Issued daily ezoept Saturdaj* Sundaja and Holidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uredniiki in upravniikl prostori: 1M7 South Lawndala Ave. < Office of Puhlication: »«67 South Laarndale Ave. Telephona, RockweIl «004 LETO—YEAR XXXVI. Cena lisU Je $6.00 Entered a> aecoiul-claaa matur Januar/ 1«. 1133. at Um poat-ottlea at Chicago. IUlnola. under Um Act of Confraaa of March S. 1S7S. CHICAGO 23. ILL, TOREK. 6. JUNIJA (JUNE 6). 1944 8uhacription $0 00 Yearly 4TEV.—NUMBER 110 Acceptance for mailing at speclal rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 3, 1917. autborlzed on June «. 191«. ZAVEZNIŠKE ARMADE INVADIRALE OBREŽJE SEVERNE FRANCIJE! t> Zavezniške bombe razbile 600 motornih vozil z nemškimi vojaki, ki so pobegnili iz Rima, vred. Naciji se še upirajo zavezniški sili v hribih na zapadni strani Rima. Poveljotvo zavezniške sile apeliralo na Italijane, naj drže ceste odprte. Zavezniška okupacija Rima potisnila nove probleme na površje.— Angleži potopili 17 nemških parnikov na Egejskem morju.—Cez tisoč Nemcev padlo v bitkah z Rusi na rumunski fronti.—Ameriške čete prodirajo proti japonski letalski bazi NEKJE V ANGLIJI. 6. Jun.— Glavni stan generala Dvvighta D. Eisenhowerja Je danes naznanil, da so ae zavezniške armade izkrcale na obrežju aeverne Francije. Invazija zapadne Evrope se Je pričela. Enote zavezniške bojne mornarice in letalske sile podpirajo operacije. Radio Berlin Je danea zjutraj naznanil. da ao ae zavezniki izkrcali v krajih mod Havrom in Cherbourgom ter v Normandiji. Bojno brodovje bombardira Ha-vre in druga francoska mesta. Neapel. Italija. 5. jun.—Zavezniška letala so uničila najmanj 600 motornih vozil z nemškimi četami, ki so pobegnile iz Rima. Ti so bili razbiti na cestah na severni strani Rima. Komunike iz glavnega zavezniškega stana pravi, da so se Nemci borili za vsak čevelj zem de v Rim in pospešijo umik vojaških čet iz mesta. Rim, središče katolicizma in nekdanja prestolnica starodavnega rimskega imperija, je padel 24 dni po začetku velike zavezniške ofenzive. Nemci so izgubili čez 25,000 vojakov v bitkah z oddelki pete ameriške in osme britske armade. Uradna vest pravi, da se nem-k«' čete še upirajo zavezniški sili v Albanskih hribih na zapadni strani Rima. Poveljstvo zavezniške sile je apeliralo na Italijane, naj drže ceste odprte, da bo ta sila neovirano prodirala naprej proti geveru. ' (Poročilo, katero je dobil list I)aily Mail iz Madrida, Španija, pravi, da je imel papež Pij važna posvetovanja s kardinali tik prod zavezniško okupacijo H ima. Vojaške straže okrog Vatikana so bije ojačane. Nihče "i smel stopiti in ne oditi iz Vatikana brez posebnega dovoljenja Papež je bil,v bistvu jetnik v Vatikanu, odlfrar so.Nemci 1'H'Vzeli kontrolo Ujma v juliju pietrklfgs leta.) • London. 5. jun.—Radio Berlin " objavil dve izjavi po osvobodit" i Rima po zavezniški sili. V •r" je trdil, da so si* nemški- če-1( umaknile na ozemlje na seve-"apadni sttani mesta, v drugi I' du je bil zaveznikom predlo-' n načrt, da se Rim proglasi zn Iprto mesto". Govornik na berlinski radio-I 'aji je citiral Hitlerjevo de 1 "ujo, da se bodo bitke v Itn !' nadaljevale "do končne zrna Nemčije in njenih zaveznic.' Zapustitev Rima je nemška '"»bitev 7. vojaškega stališču,' "kil govornik. "Naši aili J* 'Mivzeto breme nasičevanjn I f' bivalcev mesta in na tisoče HiM-v, ki so prišli v Rim iz "e Italije.** w>«hington. D. C.. 5. jun. '( •'cija Rima je potisnila no- luoblemc na površje. Glav« kacijo kralja Viktorja Emanue-la. On je že pred več meseci Izjavil, da se bo odpovedal prestolu, ko bodo zavezniki osvobodili Rim, v prilog prestolonasledniku Umbertu. Ameriški vojaški in diplomatični krogi so vzeli izjavo na znanje in so uverjeni, da bo kralj držal besedo. Kairo. Egipt. 5. jun.—Angleški letalci, podmornice in tor-pedni čolni so v zadnjih štirih tednih potopili in poškodovali 17 nemških parnikov in transportov na Egejskem morju v bližini Grčije, poroča admirali-teta. ' N London, 5. jun.—Moskva poroča, da so Rusi ubili 1100 Nemcev v bitkah na severni strani Jasija, železniškega križišča v Rumuniji, in razbili 30 nemških tankov. Nacijske oklopne kolone so uprizorile več naskokov na ruske pozi.cije, a so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. I je v predmestjih, da zavrejo ! Poročilo dostavlja da se polo-prediranje pete ameriške arffcH »a dru«ih frontah.m ispre- menil. Zavezniška baza na Novi Gvineji. 5. jun.—Ameriške cele prodirajo proti Mokmeru, japonski letalski bazi na otoku Biaku, poroča glavni stan generala Dou-glasa MacArthurja. Prve so oddaljene samo dve milji od letališča. Japonci so bili poraženi v bitki z Američani na ozemlju ob Mafinskem zalivu, holandska Nova Gvineja. Čez štiri tisoč Japoncev je bilo ubitih in ranjenih. Ameriški letalci so izvršili nove napade na japonska oporišča no otokih Bougainville, Dublon, Bosnek in Truk. Amerika se ne » udeleži konference Nove komplikacije v odnošajih s francoskim odborom London. 5. jun. — Doznava se, da bo ameriška vlada bojkotirala konferenco med Veliko Brita-nijo in fcancoskim narodnim odborom, ki se prične v Londonu, ko pride tja general Charles de Gaulle, načelnik tega odbora. Stališče ameriške vlade napram odboru bo povzročilo nove komplikacije. Francoski krogi v Londonu so razočarani, britski pa so izrazili obžalovanje. Govorice krožijo, da bo De Gaulle preklical obisk Londona, če ne bo Amerika revidirala svojega stališča napram njegovemu odboru. Izgleda, da se je trenje med odborom in Ameriko poostrilo. list Manchester Guardian, ki večkrat izraža mnenje Churchil-ove vlade, je objavil uvodnik, katerem kritizira stališče a-meriške vlade. "Zavezniki še niso postavili podlage pripravam za osvoboditev Francije in drugih držav, ki so pod okupacijo nemške sile," pravi ta list. "Delno odgovornost za nastalo situacijo prevzeti Ameri- ka. Ako slednja in drugi zavezniki mislijo igrati vlogo nadzornikov. Francije, bodo povzročili še večjo konfuzijo in raz-kol, kar bo kvarno vplivalo nu vojne operacije proti sovražniku." Dogovor z Belgijo in Holandijo Kooperacija med , prebivalci in ^ osvobodilno armado London. 5. junija. — Britsko ameriški dogovor z u bežnima vladama Belgije in Holandije bo kmalu podpisan, se glasi naznanilo. Ta predvideva med drugim kooperacijo med prebivalci in osvobodilnimi armadami. Dogovor ne določa navzočnosti sovjetskih čet v belgijskih in holandskih pokrajinah, zato Ru sija ne bo povabljena, naj ga podpiše. Norveška je izjema. Sporazum glede zavezniške o kupacije Norveške je bil dosežen z Rusijo. Ta predvideva skupne akcije Velike Britanije, A-merikc in Rusije. Stavka jeklarskih delavcev končana Dubinsky razkril imetje svoje unije Boston, Mass., 5. jun.—David l)ubinsky, predsednik unije Intel riatidnal I-Jdies (J o r m e n t VVoikers, je predložil detajlira-no finančno poročilo konvenciji, ki se vrši v tem mestu. Iz tega je razvidno, da je imetje unije in njenih podružnic znašalo $16, 1 »3,692 na 31. decembra pretek lega leta. johnston 0 ameriško ruski kooperaciji Pokazal je na razliko ekonomskih sistemov AMERIŠKI KOMUNISTI OKRCANI Moskva. 5. jun.—Eric Johns-ton, predsednik Ameriške trgovske zbornice, je v svojem govoru pred voditelji sovjetske trgovine dejal, da je globok prepad med ekonomijo Amerike in Rusije, ki pa se lahko premosti in zgradi podluga pruktični kooperaciji. Predlugal je obiske "sovjetskih kapitalistov" Amerike in ameriških Rusije. Ti naj bi tvorili en most in o^>e državi naj bi neovirano izvajali svoje eksperimente. # "V ekonomski ideologiji se ameriške m e t o d d razlikujejo od vaših," je dejal. "Vi mislite in delate kot kolektivlsti sovjetske države, mi pa smo zagovorniki privatne lastnine in Indlvl-dualisti in kot taki bomo ostali." Johnston je povedal Rusom, kako ameriški komunisti trutijo čas in energijo s propagando. "Pri nedavnem glasovanju je večina ameriških organiziranih delavcev, ki so bili vprašani, v kateri sloj se prištevajo, odgovo-rilu, da spudu v srednji sloj," je rekel. "Ameriške komuniste se ne more dolžiti, da so sami odgovorni zu neuspehe v svoji propagandi. Kako naj pni provpci-rajo' proletarsko revolucijo, ko pu ameriški delavci hiti ne vedo, da so proletarcl?" Naši komunisti se ne zavedajo tega dejstva. Se vedno slede politiki, katero smatrajo za pravilno. Ako vzamete poper, morate kihati. Ako vus muči neprebavu, začnete rigati. Ameriški komunisti delajo večje preglavice unijum kot pa delodajalcem." Johnston, ki je dospel v Moskvo zadnji teden, je bil gost A. I. Mikojuna, sovjetskega kotni-surju zu zunai\jo trgovino,, nu banketu v palači Spiridonovki. Tega so se udeležili ameriški |w»-slunik Averell Hurrlman, člani njegovega štubu, sovjetski trgovski veščaki, uradniki zuna-njegu komisurijata in vojuftki voditelji. Johnston je v svojem govoru pohvalil junaštvo ruskih armad in se zahvalil sovjetski vladi, ki ga je povabila, naj obišče Rusijo. Domače vesti Nagla amrt Gross, Kans,—Naglo je umrl Olger Opitz, znani grocerist, zet Malta &udaršiču in član društva 206 SNPJ. Rojen je bil v Min-denu, Mo., in star 41) let. Zapušča ženo Rose, enega\^na in eno hčer, ki so vsi Čluni omenjenega društva. Njegov pogreb je oskrbel Slovenski pogrebni zavod. Nova grobova na sapadu San Francisco, Cal.—Po dolgi in mučni bolezni je umrl Matij« Markovich, star 82 let in doma iz Rumunje vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 18»!). Zapušča ženo, enega sina, dve (Ktročeni hčeri, dva vnuka in eno vnukinjo, na Klyju, Minn., pa dva bruta. Fontuna, Cal.—Naglo je umrl Alois Skulj, ki je vodil restavracijo. Zadela ga je kap, ko je etre-gel nekemu gostu. Zgrudil se je in bil na mestu mrtev. Star je bil 57 let in doma od Velikih Lašč na Dolenjskem, Okrog dvajset let je bil uslužben pri Sakserjevi tvrdki v New Yorku in deset let je bil blagajnik Sak-serjeve banke. Broivder svari pred propagando Komunisti morajo obdržati urade New York, 5. jun.-Earl Brow-der, predsednik Komunistične politične zvem, ki Je bil« ustanovljena po razpuatu komuni stične stranke, Jp v svojem govoru po radiu dejal, du je poli lika, katere cilj Je odstranitev vseh komunistov iz juvnih uru dov, zmotna in v prilog nacijskl propagandi, ki ogrni« (^eželo. Browder je ostro obsodil de klurucijo ArthurJu 8. Flemniin-uu, načelniku federulno koniisl je zu civilno službo, du morajo biti vsi oni, ki kažejo komuni stične tendence, odstranjeni iz Juvnh uradov. Dejul Je, du je to obrekovanje. "Mnogi zavezniški voditelji v Jugoslaviji, Italiji, Franciji, Gr člji, Kosturiki in Čileju so ko munisti," Je dejal. "Z izgonom komunistov iz javnih uradov v tej deželi, Amerika škoduje uvo Jim prijuteljem v drugih deželah in jači njihove sovražnike." Norman Thomas spet nominiran Hoopes imenovan za podpredsedniškega kandidata Womnter, Mass., 5. jun - Jeklarji, ki so zastavkali proti American Steel Wu« Co m> m • namCevanje prebivalcev I vrnili na delo, k<» je uradnik rganizlranje italijaske vle- mednarodne unije izjavil, da je t.,vka r>* legali i m »»dredil. Ha se morajo takoj vrniti na delo V stavki je bilo zavojevanih če« .V**) delavcev. Nastala je v znak protesta proti odslovit vi 21 delavcev. « (>ba problema st« bila zad-t«*dne predmet študije v bingt»mu in Londonu. I''vi korak glede reorganizi-"'ja italijanske vlade premier -1 liadoghja je povezan z abdj- „ Delavske unije pedfrfrajo Rooaevella Reading, Pa.. 5. jun.—Socialistična stranka je na svoji konvenciji spet nominiralu Normana Thomiisu, pisutelja in preda-vatelja, za predsedniškega kandidata. On Je bil že petič imenovan za predaedniškega kandidata. Darlington Hoopes, odvetnik in bivši državni poslanec v Pennsylvaniji, je bil nominiran za pod predsedniškega kandidata. Pred štirimi leti je bil podpredsedniški kundidat Maynurd C. Krueger, profesor ekonomije na čikaški univerzi. On je odklonil nominacijo iz razloga, ker bo kandidiral zu kongresnika v drugem illinoiakem kongresnem dlstriktu. Thomas je v svojem govoru po sprejetju nominacije dejal, da tradicije alarih političnih strank, demokratske in republikanske, ne bodo nikdar ustvarile trajnega miru, premugule brezposelnosti in revščine. Samovlada rudarskega distrikta Kampanja sa rastav* riranje pravic . Sprlngfleld. III., R. jun.-Re-prezentantje okrog sto krajevnih unij United Mine Workers of Americu so se sestali v tem mestu in formulirali načrte za kumpanjo, katere clljf Je sarno-vludu zu illuioiski rudurskl dis-irtkt. Izjavili ao, da bodo razširili kampanjo (udi na druge rudarske distrikte. Sestanek je sklical Kay Kd-mundson, ki je nedavno resigni-rul kot predsednik illinoiskegu rudurskega distrikao v znak protesta proti manevrom Johna L. I»ewiNu, predsedniku IJMVVA. in njegove "pulačne garde". Reprezentantje rudarskih unij so soglasno sprejeli resolucijo r. obsodbo imenovanj: uradnikov rudarskih diatriktov |>o Ienju za boj, če se Bolgarija pruiruil Nemčiji v vojni proti Rusiji. finske firme na ameriški črni listi Pritisk na nevtralne dr-iave se povečal POGAJANJA S SVED-SKO VLADO Waahlngton. D. C« S. jun,— Amerika je pooatrila in raztegnila kampanjo, katera cilj je od-rezanje nacijske Nemčija od virov vojnega materjal«. Zdaj je udarila po Finakl in postavila 84 finskih korporaclj in posameznikov na črno liato, ker imajo trgovinske zveze z naciji. To je prva odločna akcija proti Finski, ker je ignorirala vse unierlške upele, naj ae loči od Nemčije, izstopi iz vojne in sklene mir s sovjetsko Rusijo. T. O. Vuhervourl, pravni svetovalec finskega poslaništva v Wushingtonu, je dejal, d« ena Izmed korporaclj, ki je prišla na črno listo, je lastnina aorodnika Hjalmara J. Procopa, finskega poslanika. Ta razpolaga s kapitalom čez pet milijonov mark. Finski poslanik Je bil ravnatelj korporucije osem let, preden je prevzel pozicijo v VVaahingtonu. Ameriška vlada je postavila naduljnjih 53 švedaklh firm na črno liato. Državni department in administracija za zunanjo tr- Sovino še vedno upata, da sa bo vedska udals pritisku in ustavila pošiljanje vojneg« materiala v Nemčijo. Državni tajnik Hull je n« sestanku s časnikarji rszkril, d« se p<»fajanja s Švedsko vlado nadaljujejo. Na črno listo je prišlo tudi na-duljnjili .Ift španskih, 17 švicarskih, 10 turških in 21 portugalskih kompanij. Ameriška vlada je povečalu pritisk na nevtralne države, da izalli pretrganje trgovinskih vezi med njimi ln Nemčijo. Doznavu se, du Portugalaka še vedno pošilja tungsten v Nemčijo. Slednja rabi to kovino pri izdelovanju orožja. Poleg Amerike pritiska na Portugalsko zu ustavitev Izvoza tungate-na v Nemčijo (udi Velika Bri-tunija. Islandija se pridruii Združenim narodom Washlng(on, #D. C., 5. Jun.— Islandija . bo (»ostala članica Združenih narodov kmalu potem, ko se proglasi za svobodno iti neodvisno republiko 17. junija Pri nedavnih volitvah se je ljudstvo z ogromno večino izreklo /a odcepitev od Danske in republiko. Amerika Je bila med prvini! vladami, ki ao priznale novo islandsko vlado, Predaed-mk Roosevelt je naznanil, da Je Imenoval 1/niisa U. Dreyfuaa za svojega osebne k s reprezentanta na Islandiji, ki |>ostsne poslanik po uslanovKvI republike. Vozniki zapretili z oklicem stavke Chicago, 3 jun -Vozniki tovornih avtov in delavci, upoals-ril v garažah okraja Cook, so za-predli z oklicem stavke, ko ao ae podajanja m zvišanje plače Izjalovila Vo/tukl zahtevajo zvišanje pluč« od $IJV0 na $175 na me-mm-, delavci v garažah, ki prejemajo centov na uro, pa na $180 Velik del Budimpešte v razvalinah Curlh, &vu-a, 5. jun. — Sem doApt-U (»»rotili! pravijo, da so bombe, ktftrre so vrgli ameriški' letalci ne Budimpešto, razdejale ve« predelov ogrske prestolnice." Bornbr so porušile dve glavni železniški postaji, palačo Athe-nre in hotele, v katerih so stanovali nemški vojaški častniki. PROSVETA ^ THE ENLIGHTENMENT GLASILO IU LASTNIKA SLOVENSKE MAJIODHE PODPOH*E Organ ol and JEDNOTE publishad bf Skrrana National M ar obilna sa Zdrušene drtave (ta^an Ctaleafo) tm na lato S3.00 « pol lata, $1.50 sa fceiri UU, sa Chieafo in cJZ Ca 17 SO sa celo loto. »3 75 sa pol lata« sa tha Unit^i Stat« (oxc^ ^ CaStolKTP" Chieafo ud Coefc Cou«ty $7JS po. foielji oeuntries ft-00 por yoa». Cana oa lasov po dogovoru,—Rokopial dopisov tlankT* 2 »o vratejo. RokopU liiora«o rabina (fcrtfce. peeert. t, posini itd.) m vrnajo poUljalalju to v slafcaju. tm Je prfloftU AdT.rti.in® rataa on aaraamant^Mamucripi« ot c« •nd unsoUcited .rticlos wUl not bo retoraod. Othor such as stortos. plays. pooms. otc.. will bo returaod ta _ whan accompantod by seli addrossod and stampod onvolopo. Naslov na vso. kar Ima stik s llstoms PROSVETA ' 2857-59 So. Lawndalo At«m Chlcago 21. IUlnola MEMBER OF THE FEDEAATZD PRESS ooly 1M Datum v oklepaju na pnmer (June 30, 1944). poleg vaAega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. • ^^^^^^ _—v-----——-r~ Na delavski fronti Glasovi iz naselbin PRISPEVKI ZA JPO I časa pri vojakih in se vežba za Helper. Uiah.—Kakor se raz-'pilota. Joe Kravanja in Fr. vidi iz poročil v čaaopisih, se ro-' Ambrožič sta tudi ponovila Pro-jaki živo zanimajo za siromake sveto. Tudi ta dva rojaka ima- | ta svoja sinova pri vojakih. Nick Lani od aprila do novembra je bilo dosti vzruvanja v deželi radi mezdnih bojev v premogovni Industriji. Bilo je tudi nekaj "spontanih" stavk, ker premogarjl niso hoteli delati brez pogodbe. Radi resne situacije je vlada tudi začasno ali nominalno prevzela vso iiTdustrijo mehkega premoga, da jc zavarovala produkcijo. Ta mezdni spor med UMVVA, operatorji in vojnim delavskim odborom nima repa ne glave, ker se ie danes vleče. Nova pogodba je bila sicer podpisana zadnjo jesen, toda nerešeno je ostalo vprašanje posebne plače ali odškodnine za čas, ki ga premogarjl porabijo od "portala do portala," to je s hojo ali vožnjo po rovih, ko gredo na delo in z dela. Med unijo, notranjim tajnikom Ickesom in "severnimi" operatorji je sicer prišlo do spora/uma, da vsak premogar dobi $40 plače aH odškodnine za hojo "od portala do portala." Ta odškodnina naj bi veljala od lanske pomladi do jeseni, ko so premogarji delali brez pogodbe, oziroma "za vlado." Predno je bila podpisana pogodba, je vojni delavski odbor "v principu" odobril tudi to postavko, potem pa je na vse skupaj "pozabil." Po več mesečnem pritiskanju s strani voditeljev unije, zveze severnih operatorjev in lekesa je vojni delavski odbor pred par tedni končno dovolil izplačitev teh $40 vsakemu premogarju, nakar jo Ickes vrnil rove privatnim lastnikom izven južnih držav in tudi antracita. Izjema je premogovna industrija na jugu—West Virginia, Ken-tucky, Virginia, Tennessce in Oklahoma. Operatorji v teh državah, ki so organizirani v svoji zvezi ln ki so se dolga leta z vsemi siedstvi borili proti organiziranju majnarjev—ti operatorji se še vedno upirajo tej postavki. Vodja teh operatorjev je bivši zvezni senator Burke iz Nebraske; ki je zagrizen sovražnik unije in je bil radi te svoje kvalitete tudi uposlen po zvezi južnih operatorjev. Slednji nikakor nečejo priznati načela, da se majnarski šiht pridne, ko delavci stopijo v rov, in konča, ko stopijo iz njega. Niso se pa branili povišanju premoga za trinajst centov pri toni na račun višjih obratnih stroškov. Ta denar hočejo pobasatl v svoj lastni žep, dasi spada premogarjem. Zadnje dni so se vseeno toliko podali, da pristanejo na novo pogodbo, toda s pridržkom, da bodo tirali vprašanje plače "od portala do portala" pred sodišče. Lewis je menda pristal na to, ker upa, da bo unija zmagala na zveznem sodišču, ki je lani priznalo to pravico rudarjem, ki kopljejo železno rudo v Alabami. Izvojeva nje te pravice je za ameriške rudarje in premogarje velike važ nosti. Ko je preti nekaj tedni zvezna vlada dramatično zasegla podjetje Montgomery VVard v Chicagu in ga radi velikega krika v torijskih kiogih zopet naglo vrnila notorcnemu industrijskemu fašistu Ave-r>ju. smo na tem mestu zapisali, da se je vlada prenaglila. Da s tistim prenagljenim korakom ni rešila ničesar, pokazuje ves na daljnji razvoj dogodkov. Poudariti je treba, da je vlada zasegla to podjotje—kakor vse i enakem pitmeru—i edinim motivom, da vzdrži oblast svojega vojnega delavskega odbora, ne pa /.ato, da protektira delavce in unijo. Večkrat je že storila enak korak, ko so se delavci uprli odloku tega odboru. In če hoče vzdržati njegovo oblast, ji drugega tud^ nc preostaja, pa naj bo odborov odlok pravičen ali krivičen, v prilog delavcem ali proti njim. Vodstvo Montgomery VVard & Co. se je zadnjo sredo zopet od-pito postavilo po robu vojnemu delavskemu odboru in mu v obraz viglo, du ne prlznavu njegove avtoritete. Družba je to storila, ko je bila pozvana na zagovor, nai dokaže, zakaj se upira )>odaljšanju stare pogiMil>e z unijo, dokler ii« sklenjena novu pogodba. Avery-Jevi odvetniki so zveznemu delovskemu odboru in torej tudi pred-redmku Združenih držav povedali v obraz, naj se gresta solit Zdaj bo vlada morala, ali kapitulirati na vsej črti pred Averyjcm sli pa bo zopet prisiljena dregniti v sršenovo gnezdo. Avery upa s to taktiko demoralizirati unijo do uničenja. V induatiijftkem Detroitu. nekdanji trdnjavi "openshoperstva, te vedno vre. Tudi ho še vrelo, dokler |fodjetnikl ne spremene tvoje taktike in se sprijaznijo z mislijo, da »o delavske unije stopi ocentne ameriške ustanove. Prejšnji teden je bda nujdiamatičnejša "divja" stavku v eni iz med Chrysier)evth tovarn. Kupitalistično časopisje Jo je zopet ka/alo v povsem napačni luči n dvignilo toliko prahu, da je bila eksekutivu avtne unije UAVVA prisiljena odstaviti vseh 15 odbornikov krajevne unije. Ta "divja" ktavka je nastala, ker so bili delavci tako reko* Uprti. Do prvega incidenta je prišlo, ko Je unljski zaupnik pognal lz tovarne m-k«fa "akebafcefe" vntnika. ki )e pripeljal aodivirtt ta "lunch" Delovodja Je nato odslovil unijskega zaupnika, ker je piišlo do protesta. Je bilo odstavljenih še ve* zaupnikov. To je razjarilo delavce tn prišlo je do kravalov med njimi in boaai V prizadetih oddelkih je družba nato ustavila delo in odslovila še več delavcev. Tako je družba izzvala "divjo" stavko. Delavci niso zahtevali drugega kot vrnitev dela odsjovljencem. Ce bi bilo več razsodnosti na strani bosaov, več človeškega spoštovanja in manj samopalnostl, bi ne bilo "divjih" stavk. starem kraju, zato nabirajo prispevke in prirejajo veselice. Naši ljudje v stari domovini potrebujejo pomoči, ki jim bo dostavljena, čim bo to mogoče. Tako smo se tudi mi tukaj v okraju Carbon odločili, da prispevamo vsak po svoji moči. Podpisana sva šla nabirat prispevke za pomožno akcijo JPO in nabrala sva lepo vsoto, kakor je razvidno iz tega poročila. Večina rojakov, ki sva jih obiskala, se je odzvala s prispevki, nekateri pa so se jezili, ampak teh je zelo malo in ne pridejo v poštev. Po $5 so prispevali Frank Kos-matin, John Skerl, Bob Star, Louls Konchar, John Soln in družina John Zdebiajtan; po $3 Frank Sifrer, družina Anton Vovk, Matt Kline in August Pi-noza; po $2 Joseph Petrik, An-drew Ivan, Joe Kočev^, Jim Star- Triller je j>onovil Proletarca. V Strabanu so ponovili Pro-sveto Joa. Dtloit, oziroma njegova hčerka, čije mož je pri vojakih, nadalje rojakinja Kolo-vec, Anton Sušal in John Čes-nik. Malo predolgo sem se zamudil, tako da so šli moji gostitelji Bartolovi sj>at in jih nisem hotel buditi, pa sem šel v Three Beer Garden, prenočil pa sem pri Florjančičevih. Pri njih še nisem bil prej in ne vem, kako da nisem opazil slovenskega imena. Povedal ml je, da sta tudi on in njegova žena člana SNPJ. To so postrežljivi ljudje. Žena je bolana na nogi že več let. Tisti večer sem izvedel no novico, da je rojakinja nik zgubila sina, ki bil ski poročnik; bil je Ubit v akciji. Društvo SNPJ V"Strabašju je zgubilo že pet članov, ki Martinčič, Terček, Sterle, Dre-nik in še eden,*čijega ime mi ni Tomšič, JoAn Starky, ky, Mary Dupin, R. Tomsick, George Brajkovich, Tony Skri-nar, Tony Klarich, Tony Nema-nich, Joseph F. Skarl, Christ Po- znano.' Moje iskreno sožalje zun, John Salan, Anton Kokal, vsem staršem omenjenih sinov. John Krissm^n, Jerney Klun, Slabo je zlasti za mrs. Dreniko-John Terček, John Jakopich, An- Vo, kajti prej je zgubila moža, ton Jakoš in Katie Rabol. Po $1 so prispevali John Vorh, John Podržaj, Nick Parich, prank Kočevar, Tony Pečarič, Andy Straus, John Vrešek, Ma-ry Kos, Joe Peternel ml., Joe Pe-ternel st., Frank Vouk, Charley Baker, Joe Vitrich, Frank Zele, Blas Heler, Anton Erjavec, John ntihar, Mary Intihar, Avgust Topolovac, John Ivan, Annie Hrvat, J. Krebs, Martin Milarich, Tony Zaleto, John Kosach, Ja-tob Malenčik, Filip Smolich, Louis Železnik, Frank Supan, George Demorest, Nick Jelento, Mark Petric, Jerney Krek, Joo Zožek, Frank Kink, Vinccnc Paškrov, Joe Salopšek, Kristina Ivaz, Marko Jelenich, Tony Toncb in John Kertistfiin; Frank Lesar 75c; po 50c Matilda Krebs in Jakob Kermenšek. Skupaj sva torej nabrala vsoto $130.75. Vsem prispevateljem iskrena zahvala! Frank Krebs in Frank Koematln. nabiralca. POROČILO ZASTOPNIKA Hermlnle. Pa. — To poročilo se nanaša na naselbine Cover-dale, Library, Strabane itd., ka kor jih sproti spodaj omenjam. V Coverdalu ni bilo nič posebnega, Majski glas sem prodal marsikomu, v Libraryju pa ga je naročilo tamkajšnje društvo. Prosveto jc ponovila rojakinja Butaly in pri njej se je baš ta krat mudil na počitnicah njen brat iz Montanc, kjer. farmujc že dolgo vrsto let in dobro uspeva. Ce se nc motim, se piše Čre^novcc. Rekel je, da zadnjih sedem let pravo vreme dobro vpliva na kmetijstvo, dočim so v prejšnjih letih imeli suio, ki je marsikateremu uničila živino Z njim sva sc razgovarjala raznih stvareh. V Libraryju jo ponovil naroč-'peš sedaj pa sina; ima pa več sinov, ki so tudi pri vojakibr Sploh je strabanska naselbina dala lepo število svojih mladih sinov v službo strica Sama, kakor sem videl na spominski plošči, ki so |o baškar odkrili in na kateri sta 302 imeni vojakov. Česni-kovih jc osem, ki pa so menda od treh družin; Podbojevih je pet, John Trčelj jih ima pet, u-ključivšl Hčerko-bolničarko. V Strabanu je ponovil Proletarca John Zigman. Tam v bližini sem obiskal Lojzeta Britza na novem domu, pod naslovom Houston, ki je ob koncu Canons-burga. Doma sem našel ženo, ki je ponovila Prosveto in Pflo-letarca. Rekla je, da se njemu nič kaj ne dopade novo stanovanje, meni pa se dopade, ker irtia tri akre sveta okrog hiše. On ima tam tudi rov tik hiše in mu ne bo treba kupovati premoga, do mesta pa je samo 15 mhiut hoda, ako jc rtoee peljati z bu-som, ki vozi blizu hiše vsakih 15 minut. Na Bishopu sem tudi prodal nekaj izvodov M. G. Tam se nahaja tudi Frank Strah, ki se je preselil iz Hillsa ali Lawrenca. Rojakinja Morgel je prispevala copak za križano Slovenijo, rojakinja Trebeč iz Bridgevilla, sedaj živečs na Cecilu pri Bi shopu, pa je ponovila Prosveto. Njen sin je dober mehanik, služi pri vojakih kot radiooperator in je poročnik. V South Vtciru sem povsod prodal M. G., za razgovore pa ni bilo dosti vana ter na Pirhovo farmo. Zad-| nji je ponovil Proletarca in me peljal v Burgettatown, da sem dobil vlak do Midwayja še tisti večer. Možak je postil delo pri oranju, da mi je storil to u-slugo s svojim sinom, zakar se moram najlepše zahvaliti. Tu-di Pirhovi imajo enega sina pri vojakih, dočim so jim enega pu-tili doma za delo na iarmi, ki eri menda okrog 138 akrov in so jo kupili pred petimi leti. V Slovanu je ponovil* Prosveto rojakinja Jereb in roiak Frank Bradok ter Fr. Anžlovar, v Bur-gettstovvnu pa rojakinji Hribar in Saje, dočim sta v Midwayju ponovili Prosveto rojakinji O-sterman in Petach, vsi pa so tudi kupili M. G. V Oakdalu je Prosveto ]x»novil John Čuk, ki je že delj časa bolan. Obiskal sem tudi roiakinjo Mentz in rojaka Veharja; kupila sta M. G. Prenočil sem pri Opekovih, ki so ponovili Proletarca, četudi naročnina še ni potekla. Naslednje jutro me je Opeka peljal na Imperial. Ustavil sem se pri Sušatovih v Cliff Mine, ki so v sorodstvu s Tonetom Pe-Irovčičem, kateremu jfc fcred kratkim umrla hčerka, ki je večkrat dopisovala v Mladinski List. (O pdgrebu omenim pozneje: o smrti te dekliče sem izvedel pri Opekovih.) Zvečer smo se pogovarjali o vojnem položaju. Rojakinja Opeka je povedala, da se je njen sin udeležil že 58 napadov na sovražnika, pa je še vedno v akciji na Kor-siki. On je pridfeljen letalski sili in je bil povišan za inštruktorja. Prihodnjič bom nadaljeval tem poročilom iz Imperiala in ostalih naselbin, ki sem jih na tem potovanju obiskal. Anton Zornlk. zastopnik. čap. S(l Hčerk* rojakinje Pešutjf peljale v Pri m rose, ^fjc prenočil pri Chas. Bartolichu Iskrena hvala mladenkam, tako tudi Čarletu, ki iitra tudi t pri vojakih, domu pat hčerin, pohaja šolo. NasJednja jutro sem jo mahnil do Midwayja, od me sim *ina Članice unijo CIO razpečavajo vzorčne glasovnice med mornuj« in Tojako v New Yorku. kot eden odgovorili in se postavili na noge. Očividno se je veselil svoje zmage, misleč, da nas je vseh šest kar hkrati tako lepo ujel. Nato pa jim je ukazal, naj svoje puške in ubite kunce ^pomečejo na kup, da bo oh vse skupaj naslednji dan odnesel v Novo mesto na sodnijo. Starček, ki je to pripovedoval, je Odstavil, de mu je rekel, da si bo hrbet polomil, ako bo skušal vso to ropotijo na pleča naložiti. Paznik mu je zagrozil, naj molči, sicer ga bo s puškinim kopitom po glavi udaril. In glej čuda, paznik je res zavihtel puško, da ga z njo oplazi, niti sanjalo pa se mu ni o zaroti "zasačenih" divjih lovcev. Čim je zavihtel puško, je drugi bliskovito skočil k njemu in pre prečil udarec. Puško mu je iz- vega mesta v Kostanjevcio. Go-tovo si malo poškilil iz kurnika po šentjernejskih rožicah, ko si se tj!a skpzi peljal, kajti Kost* njevčani so radi prihajali v Šentjernej lepe rožice gledat, ker so lepše rastle nego v Kostanjevici Razume se, da je ob takih prili-kah mnogokrat tudi grmelo. Naj omenim, da se naši primor^ ski rojaki včasih radi pošalijo, da so dolenjski fantje študirali največ le za duhovnike, ampak temu ni tako; za duhovnike so študirali iz raznih krajev le nekateri, dočim so drugi posvetili čas in znanje napredku našegi ljudstva v starem kr^ju in v tej deželi. • Dne 28. maja se je vršil jugoslovanski shod v Johnstownu, ki je bil prilično dobro obiskan posebno od naših rojakov. Pri« NEKAJ O DIVJIH LOVCIJi Monroe, Mich. — Bil sem še zelo majhen deček, ko sem slišal nekega starčka, ki je l?il dolgo vrsto let strasten lovec, pripovedovati . marsikaj zanimivega. To bom tukaj niujgadku so divji lovci ih "raubšicSli" so namili volji. Frank Krolk ' ftZNO IZ JOHNSTOWNAi Johttetovvn, Pa. - V Prosveti vedno zasledujem dopise in vesti in upam, da se bo kdo oglasil z dopisom iz Johnstovvna. Vid-rich je bil vedno najbolj aktiven z dopisovanjem, sedaj pa sc tudi on bolj po redkoma oglasi; menda je prezaposlen. John Langerholc se je tudi izrazil v Prosveti št. 104, da hoče iti v pokoj s svojim dopisovanjem. John, nikar ne vrzi p^-ro iz rok. Tvoji dopisi so v spodbudo čitateljem in članom SNPJ. Ako Prosveta zgubi take dopisnike kot sta Langerholc in Frank Barbič iz Clevelanda in še par drugil^xj postala kakor vojak brez V resnici, do- pise piaati ali dopise čitati ie razlika kot noč in dan. Dopisnike kritizirajo največ tisti ljudje, ki niso še nikdar nobenega dopisa napisali. Pred kratkim sem čttal o Kuhljevem študentu, ki se je vocil na počitnico od Novega mesta da Kostanjevice, pa ae ne spominjam kje sem to čiUl. ščetinec je bil spodaj v kumiku, na vrhu kurnika pa študent a klobaso v roki. Mislim, da tudi v Chicagu nisi tako lepo po-j>trezen kot si bil na poti iz No- potenajstih d la dSemtonska skala kame-ad njim in ga seboj. Vziib je od popoldn«, pedno so ga dobili i» pod kamna. Kakšna je bila posledica, si sami predstavljaj^ On je delal v premogorovu i Heting Stumps, kjer pobiraj« zadnji premog, kar jc pat n«t bolj nevarno delo v jami s* pitalisti in njihovi časopi« p vpijejo, da koliko majnsrji » služijo. Rudarji nc dobe n« polovice plače za svoje ncvar» in naporno delo, ki ga IjajO in vsako sekundo tvegaj svoje življenje. Vsak rudar < moral zaslužiti $25 na dan. J pa bi dodelal v jami ~n ^ moral iti v penzion Prej«"" bi moral toUko penzion«. " lahko živci do smrti V I^JJ ski sklad naj bi rudar pl*«£ eno četrtino, družba pa trtine- t i„i čl* Moj pokojni brat jc bil društva 168 SNPJ in !*cj«» bivše SSPZ ter član nije UMVVA. Ako mnrda ri rojak želi izvedet, ksj * 0 mojem pokojnem brstu. ^ piše n. naslov: Vern^^ 448 fairfield .Ave. J«*n Pa. Mi mu lahka amef^ gruda! YemeT "Proaveio"? Podpir* JTOREK, 6. JUNIJA Iz urada ZOJSAi Preskrba osvobo- (Sledeči članek je izšel v partizanskem Vjestntku 7. jan. 1944.) Največja moč naše vojske leži v tem, da je to naša narodna vojska. Naš narod in naša vojska sta neločljivo povezana. V življenjski nevarnosti so žene nosile hrano v prve bojne vrstp. Narod je dajal tudi poslednje grižljaje, ker je vedel; da ga vojska čuva pred ropanjem, nasiljem in požari, da mu prinaša svobodo. V zadnjem čašu posebno v krajih južno od Save in Kolpe količina hrane, odmerjena za vojake, ne zadostuje več za njene potrebe. Razširilo se je mnenje, da je po kapitulaciji Italije prišla naša NOV do večjih zalog, ki bodo zadostovale za dalj časa. To mnenje je popolnoma zgrešeno, ker so njene male zaloge že izčrpane. Drugi zopet mislijo, da bo prepeljana hrana iz severne Hrvatske zadostovala za prehrano voj-. ske in ljudstva iz Like, Kordur na, Gorskega Kotora in Hrvatskega Primorja.' Ne smemo se varati: razlita Sava, pogosti sovražnikovi napadi, slaba pota in pomanjkanje prevozne živine— vse to moti prevoz hrane iz severne Hrvatske. Imamo odbornike, ki svoj narod in neaktivnost pri zbiranju hrane skrivajo za raznimi izgovori. Pravijo, da je ljudstvo izmučeno in izčrpano, da ne more ničesar več dati. Tako mišljenje je samo dokaz, da ti tovariši nimajo pravega stika z ljudstvom, ali pa prikrivajo svoje brezdelje, s čimer zavestno ali pa nezavestno pomagajo sovražnikom in raznim špekulantom, ki še vedno hočejo borbo lastnega naroda. Nekatere naše organizacije so slabo ocenile stanje prehrane in niso polagale dovolj pažnje kampanji za prehrano takoj po žetvi. Posledice so jasne. Tako važnega vprašanja, kakor je zbiranj^ hrane za našo vojsko in za naj-siromašnejši del našega naroda*, ne gre obravnavati z lahkoto^ Nikakor ne sme biti, da bi bor* ci, ki branijo naše vasi in mesta,, ostali brez hrane ali pa da bi pogrešali najvažnejša živila. Naša vojska je vedno odvisna od ljudstva, kar se tiče prehrane, in od nikogar drugega., Sami smo se hranili in branili, ker smo vedeli, da je prava svoboda samo tista, ki si jo priborimo sami. Nikdar in v nobenem vprašanju se ni delala razlika med borci in ljudstvom. Ko je ljudstvo prišlo za časa ofenzive v težak položaj, je vojska dala iz svojih skladišč vfcgone hrarie, da prehrani gladno ljudstvo in zato je narod videl, da je njegova hrana najvarnejša v vojnih skladiščih, . . Ako smo mogli lani poleti pre- hraniti našo vojsko, ko so bile naše organizacije šibkejše in naša vojna moč manjša—bomo to storili tudi letos. Prehranbene komisije bodo s pomočjo antifa-šističnih organizacij vodile nabiranje hrane. Na ifiasnih zborovanjih po vaseh bo vsak posameznik izjavil, koliko hrane more in želi dati za vojska Tam, kjer obstojajo odviški hrane, toda ni dosti zavesti o potrebah ljdustva in vojske—bo prišlo do prisilnega odkupa hrane, ki bo služila kot pomoč onim, ki se ne morejo preživljati sami. Na konfeijenci krajevnih in okrajnih odborov je treba izdelati skupno z ostalimi antifaši-stičnimi organizacijami jasen in pregleden načrt kampanje za zbiranje živil in začeti med ljudstvom tekmo pod geslom: kdo bo nabral več za svojo vojsko in potrebni narod. Ako/izpolnimo vse, kar je pred nami in razumemo -vso važnost in pomembnost tega vprašanja, tedaj bomo rešili tudi ta veliki problem: prehrano naše vojske. Kakor vedno, se moramo tudi sedaj nasloniti samo na lastno moč in zbrati rezerve za vojsko in omogočiti dobro oskrbljeni vojski, da izvojuje svobodo, j i Zorko Golob. Norveška ubežna » f - ' * • »M _-f >' •» .M vlada skeptična Zapostavljenje mal(h državic po velesilah London, 5. jun. — List Norsk Tidend, glasilo norveške ubežne vlade v Londonu, izraža bojazen pred dominacijo predlagane svetovne Organizacije za zaščito miru' po Beliki Britaniji, Rusiji, Ameriki in Kitajski. List trdi, da načrti glede ustanovitve take organizacije izključujejo predstavništvo malih državic na vvashingtonski konferenci. Velesile hočejo osnovati svetovno organizacijo na načelu nekakšne "svete alfjance", kar je zapostavljanje malih državic. To je že tretji uradni svarilni glas ubežnih vlad v Londonu, ki zaeno izraža bojazen ip zaskrbljenost pred nameni zavezniških velesil. : Eelco van Kleffens, zunanji minister v holandski ubežni vladi, je dejal, da morajo male državice imeti besedo pri izvajanju načrtov za preprečen je voj-he v bodočnosti. Prediednik poljske ti bežne vlade Stanislav Mikolajczyk je pred nekaj tedni indirektno apeliral • na Veliko Britanijo, Ameriko in Rusijo, naj položi karte na mizo. On je zavzel stališče, da morajo biti vse drŽave, malt in velike, reprezenttfane na mirovni konferenci. • Ižgleda, da ima stališče predsednika poljske ubežne vlade oporo pri drugih ubežnih vladah v Londonu. Pomoč Rdečega križa Jugoslaviji V 41 deželah je od septembra 1939 Ameriški rdeči križ dajal vojno pomoč civilistom. Vedno ni bilo mogoče pribaviti toliko pomoči kot bi se želelo, toda povsod v svojem delovanju je Ameriški rdeči križ naredil vse, kar je bilo mogoče brez ovire za nadaljevanje svoje lastne vojne pomoči. Rešena življenja, izlečene boli in vzbujanje nade v ljudskih srcih edino lahko odmerijo resnično zaslugo vojne pomoči. Toda pomoč, katera je bila dodeljena tujim narodom skozi Ameriški rdeči križ od septembra 1939 do sedaj znaša $97,180,196. Od te sume je prišlo $41,712,926 iz lastnih fondov ter zalog, $1,033,113 je Rdeči križ dobil skozi društva in $54,434,158 Iz blagajne Združenih držav. Kar se tiče Jugoslavije, Rdeči križ poroča ob koncu aprila naslednje: Pomoč Jugoslaviji se deli na dve dobi: na čas takoj po invaziji in na takojšnjo pomoč, ki jo je dala skupna komisija odbora Rdečega križa za pomoč ln Liga društev Rdečega križa. V tem kratkem času je ameriški minister organiziral pomoč Ameriškega rdečega križa ter nastavil nekega ameriškega trgovca, ki je živel v Jugoslaviji, da je prevzel delo v svoje roke. Dežela je bila prehitro zavzeta, da bi bilo mogoče dati mnogd pomoči. V Belgradu ni bilo pomanjkanja hrane, toda civilno življenje je bilo popolnoma spravljeno iz tira. Pri bombardiranju Belgrada je mnogo ljudi bilo ranjenih in mnogi ostali brez strehe. V hitro ustanovljenih kuhi- ■ —i ..i ==« njah—dokler jih niso Nemci zaprli—ae je na dan hranilo 18,000 do 15,000 ljudi. Blago za pomoč je bilo nakup-Ijeno, toda še predno je moglo biti odposlano, je pomožna akcija morala prenehati na zahtevo Nemcev. Vsega skupaj $50,000 je bilo poslano ameriškemu ministru, toda od tega je le 25,000 dolarjev prišlo v njegove roke, drugih $25,000 pa ni prispelo za pravočasno porabo, Kasneje je bilo ministru povrnjenih $8,000, katere je on porabil za pomoč od svojega lastnega denarja. Istočasno je bilo tudi poslanih $25,-000 predstavniku Ameriškega rdečega križa v Grčiji za pomoč jugoslovanskim beguncem tam. Liga društev rdečega križa je dobila pooblastilo za nakup za $7,000 (30,000 ftvicaskih frankov) zdravil v Švici za Jugoslovanski rdeči križ. Te potrebščine so bile nakupljene in razdeljene. Ob koncu 1942 so bili pripravljeni vsi načrti za pošiljanje zdravil v Jugoalavijo, ki naj bi bila razdeljena pod upravo komisije Skupne pomoči. Ameriški rdeči križ je v začetku 1943 nakupil zdravila, ki so potem bila odposlana v Jugoslavijo aku-paj s količino penicilina, kupljenega v Ženevi. Od tistega časa je Ameriški rdeči križ skupaj z Jugoslovanskim pomožnim fondom načrt za pošiljanje zdravil ie razširil. Jugoslovanski pomožni fond je nakupil potrebščin ter do februarja potrošil vsega skupaj $136,875.98. Izplačano iz fonda Rdečega križa $57,019.87; vrednost pripravljenih in podarjenih stvari $3,587.85; pomoč od drugih društev, ki Je prišla skozi Ameriški rdeči križ, $146,875.98. Celokupna pomoč dodeljena od stl-anl ln skozi Ameriški rdeči križ, $209,-483.70.—FLIS. Francija in Jugoslavija Francoski narodni poelanec sahteva priznanje Titove vlade Judy S loma n drftl tek ao ti700, ki «a f --------- "9ortkik klor kov v skled CIO sa vojak* DršUa Jo *ra *»iafca. njen* unija Pred kratkim je na seji francoske skupščine v Alžiru, ko ae je razpravljalo o zunanji politiki nove Francije, narodni poslanec Florimond Bonte načel vprašanje razmerja med Francijo in Jugoslavijo. Govornik je pohvalil Titovo vlado, ki se—po njegovih besedah—vedno bolj utrjuje in kateri je uspelo, da si je iz-vojevala priznanje zaveznikov, za kar se ima zahvaliti organlza-ciji in borbi narodne osvobodilne vojske, ki razorožuje za zaveznike 35 osiščnih divizij in pa dejstvu, da je edina narodna vlada v domovini. Poslanec Bontc je mišljenja, da bi Francoski odbor narodnega osvobojenja (t. j. francoska vla-da pod De Gaullom) moral priznati vlado maršala Tita. On tudi verjame, da bo Jugoslavija igrala veliko vlogo po vojni na Balkanu in da je v stvarnem in teresu Francije, da vzpostavi na pram Jugoslaviji svojo tradicionalno politiko prijateljskih vezi. Francija, ki je s svojo revolucijo leta 1789 dala takorekoč roj stvo demokratični Ideji na svetu, je bila prijateljski naklonjena narodom Jugoslavije, ki so se vedno borili, da ustvarijo demokracijo, ker so bili po naravi pre žeti s to idejo. Po prvi svetovn vojni so obiskali Jugoalavijo med drugimi ministri Barthou, Delbos in Herriot z namenom, da okrepitvijo zveze razbijajo prodiranje* nemškega imperializma na jugovzhod, a ao na žalost na leteli na ljudi, ki so bili zainte-i eslrani samo za lastno korist, na ljudi, ki eo danes kvizUngi. Dijaki belgrajskega vsučiJIŠČe, od katerih Je danes ogromna večl-na med partizanskimi čeUml, so bili takrat med najbolj ruivdu še«i i mi pristaši francosko-jugo-sl o vanske zveze Z ozirom na to Jc BonUrjevs izjava zelo pomembna, ker pri kazuje okrepitev prijateljstva obeh narodov s novega, šlrjega In naprednejšega stališča Zna-čllna Je tudi zato, ker prihaja if De Gaullovega tabora, ki je marsičem paralelen a Titovim. Oba predelavi jato. vaak v svoji domovini, široke ljudske sloje in svojih vlad. Za De Gaulla pravi n. pr. najpomembnejši vodja francoske desnice in bivši minister Louis Martin, ki je pred nekaj tedni prispel skrivaj v London, da je edini* ki ga francoaki narod smatra kot svojega predstavnika, a njegovo vlado kot edino francosko vlado. Po vsem tem izgleda, da med bodo6o Jugoalavijo ln Francijo ne bo zveza državnikov in diplomatov, temveč zveza demokratičnih sil obeh držav.—ZOJSA. [snega sveta pri Stalinu Nov napad na ubežno vlado v Londonu Moskva, 5. jun.—Sovjetski tisk fe objavil naznanilo, da so se Mani poljskega narodnegu sveta sestali s Stalinom in drugimi ruskimi voditelji, Delegaciji, ki Je prišla v Moskvo, je načeloval Moravsky. Naznanilo pravi, da so člani delegacije konferirali tudi z voditelji poljske armade v Husiji in reprezentanti drugih zavezniških držav. O sestanku s Stalinom so omenjeni le nekateri detajli. Člani delegacije so informirali Stalina o situaciji na Poljskem pod nemško okupacijo in aktivnostih narodnega sveta ter ljudske armade. Konference med Stalinom in člani poljske delegacije st« se udeležila tudi zunanji komisar Molotov In Wanda Wasilevska, predsednica Zveze poljskih ro doljubov. Izvestja, glasilo sovjetske vls de, in drugI ruski listi so ponov no napadli člane poljske ubežne j^vil, Izjave antifašističnih voditeljev v starem kraju (Se nadaljuje.) odloČite se Dr. MARIJAN BRECELJ | "t vlade v Londonu. Olavna tarča je bil general Kazimir 8oenow-akl, vojni minister, "ki se bolj zanima za obdižitev svoje pozicije kot pa tM borbo za nevobodi-lev Poljake; njegovi agent je ne Streljajo Nemcev temveč Poljake, ki se bore proti Nemoem Glasilo sovjetske vlade pravi, da ae konsolidacija poljskega odpornega gibfpnja vrli pod vodstvom poljskega narodnega sveta brez pomoči s strani ubežne vlade v Londonu in proti njeni ftelji. Izvectja so dala razumeti, da ne verjamejo poročilom, katere širi poljska u bežna vlada v Filmaka Igralka Aon Sothem. Simovič zahteva novo vlado Lonon. (ONA).—General Du šap Simovič Je pozval kralja Petra, naj razpusti Purlčevo vlado zato, da bi se vsi Jugoslovani, ki se borijo za osvoboditev svtjje dežele, združili. General Simovič, ki je organi-zator slavnega državnega udara marca 1941, pred nemško Invazt jo, je pozval mladegu kralja, naj al Izbere ljudi, ki niso kompromitirani. Člani Puričcve vlade so prejo zanikali vest, da so reslgnlrall, ali pa, da so bili odpuščeni. Pra vljo, da bo general SlmovlČ eden od trlumvirata, ki bo sledil ka binetu in katerega člani bodo najbrže dr. Ivan Subašič, bivši hrvataki ban, in prof. UIdur Can kar, bivši poslanik v Kanadi. "Edina pot, po kateri morejo Jugoslovani hoditi," Je dejal ge neral Simovič, "je pot spravo in združenja vseh borilccv z enim namenom: boriti se proti skupnemu sovražniku—Nemcu. Popolno zadoščenje bi morali dati borilccm za narodno svobodo in vse krivice, ki so bile storjene onim, ki so se borili proti sovražniku, bi morali popraviti," lucneral Simovič je v zadnjem februarju prekinil dveletni molk s pozivom preko radia, nuj se vsi domoljubi pridružijo Titovim silam. Od tistega časi se Peter ni več posvetoval z nJim. Ko je razpravljal o situaciji v Jugoslaviji, je dejal, da se iz množice nasprotujočih si poročil razvidi, "da vsei>oveod ljudje storijo kar morejo v boju za skup-no stvar." "To velikansko borbo narodnega osvobodilnega gibanja," je izjavil, "ju hvalil Churchill 22. februarja . To gibanje, ki ga podpirajo naši zavezniki, Je navdahnjeno po jugoslovanskem narodnem idealu, Vsi deli narodu, Srbi, Slovenci in Hrvati sodelujejo v gibanju. Priznano more biti kot mogočen faktor in ml mu moramo pomagal! z najboljšim, kar imamo. Naša dolžnost Je spraviti vse skupine v deželi, ne l>a sejati razdor." V razpravi o zunanji politiki je general Simovič dejal, da mora biti na podlagi sodelovanja z vsemi velikimi zavezniki. "Svobodna, neodvisna Jugoslavija," j« mora biti zvezni člen med njeno velikosoverno slovan-sko sestro in mogočnimi anglosaksonskimi prijatelji. Jugoslavije mora ostati čuječl varuh balkanskega miru ln svobod«*, ja» disnakih in mednarodnih komu« nikacij v Sredoaemakem morju, kakor v preteklih ffdlfjčllnlh do-godkih ________________ r Ameriki, o velikem številu prt- imata oba skoraj enake tehnične 'stašev v poljskih podtalnih grozo preke, da dosežeta priznanje peh (Dr. MARJAN BRECELJ Je član ekaekuttve SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVttTA. Isvoljen Je bil na zborovanju narodnih sastopnlkov 2. oktobra 1041. Njegov članek Je anačllen slasti v tem. ker polaga krivdo aa civilno vojno v Sloveniji na one narodne voditelje, kt ao aklenill rajši sodelovati a okupatorji In IsdaJati narod sovrstniku, kakor pa podpreti sioven sko Osvobodilno fronto.) Naši tovariši so se vaak iz svojega gledanja na svet v skupni skrbi za našo slovensko utvar obrnili na vas s pozivom, da premostite prepad, ki Je nastal med mnogimi Izmed vas ln med slovenskim ljudstvom. Jaz se hočem v Izvrševanju Iste naloge le na kratko dotakniti tistih glavnih ugovorov proti O. F., ki jlb slišimo predvsem iz vaših krogov. Ti ugovori so pri nekaterih Izraz ne-orlentiranoati, pri drugih pa zvit Izgovor ln pretkano propagandno sredstvo za premišljen boj proti O. F. Eni in drugI naj sprejmejo dejstva, ki vam jih sporočamo uu znanje v zavesti, da Jih ne pribijamo pred vami iz taktičnih razlogov, ampak zato, kur so izraz našega resničnega prizadevanja ln take miselnosti, kl je odločno pretrgala s tistim načinom naše pretekle politike, ki je bila polna laži ln prevar. Predno spregovorim o poaameznlh ugovorih, ponavljamo načelno stališče, kl je skupno vsem sodelavcem O. F. in njenemu vod-itvu: Država, narod, družina, javno in zasebno življenje slonijo in bodo morali sloneti na zakoniku Naravnih etttiuh zapovedi. Prav to je tista bistvena moralna ves, kl združuje vse pripadnike O. F. različnih nazorov ln vse poštene Slovonce v delu za narodno osvoboditev. U tega temelja vsem skupne naravne človeške morale bo lahko vsak kristjan Živel, rastel in se duhovno rasvijal v duhu svoje resnice. Tako se bo dosegla nujno potrebna in prava strpnost med pristaši raznih ver, nazorov ln prepričanj. In tuko osnove so že danes položene med pristaši osvobodilnega glbunja. Naravno Je, da so v osvobodilnem gibanju zavarovane bistvene krščanske vrednote in da bodo zavarovane tudi v bodočnosti. Zavarovana je svoboda ne le notranjega krščanskega prepričanja, ampak tudi runa-njena Izpovedovanja in verske prukse. Smoter Osvobodilne fronte je resnična demokracija, s katero si bo slovenski narod uredil celotno svoje življenje. S tako demokracijo bo zavarovano vse javno in zasebno življenje, zato bo zavarovana tudi svoboda cerkve, da bo lahko sama iz sebe izvrševala svoje naloge, s katerimi ho omogočeno Individualno versko življenje. To se pravi, da je danes in da bo v novem slovenskem življenju prav tako zavurovunu božja služba, oznanjevanje Kristusovega nauka, delitev zakramentov in vse, kar je v zvezi s verniku-vim in duhovnikovim nastopanjem v obsegu cerkvenega življenja. To načelno stališče, ki ni lastno samo katoličanom v O. F., ampak prav tako njenemu skupnemu vodstvu, kakor tudi vsem pristašem osvobodilnega boja, mera biti tudi dobruvernim duhovnikom zadosten odgovor na vse njihove očitke; kljub temu pa je prav, da glavne ugovore še posel)ej ovržemo. Vi trdite, da je O, F. izrazito komunistična organizacija in da vam že zaradi tega ni mogoče sodelovati s njo, ker Je katoličanu po papeževih navodilih prepovedano vsako povezovanje s komunisti. V odgovor na to se predvsem sklicujem na sestavek "Kito vete in dejstva", ki gu je napisal naš predsednik tov. Josip Vidmar. V njem je slovenski Javnosti ponovno prikazal sestavo, nalogo ln delo Osvobodilne fronte ter vlogo komunistične stranke v njenem sklepu. Zlonamerna Je trditev, da Je O. F. neka politična organizacija, neke vrste politična stranka ull frakcija. To nI ln ne more biti. O. F. je vsenaredno osvobodilno gibanje, ju izraz in oblika semo-ohranitvenegu boja, ki ga bije slovensko ljudstvo proti nasilnemu okupatorju. Ko smo bili poatavljcni pred dejstvo, da Je okupator tu in da nas hoče uničiti, je bila dolžnost vsakega rodoljuba, da se bori—tuko dolžnost komunista, kakor katoličana, kakor svobodo-misleca. Zakaj? Zato, ker Je bil ogrožen ves narod, prav tako slovanski katoličan, kakor komunist, kakor svobodomislec. Tak narodni samoohranltvenl boj ne more saaledovatl cilja« rešili le en nasorskl labor na Slovenakem, ampak Je še po svoji naravi namenjen rešili alovenake akupnoall, Narod Je vrednota, ki jo je po božjem in človeškem pravu treba spoštovati in ohranjevati in boj za ohranitev naroda je boj za nujno potrebno obliko celotnega človekovega izživljanja, ln zato Je pri nas boj za ohranitev slovenskega naroda inistal sveta dolžnost in pravica vsakega rodoljuba brez razlike na njegove politično in nazorske pripadnosti. Nekateri trdijo, da so pozicije katoličanov v O. F. slabotne, In vprašujejo zakaj nima tudi duhovščina deleža na sedanjem narodnem vodstvu? Vprašamo vas, čigava krivda Je, da nlate udeleženi pri oevr>ls»dilfiem gibanju v taki meri in s tako veljavo, kakor bi bili lahko? Mirno lahko trdimo, du Je krivda na vaši strani. Dobro vest*, da so ver tiste skupine in vsi tlati posamezniki, kl so bili pi lailjeni zaradi dejanskega položaja prevzeti vodstvo osvoUnIiL nega gibanja, p«>zvali k sodelovanju prav vse, tuko bivše voditelje aktivnega kutollškegu taboru na Slovenskem z vami, slovenskimi duhovniki vred. Ne smete se pa sevedu čuditi, če tega poziva niso prejeli tisti ljudje, katerim je bila v preteklosti poverjena skrb za usodo našega narodu, ki so ga pu takoj ob prihiMlu okupatorju izdali s tem, du so našega najhujšega žlvljenskcgu sovražniku sprejeli za zaščitnika In se inu j*»kloiiili. Nihče ne bi mogel odrekati n. pr. dr. Natlačenu piavlce »odelovanju in magarl tudi vodstvene vl«jfe v osvobodlln«'in gibanju, če bi se v resnici zave«!e! svoje tidgovorno-sti do ljudstva in stopil na stran njegovo, Nemogoče pa Je istočasno slulžti tistemu, ki Je jmj tem ubijalcu ogrožen. Posebej »p«miinjam v teh vratali na tisti prvi čaa naših taivobo-dilnih naporov v letu 1941, ko so Je vodstvu Osvobodilne fronte, ki je v takratnem svojem plenumu imela 18 različnih političnih In kulturnih skupin ter frakcij, obrnilo s posebnim pismom ln a |HMM-WuUni odposlanci na ljubljanskega škofa s željo In namenom, da katoliška cerkev na Slovenskem s svojo duhovščino podpre osv«>b«>dilrto gibanje, Spominjam na številne p«>xlve ln prošnje, ki Jih Je vodstvo krščanskih soeisllstov naslovilo na dr. Rožmana s I enakim namenom Spominjam na številne razgovore in pozive, ki j s«i jih dajali pristaši Osvobodilne fronte mnogim slovenskim duhovnikom. Spominjam na ra*gomntl Palestine Kur sedi zo-pet na svojo umazano zadnico!" Odvetnik je zaprl oči. Obraz mu je v pil vsi bedno. Albert se je znova zazrl v strnjeno kri na razbitem nosu In ga je vprašal: "Si bil že za»l»*an*»" "Ne. čakam, vae bo izkaza/ lo, h« pet ur čakam na zaslišanje " "IloA *«•. U ne trepetaj tako, trde kosti, prša ven m zmeraj lepo pohlevno, kakor »e Judu HIMKtobl Zletel ho* iz Nemnje, moj I tog, u, vendar ni tako lui-«1«»' Saj so ljudje tvoje aorte t<-nge, kakor bi se hotele razpočlti. Pred njim je bilo sonce. Stopil je hitreje, prsa so mu bila vroča, začutil je, da se mu je v sencih ustavila kri. Ko je vrgel roke kvišku in so mu za sekundo obstale v zraku, ga je zadela druga krogla v hrbet. Poleg majhnega potoka se je zgrudil. Padel je na desno stran, v visoko, vlažno travo. •ve Iz Albanije London. (ONA).-Iz zaneslji-vih virov se poroča, da pogaja-nja med albanskimi demokrati v inozemstvu in kraljem ZoL-om niso uspela. Razgovori, ki so se vršili med dvema kraljevima predstavni, koma m poslanci albanske de-mokratske stranke v inozem-stvu, so bili prekinjeni, ko ie-Zog odklonil predlog, da se vr-ne v Albanijo samo, če ga pova. bijo po plebiscitu. Med skupinami, ki so bile predstavljane v pogajanjih, ]e bil svobodni albanski komite v Združenih državah, na čelu katerega je Constontin Chekrezi Oni so predložili kralju Zorni sledeče zahteve: g 1. Privolile z^ sklic novega polnemocnlga f veja, ki bo odk> cU o bodočem refimu v deželi. 2. Volitve tega sveta bi se vršilf pod mednarodno kontrolo. 3/jZog se/ie sme vrniti dokler ni povabljen. Kralj je sprejel prvo zahtevo popolnoma . odklonil tretjo k drugi pa je protestiral, ker pra-vi, da je to tuje posredovanje. Albanske demokratske skupi-ne so prekinile pogajanja zato, ker so mnenja, da bi Zogova prisotnost vplivala pristransko na volitve. . Razni mali oglasi PRODA SE 2-6 sob in prodajalna, gorka voda. Po zmerni ceni. Dober prostor za trgovino. 1047 Chica« a ve. Jtfonroe 0293. PRODA SE po znižani ceni na 2130 McLean Ave. 4-4-4 sob. hiša u $6,200. Kličite lastnika Humboldt 5929._ SLUŽKINJA—splošno domače delo in kuhanje. Mala družina-dobra plača. Lake Geneva za črez po le t jo, Junlper 6798. DEKLETA- za tovarniško delo. Izkušenost ni potrebna. Dobra plač«. 'Time and a half' za nadurno delo. J. B. CARROLL HAT CO. 65 E. South Water St., Room 1501 _____ CHICAGO "BUS B0YS" STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes! Oglasite se v "Timekeeper's office.' Edgeivater Beach Hotel j 5340 Sheridan Road ; i . -p) . 4 ' pOLfl' II J ko J i v . f '.r i i tfob;y» v h V.k: BY ADAMIČ My Naiive Land........ . 3.75 From Many Land*...... . 3.50 . 2.50 Laughing in the Jungle. . . 3.00 My America........... 3.75 NativeReturn........ 2.75 Tu>o*Way Panoge...... 2.50 Whafb Your Name?. . . . . 2.50 Order from Proletarec 2301 South Lawndale A ven ur Chicago 23, III«