.Naročnina listu : — Celo leto . . K12-— Pol leta . . . „ 5 — Četrt leta . . , 3‘— Mesečno. . . , 1‘20 Stsnai Avsftifir:---- Celo leto . . » 15'— Posasnofflts številke ~ 16 vtaarfev. - % ' gg®* Posamema Številka stane 12 v. In serali ali oznanila se računajo po 18 L2 od 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih i — popust — „Straža“ izhaja v possaci j ek in petek popoldna Rokopisi se ne vračaj«, Uredništvo in upravništvo Maribor »»roška ulica. 5. - Telefon ži. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govorttt vsak dan od 11.—IS. ure dopoldtt«. Vsenemškl graški shod. j v soeialdemokr» ški InčL i ! • j Graški „Arbeiterwille“ piše o nemškem Vnlklsin. j gu, ki se je vršil na dan sv. Jožefa v Gradcu, . med j drugim sledeče: V Gradcu se je vršil v torek takozvani Volkstag, ki — kmalu bi bili zapisali: se je bavil z jugoslovanskim vprašanjem. To pa bi bilo napačno, ker kjer se sestanejo pravi in resnični nemški nacionalen se o ničemer ne razpravlja stvarno, temveč se le Scino razburjeno protestira in frazira. Eden navdušuje 'drugega in tako ostane za pamet premalo. Poteg tega so bili tukaj tudi spodnještajerski nacionale) Mravlag in Ambrožič (.,Arbeiterwille“ piše obe imen/ tako kakor smo jih zapisali mi) in kakor se glasijo večinoma dalje ti južni nem če voi z in brez samoglasnikov in z izgubljenimi kljukami na soglasnikih. , AVstrija se bori težko za svoj obstoj, treba bo vse državniške umetnosti in največje previdnosti, da se izvleče stara habsburška država: iz zmešnjav vojne, sposobna za življenje. Najvažneje pri tem bo s-poznanje n em ško-ta eščan sk i h politi kmf. da v. državi, ki obstoji po dveh tretjinah iz drugih narodov, udarjanje nič ne pomaga, ampak da more le znesliivost prinesti možnost obstoja. Toda o tem je pri Voiksta-nerjih, ki izključujejo široko maso nemškelga ljudstva., prav malo opaziti. Njim dopadejo močne besede, ki ne prenesejo analize notranje vrednosti in krepki sklepi, o katerih sami ne vedo, katera sila jih bo u-veljavila. Oni grozijo in ovajajo v eni sapi, imenujejo svoje narodne nasprotnike veleizdajalce' in grozijo istodobno sami z veleizdajo. Pravemu Nemcu se mora studiti to nemštvo, ki sestoji iz domišljije in lakaj stva. Poskusimo enkrat misliti kot dobri avstrijsko-nemški meščani. Sedanja vojna bi bila brez udeiežbe slovanskih narodov Avstro-Ogrske skoraj gotovo že Savno odločena v Škodo Nemčije, ton»’ v škodo celega nemškega naroda, bPoleg tega Je tudi Bolgarij: slovanska država, ki se je že opetovano jako močno spominjala svoje pripadnosti k slovanski družini. Dosedanji mirovni sklepi nikakor ne izključujejo bodočih vojn, temveč jih preje vsebujejo. Ako bi prišlo na vzhodu in zapadu do zmagovitega miru. bi se vojna nevarnost- za Nemčijo le še povečala. Obkroženje Hi ostalo in prihodnja vojna bi bila le vprašanje možnosti oboroževanja nasprotnikov Nemčije, h katerim spada približno, ves svet. Močna Avstrija v vojaškem smislu bi bila torej v interesu Nemčije sploh. Ali. pa more biti močna država, v kateri ima dve tretjini celega prebivalstva svoje misli izven države ali proti nemštvu ? Najvišje vprašanje nemških naoionalcev bi moralo vendar biti. da se drugojezične narode spravi z državo, to bi bilo logično, toda pravilno mišljenje ni stvar nemških naeionaleev. Razumeti, da ima io tudi drugi narodi pravico do razvoja, ni stvar ljudi, ki se klanjajo moči, dasi je nimajo. Medtem ko so se nemško-Češki nacionalisti ko-nečno vendar povspeli do tega, 'da zahtevajo narodnostno delitev Češke, se pri nas vrši boj za enotnost dežele, kakor da bi so imel podreti svet, ako bi prišlo do narodne razdelitve, Kaj bi izgubili nemški deli Štajerske, ako bi Korošec sedel v kranjskem dež. zboru, mesto da v Gradcu ovira redno upravo nemških delov dežele? Gospodarsko in financijelno bi bilo to za nas le ugodno. Poznamo odgovor: Da, toda nemški kraji Spodnje Štajerske in pot v Trst! 'Mnogo let se že dela, d!a bi se ponemčila pot v Trst, In kak uspeh je bil dosedaj? Prt o BO leti preče' nemška Ljubljana je popolnoma poshnonjeua in na Spodnjem Štajerskem je zapadel en nemški kraj za drugim enaki usodi. Ali-bi ne bilo primerneje, ko bi se bili že takrat, ločili? Naravni tek razvoja je, da k samozavesti vzbujeni narodi absorbirajo male tuje jezične otoke, posebno če je onih par rokodlelcev in trgovcev odvisnih od slovenske okolice. Proti temu ne pomaga noben krik in ropot, temveč le medsebojno zavarovanje, v kolikor gre za večje jezikovne dele. Seveda, ako se smatra za prevzvišene. da bi se razpravljalo z „manjvrednim“ nasprotnikom in se zanaša na silo, ki se je nima, je stvar drugačna. Ako je graški župan Pizia na Volkstagu rekel: Avstrija bo nemška ali je pa ne bo — pravimo mi: Avstrija more obstati le kot zveza narodnostnih držav. Sicer pa treba, reči, da je taka, prazen izrek, kakor ga je napravil Fizia, morda primeren za magistra, ne pa za poglavarja 'deželnega glavnega mesta, Avstrija, kar kor je sicer šibka, bo graški Volkstag še izdržala. Toda ako bi njega voditelji sledili politiki tega volka-taga, bi kmalu — bila.“ M&iikfrir«» pjti»€àair«iìije w Maribora. I Znani vsenemSri Hujskaški Schonererijanec V. Malik krošnjar i sedaj po raznih nemških mestih in mestecih s svojimi doživljaji v trdnjavi Przemysl i» v dve in polletnem ruJskem vojnem vjetništvu. Taka je prikrošnjaril tudi v Maribor, kjer je minuli četrtek predaval o obleganju Przemysla in o vojnom v-jetništvu v Rusiji. Mož je gotovo doživel marsikaj zanimivega, toda povedal je tega prav malo ali niči Njegov govor bi se dalo deliti v dva dela: prvi del samohvala in drugi del obrekovanje slovanskih, p « sebno čeških vojnovjetih častnikov in Rusov. Pripovedoval je najprvo, da se je javil ob izbruhu vojne prostovoljno za vojno službo, ter da. je prosil, naj ga pošljejo na fronto. To je za 801etnega moža vsekako zelo hvalevredno. Bil je dodeljen nek»* mu višjemu poveljstvu in pripovedoval je, kako se je vozil z avtomobilom. Za to menda pač ni treba pose* bnega junaštva. Vzlic temu pa je pripovedoval e svojih, ali bolje: bi bil rad pripovedoval o svojih ju» naških činih, ki jih pa ni bilo. Kaj posebnega iz čar sa obleganja Przemysla ni povedal, pač pa je bil ta dlel njegovega govora poln samohvale. Ko se Je morala trdnjava vsied pomanjkanja hrane udati, je prišel tudi on v rusko vojno vjetništ-vo. Vozil se je 23 dni do Omska v Sibiriji. Rekel je, da je prevozil daljave, o katerih Evropejec nima niti pojma. Tudi velikosti ruskih kolodvorov si mi no moremo predstavljati. Kolodvori so dolgi po mnogo vrst in postavljenih je 100 in še več tirov drug poleg drugega, včasih tudi v -obliki teras. Zelo se je hudoval nad slabim postopanjem z vojnimi vjetniki, posebno z Nemci, (ločim so imeli pa Slovani mnogo olajšav. Iz Omska je prišel v mesto* Irkutsk, kjer je bil nekak kazenski tabor za vjete o-ficirje. Tu je bil pod posebnim nadzorstvom, ker j« pisal o njem v Odesi izhajajoč list „Slovenski Jug“* da je on največji krvolok Slovencev. Med tem, ko so slovanski častniki lahko stanovali v zasebnih stano-vanjin in se prosto gibali, se nemški častniki niso smeli niti ganiti iz tabora, Le ako je kateri slovanskih častnikov kaj zagrešil, so ga poslali v tabor z nalogom, da se mora postopati ž njim kakor ž Nemci. Pravil je tudi. da so bili osnovali češki častniki neko zaroto z namenom, da umore njega in še nekaj drugih nemških vjetih Častnikov. Prečita! je neko pismo, v katerem mu nek njegov bivši sovjetnik naznanja imena teh zarotnikov. Bržkone bo tudi s to zaroto tako, kakor je bilo z izdajo dr. Pivkota. Pripovedoval je tudi, da so jim takoj ob prihodu v Rusijo uropali ves denar in tudi vso zlatnino. Le Čudno je, da je Malik vzlic temu imel vedno dosti denar’ ja za nagrado raznih ruskih Častnikov in uradnikov,. f i i * H*"' - > LISTEK. Na vlaku. (Samo.) Samo iz Maribora do "Ruš- sem se vozil letošnjo zimo. Kaicšna je dandanes vožnja z vlakom, ve itak vsak zrel državljan in ni da bi bilo treba svariti še pred njo. Menda se nihče ne gre vozit, samo za — šport. ... , No pa iz Maribora do Ruš se že še pride brez pošebnih težav, in nadlog. Kdor vstopi na glavnem kolodvoru, navadno najde celo sedež, Četudi ne ravno posebej rezerviran. Tudi moja brezpomembnost je bila tako srečna, da ga je n astia. Cisto na robu klopi je visel tisti sedež in nič prav gotovo ni bilo, da ne bo zdrknil z mano vred pod klop. Ven oliar se to v resnici ni zgodilo. Poleg mene na levi je sedela ženska in je bra- jj la pondeljkovo „Stražo.“ Poleg nje ob oknu je sedela | gospa in tej gospej nasproti je sedela druga gospa, j •Poleg nje — meni nasproti — je sedela zopet žensk i I in je spodobno žvečila ne vem kaj. Vse to ljudstvo me ni sicer nič zanimalo, zato mislim, da ni bilo nič posebnega na njem- Samo to sem še pogledal kar od ; strani, če je „Straža.,“ najnovejšega datuma. , Na koroškem kolodvoru je vstopila gruča žensk. Toliko jih je bilo,, da niso mogle zapreti vrat za seboj. Nastal je majhen prepih. Potem smo se odpeljali in mene je začel zanimati pogo-vor o nekem umoru. A Se sedaj ne vem, če so govorile o tistem pri brodu jned Rušami in Selnico ali o katerem drugem Tisto sem poslušal z desnim ušesom. Levo uho je pa naenkrat postalo pozorno na pogovor oniih dveh gospe, ki sta sedeli na naši klopi ob oknu. Pardon, -jaz nisem nikoli čital v kakšnem „Urbanu“, da se na vlaku ne sme poslušati, kaj drugi govore. Zato tudi ne vem, če je ta reč dostoina in spodobna ali ne. Resnica pa je, da sem poslušal in bil zaradi tega pograjan. Gospe sta govorili nemški. Ena je prišla iz Dunaja in se je peljala na Koroško, za drugo ne vem, ne kod ne kam. Povedali sta si, kje sta spali, kako dragi, kakšni in kako kurjeni so hoteli na Dunaju, v Gradcu in v Mariboru. Posameznosti si nisem zapomnil. Vem pa, da sta govorili samo o hotelih. V Limbušu so nekatere ženske izstopile. Nastala je trenutna gnječa vsied umikanja nekaterih in odhoda 'drugih. Zlasti nekaj prtljage je bilo videti odveč. Ta 'dogodek je bil povod, da se je pogovor obeh gospe zasnknil v drugo smer. „Aeh, diese Windischen--------—“ Ali je spodobno ali ni — jaz sem začel poslušati z obema ušesoma. „Tega vindišfolka ne morem trpeti. Kjer ga vidim, se mi gabi. Tako neotesano vse! Poglejte jih tu, kako se prerivajo! Pa ta njih divjaška govorica! In kako neolikani so! Vem od drugod. Daste nemškemu človeku trinkgeld, se vam zahvali in reče „danke.“ To vam pa stoji kakor štor in ne spravi zahvalne besede iz ust. — Ach wissen, Sie, auf die Bildung kommt doch alles an. Aber keine Redle davon bei diesen windischen Teufeln.“ Mene je pogrevalo. „Teufel“ me je spravil u rezerviranosti. Sunem s komolcem Sosedo, ki je brala „Stražo“ in ji rečem: „Hvala Bogu, skoro bo boljše! Glejte, preslavna nemška kultura se je včlovečila in je prišla tu k nam, da nas izobrazi. Oglejte si jo, tam sedi ob oknu v vsem svojem veličastvu. Cujte njene besede! Kako elegantno govori ! “ •*> Govoril sem nemško, ker sem mislil, da dunajska ženska ne zna slovenski. Pa sem se zmotil. Prodno smo se ločili, je citirala slovenski stavek in so je pohvalila: „Wissen Sie, ich kann ja auch windiseh.“ Na mojo opazko je utihnila in se je ozrla name. Pogledala me je kakor baziliska. „Ja, Sie — ! Was geht Sie unser Gespräch an? Kako se drznete vleči na ušesa naš „Weibergespräch“? Kaj vas vse to briga?“ „Milostljiva, imate popolnoma prav. Toda prosim oproščenja, jaz sem namreč tudi Slovenec in me Vaš pogovor žali. Ne morem dovoliti, da bi kdorkoli nas Slovence v javnem prostoru obkladal s „Teulel-n..“ In glasni ste bili dovolj. Menda ne bote zahtevali, da si ušesa snamem in vtaknem v žep?“ Gpšpa se je obrnila k svoji dlružici in pričeto, takoj zopet nekaj pripovedovati. Mene ni pogledala več do mojega izstopa v Rušah. Potem je citirala tisti slovenski stavek in povedala, da zna tudi ona — windiseh. Pa je spet začela grdo napadati. Njen vis-a-vis je bil videti bolj pohleven. Ona gospa je skrivaj namignila, naj ima ozir name. „Na ja, ich Spreche, wie ich meine. Kaj merem ,za to, če je ta in ta tudi Slovenec! Na ja, freilich, es gibt auch Ausnahmen —“ Bili smo v Rušah. Radoveden sem, če Je tudi mene štela med izjeme. Njen zadnji pogled name nf kazal tega — — — Povedal je, da je umrlo v Rusiji za epidemičnimi ip drugimi boleznimi kakih 400.000 avstrijskih in nernš-dih vojnih vjetnikov. Zanimivo je tudi, da je povedal, da so imeli dovolj masla, ki je bilo razmeroma po ceni. Najbolj zanimivo pa je bilo priznanje, da je doprinesel vse te vojne žrtve ne morda za Avstrijo, ampak „für mein geliebtes deutsches Vaterland.“ — «eil!, ,» t Proslava Patra Prerado- -re hu * ¥ V © ju > Hrvatski in z njim ves jugoslovanski narod je obhajal dne 18. in 19. marca proslavo lOOletnice velikega Hrvata in Jugoslovana Petra Preradoviča. V „Straži“ nam je naš znani zgodovinar in pisatelj F. K. že opisal, kaj je storil Petar Preradovič za svoj jugoslovanski rod. Proslava v Zagrebu je bila velikanska, Ra Mirogoju se je v pondleljek ob 3. uri popoldne pred pesnikovim grobom zbrala srednješolska in vseučiliška mladina in nebroj občinstva. „Glas Slovenaca, Hrvata i Srba“ poroča o tem slavlju naslednje : „Grob je bio zasut svježim eviječem i okičen sa tri lovorova vijenca s narodnim trobojnicama i natpisima: „Hrvatske Sokoliće“, „Slovenke, Hrvatice i Srbkinje“ i „Jugoslavenske Hrvatice.“ Sveučiljšta-rac Ivo Franič izrazio je u nekoliko riječi pijetet o-mladine uspomeni pjesnika narodnoga1 ujedinjenja, Iza otpjevane „Li'epe naše“ i .,Qj Slaveni“ omladina se mirno razišla, tako da sakupljeni redari i policijski agenti nisu imali povoda da ureduju. U utorak več rano u jutro osvanulo >o nekoliko zastava, a popodne mnogo više uslijed energičnog : : htjeva naše omladine. Dućani so bili zr'vnreni, -a svuda se osječalo svečano raspoloženje. Uko U. sati c kupila se velika masa srednjoškolske omladine prcu saborom na Markovem trgu, pjevaj uči rodoljubne ie pe pjesme, obišla grad zahtevajoči da kučevlasnici okite svoje domove hrvatskim barjacama. Građanstvo je sa prozora pozdravljalo oduševljenu omladinu s p( sipalo je cviječem. * Na groblju. No prava slava bila je na grobu poslije podne. Več rano poslije pođlne općinstvo je u gustim masama hrlilo prema Mirogoju. Nije bilo programa, nije bilo dogovora, a ipak je svako osječajo, da mora poči na pjesnikov grob. Proslava, što ju je mladež priredila velikom pjesniku, bila je nešto, šte je trebalo i slušati i gledati i bilo je nešto, što so duboko usadi u srce i u pamet i š*f,o se nigda ne če zaboraviti. j Dok je ovako građanstvo hrpimice hrlilo na ; Mirogoj, djaštvo se skupljalo pred hrvatskim sveuči- j Mštem, da odanle krene u povorci kroz Mesničku u-licu na Mirogoj. No, kako im se to nije dozvolilo, djaei su se razišli, te su pošli svim putevima i oko 4 sata stigli na Mirogoj, gdje im se pridružilo ostalo opčinstvo i bogoslovi, koji su ondje čekale na svoje drugove. Öko groba se bilo okupilo nekoliko hiljada ljudi. Iza govora bogoslova Ivekoviča i jednog bezimenog, uzeo je riječ u ime akademske omladine M. Ka-šanin, nagiašujoči da bi naš slavni pjesnik u ovim odlučnim i sudbonosnim danima imao omladini mnogo da kaže. Vrhunac oduševljenja postignut je u ča* su, kad je mnoštvo ugledalo zastupnike češkoga na-rrK Kl? onrvn ovoj dvojici nije bilo kraja, te se mnogi vp umirilo tek onda, kad je Čeh g. Kvapil progovorio češkim jezikom, označivši trijeznim i promišljenim riječima važnost zajedničkog rada Češkog i hrvatskog naroda kao i slogu troimenog naroda Slovenaca, Hrvata i Srba. Mnoštvo je ođiuševljeno saslušalo govornika i burno aklamiralo kod pojedinih izvoda. Nato je na pjesnikov spomenik položen lovorov vijenac češkog naroda sa češkim in hrvatskim trakama. Brača Česima zahvalio je u ime akademske o-mlađine g. Kašanin, našto je mnoštvo zapjevalo če i drago kamenje, od kojeg su i pjesnik i nared mu zasijali kao jarko od istoka sui ee. Zato držim, da ču odgovoriti osjejačima sviju vas, gospodo, ako na da?1 obljetnice njegova rođjenja sa ovog! mjesta, a u ovom svetilištu narodnom, odam poštu voljkom hrvatskom pjelsniku Petru Prerađoviču, velikom i pjesniku i rodoljubu. Žarka ljubav domovini i rodu svomu ne samo da provjava več i prevladava u Prerađovičevom pjevanju. Domovina mu je bila majka sreče, a nitko joj tako nježno tepao, tako pjevao nije, kao on. I nitko kao on nije znao razžariti „rodoljublja svetiplam." Pa kako mu je topla molitva: „Bože živi i okrijepi Rod naš glavni, rod naš mili. Da odoli svakoj sili, S kojom li n je bi lv ,j. Uskori mu danak lijepi, Kad če biti samo svoj.“ Dasiravno je ogrska viađa s silo hotela preprečiti Preradovičevo slavlje, vendar je ves hrvatski na- I rod in ž njim Slovenci in Srbi, proslavil nesmrtnega I Jugoslovana tako kot si zaslužijo veliki možje In kakor je klical Petar Preradovič pred ari • j feimi leti, tako kličemo i mi 'danes: „Z o. r a puca, bit č e 'dan al“ Jugoslovanska 4i.#klara©if£i* Krajni šolski svet pri Svetinjah je v svoji seji dine 10. marca sklenil, da se pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba, izreče svoje zaupanje i-stemu in ga progi, da vstraja pri delu za. našo sveto stvar. — Svetinje, dne 10. marca 1918. — Sledijo i podpisi. Slovenjebistriški Slovenci in Slovenke (208) so podpisali naslednjo izjavo: Podpisujemo: 1. da želimo takojšen mir, kateri pa- mora prinesti vsem narodom, tudi malim, popolno zadoščenje in e-nakopravnost. 2. Strašnih posledic te grozne vojske pa se bomo rešili te tedaj, če nas ne bodo več izrabljali tujci; zato zahtevamo svobodno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. 3. Našim jugoslovanskim poslancem izrekamo popolno zaupanje in jim kličemo: neustrašeno naprej! Za pravice zatira nih I Bralno društvo St. 11 j pod Turjakom zahteva, da se slejkoprej združijo vsi avstro-ogrski Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo v s-mislu deklaracij© Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja, 1917 pod habsburškim žezlom in kliče s Sirarni Gregorčičem : Le vkup, le vkup kamnarji zda; Ime si proslavite, Na delo vsi zidlarji zdaj, Dom skupni nam zgradite! Jugosvansko deklaracijo so v ptujski okolici podpisale občine: Markovci, Zabovci, Borovci, Prvenci in Bukovci. Krajni šolski svet vš t. Vidu n a d V a 1 d ele o m se je v svoji seji dne 10. marca t. 1. izjavil za jugoslovansko deklaracijo ter pozdravlja odločni nastop Jugoslovanskega Kluba. Sv. K u n i g u n d a na Pohorju. Tudi naš občinski zastop se je v svoji seji dne 3. marca pridružil deklaraciji poslancev Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Pri tej priliki se je nabralo zr dr. Krekov spomenik 29 K. Občinski odbor občina Svetina pri C e j u se v svoji seji dne 17. sušca 1918 soglasno pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. soh in vse javno mnenje Združenih držav- preprièa-no, d!a se mora končati vojna z ustanovitvijo jugoslovanske države. Naloga te države je: odpor proti germanskemu stremljenju po zaseden ju ozemelj i» proti nemški gospodstvaželjnosti. ICiiraisskau Nemška državna zbornica razpravlja o bodoči usodi Kuronske. Govorniki raznih strank so po vda r-jali željo Kuronske po personalni zvezi z Nemčijo in so ugovarjali proti temu, češ, da samo baltiški baroni in pruski junkerji želijo tako zvezo. Ne samo deželni svet se je meseca decembra 1. 1. izjavil za naj-ožjo zvezo z Nemčijo, tudi deželno zborovanje meseca septembra je bilo baje prešinjeno te želje. Udeležili pa se tega zborovanja niso samo Nemci, temveč tudi Leti in zastopniki vseh stanov. Z nujnimi besedami zopet prosijo cesarja, naj sprejme kuronski vojvodski klobuk in naj ne zavrne rok, ki se ponujajo nemškim bratom. Kakšno pa je ono „ljudsko zastopstvo" v Ku-ronski, na katero se sklicujejo nemški an e Iranisti, lepo pojasnuje „Dresdner Volkszeitung“, ko piše: „Razvoj razmer kaže, da je nemška vlada v praksi enostavno gluha za pravico samoodločbe n ar odlov, ki jo je tako slovesno proglasila. Ni ostala samo pri tem, da bi priznala samostojnost Kuronske, marveč je določila, da mora Kuronska postati samostojna vojvodina, kljub temu, da Še ni govorila nobena korporacija v deželi, ki bi v resnici zastopala prebivalstvo Kuronske. V izjavi, katero je prečital državni podtajnik pl. Radowitz, je sicer govor o, tem, da mora dobiti Kuronska neko zastopstvo na Široki podlagi. Ö tej široki podlagi se že govori venomer nekaj mesecev, ne da bi kdo vedel, kako je v resnici s to zadevo. Kaj umeva nemška vladla pod takoimenovano „široko podlago“ ? Imamo tukaj opraviti z eaipi izmed onih nejasnih in gobatih izrazov, katerih se državniki kaj radi poslužujejo, da bi narode vodili za nos in jim prikrivali resnico. Zakaj se končno ne pove, kako bi naj bilo končnoveljavno sestavljeno zastopstvo Kuronske? Zakaj se ne pove, če so za to, da se upelje za Kuronsko splošna, enaka in neposredna volilna pravica ali ne? Kaj bi se naj zgodilo, če bi korporaeija, izvoljena na podlagi takšne volilne pravice, storila bistveno drugačne sklepe, kakor jih je storil tisti famozni deželni svet, ako bi se ta korporacija morda izrekla, dia postane Kuronska ljudovlada ali da se hočs» zopet združiti z Rusijo? Saj ni nič novega, če so naši vsenemci popolnoma preslepljeni in prežeti pohlepnosti po gospodstvu. Toda žalibog je tudi nemška vlada vedno bolj zabredla v njihovo vodovje. Vsled tega ne vidijo in tudi nočejo Videti, da se mora način, kako se postopa z zadevo nar vzhodu, smatrati po celem svetu kot velik prelom besede od strani Nemčije ter da se s tem pripravljajo tla, iz katerih bo vzklilo novo sovraštvo zoper Nemčijo. Stroške bo moralo nekoč plačati nemško ljudstvo morda z novimi in težkimi krvavimi žrtvami,, Volila borba, na nabodu ja 1917, pozdravlja zastopnike, jim izreka popolno za upanje ter jih prosi, da na tej zahtevi naroda neo- j majrio vstraja,jo. — Slede podpisi _______ _ _________ _____ o ^ _ Podpisano društvo se v polnem in celem obse- sku himnu, a zatim hrvatsku, lagano se udaljivši sa j p u ter z največjim navdušenjem pridružuje Vaši sla _- « - • .* i n 4 »% -I 1 1 IH T /-J aItI n no pjesnikova groba. Spomenik Prerado vicev bio je okičen mnogobrojnim vijencima, barjacima i vrpcaba. Pod veče skupilo se oko njega mnogobrojno mnoštvo mladeži i građanstva, pred spomenikom palile su se bengalske vatre 1 mnoštvo je otpjevalo nekoliko pjesama. U počast uspomeni na pjesnika bile su kroz cio dan zatvorene sve zagrebačke trgovine, a na kućama bile su izvešene trobojnice te je Zagreb izgledao kao na veliki blagdan. — Manifestacije su trajale sve do noči.“ •u v saboru je govoril predsednik or. Bogdan Međakovič naslednje besede: , „Visoki sabore! Danas se navršilo stotinu «o-äfna, što se našem narodu rodio Petar 'Preradovič, lio se našem narodu rodio sin, s kojim, se on kao gvojim največim pjesnikom ponosi. Zato ?e današnji lan, dan narodnog svetkovanja, pa i ako je ovo svetkovanje u današnjim, tešlđm prilikama tiho i skroman — ono je ipak veličanstveno, jer ga sav naš na-Kod svom dušom svojom svetkuje. Zna naš narod I •sječa, da je Preradovič pjesnik našeg preporoda, pjesnik našeg narodnog jedinstva i ujedinjenja, da f« pjesnik naših narodnih ideala, da je pjesnik slobode. Ta i narod je naš pjesnik, kao nijedan drugi. On je zađojio Preradoviča pjesničkim duhom, a ovaj je zaronio u dubinu duše narodne i iznio sitan biser vni in zgođovinsko-imenitni majniški 1. 1917 deklara- j ciii ter z veselim upanjem pričakuje popolnega uje- j dir jenja vsen avstrijskih. Jugoslovanov pod slavno in j priljubljeno habsburško dinastijo — v jugoslovansko j državo profeto in srečno. ‘Katoliško slovensko izobra- f ževalno društvo v Šmartnem n ‘a Pohorju j dne 21, marca 1918. Podpisana posojilnica se v polnem oosegu ter z navdušenjem pridružuje majniški deklaraciji leta 1917 Vašega slavnega kluba ter z največjim veseljem pričakuje resničnega ujedinjenja Jugoslovanov pod priljubljeno habsburško dinastijo, iskreno pozdravljajoč Vaš klub ter popolnoma mu zaupajoč. Hranilnica in posojilnica S m a r t i n n a Pohorju, dne 21. marca 1918. Žene in dekleta v Zrečah so na Dunaj poslale 263 podpisov, s katerimi se pridružujejo deklaraciji Jugoslovanskega kluba. ' Nad 150.000 Slovenil je dosedaj podpisalo jugoslovansko deklaraoijo. Jngdskraska država se *n0~a ovf f L Dne 22. marca je Nemčija pod vrhovnim poveljstvom nemškega cesarja Viljema začela ofenziv» v severozahodni Franciji, v takozvani Flandriji, in sicer vzhodno in južnovzhodno od mesta Arras. 04 190 divizij, katere ima Nemčija na francoskem bojiš-» ču, je 40 divizij poseglo v borbo. Na 80 km dolgi fronti se vrše že 4 dni tako strahoviti boji, kakors-ma' j njih ne pozna svetovna zgodovina, Ker Angleži, ki branijo ta del fronte, niso pričakovali tako silnega napada, se je Nemcem posrečilo predreti prvo in že tudi drugo angleško bojno črto in prodreti do tretje angleške obrambne črte. Izgube so na obeh straneh velikanske. Najhujša borba se je vršila na črti pri krajih Monchy, Cambrai, St. Quentin, La Fere, Tretja i» peta angleška armada in deli francoskih in ameriških čet so bili poraženi. Nemške čete so prikorakale do reke Somme ter zavzele mesta Peronne, Ham in Chaumy, Nemški topovi obstreljujejo Pariz. Iz Pariza se dne 23. marca uradno poroča: Nemci so od 8. ure zjutraj nadalje oddiaii vsak četrt ure iz topa, ki streha na veliko dalja\o, po 1 strel Streljali so iz daljave 1.20 km. V Parizu robilo usmrčenih 10, ranjenih pa 15 oseb. Kje se nahaja nemški top, ki strelja na tako velikansko dalja »o, S» ni dognano. Nemški plen. Srbski poslanik y Parizu Vesnič se je vrnil s svojega potovanj», po Ämerikr. Traiti j», m J» V tridnevni borbi se je Nemcem posrečil» niti 6,00 lopov in 30,000. mož* Armliia in ladje uple- V angleški spodnji zbornici je prvi lord rali tete poročal o izgubah angleškega trgovskega ladjevja v tej svetovni vojni. Tako je s. pr. AngEj* iagubila v zadnjem «etrfle^u 1. % povprečno meseč»* 321.000 ton ladjevja. Tozadevna porocTa Nemčije gle- , de uspehov nemških podmorskih čolnov so zelo pre- j tirana, Samo meseca januarja 1918 je Nemčija pretirala svoja tozadevna porodila za celih 113%. Lord Ballour je pa poročal, da izide dne 12. t. m. kraljeva naredba, glasom katere bodo zasežene vse nizozemske ladje, ki se nahajajo v angleških pri- l staniščih. % Predsednik Wilson je pa dne 21. marca izdal proklamacijo, dia so zasežene vse nizozemske ladje, kt se nahajajo v ameriških pristaniščih, 7, Pnmn^iio Iz Bukarešte se- dne 24. marca poroča: Potek mirovnih pogajanj med zavezniai in Ro- munijo je ugoden. Glede nekaterih še spornih vprašanj je že pri-Slo do bistvenega zbližan j a. Državni zbor se bo sestal zopet due 21 aprila« Dne 9. apula ba seja brambneg* ódsesa Tudi fi mancai odsek b > zadel kmalu zborovati Glede steli 'ieP-ga- M še-a- nič"■ Gosposka zbornica. V petkovi seji gosposke z-borniee dne 22, marca se je vršila razprava o zakonski predlogi glede oskrbe vračajočih se rezervistov n vojnih vjetnikov. Predloga je bila odkazana soci-aino-politični komisiji! Vršila se je nato razprava o zakonjski predlogi glede proglašenja koga za mrtvega. Zbornica je sprejela zakonsko predlogo v neiz-premenjeni obliki, kakor jo je sprejela državna zbornica, Istotako je tudi bila sprejeta nadaljna zakonska predloga glede izdelovanja fosiorovih gnojil. Vršila se je nato razprava o predlogi glede spremembe o-rožnesa patenta. Predloga določa med drugim, da se orožja ne bo smelo prodajati nikomur - drugemu, kdor ne bo imel tozadevnega oblastvenega dovoljenja. Osebam v starosti manj .cakor 18 1st sploh ne bo dovoljeno nositi orožja. Tudi to predlogo, kakor naslednjo glede novih zlatih in srebrnih novcev je gosposka zbornica sprejela, nakar se je vršila razprava o zvišanju kongrue. K predlogi je govorilo več govornikov, med temi tudi dunajski knezOnadškof kar-äinal dr. Pitti. Zbornica je sprejela to zakonsko predlogo kakor tudi naslednjo glede podpore moštvu, svojcem in preostalim, v nespremenjeni obliki, kakor je bila Jsklenjena v 'državni zbornici. Istotako sta bili sprejeti zakonski predlogi glede superarbitracij in razširjenja 'davka na vojne 'dobičke. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Dr. Sehmiderer in Schaffer — nemška pionirja. Na zborovanje proti 'Jugoslaviji v Gradcu so 'došli, kakor nam poroča naš graški poročevalec, brzojavni pozdravi mariborskega župana dr. Schmidere-rja, župana Schafferja (za Leitersberg: in Krčevine), ter vsenemškega društva v Mariboru. Sehmiderer in Sohäffer sta v svojih brzojavkah zahtevala prosto pot nemštvu proti Adriji. Tako sta postala ta dva možakarja na svoje stare 'dni celo pionirja. Most, ki ga bosta gradila, bo trhel in (slab. Dobro, 'da si je bodoči župan dr. Orosel Še poprej izbral na Slovenskem nevesto, po tem mostu ne bi več mogel v slovenske kraje ne po nevesto in ne po tisočake. Naši socialisti med seboj. Ko so nemški socialisti sklenili glasovati za državni proračun, je ured- j nik „Naprej-a“ napisal Članek, v katerem dokazuje, | da je omenjeni sklep proti socialističnim načelom. To j pa ni po volji dr. Tumi, ki je vsled tega minulo so- j boto prav nelepo okrtačil sodruga Petejana. Toda Petoj an tudi ni ostal dolžan odgovora ter pravi, da i-ma prav tisto pravico, 'da pove svoje mnenje, kakor sodrug Tuma. Tu pa se g. Petejau moti. Ali je že pozabil, kako so frčali iz uredništva „Naprej-a“ ga j. S tebi in tov., ker so si usojali imeti svoje lastno j mnenje? Naj pazi, g. Petejan, 'da se še njemu ne z- f godi kaj takega. Kaj hočejo Nemci? To je povedal nedavno ore- j minuli nemški pisatelj Karel Jentsch v podlistku: j „Der Krieg und die Volksschule“ v listu „Zeit“ eine j 21. decembra 1916, kjer pravi meci drugim. Narod, | ki je tako izobražen, na duševno deio in hnejše ro- | trebe navajen (kakor nemški), takšen narod nima de- j lovcev za umazana in sitna telesna 'dela. Za ta opra- j vila potrebuje delavcev iz 'drugih, manj izobraženih j dežel in plemen. Zato bi se moralo nemško gospodar- j sko ozemlje razširiti čez vzhodno Evropo in zapadno | Azijo, bodisi v obliki aneksij ali pa da se te dežele j mirnim potom v kaki drugi obliki pritegnejo pod naš vpliv. 'S tem bi se ustreglo trem nujnim potrebam nemškega naroda: 1. S povzdigo poljedelstva in ži- vinoreje v teh redko naseljenih in slabo obdelanih deželah bi se odpravilo pomanjkanje živil in krmil: 2. odtvišna nemška inteligenca bi bila presJabljena z znanstvenim, umetniškim, upravnim, vodilnim im nadzornim, delom; 3. za nižje Službe bi dobili potzebno Število voljnih delavcev. Zato tudi nemški odpor proti slovenskim šolam. Nemci hočejo torej res biti Herrenvolk nad drugimi narodi. Novo rumunsko ministrstvo. Marghilomann se je končno vendarle posrečilo sestaviti ministrstvo. Mdfghiloman je prevzel poleg predsednišiva še j ministro za notranje zadeve in ministrstvo domen; Konstantin Arion zunanje, general Herjen vojno, j Meissner trgovinsko, Lobsescu pravosodeto, Mehe- j < itdz naučno in Saulescu finančno ministrstvo, j bvi j sed ž ima nova vlada v mestu Jassy. Novi ; inozje^ pripadajo vsi konservativni struji. Todenslie novice. i Minister vitez pi. Zeiger. Cesar je podelil za- j sebnemu docentu na dunajskem vseučilišču, tajnemu j svetniku, ministru dr. Ivanu pl. Žolger naslov izred- : nega vseučiliškega profesorja. Dne fj2. marca je oe- j sar sprejel ministra pl. žolgerja v posebni avdijenei. ' Imenovanje — nov generalni nadzornik artile- j rije. Cesar je imenoval feldcajgrnajstra Ferdinanda viteza pl. Goglia. za generalnega inšpektorja artilerije. •f* Mati pos;anca dr. Benkoviča. V Kamniku na Kranjskem je dne 17. sušca 1918 umrla gospa j Marija Benkovič, roj. Ogrinc, mati državnega po- j slanca dr- Benkoviča. Potrti rodbini naše sožalje, ! blagi ranjki pa svetila večna luč ! Cesar Karel pri 87. pešpolku. V vojnem albumu j tega polka bo o tem,;. posebno poglavje. Oni pol- j kovni pripadniki, ki so bili tako srečni, da jih je j Nj. Vel. osebno odlikoval, pohvalil in ogovori) f naj pošljejo čimprej svoje slike in navedejo dobe j sede o cesarjev ogovor »Uredništvu voi nega albuma pri na b-nse-ooftsii fiumi šl 87 v i.efit;«. | Odlikovan redovnik. Redovnik iz reda ben edit- j tincev p. Benedikt Vidar, doma ie Opčine pri Trstu, \ sedaj v vojaški službi kot vojni kurat, je bil zdaj že i četrtič odlikovan in sicer prvikrat z zlatim zaslžnim j križcem, z duhovniškim vojaškim zaslužnim križcem \ z meči, s Karel-četovim križcem in sedaj s Signum \ iaudis z meči. Odlikovani ognjegasci. Za 25letno zaslužno de- j lovac je na polju požarne hrambe in rešilstva so do- j bili častno kolajno: Del e j a 'Valentin in Štiglic Frane ? na Rečici; v okolišu Krapjft-Mota-Cven: Rajh Josipi st., Makoter Frane, Sever Josip, Trojnar Anton, Fi- j lipič Setastijain, Muršiič Andraž, Kov affi e 'Matija, f Sovič Matija, Kovačič Martin, Karba, Josip. Ta je pr-j vi prišel na misel o snovanju požarne brambe med \ kmeti in je to začetno, misel s svojega potovanja pri- j nesel v posojilnico g. načelniku Kukovcu, ki je potem j povzročil, da je posojilnica v Ljutomeru obljubila iz- j clatne prispevke pri snovanju ounjegasnib dtruštev v \ okraju; v Lokaveih: Štrakl Matija, Vaupotič Franc, j Vaupotič Alojzij, Salamon Jakob st., Salamon Jakob j ml., Vaupotič 'Josip; v Ključarovoih; Magdič Vido, S Magdič Franc, Kosi Alojzij, Cvetko Josip, Prelog A- ( lojzij; v Križevcih: Bratina Franc, Hladnjak Josip, j Rožman Matija, Vrabl Anton, Vrbnjak Jernej, Strni- ] ša Josip. Castitamo prisrčno vrlim požarnikom-fubi- J lantom ! Odlikovanja pri kmetijski družbi. Povodom ob j Čnega zbora štajerske c. k. kmetijske družbe so I bili odlikovani za zasluge v kmetijstvu naslednji I Slovenci: Martin Jelovšek, deželni živinorejski \ nadzornik z zlato; Jos. Cede, župnik v Studeni f cah, Franc Praprotnik, nadučitelj v Mozirju s sre- ! brno zaslužno kolajno. Slovenec šolski nadzornik v Srbiji. Avstro ogrska \ vojna uprava je otvorila te dni gimnazijo v I srbskem Kragujevcu. Na gimnaziji je poleg nem- j ščine tudi madžarščina .(? !) učni predmet. Kot Ì šolski nadzornik vojaške uprave je nastavljen j Slovenec, nadporočnik dr. Matija Heric Na zavodu -o nanta'vi/. mài profesorice. Ptujska okollea za Jugoslavijo. V Št. Janžu ; na Dravskem polju se je v nedeljo, dne 24. marca, vršil veličasten shod za Jugoslavijo. Na povabilo Slovenske Kmetske Zveze se je zbralo nad 500 ljudi iz St. Janža in bližnje ptujske okolice, Govorili so: poslanec Brenčič, urednik Žebot, župnik Škorjanc in kaplan Sagaj. Shodu je predsedoval domači g. župnik. Navdušenje je bilo na shodu zelo veliko ; l judstvo je prežeto skoz in skoz jugoslovanske misli. Resolucije, v katerih se je ljudstvo izreklo za deklaracijo, in se je zahtevalo raznih narodnih in gospodarskih pi avie, so bile soglasno sprejete. Pri glasovanju se niti ena roka ni vzdignila proti. Ptujska okolica je cela za Jugoslavijo. Jugoslovansko slavje v Ljubljani. Minulo nedeljo je bilo v Ljubljani pravo in resnično narodno slavje. Dr. Korošca je sprejelo prelep 30.000 ljudi. Nepregledna množica je tvorila špalir po vseh ulicah od kolodvora do mestne hiš«. Dne 24. t. m. dopoldne je v ..Unionu“ slovensko žeustvo izročilo dr. Korošcu kot načelniku Jugoslovanskega kluba 150.000 podpisov za Jugoslavijo. Slavnost je bila velika manifestacija jugoslavansk. ujedinjenja. Brzojavni pozdravi. Na slavnost jugoslovanskega ženstva v Ljubljani so poslali brzojavne poz-’ drave med drugimi: dr. Verstovšek, mariborske Slovenke, narodno Ženstvo iz St. lija v Slov. gor. in Slovenke iz Spielfelda in Strusa ob- Muri. Občni zbor mariborske podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev. Mariborska!1 podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev je imela včeraj svoj občni zbor, ki je Ml razmeroma dobro obiskan. Predsednik g. Kejžar je omenjai pred vsem preganjanja, katerim so bili izpostavljeni člani Zveze. Preganjali so celo žene. Število persekucij pri južni železnici znaša 52. Pri državni železnici to število še ni ugotovljeno. Preganjali so slovenske železničarje, ker so oni glavna ovira za nemški most do A dri je. G Kejžar je potem obširno razpravljal- o nalogah, ki čakajo Zvezo v bodoče, poživljal navzoče, naj se trdno oklenejo svoje organizacije ter privedejo v njo nazaj vse nekdanje člane. Povdarjal je, da se ni treba nikomur bati novih persekucij, ker imamo dovolj zaslombe v Jugoslovanskem klubu na Dunaju. Potem, ko je g. Jarh poročal o‘ potrebni spremembi pravil, je bil izvoljen z vsklikom sledeči odbor: Predsednik g. Kejžar, podpredsednika gg. J arh in Celin&ek, odborniki gg. Regoršek, Jager, Petek, Kump, Kok, Za-pečnik, Murko, Skvarča in Rebolj. Pregledovalci računov: Ramek in FlorijamČiČ, namestnika: Korojgeo in Medvešček. Zaupniki: Veronek, Auguštiner, Žabkar, Puh, Karba, Fingušt in Rotek ter za Pragars-ko: Vivod. Gg. Kejžar in Jarh sta končno še priporočila članom, naj pristopijo k železničarskemu pogrebnemu društvu v Ljubljani in oni, ki žele pristopiti, naj se priglasijo pri zaupniku društva g. Jagru. Odhorova seja Slovenske Matice dne 14. marca :918. Konstituira se odbor. Za predsednika je izvoljen dr. Ivan Tavčar, za prvega podpredsednika dr. Pavel Grošelj, za drugega podpredsednika dr. Janko Slebinger, za blagajnika Fran Jeran, za ključarja vladna svetnika dr. Detela in Andrej Senekovič. Sestavi se knjižni odsek, gospodarski odsek in odsek za izpremembo pravil. Knjižni odsek se razdeli v podlodseke in sicer v leposlovnega z načelnikom Otonom Zupančičem, v zgodovinsko-zemljepisnega z načelnikom dr. Žmavcem, v narodopisnega z načelnikom dr. Mantuanijem, v literarno-zgodovinskega in jezikoslovnega z načelnikom dir. Šlebingerjem, ter v prirodlopisnega z načelnikom dr. Grošljem. Bivšemu prvemu podpredsedniku Petru vitezu Grasselliju izreče odbor zahvalo za 'dosedanje vodstvo matičnih poslov. Enako zahvali odbor častnega matičnega člana Luke Svetca v Litiji, ki je odložil po dolgih letih svoje uspešno poverjeniško 'delovanje. Poletni čas se začne v Avstriji in na Ogrskem dne 1. aprila zjutraj ob dveh in se konča dne 29. septembra ob treh zjutraj. Ure bo treba torej dne 1. aprila pomakniti za eno uro naprej. V N e mH ji se začne poletni čas dne 15. aprila in bo trajal do dne 16. septembra. Železniški promet ob velikonočnih praznikih. Opozarjamo občinstvo, da k praznikom ne bo vozilo nič več vlakov kot dosedaj, temveč se bo moglo prevažati po železnici le skromno število potnikov. Là genske begunce. Na družabnem večeru pri Henriku Irgolič v Vičanskem vrhu so darovali posredovalnici za goriške begunce sledeči: Marica dr. Offnerjeva 40 K, dr. Senior 2 K, Henrik Irgolič 10 K, Alojzija Veldin 10 K, Kristl. Trib-nikova 10 K, Anton Gec 5 K, Ivan Irgolič 5 K, Alojz Irgolič 2 K, Ivana Irgolič 2 K, Liza Sok 10 K, Venček Sok 10 K. Vsem cenj. gg. darovalcem, ki se celo v veselju spominjajo trpečih rojakov, se posredovalnica prav toplo zahvaljuje s željo, da bi našli mnogo posnemovalcev. Begunci v Bruku ob Litvi. Pretekli teden smo imeli begunci izvenredno slovesnost: tridnevne duhovne vaje katere je na praznik sv. Jožeta zaključil preč. g. Janez Kalan. Ljudstvo, ki je polno telesne in dušne pobitosti in otožnosti, bi ga noč in dan Dopusti vojakom iz dežela, ki so bile svoieča-sno zasediene po sovražniku ali poškodovane po vojni. Kakor znano, je vojno ministrstvo zaukazalo, da se mora podeliti večtedenski dopust vsem vojakom, ki so iz gori označenih krajev. Izvedeli smo, da marsikateri vojak še danes ni dobil tega 'dopusta. Poživljamo vse take, 'da se zglasijo pri podpisanem odboru in da piri tem naznanijo krdelo, kjer sedali služijo. — Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovitev Goriške, Dunaj, I., Bankgasse 2, Slovenski mornarji v e. in kr. mornariški podčastniški šoli na Dunaju ((XXL, Jedlerseestrassej), nam naznanjajo, 'da je od I. aprila do 15. julija, čas za vlaganje prošenj za sprejem v to mornariško šo- lo. Sprejemajo se mladeniči od 14 do 16 let. „Kurent.“ V Ljubljani bo g 1. julijem izšel I humorističen list „Kurent.“ Da pa bo občinstvo že • prej informirano o smeri in nameri tega šaljivega te-I cinika., izide meseca aprila ..Kurentov album.“ Tahu-■ morističen almanah bo izšel v večjem objsegu ter bo ? bogato ilustriran z risbami in karikaturami naših domačih umetnikov. Rokopise sprejema uredništvo „Kurenta“ v Ljubljani, Križevniška ulica 9-II. Rekviriran]e slame in sena. Jjfee 22. masna so bili nekateri štajerski zastopniki pdfe ministrskem é predsedniku zaradi rekvizicij slame in sena na Sfa-I jerskem. Poslanec dr. Korošec je iritiairal način vHtr»tnu1- gfit suvani lk:< .Vafcraflav Ktnnan. uilak nakana as* Dtalo a Mpribasa