428
m. p.:  Neznan rokopis slovenski   v deželnem  muzeji goriškem.
Neznan rokopis slovenski v deželnem muzeji
goriškem.
Poroča m.  p.
Milo se stori človeku, kadar čuje, kako se pogubljajo živi zanesljivi viri, glasne priče minulih časov celo denašnji dan, ko že vsakdo vsaj na videz kaže zanimanje za vse spomenike minulosti in na vsa usta obsoja pregrešna dejstva onih, ki ali nevedoma ali zlobno ali iz kateregakoli vzroka uničujejo ali ne zabranjujejo pogube zgodovinskih spomenikov. In vender se vrše" vpričo nas taka — rekel bi — herostratska, vandalska dejanja, ne da bi se mogel človek ustavljati. Kaj tudi stori oseba, ako celo poklicani faktorji ne mogo ali ne hote storiti tega, kar se pričakuje od njih? Zat6 pa moramo zahvaljati vse, ki po svojih moččh, in naj so še tako oskromne, izkušajo oteti take zgodovinske   spomenike.
Kakor mnogo drugih važnih arhivov, moral bi biti uničen tudi arhiv grofov Strassoldov. Prijazno naključje pa je naneslo, da je g. prof. H. Ma-jonica za deželni muzej goriški otel ta arhiv, ki je bil že na poti v tvornice v Stražišči pri Gorici. Med obilico pergamenov in drugih listin je bil tudi slovenski rokopis.
Rokopis šteje tri zvezke (15 cm široke, 19 cm dolge). Prvi zvezek ob-seza slovenske propovedi od str. 9.—214. in je trdo vezan. Na načelni platnici bereš:
Ternio I. Inftruzioni. Duino li 14. Giugno P: B: Coope : 794. <2>o fitjš etu Safter tft, fo gieotg bod) fetrten ^nebett — ®er Sngeub mtv affetn, Ljat ©ott btejj @(ucf befdjteben. Duino b.  17. Suni)  794.   1794.
Na naslovni stržni je zapisano s črno   tinto :
Verordnungen. — (So fii§ etn Safter tft, [o gtebtž bod) letnett ^rteben — 3)et Sugenb tmr allem, ()at @ott btef? ®lud kfdjtebert. — @tn Sftenfdj ber @ott gefjord)t, erttmp bert beften Xfydi; — (Sin Sffltn\d), ber ®ott »erlafjt, berta§t fetn etgettš §etf. — Inu Pridige. Fac : Con : cujus thema: Leges imperantij obligant in confcientia. Nai le fo dopadlive te pregrefhnofti, toku vender ne pernefsejo miru, le farno tugentam je bog njega perdrushiu.
Do strani (incl.) 8. so: Verordnungen. Na str. 9. pa se začenja pro-poved: Evangelium na zheterto nedello po Veliki nozhi. Propovedovanja sezajo do str. 214. Na str. 215. je: Inhalt. Vrhu tega je še 17 stranij, ki obsezajo, pričenši od zadi: Religionsunterricht cm§ ber $ated)tftrfunft be§ D. 3ot). $ctev 2KtHer3. b. 31ten  Decem. 793.
Drugi zvezek teh propovedij šteje 244 stranij. Na zadnje platnice notranji strani bereš:
m. p :   Neznan rokopis slovenski v  deželnem muzeji  goriškem.                 429
Omnia non mea funt, non omnia funt aliena Sunt mea mixta aliis,  funt aliena   meis.
Haurit aquam  cribro, qui  studet absque libro.
Na zunanji plati pa: (Inft) ruzioni 1795. Druga roka je napisala na to letnico   1840., vender se prvotna  letnica dobro razloči.
Tretji zvezek obseza le dva nečislana sešitka. Prvi sešitek šteje 20, drugi  18  listov.   Na načelni platnici je zapisano:
Ternio III. Inflruzioni Anno Domini  1796.  Qm September.  —
Kdo je spisal le-te propovedi, nisem mogel dognati. Obrnil sem se do g. grofa Nikolaja Strassolda, ki pa mi ni včdel naznaniti čisto nič; zakaj : Die traurigen Reste des Archivs, die Prof. Majonica envarb, (waren) . . . Eigenthum eines verstorbenen Vetters. Preč. g, dekan devinski pa' niti odgovoril ni na prošnjo mojo.  Morebiti bode kdo drug srečnejši.
Iz rokopisa posnemljemo, da je neznan pisatelj le-teh propovedij služil v Devinu v letih 1793. —1796., dalje, da je bil kooperator; začetni črki imena njegovega: P: B: Začetkoma je našemu neznancu slovenščina delala težkoče, vender je jezik čimdalje boljši. Mož je pisal, kakor je govoril. In uprav to daje spisu  nekovo posebnost,   ki bi utegnila zanimati filologa.
Evo nekoliko cvetja: fviet, fveta, fvejta, po f vej tu; miefto, viera, vira, vieter; cirkou, molitu; zhloveki, ludi; kroh, boh, bog, veliko nadloh; pra-fhinga je; u tiflim zaiti, na krishi; u greheh, u nebeffeh, na nebi; fposna, de je greshni; u imeni Jesusovimo; pred Judami, haidami; te pofvetne kra-leftve (nom.); duge" (dolge); boshz, dobizhk; flavo, floveffa; fvezhenik, fve-zheniza (svetnik-,ica); u kriftianskeh zhednofleh; pofhlufh (posluh); kry, krivy; — rimfkega, blishnemu, blishnimu, drugega, drugiga; v enej hishi ; bojfhi; grejnko, peklejnfkiga; fterpeno — ftrup; pridgajte uffej pametnej ftvari; nadushen; — fapuftiti, poleg fapuftit; viedet, viefh viemo, viefle, vieji; rataji, saftopji (3. pl.); pobojf hamo ; fte fhlifheli — f hlif hali; videu, teu; osnanu, sturu, pridgau pridigali, si prirnu, fhou, fhau, napunla, govort, dapunt; jeti, jit, jiti; virvat, virjemo; fe fpominimo na; na ginje (jenja) dellat; more mesto mora; fposnej (imp.); die (reče); uojdemo (uidemo) uofhzhim; na uolfkej gori; foj, foje, k' fojim; obeden; kir (ker); ne, na; terkaj; taf hen zhlovek; adn, edn; kdu, kdur; tu mo nezh ne nuza; al bi na bli mi nefpametni, ki bi na teli; ta folk me zhaftv s jesikam, al ferze je dolezh od mene; koteri; donafhni; toku; popunama; vonder, vender; dergazhi; pofihmau; na fkriuf hi; jeft vam imam sa povedati; koker de bi teu rezh; sa en part . . . sa en part: nafhe noge fo nas po lefhkim noffile; bres fe fpomnit; memrati zhes koga; oftane sa odgovorit; jagode na   patnofhtri   (Rosenkranzi)   prebirat,   s' uflmi ferfudrat,   s'  ozhefami okuli
43°
m  p.: Neznan  rokopis slovenski v deželnem muzeji goriškem.
lietat; zhe bomo ... to bomo; jeft te sahualim; boga f hlushit; je biu sarozhen Mariji; i. t. d. rabi le malo tujk; tako ujameš tod in tam n. pr. : trof htar; kurasho dati; u ftauti (Gestalt); urshoh; nuz; Ion; doplih ; ah-tinga; folk; fe na contena; meretamo; fzagat; brumen ; f hpraha ali govorjenje; maninga ali mifu; intereffiran; visiran; otar (oltar); zviblat; kompliu; pokregau; fruga; bres tadla. i. t. d.
Na fedmo nedello po Finkuftih.
Ufaku dobru drevu, dobro fadje pernefse, enu malopridnu drevu malopridno fadje pernefse.  Math :  7 :  17:
Koker en drev, kateri je od zhlovekou sapufhen u eni pufhavi, en malopriden fad pernefse; en fad bres smaha, en kifeu en terd fad: taku tudi en dreu, kateri je u eni dobri semli, kateriga ta flisni, ta saftopni zhlovek ]) obdeluje, njemu2) to potrebno3) semlo, inu mokroto da, bo en dobr, en smahtni, fladki in mehki fad  perneffiu.
Kadar4) pak ta zhlovek shely dobr fad imeti, f kerby on de ta dreu dobr rata, vedeozh, de en dobr dreu ufelej dobro fadje pernefse. On ne sa-pufti ta drev, ne perpufti debi ta drev velik ratau: ampak on njega obdeluje, on sa njega fkerbv dokler je fhe majhen.
Kdu je pak ta drev? — Ta drev fmo mi, inu fadje fo nafhe della. En dober drev, kateri dobro fadje pernefse, je en dobr zhlovek, kateri dobre della della.5) En malopridni drev, kateri malopridno fadje pernefse, je en malopridn zhlovek, kateri slave hude delle   della.
Koker ta saftopni zhlovek fkerbv, de ta drev dobr rata, in njega obdeluje: dokler je fhe majhen, toku tudi v glihi vishi, fe more fkerbeti sa tiga zhloveka, dokler je fhe majhen. Dokler je fhe majhen ta otrok, more on biti prou poduzhen, de on na tako visho en dober zhlovek rata, in dobre della bo dopernafhau.
Jeft bom dans,6) kir fposnam de je potreba, inu kir mene befsede Chriftufa is danashniga Evang: opominajo, od te potrebne fkerbv tih ftari-fhih proti fojim mlajfhim al otrokam  govoriu.
Jeft bom govoriu od tih nar bol imenitnih doushnufti7) proti duf hi tih otrok; inu rezhem, vi imate vafhe  otroke.
1.   sveftu poduzhvti.
2.   pametno fhtrafati kader fo  uredni.
3.   En dobr exempel dati is vafhim  sadershanjam. Pofhlufhajte is ahtengo, jeft h'mali   sazhnem.
J) zhlov-eki, ludi. 2) ujemi, mo. 8) potriebno. 4) kader. 5) sa njegove flave delle ; 6) dons,  donaf hni;   7)  dushnoft.
m. p.:  Neznan rokopis slovenski v deželnem muzeji  goriškem.                 431
Pars Ima-
Ta perva vafha doushnoft proti vafhim otrokam, je de imate njih poduzhyti, inu fkerbeti de bodo poduzheni u ufiimu kar je potrebno h' is-velizhanju.
Vafhi otrozi fo tudi h' timu zilu inu konzu flvarjeni koker vy, nam-rezh;   debi boga1) fposnali,   njega molili, njemu flushyli, inu fe isvelizhali.
Kaku bodo oni pak boga fposnali, njega molili, njemu flushvli, kaku fe bodo isvelizhali, aku jih bofte puflili, de bodo shiveli u nevednofti koker ta nefpametna shivina ? 2)
Kaku bodo bogu dopadli? kaku sapo vedi daponli?3) kaku daponli doushnofti proti bogu, fojimu blishnimu, 4) inu fam febe? aku ne bodo poduzheni.  Al kdu jih ima poduzhyti? —  Ozhe inu mati.
Ufaki pametni zhlovek porezhe, de tifti, kateri eniga otroka rody, je doushan 5) njega tudi rediti, to je, njemu ta potrebni shivefh, to potrebno oblazhilo dati. Ta otrok pa nima le samo tellu, ampak tudi eno neumer-jozho dufho. Kir tedaj ufaki, kateri eniga otroka rody, je tudi doushan njega rediti, taku je on doushan, tudi sa ta nar bol imenitni tal,") sa dufho fkerbeti, more trahtat de fe ne ferdama dufho fojiga otroka, more trahtat de bo u uffimu poduzhen, kar je potreba h'  isvelizhanju.
Mi nimamo zajta, sa to fo Maf hniki, de poduzhijo naf he otroke; taku more bit7) fdaj mif lite. Tu ni tulku zhudno, de vi vafho doushnoft, otroke poduzhyti na Mafhnike poftavite, na Mafhnike denete: tu pak je zhudno, de vy, kir fposnafte de Mafhniki fo sa to, ne pofhlete vafhe otroke bol fiifno h' chriftianskimu nauku; de jih puftite ob tiftej uri is shivino vun jit;8) ob kateri fe dershy kriftianski nauk; tu je zhudno de jih ne perfilite u zirkou 9) priti, katera ob zajtu tiga Chriftijanskiga  nauka je želu  prašna.
Kdur zvibla naj le pride u zirkou ob tiftim zajtu, inu on fe bo sa-zhudiu, de kir tulku hifh fe tukej snajde, vender 10) kumej 10 al 15 Perfhon h' chriftianskimu nauku pride. Kir fposnafte de je doushnuft tih Mafhnikou vafhe mlajfhi poduzhyti, tu je zhudno, de jih farni ne perpelete, tu je zhudno, de farni ne pridete, sa njim dati en dobr exempel, koker no m Chriftus en exempel da, de imamo beffedo boshjo pofhlushat, defilih u) tifto saftopmo, snamo. Chriftus je u tempelni, kir je 12 lejt imeu poflufhau phariferji: deffilih, je on koker bog vezh vejdeu, koker uffi uzhenike ju-douske  poftave.
Hir Mafhnike vafho pervo doushnoft otroke poduzhyti na fe usamejo, taku je tu zhudno, de*vi leto veliko dobroto, taku malo taku flavo 12) fposnafte.
1) boh; 2) shvina, 8) dapunli, napounen, popunama 4) blishnemu, rimfkega 5)  nadushen 6) teil 7) morebit 8) jeti, 9) cirkou l0) vonder n) deffiglih iaj flab.
432           V. Bežek:   O slovenskih   in  nemških  čitankah   na  naših  srednjih  šolah.
Vi fkerbite sa zajtno shiulenje, sa grunte, sa shivino, bogatvo zeu dan, žele tedne: sa dufho, sa poduzhenje pak vafhih otrok taku malo fkerbite. Premiflite sanaprej de je vafha perva doushnoft Poduzhvti vafse otroke inu fkerbeti, de bodo poduzheni, je pak vafha druga doushnuft otroke, kader fo uredni pametno  Ihtrafati.
«5§^
O slovenskih in nemških čitankah na naših
srednjih šolah.
(Dalje.) III.  Lampljeve  čitanke.
Kaj  torej  zahtevajo   »instrukcije«   od čitankarjev ?
Malo in vender jako veliko; kakor je maršal Trivulzio dejal, da treba k vojevanju zlasti treh rečij, namreč: denarja, denarja, denarja, tako poudarjajo tudi instrukcije v navodilu za nemško čitanje vedno, vedno in vedno: formalno stran. Človek bi mislil, da bi moralo to biti nemškim čitan-karjem jako po volji, ker so »instrukcije« tako liberalne ter jim na raate-rijalno stran, razven nekaterih določil!), ne stavijo nikakeršnih pogojev in tie delajo nobenih ovir in da so veseli, ker jim je poleg strogo določene metode zagotovljena pedagoška prostost glede' učiva in štiva. Toda čudno ! Kakor bi jim bilo ukazovanje in svetovanje ministerskih »instrukcij« pre-lahkotno in nedostatno, ne zadovoljujejo se ž njimi. Liki jahačem-glumačem, ki hočejo svojo izvežbanost razkazati strmečemu gledalstvu ob umetnih zaprekah n. pr. ob obročih, s popirjem prevlečenih, ali jahajoč na jedni nogi ali pa zajedno na treh konjih, prav tako nemški čitankarji tekmujejo, kdo bi prekosil drugega, izumivši najbolj ume.talne in zvite ovirke, jarke in pre-graje. Ko prebiram nemške čitanke in njih pripomenke, ne morem se na-čuditi, kako iznajdljivo razvrščajo njih sestavljalci berila, v kak(3 skrivnostno zvezo ja spravljajo med seboj in z zgodovino, zemljepisjem in prirodoslovjem. Največjo slavo pa si je v tem oziru pridobil Lampelj (Leopold Lampel, profesor na akademiški gimnaziji), čegar berila so uvedena tudi po nekaterih gimnazijah v slovenskih pokrajinah. Ta mož si je zverižil celo sistematiko in  shematiko,    katera ga po njega   mislih   tak6   varno vodi pri izbiranji in
*) N. pr vis. odi. minist. za uk in bog. z dne* 17. II. 1876, št. 2501., glede obsega čitank; dalje določbe o povzdigi nravstveno-verskega duhd in patrijotiškega mišljenja, določba o   pravopisu.