bo v torek kakor običajno. V sredo 26. tm. nastop, torej polnoštevilno! — Odbor. u— Poizkusno škropljenje ter čiščenje cest In poizkusno brizganje vode z novim mestnim avtobusom se bo vršilo danes ob 10.45 na Kongresnem trgu. Novonabavijena škropilna naprava je najmodernejša, zato bo poizkusno brizganje marsikoga zanimalo na kar meščanstvo posebej opozarjamo. u— Vpisovanje v novo meščansko šolo t Zgornji Šiški se bo vršilo dne 30. junija t. I. od 10. do 12. ure v novem šolskem poslopju. Vpisovalo se bo v I. in II. razred. Sprejemali se bodo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili IV. ali V. razred osnovne šole. Novi meščanski šoli v Zgornji Šiški je namenjeno vse drugo nadstropje in risal-nica v prvem nadstropju v novem šolskem poslopju, ki bo dograjeno do začetka novega šolskega leta. Gradi se po načrtih velikega mojstra Plečnika in bo v okras in čast ne samo požrtvovalni občini Zgornja Šiška, ampak v vzor vsem bodočim šolskim zgradbam v Sloveniji v vsej državi. u— Znižane cene v mestnem kopališču na Ljubljanici. Mestni magistrat razglaša, da so se cene v mestnem kopališču na Ljubljanici v toliko izpremenile. da znaša vstopnina za osebo 3 Din. kabina 2 Din in garderobna omarica 1 Din za triurno vpo-rabo. Kopališče je odprto od 8. zjutraj do 20. zvečer. u— Skesal se Je. V sredo zvečer je prikorakal po hodniku justične palače mlad. elegantno opravljen moški in se zglasil pri stražarju policijskih zaporov, češ: »Na, zdaj sem pa kar sam prišel. Moie ime R. O, saj me menda poznate! V zaporih so se res takoj spomnili nanj. Moža so iskali j orožniki in ga je zasledovala policija zaradi tatvin iz železniških vagonov v Zalogu. G. je spadal v družbo, ki je stala pred dobrim tednom pred ljubljansko poro- »Sehulz Universal« tehtnica privabi trgovcu, obrtniku in mesarju novih strank, zato je rentabilna. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. — Jugo Schulz, d. z o. z., Ljubljana. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem, nevralyne. ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopal i ščne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte Cene znižane, posebno v pred in po sezoni. to. Zdaj se Je menda naveličal skrivanja in pohajkovanja, pa se je raje kar prostovoljno javil v zapori«!, da stopi v soboto Pred sodnike tudi on. V soboto bo namreč pred deželnim sodiščem razprava proti njegovim tovarišem pri vlomih v Zalogu, ki so zakrivili manjše tatvine in še niso bili zreli za poroto. u— Najden embrio. Ko se le vozil po-sesnik in trgovec Anton Goršič iz Most s čolnom po Ljubljanici, je nenadoma zapazil v vodi ob levem bregu v smeri Gasilnega doma malo otroško trupelce. Goršič je najdbo prijavil policiji. Kakor se domneva, je trupelce priplavalo po vodi iz mesta. u— Nočni gost v hiši. V noči na četrtek Je poskušal neznan nočni vlomilec vdreti v sobo lastnika vinotoča Milana Prinjica v Židovski ulici 6. Prinjič je ležal v postelji, ko je nenadoma začul pri oknu neko prasketanje. Prinjič je zaradi tega vstal in odhitel na ulico, kjer je poiskal stražnika. Odšla sta v hišo, vendar nočnega ptička nista več našla. Kakor sta ugotovila pozneje, je neznanec odkrušil pri oknu kos zidu in odtrgal že nekaj okenske mreže. Kako je uspelo tatu pobegniti, še ni popolnoma jasno. u— Tatvina voza. Trgovec Valentin Bernik, stanujoč na Opekarski cesti 3, je imel spravljeno na prostem na Gallusovem nabrežju perd hišo 3 zeleno pleskan ročni voziček, tako zvano cizo. V noči na 17. tm. pa se je polastil vozička neznan tat. Oškodovanec je tatvino prijavil stražniku. u— Tatvina blaga na kolodvoru. Te dni je bilo vlomljeno na glavneTti kolodvoru ali pa med vožnjo proti Ljubljani v neki železniški vagon. Neznan storilec je odnesel iz vagona balo bele tkanine, skupno 61 m blaga. Ukradena bala,, ki je bila vredna okoli 1000 Din, je tentala 11 kg in je bila zašita v belo rjuho. Blago je bilo last tvrdke Kocbek v Kranju, ki jo je odposlala na trgovca Antona Dimnika v Trbovljah. u— Znani vojvodinski pslhografolog Winterry ostane v Ljubljani le še par dni in sprejema obiske v 'notelu »Slon«. Analizira rokopise ter ugotavlja preteklost, sedanjost in bodočnost. Javnosti je znano, kako je ta grafolog v Banatu razkrinkal že več zločincev in tudi babo Anujko. 834 u— Žalne obleke in plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica. 81 | Kino Ljubljanski dvor! | Danes prvič Angel ulice Drama ljubezni in trpljenja. | Ob 4., '/47., /,8. m 9. un. § Iz Celja Ob vročili poletnih dnevih Ovomaltine krepi in osvežuje telo. Ona ®e nanprej raztopi v toplem mleta, a zatem ohladi v ledu. Ovo-maktne ustvarja moč, a ne obtežuje želodca, I kar je zelo važno za poletno vročino. • e— Občinska seja preložena. Redna seja celjskega občinskega sveta, ki bi se morala vršiti danes zvečer, se bo vršila v ponedeljek 24. t. m. ob 18. z istim dnevnim redom, kakor je bil določen. e— Prireditev Udruženja vojnih invall-lidov v Celju. Mestni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celiu bo priredil 30. t. m. ob 15. na Dečkovem trgu veliko vsakoletno javno tombolo, ki vsebuje krasne, nad 20.000 Din vredne dobitke. Glede na dobrodelni namen te prireditve se naprošata celjska in okoliška javnost, da posegata po ^mbolskih tablicah, ki se dobe v predpro-dnjI v vseh celjskih trafikah in pri razna, šalcih. Vsaka srečka stane le 3 Din. e— Pomanjkanje smisla za higiieno. Kljub neštetim opominom in kaznim še vedno opažamo v Celju, da gotovi posestniki izvažajo različno nesnago s svoiiii dvorišč ob dnevnem času, ko so celiske ulice tako po domačinih kakor tujcih najbolj frekven-tirane. Včeraj je bil ovaden hlapec St. G. ker je peljal s tovornim vozom razno nesna go z dvorišča neke hiše v Prešernovi ulici in mu je nesnaga izpadala skozi špranje na vozu ter povzročala v mestu neznosen smrad. e— Občinske davščine. Celjski mestni magistrat naznanja, da zapade 1. julija v plačilo III. obrok občinskih davščin na vozila in samostojne naklade. Hišni posestniki ki so v zaostanku s plačili, se pozivajo, da zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni najpozneje do 15. avgusta. e— Izgube. Šivilja Regina Jelenova s Polzele ie izgubila v mestu pred dnevi zlato zapestnico, vredno 350 Din. Pošteni najditelj se naproša, da zapestnico odda pri policijskem oddelku celjskega sreskega poglavarstva. Za lastnico je zapestnica drag spomin. Iz Maribora t a— Zopet obisk češkoslovaških akademikov. Mariborska JČL je dobila iz Prage obvestilo mineraloškega zavoda Karlove univerze da prispe iz Prage 10 akademikov z univerzitetnim profesorjem dr. Slavikom in eno damo v Maribor kjer bodo ostali nekaj časa, da si ogledajo znamenitosti mesta in okolice, nakar bodo nadaljevali študijsko potovanje po Jugoslaviji. Maribor pač postaja vedno bolj priljubljena izletna točka češkoslovaških obiskovalcev, ki brez izjeme pohvalno omenjajo krasno lego in druge prednosti mesta. a— Instalacija telefonske centrale naglo napreduje. Zadnje dni so v središču mesta že instalirali in priključili nove telefonske aparate z avtomatsko centralo. Kakor se doznava, bo avtomatska centrala pričela funkcionirati sredi julija. a— Narodna banka, podružnica v Mariboru, bo poslovala v soboto 22. t. m. nepretrgoma od 8.—18. ure zaradi vpisovanja delnic Privilegirane agrarne banke, d. d. Beograd. a— Rdeči križ v Krčevinl. Te dni se je ustanovil v Krčevini pri Mariboru krajevni odbor Rdečega križa. Ustanovitve se je udeležil sreski poglavar vladni svetnik g. dr. Ipavic, ki je objasnil človekoljubne naloge društva ter priporočal, naj se pritegne k organizaciji tudi sosedne občine. Izvoljen je bil odbor s šolskim upraviteljem g. Franom Cvetkom kot predsednikom. S tem je ustanovljena druga organizacija Rdečega križa v srezu Maribor — levi breg. Prva je v mestu Mariboru. a— Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru priredi 23. in 24. t. m. razstavo perila, oblek, risb in vezenin. Razstava je odprta od 9—12 in od 14—18. 831 a— Roko si Je zlomila včeraj popoldne 54 letna Josipina Kotod iz Studencev, Aleksandrova casta 33. Na hodniku ji je spo« drsnik), zaradi česar je padla in si zlomila levo roko pod komolcem. Z rešilnim oddelkom so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. j Iz Škofje Loke šl— Smrtna nesreča pri delu. Delavec Fojkar je vozil 17. . m. z dvovprežnim vo» zom po stari cesti proti Škof j i Loki. Na* sproti mu je prišel avtobus, zaradi česar se mu je splašila vprežena živina Fojkar ja padel pod voz in kmalu nato umrl. i. re» peliali so ga v mrtvašnico tukajšnjega po» kopališča. šl— Najdba starih okostij. V bližini ko« lodvora Škofja Loka so delavci ob priliki kopani- našli v z- -Iji stara človeška okostja. Iz Trbovelj t— Trboveljska podružnica SPD bo pri« žgala v nedeljo 23. t. m. velik kres na Mrz« lici. Koča je vsako nedeljo in praznik oski* bovana ter izvrstno posečana. Prošli to» den so kočo prebelili in preuredili, da je njena tesna no anjost bolj prikupna. Pri malem studenčku pod kočo je zgrajen ce» menten rezervoar. Da podprete naše ide« . alne težnje in nam pomagate zgraditi novo kočo. pridite na kresovanje! Iz Hrastnika h— Nesreča. Delavca Jožefa Kraglja V ekmični tovarni je prejel stroj za levo no« go in mu zdrobil stopal. Ponesrečenca so s prvim vlakom odpeljali v ljubljansko bol« nico. h— Inšpekcija šol. Obe tukajšnji šoli je inspiciral sreski nadzornik g. Ludovik Po« točnik, ki se je ob tej priliki prepričal, ka« ko primanjkuje vsako leto na obeh šolah šolskih prostorov in kako nujno potreben bi bil, tudi za šole, vodovod v Hrastniku. h— Promocija. Jutri, v soboto promovira g. inž. Franjo Hočevar iz Kamnika, sin tr« govke gospe Jerčke Hočevarjeve iz Hrast« nika. Čestitamo! h— S pošte. Na večkratne prošnje v »Ju« tru« nam je poslala poštna direkcija nove« ga pismonošo g. Janeza Koširja. Odkar je nastopil novi pismonoša, se v Spodnjem Hrastniku zopet redno in točno dostavlja pošta. Zahvaljujemo se poštni direkciji na njeni uvidevnosti. — Selški pismonoša go« spod Meznarič je pa izgubil te dni listnico z denarjem ni važnimi dokumenti. Pošten najditelj se naproša, da vrne dokumente pismonoši oziroma na pošti, denar si lahko obdrži. h— Velika gasilska slavnost bo, kakerr smo že poročali, v nedeljo 23. t. m. Na ve« seličnem prostoru na Pintarjevih bajerjih se že pridho pripravlja. Šotori, plesišča itd že stoje. V nedeljo na svidenje. Iz Konjic nj— Sokolsko društvo v Konjicah slavi letos 10 letnico svojega obstoja ter bo ob tej priliki okrožni zlet mariborskega okrož« ja mariborske sokolske župe v Konjicah 14. julija. Konjiški Sokol si je napravil no« vo letno telovadišče na dvorišču Narodne« ga dtrcna. Društvo se pridno vežba za izlet. nj— Čitalnica v Koniicah je sklenila na občnem zboru razdružitev. To ie bilo naj« starejšo slovensko društvo v Konjicah. Ki je obstojalo od leta 1892. Med še živečimi ustanovitelji sta gg. dr. Ivan Rudolf, odvet« nik v Konjicah, in Martin Ogorevc, velepo« sestnik v Konjicah. Danes že obstoja več sorodnih društev z istim programom, ka» kor ga je imela Čitalnica. Zato baš se j« sklenila razdružitev, da se okrepi delova« nje v sorodnih društvih in da se moči pre« več ne cepijo. Društvena knjižnica, ki šteje več sto knjig, katerih se ljudstvo pridno poslužuje, se je izročila Sokolskemu dru« štvu v Konjicah kakor tudi vsa ostala imo« vina. nj— Prostovoljno gasilno društvo si je nabavilo novo motorno brizgalno. Nabava je bila zelo potrebna pri vedno naraščajo« čih požarih. Služila bo vsemu okraju. V pokritje stroškov nabave bo priredilo ga« silno društvo veselico, pri kateri bo briz« galna pTvikrat pri vajah stopila v akcijo. nj— Drai'injska podružnica Slovenskega planinskega društva v Konjicah je kupila od dedičev Josipa VVinterja v Zrečah kočo na Pesku in jo preureja v turistovsko za* vetišče. To bo sedaj najvišja koča na Po« horju; leži namreč 1382 metrov visoko. Koča bo stalno oskrbovana in se bo otvo« rila 15. avgusta. Zasilna oskrba se nudi tu« ristom že sedaj. Iz Kostanjevice ko— Občinska hranilnica v Kostanjevici razpisuje oddajo oddajo adaptacijskih del za uradne prostore v %voji novi hiši na trgu Sv. Miklavža. Adaptirani bosta vogalni sobi in sicer bodo spredaj poslovni prostori za stranke, v zadnji sobi pa bo arhiv in po« svetovalnica upravnega odbora. Načrti in proračuni se nahajajo v tajništvu hranilni« ce v občinski hiši, kjer se nahajajo dose« danji poslovni prostori hranilnice. ko— Travna košnja je v polnem teku. Tako veliko in tako dobrega sena že dol« go ne pomnimo. Pridelku primerno pa je tudi nadvse ugodno lepo vreme za spravi« lo in bo tako tudi kvaliteta res prvovrstna. ko— Izleti na Opatovo goro in druge de« le Gorjancev so sedaj najlepši. LTpamo, da Tujsko=prometno društvo kmalu priredi skupne izlete v te divne kraje, ki se — kar se vegetacije tiče — lahko kosajo s Kam« niško Bistrico in sličnimi izletišči. ko— Samostan Pleterje pri št. Jerneju ni na prodaj, kakor se splošno govori. Zaradi strogih predpisov kartuzijanskega reda na* ši rojaki sicer ne vstopaio v samostan, ka« kor se je morebiti pričakovalo, vendar sa« mostan ni brez slovenskega naraščaja. Po« sebno med lajiki jih je več, med duhovni* štvom »a menda samo eden. — Ko bo vprašanje agrarne reforme končno rešeno, se bo tudi v tem samostanu odločil način gospodarstva. Vendar se samostansko pre« moženje ne bo razprodalo f?udt Ui lahteo postanete bogati t Poslufite se najboljšega kažipota k sreči — srečk drl razr. loterije, ki so Se tolikim kar čez noč pripomogle do blagostanja. Srec/ce sa JCiubljatio m ostalo Stovonifo prodaja ln raapcsš/ja Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 19 Srečke te hranilnice je nadalje dobOti: v oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova uilica 4 v ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti ter podružnicah »Jutra« v Celju ln Mariboru. Ob desetletnici osvoboditve Prekmurja Treznostno društvo v Murski Soboti prireja ob 10-letnici osvoboditve Slovenske Krajine velevažno treznostno razstavo in filmska predavanja iz domoznanstva. Razstava in predavanja so brez vstopnine za folsko mladino. Predavanja bodo obsegala okrog 700 lepih slik iz vseh delov naše države. Jadransko morje in našo mornarico bodo kazali filmi Jadranske straže. Veliko slik bo ponazorovalo tudi treznostna predavanja o škodljivosti opojnih pijač, o produkciji brezalkoholnih pijač itd. V filmu se bodo predvajale tudi mične slovenske pravljice iz starejših in najnovejših dob. Razstava ln filmska predavanja bodo od 23. do 28. t. m. v gimnazijski telovadnici v Murski Soboti in v osnovni šoli v Beltincih, od 29. do 30. t. m. pa v meščanski šoli v Dolnji Lendavi. Prireditelji so pozvali šolsko mladino, naj nariše nekaj slik o škodljivosti in ostudnosti prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Te slike bodo razstavljene in najboljše tudi nagrajene. Slike sprejema šolski oddelek v Murski So-•boti in Dolnji Lendavi. Dijaki, ki se hočejo udeležiti kongresa treznosti v Sarajevu 4. 5. in 6. julija, naj se zaradi četrtin-ske vožnje obrnejo na g. prof. Pavlica v Murski Soboti. Šport Reševalni oddelek trboveljskih gasilcev Trbovlje, 19. junija Malo Je gasilskih društev na deželi, ki bi bila tako agilna in tako opremljena, kakor je prostovoljno gasilsko društvo na Vodi. 2e dolgo so se bavili naši gasilci z idejo, izpopolniti društvo še z rešilnim oddelkom. Morda ni tak oddelek nikjer tako potreben kot pri nas, kjer so razne nesreče in poškodbe tako rekoč na dnevnem redu. Prenašanje bolnikov in ponesrečencev na nosilnicah le bilo okorno in počasno in se ni moglo izvršiti z naglico, potrebno v primerih, ko Je viselo človeško življenje na nitki nekaterih minut. Ustanovitev rešilnega oddelka pa ni bila tako lahka stvar. Tak rešilni oddelek je treba tudi primerno opremiti in za to je bilo r^rebno denarja. Zasluga obeh najvišjih fu. ..'ijonarjev društva predsednika rud. ravnatelja g. inž. Paura in načelnika g. Holeška je, da so se našla tudi denarna sredstva. Posrečilo se jima je zainteresirati za stvar najvažnejše faktorje. To so: občina, TPD, bratovska skladnica in podjetje Dukič, ki so prispevali z večjimi zneski in sicer občina z 20.000 Din, TPD in bratovska skladnica po 50.000 Din ter podjetje Dukič z 2.000 Din. S tem je bila dana podlaga za realizacijo Ideje. Rešilni oddelek je Bil ustanovljen ter nabavljen rešilni avto z vso potrebno opremo. Začel je poslovati ravno pred enim letom in je obhajal te dni prvo obletnico svojega samaritanskega delovanja. Reševalni oddelek ima dva stalna in enega pomožnega šoferja in pa enega stalnega spremljevalca. Vsi so uslužbenl v osrednji delavnici ter so na razpolago, ako jih kliče telefon k reševalnemu delu. Telefon imajo tudi v svojih stanovanjih, da se jih lahko pokliče tudi takrat kadar v delavnici niso zaposleni. To moštvo, pa tudi ostali gasilci so izvežbani v samaritanski službi in so obiskovali in tudi dovršili tozadevne tečaje. Rešilni oddelek je na razpolago vsemu prebivalstvu tako v Trbovljah kakor tudi v Hrastniku in to proti gotovi taksi, ki pa ni visoka. Rešilni oddelek Je precej zaposlen in zaznamuje povprečno do 2 transporta dnevno. Potrebno bo nabaviti še en avto, ki pa bo kombiniran in sicer bo služil tudi za prevoz moštva ob požarih. Prostovoljno gasilno društvo Trbovlje-Vode se zaveda svoje naloge in stremi vedno za izpopol-nlenjem. V največji meri zasluži podporo korporacij kakor tudi vse ostale javnosti. Vzdržuje se s podporami in lastnimi prireditvami, ki zahtevajo mnogo požrtvovalnosti od svojih članov. ŽAK (Subotica) : Železničar (Maribor) Mariborski Železničar® igrajo v nedelio 23. t. m. proti »Želje zničarskemu atletskemu klubu« iz Subotice. ŽAK je eno najboljših prvorazrednih moštev Subotice. Dosegel je v letošnji sezoni prav laskave rezultate. Prvenstveno tekmo proti podsaveznemu prvaku Sandu je igral neodločno (1:1). Prav dobre in častne rezultate pa je dosegel ŽAK doma ta v inozemstvu, zlasti proti madžarskim profesionalnim klubom, s katerimi je stalno v zelo ozkih stikih. Goji madžarsko igro. Vsi igralci ŽAK se odlikujejo po hitrosti ter izredni prodornosti. V moštvu se nahaja več igračev, kii stalno nastopajo v pod-savezni reprezentanci. ŽAK nastopi v Mariboru s kompletnim prvim moštvom. Mariborski Železničar® bodo nastopili po daljšem presledku v naijačji postavi z nekaterimi novimi io prav dobrimi igrači v napadu. Po nesrečnem startu v pomladanskem prvenstvu se forma moštva vedno boljša, kar dokazujejo zadnji zelo ugodni rezultati na domačih in tujih tleh. Vsekakor bodo morali Železničarji vložiti v to borbo vse svoje sile in znanje, da bodo dosegli proti rutiniranemu im izbomenru nasprotniku, kakor ie ŽAK, ugoden in časten rezultat. Tekma obeta postati po vsej pravici zelo ta-teresantna ta nad vse napeta ter se bo gotovo igrala z obeh strani fair. Za to srečanje vlada med mariborskim športnim občinstvom izredno veliko zanimanje, ker Je to prvi nastop vojvodinskega kluba v Mariboru. Tekmo, ki se prične ob 17.45, bo sodil g. dr. Plamtašek. V predtefcmi, ki se bo začela ob 16.30. nastopita moštvi kurilnice in delavnice. V obeh moštvih bo nastopilo po nekaj odsluženih reprezentančnih igračev, ki se bodo po večletnem presledku ponovno borili na zelenem polju ter skušali priboriti svojim barvam zmago. Zadnje srečanje je končalo z zmago delavnice. Kurilnici, ki si Je pridobila več izbornih igračev skrega kova, se nudi lepa prilika, da se izdatno revanžira delavnici za zadnji poraz. Športni drobiž Nogometna reprezentanca zagrebške univerze, ki je sestavljena iz igračev Ha« ška, Concordije, Hajduka in Gradjanske« ga, je odpovedala svoje sodelovanje pri proslavi 10 letnice BUSKA v Beogradu. Hajduk in Concordija igrata ta dan prija« teljsko tekmo v Splitu, a Hašk hoče neka* terim svojih igračev dati priliko, da se odpočijejo za državno«prvenstvene tekme. Ali bo igrala reprezentanca ljubljanske univerze, tudi še ni znano, ker se v ne* deljo vrši nogometni turnir v korist JNS. Češkoslovaški nogometni savez je neko« liko izpremenil svojo reprezentanco, ki bo 28. t m. igrala v Zagrebu. Definitivna po» stava je sedaj naslednja: Planička»Hojer, Burger«Kolenaty, Kada. Kržil«Podražil, Ši« ma, Meduna, Silni, Madetaun. Ta enajsto« rica je najmočnejša češkoslovaška postava. Končno stanje dunajskega prvenstva je nastopno: Rapid 33, Admira 30, WAC 30, Sportklub 25, FAC 25, Nicholson 23, Vien« na 22, Austria 20, Hertha 19, Wacker 18, Slovan 10. BAC 9. Med avstrijskimi sodniki, ki pridejo v poštev za sojenje tekem za srednjeevropski pokal, je tudi sodnik Miesz, ki je sodil zadnjo prvenstveno tekmo Ilirija : Pri« morje. Predsednik FIFA Mister Rimet je odložil mesto prezidenta francoskega nogometne« ga saveza, in sicer zaradi nesporazumljenj s predsedstvom saveza v vprašanju ama> terstva. Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora 19. VI. 1929.) Služba za turnir v korist JNS, ki se bo vršil v nedeljo 23. t. m. ob 17. na prostoru SK Ilirije: blagajna g. Kovač in SK Ilirija, rediteljstvo g. Jesiih ta po 3 reditelji vsakega kluba, biljeterje postavi LNP; nastop službe ob 16.30. Razvrstitev tekam: ob 17. Ilirija : Slovan, ob 17.45 Pri- VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 20. junija 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj čas Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplje 7. Barom. Temper. 767 2 19 ;6fi3 20 766-9 21 7n6*3 20 766-0 19 756-0 25 S <3 ca > 70 60 80 90 80 50 Smer vetra 1? Padavine io brzina S 1 v m ta sek. n ® Vrsta v nun do 7. are E 2 1 • mirno 1 • SE 2 5 • mirno 6 Dež 16-0 mirno 2 * j i dež 5-0 mirno 5 . i i spiit Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27.1, najnižja 13.6. Soince vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 18.56, zahaja ob 2.30. Dunajska vremenska napoved za petek: Sprva pretežno jasno in zelo toplo vreme, pozneje bolj hladno. atorfa : Hermes, ob 16JO finale; klub! se nujno pozivajo, da nastopijo točno ob določenem času. Prvenstveni tekmi Elan : Graiiika Je določil posl. odbor na 14. VII. (v Novem mestu) in 21. VII. (v Ljubljani); potne stroške nosi vsak klub sam, za točno izvedbo tekem odgovarja klub prirediteljev, t. j. v Novem mestu SK Elan in v Ljubljani SK Grafika. Po-sil. odbor ie verificirali prvenstveni tefomi Grafika : Natakar 1:1 ta Maribor rez. : Svoboda rez. 3:0 p. f. ter odobril prijateljske tekm« Železničar : ŽAK, Subotica 23. t. m. v Maribo-iru, Maribor : VSK 23. t. m. v Varaždtau in Železničar : VdiUacher SV 7. VII. v Mariboru. Verificirani so bili naslednji igralci: s pravico nastopanja dne 28. t. m. za SK Rapid: Frangeš Anton, Turf Slavko, Turk Mirko; za SK Železničar: Zach Ivan; za SK Grafika: Kolarič Evgen, Sterle Maks, Tomšič Anton; za SK Svoboda, Ljubljana: Drnovšek Milan, Dolinar Milan, .Martašek Venceslav, Brvar Stanislav, Košmerl Josip; za ŽSK Hermes: Bizovi-čar Ivan; s pravico nasto-panja dne 21. decembra t. L za SK Železničar Heller Ivan. Predčasen nastop v prijateljskih tekmah v smislu § 10. o. p. je dovolil posl. odbor z današnjim dnem igralcem Unterreiter Josip, Ven-ko Albert (oba SK Ilirija) in Heller Ivan (SK Železničar). Izjemen predčasen nastop dne 23. t. m. v turnirju za JNS se dovoli igr. Bizovi-čarju Ivanu (SK Hermes). — Tajnik II. Službeno Iz LNP. Današnja seja kazenskega odbora bo »b 18-30 v posebni sobi kavarne Evropa. V smislu objav z dne 18. t. m. s« pozivajo klubi Jadran, Krakovo, Hermes, Slavija ta Reka, da pošljejo na sejo načelnike nogometnih sekcij Ln tajnike; ako ti funkcijonarji niso dovolj poučeni o zadevi, morajo klubi od posla ti na sejo dva o zadevi točno informirana funkcijo-narja. Klubi, ki se temu pozivu ne bi odzvali, bodo pozvani na odgovor po § 52. oz. 53. k. p. — Nadalje se vabijo na današnjo sejo ob 19. igrači Grabrijan Edo (Svoboda), Stetaer Kari (Jadran). Muslovič Josip (Slavija), Jež Josip (Reka). Klančar Vinko (Krakovo), Ustnik Josip (Slavija) ta Kadunc Milan (Hermes). — Tajnik II. Službeno iz Jugoslov. saveza bazene in ŽS. Seja u. o. se vrši danes ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Navzočnost je za vse odbornike strogo obvezna. V bodoče se bodo vršile seje u. o. redno vsak petek ob 20.30 v kavarni Emona. — Tajnik. SK Ilirija "(iz tajništva). Opozarjajo se vsi gospodje, Jci vrše odborniško službo na nogometnem igrišču, da se nahaja dežurna knjiga pri oskrbnik-u. V to knjigo se ima vpisati vsak odbornik po končani službi. Istotako ima vpsati v knjigo vse nedostatke, ki so se dogodili v 5aam njegove tfužbe. Za kontTotmo službo pri blagajnah v kopališču se delegirajo sledeči gg.: Široeli M. v soboto od 13. do 14.30, Badtezar 14.30 do 16., Smole od 16 do 17.30, v nedeljo: Medic od 9. do 11., Vreček od 11. do 12.30. Baltezar od 12.30 do 14.30, Rotter od 14.30 do 16, Pdshl od 16. do 17.30. — Tajnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes od 18. ure dalje strogo obvezen trening za vse članice. Prav posebno opozarjam na to igralke I. družine. Odsotnost se bo opravičila le v res nujnih slučajih. — Načelnik sekcije. SK Svoboda. Danes v petek trening na našem igrišču odpade. V soboto ob 18.45 trening na igrišču Ilirije s SK Ilirija in SK Grafika v naslednji postavi: Fugina, Večerin, Jereb, Suš-nik, Sušteršič, Cimperman, Starman, Okru p a, Keriič, M i los av Me vi č, Jakša, rez. Baggia, Slavko. — Toplišek, Drnovšek, Krivačič, Smolnikar, Milko, Martašek, Pogačnik, Mabkovec, Drnovšek II., Starman, Brvar, rez. Sever, Košmerl. — Trening I. moštva (v slučaju, da se v nedeljo ne igra) v ponedeljek točno ob 13.45 na igrišču Ilirije. Prosim točno ta vsi. V čef.-tek se igra trening s SK Ilirijo I. ra diva gola. Načeta*. Plavalna sekcija SK Ilirija. Danes v petek bo ob 20. v klubovi sobi v kavami Evropa važen sestanek članstva sekcije, predvsem, da se-sstavimo prijave za predstoječe plavalne tekme. Zadevno tekme za prvenstvo kluba, ki se vrši v nedeljo, opozarjamo članstvo na razpis ta propozicije na deski v avli kopališča. — Današnjega sestanka se morajo brezpogojno udeležiti predvsem vse članice sekcije, ker se bodo sicer črtale iz seznama članstva. — Načelnik. Motoklub Ljubljana priredi v nedeljo, dne 23. t. m. celodnevni ialet v dolenjske pragozdove. Izletniki se odpeljejo zjutraj ob 5.50 izpred kavarne Evropa čez Grosuplje, nato po lepi gozdni cesti na Krko ta čez Žužemberk do Soteske. Tu j:b pričakuje vodnik kneza Auer-sperga. V spremstvu vodnika se podajo v pragozd, kjer se vrši na pripravnem mestu opoldanski odmor s piknikom. Po eventuelnem peš-izletu globlje v notranjost pragozda se vožnja nadaljuje proti Staremu Logu. od tam pa čez Žužemberk in Grosuplje na Škofljico, kier motocikiisti na prijaznem gričku s krasnim razgledom na ljubljansko Barje ta Dolenjsko gričevje zažgo kres ta obhajalo ob priznano dobri kapljici Javornikove gostilne v veselem razpoloženju kresni večer. Izlet obeta biti izredno zanimiv, ker imamo meščani itak le redkokdaj priliko pogledati v osrčje ogromnih pragozdov, ki začenjajo na Dolenjskem ta segajo na skrajni jug naše države ob vzhodnem robu Dinarskega gorstva. Vsi člani motokluba in prijatelji narave se tem potom iskreno vabijo k izletu. Crosoodarstvo Borze = Splošno oslabenje een na zagrebškem tedenskem sejmu. Na zagrebški tedenski sejem 19. t. m. je bil dogon goveje živine izredno dober, zaradi česar so cene popustile od 1 do 2 Din za kg žive teže. Konji so se pocenili za kakšnih 50o do 700 Din pri paru. Cene so popustile kljub temu, da povpraševanje ni bilo slabo. Največ so iskali prasce za rejo, ki eo se podražili povprečno za 50 par pri kg. Inozemski trgovci so kupili 3 vagone lepe živine za Dunaj. Italijanski trgovci so kupovali mlade konje za vojsko. Prilično dober je bil tudi dovoz kmetijskih pridelkov, katerim so prav tako popustile cene. Cene za kg žive teže: biki 7-50 — 9, molzne krave 8 — 8.50, krave za klanje 6.50 _ 8, bosanske 5.50 — 6 50, junice za rejo 8 — 10.50, za klanje 7 — 9, junci I. 9 — 11, junci II. 7.50 — 8, voli I. 9 — 11, II. 8 — 9, bosanski I. 9 — 9.50, II. 7, teleta 14 — 15 (zaklana 17 — 18) Din. Par težkih tovornih konj je stal 5500 do 7500 Din. Zrebeta do 2 let so se trgovala po 1200 do 1700 Din za komad. Cene svinjam za kg žive teže: domače pitane 14.50 — 15.50, do 1 leta 11 — 12, nad 1 letom 11.50—12.50 Din. Cene krmi za 100 kg: detelja 120 — 130, seno 90 — 110, slama 60 dinarjev. = Stanje hmeljskih nasadov v Vojvodini. Iz Petrovca poročajo, d<» .«? l.meljski na^a^i v Vojvodini dobro razvijajo in se pričakuje dobra letina, ako ne bodo nastopile kakšne vremenske neprilike. Interesenti za novi hmelj že nastopajo in ga kupujejo v predprodaji. Baje se ponuja do 20 Din za kg. Lansko blago pa ima naravnost neznatne cene. Zabeleženi so zaključki za prvovrstni hmelj komaj po 6 Din kg. Za slabše kvalitete se plača tudi le 2 do 4 Din kg. Po tako katastrofalnih cenah, e katerimi seveda niso pokriti niti najelementarnejši stroški producenta, se hmelj okoli Petrovea še ni prodajal = Sest konkurzov ▼ Valjem. Valjevsko sodišče prve stopnje je otvorilo 18. t. m. v Valjevu pet novib konkurzov nad uglednimi tvrdkami (Cvetkovič & Bogdanovič, Ra-divcj Nede'kcvič Vojislav Aksentijevič, Javora! Andnč in Blagomir Milatovič). Prvi je padel v konkurz Radivoj Nedeljkovi?, katerega konkurz je potegnil za seboj tudi ostale. Razen tega je otvorjen konkurz nad irrmvino valjevskega trgovca Ninka Stepa-noviča. = Trst se bori za povečanje Dromcta. Nedavno se je ustanovila v Trstu delniška družba S A. per Azioni, Zona industriale del Por to di Tr'etie (Industrijska zona v tržaški luki, d. d.) na podlagi italijanskega zakonskega dekreia z delniško glavnico 4 milijonov lir. Delničarji podjetja so: cblast-na samouprava, občina Trst, banke, zavarovalne druzie, ;avna skladišča itd., d ic im fizičnih osebnosti kot delničarjev podjetje s;loh nima. Za to podjetje so predvidene p.) zakonu daiekcsežne olajšave. Naloga družbe je, kakor je razbrati iz besedila zadevnega de.kiet'1, borba za povečauje prometa tržaške luke. kajti tržaški promet še do dan^s. ko -e minilo že deset let po vojni. ni dosegel predvojnega stanja. V naš:"b interesiranih krogi n se zatrjuje, da bi ta korak Tržačanov mogel škodovati našim lu-l"am. = Padanje brezposelnosti v Avstrij.i Sredi junija je bilo v Avstriji skupno 117.768 brezposelnih delavcev, ki so uživali podpore. Od tega števila jih odpade samo na mesto Dunaj 56.747- V primeri z zadnjim štetjem je število brezposelnih padlo za 12.700 oseb. = Poslabšanje kvalitete industrijskega blaga r Rusiji. Moskovski gospodarski list j-Ekonomičeskaja Zizuc piše, da se je kvaliteta ruskih industrijskih proizvodov v zadnjem času zelo poslabšala. Industrija, ki se je odzvala pozivu vlade za znižanje cen, dela to na račun kvalitete. S preiskavo je ugotovljeno, da je osem tvornic vžigalic dajalo v škatlice 10 do 15 odstotkov manj vžigalic, kakor bi jih moralo. Širina tekstilnega blaga je za 2 do 5 cm ožja od normale, vrhu tega pa je tekstilno blago tudi kvalitativno slabše. Vlada je zaradi tega sklenila uvesti strogo kontrolo nad tvornicami. 20. jnnija. Na ljubljanski blagovni borzi je bil danes izredno majhen promet. Nekaj več prometa je bilo samo v devizah na Prago in Dunaj. Privatna ponudba je pokrila potrebo po Parizu in Trstu, vsej ostali potrebi pa je zadostila Narodna banka. Tečaji so brez znatnih sprememb. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje porasla. Zaključki so bili doseženi: za aranžma po 407 in 405, za december pa po 423.5 in 424. Investicijsko je zabeležilo zaključek po 84.5. Od bančnih vrednot sta se zaključili Union-banka po 202 in Jugo po 82. od industrijskih vrednot pa Gutmann po 205, Šečerana po 430, (Jnion po 160 _ 180, Oceania po 200 in Trbovlje po 495 — 500. Tečaji brez posebnih sprememb. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8775, Berlin 13.59, Bruselj 7-909, Budimpešta 9.915-9.915 (9.93), Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9894 — 8.0194 (8.0044), London 276.21, Newyork 56.855. Pariz 221.79 — 223.70 (222.79, Praga 168.26 — 169.06 (168.66), Trst 296.95 — 298.95 (297.95). Zagreb. London 275.81 — 276.61, Newyork 56.755 — 56.955, Pariz 221.79 - 223.79. Milan 296.942 — 208.942, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.8475 — 22.9075, Berlin 13 56 — 13.59, Dunaj 7.9894 _ 8.0194. Pra»a 168.26 — 169.06, Budimpešta 9.91633 — 9.94633. Čarih. Beoerad 9.1275, London 25.1975, Newyork 519.70, Pariz 20 325. Milan 2719, Berlin 123.98. DuDaj 73.05. Praga 15.3825. Bukarešta 3.08625. Budimpešta 90.52, Sofija 3.75, Varšava 58.25. Dunaj. Beograd 12.47625 — 1251625. Berlin 169.46 — 169.91, London 34.445—34.545, Milan 37.1725 — 37.2725, Newyork 710.15 do 712.65, Pariz 27.78-27.88, Praga 21.02375 do 21.10375, Curih 136.64 — 137-14. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d., LJublj. kreditna 123 d.. Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 118 ., Ruše 275 — 285, Stavbna 50 d., šešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404.5 — 405. junij 404.5 — 405.5, december 423 5 _ 424, investicijsko 84 — 85, agrarno 50 — 51; bančne rrednote: Praštediona 852.5 — 857.5, Union 202 — 203, Kreditna Zagreb 93 denar, Srpska 151—152, Jugo 82 — 83. Zemaljska 129 denar, ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 15.5—16, Etno 164 denar; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 35, Gutmann 205 — 205.5. Slaveks 100 denar, Slavonija 190 blago, Danica 128 blago, Drava 410 blago, -eiVrnnH — 485. Ljevaomca 175 — 1Š5, Brod vagon 142.5—145, Union 160 — 180, Vevče 123 den., Isis 20 blago, Dubrovačka 500 denar, Oceania 195 — 205, Trbovlje 495 — 500, ultimo december 500 blago. Beograd. Investicijsko 84 — 84.5, Narodna banka 7700, Vojna škoda 406.5 — 407.5, julij 411, december 426.25. po 370 — 875; oves: balki, slovenska postaja, navadna vozni na 275 — 277.5. + Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 74 vagonov pšenice, 9 vagonov moke, 24 vagonov turščice. Cene pšenici so se malo popravile, dočim so turščici malo popustile. Pšenica: baška 207.5 — 212.5, potiska 210 _ 215, banatska in sremska 210 _ 212.5. Turščica: 222.5 — 225. Moka: >Og< 307-5 — 315, »2< 287.5 — 295, »5< 277-5 — 285. 272.5 — 275, ,7<-257.5 — 265, >8« 187-5 — 180. Otrobi: baški in banatski 130 — 140. + Položaj na mariborskem trgu (20. t. m.). Včerajšnji živilski trg je bil v splošnem dobro založen. Novega krompirja je dospelo toliko, da se je razvila uspešna konkurenca v cenah, ki je gospodinjam zelo pri-jala. Letošnji mladi krompir je zdrknil od 8 na 6 Din za kg. Tudi zelje, prvo letošnje, po 3 Din glavica, je bila senzacija trga. Izredno bogata izbira je bila v solati po ba-gatelni ceni. Prva rdeča pesa se ie ponujala po primerni ceni: 5 komadov za 1 Din. Ohrovta, po 2 do 4 Din glavica, ni bilo mnogo. Cvetača je variirala med 4 in 8 Din po kvaliteti in velikosti. Grah, domači, se je predajal po 2.50 Din merica (en četrt litra) in tudi kolerabca je padla na primerno ceno- 25 par glavica, češenj je bilo rekordno mnogo; zato so jim padle cene na 3 in 4 Din. Kumare so se dobile po 1 do največ 5 Din po kakovosti. Na laških stojnicah 6e je prodajal krompir, zelo lep po 6 Din in tudi stročji fižol se je dobil po 10 Din za kg. Izmed gozdnih sadov so borovnice notirale 4 Din liter, gozdne jagode pa so bile predrage: 10 Din liter. Piščanci so se zgodaj zjutraj prodajali po izredno ugodni ceni: par po 25 Din, a pozneje eo poskočili na 80 Din in več. — Na tržišču krme pa je vladala tipična stagnacija. Skoro nič ni bilo povpraševanja po blagu, ki je 10tiralo različno- letošnje seno od 80 do 110 Din. staro seno po 100 Din, slama po običajni ceni. Vse krme je bilo pripeljane na trg 16 vozov. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (19. t. m.) Tečaji ameriških borz so za malenkost porasli. Na večji dvig cen pa ni misliti, ker je konsum zaradi izgledov izvrstne žetve reserviran. Dunajski promet j# bil dalje minimalen. Uradno so bile znižane notice za plenico in moko Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek in carina: pšenica: marchfeldska 32 — 33, madžarska potiska 35.50 — 37.25, jugoslovenska 34 — 34.25; rž: marchfeldska 28—28.5: tnrščica: 31.5 — 32; oves: domači 29 d( 29.5; moka »0<: domača 56 — 58, madžar ska 52.5 — 54. Petek. 21. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. _ 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Detinska doba. — Vzgojno predavanje ge. Bartolove iz cikla: Mati in otrok. — 20: Ob 10-Jetnici slov. univerze: Preda-vaaje o teološki fakulteti. — 20.3o Slovenska literarna zgodovina. _ 21: Gerbičev večer: za uvod govori dr. J. Mantuani; poje gdč. Dolenčeva, pri klavirju ga. Osterc -Val jalova. — 22: Koncert radio - orkestra. — 23: Napoved časa in poročila. Sobota, 22. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glav ba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio - orke-tra. — 19.30: Predavanje o športu. — 20: Akademska strokovna društva: Za uvod govori g. Krošl, nato zastopniki vseh strokovnih društev. — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. _ 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Moderna jugoslovenska glasba. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.25: Godba za ples. — 20.25: Pevski večer: odlomki iz modernih oper. — 21.45: Poročila. — 21.55: Čehova veseloigra >Ju-bilej«. _ 22.30: Ciganska godba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Slovaška godba. — 20: Koncert operetne glasbe. — 21: Koncert gojencev praškega kon-servatorija. — 22.25: Godba za ples. — BRNO 18: Arije in pesmi. — 19.30: Prenos iz nar. gledališča: Hirscheva opereta »Dol-i-t. _ 22.25: Godba za ples. — VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert lahke glasbe. _ 23: Godba za ples. - DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.25: Pevski in klavirski koncert. — 19 30: Z mikrofonom v prostem balonu. — 20: SIu-hoigra »Tempoc. — Orkestralen koncert. — BERLIN 20: Prenos iz drž. opere: Mozartova opera »Tifusc. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. — 20; Prenos iz Berlina. — Godba za oles. — 0.30: Nočni koncert. — LANGENBERG 17.45: Koncert orkestra. — 20: Zabaven večer. _ Godba za ples. — STUTTGART 15: Lahka glasba. — 16.30: Plesna godba. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21: Strah v prodajalnici glasbil. — 0.30: Koncert iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 915: Dopoldanski koncert. — 17.10: Operetna glasba. _ 19.35: Orkestralen koncert. — 21.50: Stare madžarske pesmi. — 22.50: Koncert ciganske kapele. _ LONDON 19.^5: Koncert godbe na pihala in petje. — 21.35: Koncert Iiavdn - Woodovih skladb. — 22.30; Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Dramski večer in vojašlsa godba. - STOCKHOLM 18.45: Kabaret. — 20 30. Orkestralen koncert. Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključki: 2 vag. hrast, podnic, 1 vag. oglja in 1 vagon prahu od bukovega oglja. Dežel, pridelki: Tendenca nespremenjena. Brez zaključka. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 255.5 — 257-5, za junij 260.5—262.5; koruza: baška promptna, mlevska tarifa, slovenska postaja po 272.5 — 275; moka: jOg«, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga Iz življenja in sveta Jagoda, zdravilni sad poletja Redilnost in koristnost jagod — Lek zoper protin in bolezni v obistih — Bledolični in slabokrvni naj uživajo jagode! Jagode, katere so poznali že najsta* rejši narodi zgodovine, so prijeten in poživljajoč poletni sad. Vendar ni vi« deti, da bi jih bili ljudje že od nekdaj cenili kakor v resnici zaslužijo. Vsaj umetno gojenje jagod ne priča o tem. Šele v 16. stoletju so spoznali sladko* kusci na Francoske mizbornost jagode in odsihmal jo najdemo med sadeži, katere gojijo vrtnarji z največjo skrb* jo in ljubeznijo. Jagoda pa ni samo prijeten, ampak tudi zdravilen sadež. Čeprav se neka* teri ljudje pritožujejo, da jim povzro* ča zavživanje jagod nekakšne izpušča* je, ki preidejo v izvestnih primerih na* ravnost v koprivasti opah. drži, da po* meni to ugodno reakcijo krvi, ki se presnavlja in ozdravlja. Posebno so ja* gode v čislih kot učinkovito sredstvo proti lišaiu. V jagodah je mnogo železa, apna in natrona, zato velja sadež priporočati v prvi vrsti takšnim bolnikom, ki so ble* dolični in trpe od slabokrvnosti. V Švici imajo posebna zdravilišča, kier leči;o bolnike samo z jagodami. To* da zdravljenje z jagodami ni tako eno* stavno, kakor bi kdo mislil: bolnik, ki se podvrže tej kuri, mora povžiti na dan do 2 kg jagod, in tega ne prenese vsak želodec. Zato nredpisujeio ponekod zdravni* ki zmečkane jagode v mleku. Splošno pa je jagoda zelo zdrava. Znano ie, da pomagajo jagode pri protinu. ker ga izganiaio in omiljujejo Tudi pri bo* leznih obisti so se iagode večkrat do* bro obnesle. Sam slavni prirodoslovec Linne poroča o vrednosti jagod zoner protin, katerega je lečil z velikanskim uspehom. Slednjič je jagoda tudi prak* tičen in koristen pripomoček za rdeči* co nosu. So ljudje, ki pravijo, da svež jagodov sok odpravi rdečico nosa. Največja redilna vrednost jagode pa ne tiči v mesu sadeža, ampak v je* drcih, ki so tako drobna, da jih čuti* mo šele pod zobmi. Posebnost jedrc je v tem, da vsebujejo zelo mnogo dušika. Glede vitaminov pa stoji, da hrani jagoda v obilni meri vitamina A in B. Že zaradi tega je koristno poleti uživati jagode v kolikor mogoče obil* ni meri. Ugodne posledice v preosnovi celotnega organizma se kmalu pokaže* jo in dobro izplačajo. Vezuvski pepel na nebu V južni Nemčiji opazujejo zadnje dni v najvišjih zračnih plasteh belka* sto meglo, ki ne more izvirati od vod* ne pare. Ravnatelj zvezdarne na Ko* nifcsstuhlu Wolf domneva, da tvori to meglo drobno razdeljeni pepel, ki je ob zadnjem bljuvanju ognjenika Ve* zuva zašel v te plasti in se tam raz* širil. Če je to res, bomo v bližnjih dneh bržkone opazovali tiste krvavo* rdeče solnčne vzhode in zahode, ki so se poiavliali že ob prejšnjih vulkan* skih izbruhih in zlasti no katastrofi vulkana Krakatoja 1. 1880., ko so ti pojavi objemali cele tedne vso zemljo. Usodna ša^a šili so med njimi tudi lastnika podjet« ja in njegovega sina. Neko dekle, ki je hotelo zlesti po lestvah k tlom, je za* jel plamen med sestopom. Zvrnila se je kakor goreča baklja in priletela med ljudi na ulici, kjer so požar na obleki sicer pogasili, vendar pa je moralo dekle s težkimi opeklinami v bolnico. Mož, ki je povzročil požar, se sam bori s smrtjo in bo najbrže plačal svo« jo nespametno šalo z življenjem. Mademoiselle Pariš Tudi Parižanl imajo svojo kraljico lepote. Počastili so s tem naslovom gospodično Magdaleno Brillantovo. General Čang-Hzijeh-Lijang gospodar Mandžurije, je baje te dni mobiliziral jrmado 300.000 mož, da ustavj Ruse, Id so baje vdrli v Mongolijo. Kakor znano, je Moskva vesti o tem vdoru kategorično zanikala. T7 Berlina poročajo o grozotnih pri* zorih. ki so se odigravali pred nekaj dnevi v predmestju Moabitu. kier ima družba dr Labošin in Co. velike ke* mične tvornice Tvrdka izdeluie farma* cevtične preparate in kozmetična sredstva. Sedaj, ko ie v velikih mestih že zelo vroče, si ljudie radi privošči io kakšen trenutek počitka ali vsai kak* šno zabavico V želji po takšni krat* kočasnosti je te dni vrgel vodia neke* ga oddelka v imenovani tvornici svinč* nik v kemično raztopino. Za šalo in pa. da pokaže, kako se ničesar ne boii. i? prižgal potem žigico To je postalo usodno, kaiti že v naslednjem trenutku ie prasnil plamen in obi^l ves nrostor. Prestrašen ie vodia oddelka zbežal i? dvorane in za niim ie vdrlo še 15 de* lavk. ki so se zbale, da ne bi zgorele v Og"iu. Čim so prišli na nrosto. so zadorieli v vsem poslopiu obunni klici na po* moč Odeni je bil dosegel sosedne pro* store, 5''ril se ie 7 nennnisno brzino no hodnikih in oddelkih. Preden so nrišli gasilci. ?e bilo že mnodo mrtvih in težko in lahko ranienih Osobia sp ie polastila taksni nanika da so lindie v strahu za živlienie sfcaksli v rešilne ponjave. A tudi pri rešilnih skokih so se mnof»i nevarno noškodoval? Na^a^nie ie prišlo na vrsto reševa* nie 23 liudi. ki so ostali v netem nad= stroniu in niso motfli nikakor iz hiše Gasilci so ?'h r«.5*»**«>'? -> moclraini Rp. Kuga v Carigradu V Galati, carigrajskenr predmestju Zlatega roga, so se zadnje dni prime* rili štirje slučaji kuge. Dva sta kon* čala s smrtjo, dva bolnika še živita. Galata ima prav za prav značaj pri« staniškega mesta, koder se potikajo ne le trgovci, ampak tudi — in to v po* sebno velikem številu — nosači in po* morščaki. V tem delu mesta je tudi turška borza, obenem pa središče trgo* vine z Evropo. Banke in agenture po* slujejo v tem kraju, dočim leži Pera, zbirališče Evropcev, nekoliko sever* nejše, vendar pa je v direktnem doti« ku z Galato. Turške oblasti so odre« dile vse potrebno, da se bolezen ne razširi, uspeh ukrepa pa bomo videli šele čez nekaj tednov. samcev, in sicer vedno. Razlike so sicer neznatne, od 3 do 9 odst., vendar pod mikroskopom zelo očitne. Tako znaša velikost krvnih celic pri samicah 93 do 97 odst. velikosti celic pri samcih, možganske celice so pri samicah povprečno za 6 odst. manjše, celice mečne mišice 9 odst. itd. Najbolj očitna je razlika v premeru dlak. V starosti treh mesecev znaša ta premer pri samicah komaj 69 odst. premera samčevih dlak, pozneje se ta velika razlika vendo bolj manjša, vendar znaša pri osem mesecev starih živalih še vedno 15 do 22 odst. in tako tudi ostane Raziskovanja omenjenega zoologičnega oddelka so nam pokazala torej novo bistveno razliko med obema spoloma, ki velja tudi za živali drugih vrst Bojevita korpulentna dama in sprevodnik Iz Pasadene (Kalifornija) ^oročajo nekemu newyorškemu listu sledečo mično zgodbo: Sprevodnik na omnibusu ' vrnil da* mi vozni listek in dejal: »Ta listek že davno ni več veljaven.« «Potem me pa dostavite ven, če mis« lite, da ste dovolj močni,« je odvrnila dama. Ta dama je tehtala nad 200 funtov. »To se ne bo zgodilo,« se je smeh« Ijal sprevodnik, »pač pa se ne bomo vozili dalje, dokler n« nlačate.« »Lahko počakam. Imam dosti časa,« je rekla dama. Sprevodnik ie stopil ven, naravnost k najbližjemu telefonu. Čez nekoliko minut se je pojavil nadomestni avto« bus V ' potniki so se preselili vanj in se oepeljali -prej — razen dame, ki je ostala v prvem vjzilu. To se je pa počas' vrnilo k izhodni postaji. »Ne bi bil rr 1 poročen z damo, ka* kršna ste vi,« se je zarežal snrevodnik, ko je korpuletna gospa na izhodni po* sta;, vsa besna stopi1 iz avtobusa. »Jaz pa bi *ila prav rada poročena z vami — vsai nekoliko minut,« se je togotila ta. Radio v Vatikanu Senator Marconi je izjavil v nekem intervjuvu, da prične že v bližnjih dneh voditi gradbena dela za novo sprejemno in oddajno radio - postajo, ki se bo dvigala na najvišjem prostoru vatikanskih vrtov. Dela bodo končana v teku šestih mesecev, postaja bo ena največjih in jo bo slišati po vsem svetu. Pripravna bo za brezžično telegrafijo ka- ' Nova »•a?! Na zoologičnem oddelku dunajskega biologičnega poskusnega zavoda so odkrili novo razliko med obema spoloma, ki kaže. da so te razlike lastne celo najmanjšemu gradbenemu materijalu organizmov, celicam. Proučevali so na poskusnih podganah telesno temperaturo in so dognali, dn imaio samice več toplote nego samci. Ker so pa v splošnem višje temperature vezane na manjše celice, so začeli meriti na mikrofoto-gramih celice raznih delov telesa pri raznospolnih živalih istega rodu. Tedaj se je pokazalo, da so po vsem telesu celice samic manjše od celic v telesih •U Tilla Garden ff^epota in 6ta neta$dtu$liivi pravi divna filmska zvezda Tilla Garden. Današnja moda prozornih oblačil in svilenih nogavic zahteva od vsake ženske, da pazi neobičajno Da nego svojega telesa. Kako neokusno je, če se vidijo dlake na ro« kah, na nogah in na vratu! Dosedaj ni bilo sredstva, ki bi uzadovoljilo vse ženske zahteve. Kremo Taky v obliki pomade uporabljaš naravnost iz tube in deluje v petih minutah. Njen vonj je ugoden. Pomado uporabljaš do konca tube. Taky nadomestuje britev in vsa ostala, doslej znana, neugodna sredstva za uničevanje dlak. Taky zasluži vidno mesto na toaletni mizici vsake dame. Nota: »Taky« dobite po vseh drogerijah in lekarnah. Cena ene tube 35 Din. Če ne boste zadovoljni, vam denar vrnemo. — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Henri H. Neumann, Zagreb, Boškovičeva 42. Prednosti Taky 1929.: Fino parfumirana, deluje tako] In io uporabljaš do konca tube. kor telefonijo. Pozneje ji bodo oddajanje uredili tako, da jo bo mogoče slišati eventualno le v eno smer. Trezoroskop Firmama C. Ade in S. J, Arnheim ▼ Berlinu se je posrečilo iznajti pripravo za zaščito zakladov. Priprava se zove trezoroskop in omogoča vsak čas gle« danje v vse kote kateregakoli zaprte* ga prostora, kjer so shranjene drago« cenosti. Princip naprave obstoji v hkratni uporabi televizorja in perisko. pa ter na izkoriščanju paraboličnih in prizmatičnih zrcal. ^ »Rumeni ptič«, ki je te dni preletel Atlantski ocean, v polnem poletu Francosko-ameriško pobratimstvo Oa. Lewls Yancey, žena navigatorja »Zelenega bliska«, pritrjuje na »Rumenega ptiča« zastavo, ki |o Je ameriški tisk podaril posadki »Zelenega bliska«. Kakor znano, Je hotelo tudi to letalo preleteli Ocean, a se mo že start ni posrečU. Od leve proti desni: Assollant, ga. Yanceyeva, Lelčvre In Yaacey. F. de Baillebache: Li in To Oni večer smo proslavljali uspeh nekih svojih tovarišev, ki so bili diplomirali za doktorje medicine. Na banket je prišlo nekaj internistov in eksterni-stov, več študentov in oni strogi, molčeči Azijec, ki si je bil vtepel v glavo, da hoče doktorirati na pariški medicinski fakulteti. Bilo mu je dobršnih pet in trideset let. Le redko mu je obraz preletel nasmeh; občeval ni z nikomur. Na potnem listu se je imenoval Louis Tso-joun. Obraz mu je bil brezizrazen, skoro bedast; toda kadar je bilo treba pogoditi diagnozo, zapisati zdravila ali obvezati rano, je bil najspretnejši med vsemi. Kdo ga je bil neki povabil na večerjo? Nihče ni vedel. Bil je tu, s svojim plehkim obrazom, ki mu je na njem igral jedva zaznaven, neopredeljev nasmešek. — ,Ali je res. Tsojoun. ga je nekdo vprašal, da si bil že v domovini dovršil zdravniške nauke? Kitajec se je za drobec sekunde obo-lavljal. — Da, je odgovoril. — A zakaj si se potem vpisal na pariško univerzo? — Da si izpopolnim znanje. — In se ne misliš vrniti domov? — Ne vem. — Kje ti je prav za prav domovina? Droben usmev je Tsojounu razširil nosnice. — Za zdaj mi je domovina Pariz. Vi vsi ste zelo dobri z menoj. Nekaj časa me rojaki že še ne bodo videli... Po kratkem premisleku je dodal: — Nocoj vam hočem povedati svojo povest. Bila sva dva brata, dvojčka. To je študiral z menoj na veliki univerzi. Politike nama ni bilo mar; kupila sva si samo stekleničico rdečila, da pokaževa svoio naklonjenost novi vladi. To in jaz sva se učila medicine in sva v naukih dobro napredovala. Pred nekaj leti sva se pozimi vozila k roditeljem v poset. Iznenada je vlak ustavila četa upornikov in vsi potniki smo morali izstopiti. Ker je bilo zelo mraz, smo se oonoči zatekli v neko staro svetišče. Tam je bil podjeten gostilničar postavil klopi in mize in je voja- j kom prodaial čaja, alkoholnih pijač, ri- t ža in kruha. J Ob svitu električnih žarnic, visečih na žicah, ki so jili iztaknili kaj vem kje, je popival in se gostil oddelek uporniških čet. Konje so bili postavili v ozadje svetišča. Nedaleč od nas se je grohotal in preklinjal zajeten možak, ki so se mu že oči svetile od použite pijače. »To je Ling Fo,« mi je šepnil eden izmed sopotnikov. »Gorje nam; strašen človek je!« To in jaz sva se potuhnila in se splazila v oddaljen kot. Toda krvoloč-než naju je bil že opazil. Poklical je enega svojih miljencev in se zarežal: »Yen Ting«, pil sem in vidim dvojno. Oglej si onale pritepenca: ali je eden ali sta dva?« »Dva sta. Ling Fo! Dva. ki sta na moč podobna drug drugemu! Ne, Ling Fo, ne vidiš krivo!« »Yen Ting, ti si pil; samo eden je!« Tedaj je junak potegnil revolver in ustrelil... in moj brat To se je. zadet v vrat. zgrudil na tla. Poslednjič se je še zvil in izdihnil, jaz pa nisem mogel odvrniti oči. od Linga. teea generala, kakor ga imenujejo vaši listi. Zagroho-tal se je na ves glas: »Res je, nista bila dva! Zdaj, ko je samo eden, ne bo nikogar več zavedel v zmoto!« Pograbil sem nož na mizi in se vrgel nanj. Vojaki so naju takoj ločili, vendar sem ga ranil v ramo. V splošnem me-težu se je sopotnikom posrečilo, da so me odvedli s pozorišča... Tako mi je bil ubit brat To, ki je z menoj študiral medicino. Misel na osveto mi ni dala miru. Zvedel sem, da je general Ling To zbolel in da mi pripravlja smrt, češ da sem jaz kriv njegove bolezni. Raztrosil sem govorice, da sem mu res jaz zavdal in da mu edino jaz lahko po-morem s protistrupom. Težko pričakovani trenutek je naposled vendarle napočil. Ob belem dnevu me je napadla tolpa vojakov ter me odvedla pred Linga Foja. General je ležal na blazinah v železniškem vozu. ki je bil ves v zlatu; vozu je bila priklop-Ijena lokomotiva s polno paro. »Morilec!« je zakričal general. »Če me ne ozdraviš, te dam razčetvoriti, tvojo kožo pa razrezati na jermene.« »Ozdravil te bom,« sem mu rekel, »zakaj ti. o general, si največji duh našega stoletja.« Svetoval sem mu, naj se zlekne, da bo protistrup bolje učinkoval; njegovi oficirji naj ga pridejo zbudit čez šest ur. Moje laskanje mu je sum nekoliko uspavalo; kakor tiger renčeč od veselja se je zleknil na blazine. Oficirji so odšli, postavili so stražo, jaz pa sem z vsem svojim znanjem, z vso pažnjo, z vsem pokojem opravil injekcijo, po kateri je Ling Fo hrepenel... Potlej sem šel. Zaprl sem za seboj vrata voza, se popel na lokomotivo, jo dal odklopiti in ukazal pognati z vso paro. V pozlačenem vozu pa je ostalo truplo Linga Foja, ki sem ga bil otroval 5 smrtonosnim strupom... Ko je lokomotivi pošla voda, sem pot nadaljeval peš, ves vesel, da sem bil opravil svojo dolžnost. Evo, zato se nekaj časa še ne smem vrniti domov k svojim dragim. Zakaj sem vam nocoj to pripovedoval? Ker sem včeraj zvedel, da so usmrtili Yena Tinga, prijatelja generala Linga Foja, in da so njegovi mezdnikl prešli k upornikom. Zato. vidite... Louis Tsojoun se je neopredeljivo nasmehnil in dvignil kozarec: — Na vaše zdravje, častiti tovariši! Delo in načrti naših zimskih športnikov Pred kratkim so zborovali ▼ LJubljani Črnski športniki, organizirani v našem rimsko-sportnem Savezu. Bila ie to sedma redna glavna skupščina tega saveza. ki Je ▼ kratki dobi svojega obstoia izvršil veliko ln pomembno delo in ki danes lahko t ponosom gleda na svoie usoehe tako na organizatoričnem. športnem in tuiskopro-metnem polju. Lanska »ma Je bila za zimske športnike mnogo ugodnejša, kot oreišnia. Posle- 38.000.— FIAT, 501 Šport. 4sedežni, nove gume, nova streha in novo DUCO ličan, > 32.000__ ROLAND PILLAIN, 35 HP, 4 cil« 4sedežni šport touring > 35.000.— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 4se- dežni odprti, > 40.000— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 6se- dežni odprti. » 50.000.— ITALA, 24 HP, 4sedežni, > 32.000.— PEUGEOT, 24 HP, 4sedežni, s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000.— PEUGEOT, 4-15 HP, mali pol-tovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko, » 19.000— PEUGEOT, 30 HP, mala 4se- dežna športna tipa » 80.000— CITROEN. 24 HP, 4sedežni, r dobrem stanju > 25.000__ AUSTRO FIAT. 35 HP, 4 ril, 6sedežni, » 15.000— AUSTRO DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni. 65 HP, 6 cil., > 45.000__ S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil., > 20.000.— RENAULT OMNIBUS, 16se- dežni, model 1928, 35 HP > 52.000.— Vozovi v rozovno pripravnem stanja, s deloma že plačanimi taksami ia letošnje leto. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov Pijana koza Znano je. da kažejo živali precejšnjo naklonjenost do alkoholnih pijač. V UintemeiissenbrimnfU na Solmograškem se je pripetili nasledim! slučaj: Mlada koza se je vtihotapila v žganjelkoiho občinskega predstojnika in pričela piti iz posode, kli jo je tam nalila. Bila je napolnjena z žganjem. Koza je pila in pila in ga polokala d»va latra. Pa se i je zgodilo nekaj človeškega: odipove-dale so jS noge in čutila, leg!a je na tla in zasipaSa. Not)eno sredstvo je ni mo- gllo spraviiti pokonci, se je predramila — delal časit vsakemu kapljice._ šele drugega dine z mačkom, kS bi prijatelju žgane vseh vrst najceneie pri tvrdki A. Besednik Ljubljana, Šelenbnrgova O Samostojnega navijaCca za električne stroje sprejme E. PERLES, Osijek V globoki žalosti naznanjamo, da nam je nenadoma preminul naš nad vse ljubljeni sotprog in zlati očfka. gospod Ivan Rostevc trgovec previden s tolažili sv. vere. K večnemu počiiiiku ga spremimo v petek, dne 21. t. m. ob 5. uri pop. Iz hiše smrti, Sv. Petra cesta 4, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalia. V Ljubljani, dne 20. junija 1929. Lujiza Kostevc, soproga. Peter in Breda* otroka. + Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo, Gremij trgovcev v Ljubljani in Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo izpolnjujejo žalostno dolžnost in naznanjajo, da je dne 20. t. m. preminul gospod Ivan Kostevc trgovec v Ljubljani. Blagopokojnik je dolgo vrsto let marliiivo in požrtvovalno sodeloval v trgovskih stanovskih organizacijah in trgovskih dobrodelnih ustanovah ter si je s svojim nesebičnim delom v prid našega trgovstva pridobil zasluge trajne vrednosti. Blagopokojmiku ohranimo avest in časten spomin* V Ljubljani, dne 20. junija 1929. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo. Gremij trgovcev v Ljubljani Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo. Parna in vodna žaga kompletna, s polnojarmenikom in veneeijanko, cirkularji, sušilnico in parilnico, električ. napravo z vsem inventarjem v gozdnem okraju tik kolodvora se radi bolezni ugodno proda. Ponudbe pod >Hrast< na oglasni oddelek »Jutra«. B I Advokat Dr. Miloš Tauhoik je otvoril advokatsko pisarno ter |o pridružil pisarili Dr. Frana Hofnika advokata v Mariboru Aleksandrova Mestne zastopnike za prodajo manuiak turnega blaga na obročno odplačevanje, išče v tej stroki vodeča fcvrdlka za sledeča mesta: Kamnik, Kočevje, Konjice, Kranjska gora, Murska Sobota, Novo mesto, Podčetrtek, Vrhnika. — Velik stalen zaslužek zasiguran. Reflektanti z lastnim obrtnim dovoljenjem, garancije zimožni, naj pošljejo pismene ponudbe pod šifro »Veliik zaslužek« na oglasni cdd. »Jutra«. 7886 79 3 INDUSTRIJA Prodam industrijsko podjetje z 80 HP. vodne in parne pogonske moči z 5 velikim zidanimi objekti, arondiranim svetom, pripravno za vsako industrijo, ker leži tik kolodvora ne ialeč od mesta na glavni cesti. — Prilika in cena ugodna. — Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra< pod »Ugodna kupčija«. J,et>ne industrije! Proda se polnojarmenik 70 cm širine, venecijanka, krajšlani tajmar in več friznih cirkularjev s kompletnimi osmi, jer-menicami in jermenjem. Lokomobila 50 HP. ter stroji za zdelovanje parketov z vsem orodjem. Ponudbe pod »Stroji« i na oglasni oddelek »JUTRA«. ksilolitni tlak polaga „MATERIJAL" dr. z o. z., Ljubljana, Dnnajska cesta št. 36. solidno zgrajena v železobetonu, z vilo, pisarniškim poslopjem, stanovanjskmi hišami za uradnike in delavce, s poslopjem za ekonomijo, 53 katastralnih juter Ia. zemljišča, najugodnejše za nakladanje za donavske paraike in železnico, sušilnica z 2 parnima kotloma, diva dimnika je poceni naprodaj Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra«. Kreditni zavod za trgovino in industriio LJI BLIANA Prešernova ulica štev 50 (v lastnem poslopm) ====—. Ohrestoranja vlog, nakup tn prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirje*, deri* in valut, borzna naročila, predujmi >d krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka-(ila v tu- in inozemstvo safe • deposits itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon £L 2040, 2457, 2548 Interurban 2706 2806 ,__37-L ir^fii^ i itti ii m r Hlcfief Zžvaco: 155 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. Bartba Roja Je namreč bistro pazil na protivnika. Ko je videl!, da se je zaletel proti njemu, je prav tako brzo okrenil svojega konja na levo. Ta drzni namen, ki je zahteval dovršenega jezdeca ki gibčnega kooia, se mai je docela posrečil. In v tistem trenutku, ko sita zletela nasprotnika drug mimo drugega, je obvisel dragoceni šop trakov na konici Rdečebradčevega kopja! Viihar pohvale, ki je nato zahromel nad boriščem, je bij zaslužen, zakaj ta umetni j a je uspela le redkokdaj im kdor jo je hotel poskusiti, ie moral biti mož spretne roke in prekaljenega poguma. Toda Rdečebradbu ni šlo samo za to. Moral je izbrisati osme-šenje, ki ga je bilo doletelo v spopadu s Pardaillanom, ter popraviti kraljevo omajano zaupanje vase. Morda bi bila že svilena trofeja, kii mu je ponosno vihrala 5 kopja, zadoščala v ta namen. Toda Barba Roja, pijan svoje zmage, je hotel doseči še več. Ne meneč se za izpahnjeno reko, ki ga je še vedino bolela, je sklenil dognali boj in ubiti rogatega sovražnika. To ie bilo blazna predrznost. Vse, kar je bil storil doslej, je bilo igrača v primeri s takim namenom. Ta občutek je prešinil vse gledalce, posebno pa Favsto. »Bedak!« je zainmirala. »Namesto da bi mislil na cigančico, se hoče pobahati pred d'vorom, in to v trenutku, ko ga jaz najbolj potrebujem. Hvala Bogu, da sem se pripravila za vse slučaje!« Da bi gospodar utegnil nekoliko peparadirati in objahati z dobljeno trofejo vso areno, so Rdečebradčev! ljudje skušali odvrniti bikovo pozornost. Toda bik je bil razumna žival Praiv dolbro je vedel, da je njegov resnični nasprotnik samo dvojni jeklena stvor, ki se je gibal na onem koncu borišča. On miu je bil zadal sunek, od katerega miu je curljala krt i:z zevajoče in skeleče rane. Njega je hotel razmesaritj z rogovi, ob njegovi krvi in njegovem drobovju si je hotel napasti oči! Vse bikovo zaganjanje za oprodami, ki so ga dražili, je biio navidezno; v resnica je mislil samo na Rdeče-bradca in čakal samo nanj. Bailba Roja ni toliko premiStievaL Ko se je naveličal zmagoslavja, se je popravil na konju, stisnil kopje v svoji ogromni pesti in se z vso brzino zapodil proti besni žiVa'K. Bilk ga je tudi to pot počakal na mestu; ko se mu je zazdela razdaja dovolj zmanjšana, je planil v njegovo smer. Don Inigo je hotel ponoviti svoj manever izza prvih diveh spopadov in se ogniti s konjem nalevo, tako da bi mogel suniti na desno stran. Žival se je bila dala dvakrat speljati na led, a v tretje je izpregledala ukano. Tudi zdaj se je zaletela naravnost; toda v trenutku, ko je vitez okrenil konja, je tudi bik izpremenil smer in po blisikovo zavil na desno. Uspeh te zvijače je bil strahovit Konj je priletel s pnsi naravnost na roge, ki so ga vzdignili od tal in ga z nepremagljivo silo vrgli v zrak. Jezidec, ki se je bil vzipel v stremenih in se z vso težo naslonil naprej, da bi mogel suniti z večjo močjo, je izgubil ravnotežje, Zletel preko konja in bika daleč naprek.a ul _4_ 2-117 Več mizarjev prvovrstnih za pohištvena dela ,-prejuie I. Eepše, nu ia.rsko podjetje v Ljubljani — Dvorni t.rg 1. 22314 Kontoristinjo event. tu I: začetnico, zmožno nemščine in italijanščine sprejmi eni v večjo trgovino br deželi. — Ponudbe pod mačko »Kontoristinja« na oglasiLi oddelek »Jutra«. 22310 Gospodično k otrokom 5—8 iet, pošteno, saruo ljubiteljico otrok, vajene kuhe imajo prednost, aprejme industrijalka l>obri!a Kahrbelova, Pan-ievo. 22263 2 slikar, in pleskar, pomočnica ter vajenca i oskrbo v hiši »prejme takoj Ivan Kovačič, slikar in pleskar v Metliki. 222«) LovskJ čuvaj energičen dobi mesto v večjem lovišču na Dolenjskem. Nadov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22258 Več zidarjev dobro izurjenih v zunanjih in notranjih delih, sprejme takoj v delo pri zgra Ibi šole v Novnn mestu Ljub-lian.-ka gradbena družba. 22257 Vajenca ta mizarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši sprej-mem takoj. — Ponudbe na naslov: Rudolf Majcen, mizarstvo, Velenje. 22255 Brivski pomočnik dober delavec dobi stalno službo proti mesečni plači 500 Din in oskrbi. Filipič Anton, brivec, Črna Dri Prevaljah. 22249 Dobra prodajalka dobi stalno mesto v več;i konfekcijski trgovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22209 Hišnika dobrega vrtnarja, najraje vpokojenca brez otrok sprejmem. Cesta na Rožnik št. 19. 22206 Kroj. pomočnika in vajenca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22332 Plačilno natakarico sprejmem v vinsko klet na Sv. Petra cesti št. 43. 22350 Agilne potnike manufakturoe stroke iščemo za Ljubljano. — Samo pismene ponudbe na naslov Manufaktura »Rekord« — Ljubljana, Selenburgova u! št 4. S2-"7 Učenca z dobro šol^k-o izobrazbo (z dobrim uspehom meščanske šole) sprejme takoj v mantifakturno trgovino Iv. Cvikl, Ptuj. 22335 Sezijsko sobarico iščemo. Reflektira st le na prvovrstno in resno moč Pi.-mene ponudbe na hotel Jekler, Bled. 22344 Čevljar, pomočnika sprejme takoj za mešano ueio t. ^rišian, cevijar, Ljubljana VII, Celovška c. št. 8. 2236» Oblastveno fconcesijonirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana, Bleiweisova c. St. 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi naj-modernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. julija. 22345 Šiviljo pletenin prvovrstno sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23375 Prodajalko ali gospodično, ki ima veselje do vezenja na šivalnem stroju, sprejmem. Potrebno znanje: šivanje in vezenje na šivalni stroj ter nemško. Xa.