MarUforsStl, PeSthToa pT*e*na v golovTnY uctb i om" Leto II. (IX.), štev. 260 Maribor, sreda 14. novembra 1928 »JWTRA« Izhaja razu« nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri po£tn«m ček. xav. v Ljubljani ib 11.409 Veljn mesnino, prejemen v up revi ali po poiti 10 Din, doetevljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarife Oglato sprejema ta dl ogtaani oddelek .Jutra« v Ljubljani. Prstanov*. Afera ministra Cvetkoviča MINISTER CVETKOVIČ HOTEL Z GR OŽNJAMI PRISILITI OBLASTNEGA PREDSEDNIKA IN ODBORNIKE V NI ŠU K ODSTOPU. - BRZOJAVNA PRI-TOŽBA NA NOTRANJEGA MINISTRA. BEOGRAD, 14. novembra. Predsednik oblastne skupščine v Nišu je poslal notranjemu ministru dr. Korošcu sledečo brzojavko, v kateri ga nujno prosi za zaščito pred nasilstvi ministra za vere, dr. Cvetkoviča: »Včeraj je dospel semkaj minister za vere dr. Cvetkovič in pozval predsednika oblastne skupščine in oblastne odbornike v pisarno velikega župana ter jih skušal na najbolj oduren način prisiliti, da podajo ostavke. V navzočnosti velikega župana in večjega števila oblastnih poslancev mi je zagrozil: »Tako, sedi in podpiši ostavko! Imamo tudi še druge načine, da te k temu prisilimo!« Ko sem sc skliceval na zakone, je minister Cvetkovič zakričal nad mano: »Ni zakonov!« Nato jc dal po slugah velikega župana poklica.", v pisarno posamezne oblastne odbornike in poslance in jih silil, da naj podpišejo izjavo, s katero se izreka nezaupnica dosedanjemu predsedniku oblastne skupščine. Poslanci so silno ogorčeni in ni izključeno, da pride do preli- vanja krvi. Zato zahtevam nujno zaščito pred to diktaturo.« Brzojavko je podpisal predsednik oblastnega odbora in več poslancev. Vsa afera ima popolnoma politično ozadje. V niškem okrožju se vrši že več let huda borba med pristaši glavnega odbora in pristaši Vukičeviča. Dočim imajo Vukičevičevci v rokah občino Niš, pa je vsa okolica odločno na strani pristašev glavnega odbora radikalne stranke pod vodstvom poslanca Uzunoviča. Vukičevičevci pa bi radi sedaj zagospodarili tudi v oblastnem odboru, ki je v rokah pristašev glavnega odbora in se poslužujejo zato proti njim vseh dopustnih in nedopustnih sredstev. Afera ministra Cvetkoviča je izzvala celo v beograjski politični javnosti, ki je sicer na take dogodke že navajena, veliko pozornost in vse z zanimanjem pričakuje, kaj bo ukrenil sedaj notranji minister proti ministru Cvetkoviču, ki je na tako očiten način kršil obstoječe zakone. Narodna skupščina BEOGRAD, 14. nov. Današnja seja narodne skupščine jc bila zopet jako slabo obiskana. Predsednik je zato odredil poimensko klicanje poslancev in ugotovil, da je navzočih samo 127 poslancev. Vsem ostalim bodo odvzete dnevnice. Nato je minister za socialno politiko dr. Barič odgovarjal na interpelacijo poslanca Popoviča glede podpo re prebivalstva v pasivnih krajih potom zaposlitve pri javnih delih. Minister jc naglašal, da znaša finančni efekt tega zakona 120 milijonov. Poslanec Voja Lazič jc kritiziral vladni načrt in ga označil za nesprejemljivega. češ da ne predstavlja pravih potreb prebivalstva, temveč samo agitacijsko sredstvo za razne radikalne in demokratske agitatore. Vladna večina jc nato zakon sprejela, nakar je bila seja zaključena. »Daily Newsa« ima Dewey nalog, da natančno prouči gospodarski položaj Rusije in poišče možnosti, pod katerimi bi se mogel ameriški kapital plasirati v Rusiji. Vrh tega bo razpravljal s sovjetskimi oblastmi o vprašanju ruskih predvojnih dolgov in o jamstvih, da Rusija ne bo izvrševala v Ameriki komunistične propagande. Ako bodo rezultati Deweyevega potovanja ugodni, tedaj se bodo že spomladi pričela oflcijelna pogajanja za vzpo stavitev diplomatičnih odnošajev med obema državama. Kralj pri predsedniku francoske republike PARIZ, 14. novembra. Včeraj dopoldne je kralj Aleksander posetil predsednika francoske republike Doumerguea in ostal pri njem nad eno uro. Čeprav sc govori, da gre le za običajni obisk, vendar pa kljub temu poučeni krogi smatrajo, da sc je vršil na tem sestanku tudi važen političen razgovor. Popoldne je Doumerguc vrnil kralju poset in ostal pri njem pol ure. Prihodnje dni se bo kralj Aleksander sestal tudi z ministrskim predsednikom Poincarčjem in zunanjim ministrom Briandom. Amerika bo priznala sovjetsko vlado LONDON, 14. novembra. Oddelnl načelnik v finančnem ministrstvu Zedinjenih držav, De\vcy, je odpotoval v posebni misiji v Rusiji. Kljub vsem demantijem se namreč zatrjuje, da se Zedinjene države resno pripravljajo, da priznajo sovjetsko Rusijo in stopijo ž njo v trgovske in diplomatske odnošaje. Po Informacijah 700 hiš žrtev lave RIM, 14. novembra. Minister za javna dela Giuriati je podal na zadnji seji ministrskega sveta poročilo o škodi, ki jo je povzročil izbruh Etne. Nad 700 hiš je postalo žrtev žareče lave, nad 5000 ljudi brez strehe, uničeno pa je 1200 ha zelo plodnega polja. Domneva se, da potrebuje lava še 15—20 dni, predno se bo mogla odtekati v morje. Vsekakor pa ie kviza že prestami in se ni bati nove katastrofe. Nevarni kmečki upori v Rusiji LONDON, 14. novembra. Zadnje dni ie prišlo do nevarnih kmečkih uzorov proti sovjetskim funkcijonarjem. Kakor poročajo moskovska »Izvestija«, je bilo v spopadih med kmeti in rdečimi gardisti mnogo mrtvih in ranjenih, med drugimi 20 sovjetskih uradnikov. V raznih mestih so kmetje oplenili in zažgali lokale sovjetskih oblasti ter s sekirami in kosami razgnali več shodov, na katerih se je proslavljala revolucija. Upori so se pojavili posebno v gubernijah Kijev, Smo-lensk in Minsk. Gibanje pa se širi z veliko naglico tudi po drugih pokrajinah in se zdi, da gre za dobro organizirano akcijo bogatejših kmetov, za katerimi se skrivajo privrženci bivšega carskega režima. BOMBAY, 14. novembra. V provinci Madras ie povodenj uničila 8000 hiš. Številni prebivalci so našli smrt v valovih. Poplava je do 75 odstotkov o'mstošila tudi žetev. Velika nesreča v Atlantskem morju ANGLEŠKI PARNIK »VESTRIS« TRČIL OB PEČINO IN SE POTOPIL. - POTNIKI IN POSADKA REŠENI, POGREŠ AJO LE 36 OSEB. - JUNAŠKI RADIOTELEGRAFIST. LONDON, 14. novembra. Angleški 10.000 tonski potniški parnik »Vestris«, ki je bil na potu iz Ne\vyorka v Rio de Janeiro ter je imel na krovu 338 oseb in 210 mož posadke, je v bližini obale Virginije v megli zadel v neko pečino. Pojavila se je takoj velika luknja, ki so jo zaman skušali zamašiti. Nesreča je hotela, da so se še nepravilno naloženi tovori pričeli premikati, tako da se je parnik kmalu nagnil na stran in so bila vsa popravljalna dela nemogoča. Kapitan je takoj spoznal kritičen položaj ladje. Radio - telegrafist je oddal celo vrsto klicov na pomoč. Več parnikov, ki so vjeli klice, je odhitelo na kraj nesreče, da priskočijo »Vestrisu« na pomoč. Celih 36 ur je poskušala posadka, da reši ladjo, vendar so bili. vsi poizkusi zaman. Ladja je izginila v morske globočine, še predno je došla pomoč. Potniki in posadka s'o se rešili še pravočasno v rešilne čolne, vendar pa je njihova usoda še neznana. Le radio-telegrafist je junaški vztrajal do zadnjega trenutka in neprestano klical na pomoč, nakar se je potopil z ladjo vred. Parnik »Vestris« je bil last liverpoolskih brodolastnikov Landsport in Holt. Sinoči je odšlo v Liverpool poročilo, da so vsi potniki in tudi posadka rešeni. Potnice je vzel na krov japonski tovorni pai> nik »Okio Maru«. Zadnji se je rešil ladijski kapitan, utonil pa je samo radio-telegrafist. Druga poročila pa zopet govore, da je bilo mogoče rešiti le del potnikov in posadke. Neka ameriška vojna ladja, dva obalna rušilca in še dva druga parnika, ki so prihiteli na kraj nesreče, so od tamkaj brezžično sporočili, da niso našli nobenega sledu o potapljajočem se parniku niti o rešilnih čolnih. LONDON, 14. novembra. Po najnovejših poročilih, ki so dospela semkaj, so bili razen 36 potnikov in 1 člana posadke vsi ostali rešeni. Utonil je tudi radiotelegrafist, ki je junaški vztrajal na svojem mestu do skrajnosti. Potnike so rešili po en nemški, francoski in ameriški parnik. Kako je pravzaprav nastala katastro fa, še vedno ni pojasnjeno. Splošno se sodi, da je parnik zadel na kako pečino, nakar je udrla voda v notranje prostora in je sledila tudi eksplozija parnega kotla. Parnik »Vestris« se je potopil v par minutah. Žrtve hazardistov v Prekmurju. V zadnjem času so se po Prekmurju začele silno širiti hazardne igre, predvsem takozvane »enaindvajset«. Obstojajo cele družbe takih profesionalnih hazardistov, ki hodijo iz kraja v kraj, loveč svoje žrtve in ne odnehajo poprej, dokler jih popolnoma ne oskubijo. Gre za prav čedne vsote, ki hudo vrežejo v meso prizadetih, zlasti, ker so žrtve teh kvartopircev navadno kmetje, pri katerih je pomanjkanje denarja zelo občutno. Tako je prošli teden zaigral neki znani trgovec iz soboške okolice 10.000 Din, zlato uro in verižico ter baje še enega konja. Dalje je neki poljedelec iz Lucove, ki je delal dve leti v rudniku v Trbovljah kot rudar, da si prisluži nekaj denarja in tako odplača dolgove, padel na potu domov, a hoteč obiskati svojo družino, takemu hazardistu v roke ter v nekaj urah zaigral ves denar, ki si ga je tekom dveh let z žulji svojih rok krvavo zaslužil. So zopet drugi, ki prodajo svojo živino, domov grede pa zakvartajo ves denar, tako, da pridejo domov samo z verigo, a prazno denarnico. Takih in sličnih slučajev bi Vam lahko navedel vse polno, dokaz, kako ljudje nasedajo zapeljivim vabam po eventuelnem lahkem »zaslužku«, ker jim žalibog igralska strast tiči preveč v krvi. Opozarjamo naše ljudi, naj se ne dajo premamiti od raznih zapeljivcev ter naj vsakega takega vsiljivca naznanijo orožnikom, ki se sicer trudijo z vso vnemo, da zatro.te žalostne pojave, ki že itak neugodno gospodarsko stanje našega kmeta le še povečavajo. Želeli bi, da tudi naša sodišča take goljufive tiče eksemplarično kaznujejo in tako najbolj pomagajo zajeziti to narodno nesrečo. Da bi sc enkrat pošteno mesa najedel! Kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je imel včeraj pred seboj viničarja in hlapca posestnika Zupančiča iz Jarenine. Ko je odšel neko nedeljo gospodar s svojo ženo k maši, sta se njegov hlapec in viničarjev sin dogovorila, da bi bil sedaj primeren trenutek za obisk gospodarjeve shrambe mesa. Rečeno — storjeno! Med tem ko sta gospodar Jn gospodinja v jareninski cerkvi častila Boga, je hlapec pristavil k lini hiše lestvo, potisnil nanjo 151etnega viničarjevega sina, ki je urnih krač splezal skozi lino v shrambo in skočil naravnost pred »ki-blo«, polno Špeha in mesa. Dečkovih pr- j stov so se iprijeli štirje lepi kosi svinj-,' skega mesa. Čeprav je bilo meso sufovo.tt sta se spravila hlapec in njegov pajdaš] brez odlašanja k bogati pojedini ter si v hlevu bratovsko razdelila obilen plen. Vi« ničarček je pojedel samo en kos, drugega pa je vrgel psu, češ, da je bila svinjina surova in se je je kmalu preobjedel. ■ Ko pa je prišla gospodinja od maše,’ je stopila naravnost v shrambo, da vzame komad mesa ter ga da kuhat za obed. * Obisk dolgoprstežev ji ni ostal prikrit.; Ko je stopila pred hlapca, je bil ta še či-; sto masten od izredne slaščice, tako d*i mu ni preostalo drugega kot tatvino brez ovinkov priznati. Pred orožniki in na sodišču se je hlapec izgovarjal dosledno samo s tem, da si je že dolgo želel do sitega se najesti mesa. Odkritosrčni posel je dobil primerno zaporno ka-; zen, gospodar pa mu je odpustil in ga boj obdržal v službi. Vrata oziroma okna’ shrambe bo v bodoče seveda bolje zapi-! ral. Nesreča pri delu. V tovarni za dušik v Rušah se Je delavcu Karlu Kobalč razlila raztopljena smola iz kotla ter ga močno spekla po glavi in po vratu. Ponesrečeni delavec je bil prepeljan v bolnišnico. Nevarno igranje. Neki deček je vasoval pri ciganih ni' Teznu in mala ciganska punčka mu je dala pet samokresnih nabojev. Deček je doma te naboje položil na vroč štedilnik ter se z njimi igral. Od vročine je eden od nabojev eksplodiral ter ga ranil po roki. Druge je mati še pravočasno odstranila. Ob desetletnici zadnja Irno-gorske na?©sl8ie skupižine KAKO JE ČRNA GORA VSTOPILA V JUGOSLAVIJO. - NARODNA SKUPŠČINA V PODGORICI. — KAJ JE ČRNOGORCEM POMENILO JUGOSLO- VANSTVO. Maribor, 14. novembra. Kakor prečanski kraji in v mnogih ozirih še hujše je tudi Črna gora pastorek beograjske hegemonije. In vendar je Črna gora-že od nekdaj v vsakem oziru krvno najtesnejše združena s Srbijo. Ce bi bilo sploh mogoče, da ima kako ljudstvo antipatije do drugega ljudstva, po-tem je to v tem slučaju popolnoma izk.ju-ceno. In vendar je Črnogorcem danes težko, jako težko. Tudi Črna gora je prisrčno želela in navdušeno pozdravljala ujedinjenje v skupno jugoslovansko državo. Ravno sedaj je desetletnica črnogorske narodne skupščine v Podgorici, ki je slovesno proglasila ujedinjenje. O tej narodni skup. [gčini se že dolgo mnogo govori in piše. Eni jo proslavljajo, drugi grajajo, beograjski politični tabor jo pa hkrati omalovažuje in politično do skrajnosti — izkorišča. Težko, da bi bilo še kje v zgodovini s podobno manifestacijo spojeno toliko tragike in težko, da bi se bilo se kje in kedaj vršilo nekaj podobnega tako ^zelo navdušeno in tako malo — politično. Črnogorski skupščinarji so se namreč brez vseh pridržkov zjedinili. s Srbijo ne glede na to. da je bila Črna gora pred svetom ravno tako samostojna stara država kot Srbija. Prevladalo je čustvo ter odrinilo vso politiko in vse pomisleke ob stran. Danes, ko je zlo, se očita podgori-ški skupščini, da se je dala voditi od beograjskih političnih agentov, ki naj bi bili že tedaj imeli nalogo, iztrgati Črni gori iz rok najmočnejšo oporo: državno samostojnost. Mogoče so bili na delu taki agenti, a to je težko, kajti hegemonistični tabor, kj* dela sedaj toliko škode in zla jugoslo vanski državi, tedaj še ni bil tako daleč organiziran. Mnogi njegovi posebno aktivni predstavniki in činitelji so bili še na poti. Radi varnosti za svoje glave so šli PHariborsko gledališče REPERTOAR: £reda, 14. novembra ob 20. »Gejša«, gostovanje v Celju. 'četrtek, 15. novembra ob 20. »Konjederca«. Gostovanje Hansi Niese. jEetek, 16. novembra ob 20. »Divji avto-.mobilist«. Gostovanje Hansi Niese. jSobota, 17. novembra ob 20. »Oblaki«, ab. A. Premijera. »Oblaki« na mariborskem odru. Te dni bo premijera češke lirične drame »Oblaki« od znanega pesnika, pisatelja in dramaturga J. Kvapila. Pesnik na efekten način opisuje težko pot semenišnika Pe-itra (g. Rakuša), ki ga je uklenila materija želja, da bo postal duhovnik. Toda, ko se po daljšem času sreča z gledališko jigralko Zemanovo (gdč. Kraljevo), se v Petru vzbudi želja po življenju in odpor 'proti materini volji. Pripravljen je tik ipred »novo mašo« izstopiti iz semenišča. jToda Zemanova, pod katere vplivom je ubogi dečko, prisilil Petra, a ostane zvest svojim prvotnim načrtom. Deio je 'pisano v finem lirskem nastrojenju, ki se jmestoma stopnjuje v močan dramski akcent. Dalje sodelujejo še ga Bukšekjva, g. Grom. Režira g. J. Kovič. Ptujsko gledališče. Drugo gostovanje mariborskega gledališča bo v pondeljek, 19. novembra. Vprizori se, zopet v abon-jnanu Zolajeva učinkovita drama »The-,rese Raquin«, ki je doživela i v Mariboru i v Celju velik umetniški uspeh. iz domovine kot prvi in iz istega razloga so se vračali kot zadnji. Črnogorce je pred desetimi leti na skupščini v Podgorici predvsem vodilo sledeče: V samostojni državi široka plast ljudstva ni živela zadovoljno. Despotizem je težak, pa naj bo še tako jovijalen. Oblastniki so s plemenskimi kapetani in občinskimi predstojniki sicer pri ,črni kavi barantali za davke, a davki so vendar bili jako težki. Posebno težko je pa občutila mladina, da je duh vezan v težke spone. Vrh Lovčena je bila stalna straža, ki je prestregla vsakega dijaka in delavca ter ga temeljito preiskala, da ne bi zanesel iz tujine kake »revolucije« v do- Mariborski in movino. Črnogorcem je pomenila Jugoslavija ne samo gospodarsko, temveč tudi ali celo pred vsem duševno obnovo. In —- kar je posebno važno — trdno so bili prepričani, da pomeni to tudi vsem brez izjeme v Srbiji. Pravilno in visoko človečansko so tudi mislili, da je strasno gor-ie tuje okupacije popolnoma izjednačilo bratske duše v čutenju in hotenju. ^Pri srbskem narodu se niso varali, ^ pač pa silno kruto pri beograjski gospodi. Na kaj takega pa danes pred desetimi leti skupščina v Podgorici ni mogla misliti :Take misli n5so našle prostora v jugoslovanskem navdušenju. Končno pri vseh najožjih stikih Črnogorci tudi z nami vred niso mogli poznati samopašne čaršijske gospode. Črna fgora ima že dolga leta dosti čiste jugoslovanske inteligence. Nekateri, ki so politično strukturo Beograda dobro poznali, so imeli tudi pred' desetimi leti svoie pomisleke, katerih pa niso mogli rialik pelinu vsipati in mešati v nadvse optimistično pričakovanje Jugoslavije. Računali so seveda tudi s tem, da mora zmagati pravica in narodova volja, kateri se nobena samovolja ne more dolgo Ustavljati. prikladnega našel na programu. Malo senzacijo bo pa brezdvomno povzročala prekmurska narodna popevka »Ko bo tebe dekle troštal«. Da se bo namreč slišalo, kaj vse more narediti umetnik iz priproste narodne pesmice, bo »Glasbena Matica« najprej podala to pesmico tako, kaor jo faktično poje narod, ki ne pozna not, nato pa izumetničeno, kakor jo je sharmoniziral in skontrapunktiral komponist Jos. Stolcer-Slavenski. Matica nastopi z 80 pevci in pevkami in je njen koncert ziamišljen kot zaključek jubilejnih slavnosti dne 1. decembra. Moški zbor nastopi s petimi zbori, damski z dvema, mešani pa s šestimi. Uočne napraue u mariborski oblasti V dobi enega leta, odkar obstoja mariborska oblastna samouprava, so bila izvršena sledeča hidrotehnična dela: Na Dravi: Pričela in skoraj končana so regulacijska dela z izrednim kreditom 5 milijonov dinarjev v občinah Št. Janž ob Dravi, Novavas, Gajovci, Formin, Cvetkovci. Dela so dobro in trpežno izvršena ter garantirajo za uspeh. Redni kredit za vzdrževalna dela okrog 60.000 Din je bil nezadosten ter so se izvršila samo mala popravljalna dela pri Loki in Kranjčevem brodu. Nadalje so se izvršila iz kreditov oblastne samouprave v iznosu 90.000 Din regulacijska dela pri Krčevini, Hinceju pri Ptuju, Zabovcih in Mu-retincih. Mura: Z izrednim kreditom 2 milijonov dinarjev so se izvršila regulacijska dela v obmejni coni v Apaški kotlini in.Melch pri Radencih, z izrednim kreditom okrog 60.000 Din mala popravljalna dela na obstoječih gradbah med Radenci in Veržejem, s kreditom 500.000 Din, ki ga je da ia oblastna samouprava na razpolago, pa regulacijska dela pri Bakovcih, Dokle-žovju in Melincih. Savinja: Pričelo se je s predpripravami za izvršitev regulacije Savinje pri Ce-.ou, za katera dela je sedaj določen kot prvi prispevek države znesek 400.000 Din. Z rednim kreditom 60.000 Din so se pa izvršila mala popravila regulacijskih gradb med Mozirjem do Celja. Gradba nove tovarne! Splošna stavbena družba Maribor-Tez no bo postavila za svojo tvornico vijakov in zakovic, ki je bila do sedaj nameščena v enem delu delavnice za mostovne konstrukcije, novo zgradbo, ki bo omogočila odgovarjajočo ureditev teh proizvodnih panog. Z zgradbo se je že začelo. 2159 Koncert pianista Ivana Noča se bo vršil v petek, 16. trn. v veliki ka zinski dvorani. Umetnik še na našem koncertnem odru ni nastopil, pač pa je znan v inozemstvu. Na Dunaju prireja vsakoletne koncertne nastope in dunajsk' listi se o njegovi igri kar najbolj laskavo izražajo. Tudi sedaj je na turneji v inozemstvo. Naša dolžnost je, da darujemo domačemu umetniku kar največ pozor nosti in vabimo občinstvo, da v največ jem številu poseti koncert odličnega pianista. Koncert Glasbene matice u mariboru Program Matičnega koncerta dne 1. decembra je tudi tokrat zelo srečno izbran, skrbno naštudiran in obeta obiskovalcem kar najlepši muzikaličen užitek. Ker se računa z bogatim zunanjim obiskom, se je pri izbiri pesmi tudi to dej-istvo upoštevalo in se bodo pele sredno priproste pesmice zraven najtežjih kompozicij, tako da bo vsak, tudi manj muzikaličen posetnik nekaj za svoj okus Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 9. trn. v Mari boru je bilo pripeljanih 464 svinj, 4 ovce in 2 kozi. Prodanih je bilo 260 svinj, 3 ovce in 1 koza. Cene so bile sledeče*. 5—6 tednov stari prašiči Din 80—100, 7—9 tednov 225—250, 3—4 mesece 360 —450, 5—7 mesecev 480—500, 8—10 me-sece$ 550—650, 1 leto stari 1000—1400, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 16—18 Din. Ovce po 70—125 Dim ko mad, koze po 112 Din. Prvi pogoj lepote: čista, nežna in gladka polt, ki se doseže z uporabo 1491 VESNA KRENE Lekarna Praunsperger Zagreb, Starčcvičev 1 trg št. 18. Ljubljanski sejmi za kožu^ houino Tudi starejši ljubljanski meščan se spominja na vsak prvi pondeljek meseca januarja po Sv. Neži, ko so hodili lovci iz vseh krajev bivše Kranjske, Štajerske,. Koroške, Primorja, Istre, Hrvatske in Dalmacije po ljubljanskih ulicah z naj-raznovrstnejšo kožuhovino in jo nudili Ljubljančanom in došlim kupcem na prodaj. Seveda pa je bil promet majhen, saj je šlo pri kupčiji navadno le za posamezne komade. Meseca januarja 1. 1925. pa je ta trudi-cijonalni sejem že pokazal resno lice. Njegovo organizacijo je prevzela v svoje roke uprava ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Slovenskega lovskesa društva v Ljubljani odnosno Lovske ra-druge in prenesla tržišče v svoje razstavne prostore. Z uspešno propagando je te sejme založila z veliko množino dobrega blaga, pridobila poleg domačih tudi inozemske kupce ter tako koncentrirala ponudbo in povpraševanje na eno mesto. Vsako leto od tedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi dva do trikrat za povrstjo v eni sezoni. Letos se bo vršil ta običajni sejem Sv. Neže za kožuhovino vseh vrst na sam praznik Sv. Neže, v pondeljek, dne 21-januarja 1929. Tudi letos bo došlo mnogo resnih interesentov, domačih in inozemskih, zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pa članov Slovenskega lovskega društva, da pošlje vse to leto pridobljene kože »Divji koži« (Ljubljanski velesejem), ker samo v slogi in medsebojni "podpori je moč in zagotovilo čimboljše-ga uspeha. Kože se sprejemajo že sedaj. Vsa pojasnila daje »Divja koža« Ljubljana. Orgljice. Včasih so bile orgljice pri nas instrument kmetskih fantov, ki so se z njimi zabavali na večer, ko so fantovali. Posebno v časti so bile in seveda so še danes pri otrocih. Ura in orgljice, to sta bi-a že od nekdaj dva ideala birmancev. ,■ 60 Iludi v ledeni pustinji DVE LETI JE ŽE 60 LJUDI NA WRANGLOVEM OTOKU. — EDINA POMOČ: RUŠILEC PRIHODNJE POMLADI. Strašna katastrofa, ki daleč presega tragični konec ekspedicije generala Nobile, se odigrava na tihem visoko na severu. Daleč v polarnem morju na Wranglovem otoku je 60 pogumnih ljudi že blizu 2 leti brez vsake zveze s svetom. Samoten otok daleč na severovzhodu Azije med ledom sibirskega polarnega morja je bil prvič označen na zemljevidu v 17. stoletju in sicer po domnevanju prebivalcev polotoka Cukčen. Prvi ga je iskal 1. 1S23. ruski geograf W r a n g e 1 ter ga tudi videl od daleč, ko se je s sanmi vozil po ledu. Pravilno je opisal njegovo geografično lego ter tako omogočil, da je prišel nanj kot prvi 4S let pozneje kapitan B e r r y s svojo ladjo »Rodgers«. Otok je bil neobljuden. Zopet je poteklo 49- let, predno so prišli nanj ljudi. L. 1911. si je ruska hidrografična ekspedicija pridobila točno topografsko karto otoka. Dve leti pozneje so pa prišli nanj brodolomci kanadske ladje »Karluk«. En del teh brodolomcev je po ledu dosegel pod vodstvom poveljnika Bart-I e t t a Alasko, drugi del je pa ostal na otoku. V jeseni 1. 1914. je prišel ponj Eartlett ter ga srečno odvedel. Po vojni so razne države skušale proglasiti otok za svojo posest. L. 1521. je poslala nanj Amerika ekspedicijo treh ljudi: dva Kanadca in neko Eskimo-ženo. Dogovorjeno je bi- lo, da bo trojica po šestih mesecih oskrbljena zopet s provijantoin. To se pa ni posrečilo do leta 1923., ko je kapiten N e u s dosegel otok ter našel živo samo še ženo. Neus je pustil na otoku Amerikanca Weilsa in 13 Eskimov za ustanovitev lovske farme. L. 1924. so hoteli Amerikanci Ruse prehiteti z zasedbo otoka. Ekspedici- Častilci satana V okolici poljskega mesta Kovela se je pojavila nenavadna verska sekta, ki povzroča oblastim mnogo skrbi. Sekta je baje pod vplivom sovjetov, radi česar je postopanje oblasti še bolj upravičeno. Poljski časopisi poročajo, da so v omenjenem obmejnem predelu cele vasi stopile v tabor novega pokreta, čegar temeljni nauk je spoštovanje in častitev hudiča. Prebivalstvo vasi je zapadlo v popolno norost in trdi, da je obsedeno. Obsedenci se smatrajo od trenutka, ko se je v njih naselil satan, za svetnike in verniki jih časte kakor satana samega. Voditelj sekte je kmet Klim Ivan juha, ki se je proglasil za »vsemogočnega vladarja« in »edinega gospodarja nebeških sovjetskih .armad«. Na njegovih pohodih ga spremlja 12 apostolov, ki širijo novo vero in mrž-njo proti krščanstvu. Posledice so naravnost katastrofalne, kajti privrženci satana napadajo duhovščino in plenijo cerkvc z namenom, da jih pretvorijo v svetišča hudiča. Promet poč zemljo V velikih mestih je vprašanje ureditve naraščajočega prometa stalno na dnevnem redu. V načinu reševanja tega problema pa je Pariz brez dvoma najnaprednejši. Ne le, da ima vzorno organiziran promet po ulicah in s podzemnimi železnicami, ki razbremenjujejo avtomobilski in tramvajski prevoz, pripravlja tudi podzemeljske ulice za avtomobiliste. Spomladi bodo podrli del starega Pariza. kjer so projektirane ogromne palače. Pod njihovifni temelji pa bo vodila prostorna avtomobilska cesta, ki bo služila samo lokalnemu prometu, predvsem za prehrano stanovalcev nove moderne četrti, dočim se bo ostali promet vršil p0 normalnih prometnih potih. Pariška občina ima tudi v načrtu zvezo Plače de la Concorde s kolodvorom St. Lazare, č čimer se bo promet na izredno obljudenih velikih boulevardih znatno razbremenil. ja, ki je odšla iz Alaske, pa ni dosegla svojega cilja. Posrečila se je pa takoj na to ruska ekspedicija in od tedaj je Wranglov otok ruska last. Ta ekspedicije je vzela s seboj par ljudi, ki so še ostali od Wellsovega lovskega taborišča. Da bi proučila možnost kolonizacije, je poslala Rusija 1. 1926. na otok najprej letalca, dočim je rušilec »Stavropol« čakal na odprtern morju. Letalec je našel na otoku velikansko množico morskih psov in konjev, ki se niso hoteli niti umakniti letalu, ki je skušalo pristati. Ob pristajanju je bilo več živali od aparata razmesarjenih in pomandranih, kar je živalsko množico tako razkačilo, da je divje navalila na letalo. Letalec jo je komaj preplašil in razgnal s signalnimi raketami. Letalec se je srečno vrnil in četudi ni podal vabljivega poročila o otoku, se je vendar javilo pet mož posadke »Stavropola« in 55 domačinov polotoka Čukčen za prvo kolonijo. Teh 60 ljudi so avgusta 1926 res prepeljali na Wranglov otok. Pustili so jim tudi dosti živeža, orožja, peči, lesa, orodja in sploh vsega, kar je potrebno za naselitev. Ladja je čakala nekaj dni, da so se kolonisti za silo nastanili, potem je pa odplula. Kolonisti so se morali začetkoma boriti z medvedi in velikimi sovami, ki so jih obletavale v velikih trumah. Lani je letalec zopet obiskal koloniste ter javil, da so se precej dobro uživeli, da so pa potrebni tesnejših stikov s svetom. Letos je bil pa obisk onemogočen vsled silnih viharjev in prej ne bo mogoče kot — prihodnje poletje. Radi kolonije na samotnem otoku so sedaj v Rusiji upravičeno v velikih skrbeh. Laži-baronico preč sodiščem V Draždanih se je minule dni zagovarjala pred sodiščem sobarica Lina L a n g e r. Bila je zaposlena v neki pivovarni, kjer pa je zapustila delo z dvema tovarišicama, češ, da je za njo delo preveč težavno. Od takrat je čestokrat posečala trgovine z dragulji in izbirala najdragocenejši nakit. Vedno je izjavila, da bo izbrano blago kupil ali njen stric ali pa premožni oče. Eden izmed draguljarev jo je imel za baronico in ni niti slutil, da v bližnji ulici pometa hodnike. Zaupanje, ki ga je vzbudila pri trgovcih z zlatnino in dragocenostmi, ji je omogočilo, da si je pri izbiranju prilastila kak briljantni prstan ali uhane. Tudi damske ure so ji ugajale. Ukradene dragocenosti je spretno prodajala, pri čemer pa so jo oblasti zasledile. Radi devetih dokazanih tatvin je bila obsojena na leto dni zapora in »briljantna Lina«, kakor so jo krstili hu-domušneži, se je morali odreči imena ugledne baronice. Dragocena pipa Iz Zofije poročajo, da je eden izmed voditeljev makedonstvujuščih kupil za 7 milijonov levov pipo, ki je podobna indijanskemu čibuku, ki ga imenujejo »pipa miru«. Omenjeno pipo prižigajo glavarji Indijancev kadar sklepajo prijateljstvo med plemeni. Po tradicionalnem običaju zaka-de s tobačnim dimom vse štiri strani sveta in izgovarjajo pomembne besede: »Naj ti bodo naklonjeni nebo, zemlja in vetrovi!« Vsekakor čibuk voditelja makedonstvujuščih * nima mnogo skupnosti s simboličnim pomenom indijanske »pipe miru«, je pa zelo razkošno okrašen z dragim kamenjem in okovan z zlatom. Razbojniki napadli ulak Na prometni romunski progi so neznani razbojniki s streli iz pušk sredi gozda ustavili vlak. Vdrli so v poštni voz in zmetali iz njega večino paketov, nato pa izginili v gozdu. Doslej so zasledovanja žandarmerije ostala brezuspešna. S/m* MARIBOR ALI JUGOSLAVIJA. Okusni letaki napovedujejo po mestu prihod beograjske »Jugoslavije«, ki bo v nedeljo merila svoje moči s prvakom Slovenije ISSK Mariborom v finalni borbi za prvenstvo države. Zanimanje za bazenski derby se stopnjuje z vsakim dnem, kajti kvalitete beograjskega prvaka so naši publiki popolnoma neznane, kar onemogoča točnejše sklepanje o izidu. »Maribor«, o katerem pravi beograjski tisk, da je zelo solidna družina, ki bo dala »Jugoslaviji«, ako predvede igro. kakršno je pokazala v srečanju z »Ilirije«, mnogo dela, stoji pred težavno nalogo. Boriti se ima proti nasprotniku, o katerem je tisk stalno poročal pohvalno in laskavo ocenjeval njegove nasprotnike. »Jugoslavija« je spomladi odpravila ljubljansko Ilirijo, ki je trikrat podlegla »Mariboru« v razmerju 9:3, v podsaveznem prvenstvu pa se je sigurno plasira:a na čelo tabele. Sklepati je torej, da je »Mariboru« najmanj enakovreden protivnik. Temu dejstvu se pridružuje še nepoznavanje sistema igre Beograjčank, ki lahko presenetijo vsaj v prvem delu tekme. Vendar dokazi o izrednih sposobnostih, ki jih je sedmorica »Maribora« v vseh letošnjih srečanjih doprinesla, uvrščajo upanje na ugoden potek in zadovoljiv izid najidealnejšega srečanja v finalu za prvenstvo države. Družina »Maribora« je v vseh letih od ustanovitve požrtvovalno delovala na povzdigi damskega športa in se stalno uspešno uveljavljala. Kljub dobri kvaliteti ni mosla preko prvenstva v okrožju, kajti »Ilirija« je imela srečnejšo roko in je vsa leta v ostri konkurenci branila prvenstvo Slovenije. Letos je vendar »Maribor« izvojeval prvenstvo Slovenije in se po zmagi v prvem kolu za državno prvenstvo kvalificiral za fina le, kar priča, da je v vztrajnosti in požrtvovalnosti največje jamstvo za uspeh. Omenjeni svojstvi družine bosta imeli po leg tehničnih vrlin tudi v nedeljski tekmi velik delež na doseženem rezultatu in ni izključeno, da bo ob desetletnici klu-bovega obstoja najmlajši odsek zabeležil največji uspeh v zgodovini razvoja ISSK Maribora. To je športno delo! Nemška športna zveza »Deutsche Šport behorde ftir Leibesiibungen« je priredila lansko leto 770 tečajev iz lahke atletike, na katerih je sodelovalo 27.000 oseb. Dru štva sama pa, ki so včlanjena v zvezi, so priredila 31 mednarodnih, 60 narodnih in 800 lokalnih tekmovanj! Ogromno delo vršijo Nemci na polju telesne kulture, a imajo tudi temu primerno podporo vseh mogočih oblastev! Sokolstvo Ženska deca v Magdaleni itna svoje redne telovadne ure v pondeljkih in četrtkih od pol 15. do 16. ure v telovadnici na Ruški cesti. Vstopnice za akademijo, ki se bo vršila 30. tm. v Narodnem do* mu ob 20. uri, se dobijo v predprodaji pri g. Franju Burešu v Vetrinjski ulici in g. Franju Majerju na Glavnem trgu. Stalno napredovanje ISSK Maribora tako v nogometu kot bazenskem športu povzroča, da se je pričel sedaj že tudi izvenslovenski športni tisk zanimati za nastope našega prvaka. Tako beležijo zagrebške novine, ki so svoječasno svoja sicer redka poročila o mariborskem športu imela dosledno napačna, že nekaj tednov sem v kratkih besedah tekme ISSK Maribora. Za hazeno se zanima zlasti beograjski tisk, ki je zelo simpatično poročal o vseh poslednjih tekmah družine ISSK Maribora. Tako izve velik del ju-goslovenske javnosti za naše mesto, ki bi bilo sicer marsikomu španska vas! Ce bi le tudi razne korporacije in oblastva znala upoštevati te zasluge našega športa in njegovega prvaka ISSK Maribora! V Zagrebu in Beogradu je po nedeljskih tekmah stanje prvenstva naslednje: 1. BSK 6 točk; 2. Solco 4; 3. Jugoslavija 4; 4. Jedinstvo 3; 5. Obilid 2; 6. BUSK 1. - V Zagrebu: 1. Hašk 10; 2. Gradjanski 10; 3. Željezničar 8; 4. Viktorija 8; 5. Sparta 3; 6. Croatia 3; 7. Con cordia 3; 8. Derby 1. Slovan v Gradcu. Dunajski Slovan je gostoval v nedeljo in pondeljek v Gradcu, kjer je igral obakrat neodločeno! Prvi dan je končala tekma s Sturmom 1:1 (1:1), drugi dan pa z GAK-om 1:1 (0:0). Dunajski Čehi so lepo igrali in krasno kombinirali, a so pred nasprotnikovim golom docela odpoveda- li. Publike oba dni okoli 1500. Srednjeevropski pokal brez nas! Že ko smo poročali o poteku občnega zbora JNS-a, smo javili, da se po njegovem sklepu Jugoslavija ne bo udeleževala več tekmovanja za srednjeevropski pokal vse dotlej, dokler se ne izboljšajo naše prilike do Madžarske. Sedaj pa javlja tudi budimpeštanski »Sporthirlap«, da so na nedeljski konferenci na Dunaju sklenili trije člani ustanovniki srednjeevropskega pokala Madžarska, Avstrija in Češkoslovaška, da zavzame prihodnje leto naše mesto v tem tekmovanju Italija ali Nemčija. Rngleski zakoni in jauno psouanje V Angliji je še vedno v veljavi neki zakon iz srednjega veka, po katerem se smatra vsako javno psovanje in preklinjanje za bogokletstvo in krivoverstvo. Vsakogar, ki psuje, se mora takoj aretirati in obsoditi. Delavska stranka je hotela nedavno v spodnji zbornici predložiti zakonski načrt, da naj se ta zakon preuredi tako, da bo odgovarjal modernemu, duhu. Kljub vsem naporom pa se ji ni posrečilo, da bi dobila zadostno število glasov za svoj predlog. Radi tega predlog sploh ni prišel v razpravo in bo morala delavska stranka' čakati še leto dni, da poizkuša znova j doseči izpremembo tega staromodne-1 ga zakona. 35 nadstropij pod zemljo Na Japonskem pričnejo v kratkem i graditi nad vse čudne stavbe. Gradbeni strokovnjaki so ob zadnjih potresih prišli do prepričanja, da je mnogo bolje in sigurneje zidati v bodoče večje stavbe pod zemljo. Take zgradbe bodo imele največ odpora proti potresnim silam. Te dni je bil napravljen prvi načrt za 35nadstropno podzemsko hišo, ki jo bodo zgradili v j Tokiu. Stavba bo iz železobetona in j bo imela obliko valja. Opremljena bo ta palača z najmodernešimi priprava- \ mi za ventilacijo, tako da rie bodo j imeli stanovalci nobenih skrbi glede; svežega zraka. Stroški te zanimive' stavbe bodo znašali preko dva milijona dolarjev. r'X. Rmeriški ueletatoui Med artikli, ki jih ljubijo naši uz-moviči, spada avtomobil na dokaj osamljeno mesto. Sicer je zabeležila policijska kronika letos tako v Ljub-, ljani kakor tudi v Mariboru dva tri slučaje avtomobilskih tavin, ki pa so se doma vse izkazale kot več ali manj posrečena šala navdušenih vozačev, kakor n. pr. ekskurzija dvojice pikolov mariborske gostilne. V Ameriki pa gre tudi z avtomobili za res. V Zedinjenih državah je bilo glasom uradne statistike ukradenih lansko leto nič manj kakor 95.088 avtomobilov. Seveda niso šla vsa ta vozila »v nič«, kajti varnostni organi so jih polovili in vrnili lastnikom ogromno večino 87.186! Med ukradenimi jih je iztaknila policija tudi »ekaj takih, ki so bili že leto dni v nepravih rokah. Poroka na smrtni postelji V Madridu je avto smrtno nevarno povozil 321etno gospodično. Ko so jo prepeljali v bolnico, je izjavila zdravniku, da ima z uglednim meščanom štiri nezakonske otroke. Da ne bi umrla s smrtnim grehom, je pozvala očeta svojih otrok, ki je ob smrtni postelji ugodil umirajoči materi in jo poročil. Priči sta bili zdravnik in bolničarka. Pol ure po poroki pa je nesrečnica podlegla poškodbam. Mariborski VFCFP V I K TnTfrf m ■nwiinri V Mariboru, 'dne 14. XT. 1923. Teple Thurston: Sovražnikova žena Prvi del. Ta skrajna ljubeznivost je bila vzrok, da so tajnika vsi ljudje klicali s krstnim imenom; za vse je bil Fran-Cfc. Najprej je vprašajoče pogledal Jano, potem se je pa obrnil proti Mad-denu. Temu je vdarila kri v obraz. Videla je, da je razbeljen. Kaj bo odgovoril? Slišala je o rdeči nedelji, saj so o njej slišali po vsej Angliji. Če bi bili Irci ubiti, bi se to takoj pozabilo. Tu se je pa šlo za oficirje, ko-jih svojci so živeli na angleških tleh. »V vojni,« je odvrnil Madden, »se tudi ne obotavljate s smrtnimi obsodbami vohunov. Izvlečete jih iz postelje ter ustrelite.« Francis Canning je že hotel odgovoriti — dober odgovor je imel nri-pravljen — ko je minister od jedi dvignil roko, »Revolucija ni vojna.« je dejal mirno. »Takozvana republikanska irska armada je oborožena revolucija. Finn-Fein ne pomeni vlada, pomeni navadno nasilje. Krona vidi v Sinn-Feinu samo to. Vsakdo? ki pade v boju za zakon in red, usmrčen od revolucijonariev. je žrtev navadnega umora. Vlada, ki čuva ustavo, ne more na to drugače gledati.« »Sinn-Fein,« je rekel Francis, ki je našel priliko za govoriti, ko je začel minister zopet jesti, »Sinn-Fein ie bil ustanovljen od Arturja Griffith-a leta 1904, Britanska ustava je preveč premišljena in prečastljiva, da bi si preko noči kakor goba zrasla organizacija dovolila odločati o usodi kakega britanskega otoka,« »Preko noči zrasla kakor goba?« je za klical John Madden. »Ali gospoda nista pogledala v irsko zgodovino?« Stepbenove oči so se naenkrat ločile od vrtnic. »Seveda sta čitala irsko zgodovino,« je dejal, »vprašanje je pa, če sploh razumeta, da bi bila lahko nekaj drugega in ne enostavna zgodovina Anglije. Velika težava ovira Angleže pri razumevanju Irske: Angleži so namreč že od rojstva nesposobni misliti, da bi zamogla biti zgodovina kake druge dežele starejša od njihove. Za povprečnega Angleža se je začela civilizacija v -trenutku, ko je bila nje gova domovina osvojena od Rima. Da je bil Kristus že poprej na svetu in da ni zagledal luči sveta v angleških jaslih, je zani samo eden od mnogih čudežev Gospodovega rojstva.« Obrnil se je proti tajniku. »Sinn-Fein imenujete gobo, ki je zrasla preko noči,« je dejal. Vi pozabite, da ie irski narod prastaro deblo Ker žava no-HFke neprestano uničuje njegove najlepše veje, mislite, da ie mrtev. Sinn-Fein ni ustanovljen leta 1904. tedaj ie dobil samo to svoje ime. Duh tega pokreta je stareiši od KeHove knijge. In če' hoč°te vedeti, kaj je ta duh. Vam novem: Irci še vedno zaupam v svota zgodovino.« To "»'azn svoie službe in r'ače. ie pa videla. Maddenova Ilca so bila čud”« b-la kakor t-u^k papir.’kakor nekai ;nko krhkega. Ko se je spomnila na očeta Ffanra- hana in na druge ljudi, ki so sedeli v njenem salonu, se ni mogla otresti misli, da njegov smoking ni bil nalašč narejen za pleča, katera je sedaj pokrival. Koder las mu je neprestano padal na čelo in mehanično ga je gladil nazaj. Njegove roke so bile polne notranje moči. a tanke in papirnato-beie, enako obrazu. In vendar ni bil bied. Nasičen kolorit je bil na njem v skladu z očmi in rujavimi lasmi. Kri je bila v njem, a trpljenje je bilo krivo. da je tanko tekla. Polagoma je jedel, kakor mož. ki noče izdati, da je lačen. Zvedela je iz razgovora, da je enkrat v jetnišnici v Mountjou stavkal z lakoto. Tako je vedela, odkod mu je to ostalo. Tako nasprotne družbe še Jana ni nikdar videla pri svoji mizi. Čemu so prišli? Razven zgodovinskih je tudi Stephen skrival vse druge svoje misli.'Celo pred njo se je skrival. Mislila je. da ga pozna. Zenske mislijo. da poznajo možč, ki jih obožujeta. Zopet, kakor že večkrat, je opazila. da je nekaj nepristopnega v njem. Drugi so se obnašali kot ljudje, ki so prišli po svojem poslu. Kdo bo pr- vi svobodno govoril? Ali bodo sploh govorili, dokler ie Jana v sobi? Mikalo jo je k odnoru. Sluga je prinesel vino. Stenhen ie pogledal nroti njej. kot bi nekai nričakoval Mirno mu .ie poigrala-v oči in dejala: »Mislim, da bomo kavo kar tukaj pili.« Kdo nai ii ugovarja? Mož. iz Ulstra ie dejal naravnost: »Če pucti vlada irsko naličita na cedilu in če bomo gledali, kako policija počasi izgineva — kdo naj potem na Tre Vem skrbi za red?« »Pravili so mi.« ta deial Francis z vso svojo vljudnostjo, »da so revolu-eHonenj zvišali ceno na gtavo vsakega policista od pefdeaet sf0 funtov.« — Glasilo se je. kakor da čita kurze. »Vlada, gospod Madden,« je dejal minister, »ne bo in ne more nikdar pustili na cedilu ljudi, ki so se postavili v varstvo krone. Na Irskem so še lojalni ljudje. Gotovo boste tudi Vi potrdili, da gre preko vsake dovoljene mere, če se razpisujejo cene na glave zastopnikov zakona.« Ogledal se je v pričakovanju pritrjevanja. Jana je pa pogledala preke vrtnic Maddetia. V njegovih očeh je nekaj blestelo. Smeh ni bil. a vendar jo je veselilo. Čutila je da je željna njegovega odgovora. »Mislite, da prekoračimo vse meje?« je vprašal. »Da. to mislim,« je odvrnil minister. »Tudi sedaj, ko vaša kraljevska irska policija deluje z roko v roki z angleškim vojaštvom ter mu daje informacije in podpira operacije?« »V kaotičnih razmerah, kakoršne so sedaj na Irskem « je dejal minister, »se policija ne more omejiti na strahovanje navadnih pijancev in razgrajačev. ko so okroginokrog organizirani na široki podlagi zločini upora proti državni oblasti in veleizdaje.« (Dalie Drihodniič.) Angleški fizičar Charles Nordman razpravlja v nekem strokovnem glasilu o poletu cepelina »L. Z. 127« preko Atlantskega oceana in o gibanju zemeljsko oble, ki ima nedvomno vsaj nekaj vnliva pri tako velikih poletih kot je bil poslednji »Grofa Zeppelina«. Ker se vrti zemlja od zapada proti vzhodu, ie imel »Grof Zeppelin«, ko je letel iz Fvrope v Ameriko, teoretično mnogo krajšo pot. Vetrovi, ki igrajo važno vlogo pri poletih, so nodvrženi tudi vplivom premikanja zemlje. — Kljub temu pa ostane na večne čase dejstvo le. da jo potreboval zrakoplov znatno dalj časa za prihod v Ameriko kot pa za povratek v Evropo. Ma> |IMr*. fantu Ib •MijBlB* neeeene obtuMtn (BMfca SO p. aajmanjtt tflatak Cin *•-. Mali 2*nJ*»o. dopi*»*aBj« *n •I irf»vaks|* at reManmaga cnataj«: «aalca ba.ada SO p. najmanjU auMak O,a tO'— Bambusove smuč!, dobro ohranjene prodam za Din 300. Vprašati v Studencih, Slomškova ulica 21. 2158 Otroka sprejmem v dobro oskrbo. Vprašati v Tkalski ulici 9/1. 2157 Velika Izbira sukna z a moške in ženske plašče od Din 50,— naprej pri 1 Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. XX Naznanilo! Cenj. strankam naznanjam, da sem svojo krojaško delavnico preselil iz Cvetlične ulice v Slovensko ulico št, 12. Se priporočam Anton Tadina, krojač. 2156 Suha bukova drva, . premog, kolobarji In vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti. 1872 Hodna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Slovenska ul. 4 Potrebščine za krojače in šivilje jorri/. Štampiljk iT, SOKLIČ . Zastopniki sa iščejo l Rokavice in nogavice vseh vrst. kupite najceneje pri Fr. Podgoršek nasl., Fr. Bela Slovenska ulica it. 7 Čevlje z gumbastimi podplati, snežne čevlje in guloŠe popravlja Junge r. Prečna ul!ca 4. 2163 Mlad pes (taksi) se je zatekel. Najditelja prosim, da ga odda nroti nagradi v Tomšičevem drevoredu št. 30, Miiovič. 2165 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po naj-vlšiih cenah. — llger-iev sin, urar in iu- velir. Maribor. Gosposka ulica 15- X Baržun v veliki izbiri že od Din 22,— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. U Velurje za damske plašče, pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5. 1991 Pomije proda Kolodvorska restavracija. 2166 Kavarna Evropa Dne 15. tm. elitni kencort s pojaCenlm orkast.a.o Poslovilni večer g. Lois Loretty-ja s svojimi dresiranimi živalmi! Po programu zabavni plesi Po programu zbabvnl plesi Lepa izbirna zaloga KRZNA pri tvrdki L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA • 1787 je dosegla z zadnjimi pošiliatvami iz Leipziga vrhunec. — Le sedaj ima vsak priložnost izbrati si najlepše in največje komade. Vsevrstno blago za zimska oblačila največjih angleških in čeških tvornic, letos v posebno veliki izbiri v zalogi. Cene priznano najnižje. NAJNOVEJŠE iz domačega in tujega 8lovstva NAJBOLJŠE za vse šole in pir sarne dobite pri TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR ALEKSANDR. 13 Bogomir Divjak MARIBOR Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele. Glavno zastopstvo svetovnih koles Waffenrad-Steyer Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje. Trgovina: Glavni trg 17 1590 Delavnica: Ključavničarska ul. it. 1 izdala tel ia S