Jevtič v Bukarešti
Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ni. 23. Tel.: 2566, int. 3069
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Cek. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA
Današnja številka vsebuje: Nujna naloga
Balkanski sporazum zboruje Lavalova pot v Moskvo Abesinija — Italija Našička afera pred sodiščem Priznanje učiteljskemu delu
Zakon za pospeševanje vinogradništva in sadjarstva
St. 21	roT-Sr*’ V Ljubljani V soboto, dne 11. maja 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I
Nuina naloga
Sestanek Balkanskega sporazuma
Živimo v dobi, ko se narodi tudi na znotraj združujejo in poskušajo, da bi v vsakem, pogledu tvorilo enoto. Za to svojo notranjo enotnost žrtvujejo marsikaj: kulturne individualnosti, krajevne in pokrajinske posebnosti, gospodarske in socialne razlike. V javnem gospodarstvu žrtvujejo razne dobrine, samo da se gospodarsko, kapitalno in produkcijsko osvobode svojih sosedov. V tem prizadevanju se nalagajo največje žrtve delovnemu ljudstvu: kmetu in delaven, obrtniku in tehniku, skratka vsem produktivnim stanovom, ki jim pripada bodočnost. Lahko je teoretiku in umstvenemu intelektualcu propovedovati, daje to moderno stremljenje potrebno, neodložljivo in koristno. Težko pa je ljudstvo ta program praktično, v vsakdanjem življenju izvrševati, ker prinaša tisoč težkoč in stotine žrtev posameznikom, rodbinam, stanovskim skupinam in socialnim edinicam. Te žrtve in te težave mora zato ravno intelektualni mislec, politik in gospodarstvenik upoštevati in objektivno ocenjevati, in ne misliti le na sebe ter videti samo svojo lastno »vzvišenost:: in : nepogrešljivost
Ta zavestna koncentracija narodnih sil zaradi doseganja duhovne in gmotne narodove enotnosti, pa nima nobenega opravka z javno administracijo, z upravo splošnih nalog naroda, organiziranega v lastni državi. Država je danes najvišja stopnja organizirane človeške družbe. Njeno upravljanje, ki ni tako enostavno v današnji dobi diferenciranega gospodarstva, pa je lahko različno.
V naši mladi državi vprašanje državne uprave še ni dokončno rešeno. Državni narod Jugoslovanov, to so Slovenci. Hrvati in Srbi, mora politično biti enoten zaradi svoje udarnosti in obrambne sposobnosti. Spričo stremljenj, ki jih danes opažamo pri svojih večjih ali manjših sosedili tudi drugače ne more. Mi si ne moremo in ne smemo dovoljevati luksusa, da bi imeli tri ali celo štiri državne, enakopravne in ena-koveljavne vlade, tri ali celo štiri samostojno živeče armade, tri ali celo štiri valute, tri ali celo štiri diplomatične zbore, tri ali celo štiri državljanske pravice. Tako gledanje na državo in svet bi bilo danes slično blaznosti. Takšno gledanje bi državo in državni narod oslabilo in dovedlo do razpada tistega, kar je ljudstvo po strašnih dogodkih in težkih preizkušnjah svobodno in prostovoljno ustvarilo. Nihče nima pravice, pa bodi kdorkoli, zahtevati, da bi ravno nas narod, organiziran v jugoslovanski državi, nastopil pot, ki v nobenem pogledu ni v skladu s časom in dobo, v kateri živimo.
Pač pa je notranja državna administracija lahko prožnejša. Načeloma je to vprašanje rešeno. Petnajstletna izkušnja nas je poučila, da je primitivna centralistična uprava neprikladna in draga in celo škodljiva. Na znotraj je država razdeljena na banovine. V gospodarskem in socialnem pogledu te upravne ediniee niso povsem enake. Na primer, socialna diferenciacija je dokaj različna. Kulturne, zdravstvene in socialne prilike so v teh banovinah različne in čemu jih siliti, da urejajo svoje zadeve po enem kopitu? V tem primeru mora prevladati hirokraličnost, ki je povsod na svetu najbolj neznosen bič za ljudstvo. Treba je marveč dati ljudstvu samoupravo, ki je znosnejša oblika komplicirane uprave in stvarno tudi cenejša.
Že prejšnje vlade' so obljubl jale dekoncentracijo javne uprave, kar se pravi samoupravo. Storile pa niso v tem pogledu ničesar in obljuba je ostala dolg napram narodu. Tudi sedanja vlada je obljubila dati ljudstvu, ki je organizirano po banovinah, ’amoupravo.
Prav zadnji čas je, da se to izpolni in preverjeni smo, da bo v bližnji bodočnosti vlada to svojo obvezo tudi izvedla. Pri tem nočemo biti demagogi, temveč povemo kar vnaprej, da je ta problem zelo težak. Zakon o samoupravah je lahko kmalu napisan, , Toda v zvezi z banovinskimi samoupravami j« ozko povezano finančno vprašanje, v dobi upravne centralizacije so se tudi državne finance osredotočile na enem kra-■1" in se je njihova uporaba dirigirala le z enega mesta. Ta postopek ni mogel biti vedno enako pravičen napram upravnim
Prisrčen sprejem Bogoljuba
Jevtiča v Bukarešti
ŠZomimski listi iskren© pozdrauliai© našega ministrskega predsednika — Jewiiiewa iziava
Bukarešta, 10. maja. b. Bukarešta je postala z današnjim dnem središče zanimanja vseli mednarodnih političnih krogov. Konferenca stalnega sveta držav Balkanskega sporazuma, ki se je pričela danes popoldne, je privabila časnikarje vseh svetovnih listov in več tujih diplomatov, ki niso akreditirani na romunskem dvoru, med temi tudi bivšega francoskega zunanjega ministra Paula Boncourja, o katerega prihodu smo že včeraj poročali, ter češkoslovaškega poslanika v Parizu g. Osu-skejra. Na čast inozemskim gostom so plapolale na postajah državne zastave.
Bukarešta, 10. niaja. AA. Snoči ob 8.110 se je pripeljal s posebnim vlakom v Bukarešto predsednik vlade g, Jevtič. Z. njim so prišli pomočnik ministra g. Purič. šef kabineta g. Markovič, svetnik Kojič iu jugoslovanski novinarji. Na vseh večjih postajah na vožnji po Itomuniji so Jevtiča sprejela razna romunska odposlanstva in društva z največjimi simpatijami. Predsednik vlade je dobil šopke cvetlic v Te-mešvaru in v Krajovi. V Pitoještiju je bila na peronu tildi šolska mladina, ki je pri-
redila velike manifestacije Jugoslaviji. V Bukarešti je bil sprejem prav tako zelo prisrčen. Na peronu glavne postaje v Bukarešti so sprejeli predsednika vlade g. Jevtiča in grškega zunanjega ministra Ma-ksimosa predsednik romunske vlade Tata-rescu, zunanji minister Titulescu, notranji minister Inculcei, državni podtajnik Tite-anu, češkoslovaški poslanik Šeba z vsem ■osebjem češkoslovaškega poslaništva, jugoslovanski poslanik dr. Ninko Perič z vsem osebjem poslaništva, jugoslovanska kolonija v Bukarešti, višje uradništvo romunskega zunanjega ministrstva in mnogo romunskih in drugih novinarjev.
Po pozdravih gg. Ta! a resen in g. Titu-iesca in ko so mu predstavili mnogo uglednih bukareškib osebnosti je g. Jevtič krenil med navdušenim vzklikanjem zbranega občinstva skozi gosti-kordon množic.
Predsednik se je nastanil na poslaništvu v Bukarešti. Hoteti, kjer so se nastanile posamezne: deigaci je, so bili suoči polni ljudi, ki so prišli pozdravljat .balkanske ministre, in člane balkanskih delegacij. Tu-, di ulice' so bile ■polne množic.
Navdušeni pozdravi li$tov: Jevtiča imenu-jelo apostola jugoslovanskega edinstva
Bukarešti, 10. maja. AA. Vsi včerajšnji večji romunski listi posvečajo obširne članke^ konferenci. Balkanske zveze, ki se bo vršila danes v zunanjem ministrstvu, in posebno pozdravljajo prihod predsednika jugoslovanske vlade g. Jevtiča.
»Vitom!«, organ vladne liberalne stranke, piše pri tej priliki:
Danes so prispele v Bukarešto delegacije Jugoslavije, Grčije in Turčije. Voditelji delegacij teh prijateljskih nam držav Jevtič, Maksimos in Tevtif Ruždi Aras so znane osebnosti v mednarodnem življenju in veliki prijatelji Romunije. Ves romunski narod jih pozdravlja, z dobrodošlico in občudovanjem.
članek dalje poudarja' veliki pomen te konference; ki se vrši tik pred rimskim se-
stankom, in naglaša, da bodo na konferenci razpravljali o novem mednarodnem položaju in o stališču Balkanske zveze do novega položaja. Za zdaj še ni mogoče napovedati rezultata teh pomembnih razgovorov. Gotovo je le, da bo konferenca inspirirana z globokim miroljubnim duhom in z zasnovami mednarodnega prava in obveznosti, ki izvirajo iz mirovnih pogodb. Balkanska zveza je iskreno privržena evropskemu miru in bo glede podonavskega pakta zavzela isto stališče kakor Mala antanta. Zato vodijo Balkansko zvezo iste misli v vprašanju terorizma in v vprašanju Habsburgovcev. Razen problema podonavskega pakta in drugih problemov bo pa Balkanska zveza razpravljala tudi o gospodarskih odnošajih med njenimi državami.
na Kotroneškem polju in jo je vodil kraljev brat princ Nikola. Danes popoldne so delegati balkanskih držav prvič sedli k zeleni mizi, pri kateri bodo obravnavali najprej vprašanja sprejetja treh konvencij, s katerimi naj bi se olajšal mednarodni promet, zlasti med balkanskimi državami.
Poleg konference zunanjih ministrov bodo še seje odborov strokovnjakov vseh štirih držav, na katerih se bo pripravilo gradivo za obširne seje na bukareški konferenci.
Titulescu poide
v Moskvo
Kakor smo doznali, bo odpotoval takoj po bukareški konferenci romunski zunanji minister Tilnlescn r Moskvo, kjer bo iznesel stališče Male antante.in	iškega
sporazuma glede vseh skupnih mednarodnih vprašanj,
Kemcd Atatiirk o Balkanskem sporazumu
Ankara, 10. maja. Anatolška agencija Sporočal Predsednik republike Kemal Atatürk je imel govor na kongresu stranke id je med drugim govoril tudi o Balkanskem sporazumu. Dejal je:
Zadnja štiri leta je prišlo še do enega važnega dogodka, in to je Balkanski sporazum. štiri države so se združile v globokem prepričanju, da delajo za zavarovanje svoje osebne varnosti in v želji, da bi Balkan prenehal biti nekdanji ognjenik. Nadaljujmo politiko sodelovanja in medsebojne pomoči še intezivnejše z vsemi našimi balkanskimi zavezniki in izpolnimo obveznosti, ki smo jih prevzeli z vso lojalnostjo. Ugotoviti moram, da je Balkanski sporazum v teku enoletnega obstoja postal bistven činitelj mednarodnega miru, in prepričani smemo biti. da bo postal tudi eden izmed temeljev evropskega miru.
Izlava našega zunanjega ministra
Bukarešta, 10. maja. b.
Takoj po svojem prihodu v Bukarešto je dal naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič krajšo izjavo uredniku »Dimcniaca«;, v kateri pravi: Nimam prvič te sreče, da prihajam v romunsko prestolno po skupnih poslih. Ta moja radost pa je zdaj toliko večja, ker pripadata obe državi, Homunija *« Jugoslavija, dvema pozitivnima in čvrstima organizacijama, Mali antanti in Balkanskemu sporazumu. Ker poznam že od davna romunsko javno mnenje, me veseli, da morem pozdraviti ves romunski narod kot jugoslovanskega prijatelja in vernega zaveznika. Naši dve državi sta imeli eden in edini cilj: obrambo svojih naravnih pravic in organiziranje miru ter varnosti svojih meja. Skupnost interesov Balkanskega sporazuma raste iu njegov mednarodni značaj se veča čedalje bolj. Dolžnosti,
državnim edinicam, pa če bi to tudi hotel biti.
Tako stopa v ospredje vprašanje celotne dp včne zakonodaje. S splošnega, državnega gledišča bo pri tej priliki upoštevati porazdelitev davščin ne samo z ozirom na banovinske samouprave, temveč tudi z ozirom na socialni položaj delovnega ljudstva. 1‘retekli režimi so preveč enostransko davčno bremenili produktivno delo, premalo pa kapital. To je ljudstvo že davno opazilo in
ki jih imamo v mednarodni skupnosti, nas združujejo to pot v Bukarešti na rednem zasedanju sveta, da hi dali še več poudarka Balkanskemu sporazumu, miru iu mednarodnemu sodelovanju. Veseli me, ker se nahajam med našimi prijatel i Romuni ravno na dan narodnega oraznika in da morem manifestirati občutke velikega spoštovanja in globoke »danosti Nj. Vel. kralju Karolu II.
Tudi turški zunanji minister Ruždi Aras je dal romunskim novinarjem enako izjavo, zadovoljen da more prisostvovati na romunskih tleh ponovno tauo važni konferenci.
Danes — prvi sestanek
Danes 10. maja je v vsej Romuniji narodni praznik, ki ga praznujejo Romuni na najsvečanejši način. Zunanji ministri držav Balkanskega sporazuma in ostalih delegatov so prisostvovali danes dopoldne svečani paradi romunske, vojske, katere se je udeležil tudi romunski kralj Karol. Parada je bila na znanem bojišču iz svetovne vojne
odtod izhaja tudi tista velika nezadovoljnost, ki si je ponekod dala duška pri zadnjih volitvah. ,
Da kratko končamo: Banovinske samouprave so zgodovinska potreba in nujnost. Toda samouprava-hi ostala neuporabljiva in brez vrednosti, če se pri tej priliki ne izvede tudi reforma, vse davčne zakonodaje, in sicer ne le z ozirom na dotacijo samoupravam, temveč tudi z ozirom na socialno pravičnost, ki zavladaj med državljani.
lavalova pot v Moskvo v sodbi ir am. časopisov
Pariz, 10. maja. Harns poroča: Listi poudarjajo veliko važnost Lavalovega postanka v Varšavi, in naglašajo, da je francosko-polj-ska zveza realnost, ki v ničemer ne nasprotuje francosko-ruskemu paktu.
»Ere Nouvell.e« pravi: če Poljska proglaša svojo željo, da naj bi se zveza s Francijo čim bolj utrdila, srno pripravljeni odgovoriti, da smo tudi mi popolnoma za to. Ta politika prav nič ne nasprotuje francosko-ruskemu paktu, ki smo ga že podpisali, oziroma ga gremo podpisat in ki se nam zdi najboljše poroštvo.
»Figaro« pravi: Francosko-ruski oakt nrav nič _ ne nasprotuje francosko-noliski politiki, ki je nemsko-poljska konvencija ni onemogočila. Francosko-ruski pakt ustreza zahtevam stvarnosti. Poljska zveza je nekaj več. Ta zveza je tradicionalno idealno priiateFstvo. Treba je čim bolj povezati organizacijo za varnost na vzhodu Pri tem igra Hanin rlogo opore, če bo Pollaka ob Hrani Francije. Jprzn-, cosko-ruski pakt ni v nasprotju s fr.ancosko-poljsko zvezo, pogoj je le, da ostane le-ta na pravem mestu.
»Excelsior« piše: Ker Poljska ni pristopila k francosko-ruskemu paktu je treba iskati drugih oblik za poljsko sodelovanje, da se organizira varnost na vzhodu Francija in Poljska imata skupne točke, kjer je nemogoče, da, se ne bi sporazumeli.
Vremenska napove i
Duuajskii opoldanska vremenska, na povod za soboto: Poslabšanje, hladno, ponekod dež.
Ca &o llalila nadaljevala vojne priprave:
Abesmiia bo odredila
splošno mobilizatijo
Lavatova pot
m Mosfeiro
Sno?i je francoski zunanji minister Laval krenil na pot v Moskvo. Danes dospe % Varšavo, kjer bo imel še pred odhodom v Moskvo nekaj važnih razgovorov s poljskim zunanjim ministrom Bečkom. Verjetno je, da se bodo ti razgovori zavlekli najmanj do nedelje. Nekateri protisovjetsko orientirani francoski listi pripisujejo tem varšavskim razgovorom celo večji pomen kakor onim, hi bodo sledili v Moskvi. Obisk v Moskvi naj bi bil samo vljudnostnega značaja. Novega bi po tem vesteh ne mogel več prinesti. Dolga in naporna pogajanja, ki so se sodila v Parizu med La-valom in Potemkinom, so baje popolnoma razčistila položaj. Noben dvom, tako zatrjujejo, ni več mogoč glede pravic in dolžnosti, ki izvirajo za oba pogodbenika iz pravkar sklenjenega pakta.
Objektivnejša presoja pa nam kaže, da temu ni tako. Res je, da pripisujejo trenutno tudi uradni francoski krogi večji pomen Lavalovemu obisku v Varšavi kakor v Moskvi. Laval bo v poljski prestolnici nedvomno skušal razčistiti francosko-poljsko razmerje in njegov obisk utegne dovesti v tem pogledu do važnih pozitivnih zaključkov. Polno znamenj je, ki upravičujejo nado, da se bo Lavalu posrečilo spet pridobiti Poljsko za sodelovanje s Francijo. Beckovo glasovanje v Ženevi je nedvomno mnogo pripomoglo k odstranitvi medsebojnega nezaupanja, ki ga je pred petnajstimi meseci vzbudil podpis poljsko-nem.ške prijateljske pogodbe. Govori se že o popolni preorientaciji poljske zunanje politike in se navajajo tudi nagibi, ki so po mnenju dobro poučenih krogov odločilno vplivali na spremembo poljskega zunanjepolitičnega pravca. Sem spadajo n. pr. volitve v gđanski parlament, ki so potekle v znamenju nezaslišanega volilnega nasilja proti Poljakom; nadalje poživljenje germanske raznarodovalne politike nasproti poljski manjšini v Nemčiji; posebno pa še proti-poljski izpadi in iredentistična propaganda nemške manjšine na Poljskem, ki je zlasti na Pomorjanskem, Poznanjskem in v poljski Gornji Šleziji zavzela v zadnjem času že zelo nevaren obseg. Nemški izpad proti versajski mirovni pogodbi je nedvomno tudi pripomogel k izpregledanj«.
Vse to ja res. Zdi se pa vendarle, da je na revizijo poljske zunanje politike v smeri zopetnega približevanja Franciji še najbolj odločilno vplival ■— strah pred preveč tesnim (zuabiti celo vojaškim) sporazumom Francije z Rusijo. Poljska se je prestrašila klavzule o avtomatični vojaški pomoči. Njeno stališče je v tem pogledu znano. Varšava se boji, da ne bi v primeru fran-eosko-nemškega spopada udrla sovjetska armada preko poljskega ozemlja, ker le na ta način bi Rusija, ki z Nemčijo nima skupnih mej, lahko priskočila Franciji z uspehom na pomoč.
Francosko-ruski pakt je sklenjen. Končno sprejeto besedilo pogodbe se precej razlikuje od prvotnih uamigavanj, ki so dala slutiti, da bo med Francijo in Rusijo prišlo do prave vojaške zveze. Konferenca v Stresi, ki je vsaj na zunaj izzvenela v manifestacijo solidarnosti zapadnih velesil, je Francijo naenkrat privedla do pomislekov in večje previdnosti. Stresi je sledila razprava v Ženevi, ki je francosko samozavest spričo solidarnega nastopa velesil še bolj podkrepila. Francija se je srečno izvila iz izolacije, ki ji je pred sestankom velesil grozila, in sporazum z Rusijo ji po Ženevi ni bil več tako nujno potreben. Iz faze čuvstvenega presojanja vrednosti franco-skd-ruskega sporazuma je francoska diplomacija naenkrat prešla v fazo zgolj umskega, kritičnega gledanja na položaj. V tej fazi" je bila seveda že bolj dostopna za razne pomisleke proti prenagljeni zvezi z Moskvo. In teh ni bilo malo... Nemci, ki jim do včeraj še mar ni bilo za locarn-sko pogodbo, so vrgli naenkrat na tapet vprašanje iz nje izvirajočih francoskih obveznosti; iste pomisleke so sugerirali Parizu Angleži, ki so povrhu opozorili še na pakt DN; in, končno, so prišli še — Poljaki s svojimi znanimi ugovori. Ponovni sestanki Lavala z Bečkom v kuloarjih ženevske ustanove niso ostali neopaženi. In ko je Beck oddal svoj glas za sprejem resolucije o obsodbi Nemčije, ni bila več nobena tajnost, da je bila ta nenadna poljska pre-orientacija posledica onih zaupnih razgovorov, o katerih se je že pred odločilnim glasovanjem mnogo govorilo.
Usoda francosko-ruskega pakta je bila zapečatena. Litvi nov je z velikim nezaupanjem do Francije odpotoval iz Ženeve neposredno v Moskvo, pogajanja pa so se ob neprestanem zavlačevanju vodila še nad 14 dni v Parizu, dasi je celo polu radni Tempi-: : pisal tedaj, da je pogodba že stilizirana in da so vsa načelna nesoglasja že odstranjena. Temu orividno ni bilo tako. Nesoglasja so v Ženevi prav za prav šele nastala in poznejša končna redakcija kaže, da so nad prvotno zamislijo zmagali — sugerirani predsodki. Kdor čita samo besedilo pogodbe bi sicer utegnil verjeti v ruski uspeh, a zapisnik, ki je pogodbi
izjava abesinskega cesarja
London, 10. maja. A A. Današnji Daily Telegraph« prinaša intervju, ki ga je njegovemu posebnemu dopisniku v Addis-Abebi dal abesinski cesar. Rekel mu je med drugim, da bo prisiljen odrediti splošno mobilizacijo, če ho Italija nadaljevala vojne priprave, V nadaljnjem poteku svoje izjave je cesar poudaril, da vendarle še zmerom upa v mirno ureditev spora. V svoji izjavi je dejal, da si mnogo obeta od sestanka sveta ND 20. t. m. Toda, je dodal cesar, vedeti je treba, da Abesinija nikoli ne bo pustila, da bi prišlo do nekake »neuradne vojne«, kakršna je bilo prodiranje Japonske v Mandžuriji. Če nas bo kdo napadel, se bomo branili z vsemi močmi.
Kdo dobavila orožje?
Rim, 10. maja. W. Listi z zadovoljstvom beležijo pisanje angleških in francoskih listov o sporu z Abesinijo. Posebno pa podčrtavajo ona poročila, ki govore o oboroževanju Abesinije po tujih t-ornicah orožja. Tako javljajo po angleških virih, da je
Rim, 10. maja. (pr.)
Italijansko časopisje obširno komentira zad-nj-3 mobilizacijske ukrepe fašistične vlade. Listi pišejo o nujnosti vseh teh »varnostnih s mer Italije '' Vzhodni Afriki, in eicer zaradi oboroževanja Abesinije, ki po italijanskih vesteh napreduje v hitrem tempu. Govori se že brez prikrivanja o nemškem oboroževanju Abesinije in listi navajajo celo podrobne številke o poslanem orožju. Tast »Forze Arina te« navaja, da so nemške, pa tudi španske, švedske in belgijske tvornice orožja sauio v zadnjih menečih skrivaj poslale v Abesinijo nad 1000 ton raznega vojnega materiala. Turinska »Štampa« prinaša, kakor pravi, točne podatke o nemškem zalaganju abesinske armade z orožjem. Listi posnemajo iz nekega nejasnega Haiderjevega poročila, da razpolaga Abesinija že z 900.000 novimi puškami, n 300 težkimi kanoni in z okrog 1000 najmodernejšimi strojnicami. Nadalje zatrjujejo listi, da je bilo samo v zadnjih mesecih vtihotapljenih na milijone drobnih mu-nicijskih predmetov. Nihče pa seveda ne more kontrolirati vseh teli senzacionalnih« vesti, ki jih italijansko časopisje očividno že zalo razširja, da bi italijanekenm ljudstvu prikazalo .strašno : abesinsko nevarnost in ga tako polagoma pripravilo še na nova mobilizacijska presenečenja, ki jih ima fašistična vlada gotovo že v rezervi. Zato pa listi tendenciozno pišejo o novih mobilizacijah v Addis Abebi, da bi s t-m opravičili svoje. Previdno seveda pri tem prikrivajo, da se Abeninija samo defenzivno oborožuje, ker ne želi, da bi jo dogodki našli nepripravljeno. »Popolo d‘ Italia« piše o velikih davkih in prispevkih, ki jih morajo po novi odredbi abesinske vlade plačevati vsi Abesinci v poseben vojni fond«. List piše tako, kakor da bi Abesinija sploh ne imela pravice, da se v varstvo svojih in terenov oboroži. Poseben dopisnik iz Vzhodne Afrike poroča o strašnem
Schuschnigg na »oddihu«
v Italiji...
Dunaj, 10. maja. W. »Politische Korrespondenz« javlja, da bo avstrijski kancler Schuschnigg do 14. t. m. odsoten iz zdravstvenih razlogov. Prebil bo te dni »na oddihu« v Italiji. Verjetno je, da se bo udeležil koncerta dunajske filharmonije v Firencah. Tekom svojega bivanja v Italiji pa bo imel priliko, da se sestane z Ducejem. Z Dunaja je odpotoval že predvčerajšnjim. Kje se bo sestal z Mussolinijem, še ni znano. Imenujeta se Rim in Firence.
Firence, 10. maja. AA. Včeraj ob 15.30 se je pripeljal semkaj avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg. Prišel je kot zasebnik, in sicer na krajši odpočitek, ki ga namerava prebiti v Italiji.
Prvi sestanek v soboto
Rim, 10. maja. AA. Gg. Mussolini in Schuschnigg bosta imela že v soboto v Firenci uvodne razgovore o podonavski konferenci.
dodan, postavlja besedilo prvih petih členov. na zelo' iluzorično podlago, saj previdno pušča odprta skrita vratca, skozi katera se lahko obe državi, če hočeta, izogneta sprejetim obveznostim.
Medsebojen položaj Francije in Rusije je s. tem popolnoma določen in zdi se, da Lavatov obisk v Moskvi ne bo mogel odpreti novih vprašanj. Toda — Poljaki tudi s t» stilizacijo pogodbe niso zadovoljni. Poljsko časopisje je po podpisu pakta izrazilo ide pomisleke, ki smo jih slišali iz
giavua dobaviteljica orožja nemška firma Junkers. Listi zato ponovno poudarjajo, da so vse italijanske »varnostne mere« v Vzhodni Afriki na mestu in v skladu z italijanskimi defenzivnimi (!) interesi.
Izjava zunanjega ministra
Berlin, 10. maja. č.č »Völkischer Beobachter« prinaša iz Addis-Abebe poročilo svojega dopisnika o izjavi, ki jo je z ozirom na italijanske vesti o oboroževanju Abesinije podal abesinski zunanji minister Bellaren Gueta Heroux. Izjava se glasi: »V zadnjem času smo zares prejeli nekaj orožja iz tujine, a le v neznatnih množinah. Gre za izdelke Škodovih tvornic in pa belgijske firme »Fabrique Nationale d’ar-mes de guerre«.
Švedi clemantšrgjs
Stockholm, 10. maja. švedska brzojavna agencija poroča, da je pooblaščena izjaviti, da je netočna vest italijanskega lista »Gior-nale d’ Italia« o dozdevnem izvozu orožja švedske v Abesinijo. švedska vlada ni izdala nikakega dovoljenja za izvoz orožja v Abesinijo.
suženjstvu abesinskega ljudstva... Italija, pravi. list, brani v Afriki svojo veliko »civilizacijsko misijo« in je zato trdno odločena, da zavaruje uvoje kolonije pred vsakim presenečenjem.
»Cerriere detla Sera« opravičuje zadnje mobilizacijske ukrepe italijanske vlade med drugim tudi s preveliko oddaljenostjo teh kolonialnih posesti od domovine, češ da se mora spričo bojne razpoložmiosti Abesineev Italija pravočasno pripraviti. Na drugi strani pa je treba že v naprej paralizirati nekatere moralne odlike abesinskega vojaštva z večjimi tehničnimi predpripravami italijanskega vojaštva. Abesinec je skromen, trezen in močno odporen. Zato vzdrži lahko večje napore kakor italijanski vojak, ki se povrhu še bori na neznanem in tujem mu svetu. Zalo je tehnična izpopolnitev italijanske armade nujno potrebna, če se hoče doseči izravnanje moči obeh armad. Italija je odločena, da z vsemi razpoložljivimi silami enkrat za vselej ..zavaruje ; svoje meje v Vzhodni Afriki...
Novi prevozi delavcev v Somalijo in Eritrejo, kakor tudi novi vpoklici letnika 1913 in mo-br.izacija fašistične milic.» jasno kažejo, da je nastopila v zadnjem času nova napetost in da je položaj v Vzhodni Afriki žeto resen. Po razpoloženju, ki vlada danes v Italiji, ni izključeno, da ho do odločilnega spopada prišlo v najkrajšem času. Mussolini bi si seveda preje še rad zavaroval hrbet v Evropi, in sicer — z garancijo avstrijske neodvisnosti. Zato je verjetno, da bo v tem svojem težkem položaju na-pram Mali antanti v srednjeevropskih vprašanjih nekoliko bolj popustljiv, saj je na dlani, da se v afriško avanturo tako dolgo ne bo mogel spustiti, dokler je v nevarnosti — Brenner, kjer m lahko iznenada pojavi kljukasti križ, ki v Abesiniji, če e.nemo verjeli poročilom italijanskih listov, že itak straši...
Angleške tovarne letal so pridno na delu ...
Pariz, 10. maja. Havas poroča iz Londona: Čeprav je parlament sklican za 22. t. m., da sprejme ukrepe o obrambi države, se vendar že zdaj vrše priprave v tem smislu in je minister za letalstvo pozval tovarne za izdelovanje letal, naj pospešijo delo, ker se pripravljajo nova naročila: Mislijo, da se bo tej akciji za povečanje letalstva uprla edino delavska stranka, liberali bodo pa glasovati za vladne predloge,
London, 10. maja. AA. Letalsko ministrstvo je poslalo vsem tovarnam za izdelovanje letal in letalskih motorjev pismo, v katerem omenja možnost znatnih naročil za povečanje britanskih letalskih sil Ministrstvo dalje poziva naj se že sklenjena naročila pospešijo, da bodo mogle tovarne izdelati še nova naročila. Naposled želi imeti poročilo o vseh naročilih, ki so prišla iz inozemstva glede-civilnega letalstva.
V poučenih krogih vidijo v tem pozivu letalskega ministrstva obenem nekak poskus, da se dožene, s kakšnim maksimalnim tempom lahko britanske tovarne izdelujejo aparate.
poljskih ust že pred podpisom. Kaj tedaj? Laval bo te poljske pomisleke nedvomno skušal odstranili. A če se mu to ne posreči? Pot v Moskvo ho pridobila na pomenu. Sestanek francoskega zunanjega ministra s sovjetskimi diplomati bo prisrčnejši. Nezaupanje, ki ga je povzročilo predolgo zavlačevanje pogajanj, bo popustilo, Moskva pa nas utegne presenetiti z novimi pozitivnimi zaključki... Ruski plus je prav v tem, da obišče Laval Moskvo žele po Varšavi.	—n.
Obširni komentari! Ital. listov
Kratke ve$ti iz tulile
Pariz, 10. maja. W. Iz Rima poročajo, da bo uradno otvorjena 1. junija t. L zračna zveza z Južno Ameriko. Italija bo na tej progi uporabila svoj najmodernejši letalski mate-riaf.
Rim, 10. maja. Guverner mesta Rima Giuseppe Bottai je danes odpotoval v Bruselj, kamor ga je poslai sam Mussolini, da izroči bruseljskemu županu paviljon, izdelan v Rimu za mednarodno razstavo v Bruslju.
London, 10. maja. W. Uradni krogi demantirajo vesti inozemskih listov, po katerih bi se bili dominioni izrekli za takojšnjo stabilizacijo deviz.
Moskva, 10. maja. Tass sporoča, da se je letalec Bogatir spustil z zaprtim padalom iz višine 2700 m; padalo je odprl šele 50 m pred pristankom. Poskus se je posrečil izvrstno.
London, 10. maja A A. Današnji »Times« piše o konferenci baltskih držav v Rimu in pravi med drugim, da je ta konferenca ponovno potrdila popolno solidarnost teh držav, ki že začenjajo izdajati ukrepe za pripravljanje bodoče gospodarske unije. Glede predlogov sovjetske Rusije baltiškim državam, misli list, da ni nastal nikak nov moment. »Times« sodi, da so na konferenci izrazili željo, naj bi se popravilo razmerje med Litvo in Nemčijo.
Berlin, 10. maja. DNB poroča, da se je včeraj vršil v Niirnbergu velik shod mednarodne protižidovske lige. Med uglednimi tujci, ki so prisostvovali temu shodu, so opazili tudi Jeana Boissella, francoskega književnika in vojnega invalida. Glavni govornik na shodu Streicher je na koncu svojega govora pozdravil Boissella in dejal med drugim: Naš dragi gost naj vzame s seboj v domovino poslanstvo, da si Nemčija želi miru.
Potem je povzel besedo Boisselle. Rekel je med drugim, da bo čas odstranil mnogo zgodovinskih laži, ki kale razmerje med fraco-skim in nemškim narodom. Dalje je Boisselie dejal, da žeti kot francoski bivši bojevnik in vojni invalid odkrito povedati, da so po njegovem prepričanju. Židje mnogo pripomogli k sporu med Nemci ih Francozi.
Rekonstrukcija romunske vlade?
Pariz, 10. maja. AA. Information- poroča, iz Bukarešte, da je pričakovati po končanem zasedanju sveta Balkanske zveze rekonstrukcije romunske vlade.
Prihod novega francoskega poslanika v Beograd
Beograd, 10. maja b. Danes je prispel z orient ekspresom novi francoski poslanik in opolnomočeni minister na našem dvoru gosp. grof Roher Du Dampiere. Na beograjskem kolodvoru so ga pričakovali namestnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojič, z uradniki zunanjega ministrstva ter skoro ves diplomatski zbor. Novi francoski poslanik je bil rojen leta 1888, študiral je socialno politiko in diplomiral na filozofski fakulteti. Diplomatsko karijero je začel v Carigradu, med svetovno vojno je bil oficir in se odlikoval v več bitkah. Po vojni se je zopet vrnil v diplomatsko službo in deloval v Toki ju in v Rimu. Za francoskega poslanika na našem dvoru je bil postavljen letos v februarju. Grof Du Dampiere izhaja iz starodavne plemiške fracoske rodbine.
Poljski ptislaiiik na našem dvoru g. Srlnvarz-hurg-Giinier ho v kratkem zapustil Jugoslavijo in. u i i- - i „a novo mesto. V Jugoslaviji je bil štiri leta. V tem času si je zastopnik Poljske na našem d o.n.i pridobil splošno spoštovanje in mnogo prijateljev v vseh vrciah beograjske družbe, katere življenje je spremljal z veiiko pozornostjo. G. Schwarzburg-Günter je delal z vsemi silami in z uspehom za utrditev zvez, ki družijo Poljsko in Jugoslavijo. Z njegovim osebnim [irizad'Vanjem je poljsko-jugoslovenska li i združila okoli sobe v .-'e prijatelj ©Poljske in Jugosl ije ter razvila živahno delovanje it’ trko pripomogla k boljšelu medsebojnemu spoznavanju na vseli poljih političnega, kul tu ni-ga in 'Tužubnega življenja.
Imenovanja
Beograd, 10. maja b. Za veroučitelja na realni gimnaziji v Kočevju je postavljen gosp. Eržen Peter.
Odlikovanja
Beograd, 10. maja b. Odlikovani so bili ob priliki svoje upokojitve z redom Sv. Save II. stopnje Anion Nagode, kasacijski sodnik pri stolu sedmorice oddelek B v Zag-rebu, z redom Sv. Save III. dr. Ivan Premšak, okrož. sodnik v Celju, z Jugoslovansko krono V. stopnje Miklavčič Josip, direktor pisarne pri stolu sedmorice v Zagrebu, z redom Sv. Save V. stopnje Karba Jurij, vodja zemljške knjige pri sveskom sodišču v Mariboru in Vidma jer Iva,n sodni uradnik pri sreskem sodišču v Ormožu.
Premeščenja
Beograd, 10. maja b. Premeščeni so:	iz
osnovne šole v Mozlju na osnovno šolo v Ferd-renk pri Kočevju Ana Hren, iz osnovne šole v Cankovi na osnovno šolo v Žiče (Slov. Konjice) Marija Klanšeek, iz osnovne šole v Rečici na osnovno šolo v Šmihel (Gor. Grad) Rot Ela. V finančni službi: Sarajlija Ivan finančni poverjenik iz Osijeka v Ljubljano, Markovič Vukašin iz Maribora v Krško, Stanič Stanislav iz Ljubljane v Virovitice, Konrad Leopold iz Beltincev v Dol. Logatec, Kranjc Vinko iz Sv. Jurija ob Ščavnici v referat finančne kontrole dravske finančne direkcije, Putena Karol iz Vrhnike v Št. Vid pri Ljubljani, Žužek Davorin iz Belovara na oddelek v Valpovo, Troha Ferdinand iz Samobora v Karlovac in Rudolf Josip iz Plava na oddelek v Bilok.
Po desetih mesecih preiskave
Pr@d okmmlm sodiiiem %s Osii©f€&s s@	dr« Svetozar
Qf&m in nad 1©d obt@ienc@¥
Vfernj dopoldne se je pred okrožnim sodiščem v Osijeku pričela razprava proti obtožencem zaradi tako imenovane našičke afere. Senatu predseduje predsednik okrožnega sodišča Aleksander Povrzanovič, votanta sta Josip Zuber in Peter Ristič, rez-ervni sodnik pa 5e dr. Martin Krunič. Obtožbo zastopa dr. Benjamin Maurovie iz Zagreba ob asistenci osiješkega namestnika državnega tožilca dr. Josipa Perkoviča. Državni erar, ministrstvo za kmetijstvo, finančno ministrstvo zastopa pravobranilec Živko Petrovič, državno, posestvo Belje pa glavni tajnik Djordje Jovanovič. Privatne udeležence, namreč Beograjsko zadrugo zastopa dr. Milan Popovič, a kankurzne oškodovance dr. Ra-doševič iz Zagreba. Obtoženci, ki niso v priporu, so prišli v Osijek že v četrtek in sredo ter ne nastanili v hotelu. Na zatožnih klopeh so številke in imena obtožencev. Na prve vrste klopi so sedli obtoženci, ki so jih pripeljali iz zaporov. Stenografi Presbkoja vodijo zapisnik za sodišče. Nasproti zastopnika privatnih udeležencev so glavni zagovorniki, med njimi bivši minister dr. Mažuranič, zagrebški odvetniki dr. Podnje, dr. Werk in dr. Politeo, osiješki zagovorniki dr. Lajtner, dr. Horn, dr. Tolnauer, dr. Velenderič in drugi. Prijavljenih je 36 zagovornikov, a obtoženci eo razvrščeni na klopeh po svojih številkah v obtožnici.
Otvoritev gSavne rasprave
Predsednik Povrzanovič je ob 8.30 otvoril glavno razpravo o kazenskem predmetu proti dr. Svetozaru Grgini in tovarišem zaradi kaznivega dejanja po § 344 k. z. in'drugih del. Predsednik je pri tem konstatira!, da bodo stenografi beležili izjave, publiko je pa opozoril na mir in red ter spoštovanje dostojanstva sodišča, ker bi moral v nasprotnem primeru uporabiti zakonske predpise. Po nekaterih formalnostih je prečital predsednik imena obtoženih, in vsak se je odzval z »ovdje;:. Za obtoženega Jelovca je bilo konstatirano, da je umrl, a javil se tudi ni obtoženec Ervin Batori, ki pride pozneje. Predsednik je tudi naznanil, da je po odloku apelacijskega sodišča v Zagrebu odbita obtožnica proti Branku Grmuši. Pri svojili generaiijah so morali obtoženci takoj navesti tudi imena svojih zagovornikov.
Qaimi €Pbtoi@f?€i m:
Zdravnik dr. Svetozar Grgin iz Orahovice; dr. Stjepan Mlinarič iz Zagreba; v Švici rojeni dr. Filip Schlesinger iz Dol. Miholca; višji šu-utaruki svetnik Žika Živanovič iz Sremske Mitroviče; na Dunaju rojeni direktor : Podravine-Adolf Schlesinger; na Madjarskem rojeni direktor »Našičke d. d. Aleksander Sohr; v Tropavi rojeni in na Dunaju živeči industrija-lec Alfred Czuczka; na Dunaju rojeni industrijalce inž. Viktor Gutmann; tajnik tvrdke »S. H. Gutmann' in župan v Belišču Konstantinu Dožudič; direktor »Našičke d. d.« v Zagrebu Zvonimir Bratanie, direktor podružnice • Našičke d. d. v Beogradu Ervin Lovrič; generalni direktor ;Slavexa« v Zagrebu Alfred Spitz; zdravnik in bivši narodni poslanec dr. Dragoljub Jevremovič iz Beograda; vpokojeni davčni uradnik Mavro Sulič iz Osijeka; v Tržiču rojeni davčni inspektor v p. Teodor Jelovec. ki sj je sam pomagal na oni svet; finanč-no-pravni zastopnik Aleksander Božič iz Zagreba; uradnik ministrstva financ Ervin Sar-tori iz Beograda; vpokojeni načelnik kmetijskega ministrstva Zvonimir Turina; višji štt-matski svetnik Ljubomir Bugarovič iz Vukovara; šumski svetnik pri banski upravi v Zagrebu Milan Pichler; svetnik ministrova za kmetijstvo Ivan Vlahovič; na Madjarskem rojeni direktor Našičke d. d-, v Zagrebu Zolta jeni direktor »Našičke d. d.« v Zagrebu Zoltan Herzog: v Budimpešti rojeni prokurist Našičke d. d.' v Zagrebu Filip Winter; direktor podružnice »Našičke d. d. v Andrijevcih lii-hart Baumgartner.
Poleg teh 24 obtožencev, ki je pa Jelovec že umil. je še voč drugih uradnikov Našičke d.
med njimi tudi v Madaras-Aljaklaka na . ŠKosiovaškem rojeni upravitelj »Našičke d. d. v Dolnji Lendavi Gejza Fejtö. Skoraj vsi so rojeni na Madjarskem in mnogo je Židov. Na
34,.	35., 36., 37. in 38. mestu so razni uradniki generalne direkcije drž. žel. in oblastne direk-r; v Beogradu. Na 39. mestu je Franc Fabijane tč, geometer direkcije drž. žel. v Ljubljani, nato spet železniški uradniki. Na 43. mestu je v Dolnjem Logatcu rojeni teh. uradnih generalne direkcije drž. žel. Franc Istenič iz Beograda, nadalje neki kontrolor generalne žel. direkcije v Beogradu, a na 45. mestu v Sevnici rojeni železniški uradnik Viktor Kladnik iz Ptuja. Na 47. mesto je v Zagorju ob Savi rojeni železniški uradnik Ciril Lazar iz Ljubljane. Med drugimi železniškimi uradniki je na 55. mestu Ljubljančan Franjo Ogorevc, teh. uradnik generalne direkcije drž. žel. Me' železniškimi uradniki srečujemo tudi ruska imena, a na 64. mestu je v Borovnici rojeni Leo-poid Debevc, postajenačelnik iz Dolnje Lendava. Na 65. mestu pa prometnik Bono Dimič iz Moškanjcev, na 69. mesiti v Ščavnici pri Lju-F .nem rojeni železniški uradnik Anion Škro-bar iz Maribora, na 70. mestu na Zidanem mostu rojeni postajenačelnik Edvard Škrobar iz
Le .»vika, na 75. mestu v Zgornjih Duplah rojeni postajenačelnik Josip Zaplotnik iz Vojniča. Nato sledi neki višji šumarski pristav, a na 77. mestu je v Kamovcu pri Dolnji Lendavi rojeni inspektor parnih kotlov Evgen Ber iz Sarajeva, za njim občinski blagajnik iz Križa, nadalje sreski načelnik iz Zenice, na 80. mesiti v Karlovcu rojeni postajenačelnik Rudolf Furlan iz Zenice, na 81. mestu Preddvorom roj»tri positajenačelnik Anton Grčman iz Odžacev, nato nek šumarski svetnik, občinski beležnik, železniški uradnik, viš. šumski svetnik, na 91. mestu sreski načelnik Armin Milanič iz Čakovca, na 93. mestu v Črnem vrhu rojeni šum. svetnik Rudolf Pipan iz Bjelovara, spet železničarji in občinski beležniki ter šumarnki uradniki, na 103. mestu ures ki načelnik Aleks. Ze-Ijič iz Žepča, na 104. mestu šef bolniškega oddelka OUZORA Oto Münder iz Osijeka, na 105. mestu viš. šum. uradnik, na 106. mestu sekretar ministrstva trgovine in industrije Stevan Gojkovič iz Beograda in na zadnjem mestu pa Šobrov šofer, Sarajevčan, Franjo Pačar.
Obtoženih je 107 os^eh.
Po ugotovitvi, da so vsi obtoženci dali svoje podatke, je predsednik dal besedo državnemu tožilcu dr. Mauroviču. Odvetnik dr. Werk je v imenu svojih klientov, ki so v preiskovalnem ' zaporu, prosti 1 sodišče, naj razprave nikakor ne prekinja in prelaga, edino, če bi bilo potrebno za dr. Jevremoviča. Nato je pričel drž. tožilec dr. Maurović Citati obtožnico.
Or. S%?@f©2ar Grgin
Obtožnica mu očita, da je v lotih 1927. do 1934. večkrat napravil lažen bankerot z namenom, da plača svoje dolgove. Poleg tega je na videz in tudi v resnici poslabšal svoje, gmotno stanje tako, da je bil nad njegovim imetjem leta 1932. otvorjen konkurz. Svoje gmotno stanje jo poslabševal na tale način; Ko je imel " najemu sladkorno tovarno v Sivcu po pogodbi iz leta 1929. in ga je financiral neki denarni zavod iz Beograda z odprtim kreditom štirih milijonov dinarjev, je leta 1930. yestavi] najemni konzorcij za izkoriščanje tovarne ter izročit investicije v znesku 1,000.000 Din in vse premičnine kot svoj r-oport na bazi vrednosti
500.000	Din, čeprav je bilo vse to vredno
1.250.000	Din. Nato je dovolil, da je konzorcij ves aparat kupil na licitaciji za prej omenjeno vsoto in za 20'Vo participacijskj dobiček enega milijona dinarjev, ter je tako svoje premoženje zmanjšal, oziroma ga ni naložil v denarni zavod v Beogradu, kar znači, da je del svojega premoženja prikril oziroma na videz prodal in tako napravil z bankerotstvom zločin proti premoženju. Nadalje je leta 1931. svojo participacijo na 60% dobičku v delniški družbi »Ihna-dvor«, ki j.» imela tovarno špirita v čačarici in 350 oralov zemlje v vrednoto dveh milijonov dinarjev, prodal dr. Adolfu Schlesingerju in dr. Filipu Schlesingerju za 240.000 Din, pri tem je pa sprejel samo 80.000 Din, torej spet poslabšal svoje stanje, ker j>e svoje premoženje prodal mnogo pod ceno.
čeprav je vedel, da ne more plačati, je sklepal pogodbe z ekonomijo teh posestev in na podlagi teh dobivat posojila od državnega ponesiva Bolje nad 412.000, od Srbske centralne banke v Osijeku nad 108.000, od Lanene industrije d. d. v Osijeku nad 259.000, od Paromlina Union nad 160.000, od Srpske posojilnice v Osijeku 116.000 Din, od Svetislava Jovanoviča
43.000,	od Močnega trgovačkega društva v Beogradu 36.000 in od Beograjske založne banke 35.000 Din. Nadalje je pri /vezi pivarsko industrije v Beogradu naročil vagon semenskega ječmena v vrednoto 28.000 Din, čeprav je vedel, da zgornjih dolgov ne bo mogel plačali niti vrnili. Svoj delež v obliki provizije, ki jo je dobival od tovarne /S. II. Gutmann: v Belišču, oziroma od Našičke fabrike tanina in Paromlina d. d. v Zagrebu po ustanovitvi »Podravine», ki je prevzela obveznost plačanja provizije za posredovanje pri nakupu gozdov posestva Malja.i po 80 švicarskih frankov od orala, je plačeval Adolfu Schlesingerju in dr. Filipu Schlesingerju, odnosno Jugoslovan uk i udruženi banki.
Od beograjskega denarnega zavoda je dobil
4.000.	000 Din posojila na menični akcept 16 menic po 250.000 Din, vendar pa tega akcepta ni plačal in ga tudi ni mogel, ker je vedel za svojo insolventnost.
Za dobljeno posojilo od dr. Filipa Schktsin-gerja in Adolfa Scblesingerja v znesku 35.000 Din je zautavil dohodek nasejane sladkorne repe na površini 00 oralov, t. j. v posest, da oni ko v lastni režiji opravijo žetev, krijejo svoje zahteve.
Čeprav je vedel, da po sporazumu iz !. 1925. z Jugoslovansko udruženo banko v Zagrebu mora njej zastaviti vse svoje nepremičnine in terjatve za kredit, ki mu ga je banka dala v znesku 9,000.000 Din, a da prometna vrednost njegovega premičnega in nepremičnega premoženja znaša 4,000.000 Din, čeprav so od njega terjali vsoto 18,000.000 Din, medtem ko je svoje zavarovane terjatve za plačanje dolgov Schlesingerju v celoti zastavil, vedoč za svojo insolventnost, vendar ni v pravem času predložil sodišču otvoritve konkurza, in je tako oškodoval svoje upnike.
Kot edini lastnik puste Vereš-majur v Zdencu od 1. 1922., ki je pa še ni zemljeknjižno pre-
pisal, je s skupno pogodbo leta 1930., sklenjeno med vknjiženim lastnikom Viljemom Gutman-uoni po pooblaščencu Jugoslovanske banke v Zagrebu in njim, je prepisal na svoje ime 1250 oralov, obenem je pa za kupno vsoto
5,500.000	Din, ki jo je izročil prodajalcu, izdal Udruženi banki garancijsko pismo, ki po njom ta lahko vknjiži pravico zastave za ta dit
5,500.000	Din, kar je banka leta 1930. tudi izkoristila in na teh nepremičninah pravico zastave vknjižila, torej, je z namenom postavil • navedenega upnika v boljši položaj, da bi tako oškodoval druge evoje upnike.
Or. Sflepan Mlinarič
Ta in dr. Grgin sta obtožena, ker slu 1. 1930. sklenila prodajno pogodbo, ki z njo vknjiženi lastniki Artur Gutmann in drug s posredovanjem pooblaščenca Jugosiovenske Udružene banke navidezno prodajo dr. Svetozarju Grginu del nepremičnin vpisanih v davčni občini Ora-hoviea in Zdenci v obsegu 1250 oralov za
5.500.000	Diu in se kupnina smatra za krito na ta način, da bo Jugoslovenska udružena banka, ki to prodajo financira, na podlagi izdane garancijske listine vknjižila s pravico zastave za podeljeni menični kredit, čeprav jim je bilo dobro znano, da so objekti te prodajne pogodbe last dr. Grgina, oziroma, da lastniki tega zemljišča niko Artur Gutmann in drug, niti je njim kupnina izplačana — vendar so pogodbo za garancijsko listo zemljeknjižno prepihali in s tem napravili lažno listino, ki so je porabili kot pravo.
Or. Filip Schlesmgsr
je obtožen, ker je leta 1930. napravil cenilno izjavo, ki se je vjemala s fiktivno ceno in skiciral načrt pogodbe tako, da sta dr. Grgin in dr. Mlinarič na videz sklenila pravo pogodbo, ki sta se je tudi poslužila, čeprav je bila izjava lažna.
Živko Živkovi!
ker je kot predsednik komisije in taksator v Sremski Mitroviči predložil elaborat o ocenitvi gozda, ki ga je »Podravina d. d.:; prodala petrovaradinaki občini, smatral, da je skupna vrednost 86,000.000 Din, čeprav je stvarna vrednost po prejšnjih cenitvah bila samo 52,000.000 Din. Za tako lažno cenitev naj bi bil obtoženec dobil od Adolfa Scblesingerja 1,000.000 Din honorarja, a dobil ga je satno 60.000 Din.
Adolf Schlesinger, Aleksander Sohr, Alfred Czuczka in Viktor Gutmann so obtoženi, da so leta 1930. naročili Živko Živkoviču, naj sestavi elaborat glede cenitve gozda »Podravina: za cenilno vsoto 86,000.000 Din, kar je tudi storil za obljubljeni honorar ter so na ta način državnega uslužbenca zapeljali in izpodbudili, da je napravil lažni službeni sipis.
Adolf Schlesinger, Aleksander Sohr, Alfred Czuczka, dr. Zvonko Bratanie, Ervin Lovrič in Alfred Špic, ker so leta 1933. v Beogradu, da bi preprečili ekspropriacijo industrijskega gozdnega veleposestva, nagovorili narodna poslanca dr. Nikolo Nikiča in Vasilija Trbiea, naj kot p .rodna poslanca s protizakonitim delovanjem v skupščinskem odboru za razpravljanje omenjenega zakonskega osnutka delata proti taki r rini tgrarnega zakona, kar so deloma tudi uspeli in *a za to dr. Nikola Nikič in Vasilije Trbič dobila, prvi 115.000 Din, dingi pa 50 do
70.000	Din.
Dr. Dragoljub Jevremovič je obtožen, da je leta 1933. kot narodni poslanec za prej dogovorjeno vs»oto 100.000 Din, ki mu jo je v več obrokih ' iplačal Aleksander Sohr, dela’, na to, da se v končno sprejetem predlogu zakona o ukinj uiju družinskih fidejkomisov izpremeni o '	(ib;:, iu sicer v trenutku,’ ko bi bil ob
izn;. njavi nekdo čakaler, da bi portal solastnik, in da se to uvrsti v uredbo, ko zakon dol' obvezno moč, kar je Slo na škodo narodnih in državnih interesov.
- t p» nagovorili narodna poslanca dr. Nikiča b dr. Dragoljuba Jevremoviča, da kot narodna poslanca delata proti predlogu zakona o uki-iij uijn družinskih fidejkomisov, in so zato bile dr. Nikič 1 izplačane vsote, ki se n to ugo-t i, dr. Jevremoviču pa 100.000 Din.
Adolf Schletouger in dr. Filip Schlesinger sta obiože>-" tudi zaradi raznih pogodb, kjer sta napravi1., tudi lažne listine. Marko Sulič je obtožen, da je kot šef davčne uprave v Našicah v sporazumu z Adolfom Scble-inge jem, Fiii-pom Schlesingerjem in Šobrom pri zaračuna-, ju taks napravil tako, da so namesto dvakrat po 129.000 Din plačali le 10.487 Din njemu so pa plačali za to nad 145.000 Din.
Zaradi toga podkupovanja so obtoženi tudi Adolf Schlesinger, Filip Schlesinger in Aleksander Sohr.
Šef davčne uprave v Našicah Teodor Jelova;-je obtožen, da je pri taksah prištedil interesentom 2,600.000 Din in je za to od prestavnikov »Podravine« dobil 300.000 dinarjev in 150.000 dinarjev. Poleg tega je pa zahteval in od Adolfa Scblesingerja tudi sprejel 10.000 Din pri neki drugi kupčiji. Aleksander Božič je obtožen, da je sprejel 240.000 Din honorarja, ker je pomagal Jelovcu, a vsi imenovani so obtoženi tudi,
ker so plačati Jelovcu 300.000 Din, Adolf Schlesinger pa še za onih 10.000 Din posebej.
Ervin Sartori sedi na zatožni klopi, ker je kot uradnik ministrstva financ Božičeve in Jelov-čeve navedbe odobril in je za to dobi! 240.000 dinarjev. Prav tako so tudi podkupovale! obtoženi zaradi te vsote.
Zvonimir Turina, načelnik v ministrstvu za kmetijstvo, je obtožen, ker so mu obljubili dar
10.000	Din za nevestno poslovanje, Adolf Schlesinger in Solu- pa zaradi te obljube. Šumski referent Ljubomir Bugarovič je obtožen ker je za zlorabo uradne oblasti dobil 65.000 Din, poleg tega pa tudi sprejel 7000 Din od obljubljenih
110.000	Din. Za to sta obtožena tudi Sohr in Bratanie. Milan Pihler se ho moral zagovarjati, ker je kot šumarski svetnik sprejel 42.500 Din raznili bakšišev.
Manjših podkupnin je še vse polno, saj so izdali 4,500.000 Din podkupnin raznim državnim uslužbencem. Mnogo je obtoženih zato, ker so za državo prevzemali slab material in za podobne zlorabe, zlasti pa pri prevzemanju železniških pragov, ko so dobili 650.000 Din podkupnine. Železničarji so »Našičkk dajali prvenstvo in so zato od vsakega vagona dobili po 2 do 5 Din, kar je zneslo 1.800.000 Din. Tudi za razna poročila, ki so koristila »Našičkic, so spravili v žep državni uslužbenci 2,000.000 Din. Višji in nižji uradniki generalne direkcije so dobivali nagrade predvsem pri prevzemanju pragov in gradbenega materiala, drugi pa spet pač za to, ker so radodarni gospodi šli na roko. Leopold Debevc je dobil 7000 Din, Bono Dimič 9000 Din, Anton Škrobar 6000 Din, Edvard Škrobar 600 Din, Jos Zaplotnik 70.000 Din, Franc Fabijančič 1000 Din. Viktor Kladnik 6950 Din, Fran Ogorevc 8200 dinarjev, Rudolf Furlan 16.000 Din, Rudolf Pipan 6000 Din, šef bolniškega oddelka okrožnega urada v Osijeku Oto Münder je pa od Ivana Gutmanna dobil 25 do 30.000 Din.
Ker sta izdala za »diskretne izdatke« kar 30,000.000 Din in sta jih zaračunala kot upravne stroške; sta obtožena Aleksander Sohr in Zoltan Herzog. Drugi so spet obtoženi, ker so pri teh zlorabah sodelovali ali pa samo vedeli zan je.
Ob 18'30 je predsednik razpravo prekinil in se je pričela spet davi ob 8., ko je državni tožilec nadaljeval s čitanjem obtožnice.
Delavsko glhame
—d Knjižnici Delavskih zbornic stalno napredujeta. Knjižnica delavske zbornice je v prvem tromesečju letošnjega leta izposodila 15.452 knjig, to je 643 več kakor lansko leto v istem času. Knjižnica v Mariboru je izposodila v treh mesecih 10.363 knjig, to je 632 več ko lani. Knjižnici sta odprti vsak delavnik in izposoj ujeta knjige tudi na deželo.
—d Prisilni delovni tabori v Nemčiji. Kakor je že znano, je Hitler uvedel obvezno delo za vse mlade ljudi, ki še niso prekoračili svojega 25. leta. Ti mladeniči so pri-siijeni zapustiti svoja službena mesta ter služiti vsaj leto dni v teh prisilnih delovnih taboriš^'h. Za svoje delo dobivajo dnevno mezdo f j pfenigov, kar znaša v našem denarju publižno 5 dinarjev. Za teh borih pet dinarjev morajo osem ur opravljati najtežja dela v gozdovih, pri gradnji cest itd. Po končanem delu morajo še izvrševati vojaške vaje, ki navadno trajajo globoko v noč. V teh taboriščih vlada najstrožja disciplina in najmanjši prestopek se kaznuje s postom, temnico ali skrajševanjem določenega dopusta. Za večje prestopke so vpeljane v teh taboriščih tudi telesne kazni, predvsem, šibanje.
—d štirideseturni delovni teden. Upravni odbor Mednarodnega urada dela se je pred kratkim bavil z vprašanjem 40urnega delovnega tedna ter z vprašanjem v katerih področjih industrije naj bi se uvedlo to načelo. Mednarodni urad dela je priporočil, naj se 40urni teden uvede pri izvajanju vseh javnih del, nadalje v kovinski industriji, v steklarnah ter pri izvajanju javnih in privatnih stavbenih delih. Priporočila mednarodnega urada dela pa najbrže ne bodo mnogo zalegla, ker so se 40urnemu tednu v Ženevi odločno uprli delodajalci.
—d Svetovni kongres socialne politike. Po poročilih nekaterih čehoslovaških listov bo prihodnje leto v Pragi svetovni kongres socialne politike. Tako je sklenilo mednarodno združenje za socijalni napredek, kojega predsedstvo je zasedalo koncem januarja t. 1. v Bazileji. Glavno točko programa praškega kongresa bo tvorilo vprašanje socijalne politike v zvezi z načrtnim gospodarstvom.
—d Tudi na čehoslovaškem mezde ra-pidno padajo. Osrednja socialna blagajna v Pragi je pred dnevi objavila statistiko bolniških blagajn o razvrstitvi zavarovanih članov v mezdne razrede v preteklem letu. V tej statistiki primerja stanje delavskih mezd iz leta 1934 z mezdami iz leta 1929, t. j. z dobo gospodarske konjunkture. Na ta način prihaja osrednja socialna blagajna do zaključka, da je skupna delavska mezda padla od leta 1929 do 1935 za 5.409 milijonov Kč ali 36*01%. Povprečni letni delaycev zaslužek je v tej dobi padel za 832*35 Kč ali 14'75%. število zavarovancev v najnižjih razredih raste, v višjih pa znatno pada, kar je posledica padanja mezd.
Koncesijoniraiia menjalnica — oficijelni potniški biro.
TUJSKO-PROMETNA ZVEZA
Aleksandrova cesta 35.
Prodaja vse vozne karte za tu- in inozemstvo po originalnih cenah. Kupuje in prodaja vso valute po najugodnejših dnevnih tečajih. Daje brezplačno vse informacije. — Vizumi. Izleti. Zavarovanja. Reklamacije. Železniška reklama. Podružnice: Menjalnica Maribor, glavni kolodvor, tel. 26-69, Celje, Krekov trg, tel. 119, Št. lij drž. meja, Gornja Radgona, tel. 21-21, Rogaška Slatina v sezoni, tel. 1.
Dnevni dogodki
X V dneh 11., 12. in 13. maja t. I. bo v Ljubljani kongres jugoslovanskih akademikov, ki se ga udeleži veliko število nacionalne mladine iz vse države. Vabim vse hišne posestnike, da ob tej priliki v pozdrav zborovalcem razobesijo zastave, stanovalce pa vabim, da stavijo za prenočišče delegatom in akademi-čarkam razpoložljive sobe na razpolago centralnemu akcijskemu odboru v Ljubljani, Tomanova ulica 3. — Predsednik mestne občine: dr. Ravnihar 1. r.
X Minister za notranje zadeve Popovič — častni meščan sarajevski. Na včerajšnji seji mestnega zastopstva v Sarajevu je bil izvoljen za častnega meščana minister za notranje zadeve Velimir Popovič. Po njem bodo imenovali tudi eno ulico.
X Odlikovanje. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval šefa centralnega pres-biro-a g. Gjuroviča z redom Belega leva III. stopinje. Čestitamo!
X Svojim volilcem! Najprisrčnejše se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli na katerikoli način do tako sijajne zmage vladne liste in njenih sreskih kandidatov, posebno pa gospodom vol. komisarjem in svojim predstavnikom na dan volitev 5. maja. Obenem se zahvaljujem vsem izraženim čestitkam, ki sem jih vsled sijajne zmage dobil od mojih prijateljev in znancev iz vseh stanov naše države, ker mi pri danih razmerah ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. — Mihael Brenčič.
MALINOVEC
iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalitete, priporočljiv zlasti deci in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna destilacija A. ROJEC, Stična.
X Lepa pustolovščina na šentjakobskem odru. V soboto 11. in v nedeljo 12. maja vprizore šentjakobčani zadnjikrat v sezoni izvrstno uspelo komedijo »Lepa pustolovščina«. Izvrsten humor prepleta komedijo skozi vse dejanje tako, da se bo občinstvo prijetno zabavalo. Nastopijo povečini mlajši člani ansambla. Vstopnice se dobe za obe predstavi od sobote dalje od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure popoldne ter eno uro pred predstavo. Začetek predstave vsakokrat ob 20.15 uri.
X Geografsko društvo v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 13. maja ob pol 18. uri v Geografskem institutu na univerzi. Dnevni red običajen.
X Gostovanje dunajskega »Burgtheatra« v Zagrebu. Gostovanje »Burgtheatra« v Zagrebu je določeno za 27. in 28. maja. Igrali bodo prvi večer »Der Fall Claasen« od Ebermayer ja, drugi večer pa veseloigro »Caprice« od Sil-Vora.
X »Mednarodni čistilec čevljev«. Ta znamenita oseba živi pri nas v Beogradu in se piše Ali Husein. Zgoraj omenjeni napis ima na svoji škrinji, kjer hrani svoje orodje. Mož govori 13 jezikov. Prav rad se pohvali, da je čistil že obuvalo Mussoliniju, Kemalu Ata-turku in Hitlerju in drugim odličnim osebam. Sotrudniku beogradskega »Vremena« pa je rekel v razgovoru, da mu je silno žal, da ne zna brati in pisati. »Če bi to znal, bi lahko postal že minister; seveda ne tukaj, pač pa v Ameriki ali v Afriki!
X Sletni »slepi potnik«. Včeraj se je pripeljal z brzovlakom iz Splita v Zagreb 91etni Stjepan Miholjič, sveda brez voznega lista. Skril se je v stranišče, kjer ga je našel sprevodnik in ga izročil zagrebški policiji. Uradniku je deček povedal, da je sirota brez očeta in matere in da se je klatil že daleč po svetu in iskal človeka, ki bi se ga usmilil. Tako je prišel tudi v Split, a tam mu ni bilo všeč in se je vrnil v Zagreb. Policija je izročila jako bistrega dečka nekemu zavodu, kjer je dobil najprej jesti in čisto obleko, na svojo željo pa bo lahko tudi obiskoval šolo.
y'.Javnosti v vednost! Ker javnost dovolj ne loči nacionalnih organizacij, javlja Orju-nao, da je popolnoma samostojna organizacija in nima ničesar skupnega z drugimi sličnimi organizacijami. — čelnik: Bizaj Franjo.
X Otvoritev muzejskih zbirk. Pričenši z dnem 12. maja bodo zbirke muzeja odprte vsako nedeljo od 10. do 12. ure za splošen brezplačen poset. — Istega dne ob pol 11. uri bo obenem tudi otvoritev Grebenčeve zbirke iz področja ljudske obrtnosti, ki je razstavljena v novih vitrinah v I. nadstropju muzejske zgradbe. Posebna vabila se k tej otvoritvi ne bodo razpošiljala.
X Jurjevanje je v Jugoslaviji tradicionalni praznik narodne zavesti. Naši predniki so ta dan slovesno praznovali. V teku nadvlade tujca se je pri nas mnogo starih tradicij opustilo, deloma pozabilo. Družba Sv. Cirila in Metoda je vzbudila zopet zanimanje za Jurjevo proslavo in prireja po svojih ljubljanskih šentpeterskih in šentjakobsko-trnov-skih podružnicah že dolgo vrsto let »Jurjevanje« na Gradu. Dne 12. maja vabijo združene podružnice vse ljubljansko in okoliško prebivalstvo na »Jurjevanje« na Grad, kjer bo poskrbljeno za zabavo in razvedrilo, za jed in pijačo.
X Zahvala. Vsem mojim volilcem, ki so dne 5. maja oddali svoje glasove za Jevtiče-vo listo in mojo osebo, se podpisani za Vašo neomahljivo značajnost in globoko zavednost najiskrenej.še zahvaljujem. Ostanite tudi v bodoče zvesti svoji ideji. Vaš M. Bajuk.
X Prometno društvo Medno-Tacen bo ime- ‘ lo svoj prvi občni zbor v sredo, dne 15. maja ob pol 8. uri v restavraciji »Zvezda«.
X Prve jagode so se pojavile na zagrebškem trgu. Jagode so »vrtne«, so tudi prav lepe, debele in okusne, samo precej so še slane: prodajajo jih po 60 Din kilogram.
X Električni tok je ubil IDletnega fanta Franca českoviča na posestvu Botinču pri Slupniku. Fant je hotel nekaj popravljati na daljnovodu, pa se je dotaknil žice. Fant je bil takoj mrtev.
X Izginila je neznano kam ISletna Karmen Ciglenički iz Donje Stubice. Dekle je bilo za velikonočne praznike doma pri starših, po praznikih pa je odšlo zopet v Zagreb v šolo. V Zagreb pa ni prišla. Dekle je visoke in močne postave. Policija sumi, da je dekle padlo kakemu brezvestnežu v roke.
X Število tujih delavcev v Savski banovini stalno pada, tako je danes že 60 odstotkov tujih delavcev manj kakor jih je bilo še pred petimi leti .
X Dež v severni Dalmaciji. V Šibeniku in v severni Dalmaciji je vladala nekaj dni že prav občutna suša, tako da je že primanjkovalo vode za ljudi in za živino. Sedaj pa je pričelo deževati, tako da zaradi kratke suše ne bo škode.
X Vse ljubitelje družabnosti ponovno opozarjamo, da se jim nudi jutri 11. maja izredna prilika. Zabavali se bodo lahko v veselem razpoloženju in v prijetni družbi prav do zore. Vrhu tega bodo lahko poslušali priznane umetnike, ki bodo s pesmijo in besedo prikazali vse lepote in vrline našega naroda. Na programu so pesmi iz Primorja in Istre ter recitacije in prelepe primorske in čakavske lirike. Sodelovali bodo poleg drugih, gospa Medvedova, gdč. Iglečeva, zbor akademikov, originalen duet iz Istre. Po programu bo ples ob sviranju najnovejših plesnih komadov. Buffet bo založen s primorskimi specialitetami in dobro pijačo. Narodne noše bodo prispevale k pestrosti tega večera. Zato pridite vsi na 4. družabni večer kluba akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, ki bo jutri, dne 11. maja ob 20 v vseh prostorih Kazine.
Ljubljana
Nočno službo imajo v soboto: lekarne dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62 in Gartus, Moste, Zaloška cesta.
*	Orjunao priredi svoj običajni djurdjevski uranak dne 12. t. m. Zbor ob 6. pred Narodnim domom; za članstvo obvezen, vabljeni ostali orjunaši.— Odbor.
*	»Filozofsko društvo« v Ljubljani priredi 11. maja ob 18. na univerzi (predavalnica 90) svoje četrto predavanje. Predaval bo vseuč. profesor dr. A. Ušeničnik o temi: Tomizem in novejše filozofske smeri. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. — Odbor.
*	Idrijčani za nav rekord. Ob sobotah zvečer se bodo Idrijčani in seveda tudi Idrijčan-ke merili za rekord, kdo bo pospravil največ žlikrofov. Vodstvo ima naša Idrijčanka ga. Fani, restavraterka pri »Roži« v Židovski ulici. V komisiji so pa tudi naši stari strokovnjaki žlikrofov in bakalce. Vabljeni so pa tudi prijatelji Idrijčanov.
*	Tatvine in tatvinice so še vedno stalni od-
mev dnevnih dogodkov. Ljudje kradejo vse, kar jim pride pod roke. Največ prijateljev imajo kolesa in njih posamezni deli. Tako je bilo v Tavčarjevi ulici št. 4 ukradeno izpred gostilne Elza moško kolo, znamke Rex. V aktovki na kolesu je bilo nekaj gotovine, nekaj zastavljalnih listkov in potrdilo za kavcijo na ime Trpin Boleslav. — Na Žabjaku st. o so nepridipravi odnesli Cepudru Leonu iz zakle-njene spalnice moško obleko, vredno Dm »uu. — Na Dolenjski cesti so neznani storilci skušali vlomiti minuli četrtek med 24. in 1. uro v stojnico Frančiške Zupančičeve. Bili so pa pravočasno opaženi in prepodeni. — Na Vodnikovi cesti je imel tat vec sreče. je skro men, vendar je ukradel Muršku Mihi 120 dinarjev gotovine.	, . „	.	.
*	Dve uri sta dobili noge. Na bivšem igrišču Ilirije v Medvedovi ulici je izginila nikljajta zapestna ura dijaku Antonu šubertu. L-j a je bila vredna 280 Din. — Iz spalne sobe Marije Kranjčeve v Mostah, Zvezna ulica 17. je prav tako" neznano kam pobegnila enokrovna nikljasta žepna ura. Imela je na pokrovu vgraviran železniški stroj in je viedna -.0 dinarjev. — Za begunkama žalujejo razočarani lastniki, policija pa išče osebe, ki so nezvestima urama preskrbele protizakonito zavetje.
*	železna srajca. Zadnjo soboto je bil iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča izpuščen 251etni T. J., doma iz Rakitnice obema Dolenja vas pri Ribnici. Fant je imel že večkrat opravka z oblastmi, s kakršnimi si ga bržkone ni želel. Ko je prišel iz zapora, g?i je policija čez malo časa videla tako čedno oblečenega, da je fantova vnanjost postala sumljiva. Radi tega so mladega človeka aretirali. Izpovedal je, da je po vrnitvi v svobodo krenil domov in očetu izmaknil Din 2700-—. Nato se je pripeljal v Ljubljano, si kupil kolo za 900 Din, blago za obleko s podlogo vred itd. Pri njem so našli še 400 Din. Znesek je oblast do nadaljnega zaplenila hkratu s kupnino za kolo in blago, tako da je ohranjen ves denar razen malenkosti, kolikor je fant potrosil za vožnjo in hrano.
*	Tatvina na Ižanski cesti. Ponoči od če-Itrtka na petek se je v neki šupi na Ižanski cesti nenadoma prebudil hlapec, pa se mu je v polspanju zdelo, da je nekdo nekaj šemaril okrog njega. Takoj se je potipal in spoznal, da mu je nekdo ukradel denarnico z 300 Din. Sum j'e padel na tovariša-hlapca, ki ga je stražnik tudi prijel in še rešil ukradeni znesek. Nezvesti tovariš prejme seveda primerno plačilo.
*	Vlom v Mostah pri Ljubljani. V spalnico Komidara Josipa v Mostah, Pokopališka ulica št. 35/1., je 9. t. m. vlomil neznan vlomilec in odnesel iz omare 800 Din gotovine ter dve hranilni knjižici Ljudske posojilnice. Obe se glasita na ime Komidara Josipa. Prva z vlogo Din 200.160-— je vinkulirana, druga z vlogo Din 15.000-— ni vinkulirana. Skupna škoda znaša Din 215.160-—. Vlomilec je 20 do 25 let star, majhne postave in nosi siv letni trenčkot.
*	Primorski akademiki! V ponedeljek, 13. t. m. ob 15. uri bo na Univerzi velik sestanek akademikov-emigrantov. Prišli bodo tovariši iz Zagreba, Beograda in Subotice. Razpravljalo se bo o važnih vprašanjih. Vaša dolžnost je, da pridete, da bo manifestacija čim večja.
Maribor
A Kino Union. Vesela opereta »Suzana« z Lilian Harvey v glavni vlogi.
A Kino Union, od sobote dalje velenapeti in pustolovski film ».4Z Capone« (žig sramote).
A Trgovsko zborovanje. V petek 10. maja ob 20. uri bo v restavraciji Narodnega doma redni občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru.
A Koruzni zdrob zastonj! Občina' Pobrežje bo razdelila večjo količino koruznega zdroba in moke. Pozivajo se revnejši prebivalci občine, da se zaradi nakaznic zglase med uradnimi urami v občinski pisarni.
/\ Fantje odhajajo... Vriskaje, pojoč, spremljani s harmoniko in vsi v cvetju, odhajajo fantje k vojakom. V Maribor prihajajo iz bližnje in daljnje okolice, tu jih zberejo in razporedijo in nato transportirajo v določene kraje. Fantje so veseli in prešerni, marsikatero dekle pa si "na tihem briše solze ...
A Pisma iz Španije. Imovitejši Mariborčani dobivajo zadnje dni kaj čudna pisma iz Španije. Neki mariborski stavbenik je prejel pismo, v katerem ga neki neznanec iz Španije prosi za pomoč, da bi mu namreč rešil z gotovim zneskom kovček, ki je na neki železniški postaji v Franciji in v katerem je okoli 2 milijona frankov denarja. Nadalje sporoča isti neznanec, da je trenotno radi bankrotstva zaprt nekje v Španiji, za uslugo pa bo odstopil njegovemu rešitelju oziroma rešitelju ta-jinstvenega kovčeka tretjino gornje vsote. — Pisma so pisana v nemščini in je razvidno, da jih je pisala ena in ista oseba. Seveda imajo vsa pisma značaj izvabljanja denarja pod dokaj originalno pretvezo.
A Splitski »Hajduk« v Mariboru. V soboto
I.	junija gostuje v Mariboru splitski »Hajduk«. Odigral bo prijateljsko tekmo s SK Železničarjem.
A Grd pohotnež. Na policiji se je zglasil neki ISletni mladenič in javil, da ga je 45-letni trgovski potnik R. zvabil k sebi na stanovanje in ga tam telesno zlorabil. Policija je perverzneža aretirala in ga predala sodišču.
A Zopet tatvine. Jožefu Senekoviču je nekdo ukradel izpred gostilne na Tržaški cesti moško kolo; ki nosi evidenčno štev. 10.194. Ogrincu Francu, trgovskemu potniku pa je bilo ukradeno z verande gostilne Krevh na Aleksandrovi cesti kolo znamke »Schumber«, štev. 4.227. — Dekošidu Antonu so neznani tatovi ukradli iz pisarne Narodne Odbrane v Gregorčičevi ulici hlače in telovnik, škoda znaša 150 Din.
A Proslava materinskega dne. Pomladek »Rdečega križa« v dekliški narodni šoli v Studencih proslavi materinski dan v soboto, dne
II.	in v nedeljo 12. t. m., obakrat ob pol dvajseti uri v šolskih prostorih dekliške šole. Iskreno vabimo k lepemu praznovanju materinskega dne z obširnim programom starše in vse prijatelje naše mladine.
A Obrtna razstava. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi obrtno razstavo za mojstre, pomočnike in vajence ter vabi vse tovariše obrtnike, da se razstave v kar najlepšem številu udeleže, radi določitve prostorov pa da se zanesljivo prijavijo mteresentje do 31. t. m. v pisarni društva v Vetrinjski ulici št. 11, prvo nadstropje.
A Novi vozni red mestnega avtobusnega prometa. Dne 15. t. m. stopi v veljavo novi vozni red mestnega avtobusnega prometa. Sestavljen je tako, da ustreza vsem željam m potrebam potujočega občinstva na mestnih in na podeželskih progah. Vozni redi so na razpolago interesentom v pisarni vodstva avtobusnega prometa na glavnem trgu tel. štev. 22-75. Tam se dobe tudi vse informacije, izdajajo se legitimacije in sprejemajo naročila za posebne vožnje v tuzemstvo in inozemstvo. 15. maja prične tudi promet na sezonskih progah t. j. na Mariborski otok in na Reko.
A Brezposelnost. Koncem aprila je bilo pri mariborski borzi javljenih 1527 brezposelnih, od teh 1242 moških in 285 žensk. V maju je bezposelnost še narasla, ter je do 7. maja bilo javljenih 1287 brezposelnih moških in 321 žensk. V aprilu je bilo izplačanih v gotovini in življenskih potrebščinah vsega skupaj za 31.136 Din podpor.
f\Definiven konec »Sloge«. Ministrstvo trgovine in industrije je z odlokom dne 2. maja razpustilo _ pomožno blagajno »Sloge«, okoli katere se je vodila zadnji čas huda časopisna polemika. Za likvidatorja je imenovan upokojeni okrajni glavar Ivan Vavpotič.
A Opozorilo davkoplačevalcem. Dne 15. maja t. 1. poteče skrajni rok za plačilo v drugem četrtletju tega leta v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšaliranega davka na poslovni promet, rentnine, družbenega davka in vojnice. Po tem roke se bo uvedlo prisilno postopanje odnosno izterjevanje ter se bodo računali eksekutivni stroški in zamudne obresti.
A Ljudska univerza. V nedeljo 13. t. m. predava v francoskem jeziku g. Worms iz Pariza o umetniškem življenju v Parizu.
A Smrt v kanalu. Brezposelni, ki prenočujejo v nekem podzemskem hodniku, ki se izteka v obliki kanala v Dravo, so našli mrtvo 451etno Terezijo Reš, ki je bila že precej časa jetična ter je vsled bruhanja krvi izdihnila v kanalu.
A Zanimiva razprava na sodišču. Davi se je pričela pri mariborskem okrožnem sodišču kazenska razprava proti bivšemu šefu mariborske poštne terenske sekcije Ivanu Bračku, ki je osumljen poneverbe državnega denarja v znesku nad 130.000 Din. Dopoldne se je čitala obširna obtožnica in sledilo je tudi zaslišanje prič.
Celi®
B Jadranska Straža v Celju priredi v nedeljo 2. junija svojo drugo javno tombolo z mnogimi lepimi dobitki. Uspeh tombole bo gotovo tudi letos dosegel lanskega. Tombola-karte se bodo pričele te dni razprodajati. Segajte pridno po njih!
H Sreski kmetijski odbor v Celju priredi v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne na hmeljišču g. Jošta, nasproti gostilne Aubreht v Žalcu ob državni cesti, ki vodi v št. Peter, tečaj za škropljenje hmelja proti peronospori in preizkušnjo škropilnic. Predavala bosta sreski kmetijski referent g. Wernig iz Celja in g. Martin Jošt iz Gotovelj. Hmeljarji vabljeni!
B Nedeljski nogomet. V nedeljo 12. t. m. ob 16.30 se vrši na igrališču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in SK Jugoslavijo.
B Nesreči, V sredo je nalagal SOletni posestnik Josip Okorn v šmarjeti pri Celju v gozdu steljo na voz. Voz se je prevrnil na Okorna, ki je dobil težke poškodbe v levem kolku. — Istega dne je padel 381etni hlapec Franc Leber iz Buhovžlaka pri Celju z voza in se težko poškodoval po rokah in nogah. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
----♦---
Ruše
Podravska podružnica SPD v Rušah vabi svoje članstvo na 34. redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek, dne 23. maja ob 20. uri v gostilni g. Ozvalda v Rušah.
Pottc&ne
Odhod sokolskega delavca. K vojakom je odšel te dni vnet sokolski delavec brat Slavko Krajnc. Udejstvoval se je zlasti več let pri pevskem odseku in bil ves čas njegov tajnik, s pridom pa je sodeloval tudi pri dramatskem odseku.
Ostro streljanje. Strelska družina, ki je v zimskem času imela le sobno streljanje, prične v nedeljo 19. t. m. na svojem strelišču zopet z rednim ostrim streljanjem z začetkom ob 15. uri. Puške so popravljene, cevi izmenjane. Strelci na plan!
Sreskim in občinskim poverjenikom Narodne prosvete
Naše glasilo »Glas Naroda« je ustvarjeno! Pozivamo in prosimo, da z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo pristopite k nabiranju zadružnikov in naročnikov, da s skupnim delom osiguramo Slovencem neodvisen, res pravi ljudski dnevnik.
Vsi na delo! — Pišite po pristopnice!
Narodna prosveta v Ljubljani, Gajeva ulica lil.
Mi ste se ®e noemii na

Prlseat?ile miiaiiskemta dela
Dva učitelja izvoljena za narodna poslanca
Težke so naloge učitelja in vse priznanje zasluži že oni učitelj, ki z uspehom opravlja svojo nalogo v šoli. Kajti napredek vsega naroda je na vse zadnje odvisen od lega, kaj dobi mladina v osnovni šoli in zato moramo za ves napredek, ki smo ga dosegli v zadnjih letih biti v glavnem hvaležni učiteljstvu, ki je požrtvovalno izpolnjevalo svojo nalogo v šoli.
Ni pa že danes učitelja, ki ne bi opravljal tudi izven šole ogromno nacionalnega, gospodarskega in kulturnega dela. Izven-šolsko delo postaja že skoraj glavna naloga učiteljstva in nekateri učitelji so s tem delom že tako obremenjeni, da ni to niti več dobro. Skoraj vsa naša podeželska društva žive le, ker opravljajo vse tajniške in druge važnejše od bo miš k e posle učitelji. Še posebno mnogo pa ima učiteljstvo zaslug za širjenje nacionalne misli, ki se je med našim narodom utrdila prav zaradi dela učiteljstva. Pa tudi v vseh drugih panogah javnega življenja na deželi je bilo učiteljstvo najbolj delavno, pa čeprav ni doživljalo za to svoje požrtvovalno delo niti pravega priznanja niti upoštevanja.
Nasprotno je bila skozi leta navada, da je bil učitelj vedno prvi, kadar je bilo treba kaj dati ali delati, zadnji pa, kadar se je delilo. In kljub vsem ogromnim zaslugam učiteljstva so ostale po večini vse njegove — in tudi najbolj utemeljene — zahteve neizpolnjene. Ne redko pa se je celo zgodilo, da so razni podeželski magnati mislili, da smejo učitelja, ki ne služi njih egoističnim interesom, tudi preganjati. 'Poglavje o učiteljskih službah bi o tej stvari razkrilo kar težke stvari!
Kadar so bile volitve, kadar je šlo za kakšno večjo akcijo med narodom, vedno se je vse zatekalo k učiteljstvu. Ko je šlo, da se postavijo na sprednja mesta v javnem življenju tudi zastopniki tega pionirskega stanu, pa je bilo učiteljstvo vedno pozabljeno. In tako se je zgodilo, da je bilo naše učiteljstvo v - skupščini redno brez zastopstva. Šele pri sedanjih volitvah je doseglo učiteljstvo na listi predsednika vlade g. Jevtiča svoje priznanje in zadoščenje. Pet učiteljev je kandidiralo na tej listi in dva sta bila tudi izvoljena, in sicer g. Karel Doberšek v Prevaljah in g. Rudolf Pleskovič v Trbovljah.
Zaslužno učiteljsko glasilo »Učiteljski tovariš« to tudi v uvodniku s priznanjem poudarja, ko pravi med drugim:
»Razveseljivo je dejstvo, da sta bila v Dravski banovini izvoljena kot poslanca v narodno skuoščino tudi dva učitelja, in je to za slovensko učiteljstvo važen dogodek.
Že bežen pogled v preteklost nam pokaže, da so bili redki poslanci učitelji, in še oni, ki so bili, so bili opredeljeni strogo strankarsko politično, tako, da o kakih stanovskih interesih in stanovskih tendencah pri njih ni bilo niti govora. Edino v svoiečasuem kranjskem deželnem zboru smo imeli učitelja poslanca Engelberta Gangla, ki je v tej funkciji, poleg občih interesov odločno zastopal tudi stanovske interese, ter ga je prav zaradi tega smatralo učiteljstvo kot svojega stanovskega zastopnika. Bili so pa tedaj tudi vas drugačni časi.
Pri sedanjih volitvah je učiteljstvo prebilo led, ker se je pojavilo v Dravski banovini kar net kandidatov iz učiteljskih vrst. Odločujoči faktorji so sami priznali, da je to posledica intenzivnejšega učiteljskega izvenšolskega dela in javnega udejstvovanja v poslednjih letih, ko je bilo to delo s strani učiteljstva sistematičneje in realneje usmerjeno...«
Da, led je prebit in zmaga Jevlieeve liste je omogočila učiteljstvu, da bodo mogli njegovi stanovski zastopniki tudi v parlamentu braniti ne le interese šolstva ter prosvete, temveč tudi svoje lastne stanovske in politične. S tem pa je ustvarjena tudi možnost za krepko in pozitivno sodelovanje učiteljstva z vsemi našimi vodilnimi možmi, ker ima sedaj učiteljstvo tudi v sprednjih vrstah svoje zastopnike.
Upamo, da bo vse kulturno, gospodarsko in tudi nacionalno-politično delo na deželi sedaj krepko napredovalo in da bo konstruktivna in pozitivna politika predsednika vlade našla v učiteljstvu najkrepkejšo podporo.
Pojasnilo
Z ozirom na Vaše poročilo o avtomobilski nesreči pri Marenbergu v št. 17 Vašega lista Vas vljudno prosim, da popravite poročilo v toliko, da ni res, da bi bii v avtomobilu tudi šolski upravitelj iz Marenberga, ki mu je neki učitelj v prisotnosti duha rešil življenje, temveč da jaz sploii nisem bil udeležen pri vožnji, ter da sem bil na dan volitev ves dan zaposlen pri volilni komisiji.
Mirko Lešnik, šolski upravitelj.
Miha Males razstavila
V pritličnih prostorih Bafove hiše nasproti glavne pošte bo v ponedeljek ob 19. uri otvori! akademski slikar Miha Males razstavo svojih grafičnih del.
Vsakdo, ki le količkaj pozna naše slikarstvo, pozna tudi Miho Maleša. Maleš spada v skupino slovenske povojne slikarske generacije, njegov nastop je bil celo v neki meri senzacionalen in celo vrsto let je obračal nase pažnjo našega umetnost ljubečega občinstva s svojimi originalnimi risbami. Njegov izraz je bil mehak in liričen in vsaka njegova risba je bila lirična pesem. Iz te dobe imamo njegovo zbirko liričnih pesmi v risbah »Rdeče lučke«, ki je gotovo edinstvena zbirka na našem knjižnem trgu. Njegove slike, risbe in dela v vseh načinih slikarske tehnike, njegovi portreti in akti, subtilno interpretirani pej-saži in cvetje krase danes skoroda že vsako stanovanje. V zadnjem času se je Males bavit posebno s cerkvenim slikarstvom in je poleg Toneta Kralja gotovo edini cerkveni slikar, katerega dela pomenijo resnično umetniško ustvarjenje.
Razstavljal je Males tudi po vseh večjih evropskih mestih, tako v Pragi, Berlinu, Londonu, Varšavi, Lodzu, Firenci itd. Doma smo ga videli na razstavah v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu.
Ta razstava je bila napovedana že lani, ali razmere so nanesle, da je razstavo v Ljubljani preložil in razstavil v Mariboru. Pripravil pa je sedaj resničen retrospektiven pregled vse svoje grafike — od Prage,
preko Zagreba in Dunaja sem. Nekaj zanimivih stvari je tudi iz Nemčije — in te bodo zlasti zanimale, ker teh del Maleš še ni razstavil nikjer. Vseh del, ki pridejo na razstavo, je okoli 300, vse tehnike pridejo v poštev, predvsem pa seveda Maleševa specialiteta — monotipije. Vstopnina bo izredno nizka — komaj 2 Din, tako da se bo te razstave lahko udeležil res vsakdo.
Miha Maleš: Pomladni izlet
mi mi LiuMmni
Akademija podmladka Jadranske Straže. Podmladek JS na narodni šoli na Viču priredi v proslavo materinskega dne in dne JS v soboto ob pol 16. uri v dvorani Sokolskega doma akademijo. V nedeljo 12. t. m. se podmladek udeleži manifestacije na Kongresnem trgu, kjer dobi svoj prapor. Isti dan popoldne ob 16. ponovi akademijo za odrasle s sodelovanjem sokolskega orkestra Sokola Ljubljana III. Spored akademije je izredno pester in bogat, ter bodo vsi udeleženci uživali nad lepim izvajanjem naših podmladkarjev. Zlasti naše mamice, ki jim je predvsem namenjena akademija, naj pridejo, da se prepričajo o napredku svojih malčkov. Ker je čisti dobiček namenjen revni šolski deci, smo prepričani, da bodo Vičani v čim večjem številu posetili akademijo, da se ne ponovi sramota ob priliki dneva Rdečega križa, ko je bila dvorana skoro prazna. V nedeljo popoldne vsi v Sokolski dom!
Prošnja občinski upravi. Z nastopom suhega in solnčnega vremena se dvigajo po naših cestah zopet oblaki prahu. Tržaško cesto, ki je seveda najbolj prometna, škropijo z malim vozičkom, doeim se za ostale ceste ne briga nihče. V Rožni dolini smo v tem oziru najbolj zapostavljeni. Kakor na Glincah tako je tudi v Rožni dolini velik promet z avtomobili, ki dvigajo oblake prahu. Zlasti smo prizadeti prebivalci ceste II., IV. in V., po katerih je največ ji promet. Prebivalci teh cest moramo imeti ves dan zaprta okna, če nočemo, da bodo stanovanja podobna mlinu. Zato vljudno prosimo občinsko upravo, da poskrbi, da se bodo te tri najprometnejše ceste škropile vsaj dvakrat na dan in to zjutraj in okrog 14. ure. Umestno, bi bilo, da bi uprava prosila mestno občino, da bi ji posodila škropilni avto, ki prihaja do viške meje, in te ceste poškropila, kar gotovo ne bo zvezano s prevelikimi stroški.	Rožnodolinci.
$5ovemka BUSrka
Podoknica g. Gornjaku. Snoči je Slov. Bistrica na najsvečanejši način proslavila izvolitev priljubljenega meščana in ekonoma Vinka Gornjaka za poslanca. Že proti večeru se je mesto odelo z zastavami, od vseh strani pa so pričeli prihajati kmetje in delavci ter vsi oni, ki so volili Gornjaka. Prihiteli so tudi številni gasilci iz Pobrežja, iz Studencev pa se je pripeljalo na avtomobilu mnogo kmetov in delavcev ter drugih Gornjakovih pristašev. Ko je .nad mesto legel mrak, je bila praznična slika mesta še lepša. Na vseh oknih so zažarele luči, v mestu so pokali možnarji. Pred mestom se je formirala ogromna povorka kmečkih mož in fantov, delavcev in intelektualcev. Z dvema godbama in ob neprestanem navdušenem vzklikanju kralju, Jevtiču, edinstveni Jugoslaviji in novoizvoljenemu poslancu Gornjaku, je krenila povorka skozi mesto in se ustavila na glavnem trgu pred hišo Vinka Gornjaka, kjer je novemu poslancu v pozdrav izpregovoril g. Rižman. Z okna se je zahvalil za pozdrave poslanec Vinko Gornjak. V jedrnatih besedah se je zahvalil volilcem za izvolitev in za to, da so ga postavili na mesto, kjer bo imel vedno pred očmi dobrobit malega človeka, ki je pomoči v prvi vrsti potreben.
Tr bovli e
Koncert Sokolske godbe. Naša mlada sokolska godba ponovi jutri ob 20. uri pod vodstvom neumornega br. Dolničarja svoj koncert. Godba zasluži vse priznanje nacionalne javnosti, zato naj vsakdo poseti to prireditev, ki bo gotovo nudila tudi dovolj umetniškega užitka. Vstopnina je znižana! Sedeži na balkonu Din 6, v parterju Din 4.
Pa brez zamere
V Ljubljani ni nikdar živ.elo dosti pravih, vojaških generalov in tudi danes jih ni mnogo. Dva ali trije aktivni gospodje in mogoče tudi kakšen upokojenec, to je vse. Zato pa živi v Ljubljani kar cela legija političnih generalov vseh barv in vrst. Posebno velikih armad sicer vsi ti generali nimajo, zato pa jim prav nič no manjka generalskega ponosa, dokler traja politični mir.
Precej kočljiv pa postaja položaj za te samozavestne politične gospode, če se začne politična vojska in najbolj kočljiv, če se bližajo volitve. Generali morajo v boju pokazati, kaj znajo in kaj imajo, ali pa morajo svoje svetle uniforme zamenjati s lužnimi cilindri!
S lužnimi cilindri obcilindranih gospodov političnih generalov se pojavlja sedaj, po volitvah, tudi v Ljubljani vedno več. Prej, pri nedeljskih in sejmskih in žegnanjskih paradah so vedno sijajno zmagovali, če ne drugje in z drugimi sredstvi, pa na obsežnih fotografijah z godbo v ospredju. Drugi šo zmagovali z valjarji, ki so se pa v nedeljo vsi polomili, ker niso bili tanki iz pravega jekla, ampak iz papirja. In zopet drugi so zmagovali samo s papirjem, bili so pa med njimi tudi taki, ki so si rekli, da je boljši del previdnosti umik in beg in so rajši ostali doma na varnem kakor da bi žrtvovali...
Ti gospodje hodijo sedaj po Ljubljani vsi žalostni, potrti in pobili. Ljudje pa nimajo ž njimi prav nobenega sočutja in ne kažejo do njih nobenega spoštovanja več — kakor da niso bili gospodje nikdar generali, ampak samo zelo skromni politični »kaproli«, ki so se generale samo igvaii kakor se gredo otroci na ljubljanskem Gradu ali na Golovcu »mance«. Edina tolažba za te gospode so samo še njihove lesene sabljo in papirnate čake, ki jih občudujejo doma, kako oznanjajo njihovo žalostno slavo nt> stenah.
Tako mine slava tega sveta!
Kongres nacionalne omladine
v Uubliani
Na Aleksandrovi cesti je v izložbi podružnice Splošnega jugoslovanskega bančnega društva razstavljen doprsni kip Nj. Vel. kralja Petra II. Kip je izdelal v mavcu g. Dušan Blaganje, stud. arh. Mehke poteze mladeniškega obraza, ki delajo preglavice vsem začetnikom in samoukom upodabljajoče umetnosti, je g. Blaganje izredno dobro izdelal, tako da je sličnost povsem verna. Mlademu samouku moramo za njegovo prvo delo izreči vsekakor priznanje. Kip je naročil Centralni akcijski odbor za organiziranje kongresa jugoslovanskih visokošolcev in edinstvene visokošolske organizacije, da bo krasil ozadje dvorane na Taboru, kjer bo v nedeljo in v ponedeljek slavnostni del kongresa. Vso dekoracijo dvorane na Taboru, kakor tudi pročelja Magistrata in zbornične dvorane na univerzi, kjer bo nacionalna omladina zborovala, so prav tako dekorirani po načrtih in pod vodstvom g. Blaganjeta. Tako ozaljšana bo Ljubljana najbolj dostojno sprejela visokošolsko inla-
Žena in časopis
Ljubljana, 10. maja.
Sinoči je pod okriljem Češke obče predavala v dvorani restavracije »Zvezda« znana češka novinarka in feministka Božena Neumannova o ženi in časopisju in o ženi kot novinarki.
Za to izredno zanimivo predavanje in še bolj zanimivo predavateljico je vladalo zlasti veliko zanimanje v krogih ljubljanske češke občine, med tem ko se ljubljanske sicer vedno vidne in agilne predstavnice ženskih pokretov predavanja niso udeležile v onem številu, kakor smo ga sicer pri sličnih prireditvah vajeni.
Gospa predavateljica je pravi tip novinarke. Mladostno živahna, plastična v govoru, originalna v pojavi, duhovita in vpliva v prednašanju izredno toplo. In kar nam je povedala je bilo res zanimivo. Predvsem, da je žena prvi civili-zatorični element, da je žena začetnica kulture — in kar je neposredno spadalo k temi njenega predavanja, da je žena začetnica novinarstva. Seveda po žensko. Ko je bil človek še troglodit in je živel v votlinah — je žena prenašala od votline do votline vesti — in bila tako pravzaprav prva reporterka, prvi živ časopis. Začetki časopisja pa segajo že v predzgodovinsko dobo, kar nam pričajo razne najdbe, lako klinopisi, plošče in egiptski papir. Na takih ploščah zasledimo razna obvestila, celo Inserate, sodne kronike in odredbe, ki očitujejo čisto časopisni značaj. Prvi časopis je začel izhajati na Kitajskem in sam kitajski cesar mu je bil urednik in izdajatelj. Tudi stari Rim ni bil brez časopisa, a s propastjo rimskega cesarstva, je za celo tisočletje propadlo tudi novinstvo. V 1(5. stoletju je zopet vzklilo časopisje, bilo pa je gotovo zelo svobodomiselno in značilno je, da je izdal papež bulo proti časopisju. Francoska revolucija, zlasti pa enciklopedisti so na razvoj novinstva močno vplivali.
Napredek časopisja, ki pomeni splošni napredek in kot tak seveda tudi napredek ženskega gibanja — je predavateljica najbolj nazorno pokazala, ko je prikazala vzporedno z razvojem časopisja tudi razvoj ženskega gibanja. Zanimiv je bil zlasti opis razvoja češkega novinstva in razmah ženskega časopisja na Češkem, ki upravlja danes 53 časopisov. Češko novinarstvo dokazuje, da je žena v poklicu novinarja enakovredna moškemu.
dino iz vse države, ki se bo štiri dni mudila pri nas in odločala o svojih zadevah.
Doslej so se pripeljali v Ljubljano delegati in člani posameznih nacionalnih akademskih društev iz vseh univerzitetnih mest. V soboto ob 15. uri se prične v zbornici ustanovni občni zbor Saveza; za zvečer je delagatom pripravila Zveza akademskih starešin sprejem v prostorih Ljubljanskega kluba. Ostali udeleženci imajo predstave v gledališčih. V nedeljo dopoldne se bo ob 9. uri pričel svečani del kongresa v dvorani sokolskega doma na Taboru, po zborovanju se bo razvila povorka od Tabora pred magistrat, kjer bo zborovanje, od tod pa na Kongresni trg, kjer je razhod. Popoldne se prične ob 15. uri delavni del kongresa. V ponedeljek dopoldne bo nadaljevanje delavnega dela, popoldne pa so zamišljeni sestanki s predstavniki visokošolskih združenj iz ostalih slovanskih držav. — V torek se odpeljejo udeleženci kongresa v Zagreb, kjer ho kot zaključek na Jelačičevem trgu nacionalni miting.
Neumannova, ki deluje že 11 let kot novinarka in vodi sedaj podružnico Moravskih novin v Pragi in je stalna sodelavka mnogih ženskih listov, je povedala tudi, kako je prišla k časopisu in naglašala, da je poklic novinarja nujna zahteva moderne dobe in da ni novinr — kakor se splošno ljudje radi izražajo — navadno le tisti, ki je zgrešil poklic.
H koncu je gospa prečitala še nekaj lepih in globoko občutenih pesmi svojega soproga, pesnika Neumanna.
Za svoja izvajanja je bila predavateljica deležna prav iskrenega odobravanja, pa ne samo od ženske — ampak tudi od moške strani.
Hočemo:
da bo dnevnik »GLAS NARODA« dostopen najširšim plastem naroda —•
da dnevnik »GLAS NARODA«, ki ga izdaja zadruga, ne bo nikdar last ozke politične skupine / temveč svobodno ljudsko glasilo —
da bo dnevnik »GLAS NARODA« tudi dejansko last naroda — za razliko od drugega časopisja, ki ga izdajajo delniške družbe —
Zato je Vaša dolžnost:
da »GLAS NARODA« povsod priporočate —
da postanete naročnik lista in se pismeno prijavite upravi dnevnika »Glas naroda«, Ljubljana, Nebotičnik —
da postanete solastnik lista in soodločujoč činitelj glede tega, kakšen naj bo »Glas naroda«! Zato pišite za pristopnico Narodni prosveti v Ljubljani r. z. z o. z., Nebotičnik.
NARODNA PROSVETA V LJUBLJANI, reg. zadruga z omej. zavezo
Odmevi
V aprilski številki angleške revije »Slavonie and East European Review« je znani angleški publicist R. W. Seton-Watson objavil članek »Avstrija in njeni sosedi«, v katerem se doiilM tudi vprašanja madjarskega revizionizma in pravi, da zahteva Madjarska celo Slovaško, Transilvanijo in Vojvodino. Glavni namen madjarskih revizionističnih teženj je razbitje Male antante, ker bi le po uničenju tega bloka bilo mogoče uresničiti madjarske revizionistične težnje. Ker se danes Madjari sami 'zavedajo, da bi mogli v praksi izvesti svoj revizionistični program le z novo vojno, kaj radi govore o »miroljubnih« metodah revizije. Toda njihova stalna namigavanja na vojaško premoč Male antante nam dajo slutiti, da bi bila njih taktika v tem pogledu čisto drugačna, če bi imeli na razpolago sredstva, da v oboroževanju posnemajo n. pr. Nemčijo. Avtor sc potem dotika delovanja lorda Rother-mera in skupine vseh »slabo informiranih angleških poslancev«, ki revizionistične- težnje. Madjaro vsamo podpihujejo. Napaka vseh teh Angležev, pravi Seton-Watson, je, da zbirajo svoje informacije samo v Budimpešti, ne potrudijo pa se do Prage, Beograda, Zagreba, Novega Sada, Bukarešte, Bratislave, Cluja in drugih krajev. Toda veseli nas, nadaljuje avtor, da je po poskusu razbitja Jugoslavije z marsejskim atentatom izjavil sir John Simon, da je močna, enotna in zadovoljna Jugoslavija Evropi potrebna. Isto sta poudarila z rimskim sporazumom La val in Mussolini. Budimpešta prihaja tako do spoznanja, da velesile ne žele motiti miru samo madjarski reviziji na ljubo.
—o—■
Dr. Arthur Frey je v »Neue, Zürcher Zeitung« pisal o nevarnostih narodno-socialistič-
ne propagande za švicarsko neodvisnost. Znano je, da je osnovno načelo nacionalno-soeia-listične ideologije, da je država narodna Uredba, to se pravi, da mora vsak narod (tako n. pr. tudi germanski narod) biti združen v eni sami državi. Ta ideologija je v Nem-~iji že popolnoma prevladala. Tudi cerkev se f že oprijema in cerkvene opozicije proti tej teologiji ne smemo jemati resno. »Ta ideologija,«. piše dr. Frey, »je nam Švicarjem tuja in nam bo tuja tudi ostala. Če bi taka ideologija postala splošno evropsko pravilo, potem bi bilo nas Švicarjev konec. V Nemčiji morajo zato razumeti, da je Švica napram takim idejam še posebno občutljiva. Švica ne pozna, navzlic različnim plemenom, ki. jo sestavljajo in ki so se združila zato, da sivonjo en narod in eno državo, ne krvnega ne rasnega problema. Jezikovno vprašanje je vzorno rešeno, švicarsko ljudstvo odklanja primitivistično načelo, da more samo krvno sorodstvo ustvariti državno tvorbo. To nas pa ne, odvezuje od skrbi nad težnjami nemškega naroda, da bi vse svoje brate združil v eni sami državi. Za Švico ne pomeni še nič pomirljivega, če je Hitler nekoč izjavil, da nima Nemčija napram Franciji nikakih teritorialnih zahtev. Iz tega moremo in tudi moramo sklepati, da take zahteve napram drugim državam Nemčija vendarle ima. Po priključitvi saafskega ozemlja Nemčiji so se take želje celo glasno izražale. In zdi se, da zdaj Nemčija ne posveča več svoje pažnje samo Avstriji in Klajpedi, marveč tudi Švici. Propaganda proti Švici začenja navadno z dokazovanjem, da so Švicarji v nevarnosti, da zgube svojo samostojnost v korist Francije in Italije. Zatrjuje’ se, da je položaj Švice po razpadu Avstro-ogrske monarhije slabši, kalu;:- je bil pred vojno, in da bi zato v primeru vojnih zapletijajev v Evropi predstavljala v medišču Evrope ležeča Švica, ki je dve tret-Hni nemška, eno tretjino romanska, pol katoliška, pol protestantska in povrh še brez lastnega, jezika, pravo središče nevarnosti. Talcih glasov do. sedaj v Švici nismo jemali resno. Toda kdor zasleduje n. pr. nacionalno-socia-lMično propagando v Avstriji, ta se ne more otresti vzporejanja med obema propagandama. Nedvomno je, da hočejo taki glasovi v gladiti naeionalno-sodalistični doktrini pota. Danes se nacionalno-socialistična propaganda, zadovoljuje še s tem, da izraža, svojo zaskrbljenost nad »romansko nevarnostjo«, ki grozi Švici in ki utegne, postali pravi »varnostni problem« za Nemčijo na Jugu. A koliko časa, sc bo Nemčija še pomišljala... »priteči na pomoč svojim krvnim sorodnikom v Švici«? Po Alfredu Rosenbergu je cilj tretjega Reicha vendar ta, da pride do ustvaritve »nordijske Evrope, z nemško Srednjo Evropo«. Nemčija kot rasna in nacionalna država se mora raztezali od Strassbourga do Klajpedc, od E lipe na preko Prago do Ljubljane. Kam spada v tem Rosenbergovem načrtu Švica, ni težko uganiti. Zato se morajo Švicarji zavedati, kakšno nevarnost predstavlja, baš za Švico nacionalno-socialistična ideologija. Naravnost simptomatično je, da se Avstrija in Švica imenujeta 'v isti sapi in da se zdaj že tudi Švicarje šteje, med »Ausländsdeutsche«. So to povsem realne nevarnosti. Vendar se nam jih še ni treba bati. Če bomo ohranili svojo duhovno neodvisnost, bosta, tudi naša materialna
ekzistenca in naša teritorialna neodvisnost zavarovani. Prav danes, ko nacionalni socializem slavi prave orgije božanskega malikovanja krvi in rase, je prva in glavna naloga Švice ta, da dokaže, da je mogoča še večja narodna skupnost, kakor samo tista, ki sloni na krvnem sorodstvu, in sicer skupnost, ki združuje različne rase in različne jezike. Če pa hočemo to nalogo izpolniti, moramo nacional-no-socialistični ideologiji pokazati vrata.«
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Sport
Nacionalno prvenstvo Jugoslavije v tabie-tenisu.
V Zagrebu bodo 11. in 12. t. m. tekmovanja za nacionalno prvenstvo v table-tenisu. Tekmuje se po pravilih JTTS in JTTF. Pravico nastopa imajo vsi v JTTSu verefici-rani igralci. Tekmuje se v sledečih disciplinah :
1.	nacionalno prvenstvo gospode poedinee,
2.	nacionalno prvenstvo dame poedinke,
3.	nacionalno prvenstvo moštva,
4.	nacionalno prvenstvo gospode v dvoje,
5.	nacionalno prvenstvo gospode in dame v dvoje,
Jugoslavije	za
Jugoslavije	za
Jugoslavije	za
Jugoslavije	za
Jugoslavije	za
6. tolažilne tekme.
Tekem se udeležita iz Ljubljane železničarski športni klub in SK Ilirija. Predsednik turnirja je dr. Egon Zahradka, vrhovni sodnik Weiller, njegov namestnik Mlinarič, vodja turnirja Mogan in Kalda.
Balkaniada nogometašev.
Petnajstega junija bo pričela četrta Balkaniada v Sofiji. Bolgari, ki jim je poverjena organizacija letošnje Balkaniade, so že pridno na delu. Stadion »Junaka« bodo razširili tako, da bo prostora za 30.000 gledalcev. Posebno pozornost posvečajo Bolgari svoji reprezentanci, ki trenira pod vodstvom madjarskega trenerja Vogla. Postavili so kar 3 teame. Meddržavno tekmo z Nemčijo, ki bo 26. t. m., smatrajo za nekak generalni trening' za svoje letošnje reprezentante na Balkaniadi. Vendar pa v Sofiji splošno priznavajo, da je letošnji favorit Jugoslavija.
Naša reprezentanca bo sestavljena najbrže takole: Glaser, Zagorac, Matošić — Arsenijević, Stevović, Lechner —• Tirnanić, Marjanovič, Tomašević, Vujadinović, Zece-vić. Pri trenig-tekmah pa bodo preizkušali tudi še druge igralce, tako, da ta postava še ni definitivna.
Letošnje Balkaniade se žal ne bo udeležila Turčija, Albanija pa, kjer je nogomet še v povojih, sploh še ne pride v poštev. V zvezi z Balkaniado, bo otvorjena v Sofiji tudi velika sportska razstava. Vrhovno pokroviteljstvo Balkaniade je prevzel kralj Boris.
Program tekem je naslednji.
Dopoldne 16. junija otvoritev športne razstave in slavnostna otvoritev Balkaniade. Popoldne tekma Jugoslavija : Rumu-nija. Zvečer gala predstava v Narodnem gledališču.
V	ponedeljek, 17. junija: Tekma Bolgarija : Grčija.
V	sredo, 19. junija, nastopita Rumunija in Bolgarija.
V	petek, 21. junija: Jugoslavija : Grčija.
V	nedeljo, 23. junija: zaključne tekme Rumunija : Grčija in Jugoslavija : Bolgarija. Zaključek Balkaniade in predaja pokala zmagovalcu.
Že sedaj so prijavljeni iz vseh prestolnic balkanskih držav posebni vlaki, celo iz Carigrada, čeprav se Turčija, kot že rečeno; letos ne udeleži Balkaniade.
Poraz Machenster City-a v Pragi
Praga, 9. maja. Kombiniran team Slavije in Sparte je danes porazil Manchester City s 5.T (3:1). Z ozirom na izdatno zmago Angležev nad dunajskim Rapidom, tako visoke zmage ni nihče pričakoval. Pražani so nastopili v postavi: Klenovec, Kostalek, Ctyroky (vsi Sparta)—Vodička (Slavija), Bouček (Sparta), Srbek (Sparta)—Hruška (Sparta), Svoboda, Sobotka, Kopecky, Puč (vsi Slavija).
*
Stadion Roland-Garros v Parizu bo od 18. maja do 3. junija ponovno prizorišče tekem najboljših teniških igračev. Lani je kakor znano, zmagal Nemec Gottfried v. Gramm; porazil je v finalu avstralskega šampijona Jacka Crawforda. Letos misli nemški prvak braniti svoj naslov. Med mnogoštevilnimi udeleženci turnirja, ki mu bodo skušali vzeti prvenstvo, so Francoz Kristijan Boussus, 'Avstralec Jack Crawford, Anglež Turmbull, Avstralec Mac Grath, dalje Kirby, Japonca Jamagiši in Nišimura, Jugoslovan Kukuljevič, Španec Maier, Madjar Gabrovits itd.
Med Nemci se bodo tega turnirja udeležili razen prvaka V. Cramma še Heinrich Henkel, Hans Denter, Marija Luiza Horn in znana prvakinja Cilly Aussem.
Od drugih znamenitih igralk pričakujejo Američanko Heleno Jacobs, Švicarko Pail-lot, Hildo Sperling, Joan Hartigan, (Avstralija) itd.

Sokolski planinski dom na Pohorju
Lansko leto je Sokolsko društvo Matica v Mariboru kupilo 54 ha zemljišča, ki leži na vrhu. Pohorja med Ruško kočo in Razglednikom na tkzv. Robijevi frati. Že takrat se je imelo na vidiku postavitev planinskega doma, ki bi nudil zavetišče v vseh letnih časih pripadnikom mariborskih sokolskih edinic. Posebne važnosti pa bi bil dom za zimske športnike. Za postavitev planinskega doma je kupljeno zemljišče kar idealno, ker je dostop od vseh strani lahek, je v bližini mesta in je na vse strani izredno krasen razgled.
Da se čimprej uresniči zamisel postavitve sokolskega planinskega doma, se je
pokrenila. akcija za ustanovitev zadruge, ki bi z malenkostnimi deleži omogočila postavitev planinske postojanke. — Preteklo sredo je bil v Narodnem domu ustanovni občni zbor »Sokolske planinske koče«, zadruge z o. z., ki so se ga polnoštevilno udeležili vsi zainteresiranci. Na dnevnem redu so bila poročila o dosedanjih pripravah, sprejeta so bila tudi pravila in izvolilo se je načelstvo kot sledi: predsednik dr. Boris Mihalič, podpredsednik Ciril Hočevar, v odbor pa: Alfred Kralj, Pranta Kovar, Ljubica Ciugerle, inž. Viktor Vičič, Peter Per-tot, Franco Bezlaj, Tone Cač, dr. Tone Pernat, inž. Miklavčič. Nadzorstvo pa tvorijo: dr. Boštjančič, Janko Zorko, Otmar Meglič, ravnatelj Jindrich Gintz in Emanuel Ilich.
Nekaj sredstev za dom se je že nabralo.
Kultura
.... nw—
Ljubljanski ljudski odri. Poleg gledališča inm Ljubljana tudi tri ljudske odre, ki sezono za sezono uprizarjajo bolj ali manj pomembna dela in imajo seveda čisto svojo stalno publiko. Če preidemo nazore nekaterih teaterykih ljudi, ki so svoje čase odločno nastopali proti vsakemu ljudskemu odru, morda radi posebnega umetnostnega gledanja, da ima pravico tolmačiti like na odru le poklicni igravoc-umetnik, morda pa tudi zaradi materialnega gledanja, češ da ljudski odri igrajo v polnili, čeprav majhnih dvoranah, med tem ko gledališče zeva praznote, moramo tudi ljudskemu odru priznati pomen, ki ni v mestih nič manji kakor na deželi. Za obisk ljudskih odrov ni merodajen samo materialen vzrok, da namreč ljudstvo ne zmore večjih zneskov za gledališča, temveč tudi — in morda v prvi vrsti — program ljudskih odiov, ki ni niti igravyko niti vsebinsko protežak. Oderska dela niso poglobljena in zato prijajo občinstvu. Prava ljudska igra pa mora imeti v sebi tudi vzgojni namen, neko svojo tendenco, katero igravska družina presaja raz oder v občinstvo, razgalja strast, bodri, smeši, opeva in vzgaja — in tako opravlja neko svojevrstno funkcijo. (To nam pred vsem pobijajo razni odri raznih smeri in raznih dokazov, najzgovornejši dokaj pa je ljudski oder v sovjetski Rusiji, ki ima čisto propaganden značaj.) ■Seveda bi se ljudski odri morali zavedati tega pomena, ki je v mestih še večji, saj se v ljudske odre zgrinjajo mase s periferij, barak, salonov, šol in pisaren — in bi ne smeli uprizarjati del le zato, ker imajo igravci veselje in radi igrajo ali pa polnjenja blagajne — temveč bi morali svojo funkcijo vršiti zavedno, ker morejo le na ta način zasesti mesto, ki jim pri-stoja v narodni kulturi. Za to delo pa je seveda potrebno sistematično vodstvo, ki bi ga
lahko vršila Zveza ljudskih odrov in igravcev, ki je pa pri nas še ni — ali pa institucija, ki bi imela ta namen. Pri nas se delo šele začenja in imamo za enkrat dve založbi ljudskih iger, ki se trudita dati ljudskim odrom program, ki je v skladu z namenom ljudskega odra. Jamo je, da med ljudskim odrom na deželi in ljudskim odrom v mestu ni razlike in, če je, je zgolj formalnega tehničnega značaja, ker morda oder v mestu razpolaga z boljšimi igravci in tehničnimi sredstvi.
Ljubljana ima zdaj tri ljudske odre: šentjakobsko gledališče. Ljudski oder v Rokodelskem domu in Trnovski oder. Vyi ti trije odri izpolnjujejo sezono za sezono z raznim opertoarjem, ima svoje občinstvo in najmočnejši od njih je šentjakobski, ki ima svojo dvorano v Mestnem domu. Repertoarji niso sestavljeni [to sistematičnih vidikih (Šentjakobski oder goji pred vsem le lahkoten program), lenivec večinoma kakor nanese. Tako je n. pr. Šentjakobski oder v letošnji sezoni uprizoril Murnik-Skrbinško-vega Maiajevega Matijo«, ki niti dramatsku, niti idejno ne vzgojno nima prav nobene cene in ubija okus občinstva, mesto da bi ga gojil in vzgajal. Vsi trije odri imajo svojo predzgodovino in je iz dveh (Šentjakobskega in Rokodelskega) izšel že marsikateri poklicni igravec, n. pr. Hamberger, Cesar, Sancin itd., da ne štejemo onih, ki so še danes udejstvujejo. Trnovski oder je mlad in se v novi dvorani zelo uspešno razvija (preteklo sezono je odigral poleg ostalega Gogoljevega Revizorja, Petrovičev »Mrak«, priredil Prešernov in Cankarjev večer itd.). Ko bodo ljubljanski odri spoznali svoj pravi namen in bodo vsak v svojem okolišu podčrtavali kulturno ssvojo poklicanost, bo čisto gotovo vsak pokazal svojo smer in svoj namen, in bo zaradi tega rastel in propadal, v kolikor bo njegov namen odgovarjal dobi in slovenskemu kulturnemu stremljenju. Pozabiti t*e smemo »Delavskega odra« v Delavski zbornici, ki pa že delj časa ne delaje.
Društvo Matica je prispevalo znesek 32.000 dinarjev, 108 članov pa je podpisalo doslej že 500 deležev. Po 10 deležev so podpisali ban dr. Djnko Puc, Franjo Bares, Pinter in Lenard ter dr. Šalamun iz Ptuja. Načrte za planinski dom pa bo izdelal inž. Vičič.
Želeti je, da bo vsa naša nacionalna javnost akcijo zgraditve sokolske planinske postojanke na Pohorju podprla z vsemi razpoložljivimi sredstvi in da bo tako na Pohorju kmalu stal planinski dom, ki bo pričal o požrtvovalnosti in smislu, ki ga ima naša obmejna metropola za podvige naših Sokolov. Pristopajte k zadrugi in podpisujte deleže!
Vesti iz jugoslovanskega Sokolstva
V župi Osijek bodo letos izvedli triletni načrt za vzgojo prednjaštva. Bodo to: desetdnevni okrožni tečaji za vodnike društev in čet, enodnevni tečaji za sodnike, 14dnevni tečaj za načelnike in načelnice, ter enotedenski tečaji za vodnike naraščaja dece. Da se vzbudi zanimanje za tekme, bo župno načel-ništvo organiziralo okrožne tekme članstva, tekme v odbojki, tekme naraščaja in tekme dece v igrah ter tekme v lahki atletiki in v plavanju. — Sokolska župa Novo mesto bo, kakor smo že poročali, v dneh 9. in 10. junija proslavila 251etnico svojega obstoja z župnim zletom, tekmami in javno telovadbo. — Sokolska župa Karlovac se bo tekom meseca maja poklonila na grobu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Opleneu. Dosedaj se je prijavilo nad 700 udeležencev. — Tudi Sokolska župa Ljubljana namerava organizirati poklonitveno romanje na Oplenac. Čas še ni določen, najbrže pa koncem tega meseca. — Sokolska župa Mostar bo organizirala v letošnjih počitnicah obisk učiteljev narodnih šol k sokolskim četam, ki jih ima župa 147. — Sokolska župa Beograd, ki je imela leta 1929. 16 edinic z 4.500 pripadniki, je porastla po najnovejši statistiki na 46 društev in 76 čet z 28.000 pripadniki. — Sokolska župa Tuzla je izdala 20 zdravstvenih predavanj za sokolske čete.- — Sokolska župa Zagreb je 'sprejela na svoji skupščini resolucijo, ki bo predložena glavni savezni skupščini, glasom katere naj bi bile glavne skupščine društev in čet v mesecu septembru, glavne skupščine v.up zadnjo nedeljo v septembru, savezna skupščina pa najkasneje v mesecu oktobru.
Sokolsko društvo Stepanja vas priredi v nedeljo 12. t. m. majniški peš-izlet za članstvo in naraščaj na Polževo. Odhod točo ob 6. izpred Sokolskega doma čez Orle—Pance—Grosuplje na Polževo, nato po daljšem odmoru v Stično in od tam ob 19.30 z vlakom v Ljubljano. Prijatelji društva vabljeni.
Sokol Vič vabi svoje članstvo in naraščaj, da se v čim večjem številu udeleži akademije Podmladka Jadranske Straže, ki bo v soboto ob 16. in v nedeljo ob pol 16. uri v Sokolskem domu. — Zdravo!
: Razvitje deejega prapora Sokola I. bo
dne 18. in 19. maja v sokolskem domu na Taborni. Ob tej svečanosti bo Sokol I. priredit člansko in mladinsko akademijo. Po razvitju prapora bo v nedeljo, dne 19. maja sokolska povorka po mestu, v kateri bodo: Sokolsko odposlanstvo iz Prage, članstvo, naraščaj in deea vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev ter sokolska konjenica. Prapor pokloni deci Sokola I. deca Sokola na Kral. Vino-hradech v Pragi. Na praporu sta všiti gesli: Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo. Opozarjamo pripadnike in prijatelji sokolstva na to pomembno svečanost. Zdravo! Uprava Sokola I.
Ta je edini točno deloval v smislu, kakor mora delovati ljudski oder: ta je namreč podčrtaval in gojil progresivni repertoar in bil res to. kar je bilo njegovo ime: delavski oder. to se pravi, delavsko vzgojni oder. O repertoarju pa pozneje.	S A.
*
—	k Fjodor Saljapin, ki je bil zadnje dni hudo bolan, je — kakor poročajo iz Pariza — zdaj izven nevarnosti.
—k Vesela novica za likovne umetnike — a,
žal, samo za hrvaške jo, da ima zagrebška umetniška razstava, o kateri ••mo poročali, rekorden obisk in je bilo že prve dni prodanih več del. Kdaj se bo kaj takega zgodilo tuli v Ljubljani.
—k Morda še ne veste, da je v Moskvi gledališče gluhonemih za gluhoneme', ki je te dni proslavilo 151etnico svojega obstoja.
—k Walter Scheidt pravi v svoji novi knjigi »Nosivci kulture « Nemški narod je bolan, keine izvira iz ustvarjavcev svoje kulture, in je bolan, ker so ljudje, ki ra ustvarjali njegovo kulturo, ustvarjali le kulturo in ne ljudi
—	k Moderni amerikan-ki roman ie grozotne zmes surovosti, pijanosti, uživanja in zločinstva, prežeta z dobroto in dobrotljivostjo, ki prav tej zmesi upliva še enkrat bolj, (K. v. Stutterheim).
—	k 30. aprila 1X3» >e je rodil slavni nemški slikar Franz Sefregger, poznan pred vsem po svojih delih iz bojev Andreja Hoforja za svobodo. Umetniška zveza v Mtinchenu bo priredila od 15. julija do 15 .avgusta razstavo njegovih del.
—k Nu mednarodnem kongresu dramskih piscev, ki zaseda v Sevilji, je zastopanih 47 držav. Kongres je sprejel tole ros ■lučijo: Pisci, ki jih iz njihove domovine izženejo iz političnih razlogov, se 1 liko sprejmejo za člane združenj tistih narodov, kamor se zatečejo. Odkloniti pa je treba pisce, obsojene radi kršitve svojih stanovskih dolžnosti.
lakom za pospeševanje
vinogradništva in sadiarstva
Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja nov zakon za pospeševanje vinogradništva in sadjarstva. Vse delo za pospeševanje teh dveh panog kmetijstva temelji na §§ 26. in 27. zakona za pospeševanje kmetijstva iz leta 1929. z izpremembami in dopolnili iz leta 1930. in z drugimi kmetijskimi zakoni.
Naše vinogradništvo smatra ta zakon za panogo kmetijstva, ki mora biti vezana na. one kraje, ki so prikladni samo za kulturo vinske trte in kjer je eksistenca kmeta mogoča samo z vinogradništvom. Kdor torej obnavlja svoj vinograd na taki zemlji in v taki legi, dobi potrebne sadike za petino cene. Popolnoma revni vinogradniki dobe za to ceno ključe ali cepljenke na kredit pod pogojem, da jih prično plačevati po 5 letih v obrokih, ki trajajo najdalje tudi 5 let. Kdor nasadi popolnoma nov vinograd, dobi cepljenke za polovično ceno. Oprostitev davka se dovoljuje na 10 do 20 let.
Kjer pa kmet živi tudi od drugih pridelkov in ni vinogradništvo glavna panoga, dobe kmetje sadike po polovični ceni, a če sade nove vinograde, morajo plačati polno ceno.
Paragraf 11. tega zakona predvideva, da mora biti v vsakem srezu sreska trsnica in drevesnica, velika najmanj 2 ha, kjer naj vzgajajo za dotični kraj primerne vrste trt in sadnih dreves. Poleg sreskih drevesnic m trsnic bi moralo biti tudi več velikih državnih in banovinskih trsnic in drevesnic, ki bi oddajale sadike po navedenih znižanih cenah. V naši banovini smo v primeri z drugimi pokrajinami že precej dobro preskrbljeni z javnimi trsnicami in drevesnicami, privatne pa celo mnogo izvažajo.
Tako že zakon sam dela na to, naj se vinogradništvo pri nas še poveča, na drugi strani pa skrbi zakon tudi za prave Sortimente vinske trte, da tako vinogradniku omogoča največjo korist.
Da bi se pa ta zakon poživel in v resnici oživotvori], je pa treba propagande in privatne iniciative, ki bi ustanovila stanovske organizacije po vseh vaseh v vinorodnih krajih. Z zakonom je treba zajamčiti izdatno materialno podporo organizatorjem naprednega vinogradništva in propagando naj imajo v rokah edino organizacije. Lasten interes bo pripeljal kmete v organizacije, na drugi strani bo pa imela oblast samo v organizacijah garancijo, da bo podpora res razdeljena za zvišanje kvantitete in izboljšanje kvalitete produkcije. Tudi v tem pogledu smo mi prvi v državi!
Vse te mere je treba vzakoniti in zato je potreben nov zakon o pospeševanju vinogradništva in sadjarstva. Kadar se bo razmahnila propaganda za obnovo vinogradov, bo tudi naša banovina vsako leto rabila več milijonov ključev in cepljenk. Glavni del !eh velikih množin sadik bodo pač morale dati privatne trsmče. Zato mora zakon določati tudi razmerje med oblastmi in onimi privatnimi trsnicami, ki bodo prevzele vzgojo trtnih sadik onih vrst in kvalitete, ki jih določa trsni izbor za dotične kraje. Seveda pa morajo biti trsni izbori predpisani le za vinograde, ne pa tudi za vrtove na deželi in v mestu, kjer zasajamo trto te zaradi domače porabe grozdja. Zakon bi moral tudi preprečiti konkurenco, ki jo delajo plodne in bogate pokrajine takim krajem, kjer je le malo vina. Po bogatih ravninah mora biti prepovedana naprava novih vinogradov, za sedanje naj bi bila pa predpisana visoka letna trošarina.
O sadjarstvu govori zakon o pospeševanju kmetijstva iz leta 1929. v § 27. Zakon ni oživotvorjen, ker so sredstva slaba in neznatna.
V prvi vrsti je ta zakon popolnoma prezrl privatno iniciativo, zato je pa ta zakon tudi skoraj popolnoma neznan med sadjarji. Tudi tu je treba močne organizacije, kakršno imamo v Sloveniji v Sadjarskem in vrtnarskem društvu in njenem dreves-
ničarskem odseku. Prav tako je treba takim organizacijam z zakonom zajamčiti sredstva za propagando privatnih drevesnic. Organizacija za vinogradništvo in sadjarstvo bi morala izdajati tednik kot svoje stanovsko glasilo, poleg tega pa ob vsaki priliki še letake in oglase z navodili za sezonska dela, razen tega bi morali biti pa predavatelji in organizatorji v neprestanem osebnem stiku z vasjo. Da se razširijo naši sadovnjaki, bi morali imeti ogromno mladih dreves, zato pa rabimo predvsem drevesa po najnižjih cenah. Kakor sadike vinske trte, bi moral kmet dobiti tudi mlada drevesa za petino cene, recimo po 2 Din ali še ceneje. Ce bi bila drevesca po 1 Din in če bi javne drevesnice oddajale drvesca tudi na kredit tako, da bi jih plačevali šele od 8. leta dalje, odkar so jih kmetje dobili, v obrokih v 4 letih, bi zakon kmalu dose-del svoj namen.
Znani strokovnjak Dragan Turk je o tem perečem vprašanju objavil v zagrebških Narodnih Novinah ' obširno razpravo, kjer dokazuje potrebo novega zakona. Glavno
Ljubljana, 10. maja.
Naše najmočnejše žensko telesnovzgojno društvo Atena je polagalo snoei na XXXIII. rednem občnem zboru obračun svojega dela v minuli poslovni dobi. Poslevodeča podpredsednica ga. Minka Kroftova, je po uvodnih formalnostih pozdravila zastopnico banovinske ženske zveze go. Anico Gogalovo, zastopnico zveze gospodinjskih pomočnic go. Petričevo in tehničnega referenta za hazeno g. Alberta Lušana. Nazprej je 'opravičila odsotnost predsednice, dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve, nato pa se s pieteto spomnila kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki so njegov spomin zborovalke počastile s klici »Slava!« Mlademu kralju Petru II. in Njegovi materi kraljici Mariji pa zaklicale trikratni »živio«. Tudi spomin umrlih članic ge. Rohrmanove, Tri-llerjeve in Kokaljeve so počastile zborovalke. Odposlane so bile pozdravne brzojavke N j. Vel. kraljici Mariji-materi, ministru dr. Ljudevitu Auerju, ministru dr. Dragu Marušiču, banu g. dr. Dinku Pucu in predsedniku občine g. dr. Vladimirju Ravniharju. Ga. podpredsednica se je nato dotaknila vseh važnejših dogodkov v minulem letu, ki so prinesli i odlične uspehe Ateni, zlasti pa njen krasen uspeh na mednarodnih tleh v Londonu. Poro-I čilo ge. podpredsednice je’ bilo sprejeto z velikim odobravanjem, nakar so sledila izčrpna in obširna poročila' društvenih funkcionarjev.
Iz tajniškega poročila ge. Polonice Juvanove je bilo razvidno, da je Atena uspešno delovala v 10. sekcijah. Iz statistike je razvidno, da šteje TKD Atena 2 častna člana, 52 ustanovnih, 105 podpornih in 409 izvršujočih, dočim šteje belo-modra knjižnica nad 3.500 članstva. TKI) Atena je gojila telovadbo, hazeno itd., dočim zimskemu sportu se ni posvečalo tolike važnosti. Tudi v socialno-zdrav-stvenem oziru beleži Atena velike uspehe, za kar gre zahvala vsem, ki so na katerikoli način podprli in pomagali društvu, čisti dobiček prireditev je bil predvsem porabljen za ortopedični zavod. Iz blagajniškega poročila ge. Vere Veršečeve je razviden prav lep materialni uspeh kljub težki krizi. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar so poročale gospodarica ga. Nada Kmetova, arhivar-ka ga. Albina Potokarjeva in načelnica lahkoatletskega in bazena odseka ga. Marta Schneller jeva. Največjo zmago v 331etnem obstoju beleži Atena z zmago bazene sekcije na ženski olimpiadi v Londonu 1934, kjer si jc priborila svetovno prvenstvo.
Za teniško sekcijo, ki šteje 44 članic je referirala ga. Franja Baeblerjeva. Sekcija je priredila na svojem tenišču v Tivoliju 1 družabno tekmo v petih disciplinah s prav lepimi uspehi. 'Sledilo je poročilo plesnega odseka ge. Nade Kmetove in nato telovadnega odseka ge. Nite Vrančičeve. Atena je priredila lansko leto dva tečaja za moderno telovadbo. Tudi ortopedični zavod, ki mu načeljuje ga. Mara Žnidarčičeva, beleži lepe uspehe. V lanskem letu se je ločilo v zavodu 88 pacientov pod stalnim nadzorstvom primarija g. dr. Mi-nafa. Poročilo o otroškem igrišču je podala ga. Albina Potokarjeva ter podčrtala pomen otroških igrišč za našo mladino. Tudi poročili
vlogo bi imele privatne drevesnice pri dobavi tako velikih množin dreves. Zato morajo biti v zakonu tudi jamstva in pogoji za one privatne drevesnice, ki dobavljajo drevesca za velike nasade in plantaže, dobava za male vrtove ob hišah naj bo pa popolnoma svobodna, ker je to sadje namenjeno le za družine in aprovjzacijo dežele in mesta, ne pa za izvoz.
Kar se domačega konzuma grozdja tiče, naj bi pa zakon računal tudi na konzum svežega grozdja in sadja sploh, saj vživanje grozdja in sadja z največjim povdarkom predpisuje moderno zdravstvo. Novi zakon za pospeševanje vinogradništva in sadjarstva naj torej predpiše tudi obligatno serviranje grozdja in sadja po mestih in tuj-skoprometnih krajih. K vsakemu obedu v javnih lokalih naj bo servirano sadje brez posebnega računa, torej že vkalkulirano v račun za obed, obenem naj bo pa grozdje in sadje v javnih lokalih gostom prav tako vedno na razpolago že na mizah, kakor je sedaj kruh. Obligatno serviranje sadja brez posebnega računa je v navadi že v nekaterih naših primorskih krajih, kakor v mnogih državah . brezplačno« servirajo tudi kruh in celo vino. Konzum bi se na ta način brez občutnih izdatkov dvignil za prav visok odstotek, vinogradniki bi pa pričeli saditi razne vrste žlahtnega namiznega grozdja, ki ga sedaj pridelamo mnogo premalo in ga moramo v našo banovino uvažati prav znatne količine.
o šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije in kuharskih tečajih, ki sta ju podali ge. Vran-čičeva in Baragova sta bili sprejeti z velikim odobravanjem. Prav tako sta uspešno opravila svojo nalogo lutkovni in pravljični odsek pod vodstvom ge. Avguste Cerar-Danilove in pa belo-modra knjižnica pod vodstvom ge. pi*of. Marije Wirglerjeve. Snuje se tudi mladinska knjižnica, ki bo prva v Ljubljani in bo mladini nudila res dobro in poučno čtivo. V imenu nadzornega odbora je poročala ga. Milka Martelančeva, ki je predlagala razreš-nico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila dosedanja predsednica ga. Franja Tavčarjeva soglasno izvoljena za častno predsednico, za podpredsednico ga. Minka Kroftova, za njeno namestnico ga. Mira Žirovnikova, dočim je ostali odbor dosedanji.
Rmdio
Sobota, dne 11. maja.
LJUBLJANA: 12.00 Za boljšo voljo (plošče) — 12.45 Poročila —- 13.00 čas, vreme, obvestila -— 13.30 Za boljšo voljo (plošče) —
14.00	Vreme, borza, spored — 18.00 Regiment
po cesti gre (Radijski orkester) —	18.40
Čas, poročila, vreme, obvestila — 19.00 Zunanji politični pregled (dr. Vrčon) — 19.30 Nacionalna ura:	Primož Trubar, začetnik
slovenske književnosti in borec za jugoslovansko litetarno vzajemnost. Predava prof. dr. Mirko Rupelj — 20.00 Rezervirano za prenos z akademije Jadranske Straže — 21.30 Čas, poročila, spored — 22.00 Iz solnčne Dalmacije (Radijski orkester in ga. Margita Raj-henič-Raha). — BEOGRAD: 20.00 Klavirski koncert —- 20.45 Orkester kraljeve garde —
23.00	Prenos iz redakcije. — ZAGREB: 20.30 Operni večer — 22.15 Koncert pevskega društva »Sloga«. — BERLIN: 19.00 »Kisli tedni, vesela praznovanja« (pesem in glasba) — 20.10 Goetzova opera »Ukročena trmoglavka«
—	BEROMÜNSTER: 20.15 Vokalni koncert
—	21.10 Plesna glasba. — BRATISLAVA:
20.15 Vojaška godba — 22.30 Orkestralni koncert. — BRESLAVA: 20.10 Koncert nemškega zbora — 22.30 Plesna glasba. — BRNO: 20.30 »Borba s smrtjo« (dram. balada) BUDIMPEŠTA:	21.35 Koncert ciganskega
orkestra —	22.45 Filmski odlomki. —
FRANKFURT: 20.15 (do 24.00) Pester večer
—	HAMBURG:	19.00 Moniuszkova opera
»Halka« — LIPSKO: 19.00 Opera »Halka«
—	20.10 »Iz mesta pesmi« (potpuri) —
LUXEMBURG:	21.40 Koncert (francoska
glasba) — MILAN-TRST: 20.50 »Nora glava« (komedija) — 21.30 Orkestralni koncert
—	MONAKOVO: 20.10 Večer društva za pobijanje reumatizma — PARIS-Poste Parisien:
21.00	Koncert jazz-orkestra — 22.30 Lahka
glasba — PRAGA! 20.10 »Materi« — 21.00 Violinski koncert — RIM: 20.50 Koncert simfoničnega orkestra — STRASBOURG: 20.30 Komična opera — STUTTGART:	20.10
»Ukročena trmoglavka« — 23.00 Plesna glasba — VARŠAVA: 21.00 Simfonični vokalni in orkestralni koncert —	22.30 Prenos iz
Lwowa — DUNAJ: 19.35 Petje — smeh — ples — 21.00 Beethovnova 9. simfonija —
22.25 Jazz-orkester.
Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Primož Trubar, začetnik slovenske književnosti in borec za jugoslovansko literarno vzajemnost. Predava prof. dr. Mirko Rupelj. Prenos iz Ljubljane.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA.
Začetek ob 20.
10.	maja, petek: zaprto.
11.	maja, sobota: Bimbury. Red C.
12.	maja, nedelja: Malomeščani. Izven. Globoko znižane cene od 14 Din navzdol.
OPERA.
Začetek ob 20.
10.	maja, petek: zaprto.
11.	maja, sobota: Hovanščina. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
12.	maja, nedelja: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Znižane cene od 20 Din navzdol.
*
šentjakobsko gledališče
Začetek ob 20.15.
11.	maja, sobota: Lepa pustolovščina.
12.	maja, nedelja: Lepa pustolovščina.
❖
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
11.	maja, sobota: Poljska kri. Premiera. Red D.
12.	maja, nedelja: Veseli kmetič. Znižane cene. Nepreklicno zadnjič v sezoni.
i ni n n min > imii i iiiiimni iiimi'iiiniiimmii iiMmi mwi m n m
Gospodarske vesti
— Cene na novosadskem tržišču povrtnine Zadnje mrzlo vreme je povzročilo na povrtni ni mnogo škode. Posebno na zelenem grahu, mladem krompirju in kumarah je škoda prav znatna. Cene povrtninam so zaradi tega znatno poskočile. Paradižnik stane 1 kg 100 Din, vendar se pričakuje, da se bo cena že v kratkem znižala na 5 do 20 Din za kg. Mraz pa je tudi paradižniku toliko škodoval, da se cena še vedno drži okrog 50 Din. Grah, ki je pred nastopom mraza bi! po 7—-8 Din kg, se je podražil na 10 Din. Mladega krompirja po mrazu skoraj ni več na trgu in kar se ga še dobi, je po 15 do 16 Din.
= Naš uvoz soli. V letu 1934. smo uvozili 4.657 vagonov soli v vrednosti 13'9 milijonov dinarjev. Uvoženo sol smo nabavili predvser v Avstriji in Rumuniji.
= Serum za pobijanje nalezljivih živittskih bolezni. Kmetijski minister je poslal zavodom za proizvodnjo seruma za pobijanje nalezljivih živinskih bolezni v naši državi okrožnico, v kateri priporoča, da naj zavodi znižajo cene vsem svojim proizvodom, zlasti tistim, ki se rabijo za pobijanje svinjske kuge. Cene naj znižajo kolikor le mogoče.
= Kotiranje 7odstotnega mednarodnega posojila 1911. Upravni odbor beograjske borze je na zahtevo finančnega ministra na svoji seji dne 8. maja t. 1. sklenil, da se počenši s 13. t. m. uvede na borzi kotiranje jugoslovanske transe Todstotnega mednarodnega stabilizacijskega posojila v zlatu kraljevine Jugoslavije od let al931. v nominalnem znesku 62,776.000 francoskih frankov. V to vsoto se všteje tudi tisti del posolila, ki je bil od češkoslovaške transe naknadno odstopljen jugoslovanskim podpisnikom tega posojila. Ta sklep bodo brez dvoma sprejeli z zadovoljstvom vsi lastniki stabilizacijskega posojila, obenem bo pa tudi pripomogel k večji živahnosti na našem efektnem trgu. Kakor znano, se obresti obveznic jugoslovanske transe tega posojila v državi izplačujejo v dinarjih.
= Glede ukinitve izprememh določb v členih katastrskega pravilnika, sedmi del drugega poglavja, ki se nanašajo na premerj&nja in pregled na licu mesta po katastrskih upravah na stroške zasebnikov, je finančni minister izdal odlok, ki uvaja to izpremembo. da so za dovoljevanje premerjanja na stroške zasebnih strank pristojna finančna ravnateljstva. Drugi pogoji in določbe odloka ostanejo tudi v bodoče v veljavi.
Borzna poročila
Curih, dne 10. maja. Beograd 7,02, Pariz 20,38, London 15,01, Newyork 309,50, Bruselj 52,30, Milan 25,475, Madrid 42,225, Amsterdam 209,15, Berlin 124,30, Dunaj 58, Stockholm 77,35, Oslo 75,35, Kopenhagen 66,95 Praga 12,905, Varšava 58,325, Atene 2.90, Carigrad 2,48, Bukarešta 3,05, Helsingfors 6,62, Buenos-Aires 0,79.
Vesna-akumulator Maribor |||
avto-, radio- (motorne) baterije |l!i;š Domač! proizvodi Enoletna garancija
Šp&l&tič
sobno slikarstvo
Ljubljana	Emonski 2F
Telefon 3115
v najmodernejših tkaninah v lepi izbiri pri t v r d k i
!J
i !fS
m
ji
m
m
&
ta»
m
Oglasi v „Qlasa ttacbda'
imaja sigutei* us^tU!
IZDELU1E	90ÜDU0
Husaena st.de«
OMm IffCÜ Miene
KHaiski zid
Pred dvemi leti je letel angleški pisatelj Bernard Shaw preko kitajskega zidu in preko mongolskih gora v Peking. Kitajski zid je napravil nanj silen vtis.
To zidovje je staro že 2200 let in je igralo v zgodovini že ogromno vlogo. Pred 1500 leti je ta zid ustavil pritisk mongolskih narodov, ki so hoteli vdreti v rodovitno južno Kitajsko in jih je zaobrnil proti zapadu, kar je imelo za posledico propad rimske kulture v Evropi. Prav tako so pred 2 leti tudi Japonci prodrli samo do tega zidu.
Priprosti kitajski narod se predstavlja ta zid kot ogromnega zmaja z nagrbančeno kožo na hrbtu; žrelo sega do morja, rep pa do srednje-azijskih puščav. Ta zid oziroma »zinajr varuje staro kitajsko kulturo pred vpadi barbarov s severa, brani pa tudi; da se razširi kitajska kultura med nevedne sosede. Tega zidu pa Kitajci ne imenujejo >veliki zid«, ampak >10.000 lijev dolgo trdnjavo«. Severni del tega zidu, med morjem in med velikim lokom, ki ga dela »Rmena reka«, je zgrajen iz opeke, kamenja in ilovice. Zid je začel graditi kitajski cesar Chin v tretjem stoletju pred Kristusom. Pri zidanju je bilo zaposlenih okoli 700.000 delavcev, večinoma vojnih ujetnikov. Kar je delavcev pomrlo, jih 'niso pokopali, ampak so jih vzidali v zid. V zi-
dovju se nahaja 20.000 stolpov, vsak stolp pa je mala trdnjava zase. V teh stolpih je bilo zbranih v vojnih časih 3 milijone vojakov. Na vzvišenih mestih so se dvigali posebni signalni stolpi, nanje se je dalo priti le po lestvicah; v teh stolpih so imeli pripravljene bombe, ki so se močno kadile, če so jih vžgali, peči za signalne ognje in signalna ogledala, s katerimi so »brzojaviti« z znaki prihod sovražnikov.
Prehod je bi! mogoč in dovoljen samo skozi vrata in zato Kitajci ne pravijo »tostran ali onbstran zidu«, ampak tostran in onostran vrat«. Zid prelezti je bilo strogo prepovedano. Promet ob vratih pa je bil vedno ogromen. Skozi vrata so se premikale že v prejšnjih stoletjih neštete karavane in tudi danes cvete tu vsaka dosoljena ati nedovoljena trgovina, zlasti z opijem, z orožjem, s kožami in s čajem. Ta trgovina je donašala kitajskim uradnikom prav lepe dohodke.
Ozemlje ob zidu je prav redko naseljeno; tu leži samo 5 večjih mest.
Danes pa veliki kitajski zid vedno bolj izgublja svoj pomen:	Moderna tehnika
zmagovito prodira tudi v te kraje in Kitajska se.ne more več zapirati pred ostalim svetom, ampak gradi vedno nove ceste in železnice, da odpre svoji lepo se razvijajoči industriji nova pota v svet.
Salomonska razsodba
Pred štiridesetimi leti.se je v malem ga-liškem mestu prigodilo tole: Reb-Šmul je srečal Reba - Manessa. »šulem — alei-chem«, je rekel Reb - šmul. »Aleichem — šulem«, je dejal Reb-Manasse.
»Kam pa greste?« je vprašal šmul — in Manasse je odgovoril: »Kam bi šel? V Bro-dy.«
Reb-Šmul je bil zelo vesel in zadovoljen, da se mu je primerilo to naključje. Hotel je poslati svoji ženi, Esteri, petdeset goldinarjev, pa ni zaupal poštnim slom. Zato je vprašal Reba-Manassa, ali ne bi bil tako prijazen in nesel Esteri denar.
»Rad,« je dejal Manasse, »toda polovico mi daš zato!«
Menda je znorel? si je mislil Reb-Šmul. Hotel mu je dati za to en goldinar. Toda Manasse je zmignil z rameni, češ, da je polovica zneska pravična nagrada za trud. Petdeset procentov, kakor vsak drug kšeft. in tu je prišla Rebu-Šmulu dobra misel. Dal je tistih petdeset goldinarjev Rebu-Manassu in rekel:
»No, pa ji daj, kolikor sam hočeš!«
In brž je napisal svoji ženi pismo, naj se obrne na rabina, če bi jo hotel Reb-Manasse opehariti.
Ta pa je šel, hodil tri dni in prišel v Brody. Povedal je Esteri, da jo soprog lepo pozdravlja, ter je pripovedoval, kako mu je šmul izročil petdeset goldinarjev in rekel: »Daj Esteri toliko, kolikor hočeš!«
In potem je dal Esteri en goldinar, vse drugo pa je obdržal zase.
Estera ga je ozmerjala z razbojnikom.
tatom in goljufom. »Daj mi teh petdeset goldinarjev, moji so!«
Toda Reb-Manasse je vztrajal na svojem: »Dam ti, kolikor hočem!«
In sta šla k rabinu.
Ta si je dal vse lepo od začetka razložiti in ko je vse slišal, je rekel:
»No. tako, Manasse, zdaj pa povej resnico: koliko hočeš od teh petdesetih goldinarjev?«
»Seveda, devetinštirideset!«
»Dobro! Torej daš Esteri teh devetinštirideset, ker ti je vendar Reb-Šmul "■o rekel: »Daj ji, koHkor hočeš! In ker m,ješ devetinštirideset, pa jih ji daj!«
Sv-ef brez humorja
V Parizu obstoji posebna »akademija za humor.', ki izplačuje vsako leto posebno nagrado za najboljše njej predloženo lileranio delo humori stičnega značaja. Letos pa je akademija sklenila, da te nagrade ne bo izplačala, ker ni prejela nobenega dela v oceno, ki bi nstregato pogojem. To se pravi, da na svetu ni več humorja ...
Čemu se čudijo zamorci v Evropi?
Francoski časopi. Airv France Revue« priobčuje sestanek o pogovoru, ki ga je imel so-trudnik lista Antoine de Saint-Exupery s tremi poglavarji nekega zamorskega plemena o tem, kaj jim je v Evropi najbolj imponiralo. Tehničnemu napredku se niso čudili: Evropej-I ci znajo obdelovati železo, torej ni čudno, da I s’o zgradili Eiffelov stolp. Tudi ni čudno, če I znajo govoriti po dolgi žici, ker govore na da-
ljavo .tudi brez žice. To ni vse skupaj nič. Toda, da človek lahko nagovori na ulici neznanega človoka in ga vpraša za kakšen naslov in da mu ta 'odgovori, to je čudno. Čudno je tudi to, da zahtevaš lahko v kavarni od čisto neznanega človeka, naj ti prinese kavo in ta jo res prinese! Čudno je tudi to, da imajo v Evropi kraje, kjer ženske pletwjo pred moškimi popolnoma gole. Najbolj čudno pa se jim je zdelo,«da ljudje vode pri vodopadu ne ustavijo. Tak zaklad, kakor je voda, pa ga razlivajo ...
2000 kresov je gorelo v Angliji
Ob svečani proslavi 25 letnice vladanja angleškega kralja Jurija so v vseh delih Anglije zažgali ‘2COO kresov. Grmade so pripravljali že čete tedne prej. V mestecu Southminster pa se je dogodila sledeča mična zgodbica. V grmadi, ki so jo začeli znašati že jako zgodaj, so se na celili kosi in nekega dne so ljudje opazili, da vali samica 5 jajčec. Odbor je prišel vsled tega v veliko zadrego. Na eni strani so namreč smatrali za brezmejno surovost, če bi samico pregnali, na drugi pa zopet niso hoteli kresa odpovedati. Iz te zadrege pa je odbor rešita kukavica, ki je kosja jajčka uničila, tako da s'o v ponedeljek zvečer lahko kres zažgali.
fCcf© je iznašel kompas?
Kol iznajditelja kompasa označujejo večinrnr.a Neapolitanca Flavija de Melfi-ja. Ta je baje iznašel kompas 1. 1302. V starih knjigah pa beremo, da je misionar Marcus Paulus že 1. 1260. prinesel kompas s Kitajskega s seboj v Evropo. Ta misionar je pr ipovedoval, da se je posluževal kompasa že kitajski cesar Chiugus, ki je bil tudi znamenit zvezdoslovec, kompasa 1. 1120. pred Kristusom! Na tem kompasu pa ni bila položena magnetna igla s svojim težiščem na drugo konico, pač pa so jo privezali na košček plutovine in jo pustiti plavati na vodi. Smer, kamor je plavala igla, je bila za Kitajce »magnetični« meridijan.
Francozi pa trdijo, da je kompas francoska
iznajdba. Ta dokazujejo iz besedila neke pesmi francoskega pesnika Guyot-a de Provence, ki omenja kompas z besedo • rnarinette«. Drug dokaz, da je kompas francoska iznajdba; pa vidijo Francozi v tem, da je označena točka na kompasu, ki pomeni »sever«, s francosko lilijo.
Angleži se pa ne prepirajo mnogo o tem, kdo je iznašel kompas. Dr. Wallis je rekel na kratko: Beseda »kompas : je angleškega izvora in zato je vsaka beseda o tem, kdo ga je iznašel, odveč!«
Umetni dež
V Nemčiji se še vedno intenzivno ukvarjajo z napravami umetnega namakanja večjih kompleksov. Gornja naprava zadostuje za poškropljenje 18 johov velike površine
Najhitrejša štafeta na svetu
Moštvo univerze Jowa (USA) je postavilo te dni nov svetovni rekord po 4 krat 110 jardov v 40.5 sekundah in po 4 krat 220 jardov v 1:25.2 min. — Od leve proti desni: Dooley, Briggs, Jessy Orocu (zamorec) in Nelson
Emil Vachek:	21
Kri ne klile po mašievaniu...
Dosedanja vsebina: Major Eetz in Bernard Astenburg, oba bivša častnika v avstrijski armadi, se zaradi minulosti po prevratu bojita drug drugega. Po raznih izmikanjih svetuje Astenburg Letzu. naj se začasno umakne na Dunaj. Medtem ko nekdanji major v tem mestu trpi in do smrti izmučen in bolan odpotuje nazaj na češko, mora Astenburg po službenih opravkih v bližino krajev, kjer je kot kadet zakrivil strašen zločin. V mučnem razglabljanju stopa v spominu predenj vsa strahovita zgodba.
Tisto noč so se končali boji njihove brigade in ljudje, ki so bili na pohodu, in potem tri dni in dve noči v sovražnem ognju, so cepali od utrujenosti in poveljstvo jih je potegnilo nazaj, Mnogi so popadali na tla in takoj zaspali, čeprav se je hrupno valila mimo njih nova vojska, ki naj bi jih nadomestila. Nekako čez eno uro, ko so napeljali nov vojni telefon je prišlo povelje, naj se umaknejo nazaj. Korakali so približno dve uri skozi neskončen smrekov gozd. Ko so bile njihove moič že vse izčrpane, so zagledali pred seboj še nedotaknjeno veliko rusinsko vas. Vojaštvo so nastanili v poslopja; vse, kar je ostalo od Astenburgove kompanije, so odpeljali na neki skedenj.
Vsi so bili tako utrujeni, da se niso niti častniki oddelili od vojakov. Spali so skupaj na skednju, na kopicah slame, Astenburg in častnik-Bosanec, po imenu Zaričič, in vseh dvaintrideset drugih vojakov. Astenburg je zaspal, brž ko je položil glavo na kopico slame, v kateri je že tedaj gomazel mrčes.
To je bilo trdno spanje, spanje pravičnih. Preden
so odšli iz Marmaroške Sihote, je dobil lepo Sabinino pismo. Ob sklonu noči je zasanjal o njej. Sanje pa je prekinilo zmerjanje nekega vojaka, ki mu je nekdo stopil na roko. Potem je še malo zadremal; toda zgodaj zjutraj so morali skedenj izprazniti, ker je bilo od zadnjih bojev mnogo ranjenih in so jih hoteli nastaniti na skednju.
Prav posebno je nanj vplival pogled častnika Za-ričiča. Ko se je prebujal, je bil Zaričič že pokonci in se je tresel od mraza. Sedel je po muslimansko na prekrižanih nogah in strmel na Astenburga. V pogledu je bilo preziranje in predvsem sovraštvo. Ta pogled je bila prva tuja kritika njegovega čina. Doslej se je Zaričič vedel proti njemu vljudno in čisto prijateljsko, mu dajal svoje sloveče cigarete iz izvrstnega tobaka in mu je bil rad tovariš. Malo pred to stvarjo je padel poveljnik stotnije in Zaričič kot starejši poročnik je prevzel poveljstvo. Ko se je tisto zgodilo, je bil drugje in je o dogodku izvedel najbrže šele od vojakov, ko se je vračal. Zdaj je gledal nanj sovražno, da, prebadal ga je s črnim bosanskim pogledom.
Bernardu je bilo žal; kajti Zaričič mu je ugajal. Sprva si je sploh moral pojasnjevati, čemu bi sploh mogel Zaričič tako nevljudno presojati njegovo dejanje. Da je bilo to v njegovem slovanskem izvoru, je bilo očitno. Vojakom drugih narodnosti morda njegov čin ni ugajal, ker so imeli za mnoge pojave svoje posebno stališče. Temu se seveda ni mogel izogniti, toda sprijaznil se je s tem.
Ostankom stotnije so odkazali drugo še slabše poslopje in so morali najprej izgnati iz njega tri mlade ciganske vlačuge, ki so se branile in cvilile, kakor da jih nabadajo na vilice. Zaričič je ukazal, naj jih odpeljejo iz vasi, potem pa je izginil, ne da bi se bil poslovil. Takoj nato so dale trobente znamenje za razdeljevanje hrane. To je bil ugoden trenotek, da
zorganizira Astenburg svojo četo. Ukazal je, naj se postavijo v dve vrsti. Pri klicanju imen je en mož manjkal. To je bil majhen Čeh, inteligenten poddesetnik, eden tistih, ki jih je Astenburg komandiral, da izvrše tisto stvar. Poddesetnik prav za prav ni spadal k njegovi četi; uvrstili so ga vanjo šele prejšnji dan, ko so razdeljevali moštvo neke razbite stotnije. Astenburg ni niti vedel njegovega imena. Prav za prav mu je to ime ušlo iz glave takoj, ko je bilo izrečeno.
»Morda je včeraj zaostal,« je malomarno rekel Astenburg. Eden izmed mož se je priglasil in potrdil, da se je mali poddesetnik včeraj z njimi vračal in legel spat v tistem ušivem skednju. »Potem se najbrže vlači za vasjo,« je rekel Astenburg. »Ko pride, mu recite, naj se javi.«
Malega češkega poddesetnika ni bilo več. V zameno je prišel Zaričič s suhim sovražnim izrazom v očeh, s tisto slovansko zlobo, ki so se ji leta petnajstega smejali. Gledal je Astenburgu čez rame in vprašal: »Ali ne pogrešate nekega moža pri svojem oddelku?« Astenburg je bil zatopljen v misli. »Ne,« je rekel. »Morda le,« je ugovarjal Bosanec. »Imaš prav,« je odgovoril Astenburg, ki ni opazil, da ga Zaričič ne tika več, »eden je manjkal pri javljanju.« Zaričič mu je pomignil z glavo: »Pojdite z menoj.«
Peljal ga je molče, zmerom za korak spredaj, za vas, kjer je med brezami tekel plitev potok. Na nekem mestu je stala peščica vojakov okrog nečesa na tleh. »Eskorta, ki je peljala vlačuge iz vasi, ga je našla nazaj grede,« je rekel Zaričič šele, ko sta dospela že prav do skupine. »Poglejte ga, morda je to on.«
Astenburg ga je začudeno pogledal. Zaričičev obraz je bil mrtev in zaničljiv. Utrujenega Astenburga. .je prešinilo kakor žarek. To je bil majhen strah. Sklonil je glavo in šel skozi skupino vojakov, ki so stopili narazen.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.