Poštnina plačana v gotovTnf.
Leto XX., št. tbS
Upravniitvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 In 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih Ljubljana št. 17749.
Ljubljana, petek 17* novembra 1939
Cena t Din
Izhaja vsak dan razen _ ponedeljka. Naročnina znaša mesečno^ 25 din. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Cene žita in moke
Ko je proti koncu septembra izšla uredba o pobijanju draginje, je minister za socialno politiko in narodno zdravje dr Srdjan Budisavljevič v svoji izjavi pozval tisk, naj posamezne določbe kritizira, kajti z objektivno kritiko v tisku se bo lahko popravilo, kar v uredba ni dobro, ali se bo vstavilo še ono, kar v njej morda manjka. Sedaj je uredba poldrugi mesec v veljavi, pa nam njeno praktično izvajanje že samo kaže, kje so njene hibe.
Ena od hib uredbe je v tem, da ne velja za področje banovine Hrvatske, to je za eno tretjino državnega področja. Naraščanje cen mnogim življenjskim potrebščinam se je pričelo prav v banovini Hrvatski in višje cene. ki so se tam pojavile na trgu, so kakor magnet pritegnile blago iz drugih krajev. Tudi hrvatska industrija, ki je zlasti glede življenjskih potrebščin zelo močna, ni vezana na novo uredbo.
Uredba se je pričela najprej izvajati nasproti trgovcem detajlistom, ni pa se še prav začela izvajati glede registriranih in neregistriranih kartelov, ki so v zadnjih tednih pogosto brez zadostne osnove poviševali cene. Sestav-Ijen je bil sicer poseben odbor z nalogo. da pregleda vse v poštev prihajajoče kartelne sporazume glede cen življenjskih potrebščin, toda ta odbor ne pride s svojim delom naprej, medtem pa so se cene mnogim življenjskim potrebščinam že občutno dvignile. V splošnem pa ie treba reči, da tudi najboljša uredba ne more prinesti zaželenega rezultata, če se ostali ukrepi, ki lahko vplivajo na cene, ne spravijo v organičen sklad s prizadevanjem, da se prepreči dviganje cen.
Med življenjskimi potrebščinami je najvažnejše žito. Najhujši udarec za malega človeka je, če se podraži kruh Ravno na tem področju pa se je v zadnjih tednih špekulacija s pšenico razvila v nepričakovanem obsegu. Tu je uredba o pobijanju draginje brez učinka, ker so kmetijski proizvodi z lastnega posestva izvzeti iz njenih določb. Že pred dnevi smo na drugem mestu opozorili na odgovornost Prizada, ki doslej ni sma<tral za potrebno intervenirati na vojvodinskem trgu, da prepreči tako občutno naraščanje cen, ki nikakor ni utemeljeno in vrh tega koristi le malemu številu špekulantov, ne pa kmečkim pridelovalcem žita. Že poleti je bila odkupna cena za pšenico določena na višini, ki je takrat za več ko 100% presegala izvozno pariteto nasproti zapadni Evropi. Danes pa naše pšenične cene še mnogo bolj presegajo to pariteto. Osnovna pogreška je že v tem, da nismo že v pričetku dviganja cen določili maksimalne cene za žito, kakor je to storila n. pr. Madžarska. Če je bila poleti dolžnost Prizada, da je z ogromnimi intervencijskimi nakupi preprečil padec pšenične cene je gotovo sedaj njegova enako velika dolžnost, da z intervencijskimi prodajami prepreči dviganje cene.
Meti je moral Prizad ob silnem navalu producentov odkupiti 36.000 vagonov pšenice in je od te količine izvozil le 8000 vagonov, tako da ima na razpolago še ogromne količine, ki so odtegnjene tržišču. Predvsem z namenom, da se proda vsaj del teh količin, smo dobili pred meseci uredbo o rezervah živil. Mestne občine so pričele kupovati v smislu uredbe živila, zlasti pšenico, na trgu razpoložljivega blaga pa je bilo vedno manj, ker je znaten del presežkov že prešel v roke Prizada. Samo ljubljanska občina je kupila 200 vagonov pšenice, druge velike občine pa so prav tako izvršile znatne nakupe. K temu je prišla še direkcija za prehrano, ki je pretekli teden dobila kredit 745 milijonov dinarjev za svoboden nakup pšenice in drugih živil. Še isti dan se je cena pšenici dvignila kar za 20 din pri metrskem stotu. Gotovo pa ni bil namen uredbe o rezervah živil ta, da bi se tako preko mere podražilo žito.
Take pogreške bi bilo treba preprečiti. Z mirno vestjo lahko rečemo, da se pšenica, moka in kruh, ki jih imamo v državi v izobilju, ne bi podražili ali vsaj ne v taki meri, če bi se Prizad zavedal svoje dolžnosti in svoje odgovornosti. Tako pa se je zgodilo, da je na primer v sredo na novosadski žitni borzi dosegla pšenica ceno 204 — 210 din, pšenična moka »0« pa 310 din za stot, kar znači napram cenam ob koncu septembra podražitev za polno četrtino.
Naloga Prizada je, da skrbi za primerno višino cen onih kmečkih pridelkov, ki mu jih država odkaže v zaščito. Nikakor pa ni njegova naloga, omogočati prekomerno in v ničemer utemeljeno podražitev teh pridelkov, zlasti ne v primerih, kadar jih ne prodajajo več mali kmetje; za prodajo namenjene pšenice pa ni danes bržčas nič več v rokah malega kmeta. Kakor je Prizad s svojimi nakupi v poletju dosegel, da je bila žitna cena pri nas
ANGLEŠKI MINISTER SIMON
0 NAJNOVEJŠIH DOGODKIH
poročilo o mednarodnem položaju, belgijsko-nizozemskem mirov in o razvoju operacij na kopnem, na morju in v zraku
Angleško tedensko nem apelu
London, 16. nov. s. V spodnji zbornici je podal danes namesto predsednika vlade Chamberlaina tedensko poročilo o položaju finančni minister sir John Simon, ki je najprej sporočil, da se je zdravstveno stanje ministrskega predsednika že zelo zbolj-šalo in da je v splošnem izvrstno, nakar je nadaljeval:
Haaški apel
Najvažnejši mednarodni dogodek v zadnjih 14 dneh, odkar je ministrski predsednik podal pred parlamentom svoje zadnje poročilo, je bila poslanica, ki sta jo holand-ska kraljica in belgijski kralj dne 7. novembra naslovila na angleškega kralja, predsednika francoske republike in nemškega kancelarja in v kateri sta ponudila svoje usluge v nadi, da se prepreči nadaljnje razširjenje vojne. Ze v govoru, ki sem ga imel namesto ministrskega predsednika dne 10. t. m. v »Mansion House«, sem izjavi, da izkušnje iz preteklosti ne upravi-čujeio velikih upanj na zadovoljiv odgovor nemškega kancelarja. Člani zbornice so medtem gotovo čitali odgovor, ki ga je kralj Jurij poslal holandski kraljici in belgijskemu kralju. Istega dne je bil v slič nem smislu poslan odgovor predsednika francoske republike Lebruns. kar lepo kaže edinost obeh zaveznic. Napačne opazke o angleški colitiki v govoru nemškega kancelarja v Monakovu 9 t. m., kakor tudi napačno tolmačenje angleškega in francoskega odgovora s strani nemške propagande v smislu, da pomenita odklonitev ho-landske in belgiiske mirovne Iniciative, niso dali slutiti, da bi nemški odgovor utegnil odpreti vrata za mirno in zadovoljivo rešitev. Uradna nemška poročevalna agencija je sedaj objavila izjavo, da je zunanji minister Rihbentrop včeraj v Hitlerjevem imenu obvestil belgijskega in holandskeca poslanika v Berlinu, da smatra nemška vla-
da po odklonitvi mirovnega predloga s strani Anglije in Francije zadevo kot zaključeno. člani zbornice so gotovo čitali poročila v listih, da nemška vlada nI poslala obema suverenoma nobenega formalnega odgovora.
Omilfenje napetosti
Značilnost preteklega tedna so bile ponovne govorice o nemških agresivnih namenih proti Holandski ln Belgiji. Velike koncentracije nemških čet na holandski ln belgijski meji ter začetek grozeče kampanje v nemškem časopisju so podale primer ki je v svetovni javnosti vse predobro znan in v katerem je navajena videti neposredne predhodnike nemške Invazije. Gotovo ni bilo nikjer, najmanj pa v Angliji, želje, da bi bila pretiravana važnost teh poročil. Nemška izjava z dne 13. t. m., v kateri je poudarjeno, da hoče nemška vlada še na dalje spoštovati nevtralnost Holandske in Belgije, dokler bosta to storili Anglija in Francija, kakor tudi radijski govor holand-skega ministrskega predsednika de Geera istega dne, v katerem je izjavil, da ni vzroka. da bi se Holandska bala kršitve svoje nevtralnosti, sta povzročila zmanjšanje napetosti. To je v zadovoljstvo vladi Nj. Veličanstva, ki ima, kakor mi je komaj treba poudariti, vse namene, da spoštuje nevtralnost Holandske in Belgije še nadalje.
Oiačen položaj zaveznikov
Drugi dogodki so ojačili položaj zaveznikov. Zlasti novi zakon Zedinjenih držav, ki ie obnovil našo pravico do nakupa ogromnih ameriških zalog Manj zadovoljiv dogodek je dejstvo da so se rusko-finska po-gaianja dejansko razbila.
Pozdravljam obisk poljskega ministrskega predsednika Sikorskepa v Londonu in izražam upanje, da bo v kratkem mogoče organizirati popkoma samostojno poljsko armado v Franciji.
Po haaskem neuspehu
Belgija in Holandska se bosta posvetovali o msžnosti novih mirovnih poizkusov
London, 16. nov. s. V holandskih in belgijskih vladnih krogih izjavljajo, da se bosta Holandska in Belgija kljub negativnemu
nemškemu odgovoru na njuno posredovalno akcijo za mir posvetovali o možnosti novih poskusov za spravo vojujočih se držav.
Po informacijah pariških diplomatskih krogov je bil ustmeni odgovor, ki ga je včeraj dal nemški zunanji minister Ribben-trop belgijskemu in holandskemu poslaniku, poslan tudi pismeno belgijski to holandski vladi. Ta odgovor pa še ne predstavlja oficielnega nemškega odgovora na belgijsko-holandsko mirovno pobudo, temveč pričakujejo istega šele v dveh ali treh dneh. Tudi nemški oficielni odgovor bo vsekakor negativen.
Na drugi strani smatrajo uradni holandski krogi po poročilih iz Haaga, da bo prihodnje dni kancelar Hitler še osebno pismeno odgovoril kraljici Viljemini in kralju Leopoldu, vendar pa ta dva odgovora sploh ne bosta objavljena.
Kombinacije angleških listov
London, 16. nov. br. V svojih današnjih komentarjih o Ribbentropovem odgovoru na nizozemsko-belgijski mirovni poziv, navajajo angleški listi vse mogoče kombinacije glede na najbližjo nemško akcijo »Daily Telegraph« je mnenja, da je sedaj v resnici pričakovati nemške ofenzive, ki jo bodo Nemci pričeli dejansko v smislu totalne vojne. Po mnenju drugih listov nemški zavrnitvi belgijsko-nizozemskih mirovnih ponudb ni pripisati prevelikega pomena, ker Nemčija že sedaj čuti najresnejše posledice angleške blokade.
Dve nemški letali nad Belgijo
Bruselj, 16. nov. br. Dve nemški letali sta danes dopoldne znova preleteli belgij-
sko ozemlje v okolici Ligea.	Z bližnjega letališča se je takoj dvignila	belgijska letalska eskadrilja in začela	zasledovati nemški letali, ki pa sta se	pravočasno umaknili.
daleč nad svetovno pariteto, tako bi bil lahko in bi bil moral, ko se je začela na borzi pšenica neutemeljeno dražiti s prodajo iz svojih ogromnih zalog doseči, da bi se to dviganje cen ustavilo. Morda bi v ta namen že zadostovalo, ako bi pri njem dobile žito mestne občine in direkcija za prehrano, tako da bi ti veliki kupci ne bil navezani na tržišče. Če pa bi bilo to še premalo, bi Prizad lahko oddajal žito tudi direktno konzumentom. Na ta način bi se žitne in z njimi tudi krušne cene držale trajno na enaki višini, kar bi brez dvoma ugodno vplivalo tudi na cene drugih življenjskih potrebščin.
Podražitev žita in kruha je namreč samo en del podražitve, ki je začela tlačiti zaradi vojne tudi našo državo, čeravno smo nevtralni. Na žalost Da pri ostalih nujnih potrebščinah položaj ni tako enostaven kakor pri žitu. kjer lahko Prizad še sedaj s svojim posredovanjem pritisne cene zopet nazaj na primerno stopnjo. O cenah za ostale življenjske potrebščine bomo zato ^sprego-vorili v eni prihodnjih številk.-
Znaki zboljšanja položaja
Amsterdam, 16. novembra. AA. (Reuter; V znak, da se na Holandsko vrača mirnejša atmosfera, so včeraj odprli prekop med Amsterdamom in Severnim morjem.
Pristanišče Ijmuiden, ki so ga pred nekaj dnevi po nalogu vlade zaprli, je zdaj spet odprto za plovbo. Telefonske zveze v vsej državi spet normalno delujejo.
Bruselj, 16. nov. br. Avtomobile in avtobuse, ki so jih vojaške oblasti prejšnji teden rekvirirale, so sedaj spet vrnili lastnikom. Danes je bil avtomobilski promet v Bruslju skoraj docela spet obnovljen.
Glede na zadnje prekršitve belgijske nevtralnosti je belgijsko vrhovno poveljstvo odredilo, da bodo odslej belgijska letala stalno krožila nad belgijskim obmejnim ozemljem, da bi vsakokrat takoj pregnala sleherno tuje vojaško letalo, ki bi hotelo vdreti nad belgijsko ozemlje.
Nemčija se bo borila, dokler ne zmaga
London, 16. nov. s. Zastopnik neke ameriške agencije objavlja izjavo, ki mu je bi/-la dana s strani merodaine nemške osebnosti v Berlinu. Rečeno mu je b lo, da Nemčija ne bo odnehala, dokler ne bo uničena angleška nadoblast nad svetom. Ne obstoji več vprašanje, da bi Nemčija formulirala mirovne pogoje. Tako vprašanje lahko načneta London in Pariz, ne bo pa ga načel Berlin. Nemčija se bo borila, dokler ne bo zmagala. Mnogi vprašujejo, zakaj Nemčija ne napade, pa prav jo zopet, da bi rabila napad, da dvigne moralo svojega prebivalstva. Omenjajo tudi možnost nemškega napada na jugovzhod ter pravijo, da bi bila zunanjemu ministru Riibbentropu potrebna taka akcija za opravičilo pred kan-celarjem Hitlerjem. Vsem tem odgovarja Nemčija, da se ne boji ofenzive, glede časa, ki ga bo izbrala za napad, pa bo mero-dajna sodba vojaških strokovnjakov in ne drugi momenti.
Nemška gospodarska ofenziva na Balkanu
London, 16. nov. br. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih ugotavljajo, da je Nemčija pričela z novo gospodarsko ofenzivo na Balkanu. Pravkar se mudi v Bukarešti nemška trgovinska delegacija pod vodstvom načelnika gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva dr. Clodiusa. V prvi vrsti ima delegacija nalogo doseči povečanje kontingentov rumunskega petroleja za Nemčijo ter njihov pospešeni izvoz v Nemčijo. Nadalje naj bi dosegla za Nemčijo tudi ugodnejše razmerje med nemško marko in lejem. Napovedujejo se končno tudi nemška trgovinska pogajanja z Madžarsko, za katere že sondirajo teren.
Obisk francoskega finančnega ministra Reynauda v Londonu je pokazal potrebo nadaljnjega ozkega angleško-francoskega finančnega in gospodarskega sodelovanja.
Razgovori z zastopniki vlad dominionov in Indije se tičejo vseh vprašanj vojne, obrambnih vprašanj, kakor tudi zunanjepolitičnih problemov ter vprašanj dobav, ekonomske vojne in plovbe. V številnih dosedanjih konferencah z zastopniki posameznih dominionov, glede mnogih specialnih vprašanj je bil dosežen že velik in zelo zadovoljiv napredek. Obisk zastopnikov dominionov v Franciji in ogled obrambnih naprav v Angliji pa so dali tem priliko, da sami zase presodijo veličino našega prizadevanja v vojni, nam pa je dal vpogled, kako je mogoče pomoč imperija najbolj koristno izrabiti.
Vojna na morju
in na kopnem
Minister za plovbo in minister za mornarico proučujeta vprašanje pospešenja spremljevalnega sistema za trgovinske ladje. Poskrbljeno bo, da bodo spremljevalni sistemi poslovali hitreje in da bodo pomnoženi, čim bo več spremljevalnih ladij na razpolago. Naši rušilci so prepluli že več stotisoč milj Samo eden od njih se je potopil, ker je zadel na mino. To je cena. ki jo moramo plačati za svojo nadoblast na morju štiri sovražne ladje so bile pretekli teden zajete in dve veliki nemški ladji so Nemci dne 12 in 13. t. m. sami potopili Naše trgovinske ladje plovejo v velikem številu nemoteno dalje, čeravno morajo sedaj posadke paziti na torpede, topove in mine.
Slabo vreme je oviralo operacije na kon-nem na zapadni fronti V zraku ni bilo večjih logodkov, razen napada nemških bombnikov 14 t. m. na Setlandske otoke, pri katerem so vrgli 12 bomb na kopno in 8 v morje, niso pa povzročili nobenih žrtev
to samo neznatno škodo. Naše letalsko moštvo se je ponovno Izkazalo s svojo običajno močjo in hrabrostjo.
Debata
V debati je vodja opozicije Attlee Obžaloval, da je nemška vlada tako na kratico zavrnila haaški mirovni poskus. Vsi upajo, da miroljubni državi Holandska in Belg ja ne bosta potegnjeni v vojno. Pozdravil je izjavo o obiskih poljskega ministrskega predsednika Sikorskega, francoskega finančnega ministra Reynauda ter predstavnikov domnionov. Toda program vprašanj, ki so v razpravi z zunanjimi gosti, ne vsebuje formulacije mirovnih ciljev. Obstoji zahteva v Angliji, da se ti cilji točneje de-fin rajo. Tudi ni prezgodaj, da se popolnoma upošteva važnost sestave načrtov za mirno dobo v Angliji.
Vodja liberalcev Sinclair je posebno pozdravil angleško-francosko gospodarsko in finančno sodelova-je, kajti »ti dve državi bosta skupaj utonili ali pa skupaj plaval «, to ravno tako bo s funtom in frankom. Rešiti jih more le najtesnejše sodelovanje. Veliko dolgujemo kraljici Viljemini za njeno pogumno inic ativo in za njeno izpoved principov pameti to pravičnosti tudi sredi vojnega hrupa. Ta iniciativa je tudi razčistila ozračje, ker sedaj nihče ne more več trditi da je bila vojna Nemčiji vsiljena. Angleška vlada mora biti pripravljena, da nudi takojšnjo pomoč, če bi morala Holandska in Belgija braniti svojo nevtralnost in svobodo prot: Nemčiji. Ne bi mogel odpustiti vladi, če bi bili ti dve državi prepuščeni kot žrtev nemškega napada ne da bi jim bila s strani Anglije prožena učinkovita pomoč.
Na neko vprašanje je ;zjavil podtajnik za zunanje zadeve Butler, da se vlada pogaja za izmenjavo angleških civilnih ujetnikov v Nemčiji za nemške civilne ujetnike v Angliji in kolonijah.
Kaj pričakuje Italija
Virginio Gayda o ciljih italijanske politike
New Vork. 16 nov. o V govoru za ameriško javnost, ki so ga prenašale vse ameriške radio postaje, je izjavil znani italijanski publicist Virginio Gayda da pričakuje Italija rešitev kolon:j=kega problema Ga vda ki ie govoril angleško, ie poudaril med drugim, da stremi Italija po miru in sicer boli trajnemu miru. kakor je bil Doslednii. po boljšem miru. ki bo temeljil na pravično««. Po poslednji veliki vojni so zavezniki popolnoma pozabili koliko ie žrtvovala Italija, ki je bila v Versaillesu prevarana. Italija je sicer vojno dobila, toda irgubila je mir. Italija je bila v Versaillesu nremagana od zavez-
nikov. Gayda opozarja, da sta Anglija in Francija imeli od svetovne vojne dobiček, dočim je Italija odšla praznih rok. Ta krivica še doslej ni bila popravljena. Vsakršna rešitev kolonijskega problema, pravi Gayda. mora biti realistična, ter mora vpoštevati konkretna dejstva. Italija hoče sodelovati v mirni Evropi z drugimi narodi. Njen cilj je politična in gospodar ka harmonija na Balkanu, svobeda in ravno-p ravnost pri urejevanju kolor;jkega vprašanja. Samo na tej podlagi se more ustvariti resnično sodelovanje. Mirna, toda odločna politika Mussolinija temelji na čakanju in čuječnostL
Finsko-ruska napetost
Ruska službena agencija ostro napada finsko vlado
Moskva, 16 nov. AA. (DNBV Agencija Tas prinaša ponovno iz Helsinkija obsežno poročilo o položaju, kakor ga presojajo Rusi. ter pravi: Ce finski uradni krogi trdijo, da se žele sporazumeti % Rusijo in da je kremeljskih pogajanj samo začasno konec, to ni res. Očitno je stvar takšna, da finski vladni krogi niso želeli sporazuma z Rusijo, ampak hočejo nadaljevati svojo protisovjetsko politiko.
Dr. Paasikivi o zastoju pogajanj
Pariz, 16. nov. s. Glavni finski delegat pri pogajanjih v Moskvi, dr. Paasikivi, je izjavil, da rusko-finskih razgovorov ni treba smatrati za prekinjena. Finska je vedno pokazala dobro voljo, toda v nekaterih točkah so se tekom pogajanj pojavile važne razlike v mišljenju. Finska namreč ni hotela, da bi bila urejena samo gotova vprašanja, druga pa bi ostala odprta. Da bi Rusija mogla izvajati nad Finsko gospodarski pritisk, ni verjetno, ker znaša finski izvoz v Rusijo samo 1.2% celotnega finskega izvoza.
Gospodarski položaj Finske
London, 16. nov. s. Guverner finske Narodne banke Ruti je danes zanikal ruske trditve, da bi bila finska mobilizacija povzročila prevelike izdatke za Finsko. Zanikal je tudi govorice o inflaciji kot popolnoma napačne. Finska vlada si Se ničesar ni izposodila od Narodne banke. Kljub mo-bil zaciji je domača nrodukcija ostala na taki višini, da zadovoljuje domače potrebe ta da je eksoort ostal sf-.oro na prejšnji višini. Od izbruha vojne se je finski efksport zmanjšal samo za 10%. Najboljše orožje Finske sta njen veliki neomadeževani kredit ta naklonjenost vsega sveta.
Estonski fist o položaju
Talin, 16. nov. j. List »Uas Esti« se v obširnem članku peča s pogajanji med Finsko in Rusijo ter navaja različne či-njenice, od katerih je bil potek pogajanj odvisen doslej in one. od katerih utegne biti odvisen v bodoče. List piše, da tudi največji optimist ne more zanikati, da se je razmerje med Findco in Rusijo po prekinitvi pogajanj znatno poslabšalo, da pa i poslabšanje v neprimerno večji meri ob- I
čuti Finska, kakor pa Rusija. Položaj na Finskem ni dosti različen od vojnega stanja, vsaj v kolikor se tiče to obsežnih izprememb v življenju prebivalstva Se v večji meri je notranje stanje Finske podobno vojnemu stanju glede na težka finančna bremena, ki jih je morala prevzeti država »Uas Esti« podaja nadalje sliko življenja na Finskem in pravi: Večina moških je poklicanih pod orožje Čete so koncentrirane ob mejah in poljedelsko in industrijsko delo v notranjosti države ie skoraj popolnoma zastalo. Prebivalstvo je bilo evakuirano skoro iz vseh velikih mest. Večina šol je zaprtih. Navzlic odločnosti in pogumu finskega naroda se človek ne more otresti vtisa nečesa mo-rečega. Vprašanje je, kako dolgo bo Finska to stanje lahko vzdržala Prepričanje javnosti je in prav tako si v tej smeri prizadeva tudi finska vlada, da razmerje do svoje velike sosede čim preje uredi. Nedvomno bi finska vlada tudi vse storila, da se bi pogajanja z Rusijo čimprej zopet pričela.
Obstreljena ruska letala
Helsinki, 16. nov. br. O incidentih z ruskimi letali na Finskem so se danes zvedele naslednje podrobnosti: Devet ruskih letal je bilo na izvidniškem poletu nad Finskim zalivom. Letala so se morala boriti z velikimi vremenskimi neprili-kami. Sedem letal je našlo pot proti Estonski in je pristalo na ruskem letališču v Estoniji, dve pa sta zašli proti, severu nad finsko obalo ter sta bili obstreljevani.
★
Rusija za obnovo pogajanj s Turčijo
London, 16. novembra. AA. (Reuter) Ca-rigrajski dopisnik »Daily Heralda« trdi, da je ruski poslanik v. Ankari Terentijev turški vladi formalno predlagal, naj imenuje svoje delegate za nadaljevanje razgovorov, češ da je Rusija pripravljena podpisati pakt s Turčijo v obliki, kakor je bil predlagan v začetku razgovorov, ako Turčija privoli v nekatere zahteve Molotova glede ankarskega pakta Turška vlada, je odgovorila, da se mora poprej posvetovati s Londonom, to Parizom,	-
Blokada Nemčije
Angleži so v preteklem tednu zadržali za pregled skupno lo8 trgovskih ladij
London, 16. nov. s. Minister za blokado Cross je izjavil včeraj, da so angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo v preteklem tednu zadržale za pregled 108 ladij, od prej pa jih je bilo v pregledu še 86. Kontrolne postaje so popolnoma zaplenile tovor dveh ladij, deloma pa tovore 43 ladij. 88 ladij je bilo popolnoma izpuščen h.
Moč angleške in nemške vojne mornarice
London, 16. nov. s. Ena najbolj znanih knjig o vojnih mornaricah na svetu »James Fighttagslros«, ki je izšla danes v novi izdaji, navaja sledeče primerialne podatke o anglešk in nemški vojni mornarici r Anglija ima 14 velik'h voimh ladij. Nemčija 5: Anglra ima 5 nosilcev letal, Nemčija nobenega. Glede težkih križark je razmeri 15-2 v korist An<?liie. Drugih kržark ima Ansrlila 43, Nemčna 6: rušilcev ima Anglija 179 Nemčija 22. Nemčija prekaša An^liio samo v podmornicah, ki jih im" fi5 nasproti 57 ang^škim, ter v torpedovkah.
Usr^a an^o-fcAflfjs ^^»ja
na nemških ladjah
London, 16 nov. s. Angleška trgovska zbornica se poga-'a glede oprostitve ansfle-škpo-a blaga v vrednosti 3 do 5 milijonov funtov k; se nahaja na 140 nemšk'h ladiah. ki so se zatekle v nevtralna pristan;xča Nemci zahtevajo za oprostitev blaga 10 do SS"'« vrednosti b1a<*a na še polno plačilo prevoza do ang^ečkih luk. preden bla^o fen^* -'o. čeorav ie to večinoma z angleške strani že plačano. Nemci se sklicuieio na stroške ki jih '"m a i o 'aiie s tem. da so in-te**m'~ane v nevtra^.ih pristaniških. Anele-ška t"$rovska zbornica ie da.1 a lastnikom tfvi.^rn j^prn^iin da ni a f1 a-'o nrevo^ne stroške v Anerl io ter ne vpč ne^o 2"'o za stro-šk° Zbormoa bo l^da^a pn^T-vn« TVence ki omo<"-o?ale potrebna izplačila v ko-
r-rv~rp žmka
Zvitif	M!,Tnik
z rusko zastavo
London. 16 nov. s. Ansrleške voine ladje so z^pVnfe 989ton«ki nemški parnik »Lean-dPT"- ki ie pod rusko zastavo in z nanač-nim imenom skršal z španskeara pristanišča V? ga. kier se je nahajal od začetka voj-r)t> ^os-oeti v Nemč'jo.
Holandska ladja žr»ev mine
Stockholm. 16. nov AA. (Štefani). V F"'Mškem morju, južno od Fa^te^boia se je potop:la holandska motoma lad^a »?,pnhe« (6 ono ton) ker se je zadela ob neko nemško mino.
Velik zmpl^-ki oarstik napaden od podmornice
T onCon, 16 nov. br. Angleški 12.000-tor.-iki parnSk »Macaroa«. ki je na poti iz Anglije v Novo Zelandijo, je bil danes dopoldne napaden od neke nemške podmor-
nice. Parnik je razvil vso svojo brzino ln mu je v eni uri uspelo podmornici ubežati. Parnik ni oborožen.
Težkoče belgijske
trgovine z Ameriko
Washington, 16. nov. AA. (DNB). Belgijski poslanik je obiskal pomočnka zunanjega ministra Sumnerja VVallesa in mu orisal težkoče, ki so z nevtralnostnim zakonom nastale v belgijski trgovini z Ameriko. Belgijski poslanik je v zvezi s tem vprašfl VVallesa, ali misli amerška vlada, da se njeno pojmovanje morebitnih težkoč glede plovbe ameriških ladij pod zastavo katere druge ameriške republike lahko nanaša tudi na ameriške ladje, ki bi plule pod belgijsko zastavo. Walles je sporočil poročevalcem lstov, da je belgijskemu poslaniku priporočil, naj se o tej stvari po-razgovori s federalnimi oblastvi, ki so pristojna za plovbo po morju.
Bruselj, 16. nov. AA. (DNB). Včeraj so v pa; lamentu izjavili, da belgijska vlada proučuje možnost, da se več ameriškim ladjam k po nevtralne? lem zakonu ne smejo pluti v evropskih vojnih območjih pod ameriško zastavo, dovoli plovba pod belgijsko zastavo.
Minister Pernot o pomenu blokade
Pariz, 16. nov j. Pred finančnim odborom parlamenta je imel danes francoski minister za blokado Pernot ekspoze, v katerem je d al, da bo odločila o zmagi ne tol ko vojska na fronti, ampak v prvi vrsti gospodarska vojna v zaledju. Minister je dejal da spada k tej gospodarski vojni kot eden najbolj odločujočih činiteljev blokada ki se pa vodi danes povsem drugače, z vse močnejšim orožjem, kakor pa v minuli svetovni vojni. V sedanji vojni, za katero mata Anglija in Francija dovolj neizpodbitnih dokazov za njeno legitimnost, je tudi o -žje blokade povsem upravičeno, zlasti še, ker ga zaveznišk. sili uporabljata zmerom le v skladu z mednarodnim in pomorski pravom Vsa nemške ropaganda proti blokadi ne more utajiti dejstva, da blokada mnogo bolj ščiti človeške pravice ter mnogo bolj prizanaša lastnini nevtral-cev, kakor pa nemški torpedi. Najmanj pa je taka nemška propaganda na mestu, ko nam je z minule vojne in iz sedanjih primerov 5e vsem v spominu, kako nemške podmornice na morjih nikoli niso hotele razlikovati med civilisti 'n njihovim premoženjem ter med oboroženim nasprotn -kom. Pernot je nadalje podčrtal sodelovanje Anglije in Francije v tej gospodarski vojni ter navedel njen uspeh v prvih devetih tednih vojne. DejaJ je, da se mreža blokade bolj in bolj zgoščuje in da slednjič Nemčija navzlic morebitni rusk gospodarski pomoči, ki je pa ni presojati preveč optimist čno ne bo mogla uiti njenemu uničujočemu udarcu Gospodarsko vojno — je končal Pernot — bomo nadaljevali z vso š lo tn vso dos1 dnoštjo.
0sž ovira na fronti
vsako večjo akcijo
Poročili obeh vrhovnih vojaških poveljstev govorita o
mirnem dnevu na bojišču
Berlin, 16. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: V teku včerajšnjega dne na fronti ni bilo nobenih važnih dogodkov.
Pariz, 16. nov. s. Jutranji 147. francoski vojni komunike pravi: Nobenih omembe vrednih novic z zapadne fronte tekom noči.
Slabo vreme na fronti
Pariz, 16. novembra. AA. (Havas) Slabo vreme spet ovira vojaške operacije na bojišču in je bilo včeraj v glavnem le nekaj krajevnih prask. Dočim na bojišču samem ni bilo pomembnejših dogodkov, je bilo letalstvo precej delavno, v prvi vrsti nemško letalstvo, ki je nadaljevalo z ogledniškimi poleti nad severnovzhodnim delom Francije. Nemška letala so letela tudi nad dolino Meuse ter nad dolino reke Chambre.
Sestreljeno nemško letrfo
Lille, 16. novembra. AA. (Havas) Nen. ško letalo, ki je letelo 11. novembra nao Dunkerqueom, so s protiletalskimi topovi sestrelili. Letalo je padlo v morje. Pilot je utonil, ostale tri letalce pa je rešila neka holandska ladja.
Vojni material iz hmeAke še ne prihaja
Washington, 16 nov. s. Doslej še ki podpisu novega nevtralnostnega zako^ ■■< mogel iz Zedinjenih držav oditi n i transport vojnega materiala v Anglijo in Francijo. Ameriške oblasti hočejo najpreje točno definirati pojm »cash and carrv« (plačaj in odpelji) in se glede tega pogajajo s petimi velikimi ameriškimi letalski mi tovarnanu.
Lcbrun- ZzmpbzU
Pariz, 16 novembra AA. (Havas) Pred sednik francoske republike Lebrun je sprejel danes angleškega veleposlanika v Parizu Ronalda Campbella, ki mu je pri tej priliki izročil poverilnice. Campbell je imel pri tej priliki govor, v katerem je med drugim izjavil: Velika Britanija in Francija sta imeli pred očmi samo eno stvar: mir Kljub vsemu prizadevanju se niuno upanje ni izpolnilo. Danes po 25 letih sta naša dva naroda spet prijela za orožje, ker sta bila v to prisiljena. Vsi vemo, da gre tudi za pravico to bodočnost naših sinov. Vsi vemo, da samo zmaga more zagotoviti Evropi mir in pravico do življenja in dela v miru. Velika Britanija deli, kakor tudi leta 1940.. vse nade in vsa stremljenja s Francijo. Ona občuduje hladnokrvnost in hrabrost, s katero so šli Francozi v nov
k°Lebrun le v svojem odgovoru 1 zla vil- Vi ste podčrtali nezrtišljive vezi. ki vežejo naša dva naroda. Govorili ste o skupnem idealu prijateljstva in o skupnem boju, v
katerega smo šli proti svoji volji z namenom, da zagotovimo zmago pravice in svobode. Popolna Istovetnost misli in dejanj ter solidarnost označujejo one vezi, ki obstoje meti Veliko Britanijo in Francijo in na katerih temelji trajno prijateljstvo in medsebojno zaupanje. Mi se borimo za zmago in za mir z željo, da bi bil ta mir trajen, ne pa od časa do časa skaljen zaradi želj tistih držav, ki streme po nadvladi.
17 milijard za civilno obrambo v Angliji
London, 16. nov s. Finančni minister Simon je sporočil včeraj v parlamentu, da znašajo stroški za civilno obrambo prebivalstva v Angliji doslej 80 milijonov funtov (17 milijard din). V ta znesek ni vštet proračun min4strstva za oboroževanje.
Indeks cen za oktober v Angliji kaže 5% povišanie > en napram septembru. Cene živilom so se povišale za 8.5%, napram istemu času lanskega leta pa celo za 18%
.Mika mff*ti?ij$ka naročila v Avstraliji
London, 16. nov. s. V avstralskem parlamentu v Canbern je sporočil danes avstralski mornariški minister Stevvard, da je an-'eška vlada plasirala v Avstraliji naročila unicije v vrednosti več milijonov funtov, kratkem bodo sledila še nadaljnja na-čila. V avstralskih tovarnah municije bo ■kom enega leta zaposlenih 12 000 delav-ev. Povečana bo tudi izdelava letal, tako
da bo v letalskih tovarnah v Avstraliji do
konca prihodnjega leta delalo 8.000 do 10.000 delavcev.
Ogromne zaloge živil
v Kanadi za Anglijo
Winnipeg, 16. novembra. AA. (Havas) Kmetijski minister Gardlner je orisal kmetijsko politiko Kanade v vojni in podčrtal, koliko lahko Kanada kot pridelovalka živeža na debelo pomaga zaveznikom. Na-kupičili smo, je rekel minister, največje zaloge žita, kar jih je kdajkoli videla Kanada. Minister je priporočal povečanje mlečnih izdelkov ta govejega mesa, ki ga zahteva Velika Britanija. Dalje je demanti-ral, da bi bila Velika Britanija omejila nakup žita v Kanadi.
Amerika bo zgradila
25.ooo letal lef i
New Tork, 16. nov. j. Predsednik sindikata letalske industrije je izjavil, da bo ameriška letalska industrija dosegla do decembra 1940 tolikšno kapaciteto, da bo letno lahko producirala 25.000 vojnih in transportnih letal Glede nj h velik sti je predsednik sindikata pojasnil, da bo znašala povprečna motorna moč vsakega teh letal najmanj tisoč konjskih sil
Gverilska vojna na Poljskem
London, 16. nov. s. Diplomatski poročevalec »Manchester Guardiana« poroča, da vodijo v nemškem delu Poljske Poljaki pravo gverilsko vojno. Poljski četnlki so izvrstno organizirani in nastopajo večinoma ponoči. Njihova aktivnost Je posebno velika v Karpatih. Nemci so imeli mnogo žrtev, tako med vojaštvom kakor tudi med oddelki SA. Sedaj nemški vojaki niti podnevi več ne hodijo sami daleč od svojih postojank.
Vseamerlska finančna konferenca
Gvatemala, 16. nov. br Na panameriški finančni konferenci so danes razpravljali o predlogu, po katerem naj bi se ustanovila centralna ameriška banka, ki naj bi dovoljevala izvoznikom posameznih ameri-, ških držav dolgoročne kredite. Na ta način bi se zelo pospešil trgovinski promet med posameznimi ameriškimi republikami.
Nemški glas proti obnovi Habsburžanov
Berlin, 16. novembra. A A. (DNB) »Ber-llner Borsen-Zeitung« prinaša članek Karla Megerla pod naslovom »Politika restavracije proti Evropi«. Clankar govori o obnovi Avstrije, ČSR ta Poljske ta pravi, da je ta načrt reakcionaren in sterilen in da ni dejansko nič drugega kakor obnova Met-ternichovih načrtov iz prve polovice 19. stoletja, ki so stremili za tem, da zaduše napredek mladih narodov v Evropi. Met-ternichova reakcija se je posluževala sile v korist Bourbonov ta Habsburžanov, današnja nova reakcija se poslužuje Bourbonov ta Habsburžanov kot orodja svoje politike v donavski kotlini. Vsi načrti, ki govore o samostojni Avstriji, ne pomenijo ničesar drugega kakor obnovo Habsburžanov ta njihove monarhije v kakršnikoli obliki Zapadne države se vračajo k metodam Habsburžanov ta Mettemicha samo zato. da razdro enotnost Nemčije.
I
Mr^ksvska
preiskava
Bem, 16 novembra.AA. (Štefani): Nemški emigrant Otto Strasser, ki se je mudil v Curihu, je nenadoma zapustil v Švico ta se odpeljal na Angleško. Njegov nepričakovani odhod spravljajo v zvezo z glasovi, da je bil zapleten v monakovski atentat.
Roosevelt o diktaturi ln demokraciji
WashinHton, 16. novembra. AA. (Havas). Predsednik Roosevelt je imel pri polaganju temeljnega kamna za spomenik Jeffersonu, očetu deklaracije o neodvisnosti Zedinjenih držav in voditelju demokratske stranke, govor, v katerem je de jal med drugim:
Jefferson je živel v času bojev med pri staši osebne diktature in pristaši sploSne volilne pravice. Kakor mi. je tudi on verjel, da ima povprečno javno mnenje človeštva končno vendarle večjo vrednost ka kor pa ukazi diktatorjev. Utegne se zgoditi da »e bo spor med tema dvema oblikama oblasti nadaljeval stoletja in stoletja toda mi Američan' nismo n'koli bili bolj zadovoljni s svojo državno obliko kakor danes.
\ngle*!co-3patt$ka
trgovinska »ogajanja
London, 16. nov s. V Madridu sta se včeraj sestali k prvi seji španska in angleška trgovinska delegacija in se bosta pogajali za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Pri otvoritveni seji sta bila navzoča španski zunanji minister in angleški poslanik. ki sta v svojih nagovorih oba poudarila tradicionalno prijateljstvo med Anglijo in Španijo.
Angleške domneve o nemških načrtih
Vojaški strokovnjaki velikega angleškega dnevnika »Yorkshire Post« je za svoj list napisal članek o vojašk h načrtih Nemčije. Po njegovem mnenju so se posvetovanja med političnimi in vojaškimd voditelji v Berlinu končala z negativnim rezultatom. Nemško vrhovno poveljstvo se je odločilo da v z mskih mesecih ne bo izvršilo velikega splošnega napada na Maginotovo črto, temveč omejilo zimske operacije na vedno se ponavljajoče pomorske in načne napade. General Keitel je dosedaj nasprotoval forsiranju letalskega boja, ker so nekateri tipi nemških letal slabši od angleških ta francosk h letal Iste vrste in bi vrh tega bila letalska vojna proti Angliji res uspešna le če bi imeli Nemci svoja oporišča na zaoadnih obalah Nizozemske. General Keitel je pri tej pril ki tudi izjavil, da bi izvedel napad na Nizozemsko le tedaj, ako bi imel zanesljiva jamstva, da bi ostala Belgija tudi v tem primeru nevtralna. Takih jamstev pa ni pričakovat', ker b! vpad na N'zozemsko preveč občutno ogrožal tudi Belgijo samo in bi se zaradi tega Belgija ne upirala, če bi francoske in an-
gleške čete hotele iti Nizozemsk na pomoč preko njenega ozemlja Zato so Nemci načrt svojega vpada na Nizozemsko opustili ali pa vsaj začasno odgodili. Pač pa je treba pričakovati da bo še v bodoče skušala Nemčija z vsemi svojimi napor- doseči absolutno nevtralnost Belgije tud. za primer vojne na Nizozemskem.
V nasprotju s tem naziranjem presoja diplomatski korespondent »Manchester Guardian«, holandski položaj še nadalje zelo pesimistično. Po njegovem mnenju nemška zagotov la niso prepričevalna. Dokler bodo nemške čete ob nizozemski meji, toliko časa bo akutno tudi ogrožanje Nizozemske.' Belgijski in holandski diplomatski krogi so v ostalem mnenja, da je Nemč'ja prvotno hotela predvsem izsi1 ti sprejem gotovih političnih ta tehničnih zahtev. Čeprav sta belgijska in nizozemska vlada zanikali, da bi prejeli kake uit mativne zahteve, pa je kltub temu upravičena domneva da je Nemčija obema državama predložila gotove predloge, ki so temeljili na upanju, da bi se Belgija ta Nizozemska pridružili kontinentalni blokadi,
Imenovani senatorji
S kraljevim ukazom je imenovanih 37 senatorjev,
njimi skoro vsi člani vlade
Beograd, 16. novembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov ta na predlog predsednika ministrskega sveta so bili imenovani za senatorje: dr. Aran-djelovič Dragoljnb, univerzitetni profesor v Beogradu, Aieksič Jovan, načelnik ministrstva prosvete ln bivši senator, dr. Bu-disavljevič Srdjan, minister za socialno politiko to narodno zdravje, Vasič Aleksander, ekonom iz Krčina v moravski banovini, dr. Vnjevfč Paja, odvetnik iz Som-bora, Vukosavljevič Sreten, državni podtajnik v penziji iz Prijepolja.
Gavrilovič dr. Milan, publicist iz Beograda, dr. Glušac Vaso, direktor gimnazije v p. iz Banjaluke, dr. Grgorič Jakov, odvetnik iz Livna, Erakovič Sima, tajnik cerkvenega sodišča v p. iz Tuzle, 2ivanovič Jeremija, ban v p. iz Beograda, željkovič Boško, bivši narodni poslanec iz Bosanske Krupe, dr. Zec Petar, zdravnik in bivši senator iz Gospiča, nič Vlada, todustrijec iz Beograda.
Dr. Karamehmedovič Hamdija, minister v p. to bivši senator iz Sarajeva: dr. Korošec Anton, bivši predsednik senata, Ko-
stič Josif, general v p. ta bivši senator iz Beograda, Košutič Avgust inženjer iz Zagreba, dr. Krnjevič Juraj, odvetnik iz Zagreba, dr. Kulenovič Džafer, minister za gozdove in rudnike, dr. Kulovec Fran, minister v p. iz Ljubljane, Magaraševič Dimitrije, minister prosvete n. r. iz Zagreba, Maksimovič Božidar, prosvetni minister, Martinovič Petar, general v p. s Cetinja, dr. Maček Vladko, podpredsednik ministrskega sveta, Mihalovič Antun, bivši ban ta bivši senator iz Kerestinca.
Ostojič Mladen, prota iz žirovca v vrba-ski banovini, Pešič Petar, opolnomočeni minister in izredni poslanik v p. iz Beograda, dr. Popovič Kosta, odvetnik ta bivši narodni poslanec iz Sombora, dr. Popovič Lazar, vseučiliški profesor iz Zagreba, dr. Račič Jakša, zdravnik iz Splita, dr. Baškovič Miloš, zdravnik iz Vrnjačke Banje, dr. Josip Smodlaka, zdravnik iz Splita. Strezo-vič Krsta, ekonom in bivši narodni poslanec iz Resna, dr. Tartaglia Ivo, bivši ban iz Splita, Cvetkovič Dragiša, predsednik ministrskega sveta in dr. Cingrija Melko, odvetnik iz Dubrovnika.
Poslanstvo Poljske
v sedanji vojni
Predsepsljske vlade, general Sikorski, o enakosti naziranj poljske in angleške vlade glede vojnih ciljev
London, 16. nov A A (Reuter) Predsednik poljske vlade general Siko.ski. je imel danes pri kosilu, na katerega so bili povabljeni dopisniki tujih listov, govor, v katerem je med drugim izjavil:
Poljaki in nova poljska vlada imajo zdaj samo eno poslanstvo: ostati hočejo zvesti on m, ki so dali svoje življenie. da bi Poljska živela častno in dostojno Zdaj smo na zgodovinskem preobratu. Gre za to, da bi misel o evropski solidarnosti prej ali slej združila vse narode v skupnost svobodnih ln neodvisnih držav katerim bo dala zavest evropskega in skupnega stališča Ali mar ne. izhaja končno ta misel po svojih naravnih posledicah iz moralnih, duhovnih in materialnih vrednot srško-rimske in krščanske civilizacije? Mi Poljaki ne dvomimo, da bo iz pepela ln podrtin. v katere je padla naša država morala nastati pravična in združena Evropa Sicer pa ne predstavlia za nas Poljska edinega vpra^ania. Mn^go stoletij smo branil" in pred^avliali v tem delu Evrope civibVaciio ki nas je rod'la. da moramo težiti k postonni. modri in odločni prilagod'tvi narodov prav:čnemu upravljanju m mednarodn;m odnoša;em Samo na ta način se more s-^et rešiti bremena oboroževania in neprespane grožnie z napadalnimi pohodi, pa naj pridejo od katerekoli strani.
Moj obisk v Anel'j1 ki sem ga izvršil na povabilo angleške vlade, ie bil zame najpoučnejSi Iz razgovorov, ki sem jih imel z britanskimi državniki in vojaškimi poveljniki sem mogel spoznati, v koliki meri naš veliki in plemeniti zaveznik izkazuje priznanje vlogi, ki jo je Poli~ka odigrala v tem boju za splošno stvar Nočem navajati pozitivn?h koristi, ki so jih naši zavezniki imeli od žrtve moje države. Dosti je. če rečem, da pri tej vojni nI nobenih front, ki bi predstavile koristi za posamemke. Samo eno boiišče je na katerem Poseka 1e ln ostan«». In to bojišče je vzhodno področje. Razgovori, ki sem jih imel v zadni'h dneh el^de tega vprašanja go mi potrdili potvlno enak^ naziranj Po"^ ln Velike Britaniip ta^o glede clliev. k1' jih le treba doječi kakor tudi fflede načinov, katerih se je tr»ba oprijeti. Veri, ki na= spaialo «0 močnejše ln trdnejše kot kdajkoli prej.
Poljska vojska, ki se zdaj organizira v Angliji in Franciji je dobila pri zavezniških vladah največjo moralno in gmotno podporo, kakor se to tudi lahko pričakuje med vojnimi tovariši. Naše ladje že pomagajo močnemu angleškemu brodovju, naše mornarje pa so sprejeli prisrčno kot vredne vojne tovariše. Čez nekaj mesecev bosta poljsko letalstvo in poljska kopna vojska pripravljena, da izpolnita svojo nalogo skupno z zavezniško vojsko. Moje osebno stališče je. da sedanja vojna, ki nam je bila vsiljena, presega meje samo oboroženega spopada med narodi. V nevarnosti so temeljna načela prava in pravice. ki se nanašajo na ves človeški rod. Zame pomeni veliko olaišanje. kadar Domislim. da sem od začetka svoiega vojaškega življenja in kot državn'k stavil vso svojo vero in nado v orijateljstvo z velikima zaDadnimi demokratičnimi državami To moje prepričanje in upanie me nista nikdar prevarili. Vedno boli sem prenričan v zmago VeVke Britanije, Francije in Poljske. Ta zmaja bo pomenila zmagoslavje pravice in prava.
Popoldne sta mini strski predsednik Si-korski in zunanii minister Zaleski poseti-la vdovo maršala Pilsudskega ter sta se zglrsila v moirnarškem ministrstvu. Zvečer sta dbi skala mfnistrskega predsednika Chamberla; na.
Poveljnik bliskih legij med francoskimi bojevniki
Pariz, 16. novembra. AA. (Havas). Francoska zveza bivših bojevnikov je sprejela danes poljskega generala HaJler-ja in večje števHo višjih in nižjih poljskih častnikov. Predse^k francoskega zastopstva Pisaud je imel pri tej priliki govor, v katerem se ie spominjal sijajne preteklosti generala Halleria. ki je b'l ob koncu svetovne vome povelmik po>lisk;h odidelkov na francoskem bojišču. V svo-iem govoru ie poii^nrjal tudi trdno zvezo med Poljsko in Francijo, ki se dsnes snet borita druga ob drugi za zmago pravice.
General HaTler ie v svojem odgovoru izrazil upanje, da bodo moralne vrednote na svetu zmagale.
Rudarski oddelek na zagrebški tehniki
Zagreb 16. nov. o. Na današnji seji profesorskega sveta zagrebške unherze je bi lo sklenjeno, da se letos otvon na tehnič n? fakulteti rudarski odsek prihodnje leto pa tudi metalurški odsek
Hrana za pasivne kraje
Beograd, 16. nov. p Pred povratkom v Zagreb je Imel podpredsednk vlade dr Maček snoči v kabinetu finančnega ministra posvetovanja z več člani vlade, ki jim le prisostvoval tudi ban dr. čubašič P->leg drugih sta bila navzoča tudi min'str a dr Budisavljevič ta dr. Cubrilovič Na konferenci so raznravljali o prevozu hrane v pasivne kraje ter je bila izvršna tiHi razdelitev brezplačn h tovornih listov na posa mezne banovine.
Nemška nreferanbena politika
Berlin, 16 novembra A A fDNR) Na čelnik nvmstrstva za prehrano in kmetijstvo dr. Morris je imel včeraj velik govor o prehranjevalni politiki v vojni Spozna nje, da je moderna vojna v vsakem primeru totalitarna, je rekel dr Morris, ie pripeljalo do tega, da se je Nemčija že vna prej pripravila za vojno ne samo na vojaškem področju ampak tudi v upravnem in gospodarskem pogledu. Tako je Nemčija pričakala vojno popo'noma dru«ace pripravljena glede prebrane kakor je bila v začetku svetovne vojne Največja razlika v prehran it veni politiki »edanie vojne in svetovne vojne je v tem. da je Nemčija prvi dan vojne razno'aga'a z vsemi potreb nimi podatki, tako je zlasti izvedba vse potrebno za oskrbo z mesom in mastjo. Nemčija izvaja po'it'ko racionirania živeža ne samo glede sedanjosti, ampak tudi glede bodočnosti in glede na bodočo vojno. Na te prob'eme ni parila v začetku svetovne vojne in zato so n ostale hude posledice, ki jih to pot ne bo.
To~*o vino za voj-ke na francoski fronti
Pariz, 14. nov. j. Združenje francosk., vtaogra 'nlkov bo skupaj z nekaterimi dobrodelnimi institucijami ustanovilo organizacijo. ki bo franccSklm vojakom razdeljevala nri frepti in v zaledju toplo vino.
Odmevi beograjske tramvajske nesreče
Beograd, 16. nov. p. Sncčnja huda tramvajska nesreča na progi pri postajališču Senjak je vzbudila v beograjska javnosti veliko vznemirjenje in ogorčenje ker je to že druga tramvajska nesreča na isti progi in iz istega vzroka. Obakrat so namreč odpovedale zavore. Na kraj nesreče je prišel sno&i tudi notranji m/ni-ster Mihaldžič, ki je sam nadziral dela pri reševanju ranjencev. 12 potnikov je bilo precej hudo ranjenih ter bodo morali enemu izmed njh. mladeniču Širni Grosu, ampu tirati obe nogi. Tramvajski apravi očitajo, da ni poskrbela, da bi prišli v promet vsak dan sproti pregledani vozovi Beograjski listi zahtevajo energično, naj se preiskava naglo izvrši ter krivci izj oče sodišču.
Ujeti tatovi zagrebške hranilne knjižice
Zagreb, 16. nov. o. Pred nekoliko dnevi 90 v Zagrebu neznanci ogoljufali trgovca Papo za hranilno knjižico pri Prvi hrvatski štedionici, glasečo se na vsoto 450.000 din. Ugotovili so, da je bila vložna knjižica takoj prodana. Danes so sleparje izsledili ter našli tudi večino denarja pri njih, ki je bil delno zakopan v zemljo. Policija še ni objavila imen aretiran-cev, ker preiskava še ni zaključena.
Razveljavljena premestitev
Beogrrad, 16. nov. p. Razveljavljena ie premestitev učiteljice Frančiške Slapar k sreskemu načelstvu v Kranju
Upokojitve
Beograd. 16. nov. p. Upokojeni so strojevodje Herman Zaj. Alojzij Smole. Peter Megendorfer ter vlakovodja Josip Stojko-vč s področja ljubljanske železniške direkcije.
Vr^m^čka nanoved
Zemunska: Hladneje v severnih krajih. De'no jasno v zgornjem pri morju in v severnozapadnih predelih. V ostalih krajih bo h'adno in megleno vreme, ponekod pa tudi dež. Na visokih gorah utegne tudi snežiti.
Vec pomoči porodnicam
Zanimivo predavanje upravnika ženske bolnišnice prof. dr. Zalofcarfa venskiii mater plača materinstvo s smrtjo na leto, l5*ooo slovenskih
stroko vn e pomoči
23©o jugoslo-rodl brez
Ljubljana, 16. novembra
Dasi pri nas ni lepa navada, pred javnostjo odkrivati slabe, nezdrave razmere na kakršnem koli področju, smo vendarle snoči v okviru Ljudske univerze slišali zelo odkrite besede. Govoril jih je upravnik *>enske bolnišnice, prof. dr. Alojz Zalokar, Kateremu moramo biti za nje resnično hvaležni.
Številno zbranemu občinstvu (med njim so bile z malimi izjemami le ženske) je odkril nele teoretično plat pomoči porodnicam. temveč je orisal tudi obupne razmere. ki v tem pogledu vladajo pri nas, nato pa nakazal pota, po katerih bomo morali hoditi. Predavatelj je predvsem na-giasil, da mora biti prav danes skrb za ženo porodnico tem bolj temeljita, kolikor boij postajajo zaradi redkosti m posebnih časov dragocena življenja porodnic in novorojenčkov Žena je vse bolj obsojena, odlagati materinske dolžnosti, ki jih ji nalaga narava Predvsem je postala njena prva skrb dolžnost, skrbeti za obstanek, zato pa se stalno dviga število starejših porodnic, ki rode šele v času, ko kondicija organizma ni več najboljša za porod, ln pričakovati je, da se bo ta pojav v bodoče še z večjo naglico višai Zato je tem bolj potrebno vedeti, kako dragocen je vsak porod ne le individualno za ženo, ampak tudi kolektivno za narod Porodna pomoč bo morala izboljšati svoje metode, da bo ohranila življenje materi in otroku.
K tem mislim je predavatelj nanizal vrsto stvarnih podatkov o trenutnih razmerah v pomoči. Ti podatki porazno kažejo, da nazadujemo, kaj šele napredujemo. Slobodan Vidakovič je ugotovil, da je bilo v tem pogledu v nekdanji mali Srbiji mnogo boljše kakor zdaj v veliki Jugoslaviji V deceniju, ki se ponaša kot »decenij higienske kulture«, plača v Jugoslaviji letno 2300 mater svoje materinstvo s smrtjo (med njimi 60—70 slovenskih). Porazno pa je tudi število otrok, ki umro med porodom, ali pa kmalu po njem za posledicami Slovenija v tem celo prednjači ostalim delom države. Ko bo mogoče ugotoviti še posledice težkih porodov, kd se šele kasneje pojavljajo na otrocih kot duševne ali telesne napake in pomanjkljivosti, pa bo mogoče šele prav oceniti vrednost dobre porodne pomoči ter važno vlogo, ki jo imajo trenutki poroda za mater in otrokovo bodočnost. Bagateliziranje porodne pomoči se bo izkazalo kot kulturni škandal, lahkomiselncst in brezvestnost. Na tem madežu, ki ga družba ne bo smela pustiti na svojem obrazu, ampak bo morala z vsemi silami popraviti zamujeno, se bodo nudile porodni pomoči ogromne naloge v organizatoričnem in pedagoškem pogledu.
Ta porodna pomoč bi morala biti socialna in gospodarska na eni in zdravstvena na drugi stranL Medtem ko je zavarovanje industrijske delavke pri nas že kar dobro urejeno (ob porodu dobiva okrog 2500 din), ga sploh ni za poljske delavke in zlasti ne za kmečke žene, pa tudi žene drugih stanov. Nositelji zdravstvene pomoči so zdravniki in babice. Glede zdrav-
nikov je stanje še kar zadovoljivo. Toda sorazmerno rastočemu številu porodničarjev pada število babic. Stan babic skoro-da izginja po krivdi neznosnega gmotnega položaja, v katerem morajo babice živeti in delati. Žalostno je dejstvo, da so nekdanji tuji gospodarji v tedanjo majhno Kranjsko pošiljali več strokovno izobraženih babic, kakor jih današnja svobodna Jugoslavija pošilja v povečano Slovenijo. Pa še tisto majhno in skrčeno število babic, ki se unajo v mukah in pomanjkanju opravljati svoj koristn posel, živi prav beraško življenje. Zato ni čudno, da v Sloveniji, ki je v porodni pomoči zlasti na deželi vse bolj navezana na babiško kakor pa na zdravniško pomoč, prihaja na svet brez njene pomoči 50% otrok, a letno je brez nje tudi 15.000 slovenskih mater porodnic. Značilnost, ki ilustrira vso
našo nezmožnost dobrega m pravilnega reševanja teh vprašanj, so naša mesta, ki tekmujejo v tem, katero bo čim sijajneje poskrbelo za svoje mrliče, namesto da bi tekmovala v tem, katero bo svojim bodočim državljanom zagotovilo lahek in nenevaren prihod na svet.
Cilj naše porodne pomoči bo moral biti v tem, da bomo spravili vprašanje babic na pravo pot. da bomo rešili v bodoče čim več dragocenih življenj mater m otrok, obenem pa bo naloga zdravnikov tudi v tem, da bodo v boljših razmerah, za katere bo morala poskrbeti družba, na-šLi sredstva, ki bodo zmanjšala trpljenja porodnic. Predavatelj je žel za svoja izvajanja neomejeno priznanje poslušalstva, ki je znalo ceniti njegov plemeniti nagib, da z besedo pred širšo javnostjo spravi ta pereča vprašanja v pravilen in zdrav tek.
Stanovanjska kolonija za Bežigradom
Ljubljana, 16. novembra.
Za Bežigradom, v bližini bedne, slovite gramozne jame, ki še danes s svojo stanovanjsko mizerijo kričeče opozarja nase, je dozidala mestna občina novo, moderno delavsko stanovanjsko kolonijo. V začetku decembra se bo v dve dvonadstropni, veliki hiši vselilo 48 družin z otroki, ki bodo za enosobna stanovanja s pritiklinami plačevali po 250 dinarjev mesečne najem-
nine. Preprost, toda praktičen in učinkovit način zidave daje stanovanjskim prostorom dosti svetlobe, sonca in zraka in so graditelji v ta namen izkoristili vsa najmodernejša načela gradnje stanovanjskih ko-
lonij. V sredini med obema stavbama so postavili posebno enonadstropno poslopje, v katerem bodo prostori za dnevno zavetišče, kamor bodo stanovalci lahko čez dan oddajali svoje otroke od dojenčka do starosti treh let. Pod strokovnim vodstvom bodo otroci v širokih svetlih igralnicah, kopališčih, vrtni terasi za sončenje in drugih modernih higienskih prostorih in napravah lahko dostojno živeli svojo mladost.
Sistem takšne skupne mladinske vzgoje v stanovanjskih kolonijah je za Ljubljano prav za prav novost, o kateri bo vsakogar močno zanimalo, kakšne sadove in uspehe bo prinesla. Posebej moramo omeniti, da krasita obe glavni poslopji na svoji južni strani dva velika okrogla sgrafita, delo ak. slikarja Pengova, od katerih predstavlja prvi veliko družino, drugi pa igro otrok in sta prav lep in zanimiv primer dekorativnega slikarstva. Celotno kolonijo je dozidalo v letu dni po načrtih inž. arh. Borisa Kobeta stavbno podjetje Vili Batte-lino. Stroški zidave z ureditvijo zemljišča in osrednjega zavetišča znašajo 3 milijone 500 tisoč din. Samo zavetišče pa bo veljalo 380.000 Din.
Polkovnik I. MarkulJ 10 let v ŠkoSji Loki
Ljubljana, 16. novembra V svojem stanovanju v palači Viktoriji je danes umrl g. Josip Kubelka, kapetan bojnega broda in kontradmiral honoris-causa v pokoju.
Josip Kubelka se je rodil v Ljubljani dne 27. februarja 1868 kot sin češkega gx-adbenika, pokojnega inž. Kubelke. Ko je dovršil maturo, je vstopil v vojno mornarico. Kot mornariški častnik je prepotoval skoraj ves svet. Med drugim je bil dvakrat na Kitajskem in na Japonskem. Še pred razsulom Avstrije pa je zaprosil za upokojitev. Njegovi želji je bilo ustreženo in 1. oktobra 1918 je bil upokojen. Bil je zmerom zaveden Jugoslovan in si je tudi za leta oddiha in miru izbral kot bivališče svoje rodno mesto, kjer je bival pri svoji sestri ge. Mili Kambičevi.
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob 15.30 iz hiše žalosti, palača Viktorija na Aleksandrovi cesti. Josipu Kubelki časten spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Od vseh početkov nekaljena povezanost škofjeloške javnosti z narodno vojsko se je z leti le še utrdila in zato bodo danes hitele najlepše želje vseh škofjeločanov do poveljnika planincev, polkovnika Ivana Marttculja. Deset let mineva, odkar je prispel g. Markulj s soprogo go. Nadeždo med nas. In vzljubili smo ju. Ne samo ker instinktivno čutimo, kako nam je v današnji
nemirni dobi narodna armada potrebna, marveč tudi spričo popularnosti, ki jo uživa polkovnikov dom v vsej naši javnosti. O našem polku je bilo že večkrat govora. Naj danes priključimo, da je vez med planinca in njegovim poveljnikom tako tesna, da mislimo takoj na polk, če govorimo o poveljniku in obratno. Ni potrebno, da bi govorili, kaj pomeni naš volk za jugosloven sko vojsko. Škof jeločani smo samo ponosni, da moremo šteti krepke planince med naše someščane. Ves ta lepi in zavidljivi vzgon pa je nedvomno v veliki meri zasluga njegovih poveljnikov in med njimi zadnja leta polkovnika g. Markulja.
G. Martkulj je po rodu iz Mostarja. Po opravljeni ljudski šoli je obiskoval nižjo voj no realko v Sarajevu, potem pa se je izoblikoval v vojaški karieri v Kamenici pri Pe-trovaradinu. Služboval je v najrazličnejših krajih Jugoslavije, dokler ni prispel 17. novembra 1929 kot poveljnik bataljona v škofjo Loko. Pozneje je postal pomočnik poveljnika in nazadnje poveljnik. Kot vojak si je pridobil dolgo vrsto odlikovanj, med njimi več redov jugoslovenske krone in red belega orla. Iniciativnost g. polkovnika se očituje v vseh smereh. Kako bi mogli prezreti sijajne vojaške slave planinskega polka, ki navdušijo vsako leto vse mesto do splošnega narodnega praznovanja. G. polkovnik deluje na postavitvi kostnice padlim vojakom, ki jih je pokopanih v škofji Loki preko 300, in spet ne ostaja prikrita nadvse lepa namera, da se poštar vi Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedini-telju spomenik. Od vseh strani, z vseh gorskih velikanov in z vseh planin so zbrani kamin z napisi, ki naj nosijo v doglednem času spomenik umrlega vrhovnega vojskovodje. Sokolsko društvo šteje g. polkovnika med člane uprave in brata, ki rad zahaja v Sokolski dom, pa tudi brata, ki pomaga, če le more. če se je našla med strujami civilnega meščanstva skupna baza sožitja, potem je to do neke mere gotovo zasluga našega polka, ki stadja vse prebivalstvo v ljubezni do kralja in države.
G. polkovnik je vzljubil našo zemljo in veseli ga, da je kulturni' napredek naše dejavnosti na tako visoki stopnji. Ob desetletnici se priključujemo toplim čestitkam tudi mi z željo, da bi ostali enaki, prisrčno lepi odnošaji med polkom in meščani tudi v bodoče. A polkovnikovemu domu: še mnogo uspešnih in zadovoljnih dni.
P ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Uboj na ciganski svatbi
V ^ozdu pri Nadgorici je cigan Cene Hutiorovič do smrti zabodel svojega tovariša
Ljubljana. 16. novembra V gozdu pri Nadgorici v ježenski okolici že več let šotori večja družba ciganov Hudarovičev. V torek so v taborišču imeli imenitno svatbo. Na ciganski način sta se poročila dva mlajša čl ana družine po opravljenem obredu pa se je razgibalo živahno rajanje. Ko so se naveseljačili doma, so odšli še v Podgorico, kjer so v znani Ježkov: gostilni nadaljevali gostija Muziko so si kajpak oskrbeli sami, pa so se dobro naplesali in napilL
Po 10. uri zvečer so se začeli razhajati. Najprej so odšle ženske z otroki, nato starejši člani družine, tako da so nazadnje ostali v gostilni samo trije mlajši Hu-doroviči, 301etni Marko, ki ga pa v družini po navadi kličejo za Branka, ter Cene in Ruso. Ko so popili zadnje ostanke vina, so vsi trije skupaj krenili čez polje proti gozdu. Čeprav je poprej vladala prav ubrana radost med vsemi, se je zdaj med trojico iznenada vnel prepir. Stanovalci bližnjih hiš so nekaj časa čuli njihov razburjeni vik in krik, a nazadnje so se
glasovi oddaljili Zjutraj pa so na vso zgodaj cigani prihrumeli iz gozda v vas ter jokaje tožili, da je bil ponoči storjen zločin. Na povratku proti domu je Cene Hudorovič sredi prerekanja z nožem napadel Marka, ga zabodel v vrat, nato pa pobegnil. Smrtno ranjen se je Marko zavlekel v gozd, kjer ga je njegova žena Marija zjutraj našla mrtvega. Cene mu je bil prereza 1 žilo — odvodnico, da je v kratkem izkrvavel. Tragični dogodek je na vso cigansko družino napravil toliko žalostnejši vtis. ker se je Marko šele pred kratkim vrnil iz zapora, kjer je odsedel poldrugo leto.
O dogodku so bili obveščeni orožniki na Ježici, ki so takoj uvedli preiskavo. Zaslišali so vse prebivalce taborišča, ki pa so bili še zjutraj po večini precej vinjeni in niso mogli dati pravih pojasnil. Mrtvega Marka so na odredbo orožnikov prepeljali v mrtvašnico na Črnuče, kjer so ga danes po komisijskem ogledu zagrebli. za ubijalcem Cenetom Hudorovičem pa je izdana tiralica.
Ukradeni avto so pustili na cesti
Oblastva iščejo tatove, za katerimi ni sledu
Krško, 15. novembra
Te dni se je razširila po mestu vest, da so našli na banovinski cesta Radeče-Krško zapuščen avtomobil znamke Opel. Seveda je ljudska domišljija napravila iz dogodka takoj za vraten roparski umor, katerega žrtve so razbojniki zmetali v Savo. Nekateri so že videli plavati trupla po vodi.
Kakor je pokazala preiskava, gre za ukradeni avto trgovca g, Vodena Ferda iz Kaple vasi pri Kamniku, kateremu so zli-kovci vdrli v garažo v noči na 13. t. m. in mu odpeljali vozilo. Trgovec je zadevo takoj prijavil orožnikom, vendar pa ni mislili, da bo tako hitro dobil svoje vozilo nazaj.
Avto so našli v torek zjutraj okrog 6. na cesti Krško Radeče. Bil je popolnoma zapuščen. Nekaj časa so čakali, ker so mislili, da je last kakega potnika. Ko pa so videli, da se nikdo ne zglasi, so to javili
orožniški postaji v Radni. Kolikor se jo dognalo, so tatovi zapustili avtomobil, ker se jim je najbrže pokvarii motor ali pa jim je zmanjkalo bencina. Sledovi listja na blatnikih so pričali, da so morali voziti skozi gozdove v strahu pred zasledovalci Evidenčno številko so bili prelepili s papirjem, tako da so napravili iz številke 2-1558 samo 2-155. Na travniku poleg poti so orožniki našli sledove čevljev, ki so držali k Savi Gotovo so skušali zločinci naprej ugotoviti, zakaj se je motor ustavil, ter ga skušali popraviti Ko pa so videli, da jc ves trud zaman, so si šli umivat roke v Savo.
Včeraj se je zglasLl tudi lastnik avtomobila g. Voden in izjavil, da mu je avto ukradel najbrže njegov dotedanji šofer Vidmar, ki ga je zmanjkalo hkratu z avtom. Za Vidmarjem ni sledu. Baje se je bil odpeljal še z dvema drugima pajdašema. Za tatovi je izdana tiralica.
Zagorske občinske zadeve
Zadnja seja občinskega odbora je bila komaj sklepčna. Po prečitanju zapisnika in po poročilu predsednika se je začela debata, med katero so obravnavali tudi vprašanje občinske trošarine na elektriko, kar tere TPD ne plačuje. Ugovor proti tej trošarin je bil že obravnavan na raznih instancah in bo padla odločitev pri državnem svetu, kamor se je bala občinska uprava pritožila.
Važno za vse prebivalstvo je vprašanje vodovoda. V njem vedno primanjkuje vode. Občinska uprava hoče uvesti vodomere, katere bodo manj premožni lahko odplačevali v obrokih. Vzdrževanje vodovoda je vedno bolj občutno za občinsko blagajno. TPD se brani prispevati k raznim stroškom, čeprav so nastali zaradi njenih naprav, in se pri tem sklicuje na pogodbo, ki je bila svoje-časno sklenjena z občino. Za ureditev te zadeve bo posebna deputacija posredovala pri centrali TPD v Ljubljani
Navodila o prehrani prebivalstva, ki #h je sestavila vlada, so po mnenju občinskih zastopnikov v kraju neizvedljiva, ter bo skušala občina sporazumno s trgovci in konzumi rešiti to vprašanje. Pričakovali smo, da se bo pri tej točki sprožilo vprašanje ustanovitve protidraginjskega krajevnega odbora, saj je v Zagorju nastala že velika draginja. V glavnem so jo povzročili ljudje iz drugih krajev, ki dovažajo od drugod življenjske potrebščine in jih prav drago prodajajo. Baš zaradi tega bi bila zelo potrebna ustanovitev protidraginjskega odbora, da t« prodajo življenjskih potrebščin nadzoroval ter preprečil izkoriščanje nrebivalstva. Priznati moramo našim domačim trgovcem, da prodajajo vkljub zvišanju cen nekaterih življenjskih potrebščin predvsem moko še vedno po stažih cenah.
Dovolienje za avtobusno prevozništvo na progi Izlake—Zagorje in obratno je bilo izdano avtoprevozniku in posestniku Ivanu Kovaču lz Izlak. — Ko so razpravljali o nastavitvi enega nameščenca in sluge, je postalo med odborniki boij živahno. Eden je me^n, da bo velika pisarna kmalu premajhna če bo šlo tako naprej. Naj se bavi z namestitvami nova občinska uprava, ki
pride za nami, je predlagal drugi. Zastopnik opozicije ni nasprotoval imenovanju sedanjega sluge za zvaničnika zaradi pokojninskega zavarovanja, izrekel pa se je proti namestitvi novega sluge in tako je bilo tudi sprejeto. Po daljši debati je bila sprejeta namestitev konjača za zagorsko občino. Nekdaj je že bil v Zagorju nameščen konjač, pozneje pa je opravljal taka dela konjač iz Litije. Med debato je bila zanimiva pripomba kmetijskega veščaka in bivšega oblastnega poslanca g. Lovrača, ki se je čudil zanimanju občinske uprave za nastavitev konjača. Res je, je dejal, da v zadnjem času pogine mnogo živine, a zaradi tega bi se morali bolj brigati za preiskušenega živinozdravnika. kakor pa za konjača. Ker v veliki občini ni živinozdravnika, ima kmečko prebivalstvo veliko škodo. Ako bi bila znala občinska uprava pravilno upoštevati zahteve bivšega živinozdravnika ter ga obdržati v kraju, ne bi bilo take škode in tudi konjača ne bi bilo treba. Predsednik je izjavil, da bo prebivalstvu morda kmalu ustreženo z namestitvijo živinozdravnika.
Smrten skok s strehe bolnišnice
Celje, 16. novembra.
V sredo dopoldne so prepeljali v celjsko bolnišnico 29-letnega kočarja Vinka Dol-šaka iz Gradiškega dola pri Rogaški Slatini Imel je poškodbe na glavi. Izpovedal je, da so ga v nedeljo v Zagaju pri Rogaški Slatini napadli Anton Zajko ter brata Josip in Ivan Ogrizek in ga a udarci s koli poškodovali po glaVL V bolnišnici je napisal nekaj poslovilnih pisem in dejal nekaterim bolnikom, da bo umrl. V sredo oikrog 14.30 je neopažen odšel na podstrešje bolnišnilce, zlezel skozi lino, ld jo uporabljajo za izobešanje zastav, in se pognal v globino. Pri padcu je dobil težke poškodbe na želodcu in črevesju. Odnesli so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je že ob 17.30 izdihnil. Svoje dejanje je izvršil očividno v duševni zmedenosti Ali je to duševno zmedenost povzročala poškodba na glavi, bo dognala obdukcija. Zadevo so takoj javili državnemu tožilstvu, ld je uvedlo preiskavo.
Kulturni pregled
V novo koncertno sezono!
(Starejši izobraženec nam je poslal svoja razmišljanja o pomenu koncertov in glasbene kulture v zvezi z začetkom letošnje koncertne sezone. Objavljamo njegove misli, da pokažemo, kako gledajo na domače glasbeno življenje in njegov kulturni pomen izobraženci, ki so se v velikih kulturnih središčih navzeli ljubezni do glasbe. Menimo, da so njegova izvajanja posebno aktualna v sezoni, kakršna je letošnja Uredništvo).
Koncerti so točno kazalo glasbene kulture, glasbena kultura pa je merilo srčne omike in kulturnega vzpona vsakega naroda ali mesta. Kar trikrat v enem stavku »kultura«: beseda, ki je postala zaradi neumestne rabe in zlorabe že gola fraza. Meni in nam vsem, ki nam je pri srcu resnična kultura naroda, že ponehava potrpežljivost ob misli, da zastajamo in zaostajamo vedno bolj in bolj. Ali se hočemo resnično popolnoma ustaviti?!
V glasbenem življenju najbolj pogrešamo simfoničnih koncertov. Večina nas je študirala v Pragi in na Dunaju. Ali se še spominjate tistih prekrasnih trenutkov, ki so nam jih nudili simfonični koncerti? Najmočnejši doživljaji naših, tedaj še tako idealnih src so bili nedvomno prav simfonični koncerti in velike opere. Ti so nas vzgajali srčno, vplivali na nas celo močneje nego univerza, akademija in šola sploh. Brez teh koncertov oziroma oper si kultiviranega mesta sploh ne moremo predstavljati, človek, ki ga nikdar ni za-
jela »Eroica«, »Pastoralna«, »Deveta«, »Patetična«, sploh nikoli ni doživel evropske kulture, je ne pozna in naj si nič ne do-mišljuje na svoje naslove.
Ali se še spominjate, kako je bilo tedaj, ko smo bili praški odnosno dunajski študentje? Denar, ki smo ga bili prislužili z instrukcijami, smo štedili ža koncerte, opere in razstave. Marsikdo si je pritrgal skromno večerjico, da si je nabavil vstopnico za simfonični koncert. Nastavljali smo se pred blagajno že zgodaj pred začetkom, potem smo se stiskali nekje pod stropom na ozki galeriji, posedali smo od utrujenosti kar na gola tla, toda — prvi akordi orkestra so nas priklenili nase. z rokami smo si zakrili lice, da se tem bolj goreče predamo umetnosti Pozabili smo na utrujenost, rastli smo z muziko in bili smo toliko srečni!
Koncert so vselej in povsod bili zbirališče duševno višje stoječih, sestanki duševne in umske elite. Koncert vidno loči intelektualca od neintelektualca. Zanimivo je, da so na koncertu ljudje v nekakem vznešenem stanju, ki se očituje tudi v tem, da so možje duhovitejši, žene lepše, mladina dovzetnejša za vse dobro in lepo.
Zakaj nima Ljubljana več simfoničnih koncertov nego enkrat, dvakrat na leto? Predvojna mala Ljubljana, upravno mesto vojvodine Kranjske, si je lahko dovoljevala celo redne simfonične koncerte; zanje je bilo dovolj zanimanja. Danes je Ljubljana veliko mesto, ima univerzo, glasbeno aka-
demijo, je sedež banovine, ima vso kulturno svobodo, koncertov pa le nI. Kako to?! Operi in drami je film odtegnil publiko, ali koncertu tudi? Da, film je seveda prikrojen za široko množico in pristopen vsakomur, medtem ko je koncert vendar le omejen na kultiviranega izobraženca. Ali naj to pomeni, da je tistega tipa izobraženca vedno manj v Ljubljani? Kljub univerzi, kljub Akademiji znanosti in umetnosti ? Ne, saj ne more biti tako! Poznam pol Ljubljane; vsi prijatelji in tovariši si srčno žele prihodnjega simfoničnega koncerta, kajti lačni smo že muzike. Sodim, da ima tudi ostalo občinstvo velike Ljubljane še vedno razumevanje za dobro glasbo. To je dokazalo nedavno, ko je dan za dnem obiskalo film o Cajkovskem, ki mu je bila Patetična simfonija vodilni motiv. Toda treba je ljudi bolj zainteresirati za koncerte!
Ali naj bo vzrok radio? Res je, da po radiu sprejemaš najboljše umetnike in orkestre sveta, pa ti potem vse, kar je našega že zaradi tega ne ugaja, ker je naše. Po tej poti ne pridemo nikamor, bila bi to prenevarna igra z našo lastno kulturo. Razen tega moramo ugotoviti, da je v sedanjem vojnem času Evropa zelo uboga na dobrih radijskih koncertih (Inter arma si-lent musae): tako smo torej dvakrat navezani na naše lastno glasbeno življenje. Tu smo se dotaknili sorodnega vprašanja. Prireditelji koncertov v Ljubljani imajo izkušnje, da »vlečejo« le senzacije, kakor so inozemski umetniki, dirigenti, domači pa niso dovolj senzacionalni. Tudi v tem pogledu je treba zavzeti pravično stališče. Marsikak domač umetnik se lahko ponaša z istimi šolami, kakor veliki svetovni umetniki. Treba jim bo dati priliko, da tudi oni pokažejo, kar znajo. Ne smemo jih pa kar vnaprej odklanjati, kakor le preradi delamo. Letos zaradi vojnega stanja najbrže
ne moremo pričakovati inozemskih dirigentov.	" In končno, ali nismo tudi ml, koncertno občinstvo, soodgovorni za razvoj slovenske glasbene kulture ? Le predstavljajmo si ogromne stroške, požrtvovalnost vseh posameznikov in tveganost v naših negotovih razmerah, ki jih naprti vsak simfonični koncert prirediteljem, — godbenikom samim. In na dan koncerta, strah in trepet: ali se bo odzvalo ljubljansko občinstvo? čas je, da pridemo v tem pogledu do jasna zavesti. Spoznati moramo, da je edina prava pot za gradnjo visokih ciljev, ld nam jih nalaga bodočnost našega naroda in domovine, samo v čvrsti slogi v sodelovanja vseh prvin, vseh sestavnih delov naroda. Zato torej začnimo novo koncertno sezono pogumno in z vero v lastno moč.
Dr. M.
Fran Albreckt
Slovenska kulturna kronika zaznamuje danes petdesetletnico pesnika in pisatelja Frana Albrechta. RodQ se je 17. novembra 1889 v Kamniku, dovršil gimnazijo v Kranju in študiral nato pravo na Dunaju in modrcelovje v Ljubljani. Nameščen je kot fakultetni tajnik na Aleksandrovi unft-verzL
Fran Aibrecht se je uveljavil v slovenskem duhovnem žavijetiju predvsem foat pesnik. Prvo pesniško zbirko »Mysteria« dolarosa« je izdal 1. 1917., drugo z naslovom »Pesmi življenja« pa L1920. V Obeh zbirkah prihaja do močnega pesniškega izraza njegov misleči duh, iooibiiBcovBn pod vplivi evropske modeme literature, zlasti Strlndberga, Nietzscheja in drugih. Preden se je pr nas uveljavila socialna poezija v tisti ekspresknistični obliki ki oe-načuje zlasti Seliškarja, je Fran AJbrecht spisal vrsto pesmi močne	note in
globokega vsečtoveškega občutja. Njegove pesmi so v tistih prelomnih letih pomenile krepko izpoved ki udaren korak za novimi otoorji. — V pripovedmi prozi se je Fran Aibrecht manj udejstvoval, njegova edino znatnejše delo je povest iz življenja Franca Levstika »Zadnja pravda«.
Fran AJbrecbt je L 1919 urejeval socialistični literarni mesečnik »Svobodo«, leta 1919 pa je prevzel uredništvo revije »Ljubljanski Zvon«, on ostal urednik do konca leta 1932, ko je izbruhnila znana »krtza«.
Domaie vesti
* Petindvajsetletnica dijaških čet v Skop-lju. Dne 16. novembra 1914. je Skopi je spremljajo na fronto 6 dijaških čet. Kakor običajno, so tudi ta dan zjutraj odšle čete na vežbališče in ko je bil po nekaj urah odmor je padlo povelje »Zbor« in čete so krenile proti »Golgoti«, kakor so dijaki imenovali breg pred kasarno. Ko so se čete tam razvrstile, so biki vsi dijaki prepričani, da čakajo na komandanta, ki bo, kakor običajno, izrekel 3voje pohvale in graje. Komandant je pri jahal in takoj po pozdravu potegnil iz žepa telegram vrhovne komande, s katerim so bili dijaki-redovi povišani v kaplarje in poslani na fronto. V pičlih dveh urah so bili opremljeni in popoldne so se že odpeljali proti severu. Na kolodvoru so se od mladih borcev ganljivo poslavljale velike množice. V Kra-gujevcu so dijaške čete taborile in od tam so bli dijaki-podoficirji uvrščeni v edinice armade vojvode Mišiča v Boljkovcu. že tretji dan po odhodu iz Skoplja so mladi borci prelivali kri. Ob proslavi 201etnice dijaških čet so v Skoplju odkrili lep spo-men k, 251etnico pa bo slavila obširna spomenica ki bo obujala spomine na mlade junake in žrtve.
*	Počastitev spomina dveh velikih umetnikov. V Narodnem gledal šču v Nišu bodo 3. decembra odkrili dva spomenika. Z enim bodo počastili spomin pisatelja Stevana Sremca, ki je vse svoje pisateljsko delovanje posvetil Nišu, spomenik pa dobi tudi starosta in veteran srbske drame Dobri ca Milutinovič, ki ie svojo sijajno umetniško kariero začel v Nišu v devetdesetih letih pre-pnieea stoletja.
*	Četrtinska vožnja. Prometni minister je odobril četrtinsko voznino vsem č>anom pevskih društev ki bodo sodelovali pri pevskem nastoou in pri ženskih tekmah hrvatske kmečke pevske župe »M^tfi" Gubec«. 10.. 11. in 12 decembra v Za<*re-bu. Ta olajšava velia za odhoH o-^ 7 d" 10., za povratek pa od 10. do 13 decembra.
*	Dom za visokošolce v Zagrebu je nujno potreben ker je med visokošolsko mladino mnogo revežev. Graditev pr mernega coma za revne visokošolce je problem, ki ga rektorat vseučilišča in prosvetne oblasti že dolgo rešujejo. Rektorat je prosvetnemu ministrstvu poslal že več prošen;1 za določitev potrebnega kredita za zgradbo visokošolskega doma in menze. Ministrstvo je v to svrho določ lo poldrugi milijon, a je samo manjša vsota že deponirana v Državni hipotekami banki. Da bi se problem premaknil z mrtve točke, je rektorat odredil. naj se v Zagrebu zbrani prispevki za centralni zdravstveni dijaški fond ne pošljejo v Beograd, temveč zadržijo v Zagrebu. Na vseuč lišču in na visoki ekonom-sko komercialni šoli se je za fond zbralo "r blizvt poldrugi milijon in bi tako rektorat lahko razpolagal s tremi milijoni, ako bi prosvetno ministrstvo zplačalo ves že določeni kredit. Trimilijonska vsota bi zadostovala za ureditev doma. v katerem tv našlo zavetišče okrog 250 študentov. Rektorat se že pogaja s Prvo hrvatsko štedio-nico za nakup njene hiše na. Maruličevem trgu. V tej hši stanujejo zdaj uradniki štedionice. Kupnina hiše znaša 3,600.000 dinarjev.
*	Učiteljsko zborovanje v Krškem. V
zvezi z občnim zborom je imelo učiteljstvo krškega sreza zborovanje v Krškem. Po pozdravnem govoru je predsednik Hrovat Ivo podal situacijsko poročilo. Tajnica Ur-šičeva Zora je poročala, da je imelo društvo v minulem poslovnem letu štiri zborovanja, od teh tri skupna z brežiškim društvom. Obisk na zborovanjih ni bil vedno najboljši. Vzroke za to je iskati v slabih prometnih zvezah in v težavnem stanju, v katerem je danes učiteljstvo. Blagajniško poročilo ni bilo baš ugodno. Nadzorni odbor je v svojem poročilu navajal, da so računski zaključki pravilni, in je predlagal raz-rešnico odboru z zahvalo blagajniku za težavno delo, kar je bilo soglasno sprejeto Soelasno je bila izvoliena predložena kandidacijska lista. V odboru so: Herbst Pavel, Hrovat Ivo. Zdešar Henrik. Vanič Janko. Bavdek Dušan. Berce Vladimir in Pire Jože; namestniki: Perko Marija, Grobov-škova Marija in Gajšek Stanko. V nad-
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodca in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo narav-ne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
_Ogl reg S. 6t*0474/3)
zornem odboru so: Jurančič Josip, Koman Leopold ln Llpovž Peter; namestnika sta: Plehan Albin in Podgornlk Franc. Po volitvah je sledilo izčrpno predavanje o glavni skupščini v Banjalukl. Prihodnje zborovanje bo 9. decembra v Sevnici, kjer bo predaval g.' Jurančič o vprašanju naših abecednikov. Da se dvigne število obiskovalcev pri zborovanjih, bo članstvo zborovalo večkrat ločeno v Mokronogu in v Krškem. Dvakrat na leto bosta pa skupni zborovanji.
• Izmenjava kaznencev. Prenosu kompetenc od ministrstva pravde na upravo hrvatske banovine sledi zdaj izmenjava kaznencev. Jetniki, ki so bili obsojeni na področju hrvatske banovine, a so zdaj v kaznilnicah izven banovine, bodo poslani v hrvatske kaznilnice, to je v Staro Gradiško in v Lepoglavo. Iz vseh dveh kaznilnic pa bodo premeščeni kaznenci, ki so bili obsojen, v drugih banovinah. Iz kaznilnice v Zenici so poslali že vse na področju hrvatske banovine obsojene jetnike v Lepoglavo in v Staro Gradiško. Tja pridejo tud vsi na Hrvatskem obsojeni kaznenci iz mariborske kadilnice.
« Varaždin dobi nižjo rudarsko akademijo. Predstojn k rudarskega odseka hrvatske banovine inž. Belanič )e prispel v Varaždin ter se posvetoval z mestnim po verjenikom o ustanovitvi nižje rudarske akademije v Varaždinu. šolske prostore bo dala na razpolago mestna občina in bo nižja rudarska šola kot prv. učni zavod te vrste na Hrvatskem morda ustanovljena *e v nekai mesecih.
*	Društvo Narodni dom, mladinski odsek, v Zagrebu priredi v soboto 18 t m v društvenih prostorih. Berislavičeva 11, čajanko, na katero vljudno vabimo. Začetek ob 8. zvečer.
*	V posnemanje! Podružnica Družbe sv Cir la in Metoda v Litiji je nakazala glav ni družbi din 200 kot prispevek k gradnji šole pri Sv. Treh Kraljih nad Marenber gom. Tskrena hvala! želimo, da tudi ostalf podružnice in drugi prijatelji CMD ter pri-dob tni sloji podprejo z primernimi prispev ki rodoljubno delo. ki ga vrši CMD.
*	Namesto venca na grob tovariš^ci Mariji Kerinovi je darovaio trebenjske učiteljstvo 200 din podpornemu skladu na zavodu za slepo deco v Kočevju. V unenu slepe mladine iskrena hvala!
*	še en izum rob i jasa Zaradi ponareja nja kovancev na 2 leti in pol obsojeni Ivar Sovič je, kakor smo že poročali v zapori! petrinjskega sodišča izumil napravo za razlikovanje pravih in ponarejenih kovancev ter tako sebe rehabilit ral Mož pa dela v ječi še na izpopolnitvi in dovršitvi novega, prav tako važnega izuma. Skonstruiral je namreč puško, ki strelja bre? detonacije. V teoriji je imel svoj zum dovršen že v svoji domači vasi praktično pa ga ni mogel preizkusiti zara 31 pomanjkanja materiala in denarnih sredstev Ko sr ga zaprl v Petrlnji. je pripovedoval paz nikom in sodnikom same o svoji napravi za razlikovanje kovancev. Vsi sc se mu smejali, naposled pa so mu le dali na razpolago orodje in material ter ga pustil: delati. Ko so njegov Izum preizKus li se mu nihče več ne smele in je mož 3elf zdaj, ko je svoje talente dokazal zače> go voriti o svoji novi iznajdbi Takoj je do bil na razpolago vsa potrebna sredstva izuma pa v Petrinji ne bo dovršil ker b<-> te dn poslan v kaznilnico v Stari Gradi-ški. Seveda bo tudi tam ime! oa ra^rpolagn vse kar potrebuje za dovršitev svoje iznajdbe. Vsi so se prepričali, da ni 'grla tan, marveč človek redke nadarjenosti in sposobnosti
*	Južna Srbija ali Makedonija? Profesor beograjskega vseuč lišča akademik Nikolp Vulič je imel v srbskem kulturnem klubi pred elitn m zborom intelektualcev i? prestolnice zanimivo predavanje o Južni Srbiji. V svojem predavanju je znameniti zgodovinar navajal dejstva ki zavračajo na 3iv »Makedonija« za 1užno-srt>ske Tajf Današnja Južna Srbija se < celoti n iiV; dar imenovala Makedonija Severni de Tužne Srbije vsaj do Velesa tega men; sploh nikdar ni imel Na okolico Bitolj; in Ohrida, kjeT so bil naseljeni razni na rodi je bila pod Rimljani razširjena ^b'&st makedonske administrativne edinice Oa Kar pa so Slovani naseljeni v naš h *užni' krajih pred tisoč .n nekaj stoletji oa se je ime Makedonija izgubilo To se je zgr dilo že kmalu po koncu rimskega imperij; Tega imena n bilo slišati v bizantinsk dobi. a tudi ne v dobi Nemanje in Oušac in pozneje pod turško vlado V srbski na rodni pesmi sicer najdemo ime »Makedo nija«, a ne velja to ime po mnenju pro+ Vuliča za Južno Srbije n tudi ne za nje; južni del. Preteklost, zgodovina in <roome niki Južne Srbije so srbski Zaradi tegn naj se ima Makedonija za Južno Srbijo iz-loč; lz vsake uporabe.
Na BIENALU ▼ BENETKAH s PRVO NAGRADO NAGRAJEN francoski film
po slovitem romanu »La bete bumaine« od EMILA ZOLA.
SIMONE SIMON — JEAN GABIN Najtajnejši kotički človeške duše in Intimnosti zakonskega
življenja odkriti so z ostrim realizmom v tem filmu največje
umetniške vrednosti. KINO MATICA, teL 21-24 — Danes ob 16., 19. in 21. uri.
ČLOVEK-ZVER
MLADINI izpod 16. teta JE FILM PREPOVEDAN!
*	Južno-srbske muslimanke prvič v bio-skopu. Prvič v Kosovski Mitrovici in menda tudi v vsej Južni Srbiji je bila f lmska predstava za muslimanke. Po iniciativi nekih uglednih in napredn h sarajevskih muslimanov je lastnik hotela »Jadran« v Ko-soiski Mitrovici po mestu razglasil, da bo prirejal v svoji kino dvorani posebne predstave za muslimanke. K prvi predstavi je prišlo lepo število muslimanskih žena in so hanume skozi odprtine svojih temnih pajčolanov pozorno motrile film »Ko umolknejo topovi« čeprav mnoge niso znale bra ti teksta. Postrežljiv. hotelir in prireditelj predstave je samo na branje teksta pozabil, drugače pa je vse tako uredil, da so bile tudi najbolj staroverske muslimanske dame zadovoljne. Za predstavo so izmenjali vse osebje, nameščene so bile samo žene in še poseben vhod v dvorano so napravili, da se hanume niso srečavale nikjer z mošk mi. Prihodnjič bodo najeli še neko ženo. ki bo čitala in tolmačila tekste filmov. Muslimanke Kosovske Mitrovice so izrazile željo, da bi rade Imele filmske predstave ob petkih popoldan, ko Je obi-čajn dan sprehodov za žene. Tako se polagoma tudi muslimansko ženstvo Južne Srbije uvaja v moderno življenje.
*	V vašem podstrešju leži morda še dobro ohranjena otroška obleka ali plač' ->•» tudi kaka uporabna igrača, kar je * > otrokom že vse odslužilo. Ali veste aa imamo v naši gluhonemnici stot no siromašnih otrok dečkov in deklic od 7 do 17 let, ki vam bodo od srca hvaležni, če jim kaj takega podarite. V zavodu imamo krojača in šiviljo, ki lahko predelata otrokom tudi obleke odraslih oseb. Ni treba, da imate pota in stroške z dostavo ampak javite samo svoj naslov Podpornemu druStvu za gluhonemo mladino, Ljubljana, Zaloška cesta, k bo radevolje poslalo koga do vas ^dnosno prevzelo stroške za pošiljko.
*	župan in blagajnik sta pokradla občinski denar, v vasi Doljašnici pri Velikem Iradištu se je odigrala pred nekaj dnevi 'animiva fing rana tatvina v občinski ola-rajni. župan Ivanovič in občinski blagajni* Ilič sta zapravila občinski denar, nekaj nad 10.000 din in potem inscen rala ratvino. Ko je prišla komisija okrajnega glavarstva, je našla vrata občinske pisar ne razbita, v pisarni pa na stežai odprto nlagatno. katere je Izginil ves denar k ie bil n p m en je za popravilo šolskega poslopja Na vratih blagajne m bilo videti orav nobeni znakov nasilnega odpiranja in to se 4e zde1© članom kom's 1e sumljivo. Zasl:ša!i so na+prej blagajnika ki se je zapletel v protis^via ter narosled prtT>al.
le nekai denarla vzel sam večji del pa niesrov predstojnik župan Oba so seveda fako* zan^i
Opozarjamo vse naše cenjene odlemalce, ia rosnod
ALBHN T^MC? — CEi lE
ni potnik pri naši tvrdki in tudi ni pooblaščen sprejemati denar ali naročila
Mariborska afinerija zlata. Maribor.


u— Vtfsi s potovanla po Brigal jI. Pod
okriljem ženske podružnice »Družbe sv ^ri!a in Metoda« za Rež grad je v sredo zvečer predavala v ondatrom Sokol^ker lomu eospa Marta > »lr. žužkova o vpisih s svojega potovanja preko Bolgarije v Carigrad. Po uvodni esedl predsednice bežigrajske podružnice CMD gospe Minke Oo-e kar je ve je ga predavateljica opisala svo pot. ki ie vod la iz Beograda po Du-n vu nreko Vl-1'nn Sofiie P' rvdiva "Stare <rore Trnova Varne !n po črnem morji] Carigrad. Občinstvo je z napeto -r>zo nostj sV^ilo njenim zanimivim Izvaja njem iz katerih je Ibal duh iskrenih sim-
*i1 ^o b-atskeg^ bolcars!- ga naroda Ir ^plo slovansko čustvo Predavanje so izpo »olnile skioptične slike nrst ir kraiev kje: po?^" s svoi< družbo iz JB li<?e ust3 ila na poti Iskreno ploskanje občinstva i r^la	la nre '<5p>dn ce ge. Minke Oov<
ar jeve je bila naf-ada govo-^iH za cdavanje Zaključujoč 'epo uspeli veče p nrMse-^nica Rjavila da je bež''2Ta ženska podružnica CMD poskriv>'a. <* bodo odslej vso zimo v določenih roki!"
r)~"/ia<- 1 vseh aktiia th panog v Sokolskem domu. da se tak :rj ^oi^p^jj ugt-pgp kulturnm potreb"-bežigrajskega nacionalnega bivalstva
življenjski roman enega najdrznejših krotilcev divjih zveri v izredno napetem filmu
V LEVJIH KREMPLJIH
Odlična dresura levov ln tigrov — atrakcije v ogromnem pariškem cirkusu. KINO SLOGA, tel. 27-30	Danes ob 16., 19. in 21. ari _ Nabavite si vstopnice v predprodaji!
DANES ob 16. uri nepreklicno ZADNJIKRAT! (Večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta.) — Hans Moser, Ida Wust, Lucie Englisch. — KINO UNION, teL »2-21
NA OKRAJNEM SODIŠČU
V LZ je objavil dolgo vrsto esejev, člankov, ocen in gledaliških poročil.
Današnji slavljenec sodi tudi med naše najplodovitejše in najboljše prevajalce. Za čel je L 1919 z izdajo zbirke Bezručevih »šlezkih pesmi«, ld ji je napisal uvodno besedo sam pesnik. TI prevodi so mnogo pripomogli, da je Bezručevo ime zaslovelo pri nas in da so njegove klene pesmi nekoliko vplivale tudi na mladi pesniški naraščaj. Menda pripravlja Albrecht sedaj novo, popravljeno in razširjeno Izdajo te zbirke. Seznam Albrechtovth proznih prevodov je dokaj obsežen: v njem so zastopana imena Hamsun, J. š. Baar. Stind-berg, Hurban-Vojansky, Jir&sek, Goethe, St. Zweig itd. Mnogo del iz češke, nemške in skandinavskih literatur je prevedel tudi za ljubljansko dramo.
Fran Albrecht je lektor založbe s>Hram«, podpredsednik »Društva slovenskih književnikov« in tajnik »Slovenske matice«. Z Abrahamom se srečuje v polnem zdravju 1n njegovi prijatelji ponavljajo za Igom Grudnom »Zdravico Francetu Albrechtu«:
Veruj v življenje, feo da smrti ni, saj v srcih še živi v človeštvo vera...
------o.
Zapiski
Obiski in stiki v Zagrebu. Serija člankov ki smo jih začeli priobčevati, je vzbudila pozornost tudd v Zagrebu, kler je dnevni tisk zlasti »Jutarnji liste, napovedal in ugodno glosiral našo reportažo o hrvatski kulturi. V prihodnjih dneh bomo priobčili razgovore z upravnikom hrv. Nar. gledališča J. Benešičem, dramatikom Milanom Begovičem, tajnikom Matice Hrvatske dr. Mile Starčevičem, izdajateljem Zabavne knjižnice in p sateljem dr. Nikolo Andričem, s slovenskim, v Za-
grebu živečim pesnikom dr. Alojzijem Gradnikom Itd.
»Srpski književni gla^nlK« o slovenski literaturi. V pravkar izišlem 6. zvezku »Srpskega književnega glasnika« je izšla Cankarjeva črtica »Tuja učenost« v prevodu Nike Bartuloviča lanko Tufegdžič pa je prispeval članek »Pr povetke Miška Kranjca«, poročilo o pravkar izišlem izboru iz proze slovenskega pripovednika, ki ga je izdala »Srpska književna zadruga« v prevodu Toneta Potokarja. V istem zvezku poroča dr. Ksenija Atanasijevič o »Descar-tesu« dr. Alme Sodnikove.
Koncert »Slov. vogalnega kvinteta« v torek v Zagrebu je imel, kakor smo že zabeležili, lep uspeh pri občinstvu hrvatske prestoln ce. Kritik »Jutarnjega lista« sodi, da je kvintet nedvomno muzikalno telo; njegova intonacija je čista, dinamika skrbno izvedena, a interpretacija inteligentno dovršena Kvintet — pravi kritik nadalje — je dobro upet ln se jasno opaža intenzivno skupno delo njegovih članov. Kritik pa ni bil zadovoljen s programom, ki da je z - izjemo Gallusa in Adamičevega »Kralja Matjaža« predstavljal starejši stil vokalne glasbe, za katerega imamo znani naziv »Liedertafel«. Kritik vprašuje: »Kako je mogoče danes re-prezentirati slovensko glasbo, če se iz programa izločijo Lajovic, škerjanc, Osterc, Bravnčar in mnogi drugi?«
»Proteus« je svojo najnovejšo (6.-7.) številko posvetil starejšemu slovenskemu priro doznanstvu. Na uvodnem mestu prinaša po »Zborniku Pr rodoslovnega društva« uvodno predavanje prof. dr. Pavla G r o šlja »Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci«. Vsebino in pomen tega sestavka smo označili že v poročilu o navedenem zborniku. Ta pregled zgodovine prirodo-slovnih študij na Slovenskem je obilno ilu- t
striran. Na to prinaša »Proteus« ponatise štirih člankov naju^ie 'nejših slovenskih prirodozi 'skih piscev: Josipa Štefana »številna znamenja in sestavi«, Frana Erjavca »Mravljo« Simona »Gubica »Svet, ki se je pogubil« in Ferdinanda S e i d 1 a »Regrat« Tudi ti članki so ilustrirani in opremljeni s slikami svojih piscev. Dr. P Grošelj pa jih ni samo prilago-d 1 današnjemu jeziku in pravopisu, marveč je zlasti nrvim trem dostavil življenjepisne ln pojasnjevalne opombe. Izmed ostalega gradiva naj posebej opozorimo na poročilo o knjigi Eve Curie »Gospa Curie«, ki pravilno noudarja pomen te knjige za mladino ln za starejše čitatel<e zlasti v teh č-sih »večnega zanikanja« ko nam je bolj ko kdaj treba nezlomljive vere v odrešujočo moč dela in žrtve, zaupanja vase in v visoko poslanstvo ki je odmenjeno slehernemu človeškemu živlienju.
Zagrebška drama v Splitu. Od 11. do 17. decembra bo gostovala v Splitu zagrebška drama. VprizoriJa bo Lucič-Drži-čevo igro »Pr mladog Derenčina« (ki je pravkar izšla v knjižni izdaji), Tolstojevo »Moč teme«, Bogovičevega »Matija Gub-ca«, Senečičevega »Nenavadnega človeka«, Shakespearjevo dramo »Večer Treh kraljev«, Synfeovo »Nočno službo«, Brezove-čkega »Diogeneša« in Pirandellovega »Henrika IV«.
»Salambo« kot bolgarska opera. Po znanem Flaubertovem romanu »Salambo« je priredil bolgarski igralec Boris Borosanov libreto in nanj je zložil skladatelj Veselin Stojanov novo bolgarsko opero. Dosedanje bolgarske operne skladbe so bile zgralene skoraj izključno na motivih iz domačega folklora in zgodovine, zato vzbuja Stoja-novlja noviteta tem večjo pozornost. Krstna predstava bo februarja 1940 v sofijskem Narodnem gledališču.
u— Mrakova skupina nastopi. Sredi drugega tedna bo v dvorani Delavske zbornice krstna predstava Mrakove meščanske tragedije »Stari Rimljan«. Po prodornem uspehu, ki ga je mladi avtor doživel z »Lincolnom«, »čajkovskim« ln »Groharjem«, bo gotovo tudi to delo vzbudilo kar najmočnejši odmev, posebej še, ker Je avtor tokrat oblikoval tragično razsulo ljubljanske meščanske rodbine. Režira avtor sam, ki igra tudi glavno vlogo.
u— V mestni Klavnici se bo tutri ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižan, ceni.
Zimsko perilo - Karničnik - Nebotičnik
u— Vzgoja 'n zaščita zanemarjenih in izprijenih otrok je gotovo eno izmed najaktualnejših pedagoških vprašanj naše dobe O tem bo govoril g. Vojko lagodič na drugem rednem predavanju Pedagoškega društva, ki bo v ponedeljek ob 18. v predavalnici mineraloškega Inštituta na um verzi Vse, ki ae zan majo za sodobna pedagoška vprašanja, vljudno vabimo Po predavanju se bo vršil redni letni občni zbor Pedagoškega društva na kar opozarjamo vse člane
u— Strahote razdejanja v Varšavi so bile posledica nepripravljenosti prebivalstva na zračnt napade Ce bi oili vedeli ljudje že pred izbruhom vojne kako se je treba prioraviti za primer napada sovražnih ietal in kako se je treba vesti med napadom, bi bila nesreča mnogo manjša. Dokazane je. da je porušil poljsko prestolnico oredvsem ogenj ki so ga povzročle zažigalne bombe Zato ho za naše občinstvo izredno koristno in poučno predavanje g. gasilskega inšpektorja inž Franca Dolencj o protipožarnih ukrepih v primeru zračnih napadov ki bo okoli 20 t. .n pod okrljem Ko'a Jugoslo-venskih sester v Delavski zbornici Točen čas oredavan^a na katero opozarjamo že danes bomo objavili pravočasno.
Prt zaprtju m mor mah v prenavi vze
mite «j'itraj na prazen fceioriec K o žaret navadne Franc iožefove grenčlce
u— Čevlja rno so m i oplenili V eni
adnjih noči so neznani vlomilci obiskali ifeinvmcr čevliar<!ke«»a mojstra Franceta Tonv-a v Kozariah Tatov: so moistru rd-nesli relo maihno zalogo oodn^atov. črnega boksa več oar0v iz?ot->vl1enih ženskih in moških čevliev ter n°k^i Dar^v še neizuotovlienih da znaša Sk^da n kaj tisočakov Sumilo da sn bil na delu cigani ki so se že neVai dn; klatil" oo vasi tr s tuHH	nkrn8
u - JBvna <lra«b»» r*rnhll<»n»Ti prp^mo-t«*v bo 18 t m it 9 dorvoldne v skladi-na PoManskem nasipu St i0/I nadstropje interesenti so vabljeni (—)
Iz Maribora
a Smrt znanega mariborskega odvet-
(i»Ka Včera- je preminul v Mariboru da-eč naokrog /nani odvetnik dr Mihael Stajnko Pokojnik ie bil ena izmed najbolj znanih mar b rskih osebnosti Umrl ie v splošn boln šn;ci v poln- ma«ki dobi. star krma- 52 let Dr S^ainko je b 1 oo rodu iz Voerinrevcev v lj- tomerskem sre-zi' in <e bi' tjP'fen predstavnik naše Prl<»kiie Od,:knval se je po vedrosti ve-I kr 5»!»avos+i in iskreni iružab"osti S'0-vel je kot dober odvetn;k k-: le svojim s*ra»Vam tudi vedno pomaga) \z stiske N^i m<i b^	bla® in časten spomin žalujočim oa naše naiiskrenejše sožalje!
a — Prva	npprj« v mnrthor*lrem
crlprinii^u, Rista Savina [.epa Vida« se pod vodstvom kapeln'ka L Herzora tn v Skrbinfkovi regiji fe pridno pripravlja.
a — Osebne *"iriade po dnrgem draginj-skem razredu Tz vrst mariborsk h upokojencev smo prejeli Aktivnim državnim uslu^ben-em se odmerja osebna doklada po kraju kjer ima urad svoj sedež, upo-koienoem pa po kraiu bivališča Tako je n pr davčni uradnik ki je stanoval v mariborski okolici tik periferije mesta, dobival osebno doklado po drugem dra-g'"njskem razredu z upokojitvijo pa se mu ie takoj odmerila doklada po III razredu, četudi ni spremenil svoieea bivališča ker so pač mariborsk- okoliški kraji bili doslej uvrščeni v III razred in se je kot meia med obpma razredoma smatrala politična meja V mestih pa tvori dejansko mejo med dravinjskimi razredi meja gradbenega okoliša Tudi MaHbor ima ožji in širši grpdbeni okoliš V širši spadalo Kam-nica. Košaki. Krčevina. Pekre, Pobrežje, Radvanje, Studenci in Tezno. ki so se 2e priključil stavbenemu okolišu mesta Maribora. Državnim -upokojencem v teh krajih pripada torej osebna draginjska doklada po II draginjskem razredu, seveda tudi vsem aktivnim drž nameščencem. Na osnovi teh dejstev sta učitelj Dzura iz Radvanja in šol upravitelj Tušak iz Tezna vlomila prošnji pri banski upravi Mestni gradbeni urad je dal ugodno izjavo, nakar se je vsem učiteljem in menda tudi drugm prizadetim iz omenjenih krajev priznala in nakazala osebna doklada po drugem razredu. Potem so tudi upokojenci pričeli vlagati prošnje na finančno d'rekcijo za nakazilo višje osebne doklade. Na prošnjo mariborskega poverjenika banov nskega društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani g. Ogo-relca je interveniralo društvo (tudi funkcionarji lista »Naš glas«), da se je upokojencem začela nakazovati osebna doklada v razmeroma kratkem času. Osebne do-
klade po 11 draginjskem razredu se bodo nakazovale vsem prizadetim in ni treba torej nikomur vlagati prošnje Glede izplačevanja razlik pa bo interveniralo ljubljansko društvo, če bo potrebno Upokojenci okoliških občin naj pristopijo k društvu Mesečna članarina znaša 3 din Za ta denar dobite brezplačno mesečnik »Upokojenec«, razen tega pa bo društvo vršilo vse intervencije, informacije, posredovanja brezplačno in sicer ne samo pri ljubljanskih uradih, ampak tudi preko beograjske zveze Pristopne prijave spre-;ema mariborski poverjenik g Ogorelec, Vrbanska ul. 19. Tisti, ki so prosili za priznanje osebne doklade po II razredu, naj vložijo tudi prošnjo za izplačilo razlike od t jun. 1932 do 30. sept. 1935 Prošnje se lahko oddajo tudi v Vrbanski ul. 19, kjer ■?e dobijo vsa potrebna pojasnila.
a— Razburljiva deložacija. V Zolgerjevi id: ci št 6 se je pripetil razburljiv dogodek Sodni organi so hotel: deložirati družino, ki šteje sedem članov Do deložacije pa ni prišlo, ker je težko bolna hčerka priklenjena na postelj Sodni organi so zaradi tega odšli. Za ta primer pa se ie zanimal mestn: socialni politični urad. ki je lastnika hiše ovadil banski upravi.
a— Brat in sestra. Pri Senekovičev h pri Sv Ani v Slovenskih goricah so doživeli razburljiv dogodek Bre* je naiprej streljal na svojo sestro, k sreči oa je krogla zgrešila, nato pa jo je napadel s kuhinjskim nožem. Nasproti se mu je postavila mati. k: je bila pri tem ran-ena. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ra burlji-vega brata so aretirali Vzrok napada je v tem. ker je hotel brat odvrniti sestro od poroke, kar se mu pa ni posrečilo V razdraženosti je segel najprej po puški, potem pa po nožu.
a— Se neugotovljena identiteta. u zvezi z nenadno smrtjo neznanega starčka, o čemer smo že porečali. porivata uprava splošne bolnišnice v Maribor- ter pred-stojništvo mestne policije vse. ki b kaj vedeli o mrtvem starčku, da se javijo, da omogočijo s svojimi izpovedbami ugotovitev starčkove indentite
a— Z voza pod tovorni avto. 471e+nerr>u vozniku Francu Trsu iz Makol so se splašili konji Trs je padel z voza in ori-letel naravnost pod tovorn avto. ki ie slučajno privozil mimo Trso. k; :ma zlomljene roke in no?e so prepeljal v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanie ie precej resno
a— Ni bi! pravi. Neki Fran-- Šk~f;č ie bil aretiran, ker je v 2?karc"'h tvšk do-val 241etnega oosestniškega sina Alo;-;ia Slaniča s kol^m oo glavi in obrazu Ško-fič je priznal, da je Slan'ča nanade1 zatrjuje pa da i° hotel nanasti ve« brata Pe*ra da pa se je zmo'?1 v oc**bi Alojzij Slanič se zdravi v bolnišnici

e— Dr. Ludovik šln^Ovic. V št. Juriju ob Taboru je umrl v sredo v 49. letu starosti dr. Ludovik šinkovic. banovlnrld zdravnik v Misl nju. Pokojni je bil goriški rojak Med vojno je prišel v rusko ujetništvo, iz katerega pa je pobegnil in 9e po dolgih mukah vrnil čez Kitajsko domov. Takrat si je nakopaj bolezen ki J je zdaj podlegel. Pokojni je bil znača-jen ln odločno naroden mož. Zapušča soprogo go. Sento iz ugledne dr. Vrečkove rodbine v Celju in hčerko Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču v Celju Pokojnemu bo31 ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Predavanje o Kulturi slovenskega jezika. Prof. Jakob Šolar iz št. Vida nad Ljubljano bo predaval v soboto 18. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma v Celju o važni in zanim vi temi »Kultura slovenskega jezika«. Predavanje bo pod okriljem Profesorskega društva v Celju. Udeležite se tega predavanja v čim večjem številu!
»Neopravičena ura« v celjskem gledališču. Mariborsko Narodno gledališče uprizon v sredo ob 20. v celjskem gledališču učinkovito veseloigro šandarja Be-keffija »Neopravičena ura« v režiji Jožeta Koviča. Sodelovali bodo m. dr. Kraljeva, Zakrajškova, Savinova, Rasbergerje-va, Starčeva in Vila Kovičeva ter Nakrst, Gonnšek, Košuta, Verdonik, Košič in Pavle Kovič. Predstava je za abonma. Ne-abonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
Sestanek vseh Slavistov Iz Slovenije bo v nedeljo ob 10. dopoldne v zbornici drž. realne gimnazije v Celju.
Sejmi v celjskem srezu so spet dovoljeni, ker je slinavka in parkljevka ponehala. Izvzeto pa je področje mestne ob-
čine celjske, kjer ostane prepoved prirejanja sejmov še v veljavi.
žrtev napadalca. V sredo zvečer je prispel 31-letni brezposelni rudar HenrJc Mastnak iz ljubljanske okolice v Celje. Včeraj okrog 5. zjutraj se je na Sp. Hu-dinji pri Celju spri z nekim cinkarn škim delavcem, v prepiru ga je cinkarnišk delavec udaril s pivsko steklenico po glavi in ga težko poškodoval. Mastnaka so oddali v bolnišnico.
e— Umrla sta v celjski bolnišn ei v torek 76-letni kočar Franc Cigale lz Potoka pri Rečici ob Savinji, v sredo pa 10-letna skladlščnikova hčerka Angela Kme-tičeva is Tržišča pri Rogaški Slatini.
INSERIRAJTE V „JUTRUM i

Kako je z omejitvijo t<£tm$nje bencina
Pretekli teden je bila objavljena uredba, ki daje trgovinskemu in finančnemu ministru pooblastilo za omejitev potrošnje bencina in ostalih derivatov nafte v motornem prometu Kakor je znano, so pe-trolejske družbe že prej dejansko omejile oddajo bencinske mešanice, in sicer zaradi tega .ker so zastali dovozi nafte iz Rumu-nije. medtem ko pogajanja v Bukarešti še niso dovedla do zadovoljivega rezultata. O vprašanju, ali bosta trgovinski in finančni nrnister izkoristila pooblastilo za omejitev potrošnje prihajajo :z Beograda nasprotujoče si informacije.
Tako zatrjujejo da je treba z zalogami naft° in bencina štediti brez ozira na to, kckš^n rezultat bodo prinesla pogajanja v Bukarešti, odnosno da je treba obstoječe zi^ope povečati, ker se ne ve. koliko časa bo tvp^a voina v zapadni Evropi .in lahko r"c+op;io pri ck^bi naše države 7 nafto
,-3čje te"kcoe Zato nai bi že seda^ pri-č<='; s štednio Motorni promet nai se v č m vfiern ob«eeu preuredi na pogon z d'1- o":mi po*- vi zlasti z ogljem K^or 7;, --!ei0 te informacije, ra^mišliaio na rrir~	mestih o omejitvi potrošnje
b"r>" "a na obnovi pocebo:h b°nc'nckih k~~t PoM verVtno pa ie da bo uknien p vvmpf do1očep'h vrst motornih vozil V i tr' 7vp7j zat*-jiiipio da ni izklinč^no da ! bo o-ppovedan ali omeien promet z lu- j k-T-n-mj avtomobili in d3 bo uporaba to- j v"-^ h avton->ob-'iov napovedana 'am kier SP n-°voz lahko vrš z železnico. Enako na' b' omeiil tudi avtob"«ni prompt na P'-o^?h ki so konkurenčne državnim želez-n;cam
Kako potekajo pogajanja z Rumunijo
Vp^-ašanie omejitve potrošnie bencina je sp^^žil potek pogaianj v Bukarešti. k; še nico prne«la zadovoljivega rezultata Po-le" ••-"•ašanja povišanja nakupne cene za
nafto obstojajo težkoče glede predlogov za plačilo te nafte. Doslej smo nafto uvažali iz Rumunije proti plačilu v kliringu in deloma v devizah. Rumunija predlaga, da bi tudi v bodoče ostal ta plač lni sistem, vendar bi morala naša država dobavljati Ru-muniji baker, železno rudo, konopljo, surove kože in nekatere druge proizvode. Naša delegacija pa je stavila predlog, da plačamo vso nafto v devizah, ker lahko baker in železno rudo povsod vnovčimo za devize.
Najnovejše informac:je iz Bukarešte pa kažejo ugodnejšo sliko. Ravnatelj devizne direkcije pr' Narodni banki Kosta Ljubi-savljevič je odpotoval v Bukarešto, in sicer 7. novimi instrukcijami glede pačila nafto Po na novejših verteh je verietno. da b^do pogajanja zaključena v najkrajšem času. nakar bi se vzpostavila normalna oskrba naše dr?ave z nafto V zadniem času ni docela prenehal dovoz nafte iz Ru-mrrrie in so n3 potu transporti nafte ki so bili že prej zaključeni Končno zatrjujejo te najnovejše vesti, da ne bodo po-t"»bnP nob°np omej tve p^tmšnje bencma. če se na podlagi noveea sporazuma z Rumunijo za?igura uvoz nafte v dosedanjem obsegu kar ie baje pričakovati.
V	Novinah« le sedaj objavljena odločba glede povišanja prodajne cene benCnski mešanici za 0 30 din pri litru na podTae- sklepa bencinskega odbora ki sa ie Dntrdil finančni minister Povišanie ie stopilo v veliavo 15. t m.
V	zvezi z za«edaniem bencinskega odbora-nam porofaio še iz Beograda da je ta odbor na svoji včerajšnji seii sprejel <klep da se poveča odstotek metHneea alkohola v b°nr>inski m^Sanicj od 0 6 na 1 2% s tem. da se cena bencinski mešanici zaradi tega ne sme povišati Včerajšnji seii ie predsedoval načelnik carinskega oddelka v finančnem ministrstvu dr Pavlič.
Načrt uredbe o kontroli cen
lz Beograda poročaio. da so v ministrstvu za sooVno polit;ko in narodno zdravje 'zde1 ali načrt uredbe o kontroli cen. ki nai bi se izda'a na osnovi čl. 9. uredbe o nabijanju draginje Po tem načrtu naj b' b"o proizvaia'cem. posredovanem in prrw-?aia'cem prepovedano kupovati in prodnat' b'aoo, obseženo z uredbo o pobija n;" dra«;nje, po vi?rh cenah kakor so ve'ia'e 1. septembra, če za to ni upravič-lj'-,~'h raz'o<*ov Upravičenost povišanja nai bi ocenVi posebni poveriemki za kon tr^o cen. ki bi jih v posam°zn'h cv>snodar-sk:li središčih nos t a vi l nrn'ster za socialna nn.'?tiko. Ti poverjeniki bi svojo naloge- vr"i'li v sodeiovaniu s krfli°vnimi odbori za kontrolo cen. V načrtu uredbe je
predviden tudi glavni poverjen'!: pri mini strstvu za socialno poMtiko ki bi v sode lovanju z državnim odborom za kontrolo cen nadzoroval delo poverjenikov in kra jevnih odborov V državnem odboru bi bi li predstavniki gospodarskih ministrstev gospodarskih zbornic in drugih kornoracij ter zadružnih in drugih gospodarskih usta nov Končno je v načrtu predvideno, da b' mora! vsak proizvaialec ali trgovec, ki na merava zvijati ceno. to prijaviti poverje niku. ki bi bil do'žan skunai z odborom izdati odlok v 48 urah Odobreno povišanje bi veHak) za vsa podjetja v dotič-nem kraju, ki se bavijo s proizvajanjem ali prodajo dotičnega b'aga
za&sslen&sti
Sfat;^-'ka Okrožnega urada za 7avaro-H^iavnev v Ljubljani i® ž° ^a masec s^^-mber. to je za r»rvi vnjm m"®1*, za-b-"'Qžila znatno nazadovanje števila zaposlen h delavcev. Povprečno število zavarovancev se je od avgusta do sentpmbra skrčilo za 6 714 (lani za 444) Najnovejši izkaz okrožnega urada za mesec oktober pa zaznamuje nadaljnje nazadovanje zaposlenosti, ki tudi presega običajno sezonsko gibanje. Od septembra do okt bra se je povprečno število zavarovancev nadalje skrčilo za 2830 (lani za 1133). V zadnjih dveh mesecih je bilo gibanje naslednje:
oovpr. število ra?rka nasproti zavarovancev istemu mes. 1 1938
avg. 1939 108 401	+ 3C35
sept. „ 101 6"7	—
okt	98.857	—3982
V dveh mesecih se je štev"li za aro-
vancev skrčilo za 9544 medtem ko je lani v istih dveh mesecih nazadoval le za 1577, predlanskim za 1607. leta 1936 pa za 1044. V avgustu smo imeli še za sko-ro 4000 zavarovancev več nego v lan'kem avgustu, v oktobru pa smo imeli za svoro 4000 zavarovancev manj nego lani v istem mesecu. V preteklem mesecu je bilo povprečno število zavarovancev celo man i še nego pred dvema letoma, in s cer za sko-ro 2000. Najhujši je bil padec v prvi polovici septembra, torej v prvih tednih po izbruhu vojne: od tedaj pa bolj polagoma popušča.
Kakor v prejšnjih letih ko ie nazadovala zaposlenost opažamo tudi letos, da se vzporedno z nazadovanjem članstva dviga število bolnikov V septembru jih je b lo 2946. to je za 11°A> več nego lani v septembru, v oktobru pa 2812 to je za 9°/« več kakor lani
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v oktobru 2524 din. to je za 0 26 din mani nego v lanskem oktobru Skuona dnevna zavarovana me7^a oa ie dosegla v oktobru le 2,495 000 din in je bila pri tem za 127 000 manjša nego v lanskem oktobra
<r*^vesti
= Težkoče pri našem izvozu lesa v
Nemčijo. Sarajevski lesni industrija so predložili strokovnemu odboru za lesne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine zahtevo naj se čimprej skl če seja strokovnega odbora zaradi razprave o izvozu 'esa v Nemčijo Nujno je potrebno da se reši vprašanje cen Pri zadnjih pogajanjih Nemčija ni pristala na zahtevano povišanje cen naši lesni 'ndu-strijci pa ne prestajajo na sedanje '•ene in plačilne poeoje Na seji strokovnega odbora naj bi se razpravljalo tudi o položaju na ostalih lesnih trgih na katerih je zainteresirana naša lesna izvozna industrija
== Davčna reforma. »Jugc^ venski ku rir* je v svo^i *tevilki od ">3 novembra t ! ob^aVi ""vročilo o posetu fnančnat«, ministra dr. JurM* Siit«*« „	k' or* vi, da ie ori tel or»h'ki mini«*«« Siitei izjavil srvoiim pr^ateliem da v finn^nem ml-nst^s+vu popne^eno dolžin na qrnrw><»mb' ob5rto-""*°°-a dnvčT>e<ra »p^+e^n " rfrfa vi. V zivezi s tem noroči^om ki m objavili nekateri listi, sporočajo s pr?stoinega mesta, da izjava ministra šuteja, objavlje-
na v »Juiros^ovenskem korirtu« ni točna. Na sestanku v Pančevu — v kolikor ie bi-
lo govora o davčni zakonodaj — V potekel ^azsrovor le o tem da se čim strožje in orav!čnej*e izvai^io oW<veči pre^mi=ri ne na da gre za nek^ radikalne spremembe v davčni zakonodaji
= Novo industrijsko podietfe v Beogradu. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev delniške družbe >Jugostroj« s sedežem v Beogradu in začetno srlav^rco 1 mili din. Dnižba bo zgradila v Rakovi c pri Beogradu tvonrco za Izdelovanje ročnih Črealk motornih in bencinskih črpalk meril za be^ nin in o1,:p. hla^i^ikcv za sro^TvV n-s^tvo in ^brt ter signalnih naprav za že^znice.
= Iz naše Industrije jedilnega olja Tvornica olja »Booprad« d. d. v Beogradu je na osnovi odobritve trgovinskega mini stra zvišala svoio srlavnlco od 1 na 4 milijone din. — Z odobritvijo trgovinskega ministra se bo v Beogradu ustanovila z glavnico 1 milijon din »Induntriia olivnega olia Stari Bar d. d., s sedežem v Beogradu (značilno je. da bo podietie v Starem Baru (zetska banovina), sp^pž nove"« nodiptia pa bo v Bp^^radu. očitno z^ra-1? davčnih ozirovl Družba se bo bavila tudi z proiz-vairtnipm mila ter s predelavo sadja, perutnine in rib.
= L.r?b! ionska tvrdka Sever ft To se se
li v Beograd. Iz Beosrarta poročalo da je tam ustanovljena delniška družba Sever & Co z giavn!eo 500 000 d n Uhanov1 telil tvr"ke so Maks s-ver trgovec s sempni v LjuM-iam', odvetmk dr	in ^rmri
TvrcTka sp bo bfivilfi e	s s^mp^i'
ter s predolavo in	s»mcn
domsčp^ra in tuipga sadja
= Iz trgovinskega rff' tra. Pri tvrdki Ivan Jax & sin, Ljubljana, sta izbrisana javna družbenika Ivan Jax in inž K^>r! Jax. vpisana pa sta kot javna družbenika Rudolf Schweitzer. trgovec v Liubljani. in Kari Kaiser. trgovec v Tomačevem; Istočasno sta bila izbrisana kot prokurista Rudolf Schv/eitzer in Emerlk Tscbokert. — Pri Obrtni banki v Liublianl ie izbrisan član upravnega sveta Franc Pavrikrr. vu san pa član upravnega sveta Josipa Rojl-na trgovec in posestnik v LjubUani — Pri Splošnem jugosloven^kem bančnem društvu d- d podružnici v LiubHani so izbrisani člani upravnega sveta Oto Freund. Edmund Goldschmidt in dr Milan Marič
=r Likvidacija. »Korotana«, lesna indu-striiska družba na Prevallah sklicuje za 14. december izredni občni zbor. ki bo sklepal o likvidaciji družbe.
—- Pred spremembami v upravi dnifbe Jugoslovenske jeklo. Za 30. november ie sklicana izredna glavna skupščina družbe »Jugoslovensko ieklo* (prej železarna Zenica)- in sicer zaradi izvolitve novega upravnega in nadzorstvenega • odbora
- Izvoz orehovine Ministrski svet je ia predlog finančnega ministra sklenil da se točka 2 odloka ministrskega sveta 5t 6789-4 od 28 februarja 1935 spremeni v fo! ko. da bodo v bodeče izvozniki orehovega okroglega tesaneea in žaganega lesa dolžni odstopiti ministrstvu vojske in mor narice 20 # količine, pri javi iene za izvoz
= DOfoave. Centralna <J rekcija drž. rudarskih podjetij, v Sarajevu srorelema do 20 t. m. ponudbe za dobavo turb'n*kega in ciMndrfkega olia do 28. t. m. za dobavo 2eie^niSk'h -eči do 7. decpm^ra T>a bo licitacija za dobavo jamskega lesa 12. decembra za dobavo rudarskega orodja in
15. decembra za dobavo kompletne
ve za rudmfk. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 22. t. m. ponusbe za dobavo stekla za okna, do 29. t. m. za dobavo zakovic, žice in pločevine, do 6. decembra za doba/vo konopljene vrvi. amo-nijakove sode, krede, gorilnega špirita, voska, kopalnih kadi, bakrenih kotlov, cevi, venti lov, gumijastih podlog, klobuče-vlne za izolac jo, električnih pripomočkov gumijastih plošč in gumijastih cevi. Dne 28. t. m bo pri komand, pomorskega ar-zenala v Tivtu licitacija za dobavo preprog lanene tkan:ne, sukna in platnenih vrvic, do 30. t. m. za dobavo tekočin m paste za čiščenje. Ista komanda sprejema do 30. novembra ponudbe za dobavo fosforjevega bakra, mangana, ferosicilja, apecialnih manometrov in termometrov, peska za čiščenje in formiranje, papirnate in izolacijske lepenke, raznih ščetk m jeklene 2 ce do 2. decembra za iobavo metel in metlic iz sirkove s'ame in brezovih metel, bombažnega platna in gumijastih cevi do 5 #ec za dobavo brlzgainic za olje ročnih sesal k. lesnega oglja, trsti-ke, kabla v gumi jasti cevi, stro'a za brušenje. brusov za gornji stroj, nikelin žice, raznega kabla ročnih e^tričnih svedrov in vrtiljakov, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. novembra ponudbe za dobavo konstruktivnega jekla.
= Licitacije. Dne 17. t. m. bo pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu pismena licitacija za dobavo aparatov ai pribora za mehan'6no delavnico, do 18. t. m. za dobavo za konje do 20 t. m. pa za dobavo nogavic. Dne 18. t. m. bo pr upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu pismena licitacija za dobavo vlečenih cevi, 20. t. m. bo jfertna licitacija za dobavo repičnega olja, smir-kovega platna ter usnia 23. t. m. za dobavo navadnega kartona in 25. t. m. za dobavo steklene glazure.
Dne 21. t. m. bo v pisarni Štaba za utrjevanje v Ljublianf. pismena licitacija za dobavo 16 zimskih sestavljenih H^rak.
po 432 (v Beogradu Je bil promet po 487). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Deviz«:
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 173.70—176J0, Par-z 98.25—100.55, New York 4418.75—4478.75, Curih 995—1005. Amsterdam 2344.70—2382.70, Bruselj 722.70 —734.70. Tečaji na svobodnem trgu: London 214.87—218.07, Pariz 121.60—123.90, New York 5480—5520, Curih 1229.91— 1239.91, Amsterdam 2899.95—2937.95. Bruselj 893.87—905.87
Curih. Pariz 9.93, London 17.5050 New York 445.375. Bruselj 73. Milan 22 50 Amsterdam 236.40, Berlin 178.50. Stockholm 106.10. Oslo 101.20. Kobenhavn 86.
KfektJ
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 430—433 (432), 4*/« agrarne 52 den., 4*/e severne agrarne 52 bi., 6*/» begluške 80.75 bi., 64/o dalm. agrarne 76.50 bi.. &>/• šumske 76 den., 7•/• stabiliz 94 bi.. 7®/» invest 97 den., 8®/» Blair 95.50 bi.; delnice: Narodna banka 7050 den.. PAB 203 den.. Trboveljska 200—220 Gutman 45 den., Sečerana Osijek 100 den.. Osiječka ljevaonica 150 den
Beograd. Vojna Skoda 436 75 -437.50 (437), 4 % agrarne 54 den., 4 °/» sevevne agrarne 52—52.50. 6°/o begluške 80 75— 81 (80.75). 6% dalm agrarne 76 den. 6*/« šumske 73—74 7*/» invest. 99 den 7°'i Seligman 98.50 den.. 7°/» Blair 89 75—90 (89 75). 8*'» Blair 94—94 50 f94\ Narodna banka 7060 den., PAB 200—203
Borze
16. novembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Gr«k boni so se v Zagrebu trgovali po 35 in v Beogradu po 35. Tečaji na 3voboonem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 dn za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri slabi tendenci trgovala
Blagovna tržišča
žito
+ Ohlcago. 16. novembra. Začetni tečaji :pšenica: za maj 85, za julij 83. za dec. 86 875; koruza: za maj 51.875 za julij 52.50. za dec 59.75.
+ Whmipeg. 16. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 70 75, za jul j 75.25.
-f- Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: baška okol Novi Sad 200 — 202; gor. b. 210 — 212; srem. 198 — 200; slav. in bar. 198 — 200; ladja Tisa 201 — 203; rž: baška 145 — 150 Oves: baški. sremski in slavonski I4r 150. Ječmen: baški tn sremski 64'65 kg 160 — 165 Koruza: baška 143 — 145: banatska 140 — 142; pariteta Indija 143 — 145 Moka: baška in banatska »Og« in *0ggc 295 — 305; »2« 275 — 285: »5« 255 — 256; »6« 235 - 245; »7« 205 — 215; »8« 130 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 360 - 370. Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120,
Beležke
Ministrski odbor
za preosnovo drŽave
»Hrvatski dnevnik« poroča da je bil v okviru ministrskega sveta osnovan pose ben odbor za preureditev države. V odboru so predsednik in podpredsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček, finančni minister dr. Šutej, minister brez portfelja dr. Konstantinovič, ki je bil že eden glavnih sodelavcev pri formu'aciji hrvatskega sporazuma, m gradbeni minister dr Krek.
Napovedi minrstra pravde dr. Markaviča
Minister pravde dr. Lazar Markovič je v Kragujevcu in Kraljevu poročal svojim političnim somišljenikom o političnem položaju. Povedal je med drugim, da vla da pospereno izdeluje nove politične za kone, ki bodo morda že prei objavljeni, kakor se pričakuje Ali bo prej razpisala občinske ali skupščinske volitve, o tem bo vlada šele sklepala Gotovo pa je da bodo volitve tajne in da bo upoštevan proporc Sprememba zakona o razdolžitvi kmetov se bo nana?a'a predvsem na majhne kmete, ki imajo manj ko 5 ha zem-'je Njihovi dolgovi bodo. ako bo le kako mogoče, popolnoma črtani. V Kra'jevu se je minister dr Markovič dotaknil tudi verskih odno'aiev v naši državi. Rekel je, da so ti odnošaji zadovo Ijivo urejeni že v sedanji ustavi. Pravoslavna cerkev je sicer nekaj izgubila na zunaj, ker ni več državna cerkev, zato pa je mnogo pridobila na svoji notranji vred nosti Srbska zgodovina ne pozna verskih preganjanj in ne nasilnega prevajanja iz vere v vero. To svojo sijaino tradicijo morajo Srbi ohraniti tudi za bodoče čase.
„Vreme" o bodeči
narodni skuoščirci
Beograisko »Vreme« obiavlja informaci ie o de'okrortu bodoče narodne skur>rčine. ki bo dfl;a'a državi skupne zakone Za re sore. k' bodo ostaM tudi po preured'tvi dr zave slnipni (vojaka 'n mornarica železnice. r>o"ta in te'egraf zunanje nun;5trstvo) Ho s no zaV^nMajstvo veljavno za vso državo. Pri resorih s prene"en'mi kompe tcncimi bo sprejema'a nova narodna skup-šč'na ■ p.mo okvirne zagone
Cede vprašanja, a1? hodo mre'' Iv ti poslane. hrvatskega sabor« m osta''h hano-vinr.Vh- svetov istočasno tudi č-»n' nnr^-J-ne skupščine, stole mero.Iaini kf-tfi v R-^o gra-ju na sta!i'ču. da ne more bit nobenega nom-sleka pr< t; temu Pač pa bo vne šena v novi volani zakon za narodno slcup:č?no m v vo!i'ni zakon za hrvatski sabor določba da župan' ne morejo Vti narodni po.slanci in ne č'ani hrvatskega sabora. ker so že z občinskim nos'i tako ob-remenieni. da ne morejo opravljati ;e poslov narodnega pos'anca ali zastopnika v hrvatskem saboru	—
Ns^el^lsi ^fafčnl sli-^dl
Za prihodnjo nedeljo ie napp\edanih v srbskih krajih več političnih zborovanj. Cavni odbor radikale stranke sklicuje veliko zborovanje v Rum. zem'joradniška stranka pa bo priredila shode v Kragujevcu Gruži in čačku Na zemljoradni^kih shodih bo govoril tudi zastopnik vodstva HSS Zgodilo se bo to prvič 00 zaključrt-vi sporazuma zato vlada za shode v političnih krogih precejšnje zanimanje
JNS je najJoveda'a za nedelio banovin-sko konferenco v Skoplju Na njej bodo govorili tudi predsednik stranke Peter Živ-kovič. podpredsednik Jovo Batnanin. Bogoljub Jevtič dr. Kumanudi in drugi
Sffreme*i?e*M% S1«ve«5evoM mrljsnie
»S'ovenec« je v svoji bo-bi proti vsaki stvarni razpravi o slovenski samoupravi uporabljali do sedaj kot važen argument
tudi okolščino da hnajo »Jutrovi« članki preveč odziva v iugoslovenski javnosti, da /ih vsi listi, tudi vladni, obširno ponatisku-/ejo, s čimer se baje povzroča vtis. kakor da bi Slovenci ne bili složni v zahtevi po svoji samoupravi, čez noč pa so gospodje t Kopitarjevi ulici svoje mišljenje popolnoma spremenili. »Slovenec« namreč sedaj zatrjuje, da se je »Jutro« s svojimi razpravami v resnih beograjskih političnih krogih samo osmešilo in da t; isti resni politični krogi proti avtonomiji Slovenije nimajo sploh nobenih pomislekov Prejšnja bojazen »Slovenca« je bila torej neutemeljena Umaknila se je polnemu optimizmu.
Dalje zatrjuje »Slovenec«, da imajo resni politični krogi v državi neomejeno zaupanje v slovensko vodstvo JRZ m da popolnoma odobravajo njegovo stališče Prepričani so da bodo Slovenci že znali urediti svojo banovino in jo tudi vzdrževati in je čisto naša stvar in skrb, če borno v njej živeli tnalo skromnejše ali pa obilnejše.«
Iz »Slovenčeve« informacije b? brlo torej posneti, da so Hrvati m Srbi pripravljeni dati političnemu vodstvu slovenske JRZ carte b'anche. da napravi s Slovenijo, kar se mu zdi prav. Zanimivo je, da ti beograjski politični krogi po »Slover.čevih« trditvah poznajo stališče vodstva slovenskega dela JRZ glede obsega bodoče slovenske avtonomije. Sedaj bi bilo samo še potrebno. da tudi Slovenci izvemo za ta načrt. pa ne bo težko, da se o njem pomenimo m morda celo domenimo.
PristaSinf e HSS in ženska volilna pravica
V »Hrvatskem dnevniku« piše ga Pavla Balenovičeva o akciji nekaterih hrvatskih ženskih dru-tev, da bi se priznala hrvatskim ženam volilna pravica. Med drugim je sklicalo društvo »Hrvatska žena« tudi vel'ko žensko zborovanje, ki naj bi podprlo akcijo za žensko volilno pravico. Balenovičeva pravi v imenu ženskih odsekov HSS. da se zavedne Hrvatice te aJc-cije za žensko volilno pravico ne bodo udeležile. Ta sklep utemeljuje takole:
»Hrvatske žene poznajo vsebino deJ in ideologijo pokojnih bratov Radičev, na katerih je zgrajen program HSS. V tem programu pa so dana vsa jamstva za enakopravnost hrvatske žene in za njeno vo-Tiino pravico. Zavedne hrvatske žene vedo, da ne bodo pozab'jone in da računa z njihovimi težn'"ami hrvatsko narodno vodstvo. ki bo že reklo svojo besedo, kadar Ho smatra'o to za potrebno.«
Za Duf?ai ni več nevarnosti letalskih napadov
Dunajski !'sti prinašajo pozive prebivalstvu bivše avstrijske prestolnice, naj svoje plinske maske zopet odda tam. kjer jih je bilo prejelo. Listi utemeljujejo svoj po-
ziv 1 tem, da je po končani poljski vojni za Dunaj minila vsaka nevarnost napada iz zraka pa da zato njegovo prebivalstvo plinskih mask ne potrebuje več. Oddane plinske maske bodo razdeljene med prebivalstvo v zapadnih predelih Nemčije, ki 90 Se vedno izpostavljeni nevarnostim letalskih in torej tudi plinskih napadov.
Cenzura v Rusiji
»Manchester Guardian« primerja rasne cenzurne sisteme na svetu in takole ka-rakterzira rusiio prakso v tem oziru:
Cenzure v Rusiji oficielno ni. Novinarji smejo pošiljati telegrame v inozemstvo in telefonirati brez ovir. Toda, če hošejo o katerikol. stvari v Rusiji dobiti avtentične informacije, jih na tiskovnem uradu zunanjega ministrstva samo • pozore, da so vse informacije, ki so na razpolago, že natisnjene v oficiehr h organih »Pravdi« in »Izvestjih«. Če sprašujejo dalje, ri-sk rajo, da jih obtožijo špionaže. Uradna poročila agencije Tas so novinarjem seveda tudi na razpolago. Preden pa jih dobe novinarji v Moskvi, so brezžično sporočena uradno že v vseh onih smereh in jezikih, v katerih vladni ruski krogi žele, da se vest razširi.
Značilna prepoved na Finskem
Po poročilih iz Helsnkov je finska vlada prepovedala razširjanje Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«, kakor tudi razširjanje protikomunistične literature. Komun stična literatura je bila prepovedana že od nekdaj. Svoj sklep utemeljuje vlada s tem, da hoče biti Finska popolnoma nevtralna tudi v ideoloških spor-h, ki ^""ea razjedajo svet.
Sovjetska propaganda v Podkarpatski Ukrajini
»Slovenska svoboda«, list, ki izhaja v Prešovu, poroča iz Užgoroda. da se je po vsem Podkarpatju začela silna agitacija za priklop tev Podkarpatske Ukrajine k Sovjetski Rusiji Novo sosedstvo je Madžare tako oplašilo, da si ne upajo nastopiti proti temu gibanju z enako ostrostjo, kakor so sicer navajeni nastopiti proti vsakemu pokretu, o katerem smatrajo, da je naperjen proti njihovim interesom. Mnogo podkarpatskih Ukrajincev je zbežalo v Rusijo in se naselilo v tamkajšnji ukraj;nsttci republiki, kjer so ustanoVli središča za ukrajinsko iredento v Podkarpatju. Da bi zavrla njihovo akcijo, je začela madžarska vlada na vso moč podpirati velikorusko smer, ki jo vodt znani podkarpatski politik Brodi.
»Slovenec« za odgoditev volitev
Zelo zanimiva izvajanja objavlja včerajšnje slovensko glasilo JRZ v obliki poročila iz Beograda. Razpravlja namreč navidezno o tem, ali naj b se občinske volitve vršile pred skupščinskimi ali narobe in navaja dozdevna mišljenja za in proti. Potem pa prehaja na svoj pravi cilj Trdi namreč, da »se vedno bolj uveljavlja glas resnih politčnih krogov, vladnih in tudi zmernih opozicionalnih. ki sicer niso proti volitvam, ki oa pravijo, da težišče vprašanja ni v volitvah, temveč v vprašanju končne preureditve države.« Nato navaja, kako ie potrebno sedaj pospešiti rešitev vprašanja ostalih banovin in šele po dokončani ureditvi države razpisati občinske volitve. Vprašanje občinskih volitev pa bi potem reševale nove samouprave, kakor in kadar bi smatrale to za potrebno.
Ker je vprašanje ureditve ostaHh banovin zelo komplicirano in se gotovo ne da rešiti v nekaj dneh aV tednih in ker je »Slovenec« sam že ponovno zabeležil, da se n. pr. vprašanje slovenske banovine odlaga po želii Hrvatov vse dotlej, dokler ne bo definitivno za vršen prenos poslov na banovino Hrvatsko, ie očividno, da »Slovenčev« samoupravni argument služi tokrat drugim ciljem. Jedro njegovih izvajanj je v želji (al' morda že v napovedi), da se skupščinske volitve čim bolj odložijo in ne smatralo kot polit5čno vprašanje, ki ie kot prva točka na dnevnem redu.
V tej zvezi je zanimivo poročilo zagrebškega »Jutarnjega lista«, ki svoja izvajanja obeležuje s posebnimi črkami v očividni nameri, da podčrta njih izvor iz vrst hrvatskih odločilnih političnih krogov. V tem članku opozarja »Jutarnji list«, da je sedanja vlada dala narodu obljubo, da bo uveljavila nove politične zakone, izvedla svobodne volitve ta dala narodu možnost izjaviti se, kako gleda na ureditev državnega in narodnega življenja. >Jutarnii list« vidi predvsem v predstavnikih hrvatskega naroda, ki so prišli v vlado z resnično legitimacijo narodnega zaupanja, garancijo, da bomo dobili naoreden volilni zakon. Osnova je tajna volilna pravica. Enakost volilne pravice za vse, možnost zastopanja političnega programa za vse enako, možnost postavljanja kandidatur enako za vlado ta opozicijo, to so drugi važni elementi demokratskega volilnega zakona. Osnovni problem je tudi izključitev majo-rizacije. Novi volilni zakon, ne bi smel biti kabinetno delo. O njem bi morale imeti pravico in dolžnost se izjasniti vse politične stranke, ki imajo zaslombo v narodu, želi se, zaključuje list, da pridemo enkrat do skupščine, ki bo dala realno sliko narodnega razpoloženja. Ako kdaj, potem je danes treba poznati pravo razpoloženje naroda, ker je sicer res težko voditi državno politiko.
Tragična smrt mladega elektrotehnika
Novo mesto. 16. novembra Pri napeljavi električnega voda na Bro-du v hišo nekega tamosnjega obrtnika, je bil danes dojx>!dne zaposlen 23-Ietni elektrotehnik Josko Habjan uslužben pri mestnem elektrotehničnem podjetju Mladi elektrotehnik se je malo pred 10 povzpel na električni vod, kjer je hotel napraviti potrebna priključitvena dela. S seboj je vzel tudi majhen aparat za ugotovitev, ali je tok vk'jučen ali ne. Ko je Habjan aparat nastavil na električno žioo. ni dal nobenega znaka Zaradi tega se ie mladenič brezskrbno vzpel na drog prav do žične mreže visoke napetosti, katero je prijel z roko. Komaj pa je dvigni1' desnico, že se je čul grozen krik. ki je privabil mnogo ljudi. Nihče pa ni znal nesrečnežu pomagati 1 in ga pravočasno osvoboditi od žice. Ta-
ko je nesrečni Habjan visel skoro 20 minut na drogu, predno so ga rešili iz obupnega položaja Prvi je nato prispel na pomoč požrtvovalni primarij dr. Červinka, ki mu je vbrizgnil injekcijo in ga skušal obuditi k življenju. Nato je prišel še zdravnik dr. Polenšek z aparatom za umetno dihanje in drugimi pripomočki. Ves trud obeh zdravnikov pa je ostal zaman. Hab-iana ni bilo več mogoče obuditi k življenju in umrl je v groznih mukah.
Po komisijskem ogledu »e bilo truplo nesrečnega mladeniča prepeljano na očetov dom v Bršljin, kjer so sina edinca polomili na mrtvaški oder. Pokojni Joško Habjan je bil zaveden nacionalist, splošno priljubljen, in je imel velik krog prijateljev. Blag mu spomin, bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Nemške patrulje na pohodu vzdolž zapadnega bojišča
Pismo s wCity oŠ Flint44
Usoda od Nemcev zajete ameriške ladje — Srečanje
z ledniki na morju
cnarles Ellis, četrti častnik na parniku >City of Flint«, ki je še vedno v središču svetovnega zanimanja, je poslal svoji tnateri v Ne\vton Villeu v Massachusett-ftu pismo, ki pravi nekoliko okrajšano:
»Draga mati! Ko sem Ti pisal, da smo odpluli v Panamo, sem to storil samo zato, da bi Ti prihranil skrbi. Ko smo v Baltimoreu nakladali olje, je menil Bob Blacker, da bo velika sreča, če bomo »ploh kdaj dospeli v Anglijo.
Odpluli smo 3. oktobra zvečer. Šest dni jtozneje ob 4. pop. me je zbudil eden izmed mož in dejal, da so Nemci na krovu. Zame ni bilo veliko presenečenje, ker smo računali s tem, da jih bomo prej ali slej videli. Toda že po šestih dneh vožnje od New Yorka je bilo to vendarle težko verjetno. Skočil sem k okencu. Pričakoval sem, da bom zagledal podmornico, a opazil sem le sivo žepno oklopnico z nemško vojno zastavo.
Na našem krovu je bilo več nemških mornarjev. Dva častnika sta bila na krovu in dajala kapitanu navodila, a neki mornar je oddajal znamenja volni ladji. Stopil sem na poveljniški mostič. kjer sta nemška častnika pregledovala naš seznam tovora. Končno je eden od njiju prejel navodila s svoje ladje. Sklical je naše moštvo na krov in dejal: »To je resna stvar. Spravili bomo ladjo v Nemčijo. Če boste vsi pomagali, ne bo težav, drugače imamo s seboj ročne granate.«
Ob 6. zvečer smo bili spet na vožnji, in sicer proti severu. Vse luči so bile poga-šene. Niti kaditi nismo smeli. Nemci so bili zelo previdni in so stalno pazili. Če sem bil na krovu in gledal nekaj časa na obzorje, jih je takoj prišlo nekoliko blizu in so z daljnogledi gledali v tisto smer. Častniki so imeli redno službo. Poročati pa nismo smeli ničesar, kajti Nemci so prevzeli navigacijo in so kontrolirali smer v presledkih nekoliko minut.
Dne 15. oktobra smo zagledali prvi plavajoči ledni otok. Bilo je mrzlo in snežilo je. Kmalu so bile ledne gore na naši levi in desni. V nedeljo ponoči sem imel stražo in bili smo vsi v skrbeh. Zašli smo še v meglo in smo morali zelo paziti. Strojniki so vzeli s seboj rešilne pasove. V
presledkih nekoliko minut sem požvižgal strojnemu oddelku, da bi zvedel za vodno temperaturo. Ta je stalno padala, pri devet in dvajsetih stopinjah (Farenheita) smo vedeli, da je plavajoč ledni otok v naši bližini. Zadržali smo nekaj vožnjo, a naslednje sporočilo je bilo spet boljše. Tako je šlo do zore. Dan je bil potem lep in jasfen. Usmerili smo se proti Severnemu rtu. V jutro 20. oktobra smo prvič zagledali kopno zemljo, zasnežene norveške gore. S tem končujem, ker moram poslati to pismo na kopno.«
Krava v tretjem nadstropju
V italijanskem mestu Fondiju se smejejo doživljaju z neko kravo.
Ne vedo, kako se ie stvar zgodila, toda nenadno so opazili, da sta se krava in tele nekega kmeta povzpela v tretje nadstropje neke stanovanjske hiše, kjer sta se zagledala skozi okno. Pogled na glavi obeh živali je spodaj na cesti povzročil velik hrup in mnogo smeha. Ko so stopili do živali, so ugotovili, da njiju telesni meri nista bili narejeni za razmere v človeški sobi. tako da sta v njej povzročili divjo zmešnjavo. Potem se je začela prava težava, kajti kravo, ki je sicer udobno prišla gor, je bilo presneto težko spraviti po stopnicah navzdol. Ni se mogla odločiti. Končno so ji morali privezati vreče na noge ter jo spraviti z vrvmi in silo dol.
Ustavljeni listi
baltskih Nemcev
Zavoljo preselitve baltskih Nemcev v Nemčijo ustavljajo njih časopisi v dosedanji domovini svoje izhajanje. Tako je prenehala izhajati »Deutsche Zedtung in Dorpat«, ki so jo ustanovili leta 1846. pod imenom »Dorpater Zeitung«. Ustavili so tudi izhajanje »Revalsche Zeitung«. a v začetku decembra se konča izhajanje največjega nemškega lista v Baltiku, »Rigai-sche Rundschau«.
Ameriške vojaške dobave za Anglijo in Francijo
Sef G-menov v Ameriki Edgar O. Hoover, ki mu je poverjeno nadzorstvo za redno dobavljanje vojnega materiala Zedinjenih držav evropskim zapadnim velesilam
Izgubil je pol milijona, pa ni
Pozabljivost raztresenega inženirja v Benetkah
V Rimu je našel neki natakar pod mizo usnjeno torbo ter jo oddal gostilničarju. Ta jo je položil stran, ker je mislil, da se bo gost, ki jo je izgubil, vrnil in povprašal zanjo. Torba pa je bila slabo zaprta, tako da se je odprla in so zagledali v njej mnogo denarja. Prešteli so jih in so nar-šteli pol milijona lir.
Tedaj je gostilničar malo natančneje po-
Barikade iz peska
mislil in spomnil se je, da je pri mizi, pod katero so našli torbo, sedel gost, ki je v zadnjem mesecu večkrat prihajal in ki je stanoval v nekem znanem hotelu. Pohitel je tja in je našel moža, nekega inženirja iz Benetk, ki je hotel pravkar odpotovati. Pozabljivec, ki še vedno ni bil ofpazil, da mu je torba izginila, je kar pobledel. Mislil je torbo shraniti v hotelu, pa je bil na to pozabil. Tresel se je po vsem telesu, ko je imel torbo spet v rokah, a na njej je bilo opaziti sledove čevljev, ki so stopali po njej. Natakarju je seveda moral dati primerno najdenino.
Nesreča španskega letala
Te dni se je napotil iz Segovije proti Palmi na Malorki trimotorni vojaški aero-plan španske države. Toda preden je letalo prispelo na cilj, se je zgodila nesreča. Sedem letalcev se je ubilo. Med njimi so bili trije častniki in štirje podčastniki. Vzrok katastrofe še ni pojasnjen.
V dvanajstih urah čez Ocean
Kekord francoskih letalcev Codosa in Guillaumeta
VSAK DAN ENA
UBca v francoski vasi tik za Maginotovo linijo, zabarikadirana z vrečami peska
K rekordnemu poletu francoskih letalcev Codosa in Guillaumeta s stratosfernim letalom »Camille Flammarion« iz Pariza v Rio de Janeiro poročajo naknadno da je trajal ta polet, ki sta sa izvrš la že sredi oktobra samo dvanasi ur Tesno zaprte kabine so omogočale štiričlanski posadki, da je letela povprečno v višin; 7500 m :n se povznela tud. d 9000 m ne da bi ii bilo treb. iporabliati apa-
ratov s kisikom Polet so doslej prikrivali Njegov posebni pomen je bil v tem. ia so ga izvršili posebno nad Oceanom v viharnem vremenu, ki onemogoča drugače vsak polet in ki i e postalo usodno že francoskemu letalskemu pionirju Mer-mozu Zavoljo velike višine, v kateri se ie letalo gibalo Da n imelo to vreme nobene uloge
če Se ne ves, zda] izveš:
da stane vsak torpedo približno 800 tisoč naše veljave;
da so Nemci v zasedenih predelih Poljske začeli preurejati hotele v Zakopanih in Krimicah v bolnišnice;
da so na Angleškem te dni imeli stoletnico Bradshawowega voznega reda;
da se je v Angliji od začetka vojne silno spremenila moška moda. Gospodje se le redko pojavljajo v fraku in smoldngu. Prevladuje navadna promenadam obleka, pomešana z uniformo;
da so v Italiji 60 tisoč pastirjem zvišali plačo za 8 odstotkov. Itali janski pastirji pasejo okoli 12 milijonov ovac, ki so za italijansko narodno gospodarstvo ogromnega pomena;
da moraš zobno ščetko vselej pred uporabo oplakniti z vodo, ker se v nji nabira prah, ki lahko povzroči infekcija
odhaja na lov proti sovražnim podmornicam
V tretjem mesecu vojne
Življenje v Parizu se normalizira
Življenje v Parizu zavzema zadnji čas zopet normalno obliko. Plinska maska več aU manj izginja z ulic, kjer ni bilo poprej človeka brez nje. Mnogo gledališč in kinematografov je zopet v obratu. Do 23. ure zvečer je celo dovoljeno restavracijam in kavarnam, da smejo biti odprte. Samo plesišča ao slej ko prej prazna. Plesati je namreč oblastveno prepovedano.
Pariška podzemska železnica vozi hitreje kakor normalno. Manjša postajališča so zaprli in vlaki se ustavljajo samo na večjih postajah. Ljudje ao prekrstili meto) T »ekspresc. Od trga Etoile do trga Concorde ved železnica bore tri minute.
Mnogo otrok, ki so bili v začetku vojne evakuirani, se polagoma vrača v prestolnica Očetje letnika 1910 so se vrnili k svojim družinam in živijo zopet z domačimi pod eno streho. Morala francoskega naroda je odlična. Vsak Francoz ve, kaj pomeni sedanja vojna in je pripravljen na skrajne žrtve za domovina
Pariški spomeniki so obloženi z vrečami peska. Tudi grob Napoleona Bonaparta v Domu invalidov je zabarikadiran do vrha z vrečami peska, ki naj ga ščitijo proti napadam te zraka. Mavzolej maršala Focha
je takisto zakrit in zavarovan. Pariški listi pa ne pozabljajo pristaviti, da bosta oba vojskovodji po vojni vstala k novemu življenju.
V Parizu živi zdaj precej nemških emigrantov. Sumljive tipe so internirali. Med temi je n. pr. pisatelj Lion Feuchtwanger. Drugi pa se prosto kretajo na podlagi posebnega. izjkazila francoskih oblasti. Med njimi so: bivši nemški državni kancelar dr. Wirth, bivši predsednik odseka za zunanje zadeve v nemškem parlamentu dr. Breitscheid, pisatelj Heinrich Mann, bivši glavni urednik lista »Vosdische Zeitung* Georg Bernhardt in drugI Po pariških bul jvarih se često še ta tudi nekdanji avstrijski podkancelar knez Starhesmberg, eden izmed stebrov habsburške monari*-stične propagande v Franciji
Prvič v kinu, odkar je vojna
Iz Londona poročajo, da sta si angleški kralj in kraljica te dni prvič odkar je začela vojna, ogledala v kinematografa predvajanje posnetka nekega letalsSoaga filma, ki prikazuje angleška letala v akciji proti sovražniku.	'
Bodeča žica gre na bojišče
Pomanjkanje sirovin na češkem
Preko Curiha prihaja vest, da primanjkuje Industrijskim podjetjem na Češkem in Moravskem sirov*jl Zaradi tega je 15 tisoč tekstilnih delavcev brez zaslužka. Te ljudi, posebno moške, bodo zdaj skušali zaposliti v Industrijskih panogah za vojno v Nemčiji
ANEKDOTA
Slikarja Klimta so nekoč vprašali, kako si predstavlja geslo: Vino, ženske in petje.
inet.nik je odgovoril:	T
»če primerjam vse tri drugo z drugim, oi dejal., da najprej lahko pogrešim petje.«
»In kako je z vinom in ženskami?« so ga vprašali dalje.
»To pa zavisi samo od starosti tega in onih,« se je odrezal Klimt.
Novoporočenka je prvič v svojem gospodinjstvu pomila posodo.
(»Vart Hem«)
Na mejniku smrti
Nemški vojaki nesejo bodečo žico na fronto
Zane Grey:	11 I
Zakon zapada
Roman
Zdaj je vstal Tuck Merry, ki je dotlej muzaj e se opazoval ves prizor, in dejal:
»Ce dovoliš, bi malce pogledal, kako in kaj.«
Cala je izpreletelo novo upanje; prikimal je, Tuck je stopil z voza in vzdignil streho hladilnika.
»Zdaj bo precej vse v redu,« je zaklical debel bas, »Okostnjakov Korle že ve, kaj je treba.«
Mnogoštevilni gledalci so udarili v smeh, Merry se pa ni prav nič zbrknil za občo veselost, ki jo je zbujal, ampak je vzel iz skrinje ključ za vijake in jel strokovnjaško popravljati škodo.
»Zelo spretno gospoda tega niso napravili,« je rekel, ko je vzdignil glavo od dela; »mislim, sinko, da lahko kar odpuhtimo.«
»Skoda,« je menil nekdo izmed gledalcev, »takšnih sladkih golih nožic ne bomo zlepa spet videli.«
Georgia je skomignila in si malomarno popravila krilo, ki ji je bilo zlezlo nad kolena.
»Sploh je videti čudna, ta ženska, ki so si jo Thurmani naročili,« je zaklical Bloom. ki je stal zia zgornji stopnici pred poštnim uradom.
Cal je poskočil, a Georgia ga je proseče zgrabila ja komolec.
»Za Boga nikar ne poloma,« je šepnila, »zaradi noje sestre ne!«
»Kako da ne, ko vas je razžalil!« je odvrnil Cal n hotel stopiti z voza Držala ga je, pa se ji je iz-kušal izviti — a v tem se je že Tuck Merry polastil zadeve in stopil pred Blooma
»Ali je to pri vas običaini način za razgovore o damah?« je mirno vprašal »Ne zamerite mi vpra šanja — sem namreč tujec.«
»Pri ženskah, ki kažejo gole noge in si mažejo ustnice, vsekako,« je odvrnil Bloom.
»Gospodična prihaja z vzhoda kjer je takšna moda, kratka krila in nogavice so tam običajne,« je z vso stvarnostjo pojasnil Merry. »in zaradi nedolžnih toaletnih umetnij. kakršna je na primer barvanje ustnic, ne pride nikomur na misel, da bi pital dame z .ženskami'.«
»Pri nas na zapadu pač,« se je odrezal Bloom. »tu hvala Bogu še vemo, kaj je spodobnost in sramežljivost«
»To vem. a — z vsem spoštovanjem do vaše zapadne spodobnosti: človek, ki javno govori o dami tako. kakor ste pravkar vi govorili, se gotovo ne sme šteti za pravega zapadniaka.«
»Kaj se predrznete?« je Bloom vzrojil »Kdo vas je vobče vprašal za vaše mnenje, vi smešni okostnjak?«
»Svoje mnenje v takšnih slučajih zmerom povem. ne da bi me kdo vprašal.« je Merry odvrnil »in da bodo tudi ostala gospoda natanko vedeli, kaj mislim o vas, ponovim: vi niste pravi zapad-
njak. ampak klavrno niče in bedast kup sala —
da tako je!«
Bioom je pogledal, kakor da bi bilo treščilo vanj — kaj takšnega se mu še ni bilo pripetilo Obraz mu ie temno zaripnil, skrčena pest mu je šinila kvišku da bi udarila. A hitro, tako po bliskovo. da ji Cal ni mogel slediti, je sunila desnica Tucka Merryja naprej, nič kajsi močno, ampak čisto na kratko, toda že se je Bloomu zvrnila glava vznak, m kri se mu je ulila iz nosu Ni se še utegnil zavedeti kako in kaj, ko je priletela koščena levica m zamolklo reščila sam vrag si ga vedi, kam. tako da je Bloom obupno hlastnil po zraku, omahnil in se zgruznil na tla.
»Kje pa je gizdalin, ki je prejle stal zraven njega in se tako trapasto režal?« je vprašal Tuck in hrepeneče spustil oči na okoli. »Zanj imam namreč tudi še nekaj hrušk enako izvrstne kakovosti.«
Gledalci so se zasmejali, toda Bid Hatfield je bil izginil — očividno je imel na pošti zelo nujen opravek
Tuck Merry se je mirnodušno vrnil k Fordu — in tisti mah. ko je Wess Thurman pripeljal svoj veliki avtomobil je bil motor spet v redu.
»Kaj ste pa imeli ta čas?« je vprašal Wess, ko je skočil z voza in se obrnil k enemu izmed mož, ki so dramili nezavestnega Blooma.
Da bi bil mršavi dolgin. ki ga je bil bratranec nekie pobral, z dvema udarcema kar kratko od-Dravil strahovitega Blooma. mu izprva vobče ni šlo v glavo — nato pa je z iztegnjeno roko stopil k Merryju in navdušeno rekel:
»To ste imenitno napravili, hvala vam v imenu vseh štirih ,T-jev — dajte, da vam sežem v roko, tovariš!«
»O, prosim, veselilo me je,« je odvrnil Tuck in stisnil Wessu roko samo n*a hitro, a vendar dovolj, da je ta od bolečine zavpil; potem je zlezel na zadnji sedež — Cal je vključil, in Ford je odbrzeL
»Se zbiješ jo, svojo škatlo,« je Wess nekoliko razočaran kriknil za njim. »a saj pridemo mi za vami, pa lahko poberemo vaše kosti.«
Četrto poglavje
Cal je letet po cvs - kakjr v «a»jah
Motor ie prekrasno de'cv«u — '•e se le zneva ne skuja, ga norci, ki m j zdaj zavidajo, s fvoj nr nerodnim tovornim avtomobilom nikoli ne dohite. Skoda, da je bilo v »Zeleno dolino« samo osemnajst milj!
Izprva je Georgia tiho sedela poleg njega in zamišljeno strmela predse Skrivaj je streljal z očmi po nji — na kaj je neki mislila?
Tedaj se je premaknila. Cal se je zdrznil, toda ona se ni obrnila k njemu, marveč k Tucku.
»Nisem se vam še zahvalila, gospod Merry, da ste se tako viteško zavzeli zame in za vsa dekleta z vzhoda,« je rekla s sladkim glasom.
»Oh, to je bila res malenkost.« je Tuck galantno odvrnil, »zlasti, ker sem mislil pri tem tudi na svojo sestrico, prav takšna je kakor vi, seveda pa ne tako lepa.«
»Videti je, da ste v laskanju enak mojster kakor v boksanju — kaj, gospod Cal?«
)
Volitve na juridični fakulteti
Sklicujoč se na 61. 26 in 27 t. z. Vas prosimo, da priobčite z oziram na članek, ki je izšel v Vašem listu v nedeljo dne 12. 11. 1939 v št. 264 na 8. strani pod naslovom »Volitve na juridični fakulteti« sle Ječi popravek:
Netoina je trditev ,da so bile za omenjene volitve vložene lista »Jugoslavije«, lista katoliških akademikov, Bista levičarjev in lista ljotičevcev, ki so si prisvojili naslov »nacionalna Usta«, ker te liste ni vložila politična organizacija *ZBOR«. pač pa je bila vložena od podpisanega kulturnega kluba J. N. A. K. »Edinstva«, kot prva pod imenom »nacionalna lista«.
Ni resnica, da so sodelovanje »Jugoslavije« in »Edinstva« onemogočili prenapeti elementi v »Edinstvu«, ki so baje vsiljevali svojo miselnost ter žalili »Jugoslavijo« ln njene člane. Prav nasprotno je res:
»Edinstvo« je bilo od vsega začetka za strokovno listo. Ko pa je ta predlog propadel po krivdi »Jugoslavije« in »Akademske zveze«,sta šla dva člana J. N. A. K. »Edinstva« v lokal »Jugoslavije«, da b daila pobudo aa skupen nastop, ki naj bi zagotovil ponovno nacionalno zmago na juridični fakulteti. V imenu »Jugoslavije« je izjavil njen taJkrajtni predsednik g. Iskra Vekoslav, da rti kompetenten podati kako Izjavo, da se pa bo še isti večer vršil občni zbor društva, ki bo o tem sklepal. Nato se je dogovorilo, da bo naslednje dopoldne poslala »Jugoslavija« v svrho dogovora svoje delegate v prostore »Edinstva«. Odbor »Edinstva« pa je naslednje dopoldne čakaj na delegate »Jugoslavije« brezuspešno.
»Jugoslavija« tud!i pozneje ni odgovorila na naš korak ne ustmeno, ne pismeno, kar je bil za nas zadosten dokaz, da je odklonila našo pobudo in predlog. »Jugoslavija« je to ugotovila tudi sama v svojih volilni letakih, v katerih je poudarjala: »J. N. A. D. Jugoslavija je sklenrlo, da gre na volitve popolnoma samostojno. .. Kompromisi škodujejo tudi strokovnemu delu;« »odklanjamo sodelovanje z »Eoinstvom«.«
Skupen nastop je torej onemogočila »Jugoslavija« in ne »Edinstvo«. Mi svoje miselnosti" nismo vsiljevali nikomur, pa tudi žalili nismo nikogar. Nasprotno: Ope-tovano žaljeni smo bili mi. zgodilo pa se je, da. je bil član »Edinstva« dejansko napaden. Kljub temu smo bili pripravljeni ponuditi roko v spravo zaradi višjih interesov. Ker je »Jugoslavija« odklonila, mora za posledice odgovarjati sama.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1939.
J. N. A K. »EDINSTVO«.
h Jplifske Kraiine
Poroka, v Gorici sta se pred dnevi poročila Josip Lutman in Elvira Saksida. Cest tamo!
Slovenski grob v Albaniji. Ob koncu septembra je umrl pri vojakih v Albaniji vsled bolezni in nesreče 201etni Joško Sivec. Bil je iz Livka. Po svojem značaju skromen in možat je bil v domačem kraju splošno priljubljen. V družbi se je mnogo uveljavljal. Po poklicu je bil mizar in. je pozimi izdeloval smučke. Tudi pri vojakih si je znaJ pridobiti spoštovanje. Težko prizadeti, vzorni Jakopovi družini, ki je pred 9 leti zgubila očeta in gospodarja, zdaj pa še najstarejšega sina, naše sožaJje.
Nov grob. V Gorici je pred dnevi umrla Štefanija Bremčeva v starosti 40 let. Preostalim naše sožalje!
Grgarski kmet aretiran na švicarski meji. v Susi v bližini švicarske meje, so pričetek tega tedna aretirali 43 let starega. Josipa Bcštjančiča iz Grgara. Mož se je pravkar vrn 1 iz Švice in je taval po obmejnem ozemlju, dokler ga niso prijeli obmejni miičniki. Ko so ga pa legitimirali in odvedli na bližnjo orožniško postajo, se je zltazalo, da je bil v juniju L 1935. pred goriškim sodiščem obsojen na 15 let in šest mesecev ječe ter na 33.000 lir denarne kazni. Listi, ki poročajo o tem, ne navajajo razloga, zaradi katerega je bil Boštjančič obsojen na tako veliko kazen.
Soča preplavila kanalsko elektrarno. V Loži c ah pri Kanalu grade že leto dni drugo veliko elektrarno. DeSa so že zelo napredovala in zgrad li so tudd že nekaj predorov. Ko je po deževju in prvem snegu pred dobrim tednom dni nastopilo lepo vreme, je začela Soča naglo naraščati ter je ponekod celo prestopila bregove. Nad Loži-cami je voda vdrla v elektramiške predore in razdejala tudi vse delavnice, odnesla debela bruna, nekaj strojev in drugega gradiva. V neposredni nevarnosti je bilo tudi bl5žnje delavsko naselje. Tudi v Kanalu in v Avbi je napravila Soča ogromno škodo.
Ujetnika v deželi latr
28
John je prebledel kakor smrt in se skoraj nezavesten zgrudil na blazino svojega prestola. Toda napel je vse moči, da ne bi omagal, posebno ker je tisti mah eden izmed sivolasih svetovalcev stopil k zvezanemu doktorju in izpregovoril.
»Častiti oče,« je rekel mož, »ta tujec je snoči poizkusil zbežati iz naše svete prestolnice, da bi izdal naše skrivnosti vnanjemu svetu. Ko ga je hotel neki stražar ustaviti, da je pobil na tla, tako da je pri tisti priči umrl. Sele ko jih je priteklo več, so ga mogli zgrabiti. Na tebi je zdaj, da razsodiš v tej stvari; vedi le, da terja naSa pravica morilčevo smrt!«
žrtev granate, v bližini Sv. Valentina so našli pred dnevi v nekem gozdu razmesarjeno truplo Cirila Fikfaka. Ugotovili so, da je zbiral stare granate. Ko je pred dnevi našel neko večjo granato, jo je skušal takoj razstajviti. a mu je pod udarci s kamnom eksplodirala. Pr. eksploziji ga je zračni pritisk vrgel 15 metrov daleč od mesta, kjer je granata napravila prav velik lijak v zemljo. Odtrgalo mu je noge in roke, tako da je v nekaj minutah izkrvavel.
Za Italijo jo dobite pri tvrdki G. Parovel, Trst 9, Via F. Denza 3.
Sreča v nesreči. Zadnji petek zjutraj se je 191etno dekle Andrejka Petaroš iz Bor-šta odpravilo v hrib po drva. Spravilo je butaro drv že na stezo, kjer jo je še enkrat prevezalo, a tedaj se je spodtaknilo
in zdrčalo s steze po mlini strmini 100 metrov globoko. Na njene klice so ji domači prihiteli na pomoč. Dekle je btio vse krvavo in ker se je močno pritoževalo, so poklicali na pomoč tržaške reševalce. Reševalci so imeli dosti dela, da so jo po prepadni strmini spravili spet na stezo in od tam na cesto. Zdravnik pa je ugotovil, da je Peta-roševa dobila le manjše poškodbe, tako da bo v nekaj tehnh spet zdrava. Bilo se je naravnost čuditi, da se ji ni nič hujšega pripetilo.
Vlomi v cerkve. V noči od 2. na 3. novembra je bila oropana župna cerkev v Livku. Neznanci so vdrli vanjo brez težav skozi okno. Izprazn li so nabiralnik, prebrskali zakristijo in odnesli tudi iz taber-naklja monštranco in ciborij. Ker pa se jim vse skupaj ni zdelo mnogo vredno, so v vse. razen denarja, pustili na oknu ob vratih, še t sto noč so vlomili tudi v cerkev na Tr&munu, kjer se je rodil znani prosveti-telj Ivan Trinko. Nadalje so še tiste noči vdrli v podružno cerkev v čepletiščih ter v cerkvi v Petjaku in v Serženti v Nadiški dolini. Iz poslednj h dveh so odnesli kelihe in monštrance ter srebrne svečnike. Vse ka že, da je bila na delu neka tuja dobro organizirana tolpa, ker med domačini ni žive duše, ki se ne bi preživljala s težkim in poštenim delom.
ŠPORT
Okrog reorganizacije smučarskega športa
Zadnja beseda Gorenjcev — „Z rešitvijo tega vprašanja naj se počaka do spomladi", menijo pri JZSS
Glede vprašanja reorganizacije smučarskega športa so se v zadnjem času razvile živahne razprave tudi v tisku in smo v teku preteklega tedna tudi v »Jutru« objavili več različnih izjav in pojasnil glede njega. Zdaj so nam poslali voditelji gorenjskega smučarstva z Jesenic daljši članek, ld ga je v celoti objavil včerajšnji »Slovenski narod«, ml pa bomo ponatisnili le glavno, kar želijo Gorenjci odgovoriti vsem, ki niso bili z njimi enakega mnenja glede reorganizacije smučarstva. V članku pišejo med drugim:
»Na Gorenjskem smo se trdno odločili, da bomo reorganizacijo zimskega športa izvedli po svoje in po svojih dolgoletnih izkustvih. Ni naš namen, da bi silili v ospredje in sedeli za zeleno mizo saveza na Jesenicah in prav tako ni naš namen, da bi imeli oblast nad zimskimi športniki; mi hočemo samo, da bomo o gorenjskih smučarskih zadevah odločevali sami. Pri nas smo zgradili močne smučarske organizacije, ki so v jugoslovenskem smučarstvu dosegle velike uspehe.
Gorenjci ne delamo na reorganizaciji zimskega športa zaradi lokalnega patriotizma ali klubaštva, temveč zato, ker nočemo biti več zapostavljeni niti za lestvo, po kateri naj bi plezali in hodili drugi. Pri vsem tem pa nočemo rušiti' onega dela v zimskem športu, ki je koristil Skupnosti. Okrog tega vprašanja se, ne suče: samo ambicioznost dveh ali treh posameznikov, temveč šo močno povezani vsi gorenjski klubi skupno s tekmovalci.
Zaradi točnosti moramo ugotoviti tudi to, da ni res, da bi bila delegata GZSP kjerkoli glasovala za katerikoli predlog, ker o glasovanju sploh ni bilo govora. V ostalem pa bomo ostali na naši začeti poti do cilja nepomirljivi, ki ga bomo dosegli tako ali tako. Naša volja za dosego naših pravic je neomajna. Mi ne odklanjamo skupnega dela, toda to mora biti usmerjeno po načelih enakopravnosti in v duhu so-
Zagrebški železničar v LJubljani
V nedeljo na igrišču Ljubljane v prijateljski tekmi z našim ligašem
Tekmovanje v slovensko-hrvaški ligi bo v nedeljo dne 19. t. m. počivalo, radi reprezentančne tekme Zagreb — Bratislava. Tekmovanje se pa bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo dne 26. t. m., in sicer z odigra-njem drugega povratnega kola. Moštvo SK Ljubljane čaka velika preizkušnja, nasto-r>iti ima 26. t. m. v Zagrebu proti Hašku. Teden dni odmora je bil Ljubljani nujno potreben zaradi okrevanja nekaterih igralcev. Gostovanje zagrebških železničarjev v nedeljo 19. t. m. bo dober trening za U-sraško moštvo SK Ljubljane, ker je moštvo železničarja za tremi ligaši najboljše zagrebško moštvo in je sedaj v izborni formi. SK Ljubljana bo nastopila v kompletni postavi, a žal brez Laha. ki je sedaj v Mariboru zaradi odslužitve dijaškega roka.
Predtekmo ob 13.15 bo igralo komb. moštvo Ljubljane proti SK. Grafiki. Glavna tekma bo ob 14.45.
V neMf vrctNfi
V	sredo popoldne so v Zagrebu odigrali nogometno tekmo za trening med dvema enajstoricama Izbranih igralcev, od katerih jih bo 11 to nedeljo nastopilo v reprezentanci Zagreba proti reprezentanci Bratislave. Ta trening ni — kakor se to dosledno dogaja — pokazal nič posebnega in bo moral sestavljalec moštva najti rešitev brez onega, kar je videl v tej igri. Kakor skoraj redno, je tudi v tej tekmi na papirju slabše moštvo zmagalo nad boljšim z 2:1 (1:0).
Druga konferenca za ustanovitev jugovzhodnega pokala bo že 15. decembra v Budimpešti. Po zadnjih verzijah se bo te konkurence gotovo udeležila tudi Italija, ki doslej ni poslala nobenega delegata na razgovore o tem vprašanju. Ker je to tekmovanje zaradi udeležencev precej povezano s tekmovanjem za srednjeevropski pokal, je treba najprej počakati na sklepe onega odbora, ki se bo sestal tudi približno takrat v Budimpešti.
V	nedeljo bo v Bukarešti medmestna tekma v nogometu med Berlinom in Bukarešto. V tej tekmi, ki jo bo sodil beograjski sodnik Mika Popovič, bo v moštvu Bukarešte po vsej verjetnosti igral na desnem krilu tudi bivši naš reprezentativni igralec Vili Sipoš, ki je zdaj član nogometnega kluba Venusa v Bukarešti.
Zagreb in Beograd se v znamenju nedavnega nogometnega sporazuma ne moreta sporazumeti za medsebojni spored, ki naj bi ga izvedla na praznik Zedinjenja v Zagrebu. Klubi so se domenili, naj bi bilo
dobnega športa, ne pa tako, da bi mi samo vlekli, drugi pa samo odločevali.
Nikoli nI bil naš namen ln tudi zdaj ga nimamo, da bi delali krivico komurkoli. Naše delo je bilo vedno odkritosrčno in pošteno, mi smo zmerom stremeli po čim lepšem sožitju in smo lojalno postopali proti vsakomur, ki je razumel naše težnje in težave. Pred nobeno nalogo nismo nikdar klonili in če danes kdo pravi, da nismo na pravi poti, je naš odgovor jasen in odkritosrčen, kakor je bilo naše desetletno delo: Hočemo biti enakopravni in odločati o svojih smučarskih zadevah sami.
H koncu izjavljamo, da smo popolnoma složni z odborom, ki mu je poverjena važna naloga reorganizacije našega smučarskega športa, ter ga bomo pri njegovem delu podpirali in sledili samo njegovim navodilom. Obenem na odkl"Tikamo vsako akcijo, ki bo naperjena proti interesom Gorenjske in ne bo odobrena v od nas izvoljenem pripravljalnem odboru za reorganizacijo zimskega športa na Gorenjskem in v naši banovini. Morebitne zapreke bomo odstranili ali premostili z gorenjsko voljo. Od naših zahtev in sklepov za dosego naših
pravic nas ne more odvrniti nihče več.« *
V zvezi z gornjimi Izjavami gorenjskih smučarskih voditeljev je vredno zabeležiti tudi izjavo g. Josa Gorca, našega znanega zimskosportnega delavca, ki je bil te dni v Zagrebu in je uredniku »Novosti« glede tega vprašanja izjavil v glavnem tole:
Mi smo mnenja, da je treba z reorganizacijo smučarskega športa počakati do spomladi, ko bo minila sezona. Zakaj bi sedaj neposredno pred sezono zamenjali športno delo z zamudnim delom okrog pravil? G. Goreč je nato govoril o letošnjem smučarskem sporedu, ki bo vsekakor moral miniti brez večjih mednarodnih nastopov In tudi brez tujega trenerja za naše tekmovalce, potem pa zaključil, da Je JZSS že določil termine za vsa državna prvenstva in čaka samo, da bo prejel Se predloge podsavezov. Prepričan je, da bodo vsa ta tekmovanja v Sloveniji.
tako-le: 1. decembra BSK Gradjanski v Beogradu in Jugoslavija—Hašk v Zagrebu, 3. decembra pa Jugoslavija—Hašk v Beogradu in BSK—Gradjanski v Zagrebu. Beograjski podsavez pa odločno zahteva, naj se na državni praznik odigra tradicionalna medmestna nogometna tekma Beograd—Zagreb in sploh prepove obe klubski prireditvi.
Otvoritev zimskega teniSča v Beograda
Beograd, 16. nov.
Jugoslavija, ld je po jakosti teniških igralcev tretja sila na svetu, premore vendarle komaj dve kriti teniški igrišči, od katerih pa je eno bolj zasilno in ne ustreza niti še tako skromnim potrebam. To igrišče imajo v Zagrebu, in sicer v prostorih Zagrebškega zbora. Beograd pa, ki po kvaliteti Igralcev zaostaja za Zagrebom, je v tem pogledu daleko naprednejši in ima danes krasno normalno »hard-court« igrišče v prostorih Beograjskega sejma. Precej stroškov je bilo za ta prostor, ki pa je za razvoj zlasti mladih talentov nujno potreben. Reči je treba, da tudi to beograjsko igrišče nI najboljše, posebno glede razporeditve svetlobe, toda upoštevati je treba, da so paviljoni grajeni predvsem za razstave. Lani je bil skoraj mesec dni gost BTK naš prvak Punčec, ld je takrat nastopil tudi kot gost v tekmi Beograd — Budimpešta. Finančni uspeh takrat ni bil velik, zato pa tem večji športni, ker so klubski Igralci prišli na prosto v polni formi. Baš zimskemu treningu gre glavna zasluga za veliki napredek, ki so ga letos pokazali mladi talenti Boris Smerdu, Laslo In Branovič.
Letošnjo zimsko teniško sezono so ▼ Beogradu otvorili precej zgodaj — že v prvi polovici novembra, največ zaradi ostre košave, ki onemogoča Igranje na prostem. Ekipa BTK že pridno trenira razen Radovanovlča, ki se je nekaj poškodoval na nogi, pa bo Imel mesec dni odmora. Branovič, ki mu bo maja 1940 potekla su-spenzlja, je v odlični formi in prav tako ostali. Klub Je naprosil savez, naj pošlje v Beograd »brezposelna« Pallado in Miti-ča, da se bosta tudi onadva skupno z Beograjčani pripravljala za prihodnjo sezono. Mitič verjetno ne bo ostal dolgo tukaj, ker ga čakajo še mnogo zanimivejši kraji. Za Indijo in Egiptom bosta šla s Punčecem bodisi v Napoli ali v Atene. Ko bo to končano, pa se spet začnejo tekme za Davisov pokal, če ne bo kdo Izven športa prekrižal te račune...	B.S.
BTK. Moste. Drevi sestanek juniorske-ga moStva. V nedeljo Igramo prv. tekmo s Svobodo ln bodo prišli v postavo samo oni, ki se bodo udeležili sestanka, ali pa izostanek opravičili.
Iz Krškega
kr— Slovenski vokalni Kvintet v Krškem. V soboto zvečer priredi Sokol koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. Poleg pomladnega koncerta Glasbene matice v Krškem bo največja priredLtev svoje vrste v letošnjem letu. Ker so koncerti pri nas redek pojav, moramo biti hvaležni Sokolu za pobudo. Slovenski vokalni kvintet uživa sloves Sirom naše domovine, pa tudi preko mej, kar je dovolj veliko jamstvo, da bo prireditev na primerni višini. Pa tudi program, ki ga bomo imeli priliko slišati v soboto, bo zadovoljil še tako razvajeno uho. Kakor dozna-vamo, bo kvntet nastopil z istim programom, s katerim je nastopil minilo nedeljo v Zagrebu. Obsegal bo razne skladbe na-ših priznanih skladateljev, med njimi Adamiča, dr. Benjamina Ipeivca, Premrla, Pregla in druge. Nekaj pesmi bo pel kvintet, a g. Milan Jug bo zapel Savinčevo »Predsmrtnico« ti Ipavčevega »Meniha«, g. Tone Petrovčič pa Adamičevo s-Kot iz tihe zabljene kapele« in Premrlovo »Bil kralj nekje je«. Koncert bo v soboto v Sokol-skem domu. Opozarjamo vse občnstvo ki misli pose ti ti to lepo prireditev, da si nabavi vstopnice v prodaji v EngelSberger-jevi papirnic', ker je povpraševanje po njih zelo veliko. Posetniki iz bolj oddaljenih krajev pa si lahko rezervirajo vstopnice tudi p:smeno, katere pa morajo potem najkasneje do sobote do 12. ure dvigniti.
I* Ptnla
j— Cirilmetodovi podružnici javljata, da bo drevi ob 20. v prosvetni dvorani Mladike pod njunim okriljem predaval g. Veko-slav Figar o kočevskih problemih. Vstop-n'ne ni!
Royal-kino, Ptuj. Danes premiera filma »Hotel Sacher«, ki nazorno prikazuje vzroke razpada Avstro-Ogrske monarhije. — Zanimiv in jako interesanten film v katerem poje Mariborčanka Elfie Meyehofer pesem v našem jeziku!
m
...
ISifciSS-SS1
sm
Podprite dijaško kuhinjo! Prihodnji teden se bodo zglasili pri ljubiteljih srednješolske mladine nabiralci prispevkov za Dijaško kuhinjo. Ker v D jaški kuhinji dobiva hrano mnogo ubožnih dijakov, sredstva za oskrbovan ie teh pa so pomanjkljiva, zato se naprošajo vsi. na katerih vrata se bo potrkalo, da podprejo kuhinjo s primernim darom.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15. ter v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 velefllm »Tamara«. V glavnih vlogah: Viktor Francen in Vera Koren. Oglejte sa ta velefilm! (—)
Nase d^alisce
D B A M A
Petek, 17. ob 15.: Upniki, na plan! Ljudska popoldanska predstava. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. Sobota. 18.: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 19. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Številka 72. Izven. Znižane cene.
Neposrednost češkega humorja prihaja v Piskofevi veseloigri »Upniki, na plan!« do popolne veljave. Zgodba iz trgovskega življenja, kjer se posreči ubogemu pisarniškemu nsstav'' ncu premodriti goljufiva šefa. Je vedra in polna aktualnih resnic. Da bi omogočili najširšim krogom občinstva obisk te predstave, ki bo danes ob 15. uri, so cene globoko znižane od 16 din navzdol.
Opozarjamo na predstavo Shawove melodrame »Hudičev učenec«, z Janom v glavni vlogi, ki bo v soboto izven abonmaja po znižanih cenah. Udarnost od Shawa izraženih misli, njegove etike in izvrstno rešenih igralskih nalog, dajejo delu posebno vrednost. Vlogo generala Burgojma bo igral tokrat Ivan Cesar, ki se je vrnil z orožnih vaj.
DrugI teden bo premiera Molierove komedije »George Dandinc v režiji dr. Krefta in Courtelinove igre »Priljudni komisar« v režiji prof. šesta.
. Negujte lase s :Trilysinom, da ; odpravite prh-: ijaj in izpadanje ■ las. Nova učin-i kujoča tvarina, dodana Trily-: sinu,čuva Vaše I lase.
MASTEN ALI
O P E B A
Petek, 17.: zaprto.
Sobota, 18. ob 15.: Glumač Matere božje. Ljudska popoldanska predstava. Cene od 20 din navzdoL Nedelja, 19. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Trubadur, Izven. Znižane cene. V soboto ob 15. bo v operi ljudska predstava pri globoko znižanih cenah od 20 din navzdol. Pela se bo prekrasna Masseneto-va opera »Glumač Matere božje«. Delo je izvrstno zasedeno, nastopajo prve naše moči ter je predstava v vsakem oziru odlična. Opozarjamo na globoko znižane cene.
Nedelja v ljubljanski operi. Dne 19. t. m. bosta v operi dve predstavi, popoldne ob 15. izredno priljubljena in zabavna opereta »Pri belem konjičku«, zvečer ob 20. pa Verdijeva opera »Trubadur«. Za obe predstavi veljajo znižane cene od 30 din navzdoL
+
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota, 18.: Kurent. Nedelja, 19.: Kurent.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 17.: zaprto. Sobota, 18.: Hinavci. Red B. Nedelja, 19. ob 15.: Navihanka. Ob 20.: Neopravičena ura.
R
1
Petek 17. novembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.15: Veseli zvoki s plošč. — 11: šolska ura: O bolgarski mladinski književnosti (g. V. Bučar). — 12: Naše pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi.
—	13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: ženska ura: Obisk pri tovarniških delavkah (gdč. Marija Kovač). — 18.20: Bolgarske pesmice (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Martinovanje med Slovenci (g. V. Pirnat). — 19.40: Objave. — 19.50: Predavanje SPD: O razvoju zimske alpinistike pri nas (g. Karel Tratar). — 20: Repro-duciran koncert slmf. glasbe. — 21.15: Poljske nar. pesmi (gdč. Vida Rudolfova).
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Poskočne plošče.
Beograd 19.20: Lahka godba« — 19.45: Orkester. — 20: Narodna glasba. — 20.30: Simf. koncert. — Zagreb 17.15: Petje. — 17.45: Klavirske skladbe. — 20: Gunduli-čeve pesmi. — 20.30: Koncert iz Beograda.
—	22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.40: Koncert orkestra. — 20: Koncertni večer. — 22.10: Lahka godba. — 23: Češka glasba. Sofija 18: Lahka glasba. — 19: Orkester. — 19.50: Prenos Puccinijeve opere »Turandot«. — 22: Ples. — Dunaj 17.10: Plošče. — 20.15: češki koncert. — 20.50: Brucknerjeva glasba. — 22.50: Mali orkester. — 23.10: Nočni koncert. Berlin 20.45: Wurliške orgle. — 21: Zabaven spored. — 22.30: Šeherezada. — 24: Nočni koncert.
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgub: našega dobrega očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda
Dragotina česnika
Sol* uprav, v pok. in posestnika,
počastili njegov spomin s krasnimi venci in cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti, naša prisrčna hvala.
Zahvaljujemo se še posebej gospodoma srez. Sol. nadz. v pok. Alojziju Urbančiču in šol. uprav, v pok. Lovru Perku za iskrene poslovilne besede, društvu »Soča« za polnoštevilno spremstvo in zboru stanovskih tovarišev, ki je blagemu pokojniku, navdušenemu pevcu, zadnjikrat zapel v slovo.
Zahvaljujemo se deputacijam društev ln podjetij, njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem za tako številno zadnje spremstvo, kakor tudi vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili svoje sožalje.
Sv. maša zadušnica za dragim pokojnikom se bo brala v soboto, dne 18. novembra ob pol 8. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 16. novembra 1939.
Rodbine ČESNIK—Dr. PETRIČ
f
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubi soprog, oče, sin in brat, gospod
dr. Ludovik Šinkovic
BANOVINSKI ZDRAVNIK IN REZERVNI KAPETAN L KLASE
dne 15. t. m. po dolgem trpljenju v 49. letu preminuL
Pogreb predragega pokojnika bo 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju.
Sveta maša zadušnica bo 18. t. m. ob pol 7. uri v farni cerkvi v Celju. Pokoj njegovi duši!
MISLINJE, 16. novembra 1939.
SENTA, soproga; JELENA, hčerka; ALOJZIJA, mati; ALOJZIJA in HELENA, sestri.
Podružnica velikega trgovskega podjetja v Ljubljani
IŠČE
POMOŽNO PISARNIŠKO MOČ XORESPONDENTINJO
s perfektnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. — Potrebno je tudi nekaj znanja latinščine. — Lastnoročno pisano obširno ponudbo z navedbo zahtev in datumom nastopa službe je oddati pod šifro »Podjetje«, na oglasni oddelek »Jutra«.
ALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka sa vsa* oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—, Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Veselja in radosti za Nikiavza m božič
za otroke je v teh knjižicah mm pretek - Miklavž bo letos lahko obdaroval vse otroke, saj bo knjižice kupoval po din 6.— v vseh poslovalnicah „JUTRA", vseh knjigarnah, po poŠti pa jih razpošilja uprava „JUTRA", Ljubljana, Knafljeva 5
Službo dobi
Frizerko
dobro moč, iščem. Plača prvovrstna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3045 (-1
Jamske vozače
(lauferje) sprejema v večjem številu rudnik zlata. Režijska mezda do 26 din, stanovanja za samce, delavska zadruga. Ponudbe na upravo rudnik, Blagojev Kamen, Moravska banovina 30373-1
Dobro idoča
cvetlica :*na
7 Sloveniji, sprejme starejšo dobro izvežbano prodajalko m vezalko. Ponudbe na ogl. odd. futra pod šifro »Cvetje«.	29456-1
Stalno službo
dobi- frizerka, ki je zmožna vse damske stroke. — Plača po dogovoru, nastopi lahko takoj. Haupt-man Ana, Studenci, Kralja Petra 24 pri Mariboru.
30489-1
Tekačico
» kolesom iščem takoj. — Aero, Kolodvorska ul. 18.
30482-1
Službe išče
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, agilen in pošten, želi mesta v špecerijski trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podjeten«.
30468-2
Zaslužek
Kdor bi znal polhove kože stroj iti in kape izdelovati, naj se zglasi pri: Zdravič, Ljubljana, Stari trg.
30451-3
Prodam
Cepljeno trsje
sadno drevje, divjake nudi IŽiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci, — Zahtevajte cenik!
322-6
Les
Telegrafskih
drogov
večje količine, smrekovih in jelovih, v dolžini 8 do 12 metrov kupim. Nadalje kupim večje množine borovih železniških pragov. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 112«.
30347-15
Bukova drva
sveža, kupujemo za mesece januar, februar in marec po kub. metrih, vsako količino in plačamo v gotovini. Ponudbe z oznako cene na Export I. Meštrovič, Zagreb, Jelačičev trg 15, telefon br. 23-612.
30322-15
Kupim 30 kub. m bukovih letev
(Buchenstaffel) 27 X 27 mm. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Letve«.
30488-15
Kapital
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
Kupujemo
stalno po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
l»«ibV;.-na, Gledališka 12.
30471-16
V najem
Brivnico
v7aitem v najem kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jut« pod »V najem«.
30454-17
► Lokali
Slaščičarna
naprodaj. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	30476-19
Hišni lastniki pozor!
Kadar oddajate stanovanja, obrnite se na Realitetno pisarno, Gosposvetska 3, katera Vam jih brezp'ačno
odda!
30480-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
lepo, s kopalnico, solnč-no, poseben vhod, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30461-23 V solnčno sobo
s posebnim vhodom in dobro domačo hrano sprejmem solidnega sostanovalca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30481-23
ntmtm
Kanarčke
s kletko ceno prodam. Izdelujem kletke. Lepej Ri-hard, Duplica 28, Kamnik.
30458-27
MSEESBM
Sodna dražba
Danes 17. t. m. ob 2.30 uri popoldne se bodo v obratu »Jugoindusa« v Št. Vidu nad Ljubljano prodajali varilni agregati, stružnice ia drugi stroji za večjo ključavničarsko obrt.
30460-32
100 kg la medu
točenega iz lastnega čebelarstva ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30456-33
Dopisi
Dvignite dospele ponudbe
Brez parketa, Beograd, Brivnica, Center Ljubljane, Cista, Dom, Dobro ohranjen, DKW, Dnevnica, Diskrecija, Denar 22, Deli-katesa, Dobra hiša, Dekle, Dobra partija. Dober prijatelj, Gostilna, Gotovina 300, Hiša 300, Industrija 123, Inteligentna, Inozemec Jezik, Krojaštvo, Krdan, K. R. 500, Ljekarnik, Lepa bodočnost. Lepo posestvo, Lučka, Ljubljana 15000, Ljubljana okolica, Mehanik, Mlajša dama, Mlinar, Novo 17907, Originalne peči, Okoličanka, Okus, Povratek v življenje, Prstan, Poštena 1914, Poštena in sposobna, Pošten in marljiv, Prometna točka. Parcela, Resno želim, Res dobičkanosno, Reden plačnik, Samostojna gospodinja 300, Stalne zveze, Samo večja zbirka, Sporazum, Stanovanje takoj, Strogo diskretno, Stanovanje 4. Sreča te išče, Trnek, Trgovina v Ljubljani, Točka v Ljubljani, Trgovina ali gostilna, Učiteljica, Ugodne počitnice, Uradnica, Uradnik 19, Uradnik 333, Vredno in stalno, Veletrgovina, Vestna in zadovoljna, Velik promet, Vzorna, Vesten in pošten, V dobro hišo, Vpeljan, Za gotovino. Zanesljiv praktikant, Zrcalo, Zaupnost, 70.000, 777, 300.000, 70.000.
kli SEJE
ENO VECBAtVNE
JIGOGtAflKA
NA ZALOGI SO SLEDEČE KNJIGE: KRALJ DEBELUH IN SINKO DEBELINKO — PRIGODE POREDNEGA BOBIJA — SKOK, CMOK IN JOKICA — JANKO IN STANKO — PRIGODE GOSPODA KOZAMURNIKA — POTOVANJE EN ČUDOVITE PRIGODE TOMIJA POPKINSA — SAMBO EV JOKO — OSEL GOSPODA KOZAMURNIKA — ZGODBA O VRTISMRCHU IN SILONOSKI — JELARJEVI ČUVARJI — TARZAN H. del (po 19 din)
K
?REMOC
KOKS — DRVA nudi
l Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59. Postrežba brezhibna
Od Va> je
odvisno da imatt obleko vedno kot novi isto Jo pustite redni kemično čistiti ai barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6
•->*• — Sverlolikalnio
VT-^v iC-r >.	■' w8y&
A •■v-.-' V--	v,f-is-
-' • C-	joti.^-.
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET-VINA
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahke naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINKOVA Iz SREMSKIH KARLOVCEV, Pruska gora.
Ob vsaki priliki
se spomnite
*•» jiiN«r ju
Sk>**ntP o«Jo»pelneJS«. Mi ctoePa to n«Jhttrej9a poved« valuto* m •talfe« fNk trst m prodajo te atkap nei •tvmrt aa ntprunlialt*, le kala. podjetja, kapital, i* ■itn ta aa vso drag
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem in vsem stanovskim tovarišicam in tovarišem naše nepozabne blagopokojne mamice, gospe
MARIJE PALM
ki so jo pokropili, ji poklonili vence in cvetje, se je spominjali v molitvi in jo spremili na njeni poslednji poti ter vsem, ki so nam ob bridki izgubi izkazali sočutje, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Posebej še se zahvaljujemo gosp. dr. Misu za njegovo požrtvovalno večletno zdravljenje, nadalje zastopniku Zbornice TOI, gosp. Žagarju, predsedniku obrtniškega združenja, gosp. Može tu za spremstvo in odborniku združenja, gosp. Igliču za tople poslovilne besede ob odprtem grobu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 18. novembra ob 8. uri v cerkvi Sv. Florijana v Ljubljani.
LJUBLJANA—IG—VEVČE, dne 16. novembra 1939.
Rodbine PALME—VERHOVC
V globoki žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dragi nepozabni soprog, oče, stari oče in tast
ILC FRANC
TRGOVEC IN POSESTNIK
danes, dne 16. novembra, previden s tolažili sv. vere v 73. letu starosti preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Ribnici, na farno pokopališče.
RIBNICA, dne 16. novembra 1939.
Žalujoče rodbine: ILC, MAUSER, GELZE, JUVANC
VfiaS
>- ' /'i-:.. •	•«•'• J.V'
Vv	-'V	h
Stanovanje
dvosobno, solnčno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30466-21
Umri je nas iskreno ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
dr.Stainko Mihael
odvetnik v Mariboru
Na zadnji poti bomo spremili nepozabnega pokojnika izpred kapele pokopališča na Pobrežju v soboto, dne 18. novembra ob 15.30.
Sv. maša zadušnica se bo služila v ponedeljek 20. novembra, ob 8-30, v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
MARIBOR, LJUTOMER, PAKRAC, 16. novembra 1939. Stajnko Pavla, soproga; dr. Marko in Anton Stajnko, brata; Tončka Stajnko in Adela Weigl1 svakinji in ostalo sorodstvo
Brez posebnega obvestila.
"SP*,*..".«' ...
Dotrpel je za vedno naš dobri ljubljeni soprog, brat, zlati stric, svak, bratranec, gospod
Josip Kubelka
KAPETAN BOJNEGA BRODA, KONT. ADMIRAL A. C. V POK. IN IMETNIK VEC NAŠIH IN TUJIH VISOKIH REDOV IN ODLIKOVANJ
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto popoldne ob pol 4. uri iz hiše žalosti, palača »Viktorija«, Aleksandrova 4, v rodbinsko grobnico k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 20. t. m. ob pol 8. zjutraj.
Ljubljana, Lin vin gs ton Manor, New York, Wien, Volkermarkt, Metlika, dne 16. novembra 1939.
Globoko žalujoče rodbine:
MILA KAMBICEVA roj. KUBELKA in KUBELKOVI v imenu vsega
' "--."'/'-V* .'■
l^teM?
i s.-', v '
■	.. .	-T' ,
•v...i• ?■si"S.' ■> - * ■ - ■ .'j- :**:;.
"-•Ž--)- " *• -■" Plil m
tirejuje Davorin fiavJjen, — izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. —■ Za	del je odgovoren Alojz Novak. — .Vsi j? Ljubljani.