I N F O R M A TOR I -.^KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN l RAZVOJ, FINANCE MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DRUŽBENI STANDARD, PC I //. marca 1992 Leto mi. Številka 10 Povodnji hladiIno-zamrzovalnih aparatov Gorenja Gospo-iški aparati so že uresničili pomembne cilje pri zmanjševanju s*ra 'f freonov O tem v današnjem Informatorju obsežneje na 2. Okrogla miza v Gorenju oblikovanjem do uspešnega trženja proizvodov 0 obravnavala p< er|ije kot industrijskega ^azstava umetniške f°tog rafije tekal%r% Gorenje bodo v četr-sfaVn marca t992, odprli raz-Bgrh orootniške fotografije ši(gare Jakše in Staneta Jer- nerja v sodobnem svetu, gospo- ZdrCS POSCbna DOHUdba darjenje v prehodnem obdobju in ________£_____________f_____________ perspektive industrije bele tehnike ter možnosti integracije industrijskega oblikovanja v razvojne, tehnološke in tržne načrte. Velenjska okrogla miza sodi v okvir priprav na 17. kongres ICSID v slovenskih podjetjih, katerih skupno geslo je "Z oblikovanjem v višiji cenovni razred." V prejšnji številki Informatorja smo objavili le reklamni letak o posebni prodajni ponudbi Gorenja Gospodinjski aparati. Tokrat lahko o posebni ponudbi ali desetdnevni prodajni akciji Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Commerce povemo več konkretnih informacij. Življenje, stvaren in sanjski svet. Navidezno neskončen čas... Posebna ponudba oziroma ugoden nakup obsega skoraj vse velike gospodinjske aparate in velja za vse delavce podjetij Gorenja v Velenju. Za nakup le enega velikega gospodinjskega aparata za gotovino imajo delavci Gorenja v Velenju 40-odstotni popust, za nakup teh izdelkov z odplačilom na štiri obroke pa imajo 15-od-stotni popust. Za nakup pralnih strojev PS 405 in PS A 060, hladilnikov HZ 31 M, HZO 31 M, ZS 31 M ter mikrovalovnih pečic MP 117 na štiri obroke, imajo delavci 25-odstotni popust. Nakup izdelkov bodo lahko delavci opravili v jedilnici Gorenja Družbeni standard, kjer bodo delavci prodajnega centra Gorenja Commerce v Velenju za prodajnim pultom od 9. do 12. ure vsak dan razen sobote, popoldan pa v prodajnem centru, ob stavbi Gorenja Servis, do 19. ure. Ob nakupu se bodo delavci Gorenja izkazali z izkaznico o zaposlitvi. Poudariti velja, da bo pod navedenimi plačilnimi pogoji oziroma ugodnostmi mogoče kupiti v času akcije, to je od 10. do 20. marca 1992, le en veliki gospodinjski aparat. DZ. Freoni v proizvodnji Hladilno-zamrzovalnih aparatov V zadnjem času v svetu narašča nervoza v zvezi s "fre-onsko-ozonsko" nevarnostjo. Ugotovljeno je namreč, da je uničevanje ozonske plasti mnogo intenzivnejše, kot so bila predvidevanja, na katerih so temeljile določbe Montrealskega protokola. Zato se najrazvitejšim zahodnim državam mudi sprejemati zakonodaje, ki določajo mnogo ostrejše pogoje prenehanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih kloriranih ogljikovodikov (CFG, FCKVV), kot so bili prvotni. V skladu z dostopnostjo informacij moramo računati, da bomo nevarne freone v proizvodnji bele tehnike morali prenehati uporabljati najkasneje leta 1995, orientiramo pa se raje na leto prej, nekatere najbolj ekstremne informacije pa omenjajo že kar naslednje 1993 leto. Razumljivo (in pravilno) je, da se nervoza glede freonske problematike pojavlja tudi v Gorenju Gospodinjski aparati. Zaskrbljenost s tem v zvezi je očitno znatna, saj so intervencije "od zunaj” že pričele motiti delo v programu Flladilno-zamrzovalnih aparatov. Da bi se izognili temu, da moramo posebej miriti vsakega posameznika, ki ga je problem pričel (pri večini) sicer skrbeti mnogo pozneje, ko smo v proizvodnji hladilno-zamrzovalnih aparatov že realizirali nekatere pomembne ukrepe, smo se odločili podati presek aktualne situacije na tem področju. Pri tem seveda ne bo šlo tudi brez malce zgodovine. Kakor je splošno znano, uporabljamo v programu Hladilno-zamr-zovalni aparati freon s komercialno oznako R11 kot potisno sredstvo za formiranje toplotne izolacije aparatov, R12 pa kot hladilno sredstvo za polnjenje hladilnih sistemov. Obadva sta (mimogrede) ozonu zelo nevarna. •rjava proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov abo freonov 1986 - 1991 Lelo 1986 Lelo 1991 ‘ i * gg Es iiS> 3S8E5 ŠSŠffi _26 lil zamrzovalni Freon R 11 FrenonRIŽ zamrzovalnih Freon R 12 Leta 1986. na primer, smo za izdelavo 605.000 aparatov porabili 539 ton R11 in 256 ton R12. Pet let kasneje, to je leta 1991, pa smo izdelali 686.000 aparatov in za to potrošili 236 ton R11 in 190 ton R12. - Realni prihranek (glede na količi- no izdelanih aparatov leta 1986) 331 ton R11 (61 % manj) in 89 ton R12 (35 % manj) smo ustvarili z ukinitvijo izpiranja sistemov z R12, z modernizacijo polnjenja sistemov s pomočjo avtomatskih polnilnic, z zmanjšanjem popravil v procesu proizvodnje, s kvalitetnim vzdrževanjem opreme in nazadnje z zmanjšanjem porabe R11 pri polnjenju ohišij s termoizolacijsko peno. Za vse freonske-ekološke duše-brižnike bo morda zanimiv naš komentar tega rezultata. Želeli bi namreč, da bi bilo enkrat in za vselej jasno, da si v programu ne domišljamo, da smo z vsem skupaj tudi vsaj malo prispevali k ohranitvi ozonskega sloja. Tako prepričanje bi bilo smešno, saj podatek izpred nekaj let pravi, da svetovna''industrija bele tehnike porabi samo 4 (štiri!) odstotke celotne proizvodnje škodljivih freonov na Zemlji. Če bi torej vse tovarne hladilno-zamrzovalnih aparatov na svetu takoj prenehale uporabljati škodljive freone, bi to pomenilo zgolj štiriodstotni prispevek k ohranitvi ozonskega sloja. Ali je torej prispevek Gorenjevih 420 ton na leto sploh omembe vreden v globalnem ekološkem smislu? Razvite države se te logike dobro zavedajo in zato industriji bele tehnike v nastajajoči restriktivni zakonodaji puščajo razmeroma dolg rok za prenehanje uporabe škodljivih freonov. Razpršila na osnovi teh freonov so sicer že "out”, sledi uporaba za proizvodnjo izolacijskih materialov z odprto strukturo, vse industrijske uporabe za čiščenje, uporaba za proizvodnjo vseh ostalih izolacijskih materialov razen za ohišje HZA, itd. Ker se je torej svetovna poraba škodljivih freonov v splošnem že pričela zmanjševati, je podatek "4 %” verjetno že malce zastarel, v bistvu pa ima še vedno isti smisel. Zaradi vsega tega moramo biti realni in ugotoviti, da so program Hladilno-zamrzovalnih aparatov k izvajanju omenjenih ukrepov v zadnjih letih vod1' predvsem ekonomski motivi ri današnji zelo poprečni cer,, z DEM za kilogram freona, na leto prihranimo nezanemarljivih 840.000 DEM. Predvsem pa je naša neposredna konkurenca pred nekaj leti pričela izkoriščati vest ekološko vse bolj osveščujočega se kupca na zahodu v komercialne namene in nastala je "zelena" podoba hla-dilno-zamrzovalnega aparata. Takrat smo se tudi mi morali pričeti zelo hitro prilagajati v tem smislu in smo ukrepali, kakor je že opisano. Javno mnenje je ustvarilo novo ekološko-kulturno in etično sliko proizvajalca hladilno-zamrzovalnih aparatov in treba je povedati, da smo jo razmeroma hitro osvojili in jo zelo uspešno vzdržujemo. Na koncu še kratek opis aktualne situacije. Z vodilnimi svetovnimi proizvajalci freonov vzdržujemo permanentne stike. Oni so najmanj toliko zainteresirani za rešitev problematike kot proizvajalci bele tehnike, saj bodo v ekonomskem smislu prenesli prvi in najhujši udarec novi zakonodaji. Prava in dokončna rešitev ekološkega aspekta problema je namreč samo v proizvodnji in uporabi novih, ozonu neškodljivih freonov. Z nemškimi, italijanskimi, francoskimi in ameriškimi vodilnimi podjetji se v sodelovanju z oskrbno službo dogovarjamo in izvajamo preskuse, od njih dobivamo najnovejše informacije in se na ta način pripravljamo na takojšnjo reakcijo v proizvodnji. Preskusili smo že novo hladilno sredstvo 134a, skupaj s proizvajalci delamo na različnih alternativah potisnega sredstva. Nova sredstva pa bodo v sploš' nem tudi bistveno dražja, kot so obstoječa. Zato (in torej ne zaradi ozona), jih med drugim tudi ne bomo po nepotrebnem spuščali v zrak, ampak jih bomo v proizvodnem procesu lovili in ponovno uporabili. Če se čisto na koncu še malce pošalimo, je problem torej le šev tem, da razvitemu svetu še ni čisto vse jasno v zvezi z novimi, "mehkimi freoni". Zato le mirno kri in malo več zaupanja v lastne sposobnosti, pa bomo skupaj premagali tudi ta razvojni tehnološki skok. goro Jerabek Gibanje zaposlenih v februarju 1992 Podjetje, organizacijska enota f 8 it: to S S Prišli Odšli fš rr š h 1 Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe i. n. III. IV v. VI VI, i. lil. IV v. v, VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 4.454 i 1 45 31 10 3 1 ..m EMKOR 280 2811 PROGRAMATORJI 115 2 113 EKI ČRNOMELJ 47 8 5$ GORENJE IPC 98 2 1 1 10» GORENJE NOTRANJA OPREMA 535 $3« Pohištvo 272 1 1 Embalaimca 27 Kopalnice 54 1 1 56 Keramika 126 1 1 12> Strokovne službe 56 1 1 1 1 GORENJE PROCESNA OPREMA 486 , 3 2 TTE 217 2 2 GORENJE EKO 6 2 2 J, GORENJE ELEKTRONIKA .77 . 3 , 473 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 582 , , e GORENJE COMMERCE 5 1 3 >5 GORENJE SERVIS •SI? 1 1 78 6 50 21 ' GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 9 ^9 GORENJE FINANCE 42 5 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 105 GORENJE KONCERN - 44 5 GORENJE DRUŽBENI STANDARD 133 ifJ Legenda: " število zaposlenih v Velenju, ' - Vlil. stopnja izobrazbe Za Gorenje Notranja oprema pri prihodih in odhodih niso prikazane notranje razporeditve. Upokojili so se v januarju in februarju V Gorenju Gospodinjski aparati se je v januarju in februarju letos upokojilo skupno 19 delavcev, od teh je bilo 9 invalidsko upokojenih, preostalih pa z dokupom zavarovalne dobe za predčasno upokojitev ali do polne osebne upokojitve. V programu Kuhalni aparati so se invalidsko upokojile Safeta Brkovič po 13 letih dela, od tega z vso delovno dobo v Gorenju, Jože Širovnik po 25 letih skupnega dela in 15 letih dela v Gorenju, Baltezar Dedič po 30 letih oziroma 26 letih v Gorenju, z dokupom zavarovalne dobe pa Ivanka Hudournik po 29 oziroma 28 letih. V programu Hladilno-zamrzovalnih aparatov so se invalidsko upokojili Vinko Višnar po 27 letih skupne delovne dobe in 17 letih dela v Gorenju, Marija Novinič po 24 oziroma 22 letih in Mirjana Kesar po 16 letih skupne# dela v Gorenju, z dokupom zavarovalne dobe pa Rozalija Artič po oziroma 15 letih, Antonija Marhat P6 21 oziroma 28 letih, Pavla Stvarnik P° 31 letih (vsa leta v Gorenju), Jožef* Jeromel po 29 letih skupnega dela io 23 letih dela v Gorenju, Marija B,c’ zovnik po 23 oziroma 18 letih ter Katarina Pečnik po 21 letih, vseh v G°' renju. V Vzdrževanju se je invalidsko upO-kojil Franc Goršek, po skupaj 29 lei"’ dela, od tega 24 v Gorenju, ter Fran6 Sintler po 32 oziroma 23 letih dela- V Skupnih strokovnih službah Gorenja Gospodinjski aparati so se upokoji11 invalidsko Emil Cirar v prodaji po 33 letih dela, od tega 6 v Gorenju, z dokupom zavarovalne dobe Mirko Pač nik iz prodaje po 34 letih, od tega 21v Gorenju, Marija Cgromy iz računovodstva po 32 letih, od tega vseh v Gorenju, ter Vladimir Rančigaj iz Razvoja in raziskav po 31 letih dela oziroma 19 letih dela v Gorenju. Povišanje premije za kolektivno oezgodno zavarovanje s' 2aPosleni v Gorenju Gospodinjski aparati smo pri za-arovalnici Triglav zavarovani lahPr'mere nezgod, ki bi se Pripetite kjerkoli in ka- Primer: Izguba palca na desni roki predstavlja 20 % trajno invalidnost in v tem primeru znaša zavarovalnina 287.179 SLT. gy6®ek (zavarovalna premija), ki Plačujemo v ta namen, znaša p6daj 80 SLT. osameznik prispeva iz neto sebnega dohodka 50 SLT, 30 Pa prispeva za vsakogar od !!as naše podjetje. akšno premijo plačujemo zava-£va|nici od 1. 3. 1991. ^arovalnica vsako leto vsaj n„ ra* sama usklajuje zavaroval-sm prem'je in ostale zneske s Rosnimi pogoji in odvisno od j1: mer (ekonomskih) poskrbi, da nej?avarovalni pogoji čim ugod- Drri ,nas v Gorenju smo se že a dvema letoma odločili, da ro ma vsako leto ob izteku zava-ainega obdobja (1 leto) sami .Pmvil, vrednost premije tako, D°do zavarovanci ob izplačilih s Var°valnin zadovoljni. st®dania Premija 80 SLT ne pred-bi bi!? več tiste osnove, po kateri , 0 Prizadeti uveljavljali koli-no oliko sprejemljivo odškodni- ®i Pokazatelji nam kažejo na t n ,e Potrebno oblikovati no\ Ptemijo. l9Q5l0či|i srno se> da °d 1 ■ . 2 Znaša premija 160 SLT. posameznika t 60 SLTT’ prispevek Podjetja p la°^a Premija nam bo zagotavlj; aslednje zavarovalne vso Posameznika: Za Primer trajne invalidnosti _ 435.896 SLT Za Primere nezgodne smrti _ 717.948 SLT Za primere naravne smrti 96 000 SLT leta 0’ da vas P° preteku eneg nik ^Pomnimo na nekaj osno' lug 0bvezn°sti zavarovalnice i vi°e uveljavlfe.0 ^ ^ do>eZnosti zavarovalnice zavarovancev: v?>alnica izplača zavarc 2ar Cu Po končanem zdravljenj de ad' Poškodbe oziroma nezgc Val a°loben odstotek od zavarc ozi??®a zneska, če je nezgod dice3 po®kodba pustila posle Ali drugi primer: Zlomljen zob pomeni 1 % trajne invalidnosti oziroma zavarovalnina, ki jo prejme oškodovanec, je 14.358 SLT. Če gre pri tem za delovno nezgodo, ki ni nastala po krivdi posameznika, ampak je za to odgovorno podjetje, pa ima posameznik poleg koriščenja že omenjenih pravic še pravico vložiti odškodninski zahtevek. Celo zavarovalno vsoto izplača zavarovalnica svojcem zavarovanca v primeru nezgodne smrti, to je 717.948 SLT. Celotni znesek se izplača svojcem zavarovanca tudi v primeru naravne smrti, ta znesek pa je 96.000 SLT. Vsako nezgodo prijavi zavarovanec najprej Službi varstva pri delu, takoj po končanem zdravljenju pa se mora javiti na Zavarovalništvu, to je v isti stavbi, nadstropje višje. Za uveljavljanje pravic pri zavarovalnici morajo zavarovanci pripraviti zdravniške izvide, le na posebno zahtevo pa zdravniško spričevalo.«. Vse ostale informacije in strokovne nasvete dobite pri Janku Kap-ferju, telefon 424 II. ATC. Zavarovalništvo Gorenje Gospodinjski aparati Janko Kapfer Galica Cetrtek Petek P°nedeljek Torek Sreda četrtek Redna Svinjska pečenka, pražen krompir, solata Segedin, sadje Vampi po tržaško, pecivo ali svinjska obara, pecivo Safalade, pomiri, solata Pečen piščanec, fižolova solata, puding Prekajen goveji jezik, pražen krompir, hren Dietna Telečja pečenka, pražen krompir, solata Pražena jetrca, krompir v kosih, sadje Vampi po tržaško, pecivo Safalade, pomfri, solata Pečen piščanec, zelena solata, puding Kuhana govedina, krompirjev pire, špinača Srečanje na delovnem mestu Feliks Dokl "Izobraževanje vzdrževalcev po meri časa" bi lahko naslovili današnji pogovor s Feliksom Doklom, vodjem centralnih delavnic Vzdrževanja Gorenje Gospodinjski aparati. Ko so namreč pred časom spreminjali organiziranost, so v posameznih oddelkih Vzdrževanja sami prevzeli tudi skrb za dopolnilno izobraževanje svojih delavcev. Tako so odgovorni tudi za to področje Jože Apšner za energetiko, Jože Žučko za elektroniko in računalništvo ter Feliks Dokl za delavce, ki skrbijo za pnevmatske in hidravlične ter druge strojne naprave. Sicer smo o tem že pisali v prejšnjih številkah Informatorja, a gre tudi za svojevrstno strokovno izpopolnjevanje, ki gaje Feliks Dokl na kratko označil takole: "Tudi vzdrževalci se moramo prilagoditi zahtevam časa, saj razvoj tehnike skokovito narašča!" Sam je okroglih deset let delal v skupini za centralno vzdrževanje pnevmatskih in hidravličnih naprav, kjer pa je le manjša skupina sledila novim zahtevam. Sedaj morajo vzdrževalci v tekočih vzdrževanjih po različnih programih to delo prevzemati sami. Prav zaradi tega so se odločili za osnovno strokovno izpopolnjevanje na različnih področjih, najdlje pa so prišli prav na področju pnevmatike. "Nekaj programov smo sestavili sami, nekaj pa v sodelovanju s Centrom srednjih šol," je v pogovoru povedal Feliks Dokl in dodal, da so v Centru srednjih šol pravzaprav sprejeli njihov izziv in pripravili vse potrebno za izobraževanje pnevmatikov v solidno opremljenem kabinetu. Tudi v Gorenju so pomagali pri opremi in z nasveti, veliko entuziazma pa sta pokazala prav predstojnik Srednje strojne šole Albin Vrabič in predavatelj za krmilno tehniko Maks Korošec. "Naši sodelavci lahko s tem pridobijo vsa najnovejša teoretična spoznanja pri razvoju tehnike in večino tega tudi praktično preizkusijo." Popravil "na pamet" takorekoč ni več. Najprej moraš znati prebrati načrt, nato spoznaš vse funkcije delovanja stroja - od načrtovanja do krmiljenja. Uspehi v Vzdrževanju se že poznajo, saj so časi za popravila na zavidljivi ravni in kot pravi tudi Feliks Dokl, je zastojev v proizvodnji vse manj ali pa jih sploh ni več. Torej gre za sistemsko odpravo napak. In kaj pripravljajo sedaj? "To je nova oblika izobraževanja za hidravlično krmiljenje, ki pa bo potekala podobno kot dosedanje strokovno izpopolnjevanje za področje pnevmatike. Vendar tudi tu še nismo rekli zadnje besede in načrtujemo še tretjo stopnjo izpopolnjevanja za pnevmatske naprave." Toliko o strokovnem izpopolnjevanju Feliks Dokl, ki se je pred dobrima dvema desetletjema priselil v Velenje. Najprej je kot ključavničar dobil delo na Esu, leta 1972 pa prišel v oddelek Energetike v Gorenju Gospodinjski aparati. Ob delu je končal tehnično šolo in nekaj let vodil skupino za vzdrževanje hidravličnih in pnevmatskih naprav. Po letu 1984 so vzdrževalci, kot smo že omenili, prešli v tekoča vzdrževanja v današnje programe, v Pralno-pomi-valnih aparatih pa je bil Feliks Dokl do leta 1987 vodja vzdrževanja. V današnjih centralnih delavnicah Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati je 90 zaposlenih, seveda največ jih dela v oddelku strojno-ključavničarske delavnice, v oddelku elektroin-stalacij ter oddelku gradbenega vzdrževanja z zunanjim redom. V centralno delavnico so vključene tudi skupine za vzdrževanje biro opreme in telefonije, kontrola in skrbništvo opreme. "Veliko je bilo operativnega dela, veliko znanj in izkušenj pridobiš, delo pa tudi zahteva veliko osebnega angažiranja. V zadnjem času namenjamo pozornost izboljšavam metod dela, seveda pa ob izpolnjevanju naročil za tuje naročnike namenjamo vso skrb kakovosti..." Hinko Jerčič Nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica za odrasle: goveja juha, ocvrta sipa, čebulna bržola, široki rezanci, solatni bife, sladica po izbiri; za otroke: goveja juha, ostržkov krožnik, solatni bife, sladica po izbiri, lizika. Cena kosila za odrasle 280 sit, za otroke 180 sit. Gostje na kosilu imajo za 50 odstotkov cenejše kopanje in savno. INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje. Za lepšo pot k sebi in drugim Petkovi predstavitvi knjige Ženska na poti k sebi in njeni avtorici Nadi Mulej je prisluhnilo precejšnje število delavk Gorenja, ki jim premišljevanje o sebi, družini, delu, poklicnemu ustvarjanju in uveljavljanju pomeni iskanje novih življenjskih razsežnosti, vrednot in hkrati poti za dosego teh vrednot. Nekoliko predolga predstavitev knjige in dialog avtorice z mode-ratorico predstavitve je prikrajšala udeleženke, da bi se še bolj dejavno vključile v razpravo, ki se je na koncu razživela. A žal ostalo je za njo malo časa, saj je bil petek in ura, ko sicer hitimo domov. In ženske smo morale domov. Ali smo s tem povedale veliko. Smo. Predvsem, da je knjiga seštevek znanja, izkušenj nekaterih žensk eno, mi, naše življenje, delo, družina, drugo, tisto resnično vsakdanje. Temu se umakniti? Ne! Le polepšati ga je treba. To je mogoče. Vsaka ženska na svoj način. To tudi knjiga ponuja. Na svoj način. Ubrati je treba pravo lepšo pot. In knjigo, kljub resnici življenja, prebrati. D.Z. Gorenjeva praznična turistična ponudba Sektor turizma Gorenja Družbeni standard že vrsto let pripravlja tradicionalno pomladansko praznično ponudbo. Letošnja je bogatejša, saj obsega več možnosti, vsekakor pa še ni zaključena. Odprta je tudi za individualne želje in programe, zato vas v Sektorju turizma, v prostorih paviljona ob Paki in po telefonih 854 676 in 853 231 int. 452, pričakujemo. Velika noč v Moravskih toplicah Moravskih toplic prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj so gotovo eno najbolj priljubljenih počitniških središč. Tokratna velikonočna ponudba vam bo skozi bogato prekmursko tradicijo pričarala dni preteklosti. Cena paketa, ki traja od 17. do 20. aprila in vsebuje polne oz. polpenzione, neomejeno kopanje v bazenih, barvanje velikončnih pisanic, "žegnanje re-menic” v čudoviti Plečnikovi cerkvi, bogat velikonočni zajtrk, koncert izvirne prekmurske glasbe in še kaj, znaša: hotel Ajda polpenzion 126 DEM polni penzion 140 DEM hotel Termal polpenzion 99 DEM polni penzion 110 DEM bungalovi polpenzion 75 DEM polni penzion 83 DEM Otroci do 15. leta starosti imajo v skupni sobi s starši 50 % popusta! Prihodnjič! Portorož Moravske toplice Čateške toplice Bohinj in Smuka na Voglu Trije kralji in individualne želje S planinci Gorenja Servis na Snežnik Na tradicionalni 18. zimski pohod na Snežnik lahko ljubitelji planin to soboto, 14. marca 1992, potujejo in se vzpnejo na vrh 1796 m visokega Velikega Snežnika, skupaj s planinci Gorenja Servis. Organizirali so avtobusni prevoz od Rdeče dvorane v Velenju, mimo Vinske gore in Žalca do Ilirske Bistrice in Sviščakov ter od Šoštanja, skozi Renk, mimo Šmartnega ob Paki, Letuša do Sviščakov. Oba avtobusa bosta odpeljala ob 4. uri. Planinci Gorenja Servis, ki so kolektivno včlanjeni v Planinsko društvo Šoštanj, bodo tokrat že šestič odšli skupno na ta zimski pohod na Snežnik, ki pa zahteva od pohodnikov dobro pripravljenost. Priporočajo, da pohodniki vzamejo na pot poleg nahrbtnika z zalogo hrane še smučarske palice in sončna očala. Prijave zbirata v Gorenju Rezka Vo-covnik (int. tel. 142) in Maksimiljan Korošec (444). Pohod bo ob vsakem vremenu, cena izleta pa je 400 SLT. Hinko Jerčič Badminton V sektorju rekreacije Gorenja Družbeni standard so razpisali zanimivi tekmovanji v badmintonu in namiznem tenisu: tedenske turnirje za Pokal Gorenja. V badmintonu tekmujejo posamezniki vsak petek v telovadnici Centra srednjih šol v Velenju s pričetkom ob 19. uri, vrata pa so odprta vsem, ne le delavcem Gorenja. Po dveh dosedanjih turnirjih je vodstvo prevzel Brane Slivar (Galvana Gorenje GA), 30 točk, sledijo Oto Perše 21 in Franc Višnjar (oba SSS Gorenje GA), Karel Štiglic 16, Marko Mirnik (oba Procesna oprema) 15, Branko Blagotinšek (SSS Gorenje GA) 12, Ivan Breznik (Procesna oprema) 11 itd. in namizni tenis Ljubiteljem namiznega tenisa je na voljo balkon v Rdeči dvorani vsak petek od 18. do 20. ure. Po prav tako dveh turnirjih je stanje naslednje: Milan Goršek (Družbeni standard) 27 točk, Tone Leber (Upokojenci) 22, Mirsad Mujkič (Kuhalni aparati) 15, Rudi Merzdovnik (Servis) 14, Roman Goršek (Upokojenci RLV) 13, Jože Javornik (Družbeni standard) 9, Srečko Avberšek (Energetiki) 9, Ivan Grobelnik (Vzdrževanje) 9 itd. Ob koncu prvega polletja bodo podelili pokale za zmagovalce, šteli pa bodo 5 najboljših uvrstitev. Herman Marovt Zjutraj smo te nestrpno čakali, da poženeš stroj, ki se je šibil pod težo jekla, ki bi ga moral obdelati... Tragika življenja je hotela, da tako kot tvoj oče sredi poletja 1988, ne prideš več med nas, tvoje sodelavce. Osupli nad neusmiljeno usodo, ki te je v najlepših letih odtrgala od tvojih najdražjih, smo obstali tistega jutra tvoji sodelavci v Gorenju Procesna oprema in v mehanski obdelavi. Bliskovito se je razširila preveč žalostna novica. Cesta je znova pobrala svoj davek. Nismo mogli dojeti, da si tragična žrtev ti, Herman, in da sta življenje in usoda tako kruti. Ko se zima umika toplemu nasmehu pomladi, nežnim cvetočim rastlincam, ptičjemu žvrgolenju, vsemu prebujanju, ne moremo dojeti, da tvoje mladosti ne bo več ob tvojih otrocih, med nami. Da je neusmiljena usoda oropala tvoja otroka, zavedno ukradla neusahljivo starševsko toplino in ljubezen ravno v času, ko ju najbolj potrebujeta. Le šestindvajset let si štel! Med nami je nastala globoka vrzel, Herman. S svojim znanjem, zavzetostjo, spretnostjo si čeprav mlad, dokazal svoje mojstrstvo pri oblikovanju kovine. Ali te bo lahko kdo nadomestil. Nimamo odgovora. Vemo le, da si bil drag sodelavec, kos vsaki nalogi, vsaki novi zahtevi, da si vedno bil zraven, ko je bilo treba zavihati rokave, sodelavcem pomagati... Hudo nam je, Herman, reči ti, zbogom! Imeli te bomo v toplem prijateljskem spominu. Sodelavci iz Gorenja Procesna oprema 5-4-3-2-1 ali tek na izločanje Kar navadili smo se že na presenečenja, ki jih pripravljajo člani Tekaške sekcije Gorenje. Minulo nedeljo so v odmoru nogometne tekme v Velenju predstavili tek na izločanje po formuli 5-4-3-2-1. Tek je začelo 5 atletov, po vsakem krogu je izpadel zadnji. Častni krog je pretekel tokrat Obrad Lazič, potem ko je imel za zadnjega zasledovalca Marjana Lipičnika, pred tem pa so se "poslovili" tretji Stane Koselj, pred njim pa najprej Hinko Jerčič in nato Martin Lah. Prva predstavitev je uspela. V nedeljo, 15. marca, pa imajo člani Tekaške sekcije Gorenje novo preizkušnjo. Tokrat goski tek na Paški Kozjak; s Startom ob 10. uri pred osnovno šolo v Paki. Pridružijo se lahko gorski kolesarji in pohodniki. Čaja na cilju bo dovolj za vse! Pa tudi presenečenja. Prijave na Startu ob 9.30. Radioamaterji Že dolgo časa se slišijo govorice, da bi v Gorenju ustanovili svoj klub. Tokrat gre zares! Radioamaterje in bodoče radioamaterje vabijo na ustanovni občni zbor Radiokluba "Gorenje Servis". Zbor bo v četrtek, 12. marca 1992, ob 17. uri v prostorih Delavskega kluba v Velenju. Torej, vsi, ki vas zanima radioamaterstvo, vljudno vabljeni. Vabilo je podpisano s številko Q5-73. Radioamaterji že vedo, kaj to pomeni, vsi ostali pa bodo lahko to še zvedeli. Na 3. turnirju zmagal mojster Marjan Črepah Sektor rekreacije v Gorenju Družbeni standard je priprav celoletno tekmovanje v hitr°' poteznem šahu, ki privabi!1 vse več šahistov ne le iz S? ] leške doline, temveč tudi dni' god. \ Na 3. turnirju za pokal Gorenja ’ marca v prostorih krajevne skupno5; ^ Staro Velenje, kjer potekajo turni1]' vsako sredo, je sodelovalo 21 šah' ■ stov, gladko zmago pa si je priigP mojster PIDE Marjan Črepan iz CeF j sicer državni prvak Slovenije v hit'0’ : poteznem šahu. Edino delitev točk6 | si je priboril Drago Kristan, Član 5°' , hovske sekcije Gorenje. , Šahovska sekcija Gorenje je za ud°' I ležence pripravila številne nagrade, k' | jih prispevajo podjetja Gorenja. Po^ | tega, da bodo podelili pokal ob kond1 I. polletja, bodo vsak mesec še poS°' bej nagradili zmagovalce meseca. < Trenutno po 3 kolih vodi Milan Matk0 r (Velenje) s 33 točkami, sledijo: Mark" ( Kurtovič-(Ljubno) 29, Milan Gorše* , 28, Drago Kristan 26 (oba Gorenje)' | Ivan Dražnik 26, Peter Voglar (ot>° , Velenje) 21, Marjan Črepan (Celje) 1 15 (samo z enega turnirja), Fran0 ' Stropnik (Velenje) 11 točk itd. i ----------------------------4 ( Dopisujte l v Informator! t ----------------------------' v Zahvala_____________________^ r Iskreno se zahvaljujem sode- t lavcem vhodne kontrole Hldil’ k no-zamrzovalnih aparatov G°' 0 renja Gospodinjski aparati z3 c izkazano pozornost ob izgub' 1 mame. Marija Tajni* ^ __/ 11. 3. 1992 - številka 1° J