282
Slovenski glasnik.
Obrazkovv asopis pre humor a satyru. Urednik Duro ajda. Cena 2 gold. 5) Velka. Obrazkovy asopis pre kolsku mlade. Urednik Andrej Sokolik. Velka je hodila vsak mesec po jedenkrat na svetlo in veljala 2 gold. za celo leto. 6) Katolicke Noviny. Urednik Martin Kollar. Cena 2 gold. 7) Korouhevna Sionu. Cirkveni asopis, venovany vekerym aleitostem cirkve ev. a. v. Vyhodi v Skalci dva razy mesane. Urednik Michal Boor. Cena 3 gold. 8) Kazat e 1 n a. Izhaja po dvakrat na mesec in velja 4 gld. za celo leto. Urednik Fr R. Osvald. 9) Slovenske Pohlady. asopis pre literatura, vedu. umenie a politiku. Redaktor Svetozar Hurban. Ta asopis, podoben Ljublj. Zvonu" prinaa samo izborne in dovrene lanke ter je Slovakom gotovo v posebno ast. M.
Profesor Louis Leger, dobro znani francoski uenjak in pisatelj, priob-uje v parikem asopisu: ,,La nouvelle revne" potopisne rtice z naslovom : Une Excursion chez les Slaves meridionaux:i. V zvezku izdanem v 15. dan meseca decembra 1882. 1. je natisnen lanek: .,De Lom Palanka a, Sofia. Le nouveau rovaume de Bulgarie,L. Od 797. do 825. strani. V seitku od 1. febr. 1883. 1. pa popisuje: ,,Philippopoli et Roumeli orientale". (Od 514 do 535 str.)., M.
Ruska knjievnost. Knjaz Kurbskij. (V 4-h astjah. So. B. Fedorova. St. Peterburg 1883. Cena 2 rub). To je naslov znamenitemu zgodovinskemu romanu, ki je izel zdaj v drugi izdaji. V njem je Fedorov dobro naslikal rusko ivljenje za carja Ivana Groznega in izvrstno (.,majsterski" pravi ,,Lu") opisal znaaj romanovega junaka kneza Kurbskega. Ker je doba Ivana Groznega jedna najvanejih v stareji ruski zgodovini, zato hoemo ob kratkem izpregovoriti o razmeri med carjem Ivanom in knezom Kurbskim. opiraje se na Porfirjeva (Istorija russkoj slovesnosti) in na Solovjeva (Istorija Rossiji).
Knez Andrej Kurbskij je bil jeden najslavnejih mo za carstvovanja Ivana Groznega. Dasi se je odliil v mnogih bitvah, posebno v oni pri Kazanji, zameril se je vender Ivanu Groznemu zaradi jedne same izgubljene bitve z Litovci tako, da je moral beati v Litvo, kjer je prestopil na stran poljskega kralja Si-gismunda. V Litvi se je taas pravoslavje umikalo katolitvu. ker se pravoslavni propovedniki niso mogli meriti z izobraenimi katolikimi, zlasti z jezuiti. Za tega delj je knez Kurbskij pisal pisma knezu Ostrokemu, kneginji artorijski, panu Trockemu in drugim imenitnim osobam, prigovarjajo jim skrbeti za vejo prosveto in zbiral dela cerkvenih oetov iskaje jim prelagateljev. e precej v letih se je sam zael uiti latinine, retorike in dialektike. Prevel je teologijo in dialektiko sv. Janeza Zl., nazvano ..Margarit", in spisal je zgodovino floren-tinskega cerkvenega zbora.
Vaneje od tega so pa njegove poslanice (poslanija) k carju Ivanu Groznemu in njegova ..istorija Joanna Groznago''. Knez ne more trpeti samovoljno vladajoega in boljarstvo prezirajoega carja, za tega delj mu poilja ostre poslanice, katere pa car zavraa z ravno tako ostrimi odgovori. V vsej tej kores-pondenciji ni najmanjega sledu diplomatini etiketi, dajeta se prav po domae. Tako n. pr. Kurbskij pie: ,,Zakaj si ti, car, pobil mone v Izraelu in od Boga tebi dane vojvode izroil raznim smrtnim kaznim, v cerkvah bojih prelil njih
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si