Jatraa|a lx4a|a. Zli. fle»l!lw. V UikUal, w mU, ftc J. oftmtoi 1910. Cena 4 vinarje. Letnik XUIL Bm ..............K l^r— .............. ..............- ............- MO Dopisi naj se trankirajo ki»*cpisi se ne v»£ajo. st. i. (i »ntlkja lc%s|. urlH«o St. S4. Izhaja vsak dan zjutraj. Ptsuitui »tatilka 4 linaii«. lnserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin Pri večkratni inserciji Na po dogovoru, naročila brez istodobne /poslatve naročnine ne ozira i u ti aa j a izda; a po posti za Avstro-G grško: vse leto...............K 18 — p >l leta...............u 9"— ćetrt leta................, 4 50 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto...........28" — Lipravaištvo: Ksaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. IsjEovejšG v&stL — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Naroda". Klerikalni upi naduti Suklje je izdal klerikalne tajnosti! Dunaj. 7. septembra. Netie T*. Preme« prioličuje razgovor z nek itn \*l<.mni elanom s|o\enske klerikalne »frank** . Ker začinje dni ni nt! tukaj razen deželnega glavarja kranjskega u«d»»deu drug kleriknleu politik, je jasno, da ta '»vodilni i-lan slovenske klerikalne stranke« nihče drugi, kakor plemeniti fcuk-Ije sam. Iz tega dejstva samejra, kakor tudi iz razgovora samega, je razvidu« . da je šel »tari lisjak spletkarit na Dunaj radi hudočih \o|itev \ občinski za M op ljubljanski. V razgovoru z urednikom Neue Freie Prose«, je rekel > vodilni član klerikalne -iranke . da m njefrova stranka bo-■ ih občinskih volitev ljubljanskih (.♦■ ho mi« Iežifa. akn m* bodo vršile še po starem volilnem redu. Ako pa bi vršilo / po ri»»'. »-m statutu, potem jih klerikalei «*e\ eda udeleže in hreprieani so. tla si bodo \ tem slučaju priborili 14 do In* mandatov. Znano je. da bo po novem statutu 45 Ker si bodo izmed teh pridobili Nemci 4—C, socijalni demokrat je pa 5—5« jih ho slovenskim naprednjakom pripadlo 17. Jasno je torej, da ho mogel župan biti izvoljen le potom kompromisa. »Aha! Zato so torej klerikalei izposlovali ne-potrditev župana Hribarja! Opomba uredništva, i Glede sankcije novega ljubljanskega iro-^tnejra statuta je rekel Suklje. da ta statut ne bo sank* i-joniran. Si« «r pa \ !a«hi zahte\a tako neznatne i zpr**mernb**.da o teh izpre-uo-mbah lahko sklepa kranjski deželni zbor že \ *»\ojem prihodnjem zasedanju, ki pri* n*- dne 11. oktobra. K*r bodo mestne \olit\e ljubljanske razpisane koneem oktobra, aH ao> retkom novembra, bi m« lahko eventualno doseglo, da bi bil novi ljubljanski mestni statut prilagođen željam vlade, sankeijoniran že v času. da bi se ljubljanske volitve že lahko r>ib- po tem statutu. Sieer pa ne »rja no*, da bi s«* moglo vse to iz\ r-\ tem kratko od merjenem rasu, /m t o je on mnenja, da se bodo Ijub-ii-ke občinske >o|itve vršile to pot po starem volilnem redu. I i t i k i in dr. &uster*ičev dementi. Dunaj, 7. septembra. Po točnih informacijah v čeških političnih krofih, so Cehi kljnb dr. Sustersieevi laja \ i v »I nion , da se je njegova iranka zavzemala za Hribarjevo potrditev, prepričani, da se ne potrditev ni izvršila brez vednoati dr. fcw-**>ršiča in klerikalne stranke. Taki-x»o pa mi tudi docela uverjeni, da bari n Schwarz ni razpustil mestnega I občinskega s\eta ljubljanskega, ne da bi s tem ne soglašali s|o\«*nski klerikalei. Aretirani demonstrantje \ Trstu. Župan dr. \ alerio, p4»\zroeitelj izgredov. \amera\an razpust mestnega občiiiskeira svrla. TrM, 7. septembra. Izmed iz-grednikov, ki so v nedeljo demolirali kavarno Minerv m in razne slovanske ihoavne zavode, so jih danes aretirali Aretovanci so \eeinoma srednješolski dijaki iz najboljših mestnih italijanskih rodbin. V nedeljo so med demonstranti |»ovsodi vi- niestiiega župana dr. \aleria in zatrjevalo >e je. da je bil župan med den ranti zategadelj, da je nanje pomirjevalno vplival. \* resnici pa je bil med izgredu iki s tem namenom, tla jih je hujskal in vspo^lbadal. Državna p«oit ija je proti županu dr. Valeriu zbrala tako obtežilen materijal. iia je proti njemu podala ovadbo, da je on uprizoril demonstracije, ter vodil izgrednike. Po mestu se $ro-vori. da namerava vlada z ozirom na to dejstvo, mestni obeinski svet razpustiti. ti politic-nem |M»ložaju. Dunaj, 7. septembra. Na eeški, kak^r na nemški strani se zatrjuje, ila ne r*> nobena stranka pri spravnih pogajanjih odnehala. Zdi jia m», da lKxh> Cehi in \emei vendarle morali sporazumeti, in sieer por. Kpfdnger j#* izjavil, da je v deželni blagajni satu o še l.lMMUHHI kron raz|Kdožnine. Ta razrndožnina pa bo porabljena tekom enega meseca, ker zna- * jo mesečni izflatki nad 1 milijon kron. Na jesen koalicijsko ministrstvo? Dunaj, septembra. Politični preroki naf »d u jejo, da bo na jesen na krmilu že koalicijsko ministr- stvo. Ministrski portfi Iji. I*rag;t, 7. septembra. »Bohemija« javlja, da ni upati, da hi /*> u* s' n /a^*'iota<. Dunaj, 7. septembra. Vaš dunajski urednik je dobil iz dobro informiranih eeški h krogov v enotnem češkem klubu in v njegovem razmerju k Slovanski Knoti« to-le in-forma**ijo. Knoten češki klub. ki je gotova stvar, ima v prvi vrsti nalogo T*šit individualnost češke naroflne f^ditike. Pri tem če£ki pfditiki ne taje da je prišla v zadrjeni času ]*oli-tikf »»Slovanske Enote« v roke faktorjev, ki m eeike interese premalo tipos!e\ali ali pa naravnost zapostavljali. Ze jndeti so prišli češki politiki »;<> prepričanja, da je |K>!itika in taktika Slovanske Knot« - doeeja zru-^» rni Knt etlinega krivea označujejo dr. Šustrršiea, ki tiral se? na \i;o pest politiko, o KuUri j - moral hiti sam prepričan. da n* more \ oditi k uspehu. Ta neuspeh žal ni izostal, a zadel jc v političnem. 1 turnem in gospislarskt ni oziru ne samo * « h*', marveč predvsem tudi ju-i:ki politiki s^; mnenja ila se '>Sio\anska Kni»t;i'( v bfKloce ne ho > eč rribala \ tiru te politike, ako •►o vobče še ^fdoh obstojala. (fško - nemška spravna pogajanja. Dunaj. 7. septembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je konje-riral po}Hddne j>etčetrt ure s pred-sednikom mladočeškega izvrševalne-ga odlMua dr. Škardo. Bienerth je med cirugim rekel dr. Skardi. da ima vlada velik interes na tem. da se sestane še ta parlament in da se izkaže za delo zmožnega. Takisto ji je mnogo ležeče na tem. da bi enkrat že redno funkcijoniral češki deželni zbor. — Dr. Škarda je Bienerthu odgovoril, da Čehi ne nasprotujejo, tla bi se meritorno ne razpravljalo o nemških zahtevah, odločno pa so proti temu. da bi vlada Nemcem plačala kake premije za to. da pripuste razprave češkega deželnega zl>ora. Končno je dr. Škarda naglašal, da je prišel h konferenci zgolj v svrho, da da potrebne informacije, ne pa da bi se udeležil kakšnih obveznih pogajanj. Dunaj. 7. septembra. Kakor je \.is izvestitelj izvedel, se nadaljtia «»ski» - nemška spravna pogajanja ne ImhIo vršila več na Ininaju, marveč v Pragi. Konference bodo sklicali deželni maršal knez Lobkovic, namestnik grof Coudenhove in deželni odbornik dr. Eppinger. Dr. »Škarda ostane še danes na Dunaju. Dunaj. 7. septembra. Koresiion-denca Centrum« javlja, da imajo češko nemške konference zgolj informativen značaj. Odločilne konference se prično šele prihodnji teden, (ilede sklicanja češkega deželnega /ls»ra stoje Cehi na stališču, da ne do vole Nemcem nobenih premij za to. da pripuste zasedanje deželnega zbora. Za Cehe velja prineip: »|>otr-peti.« ker so prepričani, da bo tista stranka zmagala, ki bo lahko dalje vztrajala. Seja češkega kluba. Praga, 7. septembra. Kakor roča »Hlas Naroda«, je t>oslanee Mast alka sklical sejo češkega kluba. Na tej seji se bo razpravljalo o po litičnem položaju. nemško - naeijonalnega kluba. lktuj, 7. septembra. V današnji seji nemško - naeijonalnega kluba je bila debata zelo burna. Rad i k al ei so grozili, da izstopijo iz kluba, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. Toda te njihove grožnje se ne smatrajo za resne, ker se ve, da jim gre zgolj za privatne špekulacije. Imeli bi nani- reč radi za ministra - rojaka Pacher-ja, ki bi potem skrbel za to, da bi dala vlada sredstva za ustanovitev nemške obrtniške banke, ki jo snuje poslanec \Volf, a nima za to potrebnega cvenka. (bipovedani nemško - nacijonalni shod. Celovec, 7. septembra. Kadi od-IKnedi nemško - naeijonalnega sho-ila. ki bi se imel tu vršiti dne 24. in L'.">. septembra, so tukaj zelo deprimirani, tolažijo se s tem, da se bo vršil v pozni jeseni, ali pa prihodnjo pomlad. »Canca popolare triestina.« Trst, 7. septembra- Izredni občni zbor »Bance popolare triestinc< se vrši dne 19. septembra. Na tem občnem zlniru se baje namerava predlagati, naj banka likvidira. Za saniranje banke se baje zanimajo »Union« banka, »Anglo« - banka in kreditni zavod. Kolera in kuga. Brno, 7. septembra. V l>olnico so prinesli 241etne£a Viljema Pavlič-ka. ker je obolel na znakih kolere. Stanje bolnikovo sopolnoina preprečiti, pa vsaj znatno omejiti, zakaj sicer BO lahko v doglednem času prigodi, da bodo večino prebivalcev Združenih držav t volili ne Anglosasi, marveč — Slovani. To svojo bojazen utemeljujejo angleški listi s statističnimi podatki iz pravkar končanega splošnega ljud-*kega štetja. Demisija ministra Izvoljskega. Dunaj, 7. september. Listi so priobčili vest, da bo ruski minister zunanjih del Izvoljskij v kratkem podal svojo demisijo. V tukajšnjih diplomatskih krogih tej vesti ne verujejo. Nemški vohun na Angleškem. London, 7. septembra. V Ports-inonthu so aretirali nekega Nemca, v katerem se je izkazalo, da je iz K6-nigsberga in da je pruski častnik. Pri njem so našli razne kompromi-tujoče spise. Nova stolica na Ivovskem vseučilišču. R. — Lvov, 7. septembra. Na tukajšnjem vseučilišču se je ustanovila nova stolica za etnologijo. Za t rvega profesorja je imenovan Stanislav Ciszewski. znani etnolog v Varšavi. Vloga slovenskih klerikalcev« ii. Ako im to, kar smo navedli v *. čerajšnjein članku. preiuUrimo. ali -c nam ne javlja sama od >ebo hum-I, da ta velika t k^p:urzi\ noat slovenskih klerikalcev ni saino slučajna, da ni izraz njih«»ve lastne moti, niarveč da ne naitajajo v tem nt* lino f^lobB \zroki. marveč tudi neki obaeznejii načrti in neke zveze, ki prehajajo prek» iut. reane sfere sh*rom*kega klerikalizma sa.nega S daj pa u važu j mo te. le: Klerikalei na slovanskem jogii vodijo složno politiko dentineijnrij in MM proti Srhom, marveč proti vseiii nctsivisuiin |N»!itikoiu. ki vladi niso |s» volji, in jih denuncira jo, tla - \. leizdajniki; Jjtnlje, ki tako »od-liM-no« obstmirajo v parlamentu, \t>-dijo isti »časno d« *na |Mditiko vladnih !*?režajev. prijateljem \e?ocev. \ B«»>-ni politiko razdiranja iti naseljevanja mjcev: v Banovini plujejo na naj-podleJM način hana dr. T« mašiča. d-.»-kler je tlel«.val si« žilo - iirvatsko-srb-ako koalicijo, a hvalijo in slave ga ~edaj. k«» j » spri s kcali«ij : v Istri in Dalmaciji h nVjo tbicehi v duhu v latle utlušiti težnjo po narodnem jeziku v cerkvi. dasi j*- |*> izročilu istrske deputacije v Rimu prav vlada tista, ki ne dovoliuje. «la bi *e t » klerikalci kcnčiio nagla*s j««, ti« je i trelia narodne interes«* *:n narodna čuvstva fKHlrejati interes«! cerkve, kakor to ukazujejo pa|^-z. škofje in klerikalna duhovščina — Ako torej vse uvažiij mi«». intv-ramo priti «U> zaključka, da se tu de luje |h> gotovem načrtu in v interesu g«>ttivih faktorjev. V čega vem interen, t* -ra ni tež- j uganiti: v interesu .»ur vlade in •,n* vladne politike, ki hoče Mreti netsl\M »vansko politik«!. Avstrijska politiki. i'aiuLne*. kakor tudi vselej preje, teži za tem. • ^r.- v vsakem «»ziru na roko Xem-eeni. a če«t o. kakor na primer prav *edaj. tudi Italijanom — -teveiia na -k«h!«i Slovanov in M«*er js»d izgovorom, tla s«» Slovani nezanesljiv: in centrifugalni življi. Ihim-s se a polnim tmroui deluje na to. tla se v vsi monarhiji vzdrži današnji vladni sistem in s;«-»*r tak«». «ia mest«, neo«l vidnih strank in • le men tov dovedo do o«l!tn'-ilne mori in odločilnega vpliva takozvane kt>n-servativue stranke, ki so na videz radikalne, v reso iei \%a ^*» \**\ f »r:-.: » «I i -nastirnosti in lojalnosti hrezpocrojno |*>korne v lat I i. Na ta način mislijo na Dunaju prebroditi narod m **> t ne razlike in spor**. Boljši, konservativnejši. a slalm j-otičeni elementi so mm-nja. da je najboljše >re«Utvo. da -e ure«le od no -aji v monarhiji in okrepi po njiln*-vem prepričanju omajana lojalnost. ak»» ^* |nsipirajo one Mranke. ki v >vojem konserv atizmu naglasa jo |io-v-em «lruga vprašanja, kakor so dr-v:\\nopravna in narijonalna. To dispozicij«* teh lioljih. a nepoučenih elementov, izrabljajo razni nemški nacijonalci. da predstavljaj«« same «*ds* in tiste, ki jim ni*«» na I>otu. kot lojalne elemente, vse tlmge. zlasti Slovane, pa kot veleizdajnike. Tako s#» uveljavlja knrz fM I ločno p roti slovanske politike. Povsem je umljivti. tla ni treba dokazovati, da so premise te taktike dunajskih krogov, v kolikor nis«» namenoma zlobne in proti slovanske. |>o-gr«-šiie in tla *e I »odo |M»kazab kot nad vat |iogubi!e splošni državni |>o htiki. zakaj iianulnostno vprašanje trajno n«* bo dalo rediti niti z na-cijonalnimi reformami, niti s klerikalizmom, marveč nuno a prmvMh nostj«» in ravnt»|>n\n«istjti. Pod pestjti vladnega komisarja. Pretekli tetlen smo priobčili \K. da je dež« Ina \ latla iztlala na mestni magistrat iika/ i « morajo biti odslej magistratni uradni nz glasi tlvt>jezični, v slovenskem in nemškem jeziku. V jM»«lkrepljei«> te svoj«* tnlitve smo priobčili dobesedno dotični vladni fennan. Da je ■Iva« prišla tako hitro v javnost, seveda ni bilo po volji got»|s»doiu na Bleivv« asovi cesti, pretlvseui pa ne ^osihhIu Nt liwarzu. Jeli so stikati jm> ose'.d, ki bi nam bila to uradno tajnost l/dala. in ker je uiso mogli najti, je izdal Božidar (Vrne vladnemu komisarju na magistratu povelje, naj s1 takoj uvede disciplinarna preiskava roti onim uradnikom, ki so tisu iljeni. da so nam izdali Srhwar-zov ieruiau. In zginlilo se je to. Setlaj iisb dujeja na magistratu tsteifa z1«h liu-a«, ki s«* je lw*je pregrešil zo-|>er uhkIuo tajn 1 hisi so iniienja, da bi bil vsak uradnik na magistratu m-»talno »i« l/ar- S« hwant4»v fer-inaii. ki j«- nečuven atentat na samoupravo Ijul»ljan>kega r»esta, sj»r«tvi-ti v javnost, ne tla bi se mu ia«»irlo ra-tli tegii kaj zgtsiiti, vendar neeemo, da bi se ko«raik«di na ii«agistratu \*> krivici dolžilti. da je nam izdal kako ;ajn *st. zato izjavljamo, da smo ve dali za Sehwarzov Jerman gle«l»- «l\o jezi ili ri/.glast»v v ti>tem momen tu. ko je bil jHNi u.saii, in du t'erTie! • tole: Kakn-nli *»r«Ml>tev -.«• on iHtslužuje proti nam. takšne uj»orabljamo tutli mi pr«>i: njemu. S tem pa nečemt« reči, «la bi lu! r - i starogrški prt*g»v«»r. ki pravi. «la / .lat«»m «>bloze.*i «»s«d -ko iiajvišjefra trdnjav Slovenec v obrambo > elikt»srbske pr«»pagaiide«. Ali je to mofroreT »Slovemcr«, ki že tetine ne dela !in«^ir drugega, kakor da ovaja svt»j»' r**jake ra«li v«»-liktisrliske pn»pagautle«.. ratli jug«>--s* 1 rr*"« k* ti t« in veleiztlaje . tla hi ta naatopal kot branitelj tistih, ki so zagrešili »velikosrliske demon strarije« ! K«—. mal«> verjet no. a v en-tlar reaničin ! Čitajte *sim«» v če rajali ji Slovencev« članek Velesrhake deii »nstrneije v S|ditu, pa se Ik.^t»' preoričali. ritali boste meti drugim te - le stavke: > Mi -e ne vtikamo v t«-vladne odredb*-, a etidimo pa ae le, kako da se kar naenkrat hoče stopiti ^-)«.fu na prste v Da I mat i ji ... \ Srb«»m se hoče s**daj naenkrat ztipet stopiti na vrat in jih preganjati. \ ^-neaici pa nore dalje in store, kar hočejo. Tu bi hil«» dobro malo pojasiii-la.«t — Tako piše včerajšnji Slove-nee-. tisti Slovenee . ki je š«» preti enim tednom klieal ia šrnval državnega pravdnika in krvnika na svoje rojakr, čes, da so — zarotniki. \e-lei/dajniki in \ e|ik«*srbsai irredentisti! l^»g da r»*^ semtertja painet tutli noreeni in jim vsaj za trenotek rlovtdi. da «|oli»* -\etle m«wnente! 4Obsojeni Hladnik. Kakor smo izvedtdi. je «d>s«>jeni Hlatlnik pre<: eerajšnjim nastt»pil I -vt>j«> kazen Državni pravdnik je umaknil to/.a vni vzklic iradi prenizko ndmerj« ne kazni. Ker si je Fil.ulmk tutli zbral anniot.ri zu|»or. kar mu skra. je«-«.. t»da Im» Hlatl Mik pr»*d t**.- oni -»♦Mlinih mesecev zapustil j«Vt> \ nidni tirganT Pretekli t«*«h*n je bil naš b-plenjen, ker je prin«^*el zanimivti /gu«lbico <> n* kem |m»tepuhu. ki je ofietovan«» na*llegt»val g*»*|NNla držav ne^ra o »slanea Ivana Hrilwirjo. I To zaplembo je trnkov no sodiič« na to |>«»trdilo in /apl» tiiIm* utemeljilo - j tem. da *mo z mdico o Ferenčbu žalili na tasti vladnega «»rgana. S*h1i iee je t«»rej izrekl«>. de je tisti Fe-aeiie • .!;««!♦ fi -rifan i?i mi moramo da verjeti, ker je to koastati ralt» stMliš' • ;i .» i/.r«*kih ^Hi»-u;i m j -aiiet] dvomiti. S«tlaj pa ogbjmo. k je ta »viatlni organ< Ferem"ič in i kaj je f Na to vprašanje nam bodo dali o«lg(»\«»r ^nlni akti. Ferem ič s*« i prav pi-se Frane Zagorski M<»7 -ita j nuje. ako si ni radnje dni |»ois»kal 'rug« ga delokroga. v Ljubljani na j \ ^dovodni cesti st. 28. Zagorski je nt zakonski -in .btsif»a Fereneiča. nje I gov varuh pa > Viktor Zagorski, lotili ofieijant v Opatiji. Da je moć I v tsdni isisesti svojih duševnih sil. dokazuje adratniihi mnenje dr. SebnstrrJa i te l oktobra 1M9 I L I 21/9, ki ga pi igl«h m »dimm. sitionsunfakig, weil hlodsinnig«. Na I odlagi tega ztlrav nišk( ga mnenja, je aodiaee Zagorskega, fahe Fereneiča, s sklepom s dae 10. oktobra lMtt L 21 9 dalo pod kura telo? — Mislimo, da govori to suho dejstvo dovolj glasno, da :.am ni treba pisati nobenih prijsunb. Vprašamo samo, kam jadramo, g«»spod 8ehwarz, če bodo taki ihdivitluvi že vladni organi! \a e. kr. II. državni gimnaziji v Ljnbljani sta za bodoče šolsko leto lt-JlO 11 namestiti dve supientski mesti za klasično filologijo kot glavni, slovenščino ali nemščino pa kot stranski predmet s slov. in nenišk. učnim jezikom. Prt>šn i«* naj se vložijo pri ravnatelj-p»1 v u do 7. septe.ii bra. Svojo ženo umoril. lzprid tukajšnjega porotnega stslišča. (Kontno.) .1 a n e z Lav r i č, železniški delavee, pravi, tla mu j«' Martinjak pravil. | i Ije na svt»j «l«>m. Martinjak je pa re-k«d. naj gr»»>ta rajše v Hrent»vi smrti Martinjakove žene, j«^ rekel Martinjak: Je vendar ž«» hudič hin.« Ko s«» prišli orožniki. je postal ble«l**jši. Mart inja kov nož j«* bil črn in ena klinja n« koliko zakrivljena. Noža pa.katerega ima predsednik, ni v i«lel nikdar pri obtožencu. Priča pravi, «la ni nič jezen na obtoženca. Dominik P 1 t* š, železniški delavec, ne ve. zakaj Martinjak ne živi s svojti ženo >knpaj. Martinjak mu je č;;^ih pravil. kupaj na sihtu«. Videlo M- mu j«*, da je |>oiioči lumpal. V|ira-^ali x» ga. ali j«- bil z njegovo ženo skupaj in kje ^ta hodila. Obtožeine j<» pravil, da ^ta bila pri Krivcn* skut»aj in da sla »da iMltenl v Hreno-vi«*e . Priča ga je vprašal, zakaj ni šla k njemu s|>at. Obtožence j» pa rekel, da je ni maral. Priča |>otrdi. da j«* Martinjak rabil ž*» prej «»inenjene ls»sc«l«'. ko j«* prišel Krt. Priča mu j«1 rekel: »Ce h1 mrtva, vsaj si j«i itak ti ubil. Prvič ni obtoženec ničesar odgovoril in j«» težko vztlihnil. Ko je pa i»ri<-;» to ponovil, mu je Martinjak r«»kel: »A. l*»jž. Is»jž!^ Priča je od i t i< a" »• .• ti • k a slišal, da je Martinjak hot«d s\ njo ž«»no «*♦'/ neko »»kalo vr«*či. Priča pravi, da na Martinjaka ni jezen. P r e «1 s e «1 n i k pravi, da s«» nož našli prec«ij visoko nad železniškim tirom. kj«»r je Martinjak delal. Ker jim je zdelo to previs«tko. da bi m«»gel t»bttižen«H* tja nož vreči, je šla komisija na ti^to mesto. Tisto mesto j«' namreč Hl I metrov nad tirom. Tam so |m»t«'in skušali kamenje in nož nm-tati. kjer so našli nož. I z v e d e n c i prav ijo. da na tem nočo niso našli nikake krvi. .Janez iS r i 1 c . «lela\ec. navaja kot vzrok, da niata Martinjakova skupaj, ker je imela ona druge. To je pa slišal od drugih. Martinjak mu je večkrat pravil, tla mu je žena pisala. Ne ve pa ne. kaj mu je pisala. Le to ve, tla se mu je žena i* mu jal a. da bi prišla rada nazaj k njemu. Obtoženec je pa rekel, da je ne mara. Od drugih je slišal, da bi Martinjak rad videl, tla bi bila njegova žena >hin«. Priča ni nikdar slišal, da bi se Martinjak na nosu pobil. V ponedeljek, 4. julija, je Martinjak pripovedoval, da je eelo noč plesal in da sta bila i ieno skupaj. Obtoženec mu je tudi povedal, da sta bila z ženo v »Hrenovicah« skupaj. Priča pravi, da je bil Martinjak takrat trezen, ko mu je to pravil, samo nekoliko zaspan je bil. Po malci je prišel Krt. Pri mulci je sedel kake tri korake od Martinjaka, ki je jedel špeh. Priča je videl pri Martinjaka noz, s katerim je rezal kruh in špeh. Videl pa ni, če je bil ta nož tisti, katerega je prej imel. Po malci je Martinjak vprašal pričo, ali ima kaj vode, da bi se u mil. Priča ga je vprašal, po čem mu prsti smrde, da jih hoče oprati. Martinjak je šel potem k vodnjaku. Ko je Krt prišel, je povedal, da je Martinjakova »baba« tam za Savo »hin«. Priča ne ve, kaj je Martinjak na to rekel. Priča izjavi končno, da ga delavci nist) sovi azil i in da nima ničesar proti njemu. Martinjak pravi, da ni imel noža takrat pri sebi. Priča trdi še nadalje, da je Martinjak imel nož pri sebi. Martinjak tudi priznava, da si je takrat roke u mil. K Antonu C u č k u, orožniške-mu stražmojstru na Jesenicah, je prišel Te I ban pravit, da je najbrže nek Martinjak svojo ženo zaklal. Potem sta šla v Kurjo vas na Martinjakovo stanovanje. Priča |K>tem j>ove, kako sta obtoženca aretirala. Priča je poznal že prej obtoženca. Od takrat ko je Martinjak svoji ženi vse pol.i^vo ven zmetal. Ko ga je aretiral, se je prisiljeno smejal. Po nožu ga je vprašal na njegovem stanovanju. Prvič mu je odgovoril, da se mu zdi. da ga je izgnbil okoli božiča -- takoj na to je pa rekel, da se je zmotil in da ga je ravno na sv. Petra dan izgubil. Obtoženec je priči pravil. Hrenovicah«. Od tod s.? je pa vrnil fer Šel k Taučarju. Vedel pa ni. kdaj je prišel, ker je bil tako pijan. Ko ga je aretiral, je imel obtoženec srajco popolnoma čisto, roke pa umite. V vojašnici so ga vpra-- i. kdo bi bil kriv. na kar je obtožene«* rekel, tla ne ve. Ko so obtožen-č»v kovčeg pPtglfdnS, niso našli nič krvavega. S&mo cn ovratnik in na-prsnik -ta ^ila rabljena, drugo je bilo či>to. Franc -I a n t ž i č . orožniški stražmojster v Begunjah, je v Žirovnici prevzel obtoženca ter ga peljal v mrtvašnico. Tam ga je vprašal, ali je to njegova žena. No, hudič, kar si i&*ai, to si dobil, je rekel Martinjak. Ko mu je priča rekel, tla je vendar on storilec, je odgovoril: »Na. kam budita v>e zapelje! Obtoženec se je pri tem smejal. Na pričo je delal ob toženec v tisk, da mu ni bila cela stvar prav nič mar. Franc T e 1 b a n. orožniški straž-mo.>t. i* * Begunjah, je izvedel od eerko" nika v Žirovnici, da je bila Mart ir.jakova umorjena. Začetkoma je misiil. da je to šala. Potem je šel k I\oc«i, ki mu je pokazal umorjenko. Ntx;V\ ka n.u je pravila, da sta bila z možem sprta. Iz tega je sklepal, da je Martinjak storilec. Na to opisuje priča, kako je s Cuckom aretiral obtoženca. Peljal ga je v »Urenoviee ter mu rekel, naj mu ]H>kaže prostor, kje sta bila z ženo. Pokazal mu je na levi strani teste o«l Jesenic proti Mo stam neko goščavo. Ko ga je orožnik opomnil, tla na t«> mesto pač ni mogel radi ovir priti, je pokazal š«* le drugo mest«» na desni -trani ceste v gozdičku »Hrenovice«. Ono mesto pa ni zoper dež prav nič zavarovano in gotovo l»i obadva postala zelo blatna^ če bi bila le nekaj trenotkov na tleh ležala. Njegove hlače so bile pa le spodaj nekoliko blatne in mokre. Priča je obtožencu očital, da nima suknje umazane. Obtoženec je pa rekel, da jo prostor mogoče šele pozneje postal moker. O svoji ženi je rekel, da no ve, kaj hoče ta k .... od njega imeti, in da bi bilo za njega boljše, če bi jo nikdar ne poznal. Vprašal ga je, kdaj je n >ž izgubil. Najprvo mu je odgovoril, da okoli božiča, pozneje pa, d» gn je pred par dnevi izgubit Ko so mu preiskovali kovčeg, ga je vprašal, kateri zavratnik in katero kravato je imel v nedeljo. Obtoženec jo na to pokazal ovratnik in kravato, ki »o jih našli v kovčegu. Priča pravi, da je poizvedel, da je obdolženec svoji ženi grozil z revolverjem in da je enkrat tudi že zamahnil z nožem proti njej. Priča tudi izpove, da mu je neka Žun rekla, da je Martinjaku pisala pismo. Priča izjtove na \ pr asa nje z a -g o v o r n i k o v o . da na obleki olt-toženčevi niso našli slame in ne mrve. Jožef Jurca, orožniski straž mojster v Kadov Ijici. je \ prašal obtoženca, kje ima nož. Obtoženec mu je I ta na to rekel, da ga je izgubil — ne ve pa ne. kdaj. Obleke ni natanko pregledal, ker so jo že drugi »»rožniki pregledali. Pregledal mu je prste in roke do zupesti. videl pa ni nikak šnega krvnega sledu. Videlo se pa je, da so čisto umite. Na to se obravnava oh pol 1. uri prekine in se bo ob 4. nadaljevala. Po|M>ldne ob 4. se nadaljuje zasliševanje prič. Anton Jakopič. posestnik na Dobravi, je slišal od drugih, tla ne živi Martin jak > >vojo ženo -kupaj. 26. julija je priča nad železniškim tirom, kjer je Martinjak delal, uašei nek nož. katerega si pa ni natančno ogledal. Ta nož so mu |*»zneje ••rožniki 'Hlvztli. Parkrat ga je ob hlače obri-ai. /brusil ga pa ni. Ne \ pa, čega v bi bil nož. Katarina K e 1 h 1 . se>tra uiuor-jeukc. noče pričevati. Jrtkob 7. u m e r . snrevoduik *'r" žavne železnice, stanuje v iv 'ro^ki Heli. Priča je siišal.da Martinjakova nista skui»aj živela, ker ona ni bila z\ -ta. Sicer s«- pa ni zanimal za razmere Martinjaka. :>. julija je bil v Taneerjevi gostilni od pol 8. do 10. Z Martinjakom ^ta se takrat samo {»zdravila, govorila pa nista. Marija Z u n. dekla, pravi, da pozna Martinjaka. P r e d s e «1 n i k jo vpraša, če hoče pričati. Priea pravi, da **e ne Itoji n»-bt-ne -rai!«ote in da ho govorila, kakor preti Itogoni. Pravi, tla ni imela itolieuega znanja z obtožencem. Poznata se od mladih nog. Njegove žene ni poznala. Pisala - a -i pa. Priča mu je pisala zato, ker bi rada vet leda, ali ima svojo ženo rad. On ji je namreč rekel, tla nima svoje žene rad. ker se z drugimi vlači. Pisala mu je dopisnico, na kateri mu je želela vesele velikonočne praznike. Na to ji je on odgovoril. Ne ve pa ne. kaj ji je pisal, tudi ne \ . kaj niti je odgovorila na to. Prosi predsednika, naj prebere dotična pisma. Martinjak ji je pisal, naj ga pride v Kranj čakat — , ljubi moj srček« jo je v pismu nagovarjal. Priča }*- mislila, da dela nort-a. Ona mu je odgovorila tudi z drago moje «»rce . I*isino je prepisala iz »cnek bnkvic«. Mislila je, tla bi ne šla nikdar za njim. Priča z ogorčenj • ni zavrača, da bi bil Martinjak njen fant. Priča pravi, da so ljudje govorili, da je ona napeljevala Martinjaka. naj umori svojo ženo. Predsednik ji na t«, pravi, da lahko vsakega toži. kdor bi kaj takega trdil. Ko priča odstopi, hoče >*Mi poleg Martinjaka na obtožno klop. Franea Martinjak ima oh-| lenčevega brata za moža in je lest ra u mor jenke. Noče pričati Marija Ražen pravi, da sta Martinjak in njegova zrna stanovala \ tisti hiši. kakor ona. Včasik je sli šala. tla sta ae kregala. Ne ve pa, če jo je tepel. m<-•« * j aja ji je vsa ven zmetal. Slišala je, da je svoji ženi očital, da je imela z drugim znanje. Priča pravi, da ni nikdar videla, tla bi Martinjak svojo ženo s revolverjem ali kuhinjskim nožem preganjal. Marija Zupane je stan * -la z Mart injakov ima skupaj. Priča pravi, da se nista dobro razumela. On je ženi očital, da ima druge. Od drugih je tudi slišala, da je nekega fanta imela. Nikdar pa ni videla, da bi svojo že m* pretepal. Prav hudo se nista kregala. O revolverju ni nikdar slikala. Tudi umorjenka ji ni o revolverju ali o nožu pravila. Šla je zaradi tega od njega, ker ji je vse ven zmetal. Martinjak je potem, ko se je izselil, se večkrat prišel k Zupanči- čevim. Svoje žene ni nikdar omenjal. Navadno je z njenim možem kvartal. V nedeljo pred sv. Petrom je bil tudi pri Zupančičevih, takrat je bil popolnoma trezen. Tudi Martinjakovka je prišla večkrat k priči. Bila je vesela, češ, tla si zdaj lahko dobro zasluži. Tudi zadnjo nedeljo je bila pri priči ter jo vprašala, ali je bil njen mož pri njej. P morjenka je rekla: »Naj pritle ali ne, meni je vseeno!« Kazala ji je tutli pismo, katerega ji je pisal Martinjak. Martinjak ji ni nikdar omenil, da se z /.eno dopisujeta ali pa da jo je obiskal. Janez Z u p a n e }»ozua kake tri leta obtoženca. Stanovali so skupaj \ eni hisi. Priča ni nikdar slišal, tla hi se Martinjakova kdaj kregala. Slišal je, tla je imela ona druge rada. Tudi Martinjak mu je to pravil. Ko Ma sla narazen,j i je on vso risteiigo« ven zmetal. Martinjakovka je šla pozneje služit. Prišla je večkrat k Zu-pančieevim. Zabavljala ni nikdar čez *»\ojega moža iu je vedno želela, da bi prišla zo|iet / možem skupaj. Tutli Martinjak je večkrat prišel k njim. Nikdar pa ni zabavljal čez svojo ženo. Le takrat, če mu je kdo nagajal z /eno. lra je /ImnIIo. l!ti junija je bil Martinjak pri priči. Prišel je okoli » ne ure. odšel je pa med š**sto in sedmo uro Kvartali >o z deiavei, ki so Manovali pri priči. Pravi, tla ne ve, so žganje pili. Ko je Martinjak ■ • I šel, je bil trezen. Potem ga je vi pri In hI njo nedeljo. Videl ga Krivcu« meti po| :\. in 4. uro. To nedeljo je bila tudi Martinjakovka pri njih. Pravila je, da ji je mož pisal, naj pritle na Jesenice. Tutli pis-prebrala. Spominja m*, da ji je piani, naj |m*šlje denar in nekaj jajc. Ko je prišel h Krivcu«, je rekel Martinjaku: /lena je tukaj!« »Meni nič mar. mu je tslgovoril Martinjak. Pavel Zal o kar, tovarniški delaver na Jesenicah, pravi, da je Martinjakovka tam. kj**r je on stanoval, spravljen kovčeg. Ko je enkrat šel okoli desete ure ven, je priletel kamen mimo njegove glave. 1 a kamen je vrgel Martinjak, ker je mislil, da leži žena na skednju, kjer je imela svoje M vari spravljene. Najbrže je Martinjak menil, tla ima nje->*na ko^., pri sebi. Ter ga je čakal. Martinjak prav i. da ni vr- kamna. Priea pravi, da je obtoženca !el okoli pol dvanajste ure. Prečita se iz|»oved Marije Z a 1 o-karjeve. ki [travi, da je tutli videla Martinjaka okoli polnoči in da *!išnla. ko rekel: , Dve ure ča- kain. pa ni iioiiencga hudiča.« Olga P i r n i č i č pravi, da je prišla Martinjakovka -l. julija pred mašo k njej ter ji rekla, da ji bo dala pismo, katerega ji je pisal -»tari«. Pi*mo priča [totem prebrala in se -e -.(»omiii i. kaj je bilo v pismu. Pri ca jo je v prašala. ali bi še šla k možu, na ka • ji je odgo\<>rila, da bi ne šla. ker - !>oji. da jo l*> zoftet pre tepel. Man i Pavlic, tovarniškega delavca / na na Jesenicah, ne ve, ka-> -t.j V T i ujakov a živela. J. julija je prišla Martinjakovka k njej ter je rekla, tla ji gre prav dobro in da ima moža š*. vedno tako rada. kakor ga je »mehi takrat, ko je šla tnl njega. Kaza ia ji je tudi denar ter je priča vi-dela. da je imela krone in tudi papirnat denar. Martinjakovka je rekla, tla bi možu takoj dala |>etak . če bi ga videla. Sploh ni čez svojega moža nikdar nič si alte ga rekla. Prišla je že prej večkrat k priči ter jo vedno v praše vala, ali kaj vidi njenega moža. Knkrat ji je tudi pisala ter ji naročila, naj t »o/dravi njenega moža. Priča je ta fstztlrav tutli s|»oročila Martinjaku. ta je pa odgovoril: »Tino 1m»tlite o njej. če ne boni se vas oklofutal.« Marija S t roj, pnsestaikova žena v Za puzah. izpove, da je Martinjakovka pri njej služila. Imela je rada domačo si ivo v ko. Ponori ni kodila ven. Knkrat ji je pripovedovala, da je bil njen mož sirov ž njo in da bi bila rada pri njem. če bi ne bil tak. Pravila je tudi. da jo je zelo topel. Martinjakovka ja odala od priče, kor ni bila pridna za delo. Josipina Hlebajna, tovarniškega delavea žena, je samo Mart i njakov ko poznala. Ne ve pa, kako je živela s svojim možem! Knkrat ji je rekel Martinjak, da ki svojo ženo rajše *idel mrtvo nego živo ter dajal svoji ženi razne priimke. Marija Z a 1 o k a r izpove, da je tri dni stanovala pri Martinjakovih, ker se je doma skregala. Takrat sta se kregala. Slišala je od dragih ljudi, da je Martinjak svojo ženo tepel. Tudi Martinjakovka sama ji je tožila, da ne more pri njem živeti. 3. julija jo je videla ter slišala, ko je rekla, da ima denar. Knkrat je bila z Mar-tinjakov ko skupaj na neki domači veselici. Prišla je sama, ko moža ni hib) doma. Martinjakovka je »fest« plesala ter se najHtsled tudi napila. Pričo je bilo sram, ko jo je začela Martinjakovka objemati. lz|K>vetl Tersoglava se prečita. Ta priča pravi, da je videl takrat, ko je bil Martinjak na Tirolskem, Družnika skočiti s postelje, na kateri je ležala tudi Martinjakovka. Terseglav je namreč stanoval skupaj s Martinjakovim v eni sobi. H a f n e r izjiove isto. Janez D r u ž n i k pa pravi v svoji iz|h>vedi,dn ga jeMart i njakovka prosila, naj gre ž njo na stanovanje "-aiim za toliko časa, da pride Terseglav. Hala se je namreč nekega moškega, ki jo je vedno zasledoval. Še le na njeno opetovano prošnjo j«- š«d ž njo ter sedel na i , -,. . Zrna mu je pravila razne stvari. Kmalu na to je prišel Terseglav ter prižgal vžigalico. Takoj nato je odšel. Priča pravi, da ni imel ničesar opraviti z Martin jakovko. Ostale priče, katerih izpovedi se prečitajo, niso nič posebnega ]H>ve-dale. Skoraj vse so izpovedale, da sta Martinjakova v nemiru živela. Ena priča. J a n e z H u r j a, je izpovedala, da je Martinjak zato sovražil svojo ženo. ker ni imela otrok. Nato prečita predsednik par pisem, t osebne podatke itd. Na zahtevo držav, pravdni k a razkaže predsednik še ♦mkrat natančno okrvavljeno obleko. P r e ti s e d n i k ob 3 46. zaključi dokazovanje. Vprašanje, stavljeno porotnikom. Po kratkem posvetovanju razglasi p r e ti s e ti n i k vprašanje, ki ^e stavi porotnikom. Stavilo se je samo sledeče glav nt t vprašanje: Je - li France Martinjak kriv, da je dne 3. julija 1910 preti polnočjo v Mostah zoper svojo ženo Marijo Martinjak z namenom jo usmrtiti, s tem, da jo je sunil z nožem v desno stran vratu, zavodljivo tako ravnal, tla je iz tega po izkrvavljenju njena smrt nastopila ? fiovor državnega pravdnika. Ob f>. uri začne govoriti zastopnik državnega pravdništva dr. P a j-n i č. 1'pa. da bodo porotniki tako šoti i I i, kakor morejo po svoji vesti. Noče vzbujati čutov porotnikov. Priznava, tla so nekatere priče predaleč šle, ter ga fiokopavale bolj, nego je bilo treba. Pofiol notna je prepričan, tla je Martinjak storilec. Iz mnenja izvedencev je izključeno, tla bi se Martinjakovka sama umorila. Toda tudi druge okoliščine kažejo, da se ni izvršil samomor, temveč umor. Marija Martinjak se ni borila z morilcem. Iz tega sledi, da jo je umoril nekdo, katerega je sama jteljala na skedenj. Po njegovem mnenju ni bil to umor iz pohotnosti, ker naš narod ni še tako ftokvarjen. Tudi se taki umori popolnoma drugače izvrše in se pri takih umorih ženska navad nt > popolnoma raz mesar i Vzrok je bil torej edino ta, da jo je morilec umoril iz sovraštva. Razprava je to pokazala, da to ne more biti človek, ki ni identičen s njenim možem. Ne preostaja drugega, nego pritrditi ljudskemu glasu, ki oanacnjf Martinjaka za morilca. Pravi, da ja Martinjak sirovina prve vrste in du se je eelo v mrtvašnici pred mrtvo ženo grdo izražal o njej. Ta domneva pa za obsodbo se ne zadošča. Navaja potem dokaze, ki govore za to, da je Martinjak storilec. Martinjakove žene noče zagovarjati. Naglasa le, da se je žena hotela z njim sprijazniti. Končno misli, da morajo porotniki priti do prepričanja, da je edinole Martinjak storilec. m * * Zagovor dr. Emila Stareta. Zagovornik pravi, da je državni pravdnik orisal obtoženca, kakor človeka, ki hodi okoli in mori. Ce i: pošte varno obnašanje njegove žene, tedaj je jasno, da ji ni mogel biti posebno naklonjen. Dokazuje, da Martinjak ni prav nič poznal krajevnih razmer pri Nočevih, kjer je služila umorjenka. Dokazano je, da so k njej hodili fantje z lestvo. Po mnenju za-govornikovem bi moral biti storilec zelo krvav. Povod, da so ga orožniki I prijeli, je bil ta, da ga je žena opravljala, češ, da je grdo z njo ravnal. Danes so pa priče dokazale, da ni obtoženec tako grdo ravnal s svojo ženo, da je niti pretepal ni. To je go- j vorila samo umorjenka, videl pa tega nihče ni. Razne neumnosti je pa delal samo zaradi tega, ker so ga sumničili in ker se je bal, da bi se navzlic njegovi nedolžnosti iz kakih znakov in okoliščin lahko sklepalo, da je on storilec. Vsled tega je skušal odpraviti te navidezne znake. Iz vseh okoliščin, iz vsega njegovega obnašanja se lahko sklepa, da Martinjak tega hudodelstva ni izvršil. Da se je pa napram sodelavcem sirovo obnašal, je popolnoma razumljivo, ker so ga ti dražili. Kdo je pa pravi storilec, to bo še le čas prinesel. Da bi Martinjak prinesel lestvo, je popolnoma izključeno. To je moral samo človek storiti, ki je poznal krajevne razmere in ki je večkrat to lestvo prinašal pod okno Martinjakovke. Dokazuje, da je mogel to biti edinole tisti neznanec, katerega je videla priča Vengar. ko je pogledal okoli devete ure skozi okno gostilne na Potoku, kjer služi priča. Končno pravi, da dane indicije niso take, da bi bil vsak drug slučaj izključen. Le če pridejo porotniki do prepričanja, da so dane te indicije, naj obsodijo Martinjaka. Zadeva je pa danes še tako zagonetna, da se ne more trditi, da je Martinjak kriv. * * . Ko poda predsednik resu-me. se j>odajo porotniki v posvetovalnico, da se posvetujejo o predloženem jim vprašanju. * * * Obsojen na vešala. Po polurnem posvetovanju razglasi predsednik porotnikov gosp. Slane, da so porotniki predloženo jim vprašanje enoglasno potrdili. Predsednik nato po kratkem posvetovanju razglasi obsodbo, s katero se obsoja obtoženec France Martinjak v smislu ^ 136 kaz. zakona, k smrti na vešalih. Obsojenec je mirno poslušal obsodbo, ter rekel, da se ne pritoži in tla se naj zgodi, kakor je božja volja. Njegov zagovornik si je pridržal I pravico, vložiti ničnostno pritožbo. Za kratek čas. Stara devica : Ali še veste, ti ragi gospod, da ste me pred dvajsetimi leti zasnubili in da sem vas takrat odbila. Gospod: O, da — to spada meti moje najprijetnejše spomine. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Borzna poročila. Dunaj, 7. septembra. Promet na včerajšnji borzi je bil nekoliko živahnejši, kakor včeraj, dasi se je gibal v precej ozkih mejah. Alpinke, akcije državnih železnic, orožarske akcije in delnice praških orožaren so na kurzu pridobile. Ogrske kronske rente so ae dvignile za 1/4%. Rente so mirne. Banke so ponujale denar po 4V.%- LJsMUftftka „Kreditna banka v Ljubljani**. Vrtini fcani fasajstc aaue * $e a tesara !••#. 4* i majeva renti .... 4-2* • srebrn« rento . . . 4* 9 avsu. kronska renta . . 4« • ogr „ - ■ 4# i kranjsko deželno posojilo 4* v k. o. ^eikr del banke Srečka. Srečke iz l 1860 % ... m ». 18S4..... tiske..... „ zemeljske l. izdaje H „ ogrske hipotecne . . dun. komunalne . . w avstr kreditne . . . „ ljubljanske . . . . „ avstr. rdeč. krila . . m ogr „ „ bazilika..... » turške ...... L»ne 6 septembra 1910. T • r ■» • Inii Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske banane družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine Monian .... Češke siadkorn« Zivnostenske banke Cekin! Mark« Franki Lire Rublji 97*5 m ■ 9*-95 25 94 — 229 — 323 rs 156-75 298 60 279 -24950 534 -52175 M5v 63^0 38 40 258 50 667 50 553 25 120 25 749 75 758 50 267-274 - 94- 97 85 94«_ 92 20 9625 96 — 235 -329-75 162 75 304 60 285 255 50 544 531 75 8*50 6750 42*40 33 259 50 668 50 554 25 in a 750 75 75950 277- 776 - 1137 1140 11742 • 11712- 95 47'« 165 94.85 254 - 255 - 95 32 Siovenci in Slovenke! ne zabite M? a M in lutnja* Pšenica aa oktober 1910. . Pšenica za april 1911 . . . K t za oktober 191J . . Koruza za maj lyi l . . . Oves za oktober 19)0. . Cf akti«. Neizpremenjeno. za SO kg 10 13 za 50 kg 10 36 aa 50 kg 735 za 50 k- 5 79 aa 50 kg 8 17 T I * I K 0 T 0 T najboljša uro sedanjosti: zlato, srebra*, tuta, nikedoosta in Jetleta n mi sobo pri H. SUTTHER Ljubljena. Mestni tri xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx x X X X X X S * * Usojam ai vljudno opozoriti, da sem prevzel aanSsssnn smaataaaaaaaaaai ILma f «1^^' M UUBBln JTO [BK najcanajai zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulatrtno * * X * * * vsakovrstna posojila in kredite * * * * w "w" ^ -v_* n_n *Sa" mmm^ *lMf mm mm mm m m m^m « « - m ». ■ m~I ' • n*\ «*n a™** a™*. J^a A »W» • * kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke. Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. i roajlafToaana tadrnga s ooiejeuim jamstvom SvicL I K 0 h i - I E 0 Dratai prostori: ŠelenSiargova oiica št. I ukroti mm goste. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dvisra p# 4 ; rentm davek plačuje zadruga sama — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine. — Zavnotara menjalnica: i.imenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskvsatira trgovske menice. - Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno pisarni. ali pismeno v zadružni 10 Brata ure ral m W«v ti 11 12., sapoldne od 3. do 5. fsl 3G LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Stritarjeva uiica štev. 2. Promese zemljiških srečk k W C|CA k žrebanju tiskih srečk aa %M %#V*V % oktobri M II žrebanju 5. septembra t. I. po ■- t. I. po K 8 IŠJ j t JE vsakega Slovenca je, da sklene zararovatao pogodbo bodisi za lir I »en je, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj mo torej domaČ slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. ... Ogromni rezervni Inati E 4M12.717* - |«nnf l|o u nnpnln« varnost .*. Banka „SLAVIJA" ima posebno ugodne »n prikladne načine za zavarovanje življenja. Sanira ST ATaFT T nVil razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj a»0liamWAaJam smrti roditeljev, za doto otrokom.--- Banka „SLAVIJA" razdeljuje ves Cisti dobiček svojim članom.--- Banka „SLAVIJA" » Banka „SLAVIJA1 Banka „SLAVIJA1 i zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. gmotno podpira narodna društva, organizacije ln prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. --- i l ■ X stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva Vsa pojasni!a daje drage volje generalni zastop banke »Slavije" v LJubljani. Oklenimo se z v^emi močmi gesla : »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno gospodarskem polju! Ne podceni ujmo se ! Bodimo odločni, mlac-nost. obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje na'1 narr.i maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! . . Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Pr«ierno«a ulica Stav. 3. **. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječi* vlog ataial M amaalijoaiovf ki Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega saiktealai Še me»tna oNSna ljubljanska z nem pa*ajanannJraMfMai ki m vse SVOJO močjo. Izgub* vlosenega denarja je nemogooaf ker je po pravi'th te hranilnice, potrjenih po c. kr d>žWni vladi, iarkljojftoaio vsaka spokulasoijo z vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan m se obrestujejo po i1,4f/# brel odbitka, nevzdignjene <»bresti se pripisujejo vsakega poi leta h kapitalu. Sprejen a ni zaklad 1 milijon kron. vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov v j Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4t/i na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične oJasanflo lav^OjajolajikOf v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreoJitno o]rsifttvv>n 4 80 9A 87 26 JFYC SX