Leto XX., št« 299 Ljubljana, nedelja 24. decembra I939 Cena t Din Jprovmsrvo -ivioiiono ftnotljevc i - ieietor itev 312.. 3123 3124, 3126 1126 insmotm jddeiek: Uubfjono Selen-aurgovo ui — tw U92 ir 339i 'odružmco Maribor Gratsia trg it. / fetefon it 2455 'odru ž n ico Cehe Kocenovo ulico 2 Telefon H 190. Uub-liano «» J7 749 uchaia vsak don razen ponedeljka Naročnino mašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo* viubliana. Knaflievo ulic* S H22 3123 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg i*ev 7 telefon štev 2455j Celi«. 5tro«mayer»evo ulico itev. 1, telefon itev 65. Rokopis* te ne vročojo Utehe, zadovoljstva in sreče v božičnih praznikih vsem tvojim naročnikom in čita-teljcm, Inserentom in so-trudnikom iskreno želi ,JUTRO « Zaradi trojnega praznika bo izšla obi čajna ponedeljska izdaja »Jutra« to pot Izjemno v sredo in prihodnja redna številka »Jutra« v četrtek zjutraj. Pač pa bodo ponedeljsko izdajo dobili tudi vsi naročniki rednega »Jutra«, tako da nobeden ne bo več ko dva dni brez lista. Citatelje opozarjamo obenem na 30. str. današnje številke, kier najdejo razpis naie BOŽIČNE LOTERIJE s 300 darili. Nas letošnji Božič Zopet bodo v sveto noč. izpolnjeno s poezijo in starimi legendami, zava-bili zvonovi, zopet se bo oglasil evangelijski klic blago vest j a liudem, ki so dobre volje. Božič je bil v vseh krščanskih deželah eden tistih redkih praznikov v letu, ki je prinašal neko zatišje celo v vzburkane valove političnega življenja. Praznik, ki ga obdajajo stara, častitljiva izročila, je postal praznik rodbine, otroka in družinskega veselja. Morda je prav to razlog, da ga še vedno z največjo otož-nostjo preživljajo tisti, ki jih je dolžnost poklicala na pot, k delu ali na stražo, oni, ki so iz teh ali onih vzrokov ločeni od svoje rodbine. Ta izrazito rodbinski praznik je bil obenem praznik miru. Celo na bojnih pozicijah, ko so si stale množice oboroženih ljudi iste vere ali istih versko-kulturnih tradicij nasproti kot sovražniki, so skušali v svetovni vojni in v prejšnjih vojnah upoštevati božično razpoloženje. Ta dobra volja kaže, da bi je lahko bilo med ljudmi mnogo več, kakor je opažamo v resnici Čemu ne bi bilo vedno več dni v letu, ko bi človek stal nasproti drugemu kot človek in ko bi pri reševanju občnih zadev, skupnih interesov svojega naroda mislLM ne samo nase, marveč takisto na interese drugih socialnih skupin in drugih narodov?! Ta misel je postala poleg verske vsebine in tradicije božiča vodilna božična m .sel evropskih narodov. 2e dolgo časa se poudarja, da morajo na> odi mis liti tudi na druge narode in da ima vsak član v družini om;kanega človeštva, najsi bo velik ali majhen., močan ali slah, neke dolžnosti do drugih narodov, nc-ki čut rodbinske pripadnosti k celoti, tei stoji nad narodi Zdi se, da smo prav v sedanjem času zopet neaiansko daleč od te nove božične misLi, ki naj bi združevala narode. kakor zdiužuje rodbine in ustvarja v samih narodih potrebo povečane skrbi za siromašne in nesrečne. Podoba je, da so se prav v najnovejšem času ojacila in narasla stremljenja, ki gredo v docela nasprotno smer. Za milijoni oboroženih vojakov, ki si stoje nasproti v razcepljeni, medsebojno za-sovraženi Evropi, niso samo različni Interesi, na videz nespravljivi in zaostreni v bojevito sovraštvo, marveč so tudi različne koncepcije mednarodnega sožitja, popolnoma si nasprotujoče ideologije, ki segajo do malega "na vsa področja javnega življenja: v politiko, v kulturo, v gospodarsko in socialno življenje. Odtod usodna zapletenost konfliktov, ki jih srečuje letošnji božič v stanju vojne razpaljonosti; odtod vse neizmerljive težk^če sedanjega položaja in težke skrbi za bodočnost. Medtem ko je Se lansfcc leto bil ob tem času — če izvzamemo Španijo — vsaj zunanji mir, obhajamo letos božič v znamenju nove velike vojne v Evropi, ki sta ji bila konlikt v Španiji in usoda Češkoslovaške samo uvertura. Od septembra do teh božičnih dni so se že zgodile velike spremembe; skoraj bi rekli, da smo v tem pičlem času preživeli vsebino desetletja človeške zgodovine. Nič ne kaže, da bi utegnilo kmalu nastopiti mirovno stanje in da bi prihajajoče leto 1940 odpiralo lepše vidike. Naši dižavi in nekaterim njenim sosedam je pač naklonjena milost, da uživamo letošnji božič v miru, Čeprav je naš del Evrope še nedavno veljal za enega najnevarnejših predelov evropske celine. To prizanesljivost, ki smo je deležni po zaslugi sedanje mednarodne politične konstelacije in diplomatske strategije v vojskujoči se Evropi, pa Skriva poleg spremljevalnih nevšečnosti tudi stalne nevarnosti. Tudi mi seveda nimamo sreče, kakor noben narod na evropskem kontinentu, da bi lahko gledali brez skrbi v bodočnost in se omejili zgolj na stalno opazovanje mogočnega, nedoglednega konflikta, ki je s 1. septembrom tega leta prešel v prvo vojno fazo. Vzlic temu smemo biti usodi bv; vv Finci v borbi za svobodo Vofa§lti polozaf finske republike ie po treh tednih vo;ne zelo ugoden — Mevarnm? sovjetskega prodora do Botniikega zaJva za enArat odstranjena Oslo, 23. dec. J. (Nor. TeL Byro) Na ni-sko-finskih bojiščih danes m bilo večjih vojaških operacij. Na severnem bojišču se nadaljuje umikanje sovjetskih čet, ki je zaradi hudega mraza in velike množine snega zelo otežkočeno. Sovjetske čete zelo trpe zaradi tega, ker so ponekod popolnoma odrezane od oskrbe. Prav tako so med posameznimi edinicami prekinjene obče-valne zveze, tako da morajo posamezni odredi operirati na lastno roko. Po zatrjevanja vojaških opazovalcev pa so na umiku samo deli sovjetske severne armade in ne gre za odstop celotne fronte. Finske čete zaradi tega ie z največjo previdnostjo slede odstopajočemu nasprotniku. Po §e nepotrjenih vesteh so finska letala danes ponovno na nekaterih mestih razdejala murmansko železnico. Stockholm. 23. dec. z. Položaj na Finskem je ob koncu tedna skoraj isti, kakor je bfl prvi dan rusko-finske vojne. Sovjetske čete niso mogle prodreti dalje, kakor so prišle prve dni in so še vedno na onih postojankah. kf jih je finski generalni štab že v naprej določil v svojem obrambnem načrtu. Rdeča armada je Se vedno zunaj finske obrambe črte, dasiravno je zlasti na karelski ozlnr Žrtvovala vse. da bl jo prebila. Po cenitvah nevtralnih opazovalcev so Rusi do konca tega tedna izgubili 250 tankov in oMonnih avtomobilov ter imeli nad 40.000 mrtvih in ranjenih. Na severovzhodu in severu se sovjetske Pete še vedno umikajo. Sovjeti zapuščajo na umiku ogromne množine munlcije, orožja ln drugih vojnih potrebščin. Celi oddelki beže v smeri proti Kolu ob murmanski železnici, večji del pa se umika proti Pečengi. Visok sneg in polarni mraz položaj sovjetskih čet še bolj oležujeta. Helsinki, 22. decembra. AA. (Havas) Snočnje sporočilo finskega vrhovnega po-veljništva se glasi: Sovražnik jc na karelski ožini po nočnem topniškem obstreljevanju in zračnem bombardirani« fenova napadel med Kuok-jSrvijem in Muo»ajarvijem. Napadi so hfli odbiti. Odbit je bil tudi napad na Tajp*'o. Sovražnik je pretrpel povsod težke izgube. Uničenih je bilo sedem sovražnih tankov. Na vzhodni meji *e bH odbit napad sovražnika v pokrajini Kikila. Med Ljesko ln Repolo so srditi boji za vas Aglajervi. Odbit je bil slabši sovražnikov napad ter uničen en sovražni tank. Na odseku Sale imajo finske čete nspeh za uspehom. Uničen je bil tudi ta en sovražni tank. V pokrajini Pečenge se borbe nadaljujejo v okolici Kane, kjer so se zbrale finske čete. V rudnikih nikla v Pečengi je bilo čuti močne eksplozije. Na morju Je »ovratnik napadel oporERc Koivislo, drug sovražen pomorski oddelek pa je bombardiral Kilkisavi zapadno od Astoje v bližini Kolke. Na Ladoškem Jezeru ovirajo finske obal&ka baterij« operacije sovražnika V teku včerajšnjega dneva se temina letala Izkoristila izredno ugodne vremenske razmere ter napadla v notranjosti nezaščitena mesta Helsinki, Tammerfors. Hango. A ho. Rauma, Borgo, Sortavmld. Viborg ter poljedelska arediSča Rlblimftkl. K ar is, Loimaa, Karka in Kontoim&kL Izpraznitev Pečenge? Helsinki. 23. dec. a (Reuter). Četudi bedo božični prazniki na Finskem žalostni, se finska javnost ob koncu tedna vendar le veseli velikih uspehov, ki ao Jih dosegle zadnje dni hrabre finske čete. Danes dopoldne so sovjetske čete zapustile Pečengo in sc v neredu umikajo proti morju. Tudi Salmijarvi so že izpraznile in Je to mesto zopet v posesti Fincev. Vsilita bitka pri Sali Finski glavni stan, 23. dec. z. Okrog Sale se razvija velik« bitka. Boji ae vodijo zlasti v predmestjih. Na obeh straneh se bore z veliko ogorčenostjo. Iz prvotnih manjših borb se je razvila bitka velikega obsega, ki utegne imeti odločilen pomen za položaj na tej fronti. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Rusi grade prezimovališča Kodanj, 23. dec. z. Nevtralni vojaški opazovalci na severni finski fronti zatrjujejo, da so sovjeti pustili vsako misel na kako novo ofenzivo čred koncem zime. Hud mraz in visok sneg skoraj popolnoma onemogočata vsako večjo vojaško operacijo. Vse kaže na to. da se bodo sovjetske čete utrdile na položajih pri Pečengi in Salmijarvi, kjer so začeli graditi prezimovališča. Pri Salmlfarvijti več bataljonov obkoljenih Stockholm, 23. dec. s. (Associated Press). Finske čete so pri Salmlj&rvlju obkolile baje več sovjetskih bataljonov ter so sovjetskim četam menda odrezale tudi že zvezo s Pečengo. Finci zavzeli prt Sali že 24 vasi Kodanj, 23. dec. br. »Politiken« objavlja vest iz Rovanjetnija, da so Finci pri svoji protiofenzivi na področju okrog Sale zavzeli že 22 krajev. M vojni o&rcšiin Poveljstvo sovjetske vojske o razvoju ln rezultat« sovjetsfco-ftnske vojne v prvih treh tednih Moskva, 23. dec. br štab leningrajske- ga vojnega okrožja je v pretekli noči objavil naslednje preg edno poročilo o poteku sovjetsko-finske vojne v prvih treh tednih: Treba Je ugotoviti, da so dosegle sovjetske čete prav re«Tie stvarne uspehe. Na finskem severu so sovjetske čete, ki so 1. decembra zavzele luko Pečengo (Petsamo), prodrle 130 km globoko v notranjost finske dežele. Ce se računa razdalja od pečen-skega zaliva do fronte, so sovjetske čete prodirale na tem odseku po 6 km na dan. V smeri proti Uleaborgu (Oulu) so prodrle 150 km daJeč, tako da so prodirale dnevno povprečno 7.5 km. V smeri proti Serdobolu (Sortavala) je sovjetska vojska prodrla 80 km, povprečno torej po 4 km dnevno. V smeri proti Viborgu (Viipuri) so sovjetske čete končno prodrle 64 km daleč od državne meje proti severozapadu ln to-rej povprečno po 3.2 km na dan. Na vseh frontnih odsekih Je bilo v omenjenem časovnem razdobju ujetih 18 sovražnih oficirjev, 105 podoficirjev in 1302 vojaka, zaplenjeno pa 35 topov, 300 stroj- nic, 3000 puSk, 21 metalcev mfn, 220 mol-narjev in 7 oklopnih avtomobilov. Izgube sovjetskih čet so znašale 1823 mrtvih in okrog 7000 ranjenih. Izgube Fincev s« znašale 2200 mrtvih, kolikor smo Jih nagli na ozemlju, ki smo ga zavzeli, tako da v tem številu niso vračunani oni padli finski vojaki In oficirji, ki so postali žrtev sovjetskega topniškega ln strojniškega ognja ln ki so jih finske čete odpeljale v zaledje. Število ranjenih Fincev pa znaša po podatkih leningrajskega Tajnega okrožja približno preko 10.000. Tuji listi, pravi poročilo dalje, posebno francoski in angleški, so mnenja, da Je tak tempo prodiranja sovjetskih čet prepočasen in skušajo to pojasniti z »zmanjšano bojno sposobnostjo« sovjetske armade. Nekateri vojaški poročevalci gredo ie dalje in pravijo, da se je ves napad sovjetskih čet tako rekoč izjalovil, ker ni prišlo de bliskovitega, udarca ln sovjetske čete s Finci niso obračunale v enem tednu. Nobenega dvoma ni. da dokazujejo ti očitki sovjetski armadi samo popolno ne-poučenost avtorjev, kar se tiče vojaških zadev ln Jih Je zato lahke pojasniti. Finsko ozemlje povzroča še «auw po sebi zelo resne težave za sleherno vojaško akcijo. Na njem ni poti. Ozemlje kaže vse polne terenskih sprememb in Je poraščeno z ne-prodornimi gozdovi, posejano z neštevilni-mi jezeri ln prav tolikimi ožinami med temi jezeri, ki so prepredene z nekaj obrambnimi linijami, sestavljenimi lz betoni runih topniških oporišč, strojniških gnezd in betoniranih strelskih postojank za pehoto. To so pogoji, ki otežujejo nagli prodor čet na finskem ozemlju. Štiri leto Je Finska gradila te utrdbe ln se pri tem upirala na pomoč treh držav, ki ao tekmovale med seboj ca vpliv na Finskem, ki bi jim mogla služiti sa izhodišče velikega napada proti Leningrada in pozneje ie proti Moskvt Po svoji obrambni moči Je ta sistem umetnih utrdb, posebno n. pr. na karelski ožini, ojačen po nevarnih terenskih sestavinah, ki so tipične za Finsko, ter v ničemer ne zaostajajo za obrambno močjo Siegfriedove linije na zapadni nemški meji, ob kateri angleške in francoske čete že štiri mesece tipaje vse naokrog, ne da bi do«egl« doslej alti najmanjši uspeh. { Sovjetska armada Je poznala te težave na Finskem ln zato nikoli ni niti mislila na to. da bl s finsko vojsko obračunala z j bliskovitim udarcem. Samo neznanje ali odkrito sovraštvo proti sovjetski voj ki sta mogla vodstvu sovjetske voj-ke podtakniti željo, da bi s finsko vojsko opravile v enem tednu. Karcl*ka ožina Je sama pe sebi ca vojaške operacije eno najtežjih področij in je ie posebej gosto posejane c umetnimi utrdbami, ki so Jih zgradili vse od Ladoškega jezera do Finskega z*lrva pri Viborgu. Na tem področju so sovjetske čete prodirale v notranjost sovražne dežele po 2-3 km na dan. Pri tem so na eell vrsti točk predrle glavne obrambne utrdbe, tako zvano Mannerhe'movo črto. Ce se ta tempo prodiranja rdeč;h čet na področju Mannerbehnove črte primerja s tem, kar so dosegle arfieSke ln francoske čete na področju Siegfriedove črte, Je tre- ba priznati, da se suvJttcU četo dosegle stvarne uspehe, dočim francoske in angleške čete ie niso dosegle niti najmanjšega uspeha. Moskva, 23. dec. br. Stab leningrajskega vojnega okrožja je snoči objavil naslednje vojno poročilo: V teku 22. decembra se na fronti nI nič bistvenega zgodilo. Stab sovjetskega baltiškega vojnega brodovja označuje vest br/x>javnih agencij Reuter ln Havas, da je finsko obalne topništvo potopilo sovjetsko vojno ladjo »Oktjabrska revoluicija«. za navadno izmišljotino. Kuuslnen in Derevjanskl ustreljena? Stockholm, 23. dec. j- (Havas). Tu so se danes raafilrile še nepotrjene vesti, da so sovjetska Oblast v a aretirala vse dane finske ljudske demokratične vlade v Teri-okiju in da je bl predsednik vlade Kuuslnen ustreljen. Prav take Se ni potrjena vest iz Moskve, da bi bfi ustreljen bvši sovjetski poslanik v Helsinkih Derevian-ski, češ da je sovjetsko vlado netočno in-formTal o kapaciteti finske vojske 'n finskih obrambnih naprav. Kdo vse je čestital Stalinu k 60 letnici Moskva, 23. dec. br. Agencija Tas objavlja. da je Stalin za svojo 601etnico prejel doslej naslednje brzojavne čestitke: od Hitlerja,' Ribbentropa, maršala Cang-kajška, slovaškega prezidenta dr T sa, turškega zunanjega ministra Saradzoglua, predsednika komunistične vlade v Terijo-kiju Kusinena, estonskega generala Ley-donerja, estonskega ministrskega predsednika Ulaza ter zunanjega ministra P1'epa ln bivšega zunanjega min stra Seldterja, od letonskega zunanjega ministra Munter-sa ter od litovskega zunanjega ministra Urbsisa. Tuji In finski vojaški strokovnjaki o položaju Helsinki, 23. dec. J. (Havas) Tuji vojaški opazovalci, ki analizirajo dosedanji potek rusko-finske vojne, prihajajo do precej enakih zaključkov, ki jih je moj*oče združiti nekako v tole sliko: Na Karelski o2vemu smotrnejšemu zbiranju, k •"litvi naših javnih razmer in izključevanju vsega, kar nas na znotraj slabi in ugonablja. Najusodnejša napaka bi bila, če bi nas naš sedanji, relativno Se ugodni položaj uspaval. Nasprotno, iz njega morsmo izbiti čim več moralnih koristi. V tem času se moramo čim bolj na znotraj organizirati in se temeljito pripraviti na vse, karkoli bi moglo pritL Zaveden ki zdrav narod izrablja tak položaj za to, da se moralno ojači in na vzame tistega poguma, ki ga je treba vedno več v tej dobi, v dobi, ki sama zahteva velikega poguma, odločne volje, jasnih misli in zvestih src. Da, potrebujemo permanentno mobilizacijo vseh moralnih sil naSega naroda, njih smotrne vzgojo in pripravo za neomajno službo domovini, kakršenkoli bo ie položaj, ki jih bo zahteval. Usoda dragih narodov, potek vojnih dogodkov v Evropi — vse to mora biti nam nevtralcem vir dragocenih izkušenj in visoka Solat, v kateri se skušajmo n-učiti, Ce* sa nam je treba za zagotovitev samostojnega, svobodnega življenja. Skoda je, da se nismo za prvi bobi v vojskujoči se Evropi temeljitejše pripravili; da nismo pri nas izvršili nobene velike akcije, ki bi pričevala o novi mobilizaciji naših moralnih sil glede sedanje razmere. Tako bi bili lahko izvedli velikopoteznejSo božično pomožno akcijo za siromašne, ki so z naraščajočo draginjo Se bolj potrebni pomoči. Lahko bi izvršili Se kakšno drugo akcijo, ki bi vzdrževala naie moralne sile v čuječnosti in opozarjala na povečane dolžnosti do celote, do domovinske skupnosti. Za idilični zasebni božič je v tem času čedalje manj prostora. Potrebujemo novi božič narodne celote, potrebujemo moiralno mobilizacijo in strnjeno delo vseh ljudi, ki so dobre volje. Potrebujemo vzgoje ne le za pravice, marveč tudi zadolžil os ti, ld jih neutegoma ln čedalje bolj zahteva nai dramatično napeti čas, potrebujemo medsebojne strpnosti in globoke zavesti skupnosti, Id izvirata iS globin Krstov« zapovedi: Mir ljudettf na zemlji! Vprašanje fnnieci Finski London. 23. dec. z. Das*ravno se snele-Ski tisk složno zavzema za pomoč Finski, so vendar velike rarfike v presoj o tem, kako naj se to zgodi. Levičarski tisk poziva vlado, na1 čimprei pofilje Fincem izdatno pomoč. »Newa Chron'cle« poudarja v »volem današnjem uvodniku, da je pomoč Flnak skrajno nujna. Ce se to ne bo zgo-d jo takoj, bo prepozno. »Evenlng Standard« prav tako naerlaša da je Finski nujno potrebna pomoč, ven-^ar pa svari pred tem. da bl AngHVt cepila svoje sile. Zavedati se mora da vodi sama boj na življenje n smrt. List je mnenia, da bi moral« prodvsem Amerika oomf^atl Finski. Istega mnenja je tudi »Dailv Telegraph«, ld direktno poriva vlado Zedtajen^h držar in ostalih amer ških rennbMk. naj nemudoma preskoči io na pomoč Finski. Stoclchoim. 23. dec. z. Kljub temu. da Is sedaj rotaški strokovnjak oostal minister za državno obrambo. nn«r1a5a1o norvedfel listi, da neposredna votaSka intervene'ja VorveAhe na Finskem ne pride vpoStev. i Nadaljevanj* na X strani Te fa* **>**> iazvatt Sode aapkaUjajs te Finski suni več škodovat) kakor pa koristiti. Pač pa zagovarjajo norveški tisti snovanje prostovoljskih formacij, ki pa se morajo borit, pod finsko zastavo, da zaradi tega ne bi pri&lo do mednarodnih sporov. Apel skandinavskih kulturnih delavcev Stockholm, za. decembra. AA. (Havas) Znanstveniki, književniki in umetniki vseli treh skandinavskih držav so Objav J i apel tovarišem vsega sveta, naj podprejo Finsko. Na Finsko je bilo poslanih 35 ton božičnih dar.L Večinama so v zavitkih obleka tn toplo peri o. Švedski dobrovoljci v finski vojski Stockhofan, 23. dec. j. Havas. Dotok Švedskih prostovoljcev, ki bodo poslani na Finsko je v vseh krajih Švedske čedalje večji. V vsah Švedskih mestih poslujejo poeebni odbori za nabiranje prostovoljcev ,ki imajo zadnje dur. polne roke dela. Švedska oblastva, ki jim je nemSki 1 tisk očital, da podpiranje prostovoljskega j gibanja ni v sttdadu s poipolno nevtral- | aka pri odpuStljsunju prustovuljoev sveo-ske narodnost;: na Finsko ctoeriej nI prekr-šfia te nobene točke nevtralnoatnlh zakonov. Švedski prostovoljci m bore na »Ploskem pod ftnskdmi zastavami ia pod vckV-stvorn finskih četnikov ter nosijo zgolj un-iorme finske armade. Prav tako doba švedski prostovoljci orožje žele potem, ko prestopijo Švedsko-finsko mejo. Francoska pomoč Finski Pariz, 23. dec. br. Današnji »Jour« poroča, da je francoska vlada poslala na Finsko v smislu včerajšnjih izjav m", n istrskega predsednika Daladierja že večje množine orožja ter stavila na razpolago finski vladi tudi finančna sredstva za nadaljnje dobave vojnih potrebščin v tujini. Izstrelki s strupenimi plini Kodanj, 23. dec. j. List »Politiken« priobčuje razgovor svojega dopisnika z raznimi višjimi finskimi častniki, iz katerega izhaja, da so se sovjetske čete pri svojih dosedanjih napadih na raznih odsekih južnega in severnega bojišča ponovno po-služile izstrelkov, napolnjenih s strupenimi plini. To dokazujejo analize, ki so jih., napravili finski kemiki. I Nemčija ns bo več parionirala Francije „Der Angriff4* o francoskih načrtih za restavracijo Habsfpuržanov Berlin, 23. dec. o. Današnji nemški listi poudarjajo v zvezi z včerajšnjim govorom ministra Gobbelsa, da Nemčija odslej ne bo delala več razlike med Anglijo ln Francije, ker se vedno bolj jasno kaže, da se je Francija deflnitivno odločila vztrajati do kraja z Anglijo v borbi proti Nemčiji. Načrti za uničenje Nemčije se ne delajo samo v Londonu, marveč tudi v Parizu. V Franciji se tudi organizira propaganda in pripravlja načrt za restavracijo Habsburžanov ter sta bila nedavno sprejeta pri ministrskem predsedniku Dala-dieru Oton Habsburški in knez Starhem-berg. Zaradi takega postopanja bo odslej smatrala Nemčija Francijo za enako odgovorno za vse posledice vojne, kakor smatra za odgovorno Anglijo. »Der An-griff« naglaša, da se bo Nemčija odslej borila z vsemi sredstvi proti vsem nasprotnikom, ki jo hočejo uničiti. Kakor trdi list na podlagi informacij iz berlinskih diplomatskih krogov, je zamišljena restavracija Habsbnržanov na ta način, da bi se pod avstrijskim žezlom zopet združile Avstrija, Madžarska in Češkoslovaška. Ta na novo ustvarjena podunavska država naj bi dobila tudi izhod na morje. Po trditvah berlinskih diplomatskih krogov je bilo tudi nedavno potovanje lorda Llovda v Srednjo Evropo v zvezi s tem načrtom Kodanj, 23. dec. j. Berlinski dopisnik lista »Berlingske Tidende« poročajo, da se opaža znatna poživitev politične aktivnosti med Berlinom, Rimom in Vatikanom. Po vesteh, ki jih ima list iz rimskih krogov, ki 9o blizu Vatikana, je Vatikan zelo naklonjen mirovni ideji in vsem načrtom za njeno uresničenje, ki prihajajo iz Berlina. Himmler ni imel mirovne misije Zurth, 23. dec. o. Kakor poroča »Basler National Zeitung« iz Berlina, v tamošnjih službenih krogih demantirajo včerajSnjo vest »United Preasa«, da se je mudil Himmler v Rimu v zvezi z nekim novim mirovnim načrtom Mussolini ja in da bi bil Hitler zaradi tega pozval Himmlerja, aaj ae takoj vrne. V zvezi s tem opozarjajo na nedavni govor italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je jasno povedal, da v sedanjem trenutku nobena mirovna akcija nima izgleda aa uspeh. V ostalem opozarjajo v Berlinu na zadnji govor k«n-celarja Hitlerja, ki je izjavil, da je Nemčija že izrekla svojo zadnjo besedo ter da »e bo borila do končne zmage. Ta izjava kancelarja Hitlerja je načelnega značaja in dokazuje, da se Nemčija ne misli spuščati v kaka mirovna pogajanja prej, pre-dno ae doseže popolne in končne zmage. Bud mraz m zapaiu Samo letalci so razvijali včeraj živahno delavnost Pariz, 23. dec. s. (Reuter). Na zapadni front: je zavladal zelo hud mraz in je zato patrolna aktivnost, ki je bila zlasti zadnje dni zelo živahna, popolnoma prenehala. Pač pa se v jasnem vremenu zelo udejatvuje letalstvo. Zavezniška lstala so na primer izvedla včeraj okoii 100 izvidniških in patroimh poletov. £0112 m poro Berlin, 23 dec br. Vrhovno poveljstvo nemške vi_.j ke je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadni fronti je dan mirno potekel. Nemika lovska letala, ki se str. žila mejo, j so severnozapacTno od Metza sestrelila dve francoski lovski Je'ali. Izvid.liški poleti j nad FrarVjo, Anglijo ln Severnem morjem j so se tedi danes nadaljevali. Pariz. 23. dec. br Vrhovno poveljrtvo I francoske vojske je davi objavilo na.-Jed- , nje 221 vojno poročilo: Na fronti nič omembe vrednega. še o fclffld nad Helg^Iandam London. 23. dec. a (Reuter). Letajo mnisUsivo objavlja nekaj nov'h podatkov, o veliki letalski bitki, ki je b;la v ponedeljek nad Helgoland kim zalivom Poročilo pravi, da so anglelka bombna letala naletela na nenavadno močan odp~r. Nemška lovska letala so jih napadla v izredno velikem številu. Nemci so obrftmbo Heigolandskc-ga zaliva v najnovejšem časti oč tno zelo ojačill. Nemška letala so bila številčno v veliki premoč: ter so tudi po okretnosti imela prednost napram angleškim bombnikom Kljub temu so angleška letala ves čas v formaciji ter so ime- la primeroma majhne izgube. Bitka sama je bila nad Wilhemshavenom Na obeh straneh je poseglo v boj skupno 80 do 100 letal, tako da je b'la to brez dvoma res doslej največja letalska bitka v sedanji vojni. London, 23 dec s (Reuter) Dve izmed nerrv3dh letal, ki so se včerai približala vzhodni angleški in škotski obali, sta bili sestreljeni. Letalsko ministrstvo ie oblavilo nov seznam žrtev anpie^kepa letaVva Lis*a navaja 31 mrtvih, 17 pogrešanih in enega ranjenega. Francoski ministrski svet Par}?. 23 dec. br Danes d opoldne se ie sestal ministrski svet pod vodstvom prezidenta republike Lebruna Na seji je ministrski predsednik Daladier Dodal podrobno poroč lo o političnem in vo1a?>em položaju. Ministrski svet se je tudi pri svoji razpravi omejil na vprašanja, ki jih je v svoiem poročilu načel ministrski predsednik. Drugih problemov oiso obravnavali. v ambulantnem koru Pariz, 23. dec. s. (Reuter). Vojvodinja Windsorska je vstopila v prostovoljni francoski ženski ambulančnl kor. Danes feosta govorila Hess i n Braushitsch Berlin, 23. decembra. AA. (DNB) Namestnik vodje rajha Hess bo na sveti večer ob 21 30 govoril na radiu. Govor bodo prenašale vse nemške radiopostaje. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch bo Imel v okviru vojaških božičnih svečanosti 24. decembra ob 19.30 govor za nemške vojake. Tudi ta govor bodo prenašale vse nemške radijske postaje. tiiw> Prež sgs&fl&om Balkanske zveze London, 23. dec. j. Iz zanesljivih pol tič-nih virov iz Carigrada poročajo, da se bodo prihodnji mesec v eni izmed prestolnic balkanskih držav sestale h konferenci države Balkanske zveze: Rumunija, Jugoslavija, Grčija in Turčija. Isti vtri pripominjajo, da je bila tudi Bolgarija povabljena naj pošlje na konferenco svojega opazovalca. Na konferenci bodo vod telji balkanskih držav premotrtll politični in gospodarski položaj balkanskih držav ter is-menjaH misli o ukrepih, ld Jih Je treba storiti da bi mogle balkanske države tudi v bodoče ohraniti strogo nevtralnost. Mosclcki resno otolel BukareSta. 23 dec p. Bivil predsednik poljske republike Moacicki. ki živi v Kra-jovu. Je hudo obolel. Ob njegovi bolniSki postelji je več poljskih državnikov, med njimi bivši zunanji minister Beck. Ge^pedsrslci spor med Nemčijo In Belgijo Kodanj. 23 dec. J. (Havas). Dopisnik danskega lista »Natoaial Tdende« poroča, da je na vidiku zapleten gospodarski konflikt med Belgijo in Nemčijo. Za Belgijo bi W1 prelom trgovine z Nemč jo tembolj občutljiv, ker bi Nemčija verjetno kot represalijo napram Belgiji zabranlla sleherni uvoz belgijske rude v Nemč jo. Prav tako se Je bati da bi Nemčija ustavila izvoz svojega premoga v belgijsko industrijsko središče Ltege. Po najnovejših vesteh Je urVoz nemškega premoga z dana-ftnj m dnem že ustavljen. Povečana SlovaSka Bratislava, 23. dec. br. Slovaški parlament je na svoji snočnji seji slovesno In formalno proglasil priključek severnih slovaških. krajev k slovaški republiki, ki so po letih 1920, 1924 ln 1938 pripadli Poljski in jih je Nemčija pred kratkim prisodila SlovaSkL Beležke Boiična poslanica patriarha Gavrila Beograjski listi objavljajo božčno poslanico patriarha Oavrlla, nastovjeao na pripadnike pravoslavne cerkve v nafti državi. Poslanico so podpisali tud vsi ept-skopi, ki so se udeležili nedavnega zasedanja arhierskega sabora v Beogradu. Božična poslanica se tokrat izjemno bavi s pol. Učnimi vprašanji, ko obravnava sporazum med Srbi in Hrvati, ki jih poziva k složnemu reševanju vseh s preureditvijo države zvezanih problemov. »V teh časih — stoji med drugim v poslanici, — ko ae postavljajo vprašanja, komu naj kaj pripade veruje arhierejski sabor cerkve, da bo nad vsemi pokrajinskimi in plemenskimi Interesi zmagala vedno razsodnost, k: Ima pred očmi v prvi vrsti interes celote. Arhierejski sabor ve. da se bodo ob tej priliki zgodile tudi večje in manjše nepravičnosti temu ali onemu delu naroda in države, n do njega prihajajo že tudi maki nezadovoljstva. Vendar pa veruje, da se bodo te krivice popravile ker Je prepričan, da ae srbska kri ni zastonj prelivala za osvoboditev ln zedinjenje naše države in našega naroda.« Zaključna seja sreskega odbora JNS v Ljubljani ▼ petek zvečer Je bila plenarna seja sreskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto LJubljano, zadnja v 1. 1939. V Izredno lepem številu zbrane funkcionarje strankinih ljubljanskih organizacij Je pozdravil poslevodeči podpredsednik sreskega odbora g. Rudolf Žitnik, ki je sejo vodil. Dr Albert Kramer Je v enournem poročilu očrta! sedanji politični položaj in delo stranke v preteklem letu ter razvil program za delo stranke ln posebej ljubljanskih organizacij v novem letu. Z Iskrenimi željami za božične praznike in za novo leto vsem somišljenikom je dr. Kramer zaključil svoje letno poročilo, ki je na vse navzočne naredilo najgloblji vtis ter jih napolnilo z okrepljeno voljo do dela in borba. Ugotovitve krSčanskih socialistov V »Delavski pravici« objavlja predsednik Jugoslovanske strokovne zveze Srečko Žuraer uvodnik z naslovom »Jugoslovanska strokovna zveza ia politika« V njem odločno zanika, da bi imelo vodstvo JSZ kaj skupnega z letakom o ustanovitvi neke nove slovenske stranke, kakor sta to trdila »Slovenec« in »Slovenski dom«. Predsednik JSZ 2umer pravi, da Je zvedel za vsebino tega letaka šele v »Slovencu«. »Delavska pravica« objavlja v svoji božični številki tudi razmišljanje o političnem katolicizmu. List katoliškega delovnega ljudstva pravi, da so se »iskreni in zavedni katoliški duhovi vedno trudili ohraniti vero daleč proč od političnih atrank. Zavedali so se, da tudi najboljša politika diskreditira vero ali pa vzbuja nasproti njej nezaupanje y gotopgm delu vernikov. Slaba politika pa pomeni v tem pogledu naravnost pogorišče. Tudi mi zastopamo stališče, da »c vera ne sme vlačiti v politiko.« List citira nato miftjenje znane nemške katoliške revije »Schoncre Zukunft«. ki pravi, da je »poskus približati cerkev kaki politični atranki redno zelo nevaren. Lepo je, če je r deželi stranka, ki jo moremo posebej imenovati zastopnico katoliškega ljudstva. A pridobivati si mora privržencev ne s sklicevanjem na cerkev, ampak z dokazi zdravega človeškega razuma, zgodovine, politike in gospodarstva. Kajti nekaj drugega je cerkev in nekaj drugega je stranka. Cerkev je rečna in božja tvorba Stranke pa so minljive in delo človeških rok. Kdor hoče vpreči cerkev v strankarski voz, izpostavlja cerkev odgovornosti za vse 9'flhnsti stranke in za vse ie preveč človeške strani strankarskega življenja.« Reforma policijske službe na Hrvatskem Kakor poročajo zagrebški listi bo v ba novini Hrvatski izvedena popolna reorga nizacija policijske službe. V Zagrebu bo osnovano osrednje poveljstvo policije, kateremu bodo podrejene policijske oblasti r vseh krajih banovine. Število policijskih stražnikov r Zagrebu bc poviSano od sedanjih 400 na 1.000. tako ds bo zagrebška centrala lahko vsak hip okrepila varnostno službo povsod v banovini, kjer bi se pokazala potreba. Za«ro&fkI F*t 3 slovenskem zadružništvu Zagrebgki »Jutarnjl list« prinaša r včerajšnji številki zanimiv članek o slovenskem zadružništvu ln o raznih nezdravih pojavih v njem. Članek ni podpisan, kaže pa, da je pisec dobro Informiran. Posebno opozarja na nekatere pojave, ki lahko zadružni misli močno škodujejo ln to celo izven mel Slovenije. Zaradi pomanjkanja prostora se s člankom danes ne moremo bolj podrobno bavlti, storili pa bomo to v eni prihodnjih številk. P^fifična ©pre .^anaKa tovorna ladja za transport premoga »Jagers-borg«, ki Je bila a tovorom premoga namenjena v neko dansko luko, se že delj časa pogreša to Je verjetno, da se Je potopila. 0 18-Cianskl posadki ni oikaklh vesti. „Gneisenau41 nI bila t&rpedlrana Berlin, 23. decembra, aa. iUX\ts, Na merodajnem mestu Izjavljajo, da je popolnoma netočna vest agencije Havas, da bi bila nemSka ladja »GneLseuau«, ki J« vozila Izseljence u b<iSkih dežel, potopljena od neke podmornice neznane državne pripadnosti v Baltiškem morju. Ladja »Gnclsenau« Je prUpela z vsemi svojimi potniki nepoškodovana v določeno neiuSko luko. Nemške ladje zapuščajo nevtralna pristanišča Pariz, 23. dec. J. (Havas; Iz dobro Informiranih krogov poročajo, da Je nemška admiraliteta izdala ukaz vsem nemškim tovornim ladjam, ki so ae morale pred zavezniško blokado zateči v pristanišča raznih nevtralnih držav, da naj se nemudoma vrnejo v Nemčijo. Sedaj že prihajajo lz raznih nevtralnih držav poročila, da sa tamkaj zasidrane nemške ladje z vso naglico pripravljajo na odhod, oziroma, da so že nevtralna prastanišča zapustile. Pariz, 23. dec. br. Listi so nocoj objavtll statistične podatke, lz ka>terih ushaja, da je v nevtralnih lukah po vsem svetu sedaj koncentrirano okrog 500 necnSkifc ladij, s skupno tonažo 1.8 milijona ton. Ladje se zaradi zavezniške blokade ce morejo brez nevarnosti vrniti v Nemčijo. Zadnje so doslej Izdali Nemci že vedite vsota za pristaniške pristojbine, ki a* morajo plačevali v devizah. Amerika bo gradila velike vojne ladje Wa4lnrw>t>ia»iii« * finančnem zakonu im 1939(40 j« minister aa socialno politiku dr BudiaavlJeviC ptedptaai uredbo, • h »Irce m pukojiunatku »varovanje nameščeuce« «bv«uw razširja aa sobne tWn>»kc In ilngutkc • strojniškim izpitom. Na ta način j« ustreženo željam teh nameščencev, ki spadajo po sv u jih k v aplikacijah in po svojem posebnem položaju v vrste zasebnih nameščencev, ter morajo b ti za slučaj onemoglosti, starosti ln smrti zavarovani prt pokojninskih zavodih za nameščence. Izvedba tega zavarovanja ne bo naieteia na težave v gospodarskih krogih, ker gre izključno le za take delodajalce, ki bodo lahko pretrpeli novo breme v korist svojih nameščencev. Obvezno pokojninsko zavarovanje teh nameščencev in dolžnost plačevanja prispevkov stopa v veljavo dne i. februarja 1940. Prijava za zavarovanje pa ae mora izvršiti v 14 dneh pred tem datumom pri pristojnem pokojninskem zavodu za nameščenca Revizija kartelnih cen Minister za trgovino ln industrijo dr. Andres je v smislu uredb« o pobijanju draginje imenoval člane odbora za revizijo kartelsJuh sporazumov Za predsednika J« imenovan pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič. za njegovega namestnika pa dr. Ljuba OUČ, vršilec dolžnosti načelnika oddelka za industrijo in obrt-n.štvo ln za tajnika dr. Josip Korač. referent za kartele v ministrstvu za trgovino, za njegovega namestnika oe Štefan Kuka-lee. pripravnik v istem ministrstvu Člana odbora pa so: dr. Dragu mir Cišit, ravnatelj direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva zaradi prehrane (namestnik Inž. Teržan. načelnik te direkcije), n dalje Dušan Jeremič, načelnik ministrstva za socialno politiko (namestnik ini. Lazar Savkovič, šef odseka inspekc je de'a pri istem ministrstvu) in dr. Mirko Lamer, predstojnik oddelka za obrt. industrijo in trgovino banske oblasti v Zagrebu (namestnik dr. Josip Kabaa, tajnik banske oblasti v Zagrebu). Prepoved podražitve papirja Papirni karte! je na svoji seji dne 7. novembra sklenil, da bo zaradi podražitve surovin povišal kartelne cene ln spremenil prodajne pogoje za pisalni, tiskarski in ovojni papir. Minister za treovino ln industrijo pa je s svojim odlokom z dne 22 t. m prepovedal to povišanje cen in prodajnih pogojev. ORGB registraturu omooočA ded m roCen pceuUR vse zn arhive m pisppoo POTBEBiCMIt 20 Pisnint STROJ* IV.B0IIAČ, itLtneuftuov« Froda a petro9« ja Poročali smo že. da -Je določena enoln; prodajna cena za petrolej Finančni minister je nanueč odobril odiočbo m .nop^l-ske uprave od 22 L m., s katero se podpisuje enotna prodajna cena 7 din za liter (okrog 8.50 din za kg), po kater: morajo vsi prodajalci na drobno prodajati petrolej potrošnikom (z uredbo od 18. nov L 1 je bil zakon o državnih monopolih dopolnjen z določbo, po kateri sme finančni minister na predlog monopolske uprave maksimirali prodajno ceno petroleja). Odlok finančnega ministra je objavljen v »Služben h novinah« od 22. t. m. in določa med drugim, da znaša nabavna cena po kateri kupujejo detajlisti petrolej pri veletrgovcih 7.65 din za kg (brez posode: za ročko se plača 10 din). Veletrgovci pa dobe petrolej: a) v vagonskih cisternah po ceni 7.10 din za kg franko postaja, b) v sodih in ročkah v minimalni količini 1500 kg ali 100 ročk (š 14.5 kg) pa po ceni 7 40 din za kg franko skladišče veietrgovca na sedežu sreza. Z odlokom se 7manj*a monop l^ka lak sa na petrolej, ki znaša od 22. t m.: a) za podjetja, ki so zavezana prodajati petrolej na debelo v vseh sedežih srezov v državi na 200 din za 100 kg. za ostala podjetja pa na 375 din za 100 kg Praktično PQmenj ta določba, da dobi pe* romski kartel izkij čno pravico prod je petr leja na debelo, ker ni verjetno, da bi moglo katero drugo podjetje organ'virati pr< dajo na debelo po vseh srezih v državi. V na-tnem primeru mora pod;etje r'a*ati pri kilogramu petroleja za 1.75 din več monopolske takse. Prodaja petroleja na drobno t>o vigji ceni kakor 7 d n za liter se kaz je po f 102. v zvezi s § 7.. točke 2 zakona o državnih monopolih. Podjetje, ki plač"je znižano monopolsko takso (200 din za 100 kg), pa se ne bi držalo svojih obveznosti, se ka7nuje z gl^bo 500 do 500 000 din na osnovi 9 28 uredbe o tekočem gorivu. Gospodarske vesti » Dovo'Je«'ls» ra nvor "iimv^n v prvem četrtletju prihodnjega let»- Iz Beograd« poročajo, da je uvozni odbor pri Narodni banki pričel izda^ti uvozna dovoljenja za uvoz surovin lz nekllrtnfkih držav za prvo četrtletje prihodnjega leta s pripombo. da se sme blago uvoziti ocar niti in plačati šele pc 1. januarju. Uvozni kontingenti so določen' v višini 20% .celotnega uvoza v letu 1939 kar pomeni za vse leto % dosedanjega uvoza Prav tako Je uvozni odbor pričel zd»»1atl uvozna dovoljenja za uvoz gotovih izdelkov lz nekll-rin.*k'.h držav. vendar dovoljule' za prvo Četrt'et1e samo 10% skupnega uvoza v letu 1939. kar pomeni, da dovoljuje zaenkrat le 40% dosedanjega uvoza. •b Uvor.nl kontingenti Ja prejo p0 dose danji praksi Je odbor za uvoz pri Nar banki odobraval uvoz prej« na podlagi prejšnjega uvoza iz neklitinških držav Glede na nastale težave pri uvozu preje iz ki rinškfli držav Je odbor aa uvoz spremi sklep, da se določijo kontingenti t» avot na podlagi »kupnega uvoza Is vm* držav Da hI odbor mogel določiti kontingente za uvoz prej« v letu 1940. morajo tekstilne Industrije ln ostal uvozniki preje pri vla-ganiu prošenj m uvoe navesti podatke o uvozu posameznih vrst prej« po tar številkah uvozne carinske tarife t omnfiho količine *n vrednosti uvoza prek* za preteklo leto 193« In m leto 1939 Te podatke Jp treha navesti 3« posebnih rjavih obraw'h Id Jih Je Izdal odbor sa »ivor In ae dobe pri vseh podružnicah Narodne bank«. Tre- NAZNANILO O PEESELITVI! lAinomvo DXW-Wanderer-Audi Horch avtomobilov I. LOVŠE SE JE PRESELILO V NOVE MODEKNE LASTNE PROSTORE NA Celovško cesto št« 93 TELEFON 27-28 Telegrami; LOVEKO ba Je navesti točne podatke o stanju vsega uvoca ia neklirinških In kllr nških držav, la to posamič aa bombažno, volneno, laneno in jutno ter ostale vrste preje, ločeno po državah, lz katerih se uvažajo in sicer posebej sa lato 1938 jb 1930. - Nafta ta Romunije. Zadnje dni Je prispelo j. Rumunije v Jugoslavijo 17 tankov t nafto, v prihodnjih dneh pa pričakujejo ie tn tanke S tem bodo izvršena vsa naša naročila ln da bo v celoti krita naša potreba Na rumunski meji čeka ie nadaljnjih 7 tankov, da prevzamejo nove količin« nafta • Predstavnik banovine flrvatske v deviznem odboru pri Narodni Uanki. Z odlokom bana banovine Hrvatske je postavljen za predstavnika banske oblasti v deviznem odboru ter v uvoznem in Izvoznem odboru pri Narodni banki inž Vladimir Kokotovič, višji pristav banske oblasti. ■ Povišane mezde pri Združenih papirnicah. V obratih Združenih papirnic Vevče, Of ričane in Medvode d. d. so bila te dni zak'jučena mezdna pogajanja zaradi prilagoditve delavskih zaslužkov naraščalo« draginji. Podjetje Je priznalo k dosedanjim mezdam izrecne draginjsk« dokla-de v višini 4 din za vsako delovno osebo 1 in delovni dan. odnosno 2 din za vsakega vajenca in delovni dan. Draginjske dokla- de so izplačljlve od 1. decembra naprej. Razen tega je podjetje zagotovilo od novega leta naprej okrog 160 delavcem in delavkam uvrstitev v skupin« z višjo urno mezdo. ss Zopetnl povratek vreč Iz Inoirmst va. Kakor Je znano, Je devizna direkcija Narodne banke Izdala določbo, da se morajo vse vreče, ki se porabijo za Izvos naftega blaga v klirinške države zopet vrniti v našo državo. Sedaj Je devizna direkcija odločila, da se rok za povratek teh vreč podaljša od 40 na 90 dni. — Indantrljn »p! rita Ark o d. A se nefl la Zagrelta. Beograjski >Jugoslovenski kurir« poroča, da Je uprava Industrije špirita Anko d. d. sklenila preseliti tvomloo lz Zagro-ba Novo tvorili co bodo zgradili najbrž v Vukovarju. Borze Ns ljubljanski borzi je rnaSal pretekli teden devizni promet 13.43 milijona din nasproti 19.26. 12.63. 7.94 in 9.46 milijona din v prejinjih štirih tednih. Blagovna tržišča tlto + Chtcago, 22. dec Začetni tečaji: plenica: za inaj 106.25. za iuIij 103.50; koruza: za maj 58.25, za julij 58.62. Sprememb zilena Beograd, 23 dec p. Današnje »Službene nuvine« objavljajo uredbo o izpremembuh v zakonu o neposrednih davkih, ki določa med drugim naslednje: Zemtjarina V ČL 10. zakona o neposrednih davkih se dodaje nova točka 12, po kateri se ne plača zemiiarina ns zemljišča kmetovalcev, če skupna vsota čistega katastrskega donosa zemljišč (lastni in solastni) na področju ene davčne uprav« ne presega 1.000 din. Davčna olajšava za zemljarino, določena za davčno leto 1936. preneha veljati 30 decembra tega leta Osnova davka zem ijarine v letu 1940 znaša 10 odstotkov katastrskega čistega prihoda. Z uredbo se uvaja nova lestvica dopolnilnega davka temljarlne. Ta dopolnilni davek se zviša pri davčni osnovi preko 20 000 din ln znaša pri katastrskem čistem dohodku: od 20.000 — 30 000 din 7% (doslej 6 5*/»). od 30 000 — Vl.000 din (T',) od 50.000 — 70.000 din 9*/. (7.5%). od 70 000 — 100.000 din 10*V f7.5*>«). od 100 000 do 150 000 din 12*/« (8%), od 1S0 000 - 2P0 000 din 14«'. (8*/») in nad 250.000 din 16% (doslej 8%). Zgra^Tlna V točki 2 člena 37. se lestvica dopolnilnega davka zgradarine spremeni ter se šlasi: do 10.0O0 2% od 10 000 do 20.000 din 3%, od 20 000 do 30 0oo din 4*'«. od 30 000 do 40 000 din 5%. od 40 000 do 50.000 din 6*/». od 50 000 do 60 000 din 7*/.. od 60 000 do 70.000 din f*%. od 70.00 do 90.000 din 9*U od 90 000 do 120 000 din IO*/*. od 1*>0 000 io 150.000 11% od 150 000 do 250.000 din 13V». od 250 0o0 do 1 milijona din 14V«. nao i milijon din 15*/«. Pridf^nini Dodaje se nov člen 35/a. ki pravi, da se do ' a davčna osnova po bilancah, zasnovanih na poslovnih knjigah, za naslednje davčne zavezance: industrijska rudarska, bančna« železnUka, brodarska, tramvajska in modna rodno-transportna podjetja ter menjalnica Podjetjem 1» prve skupine člena 42. (trgovinska, Industrijska, rudarska) katerih davčna osnova »s predhodnega davčnega leta znaša najmanj >00.000 din. In Je promet predhodnega poslovnega leta roaAal najmanj 2 milijona dinarjev se določa davčna osnova po bilanci. Davčna stopnja pridobnlne se Izprement ln se glasi, zavezanci po členu 53/a plača«-jo 12%, osnovnega davka, (doelej 10%). Lestvica dopolnilnega davka pridobnlne se spremeni in se glasi: do 10.000 din 2%. do 20.000 din 2.5%, do 30.000 din 3%. do 40.000 din 4%. do 50.000 din 5%, od 50 000 do 70.000 din 6%, od 70 000 do 90.000 din 8%, oa 90 000 do 120.000 din 10%, od 120.000 do 150 000 din 12%, od 150.000 do 250.000 din 14%, od 250.000 do 500.000 din 16%, od 500.000 do 1 milijona din 18%, nad 1 milijon 20%. Doslej je bila najvišja stopnja dopolnilnega davka 12%. Vrhu tega določa uredba minimalni dopolnilni davek pridobnine, ki »»aša po lestvici 2 do 10 promU. Pavšalna prtdobnlna obrtnikov znaša t krajih do 500 prebivalcev 80 d n za obrtni« ka. ki dela brez tuje delovne moča, 156 din za obrtnika z enim in 240 din za obrtni ka z 2 pomočnikoma. V krajih do 10.000 preb valcev znaša pavšal 120 odn. 210 odn. 320 din; v krajih (io 20.000 prebivalcev znaša pavšalna pridobnina 200, 330 odo. 480 din, v krajih preko 20.000 prebivalcev pa po kategorijah 220—340 odnosno 370 - 520 odnosno 540 do 720 din. V Beogradu Zagrebu ln Ljubljani znaša pavšalni davek po kategor j ah za obrtnik« brez tujih delovnih moči 300 do 550 din, za one * en'm pomočnikom 450 do 800 din in ca on« a dvema pomočnikoma 640— 1200 din. N^va železniška katastrofa v Nemčiji Berlin 23. dec. br. V pretekli n«C1 seje i><'.pctila nov« velika feelezniška nr«v6D v bližani B°^en*kega jezera. Med p«*tajanie Ma\dorf la Rado|fz£ll st« trčila m ki *>-vorni in neki potniSkj vlak. Okrog 50 lju-•11 je bile ubitih. 30 p« ranjen h. V RA-dnlf/oilu sta bila danes dopoldne aretirana dva železniška uradnika, StevUo žrtev *e|fTn«§Ke nesreče pr* Uenthino je nan^tio na 132 uutvifc in 101 ranjenca. Amsterdam 23 dee j. (Reuter) Izpod lazvalln obeh nemških ekspresnih vlakov, k sta včeraj trčila na železniški postaji v Genthlnu med Berlinom in Magdebur-gom. so doslej potegnili 132 mrtvecev. Verjetno Je. da bo še 30 trupel pod razbitinami, ki Jih doslej še niso mogli docela odstranit s tirov. Reševalna dela so trajala vso noč ob svitu reflektorjev In so se jih udeleževale tudi nemške ponton rske čete. Udarec je bO tako silen, da sta M oba dolga ekspresna vlaka stisnila v razmeroma kratko, a dokaj visoko grobljo razvalin, v katerih je komaj prepoznati posamezne de'e voz In lokomotiv. Mnogo trupel bo težko identificirati, ker so popolnoma iznakažena. Reševalci s« morajo večinoma posluževati gor Icev sa avtogen-■ko varenje. te hočejo spraviti Izpod ra»-bitin trupla ter očistiti progo. Nesreča je zahtevala tolikšno število žrtev zaradi tega ker sta b la oba vlaka nabito polna. Zlasti mnogo se Je na njih vozilo dopust-nikov ter šo'ake mladine, ki se Je vračala na bošične počitnice k družinam ia star- Rc^Hn 23 dec br Z»nto*»n5lc prometne H rain-Mrsfv« je danes dsl novinarjem izjavo, v kateri je poudaril v zvezi z želez n'f.V?m> kats^trofiml v zadnjih dveh mese cih, ds o kakšni sabotaži ne more biti go vora Veliko Število žrtev so nesreče zahtevale zaradi tega, ker je bila ielezni&ka uprava glede na velike vojaške transport« prisiljena spraviti v promet tudi stare lesene železniške vozove. 28 smrtnih žrtev nesreče v Parizu Pariz, 23. dec. o. Kakor je sedaj ugotovljeno. je zahtevala nesreča, ki se je pripo-tila včeraj, ko se je porušil most St. Louis, ki vodi preko Seine, 28 smrtnih žrtev. Most se ie porušil v trenutku, ko je vozil pod njim neki vlačilcc. Na vlačilcu je bilo ubitih 16 ljudi, 12 ljudi pa je bilo na mostu v trenutku, ko se je zrušil v globino. železniška nesreča Sarajeva, 23. dec. o. Davi se je pripetil« na železniški postaji Alipašin most v sarajevskem predmestju huda železni ka nesreča. Lokalni vlak, ki prihaja iz Ilidže, je na Ktstaji uvozil v tam stoječi osebni vlak. ssiravno je lokalni vlak vozil samo še s brzino 15 km. je imelo trčenje vendarle hude posledice Štirje vozovi potniškega vlaks so se prevrnili in poškodovali. Pri nesreči je bilo 11 ljudi ranjenih, od tega dva precej resno. Samomor Slovenke v Beogradu Beograd 23 dec. p. V pretekli no« J« 7,vršila v Dosltejev, ulic* štev. 16. samomor kuharica Ksenija Lončar, po roda Slovenka. Vzrok samomora j«, neozdravljiva bolezen. CMD JE OBDAROVALA 120 Š)0L Vrednost razdeljenih daril se približuje dvestotim tisočakom Msgr. Tomo Zupan (kiparsko delo prof. Ivana Sajovica) Na letošnje Tomaževo je minilo sto let, odkar ae je v brezni ški /ari Pod Stolom rodil na lepi domačiji pri Novakovih so-rodnUs pokojnega pesnika Franceta Prešerna Tomo Zupan. Usojeno mu je bilo, da postane kot naroden svečenik goreč buditeij Ui voditelj k naši narodni obrambi Razvijalo se je njegovo plodno življenje v dobi. ko )e tuj rod posegal po naši mladini. Pogubo preteč oblak se je pokazal na našem obzorju leta 1880: »Schul-verein«. 2e naslednje leto Je začel rova-riti na Kranjskem z namenom, da bi raztegnil meje nemštva. Proti drznosti tega nemSkega napadalnega društva ki je razpolagalo z velikimi sredstvi, ni zalegla nobena interpelacija v kjajskem deželnem zboru. Se manj seveda kje na Štajerskem aLi na krvavečem Koroškem. Cehi so Še isto leto odgovorili z ustanovitvijo svoje FTadzornfk Ivan Tomailč — organizator božičnic v širokem mariborskem mejnem delu Šolske matice in odbili naval potujčeva-rija. S češkimi brati je bil g Tomo Zupan v tesnih stikih Udeležil se je proslave fci-sočietnice prihoda slovanskih apostolov, postal Je nato ustanovitelj naše narodno obrambne družbe. Bilo je o Božiču leta 1884. torej ravno pred 55 leti, ko se Je v Ljubljani šest vnetih mož posvetovaio o ustanovitvi družbe sv. Cirila in Metoda. Njihov plamteči poziv je klical slovenski narod iz teme k obrambi. Izmed takratnih prvih odbornikov živi samo še senator Ivan Hribar, kajti tudi Tomo Zupan Je v marcu L 1937 končal svojo dolgo pot življenja in odšel za Luko Svetcem. dr. Josipom Vošnjakom, Ivanom Murnikom in svojim zvestim učencem župnikom Ivanom Vrhovnikom. Od 18iM do 1907 je stal Tomo Zupan na čelu Ciril-Metodove družbe. Z geslom »Mal položi dar domu na oltar«, z besedo in peresom Je vabil rojake v Cirilmetodo-vo trdnjavo. Sknsnno geslo Je ustvarjalo ftudeže: ustanavljali so se otroški vrtci, zrasle so nove tole. Našli so se med narodom nešteti rodoljubi. Id so ob vsaki prilik: žrtvovali vsaj mal dar domu na oltar, rodila pa je slovenska mati tudi dobrotnike. ki so poklonili Ciril-Metodovi družbi vse svoje premoženje. Nekaj iet po svetovni vojni Je kazalo — ob napačnem na-itiranju, da nam narodna obrambna dru-ittva v lastni državi niso več potrebna — to, da so božičnice v obmejnih krajih prisrčni prazniki socialnega sočustvovanja in probujanja narodne zavesti, probujanja pripadnosti k slovenskemu narodu in k veliki kraljevini Jugoslaviji. Letošnja božična akcija Ciril-Metodove družbe je bila opravljena v tako častnem obsegu, da moramo to podčrtati pred vso našo narodno javnostjo. Po zaslugi Izkušenih voditeljev pri centrali CMD v Ljubljani, s sodelovanjem ljubljanskih in izvenljubljanskih članov glavnega odbora CMD ter njenih podružnic, zlasti v Mariboru, Ptuju in Kočevjb je bilo letos obdarjenih na tisoče otrok in celih družin Že mesce prej je vodstvo na-kuplo po tovarnah zaloge blaga, pletenin :n čevljev, samih dobrih solidnih izdelkov. Vodstvo CMD je poskrbelo za natančno razdelitev in je vzdrfavalo stike z ostalimi organizacijami, ki bolj in bolj spoznavajo ootrebo podpiranja našega narodnega življa ob meji. Vsega skupaj je CMD nakupila letos za 120.000 d;n blaga. Treba pa je vpoštevati, da so bile to grosistovske cene. da je torej prava vrednost razdeljenih daril daleko večja in gotovo dosega častno vsoto 200.000 din še prav posebno pa je treba vpoštevati, da so bili s toplim oblačilom in obutvijo obdarjeni ljudje, ki bi sicer morali žrtvovat! bogve koliko truda in prihrankov, preden bi si mogli nakupiti, kar jim je zdaj za božič podarila CMD. Navedli smo te podatke lz treh razlogov: da se oddolžimo slavnemu spominu monsinjora Toma Zupana ob stoletnici njegovega rojstva; da s tako zadovoljivo božični co dobi zadoščenje vsa ona naša zvesta narodna garda, ki Ji Je Cirilmeto-dova družba toplo pri srcu in za katero ne pozabi darovati, pa naj so časi še tako težki in življenske razmere Se tako trpke; slednjič naj črpa pobudo mladina, do katere se je Cirilmetodova družba obrnila zlasti v resoluciji ob svojem zlatem Jubileju, poudarjajoč: »Mladina je živ« nerodna sila, idealna tn nepomirljiva. Ona je organski vir novih sokov Ln osnova novih vzponov!« — Družba sama. vemo. ne 'šče priznanja. Njej v priznanje Je usp^h sam. Vodstvo družbe se gotovo v potni meri zaveda težkih narodnih vorošanj ln nujnosti narodno obrambnega dela Zato vsevdilj poziva narod, da s požrtvovalnostjo dvigne Družbo sv Cirila in Metoda do simbola naše narodne zavesti in odporne sile d. r. Prvomestnlk CMD o letošnji obdaritvi Naprosili smo prvomestnika CMD g. inž. Janka Mačkoiška za izjavo o letošnjem delu in uspehih CMD. Izjavil nam je: — Zanimanje za božično akcijo na naših obmejnih šolah je letos zavzelo posebno širok razmah, kar nam izpričuje tudi zanimanje in udejstvovanje raznih činiieljev za to stvar. Na posebni anketi v Mariboru, ki jo je sklicalo vodstvo CMD in ki so se je udeležili zastopniki raznih organizacij in ustanov, se je obravnavala letošnja božična akcija in so bili storjeni primerni sklepi glede razporeditve in razdelitve božičnic. Tudi v bodoče bo potrebno takim pripravam posvečati nezmanjšano pozornost. jih še stopnjevati in vse sorodne težnje usmeriti k čim večjemu uspehu. — Cirilmetodova družbe pa je za letošnji božič, kukor je to delala doslej, tudi sama obdarila najvažnejše postojanke v severnem obmejnem pasu od Pece do Radgone, v Prekmurju in na Kočevskem Obdarjenih je bilo 120 šol ter se letos približuje vrednost razdeljenih daril, ki so bila od vodstva in podružnic razposlana, dvestotim tisočakom. — Družba pa ima v svojem delovnem načrtu poleg božičnice tudi še druge akcije. V pričetku šolskega leta se nanjo obračajo šole za preskrbo knjig in učil in za ubožno obmejno deco. Mnogo knjižnic deluje pri njenih podružnicah, pa tudi številne druge obmejne knjižnice, zlasti šolske, imajo stalnega podpornika v družbi. Dosti odrov, posebno šolskih, je bilo postav- Prvomestnlk CMT inž. Janko Mačkovšek ljenih z njeno pomočjo, pevski zbori v pograničnem ozemlju imajo v družbi zvestega prijatelja. Sedaj postavlja no vo obmejno šolsko postojanko pri Sv. Treh kraljih na Kozjaku. —- Skoraj še več družbinege dela pa je skritega in se odmika široki javnosti. Zato pa ni nič manj važno, potrebno in nujno. Prijatelji in podporniki družbe imajo lepe in plemenito zavest in zadoščenje, da se njihove žrtve na času in denarju uporabljajo in usmerjajo za namene, za katere so določeni po stari tradiciji in dolgoletnih izkušnjah naše družbe. 247© let |e skupna starost naših najstarejših sodobnikov, ld jih )e M Jutro" obdarilo za letošnji božič Del zbirke »Jutrovih« božičnih daril v Verbičcvi trgovini Ivan Robnik vod) nadzorstvo pri zidavi aove šole CMD pri Sv. Treh Kraljih na Kozjakn — Sola je pod streho in bo pomladi dovršena da slovenski meceni lzmirajo. Ko pa smo bridko spoznali, da je narodna obramba ob mejah in za njimi potrebna prav tako živo in še bolj izdatno, kakor kdaj koli pred vojno, se hvala bogu obnavljajo svetil vzgledi, ki naj dalje bodrijo k požrtvovalnosti za našo CMD. V duhu svojega prvega voditelja in častnega člana Toma Zupana se snet leto za letom nadaljuje vneto delo za našo obrambno družbo, ki hoče prižgati luč narodne zavesti in prosvete. kjer narod najbolj hlepi po njej. Naša CMD pa Ima danes tudi veliko socialno poslanstvo: z dobrim delom mora podpirati siromašno prebivalstvo ob meji. Tuja društva Imaio na razpolago ogromna sredstva, da lahko maml-jo v svoje šole ali pa v oklep strupene tuje miselnosti naše obmejne ljudi, zlasti mladino, ki se nežna še ne zaveda, kje so prave korenine njenega rodu Leto za i letom skrbi naša šolska družba zlasti za i Kakor smo ob razpisu glede naših »stoletnikov« obljubili, tako smo tudi storili: odbrali smo najpotrebnejše ženice in starčke in jim oskrbeli majhno božičnico. Ne bomo naštevali njihovih imen, čitatelji so pač lahko že po doslej objavljenih opisih presodili, kateri naši najstarejši sodobniki so podpore resnično potrebni, pa boste lahko to presodili tudi še v nadaljnjih nedeljah, ko bomo vrsto dopisov še objavili, da bo naša javnost kolikor mogoče pregledno spoznala, kako se godi našim najstarejšim rojakom. Skupna starost obdarovanih znaša Vsebina zavojev 2470 let, povprečna starost pa je 95 let V daleč pretežni večini so ženice, katerih je obdarovanih 19, moških pa 7. Zavoje z živili je prejelo 25 obdarovan-cev, nekemu staremu gospodu pa smo postregli na drugačen način; da bo ob prijetnem ven ju cigar lahko še razmišljal o dogodkih iz izkušenj polnega življenja. Zanima vas. kaj je bilo v ravojih Kakor rečeno, smo se zastran tega obrnili kar na gospoda dvornega dobavitelja Antona Ver biča v Stritarjevi ulici. Seveda je težko pri tolikšni zalogi dobrih, reči izbrati tisto, da bo vsem starčkom in ženicam všeč No, kavijar-ja že ne, delikatnih sirov tudi ne, likerjev takisto ne! —E, saj nam je večina ženičk povedala, kaj jih najbolj krep-ča: dobra kava. Odločitev je bila po-takem lahka in gospod Verbič je no-polnil 25 zavojev z izdatnim obrokom prvovrstne žgane kave, s sladkorjem m pridelki, do roba je nasul izbranih kolačkov — in že je 25 ličnih zavojev, božično opremljenih s smrekovo vejico in s čestitko, poromalo v najrazličnejše kraje po slovenski domovini. Želimo, da bi bilo našim najstarejšim sodobnikom vsaj nekoliko olepšano letošnje božično praznovanje. Zahvale ne terjamo, storimo le svojo dolžnost, ko z opisovanjem življenja in z obdaritvijo damo pobudo, naj v sleher- mam kraja poskrbe tudi domačini, da bo najstarejšim sodobnikom do znosnosti olajšana peza visokih let. »JUTRO* Mirko Kosi f Maribor, 22. decembra Ko smo Mirku Kosi ju pred poldrugim letom čestitali k 60-letnld, pač nlkdo ni pomislil, da bo tako kmalu zapustil svoje drage. Saj se je šele komaj malo odpočil od več ko 35-letnega dela v toll ln med narodom. Toda zadnje čase kar po vrsti umirajo možje njegovih let. To je pač men- da moda slovenskega Intelektualca, ki si ne more zadostno oskrbeti zdravljenja takrat. ko bi bilo mogoče bolezen še v kali »streti. Ko so po Bosni pokale avstrijske ta turške puške, je Mirko Kosi 21. julija 1878 zagledal luč sveta kot sin nadučitelja v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Starši so ga že od mlada vzgajali v slovenskem duhu. Dovršil je v Mariboru učiteljišče, kjer ga Je družba slovenskih tovarišev te bolj utrdila v narodni zavesti. Z bistrim očesom j« spoznal krivice, ki jih je zadajal tuji šovinizem našemu narodu. Kratko je bilo njegovo prvo službovanje v Spodnji Kungotl ln v Majšperku. Polnih 35 let pa je vzgajal številna pokoienja slovenske kmečke ln delavske mladine pri Sv Barbari v Halozah. Gledal je žalostne ln vesele dni našega ha-loškega ljudstva, spoznaval mnogo trpljenja in bede, pa le malo veselja ln sreče. Ugodno je bilo, da Je imel za nadučitelja Antona Ogorelca, moža izredno blagega srca, široke razglednosti. dobrega poznavalca ljudske duše. Pomagal mu je pri delu, pri posojilnici, pri bralnem društvu, pri pevskem društvu, pri tamburafikem zboru, pri sadjarskem društvu. Povsod sta postavila celega moža in nedvomno je tudi g. Ogorelca, ki nosi na hrbtu že skoraj svoj osmi križ. hudo zadela tovariševa tako zgodnja smrt. Ko je Mirko Kosi leta 1920. po odhodu g. Ogorelca v pokoj postal upravitelj pri Sv. Barbari, Je nadaljeval z vso vnemo delo v istem duhu, na enako širokem gospodarskem ln prosvetnem poprišču. Tudi za po-itično življenje se je vedno zanimal in je bil med prvimi, ki je leta 1906. takoj po tanovltvl stranke vstopil v nje- vrste ln jI stavil na razpolaeo svnin * lovno silo. Značajno je vedno stal v vrstah "ovi-rifik-"' nr>rr>.ini» r'r in do "ad- njega Je bil odbornik JNS v mariborskem četrtem mestnem okraju, kamor se je leta »o svoil unokrvlitvi r Rozo ln z otroki, ki so se šolali. Dokler ;a ni bolezen prikovala na skoraj suu. NOVICE iz celega sveta in najboljše razvedril« nudi luksuzni super ker tadl podnevu sprejema evropske ta tsvenevropske postaje glasno In čisto. Prodaja tudi na obroke Razen tega prinašamo OHION 5-cevni popularni super na mesečne obroke od Din 180«— RADIO r. z. o. LJUBLJANA. Miklošičeva c. 6, RADIOVAL — LJUBLJANA, Dalmatinova al. 13, ANTON BBEMEC — CELJE. Miklošičeva nI. 2, L. LUSICKV, MARIBOR. Koroška c. 1L bivanje v sobi, sem ga Se videl na vsaki seji, na vsakem sestanku organizacije JNS. Z gospo je vzgojil pet hčerk ln sina v prani narodnem duhu. Tri hčerke so učiteljice. ena . M;rtare-'ša pomaga pri gospodarstvu in je očeta skupno z materjo ljubeznivo negovala v trpljenju pred smrtjo. Sin pa je kapetan jugoslovenske vojske. Mirko Kosi je izpolnil svojo življenjsko r" v tffiem delu. Le premalo časa mu Je bilo odmerjenega, da bi v miru užival tudi sadove. Prerano smo ga morali na Tomaževo spremiti do groba. Ostal nam bo svetel spomin na njegovo delo v naših tako lepih in tako revnih Halozah. Vekoslav Splndler Gradnja novega kraljevega gradu na Bledu Poleti pa je bila vgrajena planinska rezidenca našega kraljevskega doma v Srednji Radovni Nedavno me je pot zanesla na naš Bled. Ko sem se sprehajal po južni Jezerski obali sem presenečen opazil, da je kraljevski grad »Suvoborc porušen do tal. Tam, kjer je pred mesci še stala velika stavba, leže vel ki kupi kamenja, opeke, peska in dragega stavbnega gradiva. Velika ln za oči tako prijetna stavba je bila zgrajena 1. 1882. Zgrad i jo je knez Ernest VVindischgr&tz. Kmalu po svetovni vojni je pr šla v posest našega kraljevskega doma, ki mu je služIla kot poletna rezidenca. Velika ln lepa stavba pa v tehničnem pogledu m več ustrezala kraljevski poletni rezidenci, zato jo je uprava kraljevskega doma dala porušit.. Na tem mestu bodo takoj pomladi začeli graditi impozantno stavbo v planinskem slogu, ki bo te bolj poudarjala planinski značaj te divne gorenjske pokrajine. V minil em poletju so na južnem pobočju gore Mežaklje na tako zvanih Ravneh nad Srednjo Radovno v sirovem stanju dogradili okoli 15 poslopij, ki bodo služila kot planinska rez denca našega kraljevskega doma. Poleg poslopij ki bodo služIla za bivališče poedinlm članom naše kraljevske hiše, reprezentanci in shižahnlštvu so zgrajena tudi gospodarska poslopja, garaže, blevi in drugo. Prostor za kraljevsko planinsko reziden- co Je zelo srečno izbran. Ta planinski svet je skoraj raven tn obrasel s listnatim drevjem in leskovim grmovjem. V ozadju pa so prostran smrekovi gozdovi in planinski pašniki, ki segajo na vrh gore Mežaklje. S te planinske terase Je krasen razgled navzdol na smaragdno zeleno reko Radovno, v romantično dolino Krmo, navzgor pa na prostrane Pokljuške gozdove in na veličastno Triglavsko velegorovje. Vsak dan loo kg težji »Jutro« je oni dan poročuio o mladem kito, ld so ga pred dvema mesecema ujeli trije ribiči v zalivu Tihi pri Cavtatu in ga zdaj razkazujejo po državi. K temu velja vedeti: Ko s« skoti, Je kit dolg nekaj manj kakor 7 metrov. Po sedmih mesecih ima ie dolžino 16 metrov In po dveh letih Je samica povptečno dolga 24 metrov. Kit pa tadl Se dalje raste vse do dvanajstega leta starosti. Toda najhitreje raste vendar v prvan letu ta sicer vsak dan za 4 cm tn Je vsak dan sa 100 kilogramov težji. Kako dolgo nosi samica, naravoslovci Se niso točne dognali, toda pri večini vrat orjaških morskih sesalcev traja ta doba leto dnL Cuoa cci in zdravje, ustvarja dobro ra2po(ožaye TUNGSRAM Kryf\lcn »» amiiltea piazai¥i:Eliv::r^ ; zabaval, da se boste od srca pošteno nasmejali ickey Reoney ! Predstave danes ob 15. in 17. ari (večerni predstavi na božični večer odpadeta), nadalje na Sveti dan in praznik Sv. Štefana ob 15^ n., 19. in 21. uri Kino sloga, teL 27-30 Ne za mudite najnovejše aomedije ie n@sfi Prazniki imajo to napako, de ostane človek čeznje brez časopisa. Kako bi le mogel človek vzdržati, da bi mu tri dni ne prišlo nobeno pisanje o tem, kakšne katastrofe so se v tem času zgodile na oceanih in na celinah? Ponedeljska izdaja našega lista predstavlja idealno rešitev, da široki krogi naših čitateljev tudi ob ponedeljkih niso brez novic, a ker se je tokrat nabralo toliko ptazmkov na kup, jo bodo v sredo prejeli tudi mnogi naročniki »Jutra*, ki na ponedeljsko izdajo niso naročeni. Prepričani smo, da jim bo list ugajal in da se bodo želeli uvrstiti med redne naročnike ponedeljske izdaje, ki stane po raznašalcu 5 din na mesec, po pošti pa celo samo 4 din, naroča pa se pri upravi »Jutrim v Ljubljani, Kmafijeva ulica 5. Prihodnja številka bo prinesla poleg množice najaktualnejših poročil iz prazničnih dni tudi običajno prilogo, ki bo tokrat še posebno pestra. Naj navedemo iz bog/ate vsebi-bine, polne 'odličnih literarnih prispevkov in izbranih ilustracij, samo nekaj naslovov: Nikolaj Pirnat, »Tisti, ki niso praznovali božiča (risba); France Kožar, »Siht na sveti večer*; Cvetko Golar, »Vlomilec Petru-Ska«■; Igor Torkar, »Življenje in smrt Majde Lesarjeve«; Adi Kmet, »Sveti Trije kralji*r; Vilko Mazi, »Mina*; — ano, »Pesem o svobodni vzgoji«; Nina, »Hlapec Jaka pljune v roke*; L. K., »Draginja brez konca in kraja in še cela kopa drugega gradiva. Ne bo vam žal, če boste poslej vsak ponedeljek jemali v roke ponedeljsko izdajo »Jutra*. * Dopisnikom. Zaradi povečanega obsega in povečane naklade današnje božične številke »Jutra« smo morali uredniško delo zaključiti prej kaikor za običajne nedeljske številke. Zato smo zlasti od dopisov, ki smo jih prejeli žeSe včeraj, mo-gl1 objaviti le majhen del Ostali pridejo na vrsto v prihodnjih dneh. Dopisnikom, se zahvaljujemo in jim obenem želimo srečno bcž tne praznike. — Uredništvo. * Prom°cija. v potek oto 11. so bili na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani promovirani za dektorje prava gg. Jože Novak s Save pri Jesenicah. Peter Kotbe iz Ljubljane ln Anton Koran iz Saleka prt Velenju, čestitamo! i nmn»T7i; n tm? HnnTii nmKrmnmiHi ni m«iimmin!KiWHTiK simHii!mifumttt)ft(fmHrBHint?fmfffBnmT8 VESEL BOŽIČ m SREČNO NOVO LETO želi — novo podjetje MIZARSTVO TRIGLAV PINTAR J03E — Kranj—Cirčiče. Izdelovanje vseh v to stroko spadajočih deL • Diplomiran Je bil na visokih eksportnih akademiji za trgovske vede na Dunaju g. Evgen Pieiick 'i® Ljubljane. Čestitamo! * Znižana taksa za telefon do prekomor-skih-držav čez praznike. Z odlokom ministra za poŠte je odobreno, da se morejo v času božičnih in novoletnih praznikov opravljati telefonski pogovori preko Rima do čezmorskih držav Argentine, Brazilije, Paragvaja, Peruja, Urugvaja, Japonske in Koreje z znižano tarifo 50^ od skupne takse. Ta ugodnost velja od 23. decembra pa do 4. januarja 1. 1940. * Zvijanje prejemi ov g.afičnemu delavstvu. Po dolgotrajnih pogajanjih so bile tudi tiskarne zaradi rastoče draginje prisiljene, povišati plače vsemu grafičnemu delavstvu. Za tiskarne pomeni to povišanje znatno obremenitev in bodo grafična podjetja prmorana zvišati cene tiskarskim i7delkom. Pri tem je treba upoštevati še zla>ti, da se tiskarska industrija že dolgo nahaja v težavni krizi, ki se povečuje prav znatno tudi s tem. da obstoj1 še vedno zelo veliko število državnih tiskarn. Sploh se moralo tiskarne boriti neprestano z najrazličnejšimi težavami. Vse to otežkoča gospodarski položaj teh podjetij, katerih obstoj in uspešno obratovanje pa je važno za našo kulturo in narodno pro-svefo. • Razstava sarajevske tkalnice preprog prispe v Ljubljano in Maribor v januarju. (—) Kapitalisti! Zaradi zaslguranja svoje gotovine obrnite se Se danes na vodilno podjetje za prodajo nepremičnin v Beogradu, ki vam bo s svojim strokovnim in solidnim poslovanjem omogočilo, da plasirate svoj denar v stavbe ln solidne objekte z odličnim obrestovan je m. Podjetje »Zagreb« vam najbolje služi kot posredovalec med prodajalcem in kupcem nepremičnin, a svoj honorar si da izplačati šele po završitvi pogodbe. »Zagreb« podjetje za kupo-prodajo nepremičnin, Beograd. Dečanaka ulica 17-m, telefon 30-969. * Društvo Narodni dom v Zagreba priredi dne 31. decembra Silvestrov večer v društvenih prostorih, Berisla videva 11. Pester spored, dobra vina in buffet, zmerne cene, izvrstna plesna giaaba. Začetek ob 20.30. * Nov grob. Dne 16. t m. j« v Rogatcu umrl g. Josip Griinvvald, trgovski zastopnik. Naj v miru počiva, žalujočim naše sožalje! * Družbi m. Cfrtla ln Metoda )e tzročEa za Ivana Vrhovnlka sklad ga. Ana Letnar iz Ljubljane 100 din v spomin pokojne vrle Cirilmetodariee gdč. Anice PetrovOsve, poštne uradnice v Gornjem Logatcu. Iskrena hvala! Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Na Jadranu se ukinjajo parobrodne proge, ker manjka premoga. V jadranskih pristaniščih se čuti zadnji čas znatno pomanjkanje premoga, da je deloma prizadet že reden pomorski promet. Že v četrtek nekateri parniki, namenjeni iz Splita v Trogir, Ka štele, Makarsko in drugam, niso mogli odpluti, ker je v splitskih skladiščih zmanjkalo premoga. Kraji ob teh progah trpe znatno škodo zlasti spričo dejstva, da so ostali brez zveze s svetom tik pred praznik. ,. , , L I, ....-.:, ..;>-«. ' .tVŽ ■ * Za božično zbirko ljubljanskih podružnic CMD so na nabiralnih poiah darovali sledeče zneske. Ljubljanska kreditna banka 350 din. Po 200 din: Slavija, zav. banka; Chromos d. d.; 150 din H. Suttner; 118 din nabrala Ivanka Kaiinova na društvenem zborovanju. Po 100 din: Neimenovan; Gradbena družba inž. Dukič in drug; Zedinjena zavarovalnica; A Sara-bon; Ivan Volk; Fr. Ks. Souvan; I del konz. društvo; F. Hrehorič; drogerija Gra-gorič; Hrovat; Jugoslovanska banka; Ju-goslov, elektr. d d. Brown Boveri, podr.; Hipotekama banka; Grom. car. posred.; Sava, zav. deL družba; A M. Friedrich. eksp. lesa; Jugoslovensko Siemens d d.: Prva hrvatska štedionica; Croatla. zav dr.; dr Windischer; Zbornica za trgovino in obrt; Jadranska zav. družba; Iv. Hribar; Vera Adlešič; Splošno Jugoslov bančno društvo; Tomažič; Kavarna Zvezda 75 din Schne!der & VerovSek: 60 din Mer-genthaler. Po 50 din: M. Kukal}; lekarna Ustor; C Majcen; Rajko Turk; Com-mercial Union, zav. del. dnižba; Sever 6» Co.; I. Knez; Jugoslavija, zav. družba; S mrko! j. trg. družba; Pavla Toman; A Paulin, damska konf; Gospodarska zveza; dr. Lapajne St.; Daj dam; S. Kolar; Material, trg. družba; dr Kuhar; Neimenovan; Fr Heinrihar: Bregar-Krek; I. Bo-nač s-n; Stavbna družba: dr. Bogdan Žužek; Le na; J Kobi: A Rojina; dr Ivo Pless; M Wessner: Lea Ferfila; I VodnTt; Kuverta, konf tvornica; L. M.: Javna skladišča: Fran Pogačnik: Marija Prešel: Eka, tvornica kovin, izd.: FEifler tekst tov.; Arbor, les. trg: dr Dinko Puc: dr A. Kuhar; DolniČar; Produkta, tovarna za kis: Evgen Lovšin; Adolf Knebl: Kastelic in drug; neč tljivo. 40 din Karla Modic. Po 30 din: Slovenia Transport; Vinko Križaj, gradb. podj.; Bratje Tuma; F. Prijatelj; J. Kurent; Nečitljivo; N. N.; I. Kalin; dr. Neuberger; nečitljivo. Po 25 din: Zadruga drž. uslužbencev: Kristina Cervena Po 20 din: inž. Hodja; Mih. Jenko; Anton Mav-rč; M. Keše; A. Kostanjevec; N Petek; dr. Kmet; Nahtigal in sin; Baša; Tuječ; Goliar; Kecelj; Olga Jeras; V. Roje; Stana Škof; Filip Bizjak; Alojzij PlatvnSek; M. Marout; Posavec; Rozman; De Reggi; Grcwn; trije podpisi nečitljivi. Po 10 din: Milan Presker; Zora Koklič; Rezka Kuhar; I. Frisch; Anica Krapež; A. Cemaiar; M. Kobal; A. Accetto; dr. Pekle; Jerica Rems; Elza Rahne; Jožica Subert*, JoSko Subert; Jezeršek Fr.; Iv. Goljar; Marija Kane; Štefka Maurin; Gerbec; Pavlinka Milavec; Berličeva; Teply; Stare; Minka Govekarjeva; Potočnik; Zupančič: Jesih; 10 podpisov nečitljivih. Po 5 din: Ana Z ure; Sežun; Neimenovan. Vsem darovalcem najlepša hvala! ZOPER KAMENE v 2ol?u — ledvicah — sečnem mehurja, vzemite: lek: DUBRAVKA CAJ io * kratkem čaau Je uspeh zajamčen. — 1 Ikatl. din 80.—. — Dobiva se v vseh lekarnah. Ia deluje: K. F. Labor Mr. I, Andrljič, lekarnar, Most ar. R. S. br. 14471. M/V 1938. • ZagrebSki nOsaČi motorizirajo svoj obrat. Nosačl v Zagrebu — aH kakor se naziva Jok akiiniki — del j časa niso imel! svoje stanovske organizacije, kakrioo imajo nosači pri nas Nedavno ps se je ustanovila »Zadruga zagrebačkih služnika«, ki se je lotila dela na velikopotezen način. Ker zahteva moderni čas zmerom hitrej:?ga tempa, be zadruga poskrbela, da bodo aosaži Ljubezen mladega Hardyja ki si ve pomagati iz vs*4h težav in zadreg! Film za staro in mlado, burka v kateri kraljuje iniadi Andy Hardy kot kavalir, zaljubljen gentlemen, Danes In oba praznika ob 10.30 do p. ^ (XtUkh> Poioii kov bo > LTr^JS" NOTO! Pnfrulla smrt! na življenje in smrt Na iskrfb konjih drve junaki po strmih planinah boreč se z razbojniki, ki ogrožajo iz svojih zaned mirne ljudi 1 Ogorčene borbe legendarnih junakov divje prerije za pravico in srce. borba Vnem našim kino-obiskovalcem želimo vaaela božične praznika in vam nudimo najkraanejftl spored Globoko prevzeta je včeraj odhajala publika od premiere. — SploSna kritika je, da film »»Gospa J udi ta«, ki predstavlja »Damo s kamelijaml« današnjih dni, prav nič ne zaostaja za velefllmocn »Juarez«. Kakor v Beogradu ln Zagrebu, tako se bo tudi v Ljubljani te dni govorilo ie o filmu »Gospa J udi ta«. GOSPA JUDITA K BETTE DAVIŠ KINO MATICA Telefon 21-24 Danes predstavi samo ob 15. la 17. ari. Oba praznika predstave ob 10-SO, 17., 19. to 2L uri poleg bicikfov, ki Jih imajo doslej, dobili tudi tricikle za prevo* manjših tovorov, pa celo tovorne avtomobile, da bodo mogli vržiti tudi seKtve velikega obsega, ki jih zadnji čas niso več mogli. V Zagrebu je vsega skupaj 120 organiziranih nosačev. LASJE KOT SVILA! Umivajte svoje lase a Savexom, odličnim tekočim Samponom brez luga. Na zahtevo pošljemo vsakomur brezplačno knjižico o dovrSenl negi las. L'Oreal/28 — Zagreb 1, pošt, pret t * Z božično ttevUko ki je izSla te dni, je stopil družinski list »21ka« v 11. leto svojega življenja. Za božično darilo prlnaSa svojim Številnim prijateljem Izredno zanimivo tn poetično Muschler Ospanovo »Neznanko«, kjer popisuje, kako je neznano mlado ln Izredno lepo dekle Slo a smehljajem na ustnicah prostovoljno v amrt Dr. A. Debeljak je prevedel aktualno Mau-rolsjevo humoresko »Prebivalci zvezd gledajo na nai svet...« Martin Benčina nadaljuje s svojim tečajem o likovni umetnosti, pokojni celjski dijak Franc Prime, ki je pred kratkim tako nesrečno končal, pa se Je oglasil — poslednjlč — s črtico »Morilec«. Mlade mamice, ki znajo plesti, se bodo razveselile opisa: »Za novo leto novo oblckco«, »Izpit ljubezni« pa bo zabaval odraslo mladino v dolgih zimskih večerih. Sledita običajni rubriki »Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke« (prlmarij dr Dragaš) ln vedno zanimivi ln prakUčno uporabni »Gospodinjski kotiček«. Božična Številka »21ke« vsebuje tudi mnogo lepih fotografij, umetniških posnetkov ln slikic mladih prijateljev ržene kave 21ke ln 2lkl-nega otroškega zdroba, dobi pa Jo orezpia-čno vsak Interesent, ki pošlje svoj naslov: Pražarnl Siki, Ljubljana-Vič. ( —) * Važno za nagluftne! Z majhnimi stroSkl boste boljše slišali s pomočjo svetovne metode. V Vašem ušesu so trt majhne koSčice Ce te koščice ne delujejo dobro, boste Slišali zelo slabo. Večine besedi ae razumete. Zvoki ne dospejo do ušesnega živca. Na tisoče ljudi trpi zaradi tega nedostatka Potrebujete zaradi tega majhen srebrni vl-brafon, da bo Izginila VaSa naglušnost ln da bodo omenjene majhne koščice spet sposobne za sprejem zvokov Tako bi zopet dosegli mir ln zadovoljstvo. Vibrafon je majhen, srebrn aparat, ki ga skoro neopazno nosimo v uSe*u, brez baterije, brez žic ln brez vsakega drugega pribora. Tvrd-ka Vlbraphon (Dep. SO C) v Zagrebu, To-mislavov trg 17 Vam nudi priliko, da preizkusite vibrafon v teku enega mesca, ne da bi bili obvezani, kupiU ga. Zahtevajte popolnoma brezplačno obširne prospekte, zdravniška spričevala ln mnogoštevilna priznanja naSlh kupcev obenem a pogoji aa 30-dnevno preizkušnjo. „BoStjanov" hotel v SV. KBIS NAD JESENICAMI vabi na obisk. Stalna oskrba, tudi kurjen« sobe. Izkoristite praznike! Se priporoča T1LKA BERNIK. • Težk« ztm*ka hrana tn premalo gibanja > v zimskem času često vzrok slabe prebave želodca, čest.h omotic, zaprtosti ln nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se zaradi mraza so pet izraziteje pojavijo, hemeroleti motnje v želodcu zaprtje, zaslepljen je, črevesna obolenja, spioSno Ul prehitro dobeienje, gla vobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše tn starejše osebe ao tem nadlogam podvržene. Plan nka čaj — Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vae telo in oa Vaše aploSno zdravstveno stanje. Zahtevajte v lekarnah Izrecno Pla-nlnka čaj po 20 din ln 12 din. Reg. S. br. 29550-35. BOUVIER VINO V STEKLENICAH GORNJA RADGONA • Zagonetna smrt I7-letnega kmečkega fanta. Tik pred božičnimi prazniki so na cesti pri Sesvetah v zagrebški okolici asšli na cesti na zverinski način umorjenega 17-letnega kmečkega fanta Jurija Hacmanka i« Blagušev. Zandarmerija je izprva domnevala, ds gre za roparski umor poznejše poizvedbe pa so preiskavo obrnile povsem v drugačno smer. Dan poprej je bil Hac-manek s vozom v Zagrebu, kjer je prodal nekaj starega želez ja. Ko se je vračal proti domu, je imel pri sebi vsega skupaj samo 50 din. Vsa znamenja kažejo, da so Hacmanka, ki bi imel v kratkem podedovati veliko premoženje, spravili s poti neki ljudje, ki jih ja aapeljal pohlep po da-diščini. • »NaSli aa ga na "lami, povitega v plenice«. Tudi na& otročički leže na stanu, a premnogi od njih nimajo pleničk, temveč ao aa sMo zaviti v stare cunja. Nesnaga ta mraz ubijata naše otrotte! Pomagajte nam oblačiti aajmanJAe: pošljite svoj prispevek aa otroške opreme na ček. račun Uniji m aaSčito deca. Hvala Vami • Kaplja v morje. S tam Izrekom as običajno označuje breevrednoat ene »kapljat. Vendar pa mora majhen del oellne predstavljati veliko vrednost. Tako Je tadl a I^rmfflt""! Kijptca gUnonv katerega aa raniti PDnim ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM, &ISKA. telefon 41-79 Predvajamo danes, jutri ln v torek dopoldne ob 11. url po enotnih cenah a din 3.50. P O U O K N n« ZABAVEN VELEF1LM NASMEJALI SE BOSTE DO SOLZ, KO BOSTE GLEDALI FILM TO JE FILM, KI GA NE SME NIHČE ZAMUDITI! Pozor! Obnovljena zvočna aparatura! Jutri la v torek ob fc, 5^ 7. in 9. ari predvajamo pre-fflm a SHJLRLEY TEMPLJE v naslovni vlogi H E I D I V PONEDELJEK ia TOREK ob 14£0, 17^0 ln 20.SC ari MATERIN GREH BANDITI PRERIJE aeposabni roman matere, ki ni poznala Bock Joaes — aekroaaa kralj divjega svojega sina. zapada. KINO MOSTE dota ia milijon litrov zraka samo ena »kaplja«, t. ja: samo en liter. Moderna svetlobna tehnika ta plemenlU plin posebno koristno uporablja S tem dragocenim Kryp-ton plinom namreč polnijo žarnice. Rezultat je frapanten: Tungsram Krjrpton žarnice dajejo ne samo nenavadno svetlo, snežno belo svetlobo, katera olajSuje delo tn čuva oči — marveč pomaga tudi štedltl Tungsram Krypton žarnice porabijo namreč za svojo brezprlmerno belo svetlobo znatno manj toka. Kdor želi to trditev preizkusiti, naj napravi polzku&njo z eno Tungsram Krjrptoa žarnico. Oko ln denarnica mu bosta hvaležna. Tungsram Kryp-ton žarnica daje svetlobo, katera čuva oči ln zdravje, ter ustvarja dobro razpoloženje. (—) kipov in sloga, iz katerih veje podubov-ljena svetniška lepota. Vse še ostalo delo, posebno prezbiterij, pravi g. župnik, sa bo prihodnje leto nadaljevalo in z božjo pomočjo, upamo, srečno končalo. Čast tihemu ln skrbnemu delu g. župnika! o— Božičnica Omladine JNS v Mostah. Organizacija Omladine JNS v Mostah js v četrtek zvečer priredila v dvorani kina »Moste« božičnloo. na kateri je bilo obda-rovaruh 30 najpotrebnejših članov organizacije. Agllni odbor s predsednikom tov. Guštinom na čelu je v kratkem času ki mu Je b.l na razpolago, dosegel presenetljiv uspeh Trideset mladih ljudi bo hvaležno gledalo na to njegovo delo njemu samemu pa Je v veliko zadoščenje moralni uspeh prirejene božičn ce. Ljudi se je »eaele božične praznike ln srečno novo leto želi in se priporoča za nadaljnja naročila MIZARSKO PODJETJE EMIL KOPRIVNIKAR - NASLEDNIKI V L I T I J I • Dr. D jure VmueAie, speci jallst za «v-čae bule*ti, Zagreb, MoSlnskuga 10/b, sprejema v ordinaciji samo v ponedeljek, sredo in petek od 4. do 5. ure popoldne. Bolnike izročene v sanatorljsko nego, sprejema osebno vsak dan dopoldne od 11. do 12. v sanatorlju Zelengaju 37, a v ostalem času dneva službujoči asistent sanatorlja (teL »3-80). (—) • Lastiti interes vsakega bolnika, ld se želi osUraviU od naduti« pljučne bolezni ln podobnih, mu nalaga, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann A Co. Berlin 614, MUggelstrasse 2525 a, ki obstoji že mnogo let in brezplačno razpošilja poučno broSu-ro s slikami. Pazite na oglas na strani 2. nabralo za polno dvorano, dokaz., kako v korenin jeno je jugoslovanska misel v mo-ščanskem okraju. Po predsednikovem nagovoru je sled la deklamaclja. nato pa so omlaUlnci podali izvrstno uspelo burko v enem dejani ju »Fejst fant«. Občinstvo je nagradilo Igralce v salvami smeha in odobravanja. Po igri se je občinstvu predstavil bož ček, ki je obdarovancem izročil kuverte, katere so potem zamenjali z darili v veliki sobi gostilne tov. Lasana, kjer }e po prireditvi bila Se čajanka. Na čajanki se je tov. predsednik v poroč ta g. Jože Blagov»č in gdč. Štefka ;KoIm»nOva. Mladoporočencema želimo mnogo sreče ln zadovoljstva! d— Za obmejno Sol°, ^ jo gradi Cinl-Metodova družba pri Sv. Treh kraljih na Kozjaku, so de potrebna sreUlta veselo tega krasnega filma. ( ) Sijajen božični spored v ldno Slogi! f Uprava kina Sloge je poskrbela, da bo njen božični spored ugajal najširšim plastem ki-nopublike, mladim in odraslim, v glavnem pa je bil cilj njenega prizadevanja, da postavi na spored film, pri katerem se bo občinstvo prisrčno zabavalo. Micke? Roonej si je po svojih zadnjih uspehih pridobil vsesplošne simpatij« in tako bo njegov najnovejši film »Ljubezen mladega Har-•yja« brezdvomno vsakomur ugajal. Odrazil tn pa mladina, vsi se bodo nasmejali pri Hardyjevlh IJubavnlh pustolovščinah, kjer nastopa Be nedorasli dečko kot eleganten kavallr ln gentleman, kl si zna po-nagatl lz vsake zadrege. Skratka, vsi se bodo smejali, zlasti odrasli, ld se bodo pri tem filmu spominjali svoje mladostne dobe. Premiera filma v kinu Slogi bo danes v nedeljo, ter se bo ta film predvajal le pri oopoldanskih predstavah ob urah, kl so navedene v Inscratlh. Vse trt praznike ob 10.30 url dopoldne pa bo predvajala Sloga napet film lz kraljestva dtvjega zapada »Patrulja smrti c. Publiki, kl Je željna senzacij. pri katerih gledalcem zastane srce v prsih, bo ta film Izredno dobrodošel. Pojoči kovbojl Izvajajo vratolomne senzacije, se bore za življenje ln smrt z razbojniki in ln priborijo končno zmago pravici. (—) jjoBNl ATELJE RIHARD KLEMENČIČ PRIVOZ 6, od 27. t. ra. do 27. januarja NE ORDINIRA u— Plesne vaje Ljubljanskega Sokola bodo na Štefanovo ob '/«5. Vabljeni! (—) u— Tramvajski promet na sveti večer ne bo tako urejen, kakor smo včeraj objavili, temveč bodo vozovi dolenjske proge vozili samo od 13. dalje naravnost čez Poljane k Sv Križu vsakih 8 minut do 22. ure, a vse drugo ostane, kakor je bilo objavljeno včeraj. _ Plesalci! Ples ni užftek — ako ne uporabljate za nego nog to telesa Sanoped. Vrečica 2.— Din. Zamrzle vodovode tali brez razkosavanja zidu z električnim aparatom Co-kert Avgust, klepar, vodovodni Inštalater, Gregorčičeva 5.. telefon 24-70. (—) Priporoča se za fotografiranje Atelje je tu žefa ta pri salezijancih v Gaberju, ob 1. pa v kapuc nski cerkvi e— Javna mestna knjižnica v Celju bo na božič zaprta v četrtek 28. t. m. pa bo spet redno poslovala. PRIZNANO LEPA TRAJNA. BARVANJE LAS. Oglejte si najnovejše frizure in barvo las r moji izložbi. — R. GllOBELNIR, CELJE. e— Dve nesreči. V torek je padel 50-letni dninar Ivan Gobec v Grajski vasi pri Go-milskem v globoko jamo *n priletel tako nesrečno, da si je nalomil križ V četrtek je padel 11-letni posestnikov sin Anton Amšek s Prekorjs pri Skofji vasi pri smučanju :n s: zlomil de*no nogo v členku. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— iz sodne dvorane. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se Je zagovarjal 271etnl posestnikov sin Ivan K resni k iz Belega potoka pri Frankolo-vem, ker Je vinjen v prepiru zabodel svojega 181etnega brata Alojza naravnost v srce in ga usmrtil. Ivan Kresn k je bil obsojen na dve leti in pol robi je. na Izgubo častnih pravic za dobo dve let ta na plačilo povprečnlne v znesku 500 din. Trlčlan-sk senat je obsodil 291etno šiviljo Marijo Butkovlčevo te Zagreba na osem mescev strogega zapora ta Izgubo častnih pravic za dobo 2. let. ker je z Izsiljevanjem zva«-bila dvema duhovnikoma v slovenjegra^ Bkem srezu 21.500 din. Pri are tac Ji so nar šil pri njej Se 17.000 din, ostanek pa mora ▼ smislu sodbe vrniti. e— Mlada IzpriJenka. Pred kratkim smo poročali, da je prišle v prodajalno juvelii* ja g. Lečnika na Glavnem trgu neznana deklica s fingiranim pismom, v katerem prosi žena nekega celjskega obrtnika, da bi deklici izročili dve zlsti zapestnici in dva zlats prstana ter ji tudi dali račun, da ga bo gospa takoj poravnala ker ne utegne priti sama po zlatnino, ki jo potrebuje ker poj-de nečakinji za botro. Deklici so izročili tri zlate zapestnice in tri zlate prstane v vrednosti 3.000 din. ki si jih je bila izbrala, nato pa je odSla in se ni več vrnila. Kmalu se je izkazalo, da je deklica izvršila goljufijo. V torek pa je prišla omenjena deklica v prodajalno juveiirke ge. Salmičeve z enakim fingiranim pismom. Ga Salmičeva je dejale deklici, naj se zglasi pozneje. Ko je deklica odšla, je ga. Salmičeva prijavila zadevo policiji Deklica se ni več vrnila, pač pa so jo pozneje opazili na Dečkom trgu. Deklics je hotela pobegniti, a »o jo kmalu dohiteli in prijeli. Dejala je. da je delala pod vplivom nekega moškega iz Radeč. Policija pa je hitro ugotovila, da deklica laže. Končno je deklica priznala, da je izvršil« goljufijo na škodo g. Lečnika sama in tudi napisala omenjeno pismo. Zlatnino, ki jo je bila izvabila g Lečniku, so našli pri nekem urarju, ki je kupil zlatnino od de-slice. Zlatnino so vrnili g. Lečniku. Deklica je iz Celja in stara šele 13 let INSERIRAJTE V „JUTRU44! OBVEŠČAMO DRŽAVNE IN BANOVINSKE URADNIKE IN USLUŽBENCE DA SO CIVILNE PLINSKE MASKE .MEBOJ&Lmi PRISPELE V NASE PRODAJALNE IN SE LAHKO DVIGNEJO. PLINSKE MASKE IZDAJAJO NASE PRODAJALNE V SLEDEČIH MESTIH: Beograd, Zagreb, Tuzla, Bosanski Brod,fCo» tor, Catin'«, Hercegnovi, Podgorica, Stip, Nii, Kruierac, Zaje čar, Leskovac, Kragui*-vae, Paracin, Smederero, Paačevo, Vaifero, Čačak, Bela Crlnra, Ljnblian* Sabac, Vele«, Bitoli, Skoplje, Kosovska Mitrovica, Kralievo, Priština, Poža-revac, Zemun, Subotica, Nori Sad, Split, Petroraradin, Jndi a, Vinkorei, Mostar, Osijak, Varaždia, Bjelovar, Kustoiija, Slavonski Brod, Karlova* Sušak, Sisak, Caije, Maribor, Banja Loka, Sombor i PetrorgracL Iz Maribora I a — Jubileja. Gospa Anica Ašičeva, so- • proga mariborskega notarja in nacionalnega delavca g Ivana Ašiča, praznuje te dni 50 letnico rojstva. Plemenita gospa, ki se vsa žrtvuje v delu za bližnega kot odbomica tukajšnjega Ženskega društva in drugih človekoljubnih društev, je ob srečanju z Abrahamom še vsa mladostno čila. Njena 50 letnica je časovno tesno povezana s 60 letnico soproga notarja g Ivana Ašiča, čigar zasluge za razvoj mariborske glasbe in nacionalnega življenja so znane. Uglednima slavljencema želimo še obilo desetletij. Zobozdravnik specialist DR. KARTIN ae je preselil v Jurčičevo 4-L (v hišo gospoda Laha) a — Diplomiran je bil za inženjerja kemije g. Boris Skapin, sin mariborskega odvetnika. Čestitamo! a— Tudi veterinarski pregled. V zvezi a pošiljanjem paketov in »obrazcev brez j vrednosti* preko meje, je odredila tukajšnja carinarnica za meso in mesne izdelke od določene teže naprej tudi veterinarski pregled. Stranke bodo v smislu predpisov plačale veterinarju določen honorar za izvršen pregled, ki je potreben predvsem zaradi tega, ker se je pokazalo v zadnjem času. da so se onstran meje velike količine jestvin pokvarile. Svojim dobrim šefom se delavstvo tovarne »JUG9TEKSTIL« prisrčno zahvaljuje za Izdatno božični co in jim želi mnogo uspehov ln zadovoljstva v novem letu! a— Pri Hutterju je gorelo. Včeraj zjutraj je nastal požar v čistilnici bombaža Hutterjeve predilnice. Z mariborskega stolpa je bilo plat zvona. Takoj so prispeli na mesto požara mariborski gasilci, vdrli z maskami v zadimljeni prostor in pričeli gasiti z avtomatskimi gasilnimi napravami. Požar je nastal v zvezi z razvijajočimi se plini. Iskra je morala tleti že sinoči pod bombažem, vendar pa se požar ni mogel razmahniti, ker ni bilo zraka. Sele tedaj, ko se je pričelo delo, je dobil zrak pristop k tlečemu bombažu. K sreči pa je nagla intervencija mariborskih gasilcev preprečila razširjenje ognja na sosedne objekte. a— Hišo svoje žene je zažgal IS. septembra 31 letni posestnik Franc Rojko iz Krčevine pri Vurbergu. Zaradi tega se je moral zagovarjati pred velikim kazenskim j senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ki • ga je obsodil na štiri leta robije ter na j štiriletno izgubo častnih državljanskih pravic. a — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD imajo za božične praznike- v nedeljo 24. t m. dr. Pogrujc, Tyrševa ulica 4. v ponedeljek 25. t m. dr Turin. Linhartova 12, v torek 26. t. m. dr Wankmuller, Frančiškanska ulica 8. a— Rrznarstvo P. Sem ko, Tyrševa c. 7.. Vam nud ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—) Iz Zagorja %— žalostni prazniki za upokojence.. Zaradi draginje ao močno piizadeti upokojenci, posebno še rudarski staroupoko-jenci. Potrti pritiskajo kljuke na raznih mestih, da b. se kdo pobrigal zanje. Strokovne organizacije lahko kvečjemu napišejo kakšno prošnjo. Navadno pa pride preprosta rešitev: Nimamo potrebnih denarnih sredstev. Prizadeti so tudi upokojenci od redukc je od 1. 1932. naprej. Takrat so mesečno napravili 10 do 14 ših-tov in so se močno zadolžili. Prišli sta neizbežna redukcija in upokojitev. Kako na,j tak upokojenec plačuje dolg, ko mala pokojn na ne zadostuje niti za skromno življenje? Nekaj bo treba storiti tudi za te siromake. Končno pa pričakujejo tudi ostali državni upokojenci, da se nekaj ukrene, da ne bodo na stara leta trpeli zaradi narasle draginje pomanjkanja. Iz Hrastnika h— Most pri Majd?čevi žagi so popravili. Pri tem mostu je pred leti že n:kdo ponoči padel v jez in utonil. Most je zdaj betoniran in še napol ograjen. Upajmo, da se bo ograja skoraj popolnoma izgoto-vila K stroškom te gradbe so prispevali občinska uprava, vodstvo steklarne in g. Majdič. Iz Krfkega kr— Obč nski odbor občine Le«Kovc» pri Krškem je na seji 17. t m sklenil, da ne prevzame nobenih obveznosti za Občinsko hranilnico v Krškem. Glasovalo Je 10 odbornikov za jamstvo, 12 proti in dva otibondka sta se vzdržala glasovanja. kr— Štrukelj Andrej je zapustil Krško-Videra. Kakor smo že nakratko poročali je šel te dni iz naš srede učitelj na videm-ski šoli g. Štrukelj Andrej, ki je bil na lastno prošnjo premeščen na Loko pri Zidanem mostu. Med nami kakor tudi na šoli je deloval z velikim uspehom polna tai leta in je njegovo delo rodilo lepe uspehe. Z njim smo izgubili vrlega šolnika, ki je poučeval in vzgajal m'ad no z veliko ljubeznijo. Posebno hud udarec pa pomeni njegov odhod za pevsko društvo Videmski zvon, ki ga je skozi vsa leta vodil kot pevovodja. Z njim smo izgubili nadarjenega glasbenika-pevca, da ga kot tovariša niti ne omenjamo. S toplo doneč m baritonom katerega je v teku bivanja med nami še izpopolnjeval ha zagrebškem konservatoriju, nam je neštetokrat nudil lep užitek, posebno Ob prilikah nastopov Glasbene Matice, kjer je nastopal kot solist in pevec v zboru, pa tudi na raznih družabnih prireditvah. Kako priljubljen je bil med nami. sta pr kazala poslov 1 na večera, katera so mu priredili tovariši in Videmski zvon. Njemu se Je Izpolnila dolgoletna želja, da bo službival skupaj s soprogo Upajmo ps. da ga bomo imeli priliko še večkrat videti in slišati v svoji sredi; prav tako pa tudi njegovo soprogo, ki je prav tako odlična pevka. Odličnemu pevcu, zavednemu Sokolu in naprednjaku želimo na novem mestu mnogo zadovoljstval Iz Ptuja | j— B°žičnica podružnic Družbe sv. Cirila in AteLuda. V četrtek sta priredili po- j družni d GMJj božičnico, na kateri ao bi- [ li obdarovani najubožnejfi otroci iz mosta in iz okolice. Mladino so na prtredt-vi zabavali mladi harmonikarji, deklamd-ranje pesmic m lutkovna igra »Zlati hrošč«, katero je upcrzoril lutkovni odr sek Sokola. Višek prireditve pa so btta lopa darila. Marsikateremu otrotcu se je zaiskrllo oko v božični radosti ko je prejel dar. DruStvo, to. se toliko trudi za najubožnejše, zaslu« prisoianje ta podporo javnosti. Omeniti moramo ob tej priliki, da sta poleg tega podružnici poslali vsem Šolam v Halozah primerne denarne zneske za bažičmoo v skupfium znesku 8 000 din. RoyaI-kino, Ptuj. Danes v nedeljo zadnjikrat film po gled komadu Fr. Molnarja »DEKLICA IZ TRSTA«. Predstavi ob 18.30 ln 20 30 odpadeta! Naš božični spored: od 25.—28. decembra prinašamo film velike in globoke ljubezni, nasmejanih usten, prekrasnih pesmi In dinamične vsebine — vse to Je zajeto in na najlepši nrčin prikazano v filmskem vele-delu »CVETJE V MAJU« (Bell Jorgovtin) j s slavno Jeanetto MacDonaldovo In Eddy Nelsonom v glavni vlogi. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Iz Gornje Radgone gr— Zvišanje uiozd. Gornje radgonska občinska podjetja so glede na rastočo draginjo zvišala mezde vsem opckarruSkim delavcem za povprečno 10*/». Ta pov tek pa je samo začasen ln bo veljal do spomladi pred pričetkom obratovanja obeh velikih občinskih opekarn v Crešnjevcih In Borecih. ko se bo izvedla splošna regulacija mezd. gr— Sprememba posesti Od grofice Flinfk rehnove, graščakinje v Gornji Radgoni, je kupil stavbno parcelo med gradičem ln trgovsko hišo Franca Korošca starejšega g. Avgust Vezjak šofer mariborskega avtobusa. G. Vezjak namerava na tem mestu zgraditi veliko stanovanjsko hišo in avtomobHsko earažo. Iz Liti)e 1— Za praznike pri Borišku špeclaliteta Češke klobase in razni narezki. (—) Iz Prekmurja pm— Odlikovanje. Upravnik poŠte v Murski Soboti g. Slavko Vutk^vič je bil odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje. G. Vutkovič ie vnet narodni in kuitura: delavec v Prekmrju. pm— Gospodarski tečaji, ki Jih bo organizirala banska uprava v Prekmurju od 28. decembra do 15. januarja, bodo obravnavali vzrejo mlade živine, nego zdravja pri živini in življenje našega kmeta. Tečaji bodo v Tišini. Rakičanu, Bodomih, Pečarovcih. Martjancih, Rogaševcih. ša-lovcih in Križevcih. pm— Neprevidni šofer. Anton Eujs, ld je nedavno pred železniškim križiščem v Murski Soboti do smrti povozil posestnika Puhana iz Tešanovec. je bil pred malim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti obsojen na tri mesece zapora pogojno za dobo dveh let. pm— Dva napada. Čevljarskega pomočnika Štefana Santa vea iz Mačkovcev sta ponoči na cesti napadla dva fanta iz sosednje vasi in mu zlomila levo roko. Vr-hovnik Matija pa je takisto na poti proti domu dobil nož v hrbet. pm Gasilci na Tišini bodo na Štefanovo dopoldne blagoslovili novo društveno zastavo, ki ji bosta kumovala ga. Rehnova in g. Bertalan. U žlvlpiifa na deželi BLED. Zvočni kino predvaja za praznike velefilm v naravnih barvah »Osvajalci vsemira« n obilen dodatek. (—) DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol predvaja danes samo ob 15. uri popoldne monumentalni velefilm o življenju ln delu velikega gen Ja »Verdi«. Poje Benjamin Gigli. V ponedeljek ln torek ob 16. in 20. zvečer biser slovanska umetnosti: »Ha,1duk JanoSik«. Ne zamudite natega božičnega sporeda! (—) JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 15. ln ob 19. velefilm »Ljubezen pod cedrami« (Džamila). V glavni vlogi Denise Bose. V ponedeljek ob 15.. 17. in 20., v torek ob 15. in 20 (na božična praznika) in v sredo ob 20. pa predvajamo največji francoski velefilm »Ječa brez rešetk«. V glavni vlogi Corinne Luchalse. Med dodatki kulturni film la zvočni tednik. Sledi »Lepa tovarišija«. LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes v nedeljo ob 15. In v ponedeljek samo ob 16. vel k glasbeni lllm »Ritem življenja« ter v ponedeljek ob 20. zvečer in v torek ob 16. popoldne .n ob 20. film »Melodije sveta«. (—) ORMOŽ. Za krsan uspelo božični«*, pri kateri je bilo razpeljanih za 6000 smučmi, bo lahko užival. RADOVLJICA. Na prasndt, 26. t m. eta treh papoidne bo v Sokolskem domu prva letošnja gtednaiSta predstava. Uprizorita se bo sicer mladinska Igra, vendar pa js vredna, da jo pose ti jo tudi odraak, saj Ima lepo poučno in zabavno vsebino ta igralci za»!tiž;jo pozornost, ki jim jo moremo iakazati samo z obilnim poaetom. Vabimo vas tedaj, pr»dite v bratski krog. da preživite v družbi naše vedre mladine vesel, prijeten popoldan. Po predstavi bo božič-nica za mladino, ki ae bo gotovo čut Ha ♦ počaščeno, de bo videla, da je lep obisk ! tudi od strani odrarfh. Mladina je naša ! nada in naša bodočnost. Posvetimo ji vsa srca ta vso skrb, da bo na duhu ta telesu . zdrava, močna in mačajna mogla stopiti j v borbo, ki jo čaka v bodočnosti. Članstvo ' opocarjatno da bomo skušali vse nedelje ' in praznike 'apoinlti z gledališkimi ta drugimi prireditvami ta bo aamo od afciska odvisne, če se bodo vršil• tako. kakor Jih imamo v načrtu. Posoč&jte Sok oJ ski dom, saj je naš ta »grajen za gojtev bmtsks i dkupnosti ln poštenega veselja. SV ANA v SLOV. OOK1CAH. V sredo 20 t. ni. popoldne ac jc »raita v ljudski soli uspela boiičnica. na kateri jc bitu udarno obdarovanih 170 uboimb otrok s nuno vratnim blagom za obleke in obutvijo. Največ daril je prispevalo Združenje trgovcev iz okraja Sv. Lenarta, ki je zbralo b.aga v vredno«ti 50UU din. Z udatnimi podporami ao se oddolžili tudi leto« Družba sv. Cirila in Metoda, banska uprava. Slovenska straža in drugi. Skupna vrednost razdeljenih daril presega 70U0 din. Za izvodbo božiču ice vse priznanje darovalcem in požrtvovalnemu učiteijstvu, ki je organiziralo razdelitev. SEVNICA. Zvočni kino predvaja na božič ln na Štefanovo vsakokrat ob pol 17. in 20. biser češke filmske produkeje: »Pastorka« in več dodatkov. (—) VAČE P KI LITIJ L Pri božični ljudski šoli je bilo oOdarovanih 37 otrok a toplo obleko, perilom ln obutvijo. Šolsko upra vitel jaivo «e zahvaljuje banski upravi, ki js z dar oni omogočila to dobrodelno predite v. Posebno zahvalo pa dolgujemo upravi domače občine, ki je podarila ubožnim šolarjem precej blaga za perilo ln poravnala vse stroške za Izgolovilev perila. Prlarču* hvala tudi vsem u«talim dobrotnikom! dična svojega soplesalca, samo sigurnosti Smrt grofa Thurna GuStanJ, 23. decembra V Guštanju Je nenadno preminil g Zou-glas grof Thurn-VVaisass na znani veleposestnik ln graščak. Pokojnik je bU blagega ar ca m znan kot velik dobrotnik ubožcev In šolske mladine, kateri je bil posebno naklonjen. Tudi do svojih nameščencev n delavcev Je bil vedno blagega srca. tako da vsi Iskreno žalujejo za svojim dobrim gospodarjem. Cas in kraj pogreba bo objavljen pozneje. Blag mu spomin! Tudi sodniki za nujno zvišanje prejemkov V skladu z akcijo ostalih strokovnih organizacij za zvišanje prejemkov je tudi ljubljanska sekcija Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije predložila ministru za pravosodstvo in ostalim odločujočim faktorjem v državi tehtno obrazloženo spomenico z zahtevo po takojšnem zvišanju službenih prejemkov v smislu in obsega zahtev, kakor so jih posuvile tudi ostale organizacije v svoji spomenici z dne 12. t. m. na bansko upravo dravske banovine v Ljubljani. p© Na ledu in po snegu Ugodni dnevi za zimski šport, ki pa le ne bodo prinesli pravega športnega sporeda Edina smučarska Prav za prav se za letošnji božič ne smemo pritoževati nad vremenom ln športniki zimskih panog ae bodo lahko pridno posvetili »svojim strokama. Pri vsem lepem ln dobro obetajočem pa so U božični dnevi vendarle samo še uvud v vsakoletno zimsko sezono, ker bodo — tako sklepamo — nudili mnogo priložnosti za Izdatne priprave na terenih. Bodisi ca drsalce bodisi za stnličarje! Seveda pa bodo kljub najbolj gladkemu ledu in Številnim dovolj ugodnim snežnim razmeram ti številni prosti termini potekli skoraj brez pravih športnih prireditev. Takšnih namreč, ki bi jih muglo spremljati občinstvo, onih napetih drsalnih tn smučarskih tekem, Id jih te nekaj let nI bilo v neokrnjenem obnegu, ker te ur kaj let • božiču ni bUo ledu in snega kakor letos. Tako pa bodo lepi prazniki ob kooen letošnjega ln začetku prihodnjega let« potekli vsaj lahko v znamenju marljivega treninga za skorajšnje nastope naših športnikov na gladkem ledu ali po belih poljanah. Hokejisti na treningi? V ponedeljek ob 9. prva tekma med dvema garniturama Ilirije Dve hokejski ekipi SK lUrtje bosta v ponedeljek 25. t. ni. otvorlli novo sezono. Predstavili ae nam bosta v medsebojnem dvoboju, A moštvo proti B moštvu. Pa ne smete misliti, da pojde starejšim, preizkušenim ln rutlnlranlm Ilirijanom lahko od rok. Mnogo opravka jim bodo dali ndajši, ki st hočejo z zagrizeno borbenostjo priboriti ln zaslužiti mesu med boljšimi. Zares pojde! Jesen so Olrijanski hokejisti posvetili resnemu tn rednemu Kondlcljskeiuu treningu, zadnje dni pa so biti poslani v Planico na led, tako da dobro pripravljam stopajo v novo sezono. Ker je to prva tekma ln resna preizkušnja belo-zelenih, ki bodo hoteli dokazati, da so lani v tujini mnogo pridobili tn bo tudi v bodoč« le njim pripadal v državi primat v tej športni panogi, vabimo vse prijatelje hokeja, da al oglodajo ta zanimivi ln napeti dvoboj! Zato naj nihče as zamudi te tekme, v ponedeljek ob 8 dopoldn« na drsališču pod Ceklnovim gradom! Na tromeji prireditev Stafetnl tek bi skakalne tekme na Jesenicah na praznik 26. t. m. Smučarji so tudi v množicah krenili v belo naravo; oni, ki gojijo tekmovalni šport, v razne tečaje, da bodo čimprej pripravljeni za številne tekme, ki bodo na sporedu že takoj po novem letu. Edini, ki bodo že te praznike izrabili za smučarsko prireditev, so Jeseničani, ki so za torek 26. t. m dopoldne napovedali smučarski stafetnl tek na 3x3 km dolgi progi okoli Jesenic ln te skakalno tekmo na svoji skakalnici na Jesenicah. Čeprav tekmovanje zaradi zgodnje sezone ne bo moglo imeti velikega športnega pomena ln bo najbrže udeležba omejena večinoma na domače tekmovalce, Je vendar vredno vse pohvale ln posebne omembe, da so Jeseničani vsako leto prvi, ki gredo na tekme. SIcer pa je prav tako, saj živijo sredi in najbliže naših najlepših smuških terenov ... ostali pa bodo te dni šele pošteno začeli! Upajmo, da bodo letošnji božični prazniki tudi brez športnih prireditev uspešen uvod v letošnjo — že težko pričakovano — bogato smučarsko sezono! Tudi nogomet bodo igran Na Jugu, predvsem v Beogradu, bodo v teh praznikih kljub snegu ln mrazu, tudi nekatera prav zanimive nogometne prireditve. V Beograda Imajo goste lz Budimpešte, ln sicer eno najmočnejših enajstorlc, Ujpe-sta, ki bo prvi dan Igral proti Jedlnstvu, nato pa te proU BSK. Z nJim Imata od zadnjega tekmovanja za srednjeevropski pokat te velike račune, pa bo to srečanje še posebno zanimivo. V Novein Sadu bo dva dni gostoval drugI znani madžarski klub -Ferencvaros, prav tako lz Budimpešte. Aranžma sta prevzela tamkajšnja kluba Vojvodina ln Jugoslavija. Podeželsko madžarsko moštvo Szegeda, ld tudi sodeluje v prvi madžarski ligi, bo o praznikih odigralo dve tekmi v Borovu proU BatL V območju HNS se nadaljuje tekmovanje za hrvatski pokaL nem kota naše Gorenjske. Tam, kjer se stikajo Ui državne meje, prav na tromeji mod Jugoslavijo, Italijo ln Nemčijo, na mogočni Peči se izletniku odpira najkrasnejšl razgled na pestro pokrajino pod njim. Na vse strani, v vse tri države ... Streljaj pod vrhom najde planinec ln smučar krasno pribežališče, novo kočo na Peči, kjer lahko preživi sredi najlepših smuških terenov marsikatero zadovoljno uro. Koča je brez težav dosegljiva v dobri uri ln pol lz Rateč tn je ns morejo prehvalltl vsi, ki so kdaj bivali pod njeno prijetno streho. tm športnim klubom! To Js ena najbolj Idiličnih, ps tal lzletnih točk v najbolj prs- STTZ vabi vse klube ▼ članstvo! Slovenska table-tenlška zveza je bila pred kratkim ustanovljena... Zdaj naproša In vabi vse klube, ki gojijo to športno panogo, naj se čimprej prijavijo r članstvo. če tega Ae niso storUL Zvesa al je nadela nalogo, da bo t Sloveniji organizirala ln povzdignila to panogo tako, da bo dosegla spet ono višino In oni razmah lz nedavne preteklosti ln uživala ugled, ki jI po vsej pravici gre. Zveza bo šls klubom v vsakem pogisdu na roko In storila vse, da bodo lahko prebrodili začetne težave. Takoj po prijavi bodo vsem dostavljena nova pravila. Iz gornjega poziva, ki ga objavljano na j željo Slovenske table-teniške zveze (Ljubljana, Kodeljcvo, Ob Ljubljanici 29), smo prejeli prav za prav tudi ml prvo obvestilo o ustanovitvi tega novega samostojnega športnega foruma v Sloveniji. Slovenska table-teniška zveza je torej za slovensko nogometno zvezo ln slovensko kolesarsko zvezo tretja športna organizacija, ki Je T duhu nove ureditve našega športa z delitvijo na tri samostojne narodne zveze (table-tenlška jih Ima celo štiri), začela poslovati v območju naše banovine. Nam, ki smo budno spremljali vsak dogodek zaradi nove ureditve domačih športnih razmer, se pri tej priliki nehote vsiljuje vprašanje, zakaj Je bila ta zveza ustanovljena brez vednosti širše športne Javnosti ln, kakor je videti, celo brez vednosti vseh klubov, ki gojijo to športno panogo. Glede na to želimo delavcem v novi zvezi tem bolj. da bi čim prej res zbrali okoli sebe vse, ki so ss pri nas posvetili nesebičnemu delu za razvoj ln napredek table-tenlsa. KK LJUBLJANA žeM vsem prijateljskim klubom, starešinam ln podpornim članom ter slmpatizerjem prav vesele božične praznike ter srečno novo leto! . ŽSR HEKMES klubova uprava želi vsemu svojemu članstvu, ter vsem podpornikom ln prijateljem kluba vesele božično praznike in srečno novo leto. Predsedstvo. SK MARS teli vsem odbornikom, članom in prijateljem kluba vesele božične praznike in srečno novo leto! SK GRAFIKA ŽeU vsem rednim In podpornim članom vesele božiču« praznike. — Predsednik. Slovenska kolesarska rvesa (Službeno). Prva seja širšega odbora bo v četrtek 28. t. m. ob pol 20. v gostilni pri »Ivanu« Aleksandrova c. 6. (nasprett »Daj-dama). Ker je dnevni red izredne važnosti, se gg. odborniki pozivajo, da se seje udeleže pol-noštevilno tn točno. Predsednik. XII. ollmpljada še nI odpovedana Finski olimpijski odbor objavlja službeno, da so neutemeljene vse vesti, da ne bo olimpijskih Iger v Helsinkih leta 1940. Odbor bo dokončno sklepal o odpovedi v teku Januarja ln februarja. Prireditveni odbor Js začasno ustavil delo, osebje pa, ki nI bilo poklicano v vojno, je od 15. t- m. daljo oproščeno dela v odboru. Tekoče posle vodi glavni tajnik. Vremenska poročila Uradno poročilo Tujskoprometnih zve« v LJubljani in Mariboru, JZSS ln STD 2». decembra IU3S. Bat«**-Pl»n ca 870 m: —9, jasno, mirno. 40 cm anega, srež, skakalnica uyo-rsibncu Planti-a Sl»«fne (Dom H trije) 900 mt —U, Jasno, mirno, 50 cm suega, sret. drasr-lišče uporabno. Planica-Tamar 1108 m: —12, jasno, mirno, 60 cm snega srež. pe£-Petelinjak 1440 m: —12, jasno, mirna, 70 cm anoga, srež. KiBnjKka g°ra 810 m: —12, jasno, mirno. 25 cm snega, arei, drsališče uporabno. E- javčeva koča na Vršiča 1551 m: —6, jasno, mirno, 60 cm snega, srež, DOvje-MOjstrana 650 m: —9, jasno, sever, 38 cm snega, K »t, Krma, jk^IČ, Sv. Križ-Planina 1000 m: —2, jasno, nrtr- no, 30 cm snega, srež. Pokljuka 1300 m: —15, jasno, mirno, 80 cm snega, srež. Dom aa Komni 1520 m: —5, jasno, mirno, 120 cm snega. srež. Dom na Voglu 1510 m: —6, jasno, mirno, 120 cm snega, srež. Bohinj Sv. Janez 530 m: —10, jasno, mirno, 30 cm snega, srež. Bohinj Zlato rog 530 m: —12, jasno, mirno, 35 cm snega. srež. Gorjuše, 10M m: —18, jasno, mirno, 40 cm snega. Koča na Zelenici. 1534 m: delno oblačno, mirno, 80 cm snega, srež. Do mna Krvavca, 1706 m: —7, jasno, mirno, 60 cm snega. srei. Velika Planina. 1558 m: —6, jasno, mirno, 60 cm snega. srež. Jezerska. 896 m: —10, jasno, mirno, 25 cm snega. srež. Polžev«, 626 m: —8. Jasno. 13 cm snega, srei. Bloke 966 mr —12. 15 cm snega. srež. Pohorski dom. 1636 m: —11, jasno, vetrovno, 10 cm snega. srež. . Koča na Peska. 1382 m: —14. barometer se | dviga. Jasno, mirno, 40 cm snega. srei. Peca. 1654 m: —11, Jasno, mirno, 80 cm 1 snega, srež. bilo določen čas ▼ zraku, vsebujočem malenkostno množino tega plina, hitrejše razvijala, poprej cvetela in prej dozorela. Koperžinskij je predložil Akademiji znanosti dognanja svojih poizkusov z etilenom na lucerni. Kli-joča semena so bila izpostavljena 48 ur ozračju, ki je vsebovalo v enem litru zraka šest do osem tisočink litra etilena. Rastline, vzrasle iz kvašenega semena, so pokazale mnogo naglejši razvoj, dosegle so dvojno višino, nastavile več cvetja ter so teden dni prej dozorele. V drugem letu je bila košnja posebno pomembno zvišana. V primeru s kontrolnimi parcelami so dale kvašene parcele za polovico več sušine nad-zemskih ln več ko enkrat več sušine podzemski delov, donos semena se je pa podvojil. Zgodnejši in zvišani pridelek pripisuje ruski po^kusnik silnemu razvoju korenin, ki se pokaže po i kvašenju z etilenovim plinom. Močni učinek etilena na razvoj korenin je že splošno zr.an in je podoben učinku tudi drugih rastlinskih hormonov ali auksi-nov. Tudi pri nas so izvedli letos prve poizkuse kvašenja deteljnega semena z rastilom, znanim pod imenom »fitodin«, zaradi njegovega odličnega učinka na pridelek žitaric že širšim plastem naših kmetovalcev. Uspehi so bili prav odlični in gredo povsem vštric z ruskimi dognanji. Zaradi drobnosti deteljnega semena so tudi stroški za kvaše-nje s »fitodinom« prav malenkostni, saj znašajo komaj nekaj dinarjev za oral posetve. Tako vidimo, da gredo znanstvena dognanja z vsega sveta roko v roki ne glede na prijatelje ali sovražnike, ne poznajo nobenih državnih ne družabnih meia, temveč jih vodi le ena skupna misel: Pronikniti kar najgloblje ! v živlienie, da bo imel od tega kor\sti 1 ves človeški rod. — L K. Zima v m Cu Malo je m^l v Jugoslaviji, ki bi pre ...ogle tako bogat, izbran in idiiičen park, kot je ljubljanski Tivoli. Kar spomnimo se, kakšna razkošna izbira sence in sonca, pestrih nasadov cvetja in rož. košatih kostanjev, hrastov, topolov in brez nam razveseljuje oko in nam daje odpočitek po tivolskih stezah in klopeh v pomladi, poletju, jeseni. Ljubiteljem rož dado negovane tivolske grede zmerom prilike do spoznanja novih, redkih rastlin, tisti pa, ki niso na svoje oči videli in okušali prirodno lepoto tropskih dežel lahko v eksotičnem drevju in grmičju najdejo majhno nadomestilo. Kako pa je zdaj, pozimi s palmami, aralijami, bananami in kar jih je še rastlin in dreves, ki so doma v deželi večnega sonca? Tivoli je prazen, opusto-šen, pokrit z zimsko odejo snega. V rastlinjakih mestne vrtnarije živi zdaj tuje cvetje svoj zimski čas, prav tam se tudi porajajo klicc novih rastlin, ki bodo spomladi na mestu odmrlih, preminulih nanovo vzcvetele v lepoto in okras. Ko pobeli glavo notranjskega Krima prvi sneg — to se zgodi navadno konec oktobra, — takrat življenje rastlin v Tivoliju zapade koncu. Kajti v nekaj dneh po tistem že uTegne smrtonosna slana pobeliti grede in livade. Vrtnarski delavci prično s preseljevanjem eksotičnih rož in grmičja. Prostorni rastlinjaki z dvojnimi steklenimi stenami bodo zdaj uživali zimski dom. No, prav lep in udoben je ta dom. Rastlinjaki so razdeljeni po temperaturah. Tako ima prvi okrog sedem stopinj toplote, ki mu jo dovajajo krog in krog napeljane toplovodne cevi. Prelep, pisan vrt je tu nagromaden, lepo zvrščen in negovan od strokovnjaških roh. Kar je zidu ga bogato prepletajo rastline plezalke. Spodaj so banje z vodo in kamnite police ob straneh so bivališče matičnih rastlin. Seveda v plasteh najfinejše prsti. Poleti jih vzgajajo v toplih gredah, pozimi, februarja mcsca jih pa razmnožujejo, da jih bodo za pomlad vsadili po gredah parkov. Pelargonije, begonije cveto, tu v rastlinjaku pač vlada večna pomlad. Piramidalni hrasti pričenjajo tod svoje življenje v lončkih. Cisto majhni so, samo dolga, vitka stebelca mole v zrak. Pozimi jih cepijo na koreninskem vratu. Potlej jih presade na grede drevesnice in tu deset let žive svojo mladost. Kje je torej še čas, ko bodo krasili s svojimi košatimi piramidami na- swei na 0?.!ssiino sejem« spomladi, jarino v Jeseni — Poreoano klasje križajo v laboratorijih — Plin pospešuje rast detelje In povečava pridelek Ni ie dežele na svetu, kjer bi se toliko ukvarjali z vzgojo novih rastlinskih vrst in proučavo rastlinskega življenja, kakor delajo to že dolga desetletja v Rusiji. Dela učenega Mičuri-novega učenca, profesorja Lisenka na jarjenju o zim in so postala že skupna Last vsega znanstvenega sveta. Bistro je opazoval nekoč Lisenko kmeta, ki iiž sej al v pozni zimi ozimni ječmen. Na učenj akovo vprašanje, kako si upa še sedaj sejati ozimino, mu je kmet odgovoril: »Gosi še ne letijo na sever, zato janjem solčnic pozno na jesen. Dolgoletni poizkusi so jasno pokazali, da se dt s pozno jesensko setvijo solčnic doseči za eno celo sedmino večji pridelek nasproti običajni pomladni setvi. Pokazalo se je mimo tega še, da je soln-čično seme od jesenske setve mnogo boljše kakovosti kakor od pomladanske. Danes se v Rusiji sejejo solnčnice z rvdkinu izjemami samo pozno na jesen. Ker so se vršili poizkusi v Rusiji pod s ličnimi talnimi in podnebnimi razme- Pogled na delo pri križanju pšenice z ržjo po Jesenkovem načinu v Botaničnem vrtu v LJubljani, — Na deenl avtor članka pri delu bc zemlja še zmrznila in to seme v njej bo dalo obilnejši pridelek kakor, Če bi ga vsejal v jeseni.« Učenjak je izvršil na to pobudo v svojem zavodu poizkuse s poaobnim jarjenjem različnih žitnih vrst in drugih koristnih rastlin, ter je dognal, da dajo j ar j ena žita obilnejši in varnejši pridelek kakor ozi-mine, ki morajo prestati vse tegobe dolgotrajne zime na prostem. Danes sejejo v Rus.ji že na sto tisoče hektarjev jarjenega žita, ki ga pripravijo tako. da pustijo pravilno namočeno ozimno žico določeno dobo na neki za vsako žitno vrsto določeni stopinji mraza. Tako predela ?rnje v tej umetni zimi in v kratkem času isto mladost, kakor jo doživi v jeseni naravnost na njivo vse-jana ozimina. Poljedelska veda, ki nemirno išče novih možnosti za izboljšanje pridelkov, je prišla do nekih novih odkritij, ki so prav kakor jarjenje zanimivi in obetajo vel.ko praktično vrednost. Kmet deli setev na jesensko in pomladno, odnosno poletno. Nikomur še ni prišlo na um, da bi sej al ozimino na pomlad, saj so izkušnje pokazale, da nejarjeno seme ne da klasu. Ta modrost je bila v veljavi vse dotlej, dokler ni Lisenko izdelal iz starodavnega kmečkega početja pripravnega postopka za setev ozimin na pomlad. Zadnja leta pa je kmetijska znanost dognala iz nekih opazovanj rasti poletnih rastlin, ki so se same zasejale v jeseni, da se neke pomladne setve lahko s pridom sejejo že v jeseni ter prinesejo celo boljše pridelke. rami kakor so pri nas, so tudi naše kmetijske poskusne postaje preverile ta ruska dognanja. Največ poizkusov je izvedla Poljedelska fakulteta v Zemunu in sicer ne samo s solnčnico, temveč tudi s konopljo, sočivjem. sojo in ja-rim ovsom. Najboljše uspehe so tam dosegli s solnčnico in je danes tudi pri nas dognano, da daje pozno v jeseni sejana sončnica boljši donos, prav tako kakor v Rusiji. Tudi v naši banovini sejejo ponekod; solčnice v večjih množinah (n. pr. v Savinjski dolini), zato hočemo opozoriti naše kmete na to novost. Za pozno jesensko setev solčnic so najprikladnejša lažja zemljišča, v težkih namreč lahko voda uniči čez zimo seme. Njivo pognoji in zorji ter dobro prevleči. Najvažnejša okolnost za uspeh pozne jesenske setve solnčnic je pravi čas za setev. Sejati moramo namreč takrat, ko lahko računamo, da seme, ki smo ga posojali, ne bo začelo pred zimo kaliti. Solnčično seme klije šele tedaj, ko je zemlja topla 6 do 9 stopinj Celzija. Zato sejemo solnčnice šele takrat, ko pade toplota zemlje (ne zraka) na 4 stopinje Celzija Umirajoči klasi rodijo obilno žetev Večini čitateljev je znano, da križamo rastline na takšen način, da najprej skopimo ženske rastline, to se pravi, da jim porežemo še nedozorele prašnike, na osiroteli pestič pa nane-semo zreli cvetiu prah z druge rastline. Takšen način pa daje kaj malo prireje, zato so krenili ruski raziskovalci na navidez povsem nemogočo pot. Navidez pravimo, ker so tudi te strokovnjake napotile k novemu spoznanju neke stare kmečke navade. Lepa debela in povsem zdrava telica ne zanosi in ne zanosi, pa če jo vodiš k Petrovemu in Pavlovemu biku. Pa pravi kmečka modi ost: »Puščati je treba preživi živali, pa se bo unesla in zanosila.« Prav tako je napravil ruski profesor Nemiljenko. Narezal je na njivi šop klasja ozimne pšenice »ukrajinka« vprav, ko je pripravljala k cvetu. Klasje je vtaknil v vodo v svoji delavnici, ga o pravem času oskopil in oprašil z drugo pšenico. Učinek je bil prav dober in se je pokazal že čez nekaj dni, ko je odrezano klasje začelo zadelovati zrnje. Že v mlečni zrelosti (dva do tri tedne po oprašenju) so bila zrna povsem razvita, začela so se pa naglo sušiti in gr-bančiti. Še zeleno zrnje je pobral Nemiljenko in ga posušil. Ti poizkusi so dali 16 odstotkov zrnja, kar je tudi pri navadnem križanju že odličen uspeh. Tisoč zrn je tehtalo le 8 gramov, vendar pa so pri nizki toploti 7—10 stopinj Celzija v 10 dneh vsa zrna vzkalila in odgnala. Ruski poizkusnik je mnenja, da bi se dal ta način križanja uporabiti tudi pri drugih rastlinah, zlasti pa pri žitaricah. Tako se da dobiti v rastlinjaku na leto po tri do štiri rodove križancev, kar je zlasti za praktično stran teh poizkusov, to se pravi za kmeta in vrtnarja največje važnosti. Ta način križanja ima tudi svojo slabo plat v tem, da so zrna kilava in izgubijo pri daljšem shranjevanju (že čez zimo) svojo kaljivost. Zato bo treba najti primerne postopke za zorenje zrn na odrezanem klasju. V to smer gredo tudi novi poizkusi. Plin povečava pridelke detelje O plinu se pri nas sliši kaj malo dobrega. 2e v mirnem času srečamo besedo plin v listih največkrat v zvezi z zastrupitvijo z njim. Danes si belijo strokovnjaki, občinski možje in vsak zemljan še posebej glave, kako se izogniti nevarnostim v primeru sovražnega napada. Imamo pa poleg koristnega svetilnega plina — če odštejem'- Stolnčnlce kot e^imina Ena takšnih pomladnih rastlin ki dobro izkoristi jesensko setev, je solnČ-nica. Že marsikdo je opazoval, da je solčnica, ki se je sama zasejala in pre-zimila v zemlji, na pomlad krepkejše pognala, ter boljše in brže napredovala kakor, če jo še tako skrbno vsejemo spomladi. To opažanje pa je ostalo slično gornjemu jarjenju kmečkega ječmena neizkoriščeno, ker ni bilo nobenega Lisenka, ki bi znanstveno utemeljil in za široko prakso uvedel te nove izsledke. Toda v zadnjih letih so tudi ta poiav v Rusiji točneje proučili. Celih 15 let so delale ruske kmetijske poskusne postaje obširne poizkuse s se- ri-voletiu* T<1 X" ^"Ijn. T,evo lz nekvaSenega seni*n«», desno i■> kv^^n^ga s fitodinom »B« nad ničlo Za Vojvodino je ugotovljeno, da je najboljše sejati solnčnice zadnji teden novembra ali prvi teden decembra. Preje sejati ni varno. Morda se bo našel med našimi čitatelji kdo, ki bo napravil sedajle v malem poizkus z jesensko setvijo solnčnice. ' samomore — še nekatere pline, ki sc prav tako koristni. K tem plinom spada tudi etilen. V Rusiji delajo že dalj j časa poizkuse, ki naj ugotovijo, kolikšen je vpliv tega plina na klijoče seme. Že leta 1936. je ugotovil Sarajev, da se je konoplja, vzrasla iz semena, ki je 6*1 nlndait »Skoda, da d m trudil tan zbiral, mi mamo vsega, kar si poželiS, prav z vsem smo založeni«, m« je zagotavljal Arkadi j Ivanovič. »Ti morda Se nisi opazil, da ravno najvažnejše panoge vojaškega gospodarstva upravljamo mi. Rusi so v pekarni, zato glej!« Odgrnil je zamazano odejo m pod njo je bilo pet štruc kruha. »Rusi so v klavnici, zato glej!« Odprl je polomljen zaboj, odstranil neke cunje in na dan je prišla debela klobasa. »Tudi vse krave po molze j o, preden jih pobijejo, od njih imamo mleko. Kangla je seveda ukradena, rabimo jo tudi za čajnik. Rusi delajo v tovarni za likerje.« Sklonil se je in mi globoko pod pogradom pokazal baterijo štirih steklenic, vzdignil je blazino in videl sem skalo belega sladkorja. »Liker in sladkor je prispeval Ivan Andrejič, on zna »dejč«, zato ima v tovarni važno funkcijo, da pa*i, da kdo česa ne ukrade.« Ozrl se je po mojih prispevkih ln dejal: »Da, da, kar si ti prinesel, je vse pošteno pridobljeno, naše pa je vse ukradeno. Vidite, bratci, koliko danes It cestne in tivolske nasade! Aralljc, j dekorativne rastline s širokimi, raxccp-ljenimi listi počivajo v udobnih loncih. Draeene s šopom podolgastih, resastih listov iz skupnega izhodišča, palme, kaktusi, asparagusi s svojimi fantastičnimi oblikami so rastlinjaku v poseben okras. In ko stopaš po rastlinjaku se ti ne zdi, da si sam. Vse te rože so s teboj vred povezane in uklenjenc v bitje sveta, vse žive in dihajo in so ti kakor tovarišice. Zdaj pa pojdimo na obisk v naslednji rastlinjak. Toplota 12 stopinj Celzija. Tropske rastline. Stojiš, gledaš in občuduješ. Kakor da bi bil nekje sredi eksotičnega pragozda. Kakšno čudovito lepoto in mojstrsko skladnost daje narava rastlinam! Kraljevske bego-nije se košatijo v vsem svojem sijaju. Modri cveti vanilij zapeljivo dišijo. V visečih, lesenih luknjastih košaricah rasto v nastlanem mahu orhideje. V visečih košaricah zato, ker poženo spodaj cvet Orhideje namreč rasto na drevju. Tropske praproti opozarjajo nase z orjaškimi dvometrskimi listi. Palme izpod ekvatorskega sonca. Plezalke, ki s svojimi čudovito razpredenimi lističi daleko prekašajo nas domači br-Sljan. Nekaj posebnega so filodendro-ni Njegovi velikanski listi ko podobni v svoji razcepljenosti in obliki rogovom lososa. In zdaj občudujmo praktičnost in smotrnost ustvarjajoče narave. Če namreč isti zrasejo drug pod drugega, dobijo zgornji listi luknje, da prejemajo skozi nje spodnji dovolj potrebne svetlobe. Raščeni posamič pa so brez lukenj. V lesenih kalupah sadijo zmerom cveteče begonije. Spodaj nalo-že šote, na njo pa najfinejše prsti. Kaj pa tile škafi nekakšne raztopine? To je domača medicina za obolele rastline, ki jih razjedajo škodljive uši. Najopaznejša uš se imenuje tribs, ki zaleže ličinke naravnost v listovo tkivo in ga razjeda. Pomislite, enkrat na leto je treba z gobo namočeno v tej, kemični raztopini umiti pri sleherni rastlini prav vsak list posebej! ln koliko je teh listov, na desettisoče! Zamudno, toda koristno delo. Manjše rastline lahko kar cele pomočijo v škafe in tribs pogine pri priči. Uničujejo jih tudi s plinom. Pa se kljub vsemu marsikateremu listu poznajo uničujoče posledice zajedaiskega tribsa. V tretjem rastlinjaku nas najprej osupnejo vrste orjaških paim. Najvišje se pno 8 metrov visoko. Malce na tesnem preživljajo zimo, premajhen, preozek je njihov življenjski prostor. Bodo pač že morale potrpeti do poletja Pa se ti v resnici zazdi, da se iz-prekajaš pod okriljem orjaških palm kje v sredini afriškega pragozda. In če bi se zdajle iz tropske praproti, ki se stiska med palmami nenadoma prikaza a Lraijcvska glava leva ali tigra, bi sc najbrž niti ne začudil posebno, prestrašil pač. Tudi rastlinam je dala narava orožje, da se ubranijo okvaram in nevarnostim. Tako so izpremenjeni spodnji listi palm v trde, ošiljene bodice, naperjene proti živalim, ki se pa pi av gotovo pošteno izogibijejo vsakega dotika. Vlakna, ki vise v gostih šopih od palminega stebla hranijo v sebi dosti potrebne vlage, da drevo vzdrži sredi najbolj pekoče afriške puščave. No, pri nas, zlasti v rastlinjaku, jim vlayt- ne manjka. Na policah vidiš nametane korenine raznih rož in grmičev — pomladi bodo spet pognale v sveži, pognojeni zemlji. Okrasne banane z velikanskimi pahljačastimi listi se prav lepo prilegajo južnjaškemu okolju rastlinjaka. Štrupene dature z vonjivimi cveti. Stara izročila pravijo, da so ljudje nekoč umirali od njihovega strupenega vonja. Seveda jih je moralo biti na stotine nagromadeno v tesnem prostoru, da se je obupan Rimljan ali Grk prostovoljno zastrupljen preselil v večnost. Polno je še tod redkih rastlin, ki so že skoraj čisto izumrle in jih čuvajo samo še zaradi ohranitve vrste. Ali pa so prišli iz mode, kajti kakor iz vsega drugega, tako so ljudje tudi iz rož ustvarili modo. Kakteje raznih velikosti in oblik se v rastlinjaku očividno dobro počutijo. Lepe nemara niso, zato pa zanimive, s svojimi zveriženimi mesnatimi listi Iz tega palmovega drevoreda pod steklom nas povede korak slednjič v manjši rastlinjak, ki mu rečejo razmno-žilnica. Ta ima najvišjo toplino. Peči izžarevajo 18—20 stopinj. Tolikšna pestrost v barvah in lepoti tega natrpanega, samemu rajskemu Vrtu podobnega prostora ti kar zmede pogled. Človek ne ve več kam bi se ozrl, kje bi pričel z občudovanjem. Ali bi se najprej ustavil na primer pri kolesu, ne, kakšni tropski vrsti naše koprive, ki jo krase listi v barvi rdečega baržuna. Frav gotovo se mora vsakdo pomudi-ti pri brumeliji, katere cvet je najprej skrit v nekakšnem tulu. Ko se pa ta razpre se razvije prekrasna cvetna ča-Sa rumene barve, ki je na vrhovih okrašena z modrimi pikami, lahko bi rekli z modrimi očmi. Visoko steblo gy-nure je z listi vred pokrito s škrlatno vijoličasto dlakico. Kar težko se ločiš od nje. Razmnožene tropske rastline žive svojo otroško dobo v mahu. Lepo in previdno je treba z njimi ravnati, prav kakor s človeškimi dojenčki. V nizkem bazenčku plavajo močvirni lokvanji in razvijajo svoje bele cvetove. Najbrž bi jim bolje prijalo močvirje kje zunaj, v prirodi. No, pa je tudi tako dobro. Zemlje in vode je zadosti. Zastopano je kajpa tudi grmič je. Zunaj je zima, tu notri pa še pomlad. Popki poganjajo. Japonska kutuja bo kmalu zacvetela. Nekaj posebnega prinašajo tropske difembahije, ki imajo debeli cevi podobno vijugasto steblo. Ena najlepših rastlin pod soncem je gotovo tako zva-ni kroton Sicer je nj^gf v s<~>k strupen, njega poverili tn v najkrajšem času je prinesel zaželeno stvar. Pravili so mi, da so na prejSnjem mestu imeli zanikamo barako, ki pa jo je Ivan Adrejič s svojo sposobnostjo obdal z vsem kom-fortom. Celo dve okni in poč je nekje ukradel; peč kot moder in dalekoviden moi že poleti, ko je nihče ne pogreši. Mene je rotil, naj za božjo voljo ne mislim, da je bil doma tudi tat: »Ampak tu so take razmere, da moraš krasti, sicer propadjoS kak sobaka.« In to je bilo res. Nemščine se je bil dobro naučil, seveda tako, da je govoril »klejn, aber mejn«. Njegovo znanje je bik) med tovariSi izvor vedno novega veselja. Vsak dan je moral slišati vprašanje: »Sprjehen zji dejč, Ivan An-drejč?« Delal Je v tovarni za likerje Moser & Co, postavili so pač kozla za vrtnarja. Ml Štirje smo sklenili, da bomo božič meni na čast praznovali skupaj. Jaz si praznovanja v tej bedi nisem mogel predstavljati in skrbelo me je, da se ne bi osramotil. Zadnji teden sem sku-Sal nakupiti, kar se je le dalo. Uspeh mojega prizadevanja pa je bil naravnost porazen. V lekarni sem zaradi svojih dobrih zvez z magistrom kupil dve steklenici njegovega zdravilnega likerja, tudi se mi je posrečilo, da sem v Stacuni kupil četrt kilograma neke črne in trde češpljeve mezge. Ko sem Se od tovariša dobil nekoliko zrnc saharina in si od ust pritrgal pol štruce komisa, so bile vse možnosti izčrpane. Potožil sem Petruhi svojo zadevo, on pa me je miril: »Ne boj se, prijatelj! Vsega bo. Ivan Andrejič že preskrbi, da bo res praznik in pirovanje.« Tisto leto je bila disciplina ie močno razrahljana. Ujeti Rusi so se nekako privadili avstrijskih prilik, njih stražniki so se privadili svojih varovancev; raven splošne siromaščine je skoraj izbrisala razliko med vojaki in ujetniki. Vseobča lakota v zaledju je bila zadelala tisti prepad, ki je Se prejSnja leta zijal med ujetniki in zmagovala. V naši pisarni so bili zaposleni trije Rusi intelektualnega staleža: učitelj Arkadij Ivanovič, železničar Ivan Andrejič in mili naš Petruha, ki mu nihče ni vedel očetovega imena in ga nihče nikoli ni počastil ž njim. Iz katerega družabnega sloja je bil Petruha, nisem mogel nikoli ugotoviti. Bil je odlično pismen, znal je na pamet vse basni Krilova, rad sem ga poslušal, ko mi je vedno v novih inačicah razlagal moralo predvajanih basni. Delal sem se trdega in vedno znova zahteval pojasnil Se danes ne vem, kdo je koga vodil za nos: jaz Petruho, ali Petruha mene. Oba pa sva pokazala neskončno potrpežljivost v razglabljanju poučnih verzov Krilova. Arkadij Ivanovič, učitelj, je bil mož čisto drugačnega kova; dovtipen, šegav in oster. Dovtipe je pravil vedno na ta način, da je svoj koza vi, toda zelo moško rezani obraz nabral v resne gube in se je delal začudenega, kadar smo planili v smeh. Arkadij Ivanovič je bil kacap, t. j., Velikorus, zato je njegov humor imel najčešče piker priokus satire. Seznanila sva se na zelo izviren način. Nekoč sem pripeljal v njihovo četo mladega Rusa, ki je bil odpuščen iz bolnice. Ko sva prišla v skedenj, kjer so bivali tovariši, mi je stopil nasproti ravno Arkadij Ivanovič in me začel s svečanim obrazom zasmehovati, češ, da bo Avstrije kmalu konec, ako ima nje car že take šleve za opričnike. Čestital mi je k moji visoki vojaški stopnji — bil sem namreč frajtar — in me z mazil j enimi besedami zagotavljal, da bom na vsak način še dosegel marslkako čast, če le ne izgubim iz nahrbtnika one palčice, o kateri je dejal sam cesar Napoleon, da jo mora vsak pošten vojak nositi v svojem tornistru. Na koncu nagovora je njegov glas postal naravnost mil, besede pa so bile s tonom v strahotnem nasprotju. Bile so namreč psovke na Avstrijo, psovke v tri nadstropja, kakor pravijo Rusi krepkemu zmerjanju. Sergej Klužkin, mož, ki sem ga pripeljal, je med ljubkim nagovorom Arkadij a Ivanoviča delal le-temu vsakovrstna znamenja, ki pa jih je govornik v svojem ognju prezrl. Sergej je dobro vedel, da jaz razumem vsako besedo in da mi ni ušel niti najmanjši odtenek porogljivosti, v kateri je bil Arkadij Ivanovič mojster nad mojstri, ki je prekrasno igral na tem veličastnem instrumentu, kakršen je ruščina, najlepši, najkrepkejši, najnežnejši in najizrazitejši med vsemi jeziki sveta. Nu, da po pravici povem, meni ni težko napraviti neduhovit obraz in to je zapeljalo Arkadija Ivanoviča, da je nadme iztresel ves svoj nakopičeni žolč proti Avstriji. Ko je končal, sem ga v njegovi materinščini zelo vljudno in pri-jaz zahvalil za iskren pozdrav, rekoč, da se v svoji skromnosti ne smatram vrednega teh ljubeznivosti, marveč da gredo slednje gotovo na račun visoke osebe, ki jo predstavljam v tem prijateljskem kiožku. Pokazal sem pri tem na" kapo in znak KI. Arkadij Ivanovič Našo Notranjsko je sneg na Široko in globok prekril in napravil iz nje čudovito zimsko deželo. Zelo lepo bi se bilo recimo peljati iz RaRkega v Cerknico na lahkih saneh s trojko in kra-guljčki, po zasneženi, malce zamrzli cesti sredi pobeljenih kraških planjav, ki jih tako slikovito prepletajo temnozele-ne krpe smrekovih gozdov — le-tam je ustvarila zima svoje najpestrejše, naj-čarobnejše podobe. Prijazna Cerknica, kraj jezera se zdi kar nekam zapuščena in izumrla po ulicah in cestah — seveda, tržani tiče doma pri zakurjenih pečeh v težavah in radostih božičnih praznikov. Končno vendarle srečaš domačina in ga pobaraš, kje, da stanuje cerkniški rezbar — samouk, ki daleč naokrog, noter do Ljubljane slovi po svojih lesenih kipcih in jaslicah. »A, torej mislite nemara tistega, ki bogOve dela in se piše za Bajca? Kar za mano stopite. Ni daleč njegova hiša!« O, prav gotovo ga poznajo vsi in so najbrž tudi malce ponosni nanj. Kaj pa mislite, to vendar ni kar tako, da živi v njihovi sredi takorekoč, človek, ki iz lesa ustvarja čudovite kipce boga. rezlja svetnike v vsej njihovi veličini in ume napraviti jaslice, da so kakor žive. V resnici, daleč, daleč na vse šti-ri strani domovine mu ga ni enakega Pritlična hišica, dom samouka Lojzeta Bajca. Zraven hišice še majhna, lesena zgradba s širokimi okni. To je njegova delavnica Tod teše, rezlja, daje s spretnimi rokami kosu lesa lik in podobo. Majhen, suhljat mož nedoločenih let te sprejme na pragu. Skromen, tih človek, ki ne nosi črne pentlje in črnega klobuka tn katerega obraz ne razodeva ustvarjajoče sile podeželskega umetnika samouka. Razodevajo pa jo vešče, okusno izrezljana razpela, pol reliefi Kristosove glave na črno polira-nem lesu, ki vise po stenah domače so be. »Vidite, od teh le rezbarij živimo, še kar nekako rinemo naprej, naročila kar dežujejo. Zlasti za razpela je mnogo povpraševanja, lesenih jaslic pa ne bom dosti prodal letos Jih izpodrivajo v tovarni narejena, iz gline. Pošiljam v Ljubljano, na vse strani. Konkurenca me prav nič ne ogroža, ne spominjam sc, da bi pri nas še kdo drugi izdeloval takšne stvari. Ja. pri nas je rezbarstvo že v rodu Menim, da sega najmanj tri sto let nazaj v rodovino. Sicer pa nismo domačini. Iz Črnega vrha nad Poljansko dolino izhaja naša familija, v Cerknici smo zdaj okrog petdeset let Moj oče jc umrl 77 let star in je vse življenje rezbaril, njegov oče spet jih je dočakal 93, in je tudi rezbaril in tako nazaj. Zmerom je ostal v rodu kdo, ki je podedoval to strast in veselje do rezljanja. Navadno samo eden. Moj oče je imel deset otrok, in jaz sem tisti, ki hodim po njegovih stopinjah. Že od malih nog sem šaril po lesu in spremljal očeta, ko je hodil okrog po cerkvah kipe popravljat Rekli so mu »piltauer« in je bil velik mojster v svojem delu. Če je svetniku odletela glava, — on je napravil novo, dosti lepšo. Tudi sam je delal svetniške kipe, potlej lesene altarje, znamenja, jaslice, takšne velike, za farne cerkve. Po več mescev sva tako hodila iz kraja v kraj in dobro se nama je godilo. Pomagal sem očetu, mu pripravljal les, držal dleto in se učil — s sedmimi leti sem že sam oblikoval pastirčke in voliče za jaslice. To se mi je imenitno zdelo takrat, rezljati vojščake, tri kralje, pastirje, konje in kamele za božični čas. Zlasti ie, ko sem jih oblekel z oljnatimi barvami v pisana oblačila. Oče so bili zadovoljni z menoj in so mi zmerom rekli: fant delaj to kar znaš in ne sili drugam. Za kmeta nisi, zemlje nimai, kar pri kipih ostani Pa sem ostal in sem pri poslu od sedmega leta pa do danes, ko jih imam 36 na grbi. Ja, pa sem bil vmes Se nekaj let v Ameriki Tudi tam sem rezljal, pa mi ni neslo. Potlej sem delal v rudnikih in n& stavbah, se pravi naučil sem se živeti. Ampak je bUo tudi v Ameriki trko, ie si imel srečo si obogatel ie si se pa s smolo bolje razumel te je pa stiskala »višina m vrat, kakor doma. Vrni' sera se nazaj in tu bom ostal, nikoli več me ne bo videla ta »zlata« Amerika. Z devetdesetimi kronami sem prišel v Cerknico, pa sem si počasi kupil hišo, se oženil in nas tele rezbarije za silo preživljajo. Veste, osem otrok imam, je že tako, pri nas smo zmerom bolj obrajtali visoke številke pri otrocih. Za kipce se ljudje zdaj močno zanimajo, pošiljam križane bogove na vse strani. Zadnjič sem dobil naročilo celo iz Francoskega. E, vraga, pisano je bilo francosko, pa nismo znali brati in smo vrgli stran. Težko zmagujem toliko naročil, nekaj mi pomagajo domači sam delam po ves dan, včasih tudi cele noči. Delam tudi za cerkve, kipe — svetnike in oltarje, če že tako nanese. V prostem času krmim golobe, golobi so mi močno pri srcu. Saj pravim, pri naši hiši je dosti lesenih bogcev, dosti otrok in dosti goiobov. Tamle v jerbas poglejte, cela vrsta kipcev me še čaka ta teden za Ljubljano.« Res, več kot ducat izrezljanih kipov križanega Kristusa leži v jerbasu, kjer bi prav za prav morale ležau potice in kar je še božičnih dobrot. Lepo izrezana telesa do potankosti brez rok. le te bo moral še pritrditi. Obrazi niso vsi enaki, videti je, pa kljub velikemu številu da mojster slehernemu kipcu svoj pečat. Ne, iz njegove umetne obrti se nikoli ne bo razvila fabrika. Njegove roke bodo ustvarjale, kakor roke njegovih prednikov. Kaj pa z otroci, z njegovimi nasledniki? Se kdo zanima m ima veselje do rezbarstva? Žalostno m hudo bi bilo, če bi stoletna svetla tradicija rodu kdaj izumrla. »Če se kdo zanima? Ne eden, ka* dva. Malemu je zdaj šest let, pa bi zmerom onegoval krog mene. sam že poizkuša rezljati in se večkrat pošteno vreže z nožem. Ne branim mu, naj ima svoje veselje in svoj poklic. Starejši Emil, ta je pa že zelo spreten, čakajte, pokažem vam njegove jasliee, ki jih je sam izdelal lani.« Prave, pravcate jaslice, kar ne moreš verjeti, da so delo petnajstletnega fanta. Pastirčki s palicami in debele žice, turški kralj s fesom, kamele, otovorjene s kovčegi, še opasane so s pravimi, tenkimi jermenčkl Vse lepo, verno, spretno izdelano, pobarvano. »Pa se ne bojite, da vas bo sin prekosil nekoč?« »Um, tako si mislim, da me ne bo. Da bi vajenec bolje vedel od mojstra? Mogoče se tudi tako zgodi. Samo to me skrbi, da fant zadnji čas zanemarja rezbarije. Zdaj mu fotografija roji po glavi in pravi, da bo fotograf. Naj bo, če ga veseli, me bo pa mali nasledil, ne bomo izumrli, hvala bogu.« »V delavnico sem tvojo zrl.« Bajče-va hiša je pretesna za rezbarsko delo in si je mojster tik zraven postavil iz desk majhno, skromno delavnico. Prijetno ti zadiši na pragu, po svežem lesu, po smoli. Po stenah vise žage v lepem redu, dleta in dletiči, na policah skobelnikl rezbarski noži vseh vrst, svedri in mrtvaška lobanja iz lesa. »Te pa nisem jaz napraviL Hranim jo za spomin od deda. Delam samo iz lipovega lesa, ta je najmehkejšl Poglejte, kos lesa v celem obtešem v velikosti in širini kipca, potlej čisto preprosto izvršim, izdolbem, izrezljam vse potankosti. Okončine izdelam posebej in jih s klejem pritrdim. Kakšen teden se mora kipec sušiti Drugega orodja ne potrebujem, s čimer je delal moj oče, delam jaz. Počasi gre vsa reč od rok, pa človek vsaj pošteno naredi in ima dopadajenje nad svojem delom.« K delavnici so prislonili majhen prizidek. Kaj pa je tu notri? sitnarii v svoji neutešljivi radovednosti »Notri razvija moj sin fotografije. Vsak po svoje, kakor se mu zdi, pravim jaz.« Poleg rezbarske ln kiparske delavnice — fotografska temnica. Oče rezlja lesene bogove, sin razvija fotografske posnetke. Da bi le postal sin v mojstrstvu vreden svojega oče tal L. K. Naneslo je tako, da sem imel tisto popoldne službo. Zvečer sem bil prost, po polnoči pa bi moral zopet nastopiti. Dežurni koiporal mi je naložil vsa naj-neprijetnejša opravila. Arestantom sem moral preskrbeti večerjo ter poslušati njihove ostudne kletvine. Stotniku sem moral nesti v podpis dnevno povelje in bilo je znano, da si gospod prinašalca dobro ogleda ter ne štedi z opazkami. V stotnikovo stanovanje sem priropotal s svojimi podkovanimi čevlji ravno, ko je bilo božično drevesce končano. Otrok še niso poklicali, gospa pa je ravno prižigala svečice. Ozrla se je name in se nekoliko zamračila. Dočim je stotnik pazno čital dnevno povelje in sem stal jaz kot nem očitek, kazeč slavnostno razpoloženje, se je gospe prikradla v dušo ljudomilost in milosrčnost Videlo se je, da bi tudi meni rada naklonila kake božično darilce. Vzela je izpod drevesca zavojček in me ocenjujoče pogledala. Ocena najbrž ni izpadla v mojo korist kajti zavojček je položila nazaj, nato pa se je po vrsti dotaknila Se drugih zavojčkov, pa je ob ponovnem pogledu name zopet opustila misel, ki ji je vznemirila ljudomilo srce. V tem je gospod stotnik prečital in podpisal dnevno povelje. Podal mi je knjigo, udaril sem s petama skupaj in v tem trenutku je v gospejinem srcu ljudomilost premagala vse pomisleke. Na drugi mizi je uzrla žemljo in ta se ji je zdela Se najbolj primeren božični dar za socialno tako nizko stoječega kranjskega Janeza. Dala mi jo je z gesto radodarne kraljice. Vzel sem jo in dejal v predpisanem armadnem jeziku: »Danke gehorzamst!« Nato sem odrOpotal. Žemlja je bila lep prispevek k naSemu božičnemu piru. Odnesel sem dnevno povelje v pisarno, nato pa zbral svoje skromne zaklade in jo mahnil k Rusom. Komaj sem stopil v sobo, sem obstal presenečen. Na mizi je stalo božično drevesce s tremi pravimi svečicaml »Smrečico sem odrezal jaz, svečice pa so sad ženskega znanstva Ivana Andrejiča«, je pojasnil Petruha. Drugače je bila miza prazna in nekako v zadregi sem nanjo pokla- je klecnil že pri prvih besedah, nato je pobledel in iz ust se mu je izvil glas, ki ni bil ne prav e, pa tudi ne i. Natanko tako, kakor govori v Gogolje-vem »Revizorju« zdravnik, Nemec Kristjan Ivanovič, ki ne zna niti besedice po rusko. Kaj bi še dalje pripovedoval, kakšna strahovita tišina je nastala v skednju pri izmenjavi. teh verbalnih not! Ljudje so bili tako v skrbeh za Arkadija Ivanoviča, njegov obraz je imel znake take skrušenosti, da jih U dan nisem mogel potolažiti. Sele ka»-neje, ko so videli, da ni bilo posledic, so se pomirili — jaz pa sem v njih očeh postal zlat človek. Tako je bilo moje prvo srečanje z Arkadijem Ivanovičem. Železničar Ivan Andrejič je bil tat Če je bilo treba kje kaj ukrasti, so zato pa so njegovi listi prelestno prepredeni z mavričnim ožiljem. Se bežen pogled na pokrite gredice zunaj rastlinjakov. Na stotine majhnih lončkov hrani kaleče grmičke. Matične rastlinice krizantem potrpežljivo čakajo, da jih bodo pomladi prenesli na grede. To se bodo razmahnile takrat vse te rože in razkošno odprle svoje pisane cvctove — po dolgih mesecih jetniki va v zimskem ras^injakuJ L Kiauta Citajte L. Mrzela knjigo ,JOG V TRBOVLJAH*4 Dobi se v vsaki bolj« knjigarni. Naši na]starej£l sodobniki pripovedujejo: aSv pri, 0€ustoci bal se nisem smrti! • • • Pripoveduje poslednji slovensk i vojščak iz te bitke, 93 letni Janez Korče, ki prebiva v Ljubljani Ljubljana pred bož čem Kustoca? Bitka pri Kustoci? Vprašajte * njej današnjega srednješolca ali visoao-aoliia. Da. za mrmral vam bo nemara do-orc zapomnjem stili iz Aškerčeve Krepke balade o mejniku, toda drugega nič Kaj je današnji mladini mar bttka pr. Kustoci, ko živi sama v dobi polni vojne groze, raztegnjen« Cez Bvropo, v zračne vlSave Ui Cez uceane. Toda tjale do svetovne vojne )e oda bitka pn Kustoc, obenem z bitko pn Kraljevem Giadcu. ki sta si sledili v nekaj dneh, v Krvavem slovesu avstrijske \ujske tn še zlasti starih veteranov, od katerih so mogli mnog kot invalidi hoditi od hiše do hiš«, s kolajno na prsih in z lajno. ki jim jo Je dala avstrijska uprava, da so si z njo sproti pn ljudeh nabirati M-valiilnino . . Na prostoru bdvSe Avstrije ln danaSnJe Italije munda ne bi več zbr&i celega ducata starih vojščakov ki so se udelež b bitke pri KikHlool ali pri Kraljevem Gradcu Po Ljubljani pa se vendar de sprehaja krepak veteran, lahko ga Se dnevno srečate na Votlrukovem trgu. kjer se živo za-n: a ze cene pridelkom. Mož, ki se lahko kakor Martin v »Mlinčku« pohvali: >6e pr Kusrtoc! smrti bai se nisem« — Šteje danes 93 let ki rnu Jih ne bi nihče prisodil piše pa se za gospoda Janeza ftorčeta. Po rodu J« iz Blatne Brezovice pri Vrhniki, živi pa že deset let pr svoji hčerki gospe Leopoidlnl Berg&ntovt. vdovi po znanem, ug ednem ljubljanskem trgovcu Za svojo devetdesetletnico je sam spisal majhen roman dogodkov polnega življenja toda Se v9e živahne Je se vse to čuje, če gospod Janez Korče v razgovoru obuja stare spomine. Spomin! iz stare Ljubljane Predvsem nas bo gotovo zan malo, kakšna je biia Ljubljana pred malo manj kakor sto leti, kako se je takrat živelo ko Je bil hLapon pravkar prisopihal v naše kraje, ko se Je končaval furmanski promet ln ko so začeli ljudje po Žid govoriti na daljavo. Takole nam pripoveduje gospod Korče: — Naj začnem najprej pri sebi. Rodil sem se 26 aprila 1846. od devetih otrok nas je odraslo pet sinov in trt hčerke, ki bo bili vsi poročeni ln kmetovalci. Vsi so dočakali v soko starost nad osemdeset let. Toda razen najmlajšega Lovrenca, ki Je star 87 let in posestnik v Sinji gorici pri Vrhniki je že vse ostale pobrala smrt. Zgodaj sem si začel služiti kruh z nab ranjeni hrastovih ježic za strojenje usnja ter z vrbovimi šibami za pletenje košar. Pletli smo doma in smo vsi otroci pripomogli staršem, da so z razprodajo košar pridobili lepe goldinarčke. — Leta 1853. sem se s svojim bratom Valentinom, ki mu je tedaj bilo 24 let. p-vič pripeljal v Ljubljano. Valent n Je bil namreč furman, ki je pridno prevažal bla-jro in mi je že dolgo obljubljal, da me vzame s seboj v mesto. Približala sva se ljubljanski postaji. Groza ln strah, ko sem ugledal prvo lukamatljo, ki je prisop hala od mariborske strani. Rečem vam, da sem se tako ustrašil puha da sem kar pobegnil, ker sem v otroški nevednosti mislil, da ml hiti sam vrag naproti. Ljubljana Je bila za moje pojme seveda velikansko mesto Toda v primeri v današnjim razvojem je bila res še dolga vas. Na večer so bile ulVc slabo razsvetljene, le tu pa tam Je gorela kaka svetilka, v kateri je bila steklena posod ca z oljem. V predmestjih, bi rekel so bili skoraj brez vsake razsvetljave. Le na najbolj prometnih križiščih je brlela kaka luč Furmansko življenje je bilo takrat, pred svojim zatonom, Še močno živahno. Furmani so se delili na tri skup ne: nemški so se ustavljali pri Bavarskem dvoru hrvaški pri Medijatovl hiši kjer je danes kavama Evropa. Kranjski izvoščki in kmetje 12 okolice so od nekdaj zavijali k F govcu, ta posest je še vedno taka, kakršna je bila nekdaj. Ostali slovenski furmani so se ustavljali po večini pri Maliču, k,jer Je zdaj zrasla Bat'ova palača, ali pa pri črnem medvedu nasproti L pi. Tam so zdaj nove hi5e, da ni več spomina na stare. Nadalje so furmani radi zavijali h Krčonu nasproti Tobačni tovarni in k Molkovemu Jožetu na Lepem potu. Ožji rojak, ki sem ga ob prvem obisku Ljubljane srečal v Zvezdi, je bil stražnk Primšer doma z Vrhnike. Oblečen je bil v fino obleko: v belo bluzo ln temne hlače na glavi visoko č&ko s križem, bela jermena čez ramo torbico 2x1 naboje in pa puško. Ponosno mi je povedal, da Ima Ljubljana le dva prava stražnika po vojaško opravljena, stražil pa Je pred nemško Kazino, v kateri je sedelo polno ofic rje*. Hudičev ples in železna kača — Bil sem pozneje Se večkrat v Ljubljani ln se zlasti spominjam, kako so leta 1854 nadaHevali gradnjo proge od Ljubljane proti Trstu. To sem :mel kaj gledati ko so furmani vozili obilo hrastovega lesa s Hrvatskega za želP7.nlSke mostove in v Trst za zgradbo ladij Železnica iz Ljubljane v Trst je bila končana 28. Julija 1857 Tisto jesen prej sem videl prvo lokomotivo. ki je menda preizkušala borovniški most lz rojstne vasi se vidi vsa okolica. tudi Borovnica Tisti dim je bil tak veter, da Je ruval drevje s koren'nami, odnašal kozolce in trgal slamnate strehe. To ie b lo slabo znamenje. Ljudje so rekli da je začel hudič plesati po svetu ker se že^ema kača zvija po zemlji Ko sem bil orvič v Lju h Mani, ie bila ob glavni cesti z Dunaja v Trst izpeljana ena sama braravna ž'ca. tekla je po Nunski ul ci. Kasneje sta bili speljani že dve leta 1857 pa tri To leto «) pobegnili žice ob železniški progi ir. je ostala ob glavni cest napeta ie še ena žica v Idrijo. Ob železnici so prebivali čuvali tako blizu drug dru-gpp-a da so se videl . Namesto brzojava je imel vsak čuvaj po net okroglih, velikih. rdeče pobarvanih košar na visokih drogovih Ko je pribaial vlak Ljubljana — Trst, je pritežnil vsak čuvaj po dve košari navzgor. 7a vlak iz Trsta pa je b lo trebi. potesmiti tri košare. Drugih signalov ni bilo Od čuvajnice do čuvajnice so si dajali čuvali znamenja, dokler ni prišel raport na določeno mesto. Ponoči go imeli namesto kočar svetilke za signale V megli pa 1e vsak čuvaj trobi! na rog Kadar strojevodja ni videl, ali je dobil zname-n1a 'e brž ustavil n šel nogledat v čuvajnico, če nI morda čuvaj za večno zaspal. Gospod Jane* Korče s hčerka gospo Poldko Vdovo Bergantovo nu »prehodu po Ljubljani Zgodilo se je to nekajkrat. Nič čudnega. železniški čuvaj je moral opravljati službo nepretrgano dva dni in dve noči, šele tretji dan je dobil namestn.ka za en dan in eno noč. KaJ&o je bilo v bitki pri Kustoci? — Aprila 1866 ld Je veljalo pozneje za tako krvavo leto sem moral k naboru in sem takog nato odrinil k Janezom (k 17. pp.) v LJubljano. Po prv.h vežbah smo odrinili v Verono. Zbirali so se Italijani, pa so se zbirali tudi Avstrijci, bilo nas je slednj č okrog Verone 82.000 mož, velika vojaka za tiste čase. Italijane je vodil La-marmora. ki je 23 junija prežel s svojo vojsko čez reko Mlncio. Odločilna bitka je bila pri Kustoci. To Je srednje velika vas južno od Gardskega jezera B li smo, to je že treba priznati, prav odločno pripravljeni k napadu. Avstrijsko vojsko je vodil nadvojvoda Albreht. Nastopil je usodni dan 24. junij 1866. Ob treh zjutraj je začelo grmeti iz topov streljati Je začelo ita-1 jansko topništvo. Avstrijska vojska je seveda takoj odgovorila. Treskalo je prav izdatno z obeh strani. Kmalu popoldne se je približal trenutek odločilnega napada. Z naskokom na nož smo planili nad italijanske oddelke. Ob treh popoldne je bila bitka končana z naSo zmago. Proti -"ečeru se je razprS la italijanska vojaka, ki je imela preslabo vodstvo. Seveda se vse to ne da primerjati z danaSnJim načinom bojevanja. Bali se nismo ničesar, toda bili smo Se preprosto oboroženi, puške smo nabijali od spredaj, sprož le 90 se z udarcem petellnčka na kapico. S takšno puško sem lahko ustrelil vsakih pet minut, če sem bil uren ln priden, večkrat pa je trajalo basanje še kaj delj časa. In streljati se Je dalo s takšno »forderladerico« največ na daljavo 300 do 400 metrov. Ali kogar je po-god la takšna krogla, je presneto udrla vanj, ker je bila debela kakor za slona . . Iz Kustoce smo se z n« prevelikimi rsgubarni vrnili v Verono Takoj na', se je tudi odločila bltksi med Avstrijo in Nemč jo pri Kraljevem Gradcu na Češkem. Tudi tu so so se borili slovenski fantje, bila pa je avstrijska vojska poražena E. lahko je bilo Prusom dobiti to bitko, ker so bili na novo opremljeni z Wernd1ovimi puškami, ki so se že basale od zadaj in se je dalo z njimi hitro streljati. Do avgusta smo morali čakat- v Veroni, da se je sklenil mir. Avstrija Je takrat dosti izgubila: morala je Ita Hjanom odstopiti Lombardijo do Komuna. vse do Treb ža in v Tirolah do Triden-ta, na drugi stran pa Prusom Zgornjo šlezijo. Prav tako je morala Avstrija po diktatu velesil odstopiti od nadvlade nad Bavarsko. Vlrtemberško ln Saško. Ko »e je vse to to zgodilo, smo bili premeščeni v Bolcan v T.role. Bil sem naposled dodeljen vojaški godbi, saj sem se že s Štirinajstimi leti začel učiti pri vrhniški godbi, katero Je vod 1 moj starejši brat. Godba je štela tistikrat 60 mož. najboljši godbeniki smo bili Slovan!. Hudo pa mi Je bilo, ker nisem znal ne pisati, ne brat . K sreči sem imel za tovariša učitelja Rodiča s Dolenjskega, ki si Je dal dosti truda da me Je naučil branja, računanja ln drugih učenost . Naročila sva knjig lz Ljubljane ln sem lepo napredoval. Pouk Je trajal vsak dan skozi tri leta moje vojaške službe, obenem pa sem se naučil tudi nemščine la čežčlne in kasneje tudi Italijanščine. — Ne morem dopove*lati. kako prav m ji vse to hodilo v poznejšem dolgem življenju, ld me Je vodilo najprej v že>!ezni£ko službo na Dunaju, potem na Madžarsko, slednjič v rudnik v Sdrgetalju, odtod po Donavi na Dunaj kjer se Je ravno vršila svetovna razstava, nato v Ljubljano k po roki, dokler se nisem za nekaj časa usta-1.1 na Vrhniki, kjer sem začel z lesno trgovino ln kjer sem do leta 1878. dobro uspeval. Potem sva z ženo začela voditi gostilno najprej v Ljubljani, nato pa sva bila dolga ieta v Cerknici Tu sem dobro uspeval. Pred svetovno vojno sem cerkniško posest v glavDem Izročil sinu ki pa Je moral kmalu na vojno ln je 15. Junija 1915 padc-1 na ruskem bojiSču. Odkar ml je leta 1926. umrla žena, sem prepustil vso posest snahi v Cerknici in se preselil v Ljiublja-no h hčerk Poldl ln njenim otrokom, kjer sem zadovoljen ln preskrbljen. Lepa Je Jesen življenja, če Ima človek svoj red Hodim h korarskl maši prebiram politiko in dnevne dogodke, privoščim si počitek ae sprehajam po Ljubljan ln po okolici. živel sem zmeraj skromno; čeprav sem bil gostilničar se preko mere nisem vdal alkoholu. Slovansko zaveden sem bil zmeraj in tak tudi ostanem. Res imam že lepo število let na ramah, vendar še vsak dan prosim Boga, naj mi še kaj na vrže, da uča-kam stoletnico zdrav in čil, kakor jelen na planinL <3aoacDaoaoacDBoeoBcoaoBC5eoBc>ac>ec>BoaoBOBO Zadnji bojevnik izpred Kraljevega gradca je 98 letni Gregor Hrepevnik iz Nezbiškega grabna pri Rogaški Slatini Rogaška Slatina, pred božičem Dva deda pri hiši — 186 let V Nezbiški graben je skoraj uro hoda od Rogaške Slatine. Ob neznatnem potočku so mlini, kakor igračke. Tu je dom Jugovih. Posestvo je bilo nekdaj obširno Zdaj je Jugovina dom skrbi in trdega dela. Ob beli cesti stoji lepa hiša Od tod se je pred leti priženil pokojni Vehovar na Jugovino. Pa je prišla nesreča nad njegovo rojstno hišo in je hotel pomagati. Ni mu uspelo, še Jugovina se je zamajala. Vehovar je zastavil vse sile, da jo podpre, in je pri tem sam omahnil v grob. Zena — vdova je ostala z desetimi otroci, dolgovi in s svojim in moževim očetom. V zadnji čumnati živita oba starčka Janez Vehovar je zagrenjen Saj je bila njegova hiša ob beli cesti, tam je točil zlato vince in županova! Starost pa mora preživljati v Nezbiškem grabnu na skromen kmetski način. Cisto je gluh in to mu greni še bolj stare dni Ima pa 88 let. Vdovin oče Gregor Hrepevnik jih bo imel čez nekaj tednov 98. pa bi še bil pravi korenjak, če bi mu ne bili pred 40 leti odrezali leve noge Z eno roko se opira na palico, z drugo se oprijema pohištva in se tako pomika po sobi. V toplem vremenu pa še zleze na trato pred hišo in lomi šibovje in suhljad Sliši dobro, očal n'ma in vendar vdene nit v Šivanko Tudi Citati bi videl, samo ne zna ne. »Hodil« je sicer nekaj časa v šolo. to se nravi, kadar je bilo slabo vreme in so bili starši veseli, da je za nekaj uric utihnil v hiši otroški vrišč in prepir Črke pozna še vse. samo »vkup devati« jih ne zna S 13 leti je postal farovški pastir pri Sv Križu. pa je napredoval za hlapca in kočijaža To so bili lepi časi. ko je vozil škofa Slomška in Step'šnika. Po šest srebrnih cvan^sarc je dobil od škofa napitnine Potem je mo- i ral k vojakom in Je služil v Gradcu pri Hartungovcih. V bitki pri Kraljevem Gradcu se je udeležil boja na nož Pri umikanju proti Dunaju so mnogo trpeli. Da, ti nesrečna b tka pri Kraljevem Gradcu, vsa Evropa je govorila o njej, ko se Je končala s hudim porazom Avstrijcev. Ime generala Benedka je bilo takrat v vsakih ustih. Imel je pod seboj 215 000 mož Prusov pa je bilo na nasprotni strani na višavju Chiuma ln Lipe zbranih 221.000 mož. Pruski kralj V ljom sam je dne 3. julija 1866 zjutraj začel vodit' napad. Avstrijci so dobro odgovarjali, posebno topništvo je močno treskalo in uničevalo napadalce. Avstrijcem se je že domala posrečilo zlomiti levo sovražno kr lo, da bi Pruse udarili v bok. Ko pa je bila sila najhujša, je pruski prestolonaslednik prihitel s svojo vojsko na bojišče. Sledil: so napadi na nož. prve avstrijske postojanke so bile zavzete kmalu popoldne. Av- strijci so močno streljali s topovi, konjeniki so skufali za držat, sovražnika, toda peSadija je že zašla v zmedo ln se Je pognala v beg. Na tisoče mož je obležalo na bojišču, ranjenci so ječalj ln prosili pomoči Na pruski strani Je bilo nad 9000 mrtvih, na avstrijski pa Je podlo okrog 6000 mož nad 7000 je bUo pogrešanih, tisoči so zaSli v ujetništvo. NaS stoletnik Je bil med tist mi na begu ... Je poslednji slovenski veteran .zpied Kraljevega Gradca. Oženil se le s 45 leti. Oziroma, oženili so ga drugi Priženil je dve kravi ln nekaj drobnarije. Z ženo se nista razumela, ni ji bilo za težko delo v Nezbiškem grabnu, kmalu se je vrnila na svoj dom. Imela sta samo enega otroka, hčerko Maliko, pri kateri zdaj živi. Zena mu Je umrla pred par leti. odpustil ji je že, hud pa je ie vedno na njo. Pil je rad in prepeval, pretepal se ni nikoli, kadil je mnogo, pa nič cigaret, samo pipo in smodke. Zdaj mu tobak ne diši več Hrana mu tekne in ni treba za njega posebej kuhati, če tudi ga v želodcu včasih tišči. Na priboljške ne misli, najprej je treba plačati dolgove. »Le pri-mite me za lase in skušajte katerega iz-pipati! Vsi še stojijo trdno, sivih skoraj ni!« Jezi ga, da je njegov tovariš, stari Vehovar gluh in se ne more z njim raz-govarjat; Dolg čas mu je. pa moli rožni-venec Sto let bi rad dočakal, kaj bo potem na to ne misli. Iz svojih mladih dni pripoveduje zanimivosti. Pri Sv. Mohotju je bil prvič na sejmu, bila je strašna burje s snegom, vendar je bilo polno ljudi ln mnogo živine. Sejmi na travniku pred Colskim se pa niso hoteli obnesti. Vozil je tudi opeko za novo cerkev pri Sv. Križu. Zgali so jo nad ribnikom za zdravili-šk'mi delavnsf»mi Smrti se ne boji upa da bo srečna. Verk Miloš, V£dka ji je ugrabila hčerko Otožen spomin, ki $e danes zalije oči 93 letne matere Dolenjske Toplice. pred ho?>?em »Jutrovi« dopisi tn opisi stoletnih ljudi po naši domovini so bili povod, da so se nekateri spomnili tudi stare ženice k» živi pri svojem sinu in hčeri v zašel ju Rebri, k« je oddaljeno od Doienjsk-h Toplic dobre pol ure hoda in spada k vasi Drgamim se'om O tej stari ženici gre glas da je *ta-ra že nad 100 let in da ji je pred mnogi-mi leti v kočevskih gozdovih odnesa med vedka triletno hčerko in jo požrla Da b" o tem kaj več poizvedela sva se napotila dva radovedneža do stare ženice ki stanuje v skromni h>šici. Našla sva jo pri topli peči Za visoka leta je še zelo čvrsta in zdrava tudi hoja jo prav malo ovira sliši prav do bro in že po glasu pozna človeka s katerim je imela že kdaj opravka, le vid ji je nekoliko slabši. Starka je rade volje pričela pripovedovati svojo mično življenjsko povest, odgovar !• jajoča zelo živahno in t izvrstnim spominom. Rojena je bila v Prati leta 1846 Dneva se ne spominja, tudi letnico je zvedela šele v starih letih od gospoda župnika, ki jo je obiskal ob priliki ljudskega štetja Frata je bilo svoje dni naselje delavcev kneza Auer-sperga v kočevskih gozdovih nad Dolenjskimi Toplicami. Napravljali so drva in žgali oglje za fužino na Dvoru, mali vasi ob Krki pn Žužemberku Krščena je bila na ime Ane Červanove v farni cer'-vi v Topli Rebri. Kakor njen oče. je bil njen mož Matija Kmet drvar in oglar. Kdaj se je poročila, se točno ne spominja več. bila pa je poročena v Žužemberku. Z možem sta živela skromno življenje drvarje in oglarja v srečnem jn zadovoljnem zakonu. Rodilo se jima je deset otrok- sedem hčera in trije sinovi Sin Jožef in hči Rozalija živita z materjo na posestvu Pepca je poročena na Dolenjih Sušicah pri Toplicah vsi drugi so že pomrli. Najžalostnejšo smrt je storila triletna Anica Še vedno stopajo sta ženic solze v oč' m bridko zajoka, ko se spomni nesrečne Anice. Bilo je dan pred Vnehnhodom leta 1880. Oče je naprav!ja! kakih 30 korakov oddaljen od hiše drva zamaknien v svoje ielo Pri njem je bil .šestletni s.n Tonček. Nenadno je Tonček zapazil velikega kosma tinca Medvedka je šla mimo hiše (Tedaj je bilo po kočevsk'h gozdovih več te zver jadi. kakor jo je dandanes in tudi bolj nevarna je bila). — Nič hudega s'uteč teče sinek k materi v hi«o vprašat, kje je Anice in tudi povedat, da je videl medvedko Mater je sinova vest prestrašila in pričela je klicat Anico Toda Anica se ni odzvala in tudi prišla ni od nik'»der Pričeli so takoj sumiti da se je morala zgoditi huda nesreča: da je medvedka odnesla Anico. V velikih skrbeh so šli vsi domači takoj za sledom medvedkinim, iskali so povsod do temne noči, a o deklici ni bilo ne duha ne sluha Drugi dan že na vse zgodaj se je napotil oče Matija v Sotesko h knezu Auerspcr-gu, da mu pove zgodba nesrečnega otroka Knez Auersperg je dal takoj nalog uslužbencem. da preiščejo vse medvedje brloge. Okoli 300 ljudi je več dni iskalo in pretaknili so vse kote in brloge, toda zaman. Tudi bližnje občine so dale nalog, da mora od vsake hiše ena oseba pomagati iskati nesrečno deklico. Iskali so mnogo čas« za man Sele po 18 tedn;h se jim Je posiečiU najti v nekem zatišju v medvedjem brlogu okostje lobanje in dele obleke, po katerih so spoznali in potrdili domnevo, da je medvedka otroka požrla Dele obleke in lobanjo so odnesli domov in jo obdržali doma skoraj mesec dni, dokler niso dobili od oblasti nalog, da lobanjo pokopljejo. Pokopali so jo na pokopališču v kočevskih Poljanah blizu Dolenjskih Toplic. Ko je knez Auersperg opustil tovarno železa na Dvoru, kjer so izdelovali razne prav lične železne izdelke, je razpustil tudi gozdne delavce na Frati Nekateri izmed njih so se preselili v druge predele Auerspergo-vega veleposestva, drugi pa so si za trdo prihranjene denarce ustanovili skromno lastno domačijo. Tako sta si tudi kmeta, ki sta tako nesrečno izgubila svojo hčerko, kupila kočo, v kateri še sedaj živi starka, ter nekoliko bornega sveta. Ime »Fratarjic je ostalo. Ker jih skromno posestvo ne more preživljati, se trudita sin in bči s dnino, da se skromno preživita in pomagata stari materi, ki v visoki starosti ne more več delati Porojena je biJa 53 let. Mož j' je umrl let« 1923. En je stara ženica svojo povest konte* la, je začudeno vprsisla. zakaj jo obiskovalca vse to izprašujet* A ko sva ji povedal«, da pride vse to v tisk ae je zadovoljno nasmejala. Na vprašanje, če ima kako sliko, Je odgovorila, da se še v svojem življenju ni nikoli slikala Ali bi ae dala slikati, da tudi njena slika pride v časopise tn da se o ženici ne bo le bralo, marveč bodo bralci tudi os sliki videli staro dolenjsko korenino, ki je tako žalostno izgubila ljubljeno hčerko, je ženica rada privolila. Zadovoljnega obraza in z dokaj krepkim korakom je stopila pred fotografski aparat ki ga še živi dan ni vidcia m »e je čudila, kako more tako inaia stvar posneti človeško podoba Drago ti n Gre gore. Biti ]e moral učitelj in mežnar O Francu Kavčiču, nabem na j staref-Sem ioiniku. }e »Jutro* te večkrat poročalo. Tokrat, ko nas zanima, kako je teklo življenje nafim stoletnikom, bomo pripovedovali 0 raznih njegovih doživljajih, ki so bistvo njegpvega, izko-tenj poinega živi jen ja. Luč sveta je Fran Kavčič zagledal na Ledini pri Idriji v oktobru leto 1846 kot sin mizarja; očeta Jerneja Bil je Izredno nadarjen deček Solmašter Je očeta neprestano silil, naj ga da študirati, čemur pa se Je oče Jernej nekaj časa upiral. Leta 1863. se je le vdal in Franceljna vpisa! na idrijsko učilišče. ki ga Je mladi študent z odličnim uspehom končal. Kot 171etni mladenič je potem potoval na svoje prvo službeno mesto, v Semič na Dolenjskem. O tem potovanju nam vč pripovedovati: Mučna pot v službo »Sibirsko mrzel dan je bil. ko sem sm zjutraj pripeljal v Ljubljano. Kovčeg sem jemal zdaj v to zdaj v drugo roko. da sem si s težo kovčega ogreval prste Sel sem na Sv. Jakoba trg, kjer sem se z nekim kmetom dogovoril za ceno vožnje na saneh — takrat še ni bilo dolenjske železnice — v Semič. Nisem se še d »bro ogrel, ko Je ie bilo treba iz tople gosti i ne spet ven na mraz ln sesti na sani. Zavil sem se v odejo, ki mi jo je dal prijazni kmetič. Ne vem več. koliko ur Je trajala vožnja, toda dolga, prav dolga je bila, od začetka mučna, potem pa, ko *em se navadil mraza, mi je postajala vedno boij znosna. Ampak prestrašil sem se. ko v Semiču nisem mogel sam s sani DvigniL so me z njih kakor otroka. Obstati nisem mogeL Zvrnil sem se po tleh in peklensko me je zapeklo v stopalih ln prstih. Dobri ljudje so takoj pristopili in si dali opravka z menoj. Niso me mogli sezuti; m zrezali so mi nove, zame takrat tako dragocene čevlje z nog, mi drgnili noge s snegom, da se je jela spet pretakati kri po žilah, potem pa so me položili v mehko, toplo posteljo. Prav nobenh zlih posledic ni bilo; v nekaj dneh sem bil zdrav ln sem se takoj z vso vnemo posvetil učiteljevanju, sadjarstvu ln vinogradništvu.€ Po več letih službovanja v Semiču, so Kavčiča premestili v Dragatuš, zdaj že kot samostojnega učitelja. V Dragatušu so ga bili od srca veseli, vzorni mladi šolnik je v nekaj letih zaslovel daleč naokrog. Iz zakristije brž na kor! V Dragatušu Je opravljal, po takratnem običaju, še službo cerkovnika in or-ganista. Za kmetske očance in ženice je bil ta neznansko uren mladenič kot cerkovnik in organist pravo čudo. Ljudje v cerkvi so bolj ko na mašnika ali na začetek maše pazili na cerkovnika; zakaj njegova urnort jim je bila v prijetno zabavo. Iz cerkve so gledali v zakristijo, kako je tam spretno oblačil duhovnika ▼ orna t Cim je -bil duhovnih opravljen in že na poti k oltarju, Je učitelj Kavčič pozvonil z zakristij skim zvoncem, da se maša začenja. In že je tudi planil iz zakristije, zdirjal okoli cerkve k glavnemu vhodu, od tam pa na kor, ln že pritisnil na orgle, da Je svečano za hrumelo po cerkvL Vse to je šlo s toliko brzino, da so orgle že zapele, ko se je mašnik komaj dobro postavil pred oltar. Se dolgo potem, ko Kavčiča ni bilo več v Dragatušu, so ljudje jM*ipovedovali o čudno umih »me-žarjevih« nogah. Seveda je prišlo večkrat, zlasti v začetku njegovega mežnarjenja, do karambolov in sta večkrat očanec ali ženica obležala na tleh. Toda zameril mu tega ni nihče; kmalu so se navadili »šol-maštrovih« dirk in pazili, da je bilo Kavčičevo dirkališče vedno prosto. To ao bili časi slovenskega učiteljeva! — Kakorkoli, v Dragatušu so Kavffa silno vzljubili, saj je služboval tam 20 let, učil ljudi umnega sadjarstva in vinogradništva in daial najboljše goenodarpk* nasvete. Nato je bil premeščen k De\Hd Mariji v Polju. Pripomniti veM^. da takrat še niso poznali besede »protekc'ja«. marveč samo znanje in sposobnost. Kavčiču je bilo podeljeno nadofMisko mesto kot nesporno najboljšemu izmed sedemnajstih prosilcev. Ko je nekega Jutra, neka i dn! potem, ko je nastopil nadučiteljsko službo v Polju, učil v svojem razredu, je začul odmevati težke korake na stopnicah Začudeno je gledal na vrata, kaj bo? Nekdo je nerodno potrkal in hkrati že tudi odprl. Kavčič obstrmi. Štirje starejši možakarji se rinejo skozi vrata ln stopajo kakor stope h katedra Kavčič jih je spoznal; šlo mu je na sm<*h. »Kar končajte, gospod Solmašter. boste Šli kar z nami. po Vas smo prišli prosimo Vas, lepo Vas prosimo, pojdite nazaj k Božično razvedrilo za deco od devetega do devetdesetega leta Božično zvezdo iščemo... Od tlstikrat, ko so sveti trije kralji pri-Hl častit božje detece, je izginila božična rvezda, ki jim je prej kazala pot in se spokojno vsedla na hlevček. Kje je danes božična zvezda? Morda jo bomo vendarle našli Poglejte pričujočo sliko. Naloga je zelo lepa. V krogu, ld ga šaljivo imenujemo planetarij, vidite 6 različnih zvezd. Zdaj pa je treba od peterih zvezd podaljšati po en krak tako, da bodo črte s svojimi križišči tvorile novo zvezdo. Božična zvezda bo torej nekje v sredini. Toda kje? Ali znate pasmi kovati? V naši božični prilogi najdete članek »Vsak svoj ugankar«. Najprej ga prečkajte, potem pa se lotite naslednjih nalog, tn ko jih rešite, sestavljajte novel Kaj se ve, morda je pa v vas nekaj pesniške žilice. Človek je po navadi tako obložen z delom in skrbmi, da se kar ne ntegne posvečati umetnosti, za katero pa je morda nadarjen. Ponudimo vam nekaj vzorcev, pa poizkusite, kako se vam bo obneslo. V naslednjem Je treba začetne črke, ki tvorijo akro6tihon »Moj božič« izpopolniti s besedami, da bodo stihi čim lepši. M------ O----- j------ C - ---- Začetne besede naslednje kitice nai so morda: odpovem, prepovem, za povem, napo vem — od -pre na Rešitev naslednje uganke naj se Imenuje »Svečka«, kitica pa naj bo morda takale: ------svit — — — — — — žar — —--— — razlit Podobnih vzorcev si lahko Izmislite kolikor hočete Morda vam bodo izvrstno uspeli, da bodo všeč ne le vam. temveč še komu drugemu. Poizkusitel Kako bo to napravil stric Matic ? Naš stric Matic vedno kaj brblja okrog hiše pa je imel seveda tudi pred letošnjimi prazniki dosti različnega dela. Nazadnje je iztaknii nekje na podu staro marmorno ploščo, ki je tako zobata, da cela Napišite 100! To Je seveda preprosta reč, kar takole napisati stotico. Toda mi želimo, da napišete število 100 s šestimi deveticami. Nekaterim bo ta uganka smešno lahka, zato si bodo pa drugi ubijali glavico. ni več za rabo Ko Jo je stric bolje ogledal, je sprevidel, da bi sc dalo iz te plošče še kaj napraviti »Treba Jo bo pač razdeliti«, je mrmral stric Matic, »in sicer poizkusim najprej s črtami, kako to pojde.« Plošča je ležala pred njim na mizi, stric Matie je vlekel ravne črte sem in tja. In nazadnje se mu je res posrečilo razdeliti ploščo na šest popolnoma enakih trikotnikov. Dajte, prerišite si tudi vi p'oščo. kakršno drži stric Matic v ro'fah, in jo razdelite na šest enakih delovl Kratko povest o samomorilcu Hotel se je obesiti, toda vrv se le utr ga/a. - * ' Hotel se je ustreliti, toda samokres se ni sprožil. Hotel ae je utopiti, pa -ga je nekdo poteg nil iz vode. Skočil je skozi okno, toda hilo le v pr vem nadstropju in st ie uie1 nu noge Tedaj pa se je donushl nečesa novega naravnost sijajnega: Kupil si je vo7ni l'*1»k df> ve prenelie s h aiKuske obale čet Ktinal nu angleško .« f run. Načrt mu le uspel: Nevtralna ladja je bila tako) torpedira na in se je razletela na diobne kosce. Uganke reševati — tež ha reč Dva Unca »ta pod slivo letala la «1 uganke zastavljal*. Pravi Jaues fureuta prijatelju Gad perju: — Povej mi, OaAper, kaj Je te; dve luknji Ima, okoli in okoli Je pa čruv la s ▲ m začne. Gašper ugiba In si tare glavo. Pa uganke oe zmore. Janez Porenta mu pojaaali — Lej ga, to je AN par škornjev. — i, kdo bi si mislil, k« Je tak« brthtna — Čaka J, Gašper, kaj pa je to: Ima štiri luknje, okrog in okrog je črn« ta s D s« začne. Ko je Gašper spet rama o ogibal, J« Jane* Porenta povedal: — To »tn pa dva pura škornjev. Ldaia »ta dalje v moaci in »obala zrele »11 ve- Pa pravi Jane* 1'urvnUl — Cuj, Gašper, kaj Je t«: »krog la okrog je plavo, »ladko je Lo v »redi Lina {Milko. Zdaj pa GaSpor Mm pokonci kakor ogenj: — Ne boš, me Jane« Porealal To s« pa trije pari škornjev. Azijski znak Tale krog Je, kakor vidite, razpolovijo! s krivuljo na dve polovici. Potegnite novo krivuljo skozi ves krog in sicer tako, da bo krog nato razdeljen v štiri enak« dele! Čarobni kvadrat 1 Rešitve vseh uganh, nal?g in zastavic bodo v novoletnem ,tJutru" nam v Dragatuš!« — je modeloval najstarejši, drugi pa so kimaje pritrjevali. »Za božjo voljo, ven! Kai mislite, da je šola gostilna, v katero lahko vsak čas vstopite?« »No, gospod šolmašter pa naj oni stopijo ven, da se bomo pomenili kako in kaj. Veste, al' Vam bomo vse čisto zastonj prepeljali nazaj, v Dragatuš.« Kavčič Je možake prijazno potisnil skozi vrata, jim sledil v pred obo. kjer jim Je zaman pripovedoval, da jim ne more ustreči Dragatušarji so se po svojem neuspehu žalostni vrnili v domači kraj. Pregnan s kora Pri Devici Mariji v Polju le Kavčič prevzel službo nadučitelia 7. decembra 1883. po smrti nadučitelia Blaža Kuharia. ki se je 6il hudo ponesrečil. (Ko se je peljal lz Ljubljane proti domu. ga je na ovinku pri Sentpetrskem mostu zaneslo s sedeža, da je padel z voza na koničasto železno ograjo znamenja, ki je stalo ob mostu, in se je strašno nabodel na ograjo.) Tudi v Polju je bil Fran Kavčič hkrat'" organist. Kaj zadovoljnih obrazov so odhajali faranl iz cerkve, ko so prvikrat zapele orgle pod Kavčičevimi prsti in ko so prvikrat poslušali njegov krasni ^as. Sedem ln dvajset let je uč telieval in k kor ura natačno in vestno vodil šolo. Ni pe tudi orglal toliko let Prišel je v faro velik nepridiprav; sejal je ra?dor med kmeti ln delavci pe tudi v šoli med učitelj-stvom Toda Kavčič, mož jeklenega značaja. je v/.traj»l ln o=tal tisto, kar je bil: vzoren napreden mož in najboljši vzgojitelj. Najhujši udarec za moža — muzika in pevca — je bil, ko je neko dopoldne našel na svoji mizi listek z naslednjo kratko vseb;no: Od dane* dalje Vam 1e vstop na kor prepovedan! Možato je prenesel, ko so se zani za vedno za;.rle ,orgle. Globoka verni mož je še naprej redno zahajal k maši. t< da — pod kor . Ko so ga ženice prvkrat zagledale pod korom in zaslišale orgle izpod drugih rok. so zajokale. Zdaj živi atek. tako mu pravijo vs< občani, še zdrav in čil pri svojih otrok:h in vnukih v Polju, v najboljši oskrbi in j'm večkrat v veliko vese'je zagotavlja, da njegova ura še ni prš1 a Ali. pred letnm je bilo, ko so bili vsi občani v hudih skrbeh zanj. Le še enkrat v IdAjo • • • Nekega večera se je malo pred Igo zamudil pri sosedu. V temi le vstopil v vežo se nekaj nerodno prestopal da le zgubil tla pod seboj in se zakotalil po strmih kamnitih stopn'cah v klet. kjer Je obležal krvaveč in močno potol^en. v nezavesti Izkrvavel b' bil iz hude rane zakaj nihče bi ga ne bil šel iskat v klet. da nI usoda posegla vmes in z ropotom škafa ki ga je vrgla za stavkom po stopn'cah. opozorila ljudi v hiši. da se le v kleti n»-kaj zgod lo. Dvignili so ga in ga prenesli v sobo na posteljo Poslali so po zdravnika. ki mu je zašil veliko zevajočo rano ln dal navodila, kako naj ravnajo i njim. Ko Na sliki je kvadrat, ki je kakor šahovnica razdeljen na 64 polj. V vsak kva-Jratič lahko položite zrnce, naj že bo riž, ali turščica ali pšenica. Naloga je naslednja: treba je štirideset zrnc tako razdel!ti po poljih, da boste v vsaki vodoravni in v vsaki pravokotni črti našteli po 5 srne. To nikakor ni tako lahko, kakor se vidi na prvi pogled. Da v teb svetih pr«zn;kib ne boste kuhali jeze na nas. ali morda celo robantili in preklinjali, vam moramo nekoliko pomagati. Najlažje začnete tako, da po obrobnih poljih razdrlHe po 5 zrnc. Tako ste spravili na varno ie dvajset zrnc. Torej še dvajset... le ene računsko Vem« da Je med čftatel.H mnogo dobrih ra< uu.ti jev in bi bili kur budi če jim ne bi za božič zastavilo »Jutro« tudi malce kočljivo računsko nalogo. Pro im! Vzenvmo poljuhno števl?o in gi ovrn'mo Na prmnr: če vzamete štrvilo 8G in obrnete, dobite število 68 Razlika 18 Mi pa bi radi dobili takšno obrnjen«) število. da bi bilo za 2S7 več e <'d p vn'r- gi Tedaj, poučite obrt jeno število, ki bo za i 297 večje cd prvega! se je 7b di) k zaveti ie takni sp^t do-bio oljno za idil: »Saj vain pra.im, da moj čas še ni prišel.« Zan malo vas bo. kaj si tak veder starček še želi doživeti. Nu. »atek« si z vso dušo želi priti le še enkrat v svoi rojstni kraj v Idrijo To je njegova ve!ika že\ia toda mož ne ve. da vlak ni več zanj. še manj voz; z avtom o to oa. to. s tem bi se popeljal tja Toda kot staroup k^i.n-c še sanjati ne sme o tako imenitni in dragi vožnji. Da je učakal tako visoko staros4 se zahvaljuje svojemu stro-*o re n~mu ž v-Ijenju, zlasti v prehrani. Kislo zelje, to mu je bila ljuba jed. a vino dolenjskih gor e — pomlajevalna pijana Seveda, ne sm S ga preveč. Fran Kavčič ga je vsak dan popil. In ga še, ravno pol litra, ne več. pa tudi ne kapljice manj V p tinced rr.d ~e-tih let h — prej ni užival vina — ga je popil — točno ima to ?zrač nano — 13.50^ litrov in upa, da ga bo še kak polov Ln * Pripomba uredn!štva: Gospodu Franu •Cavčiču spo. očamo. da je direkcija »Jutra« določila potrebni kredit za vožnjo z avtom v Idrijo in nazaj k Devici Marji v Polju Tudi bo eden izmed ure 'n'ških tovarišev spremljal g. Frana Kavčiča na tem tridnevnem potovanju in skrbel za vse potrebne formalnosti glede potovanja čez mejo in še bolj za njegovo osebno blaginjo, čim se Vam bo. gospod Kavčič »Jutru«, ki bo takoj ukrenilo vse potrebno Razpostavite šest čuvajev! Poglejte gospoda Kozamurnika. kako lep sadovnjak ima. Seveda sadovnjak ni fotografiran, to Je le tloris. Črte naznačujejo poti in stezice. Zdaj bi P« rad gospod Ko-zamurnik, ki se hudo boji sa svoje ilahtr.o sadje, razpostavil 6 čuvajev in sle-r ca takih msetih. da drug diugega ne bodo videli. Kratka rečeno, naloga Je naslednja: V pričujoči tloris Je treba postaviti še«* pik na poljubnih križiščih, makar tudi na robovih. Treba pa Je paziti oa naslednje. Is vsakega križišča teče več črt narazen in na nobeni izmed teb črt ne sme biti več točk kakor ena sama. VI. ki ste bistre glave, boste rešitev knialu našli Ce ne, bo pa zabava dolgotrajnejša. Prijazno naselje ram kaže tale slika v krogu. Sedem hišic vidite. Krog in krog naselja Je plot. Sel Je mimo naselje bister stric in Je na prvi pogled ugotovil, da je mogoče skozi vse naselje potegniti tri ravne plotove, tako da bo sleberna hišica stala na lastnem polju. Ali znate tudi vi potegniti s svinčnikom In ravnilom tiste tri ravne plotove? Ta je pa za železničarje! •ir«Jiif»K«i!r®ittUMftn Na tiru staji tovorni vlak, ki je sicer kratek, a vendar povzroči strojevodji precej ugibanja. Rešiti mora namreč naslednjo uganko: lokomotivo je treba spraviti na drugi konec vlaka, na žalost pa obrat-| niča (a) ne prenese več kakor en s? m i voz, lokomotive pa sploh ne. Kako bo ! strojevodja spravil vagone čer ohratmeo? Poskusite morda s prelomljenimi vžigalicami — ln šlo bo! Mi gre vaša ura prav? Četudi Je mord« naravnate po liubl^n-«kem rad!u vas vendar prosimo, da zdajle pog'pd!>ie koliko kaže va*a ura. Tako. — In zdaj nam brž odgovorite, ca keliko •ir d '■vi« lahko va®a ura *a*ta'a ali prehiteva To je či««*io preprosto vpr^ša^Je. ki va-« prvi kar o®?'"««*. Pa vendar ne t-V0« odgovoriti. No. te g^jt- na uro in si r?*e vpisni«* ra p<\fa"- nlf* V n^vcletn' številki bomo odgovorili '.:»di *»* to vp^SarJe. M ^(Ive be*e£e Zado\ofjrt\-o ima prednost pred hoga j/iom Pri h tel ji nikoli ne zahtevajo, da jim ga posodite. Spectator Kar nič ne mdo\ oljen t onim, kar smo — to je slabost. i G r Chesterton ' Štev>!ne dtinnlnje te?ae lahko iziirajo ■i tega, č delavci ne mislijo tn Ce misleci ne delajo. : Snnrhtne Hagarlne New York Pogoste 'lolk ni zlato, marveč najzahrbt lejla laž. Marsikdo lahko posedeyp cele ure. ne da bi izpregovori! besede. In ven dar je morda ves ta čas podlo lagal ln opravljal. Robert ljouls Stevenson ženske Imajo to redko posebnost, da zato misliti zelo lasno in dosledno, kadar mikim zastane jo možgani. M R. Rinehari DRAO SPOMIN — RrMii» dragocenost pa hranite v av. ■n medaljonu 7 — Las svojega mota. — Kako pa to, saj je 4e ttvf — Bes je. Samo zdaj Ima pleš«. Od bukve do stola Ljubljana, 20. decembra Kaj prepevajo drkularkeT Kakšna je petem, ki Jo Poje tovarna, ob takxu širokih in ozkih pasov, prep.etenih pot stropom in pokritih s finim belim prahom? Ali ni to pesem ponosnim bukvam, ki jim je ostra in hladna sekira izpodkopala korenine? — pesem polnojarmenikom. W z vrtoglavo naglico ženejo žage: Pesem polnojarmenikom. ki z vrtoglava ritmu premikajo nad nogami, »■"'š hrbtišči stolov — pesem žul av»-rokam, ki z neskončno spretnostjo ln pazljivostjo brusijo ob vrtečih se valjarjih in jeimenih les; — pesem vlakom in parnikom. hitečim proti Ameriki. Avstraliji. Indij:, z dragocenim tovorom novih stolov, ki jim Je stroj Remčeve tovarne neumorno žgal znamko »Made in Yugoslavia« — pesem, ki mi v divjem, zaglušujočem taktu bije na ušesa, ko hodim v Dup icah po oddelk h Remčeve tovarne in gledam, kako se debela bukova debla do natančno določenem načrtu izpreminajo v siole — saj veste one znane elegantne in vendar priproste izdelke iz upognjenega lesa. ki so, skoraj s=e sme reči. svetovna apeciali-teta slovenske industrije. Deblo bukve — zdaj okleščeno tn raz- žagano v hlode, še m*-:i v sebi vonj go. aa, ki so ga b čali zimski vetrovi, ki mu Je sneg s tkal belo odejo in ki ga je žgaio vroče poletno sonce. Z močjo 27 ks zadajajo polnojarmenlki svoje polne jarme v deblo. Leseni trup se stresa Zage poskakujejo — gori. doli gori, doli — in nevidna sila pomika hlod naprej Pod žagami se izoreminja v deske in tam že čakajo na deske rbke. da j h poneso na naslednjo žago. S tenkim, ostrim piskom cvilijo žage, ko zasajajo svoje ostro zobovje v deske, da jih zde-cimirajo, razrežejo po dolžini, jim vtisnejo prvi znak stolove noge, sedeža, hrbtišča Žage polnojarmenikov razrezujeio no*ve hlode deske pa nastopajo običajno pot skozi oddelke in na stroje. Najprej dolgo leže na skladišču, dokler jim sonce m veter ne odvzameta nepotrebne vlage in ko so se nato še poeušile v toplem zraku, že čakajo na nje parni kotliči Tu se v pari kuhajo deske, prirejene za dele stolov in ves oddelek je v gosti megli. Ko so se človekove roke ustavile Dred delom, ki ga niso zmogle, mu je pornag,:la misel. — V kr: vil nem stroju, ki zvija prekuhano desko kakor papir, ln jo v eni minuti izpreminja v najbolj popoln okrogel sedež stola, v tem krivilnem stroju Je ovekovečena genijalna človekova misel. • Človek ima samo eno desnico. Vrteč« se strojevo kolo ne razlikuje lesa cd roke Na njem se vrti sedež za stol — in treba je paziti na roko. na edino desno r ko. ki drži nož in struži vrteči se leseni ob-oč. Toda ta roka je obrusila že mno^o tisočev lesenih obročev Z gotovostjo drzi oster nož in pleše z njim po vrtečem se lesenem kolobarju. Ali ni to ropot tovornega vlaka? AH ]e morda to divja muzika kalerega ponočn.h njujorSk h barov? Ali vihar, ki biča vrhove ponosnih bukev, da se pnpogibajo in se previjajo, kakor bi hotele pobegniti? Ne* To Je zaslušujoč ropot brusilnih strojev. Tla pod nogami se sunkovito stresajo. Z demonsko močjo se vrte in prehitevajo veliki valjarji in na vsak valj naravnata dve žulj3vi roki kos četverokotnega lesi. Z demen-ko naglico teko horicontalni široki pasovi in nad vsak:m pasom držita dve žuljavi roki lok za stulove noge_Del lesa se izpreminja v fin bel prah. ki ga deloma vsrkavajo stroji in pošiljajo v velike cevi pod stropom, deloma pa se v seda na tla na stroje, na obleko in kožo. Ko se obrusi valjar ali pas, ga nadomestijo z novim — ko se obrabi človek, in postanejo njegove roke nes gume. st »pi na njegovo mesto drugi — stoli pa romajo nemoteno iz oddelka v oddelek, venga, ki nima ne kraja ne konca, se niti za tre-notek ne preneha vrteti. Morali bi odpreti oknal Odpreti okna. čemu? To je le spočetka, ko pa preživiš tu leto, pet ali deset let. se navadiš. Pljuča se prilagodijo — ta vonj. ostri voni politure V postane nekul ob sebi umevnega. Vsi dnevi se tu zamenjajo enako — vse roke se enako pregibajo kolikor mog če hitro gladijo s cunjo, prepojeno s pollturo, noge sedeže in hrbtišča stolov Vsnk dan prihajajo od spodaj nove noge, nova hrb-t;?ča in novi sedeži ... Dan ie kratek — kakor zlata rma so -rrnute in treba je dobro pariti, d-, se kakšno zrno ne izgubi oo nepotnbn^ Iz Tuni7'je iz Kannde iz Sudana in Iraka nHh.jalo nova naročja ^cfle V Al>£-nM: v Bombavu. v Nevv Yorku v Indiji potrebujejo stole, stole Brezkončni »ransnortl stolov iz PoM^ke ao usnjeni. Polj-ke tovarne so rvo-iiš"ne a <=vei o^re-b,i5e «1^«» pr>-va'o k nam v •ovarno P nnec & Co. v tiho vasico pri Tn «troV T eo"t->* — H i® •'-»Mrtčni «v«d^r za rtal v sed^ž d e '"k-nji in na srv>dn1! rob vžsal -n*mko ->a eksport »Made in Yug->rlavla«. Tre-u- inifc _ in ž<» le re^ar ^dr^al na k"*- Sček le?a da dobi h-bti«če ot*vo. ž? Je vrezal v nn?n <*or 'n hrbt-ftče se- _ za dolom potu le ir rok v r^ke. :7 ^Ho^a v od^°lek s st-oia v *tro^ do-kior ca ve«*e roke z e^ktričnlmi fr-'<*<1 H in zaviiači ne se«tavMo v no*y>ln stoi ^ znlve^iranle nv ln Je gotov — Irmed o ]n odd^ke osem sto sto'w. ln vlak za "lakom 1. Lahko, da je s določenega zrelišča res tako, kakor smo prej verovali: da bi bili po nekih objektivno določljivih znakih ali v primeri s drugimi, na znotraj (po govorici, zgodovini Ltd.) mnogo bolj razcepljenimi narodi SrbL Hrvati ln Slovenci en narod. Toda za vsako narodno zavest je treba subjektivnega Občutja in kaj moremo za to, da ga niti po več ko dvajsetih letih Skupnega življenja nismo dosegli v vseh delih prebivalstva Jugoslavije! Ne-dvomno je, da so se delale v tem imenu hude napake, toda ml Srbi, zlasti Se Srbljaa-d, odklanjamo očitek hegemonije nad Hrvati, kajti poskus Izenačevanja Srbov in Hrvatov so izvajali predvsem »prečani«. Po teh neuspehih smo za to, da se vrnemo k staremu in da vztrajamo samo na Jugo-slovenstvu kot državni obliki: to nam bodi nedotakljivo in vsem enako pri srcu. Ostalo se bo začelo urejevati tako, kakor bomo znali ln mogli po vseh Izkušnjah, ki jih imamo za seboj. Gotovo je samo eno: ostati moramo skupaj, ostati v eni državi, Srbi, Hrvati in Slovenci, ker se bomo samo tako ohranili v nastajajoči evropski politični konstelacljL — Kar se tiče kulturnega sodelovanja ■ Slovenci, smo bili vedno zanj in bi samo želeli, da bi se razširilo in poglobilo, kolikor je le mogoče. Tudi mi ne dvomimo, da imamo Srbi, Hrvati in Slovenci neko skupno podlago, na katero pa je zgodovina na-nosila precejšnje žamete. Prepustimo času, da pokaže, kaj bo lahko ostalo In kaj bo Izginilo počasi, brez kriz in bolečin. Izgradnjo Jugoslovenske kulture si predstavljamo v stopnjevitl obliki, tako da bomo smotrno prečiščevali ln ponarodovali vsak svoje, Srbi svoje, Hrvati, Slovenci svoje ln po takem izločevanju nepotrebnih tujerodnih elementov, ki so ostali za prejšnjimi ve-kovi, bomo naposled prišli tja, kjer smo že izza davnih časov: če ne eno, pa vsaj zelo, zelo blizu. — Pri nas je sedaj tako razpoloženje, da moramo zatirati šovinizem, ki je pričel nastopati kot reakcija na spremembe v državi. Ta reakcija se ne pojavlja v Srbiji, marveč med Srbi v prečanskih krajih, vendar za sedaj ni tako močna, da M bila vredna posebnega uvaževanja. Srbijand smo politično preveč Izkušeni, da bi izgubili hladnokrvnost. Ce pregledate našo politično zgodovino, se lahko prepričate, da Imamo nacionalistične borbe že za seboj. Hoteli smo preiti k socialnim in gospodarskim preosnovam, ki sta jih naša zemlja ta naš človek zelo potrebna, toda vrtinec političnega vretja v »prečanskih« krajih je potegnil tudi nas za seboj. Bojimo se, da Je ljudstvo v Jugoslaviji na splošno še premalo politično zrelo. Po ustanovitvi skupne države ni bilo nič razumevanja za avtonomne težnje, sedaj pa je nevarnost, da zaidemo v drugo skrajnost. — Verujemo, da Ima slovenska kultura prav kakor srbska In hrvatska nekatere specifične naloge, ki jih mora do kraja dognati ln izpolniti. Zato mora stati vsak na svojem mestu, vendar ostanimo tudi tako čim trdneje povezani, saj ne moremo živeti drug brez drugega. — Omenili ste, da Srbi premalo ali nič ne čitamo slovenskL Ne vemo, v čem Je ovira, toda nekaj je v slovenščini, kar nam otežkoča čitanje. Morda je tako sploh pri jezikih, ki so si zelo sorodni. V načelu pa je treba vztrajati pri tem, da se spoznavamo neposredno. Pri nas poznamo samo Ivana Cankarja Treba bi bilo zainteresirati srbsko občinstvo tudi za druge vaše pisatelje, delati med nami večjo propagando za vaše kulturne vrednote. Oprostite, ni se mogoče večno prepirati o tem, kdo je kulturnejši ln kdo mora komu priti v goste. Naše in vaše književne revije imajo posebno važne naloge pri medsebojnem zbliževanju. — Toda uspešno kulturno sodelovanje zahteva predvsem natančne ureditve političnih odnosov. Ko bodo te reči jasne ta pravilno postavljene, bo mogoče nadaljevati delo, ki ga Je mnogo koristneje kakor povojni rodovi opravljala generacija Sker-liča in vaše Jugoslovensko usmerjene mladine, . Božična križanka Vod. u.ao: 1. popolno soglasje; 7. nizozemski modroslovec-210 (• 1632., f 1677.); 13. obrambni izrastek nekaterih živali, glasbilo, tudi hrib na Dolenjskem; 14. pevski glas; 16. severni jelen; 17. srednjedal-matlnski otok; 19. živalca; 21. skrajev v vodo segajoč del kopnlne; 21. sredstvo nekaterih žensk za družabno »uveljavljanje«; 24. priimek treh čeških pisateljev (1. • 1860. —; 2. tudi dramatik • 1890., f 1938.; S. • 1888. —); 27. Zevsov sta, grško-rimski bog svetlobe ln umetnosti, tudi metulj; 29. gledališka plesalka; 31. rimski pesnik (• 43. pr. Kr., t 17- po Kr.); 32. svetlobni blesk; 33. del Obdelanega zemljišča; 34. ploskovni okras z arabskimi vzorci; 36. zgodovinsko polje v Jugoslaviji; 38. cerkvena skladba; 39. gojenec vojaške šole; 40. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin; 42. kraško vino; 44. pogojnik, tudi kemični znak za kovino; 45. imenski praznik; 47. posledica težnosti; 49. mestece v severni Dalmaciji; 50. lončena piščal; 51. moka iz gomoljev tropične rastline. Navpično: 1. GregorČeva opereta; 2. naslov državnega poglavarja v republikah Genova ln Benetke (do 1797.); 3. vas pri Ljubljaul; 4. reka v zapadni Sibiriji; 5. slovenski skladatelj (• 1859.); 6. čebelji samec; 7. posledica neplačevitostl; 8. priznal-na, nagradna posoda; 9. kemični znak za redko kovino, tudi veznlk; 10. pijača starih Slovanov; 11. Ju trn JI pojav; 12. cvetica; 15. zemlja; 18. Smetanova opera; 20. divja ilval; 22. češki skladatelj (• 1870. —); 23. pramen valovitih las, tudi slovenski pripovednik (* 1851, f 1918.); 25. cvetni prah; 26. Oervantesov junak; 28. povrtnl-na: 29. kožuhovtaa; 30. posmrtno bivališče duš po veri starih Slovanov; 82. posoda; 34. francoski flz*- (• 178«, t 1853.); 35. zli duh; 36. ujeda; 37. rodna zemlja; 39. aemflkl idealistični modroelovsc i* 1794« t 1804.); 41. za izvršitev odn. nelzvrMtev dejanja določeno razdobje; 43. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno — v zdravilstvu uporabljano prvino; 44. domača žival, tudi nebesno znamenje; 46. pritrdilni ca; 47. iracionalno Število; 48. pesnitev; 49. nlponske slavnostne 'gre. Rešitev križanke St 116 Vodoravno: 1. Man trap; 7. okat; 8. Ja-go; 9. uk; 10. Ava; 11. oda; 12. da; 13. slap; 14. Olovo; 15. misel; 17. Ovid; 18. go; 19. var (2. = Var); 20. Pan; 21. In (= indij 2. ta); 22. Bali; 23. borec; 24. Ali baba. Navpično: 1. Moja domovina; 2. Alava; 3. nega; 4. Tao; 5. rt; 6. pikapolonica; udav; 11. Ol-Ol; 13. sled; 14 osir; 16. Ivan; 18. galeb; 20. para; 22. bob; 23. bi (2. Bi = blzmut). Francozi in Angleži ga zavračajo Pariški grof, poglavar francoskih roja-listov, je poslal francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru pismo, s katerem je prosil za uvrstitev v francosko vojsko. Obenem je kronski pretendent izjavil, da se bo vzdržal sleherne politične propagande. Daladier je piscu sporočil, da stoji njegova prošnja v opreld z načeli francoske republike, zato ne more sprejeti ponudene usluge. Pariški grof se je nato z enako prošnjo obrnil na poveljstvo angleške vojske in je prosa za uvrstitev v njene vrste. Angleški kralj mu je nato poslal brzojavno zahvalo, toda tudi Angleži so odklonili ponudbo a »jtmto« m. 14 im »JUTROVA« POSVETOVALNICA Davčna V. L—-I. —Daviiut uprava Vaai dn leti itaporedoina ni priznala vseb odbitkov, ki ste jih navedli v pridobniuskih prijavah, Vtsletl česar je bila ugotovitev čibtega dobička nad Vade pričakovanje visoka. Vpra-ftujete nas, kateri izdatki se sinejo odbijati od kosmatega dohodka in kateri stroški p« zakonu niso odbitni. — V smislu 61. 54. zak. se smejo od verodostojno dokazanega ko-ssiatega- dohodka odbiti stroški, ki so potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek. Zakon navaja kot odbitne postavke: 1) najemnino za lokale v tuji zgradbi ali najemninsko vrednost v lastni zgradbi, če in kolikor je zavezana zgra-darini, kakor tudi najemnino ali najemninsko vrednost v zgradbah z davčno olajšavo; 2) kurjavo, razsvetljavo in podobno; S) katastrski čisti dohodek zemljišč, kadar gre za njih trajno izredno eksploatacijo (kamenolomi, apnenice, kopanje peska, kuhanje lesnega oglja itd.); 4) plače in dnevne mezde pomožnega osebja in služabni-fitva v denarju ali v naravi; 5) obresti dolgov, ki obremenjajo posel, kolikor so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane; 6) odpise za amortizacijo zgradb, ki niso zavezane zgradarinl, prav tako za stroje in za ostali mrtvi inventar. (Vsoto takega odpisa oceni davčni odbor); 7) dejanski plačane državne in samoupravne posredne davke, takse in carine, davek na poslovni promet, doklado za zbornice in prispevke za zavarovanje nameščencev v mejah zakonske obveznosti, premije za zavarovanje zgradbe in obrata, blaga in strojev; 8) prispevke za pokojninske fonde nameščencev če jim je davčni zavezanec zavezan z zakonom ali s pravili, ki so jih odobrila pristojna državna oblastva; 9) obresti, obdavčene z davkom na rente po davčnem razporedu. Vsaj nekaj teh točk bo brez dvoma predstavljalo odbitne postavke za Vaš obrat. Od kosmatega dohodka pa se v smislu čl. 55. zakona in pravilnika k čl. 120 zakona ne smejo odbijati, čeprav so kot dejanski Izdatki verodostojno dokazani: 1) vsote uporabljene za povečanje podjetja in obrata (investicije), za povečanje glavnice ah odplačilo dolga; 2) plačani neposredni davki in samoupravne do klade; 3) vrednost delovne moči lastnikove ln rodbinskih članov v podjetju, če žive z njim v hišni skupnosti; 4) darila in nedogovorjene nagrade nameščencem in vsi drugi neobvezni izdatki; 5) stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca (n. pr. za lastno vzdrževanje in vzdrževanje rodbinskih članov, avto, voz, konje, za služabni-fitvo in podobno); 6) obresti in ostale postranske dajatve na celotno vloženo lastno glavnico ah na glavnico tihega družbenika; 7) vnosi v rezervne sklade razen odpisov za amortizacijo zgradb itd. (Glej točko 6. odbitnih postavk!); 9) izgube iz minulih poslovnih let in izgube, ki so povzročene po okolnosti, ki niso v zvezi s poslom; B) povračilo podpore (subvencije); 10) izdatki, s katerimi je centrala v Inozemstvu obremenila podružnico iz naslova deleža pri stroških. Ker bo treba tekom meseca januarja 1940 vložiti pridobnlnske prijave, opozarjamo na pravkar navedene odbitne In neodbitne postavke vse interesente, ker teh podatkov radi pičlo odmerjenega prostora ne bomo mogli več ponavljati. I. 2. — R. — Na Vaše vprašanje glede kmetske zaščite Vam na kratko odgovarjamo z določbo čl. 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Po tej določbi se smatrajo za kmetske dolgove vse obveznosti zaseb-nopravnega značaja v denarju ne glede na to, iz katere osnove izvirajo in ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali pa kot porok. Porok ali solidarni dolžnik, najsi ni kmet, odgovarja za obveznosti kakor glavni dolžnik kmet. Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka pa se smatra za njegov dolg še le tedaj, kadar mora to obveznost Izpolniti. Ce še kaj želite, se ponovno oglasite! T. L — P. — Na Vaše vprašanje Vas obveščamo, da se ne smatrajo za male obrtnike praviloma oni obrtniki, ki v svojem obratu uporabljajo stroje na pogon, ne glede na to, s kakšno ln s kolikšno pogonsko silo se ti stroji poganjajo (z elektriko, paro, vodo in slično). Izvzeti so stroji, ki se poganjajo z ljudsko silo (z roko ali nogo). So pa tudi obrtniki, ki po naravi svojega obrata uporabljajo stroje na pogon z motorji z malo pogonsko silo, pa v mnogih primerih ne dosegajo niti toliko dohodkov, kakor mali obrtniki, ki poslujejo z največ dvema pomočnikoma. Zato se obravnavajo tudi ti obrtniki glede odmere pridobnine prav tako kakor mali obrtniki, da bi se ne dogajalo, da bi bili občutneje obdavčeni kakor njim enaki pavšalirani mali obrtniki. Ti obrtniki, ki poslujejo s stroji na pogon, se — glede na kategorlziranje ln grupiranje pavšaliranih malih obrtnikov po itevilu krajevnih prebivalcev in po zaposlitvi tujih delovnih moči — porazdelju-Jejo po jakosti motorne pogonske sile In po uporabi tuje delovne moči. Predaleč bi nas zavedlo, ako bi Vam hoteli predočiti tudi način te porazdelitve. Zato stopite k pristojni davčni upravi, ki Vam bo dala nadaljnja podrobna pojasnila! »Slaščičar«. — Vprašujete nas. aH, kdaj In ob katerih pogojih so zavezani luksuznemu davku Izdelki slaščičarjev, ki pri svojem testu uporabljajo čokolado, za katero je luksuzni davek že plačan pri proizvajalcu ali pri uvozu. — Vsi takšni izdelki ao v smislu razpisa davč. oddelka ministrstva financ z dne 21. VI. 1933, št. 31.461/3 brezpogojno zavezani luksuznemu davku. Vendar pa ima slaščičar pravico do zneskov, ki so bili dokazano plačani kot luksuzni davek na ono čokolado ali kakao, ki sta bila uporabljena za izdelovanje bonbonov ln drugih izdelkov s kakaom in čokolado. (CI. 3. uredbe o odmeri ln pobiranju davka na luksua). znanlce s predpisano takso. Vse to pa velja le s pogojem, če je iz najemne pogodbe točno razvidno, kateri znesek odpade na najemnino in kateri na občinske davščine. (Odločba upravnega sodišča v Celju št. F 227/6 iz leta 1935.). Pravna f M. H. — T. — Glede najemne pogodbe, ki naj bi bila v zvezi s plačilom gostaščine, kanalske pristojbine ln vodarine, Vas opozarjamo, da je vse te dajatve smatrati za Javnopravne, za katere so najemniki osebno zavezani. Pobirajo pa te davščine od najemnikov najemodavci ln jih izročajo občini. Iz tega izhaja, da gostaščina, kanalska pristojbina in vodarina niso sestavni del najemnine. V najemnino spadajo zgolj dajatve v korist najemodavca, izvirajoče lz najemninskega razmerja med najemnikom ln gospodarjem. Te davščine nimajo značaja odplačila najemodavcu za rabo stanovanja, marveč so le odškodnina za udobnosti, ki jih najemnik prejema od občine. Torej se na te zneske ne more uporabljati pripomba 3. t ar. post. 33., po kateri morajo lastniki stanovanj ln lokalov izdajati prl- f. H. S. Kako bi mugii mirnim potom vknjižiti kot svojo last 40 m zemljišča, na katerem stoji Vaša klet, pa je vpisano na sosedovo ime. — Skušajte zlepa dobiti od soseda privoljenje in izjavo, s katero vam dovoli prepis zemljišča kot vašo lastnino. Ako bi vam privoljenja ne dal, boste morali s tožbo izsiliti od soseda tako izjavo in tudi tožili, da vam je dolžan priznati lastnino dotičnega zemljišča iz naslova pri-posestovanja. Ako ste skupno z vašimi pred niki posedovali dotično zemljišče in vporab-ljali klet, ki stoji na njem, nad 100 let in boste to okolnost tekom pravde dokazali, bo gotovo ugodeno vaši tožbi. Ako ste lz verjetnih razlogov smatrali tekom tridesetletne priposestvovalne dobe, da je zemljišče vaša last, in ako se niste vsilili v posest ali posedovali zvijačno, oziroma skrivaj ali na prošnjo, ste bili v pošteni In pristni posesti zemljišča, kar je tudi pred pogoj, da ste mogli zemljišče priposestvo-vati. Ugotovite vse potrebno v zemljiški knjigi, nakar stopite na uradni dan k pristojnemu sodniku, da Vam sestavi tožbo, če je ne nameravate vložiti potom odvet nika. Š. A T. Razne stranke so vam dolžne kupnino. Med temi sta tudi vojni Invalid in državna vpokojenka. Ali bi jima mogli potom izvršbe zaseči invalidnino, ozir. pokojnino. — Ako ste zoper dolžnike Izpo-slovali za vaše terjatve pravomočno sodbo ali pravomočno plačilno povelje ali morda sklenili z njimi sodno poravnavo, imate zoper nje izvršilni naslov, na podlagi katerega smete predlagati zoper nje izvršbo na njihovo imovino, vkolikor ni izvzeta od izvršbe. Eadl vaše terjatve na kupnini ne boste mogli predlagati izvršbe na prejemke, ki jih dobiva vojni Invalid na invalid nini. Za take terjatve je namreč Izvršba na invalidnino popolnoma nedopustna. Izvršbo je možno predlagati le na drugo prosto dolžnikovo imovino. Proti vpokojenki morete predlagati tzvršbo na njeno pokojnino na eno tretjino, toda z omejitvijo, da mora ostati taki dolžnici 6000.— din letno ozir. 500.— din mesečno popolnoma prostih. Nezarubljiva je tudi celotna osebna in rodbinska doklada, ki jo prejema ta drž. upokojenka. K. F. Ei. Od denarnega zavoda ste kupili del zemljišča. Sosed Je zoper vas vložil tožbo, dokazal prlposestvovanje. tako da ste izgubili del zemljišča. Vprašujete, če bi zoper soseda še mogli sodnijsko postopati ali pa ograditi zemljišče z žico. — Ako Je dotična sodba, ki jo je dosegel zoper vas vaš sosed, postala pravomočna, t. J. če se niste zoper njo pravočasno v naznačenem roku pritožili, se ji boste morali v celoti ukloniti. Sosed bi mogel potom izvršbe, kar bi vam pa prizadejalo zopet nove stroške, izsiliti, da ugodite sodbenemu izreku. Z žico bi smeli ograditi le zemljišče, ki Je Izključno vaša last. Ako vam je prodajalec — denarni zavod — prodal označeno število m^ zemljišča vam je dolžan dati drugo zemljišče vsled izgubljene tožbe, ker vam je jamčil za točno izmero prodanega zemljišča. Ako prodajalec nima zato prikladne zemlje, naj vam izplača vrednost v denarju. N! B. V. 2. Vprašujete, če ne obstojajo predpisi, po katerih je rešiti pri sodišču kazenske zadeve v gotovem roku In kdo nadzoruje poslovanje preiskovalnih sodišč. — Vsako kazensko stvar Je po predpisih treba preiskovati ln reševati kot nujno. V vašem primeru je okrožno sodišče stavilo hranilno knjižico, ki ste jo kupili, pod zaporo, ker je uvedlo zoper prodajalca kazensko postopanje. Domnevamo, da Je dotič-nik v preiskavi zaradi večih kaznjlvih dejanj. radi katerih bo skupno postavljen pod obtožbo. Ako kazensko postopanje zaradi primera z vašo hranilno knjižico še nI ustav Ijeno. bo isto sodišče smelo dvigniti zaporo nad knjižico le po pravomočn! sodbi. Nadzorno oblast nad preiskovalnim sodnikom ima vršiti okrožno sodišče po svojem predsedniku. — 8. I. K. Gospodarski posel. najet za poljska in vozna dela zahteva plačo tndi za čas, ki ga je prebil ob vpoklicu na orožne vaje. — Pravice ln dolžnosti lz službenega razmerja tega posla so urejene s poselsklm redom, ki vam je poznan. Po tem posel-skem redu poslu ne prltlče plača za časa odsotnosti na orožnih vajah In je ta pravica ustanovljena le za uslužbence, ki spadajo pod določila obrtnega zakona, če Je službeno razmerje trajalo neprekinjeno nad eno leto. Ker je pa razlog, radi katerega je bil posel sprečen opravljati službo važen In za posla neuklonljiv, bo uvideven gospodar gotovo kaj primaknil k poslovi piači in si s tem zagotovil vestnejše njegovo poslovanje. K. 8. T. Kaj se smatra *n cerkveno pot? Kako bi se zabranilo preveliko izkoriščanje pravice do take poti. — Ce ni možno ugotoviti v kakšnem obsegu je bila upravičencu dovoljena cerkvena pot. sme uporabljati upravičenec dotično bližnjico v obsegu kot jo je uporabljal zadnjih trideset let. Tako označeno pot sme uporabljati upravičenec le tedaj, kadar hodi v cerkev ali pa Iz cerkve domov. Hojo ob drugih prilikah lahko zemljiški lastnik prepove In če se upravičenec ne pokori, vloži zop<»r njega tožbo. S tožbo se sme zahtevati, da Je upravičenec dolžan priznati le tako pravico vporabe cerkvene poti. ki mu v smislu morebitnega svojčasnega dogovora ali vsled prlposestvovanja pripada In opustiti vsako razširitev svoje pravice. Po zakonu se morajo služnosti čim boli utesnjevati In se prepoveduje razširjevanje služnostnih pravic. »DolenfsVo«. N>V1 IR Ictiri fant Je Javne na vasi pred žnpnlfičem tn pred I finimi Izvršil ostudno nečisto dejanje. Alt ga more radi tega kaznovati poleg npravnegs oblastva tndi sodišč«. — Upravno oblastvo je upravičeno Izreči kazen zaradi nedostojnega obnašanja. Pristojno okrožno sodišče pa mora uvesti na tozadevno prijavo varnostnih oblasti zoper storilca kazensko postopanje zaradi kaznjlvega dejanja zoper Javno moralo. Po kazenskem zakonti Je ka-znjlv namreč vsakdo, kdor javno Izvrši kako nečisto dejanje; kot nečisto dejanje se pa smatra po kazenskem zakonu vsako tako dejanje, s katerim hoče zadostiti storilec svoji pohoti. Ker Je storilec Ae mlajši mladoletnik, bo preiskoval In sodil njegovo dejanje sodnik za mlajše mladoletnika pri pristojnem okrožnem sodišča. bo ugotovljeno, da je storilec zanomarje. In moralno pokvarjen, ga bo možno izročit radi vzgajanja ln .Suvanja primerni rodbin ali ga pa oddati v *avod za vzgajanje. Zdravniška A. C: Vaš 4 letni otrok, ki je dot»edu gladko govoril, je pričeJ jecljati. — Govoi jenje je kompliciran proces, pri katerem ne sodelujejo samo glasilke, temveč še cel. vrsta drugih mišic, ki oblikujejo predvaen na razne načine ustno votlino. Gladek po tek vseh teh pojavov, zavisi na drugi stra ni od živcev. Vnetje živcev, ali pa oiirome-nje istih je pogosto posledica raznih bolez ni n. pr. influence. difterije i. t. d. Domne vam, da bo v vašem primeru nekaj takega Svetujem, da se obrnete na specijaliste %<• bolezni grla zaradi preiskave ln dalnjih navodil. K. S.: Pred 6 mesci ste se precej razburili tako, da ste bili par tednov, kar nekako omamljeni. Pred 2 mescema pa vas je pričela boleti najprej desna nadleht, kasneje pa cela roka. Na vsakem prstu se vam je pojavil nekak vozel, o katerem mislite, da je v zvezi s skrnino. — Na podlagi vašega opisa sodeč bi preje mislil, da gre za vnetje živčnega prepleta, kot pa za skrnino. Ker se vam stanje ni še nič izboljšalo svetujem, da se obrnete na kakega specialista za živčne, odnosno notranje bolezni, kajti dosedanje zdravljenje se ml zdi, da je premalo radikalno. T. P.: Vaši hčerki se je zagnusilo vživa-nje ribjega olja. — Priporočam preparat jecocitrol, ki ima okus po oranžadi in ga celo otroci zelo radi vživajo Glede ostalega se obrnite na okulista, ker ne prinašam na tem mestu receptov. Svetujem vam to predvsem že iz kozmetičnih razlogov, če nočete, da izpadejo vse trepalnice, kar je pogosto posledica takih vnetij. Nevenka: Po ramah se vam pogosto spuščajo gnojni mozolji. — Mogoče je ta pojav v zvezi z gotovo vrsto obleke n. pr. z volno, trikojem i. t. d. Opazujte in v primeru, da doženete, kaj vam škodi, ne nosite več takih oblek. Da bi postala koža odpornejša svetujem, da si pogosto dotične mesta drgnete s 3% taminalkoholom. S. I. Maribor: Prosite za naslov bolnika I. K. Maribor, ki se je obrnil na posvetovalnico, češ da Imate vi late znake, kot on Hoteli bi namreč vedeti, kaj mu bodo ugotovili v bolnici? — Znaki bolezni so navidezno pogosto popolnoma Isti. vendar je vzrok lahko povsem drugačen. Tudi, če bi vam dotični povedal, kaj so mu ugotovili v bolnici, še vedno ne morete z gotovostjo vedeti, da U imate Isto bolezen kot on Svetujem torej, da greste vi tudi v bolnico. Končno lahko še omenim, da tudi potek Iste bolezni pri dveh bolnikih ni vedno Isti. F. R.: Vaša sestra boleha, kot je baje slišala v bolnici, na kostni tuberkulozi. Prosite nasvete glede specialnega zdravljenja. — Vprašanje je, da 11 je sestra pravilno slišala, odnosno, če se diagnoza nanaša sploh na njo? Svetujem, da greste v bolnico, kjer dobite vse potrebne Informacije glede nadaljnje usode ln načina zdravljenja. Pa tudi, če bi bila diagnoza pravilna, vam ne svetujem omenjenega zdravljenja. V tem primeru bi prišel med drugim v poštev sanatorij v Kraljeviči. Celjan: 21 let ste stari. Prehladih ste se. Po prehladu se vam je pojavilo zaprtje. Spite slabo. Lasje vam Izpadajo. Spomin vam peša. Hujšate. — Na podlagi ubožne-ga spričevala imate pravico do brezplačnega pregleda v bolnici. Potreben je namreč zdravniški pregled, zlasti radi tega, ker omenjati, da hujšate Ne da bi se hotel spuščati v kako globlje razmotrlvanje se mi zdi, da je vaše stanje deloma na organski, še več pa na živčni bazi. Vse nadaljnje podatke dobite v bolnici. Mislim, da bi bilo najbolje, da med drugim za nekaj časa tzprežete študij. Notranjka: Del obrvi nad levim očesom vam Je Izpadel. — Po vašem opisu sodeč gre za nekake glivice Svetujem, da se obrnete na specialista za kožni bolezni. Mogoče je. da se bo dalo 4e pomagati. S. K. M.: 25 letna mladenka je pred poroko. Desno roko Ima za malenkost tanjšo In krajšo. Porod Je bil s pomočlo zdravnika (prečna lega. klešče). — Domnevam, da Je omenjena utrpela pri porodu okvaro živčnega prepleta. Zato ta nedostatek nI deden In ne predstavlja nlkake ovire za zakon. Kmetihka Slabo mleko 8. M. C. Pravite, da ne dobivate vedno enako vredno mleko Včasih je mleko zelo mastno, večkrat pa skoro brez smetane. Mlekarica trdi, da so taki spremembi krive krave, češ da ne dajo stalno enakega mleka. VI ste mnenja, da povzroča tako spremembo preveliko število odjemalcev mleka. Vzrokov, da nc dobite vedno enako mastno mleko. Je lahko več. Ce bi Imel posestnik, ki vam dobavlja mleko, samo eno kravo, potem bi dobivali v prvem času po odstavitvi teleta slabše, pozneje v visoki brejosti krave pa zelo mastno mleko. V takem primera bi bila trditev mlekarlce upravičena. Ker pa se pojavlja sprememba v mleku vse leto. kakor pravite. Je Iskati vzroka drugod. Mogoče vam prinaša včasih Jutranje ln drugič večerno mleko. Jutranje mleko Je nekoliko manj mastno kot večerno. Znabitl privaža mleko v mesto v velikem vrču. Med vožnjo Izide veliko tol-šče na površino. In če mlekarica pri nali-vanju strankam v manjše posode mleka ne premeša prav temeljito, dobijo prvi odjemalci zelo mastno, zadnji pa skoro obrano mleko. Ce pa mislite, da Je mleko razredčeno. neslte ga na pregled tržnemu nadzorstvu. Umetna gnojila Fr. i. T. Radi bi potrosili umetna gnojila že sedaj na travnik. Pravite, da Je uspeh večji če zgodaj gnojite. Zemljišče je peščeno. Vaša trditev Je pravilna samo v tem primeru. če nameravate posipati težko topljiva gnojila, kakor na pr. Tomaževo žlindro. Ostala gnojila pa Je boljše trositi rano spomladi. Posebno še zato. ker Je zemlja peščena je boljše, da upoštevate naš nasvet ln posipate na pomlad. Nakup vinograda A. S. K. Radi bi kupili vinograd. Ker ne zaupate v pravilno ocenitev domačim veščakom, želite našega nasveta. Ker nam Je kraj. kjer leži vinograd nepoznan. vam ne moremo mnogo svetovati. Priporočamo pa vam. da se ozirate v prvi vrati na lego In vrsto zemlje. Sončna stran grada. Dalje upoštevajte podlago, vrsto Is starost traja Oddaljenost in pot na posestvo, sta važna činitelja, ki povišata ai pa znižata vrednost vinograda. Padavin ;o tudi važen faktor v taki presoji. Pose tvo, ki je podvrženo pozebi zaradi slan. : otovo ni toliko vredno, kakor ono, ki lež je višje in na odprtem. Hruškovee L. M. Vel. M.: Imate hruškovee, ki *• am kljub pretakanju ne mara zbistriti b idi trpek je, kako bi ga popravili? Mogoče ste napravili napako že pri pr* in ju hrušk, da ste jih prešall že omečene fruškovec se namreč najbolj očisti san. e je napravljen iz trdih zrelih zdravih mc •mic. Možno, je pa tudi, da povzročajo kal ost ln grenko trpkost hruškovca neke lesni, ki tvorijo v pijači trpkogrenke sno vi in jo tudi kalijo. Očistili boste hruškovc. .n mu vzeli trpkost z želatino, ki jo kupite v drogeriji. ali apoteki, mogoče jo ima tud; ,-odružni-a Kmetijske družbe. Za 1 hI j. ix>ste rabili okrog 10 gramov. Pripravite jo tako-le: želatino zrežete na rezance, jo namakate v hladni čisti vodi. ki jo parkrat zmenjate. Ko je želatina mehka jo raztopite v segretem hruškovcu (za 10 gr žela-tine segrejte kak liter hruškovca). Tekom topljenja jo ves čas mešajte z metlico, da se začne peniti ln jo nato curkoma prelivajte lz škafa v škaf, da se dodobra razdeli tn spenl. Nato jo vlljete v sod ln dobro premešate. Cez nekaj tednov, ko se je želatina vsedla na dno soda. hruškovee pretočite. Ce imate velike količine hruškovca. poskusite najprej v majhni posodi, kolike želatlne boste rabili, da se hruškovee zbistri in izgubi trpkost. Modra sllvovka I. L. D.: Opažate, da vam je sllvovka nekam modrikaste barve ln tudi ščlstitl se noče. Mogoče Je kriva temu posoda, v kateri je sllvovka? Kako Jo naj popravite? Poseda, v kateri imate slivovko, ne bo kriva te napake, pač pa prihaja modra barva od bakrenega kotla. Ce namreč slive predolgo žgete, ali pa so bile slive gnile ln plesnive, se razvija pri tem posebna para, ki razjeda bakreni kotel ln z bakrom tvori modro barvo, ki preide v slivovko. Slivovko boste popravili tako, da jo pustite. da se čim več barve v sede na dno sodčka. Slivovko nato pretočite ln jo zbistrite z mlekom na ta način: na 100 1 sli-vovke zalite 1 1 posnetega mleka. Mleko zmešate z nekaj sPvovke. ga zlljete v sodček ln dobro premešate. Po kakih 10 dneh ko se sllvovka zbistri, jo pretočite v čist sodček. S A Odboi Slovenske šahovske zveze Je lmei nedavno važno sejo. na kateri Je ponovno soglasno prec ziral stališče zveze do Jugoslovenskega šahovskega saveza. S seje je bila poslana predsedniku J. š. saveza. g. ministru a. r. St. Ciriču kakor tudi odboru saveza izjava ki ugotavlja, da bo Slovenska šahovska zveza ohranila svoje dosedanje odnošaje do J. š saveza tudi v bodoče ter da J. š. savez še nadalje priznava kot svoj vrhovni forum. Glede svojega notranjega udejstvovanja pa s< želi zveza v okviru saveza popolne svobode. Obenem izraža željo da naj bi v smislu sklepov občnih zborov saveza ln zveze vsi stiki med zvezinimi klubi Ji J. š. savezom šli Izključno preko zveze. Finalne tekme za letošnje klubsko državno prvenstvo se bodo po odločitvi saveznega odbora vršile dne 31. t m. In L januarja v Novem Sadu. V tekmovanju sodelujejo Se št rje klubi: Ljubljanski š. k., Novosadski š. k., Osiječki S. k. in Kosov-mltrovski S. k. Program tekmovanja predvideva dne 31. t. m. srečanje LJubljana — Osijek ln Novi Sad — Kosovska Mltrovi ca, naslednjega dne pa odloč Ino tekmo obeh zmagovalcev. Verjetno bosta to seveda Ljubljanski in Novosadski S. k. Ljubljanski S. k. bo nastopil predvidoma z zelo močnim mostom In ima zelo dobre Izglede, da s; zopet pribori državno prvenstvo. ki ga Je lani mimogrede Izgubil. Ljubljanski š. k. Je končal svoj splošni turnir, v katerem Je zmagal z 12 točkami lz 13 možn h Foraj Prvih 8 s turnirja ter 8 drugih klubovih članov igra sedaj ožji turnir. — Na prvenstvenem brzoturnirju za december Je zmaeal Prelnfalk. Tudi drugi vodilni klub v LJubljani. Centralni S k. Je odigral svoj splošni turnir. Zmagala sta A.rrigler ln Križnar. Sedaj Je v teku ožji turnir s 16 udeleženci. — Na prvenstvenem brzoturnirju za december Je zmagal Sorll. Nacionalni mojster M. Vidmar ml. je odigral v klubu slmultanko z rezultatom +6. —2, =5. J. 6 ška Je imel v klubu prvo šahovsko predavanje. Dne 15. t. m. se Je vršil redni mesečni brzoturnlr za prvenstvo Ljubljane. Zmagal je sigurno prof. L. Gabrovšek (L. S. k.) z 10 točkami iz 11 možnih. Slede Prelnfalk (L. š. k.) 8, Sorll (C. S. k.) 7%, Požar (C. S. k.) 7 Šiška In M. Vidmar ml. 5>4, V. Slokan 5 Puc, S košek C. Vidmar 4K. Hren 3. Sešefc 1. Na malem mednarodnem turnirju v Londonu. ki se vrši v novem Nacionalnem šahovskem centru, vodi po 9. kolu Mllner-Ba.rry 3 6 potem ko Je porazil Thomaga Šlede Thomas in naš KOnlg 6 Golom-bek, List 5% Itd. Nlmcovičeva Indijska obramba Bell : dr. Tartakovver C ml : EnevoMsen Z olimpiade v Buenos Alresu). 1. d2- d4 Sg8—to 2. c2—c4 e7—eO S. Sbl—c3 Lf8—b4 4. Sgl— f3 0—0 Kakor znano, js najboljša poteza n« tem mestu b7—bft. 5. Lcl —d2 ?! Svojevrstna poteza Id ne ka Se posebne ga smisla. Naravno in dobro je 5. Lg5. 5..............d7—d5 Se vedno prihaja tudi b® v poštev. 6. e2—e3 a7—a6? Ta poteza, kakor tudi načrt. k; je s njo združen, sta popolnoma nasprotna duhu otvoritve. S c7—c5 bi bil črni lahko dosegel razplet v središču, ki bi mu dal radi nenaravne pozicije^ belega lovca aa d2 najbrž celo boljšo igra, 7. Ddl —c2 46 : o* T 8. Lfl : c4 b7—b5 Crnl se Je torej odločil m Igro na dam- skem krilu, nasprotniku pa Je prepustil popolno premoč v središču. Z odrom na dejstvo da Je črni za kako podjetje pre-slabo razvit, Js cela Ideja popolnoma napačna. Bell to v naslednjem na klasičen način demonstrira. 9. Le«—dS Bolje morda tatel IA. * - •v «4. «S< — Na od4: b s^Jdilo seveda 12. ef6: dc3-, .i bc3: ter nato fg7: in pozicija črnega ralja je odločilno oslabljena. S M ^ 14. Sf3 g5! . Beli ima tipično pozicijo za nevzdržen tpad. Črni radi kmeta e5 nima možno- ;t da bi katerokoli figuro pravočasno prt-egnil k obrambi kraljevega krila, ter nao-a zato oslab.ti svojo pozicijo. 14..............Jg-g 15. h2 h4! Sd7 bo Preden potegne f kmet. mora črni ■iti Se potezo, ker točka e6 ni hranjena. 16. h4—h5 H—f5 Na f6 bi sled lo seveda 17. Sh7: itd. 17. h5 : gO h7 : g€ 18. Thl—h6 Akcija na odprti liniji seveda n»* m-•«> odločiti. V mojstrskih partijah dan dane« že sploh redko pride do tak h pozicij, ker sem jim mora mojster pravočasno zogniti. V tej partiji se je začeia seveda katastrofa že nekako z 9. potezo. 18..............Tf8—f7 Ce Kg7 poteni najpreje 19. Th7+ Ln nato zopet 0—0—0. 19. 0—0—0! Belemu že ni več do kvalitete. Partija mora itak b ti odločena v napadu. 19 •••••• e 20. Tdl- hI 21. Th6— h8 + 22. Thl—h7 23. Sg5—f7! 24. Ld2—h6 -+- 25. Sf7—d6 + Tf7—g7 Kgr8—f8 Tg7—g8 Sd5—-e7 Dd8—c7 Kf8- e8 črni se vda. Na Kd8 pade seveda dama. na Kd7 trdnjava. Vasja Pire Most, ki se tiče samo Brezja in romarjev Podnart, 19. decembra. S premestitvijo železniške postaje v Oto-čah na približno tisto mesto, kjer je bila pred svetovno vojno, je bilo ustreženo vsem okoliškim stanovalcem S tem je bila skrajšana pot za vse posetnike postaje najmanj za pet minut. Pot od železniškega prehoda, kjer bo nova postaja, pa do sedanje postaje Je bila zvečer v temi in zelo nevarna. izvoščki so ogražali pešce. Pred dvema letoma se je zgodiia večja nesreča, bila je povožena gospa poštarica iz Krope Povečanje postaje pa za domačine nima posebnega pomena To se kaj dobro razvidi že lz tega, ko Imajo pač vsi potniki, ki odhajajo v jesenskih, zimskih tn zgodnjih pomladanskih mesecih z otoške postaje, dosti prostora že v sedanji čakalnici 90'/, prometa na otoški postail tvorno romarji z Brezij. In to le v treh poletnih mesecih. Za turiste bi popolnoma zadostovala sedanja poeta lca. Za tovorni promet ne bodo Otoče prihajale nikdar v poštev. ker so brez zpifdja. Kot zaledie lahko vzamemo le vas Oteče z desetimi hišami in Ljubno, ki pa Ima lepo cectno zvezo fl Podnartorn. Brezianl ln Dobrepo^cl imajo po ravni cesti skoraj ugodnejšo pot v Radovljico kakor po strmem klancu v Otoče Konec koncev pa razen v Ljubnem ni važnejšega obrtniškega srediSča Kamna gorica ln Kropa, ležeči v dolini Lipnice. ob cesti, vodeči v Podna.rt ln Radovljico, ne bosta vozili tovorov čez visoko dohravsko planoto tn po hudi strmini v Otoče. Naj še pripomnim, da premestitve otoSke postaje v Globoko, ln to zaradi samih Br.-zij. sploh ni mogel nihče imeti za resno. Postaja bi bila prišla v poštev edino te zaradi olajšave prometa, zaradi kričanja vlakov Ker pa Je proga prav pri Globokem zelo napeta, so opustili ta načit. Se manj važna kakor povečanje postaje v Otočah bi bila za občine okoli Otoč postavitev novega mostu čez Savo To je čisto zasebna zadeva Brezjanov, za kar je najboljši ln nepobiten dokaz ta. da ta most ne le trenutno, marveč že dolco vzdržuje občino Brezje, največ z mostnino, ld j« 90 % prejema od romarjev. Kako pa Brezjani "pobi rajo mostnino. aH mirno ali v hudih prepMh to seveda prav nič ne briga okoliških o^čin Brezjanl lahko postavijo na otoški most polirala. avtomat ali kake druge naprave, ki bodo pripomogle, da na mr>stu ne bo nedostojnostl. napadov ln prepirov tn da bodo Brezjani prejemali za popravilo potreben »obolus«. Da bi pa zaradi romarskih prepirov na mostu morale okoliške občine pri sne vati za postavitev nemara celo železobetonskega mostu ln asfaltirane ceste med Posavcem tn Otočani kaj takega nam ne gre v sanjah v glavo. Brez zamere, treba le videti razliko med romarji ln drugimi izletniki. Ti sirot! NI? ae bati, Ijnba maft, vsega da c.ain bogec listi!« »Vsega res, sirotki moji, v izobilju daje Bog. A enega nam noče dati, da bi bilo kraj rv.dlog, le ljudi nam noče dati blagih src in dobrih rok!« TTtva G. Z. MuaJdt: ŠTUDIJI OTROŠKIH GLAVIC. Ujedanka (Jnatineva zbirk*) X ,6 me*J f /} > o l'''J "O • JSj EViCJ AI RA L. Leaore* i« knjige: Orakel Iz leta 157S. (Iz Justinov« zbirke) gre, ne do dobrega, samo na pol, kolikor je v naglici utegnil, potem pa razkačen vrgel mah v kot in zaklel, da je kar blisnilo po mračni veži in je mali od groze prenehala z jokom. Zaklel je, šel je pa le. kajti bil je ponižen fant, vajen pokorščine in reda. Pustil je sveti večer in jaslice in ioka-jočo mater in obupano dekle, odvezal rja vea in pramo in od jahal namesto k polnočnicam. z drugimi moškimi vred v mesto k polku Pot je bil* dolga in dalj ko so jahali, dalj ie premišlieval ir. huje mu je bilo. In ko so prihajali v mesto, je bilo že skrajni čas. kajti sovražnik je stal tik ob meji in polk se je pripravljal za odhod. »Janez Janez.« je vprašal stotnik, ko je »gledal fanta, »kai se držiš, kakor da bi bil Bogu pelin popasel. in kaj so ti oči tako rdeče?« Fanta je bilo sram, a se je vendar ohrabril in rekel: slila pred pustom vzeti, in zelo se bojim, da mi je ne bi kdo premotil.« »Janez, Janez, deklet je dovolj na svotu,« je stotnik odrseal. »in če to izgubiš, tri druge dobiš. svoboda pa je samo sna Kakšen tič pa si, da bi se 25« babo v sužnost prodal? Hej. dajte mu ljubico, ki je do smrti zvesta, dajte mu svatovsko suknjo in pražnji klobuk na glavo!« »Če ni drugnče. naj bo.« si je mislil ponižni fant in ubogljivo zlezel v vojaško suknjo, ki je bila enako sivkasto-rjava kakor ilovica na domači njivi, se pokril z jekleno čelado in vzel puško, ki so mu jo dali. novo puSko s cevjo iz črnega iekla. in m io obesil čez ramo. In komaj je bil tako storil, ga je minila vsa žalost zs materjo in dekletom in domom, in vsakršna druga misel v njem se je umaknila občutku da ne more več odložiti ne sivkastoriave suknje ne jeklene čelade ne puške, ki jo O Tedaj pa je neko noč prišlo v rove povelje: o prvem svitu, za vsako ceno, brez ozira na žrtve ... »Fantje,« so jim govorili iastniki, »vse je na kocki Moramo jih razbiti, čeprav vsi poginemo. Napravimo torej križ in udarimo kakor ljudje, ki so vrgli življenje od sebe!« Pri teh in takšnih besedah je marsikaterega zamrazilo. da sam ni vedel, kaj je, pogum ali strah. Ponižni vojak pa si je vdano zategnil pas. krepkeje stisni] puško in rekel: »Če je tako. pa umrimo: Boru v čast duši v zveličan je in takisto da ne bo sramote za našo vas Jaz sem narod! Sam ni mislil, da bi bilo to kai posebnega. a tisti, ki so ostali in povedali, pravijo, da v svojem ž;vlieniu niso slišali bolj vzvišenih be?ed kakor so b;le te besede ponižnega vo^.ka V kn-"?ov» kri. »Jsn-T Japez « je izpr^^ovoril V-^pl, »dr>br«» in m-m' dor^dliive srn*^' si um*"! Tole i* tvois kri ip r>o tei rv>p;?nf krvi bom ra-T-r>d;l pravdo. Povei. kaj •v £3 plačilo!« Voiaku ie b;lo vrT~od pnnn«a in blrrstu temo ^akisto mu ie bi- lo kakor da bi pred Niim in fl^il rolco oJ"> če1adi. »Pokorno iavlisrn C■vmr^ Tfnp da picirrn vr®d«p * ip Tai^flial »TCar 5T) storil io tVi -ranov-dano. in ko b' pe J-nl c+oril h' b1"! r>rari<""* jtiiio rnat»r bi 7n ripa (*"<» if» nrav, k^r stotnika pohvali, saj mora vsak čas prifi « »Tt"^ c+o+i-nVa porOi^-jm « io r^Vo] Rnrr r- ~ ---f —,. rni ,r, * > - ~ ^ . ~ k**r io hMo paiboli vdana. Govori, kai naj f"! ^ tt* ^ * porini vn^oV Vv pO V>iT no^^rif^n bil pusti] na zemlji Čez čas ie delal- sPnVnr^o io-iTii-,^, rr^-nrv} Pr>(». p'kar frir. ryc VTOTP' V n^l^^^S « io ^orfl^/^il 'p VI— do^ tvln r^ll ^n ,Tnroi rrip pn*'-? rrl — rl^-M OV.H^T^ V io vorscnl p stro*«"'m jflnsopi. »P k^rpo i-ivliam. pač Grup od Rog. s saj bi ipio' ri+pf-Mst z mopoi. Glei r»ri sem dobil navado da hpd^ovo £rrrif> govorim in c"kramepsko prr-kl:piom Krši bi ^ak^pa d"ša v tvo-iem raiu7 Moni bi bilo narodno, teb' oa še boli po nebesih hi se kadilo in pred vsemi angeli in svetnicami bi me moral skriti « »Kni nai torei storim s teboi?« ie vnra"-*'' Vsemogočni in naprbančil čelo. »V pekel te iaz ne pustim, za nebesa pa sam prav š da nisi « »Pokorno javkam da hi se naira^ši vrnil tia kjer sem obležal. Privadil sem se knria « »In kai bi tam?« se ie zavzel G^^nod. »P tpo javljam, stražil bi! Kakor prej živ bi še po smrti pazil da se ne pritepe z one strani kak pasji sin k?k — vrag mu — —« In ponižni vojak fe ob sami misli na kaj pod' bnega toli-kanj divje pogledal in tolikani grozovito zaklel dn so se oHaki zaz;ba]i :n je več svetnic pri tisti priči omedlelo in si je Gospod Bog z obema palcema zamnšil ušesa. Pa ni bil nič hud Gospod Bog. še namuznil se je, čeprav zelo veličastno. ■ V "At iS [Ii: G. P Tlcp^o: KO/ ^K. Lavlrana risba (V A V iir>i na Dunaja Boucher: PUTINA Bakrorez (Iz Justlnove zbirke) O f: i »Janez. Janez, zaradi tehle krvavih kapelj ti izpregledam,« je dejal »Bodi torej po tvojem in vrni se, odkoder si prišel, in zvesto stoj na straži Pa kletve in kvante se mi odvadi Janez, da bova prijatelja na sodnji dan!« »Razumem, Gospod Bog!« je rekel ponižni vojak in se po predpisih zasukal na peti. In ko je odhajal, so stali od božjega stola pa do nebeških vrat v dveh vrstah vsi mrtvi tovariši s polkovnikom, stotnikom in skoraj vsemi častniki vred, in vsi so mu salutirali. Zelo ganjen je bil vojak, milo jih ie gledal, ko je šel mimo njih, treniti ali ziniti se pa ni upal, da ne bi bilo zoper red in spoštovanje. Dolga, dolga je morala biti pot v nebesa in nazaj, kajti ko se je ponižni voiak vrnil na svoje mesto, so bili vsi rovi zasuti, vsi grobovi zravnani in na zemlji, ki je bila takrat do pijanega sita krvi, je cvela rdeča ajda. Ponižni vojak je ostal na straži, kakor si je bil izprosil za plačilo, ln bo varoval mejo dežele do sodnjega dne. Dnevi minevajo, noči uhajajo, on pa nevidno in neslišno koraka sem ter tja, venomer sem ter tja. in svareče gleda na to stran in grozečo na ono. Le kdaj pa kdaj vrže oči na okrog, kakor bi se bal, da ga ne bi stotnik zalotil, in se skloni do tal in rahlo, rahlo popravi žito. ki ga & stolkla ploha, ali travo, ki jo ie zmešal vihar. Na njegovem grobu stoji graniten lev z nar>isom: Ponižnemu vojaku. In niže: Jsz sem moč in večnost te zemlje. Ko so ga odkrivali, ie imel slavnostni govor sivolas general, ki ie bil na dan vojakove smrti najmlajši podporočnik v polku. Neki pesnik, ki ie bil tudi tam, pripoveduje, da ie v trenutku odkritja zagIMal sr«=di množic prikazen, visoko kakor oblak, velikana v sivkasto-riavem nlaSču. z iekl^no čelado na glavi. z očmi ostro uprtimi preko meie in z nr>*r»m na rmški n«ern*nim kakor za ra^kok Ta velikan 1e bil duh ponižnega vojaka, ki varuie mir svoje dpžele. VLADIMIR LEVSTIK (.7las Janez Subic: MATI IN DETE. Olje (Narodna Galerija v Ljubljani) jSlara božična ** /farm. Fr. Verdurini < mer no Avtor odlične monografije o Janezu ixi Juriju Šubicu dr. France Meses-nel j e poslal izvod svoje knjige mladostnemu prijatelju Jurija Subica, znanemu dunajskemu slikarju prof. Lud-vigu M i c h a 1 k u, ki je prav letošnjo porrJad slavil svojo osemdesetletnico. Ob tej priliki je dunajska ^Kunstler-genoesenschaft« priredila v »Kunstler-haus« kolektivno razstavo njegovih del in vrstnik bratov Subicev je bil deležen splošnega priznanja in široke pozornosti. Tudi naša Narodna galerija mu je dala poslati šopek cvetlic. Prof. Michalek se je dr. Mesesnelu zahvalil z obširnim nemškim pismom, ki iz njega posnemamo po ljubeznivosti naslovnika nekatere značilne odstavke, ker menimo, da bodo zanimali široki krog poznavalcev in častilcev umetnosti obeh slavnih poljanskih bratov. Dunajski umetnik piše med drugim: 1 »Ko sem odprl poštno po&ljatev in ugledal krasno sliko svojega dragega, nepozabnega mladostnega prijatelja Jurija Subica, so mi stopile od ganotja solze v oči. Niti ne slutite, kakšno veselje mi je pripravila ta lepa knjiga! Pred dušo so mi stopila in mi razgibala. čustva najlepša mladostna leta, ki so tako globoko zvezana z mojim ljubeznivim prijateljem, tovarišem v dobrem in slabem. Sprejmite mojo najglobljo zahvalo za Vaše posvetilo in za krasno delo, ki mi je pripravilo toliko veselja kot človeku in kot umetniku in ki ga bo deiak) že nadalje, dokler mi bo dano živeti in stremeti na tem lepem svetu. Ljubezni potno vdanost, s katero ste sestavljali delo. ki je posvečeno spominu dveh Vaših pomenljivih rojakov, lJ§ ' Š§ * -mimm^Mim mm J/i-h - ie krisi/a - ni, ra-dosii naoda -ni, o, Pa-siir-Ji oe - se - it khleocujo hi - ie - li.Jzu- i: oodiavija bohftt«, vendar Ja ta oltarna slika slabša, rek> akademična. Zato ao pa ilustracije za slovenski časopis »Zvon« odlične, zlasti »Raja: Begun« (Zvon 1878). Tako dramatsko občuteni motiv spominja na »Warszawo« poljskega slikarja Arturja Grotgerja. Religiozni oltarni sliki »Piett« sta prekrasna. Težko bi se odločil v iabiri, katera je večja umetnina: Juri jeva Pieti v Poljanah ali Janezova na Brezni ci? Nemara sta obe deli enako pomembni. V portretu se mi zdi Janez pomenljivej-ši. V barvah reprodudrani portret »Podoba sestre Mice« je kar znamenit, kakor da bi ga naslikali veliki nemfld slikar Leibl. Ta rodbinski portret je zares prvovrsten: ta izraz, pa te roke! in pri vsem tem je kakor stari mojstri trden v barvi in v kompoziciji! »Ana šubrfc« je ganljiva v izrazu, takisto »Štefan šubic«, »Pavle Subic« in »Stric Janez Subic«. Kakšen močan rodbinski čut sta pač imela oba brata, da so mogli nastati taki mojstrski portreti njunih bližnjih sorodnikov! Od Jurija bi hotel še s posebno pohvalo omeniti dekorativne slike »Pri-rodcrelovje«, »Starinoslovje« in zlasti še »Umetnost«. S kakšno virtuoznostjo (v dobrem smislu!) so komponirane te ... ....-V.:' ' . • :'? - . . .. ■J- '?''"- -,. ■ ' \ ■ B. Tlepolo- ŠTUDIJA. Risba * bele ln žrao kredo (Iz zbirke v Frankfurtu) INICIALKA A IZ LETA 1575. (Iz Justinov« zbirke) Tehnično znanje obeh bratov je WV> enako močno. Po duševnem občutju pa je Jurij globlji... Na Dunaju in v Pragi sta oba brata prijateljsko občevala z velikim Feuerbachom, z njegovim najpomembnejšim učencem Hynaisem, z romantikam Maksom Pirnejem, z 2«-niškom, z arhitektom Zitkom, Freud-waldom, Makartom, Wol'om; v Parizu s Cabanelom, Bourgerom, B roža kom, Hynaisem, Munkacsyjem. Na Dunaj« pri - di -ie, pri - di-ie uBet - ie - Jiem. D - ie iz bo -gunpo-klek -ni-U jus - U - cam. __ Vvr - ni hi - ir 1 I ' v—---» ra - ja k nem kol kraj pri ha - Ja p0.nl£n0 ča -sil - mo in il - te, n jim se pri aru z i - te. Boucher: PUTINI. Bakrorez (Iz Justlnove zbirke) z angetci mo-či -mo ter iz sr-ca l/u-bi -mo— Je -zu. - sa.. pač lahko čutim z Vami, povsem pa jo bom mogel ceniti šele tedaj, ko mi bosta oba moja prijatelja, sekcijski šef inž. Anton Hafner in višji inšpektor arh. Anton Gasparin (oba slovenskega porekla po rodu prav kaor brata Subic iz Poljan) prevedla posamezna poglavja Vaše knjige. Jaz govorim inči-tam samo nekoliko češki, Vnania in notranja oprema monografije je prvovrstna. Ali je bilo vse izdelano v Jugoslaviji? Imate že taka podjetja, ki lahko izdelajo tako dovr-šne barvne reprodukcije, kakor je na primer Jurija Subica »Pred lovoms? To je zame sploh najbolj mojstrska podoba v vsej knjigi. Nič ne pretiravam: to povsem popolno, kar klasično sl^ko bi lahko postavili v isto vrsto s kakšno podobo velikega, starega holand-skega slikarja Vermeera! Je pač nastala v Jurijevi pariški dobi. Ali je ta mojstrovina v vaši Narodni galeriji v Ljubljani? Izmed krajin so zlasti v koloristič-nem pogledu izborne :Sadovnjak, Krajina v Normandiji, Vrtnar. Prav v bližino slike »Pred lovom« bi postavil še »S&mo«, ki je poleg tega poetično zelo tanko občutena. Lahko bi jo postavili v isto vrsto z mladostnim delom »Družina«, toda te to ie pač mladostno delo in še konvencionalno, vendar človek kar strmi, da je mogel kaj takega ustvariti 23 letni umetnik in pri vsem tem samo iz spomina, brez uporabe naravnega modela! Bil sem sam prisoten, ko je moj ljubi prijatelj Jurij Subic slikal na Dunaju pri našem dragem profesorju Ch. Griepenkerlu to podobo, obujajoč v spominu svojo rojstno hišo v Poljanah. To sliko, ki mi jo je bil Jurij takrat podaril, hranim kot ljub spomin: visi nad mojo pisalno mizo. Od nje se kar ne morem ločiti in dokler bom živel, jo hočem imeti pri sebi, poskrbel pa bom, da preide po moji smrti to mladostno delo Jurija Subica v vašo Narodno galerijo kot moje volilo. Zanimalo Vas bo, da sem našel v neki mapi v svojem ateljeju s svinčnikom narejene skice za poznojše lavirane risbe »Štirje letni časi«. So to žanrske kompozicije iz Jurijeve mladostne dobe. nastale ob istem času kakor »Družina«. Prav ljubeznive risbe Tudi od teh skic se ne morem ločiti Morda bi se lavirane risbe še našle kje Subica, ko ga je naslikal Hynais (pač v v zasebni posesti — nemara pri sorod- Parizu) Takega sem poznal svojega alegorije v fe?avnem prostoru! Tn dra-perija: kako mogočno obvladujejo v tehničnem pogledu in v liniji! Kake krasno narisani in modelirani sta lepi ženaki telesi! V tem Jurij pač prekaša brata Janeza, medtem ko je v portretu Janez močnejši, čeprav je Jurijeva »Podoba Franje Tavčarjeve« takisto prav lepa. Izmed Janezovih podob je pač najpomembnejša »Sveti Martin ozdravlja bolnico«. »Kronanje Marijino« je odlično v barvi, risbi in kompoziciji. Tu je Janez temeljito študiral stare italijanske mojstre. Po barvi spominja ta oltarna slika na Moret-ta da Brescia ali Bonifacia Veneziano: zadržan, dobro odmerjen topel žar izžareva iz podobe. Da, tako bi lahko le veliko napisal o svojih vtisih na podlagi Vaše knjige. Ganljivo lep je v izrazu portret Jurija nikih bratov Subicev? V istem razdobju (vendar nekoliko pozneje) je naslikal Subic za neko cerkev (zdi se mi, na Tirolskem) podobno »Sv. Rok prijatelja, ko je iz Pariza prihajal na obiske na Dunaj. Prav je, da ste ta Su-bičev portret postavili na naslovno stran! na Akademiji smo imeli profesorje« Karla Wurs ngerja, Eisenmengerja, Griespenkerla. Slednji je zaposlil Jurija in mene v svojem zasebnem ateljeju, kjer sva slikala velike dekorativno mon umen talne podobe za muzej Augusteum v Oldenburgu, tako na pr. sago o Prometeju v štirih podobah itd. Mnogo arnamentalnega sva bila morala delati po naročilu velikega arhitekta Teofila Hansena. Obžalovati je, da nista brata Subica doživela višje starosti, takisto je škoda, da se je dal Jurij v Parizu tako izkoriščati kot pomočnik Munkacsyja, Hynaisa in Brožika. Mar naj bi bil več časa porabil za svoja lastna dela, pa bi nastalo več podobnih umetnin, kakor je tista »Pred lovom«. »Kako lepo je« — zaključuje ta del svojega pisma prof. Michalek — »da Jugoslavija toiikaj časti svoje umetniške talente in izdaje monografije, ki naj ohranijo njih spomin v sedanjosti in bodočnosti Zakaj gorje deželi, ki U zanemarjala umetnosti in njene častne predstavi tel J«l ■■' vji • • • v.«. . : Ju>'j « blo: NA SVETI VEČER. Lesorez po laviranl Subičevl risb) /V * /V v/ 4 * * * T -v M" * V- Dome^r Tir polo be<3 V EGIPT. Uj^ntrs (Ia Justin ovc rblrke) Brce ml Je borno utripalo, neznan, srečen občutek me Je vso prevzel. Niti klofuta, ki ml Jo Je dala gospodična Berta, zaradi cigaret, me m mogla iztrgati lz te sreče. Od tega dne dalje sem Izrabila vsako priliko, ki se ml je nudila, da sem smuknila doli k »Dolgemu Saši«. Vedno sem mu kaj prinesla. Enkrat kos torte od obeda, drugič jabolko ali rebrce čokolade, nikoli nisem prišla praznih rok. Starec me Je kmalu vzljubil in odlikoval pred drugimi otroki, ki so prihajali k njemu. TI me niso nič kaj prijazno gledali ln so ml povsod nagajali, kjer so le mogli. Potem jim je Saša zagrozil, da ne bo povedal nobene pravljice več, in mirovali so za nekaj časa. Ko se je bližal božič, se je starec vedno pogosteje zaklepal v svoj brlog ln ni pustil nikogar k sebi. Otroci so se raje hodili ke-pat na cesto, ker so se bali, da ga razjezijo s svojim kričanjem. Saša pa se je le skrivnostno nasmehnil, če ga Je kdo vprašal, zakaj se Je nenadoma tako ločil od zunanjega sveta. Prišel je Sveti večer m ž njim teta Cecilija z Ivančkom in Miško kakor, vsako leto. Dobila sem cel kup Igrač, obleko ln zlat prstan z zelenim kamnom. Zelo sem se veselila daril in radostno sem objela starše. Tedaj sem se spomnila »Dolgega Saše« in dih mi je zastal, ko sem pomislila, da nima lesketajoče se smrečice, niti jaslic, najbrže niti ni dobro večerjal Rada bi mu bila naredila veselje, naj se tudi on veseli z nami. A kako? Stisnila sem se v kot ln napeto premišljevala. Postala sem zelo žalostna, ker se ničesar pravega nisem domislila. Sestrična Miška je na tleh slačila mojo punčko in oči so ji žarele. Njen bratec Ivanček je z mladim kužetom, ki ga Je oil dobil, norel po sobi in vriskal od veselja. »Adrijana!« Teta Cecilija me je strogo motrila skozi lornjon. Obrnila se je k mami: »Moj Bog, kako je ta otrok razvajen! še briga se ne za svoja darila. Le poglej, kakšno veselje imata moja dva!« »Kaj ti je?« me je vprašala mama. Nemogoče mi je bilo pred predirljivimi očmi tete Cecilije povedati, kaj mi je na srcu. Stresla sem z glavo. Mama me je prijela za roko in me odvedla v mojo sobo. Tu me je molče slekla, me brez besed položila v posteljo in odela. Solze so me dušile. »Mama«, sem dejala ln ji roke ovila okoli vratu, »ljuba mama. ne bodi huda, saj se res tako veselim daril, toda če se spomnim ubogega Saše v njegovi revni sobi ki mu božiček gotovo ničesar ni prinesel, postanem vsa žalostna in se ne morem tako veseliti kakor Miška ali Ivanček.« Mama me je začudena pogledala. Potlačila mi je roke pod odejo in se vzravnala. »Neumni otrok ti! Kaj te le briga ta stari berač, ki ga sploh ne poznaš. Najbrže je vse zapil Zdaj pa molči in zaspi!« Utrnila je luč in zaprla vrata za seboj Z odprtimi očmi sem ležala v postelji. Ni mi šlo v glavo, da je mogla mama tako govoriti o Saši. Gotovo ga še ni slišala pravljic pripovedovati .. Iznonnda se je priplazil v mojo sobe zvok, sladek in uspavajoč. Zadoncla je ti ha melodija, presunljivo mehka, ob kateri je zatrepetalo srce. Prisluhnila sem — Saša je igral na svoje gosli. Tiho sem smuknila lz postelje ln se splazila na balkon. Noč je bila svetla, sneg se je blestel v mesečini, dobro sem razločevala spodaj upognjeno postavo Saše z njegovimi goslimi Nepremično ob ograji bal kona stoječa sem poslušala. Roke niso čutile ledenomrzlega železa, noge so bile bre2 čuta za kamenita tla, videla in slišala sem le Sašo, ki je stal tam doli in igral. Nenadoma mu je lok zastal — ugledal me je Pomahal, mi je, stisnil spet gosli pod brado in zaigral pesmico, ki sem jo vedno najraje čula. Trenutek pomišljanja In že sem se po prstih splazila skozi vežo, odrinila zapah in stekla po stopnicah navzdol na dvorišče »Dolgi Saša« se ni malo ustrašil, ko me je je ugledal pred seboj, tako iznenada, v sami srajčki in copatkah. »Moj Bog, otrok, kaj ti hodi na misel! Do smrti se lahko prehladiš. Pridi brž! Dvignil me je in ponesel v svojo skromno sobo, kjer me je spustil na majav stol. Vzel je zakrpano odejo, me zavil in hotel ponesti v stanovanje nazaj k mojim staršem. »Ne, stric Saša, ne«, sem prosila. »Pusti me malo tu. Pri tebi je tako prijetno«. — Bolestno se je nasmehnil. »To ni palača zate, mala moja princeska. Tvoje oči ne smejo gledati revščine!« Pobožala sem ga po roki. »Ne smeš tako govoriti, stric Saša! Prav dobro se počutim v tvoji sobi. Rada bi še malo ostala tu. Ali mi dovoliš?« Zasmejal se je in mi nalil čaja. »Ce prosiš, ti ne morem odreči. Tu, brž izpij čaj, potem boš dobila nekaj lepega, kar sem naredil nalašč zate, zvezdica moja!« Stopil Je k omari ln vzel Iz nje nekaj zlatolasega, crnookega .v modri svileni oblekel ln mi položil v naročje. Komaj sem si upala premakniti roke, dotakniti se ro-žastega obrazka z dolgimi trepalnicami. »To si ti, mala princeska«. Je dejal Saša ln me vzel s punčko vred na kolena. »Isti plavi kodrčki, isti črni očki ln modro krilce. Hotel sem ti podariti šele jutri, pa si me danes tako presenetila. Prišla si kot božiček v mojo revno sobo in mi prinesla toliko veselja in sreče.« Bila sem presrečna. Zdaj sem tudi vedela, zakaj se je v zadnjih tednih vedno zapiral tu notri Objela sem ga ln poljubila to ubogo, razorano lice. V očeh je imel solze, ko je videl moje veselje. Nežno sem pritisnila čudovito punčko k sebi in se naslonila na starčkove prsi. »Stric Saša, povej ml pravljico! Prosim, povej mi lepo božično pravljico!« G. B. Tiepolo: ANGEL OZNANJA. Izrez po platnu v $<'• ° Ttoec* n n. tkala G. B Tiepolo r *NGET ČKA Tzres r Pobožal me Je po laseh In začel pripovedovati: »Daleč od tu leži prostran« dežela Tam so dolge zime ln mnogo več snega je, kakor tu. V tej deželi je stal grad z visokimi stolpiči, obdan z obzidjem, da volkovi niso mogli do njega ln do zlatolase princeske, ki je prebivala v njem. Mala kraljična se je Imenovala Nataša. Imela je dolje plave kodre ln oči, črne ko dvoje češenj. Njen oče jo je nadvse ljubil, podaril ji je lepe obleke, pripovedoval pravljice ln zvečer ko so zunaj tulili volkovi in je vsa trepe tala od strahu, je vzel svoje gosli ln ji zaigral čudovite pesmi o soncu ln cvetlicah da je zaspala s sladkim nasmeškom na ustnicah. Bilo ji je sedem let, kakor zdaj tebi, ko so nekega dne prišli v grad mračni, črnogledi ljudje ...« Glas starega Saše se je tresel, ko je nadaljeval. »Hoteli so ubiti malo princesko in njenega očeta, a se jima je posrečilo zbežatl. Oče je utegnil v naglici vzeti le puško ln svoje ljubljene goall, od katerih se ni hotel ločiti. Bežala sta skosi brezkončno belo puščavo. Bilo je ravno na božični vsčsr, ke sta prišla v veiik gozd. Nikjer ni bilo koče, da bi mogla prenočiti, v daljavi se je čulo strahotno tuljenje ln mala princeska je bila vsa izmu^-na od mi aza ln gladu, da jo je oče moral nesti Ko je prišla noč s svojim črnim pajčolanom in so gozdni duhovi šepetali v vejah, je zavil Natašo v svoj plašč in sedel poleg nje pod velike drevo. Polagoma so se priplazile mračne sence, druga za drugo, vedno bliže. Tuljenje je naraščalo — bili so volkovi. Princeska je trepetala ln plakala, njen e4e pa Je vzel puško in na slepo streljal med zveri. A kmalu so mu poSli naboji ln volkov Je bilo vedno več, njihov krog vedno ožji. Ledeni veter je prodiral do kosti, zobje male kraljične so glasno šklepetali ln stisnila se je k očetu. Zveri so bile že čisto blizu. Ma- platnu v cerkvi Carmlni v Benetkah la Nataša Je od tom učenosti zaspala. Oče je pokleknil pred njo, pripravljen, da jo brani a svojim telesom pred ostrimi zobirtL Tedaj je začutil les svojih gosli. Vzel jih je v roko, da še zadnjikrat čuje njihov glaa. Nastavil je lok tn zaigral najljubšo pesmieo male Nataše. Strune so bile raz-glašeae od mraza, a ni ga motilo. Nikoli mu ie »i zvenelo tako milo ko v tem tra-ntka. Igral je pesem o pomladi, o cvetii-eak, iz katerih je mala princeska tako rada spletala venčke, Igral je o soncu ln ptičkih to pisanih metuljih. Nataša je spala. Kakor zlat plašč se jo obdajali laisje, njen beli obrazek se je svetil v temi ...« gtareu so tekle solze v brado. »Prosim, stric SaAa, nikar n« Jo«!« sem zalktela s šklepeta joSimi aofenl. »K« J« take sviral, je »paril, da so postajale vrste strahotnih s«rc vedno redkejše. krog vedne večji. NI vedel, da že vso neč lok v amrzlih prstih. Zvezde so polagoma ugašale, nočni duhovi so zbežali G. i tiepolo: ANGELI. Izrez po platnu v šoli S. tiocca v BenetKan Bilo ml je takrat sedem let. Oče je Imel svoj aieije v veliki neprijazni hiši z umazanim dvoriščem, polnim vreščečih, zanikanim otrok. Nikoli nisem smela doli in se ž njimi igrati. Mama je rekla, da se to ne spodobi za dobro vzgojenega otroka. Včasih sem s hrepenenjem gledala z balkona doli na šotore iz starih cunj, kjer so se paglavci, namakani s sajami, igrali roparje. Nihče se ni »menil zanje, le če so preveč razsajali, se je nenadoma prikstalila debe-ks. kitoiea v copatah in zavpiia nanje s strašnij*i jMiovkarni, s katerimi so se otroci pet**. v prepirih obmetavali med seboj. v »Torišču so bila nizka, napol strohiMše. vrate, ki so držala v mračno luknjo. V fc*j luknji je prebival »Dolgi Saša«. Bil je »a *uh, z upognjenim hrbtom ln lasje m atu padali na ramena. Nihče ni vedel njsfereg« pravega imena, vsi so ga klicali »a »Dolgega Sašo«. Nekoč sem slišala, ko je oče rekel, da je Saša ruski emigrant. Nisem razumela, kaj je to, a od tistega hipa dalje je ta starec nekaj tajinstvenega zame. Čudovito lepo je znal Igrati na svoje gosli, a to je storil le redkokdaj, ker ga je debela hišnica takoj ozmerjala. Otroci so ga imeli radi, zbiral jih je okoli sebe in, na starem zuboju sedeč, jim je pripovedoval pravljice. Dostikrat sem se prikradla na balkon in z zavistjo opazovala malo gručo na dvorišč" Mekoč me je zalotila gospo- dična Berta, moja vzgojiteljica. Bila Je zelo huda, ko sem ji razodela svoje želje. Hotela me je zatožiti staršem, a sem jo prosila odpuščanja in bila je pripravljena molčati, če ji skočim doli v trafiko po cigarete. Bilo je že jeseni, ko so moji starši odšli na potovanje. Gospodična Berta se ni dosti brigala zame, le včasih sem morala iti po cigarete. Nekega dne me je spet poslala v trafiko. Ko sem z zavojčkom v roki spet stopila v hišo in sem stala že na prvi stopnici, sem opazila, da so dvoriščna vrata odprta na stežaj. »Dolgi Saša« je sedel na svojem zaboju in napenjal strune na goslih. Vroče me je prešinilo ob drznem sklepu. Obrnila sem se in stekla h goslaču. Presenečen je spustil gosli na kolena in me začudeno gledal. Bila sem v veliki zadregi Saša se je prijazno nasmehnil in me pobožal po laseh. »Glej, glej, kakšna pravljična princeska je prišla! Kako ti je pa ime, ti, mala zlatolaska?« »Adrijana«, sem dahnila. Starec me je krenil po bradi in se zasmejal. »Ne bodi tako plaha, saj te ne bom po-hrustal. Kaj pa želiš od mene?« še vedno sem gledala v tla. Tedaj je padel moj pogled na zavojček cigaret, »**n ga držala v desnici. Pomolila sem mu jih in se drznila prvič pogledati v njegov obraz, naguban, poln brazd. Branil se je vzeti moje darilo. Položila sem mu ga na gosli tn hotela zbežati, pa me je ujel za krilce. »Počakaj, da se ti zahvalim, moja mala vila!« Sklonil se je in pritisnil poljub na moje kodre. Nekaj trenutkov sem obstala vsa zmedena, potem pa sem se obrnila in stekla preko dvorišča v hišo, po stopnicah navzgor i»- hrez sape dospela v stanovanje. m. Božična reportaža iz T* čislana Gospodje moji in gospč, jaz sem tička Cicipe, tičistanska primadona, zdaj brez hrane in zaslona. Žalostna je moja viža, ker se glad in ivje bliža. Ni to edina tragedija in moja tožna melodija naj vam vse pove in poje: Ranjeno je srce moje, * možem srečo sem iskala, kmalu vdova sem postala. Mali so me zapustili, se po svetu razgubili, mrzlo naše je ognjišče, vsak si zase hrane išče: razdrto gnezdo in posest — na zimo žalostna povest V samčka sem se zaljubila, zvesto sem le z njim hodila, vse mi tiček je obljubil, ko me v drevju je zasnubil, kako potem se nam godi, gospodje, oprostite mi — ženke smo velike reve, hčerke smo nesrečne Eve. Je ljubezni bilo konec, prazna hiška, prazen lonec. Gnezdo skupaj sem nosila, z jutra v noč sem se trudila. Dosti dela sem imela, da sem varno ga pripela.. Možek moj, kdo bi verjel, gledal je in pesmi pel, včasih je prinesel bilko, koj nato navil glasilko. S petjem nima ženka nič, moški vsak je fičfirič, danes tukaj, jutri tam: »Prosim, dama, saj sem sam!« Pa je, tiček že oženjen, zakon bil je resno sklenjen, ženka pa doma sedi in za mladi rod skrbi. O, kesala sem se, tička, bila ostala bi samička. Možu domčck je prijeten, hm, zato jc pa prevzeten, Cicicici, Cicipe, naj le delajo žene, mi je k delu rad zapel, sam pa praznik je imel. Gnezdeče sem naredila, z mahom, perjem obložila, To velike so skrbi, ko se mladi rod množi, domčka bila sem vesela in na jajčkih sem sedela. Nič se nisem premaknila, ds jih ne bi prehladila. ' Ko pa hrano sem iskala, možu gnezdo v varstvo dala. »Dolgo hodiš, ljuba ženka, Cicipe, ti potepenka!« me tako je on sprejel in od doma odletel. Vložek poje, se zabava, se po vejah spreletava, ko se v nočko dan zmrači h gnezdecu rad prileti, »Tička, srček, Cicipe, kaj se mladi že glase?« »Treba bo še nekaj dni, zdaj pa tiho in zaspi, na široko se vščeperi, ds ogreval boš vse štiri.« »Ker si, revica, zaspana, bom zapel še: nina nana!« Pa je skrben moj možiček, mali, ljubi, nežni tiček. Zadnje dni nič nisem spala, trudna težko sem čakala, da se v jajčkih oglasi nežni glasek: cicipi. Štirje moji, nežni tički, drobni, srčkani golički, kar čez noč so kepice mahaste in puhaste. Oba imava dosti dela treba otročičkom jela. Kljunčki nikdar niso siti, nihče noče zadnji biti. Očka. bistrega očesa, najde jim dovolj mrčesa, da nasiti lačne kljune, je pozabil svoje strune. Kadar jaz zletim za hrano v gnezdu on je za obrano. Ko pa tički vsi zaspijo pesmice se oglasijo, sreča mora iz srca, da naš rod potomce ima. Dokler deca mala je, to že še nekako gre, ko odraste, je velika, ▼ gnezdecu se vse premika. Boucher: LETEČI PUTL Risba hiška mala, n! prostora, stiskamo se brez odmora, ko je naša deca godna, pot ji v svet je vsa svobodna, peti tudi mali znajo, da se z grli kar igrajo« Cicicici, Cicipč, so nožice vse golč, Cicicici fuj, za zimo zrnja nam nasuj, sončnic, bučnega semenal V času mrzlega vremena v Tivoli obišči nas! Ko pritiska snežni mraz, okrog doma hišice naj bodo pripravljene. Božič naj bi ves vesel, v domček vaš bogat priapal in na nas ne pozabite, Kruha, zrnja prinesitel Gospodje moji in gospe, jaz sem tička Cicipč, poklonček lep. pozdrav vdaa pošilja Vasi naš Tičistan. Mara J. Tavčarjeva. Kako je nastala „Sveta noč" Na sveti večer leta 1818 Je potoval mladi duhovnik Jožef Mohr iz Oberndorfa a Arnsdorf k svojemu prijatelju organistu f ranču Gruberju, ki ga ie povabil, da bi skupno praznovala božične praznike. Mladi, pesniško navdahnjeni Mohr je čutil v sebi svečano razpoloženje ob pogledu po zasneženih planinah, katere je čarobno razsvetljevala polna luna Naslonjen na popot- kredo (Albertina na Dunaju) nitko palico je gledal na v podnotju hrfba ležečo vasico, ki je bila cilj njegovega potovanja Pravkar so se pričele svetlikati luč-ce po z debelim snegom pokritih hišah. V dno duše je ganil ta pogled poetičnega moža in zazdelo se mu je, da gleda pred tabo j Betlehem. V duhu vidi hlevček, v njem faslice z božjim Detetom, njegovo Materjo in sv. Jožefom. Zdi se mu, da se bližajo bornemu hlevcu betlehemski pastirci, a v višavah čuje angelske glasove. Ves prevzet tolike miline je podvizal korake, da bi prišel čimprej do svojega prijatelja, ki gs ja sprejel z nepopisnim veseljem. Joief Metu je našel tam več znancev, med njimi tudi pa vsej Zilski dolini zaradi petja sloveče člana Strasserjeve družine. Ko je %Gruber pripravijal v sosedni sobi skromno večerjo, tedaj je sedel utrujeni Mohr k pisalni mizi ter napisml ki jo je izročil pri večerji Gruberju, rekoč: »Sprejmi te verze kot boiično darila, X njo pa tudi čustvo, ki mi napolnjuje seea na današnji večer.c Gruber Je na glas prečHd pešam ter aa ves prevzet notranjega zadovoljstva zahvalil prijatelja za nam vsem znane stihe božične pesmi »Sveta noč, blažena noč.*t Se tisti večer je nadarjeni Gruber pretG mehke verze v melodijo, da si bolj pri pravne jše temu besedilu misliti. Ža nad sto in dvajset let se čuje Ijabka pesem. popolnoma ponarodela, ker nam vedno s nova napolnjuje srca z makkaba te ljubeznijo. pred zarjo In kmalu se Je tuljenje volkov Culo samo še iz daljave. Ko je napočil dan ln so prvi žarki prodrli skozi drevje, so poljubili ledeni, bledi obrazek zmrzle princeske Zlatolaske ... Vidiš, mala Adrijana, to je moja božična pravljica in tu pred ta-be ležijo gosli, s katerimi sem odvrnil vol-b' ve od svoje Nataše ...« Divje ihtenje je nenadoma pretreslo njegovo koščeno telo. Njegove »elae s« padale na plavolaso punčko v mojik rekah. Zdr-k> 'a sem z njegovih kolen, odeja je padla na tla, nisem se brigala za to. Vsa mokra of>. solz, trepetajoča od vročiee, sem skušala pomiriti ubogega starca. S trssočisai se prstki sem ga božala po vcl«m hcu. Kar sa je potem zgodilo, se ne spomnim več, le t« vem, da je iznenada postalo vse črno okoli mene, potem sem padla v globok spa-n»e in ko sem se zbudila, je stal zdravmik pri wioji postelji ia mi povedal, da som tonoma pljučnico. »Dolgega Sašo« pa nisem nikoli vsč videla, odšel je neananokam in mi pustil le čudovito lepo punčko in spomin na mej sajbolj žalostni in najlepši sveti večer. JERICA ne kliče vas na odgovor preprosti človek iz množice, temveč Bog vojnih trum, ki vsakomur odmerja pravico. Zakaj ravnate tako z mojim ljudstvom, z mojimi siromaki? govori Gospod, Bog vojnih trum O, bratje moji, pamislite: Vsi oaničujejo siromaka in vendar je potreben za sreče bogatima. Vsi proairajo siromaka in \ondar mm je Beg dal terjatve de bogatinov. Vsi stiskajo siromaka ia vendar je t« greh, ki vpije de neba. Kako je bogatin trdosrčen d« siromaka? Trdesrčen je, kadar zaničuje njegov stan, ko bi vendar moral sočustvovati ž njim. Trd»»rčea je, kadar ma v njegovli potrebah ne pomaga, ko bi bil vendar dolžan. Trdosrčen je, kadar zlorablja njegovo slabost, ko mu je vendar zmerom koristen. O r$paid;»osti sirectiakov Vsi dnevi siromaščme so zli: toda mirna vest je kakor blagostanje, ki nikdar ne mine. Je siromašen sl«j ljudi, ki mu je zmerom potrebna pomoč bogatinov: in ta sloj je s »vojim stanjem in z hožjimi naredbami malokdaj zadovoljen. Če bi imel v splošnem male več vere, bi imel tudi več blagoslova z neba, več okrep-čils v nesreči in več zadovoljstva o svojem življenju. Malo blaga v božjem strahu več velja kakor zakladi sveta, ki ne morejo nasititi Njihovo stanje je vredno sočutja; a njihove pregrehe zaslužijo grajo Oglejmo si njihove najbolj navadne napake.. .. Zmerom mrmrajo nad bogatini, da so tak« trdosr-čni; in pogostokrat imtjo vzroka r.a to. Bogatini zmerom tožijo nad njihovimi naalopridnostmi in mnogokrat jim ne 3e!ajo krivice — zakaj? Pogostokrat je malo hvaležnosti pri eh siromakih, kadar jim človek pomaga; zakaj nimajo navade, da bi poravnavali svoje dolgove. Pogostokrat je malo marljivosti pri ajih, kadar jih človek jemlje v službo; zakaj nimajo navade, da bi vestno služili. Pogostokrat je slaba vest pri njih, kadar jim človek kaj zaupa; zakaj navado imajo, da poneverjajo. Kar je človek posodil, mora izgubiti; mezdo mora človek zastonj dajati, a kar nam je kdo zaupal, tega nikoli ne nivamo dovolj. (Iz Konrada Taanerja, »pata benediktinskega samostana, knjige »Pot pogubljenja ali o grehih človeka«, Augsburg 1805.) G. B. Pittonl: ANGEL OZNANJA. Izrez Iz platna (Akademija v Benetkah) D trdosrČMfti begatinov Z Jsaj stiskate moje ljudstvo in razbijate obraz siromakov? govori Gospod. Ali siromaka ne na§ dovolj že njegove bedno stanje, naj mu mar srečni bogatin še bolj grenko dela njegovo življenje? Ali ni bogatin v svojem izobilju že dovolj radosten, ali se mora ras iz kratkečasja igrati še s solzami siromakov? Ali ni siromašnejši sloj preprostega ljudstva dovolj stiskan in pogosiekrst tlačen, mar mu sme kdo še raabijati njegov sramežljivi obraz ia ga obsipati s krivicami? Zakaj stiskate moje ljudstvo in razbijate obraz siromakom? Ne vprašuje vas o tem plašen prosjak, temveč Gospod, ki je ust varil tako bogatina kakor siromaka; Raffacl -vinti: STADIJA. Izrez po risbi (Ufiizien v Florenci) trgal vse. kar je napisal. Nekoč so slišali. da je jokal. V drugi polovici šestega leta se je jetnik začel marljivo učiti jezikov, proučevati modroslovje in zgodovino. Teh ved se je poprijel tako poželjivo, da je bankir komaj mogel pravočasno naročati potrebne knjige. V teku štirih let po njegovi zahtevi je bilo naročeno okoli šest sto zvezkov. V tem času je dobil bankir nekega dne od jetnika tudi tole pismo: »Pišem vam te trstice v šestih jezikih. Pokažite jih poznavalcem. Naj jih prebero. Ako ne najdejo niti ene napake, vas prosim, da velite ustreliti iz puške na vrtu. Ta strel mi bo dokaz, da moji napori niso bili zaman. Geniji vseh stoletij in dežel govore različne jezike, toda v njih gori isti plamen. Ah, ko bi vedeli, kakšno nezemeljsko srečo preživlja zdaj moja duša. ker sem zmožen razumeti toliko jezikov.« Jetnikova želja je bila izpolnjena. Bankir je zaukazal ustreliti dvakrat na vrtu. Po desetem letu je jetnik sedel nepremično za mizo in čiial evangelij. Bankirju se je zdelo čudno, da je človek, ki je premagal v teku štirih let šest sto zvezkov modrijanov, porabil skoraj eno leto za eno dobro razumljivo in nedebelo knjigo. Za evangelijem sta prišla na vrsto zgodovina religij in bogoslovje. V teku zadnjih dveh let zapora je jetnik bral izredno mnogo in brez vsake izbire. Enkrat se je bavil z naravos'ovnimi vedami, potem je zahteval Bvrona in Shakespearja. Včasih so dobili od njega zapiske, v katerih je prosil istočasno kako kemijo ali medicinski učbenik, obenem po kak roman ali kakršenkoli filozofski ali bogoslovni traktat. Njegovo čitanje je bilo podobno plavanju sredi morja, sredi kosov razbite ladje. Zdelo se je, da je v reševanju svojega življenja s strastjo pograbil za ta ali drugi kos. n. Stari bankir se je vsega tega spominjal in premišljeval: »Jutri ob dvanajsti uri dobi svobodo. Moral mu bom plačati dva milijona. Če plačam, propade vse in jaz sem popolnoma uničen.« Pred petnajstimi leti ni znal šteti svojih milijonov, zdaj pa se je bal vprašati, česa ima več, denarja ali dolgov. Hazardna borzna igra, riskantne špekulacije in gorečnost za te stvari, ki se je ni mogel znebiti niti v starosti, so počasi spravile gospodarstvo na rob propada in drzni, ošabni bogataš se je spreobrnil v povprečnega bankirja, ki je trepetal ob vsakem povišanju ali padcu procentnih papirjev in deviz. »Prokleta stvar«, je mrmral starec in se v obupu prijemal za glavo. »Zakaj ta človek ni umrl? Ima šele štirideset let. Odvzame mi zadnji denar, se poroči in se bo naslajal nad življenjem, igral na borzi, jaz ga bom pa ko berač gledal z zavistjo in vsak dan poslušal isti stavek: Dolgu jem vam srečo svojega življenja, dovolite mi, da vam po magam! — Ne, to je že odveč! Edina rešitev pred bankrotom in sramoto je smrt tega človeka.« Bila je tri. Bankir je poslušal. V hiši so vsi spali in slišalo se jc, kako so za okni šumela ozebla drevesa Medtem ko je pazil, da ne odda od sebe nika-kega zvoka, je vzel iz ognjavarne blagajne ključ za vrata, ki jih niso odprli že petnajst let Oblekel je plašč in odšel iz hiše. Na vrtu je bilo temno ln mrzlo Podal je dež Rezek in vlažen veter je tuleč pripogibal drevje. Bankir je napenjal oči, toda videl ni zemlje, ne belih kipov, ne hiše in dreves. Ko je prišel k hišici, je poklical čuvaja. Nihče ni odgovoril. Čuvaj se je očividno skril pred nevihto in zdaj spal kje pri kuhinji ali v cvetiičnjaku. »Če bom imel dovolj poguma, da izvršim svojo namero, je pomislil starec, pade sum predvsem na čuvaja.« Otipaval je v temi stopnice in vrata, stopil je v prednjo sobo hišicc. nato je tipajoč prišel na veliki hodnik in prižgal vžigalico. Tu ni bilo žive duše. Na hodniku je stala neka nepokrita postelja, v kotu je čmela železna pečica. Pečati na vratih, ki so vodila v jetnikovo sobo. so bili celi. Ko je ugasla vžigalica, je starec trepetajoč pogledal skozi okence. V sobi jetnika je vedno gorela sveča. Sam je sedel pri mizi Videti je bilo njegov hrbet, lase in roke. Na mizi, na dveh naslanjačih in na preprogi zraven mize so ležale odprte knjige. Minilo je pet minut in jetnik se ni niti enkrat premaknil. Petnajstletni zapor ga je naučil sedeti nepremično. Bankir je potrkal s prstom na okno, jetnik pa ni odgovoril niti z enim gibom. Tedaj je bankir previdno strgal pečate z vrat in vtaknil ključ v šprani-co ključavnice. Zarjavela ključavnica je dala hripav zvok od sebe in vrata so zaškripala. Bankir je pričakoval, da začuje vsklik začudenja in korake, to- Zfma Star japonski Izvirni lesorez listino ve zbirke) da minule so tri minute in za vrati je bilo tiho kakor poprej Odločil se je, da stopi v sobo. Pri mizi je sedel človek, ki ni bil podoben navadnim ljudem. Biio je okostje. pokrito s kožo. z dolgimi ženskimi kodri in s kosmato brado. Polt obraza je bila rumena, z zemeljskim odtenkom, lica so upadla, hrbet je bil dolg in ozek. roka pa, s katero je podpiral svojo kosmato glavo, je bila tako tenka in suha, da je bilo groza pogledati nanjo Lasje so se srebrili od sivih las, nihče bi ne verjel, da ima šele štirideset let Spal je Pred sklonjeno glavo na mizi je ležala pola papirja, na kateri je biio nekaj napisano z drobno pisavo. »Sožalja vreden človek,« je pomislil bankir. »Spi in v sanjah vidi milijone. Če bi zdaj zgrabil tega napolmrliča, ga vrgel na posteljo, ga nalahko pridavil z blazino, tudi najbolj vestna preiskava ne bi našla znakov nasilne smrti. Toda najprej preberem, kaj je napisal. Bankir je vzel z mize polo papirja in naslednje: »Jutri opoldne dobim svobodo in pravico občevanja z ljudmi Toda preden zapustim to sobo in zagledam sonce, mislim, da je treba povedati nekaj besed. S čisto vestjo in pred bogom vam povem, da prt-ziram svobodo, življenje in zdravje ter vse to, kar v vaših knjigah imenujete dobrote sveta. Petnajst let sem pazljivo proučeval zemeljsko življenje. Res jc, da nisem videl zemlje ln ljudi, toda v vaših knjigah sem pil aro-matično vino, prepeval pesmi, preganjal v gozdovih jelene in neresce, ljubil ženske ... Lepotice, kot tanek oblak, ustvarjene s čarovnijo vaših genialnih poetov, so me ponoči poseča-le in mi šepetale divne bajke, od katerih je pijana moja glava. V vaših knjigah sem sc vzpenjal na vrhove Elbo-rusa in Montblanca in sem videl, kako je vzhajalo sonce in kako je zvečer zalilo s škrlatnim zlatom nebo, morje in gorske vrhove. Videl sem, kako ao se nad menoj bliskale strele, videl sem zelene gozdove, polja, reke, jezera in mesta, slišal sem petje siren in pesem pa-stirjevih piščali, otipaval sem peroti krasnih hudičev, ki so priletavali k meni, razgovarjat se o bogu. V vaših knji gah sem se vrgel v brezdno prepadov, ustvarjal čudeže, ubijal, sežigal mesta, propovedoval novo vero, osvajal kraljestva... Vaše knjige so mi dale modrost Vse, kar je v teku stoletij ustvarila neutrudlivo človeška misel, je vtisnjeno v moji lobanji v neveliko kepo. Vem, da sem bolj pameten ko vsi vi Preziram vaše knjige, preziram vse dobrote sveta in modrost Vse je niče-vo, minljivo, navidezno in varljivo kakor fata morgana. Bodite ponosni, modri in krasni, trda smrt vas pomede s površine zemlje prav kakor podtalne miši in vaše potomstvo, zgodovina, nesmrtnost vaših genijev bodo zmrznili ali zgoreli z zemeljsko kroglo vred. Znoreli ste in ne greste po pravi poti. Laž jemljete za resnico ia brezob raznost za lepoto. Začudili bi se, fie bi jo in dosmrtno ječo, bi na vsak način izbral drugo. Živeti na kakršenkoli način je boljše, kakor sploh ne živeti Razvnel sc je živahen prepir. Bankir ki je bil tedaj še mlajši in nervoznej ii. je naenkrat prišel ves iz sebe. Uda ril je s pestjo po mizi in zakričal proti mlademu pravniku: — Ni resi Stavim dva milijona, da ne presedite v ječi niti pet let — Če mislite resno, je odvrnil mladi pravnik, potem stavim, da jih presedim nc pet temveč petnajst let — Petnajst? Drži! je kriknil bankir Gospoda, stsvim dva milijona! — Pristanem! Vi stavite dva milijona. jaz pa svojo svobodo, je rekel pravnik. In ta divja in nesmiselna stava se je bcpolnila. Bankirja, ki tedaj ni računa! s svojimi milijoni, je ta stava vzhičila Pri večerji se je norčeval iz pravnika in govoril: samote ln dolgega časa. Tz njegove hiše je bilo vedno, podnevi in ponoči, slišati zvoke glasovirja. Odrekel sc jc vinu in tobaku. »Vino«, je pisal, vzbuja želje, želja je prvi sovražnik jetnika Pri tem ni nič bolj dolgočasnega ko piti dobro vino in ne videti nikogar. Tobak kvari zrak v sobi.« Prvo leto so mu pošiljali knjige predvsem lahke vsebine: romane z ljubavno vsebino, kriminalne in fantastične povesti, komedije in podobno. Drugo leto je glasba umolknila Mladi pravnik je zahteval v svojih zapiskih samo klasike. Peto leto so se spet začuli zvoki glasovirja in jetnik je zahteval vino. Tisti, ki so ga opazovali skozi okno, so pripovedovali, da je celo leto samo jedel, pil in ležal na postelji, pogosto zdehal in se jezno raz-govarjal s samim seboj. Knjig že ni več čital. Včasih ponoči je sedel k pisanju, pisal dolgo, proti jutru pa je raz- vslcd kakršnihkoli okoliščin na jablanah in pomarančah namesto sadja naenkrat zrasle žabe in kuščarji ali če bi vrtnice začele dišati po potnem konju. Čudim se vam, niste zamenjali nebo z zemljo. Nočem vas razumeti. Da bi pokazal resnično preziranje do vsega, od česar živite, se odrečem dvema milijonoma, o katerih sem nekdaj sanjal kot o raju in ki jih zdaj preziram. Da bi si vjel pravico do njih, odidem od tu pet ur prej, kakor je dogovorjeno in na ta način prekršim pogodbo.« Ko je bankir prečital to pismo, je položil polo na mizo. poljubi! čudnega človeka na glavo, zajoka! in šel iz hišice. Nikoli prej, še celo pri ogromnih izgubih na borzi, ni čutil takšnega pre-ziranja do samega sebe ko v tem trenutku. Ko jc prišel domov, je legel v posteljo, toda nemir in solze mu dolgo niso dale zaspati Drugi dan zjutraj so pritekli bledi čuvaji in so mu sporočili, da so videli kako je človek, ki živi v hišici, splezal skozi okno na vrt šci skozi ograj na vrata in se potem skril očem. Skupaj s slugami se jc bankir odpravil v hišico in je ugotovil pobeg svojega jetnika. Da bi ne vzbujal nepotrebnih razgovorov, je vzel z mize polo z odpovedjo in jo je, ko se je vrnil v svoj dom, zaprl v ognjavarao blagajno. A. CEHOV Bambusova vejica. Izvirna japonska lavi-rana risba (Iz Justinov« zbirke) — Naj vas sreča pamet, mladi človek, dokler še ni prepozno. Za mene sta dva milijona malenkost, vi pa riski-rate, zgubite tri ali štiri najboljša leta svojega življenja. Pravim, tri ali štiri, ker več ne presedite. Ne pozabite, nesrečnež, da je prostovoljno ječo mnogo težje prenašati. Misel, da imate vsak trenutek pravico, priti na svobodo, vam zastrupi vaše bivanje v ječi. Žal mi je vas! ' Zdaj, ko je bankir korakal iz kota v kot, se je spominjal vsega tega in spraševal samega sebe: — Zakaj ta stava? Kakšna korist je od tega, da je pravnik zgubil petnajst iet življenja, jaz pa vržem stran dva milijona? Ali more to ljudem dokazati, da je smrtna kazen slabša ali pa boljša od dosmrtne ječe? Ne, ne! Nesmisel! Z moje strani je bila to kaprica sitega človeka, s strani pravnika pa navaden pohlep po denarju. Potem je premišljeval o tem. kar sc je zgodilo po omenjenem večeru Določeno je bilo, da bo pravnik zaprt in da se bo nahajal pod najstrožjem nadzorstvom v eni izmed hišic, zgrajenih na bankirjevem vrtu. Dogovorila sta se, da v teku petnajst let ne bo smel prestopiti praga te hišice, videti živih ljudi, slišati človeških glasov in dobivati pisem in časopisov. Dovoljeno mu je pa bilo, imeti glasbeni inštrument, brati knjige, pisati pismo, piti vino in kaditi tobak. Z zunanjim svetom ni mogel imeti druge zveze ko skozi majhno okno, ki so ga namenoma napravili. Vse, kar je bilo treba, knjige, note, vino in ostalo, je mogel dobiti samo skozi okno Pogodba je predvidevala vse podrobnosti glede zapora in je med drugim obvezovala pravnika presedeti točno petnajst let in sicer od dvanajste ure dne 14 novembra 1870 do dvanajste ure dne 14. novembra 1885. Najmanjši poskus s strani pravnika, prekršiti pogoje tudi dve minuti do izteka termina, je oproščal bankirja dolžnosti, da mu plača dva milijona. Prvo leto zapora je mladi pravnik, kolikor je bilo mogoče sklepati po njegovih kratkih zapiskih, močno trpel od L cen Jak v zirr»» Star japonski r/v*r«f lesorez (I-/ Ju-Hnove >b*rire) L je temna jesenska noč. Stari je hodil v svojem kabinetu iz v kot in se spominjal, kako je nc-__jesenskega večera pred petnajstimi leti priredil gostijo Na tej pojedini je bilo mnogo pametnih ljudi in bili so zanimivi razgovori. Govorili so tudi o smrtni kazni. Gostje, sredi katerih je biio nemalo učenjakov in novinarjev, so večinoma bili proti smrtni kazni. Smatrali so ta način kaznovanja za zastarel, neprimeren za krščanske države in za nenravne. Po mnenju nekaterih bi mOrali smrtno kazen povsem zamenjati z dosmrtno ječo. — Ne soglašam s tem, je rekel bankir. Sicer nisem poskusil ne smrtne kazni ne dosmrtne ječe, toda če je mogoče govoriti a priori, je po mojem mnenju smrtna kazen moralnejša in humanejša od dosmrtne ječe. Smrtna kazen umori naenkrat, dosmrtna ječa pa počasi. Kdo je okrutnejši: tisti, ki vas ubije v teku nekaj minut, ali tisti, ki izvleče iz vas življenje v teku mnogih let? __ J prvo i drugo je amoralno, je omenil nekdo zmed gostov, oboje ima en in isti cilj: odvzeti življenje. Toda država ni bog. Nima pravice, jemati tega, česar ne more povrniti, če bi to zaželela. Med gosti je bil tudi neki pravnik, mlad človek, star okrog petindvajset let. Ko so ga vprašali za njegovo mnenje, je rekel: — Smrtna kazen in dosmrtna ječa st? enako amoralni kazni. Toda če bi mi ponudili, izbirati med smrtno kazni- ■ - t Umetnost v Rimu Rim, pred božičem Na praznik 8. decembra je Kraljeva opera svečano proslavila začetek sezone z Verdijevim »Falstaffom«. Avditorij je bil razsvetljen s sedemnajstimi kristalnimi svečniki, od katerih ima največji v premeru več metrov. Nešteto manjših luči je sijalo na izbrano občinstvo in ie posebej so bili postavljeni močni reflektorji. Z bleščečo svetlobo so obsevali parter in štiri nadstropja lož, ki se vrste po 34 v eni vrsti. Predstave v rimskem gledališču so poleg predstav v milanski Scali naj-ix>ijše v vsej Italiji in, ker je operna umetnost v Italiji doma, prav za prav tudj na V9*m svetu, če izvzamemo redka gledališča kakor Metropolitanko ali dunajsko opero, ki se specializira na nemško kla*:ko. Zato je tu vsaka predstava zelo pomembna, in ker se rimsko občinstvo tega zaveda, tudi na zunaj počasti visoko umetniško raven te slavne opere: dame vidiš v najizbranej-fe'h toaletah, gospode v frakih. Zares je nekaj svečanega na tem zunanjem znaku velikega slavija in visoke pomembnosti prireditve. Le na galeriji sede preprostejši poslušalci, ki pa zaostajajo seveda le po denarni zmogljivosti za onimi spodaj. Tu vidiš starčke in starke srednjih slojev, že izza mladosti vdane glasbi; dobrodušne debeluhe, ki z blaženim smehljajem slede dejanju; resne, stroge obraze bog-ve kakšnih učenih ljudi; bistre študente s tovarišicami; potem muzike s parti-turami na kolenih; skratka vse tiste, ki imajo skromen žep pa veliko ljubezen do teatra. Poznavajoč to vdanost Italijanov do operne umetnosti, je Duce dal že 1 1928. pobudo za prenovitev veličastnega poslopja, kar z zlatimi črkami priDoveduje napis pod kupolo v avditoriju. Kljub visokim cenam (abonne-ment za prve lože znaša 12.000 lir) je odziv vselej iako dober. Operno vodstvo izdaia krasno tiskane soorede. kier naideš vse podatke o osebju s slikami solistov in celo z imeni po^meznih članov orkestra in zbora vred. Električna ura visoko nad zastorom je kazala nekaj minut čez napovedani čas ko se je oojavil v srednji luksuzni loži zastopnik kralieve hiše. K pultu stooi maestro Tullio Serafn Pobli^ka-va magnezija, operaterji poročeva'ske-ga filma I.uce snemalo otvoritev, orkester igra državno in fašistično himno. Občinstvo s+oie posluša in navdušeno ploska Takoj nato se utrnejo luči in prvi zvoki nesmrtne umetnine 801etne-ga genija zadone v dvorani. Prav za prav je uganka, kako ie mogel duh starčka seči v svojem zadnjem delu. ki se je v vrsti tolikih odličnih pokazalo kot najboljše, po snovi, katere se ie zaradi tistega nesrečnega neuspeha svoje komične opere »Un giorno di resno« (melodramma giocoso, Mi1?no 1S40.) vse življenje skrbno ogibal. Ne vem. če je kdaj slavil duh lepšo zmago nad snovjo. Med glasbeniki je to res ed'nstven primer. Dasi tokrat kliub otvoritveni predstavi vlog niso predstavljali pevci svetovnega slovesa, je bila rimska interpretacija docela vredna umetnine. Sijajen je bil Mariano S4abile kot Falstaff, ki je klasično podal lik debelušnega ženskarja v vsej naravni smešnosti in nebogljenosti Polna šegavosti in zvite prekanienosti je bila Ebe Stignani v vlogi M rs Quic-kly. Vzorna komika Nessi in Neri kot služabnika Falstaffa. Razen teh ostali pevci, v Italiji slavnih imen. kakor Gil-da Alfano (Meg), Luigi Fort (Fen*on), Licia Ab.inese (Nanetta) in Adelio Za-gonara (dr. Cajus), vsi izvrstni v petiu in igri. Posebne omembe je vredna scenerija. Slogovno točna, vendar pre- senetljivo izvirna arhitektura se odgrinja pogledu. Svetlobna aparatura je neizmerno bogata. Kakih 15 posebnih reflektorjev sije iz avditorija na spodnjem robu kupole visoko nad galerijo v vseh zaželjenih barvah na oder. Zato so tudi barve kulis bogate, nasičene in tople. Presenečata zlasti čudovita rdeč-kastorjava (gostilniška soba, Falstaff I. dej.) in modrikasto zelena (vrt, II. dej.). To pa se da doseči le z bogastvom luči in s posebno točno izbranimi barvnimi stekli. kuje se zlasti razdelitev prostora in slogovno vzorno prikazani Nfiraberg (H. dej.). Spored kraljeve opere obeta ie 25 različnih predstav. Večina od njih je italijanskih, kar je razumljivo. Tolažba vsem malodušnim pa naj bo dejstvo, da se vodstvo ne ogiba novitet in novejših del, saj so med drugimi na sporedu: balet »La Giara« (Casella), »Monte Ivnor« (Rocca, letos prva izvedba) »L' Heure espagnole« (Ravel), tudi pri nas dobro znani »I Ouatro rusteghi« (Wolf Fer- dasi seveda ne manjka ▼ njem izvrstnih odstavkov tematične gradnje. Petraasi-jev koncert, ki ga Giesekig izjemoma ni igral na pamet, saj je sicer znan mojstrov čudoviti spomin, je ▼ izraza skrajno levičarski, toda poln muzike, vsekakor romantično občutene. Ob koncu se je čulo iz publike precej glasno sikanje, ki naj bi pomirilo nekatere »garjeve ovce« — ploSkače, ki jim je delo pa£ ugajalo. Tudi narahlo požvižga vanje je bilo sliiati. Italijani m> r tem pogledu iako odkritosrčni. Zato pa so Giesekinga in Molinarija tembolj slavili po Brahmsu Klicanje »bis« je že presegalo akustične mere dvorane. Seveda je mojster dodal tri skladbe, kot zadnjo od njih Chopinovo Bercruse na velikansko navdušenje poslušalcev, ld kljub navezanosti na klasične italijanske vzore končno le izdajo svpja najljubša nagnenja. MARIJAN LEPOVSEK MODRIJAN MJHA Raki«. ;lz Justinove zbirke) Sv. Frančišek in jaslice Božični prazniki so dnevi veselja in družinske sreče. V tem času — osobito na sveti večer — so pozabljena vsa nesoglasja in mehkoba se naseli v vsako srce Z radostjo gledajo starši na cvetoče otroke, ki ogledujejo razsvetljeno božično drevesce in ljubke jaslice. Tiha pobožnost nas navdaja, posebno pri pogledu na hlevček z božjim Detetom, njegovo mater jo in rednikom. Pa tudi pastirci s svojimi čredami in nebeškim angelom nas spominjajo na prihod Re-šenika sveta. Jaslice so najznačilnejši znak božične dobe. Od nekdaj je bila navarfa, posamezne cerkvene praznike tudi upodabljati. V desetem stoletju so prirejali velikonočne igre in trdi se, da so v enajstem stoletju predstavljali vernikom dejansko skrivnost svete noči. Poročila iz trinajstega sto- LNICIALKA S IZ LETA 1575 (Is Ji aove zbirke) letla pričajo, da so postavljali pri božičnih igrah tudi jaslice Postavljali so jih ta oltar, a na oltarju je bila podoba Katero Božle, pred oltarjem pa je v angela preoblečen deček oznanja! rojstvo Gospodovo Novorojenčka je prišlo molit pet pastirjev, s kora pa so se čuh otroški glasovi, pojoči pesem »Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji!* Sv. Frančišek Asiški se je odločil, naj M praznuje skrivnost božične noči v gozdu pri Gredi. Tam so postavili jasli, vanje položili speče dete, k jaslim pa privezali vola in osla Iz bližnje okolice so prihitett pobožni prebivalci s prižganimi lučmi ter peli s\ete pesmi novorojenemu Detetu. Sv. Frančišek je bral o polnoči mašo ter pridigal o ljubezni Betlehemskega Deteta, do trpečega človeštva Ta dogodek je prav lepo naslikal ljubljanski frančiškan p Blaž Farčnik v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. V trinajstem stoletju so bili o božiča P navadi tudi obhodi s petjem Poročila iz sedemnajstega stoletja pričajo, da so predstavljali pri teh obhodih zaradi priljubijo-nosti tudi jaslice V sprevodu sta šla Marija in sv. Jožef, pogosto pa tudi trije kralji. ki so nosili zvezdo. Ostanek te navadC so današnji koledniki. Postavljanje jaslic po cerkvah na danab nji način traja že okoli tristo let Ljudstvo pa je hotelo imeti ta simbol božičnih praMr nikov tudi doma, zato so se jaslice udomačile v osemnajstem stoletju tudi po hišah in družinah. Jaslice nam predstavljajo plastično skrivnost svete noči in želje, da bi se uresničil angelov klic: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!< Drugi večer je bil na vrst1* »T aba-dur«: Gigli (Mamico), Camgiia (Leo-noral Stignani (Azucena) in Bechi (Luna). Predstava, kakor se jih sliši na svetu le malo. Dirigiral je Oliviero de Fabritiis Okrog 90članski orkester ni niti za trenutek zašel niti v najmanjšo vulgarnost, dasi je isto mesto videlo krstno predstavo Tiubadurja že pred 86 leti (Roma 1853) in čeprav n pr spremljava dostikrat zelc sliči pouličnim valčkom in se tako tudi zares premnogo-krat. dasi napačno, interpretira. Rimsko občinstvo seveda kar gori za to opero, toda nič manišega navdušenja rie izkazuje svojim ljubljencem — pevcem Že ko Manrico poie prve tone za odrom, so slavnemu Gigliju ploskali kar pri odprti sceni ne ozira ioč se na potek dejanja. Ginljivo je gledati to spontano radost nad umetnino in umetnikom. Tretji večer je poseglo operno vodstvo v tujo literaturo: »Mojstri pevci nurnberški«. Opera, ki ima sloves najdaljše komične opere, je za muzika en sam biser instrumentacije, deloma tudi akordične gradnje in melodičnega razvoja z danes že klasičnimi Wagnerje-vimi posegi v kromatiko. Priznati pa je treba, da zahteva delo kljub duhovitim odstavkom mnogo dobre volje od poslušalca, če hoče vztrajati ob tej »statični« igri Wagnerjevih junakov, ki jo prav za prav prekine samo znameniti pretep nurnberških meščanov v nočnih čepicah tistih dobrih, zlatih starih časov. Od pevcev je bil najboljši Benve-nuto Franci v vlogi Hansa Saebsa z izredno sonornim, odličnim po^tavij-nim glasom, ki zveni celo v nain'ž"h Wab prav tako polno ko v najvišjih Posebno priznanje zasluži zopet scenerija Odli- GOVED0 T ltograf1j» \r <*»♦*«• * tja gubica (Iz Justinove zbirke) rari) in »Petruška« (Stravlnskf). Od velikih tujih del je na sporedu Berliozovo »Faustovo pogubljenje«, seveda kot opera in ne kot kantata, kakor smo jo slišali pri nas. Italijanski pianisti z lahkoto tekmu- 0 jejo z drugimi narodi v umetnosti klavirske igre. Bogata tradicija še izza italijanskih clavicembalistov in pa pametna šola jim pomagata do uspehov Komaj 191etni pianist Ben«»d2ti Michelangeli, ki je na tekmovanju v Bruslju in Ženevi dosegel v mednarodni konkurenci prvo mesto, je imel v Adrianu svoj koncert. Tehnika tega mladeniča je nepopisna Lahkota, s katero je obvladal skrajno težak program, je pravljična. Takoj za dvema Scarlaltijevima sonatoma je igral Bach-Busonijevo Cia-ccono, Brahmsove varijacije na Pagani-nijevo temo, Chopinove preludije in Scherzo v B-molu. Ravelovo Jeux d' eau, L^sztovo polr nezo v E-duru in na koncu še Lisztov koncert v Es-duru s spremljavo orkestra (dirigent Molinari). Res da je interpretacija Michelangeli ja še jako mladostna, toda je zelo kultivirana. fraziranje natančno, dinamična skala obsežna in udarec silno lahek. Ni čuda. da so mu umetniki kakor Cortot prorokovali veliko bodočnost, saj je v pogledu tehnične izdelanosti že danes v vrstah svetovnih pianističnih moistrov. Prav zanimivo ie bilo pocluSati dva dni na to slavnega Nemca Giesekinga, ki je v Akademiji odigral spored nravo nasprotje onemu Michelangelija. Ne da bi se mopel ponašati z neko. za današnje visoke poime izrazito tehnično zmoglj'vo«tio. je vsak ton pri nemškem moistru k*»kor prepojen z muziko. V nekem ljubljanskem časopisu sem čital nedavno, da je Gieseking specialist za impresioniste. Res je. da interpretira vso moderno nedosegljivo. Toda kakšna muzika je vrela iz njegovega Bacha, Scarlattiia in zlasti iz gigantske poslednje Beethovnove sonate v c-molu op. 111! Niti slavni Lamord znani specialist za klasiko. ni vselej tako prevzel poslušalcev To je bil Beethoven, uporen. demonski, ponižen, strt. trpek in nežen pravo zrcalo dunajskega genija. Nepopisno navdušenie je obdalo sivolasega. komaj 451etnega mojstra na koncu koncerta. Okrog klavirja se je zgrnila mladina, ko je oddajal same bisere klavirske literature: Debussvja, Vlozarta. Toda Italijani so iskreni: ko se je poiav'1 tretjič, so zaMevali: Chopin! drugi zopet: Bach! Giesek;ng je odkimal in v tretje dodal skladbico italijanskega clavicembalis*a. Ni čuda. da je bila nekaj dni na to po takem uspehu dvorana v Teatru Adrianu vsa razprodana. Na sporedu sta bila klav;rska koncerta: moderni Pe-trassi in klasični Brahms. Za uvod je orkester pod Molinarijem igral uverturo »La consaerf>7;nne della cas»«, ki ni ravno najboljše Beethovnovo delo, V o. %. 21 Vran. Kdo berač je vendar ta? črno suknjico ima; Zdaj ko sneg leži povsodl K vsaki hi Si prosil bodi. Žalostno kričeč: 9Kr&. krtu Kdo mi vendar km ha da 7" 1 Prišla pa je pomlad čez noč. Berača prija to na moč; Krila je svoja Široko razpel. ZleteJ visoko nad biše TeseJ. Dol hripavo kričal nam: Lepa, lepa hvala vam!* VavpoM* K DNI 91 MINOV 'Vodnik Is lete 1910 (b rastfoove zbirke) / o /o » mm M. Čašks univerza Zatvoritev čeških univerz in visokih gol na vsem področju protektorata je začasno prekinila bujno, procvitajoče študijsko življenje v Pragi, v Brnu in drugod, kjer obstoje češke univerze in visoke šole. Prage kot študijskega mesta se s hvaležnostjo spominjajo premnogi naši izobraženci, ki so z veseljem in ponosom obiskovali starodavno češko univerzo, a tudi na drugi, mnogo mlajši univerzi v Brnu so dovršili študije številni naM mlajši izobraženci. . Sama Praga je eno najstarejših Studijskih središč v Evropi. Praška uiit-verza, ki je dobila ime po svojem ustanovitelju Karlu IV, je bila ustanovljena 1. 1348 in je torej po letih prva univerza severno od Alp, tako da njene tradicije tekmujejo s tradicijami prvih univerz v Italiji, Franciji in Angliji. Praška univerza je bila organizirana po vzoru pariške Sorbonne, tako da jo lahko imenujemo njeno hČer- k°V sedanjih časih se obnavlja stari spor, čigava je bila univerza v narodnostnem oziru: češka ali nemška? Vsi zgodovinski in kulturni razlogi govore zoper trditev, da bi bila samo nemška. Predvsem je bil sam Karel IV. zaveden Ceh in Slovan, ki je pisal srbskemu carju Dušanu pismo, v katerem poudarja, da sta »obe dež' višja znanstvena usta/nova. V teh 'e'^1 se že začenja uveljavljati vpliv ve1;,-p ga kritika narodnega življenja in nT manjšega oznanjevalca novogi d:b-poznejšega prvega prezidenta Č£R T G. Masaryka. L. 1919 je bila v Brnu ustanovljena nova češka univerza, ki je dobila ime mesto, ki smo ga imenovali »SlovanAa »Mekka«. Vsi njeni študentje, vsi, ki so kdaj romali vanjo in katerih noben se menda ni vrnifl razočaran, ohranijo češki Pragi, njenim šolam in kulturnim napravam, ter vsemu češkemu narodu neomajno bratsko zvestobo. Vsak svoj ugankar po T. G. Masaryku in ki je v dvajsetih letih svojega obstoja odlično opravičila nade, ki so j:h polagali vanjo ustanovitelji. Na nji delujejo mnogi pomembni znanstven-ki Kakor je v Pragi deloval skoraj dvajset let naš rojak, sloveči slavist prof. dr. M. Murko, deluje na brnski univerzi drugi nai rojak, psiholog dr. M Rost har. Poleg teh univerz imajo Čehi več visokih šol, ki so organ;z'rane podobno kakor univerze. Češka tehnična visoka šola v Pragi je bila ustanovi jena 1. 1717 in obsega visoko šolo 7a inženirsko stavbarstvo, za arirtekturo, za strojno in elektrotehn;čno inženjer-stvo. za kemično-tehnološko inženir-stvo. visoko šolo za poljedelstvo in gozdarstvo. visoko šolo specialnih ved in trgovsko visoko šolo Poleg te obstoje češka tehnika v Brnu. rudarska visoka šola v Pribramu, veterinarska visoka šola v Ernu poljedelska visoka šola v Brnu, Akademija likovn h umetnosti i. dr. Vse te šole zaposlujejo veliko število češk5h znanstvenikov in so zlasti v zadnjih dvajsetih letih, ko so se jim v svobodni republiki odprli ugodni pogoji, vzgojile veliko število inteligenčnega naraščaja 2e to. kar so Čehi storili v tem času na znan^tv^n^m področju. 7r> višina njihovega najvišjega šolstva in razmah dom°*e znanstvene liter?ti-rp mora v svetu, k '-cal da na ku'*uroc vrednote opravit' obst->j ir svobodo češkega naroda Pri »em cf ne .?ke univerze in visoke šole n? -ivrVo ^n nrhovo kii^uro. Sto* nr uguSlovonsk h in! lek+ualcev e s sinv altjami spom niajo čeških m verz in visokih Sol, ki jim n so nu-1 le .-amo znanja, kakor katera koli druga vel'ka univerza, marveč je tudi občutje, da ne študirajo med tujci, tem več na slovanskih tleh. med brati. To občutje je še ojačevala Praga, to divno Vsakdo rad rešuje uganke in zanke, če ne drugače, vsaj ob prazničnih dneh. V ugankah se zrcali bistrina duha. In 8 tem je že povedano, da mora biti uganka kolikor le mogoče duhovita. Tisto ribniško poznate, ne? »Na steni visi, tiktak dela, gori pogledaš pa vidiš koliko je ura — kaj je to?* ... Taka uganka je lahko šaljiva kakor so pač šaljivi njeni izumitelji. Toda, kakor vidite, prava uganka to ni. Predvsem mora biti dobra uganka takšna, da je mogoča ena sama rešitev, drugič pa mora biti sicer težka, toda čim poveš rešitev, mora biti vsakemu ugibalcu prepričevalna in navidezno luhka. Predmet ali dejanje, ki ga je treba uganiti, mora biti predvsem v tistem, kar naj ga razlikuje od drugega, ostro in jasno zapopaden. Ta svojstva je treba tako preobleči, zakriti in izraziti, da se zdijo čisto nenavadna, kar neverjetna, sto-prav zagonetna. Sestavljanje ugank mora razodevati bistrega opazovalca. Naj vam navedemo nekaj primerov/ Vzemimo gosli. Ko jih ogledujete vidite, da spada h goslim lok, da imajo trup in štiri strune. Zvok nastane, če drgnemo z lokom po strunah, to pa zato, ker so gosli votle. Vsa ta svojstva združimo v uganki v podobo svojevrstne družine: »Suhljat oče, votla mati, štiri pojoče hčerke — kaj je to?« Nov primer: senca. Venomer sledi človeku. Od drugih spremljevalcev se razlikuje po tem, da je večno molčeča. In najvažnejše na senci je to, da je v temi ne vidimo, nadalje da raste ali se krči in da se tega molčečega spremljevalca nikoli ne moremo rešiti. Te zna-činosti (čim več značinosti je odgoneti-ti, tem zanimivejša je tudi uganka) le mogoče skrivnostno opisati. Morda takole: »Eden pride, dva pa vidimo, z mano vštric gre, pa nikoli ničesar ne povč ...« Seveda, mi boste pritrdili, se la vse to krajše ah lepše povedati, — prosim, poizkusite! In zdaj vzemimo za tretji primer rešitev »Pot«. Premislimo najprej, kik-šne posebnosti vsebuje pojem »poU. Pot je lahko ravna ali kriva, ozka ah široka. Kolikor spredaj izgublja, toliko pridobiva za menoj, ki grem svojo pot Sploh se pa ne da docela ugotoviti, ah je dolga ali kratka. To zavisi pač od tega, na katerem kraju poti stopa oni, ki nam to pripoveduje. Tako se torej pokaže relativnost posameznih svoj-stev, kar nam nudi nove možnosti pri sestavljanju uganke. Miha Woh1gemut: UČENJAK. Lesorez Is leta 1493 iz knjige »Schedels Chronik« (Iz Justinove zbirke) stem času vedrite in bistrite duha z najrazličnejšimi lastnimi ugankami! Opazujte življenje in videli boste, kako se da marsikateri opis izraziti duhovito, slikovito ali zagonetno, potem pa se vsa bujna slika strne v eno samo besedo, v rešitev To vas bo naučilo, da boste v življenju dobro spregledali vsak položaj in vselej našli po trezni razsodnosti edino pravi izhod iz zagate Za zaključek naj vam navedemo še en zanimiv primer, opazovan v kuhinji. Kuharček je sedel na svojem trinož-nem stolčku in je obiral telečjo kračo. Komaj odloži kost, že se pnhuli pes in kračo bliskovito odnese Kuharček pograbi trinožnik in ga zapodi za psom, da ščene od strahu izpusti kost .. Ugankar je takole sestavil uganko: Dvonožnik je sedel na trinožniku, pride štirinožnik. ukrade dvonožniku eno-nožnika. Dvonožnik pograbi trinožnik, ga vrže za štirinoznikom, da je štirinožnik izpustil enonožnika Če ta ni bridka, povejte brž kakšno hujšo! Izbor risb In podob Je Izvršil slikar-grafik gospod E. Justin. Kiišeje Je napravila Jugo-graflka pod vodstvom gospoda Badjure. Tisk v modri barvi je Izvršen na rotaciji Narodne tiskarne. Vse Ilustrativno gradivo priloge »Jutrov Božič« je la umetnostne zbirke žlahtnih tiskov, fotografij In Izvirnikov gospoda E. Justina Marsikatera rešitev se da sploh opisati le glede na človeka samega Če vzamemo na primer besedo »Pravda«. Pri tem mislimo: Kdo ljubi pravdo? Nihče A čeprav je nikdo ne mara. je vendar nikdo ne želi izgubiti — tu dobi dvojni smisel besede »izgubiti« svojo pravo veljavo Če pa pravdo dobimo, e nimamo več, smo se je rešili. To-ej vsekakor zagonetna reč, tale pravda, in iz tegff ?? 'ahko skujemo primerno uganko. Ne? Navajamo vam v naslednjem še nekaj primerov, kjer lahko preizkusite tudi svojo pesniško žilico A ne rešujte samo teh primerov, matveč si ob sedanjih praznikih in kdaj drugič v pro- PREKO STIKI MILIJON* GRITZNER šivalnih strojev JE V UPORABI vJRfTZNER ftTVALNl STROJI SS LKJBJLJU V VtUfiM dUU-0LH TRGOVINAH 8 SIVAi^Nl-Mi 61 KUJi GENERALNO ZASTOPSTVO ZA TUOOST.AVTJO CM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82 Veletrgovina dvokolea motociklov in šivalnih strojev PLAMI Velika Izbira Prvovrstna izdelava Najnlžj« cene ■udi m tt "g TTTTVTinnf7r][X]DOoiixxioiinnr^^ ii JLiJUixAJULJULJ.ii i »TPjmnnmuuui 11 loml. Ljubljana Sv. Petra e. 29. Izdeluje se tudi po meri V zalogi velika izbira blaga za plašče, kostume in obleke v vseh modnih barvah! Continental Novo! Pristna ljutomerska vina naročajte le pri VINARSKI ZM>RUGI v Ljutomeru rBREZPLAČEN POUK V IGRAN3U! na obroke Izvršujemo pregradltev na psgDn z vpojnim (lanom (Sauggas) Veliki prihranki, zanesljiva vožnja. Umerjene cene, skrajšan dobavni rok. Zahtevajte ponudbe 1 DARUVARSKA LJEVAONICA ŽET.JE Z A I TVORNICA STROJE V A, DARU VAR [ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MElNEUHEROtP mmofi.101 azaz. zal. r r*OfiNfC£ 61AS&L i CeMoidnI ščit pri vratnih kllukaft vam prihrani večkratno pleskanje Vrata Dodo vedno čista. Dobavlja ]lh SEMEN1Č V. Privoz 13 Ljubliana Tel. 36-92 Celuloid Je na zalogi v vseh barvah Sprejmejo se dobri akviziterjl. MARIBOR VETRINJSKA SO. Tel. int. 24-34 L IUBLJANA PREŠERNOVA 44 TeL Int. 26-36 H/V « j^JN - Sjifit&toiiffi Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke KORTING kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu Dospela je nova pošiljka vseh tip KORTING aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih KdRTING V RAČUN VZAMEMO VSE TIPE RADIO-APARATOV. Glavno zastopstvo: ANTON BIRKE Ljubljana — Mestni trg št. 9 Telefon št. 24-56. Opozarjamo da dajemo na vse Korting radlo-aparate dveletno jamstvo. NAJNOVEJŠE RADIO-APARATE MARELLI SUPER 5 CEVNI ZA DIN 1.980.— LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA — JUGOSLAVIJA industrijo in trgovino družba z o. z. — Last. Josip L. Šilih. Zastopstva ieleznlSko-carlnskl, Spcdicijskl ln transportni zavod Brzojavni naaiov. Sloveniatrunsport. — Telefon .„,.„„ rrvrvr Zastopstva in korespondenU v vseh tndustrij-27-18, 37-18, car. pisarna 37-19, stanovanje 2419 1ZVU/1 ~~ UVU£ skih in trgovskih centrih tu- in inozemstva. Ekspoziture: JESENICE, RAKEK, MARIBOR, SUSAK Carinska Špedicija. Oskrba uvoznega, Izvoznega, t ran- Skladišče — Prevozi — AvtotransporH — Preselitve uT^JlVir' " C"rm° • pohištvenimi v»ovl - Ink*« faktu, la „«.«1 «mmmmmimhmm« POZOR 1 Kljub povišanju cen aa surovine, dobite Ae vedno priznano, najmodernejšo OTOMANO sa ULN 360.— pri E ZAKRAJ&EK. Ljubljana, Miklošičeva 34. VSEM CENJENIM POSLOVNIM PRI J A TET -TEM ŽELIM VESEL B02IC IN SREČNO NOVO LETO! / mam TRGOVINA S SUROVIMI KOZAMI IN LOJEM STRA2I5CE PRI KRANJU - Telefon 50 KAKOR DOSED.AT. TAKO BOM TUDI V BODOČE PLAČEVAL NAJVIŠJE DNEVNE CENE! — SE PRIPOROČAM! Velika eSsktna LOTE AVTO za 5 ilisarjsv Sokolsko društvo Slovenj Gradec priredi dne Ji decembra 1939 ob 13. uri veliko EFEKTNO LOTERIJO, »•tere glavni dobitki ao avto f štirlsedežna DKW limuzina), tovarniško novo. motorno kolo Šivalni stroj, modema spalnica, kuhinjska oprema, moSko in žensko kolo, plug, foto aparat, fino volneno blago za moško obleko. Razen tega ie veliko Število krasnih dobitkov Cena srečki je samo 6 dinarjev. MALO SREČK TE SE NA ZALOGI TER SE ISTE LAHKO NAROČIJO PROTI FLACILU PRI SOKOLSKEM DRUŠTVU V SLOVENJEM GRADCU. __ -p-.< ir mrrnr ir Tinnr t mnTnmn i 11 n mnmm Telefon 20-42 _ "" Tapetništvo 'iger FRANC, LJUBLJANA — SV PETRA ttSlA tU 17, mdl najcenejše otomane od din 360.—. tlmo od 3«.— din. Velika izbira madracev. cauch-zct. volne, g radia in Olaga za prevleko pohištva. Zahvala Za dobro uspelo težko operacijo se nnjlskreneje zahvaHujeu gospodu primariju dr. Bcnčanu in gg. asistentom ter častitim sestram za skrbuo nego. MARIJA PLOTSCH, POSESTNICA MELSKA C. 50: MARIBOK Adolf PRAH tovarna volnenih in bombažnih tkanin Kranj Telefon interurban itev. 13 TKALNICA BARVARNA APRETURA Od podjetnika do delavca slo\ensko podjetje brez tujih stroku »njako vi Izdeluje: Najrazličnejše vrste oks-fordov, vse vrste pisanih in enobarvnih flanel, bar-hente, gradle, zefirje, mo-linoee, brisače itd. Itd. Itd. i i Novi naklon ^ran^ildiink* al. & —nn—■■■ ■—,..- .jjjgtMmnniMD"-'-.......- LI^j. Vesele božične praznike in srečno novo leto teli vsem svojim gostom ANNT BENKO zdraviliška restavracija (prej MARSIK) SLATINA RADENCI TOVARNIŠKI OBJEKT event. s strojno ureditvijo za mehanična dela, r blltlnl kolodvora ali z industr. tirom v Drav. banovini IACEM V NAJEM. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« po »Strojna tovarna«. Srevflk. Izžrebanih ob priliki žrebanja prve loterije Sokolskega društva Kočevje dne 17. 12.1939 3928 3194 7662 2922 1982 1383 4622 4148 67 9900 4482 3376 6641 7819 1528 1212 726 3038 1814 7730 5554 6467 5166 1595 5947 6363 7152 4558 8791 8545 6207 9931 8487 7782 40 7267 9605 5662 7071 9633 115 2269 8075 3266 2203 2256 2619 9394 2151 7916 4528 4233 6018 4474 7879 6539 1745 5493 7985 7618 8291 744 2092 4058 5219 2027 5373 7566 6007 815 3721 4407 3406 226 1837 525 9930 1785 9549 5061 6694 8941 7288 417 1825 1643 1905 9213 5650 7335 3054 4601 3596 2703 3616 7611 166 455 9013 524T iVasa zerasfca stran In mir ljudem na zemlji Skoraj dve tisočletji že Kroži med filove-fttvom pravljica o betiehemskeiii otroku ki naj bi prinesel na zemljo mir Dve ti sočletjj te ponavljamo svetonočni otiiec u posmsamo božično pesem o miru. Toda pravljica o mlju in sreči ae ni ure* nična Ljutjezen in mržiija ta taborita človekovem srcu, oljeta večni ooj oa uv ijenje in smrt la zopet je zmagala mržnja Zopet )e nržnja pomračila človekov un. Nikdar oiac bile oesede Ju bežen avo bo»la clvtlizai lja. take lahkomiselne rab ijene za pojme, id pomenijo njihove nasprotje. Božji Kile o miru je zamrl, de preden je moge1 prtti do zemlje do mes« in vasi dr ljudskih domov tn do človeškega ?rca Za-mn je v vojni vihri io le malo jih Je, ki 90 ga slišali Tcžkt 01 biio prešteti kilometre, koder ae razprostirajo poljane smrti Težko Di bilo prešteti ljudi, ki 90 ob tem svetem večeru o rez toplega ognjišča, brez svojcev in brez domovine .. Dvetiaotf let te čaka človeštvo, da ae uresniči prerokovanje o betlehemskem otroku ln da zavlada na zeml p mir A kakor v zaameh plapolajo danes preko vse zemlje /.ah ta ve največjega bog« vseh časov — boga Marsa Kakor v zasmeh se danes na Sveto noč. zliva z božično pesmijo o miru bojna pesem tlsočev pripravljenih na uove ofenzive Matere, ali se ne čutite aokrive? Ali niste nekoč kc ao bili vsi U veliki ljudje najekeni otroci, pozabile vsaditl v njihova srca ljubezen predvsem ljubezen do bližnjega * Ali ae aiste premalo zavedale da ■e nružnja kakoi plevel ki raste tn se raz-oonoti tudi &e ga nlnče ne zaliva. Ijube-sen pa je kakoi droben cvet, ki pogine, če ga oe negujemo z največjo skrbjo in paz-jivostjo 0 Kakor ljubeča se brat ln sestra hodita po svetu mu id pravičnost roko v roki. Kjer ni enega tam se tudi drugi ne more udomačiti Mj pa hočemo mir brez pravičnosti, zato je naš glas po miru glas vpijočega v puščavi... Alt slišimo? Ne svetonočne pesmi o miru in sreči, marveč žalostne prošnje teh, ki v strganih oblekah stoje ob zaklenjenih vratih naših domov in prosijo vbo-gajme... An rasmo sokrivi val. do poslednjega človeka Vsi smo se zavili v nepremočljive plošče svoje sebičnosti in pozabili da smo vsi do poslednjega človeka odgovorni za vse, kar se dogaja okoli naa. Najboljša pravila za življenje V Ameriki so razpisali anketo, katere so najboljše tmernice 10 življenje Rezultati te ankete pričajo, da temi te jo Američani življenje resno Pravila, po katerih skuša jo uravnati svoje živi jen te. so naslednja: 1 — \auči se težkega dela. ket brez de la je uspeh v živi/enju nemogoč. 2 — Naberi si kar največ znanja, ker bodočnost pripada inteligentnim 3 — .Ve zanemarjaj zdravja ker telesna oslabelost resno ogroža tvoj življenjski cil j 4 — Nikoli ne pozabi, da sta duh in telo včasih potrebna počitka. Negujte svojo polt Kak-. . umu je tuui u&aa ipodvržena neprestanemu spreminjanju V m - oosti cvete, v zreiejših letih zon, dok-lei v poznejših letih ne taCnt veneti Žanr je uejotvu, da se ta pojav na no-be. em organu človeškega telesa ne opazi tako hitro, kakor prav na obrazu. Koža postaja vedno ooij vela, veano ooij izgublja svojo sv .'o, cvetočo barvo. Pojavljajo se t -ve neznatne gubice, ki jim sprva pesveč ma.0 paznje. ki pa se neverjetna . .tro in trdovratno množe. Globoko-sežni procesi, ki se vrše v notranjosti človeškega organizma, počasno m leno delovanj«. KHpiiai — to so prvi in odločilni povzročitelji omejenega delovanja kože. Kožne sta...ce izgubljajo možnost obnav ljocja tar'ko Uivo podk.ž^f. 'n kcž«. gubi prožno vez. ki jo je spajala z mišičevjem Neobhicnc je potrebno, da ohranimo kožo čun dalje časa prožno, da prepre-čm ^ njene staranje, da omejimo opustošenje in lenivost kapilar in da pospešimo deiovanie veznega tkiva in prožnih vlaken podkožja Toiažii-v j« dejstvo, da je ravno koži dana največja možnost obnovitve. To pa dosežemo s strokovno nego tn pravilno prehrano kože. Lahna masaža s subtilnim občutjem prstnih konic je zelo priporočljiva. Poleg tega se mora pospešiti krvni obtok, paziti na pravilno prehrano in redno prebavo. Uspeh se bo pokazal v zdravem spanju, veselju do dela in življenja, v prožnem koraku in v jasnem pogledu.. Vsaki ženi. Drez razlike stanu, je dana možnost da si prisvoji njej lasten čar Potrebno je predvsem skrbeti za pravilno prehrane telesa in kože Pravilna in harmonična nega telesa, obraza kože čim več gibanja sonca in zraja — je vrelec mladosti in moči' DAME! Negujte svojo polt. — Skrbite za mladosten izraz svojega lica a r 1 y n e<' Ljubljana — Gajeva 2 a/IIl KOZMETIČNI SALON Nega kože na znanstveni podlagi. Brezplačna strokovna navodila in nasveti za individualno nego. Te danski jedilni list Kako bi kuhala če . • • PONEDELJEK. (Božič) Obed: Perutninska juha z rezanci. Pečena purica gar-nirana s krompirjevim- paštetami Različne solate. Potica. Virsk. šodo Večerja; Mrežna neč^nka v aspiku. TOREK. (Štefanovo! Obed: Juha z jetrnimi cmočki. Pljučna pečenka gamirana s krompirjevimi rogljič Solata Kremov puding. Večerja: Mesni narastek špinača Trijet. SREDA. Obed: Na goveji juhi sago vioveoina z različnimi p.ikunami ln praženlm krompirjem. Pečena jabolka. Večerja: Prešičev, karmanateljm Glavna ta in krompirjeva solata. ČETRTEK Obed: na juhi ječmenček Parjene telečje prsi a hrenom. Rahla omleta Večerja BifUd Solata. PETEK Obed: Zelenjavna Juha Zakrknjena jajca na špinačt Sirov zavitek Večerja: Prešičevi karmenateljni. Glavnata SOBOTA Obed: Na Juhi rtž z ohrovtom Govedina. Pražen krompir Paradižnikova omaka Ocvrte zdiobove plošče. Večerja: Sveži prešičevi jeziki v k sli omaki. Krompirjeva kaša. NEDELJA. Obed: Na juhi vranični pon-vlčnik. Ocvrt telečj bočnik. Solata. (Sil-vestrovo) Večerja: Krepka juha z jajcem in opečeno žemljico. Kuhana riba z Majonezo. Pečena divjačina. Solate. Brusnice. 5 — Varčuj in nauči se ceniti vrednost denarja. 6 — Glej. da ti postane življenjski cilj glavna skrb, zanimaj pa te tudi ta druge stvari 7 — Ukvarjaj se s Športom, nikoli pa ne precenjuj in ne prenapenjaj svojih sil. 8 — Bodi pazljiv v Izberi svojih prijateljev in v prav skrbno izberi svojega življenjskega sopotnika 9 — Potrudi se da ti preide nesebičnost v navado m pomaga) bližnjemu, kjei koli se ti ponudi priložnost 10 — Gradi in utrjuj si svoj značaj. Ljubosumni otroci »Kaj ueKi je aaaemu otroku« — To vprašanje sta si nastavila pač maisikatera mati in oče, ko sta opazila da se je njun edinček nenadoma ves izpi omenil. Prej vesel otiok je posta; zloben. trmast, nezadovoljen in sicer od tistega dne. ko je dobil majhno sestrico aH bratca Pa poskusimo se vživeti v njegovo duševno dogajanje — in odgovor nam bo takoj jasen: otrok je ljubosumen! Doslej je bil namreč on edLit, ki so mu starši posvečali vsa svoja čustva m skrbi zdaj pa se je nenadoma začutil ogroženega po mlajšem bratcu ali sestrici in se nagonsko začne boriti proti njej. Vso ljubezen staišev, vso njihovo pozornost si hoče ohraniti ie zase. Ce opaziš pri svojem otroku takšno Iz-premembo, mu tega nikar ne pokaži, marveč bodi napram njemu še naprej enako pozorna ln ljubezniva. Kako napačno bi bilo osmešiti otrokove muke ali mu celo očitati njegovo ljubosumnost! S tem lahko za vedno izgubiš otrokovo zaupanje in zagrešiš nepopravljivo napako. Otrok se bo, osmešen ln užaljen, umaknil, se zaprl vase ter ostaJ še nadalje trmast in nedostopen. Najlažje pa si bo§ pridobila ln ohranila zaupljivost svojega prvorojenčka. če mu skušaš pokazati kako nebogljen je tak-le novorojenček, da je potreben posebne nege in skrbi. Tako boš vzbudila v njem čustvo odgovornosti do najmlajšega ln prav kmalu bo pripravljen da malce popazi nanj ali kako drugače pomaga malemu nebogljenčku. Telesno in duševno zdrav otrok se bo pod pravilnim vodstvom staršei Kmalu otresel ljubosumnosti in počasi prevzel vlogo starejšega varuha. • • • Kako moram kuhati, ker PONEDELJEK (BofeC) Obed: Na Juhi rezanci. Mrežna pečenka. Posiljeno zelje. Ocvrt krompu Potica. Vee^rja: Hrenovke. Caj potica. TOREK. Obed: Cvetačna juha. Paniran ui ocvrt domači zajček. Solata. BuhtčkL Večerja: Kuhana svinjaka glava s hrenom. SREDA. Obed: Krom p rjeva juha z gobicami. Navadni praženec. Večerja: Kislo zelje in sdrobovi cmoki, sabeijeni a ocvirki. ČETRTEK Obed: Na goveji Juhi riž. Goved na. Krompir v kosih. Leča v omaki. Večer js: Zg and z mlekom. PETEK. Obod: Fižolova juha s korenjem. Spehovka. Več®rja: Rižev zavitek. SOBO TA. Obed: Segedinsk. golaž. KruS-ni cmoki Večerja: Vampi v omaki Polenta. NEDELJA. Obed: Juha a krpicami. Govedina. Pražen krompir. Čebulna omaka. (SIL.VEJSTROVO) Večerja: Obarna juha iz telečjega mesa. Dunajski zrezki. Solata. v snegn Ob tem časi se dežela navadno tako prijazno odene v sneženo odejo, da vsi č'-ni velikega smučarskega občestva lahko slavijo božične prazn ke na »dllcah« Zato so vsako leto boij božični prazniki tudi smučarski prazniki — posebno mestni smučarji komaj čakajo tist h nekaj dm prostosti, da jih prebijejo zunaj na snegu Smučanje se je zadnje čase tako razširilo. da menda ni mladega človeka, ki bi ne smučal, če mu le sredstva to dopu- šč3jo. Kenda ne bomo narobe uganili, če trdimo da se zaradi tega tudi innogo božičnih želj vrti okoli raznih smučarskih potrebščin in da bodo mnoge naših č tate-Ijic našle med božičnimi darila tudi blago ' za smučarske hlače ali za novo Jopico , Vsem tem srečnim obdarovan kam b radi j ustregli ko Jim za praznike prinašamo nekaj novih smučarskih podob in povrhu i še nekaj nasvetov, ki jih Je Kakoi vsakr zimo tudi topot športna moda priprav.la za veliko smučarsko družina Zdi se, da so dolge smučarske hlaftf končnoveljavno zmagale nad bolj robatim pumparicami Morda so pumpartce b0'1 praktične — toda tudi o tem so mnenja deliena Vsekako pa je res da se malo kater, ženski dobro podajo: to to je od ločilo! Vitkim dekletom z ozkimi boki in dolgimi, ravnimi nogami jih moda s cei še vedno svetuje, vse druge pa naj bi pumparicam dale slovo. Nove dolge hlače so sicer mnogo ožje od starih »norveških« hlač z balonasto zadrgo ob členku. 90 pa vendarle nekoliko udobnejše Krojene od lani uveden h izrazitih »klinastih« hlač ki so po vsej dolžini tako napete da jih mani izvežbanim smučarjem ne moremo priporočati Izrazite »Klinaste« hlače ostanejo predpravica elitnih smučarjev al elegantnih dam. ki sploh ne smučajo . . Ostali smučarji se bodo kotalili po snegu v hlačah, ki so klinastim podobne, vendar ob Členkih vsaj tolTco ohlapne, da lahko v njih udobno sedejo, Kajti skoraj nemogoče Je s prekrižamnu nogami sedeti v predpisano stlsn enih m napetih, prav h Klinastih hlačah. SploSm videz novih hlač le spredaj ozek tz profila dokaj fiirok, posebno v kolen b Ce so pravilno krojene storijo postavo vitkeJSo in daljšo. Izdelavo smuč. t rake jopice prepušča moda oopolnoma osebnemu okusu noslte-ijice. seveda pa v nobenem primeru ne sme Jopica učinkovati »salonsko«, temveč le izrazito športno in stvarno Sploh postaja smučarska moda * vsak m letom bolj smotre na it. enostavna Kar je le v prid tistim, ki iščejo pri smučanju samo -esniTiega športa. Posebno priljubljene so praktične in le-ae balonske bluze ki aair v zvezi s topi m ■julloveriem tudi v največjem mrazu lahko nadomeščajo jopico Letos nosimo balonske bluze v vseh barvah a pr ključeno naln karraco ki nam zaščiti glavo ia ušesa prec snegom In vetrom. Modni salon tOZMAN PAVLINA DVORNI TRG S (poleg oni verze) Izdeluje damske krofe po meri iz najnovejših žurnalov. Cena kroju od oln 14 do 28. Istotam pončnjemo krojno risanje. Božični večer Proti večeru se le mati ogrnila z veliko črno ruto da bi, kakor ji je tudi bilo težko. izprosila pri sosedovih kos kruha Že nekaj dni nt mogla postaviti otrokom na mizo drugega kakor krompir Na današnji večer pa -- Nekoč davno nekoč, se je na današnfi večer rodil Kristus sin božji, ves ubog, v preprostem hlevcu Na današnji večer . Mati je vzdihnila Tesneje se je zavila v staro, že oeulteno ruto in se s počasnim, trudnim korakom napotila v vas V kuhinji so ostali sami Miha Jožek in Mar/anica Stisnili so se k toplemu štedit niku V kuhinji je bil polmrak Rdeči pra meni svetlobe ki fe prihajala skozi razpo ke štedilnika so risali na tleh široke po doleovate svetle lise. k> so neprestano vztrepelavale Otroci so molčali V kuhinji fe bila tišina, ki jo je le tu pa tam preki nil praskel ognja v štedilniku »Ti Miha.* se le oglasil šestletni Jo žek »kal praviš, ali bo oče tudi danes stre Ijal »Tepček sat pri nas ni vojne.* je resno odgovoril komat dobro leto starejši Miha •Zakaj pa ie potem morai k vojakom?« •Samo na vaje je šel In tam streljajo s iiepimi patronami« •Ah te tudi zadene jo?* je radovedno vprašala petletna Marijamca •Ne! Zato pa jim pravijo slepe.* •Zakai pa ie mama zadniič rekla, da je spet vojna >n da spet streljajo ljudi?* •Ze ampak to ni pri nas, to je nekje daleč * •Ali boli če koga zadenejo?* je vpralala Marjanica. ' »Seveda boli * V kuhinji je za hip zavladala tišina. »Ti. zakaj pa se streljajo?* je zamišlje no vprašal Jožek Miha je trenutek pomislil Ne vem.a je rekel počasi "Streljajo se pač* Otroci so znova umolknili Na zemljo se je spustila noč V kuhinji se je stemnilo, da niso videli drug drugemu v obraze V vasi le pozvan ialo Avemari/o Jožek se ie s komolci oprl ob kolena m glavo položil v dlani Mislil fe na vnmo na resnično volno ki je nekje daleč Sku ša' si le predstaviti kako je v resnični vojni Popoldan so te s tantr igrah voinke Imeli so pravo bitko Snežne kepe so bile krogle A to vse skupaj ni nič V re.*n'čni vojni imaio puške, kanone. letala Zelo lepo mora biti v vojni Stojiš ob kano-nu In streljaš, streljaš sovražnik se umika, hitiš za njim. čez hribe in doline, vpiješ hura in streljaš, dokler. . Nenadoma se ie domislil — nekoč bi utegnil iti tudi njegov ata v pravo vojno— tudi njegov ata lahko bi ga zadela krogla Nek le pri srcu ga je zazeblo — in vojna se mu ni zdela prav nič več lepa stvar Vojna... Tudi Marijanica je mislila na očeta Stisnila je k seb 1 noge. jih objela z obema rokama. naslonila brado na kolena in razmišljala ali bo tudi njenega ateka danes obiskal Jezušček z angelci Mama ji je pripovedovala, da pride vsako leto enkrat na zemljo, pogledat, če so ie hudobni ljudje na svetu Angelci ga spremljajo Eden varuje tudi njo Kakšen neki le? Zakaj ga nikoli ne vidi? Včasih zvečet zatiska oči in se dela. kakor hi spala Morda se bo nekoč angel, ki sedi ob njeni postelji, le pozabil napraviti nevidnega Pritajila se fe, potem pa naglo odprla oči — toda angel je vselej uganiI njene misli Nikoli ga ni zagledala Sveti angel Še bolj se je stisnila skupaj in zaspala. hinjskem kotu. Letos bi Jih napravil sam. Že pred štirinajstimi dnevi je prinesel Iz gozda mah Posušil se je tepo. ko pa ga fe popoldne prinesel v kuhinjo, se je mati, ki je pravkar pomivala tla, obregnila: »Kaj pa hočeš s to nastavo?* Tako vesel je biti ln z enim samim stavkom mu Je mama ubila vse veselje, mu uničila svetlo pričakovanje ... Marijanica je nenadoma zajokala. »Kaj pa se cmerii?* jo je osorno vpra šal Miha. •Ma ma . lačnaat .. Jožek je na široke odprl oči Tudi trn fe bil zadremal Počasi ie vstal in se pri tipal do vrat. Narahlo Jih Je odprl in pogledal ven. ir\y m Miha Je ležal zleknjen na klopi kraj peči Položil si je roki pod glavo in z napol priprtimi očmi strme/ v strop, kjer Je trepetal droben pramenček svetlobe Bil je žalosten in Jezen Prejšnja leta tta vselej z očetom postavila jaslice na mizici ku »Strah me fe!* fe z jokavim glasom lz-pregovorila Marijanica Miha je vstal, da bi nažgal petrolejko Jožek je zaprl za sabo vrata Iz vasi so se skozi temo in sneg veselo bleščale rdeče lučke. Jožek fe prisluhnil, da bi zaslišal materine korake. Noč je bila tiha le nekje za vasjo m le oglašal pes in sneg je št vedno naletaval. Jožek se fe stresel in M nazaj v kuhinjo. Zdaj Je na mizi gorela pettolefka. V kuhinji ie bilo svetlo, a hladno, ker so pozabili naložiti na ogenj. »Se ne gre?« »Ne ie.« Marijanica fe znova zajokala. »Tak, nikar se ne cmerile Jožek Je znova odšel ven ln prisluhnil v noč. Nekje ao se Matil* Nihče se nI oglasil, samo pes za vasjo Je znova zalajal Joieka le obšel strah ln vrnil ss Js v kuhinjo. Miha Ja medtem fri- iiiimimiiiiniiiiiinai Srečen Božič in Novo leto «•11 ter priporoča tudi v bodoče svojo veliko zalogo modernega krzna Le ROT, Ljubljana MESTNI T B G 5 fTTT-mnm mmimnm rmnfl Smučarsko Jopico si tud; same lahko sestavimo lz barvastih pletenih deiov ln I* mehkega usnia. Sprednji in zadnji del is usnja združimo z usnjenimi zaponkami nad stranskimi pletenimi deli Tudi rokavi so pleteni (L skica). Žepi smučarske jopice ao navadno presiti s patentno zadrgo, da Jih za.varu1emo pred snegom. Sicer pa ima Jopica preprosto, moSko obliko (2. skca). Balonsko bluzo lz svetlega tvortvs lahko nosimo k vsakim smučarskim hlačam. N£*4d/ICL S^O&UCCL uptivs na vesorganizeflfe Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijoien okut, je Bluza na naši skici tma prsne žepke, patentno zadrgo pod izrezom in lz volne pleten pas (3. sk.). Temnomodro jop co iz balonske svile lahko okrasimo s svetlimi naš vi Jopica ima velike, praktične žepe tn jo zapnemo z okroglimi, usnjenim, gumbi (4. skica). Tudž k pumpaaicam lahko nosimo lahko balonsko Jopico a priključeno pod vratom zadrgnjeno ka8 na zenitu svoje kariere poveljuje zopet najvažnejšemu angleškemu orožju, mornarici, mimo tega pa daje smernice vsej angleški politiki v sedanjem času. General Maurlce GemeRn Je vrhovni poveljnik francoske kopne in zračne vojne sile. Rodil se je 1872. v Parizu, a po zaključku vojaškega Študija ga je general Joffre, glavni poveljnik francoske vojske v letih 1914. tn 1915. ter zmagovalec na M&mi. vzel najprvo za svojega ordonan-čnega častnika, potem ga je postavil za šefa srvojega kabineta, člana vojnega sveta in Š^fa £rene*-a!Tiega štaba. Član vojnega .sveta je postal po sijajnem načrtu za obrambo Pariza ki ga je izdelal L 1914. Sef operativnega oddelka francoske vojske je postal 1915. in je ostal do bitke pri Verdunu. Kot poveljnik 9. divizije, ki je 1. 1918. ustavila prodor Nemcev, ko so ti že zlomili angleški del fronte, je rešil Pariz in odločil vojno Po vojni so mu poverili razne kočljive naloge, Jd J'h Je Izvršil z napahnm. Reorganiziral y brazilsko arrnapotlačil je z vojaško ln diplomatsko akcijo upor Druzov leta 1925., vrnil se je v Pariz kot namestnik Šefa glavnega stana, a 1935. je sam prevzel vrhovno upravo nad francosko vojsko V sedanji vojn: poveljuje tudi angleškim kopirni četam na zapadni fronti. Od njegovih zapovedi zavisi uspeh zaveznikov, smatrajo pa. da Je zavoljo svoje velike (strokovne teoretske in prakt čne laiobraz- be ter svoje visoke izobrazbe sploh (saj ga imenujejo filozofa med vojskovodji) dorasel svoji nalogi. Hore Belisha, angleški vojni minister, js najmlajši minister v Chamberlainovem kabinetu. Rodil se je 1899. v Modagoru južno od Casablance ln je po rodbini afriški Žid. Oče mu je kmalu umrl, mati se je znova poročila s sirom Horeom, uradnikom v m nistrstvu za pen-zije. ki mu je zelo pomagal, da je opravil študije na vseučiliščih v Angliji, Franciji in Nemčiji. V svetovni vojni se Je kot prostovoljec s svojo hrabrostjo povzpel do čina majora. Po vojni se je posvetil odvetništvu in Je slovel kot dober govornik. Bilo mu js komaj 25. let, ko je na listi liberalne stranke prišel v parlament. Ko Je padel Lloyd George, Je prešel k narodnim liberalcem Johna Simona, a L 1931. je v vladi narodnega edinstva prevzel mesto parlamentarnega tajnika za trgovino. 1934. je postal prometni minister, član ministrskega sve-va in zasebnega kraljevega sveta, letos pa vojni minister. V tej funkciji Je uvedel splošno vojaško dolžnost ter organiziral angleško kopno vojsko in pasivno obrambo. ★ Vlscount Gort, poveljnik angleških čet na zapadnem bojišču, se je rodil 1886. v družini lordov Prendergastov, ki se js odlikovala v vojaški stroki L. 1905. Je postal po končanem vojaškem študiju podporočnik v polku gardnih gre-nadirjev. V svetovno vojno le Sel kot kapetan in si je v njej z drznimi akcijami pridobil odlikovanje Viktorijinega križca ter priimek. »Tiger«. Po vojni je bil najprvo ravnatelj vojne Sole v Indiji, L 1935. je postal general ln ravnatelj generalštabne šole v K'mberle-yu. Pred dvema letoma ga je Hore Belisha postavil za šefa brltskega generalnega štaba z nalogo, da pomladi kader poveljnikov. Danes je na Maginotovi liniji odgovoren za zmago ali poraz brltskega orožja. Walter von Brau^hitsch vrhovni! poveljnik nemške vojske, se je rodil l. 1881 v Berlinu Po končani vojni akademiji je 1900 postal podporočnik v grenadirskem gardnem polku, 1909. pa kapetan in pol-kovni adjutant. na kar so ga zavoljo njegovih sposobnosti dodelili generalnemu štabu. Med svetovno vojno Je postal major. L. 1923. je bil v činu polkovnfka premeščen v. vojno. ministrstvo, Pet let pozneje je postal šef Štaba Šeste divizije, nato načelnik vojnega m nistretva a 1933 divizijski general in topniški inšpektor. Nato je napredoval naglo od črna do čina 1935. je bil že poveljnik novo osnovane četrte skupinske komande v L pskem. 1938. na mesto penzloniranega generala Fritscha vrhovni poveljnik nemške vojne sile, član vojnega kabineta, v marcu letošnjega leta je dobil položaj min stra, v septembru je vodil nemške operacije na Poljskem. Sedaj brani Segfnedovo črto. Velja za tvorca »bliskovite vojne«. Kot takšen bi moral prebiti Maginotovo linijo. Admiral Erlch Rader poveljnik nemške vojne mornarice, se je rodil 1876 Oče mu je b.l gimnazijski ravnatelj v šleziji. 1894 j Izvor fcožišissga praznika Cerkev je začela praznovati božič šele v 4* stoletju Kristusov rojstni praznik Se od daleč ni tolik j star, ko ikor Krščanstvo samo. Prvi kris.jani se za rojstni dam Odrešenlkov sploh niso zanimali, in to tem manj, ker določnih podatkov o tem ni v evangeliju. Sele v 4. stoletju je začela cerkev praznovati božič ln prvič navajajo 25. december kot Kristusov rojstni dan leta 354. Določitev tega dneva je bila nedvomno v zvezi s praznikom sončnega po »račka v Mitrovem kultu, kakor je cerkev po svoje preuredila še marš kaJt en drugi poganski praznik, da bi ljudstvo pozaoilo na njeguv prvotni pomen. že prej so sicer razmišljali ln razpravljali o tem, kdaj se je Kristus rodil, a večina domnev se je nanašala na pomladne dni. Cerkev sama se za razlike v datumih ni dosti zanimala. Zanjo se je osredotočalo vse zanimanje na Kristusovo smrt in vstajenje. Orientalski kristjani pa so se vendarle zanimali tudi za vprašanje in skrivnost božjega utelešenja. Čutili so potrebo, da bi ta dogodek praznovali. Tu se je pojavilo tudi krivo verstvo, da se je Kristusov pojav na svetu, eplfanija, ln zveza z zemeljskim telesom zgodila ob krstu v Jordanu, medtem ko je pravoverstvo učilo, da se je zgodilo to že ob rojstvu. Priviženci aleksandrijskega gnostika Ba-zillda so postavljali ta dan tega dogodka na 6. januar, ki so ga pogani praznovali kot Dionizov praznik. V 4. stoletju so 6. Januar praznovali povsod kot praznik Kristusovega rojstva in krsta. Temu prazniku se je priključeval praznik pojava s čudeži, tako z zvezdo modrijanov, kar se je do danes ohranilo kot praznik Treh kraljev. Rojstvo so slavili večinoma v noči od 5. na 6. januar. Veliko vlogo so pri tem imele luči k >t Kristusovi simboli, kot simboli luči lz teme. Božična misel Je obstajala torej že pred dokončno določitvijo datuma in Je dobila liturgični kakor simbolni izraz. Toda na koncilu v Nikeji je cerkev lzrečno zavrgla nauk. da bi Kristus ne bil božji sin že ob svojem rojstvu. Tako je nastala potreba, da bi se dan rojstva praznoval pred dnevom krsta. Pe drugI strani je v cer&vi v le omenjenem Mitrovem kultu nastal resen tekmec in njegovemu sijajnemu praznovanju nezmagljivega sonca 25. decembra so hoteli predvsem rimski cerkveni krogi postaviti nasproti poseben praznik. Tako je nastal božični praznik 25. decembra. V pridigah ceikvenih očetov je bilo čutiti Se dolgo to nasprotovanje poganskemu naravnemu kultu: Kristus je novo sonce. Ne gre za to, da bi sonce častili, temveč tistega, ki ga je ustvaril. Orientalske cerkve so se dolgo ln trdovratno borile proti novemu prazniku, najdlje v Palestini, kjer se je uveljavil Sele v sredini 5. stoletja. Armenija Se danes slavi 6 januar kot božični dan. Šele v tej polemični zvezi so začeli novi datum s cerkvene strani jemati resna Zanimivosti Tropske kače se lahko Izredno hitro premikajo. Kačo, ki beži, komaj lahko zasleduješ z očmi, mož, ki teše, je ne more ujeti. Aristotel Je prišel v marsičem do zelo čudnih »znanstvenih« dognanj. Tako je trdil, da Imajo moški več zob nego ženske. Menda mu ni nikoli prišlo na um, da bi pogledal nekoliko ljudem obojega spola v usta. V Vzhodni Afriki Hvi nenavadna riba, ln sicer živi na kopnem, ob obalL Samo rep mora imeti v vodi, ker z njim — diha. Ponekod dajejo banke klijentom na ras-polago črn pivnik, Na belem pivniku se namreč odražajo podpisi ln to bi utegnili Izkoristiti kakšni sleparji za ponarejanje. Najstrašnejša lakota, kar Jih Je kdaj bilo, je divjala v letih 1790. do 1792. v Indiji. Od gladu Je takrat pomrlo toliko ljudi, da jih nI bilo mogoče vseh pokopati ali sež-gati. Se več let pozneje so ležale kosti po-bežnikov na cestah in poljih. Jetrnik ima svoje ime od tega, da so ga v prejšnjih časih uporabljali kot pripomoček zoper kaSelj ln obolenje v Jetrih. Na otokih Južnega morja so začeli domačini postajati žrtev jetlke, hrlpe ln pljučnice, čim so začeli nositi evropske obleka Je stopil v mornarico. 1900. Je postal ad-jutant prve mornariške divizije. 1905. ga vidimo As na delu v mornariškem ministrstvu Od 1910. do 1912. je bU navigacijski častnik na cesarski Jahti »Hobenzollern«, med svetovno vojno Je bil kot štabni šef na križarki »Seidlitz«, 1918. pa poveljnik križarke »K61n«. Po svetovn. vojnd se Je vrgel kot šef osrednjega mornariškega oddelka na študije in organizacijo nove nemške vojne mornarice, pisal Je knjige o mornariških borbah v svetovni vojni, dobil js od vseučilišča v Klelu naslov Častnega doktorja, 1936. mu je dal Tretji rajh On velikega admirala, vrhovnega poveljnika nemške vojne mornarice. Lansko leto je postal član tajnega vojnega kabineta, danes vodi vss podmorniške in druge pomorske akcije proti zaveznikom. HUMOR Božična smučarija »Gospodična, poskusite privezati smuči narobe...« (»Bulletin«) »Gospod doktor, tako daleč sem prlSel ker sem bil prej Can, da Je smučanje zdrav šport,,A ^»Evtu/bodls weekly«) »Ti, dedek bo pe debelo gledal, kaj sva napravila Is njegovega gugainega stola.« (»Humorist«) Bela opoptoat Je napet pred nami tn ne-številni prijatelji smučanja, ki eo tefflco čakali, bodo izkoristili priložnost, da oo-klejo s svojimi dlicami v gore. Toda zabava, ld jo bodo prt tem imeli, bo tem bcč hudega slutečega moža v pogubo. Nič ne izdaja, aa jih more sprožiti že en sam in niti ne nepremišljen korak. Nikjer nisi varen pred minami. Veš samo to, da so tam, kjer je neko otsemlje zaprto z nizko žico, na kateri visijo svetle niti in koščki blaga, prav gotovo mine. Kje so še, pa Je odbito vpiašanje, ki pade nanj odgovor neiedko šele tedaj, ko se nekaj zgodi. Mina je nepre računi ji va. že s tem, da prtlaneš na kakšno kljuko, se utegne sprožiti. Lahko te pa tudi prevari. Mogo-če je vžigalnik kakšne mine bolj premeteno naravnan ali pa je poeta) za\oljo zunanjih stresljajev občutljivejši. Poljska kuhinja je zavila na stransko pot in v naslednjem trenutku je samo še kup zj nlin čenega železja. Po neki jasi so -oz li že nekoliko dni lažji osebni vozovi, ne da bi se kaj zgodilo. Dobro so jo preiskali ki osumili za popolnoma varno. Nekoga jutra je privozil prvič težji tovorni voz — in sovražna mina ga je pognala v zrak. Mino so bili namestili pod utrjeno zgmrnjo plast gozdne poti ln Jo Je bilo zato nemogoče najti. Sredi krasnega, starega vrta sto/ majhen gosposki dvorec. Avto z osebjem, ki naj pripravi stan za štab, privezi skozi vrtne duri. Mina se razpoči, vozilo «Weži sežgano na vlvxlni poti. Na vhod poertavijo samo ob seb- umevno tablo s napisom: »Poizor! Mirne!« Nekoliko ur pozneje se pripelje drug osebni avto in hoče do dvorca. Vozač opazi napis, obetane pred vhodom ki hoče obrniti. Pri obračanju zaide z zadnjm kolesom na rob ceste. Mina se razpoči, ki bi je nihče ne slutil tam. Sedaj lež1jo pred vhodom in za njim razbitine dveh vozov. Na .itarem vrtu pa visijo rdeča, sočna jabolka na vejah in nikogar ni. da bl jih obral ... Grozotna, živce trgajoča je ta vojna proti »niču«, proti »neznanemu«. Fronao-zi poženejo na ozemlje pred črtami radi krave, vole ali svinje, na ozemlje, o katerem sumijo, da je podloženo z minami. ©e stopijo živali baš na mine, tedaj ta postopek ni slab. Drugače pa ni nobenega drugega pripomočka zoper nevarnost min nego sistematično preiskovanje ozemlja. Naloga iskalcev min je, da najdejo sovražna minska polja, da jih oznad jo z njihovimi mejami aH pa jih preložijo. To je podrobno delo, ki je zvezano e stalno smrtno nevarnostjo in nepojmljivo naporno. Z iskalnim drogom dreza pionir v zemljo tat A G. T •i jei Vam su okov no postrežejo po zmernih cenah »Za božjo voljo, Ml d, kakšna pa ste?« »Gospa, prosim oprostite, gimnastika po radiu se je danes precej zavlekla...« i»Lopdop Opinigo«! IVERI Kadar se lovimo za izgubljenim, tekamo nepazljivo mimo mnogih stvari, ki U bile dragocenejše od izgubljenega. Kdor seje plevel, ne bo žel pšenice. Nasllnik Je tudi lahko človek brez velike sila Marsikaj js pturBno, e vendar ni resnično. Ceneno Je redkokdaj pooenL Naziranja ne ^>reminJajo dejstev. Vsak odkriva druge podobnosti. »Za to je ie čas,« pravimo tako dolgo, doktar al praponoi ANEKDOTE Bjorn B„oruson sin velikega norveškega pisatelja in pesnika, je potoval nekoč čez Vzhodno morje v Nemčijo. Kot prijatelj morja Je stopal po palubi sem ln tja. Nac zadnje je splezal na poveljniški inost. Ka<-pitan ga je osorno zavrnil. Bjčrnson Je vzkipljivo zrastel: »Meni hočete prepovedati dostop na most, meni, sinu največjega norveškega pesnika?« Kapitan Je obstal, potem Je dejal s poudarjeno vljudnostjo; »Oprostite, to je seveda nekaj drugega. Prosim, pridite gor, gospod — Ibsen!« ★ Profesor Phltiipp Kart Buttmann Je bfl ob koncu 18. stoletja znan berlinski učenjak in šal jivec. Nekega jutra Je šel po cesti, a neki možakar ga je zavoljo njegovega širokega plašča in debele aktovke smatral za frizerja, ki so v tistem času iskali s svojim orodjem klientov tudi od hiše do hiše. »Halo«, Je za vpil meščan skozi okno, »ah me hočete ostriči?« — čemu ne!« Je odgovoril Buttmann. Stopi Je gor, opazil neke škarje ln odrezal meščanu vse lase na glavi. Ko je končal, se je mož pogledal v zrcalo ln zatulil: »Mož, saj vendar ne znate striči!« — Seveda ne znam,« Je odgovoril Buttmann mirno, Mt po tem me niste sploh vprašali!« ★ Nekoč je stopal neki kralj s svojimi voj-ščaki v vojno. Neki norec je šel mimo, po gledal vojake in vprašal: »Kaj pomeni to? Kam se vam tako mudi?« Vojaki so odgovorili: »Gremo na vojno«. »Kaj delate v vojni?« Je vprašal norec. »Zažigamo mesta, uničujemo polja in vinograde, ubijamo drug drugega«. »A čemu delate vse to?« »Zavoljo tega, da bl mogli pozneje skleniti mir.« Norec se Je začudil ln rekel: »Hm, ali bl ne bilo bolje, da bl najprvo sklenili mir? S tem bi se izognili mnogim neprlllkam ln ogromnim škodami. tam Graji 47 Zakon zapada Georgia je svoje dolžnosti, ki jih je bila sama prevzela, sicer enako vestno opravljala kakor prvt tedne, a delo ji je šlo zdaj bolj izpod rok in je ni več toliko zadrževalo, tako da ji je ostajalo tudi nekaj časa za branje. Zdaj je pogosto sedela s knjigo v roki na solncu, toda brezdelje ji ni dobro delo. Spet in spet so se ji misli vračale na isto točko: k surovosti, s katero jo je bil takrat Cal pobil. Kar razumeti ni mogla, da naj bi bil mož, ki je zdaj poln nežne obzirnosti in niti z besedico ne prestopi meje, ki sta si jo molče določila za čas svojega vsakdanjega tovarištva— da naj bi bil ta mož tisti, ki jo je tako neusmiljeno prestrašil. Čeprav mu njegovega takratnega ravnanja nikakor ni mogla odpustiti, se vendar ne bi bilo zlepa kaj izpremenilo v njunem sožitju, ki sta se ga bila že oba navadila, da ni nekega dne eden izmed Thurmanovih cowboyev prinesel pisma, v katerem ji je Mary sporočala nepričakovano novico. Stara teta, ki je bila Mary nekoč tako bogokletno zlorabila njeno fotografijo, je bila umrla in zapustila vsaki izmed njiju po več tisoč dolarjev. Georgia je sprejela to novico v prvem trenutku dokaj ravnodušno — kvečjemu zaradi Maryje se je razveselila nepričakovane dediščine — nato pa jo je mahoma izpreletela misel: zdaj si prosta, zdaj se moraš dokončno odločiti, zakaj tudi zadnji izgovor, da bi mogla še nadalje lagati sami sebi, ti je odvzet! Vse popoldne je premišljevala o svojem izpre-menjenem položaju, ne da bi se mogla odločiti, in tako je skkofia, da Cnfat se sd*J a* m pak odloži vso stvar, dokler nc bo imela denarja v rokah, kar tako ni moglo več dolgo trajati. Cal se je vrnil dokaj pozno, in njegov mračni obraz ji je takoj izdal, da se mu je moralo pripetiti nekaj neprijetnega. Ni je pogledal in na njeno previdno vprašanje, kaj mu je, je ogibljivo odvrnil: »Oh, prav nič mi nL« Drugo jutro se je takoj po zajtrku odpravil in že sedel na konju, ko jo je poklical. Stopila je iz hiše in obstala med vrati. »Mislim, da ti moram nekaj povedati,« je rekel. »Tako?« je dejala, nekam osupla nad tem čudnim uvodom. »Se še spominjaš dne najine poroke?« »Seveda se ga spominjam,« je odgovorila z rastočo osuplostjo. »Takrat si mislila, da sem te pobil — da sem te jaz do nezavesti potolkel?« »Da — mar me nisi?« »Ne, Georgia, nisem te, bil sem nemara surov, a pobil te nisem. Z glavo si se udarila ob nizko vejo in si zaradi tega omedlela. Tako, samo to sem ti hotel povedati.« »Zakai si me potem ves čas pustil v veri, da si me pobil?« »Zato, ker mi je šlo takrat v račun, saj sem tt hotel oplašiti,« je odkrito priznal, »pozneje me je bilo pa zate sram, da moreš imeti tako slabo mnenje o meni.« »Tak tako? In čemu mi zdaj pripoveduješ?« je vprašala, očividno še ne povsem prepričana. »Ker imam danes opravka pri Saundersu.« Georgia je bila o starem sovraštvu med Thur-mani in Saundersom dovolj poučena, da je vedela, kaj to pomeni »Ako me do mraka ne bi bilo nazaj, si osedlaj konja te je« k šteta« Garda.« ja čala in le prestrašeno strmela vanj. »Ali te najdem potem tam?« je tesnobno vprašala. »Težko da,« je odgovoril, »upam pa, da bom pred večerom doma — če bi me pa ne bilo, sem hotel, da veš resnico.« »Cal!« je za vpila. »Zdrava ostani, Georgia Thurmanova,« je rekel s čudno p res un j enim glasom, nato pa izpodbodel konja in zdrevil svojo pot. »Cal! Cal!!« je vpila za njim — a Cal je bil zdavnaj izginiL V strahu in smrtni tesnobi naslednjih ur se je Georgia spokorila za vse grehe svoje prejšnje lahkomiselne ničemurnosti. Dokaj dolgo je trajalo, preden se je toliko pomirila, da je mogla vsaj malce pametno misliti. Nazadnje si je pa dejala, da se navzkrižja med sovražnimi moštvi vendarle največkrat poravnajo s pestjo in da se bo Cal pri tem že postavil — za mračne slutnje in resne skrbi torej ni pravega razloga. Dokaj pomirjena se je vrnila na svoje delo in je opoldne pravkar pogrinjala mizo, ko je začula zunaj peket kopit. Srce ji je vztrepetalo — Cal se je vračal. A tedajci je kriknil tuj glas: »Ali boš stala, zver, ali ne?« Georgia je planila iz hiše — bil Je Wess Thurman, čigar konj je zakrival drugega konja, ki mu je visela na sedlu zgruznjena postava z globoko pobešeno glavo. »Bog nebeški, kaj pa prinašaš?« je v svojem strahu vzkliknila Georgia. »To, kar je ostalo od našega Cala,« je Wess srdito odvrnil in skočil na tla, da bi vzdignil Cala s konja. »Bog nebeški, saj je ves krvav!« je z grozo vzkriknila. i »Vesela bodi, da ni mrtev,« je suho odvrnil Wess, »in umakni se.« Zavlekel je nezavestnega v kuhinjo ter ga položil na vgrajeno ležišče. »Vode prinesi,« je rekel nato Georgiji, ki je stala zraven njega in vila roke, »najprej ga morava spraviti k zavesti.« Prinesla je skledo in brisačo. Wess ji je vzel oboje iz rok, rekoč: »Rajši ga sploh ne poglej!« Toda Georgia se mu je sklanjala čez ramo, ko se je ukvarjal z ranjencem. Calovega obraza skoraj ni bilo razločiti, tako je bil odrt in zatekel, na več krajih je krvavel, in lasje so bili vsi zlepljeni od krvi »Za Boga, kaj se mu je pa zgodilo?« je vprašala vsa iz sebe. »Divji bik ga je napadel in vrhu tega se je še zakotalil po sklanati strmini. A zdaj prenehaj z javkanjem — glavno je, da ostane živ.« Georgia se je zbrala, posebno ker je bilo videti, da se Calu počasi vrača zavest. Nekajkrat je globoko zasopel, nato je odprl oči in zagrabil z rokami okrog sebe — tudi te so bile zatekle, članki so jim krvaveli. Nu tako, pa sva spet pri tebi,« je zadovoljno dejal Wess. »Kaj si me ti--spravil--domov?« je medlo vprašal Cal. »Seveda, fant — in verjemi mi, da ne lahko.« »Pa Georgia?« »Ta je tudi tu in se vede razmeroma kar imenitno,« je odvrnil Wess ter mignil Georgiji, naj stopi bliže. Zavarovalnica za malega iloveka MARIBOR ALEKSANDROVA C. 1411 Zavaruje: za slučaj smrti. doživetja, dote in rente (penzije), Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi i Glavna podružnica: SUBOTICA, MANOJLO\lCEVA ULICA ŠTEV. 5 (V LASTNI PALAČI) Znani SALVAT ČAJ proti žolčnim namenom ln Oolez-olm žoiCnega mehurja se dobi pn glavnem zastopniku m\ Lekarna pri 9v. Ivanu. Za-\\ul greb. Baptol 17. — Zastonj \ pošljemo prospekte o zdrav-IV jjenju. O. ti. bt. 27870-1956 «s J4S7 SCHKEIDEP ZAGOEB NIKOIIČSVA tO 7AMTEVA JTf BCESPlAČNi-avtK ELEKTROINSTALACIJA PtNTERIC Maribor, Slovenska 24, telefon 2714 želi vsem svojim odjemalcem vesel božič ln srečno novo leto ter se pri poroča za nadaljnjo naklonjenost. Dovršeno brije in dalje traja AIcoso noži ček za britje Zahtevajte vzorce in pogoje od E. Lever, Beograd, pošt. pretinac 284. M O S K I 1 Pri •polai ne»poso»nostt, pn spolni slabosti poskusite hormonske pil u le •HORMO-SF.KS« Dobivajo »e v vseli lekarnah. 30 pltul M din, 100 pilui 217 din, 390 plini S6C tfln. Zahtevajte same prav« ta originalne HOKMO-išEKS oilcje! Po pošti diskretno razpo iilja Lekarna Bahovec, Ljubljana Glavno »Kiacuaee Farm sem ia-ooratorij »Vis-Visrr« 4««reb, Langov trg 3. _ Ogl reg S or 3M6-3S- je najpopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni materi j al, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvajanje najdrznejših stavbnih konstrukcij in najrazno-vrstnejših izdelkov » CEMEN A. D. LJUBLJANA - BEOGRAD - ZAGREB - SPLIT Uoiifna pravica in naša rodbina Jako nerad pišem o predmeta, ki mi je položen na mizo. Tu so močni obzin tamiliaroega značaja. Ne morem tudi mimo prirojenega spoštovanja do ženskega spola vobče; prav potuhnjeno pa se plazi okrog mene strah pred zamero. Toda dolžnost, povsod vtakniti nos, je ena najsvetejših; pa naj bo, kar bo! Stric, ki je že celo življenje Pepe,— ne oni, ki ima značaj in skušnje — plane nepričakovano k nam Ves potrt. splašen. 2e pn vratih vpraša: Ali imamo kaj gorkega za jesti? Prihod nas osupne vprašanje še bolj. Saj ne pride drugače, kakor če teta zboli ali pa bi ušla papiga. Otroci so že davno iz gnezda. Živita srečno in zadovolj- no, in če sta kanarček in pap'ga zdrava. je vsem štirim dobro. Nenadni stričev prihod in hlastno vprašanje po gorki jedj nam občutno kane na živce. — Za božjo voljo, kaj pa je? Hitimo v zboru. Stric sede, se plašno okre-ne na vse strani in še posebej proti vratom, če so zaprta, pa začne: — Nesreča! Kakor strah iz jasnega je udarilo k nam. Bog nebeški naj razvozla, od kod je prišlo!? Kar čez noč! Brez priprav bruhne nekega jutra iz žene: dovelj je suženjstva in pokorščine, konec bodi našemu trpljenju! Previdno čakam in samo oči intoniramna vprašaj, ona pa hiti z nekje naučenim govorom. Zakaj bi ne bile žene ravno-pravne v vsem z nami moškim? Moja žena odhiti v kuhinjo, da brž kaj pripravi za pod zob. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil ta odhod meni jako prijeten. Kajti pchujšanje pride, da ne veš, ne kdaj ne kako. In ali naj zato pozneje ubogemu stricu obešam mlinski kamen okrog vratu, ko si že kravato veže tako nerodno?! In, veš, kaj pravi? Ali bi svet in na njem življenje še obstajala, če ne bd me žene vršile svoje materinske dolžnosti? Kako bi bilo, če preko noči organiziramo v vseh petih delih sveta zadevni št raj k? Zato se dobro zavedamo, pravi, svojih moči. Iz moči pa izvirajo pravice. Višek vseh človeških pravic, takorekoč krona njegovih užitkov, pa da je volilna pravica. Tako zdaj zaradi te proklete pravice že tri dni ničesar ne skuha. Z resničnim sočutjem poslušam strica Da bi izrazil vso toplino sočutja, vprašam v posebno nizkem basu: — Pa si kaj poskušali zlepa vplivati na teto? Kolikor vem, se z lepo be-»edo pri teti da dosti opraviti. — Kaj pa da sem! Toliko let zakona, tako bogate skušnje! Najprej zavi-jem na veselo pot: veš, politiki so ostrašeni, če vam dajo oblast popolnoma v roke. Težko boste kaj dosegle! Se tisto pičlo uro na plesnih prireditvah od polnoči do ene, ko dame volijo, kaj vsega ne počnete! Spomni se samo, kaj ste delale na zadnjem plesu za nezakonsko deco s poslanci in senzorji!? Kdo jim more očitati, da niso dovelj gibčni in elastični, če je tre-ba iz stranke v stranko in tako zahteva politična modrost ali pa narodov blagor In kako so izgledale po komaj eni uri vašega režima? Nato ona: S iolami tokrat ne pojde! Vse vas čaka samo en izhod: ali ste za žensko volilno pravico ali ste proti. Nato jaz kot dresiran zakoniki mož: Seveda sem jaz osebno, kakor vsi moški Člani nate rodbine encdu^no za žen<=ko volilno pravico! Se več! Sem celo zato, da voliš ti namesto mene Po takem uspehu doma se spusti na delo Na seje, od tam na konference, s konference na zborovanja pa n« manifestacije pa v deputacije pa v ankete in v agitacijo okrog različnih organizacij. Najpoprej pa seveda obišče merodajne. Kuhamo nič, kanarčka m papigo opravim sam Vsako zlo pa ima tudi dobro stran. To le »nič kuhati« je edino uspešno sredstvo zoper draginjo in verižništvo. In če bi vsi tako ravnali, bi bilo draginje kanec. — Pa kako ji gre? Kaj pravi teta? —Pravi, da imajo lepe uspehe Saj veš. kako je z moškimi; vsak se boji zamere! Eden merodajnih — ta, ki vse obljubi, pa nikoli nič ne napravi— je dejal, kako mu ženski pokret imponira, da so na pravem potu da naj kar nadaljujejo! Kdor se bori, ta zmaga. Kdor trka, temu se odpre, kdor prosi ta dobi škorpijona, pardon — kruha. Mor^a j še ne bo uspeha, posebno pasivna, volilna pravica daje nedosegljiva ker je toliko molkih kandidatov, da se volitve sploh ne morejo vršiti, da se jim apetit kako ne pokvari. Neki drug merodajni pa pravi, da je njihova stranka ie poprej, ko je bila samskega stanu, bila vedno in jako odločno za žensko volilno pravico. Naše dobro verno ženstvo to v polni meri zasluži Matere, ki rode ie pol stoletja tako dobre vofilce, zaslužijo, da tudi osebno mečejo kroglice v tiste škatle, ki jih bodo postavili po vseh farah prelepe slovenske zemlje. Ce bi pa zdaj iz višjih ozirov še ne bilo mogoče ustreči, naj potrpijo, ker tudi Rim ni bil sezidan v enem dnevu Tudi pri nemerodajnih je že bila Pa kaj bo pozicija! Sai je sama kakor naslikan pes. Zija, kaže zobe, ugrizniti pa ne more. Začudeni jo vprašajo, kakor delajo naglušni ljudje: Kaj, volivno pravico hočete? Od nas? Saj je še sami nimamo! Pa se ne obračajo le ua politične stranke, kajti hočejo no/ih metod. Pravi: Misliš, da bi bile vojske na svetu, če bi ženske imele besedo?! Ali bi bila draginja mogoča, če bi me imele oblast? Ali bi imel sladkor to ceno ali morda ondulacije, če bi me bili ministri? Kdo bi dovoljeval nezakonske otroke, če bi bila vlada trdno v naših rokah? Ali pa tiste smehljajoče se stare samce? Boste že videli policijsko uro, kadar pridemo! Povišanje plač bi šlo pa vsak teden mehanično od rok. Skratka: program je jako simpatičen. Tudi taktika jako odlična Nikogar ne izpusti. 2e je bila pri rejcih velikih, srednjih in malih živali Na vprašanje, ali so za žensko volilno pravico, dobi odgovor, da to ni v pravilih, priporočajo pa se za podporo, če bodo prišle do moči Reševalno dLruštvo ji odgovarja, da ne more politično ničesar reči, da pa je vedno pripravljeno prite-či na pomoč, če se akcija ponesreči Se ljubezni ve jši je odgovor Pogrebnega društva, ki jih v prvem delu pošilja k svojim višjim, ki ob vsakih volitvah razpolagajo z njihovimi volilnimi pravicami, v strokovnem oziru pa da so jim noč in dan na razpolago in kadar bo treba pogreba, naj kar telefonično naroče; pogrebno društvo bo svojo obrt v redu in z vese'jcm izvršilo. Pri Ribarskem društvu pa bi bila rada izvohala, kako je s tisto stvarjo »v kalnem ribariti,« pa so tam gospodje molčeči ko ribe. Vse kaže, da je tam riba subjekt in ne samo objekt. Celo muzejsko upravo je obiskala. Rada bi dognala, kaj se je našlo v glavah in pod kožo bivših politikov, ki jih tam drže v nagačenem stanju Ženske mislijo na eno samo stranko in zato zbirajo vse mogoče podatke, kako bi preprečile bodoče razkole. Članstvo bo pogodbeno. Vsaki iarža naprej utrjena Ne sme se — pravi — dogajati kakor pri moških — če kdo ne more postati ban, pa da reče: se pa ne grem, zapik! In že ustanovi novo omizje. Pripoveduje časih zvečer, da je njeno mesto že za.«rgurano. Mestni župan — pravi — da bo. To ji najbolj ugaja. Blizu je: na kanarčka in papigo bi lahko pazila. Pa ima že tudi nove ideje. Predvsem nov kroj in slog za čepice mestnih uslužbencev. S čepico najložje zabiješ v glavo tudi novo prepričanje. Teta je najskromnejša. Druge pa so že razdelile poslance, senatorje, bane in ministre. Kajti brez položaja je nemogoče delo za narod! Ali bom še kaj časa vzdržal to stanja, ne vem, zato te lepo, lepo prosim: ti si pri uradniški organizaciji jako vpliven odbornik. Poskrbi, da dobe primeren odgovor na postavljeno vprašanje, ali ste za žensko volilno pravico! — Stric Pepe globoko vzdihne. Med tem prinese žena nekaj jedi na mizo. Cez nekaj dni pa sestavim odgovor za uradniško organizacijo. Nekako takole. Visoteocenjeno in neumorno žensko gibanje! Prejelo vaš dopis in takoj hitimo z izjavo: soglasno smo /a žensko volilno pravico. Že iz praktičnih razlogov Ko so upokojenci in invalidi vprašali svoječasno pri nas za svet kaj naj store za zboljšanje svojega j položaja, je bilo čuti nekaj nepremiš-J ljenih glasov: štrajkajo naj! No, lepa > je U! Kaj pa bolj žele različni režimi. | kakor to da bi prišlo do takega Straj-ka?! To je skoro taka medica, kakor da bi opozicija Itrajkala pri volitvah! — Toda če bi vi — visoko cenjeno in neumorno žensko gibanje! — Str aj kali. je uspeh porazen. Mi vsi smo na dilci; vse dusežcte! C emu torej siliti vas. da uporabite to strašno orodje?! Toliko v načelu! Formalno pa mislimo. da volilna pravica sploh ni pravica in uradniki imamo skušnje, da Je tudi to samo dolžnost. Dolžnost, ki prinaša nesrečo na*emu stanu. Le pridite v naš arhiv! Zato vas rotimo ob dvanajsti uri: odnehajte, ne silite v nesrečo! Ce bi pa nikakor ne mogle nazaj, odnosno imate Se volilno pravico v žepu. potem izposlujte vsaj to, da se vam dž ta volilna pravica, ki jo imamo uradniki, nas pa da razvežejo bremena. Daljše in mirnejSe bo naše življenje, za vas pa naj velja pregovor: kakor si kdo postelje, tako leži!« F. F l? Jalljslce krajine šole v prostorih stranke Solffk problem ostaja v Italiji pri vsem velikem prizadevanju režima, da ga dokončno reši, slej ko prej hudo pereč Zgrajenih Je bilo v poslednjih desetletjih mnogo Šolskih poslopij, a po navadi za več vasi skupaj. Tako otroci zarad. oddaljenosti od dole ln zaposlenosti doma v resnici mnogo manj obiskujejo Solo. kakor to kažejo razne statistike. Pred kratkim pa so pričeli reševati to vprašanje s nove plati Stranka ima v državi svojo organizacijo najbolje razpredeno ln tudi v vsaki vasi ima svoj dom ali vsaj svoje prostore. Po odredb strankinega vodstva in pristojnih oblasti najdbi ti prostori sedaj v danih primerih služIli otrokom za Solo. O tem vprašanju je objavil te dni tudi tržaški »Piccokx zanimiv članek, v katerem hvali omenjeno Iniciativo in posebej naglaša, da se bo na tak način znatno olajšalo delo tud: znani Šolski družbi »Italia Reden ta«, tako da država z ustanovitvijo novih Sol v deželi obče ne bo mnogo obremenjena, a bo kljub temu dosegla dvojni namen, kl ga ima šolstvo v teh krajih. List ugotavlja da je potreba po Mah tem večja, ker dejansko obvladajo 12 do 13 let stari otroci »nacionalni Jezik« na vseh področjih le tedaj, če Imajo Solo tako rekoč pred nosom. Glede na sedanje razmere pa Je v tem pogledu očitno opaziti neko graduacljo. A pričeti je treba že pri dečjih zavet Sčlh. kl jih Ima »Italia Reden ta« v Julijski Krajini kakšnih dvesto. De lansko jih je treba najmanj še enkrat toliko. Di#bne novice Nova grobova. V Trstu sta pred dne.i umrla Marija SoSičeva v starosti 83 let in Anton Debevec star 89 let. Istrski zavod za zemljiški kredit, flgai nekdanja gospodarska ln politična vloga Je Se vsem Istranom v spominu, js Se nekaj let v likvidaciji čeprav so al Istrski Italijani na vse načine prizadevali, da bi zavod očuvall propasti. Zavod js imel doslej že nekaj llkvidac Jskih komisarjev Poslednji med njimi je bU odvetnik Ludvik Arturi. Pred dnevi pa Js to mesto po posebnem dekretu prevzel predsednik istr skega pokrajinskega upravnega odbora dr. Ivan Apollono. Velika tihotapska afera. Pred dnevi se Je zaključila pred tržaškim sodiščem velika afera tihotapcev, kl so jim dokazali, da so pretihotapil, v državo 55 ton kave. Obtoženci so bih večinoma la zapadnih pokrajin države. Glavni obtotenee A rt uro Scandelari Je bfl obsojen na 10 let Ječe tn 4.45 m 11 Jona lir kazni, čeprav je sodlSče na nJem ugotovilo duševno neuravnovešenost. Trije soobtožend, kl tudi niso domačini so bih obsojeni na ječo po 3 do S leta ln denarne kasni v skupnem snenku 2.74 m 11 Jona lir. Pet nadaljnjih obtožencev Je bilo oproščenih. Smrtna nesreča hretn«čarja. EmO Pit-letlč 27 let stari kretnlčar, je bil zaposlen pri železnici v PulJu ln podrejen neposredno vojaški oblasti. Pred dnevi so prsni kali s puljske postaje v bližnji arzena! nekaj vagonov starega telezja. Pavletlča pa je nenadno pri delu spodnesk*. da js padel naravnost pod železniški voz. Kolesa so ga malone prerezala na dvoje. Nesreča je napravila v Pulju najgloblji vtis. Mož js zapustil Seno ln tri nedorasle ka Utonila Je v domačem v«dajakn OOtetna Katra Medvedova Is Cepovana. žena js Imela opravka S kokoSmi. Podila jih je v kurnik. Pri vodnjaku je mahnila aa neko kokošjo, a pri tam jo je aa spolzkih tlsfe spodneslo, da se Je nagnila čaa ogradnl zid ln omahnila v vodnjak. Domači so jI sicer pršcej prihiteli na pomoč, a vendar je niso mogl dovolj naglo opraviti la vode. šele po nekaj urah so dvignili njeno truplo is vodnjaka. Nesreča Je sbudila v ~ povanu eloboko sočutja s težko pokojničino družino. Sokotl! Posedajte tn podpi' reljU SpkoUki kino v MM I NaSe gledališče IR A D I D B A M A Nedelja 24. ob 18.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. laven Zn iane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek 20. oh 15.: Kozarec vode. laven. »• cene od 20 din navsdoL Ob 30.: Striček Vanja. ZnHane ©ene od 30 din navzdol Torek, 26 ob 15.: Snegulčiea. Izven. Znižane osu od 20 din navzdol Ob 20.: Tri komedije. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Sreda, 27.: zaprto. Neizbrisna Urp apom*a na otrofka isto bo ostal otrokom po obisku Goliere prekrasne mladinske igre »Petrčkove poslednje sanje«. V delu. čigar dejanje se godi v kmečki koči v podzemskem kraljevntvu kralja Matjaža. pod božično smreko v gozdu ln nebesih, nastopa ves dramski ansambel. Predstava bo danes popoldne. Cene znižane. Pnvcnfld v drami: na božični dan popoldne: 8crlbeov »Kozarec vode«, duhovita in zabavna komedija dvomih spletk z ljubav-no zgodbo. Zvečer: Cehovljev »Striček Vanja«. drama Civljenjsko neodpornih, nesrečnih ljudi. Igra polna nastrojev in ubranosti. Na Štefanovo popoldne: mladinska igra v stihih P. Golie »Snegulčiea«. najbolj priljubljena vsled znanega motiva ln zabavnih Škratov in razbojnikov. Zvečer: Courtelinove tri komedije: Boubouroche. Stalni gost ki Priljudni komisar kl nudijo s svojimi prizori: o varan em ljubimcu, razprave na sodniji ln poslovanja na policijskem kom sarijatn nadvse zabaven večer. Za predstave veljajo znižane cene. Linhartova »Zupanova Micka« je prva slovenska odrska Igra. V proslavo njenega nastanka pred 150 leti jo bodo vprteorili 28. t m. izven abonmaja Igrali Jo bodo v trlglnalnem L nhartovem Jeziku, kar bo dalo predstavi posebno obeležje. Režiser dr. Kreft. OPERA Nedelja. 24.: zaprto. Ponedeljek, 25 Ob 15.: Glumač Matere božje. Izven Znižane oene Ob 20.: Sabska kraljica. Gostovanje Josipa Gostlča Izven Znižane oene. Torek, 26. ob 15.: Pri belem konj čku. Izven Znižane cene Ob 20.; Figuro v a svatba. Znižane oene. Sreda. 27.: Nižava. Red sreda. Za božične praznike bo v naši operi prav lep ln zanimiv spored. Ka sveti dan popoldne bodo ponovil, prelepi Massenetov mi-rakl »Glumač Matere božje«, ki je po svoji p repi osti vsebini ln glasbi prava ljudska opera ln kot nalašč primerna za tak praznik. Zvečer bo v Goldmarkovl »Sabski kralj d« gostoval oaS priljubljeni rojak Josip Gostič. čigar lik Salomonovega vojskovodje Asada Je vzor zrele interpretacije tako v pevskem kot Igralskem oziru. Razen njega bodo nastopili Se Janko. Ko-gejeva. Heybalova tn Lupša. Na Štefanovo popoldne bodo vprizorll; veselo ln nadvse zabavno opereto »Pri belem konjičku«, kjer imajo zlasti izvrstne partije Modest Sancin, Zupan Peček. B. Sancin, Pollčeva. Barbičeva, Japljeva. Zvečer pa bodo po dalJSem času ponovili Mozartovo »Flgaro-vo svatbo« s Betettom v naslovni partiji. V ostalih vlogah Janko, Marčec, Zupan, Orel. Sladoljev Ribičeva, Vldalijeva Hey-balova, Kogejeva Polajnar jeva. Ža vse predstave veljajo znižane cene. Za prihodnje dni pripravlja opera Le-harjevo opereto »Frasqu'ta« s go. GJun-gjenčevo ln Franclom ter Dvofakovo opero »Rusalka« s Heybalovo, Baslčevo, Kogojevo, Franclom ln Lupšo. MARIBORSKO OLEDALlUi Nedelja, 24.: zaprto. Ponedeljek, 25. ob 18.: Vla mala. Znižane oene. Ob 20.: Zaroka na Jadranu. Premiera. Izven. Torek, 25. ob 15.: Prodana nevesta. Znižane cene. Ob 20.: Konto X«. Premiera. Isven. Novi orehi Posetnlca C. KROP KOVAČ MISLINJE Možak je poklicu nekaj drugega, kakor pa Je povedal na svoji posetnid. Iz črk te posetnioe sestavi njegov pravi poklici Skrit pregovor CBTNDL - PRIMORJE - KASCA - MAZILO - SLUGA - PONIREK - DRAGINJA - KLAVIR . VILICE . SNEŽINKA -SITAR - SLIKAR - NAPAKA - SOKOL - BOLNICA - CEKIN Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovori Dopolnllnlca OVOSSILAABISOODUOULE EDANAEGAASONOTNAAAKA V srednjo vrsto vstavi prave črke. da dobii v navpičnih vrstah besede, v osrednji vodoravni pa ime in priimek slovenskega pesnika. Računska uganka Kmet si da Izkopati vodnjak. Z delavcem se domeni da mu bo plačal za prvi meter globine neko določeno vsoto aa vsak naslednji meter pa vselej toliko kakor aa prejšnji meter in še polovico tega metka Izračunajte, koliko metrov je bil vodnjak globok in koliko je plačal kmet sa prvi meter globine, če Je delavcu plačal pa opravljenem delu 665 dinarjev! Rešitve je treba poslati do peta m uredništvo »Jutra«, oddelek za uganka. Med reševalce bo stric Matic razdelil kaj lepih nagrad. Strtiorehi PRSMKALNIOA: Toledo. Oregon, dena. SKRIT PRBGOVORi Lanuhl naj ae i do k mravlji učit DO POLNILNICA: Jat VERIGA: Beseda, davlca. carina, ka, kadil«, lopata. Talija. Jagoda. Med reševalce jo razdelil stric Matic lest knjižnih nagrad. Po žrebu jih dobe naslednji: Pipan Anten. Ljubljana. Moste. Bavdkova ulica 9. Cendem Danica. Ljubljana, Rožna dolina VTTI-4a. Ivan Znpan-«8, Ljubljana, Murnikova I8a. dobe po «i roman lz »Jateavp " Nedelja, 24. decembra t^hlj— g: jutmjl pozdrav. — 8.18: TamburaSki septeL — 9: Napovedi poročila. — 9.15: Prenos te franč. cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Godalni okt«» (plošče). — 10.15: Samospevi ge. Nade Udovč-Brejčeve, prt kiavirju prof. P. Si-vtc. — U: Kv.ntet pihal. — 1L45: Heydno ve komorne skladbe (plošče). — 12.08: Schubertova Nedokončana simfonija. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Radijski orkester. — 17: Božč-ne pesmi poje g. Julij Betetto, prt klavirju prof. P. Sivic. — 17.45: Mefikov božični misterij »Henrik, gobav vitez«. — 19: Napovedi, poročila. — 19.05: Božično zvon jenje. — 1915: V čaru svete noči (radijski komorni zbor ln radijski orkester — 20.45: Redtacje. — 20 50: Božične pesmi poje trnovski cerkveni zbor, vmes koncert ljubljanskega godalnega kvarteta. — 22: Božični nagovor (prof. Fr. Koblar). — 22.10: Božične pesmi poje »Ljubljanski zvon«, vmes igra ljubljanski godalni kvartet. — 28.10: Božične čestitke z rasnih dežel (plošče). — 23.45: Prenos zvon jen ja. — 24: Prenos polnočnice od Sv. Petra v LjublJaaL Beograd IS: Orkester. — 19.40: BoOO-ne pesmL — 20.20: Narodna glasba — 20.40: Nabožna glasba. — 21.50- Slovenske narodne pesmi. — 22.20: Orgle. — 22.50: Božične pesmi — 24: Polnočni ca. — Zagreb 16 50: Godalni kvartet. — 19.15: Komorna glasba. — 20.30: Redtacje. — 20.50: Božične pesmi. — 21.50: Božič samotarjev. — 22.20: Plošče. — 22.30: Božične večernlce. — Sofija 18: L^hka godba ln ples. — 1950: Plošče. — 20: Orkester. — 20.20: Operetna muzika. — 21.30: Plošče. — Rim 17: Solisti. — 20.30: Vio-lnske skladbe. — 21.40: Orkestralni koncert. — 23.15: Orgle. — 24: Polnočnlca. — Dunaj 16: Božične Slike. — 19: Kakor Berlin. — 20.15: Božična glasba. — 22: Rajanje pod božičnim drevesom. Ponedeljek, 25. decembra Ljubljana 9: Jutrnji pozdrav napovedi — 9.10: Božični spomni (plošče). — 9 45: Verski govor (g. V. Učak). — 10 Prenos cerkvene glasbe lz stolnice. — 11: Tambu-ražki orkester. — 11.45: Božične pesmi tn skladbe (plofiče). — 12.30: Praznični koncert radijskega orkestra. — 13: Beethovnov klavirsk: koncert v es-duru ob nprem-ljevanju orkestra (solist prof P Sivic). — 13.02: Napovedi. — 14: Otroški božič. — 17: Prenos z razstave kanarčkov — 17.10: Božični napori (Radijski komorni zbor in orkester). — 18: Iz opere lVVert-her« (plošče). — 19: Napovedi. — 1920: Nac. ura: Hrvatske božične pesmi. — 19.40: Preludiji ln melodije (plošče) — 20: Dickensova božična pesem (za rvočno igro priredil: g. I. Pengov). — 21.15: Ra-dijsk orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: CitraSki trio »Vesna«. Beograd 18: Recitacije lz slovanske lirike. — 18.20: Božične pesmi. — 18 50: Plošče. — 19.40: Tamburaški Zbor. — 20: Pevski večer. — 20.30: Zvočna igra. — 22.20: Plesi s plošč. — Zagreb 17: Orgle. — 17.45: Moški pevski kvartet. — 20: Božične pesmi za zbore. — 20.30: Klavirske skladbe. — 21: Koncert Majde Lovšetove. — 21.30: Stare božične pesmi. — 22.20: Ples. — Sofija 19: Pester glasbeni spored. — 19: Klavirske skladbe. — 19.50: Simf. koncert. — 21: Bož čne pesmi. — 21.30: Plošče la ples. — Rim 17.15: Koncert solistov. — 21: Prenos iz Berlina. — 22.15: Simf. koncert. — 23.15: Ples. — Dunaj 16: Božični darovi — 17.45: Schumannova glasba. — 20.15: Lecharjeva opereta »Car-jevič«. — 22.15: Klavirski koncert. — 23: Plošče. — 23.25: Orkester. — Berlin 20.15: Plesni večer. — 21: Večer nemške ln italijanske muzlke. — 24.15: Nočni koncert. Tore*, 86. decembra LJubljana 9: Napovedi. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (pr. V. Učak). — 10: Priljubljeni napevi — 10.20: Trboveljski pseski Jaze ln Ci-mermanov kvartet. — 12: Orkestralna glasba s plošč. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli napevi. Kmečki trlo, gg. Sv. Banovec ln Vek. Janko. — 14: Vaški umetniki (plošče). — 17: Kmečka mladina tn mesto (g. L. Puš). — 17-30: Narodne a spremijevanjem radijskega orkestra. Sodelujejo ga. Draga Sokova, Poldka Rupnikova, gg. A. J are in Roman Petrov««. — 19: Napovedi poročla. — 19.20: Nac. ura: Srbsko pomorišje nekdaj In sedaj. — 19.40: Objave. — 20: Vesel večer: Fantje na vasi Jožek ln Ježek ter tereet Stritarjevih s spremljevanjem harmonike (A. Stanko) — vmes plošče. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 18: StaroslovanSke večemioa. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Violinski koncert — 30.30: Godalni kvartet. — 21.50: Arije in pesmL — 22.20: Ples. — Zagreb 17: Hrvatske božlčnlce. — ,20: Klavirske skladbe. — 20.30: Božična povest. — 22.20: Ples. — Sofija 19 50: Plošč«. — 20: Komora koncert. — 20.30: Ruske romance. — 21: Instrumentalna glasba. — 21.25: Plošče. — 22: Plesi. — R*m 17.15: Poskočni napevi — 20 30: Lahka godba. — 21: Verdijeva opera »Sicilljan-ske večernlce. — Dunaj 16: Koncert po željah. — 20.15: Vesela Igra. — 22.20: Lahka glasba. — 24.10: Nočni koncert. Sreda, 21. decembra Ljubljana 7: Jutrnji pondrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki s plošč. — 12: Iz čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi Sramel »Strile fantje«. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Ob sk v uredništvu dnevnika. — 18.40: Delavec ln izobrazba gdč. Krista Hafner. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nae. ura: Vpliv mednarodnih dogodkov na slovensko narodno gospodarstvo (g. Drago Potočnik). — 19.40: Objave. — 19.50: Tridesetletnica prvo trgovske Sole v Ljubljani (g. Stane Megušar). — 30: V ollnsld koncert g. Uroša Prevor-Ska pri klavirju dr. Danilo S vara. — 30.45: Pisana Sala (plošče). — 21.15: Koncert slovenskega vokalnega kvarteta. — 33: Napovedi la poročila. — 23.15: Plošče sa ples. Beograd 1868: Orkester. — 19.40: Pto-SBa. — 20: Gounodova opera »Faust«. — Zagreb 30: Kakor Llubljana. — 22.30: Lahka glasba. — Sofija 18.45: Mali orkester. — 19.50: Operni prenos. — R*™ 17.15: Violina >• klavir. — 20.30: Lahka glasba. — 31.20: Operetni odlomki — 22.20: Violina tn klavir. — 23.15: Ples. — Dunaj 16: Mah orkester. — 18: Pesmi la balada. — 30.15: Ljudske pesmi. — 21: Verdijeva glasba. — 33: Vsi ki orkester. — 34.10: Nočni koncert. — Berlhi 20.11: Godba na pihala. — 21.15: Pl«ml ritmi. — 88; Ufcfea glasba. — 34.10: Nočni koncert NA KURESCEK vozi avtobus v nedeljo, ponedeljek w torek izpred Mestnega ilo-eui ob 8. un zjutraj. Prijave telefon 36-98. 33063 18 Bes prijetne praznike postrežem s trvav.civiru pečenlcami ter najbolj Žimi vini s preprosto preživite v gostunj Pod gozdom ns Doienjsiu cesti. 32108-18 Fina vina ■a božične pia^nlke se točijo v go&tiint pri Panju, Vegova ulica št. 10. Oben< m ^eilui vsem prav srečne ln veeese božične praiiiilke. Ton« Huč. 33033-18 znano Ali Vam je kje bo naj t»i j prijetno o boitOu Lh praznikih? Gotovo da v goet-hii pri Panju, kjer ae točijo fina vina, servlrajo razna top..a Ln mrzla Jediia. domače koline, kjer Je godba, petje Itd Zato vsi prijatelj) dobre vinske kapljice ln vesele narave, pridite še danes ln zanajajte vedno m ob vsaki priliki samo v Vegovo ulico 10, kjer s-e boste vedno najbolje ln najceneje zabava 1. Za obilen obisk se Vani toplo priporočam tn želim vsem prav srečne in vesele božične praznike ln na veselo svtdenje! Tone Huč. 33029-18 Posredovalnica Ogrinc Aleksandrova c. 7-II od da;a ln prlskrbuje služ-De kunarli aui. natak&ri-' can> sobaricam, služkinjam. postrežnlcam ln začetnicam. Za odgovor 2 din v znamkah. 33065 1 Frizersko pomočnico stalno, prvo/rasno moč, spi ejme damskl salon. Izključena tudi na popoma oddaja salona. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Dobra mo1«. 33052-1 Natakar jelonoša uzvtžban, se sprejme takoj. Predstaviti se osebno v note.ti »Stara po šta«, Kranj. Ključavničarski pomočnik ki je popolnoma samostojen avtogenski varilec dobi mesto takoi. Naslov v v»eh posloval. Jutra. 33166-1 Mizarski pomočnik dobi stalno službo poslovodje. Potrebna ie kavcija. 30.000 din. Ponudbe na odd. jutra pod »Dober delavec«. 33114-1 Žagarja za veneciianko takoi sprei mem. Plača po dogovoru. Drago Arčan, Petiovče pri Celju. 33188-1 Gospodično Trgov, pomočnico starejšo, za trgovino z mešanim blagom na deželi, sprejmem. Naslov v og; odd. Jutra. 32900-1 razumno, primerne izobraženo, s smislom do samostojnega gospodinjstva, išče m-- gospod srednjih let, v dr-3292o-l žavm službi 2 malim otrokom. Pogoj razumevanje d« otroka in čista preteklost. Popolne ponudbe s sliko, ki jo »mem na ogl. oddel. Jutra pod »Veselje do do- 33183 Dekle kot pomoč ku&arlci ln sobarici ter za vrtna dela prejmeta. Prednost sirote brez starsev. Ponudbe pod »Spretna in vestna«. 33213-1 Brivski pomočnik ieto dober delavec, ki dela tudi trajno vodno ,n železno ondulacljo. s vsaj trlietno prakso, dobi stalno mesto. Nastopi lahko takoj. Anton Mat ko, brivec tn rrizer Zagorje ob Ban. 33221-1 Služkinjo sprejmem ia pi *nje, ki se razum« tudi v Šivanju na šivani stroj. — Ljubljana. Karlov ,ka oe sta 4. 33111-1 Gostilna Martine v Zgornji Šiški Na Štefanovo prva pred-pustna zabava! Pavličev Jazz! Kmečka godba! Na Silvestrovo vpIiKs loterija! Srečke brezplačno! Zabava! Plesi 33290-18 Gostilno »redi mesta, z veiV'tni prostori, radi bolezni oddara proti odkupnini. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod {ifro »Veliki prostori«. 33377-18 Na Štefanovo is silvestrovo zvečer bo r gostilni »Lioyd« na Sv. Petra cesti 7. godba s plesom. torei, spet prav prijetna zabava ob najboljšem vinu in jedilih Priporoča se Velkavrh Rezi. 33376-18 Gospodinjo kuharico z nekaj gotovine. do 35 let, kot kampanj onko iščem za moderno gostinsko postojanko. Ponudbe s sliko-ki ae vrne na ogl. oddelek Jutra pod »ženi tev« 33085-1 Natakarico sposobno tn samostojno lf?e dobro idoča gostilna za takoj. Toči niča na račun. Naslov v vseh pc»loval. Jutra. 33088 1 Deklica za vse dostojno, z znanjem nemščine, ki zna kuhati vzamem s 1. Januar jem v bližini Zagreba Plača 300 Stalno mesto Ponudbe pod štev. 55055 na Pubiicitas Za greb. greb. 33070-1 Fotografsko pomočnico sil kot dru^abnico za dobro uveden vei.il atelje sprejmem takoj. Ponudbe s sliko na ogl. Brezposelna dekleta in žene — Pozor! Imamo avlo mnogo dobrin mest za Zagreb in izven proti zelo dobrim plačam za 1. ln -5 Ja nuar 1940. zato potrebujemo mnogo mlajših dobrih deklet, ki znajo kuhati, kuharic to so bari c. natakaric in vzgo Jiteljic. Katera želi dobro ln stalno mesto naj ee takoj javi pri In s ti turi; i udovica i sa-mosta nlb gospodja. Zagreb Tlica 29-1. tel 73-71 Pismeni odgovor din 3. 33066-1 Podjetje v LjaMjan Oče moško pisarniško moč s potrebno prakso m znanjem netnlčine, zaželeno tu di italijanščine ali angleščine. Nastop službe takoj ostalo po dogovoru. Ponud be z referencami pošlute oa ogl. odd. Jutra pod »Po štenost ia stalnost«. 33305-1 Kuharica ki opravlja tudi ostala bil o c.-j , na tlela, ki je čista in po- ^d. Jutra pod' ,Šrcsob- Stena siuibo » 15. i«- nuarjem. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Čista 304« 33304 1 ns za vsa fotor^f^ka dela«. 33074-1 Vsi v gostilno Rahne točimo vino po znižanih een&h. Bazna jedila na razpo'a?o za obilen o-bisk se priporočam. 33325-18 Pri Putrichu n Štefanovo ples do 1. •fe. Vljudno vabljeni! 33389 lb HMTTflffi Kuharico sa boljši hotel ISčem. — Znati mora dunajsko ln srbeko kuho Naslov t vseh posl. Jutra. 324861 Resna vzgojiteljica ta lakot ae pod 25 let. > pen el.cn ud znanjem nem ičine nai stavi pismeno ponudbo aa naslov Rj;-aaido Maggia, Sunja. 32949 l Sedlarske pomo^mlce snrejme takoj Hcrvat Jo"ko, Li"bljo»-a, Poljanska cesta 69 33019-1 Trgovskega pomočnika veVeT Kočevje. 32942 1 Iščem dekle k otroku ln za pospravljanje sob z znanjem nemščine. Pismene ponudbe na dr. Malenko-vlča, zdravnika, Burna. 33214-1 Spretno kuharico vajeno večj. gospodinjstva. samostojne, dobre! na in slovenščina), x več kuhe, popolnoma zdrs- j letno prakso. Sel« sprem« vo, sprejmem v 12član- J niti službo. Ponudbe na ?ko trgovsko hišo. Po ogl. odd. Jutra pod šifro nudbe pod »Vestna in) »Na deželo«^ snažna«. 33212-1 i Perfektna korespondentka ia kniigovodkinja (nerešči- Gospodična 24 let tz ugledne hiše z malo maturo lletnim trg. tečajem zelo resna ln marljiva išče službo kot blagajničar-ka, prodajalka v trafiki ali pekarni ali kot vzgojiteljica k otrokom Najraje v bližini Celja ali Maribora. Ponudbe na ogl odd. Jutra poč »Nastop ■ u. Jan. ali 1. febr.« 33078-2 Plačilna natakarica z večletno prakso, vešča tudi nemškega ln srbohrvaškega jezika, išče mesta kjer koli. Gabrl-lela Plntar, Skofja Loka spodnji trg 330-19-2 Gospodična s znanjem slovenskega, hrvatskega la nem£kegs jezika teli kot ljubiteljica otrok k otrokom. Ponudbe ns oglas. odd. Jutra pod »Vestna«. 33027-2 Nagrado 1 - 2000 din dara, kdor ml priskrbi službo kot skladiščnik ali kaj podounegs Imam 25.000 do 30 000 din go tovlne. ki jo lahko vložim v podjetje. Sem na-obražen ln vešč v tej stroki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 33053-2 Bratje, sestre, Sokoli, Sokolicef Del j časa sem bres del«. Imam* ženo ln otrok* Prosim kot brat. pomagajte, tzposlujte ml službo. Imam štiri rasrede gimnazije tn pisarniško prakso. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen brat«, 32886-2 Mlajši brivski pomočnik Lšde stalne služb« Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Pran« Kropi pri Maksu Hutarju. Tr-bo.Je 3. 32962 2 | G. Tk. Rotman | 5AK0O IN PETI« POTUJETA Uradnica samostojna knjigovoiflcinjs, sposobna vseh pisarniških in , blagajniških del. zmožna 52916-2 slovenskega. nemškega is italijanske« lezika z večletno prakso išče služb« v Ljubljani ali okolici. Puou dbe aa ogl odd. Jatra pod »Natančna is veatna«. »31*0-2 L J 2? 24 Da, zvct je prflefela na krokodila, Id sta se takoj obrnila in hitro odplavala, noseč na hrbtih leoparda, ki je pihal kakor obseden. Naj je botel ali me, moral je ostati, kjer Je bili Naša prijatelja sta s potolaženim srcem gledala za njim. Nato sta zabredla k čolna... Uradnik vsM »teh pisarniških poslov. veste«, žeti dopoldanske zaposlitve proti hrani in sUnovania. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra ped »13. januar«. 33162-2 Bri v.-frizerski pomočnik prvovrsten delavec v cd o »ttoki išče službo. — Nastopi takoi »li do do-covoru. Serafinovič Živo j in, frizerski saloo Gtošeli, kadeče p. Zidani ®o*t. »no-2 Hotelski portir star 33 let * večletnimi o-pr-čevali ter znanje« »tran-skih jezikov. «e odgovarjajočo službo, lraass jamstvo. Ponudbe na Jurkovif, Mariboc. Tvornilka 30. JJ193-2 Halol Pozort Uradnik vetč trgovine ta vseh pisarniških poslov zmožen ltalljanAčl-a*. nemščine, Cranco-ščlne s veliko prakso samski tšč« kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe as ogl. odd. Jutra pod »Visok* kavcija« mvt-2 Boste Za praznike, ko bo časa za polivanje na pretek in si bodo mnogi želeli česa, kar bi jim na prijeten in koristen način krajšalo Čas. smo si omislili loterijo, ki bo vsakomur v zabavo pa tudi v poučno in koristno razmišljanje, poleg tega pa bo dala igralcem možnost, da zadenejo enega izmed }oo dobitkov Brez številk ni loterije; in kje drugje naj bi jih vzeli srečonosne številke, ie ne iz malega oglasnika »Jutra«, ki je v dvajsetih letih objavil približno milijon oglasov, s katerimi je osrečil tisoče, stotisočem pa pripomogel do uspešnih zaključkov kupčij in posredovanj. Dobro je mali oglasnik »Jutra« prodajal posestva, hiše, parcele; mnogim je nakupil domove, obrtnikom je kupoval in prodajal stroje; tisočem je preskrbel stanovanja in sobe: gospodarjem in podjetnikom je izbiral najboljše osebje, nameščence, pomočnike, strokovne delavce in vajence; gospodinje so se vselej z vsem zaupanjem zatekale k »Jutrovemu« malemu oglasniku, 2e so želele dobro prodati odvišne stvari ali pa kupiti, kar so ▼ gospodinjstvu potrebovale. Mnogi so se po malem oglasniku našli in se združili v srečne zakonske pare. Vsak teh stotisočerih oglasov je imel svojo številko, ki so si jih naročniki oglasov zlasti dobro zapomnili, Če je bilo njihovim težnjam, ki so jih z oglasi iznesli pred javnost, posebno dobro ustreženo. Številke svojih oglasov so smatrali še za nadalje za svoje srečonosne številke, kar izpričujejo mnoge zahvale in pohvalna priznanja, ki smo jih prejeli od naročnikov malih oglasov. Zdaj boste pa tudi ie razumeli, zakaj smo za našo loterijo izbrali srečo-nosne številke malega oglasnika »Jutra«. Na delo tedaj! Preglejte današnji mali oglasnik, potem pa napišite na kupon številko oglasa, ki vas bo najbolj zanimal, ali pa vas bo spomnil, da bi bil tak oglas potreben tudi vam, ker imate siične težnje! Napišite na kupon razločno in točno svoj naslov. Kupon vložite potem ▼ kuverto, nanjo pa napišite naslov: Uprava »Jutra«, Ljdbljuaa, v spodnji levi kot pa še: Božična loterija, take kakor vam pokaže vzorec. Na pismo nalepite znamko za 1.50 din ln ga brž oddajte v poštni nabiralnik, ali pa v kateri podružnici »Jutra«. Pogoji žrebanja 1.) Dobitki bodo izžreban! po vrstnem redu, tako kakor so objavljeni, če bi se primerilo, da tztrebanl kupon ne bo Unel katere izmed Številk malih oglasov, ki bodo objavljeni v božični številki »Jutra« ali pa bo na kuponu napisanih več Številk, bo žreb razveljavljen, sa dotični dobitek pa se bo žrebalo ponovno, vse dotlej, dokler ne bo Izžreban kupon, ki bo nosil eno samo Številko iz božičnega malega oglasnika in točen igralčev naslov. 2.) V žrebanje bodo vzeta prav vsa pisma s kuponi, ki bodo nosila označbo »Božična loterija« in ki bodo prispela do 3. januarja do 18. ure v upravo »Jutra«. Kakih drugih sporočil ta pisma ne smejo vsebovati. 3.) žrebanje bo nepreklicno dne 4. januarja 1940, izid žrebanja pa bo objavljen v »Jutru« dne 6. januarja 1940. Dobitki: 1. dobitek: S. dobitek: 3. d o b i t e k s 4. dobitek: dobitki: od S. do 9.: od 10. de 11.: od 12. do 16.: od 16. do 20.: od 2 L do 50.: od AL do 300.: KUPON odlična Hohnerjeva Jazz-harmonifca; Španska kitara f fotoaparat znamke Zeiss Ikon; fotoaparat znamke Zeiss Ikon; blago In podloga za moške obleke; kompletne smučI; zlata nalivna peresa; »Jutrov* album „Na£i kraji"? po pet knjig iz »Jutrove" knjižnice; po en bon za brezplačno objavo Vzorec za naslov: Iz malega oglasnika sem izbral itev. _ Naslov: UPRAVA „JUTRA" Božična loterij« Ljubljana Pogonska sigurnost čistoča zvoka Okusna oblika Izredno povoifna cena Model 195W, 4 elektronski, Din 3150.— Model 216W. 6 elektronaKi Dm 3675.— Model 240W, 6 elektronski, Din *l00,— Zastopstvo za LJubljano in okolico: Radiotehnlk FR. ŠETINA, Domobranska 27, tel. 32-64. — Maribor: M. OZVAT1C, Carova ul. L — Jesenice: »Aruton« RUDOLF ZUPAN. — Murska Sobota: JANEZ NEMEC, Aleksandrova 6. Pridno dekle ■ dc-iCi« ifice u.esta v hoie.u aH boljši rod bi n: v Ljubljani Mariboru aH Celju, da bi se učiia kuliaU a ona bi zato opravljala vsa h lana. ui sobna dela brea-piačiio samo proti dajatvi navadne brane ln postelje. Ponudb« na ogl odd. Jutra pod šUro »Pošteno dekle«. 33062 2 Prodajalka ■a slaščičarno ali sllčno vajena kuhanja Išče me ato. Ponudbe na oglas. Odd. Jutra pod »Miada ln agllna«. _ 33339-2 Prodajalka misfi&ne stroke, z Bna-njem nemščine, ieli me-sui t trgovini, tudi kot bliugajnlcarka. Ponudbe pod »1940« na ogl. odd. Jutra. 33123-2 15 leten fant absolvent meščanske šole. se žeil Izučiti v me-haničarskl stroki. Po nv.-žnoetl ■ oskrbo v hlitt. 33203 2 Kuharica rauiada. de ovna, vajena Vseh del Išče mesto pri odpadlih. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod: »Nastop 1. januarja«. 33338-2 Trgovska pomočnica dobro verzirana v mešani stroki, želi premenlti službo takoj ali s 1 februarjem. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Zmožna«. 33208-2 Mladenič rtar 23 et. z malo maturo ln nadaijnjo šolsko izobrazbo, govori 5 Jezikov, lice za takoj, tudi na deželi, primerno za po itev Ponudbe na oj;Iai«ni odd. Jutra pod »Skromen«. 33263-2 Natakarica rrnožna kavcije, iš..e pri rnerne sluibe v bolj ri gostilni, bufetu ali restavraciji. Naaiov v vseb posloval. »Jutra«. 33206-2 Absolvent Chrlstoiovega trgovskega te a i a, vojaši prcet, IS če mesto pra^likanta k ei kol: Naslov v op odd. Jutra 33220-2 Gospodična i triletno pisarniško prakso Jel' primerne zaposlitve. Pouudbe na ogl. odd. Jutra p.Ki »Januar«. 55524-2 Diplomiran komercialist jugoslovanski državljan ln vojaščine prost, z ar.anlem slovenVlne. nemščine. srbohrva lne an?:lfčine. francoščine ln Ita ljanščlne, a leno-graf ui strojepisec ■ rakso v 'nozemstvu. šče službo Nastop takoj Ponudbe na oglas odi Jutra pod »S*-"*'*! 1000«. 33283 2 K Fotografski pomo?nfk mlad, voJaAčine prost. 1& e službe Sposoben za vsa dela Ponudbe pod »Dober laborant« na ogl odd. Jutra. 33235-2 Vzgojiteljica perfektna v neiuaclnl ln a.L>.en^činl želi siuioo pri ooijsi rudUnl Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraj.i l*«en Lj ubijane«. 32917-i Perfektna korespondentka ln knjigovotikinja inem ičlna in slovenščina) z vec.etno prakso ieli spremeniti e.uAbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na deželo«. 32916-2 Sobar mlad. samski, vešč ser- vlranja likanja želi pri boljši družini službo. Maslov t vseh posl. Jutra. 33348-2 Samostojna kuharica ieli jlnJbo za tako). Naslov v vseh poslov. Jutra. 55270-2 Manufakturist iglica, polten ieli premenih mesto. Ponudbe ma oglasni odd. Jutra pod »Večletna praksam 55595-2 Vajenci (ke) Natakarski vajenec adrav močan ln pošten dobi mesto a 1. februar jem 1940 v kolodvorski restavraciji na Prager-skem, Vaa oskrba v hiši. Prednost z znanjem nem ščlne a»l madžarščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakar« 33069-44 Učenko po možnosti z dvema meščanskima razredoma, močno, zdravo, takoj sprejme trgovina z mešanim blagom. Predstaviti se Je 26. t. m. pri tvrdikl Prlcelj Anton, Sv. Lovreno, Pohorje. 32968-44 Iščem Šiviljo ki bi sprejela vajenko s vso oskrbo v hiši Naslov v ogl. odd. Jutra. 33232-44 Brivskega vajenca začetnika ali takega, ki ima že nekaj učne dobe, iščem. Dorčec Matija, Kranjska gora. 33231-44 14 leten fant z dvema mehanskima io-lama bi se Se) rad učit v trgovino. Želel bi stanovanj ia hrano v hiii Medja Martin, Srednja vas, Bohinj. 35567-44 Frizersko vajenko nrejtnem. Salon »Nada« Sovi trg 1. 33280 44 Frizersko vajenko sprejme takoj salon »Tončka« Dedvedova u;. 38. Ljubljana vn. 33278 44 21L Sanke tovorne in osebne, teles no biagajno, zapravi j i vec, Ssedežen, prek, Ia. kanarčke vrvlvce proda Jeločnik, Rožna dolina. 33350-6 Parkete, dt-skt in bukova drva ugodno proda Ivan Siflta tovarna parketov. Metelkova 4. telet os 22-44. 2449-6 Zvočni kino prodam radi bolezni, zamepjam tudi za nepremičnine ln hranilne knjige. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. 33091-6 Stroj Berkel ss rezanje šunke ln avtomatsko tehtnico proda Križaj, Medvedova 14. Posredovalcu pro vizijo. 33101-6 Oficirsko suknjo, hlače, bluzo (pe-šad). malo rabljeno ugod no prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra, 33179-6 Otroških vozičkov ln lgračnih večja part; Ja spom, adansklh modelov poceni naproda.: Ovokolesa svetovnih znamk, raznih tovarn, zelo ugoden nakup. — Pnevmatike za dvoko lesa ln motorje različnih znamk v zalogi po ugodni ceni. Šivalni stroji pogrezljlvl, večja množina zelo poceni Motorji več znamk 100 125, 350 ccm zelo ugod no naprodaj. Tribuna F. B. I., Ljubljana, Kar-lovška o. 4. 33112 S Prodajalkam »stopnicam, agentkam po vsej državi nudimo dubet zaslužek tud' postranski, — Jugo-Patent. Ljubljana, — Dvuiakova. 560 5 Vsakovrstne prevoze prevzame tn vam po-.eni razva a Ione Iiuč, Ljub ijana, Vegova ulica 10 33032 3 Zastopnike(ce) u novosti brez konkurence takoi spretme Lindič, Ljubliana 245 f. Za odgovor pri loiite znamko. 32181 3 Mlada gospodična lS6e nameiienja v kakršni koli prodajalni, zna fidl šivati Ponvd1* nt ogl. odd. Jutra poJ š.f-z® »Ljubljančanka 16« 33344-2 Mlad« natakarica ieli iluibo v restavraciji, v fcuffetu ali slaščičarni.. — Kuha tudi expre« kave. Pis mene pon-:dbe oa oglasni odd. Jutra pod »Ljubljana« 3337", 2 Manufakturist I večle« prakso, velč nem ičine, agiiee, pošten, zmožen samostojnost-, iIče mesto. Cre tudi sa pošlo vodio. Ponudbe aa ogl. odd Jutra pod šifro »Zrno- 33371 ? Zastopnike tSče večja zavarovalnica Ponudbe a referencami na ogl odd. Jutra pod Mfro »Zavarova ntm« 31746-5 Železnih vijakov (Schwarzschrauben), večii količino. 7-8, 1 in 5 4coi ske, raznih dolžin. prodam po nizki cehi. Vpr»iaite v Podmiličakovi ulici 11. Fel ber. 33308 6 Lovsko puško kaiiber 16 mm, zame njam za dober daljnogled Na ogled. Vegova ul. 7, Glasbena matica prt hišniku. 33256-6 Petdeset praznih zabojev od čaja, rezane plošče, furnir, proda Menard. Komenskega ui. 20. 33246 £ Dve trgovski pisalni mi/i s fotelji proda Menard Pomenskega ul. 20. 33247-6 Železni strešni stol v širini približno 22 m ln v dolžini okrog 00 m, dobro ohranjen naprodaj. Reflektantl naj se obrnejo na ogl odd Jutra pod značko »Strešni stol«. 33205 6 Zlat baročni okvir -»tare vezenine, čipke, ročno delo prodam. Na slov t vseh posl. Jutra 33318-R Dober stalen ludimo potnik.««, vpelia mm v modnih, ralanterij skib ui drugih trgovinah, mestnim io raonskim ta župnikom zastopnicam ia agentom JUGOPATENT, ' ubliaoa Dvoržakovs 8 »42 5 črno jedilnico kra-no ln perzijsko pre progo 5x4 prodam. Naslov: Gledališka 12 vl-sokopritllije, levo. 3334pa. Kongresni trg 13-11. S220C 4 Iščem damo za francosko ln nemško konverzacijo. Ponudbe pod »Konverzaclja« na ogl. Odd. Jutra. 32909-4 Gospodično (gospoda) aa matematične lnstrukčlje višjega i azi-eda rea ke lAčem — Ponudbe z navedbo bo nor&rja pod »s 15. I « Poučujem franeoii lno. ma -ematl ko ln vse druge pred mete I. ln n. raz. rea! jlmn po zelo nizki ceni. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Uspeh za-amčen«. 33103 4 Akademičarka , ■oučuje angl"šAlno. lt» ;ljanščino in francjšil-Ponudbe na ogl. od .Tutra pod »Akad.-mr-ar ka«. 33320-4 Pohištvo Pohištvo iovc m te "»blieno. ts ge ielite prodat ali samo dat » shiambo, spreimemo s posrbni odaeiek t komisii sko prodajo Po zetu agoo nih pogoiik Kuptev ie • rem oddel k t vednu dovol ta do^rc ohranieac pob 4tvo. Vst reklame preiki himo sami. Sporočite oab aa dopisnic ali ue voz poh-štva preskrbimo sa mi Ivan M~thian, Ljubi), na, Tyt£cva U. n-i/ Ze od 3.000 din nudi orehove spalnlct mizar, tvo Milan 3 11 g 1 Trata. St Vid nad LJubljano. 32794 12 Jedilnico lepo moderno prodam takoj poceni. VpraAatl po'i o 15 VII stopni šče pritličje levo. 33109 17 Pred nakupom pohištvi? vabim reflektante da »i ogle daio mojo zalogo kuhini skih. spalnih in icdilnih o prem Delo sol .dno. Cene zmerne Černe Avgust, Vod nikova 83. Ljubljana, 33317-1: Mreže za postelje najcenej« pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskeca ulica 34. 33265-12 Kolesa Novo damsko kolo moško kolo in pisalni stroj z* vsako ceno naprodaj. Cižerl. Sv. Petra c. 85. _ _ 33365-11 Kolesarji! za 7B din vam prečisti vaša kolesa v ležajih ln shrani preko zime. Zat-ler Pero na Ježlcl 83330-11 Dragocenosti Vsakovrstno ti a to kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova Radio Radio Za pniota ostai aakap nk-Ijenih im avvik nuito spa ratuv se Dt. Ogrizka Seibt Super radio za razvajenega peslulaica. Vcevai 7 ocrofii, i »a lovne aottioc p« im 5-500 model 1940. — Zastopstvo Ludvik lUrttč. Ltublian*. U premoženja I»v (usrfa »o pMoti Jobičkaaoaae m rumo as strni likali ureditev uprave m U|i|in«dsnt. btUac*. kalkuiaaia. aftavc- k« «MM Radio aparat 3 ali «c*snl. t Ootnein stanju, kupim. Ponudbe z navedbo wae ia stanja aparata na ogl. odd. Jutra pod »Badio 3—4-cevaL 33030-9 Radio aparat Orion noveit« tipe, bwkib«a. *M valovne doliiac, ugod— prodam. Naslov v vseh p* iloval. Jutra pod »2000 dia« »5204-9 Radio rvočnik Bsdioat, popoUtuna nov s dinsinn proda Menard. Komenakaga ul. 30 Oblatila Smoking poceni naprodaj Zotsre hišnika se pri Tjrrteva 33137-13 Kožnhovinast plašč damski (Vohleu) t)n, s krasnim ovratnikom aapro-dai v Celi« Dečkova cesta it. 1. JU oad, desno. 33401-13 Les Okroglega javorja (Bergahora) kupim aa dobavo februar 100 do 130 kub. m od 30 cm dalje, dolžina od S m naprej. Kvaliteto prlma. Najmanjša dobava 1 do 2 vagona. Ponudb« na ogla«, odd. Jutra pod »Javor«. 89014—15 Suhih drv mešanih, 100 kub. metr. postavljen« na postajo Mlsllnje, ugodno proda Avguštin Kae. Mala Mi-slinja 45. p. Mlslinla. 39945-15 Smrekove deska it do 4S mm. crsme 4-4 do 5-4 od 4 m oaprej, kupim. Ponudbe t navedbo cen« franko meta Rakek aa ogl. odd. Jutra pod »Les 1940«. >3234-15 mmm Krupp 31/* tonski nadalie Ford 5 tonski. Chev rolet. Blitz ter nai osebni avtomobili p« isto nizkih cenah. Krupp zastopstvo: O. ŽUŽEK, Lubljana. Tav čarieva U. " »224 10 V shrambo se apnejnM v«č one bolh avtomobtiuv. Puiam ae: Stražar Lovi«. Ljubka na. Na klančku. 38280-10 Tovorni avto najnianj i tmn at uort> oitl v brezhibnem stanju ta U ga J« mogoč« preurediU aa pogon s lesnim p inom. kupimo Naaiov v ogl. odd Jutra 83211-ii Elektrarno »Deutz« kompletno, motor 43 P6 a generatorjem na oglje m elektrogeuerator 45 KVA »Gane«, wse v najboljšem stanju proda roško Povh. Novo mesto. 83210-1c 3 avto na pila (gre br« bencina) osf^" dobavni ia pol tovorni a 2 novi motorni kolesi aa v*a ko ceno naprodaj. Citerl, «v. Petra cesta 85. 53364 10 DKW avto skoro nov ln aov Ardie in DKW motosikel novi damsko kolo in moiko kolo za vsako ceno napro Ja|. Cizerl, Sv. Petra c. 85 33562-10 Prevoz s tovornimi avtomobili pog. n na oglje prevzame ln proda peč na og-Je sa poKon motorjev. Krl«tan prane prevoz nlk, Tjrrševa 54. 33353-10 Mali avto tliUcd -žen — voien 21 tisoč km. kot nov rab! 8 litrov benolna. in d-ve ■ovi snežni pneumatl*" 4.50x17. proda za goto /ino Sitič, Ptuj, Ns rratah 7. 33342-)' Amerikanski Ford 8 clllndrskl tovjrni zeU UKodno ns prjdaj Dere Celovška o. 38 33392-1r Stiricilindrski moto i z veliko cflindrsko vsebino in malo obrati kupim si predelavo na spojni plin. Ponudbe z opisom in ceno na podrul. Jutra v Mari borv pod »Motor za tovor ni avto«. »3396-10 Zajmove dugoročne »vim deflnitlvnim državnim gradskim namjeftte-nlelma 1 penSlonerlma, oženjenlm bea Jamca, odmah nabavlja 1 porod zabrane »Adrla«, Zagreb. Jurišičeva ul. 8. Priloftlti znamko. 82923-18 Premogovnik bres dolga, rentabilen išče ss razširjenje obrata družabnika sil n-nanclrja s 30 do 100 U-soč din. Ponudb« pod »Konjunktur\« ns ogl odd. Jutra »PWjJ. —- imi-io- Loju Zaje i. 14-16 KM družabnik s večjim Kapitalom pristopim k po«ee«i gospodični aii mladi vdovi, ki ima veselje do trgovine. Ponudbe na oglas edd Jutra pod »Pro« vred-32552-10 poceni »udam Pcncvs ae kodct|fVim. Cankarjeva 3. »314-16 Va! denar najbolj« aaio.lte v do-jfth ugov»kih ali Mu-strtjaklh podjetjih kot druteboUtvo aii adele«-bo aa dobičku. Pridejo v pobtev samo večje vsote ta reanlh reflektan-to*. Obrnite ee aaupoo oa: RUDOLF Z O B & Ljubljana. Otooallška 12. 33143-16 TS delnic Jutra »• od »Delnico« 18 K rokavičarstvu ali knaancvu bi pristopa kot sodelavec s kapitalom. Puavdb« aa podraL Jutra v Martssa pod »Usnjar«. »195-M Vložno knjižico Kmetake p—ejilntce ljubljanske ugodno prodam. Poaudbe a« ogl. odd. Jutra pod »50400«. 32124-16 Pristopim kot družabnik s 48 da 90.000 dia k ie obstoječi kovinski ali slični stroki. Najraje kjer je večji prostor aa razpolago. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra Vlogo Prve krotek« stodtaotee. Srbske banke d. d, Ja dramsko- podunaveke Mestu* hranilnice Radovljica kupimo proti takoj-mji gotovinL Ugodna prilika m vnovčenje — Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica 12 33145-18 Knjižice poeojiin ljubljanske imam večje ali manjše zneske vedno na racpolago RudoU Zore Ljubljana. Oldališka 12. 83148-18 Vlogo Obrtne banke večji etieenlr. damo na mesečno odplačevanje aa več let. Rudolf Zor«, LJubUaaa. Gledališka 12. 83147-1* Vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske do 50.000 din kupim proti gotovini. — Ponudbe s najnižjo ceno takoj aa oglas. odd. Jutra pod »Sedaj Je pri-loftnoei«. 33279-16 actitv« ugodao aaptodsi — j«m evetuclu« k UMU. I Potreben nai kapital, eet- . audb« as egL edd. Ji . Ponudbe aa pod »50.400«. ogl odd. Jutra pwd tiiro »k—ohilitnet sajamčeaa«. 34378-14 Industrijalec IMe letaj u, detajlua po-jaanlia, brezJtonkuren č-no rlaobjdouuuiu podjetje. Ponudbe aa ogl. odd Jutra pod »Garantiran velik uspeh«. 33332-18 20.000 din posojila posojila Iščem proti prvi vknjižbi na 400.000 din vredno nepremičnino. Ponudbe na ogl. od. Jutro pod »Varno«. 33391-18 Družabni co aaupoo. neodvisno, teti »poznati samostoien 47 leten trgovec. Ponudbe os ogl. odd Jetra ped »Dobra oalofba«. »382-16 Ratno Šteto kupim večjo maofino. Ponudbe aa ugi. odd. Jutra. 33394 16 Obrt »273-16 Trgovsko firmo (plašč aa družbo s on* ao asv.) bres aktiv ia pa tiv prodam«. Poaudbe aa ogl. odd. Jutaa ped aRos-i£i ptsiče. »305-16 iie Finančnikom nudim« prilike večje, ugodne visoko luetabilne ie kapitala. Ponudbe w og edd. Jutra p«d »Isredne priložnosti«. 55502 tf Hranilne knjižice vrednostne papir J« kupujemo stalno ta pt» najvttjih cenah la proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zora LJubljana. Gledališka 12 88148*16 Vloga Kmetske poaoJUalee 30X00 do 150 tiso« dia aa gotovino ali aa nakup posestva proti doplačilu v gotovini, ali Caa 100 tisoč din vložim v adravo, rentabilno podjetje. Vknjižba pogoj Ponudbe pod »Be-elnoet« aa oglasni odd. Jutra. 33278-18 Priporoča aa trgovska la Bančna a-gentura Aiojalj Panln-sek, LJubljana, eethov-nova 14. teL 35-10. Ku-■antoo upu.ujc nakup in prodaio hranilnih knj lile, vrednostnih papirjev m nakup ter pro dajo nepremičnin. 33343-16 vknjižbo hipoteke. Po-vknjtžbo hipotek* oddan. Ponudbe pod »Ugodna prilika 8388. aa ogl udd I Jutra. - 83140-181 savoda m povečanje slika uveden i reaoviran u djeloj državi aa s vim potrebnim ln ven (arom a latam) aredjajem aa laradu kopija tprinta) paspartaa te stručnim oeobljem tražl aa os ruvanje savoda u Ljubljani vredno* Kompanjona .uradnica Slovenca 111 Slovenru ea trgovačko sancelaruskotn Ui stru-u6o fotografakoon naob-aebom Potreben kapital 83 50.000 din. Po spo laaumu odstupim flil-lalu Ponudbe oa ogl. odd Jutra pod »Kom paajoo« 33337-16 Krznar ki moderniatra, čisti ta popravlja kožuhovlno tn izdeluje prinesene kože proti garanciji t Bohoričevi ulM U. Kovačlč 33348-30 5556017 Lokali Lep trgovski lokal na Starem trgu št. I oddam. Po tav« se istotam ali pn Kamičnlk. Nebotičnik. 32911 19 Trgovski lokal na Belo ugodni logi. na stečisču treh občin oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 32833-18 _ a«afu a a» laaia**. ianika 14. Prodam trgovina a sadjem m živili aaradl oruiuiakm rscocr vprar Sati v ogL. odd Jutra. V centru Maribora ugodno oddam velik, lep prodajni lokal, 5 minut od kolodvora. Ponudbe pod »Zakup« aa oglasni «dd. Jutra. 32948-17 Trgovino ln gostilno v mariborski okolici prodam ali oddam v najem skupaj sli posamezne. Naslov v vseh posl. Jutra. 33198-17 Buffet sli meRaasko gostilno 3če zakonski pur v Mariboru. Ponudbe aa podruž. Jutra v Mariboru pod »Takoj«. 33191-17 Prostor za garažo ali skladišče Beiigradom. Naju tra. 53269-17 slov v vseh posl. Usnjarno obstoječo 70 let. dajem v najem a vsem inventarjem ln veo zalogo po ugodni oeni. A. Halužan. Središče ob Dravi. 33898-17 Pisanriški prostori obstoječi ic 4 sob sto primerni aa zdravniško ali Boboadravnlško ordinacijo se oddajo s 1. januarjem 1940 v Clga-letovl uL L 33087-18 Gostilno na prometnem kraju od dam v najem. Našlo* v mta posl. Jutra 83088-19 Gostilno bltau cerkve t večjem trgu na Dolenjskem oddam takoj a vsem Inventarjem ter event. • konoesljo. Naaiov v ogl odd. Jutra. 33040-19 Obcestni lokal oddam. Tjrrševa 81. 800 din mesečno. 83108-18 Prostoren lokal v trgovske sli sličae svrhe s stanovanjem ali bres ugod no oddam. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Promet«. 33168-19 Lokal v aledUil uie^ta Mami aa takoj aU pozneje Na slov v vseb posl. Jutra 33341->9 Izgubljeno Opozorilo Zvečer preteklega po* nede Jka Je Izpadel v prodajalni mestne elektrarn« nekemu gospoda tisočak. Ker je biagal-nlčarka videla tistega goapoda, ki je tisočak pobral ter ga tudi pozna. se pualvlja. da 1»-roči tisočak proti zakoniti nagradi prt blagajni v prodajalni msutne elektrarne, da ne bo ovaden 33044-28 Trgovina, trafike, industrije, hotele, gostilne, reetavracUe, kavarne, bufete, mlekarne, parfumerlje. drogerlje, apoteka, bomboniere — slaščičarne, žage. mline, rudnike, velepoeestva. kopališka, vinograde — prodajamo tn posredujemo nakup vestno ta uspešno. Poslovalnica Pavlekona. Zagreb. Ul ea 144. 33071-19 Peč za apno v Mižim Ljubljane oddam V najem Naaiov v vseh posl. Jutra 33335-17 met«. Gostilno bthru tovarn«, prodam. — Ugodna prilika. Naaiov v vseh poslovalnicah Jutra. 33566-19 Pension t gostilno v lepem prometnem kraju na Gorenjskem, v neposredni bližini Bleda oddamo v na tem t 1. majem 1940. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Peastea«. 33235-19 Parna pekarna m slaščičarno oddam v jajem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pro- Izgubljeno Je bilo v sredo 20. t. m. zvečer od Poljanskega nasipa do Aleksandrov« eeste črno nalivno pero znamke »Soenecken« V rdečem etulju. Najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi v tovarni Kune. Poljanski naa. 40. 33250-38 Kočije, sani, športne vozova raptavijivčke ima v zalogi I vaa Močnik, Mengel. 55309-51 Avtoprevoz 10 tovornih avtomobilov za prevoa cementa. prt>-ga pri bi. 30 km, tžčea aa dobo 4 meeoev. Bencin. nafto, olje dobavim fiksno po današnjih cenah. Ponudbe pod »Gorenjsko. na oglas. odd. Jutra. - Dobre pomije oddam tistemu ki prevzame hlev aa prešlč« ta konje s stanovanjem Najemnina nizka. NasL v vseh posloval. Jutra. 33347-37 33208-19 Zdravstvo OKAMA MAZILO lzln zdravilnih aellM. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuije-njlh (volku), turih ta vnetjih itd., aa nego do Jenčkov pri kožnem vnetju. Izpuščajih ta hrastah na temenu. M razpokane prane bradavice. — Glavna aaUoga lekarna Ur J. Oblak. St. Vid nad Ljubljana. V „JUTRUM! NSERIRAJ Srečen BoSii voSčlmo cen), kupce« naših radijskih aparatov in dober sprejem! Prvi del tega voičfla veljal tudi onim nafflm prijateljem, ki aparata da nimajo. Cimpreje jim želimo vodčiti tudi drugi del! Oglasite aa zato pri nas takoj po praznikih. — Vse te-le najnoveji« aparate letnika 1940 imamo na razpolago v nali trgovini v Ljubljani, kjer jih Vam radi neobvezno ^"»kažemo in predvajamo: L Dveelektronsk! DKE .«««•««•• 2. Troelektronski baterijski DKE « e e e s 8. Troelektronski V E 301.....e e e 4. Troelektronski Telefunken T 913« « e s » i. fttlrielektronald super Orion 044 . • • . «. fitirielektronsld baterijski saper Orion 044B 7. dtirielektronski super Telefnnken T 965 VV^ 8. Atirielektronskl super Telefunken T 965 GWK 8. fttirielektronski baterijski super Radlone 440 10. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 P . 11. Peteelektronskl supei Orion 055 ... s 12. Sostelektronski super Telefunken T 975 WK 13. Petelektronski super Radlone 540 W . • • 14. Petelektronski super Radlone 540 GW . • 15. deatelektronskl potovalni super Radlone R Z 16 destelektronski super Telefunken D 750 WK 17. SeateJektronsld saper Telefunken D 750 GWK 18. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 79 . • 19. Osemelektronski super Radlone 740 W « » 80. Sedemelektronsld super Radlone 740 GW e 2L Aestelektronsld super Blaupunkt 7 W 79 . • 22. Sedemelektronsld super Telefunken D 778 • 23. destelektronskl Super Blaupunkt 7 W 79 D . 24. Sedemelektronski super Telefunken D 800 . 25. Dvanajatelektronsld super Telefunken T 8001 26. Osemelektronski super Blaupunkt 8 W 79 . 87. Enajstelektronskl super Blaupunkt 11 W 79 . 28. Glasbena skrinja Blaupunkt...... B 8 e * e e e a s • e * s • s e s e e • • e • s • • e e • e « • DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DDT DIN 75o.— 1.350.' 2.200.' 2.750.' 3375.-3.575.' 3.700.-3.8O0.' 4.150.' 4.17$.-4.200.' 4400.' 4.800.-4.950.-5.aso.-5.400.-5.600.- 6.300.' 6.500.-7«8oo«- Za vse te aparate Vam radevolja pošljeam brezplačno podrobne opise ia «V RADIO • 8 dražba se. z. v Ljubljani, MtkMMeva eesta 7 — isleleaM.319« Stanovanje Za pisarno 4 veiiie sotx>, eventual. tudi dsobno stanovanje B prltikiinami oddamo s 1 marcem 1940 ali prej Vprašati pri dr. Kleaer-Ju Karlu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 14 /L 33018-21 Trisobno stanovanje ■ kuhinjo t 1. nadstr v centru Maribora takoj oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje., 32947-21 Stanovanje dveh velikih sob ■ kopalnico ln vsemi pritl-kJ.ir.ami se s 1. februar jem odda samo mirni stranki, še v mestnem območju v Stožlcah 144. Prav tam oddam suho lri udobno podpritlično stanovanje. 33092-21 4-sobno stanovanje komfortno, s kopalnico poceni oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beži »rad.« 33167-21 Dvosob. stanovanje 5 iaouietoui topaiiiioc ln vrtom odda za februar KaJJco Turk, Vllnar-Jeva c. 33. »064-21 Lepo enosobno stanovanje i kabinetom takoj ali pozneje oddam. Herbersteino-va ulica 9. 33301-21 Dvoje tro- sobnih stanovanj komfortnih, s kopalnicami ln vsemi priukli nanU od('ani v bližini bežigrajske gimnazije za takoj ali za Januar, ev. februar Naslov v ogla«, odd Jutra. 33255-21 Dvosob. stanovanje. mansarctno, paiketlra.no, oddam maloštevilni družim. Naslov v ogl. odd Jutra 33281-21 Več dvosobnih stanovanj kompletnih, takoj oddam Polzve se: Tovarniška ulica 26. 33225-21 Trisob. stanovanje komfortno, oddam s 1. Januarjem ali pa 15. Januarjem. Polzve »e: Beograjska ul. 22. Bažigrad, pri novi gimnaziji od 3 do 4. ure pop. 33227-21 Dvosob. stanovanje z majhno kuhinjo od-d£im maločlanski družini Cena 400 din. Piorl-janska ulica 22,1. 33241-21 Stanovanje dveh sob in verande, komfortno, oddamo 1. marca 19-10 mali družini odraslih oseb Ogled od 11. do !5. ure. Naslov v vseh poslovalnicah jutri. 33321-2! Dvosob. stanovanje kabinet in kopalnica, oddam takoj. Miheiič. Co-tteva S. 33368-21 [ Novoporočenee v javni službi Išče lepo. čisto enosobno stanovanje z vsemi prltlkllnami za i februar. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »B.UtnJa okolica«. 33301-21» V Mariboru ilče mlad zakonski par brej otrok dvosobno komfortno stanovanje za 1. januar ali pozneje. Ponudbe as ogl. odd. Jutra pod »Udobno — državni uradnik«. 333*7-21« Enosob. stanovanje Gosfpa. ki se je v nedeljo dopoldne sama, popoldne pa z soprogom zanimala sa stanovanje v Aplhovi ulici 21, če ee glede stanovanja o-glasl. 33299-21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam takoj ali pozneje v Kar berete ln o vi ulici 27. 32368-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom oddam s 1. jan. ali 1. febr. Vodovodna cesta 11. 33292-21 Enosob. stanovanje ks.b net, kopalnica, balkon oddam za 550 din. ' Aškerčeva cesta 5. 33288-21 Dvosob. stanovanje kabinet, kopalnico poceni oddamo Vellkov-Ska u ica, nova hlfia. 33286-21 Trisobno stanovanje komfortno, s kopa nieo, ■udobne pritikline. takoj oddam. Hiša strnjeni si Btem za bežigrajsko gim nazijo. Pojasnila: Sve-tceavska 18, Cedilnik. 33323-21 Dvosob. stanovanje kabinet, kuhinja kopal niča ln vrt. oddam takoj ali pozneje. Polzve se za bežigrajsko gimnazijo. Carja Dušana 14 L nadstr. 32116-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico za 650 din ln enosobno podstrešno oddam za 350 din mirni stran ki za Januar ali februar. Vodnikova c. nova hiša pri Burgar. 33375-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom kopalntoo. oddam v Podmtlščakovl Ulici 14. Bežigrad. 33340-21 Zobozdravnik M5e v sredini mesta stanovanje 2 oziroma 4 sob en 1. maj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zdravnik«. 32S10-21a Sobo odda Malo sobico čisto, t souporabo kopalnice, oddam bol ; Jem a gospodu ali gospodični t hra no takoj ali 1. januarja. Medvedova cesta 5, 111. a. levo. 33117-23 Prazno sobo čisto, novo, parketirano s posebnim vhodom v 1. a., poceni oddam 1. januarja mirni, polteni in stalni osebi. Dolenjska c. 121, 111. nadstropje. _33022 23 Opremljeno sobo oddam enemu ali dvema goepodoma. Aleksandrova c. 7-n ievo. 33007-23 V Dukieevem bloku oddam prazno sobo Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra«. 33023-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam boliši osebi z vso oskrbo. Tyrieva cesta 69a-IU., desno. 33177-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama. — Predjamska 4. »3133-23 Enosob. stanovanje s kabinetom Išče Štiričlanska družina za takoj ali februar. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Točen plačnik 676« 33254-21a Enosob. stanovanje Iščem za 1. marca 1940. event s predsobo. Ponudbe pod »Cfdno« na cgL odd. Jutra. 33382-21» Sobo lepo opremljeno, parketira-no, s posebnim vbodom, t souporabo kopalnice oddam v Rožni dolini C. III-5. Bližina centra, cena sgod-32139-23 Lepo sobo forum vhodom takoj oddam ali s 1. jan. solidni o*ebi na Mestnem trgu II. oadsa. vrata 8. »310-21 Opremljeno sobo popolnoma separirano sončno ia mirno oddam v Flo rijanaki ulici 20, _33245-23 Separirano sobo sončno, s tekočo vodo oddam s souporabo kopalnice. Naslov v vseh posloval. Ja-tOL._33243-23 Sobo 7V«XT"i, svetlo, sttho, ▼ I. nadstr., primerno za skladišče ali delavnico, oddam v najem. Mesečno 200 din. Zgornja Šiška, žl&enska cesta 63. 33257-23 Lepo sončno sobo s posebnim vhodom oddam. Erjavčeva cesta 4. prttltč., desno. Ogled od 3 ure dalje. 33244-23 Garsonjero krasno, v centru oddam za 500 din mesečno.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Za takoj«. 33363-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, cd-dcm takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 33291-23 Prazno sobo oddam takoj ali s 1. Januarjem. Soba sedaj renovirana, vbod s stop njišča, parket, v oentru mesta Naslov v vseb posloval. Jutra. 33274-23 Veliko sobo z dvema posteljama, a souporabo kopalnice od dam najrajSi zakonskemu poru. boljSemu, takoj pri čevljarskem mo stu. Naslov \ vseh posloval. Jutra. 33343-23 Opremljeno sobo za dve osebi oddam tako na Starem trg« 17, II. 33369-23 Sredi mesta oddam opremljeno sobo nedijaku Poseben vhod elektrika, parket, lončena peč. Najemnina 280 din. Prečna nI. 8. 23336-23 Opremljeno sobo čisto in lepo, oddam t dobro hrano in vso oskrbo za I. januar. Pri Sv. Jožef«. Ciril Metodova ul. 19. pritličje desno, Sulmel. 32823 23 nit Lepo opremljeno sobe s tekočo vodo ali »oopo-rabo kopalnice, » sredin, mesta, pritlično ali i. nadstropje. po možnosti centralna kurjava. ilčem- ta I. ali 15. ianuar Plačam do bro. Ponudbe- na- ogl; odd. Jutra pod »Miien gospod«. 32915-2 3a Prazno sobo mirno i« zračno Bče solidna gospodična na Ježici, odnosno na Stoiicah. Dopise aa ogl. odd. lutra pod iifro »Takoj fibim«. 53153-23* Opremljeno sobo strogo separirano, p« mol nosti v centru ilčem aa ta koj ali s 1. januarjem 1940 Ponudbe pod »Stale« stanovalec« aa ogl. odd. Jutra 33314-23a Sobo za 10 dni strogo separiraae, 3če gospod do 9. januarja, po možnosti v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jetra pod »Plačam dobro«. &2H2U Opremljeno sobo strogo separirano. išče uradnica za 15 Januar. — Ponudbe pod »Blizu centra« na oglas. odd. Jutra 33130-23« Prazno sobo blizu glavnega kolodvora oddam ca prvo polovico januarja. Ponudbe do 30. decembra na ogl. odd. Jutra. 33326-23& Dijaške m obe Dijaka sprejme v vso oskrbo uči Celjska družina. — Skrbno nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Kopalnica, center. Naslov v vseh posloval. Jutra. 33306-22 Nižješolca sprejme dobro vzgojena, mirna, boljfta družina. Zanesljivo Cobra, vsestranska oskrba, lepo. prostorno sončno stanovanj«. Besi Jeva cesta 18, a. nadstr.. desno 33206-32 Ce kupite U; prodate aiie, parcelo, posestvo obrnite se na pn mano. sol>doo to kuiaat ae reaiitetnc patino Prt nje MISTAVEC, 8n«» Ceva cesta t«. Vse n/oi -aacije M Otezpiačne. Ve? lepih stavbnih parcel ob novi Plečnikovi cesti, naprodaj ali zamenjam za bij« z dobro vpeljano gostilno v Ljubljani. Poizve se v gostilni »Kaverna«, Vilharjeva 29, Ljubljana. 32989-20 Krasno parcelo prodam na Gruberjevem nabrežja, brez posredovalca, lepa južna lega, vodovod, elektrika in zgrajena nova ograja Martinec, Trnovski pristan 22. 32974-20 Kupim hišo s trgovskimi lokali ali skia-dSči, t vrtom, v Liublja ni, Celju ali Mariboru. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 800«. $286) 20 Posestni posredovalec Hinko Prtviek, Ljubljana, Tjrieva cesta 12 te pripor« t* pri nakupu ia prodaji Marcel, vil, stanovanjskih, trgovskih. gostilniških hii itc. 33175-20 Trgovska hiša Start trg St 8 naprodaj Poizvedbe: Petan. Zagreb, Gajeva ulica 1. 32912-20 Krasno posestvo na ravnici pri Mariboru, redi se 12 glav živine, krasna, zidana niža ln zidana gospodarska po slopja, zaradi preselitve s živim in mrtvim inventarjem sa nizko ceno 140.000 din prodam Prevzame se lahko 20 tisoi din hipoteke Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kedfea, usodna prilika«. 32904-20 stanovanjska hiša v Gradcu, poleg tehniške univerze ln opere, trinadstropna, solidno zgrajena, s 4 komfort nlml Ssobniml stanovanji, lepim vrtom aa din 520.000 naprodaj. Oblastveno dovoljenje potrebno. L. Egger, G raz. Neu-torg. 47, Ostm., Deutsch-33001-20 Hišo aH vHo v Ljubljani, v®* stanovanjsko, novejšo donosno, kiirrtm do 400 tisoč din Ponudbe na oclasnl odd. Jutra pod »Primerni kraj« 32674-20 Parcelo za vilo prodam v Strellškl ulici Ponudbe na ogl. od Jutra pod »968 m2« . . 33113-2! Fnostanovanjsko hišo s lepim vrtom, blizu postaje ugodno prodam Primerna za upokojenca. Fras Jurij Bražic«, Sv. Lenart 20. _ 33062-21 Komfortna vila aa Gorenjskem ugodno na prodaj. Ponudb« na podruž Jutra v Mariboru pod »Krasna lega »056-20 Naprodaj visokoprlttlčna hiša s trgovskim lokalom, 5 sob 400 m2 vrta in mala bi Slca ob bano vinski ee-nti blizu poeta J«. Cena 70.000 din. Pojasnila da Juvan Prane, Zagorje ob SavL 33087-20 Enonadstropno hišo trlatatvovan 5« ko novo a vsem kom f o rtom ugodno prodam blizu postaje Kranj Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Končna lsga«. 23073-30 ~~ Hišo enonadstropno. vanjsko, v surovem stanju. aa periferiji Ljubljane ugodno prodam. Naslov ▼ ogL Odd. Jutra. 32081-20 Zemljitta 4S60 kv. m deloma «a-•ajeno. krasna lega. primemo aa weeck«nd. v Homcu, proda »oalltet na- pisarna A d a n 1 C, Ljubljana, Oospoevetrta cesta T. 32021-30 Hišo 4*o- aH «riatsJM*aaHke v LJubljani kupim. nudbe a navedbo cme na ogl. odd Jutra pod fTrlstaaovanjBk« ---M Stavbena parcela ob času Kamni a-Kranj, pripravne sa gostilne ln trgovine, brez konkurence, takoj prodam. — bvotlin Ivan, Po, katera Ti donala 12% ali 15.000 din čistega letno. Kodet|«*e Stepanja vas 123 333358 20 Prodam parcelo prt bi 950—900 k v metr. Trata C. občina St. Vid. 3329920 Hik aH vil« v Ljubljani kupim do cene 400 000 din. Ponudbe pod »Hadlol<, pofitm predal 157. 3328»-20 Hišo z vrtom v LJubljani a.l bližnji okolici kupim. Gotovina takoj. Ponudos na ogl. odd. Jutra pod »140.000«. 33281-20 Gozdno posestvo (vsaj 100 ha j v ollžini Ujubijane kupimo. Ponudbe na N. B SI. postni predal 146. 33273-20 Parcelo na Mirju pol minute od tramvaja prodam Ponudbe na ogl. odd Jutra pod žlf-i o »Dobro nalo&en ka pital«. 33319-20 Kdor ima veselje Cto posestva, si lahko o-gleda istega ln po dogovoru vzame takoj v najem. Posestva Je eca 80 iohov. 10 minut oddaljeno od rudnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Oeiju pod »Savinjska doina*. 30421-30 Parcele v Zalogu m Dev. Mariji v Polju, nasproti obč. doma izredno ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jam. 33372-20 Večjo hišo v osrčju Ljubljane kupim. Ponudbe pod iifro »Takoj 100« na ogl jdd. Jutra. 23334-20 Kupim hišo eno ali dvonadstropno, ali bolj&e posestvo v Lju bUani ali kakem Industrijskem mestu. Ponudb« na Rlhard Mlekufe. škofja Loka. 33159 20 Kupim hišo z gostilno v Celju eventue! no vzamem gostilno v najem sa prometni točki Ponudbe poiliite na podruž nico Jutra v Mariboru po Domžale. 32986-20 Praktično božično darilo! Kratek glasovir. skoro nov, svetovne anamke. razstavni komad, prodam za polovično ceno. Informacije: buf fet »Na-Na«, TjrJeva cesta 12 pri blagajni. 33174-26 črn pianino skoraj nov prodam. — Aleksandrova c. 7-n le VO. 330G6-2C Koncertne citre in violino v zelo dobrem stanju prodam po zmerni ceni. Tjrricva 69a-lll. des no. 33178-26 Singer krojaški stroj zelo malo rabljen z veliko mizo zaradi selitve ngodno prodam. Zgornja Hruiica It. 31. 33149 26 Pianino sprejmem na veibo začetni ci. Ponudbe z navedbo od-Ikodnine na ogl. odd. Ja-tra pod »Glasba«. 33138 ?6 Klavir krasen glas, sposoben as vsako druirvo, prodam za 2. 00 din. Celje, Na Oko pih 9, pritličje, desno. 33187-26 Kromatično harmoniko dunajsko, Sramel, 52 glasov 24 basov prodam Ogled Stari trg 19-11, 24 ln 27. Zn. _ 32595-26 Pianino skoraj nov prodam. Ha slov v vseh posl Jutra. 23110-26 Dobro ohranjen klavir original »Sting!« prodam. Naslov v vseh pasi. Jutra. Klavir vzamemo v zameno aa nov žival nI stroj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 33294-26 Gramofon (tis Masten Voice. skoro nov. 30 krasnih ploič. prodam ali zamenjam za pi-salni stroj Beethovnova I« IV. vrata 19. »386-26 Remington pisalni stroj Model 12/92. s 92 anakl. tabulatoriem I »d., skoro nov. s Jamstvom, prodam Ponudbe na og'as. odd. Jutra pod »5SOO«. 33007 29 Na šivalnem stroju znamke »Jas« te Šivala vata babica tn mati Kupite »udi vt M valnl stroj »JAZ. la zadovoljni boste, ker ao znani kot najbolj«. — Stare stroje vzamemo v račun. Oglejte st aa'ogo na Tvrtevl oestl 29 poprej 0oapoeveteka 2. 33331-39 Poceni j« naprodaj več prvo vrst. žlvalnlh strojev s garancijo kakor tudi koles, otroških vozičkov la raznih drugih pred-netov pri »Prometu«, nasproti Krlžanake cer kve. 33028-29 Šivalni stroj znamke Gritznei popolnoma nov prodam. Ogled Gajeva 6-IV^ vrata 11. »311-29 Gospodje mizarji! naprodaj imam malo rabljene tračno žago 800 s posebnim eiektromoC, nada Ije rezkalni stroj z vgrajenim elektromotorjem, vse v brezhibnem stanju, kakor so vo. Naslov na Publicitas. Zagreb, pod »55900«. 33216-29 IBESEBS! ilirska ovčar ka x rodovnikom, let« stara, ugodno naprodaj, Galjcvica 23i pn Dolenjskem kolo dvora. 33023-27 Foksterier srčkan. mlad. m Clan-terjer naprodaj. Ljubitelji »van, ug ejte si Katica Kelec. Linhartova i.ica* aa Bavnlharjevo žago. 33996-27 Udomačenega srnjaka lepega, mladega, modnega prodam Orehonrac. Poavm 1. p. Brasiovče 33009-27 Ključavničarji! Pozor! Prodam poceni novo ža go za žaganje železa na pogon. AlojzU Pretnar. Jesenice 335r>-">° Phonix šivalni stroji o najmodernejžL, najbolj praktični ter v lepi izdelavi. Prepričajte se v nažl trgovini Ogoe na oMsečna c^plsčUa. Nova trgovina. Tyr*eva c. 36. nasproti Gorpodar-3ko zveze, Ljubljana. 33242-29 Kupim žago (Bandsige) sa strojni pogon. le dobro ohranjeno, najraili z lesenim stojalom. Ponudbe s ceno na Jo«. Ogorevc, »odar, Brež ce. 33361-29 Stroje za obdelavo lesa kupim kakor polnojarmenik 400— 800 premera, razne skobelne stroje in tračno žago. krožno žago in drug rabljen material. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabljene 333«. »359-29 Stroj za sbijanje čevlje\ nov (Folznagelmaschl no) prodam aa polovlf no ceno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod it fro »Zelo ugodno«. 33356-2} Strugarske stroje nove, na termenski pogon z Nortonovim predležiem. raznih velikosti, /ilina ko nusov 180 do 250 mm. dol žma točkama 1000 do 2001 mm, na prodaj. Na«lov pr< Zagreb sim na Publicitas pod »55039«. 33215-2» Kupim Specialne šivalne stroje za trikotažo (enttarico, Oberdeck m efekt) tet raz ne pletilne stroie v vsakem stanju. Ponudbe z navedbo cene, Itevilke ie dolžine polliite na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Stan stro j*. 33397 29 i/iifinunriiK Pozor! Komur je ssano, kje služi aktivno gosp. Kari Piri. pežad poručnlk iz 2«. SUke pri Ljubljani uaj sporoči naslov proti nagradi na oglas, odd Jutra pod »Nujno«, 32943-3- Preklic Podpisani Pretnar Andrej la Bodu&č 16 sem afcrlvu na Mik avževem večeru gasilnega društva v Rlbnem dne 5. decembra javno osramotltev nedoletne Ivanke Kup Ijenlk z Bodefič S a ne dostojnim darilom Prl-zadejano osramotltev obžalujem in se užaljeuki zahvaljujem, da ml Je odptistlla ln odstoptila od kazenske tožbe Rib-no. dne 15 decembra 938. Pretnar Andrej L r. 33009-31 Nemška doga čistokrvna, 3 let« stara, izreduo lep pes a doia.m rodovnikom, dobro dre-siran. izbiren cpremlje-valec ln uep.-ekc^Uiv čuvaj, ss proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4000«. 33006-27 Kupujemo Siv« sme ta *»e vrste okrasnih fazanov P&ODAMO uharice. nilske gosi, mandarinske raoe ango ra mačke pM francoske Bulllje, Jugolov, pretinac 72. Zagreb. 33079-27 Kupimo rab'ieoe motone in dlname za jstosmemi in vrtilni tok. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Elcktrostrmi«. 33152-29 l J i Prijateljico do 40 let, -skreoo, ki ne smatra ljubezni za kupčijo, iičem. Ponudbe oa ogl. odd Jutra pod iifro »Ra ročaranje«. 33094 24 321eten gospod nižje postave v zakonu ieil poznanstva e mla do gospodično, ki želi prijateljstva v duževni harmoniji. Diskrecsja častna stvar. Neano-nimne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Srečno novo leto 1940« 33089-24 Katera jobrosituirana samostojna gospa aH gospodi čna al pomagala miadomu trgovcu z večjim posojilom aa dobo enega eta. Jamstvo sigurno, možra tudi vknjižba na stavbene parcele na prve mesto Sarr.o resne ponudbe prosim na oglas, dd Jutra pod »Hvaležno in trajno prijateljstvo«. 32886-24 Nena Ce Dvignite pamo, poitno ležeče. 33173 24 Preklic Podpisa«! Okrogar J»ne* žel. upokojenec. Breg pr> Litiji obžalujem žaliivke, ki sem jih arekd e Strmi unu Franc«, po«, »ia«. Tenet i It ker sem se u»eril. da nimam nekakega povoda m« karkoli očitati in sem »e overil da je Strmljaa Franc prosto voljno izstopil is vojalke službe. S tem ae mu istočasno zahvaljuiem. da je odstopil od kazenskega progo->3223 31 »Carmen« roltno lefeče ne gre. J i vi te drugo možnost pod prejlnj šifro i Maribor. 3319024 Iščem poznanstva < razumno, dobrosrčno go-.podično, vaaj začasno kje namelčeno, ter voljno de skupnega gospodinjstva. Seru v državni službi, 30 let star. s malim otrokom i« lastnim stanovanjem. Sodno ločen, oproičen vseh obvez /mitev po spoznanj«. Popolne ponudi'« na ogl. od. jutra pod »Dobit otroku«. 33184 24 Atelje Voščim prazni kel Prve dni januarja se orlcusizn v M. 33262-24 Gospodična Nina /esele praznike, javite, prosim, ponovno naslov *>6tao ležeče. J. H. 33277-24 MladeniC obrtniiko naobražen. 22 let star želi poanan-*tva solidne deklice. Po-audbe na ogl. odd. Jutra pod »Mladost - živ tjenje«. 33353-24 Mlada gospodična lepa, si teli za novo leto dobrega, atarejiega prijatelja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Nov prijatelj«. 33370-24 Sitar tepetnik se Je preselil la Wolfove uUce 12 v Seleoburgovo ulico, v hlSo, kjer Je Blo. Priporoča ae tudi aa nadalje. 33240-31 Izjava Podpisani sem prt nekem razgovoru lzjavU. da ee Je ovadba proti mojemu sinu t Pragi pisala pri Punceneruber-Jevih. Ker sem bi napačno Informiran, pre k lcujem tem potom to svojo takratno tatavo. Karel Doberžek, Šolski upravitelj v p. na Pre aljah. 33374 T Zbirke «namk prodam, 4.000 kom. krasen album Schaobeck, — 20.000 kom. dupI'"katov. Rudolf Knslc, Kram Klane 52874-39 Pridelk Vinogradnik proda 60 M lastnega vfaa po 4 din pri takotlnjem plačil«. Naslov v vseh posl. lutra. »207-33 Sadje Štajerska iabolka izbrana, agodae prodaja trgovina Martine, Tjrrfeva 1. »99134 a. 44 letna ločenka po direktorju, dobra gospodinja, teli finega prijatelja. Gre tudi v službo kot gospodinja k nad 50 letnemu goseod«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped Itfte »Pra oslavna«. »383 24 Mlada gospa želi »počasti boljlegs sta rejlega gospoda, ki bi ie tudi denarno podpiral. Ponudbe na ogl. odd. Jmtn telil pod »Prijateljstvo«. 33390-?4 wmrm Kuharica bi M rada poročila z g« s podom od 30 let naprej, najrajli držav, uslužbencem Le rtaoe ponudb« M 5i-25 Ločenka 36 let stara, dota v gotovini 280 0U0 din. Išče 2&J£ons>tei£a druga. Pcjae-nlla daje »Nada«, Za ■gr&o. Jelačtčev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 32952-25 Obrtnik 35letea a hišo m posestvom želi znanja z gospodično ali gospo. Dopise s sliko u podružnico jutra v Maribor« pod »Resno«. 33194-25 30leten frizer iM.ij&tojen, simpatičen, z vpeljanim damskim ui mo-.klni 6&ion<_m, oprtm->Jenim dvosobnim stanovanjem, nudi pametni, značaj ni frizerki u dotono zakonsko življe nj«. Izčrpne ponudb« s illko tn zaupanjem (dls-kreetja) na oglas, odd Jutra pod »O Veliki noči v dvoje«. 33218-25 Možitve in ienitve boljših krogov pceiedu ,-emo naj vet>taeje Odličen UCbor prvovrstnih partij. Prvorazredne dru žln»lie zveze BuAujemo ln poravnavamo vse zakonKke spore dlakret-d# tn uspešno. Informa tlvne prospekte raz po Alljamo proti nakazilu 19 Sin « anamknh — diskretno Bezor, prvi konceslonirani ženitveni zavod. Zagreb, pošta 3. 33072-25 Gospodično 22 do 30 let šivi:jo a CTij»njimi nemščine po ročim. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »Svoj dom« 33099-25 Veleposestnik ugleden, bogat, dobrosrčen. trgovec srednjih et, v Italiji želi spoznati mlajšo gospodično enakih lastnosti brezhibne minulosti Slika zaželena Tajnost jamčim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mod-Uubeasn«. 33333-25 Zelezn. uradnik 38 iet star, a m*»ccno plačo 3000 din m pravico do pokojnine i»0e zakonsko druzjoo. Pojasnila daje »Nada«. Ci«u, je acicev Ug 10. Za Informacije pošljite 10 din.. 32954-25 Vdova 38 let stara, aota v gotovini 1,500.000 din. aakouskegr druga Pojasnila daj" .Nada«. Z^-^reb, Jelačtčev trg 10. Za inlormacije požijlte 10 din. 2^956-29 Lekarnar 31 let star. uua lastno lekarno, aiesočnl dohodek 40 000 din. išče zakonsko družico Pojasni a daje »i^ada*. Zagreb, Jelačlčev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 32957-29 Gospodična 19 let stara, dota v gotovini 250.000 din. Išče trgovca, uradnika al! sL Pojasnita daje »Nada«, Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za Informacije pošljite 10 din. 32956-21 Poštni uradnik 36 let star. s mesečno plačo 1800 din. Išče zakonsko družico Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačlčev trK 10. Za informacije pošljite 10 din 32959-25 Dražestna Židinji 30 let stara, dota v go* to vini 800 000 din. Išče zakonskega druga Po* Jasnlla daje »Nada«. Zagreb, Je'a~'lče7 trg 10. Za Informacije pošMlta 10 dtn. 32960-23 Vlakovodja 35 let star. mesečni dohodek 2.750 din. s pravico do pokojnine. H6e lakonsko dnr*fcx>. Pojasnila daje »Nada«, 7.a-grpb. Jelačlčev trg 10. Za Informacije posilite 10 din. 32961-29 Vdova 32 let stara -leta v gotovini 150 000. tSče trgovca. obrtnika alt pod. Pojasnile daje »Nada«, Zagreb Jelačičev trg 10. Za Informacije poV lite 10 dlll. 32962 29 VDOVA popolnoma sama, zelo lepa. Židinja, dota 2 tnlL 500.900 tisoč din. išče eakonettega druga Pojasnila daje »Nada«. Zagreb, Jelačlčev trg 18. Za Informacije poS Jlte 10 din. 32953-21 Gospodična 24 let stara, dota v gotovini 70.000 din, ttče obrtnika ali pod. Pojasnila daje »Nada«. 'Zagreb, Jelačlčev trg 10. Za Informacije p.>irite 10 din. 32964 23 Gospodična starejša, dobra gospodinja- želi spoenati starejšega gospoda v svrho ženitve. Dopis! na podruž Jutra v Oelju pod »Osamljena«. 33057-29 Drž. uradnik v Ljubljani. unLormira-nl. značaj en, želi znanja s dobrosrčno gospodiino staro do 25 let. z nekaj dote, zaradi ženeve. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Pesem življenja«. 33041-29 30leten mizar s svojo lastno hišo tn obrtjo se želi poročiti a gospodično, ki bl Imela nekaj več gotovine za povečanje obrti. Prednost Imajo £tvi'Je Dopise na ogl. odd Jutra pod »Vijolica 35«. 33222-23 Zenitev Državni uslužbenec, 39 iet star žel poznanstva zaradi ženitve. s šiviljo dobro gospodinjo a nekaj gotovine, staro 20 do 25 let. Samo resne ponudbe na ogl. oddel. Jutra j?od »Šivilja«. 33328-39 Zdravnik 42 let star. dohodek mesečno 8 do 10.000 din a pravico do pokoj., išče zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«, Za-reb. Jelačlčev trg 10. Za informacije poTjlte 10 din. 32953-29 H I » » 1"» 11 OH l NO-'N VtČBA,?V«t JUGOGRAFIKA mm* ***** f M togo v oren javljam iaJostno vest, da je moj ljubljeni mol, gospod JAKOB MRAK upokojeni iandar. vodnik v ti. letu starosti, danes nenadoma preminul, zadet od arčne kapL Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dna 24. decembra ob pol 4. pop. na mastno pokopališče. 22. decembra 1939. tatajoča UBftULA. MR.BAHOVEC *eg. bt. 124J1/M emrojefTTje KrrnTTTirnTrnnnn UrtEVM IN VEČERNI prikrajevalni tečaj ae prične 2. januarja L940. Vsa tozadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni TEODOR KUNCovi krojni šoli v Ljubljani. Aleksandrova cesta 5-II. Uspeh zajamčen. Razlaga strokovna. coconaGumLjr.inmrrTinnro-rir ttti M-OULNE C ITI! ZA VKA1A CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F* Zrnec Ljubljana, Kooitarjev« nI 1 Telefon 38 66. m p t h O f ca oetss t •JTTRlk MLADEMU PARU obilo sreče ▼ letu 1940 Krite Vase stanovanjske potrebščine v pohištvu, preprogah in posteljnini pri tvrdki „WEKA" — Maribor, Aleksandrova c. 15 ...........................—r \sm □□aaDamnrTTTTTTFFroroT^^^ i - y Novosti iz vseh krajev sveta poslušajte z našimi odličnimi radioaparatil — Velika izbira! Ljubljana, Miklošičeva 20. £aLXXJLJULiLODanmr rrTnonmnTrrnr rajomimm (prej „Orient«) Šolske, Studijske, umetniške ln kemične barve, liraežl, utkl, iužlia, »Artl« SelaJd fai špirit — vae slikarske ln pleskarske potrebščine po s o 11 d o I h eenah poteg 8chnelder A Verovika. Ljubljana, Tyrševa cesta 14' Telefon 39-25« Zapustil nas je naš preljubljeni soprog, oče, stari oče, praoče itd«, ekscelenca ki )e danes ob 16. ori v 76. letu starosti nenadno v Gospodu zaspal« Čas in kraj blagoslovitve pokojnika bo objavljen naknadno. Guštanj—Ravne, 23. decembra 1989. F ANI, soproga; OTON, MARIJA in GABRIJELA, otroci ter ostalo sorodstvo NajlepSe novoletno darilo j« »ANKER« šivalni stroj. Oglejte al brea-obvezno veliko zalogo. Najnovejii modeli — zalo nizka sena — tudi na obroka prodaja »TRIGLAV* Resi jeva c. J.«. KlIŠEJE (NO VECUIVT* lUOOOKAdKA Z Jesenic s—- Odb*r ob& društva Rdečega krita ■a Jesenicah priredi a sodelovanjem vseh jeseniških zdravnikov ln bratovske sklad-nice trimesečni brezplačni boteučarski tečaj, ki ae bo pt<čel 16. januarja ob JO. v ljudski šob na Jesenicah. Prijave as sprejemajo y občinski ptoarm do 10. januarja. Iz Kranja r— Kino Narodni dom. Danes eb 1. in 4. popoldne repriza prekrasnega češkega filma »Ko gosli plakajo«. Na božič in Štefanovo, obakrat ob 4., pol 7. in pol 8. zvečer predvajamo francoski velefilm »VU»ar nad Azijo«. (—) Iz Škofje Loke 0— Sokolski Uno bo predvajal aa boBč krasen francoski film »Legijo časti«. Za novo leto pa pride odl-čni MU film »župnikov križev pot«. Iz Tržiča 6— Vzgojni teden sa «t*r*a. Od 18. do jI. januarja priredi DruScvo »teta In dom« v Tržiču vzgojni teden aa atarie tržiSkega ko*a V šestih zaporednih predavanjih, ld bodo po večerih v meščanski soli. bodo strokovnjaki obdela* tpnr Sanje otroka od vseb platL Zdravnik bo ; govoril o otrokovem telesnem navoju, o piavitnl prehrani in negi. Id jo otrokovo telo potrebuje če naj dorase do zdravja ki moč ; praktik bo govoril o težavah, a katerimi se moramo boriti pri doraSča-; jočem otroku ui m dva kokain. Nahaja ae v sami Kralja Ale kaandra alxL HIŠA HIŠA S KAVARNO nahaja It blii« samega trg* Staro« Dieraa. Cena 4AO.OOO din in aelo majhen ugoden dol«. Letna icota 50.000 din. TSO.OOO din m dolgoročni dolg. Nahaja se oa samem glavnem trga. HIŠA 400.000 din « w(« majhen ugoden dolg. Novozidana, 20 let davka prosta, uahaia a« blizu samega trga Staro* Dtenaa HIŠA letna renta 200.000 dm. nila »e v strogem centra, naio« praomia. J™'"* --------- Ta posestva prodaja izključno „ZAGREB", podjetje za knpo-prodajo nepremičnin, Beograd, Dečanska ulica 17'in 220000 in majhen ugoden dolg. Letna renta 24.000 dia. Nakit* ae blizu urnega trga Staro« Derma. HIŠA - VILA H ti* vila 250.000 dia ia ugoden Jolgoročni dolg. Nahaja te na Cottage Nei Mara. Letne renu 32 OCO dinarjev. mmmmmam Vesele božične praznike ln srečno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem teli FOTO HUDNIK LJUBLJANA VII TA ZNAK NA VRHU VSAKE ŽARNICE JAMČI ZA KVALITETO Največja izbira nalivnih peres, torjev, rtgistratorjev, albumov, neceserjev. etuiiev ln vseh modernih pisarniških po- trebščin • Posebnost: pisemski papir vseh vrst in vseh mane V "NEBOTIIČINIIKU VODI ŠE VEOMO Strojnik In lipraian strojno kljncavm* carski mojster sedaj več let poslovodja velike tekstilne tovarne v Srbiji želi spremeniti službo po možnosti v SlovenijL — Ponudbe poslati na ogL odd. »Jutra« pod »Redka prilika 16«. »KA-LE-FLUID« krepi a veni sistem in ja« organizem Povečava izločevaino delovanje vseli žlez Brezplačne detajlna literatura, zahtevajte: Beograd Masarykova 9 Miloš Markovič ».KA-LE-FLIJID« m dobiva v lekarnah S. br. 5300-32. JiUTEVAJTS BREZPLAČEN KATAIOS i MEII1EL' HEROLD — tAl rvo»Nict 00>- invefce aaonloo DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20.000.000_-VrAl vse bančne posle nsjkuiantnsjo ZAHVALA m Vsem. ki so nam stali na strani ob Izgubi nepozabnega ljubljenega edinega nam sina JOSIPA J. SAB0TIČA P. PORUCNIKA PILOTA LOVCA, večkrat odlikovanega Izrekamo našo najiskreneJSo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovS&nl, g. šolskemu upravitelju, g. županu, g. načelniku gas. čete v Šmarju ln vsem gasilcem, g. predsedniku Josipu Skerjancu ln gosp. Anici škerjanc, g. Kolo-viču, častni straži, godbi sa vse ganljive žalostinke, g. Rozmanu in vsem darovalcem prelepega cvetja- Dalje se zahvaljujemo pevskemu druStvu šmarje-Sap, ter za prekrasen govor na njegovi poslednji poti. Izrekamo Iskreno zahvalo tudi gospodom avljatikom lz Zemuna in Ljubljane. Posebno zahvalo za mnogoštevilne ustmene in pismene izraze sožalja, kakor tudi vsem prijateljem, znancem in ostalim, ki so s svojo prisotnostjo izkazali našemu nepozabnemu edinemu ranjkemu zadnjo čast. NEUTOLAŽLJIVI STARŠI IN SESTRE posi pivoTistaa polnitev posteljno perja, puh, gotovi zglavnOd s perjem ali žimo, madrad, volnene odeje, puhnete odeje „WEK A«, MAKI BOK, Ueksaudrova & It Cenik ae sel Jo • •• V zadnjem času je »K A RIT AS« mel drugim izplačala CELE ZAVAROVALNE VSOTE ob smrti sledečih zavarovancev: RlhtarSič Frančiška, Ljubljana, Tabor 2; G*o» Ivan, Ljubljana, Gosposvetska 13; Maruudiui Franjo, Brezovo 37. p. Sevnica; ftep&e Franc, Jagnjenlco 12, RaUefe pri Zid mostu; Cegnar Janko, Ljubljana; Gril Johana, Bodkovci 13., Juršinci; Skrlep Frane, Trzin 12; Karlin Jožefa, Tržišče 23, Rog. Slatina; Gorjup Terezija, Zg. Polskava, Ogljenšak 21; Jekovec Jakob, Zg Bela 35. PredUvor pri Kranju; Sedlak Ernest, Ljubljana, Tavčarjeva 11; Lužar Josip, Ljubljana, Zaloška 2; Rrček Kunlgunda, Maribor, Komenskega 13; Plavčak Ivana, Ptujska gora 18; Ambrožlč Marija, Belica 8, Polhov gradeč; Sluga Katarina, Vič 161 pri Ljubljani; Krancr Angela, Maribor, Pohrežje, Lovska 38; Lužar Fortunat, Ljubljana, Postojnska 14; Keuda Romana, Bled, Grad 43; Ivanu Alojzij, Ljubljana, Celovška 89; Majhcnšek Anton, Gradec 66, Litija; Jenko Marjeta, Torovo 8, Smlednik; Završnik Frančiška, Križ 49 Komenda; Cuderman Katarina. Bašelj 12, Preddvor; Bervar Jakob, Ljubljana, Vožaiski pot 3; Lagttr Frančiška, Sp Javorje 2. Črna pri Prevaljah; šahm&n Nežika, Podpeca 88; Črna pri Prevaljah; Rabič Marija, Tržič, Glavni trg 17; Capelnik Andrej, Guštanj 111; Hauptmann Marija, Maribor, Pobrežka 8; Pov&in Jožef, Zg. Dobrava 29, Podnart; Trtnik Ivana, Zg. Ka-•elj 76, Dev. Marija v Polju; Petrovčič Janez, Borovnica 144; Mlhelič Cecilija. Ljubljana, Masarykova 60; Sek Cecilija, Grabinščak 2, Sv. Jurij ob Ščavnici; Stefančič Marija, Ljubljana, Galjevica 52; Horvat Ignac, Ptuj, Maistrova 7; Pestotnlk Apolonija, Ljubljana, Tržaška 27; Fuks Ana, Partinje 41; Murko Tomaž, Pobrežje 14, pri Ptuju; Schmidt Ivana. Slemen, Selnica ob Dravi; Kunčič Cecilija, Mojstrana; šaull Franc, Kranj, Cojzova 20; Halužen Julijana, Središče; Hinteregger Amalija, žikarce 41. Sv. Barbara v Slov. gor.; Koroftee Franc, Velesovo 50, Cerklje pri Kranju; Kralj Franc, Jesenice, Savsko nabrežje 15; Lastnak Aloj?, Nova vas 22, Celje; Centa žar Mihael, Radeče 109 pri Zid. mostu; Nuvak Andrej, Sostro, Hrušica pri Lj.; Potočnik Frančifika, Cerovec 8, Rog. Slatina; Podnebšek Cecilija, Breg 13 pri Litiji; KrišelJ Helena, Luže ftt. 32 Šenčur pri Kranju; Skočir Antonija, Črnomelj 21; CvUak Matija, Rošpoh 195; Legat Terezija, Kropa 64; Ilovar Srečko. Dev. Marija v Polju 21; Trobiš Alojz, Novake 22, Nova cerkev; škof Jože, Razborje 20, Velika Loka na Dol.; Ivančič Anton, Apače 18. Sv. Lovrenc na Dr polju; Traven Ana, Ljubljana, Rimska 2; Hribar Franc, Polhov gradeč 65; Vrhunc Franc, Železniki 60; Dobravec Ivana, Cešnjlca 32, Boh. Srednja vas; Novak Janko, Ljubljana, Bohoričeva 14; Maček Ivan, Trčova 3, Maribor; Zelcer Andrej, škale 50, Velenja Na posledicah nezgode so umrli: Lesjak Pavel. Cma 31 pri Prevaljah; Milavec Jernej, Ljubljana, Pavšičeva 8; Kopriv-nikar Emil, Litija 83; Steblaj Anton. Jablanca 8, Boštanj; Ažnoh Franjo. Farna vas 119, Preval je. K A RIT AS je svojcem izplačala radi nezgode dvojno zavarovalno vsote. Brezplačno »ozavarovano vsoto je KARITAS izplačala ob smrti 8-letnega Maksa, sina pri nas zavarovanih staršev Ulčnlk Jerneja in Terezije, Zg. Vižinga 18, Marenberg, to ob smrti 14-letnega Mura Stanislava, Mirna peč 30, čeprav.je oče umrl pred otrokom. V TEM ČASU JE PRISTOPILO V KARITAS 1655 NOVIH ČLANOV. Navodila la prospekte dobite pri vseh krajevnih zastopnikih ter prit If o f^i ril Lf ubija na, Palača Vzajemne zavarovalnice 1Maribor, Crožnova 8. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije Centrala v Beograda, podružnice v Zagreba, Ljubljani, Sarajeva, Skop! j a, Podgorici in Sušaka GLAVNI POSLI POSTNE HRANILNICE Sprejema hranilne vlage In jih obrestuje po 4%. Na vloge do din 2.000.— «e ne more izreči niti prepoved niti pridobiti zastavna pravica. Preko svojih čekovnih računov Izvršuje najhitreje in najcenejše izplačila in vplačila tako v državi kot tmH v inozemstvu. Daje posojila na nastavljene državne in od države garantirane vrednostne papirje. Vnovčuje kupone državnih vrednostnih papirjev« Vzdržuje poslovne zveze s Poštnimi hranilnicami in velikimi denarnimi savodl na edem sveto. ZA VSE VLOGE PRI POŠTNI HRANILNICI JAMČI DR2AVA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE SREČKE IV. RAZREDA 39. KOLA SO DOSPELE. Na razpolago so tudi y Številnih serijah novim naročnikom. Za novo leto boste najbolj razveselili svojce ln prijatelje, ako jim darujete srečke državne razredne loterije, kupljene v kolekturi .VRELEC SKEČE", ker podarj ne srečke običajno zadenejo kake večje dobitke, ali celo milijonsko premijo. Žrebanje IV.razreda 39. kola bo 13. januarja 194(X Priporoča se Vam vsem domača GLAVNA KOLEKTURA .Vrelec sreče* Aloizii Planfnšek. Liubliana Beethovnova ulica 14 Pred 2 ali S leti bi bil Čudež, če bi mogli spet slišati. Sedaj morete doseči to z najmanjšim aparatom na svetu — s srebrnim Vibraphonom, aparatom leSnikove velikosti. Brez žic, brez baterije, brez toka, praktično NEVIDEN. Zahtevajte Se danes brezplačne ln neobvezne prospekte, zdravniška uverenja kakor tudi pogoje za 30-dnevno preizkušnjo Kupon odrežlte ln poiljlte Se danes nat APARATI VIBRAPHON (Dep. 80. B.) Zagreb, Tomislavov trg IT. Pošljite ml brezplačne ln neobvezne prospekte kakor tudi pogoje za SO-DNEVNO PREIZKUŠNJO Ime__ Naslov - APARATI VIBRAPHON (Dep. 80. B.) Zagreb, Tomislavov trg 17. Za razvajen okna BOŽIČNA DARILA v bogati izbžri nudi IVAN PEČAR FOTO — KOZMETIKA — PARFUMERI JA MARIBOR Gosposka 11 Naša žima je higljensko očiščena bi sterilizirana na pari 1150 C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker Je naša tovarna opremljena v to svrho s najmodernejšimi stroji In aparati. Odklanjajte žimo Is prepovedanih SuSmarsldh obratov, ker Je slabo ln nehlgijensko izdelana, ni dezlnficlrana, vsebuje fermente ln ima neprijeten duh. V njej se zaredljo molji ln mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — NaSe cene so najsottdnejSe! Zato zahtevajte samo žimo s zaščitno plombo STERILIZIRANO KOLESA NAJNOVEJI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI r B I O 1 K L 1 SIV. 8TROJ1 IGRACNi VOZIČKI. SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELi TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova tU — Ceniki {ranico glavno zastopstvo ca dravske banovin« ANT. BREMEC CELJE, Miklošičeva 2 - tel. 202 Kupujte aparat« iirrhUN » trgovini, aer dobU* snaten popitsC Vesele božične praznike tn srečno novo leto jim cenjenim strankam tvrdka vsem svo- »PROMET" komls. prodaja ttv. strojev, koles Itd. LJUBLJANA — NAPOLEONOV TRG 7 Vesele božične praznike In srečno novo leto želimo vsem cenjenim gostom. — Obenem priporočamo naša prvovrstna dalmatinska vina. — Točimo: CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEHNIČNO PODJETJE Dipl. Ing. O. KRUSI6 ZAGREB TeL 88-58 Draškovlčeva 58 CJsJUkJLSdJJU: toplotne in mrzlotne izdelujemo sodobno in stroko vnjaško po termiških garancijah! Stalno skladtjče prvovrstnega Izolacijskega materi jaia: THERMISOLA — orig. 85% — magne- rijska masa (plošče in iaiice) ESPANSO orig. i tal. pluta, iaiice, plošče Slindrasta volna (Schiakenwolle) in ostale izolacijske potrebščine. L A. SUNARA Vsem svojim cenjenim odjemalcem tn poslovnim prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Zagrebačka proizvodnja vrpca L ŠTERN I DRUG KARL0VAC hipotekama lianka Kraljevine Jugoslavije Ustanovljena 1. 1862 Banko upravlja samostalen upravni odbor Centrala v Beogradu Glavne filiale s Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš, Skopje, Banja Luka in Zemnn Filiale: Kragujevac, Petrovgrad in Valjevo Agencije: Bitolj, čačak in Prijepolje Emitira obveznice in zadolžnice. — Sprejema hranilne vloge in iih obrestuje po 47„ letno — Dovoljuje posojila v t liočem računu na nepremičnine, ki leže v mestih in trgih ter v zdraviliščih priznanih od države. Obrestna mera 6*/* letno, odplačilna doba 10 let. — Dovoljuje menično-hipotekama posojila na 10 let po 6% letni obrestni meri na nepremičnine v mestih ln trgih ter v zdraviliščih priznanih od drže* ve proti ^mesečnemu eskontu žiriranih menic. — Dovoljuje mestnim in trškim občinam komunalna posojila na davke in dokiade. — Eskomptira blagajniške zapise ministrstva financ in menice denarnih zavodov. Eskomptira kuoone svojih založnic dolarske emisi«e (Seligman), ki so nostri-ficirane v Kraljevini — Lombartiira državne papirje, akcije Narodne in Priviligirane agrarne banke in blagajniške zapise ministrstva financ Za vse bančne obveze jamči država Vsa pojasnila daje: Državna hipotekama banka - Beograd in njene podružnice Urejuje Davorin Ravijeo. — Izdaja as fcoaaoroU »Jutra« Starko Vuanu — Za Narodno tiskamo