Mfaditt plačana t gotovini. Leto XXI., št. 236 Ljubljana, sreda 8. oktobra l94i-XlX Cena cent. 70 UpravniStro: Ljubljana, Puccinijeva ulica 0 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. ZKLJ UČNO ZASTOPSTVO za oglaae lz Kr. Italije Ud Inozemstva Ima Unione Pubblicitš Italiana S.Ju Milano Izhaja Naročnina nau ponedeljka, mesečno L. 12.—, Inozemstvo pa L. 20.— UrbdnlAtvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica *t~ t telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubbliclta dl proventenza Italiana ed estera: Unione Pubblicitt Italiana S. A„ Milano Letalska delavnost v severni Afriki Bombardiranje sovražnikovega letališča pri Marsa Ma-truchu ter postojank pri Tobruku — Odbiti sovražni napadi pri Gondarju Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 7. oktobra naslednje vojno poročilo št. 492: Britanska letala so metala rušilne in za-figalne bombe na področju Catanije in Vicate; škode ni bilo. V severni Afriki so skupine Kr. letalstva z uspehom bombardirale neko letališče blizu Marsa Matruha ter kopninske cilje na področju Tobruka. Na frontah v Marmarici topniška delavnost in izvidni- ška podjetja naših čet. Sovražno letalstvo je izvršilo nočne polete nad Tripolis ter metalo bombe, ki pa so po večini popadale v morje. V vzhodni Afriki so naše čete na bojišču pri Gondarju izvršila izvidniške akcije ter zavrnile poskusne napade nasprotnika. Med poletom je naša protiletalska zaščita sestrelila eno angleško letalo, ki je padlo blizu naših postojank na tla in se vnelo. Splošen pregled položaja na yzhodn Utesnjevanje sovjetskih prometnih zvez Rim, 7. okt. u. Vojaški strokovnjak general Aldo Cabiati piše o pomenu sedanjih velikih operacij na ruski fronti naslednje: Iz sedanjih operacij na vzhodni fronti se vse jasneje kaže nemški načrt, da se Rusija in njena vojska metodično odreže-ta od njihovih izvorov za preskrbo z mu-nicijo, hrano, ostalimi vojnimi potrebščinami in človeško silo. Znamenja za ta novi načrt so ojačene borbe v finskem odseku in neprestano prodiranje velikih zavezniških edinic v Ukrajini. Z zasedbo Irana sta bili Anglija in Rusija prepričani, da sta rešili problem preskrbe, v resnici pa je zadeva bistveno drugačna. Perzija ima malo železnic in še te drže od juga na sever, tudi cest je malo in so v slabem stanju. V ostalem bi morale dobave iti preko visokega gorovja že v pravi zimi. Zato ni verjetno, da bi iz Perzijskega zaliva lahko odšle velike pošiljke blaga že sedaj, marveč se to da pričakovati šele v juniju mesecu prihodnjega leta. Tudi glede drugih prometnih poti je Rusija v zelo kočljivem položaju. Murman-ska železnica je sedaj popolnoma prekinjena z zasedbo Kandalakše in Petrozavod-ska. Po Črnem morju se lahko vrše prevozi čisto krajevnega značaja, pot iz Vla-divostokji preko vse Sibirije pa je zaradi dolžine in grozečega zadržanja Japonske takisto zelo dvomljive vrednosiSi. Razen čisto skromnih dobav, ki bodo kljub temu morda le prispele na rusko fronto, bo Sovjetska zveza navezana izključno le na svoje lastne sile. V zadnjih dneh so zavezniške operacije dosegle v vseh odsekih nove uspehe, dočim se borba še vedno razvija in kaže rezultat, ki ga je napovedal Hitler v svojem zadnjem govoru. Kar se tiče finskega bojišča, je treba poudariti uspehe finske vojske med Ladoškim in Oneškim jezerom, ki tudi tu močno utrjujejo Mannerheimovo ofenzivo in s tem pomagajo prodiranju armade v. Leeba. Nemška vojska je zavzela Valdajsko gorovje, ki je sicer nizko in presega ponekod komaj 300 m, je pa velikanske važnosti kot razvodje med Volgo in Dvino ter kot izvor raznih drugih važnih rek. Za sedaj se nadaljujejo operacije proti Petrogradu, zlasti z ojačano akcijo topništva in letalstva. Kakor je znano, je bivša carska prestolnica obdana s trojnim utrdbenim pasom. Zunanji pas teče od Petergofa do Neve, srednja je pri Krasnem Selu, notranja pa obsega utrdbe v predmestjih, kjer so mnoga poslopja izpreme-njena v prave trdnjave. Po nemških poročilih je zunanja obrambna črta prebita pri Gadčini, srednja pa pri Krasnem selu. Tudi notranja črta je menda na nekaterih točkah že poškodovana. Rusko težko topništvo je še vedno v akciji in tudi nekatere vojne ladje iz Kronštata še stalno obstreljujejo napadajoče vojsko. Obleganje Odese je ojačeno z nemškimi tehničnimi četami. Na vzhodu Dnjepra so napadalci že dosegli na več točkah Done-ško kotlino, tako da se sme smatrati, da ta kotlina v vojaškem oziru za Rusijo ne pomeni ničesar več. Nemško uradno poročilo in besede visokega priznanja, ki sta jih generala v. Ma-ckensen m v. Kleist izrekla o italijanskem ekspedicijskem zboru, poudarjajo važnost italijanskega prodora. Italijani se udej-stvujejo med dvema levima pritokoma Dnjepra v dolžini kakih 100 km in jim je uspelo napraviti veliko vrečo, v kateri so zaprli 4 sovjetske divizije.' K temu uspehu je močno pripomoglo tudi letalstvo. Kočljiv položaj Timošenkove vojske Bern, 7. okt. d. V francoskem listu -»Le Journal« podaja znani francoski vojaški kritik general Duval analizo položaja na vzhodnem bojišču in piše med drugim: Meč nemških oboroženih sili, ki so zbrane v Ukrajini med Brjanskom in Azovskim morjem, je tolikšna, da bi 6e na prvi mah lahko trdilo, da bodo v tem odseku fronte nemške čete hotele doseči odločilni rezultat. Na drugi strani pa so na osrednjem bojišču izvršile Timošenkove čete razbre-menjevalne operacije, ki naj bi na eni strani olajšale nemški pritisk na Petrograd, na drugi strani pa nemški pritisk na Do-neško kotlino, toda jasno je, da nihče ne more prezreti, da se nahajajo na Timošen-kovem levem krilu ogromne gmote nemških sil, ki prodirajo proti Harkovu in Rostovu. Morda so Timošenkove čete številčno cdlo močnejše, toda nemške čete imajo na svoji strani prednost, da v danem primeru Timošenku brez škode pr ©puste dei osvojenega terena, ako bi bile v skrajnem primeru prisiljene preiti v obrambo. Vprašanje pa je. kaj se utegne zgoditi, če bodo nemške čete po zmagi v Ukrajini vzele smer na sever proti Kursku. Ta možnost postaja čim dalje bolj realna. Jasno je, da bi v tem primeru Timošenkove čete pi^šle v tem večjo nevarnost obkolitve. čim dalje bi napredovale proti za padu s prvotnih postojank. V tem primeru, ki utegne biti prav blizu, Timošenkovim četam ne bo preostalo drugega kakor nagel umik. Isto bi seveda morale Timošenkove čete storiti na svojem desnem krilu, ako bi nemški oddelki prodrla od Petrograda dalje v jugovzhodni simeri. Ameriški poslanik v Moskvi pozvan na poročanje Ankara, 7. okt. d. Po informacijah iz Moskve bo ameriški poslanik v Moskvi Steinhardt v kratkem odpotoval v Wa-shington, kamor je bil baje pozvan od svoje vlade na poročanje. Laburistična vlada v Avstraliji Rim, 7. okt. s. Vesti iz Camberre kažejo, da so v novi avstralski vladi sami pristaši laburistične stranke. Ministrski predsednik Curtin je prevzel tudi resor za koordinacijo državne obrambe. V angleških vladnih krogih je rešitev vladne krize v Avstraliji na način, da sodelujejo v novi vladi sami laburisti, izzvala precejšnje nezadovoljstvo. Avstralci si očitno na drugačen način razlagajo sodelovanje med posameznimi državami, ki sestavljajo angleški imperij, kakor pa v Londonu. Angažiranje avstralskih sil v sedanji vojni je že nekaj časa vznemirjalo avstralsko prebivalstvo, posebno še, ker so Avstralci doslej -utrpeli prav velike izgube. Spori med laburisti in konservativnimi elementi, ki jih je London v zadnjem času samo še netil, se niso mogli drugače razvijati, ■ kakor s tako spremembo režima. šanghaj, 7. okt. d. Novo avstralsko vlado je sestavil vodja avstralske delavske stranek John Curtin. Novo Curtinovo vlado je ob 11. dopoldne lokalnega časa zaprisegel britanski generalni guverner v Avstraliji lord Gowrie. Lord Hallan za nujno ameriško pomoč Washington, 7. okt. s. Tukajšnji listi objavljajo izjave angleškega poslanika lorda Halifaxa, ki je naglasil, da je vojna s Sovjetsko Rusijo in bitka za Atlantik tako v velikem interesu za Zedinjene države kakor za Anglijo. Ker je izid vojne izredne življenjske važnosti za Ameriko, morajo Zedinjene države uvideti, da je treba Anglijo podpreti z vsemi silami. To je neobhodno potrebno, če hoče Velika Britanija postati zmagovalka, tega cilja pa ne bo mogla doseči, če ne bo dobila dovolj sredstev za vojevanje. Zato je potrebno, da Zedinjene države povečajo svojo proizvodnjo, kolikor se le da. Ameriški narod, je dejal Halifax doslovno, se bo moral odreči marsikateri potrebi in želji ter bo moral posvetiti vso svojo energijo proizvodnji vojnih potrebščin. Priprave za južnoameriško vojaško zvezo Buenos Aires, 7. okt. d. Kakor izjavljajo v argentinskih novinarskih krogih, je bilo zadnje potovanje argentinskega vojnega ministra generala Tomazzija v čilsko prestolnico Santiago namenjeno razgovorom v zvezi z načrtom sklenitve vojaške zveze med ameriškima republikami Kolikor vedo poročati novinarji, ki so spremljali generala Tomazzija na njegovem potovanju, pa v ustvarjanju take vojaške alianse doslej še ni bilo storjeno nič konkretnega. Nesreča argentinskega rušilca Buenos Aires, 7. okt. s. Zvedelo se je, da se je argentinski rušilec »Corientes«, ki se je pri manevrih zaletel v križarko »Al-mirante Brown« v La Plati, potopil. Posadka ga je še o pravem času zapustila. Nesreča se je pripetila zaradi megle. 150 članov posadke se je rešilo na križarko, ki se je tudi nekoliko poškodovala, 11 mornarjev je utonilo, 9 pa jih je bilo ranjenih. Na kraj nesreče je prispel admiral Tlno-ati, ki vodi sam preiskavo o vzrokih nesreče. Obnova trgovine med Srbijo in Hrvatsko Zagreb, 7. okt. d. Kakor se doznava s pristojnega mesta, je bil med srbskimi in hrvatskimi oblastvi dosežen sporazum za obnovitev trgovinskega prometa med obema državama. Nova nemška ofenzivo proti Moskvi Nemški pritisk je posebno močan na obeh krilih Timošenkove vojske Operacije se razvijajo na več sto kilometrov dolgi fronti in zavzemajo čim dalje večji obseg Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. okt Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V teku napovedanih nov?h operacij je bila na področju severno od Azovskega morja velika bitka. Ob strani čet zavezniških držav zasledujejo nemške čete poraženega sovražnika. Motorizirani in oklopni oddelki so prodrli globoko v umikajoče se sovražnikove vrste. Pri tem je bil ujet štab 9. sovjetske arnrje, dočim je vrhovnj poveljnik že prej pobegnil z leta 'nm na varno. Tudi v ostalih odsekih vzhodne fronte se razvijajo napadalne operacije po določenem načrtu. Ponoven nočni poizkus izkrcanja sovjetskih si! na obali zapadno od Petrograda je bil odb"t. Večina za prevoz čet uporabljenih ladij je bila potopljena, izkrcane sovražne čete pa Sf> bile popolnoma uničene. Letalsko orožje je nar«id'o v poslednji noči neko tvornico orožja v Rostovu. ka-kar tudi vojaške naprave v Moskvi in Pe-rtogradu. V boju proti Angliji so bombardirala bojna letala v noči na 7. oktobra vojaško važne naprave v južno zapadni Angliji. V severni Afriki so napadla nemška bojna letala tudi včeraj podnevi z dobrim učinkom pristaniške naprave v Tobrukn. Pri letalskih napadih na Sueško pristanišče v noči na 6. oktobra sta bili uničeni z bombnimi zadetki v polno dve trgovski ladji s skupno 10.000 br. reg. tonami, dve nadaljnji veliki ladji pa sta bili hudo poškodovani. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško državno ozemlje. Stockholm, 7. okt. d. Po informacijah vojnih dopisnikov sovjetskih listov je v osrednjem cdseku vzhodnega bojišča že več dni v teku nova velika nemška ofenziva proti Moskvi in zavzemajo nemške ofenzivne operacije vedno večji obseg. Borbe se bijejo na več sto kilometrov dolgem pasu, ki poteka v severno-južni smeri vzhodno od Smolenska. Nemške čete so zlasti na obeh skrajnih točkah tega novega operacijskega pasu silno ojačile pritisk na sovjetske-ruske oddelke pod poveljstvom maršala Timošenka. Pod silovitim nemškim pritiskom Timošenkove armade na obeh krilih odstopajo. Nemške vojaške sile so bile v zadnjem razdebju relativnega zatišja v srednjem bojišču izredno ojačene z novimi močnimi tankovskimi oddelki in novimi divizijami motorizirane pehote. S finskega bojišča Helsinki. 7. okt. d. Kakor javljajo s pristojnega finskega vojaškega mesta, s>o so- vjetske čete severne od Petrograda izvršile z močnimi silami nekaj protinapadov na prodiraioče finske (/ddeke. Po ogorčenih borbah so Finci vse napade odbili t hudimi izgubami za sovražnika Na ieki točki je bil po ogorčeni borbi decimiran cel sovjetsko- ruski bataljon. V obleganem Petrogradu Helsinki. 1 ok. d Vojni ujetniki, ki so jih finske čee zajele na petrograjskem bojišču prnovedujejo zan;mive podrobno sti o položaju v obleganem Petrogradu. Neprestano bombardiranje in obstreljevanje Petrograda je med drugimi poslopji uničilo tudi že mnoge tovarne in druga važna nodietia. Prehrana v mesitu je skrajno težavna Na prodaj sta le ie kruh in boršč. toda obrrrki živeža so zmerom manjši Le še delavci, ki so zaposleni pri najtežjih delih dobivajo po 400 gr kruha na dan. Sovjetski vojni ujetniki pripovedujejo tudi o velikih izgubah na sovjetski strani. Posebno hude izgube so imele sovjetske čete pri poskusnih orot-napadih na finske postojanke. Od neke skupine, ki je šla v napad s 164 možmi, se je vrnilo le še 6 vojakov. V r * °m drugem primeru ie bil oddelek 800 sovjetskih mornarjev poslan na pomoč stotniii. zapleteni v hude borbe. Izmed 800 mornarjev jih je 600 obležalo na bojišču. Uničevanje sovjetskih prometnih zvez Berlin, 7. okt. d. Nemško letalstvo je tudi včeraj ves dan v velikem obsegu nadaljevalo svoje napadalne operacije na vseh odsekih vzhodnega bojišča. Nemško letalstvo je sovjetski vojaki prizadelo povsod zelo velike izgube. Letalski napadi so bili v prvi vrsti osredotočeni na ceste in železnice v sovražnikovem frontnem zaledju. Z mnogimi bombnimi zadetki so brle prometne zveze razdejane. Nemška letala so nadalje z bombam5 napadla ter s strojnicami obstreljevala sovražnikove tovorne ladje. Napadi so bili izvršeni na 78 transportnih Vlakov. Pri tej priliki ie bilo 55 vlakov uničenih, mnogo drugih pa zelo hudo poškodovano. Nemška letala so bombardirala tudi železniške postaje in so bili v okviru teh napadov posebno hudo poškodovani štirje važni kolodvori V severnem odsek*! vzhodnega bojišča so oddelki nemškega letalstva prav tako izvršili vrsto uspešnih napadov na cilje v zaledju sovražnikove fronte. Ti napadi se raztezali vse do Severnega ledenega morja, kjer so bile na mnogih mestih hudo razdejane sovražnikove prometne zveze. Velika odločilna borba pred rimo Obkoljevanje Moskve s severa v smer; od Valdajskega gričevja in z juga od Harkova Berlin, 7. okt. u. Nemška javnost z napeto pozornostjo, toda zelo samozavestno pričakuje razvoj dogodkov na vzhodni fronti. Ne vemo še, piše »Volkischer Beobachter«, v katerem odseku 2000 km dolge fronte se zbirajo sile za napad in kakšen je cilj nemškega prodiranja. Nemški narod mirno pričakuje trenutka, ko bo glavni stan smatral za potrebno, da poda v tem pogledu kake podrobnosi. Za danes se lahko reče samo to, da so se zrušile nade Anglcsasov, ki so simatrali zimo za največjega ruskega zaveznika, pa so se jim te nade popcilnoma izjalovile. Pred dvema tednoma je Reuterjeva agencija z nekakim olajšanjem objavila, da je v petrograjskem odseku že padel prvi sneg, toda ta prvi sneg ni prinesel zime, pač pa vse kaže, da bo prišel še pred zimo slovit vihar, ki se bo kakor plaz vrgel na Stalinove čete. V ostalem se sime smatrati, da je mogočna ruska vojna ma-šmerija danes že tako oslabljena, da ne bo mogla vzdržati novega silovitega pritiska. Nemški načrt temelji na široki akciii v podobi klešč proti Moskvi. Objemne akcije se vrše na severu od Petrograda m na jugu od Harkova. Ako bi se ti dve mesti lahko še nadalje držali, mislijo v Londonu, bi bil nemški načrt obsojen na polom. Včeraj ziutrai je londonski radio objavil, da sii maršal Budjoni obupno prizadeva zadržati nemško prodiranje pod Harkovom in dostavlja da se tudi na severu že čuti silovit nemški pritisk v smeri proti Moskvi. Vojaški sot rudnik Reuterjevega urada, general Gugh, pravi: Položaj tw> vzhodni fronti, ki je zopet izpremeoiena v ogromno bojišče, je prišel do zelo kritične faze, vendar se ne more reči, da bi bile sovjetske armade v obupnem položaju. Ako Rusi zmagajo v tej veliki bitki, kar ie zelo mogoče, bo to imelo odločilen vpliv za borbo na vsej fronti. V tem primeru br Nemčija nedvomno izmibita vojno, ako ps bi zmagali v tej bitki Nemci, bi to za Sovjetsko zvezo še vedno ne pomenilo poraza in dokončnega poloma. Poleg tega generala je v anglosaškem svetu še mnogo drugih optimistov. Zlasti bostonski radio, ki često napoveduje dogodke, iziavlja. da ofenziva tik pred zimo ne more biti drugega kakor znamenje cb- Dr. Dietrich je govcril v prvi vrsti o načinu vojaškega poročanja, kakršnega se poslužuje sovražnik. Na podlagi mnogoštevilnih citatov iz rdečih vojnih poročil ter Reu-terjevih vesti in komentarjev generala sira Huberta Hougha je načelnik remške tiskovne službe dekazal kakšno stališče je nasprotnikova ^OTOČevalska služba zavzela glede napovedi nemškega kancelarja, »da so se pričele nove operacije gigantskega obsega«. To Hitlerjevo izjavo je nasprotnikova poročevalska služba najprej zanika-vala, razširjajoč vesti o sovjetsko-ruskih ofenzivah, in je svoje :zpade naenkrat pre-okrenila šele potem, ko je postal položaj na vzhodni fronti že zelo tesen in je bila tuja poročevalska služba prisiljena to priznati. Tako tiskovno politiko je označil dr. Dietrich za »najbolj nesmise'no, ki je sploh mogoča«. Dr. Dietrich je nato nadaljevali: »Nedavno sem omenil da je obdobje, v katerem ima naš tisk navado disciplinirano molčati glede poročanja o vojaških operacijah tisto obdobje, v katerem nem-ke oborožene sile delajo. Dočim mi molčimo in delamo, drugi nesramno lažejo Churchillovj informacijski židje zopet brez pridržkov lažejo, dočim mi molčimo. Iz tega dejstva bi pač morali njihovi črtate! j i že sami sklepati, da nemške oborožene sile ta čas zopet nastopajo in sicer zelo močno in odločujoče. Sodelovanje slovaške vojske Berlin, 7. okt. d. Na pristojnem nemškem vojaškem mestu podčrtavajo zlasti delež, ki ga imajo slovaške čete pri novih velikih operacijah na vzhodnem bojišču. Doslej sta se posebno izkazala Slovaško topništvo in protiletalsko topništvo. V prfllično kratkem času, ko so bile slovaške čete zapletene v borbo, so ujele že 1400 sovjetskih vojakov. Bukarešta, 7. okt. u. Nemški poslanik baron Killinger je govori 1 na sestanku tukajšnje nemške kolonije. Pohvalil je nemške in rumunske vojake, ki se junaško bore na fronti. Naglasil je. da je doslej šlo skozi Romunijo 5.000 nemških vlakov s četami in vojnimi potrebščinami. Pri tem ni prišlo do nobenega izgreda. Svoj govor je zaključil z izrazi vdanosti kralju Karolu in maršalu Antomescu. upa, ter napoveduje zelo skromne uspehe tega nemškega podjetja Moskva s svoje strani priznava da na jugu stvari ne stoje dobro, zato pa se tolaži s trditvi io. da so ruske čete na severu razbile železni obreč, kd je stiskal Petrograd. Nemški molk in angleška propaganda Berlin, 7. okt. d. Nemški poročevalski urad je davi objavil nekatere izjave načelnika nemške tiskovne silužbe dr. Dietricha glede »položaja v poroeevalni politiki«. Finski odgovor Angleške zahteve so za Helsinki, 7. okt. d. V ponedeljek je bil švedskemu poslaniku v Helsinkih izročen odgovor finske vlade na britansko noto, ki je bila izročena v Helsinkih svoječasno s posredovanjem poslaništva norveške emigrantske vlade v Helsinkih. Švedsko poslaništvo bo finski odgovor odpremilo v London. Uradno finsko poročilo, ki javlja o predaji odgovora, pripominja, da je finska vlada istočasno izročila tudi odgovor na spomenico eksilne norveške vlade naslovljeno na finsko zunanje ministrstvo. Besedilo obeh odgovorov finske vlade bo šele objavljeno, ko bosta odgovora dostavljena angleški odnosno norveški eksilni vladi Stockholm, 7. okt. d. Dasi ni znano besedilo včeraj odpremljenega finskega odgovora na svoječasno britansko noto, se vendar na podlagi zelo jasnih komentarjev finskih listov lahko trdi. da se finski odgovor ne more glasiti drugače, kakor, da so v trenutnih okoliščinah angleške zahteve za Finsko nespremenljive. Eden izmed razlogov, s katerim bo Finska lahko utemeljila svoje stališče, je vsekakor tudi stališče, ki ga je zavzela sovjetska vlada napram obveznostim do Finske, določenim v svoječasni dorpatški pogodbi lz L 1920. V tej pogodbi se je Rusija namreč vezala, da da vzhodni Kareliji popolno avtonomijo. Dorpatska pogodba ie nadalje določala, da v vzhodni Kareliji Sovjetska zveza ne bodo smela imeti vojaških Vojna na morju Berlin, 7. okt. d. Kakor je bilo že kratko objavljeno, so v noči na ponedeljek nemška borbena letala napadla sovražnikove ladje ob vstopu v Sueški prekop. Kakor javljajo s pristojnega nemškega mesta, sta bila pri tej priliki uničena dva sovražna trgovinska parnika s skupaj 10.000 do 12 tisoč tonami. Eno izmed ladij je bomba pogodila v sredo ter nato še na krmo, nakar so na njej nastale hude eksplozije. Na drugem parniku je neposredno po bombnem zadetku eksplodiral parni kotel in je eksplozija ladjo popolnoma raztrgala. Vohunski proces v Varni Sofija, 7. okt. dd. Včeraj se je pričel v Varni proces proti raznim zločincem, obtoženim sabotainih dejanj in vohunstva. Glavni obtoženec je neki Anton Prudkin, ki pa trdovratno zanikuje dejanja, ki mu jih očita obtožnica. Njegov jxwnagač Petrov pa je nasprotno že priznal, da je po naročilu obtoženega Prudkina izdeloval kovinske cilindre za eksplozivne naboje, da je zanj kupoval strelivo in da mu je Prudkin ukazal uničiti tudi neki vodnjak. angleško noto Finsko posadk. Teh dogovorov Moskva ni izpolnila. List »lita Samomat« zelo značilno ugotavlja, da se finska vojska v vzhodni Kareliji ne nahaja na čisto ruskem ozemlju. Finske čete se nahajajo samo na ozemlju avtonomne sovjetske Karelsko-finske republike. 2e te službeni sovjetski naziv priznava finski narodnostni značaj te pokrajine. Razen tega je finski jezik v vzhodni Kareliji službeni jezik in se poučuje v šolah. S pravnega in narodnostnega vidika je bil položaj vzhodne Karelije definiran tudi v izjavah o podpisu dor-patske mirovne pogodbe, v kateri se je Sovjetska zveza zavezala, da na ozemlju avtonomne Karelske republike ne bo imela svojih čet Tudi sedaj, ko so vkorakale v Petrozavodsk, so finske čete ugotovile, da so tamkaj ruska imena še vedno napisana v finščini. V svoji proklamaciji, ki jo je izdal ob pričetku vojne 1. 1939/1940, je sovjetski komisar za zunanje zadeve MolotoV med drugim izjavil: »Prišel ip čas, da se uresniči stoletni sen finskega naroda; strniti karelsko prebivalstvo s prebivalstvom Finske, ki sta oba istega plemena ter ju združiti v skupni finski državi« Ta sen sri je zunanji minister Sovjetske zveze prizadeval uresničiti pač na svoj način, danes pa ga finska vojska prav tako uresničuje na svoj način. V enem in drugem primeru pa o vzhodni Kareliji nikoli nI bilo govora, da bi bila rusko ozemlje. Japonska vojna pripravljenost Ojačenje posadk v najsevernejši japonski pokrajini Tokio, 7. okt. d. član japonskega generalnega štaba general Torahširo Kavake je po radiu pozval japonsko prebivalstvo najsevernejše japonske pokrajine Karafuto k pripravljenosti. General Kavake je zlasti naglasil važnost te severne japonske pokrajine v obrambi japonskega imperija. Japonski general je med drugim dejal: Na vašem področju smo razmestili čim večje število naših čet, vseeno pa nameravamo poslati tjakaj še nadalnja ojačenja. čeprav predela Hokaido in Karafuto nimata kakih velikih mest niti ne pomembnejših trgovinskih središč, sta vendar strateško izredno važni ozemlji. Zaradi tega je potrebno, da tamkajšnje prebivalstvo čim tesneje sodeluje z vojaškimi oblastmi ter se z njimi vrel loti praktičnfh priprav za obrambo ter za defenzivne akcije. Tokio, 7. okt. s. Vrata konferenc, ki so jih imeli angleški in ameriški eksponenti na Daljnem vzhodu, se presoja v tukajšnjih političnih krogih kot pritisk na Japonsko, da bi ji preprečili realizacijo njenih načrtov o novi ureditvi vzhodne Azije v skupni blagor. »Kokumin« opozarja da postajajo politične, vojaške in gcK-.poda.rske grožnje Japonski zmerom resnejše. Položaj na Daljnjem vzhodu se je spet hudo po- slabšal, to pa zgolj zaradi angleške m ameriške politike. Seja japonske vlade Tokio, 7. okt. d. Japonska vlada se je davi sestala k seji, na kateri je razpravljala predvsem o položaju v japonskih trgovskih zadevah z zunanjim svetom. O tem so obširno poročali zunanji minister Tojoda in minister za trgovino in industrijo Isakonji. Japonski kabinet je nato sprejel načrt za reorganizacijo vlade v Koreji. Po končani vladni seji je minister za trgovino in industrijo Isakonji posetil opoldne mornariškega ministra admirala Oikavo v njegovem uradnem stanovanju. O vsebini njunih razgovorov ni bilo ničesar objavljenega. 290 km dolg vodni prekop v severni Kitajski Peking, 7. okt. (Domei). Politična komisija za severno Kitajsko je odobrila načrt zgraditve 290 km dolgega vodnega prekopa, ki bo vezal mesto Sišen v provinci šansi z luko Tiencin. Prekop bo speljan po široki nižini Ijčung. V prvi fazi izgradnje tega prekopa bo izkopan 18 m širok in 2 m globok prekop na daljavo 30 km med šišenom in šianočenom. Ta prekop bo -luž.l za prevoz premoga in bombaža iz province šansi v Tiencinu. Razširjenje naredb za priključene občine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino edreja glede na to, da so nekatere občine šele po ustanovitvi pokrajine postale njen sestavni del in da se torej do časa njih prehoda pod neposredno italijansko upravo tamkaj niso mogle izvrševati naredbe, ki jih je izdal Civilni komisar za slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski in Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in glede na potrebo, da stopijo te naredbe tam takoj v veljavo, da se pa primerno podaljšajo roki, ki so morda v teh nareabah določeni; Čl. 1. Na občine Št. Peter, Orehovica, Brusnice, Šmarjeta, Bela cerkev, Mirna, Št Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ pri Kostanjevici, Škocijan, Tržišče, Mokronog, Trebelno, St. Rupert, Št. Vid pri Stični, Veliki Gaber, Pranskovo in Sv. Križ pri Litiji se po vsem obsegu razširjajo vse naredbe, ki jih je izdal Civilni komisar za slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski in Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, kakor tudi vsi drugi predpisi splošnega značaja, kar jih je veljalo v Ljubljanski pokrajini preden so te občine prešle pod neposredno upravo te pokrajine. ČL 2. Roki, ki so morda določeni v na-redbah, omenjenih v prednjem členu, se za gori naštete občine podaljšajo, razen primerov, kjer je izrečno drugače odrejeno, tako da potečejo petnajsti dan od objave te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem uvrstitve v Službeni list za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 4. oktobra 1941-XIX. Visoki Komisar: Emilio Grazioli Predpisi o oddajanju oprcmljenJi sob v podnajem Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno urediti oddajanje opremljenih sob v podnajem: Čl. 1. Kdor namerava obrtoma oddajati sobe ali opremljena stanovanja ali drugače jemati na stanovanje za plačilo, mora za mesto Ljubljano zaprositi posebnega dovolila pri kr. kvesturi, za druge občine pokrajine pa pri pristojnem okrajnem načelstvu. Glede sob, ki so sedaj, ko stopi ta naredba v veljavo, že oddane v podnajem, se mora vložiti prošnja v 5 dneh od dne objave. Čl. 2. Prošnje za dovolitev morajo obsegati vse osebne podatke prosilca, natančno lego hiše ter število sob in postelj, ki se oddajajo. Če gre za cela stanovanja, je treba navesti tudi število prostorov, ki jih obsegajo. Čl. 3. Kdor obrtoma oddaja sobe ali opremljena stanovanja v podnajem, ne sme sprejeti na stanovanje oseb brez pismene legitimacije, opremljen« s fotografijo, ki jo izda javno oblastvo. Poleg tega morajo voditi vpisnik, ki ga vidimira na vsakem listu kr. kvestura ali okrajno načelstvo; v njem je treba navesti osebne podatke oseb in kraj, od koder prihajajo, na posebnem listku pa r -ajo sporočiti vsak dan kr. kvesturi ali ^ /o j emu okrajnemu načelstvu prihod, odhod in namembni kraj teh oseb. ČL 4. Podnajemne pogodbe se marajo napraviti pismeno in morajo obsegati podatke o obsežnosti, opremi, legi, postrežbi in najemnini za sobo. ČL 5. Cene za podnajeme, vštevši uporabo, pranje ter likanje posteljnega perila in brisač kakor tudi snažen je, ne smejo presegati sorazmerne vrednosti najetega objekta in dodatka za rabo opreme in postrežbo. V ta namen je treba vzeti za podstavo celotni znesek po davčnem uradu ugotovljene najemnine za celo stanovanje z vsemi pripadki in deliti s številom sob, iz katerih stanovanje sestoji. Kuhinja in drugi poselski prostori štejejo za eno sobo. Tako dobljena vrednost se me zvišati: a) za 100% pri sobah, ki so moderno opremljene z naslonjačem ali ležalnim di-vanom in z uporabo kopalnice dvakrat na teden in uporabo telefona. b) za 90% pri dobro opremljenih sobah in z uporabo kopalnice enkrat na teden, c) za 70% pri navadno opremljenih sobah in brez uporabe kopalnice. Za drugim podnajemnikom že oddane sobe se nikakor ne morejo zahtevati višje cene od cen, ki so bile v rabi na dan 15. marca 1941. Čl. 6. O sporih glede določitve cen iz prednjega člena odločajo brez pravice do pritožbe mešane komisije, ki se postavijo pri vsakem krajevno pristojnem obče-upravnem oblastvu prve stopnie in so sestavljene iz enega predstavnika najemodajalcev (Društva hišnih posestnikov), enega predstavnika najemnikov (Društva stanovanjskih najemnikov) in enega predstavnika občeuoravneea oblastva prve stonnie. ki komisiii predseduje. Čl. 7. Kršite! i i doWb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev. Čl. 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 27. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar: Emilio Grazioli Tretja nagrada INA za obiskovalce velesejma Včeraj je bilo na velesejmu v paviljonu INA tretje žrebanje za deset premij po 500 lir, ki jih je zavod dal na razpolago obiskovalcem velesejma. Množica je oblegala paviljon. Izžreban je bil listek številka 2378 z imenom g. Slavka Kosiča, šiška-Mala vas št, 67, ki naj se izvoli javiti, da prejme izžrebano nagrado. Naše gledališče D B A M A Sreda, 8.: Katarina Medičejska. Red A. Začetek ob 18.15, konec ob 20.15. četrtek, 9.: Hamlet. Red četrtek. Začetek ob 17.30, konec ob 21. Kino Alessl je dramatik, ki ga odlikuje resnična teatralnost v najplemenitejšem pomenu besede. Gledališka polnokrvnost njegovih likov in gospodarna arhitektoni-ka dejanja, ki je hkrati barvito in plastično, ne da bi bilo preobloženo, se družijo v harmonično celoto. »Katarina Medičejska« je drama šentjernejske noči, v kateri so na osnovi Katarininega značaja in njenih političnih dejanj, pokazani motivi, zakaj je postala šentjernejska noč neizogibna. Igra postavlja igralko Katarine v središče zanimanja, ker sloni vsa teža igre na tem liku. Veličastni lik vladarice in matere je pretresljiv in grozoten ter predstavlja sila zahtevno igralsko nalogo, kakršnih premore sodobna dramatika le malo. Katarino bo podala Marija Vera, njene otroke: Karla IX. Kralj, Henrika Anžuvinskega Sever, Margoto šaričeva, Fulvijo Remčeva, admirala Colignyja M. Skrbinšek, astrologa Rugierija Gregorin, veleposlanika de Alavo Levar, kancelarja Biraguea Lipah, barona Retza Cesar, generala Strozzija Presetnik, dalje bodo sodelovali Potokar, Drenovec, Peček, Bratina, Brezigar. Tiran, J. Boltarjeva in Raztresen. Režiser dr. Kreft. Predstava bo za red A. Prva repriza Shakespearjeve tragedije »Hamlet« bo v četrtek 9. t. m. za red četrtek. Nova uprizoritev »Hamleta« je eden izmed velikih dogodkov v letošnji sezoni. Zanimiva zasedba vlog, novo komponirana glasba D. žebreta, ustvarjajo celoto, ki jo velja videti. OPERA Sreda, 8.: Aida. Red sreda. Začetek ob 17.30, konec ob 21. četrtek, 9.: Netopir. Red B. Začetek ob 18.15, konec ob 21. Verdijeva velika opera »Aida« spada v vrsto najznamenitejših svetovnih velikih oper in zahteva izredno jfevilo zbora in veliko zasedbo orkestra. Naša opera je pomnožila v tekoči sezoni zbor in orkester, ki bosta prišla prvič v svojem novem večjem obsegu v »Aidi« do najlepše veljave. Novost bo Heybalova v naslovni partiji in Lupša kot egiptovski kralj. V drugih glavnih partijah je ostala prvovrstna zasedba iz prejšnjih sezon. Nov bo tudi sel Rakovec. Amneris bo pela Kogejeva, Ra-damesa Franci, Ramfisa Betetto, Amo-nasra Primožič. Dirigent A. Neffat, Režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti, inscenacija inž. E. Franz, koreograf inž. P. Golovin. Smrtna nesreča z vojaško granato Mokronog, 6. oktobra. V Spodnjem Lakencu prt Mokronogu je našel 181etni Jože Kostrevc vojaško granato v bližnjem gozdu. Radovednost mu v soboto zvečer ni dala miru, da je kljub svarilom oblasti in glasovom o nesrečah z vojaško municijo in orožjem, začel tolči po granati. Z njim je bilo tudi nekaj njegovih tovarišev, ki so bili toliko pametnejši, da so njegovo početje samo gledali. Naenkrat se je zaslišal z roba gozda pok in neprevidni mladenič je obležal ves razmesarjen. Razneslo mu je obe roki, da so mu jih morali amputirati, močno je imel poškodovano eno stran obraza z očesom in obe nogL Prvo zdravniško pomoč mu je nudil mo-kronoški zdravnik dr. Mušič, nato pa so ga takoj prepeljali v bolnico v Kandiji. Kljub zdravniški pomoči je podlegel ranam in umrl v bolnici. še vedno se najdejo neprevidneži, da se igrajo z odvrženo municijo ln orožjem in se ne drže razglasov in naredb, da je treba vse take predmete oddati takoj na najbližji karabinjerski stanici, na občini, ali pri vojaški oblasti. Kdaj bodo ljudje izuče-ni od teh malomarnosti, ki se končavajo navadno s smrtjo ali doživljenjsko po-habljenostjo ? Gospodarstvo Odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn Novi predpisi stopijo v veljavo v ponedeljek 13. oktobra Na podlagi obrtnega zakona ln zakona o zaščiti delavcev ter čl. 3 kraljevega ukaza z dne 3. maja 1941 — XIX je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo od 3. oktobra določil čas za odpiranje in zapiranje trgovin, rokodelskih ln obrtnih obratovalnic, pisarn, trgovinskih in industrijskih podjetij ter denarnih zavodov in zavarovalnic. Odpiranje in zapiranje ob delavnikih. A. Prodajalnice morajo biti o J prte: 1.) trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne in trgovine z mešanim blagom v zimskih mesecih od 8.30 do 12.30 m od 15. do 18. ure, v poletnih mesecih pa od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure; 2.) trgovine z živili ter prodajalnice premoga in drv v zimskih mesecih od 8. do 12. in 15. do 18., v poletnih mesecih pa od 8. do 12. in od 16. do 19.; 3). trgovine s sadjem in zelenjavo od 6.30 do 12.30 in od 15. do 19.; 4.) prodajalnice kruha in mlekarne od 6.30 do 20.; 5.) prodajalnice peciva, slaščc in piškotov od 8. do 20.; 6.) mesnice od 6.30 do 11.; 7.) prodajalnice rastlin in cvetja od 8.30 do 12.30 in od 15 do 20. Za obhodno prodajo blaga in predmetov, ki spadajo v naštete obrate, se mora upoštevati urnik, ki velja za ustrezne obrate. B. Obrtne obratovalnice, trafike, prodajalnice časopisov in klavnice morajo biti odprte: 1.) obrtne obratovalnice, ki so ločene od prodajalnic, od 7. do 12. in 14. do 19.; 2.) brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice v zimskih mesecih od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30, v poletnih mesecih pa od 7.30 do 12.30 in cd 15.30 do 19.30; 3.) obratovalnice za pranje in likanje v zimskih mesecih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18.; v poletnh mesecih pa od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19.; 4.) pekarne in slaščičarske delavnice od 7. do 15.; 5.) prodajalnice monopolskih predmetov (trafike) in prodajalnice časopisov v zimskih mesecih od 7. do 20. in v poletnih mesecih od 7. do 21. Urnik za javne in zasebne klavnice določijo občine po zaslišanju pristojnih strokovnih organizacij. Ob sobotah in dnevih pred prazniki se morajo zapirati brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice zapirati pol ure kasneje. V pekarnah se smejo pripravljalna dela (kurjenje peči, pristavljanje kvasa in mešanje testa) pričeti ob 4. uri in se sme v ta namen zaposliti le nujno potrebno osebje; o številu potrebnega osebja odločajo v spornih primerih obče upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju Zbornice za TI in Pokrajinske delavske zveze. C. Pisarne morajo biti odprte: 1.) pisarne trgovinskih tvrdk na debelo, sped>cijskih tvrdk, industrijskih podjetij, bančnih zavodov, zavarovalnic in podobnih obratov oi 8. do 12. in od 15. do 18., pri čemer pa ti zavodi omejijo poslovne ure za občinstvo popoldne od 15.30 do 16.30; 2.) potovalne pisarne, ki prodajajo tudi železniške vozovnice, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. Ob sobotah poslujejo pisarne bančnih zavodov, zavarovalnic in podobne pisarne vzdržema oi 8. do 13., za občinstvo pa do 12. ure. Praznični dnevL Ob nedeljah in drugih dnevih, ki so praznični dnevi po naredbi z dne 19. septembra 1941 — XIX (za čas, dokler traja vojna, se praznujejo naslednji praznični dnevi: novoletni dan, 6. januar — Sv. Trije kralji, 19. marc — Sv. Jožef, Vnebohod, Sv. Reš-nje Telo, 29. junij — Sv. Peter in Pavel, 15. avgust — Veliki Šmaren, 1. november — Vsi sveti, 8. december — Brezmadežno spočetje, 25. december — božični dan, Visoki komisar pa sproti določi, katere obletnice se praznujejo kot državni ali narodni prazniki) morajo biti vse prodajalnice, obrtne in rokodelske obratovalnice, ki so navedene pod A in B, in vse pisarne pod C zaprte z naslednjimi izjemami: Ob nedeljah in prazničnih dnevih, izvzemši Božič, morajo biti odprte za občinstvo: 1.) mesnice od 7. do 10. ure; 2.) prodajalnice kruha, mleka, sadja ln zelenjave od 7. do 12.; 3.) brivske, lasuljarske, manikerske in kosmetične obratovalnice v vsej pokrajini, razen v Ljubljani, od 7. do 12.; 4.) fotografski ateljeji kakor ob delavnikih; 5.) trafike v vrstnem relu, določenem od krajevno pristojnega občeupravnega oblastva kakor v delavnikih; 6.) prodajalnice časopisov kakor ob delavnikih; 7.) pogrebna podjetja kakor ob delavnikih; 8.) vse obratovalnice na nedeljo pred božičem ali po božiču z dopoldanskim urnikom kakor ob delavnikih; 9.) prevozniška podjetja, če pride nedelja na običajni dan selitev, za ves dan. Ob nedeljah in prazničnih dnevih pa smejo biti odprte za občinstvo prolajalnice cvetja in slaščic vobčs od 8. do 12. in prodajne lope in stojnice pri cerkvah za prodajo podob in drugih nabožnih predmetov, knjig, igrač in slaščic ob cerkvenih slavjih z istim urnikom kakor ob delavnikih. Mesnice morajo Wti zaprte vse petke, brivnice pa vse ponedeljke kot nadomestile dni za počitek, če pa je na torek praznik, se za brivske obratovalnice preloži dan počitka na četrtek. Izjemne določbe. Na letne in mesečne sejmske dni morajo biti prolajalnice in obrtne obratovalnice v vsej pokrajini, izvzemši Ljubljano in Novo mesto, odprte nepretrgoma in brez opoldanskega presledka. Pekarnam je prepovedano peči kruh ob nedeljah, izvzemši zadnjo nedeljo pred božičnim dnevom. Izvzete so bolniške, zdraviliške in sanatorijske pekarne, toda samo za potrebe teh zavodov in naprav. Za notranja dela smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice odprte brez časovne omejitve, vendar morajo v ta namen zaprositi za posebno dovoljenje pri pristojnem občeupravnem oblastvu prve stopnje, pri čemer morajo navesti razloge, zakaj so dela izven delovnega časa potrebna. Dovoljenje se izda po zaslišanju pristojnih strokovnih organizacij. Za prodajanje na javnih trgih določijo čas pristojna občinska oblastva. Splošne določbe Določbe te naredbe se nanašajo na vse prodajalnice in rokodelske ter obrtne obratovalnice v Ljubljanski pokrajini, ne glede na to, ali pripadajo zasebnikom ali javnim ustanovam, odnosno ali je v njih zaposleno pomožno osebje. Ta naredba se ne uporablja za lekarne, za podjetja, ki prevažajo osebe z vozovi, avtomobili in drugimi vozili, za javno po-strežništvo (čistilci, nosači, garaže), za obhodno prodajo časopisov in kadilnega pribora, za brivske obratovalnice na železniških postajah in za prodajo slaščic na postajnih peronih, za prodajanje slaščic v kinematografih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in podobnih lokalih, za industrijske obrate in za gostinske obratovalnice (hotele, restavracije, gostilne, kavarne, penzije, ljudske kuhinje itd.) iz § 76. obrtnega zakona. Ob času za zapiranje obratovalnic se morajo zapreti vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam, ki so že v prodajalnih prostorih, se mora postreči, kar pa redoma ne sme trajati dalje kakor četrt ure po času, določenem za zapiranje. Lastnikom obratovalnice in njihovim rodbinskim članom je dovoljeno bivati ali delati v obratovalnici tudi po času, ki je določen za zapiranje. V obratovalnicah za prodajo raznovrstnih predmetov, za katere je določen različen delovni čas, velja najkrajši delovni ČclS* V zdraviliščih in kopališčih, ki so uradno proglašene za take, določi urnik krajevno pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje na zahtevo prizadetih strokovnih organizacij. Za poletne mesece veljajo meseci april— september, za zimske pa oktober—marc. Glede delovnega časa pomožnega osebja in vajencev veljajo posebne določbe zakona o zaščiti delavcev. Kazenske določbe. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju od 50 do 3000 lir, denarne kazni pa se stekajo v sklai za obrtno in trgovinsko šolstvo pri Visokem komiskarijatu. Z novo naredbo se razveljavljajo vse v tej stvari popreje izdane določbe, nasprotujoče določbam te naredbe, ki stopi v veljavo 18, oktobra 1941/XIX. Zanimanje za velesejem Tudi včeraj je bilo na velesejmu ves dan prav živahno. Prispelo je vse polno obiskovalcev iz podeželja, številni posetniki pa so prišli tudi iz Goriške, Tržaške in Videm-ske pokrajine ter iz Padove in Milana ter večja skupina deklet v narodnih nošah iz Aquile v Abrucih. Tudi iz Hrvatske so prišli nekateri interesenti. Zabeležene so tudi že kupčije v raznih strojih, hladilnikih, tehtnicah, kožuhovini, radijskih aparatih, kartonažnih izdelkih in v bižuteriji, zlasti so mnogo prodali flo-rentinskih izdelkov umetnostne obrtL Tudi v paviljonu Ljubljanske pokrajine, ki je zlasti učinkovito urejen, je mnogo zanimanja za blago in nekatere stroke, že beležijo zadovoljne kupčije. Stalno pa ima polno obiskovalcev kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine onstran Latermano-vega drevoreda. Razstava melioracijskih del Posebno zanimiva je melioracijska razstava v paviljonu, kjer razstavljajo ministrstva. K tej razstavi je treba pripomniti, da je Italija v zadnjih desetletjih izvršila na tem področju ogromno delo. Problem melijoracije je v Italiji mnogo nuj-nejši in obširnejši, kakor kjerkoli v Evropi, saj se melioracijska dela izvršujejo že več stoletij. Prvi zakoni so obravnavali le lzsu-ševanja z namenom, da se odpravijo močvirja, kot torišča malarije. Šele pozneje, nekako na začetku sedanjega stoletja, se je izkazala potreba po izpopolnitvi teh prizadevanj v smeri agrarne predelave zemlje, da bi bil dosežen čim večji gospodarski učinek. Toda šele fašistični režim je učvrstil to zamisel ln zakonito priznal »Integralno melioracijo« (bonifica integrale), pri kateri so združeni cilji države s privatnimi ciljL Melioracija se vrši v splošnem interesu, tako v zdravstvenem, kakor tudi gospodarskem in kolonizacij-sitem. Osnovni Mussolinijev melioracijski zakon iz leta 1928., ki je bil izpopolnjen leta 1933., predvideva siplošen načrt za ta dela, ki jih vrši država ali pa jih odstopa drugim podjetjem. Stroške nosi, kakor so pac različna dela, v cOloti država ali v določenem odstotku V predelih namenjenih za melioracijo se navadno ustanovi konzorcij (združenje vseh zemljiških lastnikov), ki dobi značaj javnopravne ustanove. Ta konzorcij izvrši dela in skrbi za njihovo vzdrževanje. Tudi za samo izboljšanje zemljišč se ustanavljajo konzorciji, ki izvrše ddla s podporo države. Vsi melioracijski konzorciji in konzorciji za izboljšanje zemljišč so združeni v Nacionalni fašisitični federaciji konzorcijev za integralno melioracijo. Ta federacija je ena izmed petih zvez Fašistične konfederacije poljedelcev. Sedaj je v Italiji 350 konzorcijev za melioracijo, ki obsegajo področje 5 milijonov ha in združujejo preko 1 milijon posestnikov. Konzorcijev za izboljšanje tal pa je več tisoč, med njimi so najvažnejši konzorciji za namakanje. Področja vključena v melioracijski načrt imajo v celoti skoro 10 milijonov ha površine in pokrivajo Va celotne površine države. V delu je sedaj 3.2 milijona ha, melioriranih pa je že 2.9 milijona ha. Doslej je bilo na teh področjih izvršenih 14.000 km cest, 20.000 osuševalnih kanalov in skoro 6000 km nasipov. Dovršeni kanali namakajo več kakor 1 milijon ha zemlje. Nadalje je bilo dovršenih 780 vodovodov za SU milijona prebivalcev ter skoro 45.00 zgradb in hlevov ter 77 celotnih kmečkih naselji. V 60 letih pred fašističnim režimom je bilo zgrajenih v okviru melioracij 700 km cest, ▼ fašistični dobi pa 13.000 km; nadalje v prvi dobi 7780 km kanalov, v fašistični dobi pa 12.000 km. Zlasti v lombardski nižini, ki je bila že pred stoletji osušena, je bilo treba urediti vprašanje namakanja, s čimer je postala ta nižina ena najplodnejših na svetu. Drug značaj imajo melioracijska dela v Benečiji ter v pokrajinah ob izlivu Pada, kjer je treba s črpalkami odvajati vodo in na ta način osušiti zemljo. V Emllski pokrajini bo kmalu končana gradnja velikega kanala za odvajanje vode, kakor tudi za namakanje. V neposredni okolici Rima so se prej razprostirala znana Pontinska močvirja, ki so bila vsako leto preplavljena. Ta močvirja so sedaj osušena m je zemlja naseljena. Narodno združenje bivših bojevnikov je skupaj z zasebniki zgradilo stanovanjska in gospodarska poslopja in je naselilo številne koloniste, ki bodo sčasom postali lastniki zemlje. V novo zgrajenih mestih (Littoria) pa vrvi že živahno življenje. Tudi v Kampaniji so Dlla polja malarije, ki so zdaj osušena in jih začenjajo kolonizirati. Mnogo melioracijskih del je bilo izvršenih tudi v Siciliji, kjer so odpravljene latifundije. Sicilija bo s kolonizacijo zabeležila velik napredek. Na Sardiniji so v teku velika dela ja namakanje in kolonizacijo, ki so že pokazala velik uspeh v predelu, kjer je zraslo novo mesto Mus-solinia. Od leta 1922 je fašistična vlada prispevala za melioracije 7.6 milijarde lir. pomoč za manjša melioracijska dela, ki so jih izvršili zasebniki, pa je dosegla že 6.1 milijarde lir. Gospodarski uspeh teh del se kaže zlasti v žitni produkciji. Na nekaterih področjih. ki prej niso dajalle nikakega pridelka, znaša sedaj pridelek pšenice do 30 stfotov na hektar. V Benečiji se pridobi na melioriranih zemljiščih do 50 stotov koruze na hektar. V primeri s prejšnjo vred-nn^tio S« ie t>o izvršenih melioracijah vrednost zemljišč povprečno skoiro pedeseto-rila. Na področju pontimkih moč vir jev (Agro Pontino) je nastala cela nova pokra-j:na s štirimi novimi mestu Obsežni pa so še načrti za nadaljnja melioracijska dela in dela za zboljšanje zemljišč, zlasti za namakanje polj. V kratkem bo vsa padska nižina v najvažnejših predelih umetno namakana. Ko bo gradnja kanala v Emilijski pokrajini dovršena in bodo končana dela za odtok iz velikih lombardskih jezer, bo največja ravna površina polotoka popolnoma kanalizirana. Vsa ta dela so v tesni zvezi s stremljenjem po popolni avtarkiji na področju prehrane, ki se naslanja zlasti na večjo produktivnost zemlje. Gospodarske vesti = Postavitev »Jugoslovanskega Feniksa« pod sekvester. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se vse in vsakršno poslovanje »Jugoslovanskega Feniksa«, zavarovalne družbe v Beogradu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje v Ljubljanski pokrajini postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra odv. Nino de Petris. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestrovim vodstvom. = K zaključku italijansko-hrvatskih trgovinskih pogajanj. Kakor smo že poročali, je bilo od 27. do 30. septembra v Benetkah zasedanje stalnega italijansko-hrvatskega gospodarskega odbora. Hrvatski zakladni minister dr. Vladimir Košak je po povratku iz Benetk izjavil svoje zadovoljstvo glede uspehov, ki so bili doseženi na tem četrtem zasedanju italijansko-hrvatskega gospodarskega odbora. Poudaril je, da je Italija posvetila temu zasedanju veliko pozornost, saj so konferencam prisostvovali 4 ministri, in sicer grof Vol-pi de Misurata, guverner Dalmacije, poslanik Bastianini, opolnomočeni minister Pietromarchi in opolnomočeni minister v Zagrebu Casertano. Dr. Košak je nadalje poudaril, da so bili razgovori vodeni v duhu popolne enakopravnosti in je ob tej priliki znova prišla do izraza hrvatska gospodarska neodvisnost. Po zaključenih pogajanjih v Benetkah se bo lahko uspešno nadaljevalo gospodarsko in politično sodelovanje med obema državama. Vsa vprašanja trgovinske izmenjave so bila rešena brez večjih težkoč v obojestransko zadovoljstvo. = Tihotapstvo bele moke na Hrvatskem. Prejšnji mesec so pričeli hrvatski mlini mleti novo pšenico po novih predpisih, po katerih je določeno mletje 15% enotne krušne moke. Mlini pa se teh predpisov niso držali in so mleli več bele moke ter so jo po tihotapski poti vnovčevali, pri čemer so imeli neupravičeno velik dobiček. Za belo moko je bila namreč v začetku septembra povišana cena od 10 na 20 kun, kar je omogočilo, da je cena krušni moki navzlic podražitvi pšenica ostala nespremenjena, namreč 5 kun. Mlini, ki so mleli belo moko preko določenega odstotka, so imeli zaradi tega velik neupravičen dobiček. Tihotapsko belo moko so prodajali vrhu tega še preko uradno določene cene, ki je itak visoka. Zato se Je hrvatsko trgovinsko ministrstvo odločilo, prepovedati mlinom mletje bele moke ln bodo v bodoče smeli mleti samo enotno 80% krušno moko. Belo moko in pšenični zdrob pa bo pod strogo kontrolo proizvajal samo osi-ješki mlin Croatia, ki bo smel namesto dosedanjih 15% izdelovati 40 % bele moke. — Omejitve pri izdajanju knjig v Nemčiji. Pod naslovom »Knjige racionirane« objavlja »Neues Wiener Tagblatt«, da letos v Nemčiji zaradi vojno-gospodarskih razlogov ne bo mogoče tiskati in vezati toliko knjig, kolikor znaša potreba, ki je zadnja leta znatno narasla. List citira proglas, ki ga je izdala organizacija trgovcev s knjigami. Ta proglas poziva knjigotržce, naj knjige ne prodajajo onim, ki jih hočejo kupiti, marveč onim, ki jih potrebujejo. Trgovini s knjigami je naložena posebna naloga. Razpoložljive knjige morajo biti na razpolago onim, ki imajo pred drugimi pravico na vrednote nemške kulture: to so v prvi vrsti vojaM, nemški delavci v oboroževalni industriji in nemške žene. S čisto trgovskega stališča bi bilo sicer knjl-gotržcu vseeno, komu proda razpoložljivi kontinget knjig, toda knjigotržec mora vršiti tudi kulturno-politične naloge, ki se jim ne more izogniti. Glede na omejitve je poskrbljeno, da bodo letos izdane predvsem dobre knjige, da pa pridejo te knjige v prave roke, mora biti skrb knjigotržcev. Obnovite naročnino! Jesen v Trstu in Gorici Trst—Gorica, prve dni oktobra. Koledarski nastop jeseni ne pomeni za Trst nobene posebne bistvene vremenske spremembe. Sončni žarki še zmerom pripekajo prijetno, toplo; nekaj dni je bilo čez pcildan prav poletno vroče. Dva dni je sku-fct! nadlegovati dež in se uveljaviti veter, ki bi se utegnil sprevreči v kakšno burjo. Toda iz vsega tega ni bilo nič. Le na dober-dobsiki planoti je bilo neurje in naliv. Sonce je spet posijale im toplo zajelo vso okolico. Sicer so že zdavnaj sikopneHi kupi -*sa in bila dostojna njegove razgibanosti in veličine. Diskusija o novem roman ti zmu je obrodila enajst člankov v »Primatu« samem in dolgo vrsto odmevov, opomb in komentarjev v drugih časopisih In dnevnikih. Utemeljeni so bili argumenti za in proti. Za vsem iskanjem in vsem nasprotovanjem je opaziti težnjo po veliki in močni umetnosti, ki bi kar moči združila stvarjalne duhove ln ki bi mogla sprejeti ln nositi sedanje in bodoče, ideale naroda in človeštva, združujoč jih z isto rodovitno silo skupnosti, kakor misel in akcijo, modrost in energijo, vero in razum, revolucijo in tradicijo. Diskusija o novem romantlzmu ni seveda refitla vjj>raš«4a, k} pl refiljiie s tW6- in inž. Stepišniku, ki jih omenja med najvidnejšimi od vseh. Med/ nadaljnjimi uspešnejšimi atleti zadnje sezone ni pozabil imen kakor Skuška, Bratovža, Milano-viča, Oberška, prof. Dobovška, o katerem pravi med drugim tudi to, da njegova navzočnost dokazuje, da tudi profesorji v Ljubljani ne zanemarjajo tekališča in zelene trate, kakor je v ostalem menda tudi med inženjerji, ki jih tamkaj zastopa Ste-pišnik. Tudi zanimivo in značilno za športno raven Ljubljane. H kraju se Lonza spominja tudi atletskega športa med dekleti in njihovih nedavnih nastopov v Novem mestu in Ljubljani. V pero so mu prišla tri imena, in sicer Priboškove, ki si je priborila kar tri prvenstva ter še drugi dve znani atletinji, Roglova iz Hermesa in Marinčkova iz Elana. Citirani članek je prav izčrpen in kaže, da so se začeli najboljši strokovnjaki iz Države v posameznih športnih panogah zmerom podrobneje zanimati za bitje in žitje našega športnega človeka. SK Velike Lašče : SK Ribnica 7:2 (2:1). Preteklo nedeljo je igralo moštvo SK Ribnice v Velikih Laščah, kjer je tekmo Izgubilo s 5:1. Tudi v revanžni tekmi, ki se je vršila v nedeljo 5. t. m. v Ribnici, je moštvo SK Velikih Lašč pokazalo, da močno nadkriljuje domače moštvo. V prvem delu Igre je domače moštvo pokazalo dobro Igro in je bilo enakovredno Lašča-nom, v drugem polčasu pa je močno popustilo in so Laščani stalno ogrožali vrata RJbničanov. Gostje, ki so pripeljali s seboj veliko število svojih bodrilcev iz Vel. Lašč, so pokazali lepo igro in so zasluženo zmagali. Vsi brez izjeme so bili na svojem mestu in dokazali, da tudi v majhnih krajih obstojajo dobri m močni klubi. ŽSK Hermes (lahkoatletska sekcija). Izbirno tekmovanje za troboj v mestu kopja bo v četrtek ob 17.45 na stadionu mel Ka-čičem, Kajfežem, Perčinličem in Svigljem. SK Ilirija (hokej sekcija). Danes v sredo 8. t. m. ob 7. uri zvečer v klubski sobi v kavarni Evropi obvezen sestanek za vse hokejiste. Sestanek je zelo važen ln obvezen za vse, ker se bomo pogovorili o predpripravah za sezono in zimskih treningih v telovadnici. Vsi točno in sigurno. Na teniških igriščih SK Ilirije pod Ce-kinovim gradom bo v sredo 8. t. m. ob 15. zaključek Internega turnirja. Na sporedu bo finalna partija Smerdu : Luckman in druge ekshibicijske igre. V slučaju slabega vremena bo zaključek naslednji dan z lepim vremenom. Podrobnosti o turnirju samem bomo še priobčili. tičnimi razmišljanji in ugibanji, pokazala pa je mnoge poti k zaželeni skupnosti in osvetlila vrsto vprašanj, ki se tičejo duhovne usmeritve. V ostalem so se pokazale \'elike razlike že v samem pojmovanju prvin, ki naj tvorijo sodobno pojmovani romantizem, ter težkoč pri njegovi jasni definiciji. Zaradi njegovega presplošnega značaja, sklepa Airoldi v svojih »Conclu-sioni sui romanticismo«, je treba romantizem opredeliti v vsakem primeru posebej, v okviru besedila in posebnega položaja, kar mu daje izrazito relativen pomen. Kot značilen primer navaja na pr. pesnika Leopardija, ki je po nekaterih tčmah svoje poezije in v primerjavi z nekaterimi avtorji (na pr. Montijem) romantik, po Bistvenem značaju svoje poezije pa je na čisto nasprotnem tečaju: klasik, skoraj že prosvetljenec. Razprave o sodobnem romantizmu so se, kakor kaže Airoldi v svojem sklepnem članku, dotikale vseh vprašanj, ki so v zvezi z odnosi med umetnostjo in življenjem, med formo in vsebino, med estetskimi stvaritvami in politiko. Prav politika s svojo prvinsko razgibanostjo prav v naffih dneh prodira k samim temeljem družabnega in zasebnega Življenja. Pretresala co se nadalje vprašanja novega humanizma, h kateremu naj bi stremela današnja kultura ln moralnih elementov, ki naj se nanje naslanja nova umetnost. LupinacCi je primerjal sedanje stanje z »mai du sičele« prejšnjega stoletja, vendar je poudarjal, da je danes nemogoč tedanji egocentrizem; bližja Be mu zdi »velika človeška simpatija, vrnitev k lastni osebnosti, vendar pojmovani z vso ponižnostjo, obenem pa po odločnosti in moralnem pogumu«. Mnogo značilnih besed je bilo povedanih o tako zvanem napredku v umetnosti, o njenjb »fotmftlnifa solucijah«, pravi: »Ce še danes zagovarjamo tudi pozicijo avantgarde v umetnosti, ne delamo tega zato, ker bi ljubili modo ali deformiz-me, marveč ker čutimo skoraj nagonsko, da je tu prava pot umetnosti, okusa, sploh naše čustvenosti, in proti nji ni mogoče iti, kakor ne moremo iti zoper svojo naravo, čeprav bi imeli najboljše namene. V tem primeru ne ostaja nič drugega nego zasledovati ta proces z vsemi njegovimi nedostatki In nevarnostmi, ki so nemara samo druga stran vsake medalje, treba :'e, da gre v svoje skrajnosti ln poruSi pod seboj slehern formalizem in formulizem, samo da nas privede do dna naše človečnosti ... In le-ta pride sama po sebi, po svojem notranjem razvoju in zahtevam, ki so ji dane; umetnost pa se bo razširila k novim obzorjem...« Kakor v diskusijah o romantizmu pred dobrimi sto leti, se tudi v današnjih nagla-Sata socialni in politični element, ki se jima estetsko življenje ne more izogniti (spomnimo se samo vloge romantičnega glavarja V. Hugoja!) Danes pa se posebej poudarjajo Se gospodarska vprašanja. Nam se zdi, da je v teh diskusijah ostalo nedotaknjeno za slehern romantizem zelo značilno vprašanje titanizma, ki je ena izmed gibalnih sil novega romantičnega mišljenja. Airoldi meni, da je reSitev vprašanja: romantizem ali protiromantlzem? onkraj te sheme in da mladi rod, ki si Je pridobil v umetnosti kritične in formalne izkušnje, ▼ politiki pa njene trdote, kaže mnogo bud<« nejši čut za kontrolo samega sebe, večjo mentalno, moralno ln čustveno strogost in da bodo prav njegove obline življenjske izkušnje pokazale tudi umetnostnemu izrazu nova in skupna pota. A. Svetovna vojna v oklepnih omarah 2e pred prvo svetovno vojno so v Nemčiji mislili na ustanovitev posebnega osrednjega arhiva za vse nemške državne dokumente. Ta načrt je propadel, ker sta se mu upirali socialno demokratska in centru-riaška stranka, uresničili pa so ga 1. 1919. V posebno, sedemnadstropno zgradbo v Pots-damu so prenesli državni arhiv in samo akti ter listine, ki se tičejo svetovne vojne, so zavzeli pet nadstropij. Na predlog maršala Hindenburga so za prvega preJsedr.-ka tega arhiva postavili generalnega majorja Hermanna Mertza Quirnheima, ki ie svoje posle opravljal do 1. 1931. :n se je ies pobrigal, da je postala ustanova pravi »vrhovni glavni stan« za zgodovinsko vedo. Državni arhiv so razvrstili najprvo v štiri oddelke, politični, vojaški, gospodarski tn pravosodni. Dodali so manjši oddelek, v katerem so zbirali zapuščine vojnih udeležencev, pisma s front, vojne dnevnike m druge pridobitve iz zasebnih rok. Uredili so tudi obsežno knjižnico. Ko je prevzel oblast r ar od ni socializem, je državni arhiv, ki so ga prenesli pozneje v Berlin-Dahlem, obsegal že okrog dva milijona aktov in dokumentov, načrtov in kart, a vse to ogromno gradivo je ležalo sistematično urejeno na jeklenih policah ter v oklepnih omarah, ki bi jim ogenj ne mogel škodovati. Ker prihajajo vsi državni dokumenti, ki jih oblasti ne potrebujejo več, v to centralo, si lahko mislimo, da se je število vseh kosov v zadnjih, dogodkov polnih letih, še silovito povečalo. Posebno zanimanje zaslužijo velikanske zbirke aktov vrhovnega glavnega stana in drugi vojaški dokumenti iz svetovne vojne Celotno štiriletno klanje med narodi je zbrano tu v obliki kabinetnih odredb, mobilizacijskih načrtov, proglasov, naznanil, štabnih kart in neštetih drugih listin. Vsa- Osemnajsto stoletje pomešano z dvajsetim Stony Brook, slikovito naselje na severni obali Long Islanda, si slači ves moder-■1 videz, da bi si obnovil obraz, kakršnega Je imel dve sto let tega, ko Je prebivala v njem mirna kolonija poljedelcev in ribičev iz Nove Anglije. Newyorški milijonar Ward Melville, ki je lastnik skoraj vse vasi bi še mnogo zemljišča naokrog, se je odločil, da bo Stony Brook predelal v staro obliko, za to ga je navdušil menda primer Rockefellerja, ki je na podoDen način rekonstruiral Williamburg v Vlrginiji. Zrušili so že celo četrt modernih zgradb, ki so predstavljale središče kraja, na njegovem mestu gradijo mične hišice v slogu 18. stoletja in urejajo senčen javni vrt ter lep vodnjak. Na isti način bodo porušili druge predele in jih obnovili v istem slogu, tako da bo celotna vas v doglednem času obnovila svoje nekdanje ozračje, če že ne po- polnoma nekdanjega obraza, kajti pred dve sto leti je obsegala pač le majhno skupino skromnih hiš. Tako bo nastala v modernem času skoraj srednjeveška vas z vijugastimi, tlakovanimi uličicami, svetilkami, ki bodo molele iz hišnih oglov in tradicionalnimi vodnjaki. Toda prebivalci te vas"i vendarle ne bodo brez vseh modernih udobnosti, kajti za kuliso osemnajstega stoletja bodo razpolagali z elektriko, telefonom, kinematografi in postajališči za avtomobile. Edina omejitev, ki od nje Melville ne misli odnehati, je ta, da ne bodo razpolagali s sve-lobnimi reklamami in reklamnimi lepaki na javnih prostorih. Tudi znaki in napisi na trgovinah bodo sestavljeni v slogu 18. stoletja in celo poštni urad bo označen na zunaj s kovinsko zastavo, kakršno je rabilo nekoč neko podjetje poštnih slov. Konj v stanovanju Osemnajst let start Richard Godfrey iz Chicaga si je v svoje stanovanje privedel konja. Eno izmed' sob je živali uredil kot hlev. Samo ob sebi je umevno, da je lastnica hiše, ga. Jebbova, ki stanuje eno nadstropje nižje, ovadila stvar policiji. »Ta vražji konj«, je dejala, »nikoli ne neha topotati s kopiti in mi ne dovoljuje spati.« »Prosim, prosim«, je vzkliknil Godfrey ogorčeno. »Od svojega konja se nikoli ne ločim, kajti Tuffie ni konj kakor drugi, temveč misleča žival, ki misli več nego ta pritožujoča se ženska. Po drugi strani pa je tudi v moji na'emni pogodbi klavzula, da bom živel r konjem.« Takšen dogovor je res bil v pogodbi, čeprav se vrli ge. Jebbovi ob sestavi te pogodbe seveda ni sanjalo, da bo hotel mladi Godfrey živeti s svojim konjem baš v stanovanju. In tako je sodnik njeno tožbo zavrnil. Razen tega, da ponoči ne more spati, mora plačati še sodne stroške ... Vas akrobatov Prebivalci »avla« (vasi) Cvorke v Da-gestanu zvesto čuvajo spomin na neki obisk, ki so ga napravili njihovi predniki francoskemu kralju v Versaillesu. Ti gorjanci, ki so izvrstni akrobati ln med katerimi se akrobatske spretnosti podejujejo od očeta na sina, so imeli nekoč priliko, da so svoje sposobnosti pokazali na dvoru Pe- ka bitka in vsako gibanje čet se da na podlagi vojaških dokumentov točno rekonstruirati. Te zbirke pa niso pomembne samo za zgodovinarja, temveč tudi za vsakega nemškega državljana, ker rabijo n. pr. kot osnova za dokazila, da se je ta in ta udeležil svetovne vojne in da je upravičen nositi to in to odlikovanje. Po zopetni uvedbi splošne vojaške obveznosti je nemški državni arhiv dobil seveda nove, velike naloge. Danes ni mogoče napovedati, kakšna poplava aktov bo nastala v vojnem oadeiku nemškega državnega arhiva v zvezi s sedanjo vojno in z vsemi njenimi dogodki na Poljskem, Norveškem, Holandskem, v Belgiji, Franciji, Srbiji, Grčiji, Severni Afriki in Sovjetski zvezi. Vendar pa si lahko predstavljamo, da bodo imeli zgodovinarji m vojaški znanstveniki preogromno dela, preden bodo vse to gradivo vsaj približno pre gledali in predelali. tra Velikega, potem so jih poslali v Francijo, kjer so ostali več let m so želi velike uspehe. Tudi danes se vaščani Cvorke ba-vijo z vežbanjem novih in najtežjih akrobacij, ki jih razkazujejo v cirkusih. Miši za plačilo davkov Kakor poročajo iz Kabula, so zdravstvene oblasti v Kalkuti s podvojeno energijo zapOčele borbo za uničenje miši in podgan, ki razširjajo, kakor znano, kugo. Bom-bayska mestna uprava je šla v tem pogledu še dalje in je sporočila, da bo sprejemala mišja trupla kot vrednost za plačilo davkov, in sicer po določeni lestvici. Po tej objavi se je prebivalstvo z vso silo spravilo na lov na miši in zaostanki davkoplačevalcev se baje vidno manjšajo. 209.000 Nemk v uniformi V Nemčiji so, kakor znano, mnogo pomožnih del zaupali ženskam, da bi mogli razpolagati z moškimi za vojne namene. Kakor poroča uradna statistika, zaposlujejo državne železnice trenutno 69.000 žensk, pošta 120.000 žensk ln tramvajske uprave 20.000 žensk. Vse te imajo posebno uniformo. Prišteti pa bi bilo treba tej veliki armadi še 12.000 žensk, ki so zaposlene v službi razdelitve električnega toka in ki nimajo posebne uniforme. Osve&a ob grobu Nekemu kmetu v grški Makedoniji je umrla žena in kakor je v južnih krajih običaj, je najel celo vrsto žensk, ki naj bi objokovale njeno smrt. Ko se je pa končal pogreb, je mož opazil, da nima denarja, s katerim bi jih za to njihovo delo plačal. Ker drugega niso mogle, so planile objo-kovalke nadenj in ga pred svežim grobom pošteno prebunkale. Za kulisami filma Ob snemanju velikega filma v ateljeju. Junakinja se krepča s skodelico čaja, med tem ko so aparati pripravljeni za snemanje zimskega prizora in se kosmine umetnega snega že usipljejo na pokrajino. Straussov „Netopir" Glasba Straussovega »Netopirja«, ki smo jo že neštetokrat slišali v operi ter izven nje, nedvomno uvršča delo samo po muzi-kalni strani med redke operetne tvorbe, ki jim je uspelo, da so se ohranile dalje časa na gledaliških odrih. Muzikalna kvaliteta »Netopirja« je gotovo takšna, da jo moremo priznati tudi danes. Te objektivne vrednosti pa bistveno ne zmnajšuje tudi dejstvo, da se muzikalni okus z dobami iz-preminja in nam je vedno težje poslušati kar preslalke melodije dunajskih valčkov in da nam je na eni strani zavoljo povsem drugačne miselne ter čustvene in na drugi strani muzikalne orientacije romantični svet vedno bolj oddaljen. To odmikanje, katerega nujne posledice rahljajo človekov odnos do umetnostnih del, ki jim po lastni kvaliteti, ni zagotovljena trajna vrednost ter so se bolj ali manj rodile iz trenutnih potreb življenja neke dobe, je v popolnem skladu s stremljenji večnega razvoja, ki išče neprestano novih vrednot ter izpopolnjuje vse, kar zahteva izpopolnitve. Zaradi načelnih nujnosti vrednostnega razvoja in z njim organski povezanih čini-teljev ter zaradi dejstva, da se po zakonu sleditve človeške večine pravemu umetnostnemu razvoju človek vedno bolj približuje edinim kvalitetam, moremo sklepati, da tip dunajskih operet vedno bolj izgublja svojo upravičenost ter trdnost popolnega stika-nja z občinstvom. To toliko bolj zaradi besedila, ki more zadovoljiti le skrajno pomanjkljive človekove zahteve in ki je v toliko večjem nasprotju s človekom, čim bolj se pomika čas k realnosti življenja, katera -ro iekoTa J<~p->lr.'tve duhovnega življenja vedno t olj . kvalitetnih nega ustvarjanja, za razvedrilo pa bo iskala svojemu novemu življenjskemu načinu prilagojenih muzikalnih ali sličnih sredstev. Najboljši dokaz temu so novi tovrstni pojavi poslednjih dveh desetletij, ki jim prav tako ne moremo odrekati trenutne vrednosti in ki v polni meri izpolnjujejo svoje naloge. Da ljubljanski operi trenutno nove tvorbe niso dosegljive, je iz tehničnih tež-koč popolnoma razumljivo. Zato je razumljivo tudi dejstvo, da bo tip omenjenih operet še nekaj časa »kraljeval« na našem «dru in ga bomo sprejemali na znanje z zavestjo ter upanjem, da nam bo bodočnost prinesla vsaj to, kar rodi sedanjost. Prenašati »Netopirja« v moderno režijsko obdelavo, bi bil zavoljo glasbe in besedila nevaren eksperiment, ki bi se prav gotovo ne posrečil in bi utegnil spremeniti to opereto v zmes groteskno si nasprotujočih stil-nosti. Zato smatram Frelihovo režijsko Izvedbo v mejah danih tehničnih možnosti za pravilno in zadovoljivo. Prav okusnim scenam in dovolj dinamičnemu poteku dogajanja bi še priporočal večjo gibljivost zbora, s čimer bi igralski obraz operete nedvomno pridobil. Poleg režiserja pa imajo glavno zaslugo za ugodni uspeh operete solisti, ki so s svojo lastno, bolj ali manj posrečeno duhovitostjo dejanje razgibali ter razživeli tako, da je bilo zabave kar dovolj. Posebej omenjam Zupana, dalje M. Sancina, ki bolj kakor s svojimi pevskimi zamisleki zabava s posrečeno igro in mimiko ter si je v vlogi rentirja Eisensteina pridobil zabavajoče se občinstvo. Predvsem pa omenjam Ribičevo, ki je bila tako pevki kakor igralski izvrstna in je dajala poudarek vsej izvedbi; v vlogi Adele je oblikovala zelo ugoden lik, ustrezajoč v celoti potrebam. Ivančičeva je zadovoljevala v sHagi Ssaatiatie g'a_sti po vsasji fifti&B. M Človeštvo velikanov je res simpatična. Pevski ostajam tudi letos pri svojem lanskoletnem mnenju, ki se z njenimi novimi nastopi velno znova potrjuje. Predvsem mislim tu njene višine, ki po ostrosti izstopajo preveč in so zlasti v povečani jakosti značilne po prizvoku, ki celotni okvir moti in ga je mogoče nekoliko zakriti le s čim bolj izglajenimi piani. Razen tega je čutiti tako iz njenega petja kakor iz igre nervoznost, ki uspešnosti pev-kine vloge v nobenem pogledu ne more koristiti. Njeno pevsko izvajanje je najugodnejše vsekako v srednji in nižji legi ob primerni intenziteti ter v poedinih koloratur-nih legah. Temu primerno bi tre' a'o uravnavati tudi njene vloge, v kolikor je to seveda sploh mogoče. Manoševskij je bil v vlogi Alfreda pevski in igralski zadovoljiv; poleg opomb, ki sem jih njegovemu pevskemu izvajanju stavil že o priliki njegovih nastopov v lanski sezoni, naj naglasim potrebo po izboljšanju njegove vokalizaeje. Pevski in igralski je bil prav dober tudi Anžlovar (Frank) in B. Sanc'n (Falke). V ostalih vlogah so dobro rešili svoje naloge zlasti Rakovec s svojim polnim in prijetnim zvočnim glasom lepe kultiviranosti, nadalje pa še Koširjeva in Japljeva. Pila-tove koreografije ter izvedba baletnih vložkov ter točk so bile zelo okusne. Zbor, ki ga je naštudiral Simoniti, je bil po svoji pripravljenosti v pravilnem pevskem soglasju z vsemi solisti in orkestrom. Poslednjemu je dirigiral žebre, ki je orkester povsem prilagodil zahtevkom operete in je bila zato njegova muzikalna kvaliteta na prav ugodni ravni. Po dostojni izvedbi je torej Straussov »Netopdr» uspel. Realizacijo svojih, v začetku izvajanj omenjenih pomislekov ter trditev pa prepuščam mu-zikalnemu občinstvu in — času! cd.— L Pleme velikanov, ki bodo njegovi moški in ženske visoki povprečno 5 m, bo živelo na naši premičnici čez kakšnih osemdeset stoletij. To je napoved, ki jo je formuliral prof. George Gamow, fizik vseučilišča v Washingtonu, v svojem najnovejšem delu z naslovom »Biografija zemlje«. Knjiga opisuje v domišljivlh poglavjih zgodovino zemlje in navaja med drugim znano teorijo, po kateri se je luna rodila lz zemlje same, ln sicer s tem, da se je del zemlje odtrgal v vesokstvo s prostora, kjer je danes Tihi ocean Opisuje tudi nastanek in razvoj gorovij do današnje oblike, ki se še vedno spreminja. Prof. Gamow zavrača teorijo, po kateri se zemlja stalno ohlaja, po njegovem mnenju podnebje na naši premičnici stalno niha, v sedanji dobi pa se zemlja ogreva. V kakšnih osemdesetih stoletjih bo dosegla višek tega ogrevanja ln ker e to v zvezi s stalno rastjo vseh živih bitij, moramo pričakovati, da bodo ljudje v 1. 1C 000 visoki po pet metrov, psi in mačke bodo tolikšni kakor teleta, sloni pa bodo imeli razsežnosti predpotopnih pošasti. Nato bo sledila doba počasnega ohlajevanja, ki bo trajala okrog 40.000 let, proti l. 80.000 pa bo na zemlji zopet živei rod velikanov. Manija prestar*? mož Manije velikih in proslulih mož niso nič drugačne od manij preprostih Zemljanov, samo da ta ne prehajajo v zgodovino. Kaj bi rekli n. pr. o možu, ki ima navado, da nasuje k nogam postelje vsak večer, preden se vleže, soli, in sicer zato, da bi pregnal strahove?« Toda ta možak je Van-derbilt z vso težo svojih milijard in stvar dobi tako popolnoma drugačno lice, kakor njegova averzija, in sicer ta, da mu postane naravnost slabo, če zagleda kje kakšno običajno čekovno knjižico. Vanderbilt si je svoje čeke sestavljal vedno sam na navadne kose papirja, ki jih je pobral iz kakšnega koša. Kardinal Richelieu je ime' navado, da je plezal na stolice in omare, pa ne zavoljo športnega udejstvovanja, temveč za to, »da bi se boril s hudičem«, ki Je bil v ostalem edino bitje, katerega se je bal. v ustih trenutkih ga ni smel nihče motiti, pa naj je šlo za še tako nujno stvar. Ruska carica Katarina II. je imela po nesreči mnogo prhljaja v laseh, a da bi tega nihče ne zvedel, so njenega frizerja imeli zaprtega v ječi. Samo enkrat na dan je smel nesrečnež v spremstvu močne straže lz svoje celice, in sicer tedaj, ko je moral njenemu veličanstvu pričesko urejat. Kadar se je na dvoru pojavil nov frizer, je to pomenilo, da ie njegov prednik na ta ali oni način zapustil to dolino solz. Rousseau pripoveduje o duhovih, ki so mu stopali ob strani in ki so mu dajali vsakovrstne dobrt nasvete. In Aleksander Dumas oče je uporabljal končno rumen papir za poezije ter rdeč papir za članke, ki so bili namenjeni listom. Pesek namesto trupel V Liverpoolu se je zaključil senzacionalen sodni postopek proti neki tolpi zločincev, ki so se hoteli okoristiti z nagrado, ki jo daje vlada za odkopavanje in pokopa-vanje žrtev letalskih napadov. Neki Wil-liam Smith in njegovi pajdaši pa so se zadovoljevali p tem, da so krste polnili s peskom in jih potem zaprte prijavljali kot krste z odkopanimi trupli. Prevaro so odkrili tedaj, ko se je neki Saroyer, ki so ga smatrali vsi za žrtev letalskega napada in ki so ga »svečano pokopali«, oglasil živ in zdrav iz drugega mesta. Sprva so mislili, da se je zgodila pač pomota pri identifikaciji. Ko so pa izgreblj krsto in pogledali vanjo, so jo našli polno peska. Živalska solidarnost Čeprav so primeri složnostl med živalmi številnejši, nego običajno mislimo, je vendar vredno omeniti primer, ki so ga pred kratkim opazovali nekateri ribiči iz norveškega mesta Tromsoja. Mlad, kakšne 3 m dolg kit je nasedel v plitvi vodi ob obali in tu ga je napadel trop roparskih rib, ki so ga kmalu umorile. Ribiči so zagledali mrtvega kita in so si mislili, da jim bo padel kot lahek, bogat plen v roke. Pripravili so vse potrebno, da bi ga razsekall in odpeljali. Ko so se pa vrnili, jim je ostalo komaj še toliko časa, da so lahko opazovali, kako je drug kit potegnil mrtvega druga v globljo vodo in ga odvlekel s seboj na visoko morje. Človeški pepel v Donavo Nekega popoldne te dni so ljudje, ki so stopah po Verižnem mostu v Budimpešti, opazovali nenavaden prizor, za katerega pa niso vedeli, da predstavlja pogrebno ceremonijo. Vdova po enem najbolj znanih madžarskih bankirjev, Levu Lanczyju, je v svoji oporoki odredila, naj njeno truplo po smrti sežgejo, a pepel stresejo v Donavo. Dediči so vestno izpopolnili njeno zadnjo željo. Ker je sežiganje mrličev na Madžarskem prepovedano, so poslali truplo dunajskemu krematoriju, nato so se z ža-to, ki je vsebovala pokojničin pepel, zbrali ra mostu in so jo po kratki svečanosti vrgli v reko. Gospod Maček ima prost vstop Genialno reklamno misel Je imelo vodstvo živalskega vrta v Kodanju. Objavilo je, da dovoljuje brezplačen vstop vsem osebam, ki imajo priimke po živalih. Javilo se je okrog 1500 ljudi, med njimi gospod Maček, gospod Mravlja, gospod Konj, Medved, gospa Kokoš in gospod Petelin, Ovca, Koza, Leopard, Lev, Riba Itd Menažerija človeških živalskih imen nI nič manjša nego menažerija pravih živali. Cigani morajo delati Krajevne oblasti v Gomoru in Kishontu na Madžarskem so sestavile statistiko tamkajšnjih brezposelnih ciganov, ki jih je 12.000 in ki so potrebni pomoči. Ker občini nimata možnosti, da bi podpirali tako veliko število oseb, so odredile, da morajo cigani delati. Delo sta Jim tudi sami priskrbeli. Med najljubše posle, ki jih opravljajo sedaj tamkajšnji cigani, spada pletenje slamnatih klobukov, ki jih znajo izdelovati tudi iz koruznih listov. Te dni so prodali prvo partijo takšnih slamnikov v vrednosti 2500 pengojev. Najvišja cesta V Boliviji so odprli te dni prometu najvišjo cesto na svetu. Ta gre na goro Cha-caltayo in se vzpne do višine 5300 m nad morjem. Na Chacaltayi so uredili obsežne smuške in zimskosportne terene ter pričakujejo, da jih bo obiskovalo veliko število turistov. Vsekako je dobil bolivijski zimski šport s temi tereni in z gradnjo avtomobilske ceste do njih možnost najširšega razvoja. Svečani otvoritvi ceste je prisostvovalo nad 200 avtomobilov. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Vedno smo se ti smejali, ker si zahajal v živalski vrt samo ob nedeljah, ko je ceneje, sedaj pa si se baš tam seznanil s svojo ženo!« »Da, da, človek štedi vedno na napačnem koncu.« ANEKDOTA V Francoski komediji so prvič uprizorili delo nekega dotlej neznanega pisatelja. Med gledalci je bil tudi knjižsvnik Mal-raux s svojim prijateljem. Po prvem dejanju je dejal: »Zdi se mi, da ta komedija ni dobra. Občinstvo se premalo smeje.« »Kaj praviš« se je oglasil prijatelj začudeno. »Saj to ni komedija, temveč tragedija!« »Ah, tako!« je menil Malraux. »Nu, za tragedijo pa se občinstvo seveda še preveč smeje.« VSAK DAN ENA »Ah je deček?« »Da, tisti v sredi!« ZAPISKI Tisk slovenskih opernih besedil. V nekaterih deželah, zlasti v Italiji, je že dolgo vdomačena hvale vredna navada, da se v gledališču vedno prodaja besedilo izvajanih oper. Poslušalec se s tekstom med odmorom mnogo laže pripravi za naslednje dejanje, odnosno z večjim pridom uživa opero, če lahko že prej prebere libreto. Kakor posnemamo po »Gledališkem listu«, namerava uprava našega gledališča izdajati v obliki knjižic slovenska operna besedila. Izpodbudo za to je dal, kolikor smo poučeni, dirigent in skladatelj Niko štritof, ki je prevedel večino novih opernih besedil. Njegovi prevodi se odlikujejo po tankem pesniškem občutju in smislu za lepo slovensko besedo, hkrati pa so tesno povezani z glasbo. Kot prvi zvezek iz te naše zbirke opernih libretov bo izšlo besedilo Puccinijeve »La Bohčme« v Štritofovem skrbnem in lepem prevodu. To novost v naši glasbeni literaturi toplo pozdravljamo in priporočamo novo knjižico pozornosti občinstva! Iz statističnega pregleda o delu ljubljanske opere v prejšnji sezoni, kakor je izšel v »Gledališkem listu«, posnemamo nekatere najzanimivejše podatke. V teku sezone od 28. septembra 1940 do 20. julija 1941 so vprizorili v Operi 29 del (sezono prej 33), med njimi 18 opernih, 8 operetnih in 3 plesne večere. Operna premiera je bila 1, repriz 6 in ponovitev iz prejšnje sezone 11. Opereta je imela 4 premiere, med njimi dve izvirni otroški igri, 2 re-prizi in 2 ponovitvi. Opera šteje šest dirigentov, vodjo zbora, štiri režiserje, enega scenografa, 22 solistov ln solistk, baletnega mojstra, prvega plesalea ln štiri solo plesalke. Operne predstave je obiskalo v tej sezoni 57.375 «*£> & tfMpJU operetne 33.578 (32.823), baletne pa 4.981 (2256). Stalnih abonentov je bilo 1265. Povprečno pride na eno operno predstavo 438 oseb (389), na operetno 460 (497) in baletno 332 (251). Izmed oper je imela največ predstav »Carmen« (18). Nicolaie-ve »Vesele žene windsorske« in Gounodov »Faust« sta dosegli enako število predstav (12), vendar je imel »Faust« 1542 več obiskovalcev kakor prva opera. 10 predstav je dosegla »Traviata«, po 9 predstav pa »Fidelio«, »Ples v maskah« in »Rusalka«. Vse ostale operne predstave so imele osem ali manj predstav. Izmed operetnih vpri-zeritev je dosegel prvenstvo v številu predstav in po obisku Leharjev »Grof Luksemburški (21). Izmed gostov je največkrat nastopil Betetto (44), za njim Gostič (29), Karlovčeva (16) in Gjungje-nac (12). Med dirigenti so imeli: Demetrij Zebre 86 predstav, N. štritof 43, dr. švara 42, A. Neffat 33, R. Simoniti 9 in Vinko šušteršič 5 predstav. Lilia Christina. časopis »II Dramma« je priobčil sliko mnogo obetajoče igralke Li-lie Christine, ki bo v kratkem nastopila na nekaterih italijanskih odrih v skupini »Compagnie per l'arte drammatlca«, ki jo vodi Marcello Giorda. življenjepis te mlade igralke, napovedane z označbo nove zvezde italijanskega gledališča, je zanimiv: Je po rodu Poljakinja iz Varšave, študirala je v varšavskem Državnem zavodu za dramat-sko umetnost in debutirala v Varšavi v igri Zafoskega »Gospodična Maliczenska?. Z italijanščino se je bavila dalie časa. Sedaj, po katastrofi svoje poljske domovine, je dozorela tako daleč, da bo lahko posvetila svoje izredne sposobnosti italijanskemu gledališču. Obnavljajte naročnino LI G U O R E LIKER STRCGK tonico je krepčilen in DIG E STIV O VAM URAVNA PREBAVO Kronika * Fašizem v borbi proti tuberkulozi. V Monakovu se je v ponedeljek začelo zasedanje delegacije Nacionalnih fašističnih zvez za borbo proti tuberkulozi, ki ji predseduje Eksc. Paulucci. Pred pričetkom dela se je odposlanstvo poklonilo pred spomenikom padlih nacionalnih socialistov ter obiskalo staro in novo Rjavo hišo. V prostorih sindikata zdravnikov so si nato udeleženci izmenjali nazore o ustanovitvi nove Mednaroine zveze proti jetiki, obenem pa so obravnavali vprašanja, ki se tičejo je-tike v času vojne in pa vzgoje jetičnih bolnikov, ki se lečijo v sanatorijih. Italijanski delegatje so izčrpno poročali c tem, kaj je bilo na področju protijetične borbe doslej storjenega v Italiji, ki je med vsemi narodi j sveta pod fašističnim režimom dosegla prvenstveno mesto. Po prvem zasedanju je državni podtajnik nemškega ministrstva za narodno zdravje Conti priredil slovesno kosilo, ki so se ga udeležili tudi najodlič-nejši znanstveniki in organizatorji borbe proti jetiki na Bavarskem. * Zdravstvena avtokolona v Semiču. V petek 3. oktobra nas je obiskala že tako težko pričakovana sanitetna avtokolona pod vodstvcm g. dr. Duceja. že navsezgodaj so prihajali odrasli ljudje in šolski otroci. Točno ob osmi uri je prispela sanitetna kolona z dvema krasnima avtobusoma. Takoj ob prihodu se je pričelo pregledovanje šolskih otrok, po pregledu teh so prišli na vrsto odrasli. Pregledanih je bilo vsega skupaj 1438 oseb. Zdravstveno stanje mladine je zelo zadovoljivo, najbolj razveseljivo pa je to, da ni pljučnih bolezni. Sam direktor g. dr. Duce se je izrazil, da je podnebje semiške kotline v resnici eno najbolj zdravih krajev v Beli Krajini. Sploh pa so se gospodje zelo čudili, da v tako veliki obč.ini kakor je Semič, ki šteje do 4000 prebivalcev, ni zdravnika. Veliko je pomanjkanje pitne vode po vaseh, a tudi to bi se še nekako dalo prebiti za nekaj časa. Neobhodno potrebna pa bi bila električna napeljava, ker je otežkočena dobava petroleja in sveč. Spomladi se je že pripravljal v občini Semič les za napeljavo električne razsvetljave, a sedaj je vse zaspalo. Dobro bi bilo, da bi se merodajni krogi zavzeli za napredek Bele Krajine. * Metan za avtomobile. Ministrstvo za korporacije je s posebno uredbo uredilo predajo in nakup metana in drugih plinov za avtomobilski pogon od 1. novembra 1941 dalje. Pokrajinski korporacijski sveti bodo delili posebna nakazila za nakup, medtem ko bodo okrajni inšpektorati za civilno mo-torizacijo izdajali posebne bone za vozila, ki se nahajajo v javni službi. Vsak bon bo dajal pravico do 2.5 kubičnih metrov plina in bo veljal samo v mesecu, ko je izstavljen. Odmera bo naslednja: avtomobili 60, avtobusi do 15 konjskih sil 60, avtomobili v najemu od 16 do 20 konjskih sil 100, avtobusi od 20 do 30 konjskih sil 160, avtobusi z več ko 30 konjskimi silami !00, avtotaks ji v mestih z do 100.000 prebivalcev 150, v mestih od 100 do 500 tisoč prebivalcih 150, v večjih mestih pa 200 kubičnih metrov. i' Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 4. t. m. objavlja: razširitev veljavnosti naredb; prelpise za oddajanje opremljenih sob v podnajem; čas za odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn v Ljubljanski pokrajini in postavitev »Jugoslovanskega Feniksa«, zavarovalne družbe, pod sekvester. " Cena za krompir je z novim cenikom Visokega komisarja, veljavnim od 8. t. m., določena pri proizvajalcu-kmetu na 0.90 lire in ne na 1.20 lire kakor smo včeraj pomotoma poročali. Cena 1.20 lire velja za nadrobno prodajo. Prosimo vse, da nam to neljubo pomoto oproste. * Zborovanje kmetijskih strokovnjakov v Tirani. V ponedeljek zjutraj se je ob navzočnosti Kraljevega namestnika, predsednika ministrskega sveta, predsednika višjega fašističnega korporacijskega sveta in drugih visokih dostojanstvenikov začelo zborovanje kmetijskih strokovnjakov iz vse Albanije, ki jih je bil minister za poljedelstvo in gozdove povabil na razpravo raznih tekočih vprašanj. Ko je Kr. namestnik pozdravil zborovalce, je podčrtal pomen kmetijstva za Albanijo ter jih je povabil, naj tudi v bodoče z vsemi silami delajo za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje. Albanska zemlja je dovolj bogata, da lahko narodu zagotovi ne samo zadostne količine osnovnih živil za lastno uporabo, temveč da nudi še sorazmerno velik pre-višek, s katerim si Albanija lahko na podlagi pametne izmenjave omisli tudi vse proizvode, ki ji manjkajo doma. Zasedanje je bilo otvorjeno in zaključeno z živahnimi vzkliki Kralju in Duceju. * Glasbena akademija. Vpis na glasbeno akademijo traja do 15. t m. Po tem roku bo rektorat le v opravičenih primerih na osnovi kolkovane prošnje dovolil vpis. Pouk začenja 16. oktobra. • Tečaji italijanščine — dnevni in večerni. Oddelki: začetni in nadaljevalni. Zahtevajte prospekt: Trgovko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, - Domobranska št. 15. Posebni tečaji za strojepišje, stenografijo, knjigovodstvo Itd. (—) IZ LJUBLJANE u— Vreme se obotavlja. Trume izletnikov, ki so v nedeljo zapustile mesto, so prav računale, da se bo vreme držalo, čeprav je v soboto popoldne kazalo na dež. Megla se je v nedeljo dopoldne držala nad mestom nenavadno dolgo, a prav opoldne je sonce prevladalo in bilo je jasno m toplo, da so tudi mnogi maloverneži, ki si zjutraj niso upali zdoma, z užitkom pohiteli v okolico in v gozdove, kjer še zmerom zlasti ob nedeljah mrgoli nabiralcev gob. V ponedeljek zjutraj je ozračje kazalo precej neodločne perspektive, v zgodnjih popoldanskih urah pa se je sonce razžarelo, da je skoraj vsa Ljubljana vnovič odložila površnike in celo najbolj čemerni gostje kavarn so iz zaprtih prostorov prilezli na terase — na sonce. Termometer v vremenski hišici v Zvezdi je kazal kar 35 stopinj. Ozračje je tudi zvečer ostalo prijetno in toplo, da niti zapoznelim gostom — v času velesejma je promet na ulicah do konca prav živahen — ni bilo treba oblačiti površnikov. Noč je bila izredno jasna. Včeraj zjutraj pa se je Ljubljana spet zbudila pod pustim oblačnim nebom in oblačnost je ostala še čez poldanski čas. Nekateri črnogledi vremenarji najavljajo, da se bliža že začetek jesenskega deževja. Dežja pa si nihče že želi že zdaj — najmanj pa vinogradniki, ki jim je zaradi pomanjkanja sonca in prepogoste moče začelo grozdje, zlasti belo, gniti v goricah. u— Nova grobova. Po hudem trpljenju je zapustil svoje drage orožniški narednik v pokoju g. Ivan Bon. Zapušča ženo in tri hčerke. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 16. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — V cvetu mladosti je umrla konservatoristka gdč. Almica Krašna, Pogreb bo v sredo ob pol 17. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! u_ podaljšanje dijaškega sejma. Kakor smo že svoj čas zapisali, je tradicionalni dijaški semenj letos — zaradi oigoditve pričetka pouka na srednjih šolah — trajal izredno dolgo. Kupčija je bila kljub temu skoraj vse. dni prav živahna. Ko se je v ponedeljek začel redni pouk na šolali, je kazalo, da bo dijaški sejem zaključen, pa so se vendar še v ponedeljek in torek zbirale sorazmerno velike gruče dijakov in dijakinj v kotu med Bregom in čevljarskim mostom in dalje kupovali in prodajah svoje »špehe«. Fantje in dekleta, ki imajo popoldne šolo, so že zjutraj prihajali na trg, popoldne pa so jih izmenjali oni, ki so morali dopoldne sedeti v šolskih klopeh. u_ čebulo in krompir bodo jutrišnjo sredo 8. t. m. oddajale vse štiri mestne stojnice, toda samo na nabavno knjižico za meso, kakor so se ljudje že navadili pri krompirju. Vsaka oseba dobi po dva kilograma krompirja na teden po dosedanji ceni 1.20 L. za kilogram. Ves krompir, ki ga sedaj oddaja mestni preskrbovalni urad, je samo domači krompir z Dolenjske, spet pa opozarjamo gospodinje zaradi rožnatega krompirja, naj ga dajo v vrelo vodo, da se jim preveč ne razkuha. Tudi čebulo ne bo mogoče kupiti drugače kakor na nabavno knjižico za meso ln sicer sedaj po 2 kg za osebo, če računamo, da je večina nabavnih knjižic veljavna za po 5 družinskih članov, bo na to knjižico mogoče dobiti 10 kg čebule, kar bo zadostovalo za več mesecev in gotovo za vso zimo, saj n. pr. na otroke ne moremo računati niti pol kilograma čebule na mesec. Mestnemu preskrbovalnemu uradu je uspelo dobiti prav dobro in zelo lepo uvoženo čebulo, ki jo bo oddajal na vseh štirih mestnih stojnicah po 1.80 L. kilogram, torej kar za 40 centesimov pod sedaj predpisano maksimalno ceno uvožene čebule ter 20 centesimov pod maksimalno ceno domače čebule. Gospodinje bodo s čebulo gotovo prav tako zadovoljne kakor s prizadevanji mestnega preskrbovalnega urada za preskrbo prebivalstva s krompirjem, saj nas je mestni krompir že lani rešil pomanjkanja tega najvažnejšega živila ter s uspehom obvaroval pred pretiranimi cenami, sedaj nas bo pa mestni preskrbovalni urad založil tudi s čebulo po najnižji ceni. Opozarjamo pa, da je do nakupa krompirja in čebule upravičen samo član družine ter nihče ne more prevzeti krompirja ali čebule za drugo stranko in tudi ne dobiti na dve nabavni knjižici. Posojanje nabavnih knjižic za meso je najstrožje prepovedano. Zaradi kontrole naj ima vsakdo pri sebi legitimacijo, da se lahko z njo izkaže, da je res član tiste družine, za katero kupuje krompir in čebulo. Na ta način upa mestni preskrbovalni urad pravično razdeljevati krompir in čebulo ter tudi preprečiti dolgotrajno čakanje zaradi prevelikega navala. Da pa ne bo zadovoljnosti pred mestnimi stojnicami, prosimo vse tiste, ki čitajo to obvestilo, naj pouče tudi druge ljudi, da brez nabavne knjižice za meso in brez legitimacije nikdo ne bo dobil krompirja ln čebule na mestnih stojnicah. u— Predsednik fašističnih trgovskih nameščencev v Ljubljani. V ponedeljek je prispel na obisk velesejma predsednik konfederacije fašističnih trgovskih nameščencev. Na postaji so ga sprejeli zastopniki organizacije trgovskih nameščencev iz Ljubljane. Predsednik konfederacije se je odpeljal na Visoki Komisarijat, kjer je Ekscelenci Grazioliju predstavil svoje sodelavce in ga pozdravil v imenu italijanskih trgovskih nameščencev. Za pozlrav se le Visoki Komisar prisrčno zahvalil in izrazil svoje zadovoljstvo nad delovanjem Konfederacije v Ljubljanski pokrajini. Po sprejemu pri Visokem Komisarju si je predsednik konfederacije s spremljevalci ogledal velesejem. u— Jesensko sezono v Jakopičevem paviljonu otvarja skupina članov Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU), Iti je združena v klubu LADA. Razstava bi morala biti odprta že od nedelje sem, a je bila preložena zaradi razstave urbanističnih načrtov za Veliko Ljubljano. Tako bo otvoritev šele v sredo 8. t. m. ob 18. uri. Z večjimi kolekcijami novih del se udeleži te razstave Ivan Vavpotič, Tine Gorjup, Bruno Vavpotič, Saša Santel, Bara Remec in Elza Piščanec. Zastopani bodo nadalje: Avgusta šantel, Rajko Subic, Albert Sirk, Hinko Smrekar, Mirko Pregelj ter kiparji Ivan Zaje in Dana Pajničeva ter medaljer Stanko Dremelj. Iz večine poslanih del se zrcali resno stremljenje po napredku. Razstavi LADE je zaradi zasedbe Jakopičevega paviljona odmerjen le kratek čas ter bo trajala le do 19. t. m. Zato vabimo občinstvo, naj si razstavljene umetnine čim prej ogledajo. LADA. u— Ljubljanski kvartet, katerega tvorijo gg. Pfeifer Leon, Dermelj Albert, šušteršič Vinko in šedlbauer Cenek, bo izvajal na samostojnem koncertu, ki ga bo Imel v petek, dne 10. t. m. ob %8. uri zvečer v veliki Filharmonični dvorani, naslednji spored: Prvi del koncerta: škerjanc: četrti godalni kvartet v dveh stavkih Adagio in Presto; Beethoven op. 18: Kvartet v f-duru v štirih stavkih: Alegro con brio, Adagio, Scherzo in Allegro. Drugi del koncerta se začne z Malipierovim kvartetom Stornelli in Ballate. Nato sledi Novak op. 22: Kvartet v g-duru, ki se navadno imenuje Moravski kvartet. Kvartet ima tri stavke, in sicer: Allegro moderato, Scherzo Andante mesto -— Allegro. Kvartet, ki bo nastopil v letošnji novi sestavi z dvema novima članoma Dermeljem in šedlbauer-jem, je izvrstno vigran m nam bo nudil na svojem prvem letošnjem koncertu lep umetniški užitek. Dela, ki so na sporedu, so pa tudi izvrstna. Vstopnice v predpro-daji v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Veseli teater. Predstave vsak torek, sredo, četrtek, soboto in nedeljo. Začetek ob 19. (7.) Konec ob 21. (9.) u— Cepljenje zoper davlco v Mestnem domu bo še v sredo 8 t. m. ob 16.30 uri, seveda samo za drugi turnus, torej za tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi cepljeni prvič zoper davico v Mestnem domu, posebno pa za one, ki so minulo soboto zamudili cepljenje drugega turnusa v Mestnem domu. u— Večerni trgovski tečaj prične v torek, 7. oktobra. Poučujejo se: knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina. Šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Zahtevajte prospekt: Trgovsko uči-lšče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—) u— Dijake, ki so že mutirali in imajo veselje do petja, sprejme pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v svoj zbor. Vpisovanje se vrši v sreJo 18. t. m. od 18. do kO. ure v šoli na Ledini, Komenskega cesta. u— Rdeči križ, poizvedovalni oddelek javlja občinstvu, da bo začel uradovati v novih prostorih na Tyrševi cesti 11/1 (poleg Figovca) v četrtek, dne 9. t. m. Uradne ure ob 9.—12. Vhod za stranke skozi pisarno CIT (Putnika). u— Gitarska igra. Kdor se zanima za pouk gitare, naj se oglasi do 15. t m v pisarni Glasbene akademije, Gosposka ulica 8. u— Rdečemu križa, sekciji za socialno pomoč so darovali: neimenovani industri-alec 3800 L.; g. DolniČar Maks, predsednik »Združenja gostilničarskih podjetij« v Ljubljani 1000 L.; g. dr. Marko Natlačen 250 lir in enako vsoto g. Ivan Pucelj. Za plemenite darove se Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje. u— Za zimsko pomoč mestnim revežem je nakazalo Društvo zobozdravnikov v Ljubljani 190 L., g. univ. prof. Inž. Ivan V urnik je pa v isti namen poiaril 100 L. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Iz Spodnje štajerske Preimenovanje občin. Okrožni vodja je prekrstil nekatere občine v celjskem okraju. Tako se zdaj St. Jurij imenuje Ander-burg, Petrovče so Arndarf, Šmarje pri Jelšah je Erlachstein, Velika Pirešica Hof-rain, St. Jurij ob Taboru je Oppendorf, Šmartno ob Paki je Packenstein, Šmartno v Rožni dolini pa Rabensberg, Šoštanj se zdaj imenuje Schonstein in der Steier-mark, Laško je Tiiffer-Romerbad, itd. V brežiškem okraju se Artiče imenujejo Ar-nau, Dobova je Briickel, Zabukovje je Bu-chern, Pišece so Dittmannsberg, St Peter pod Sv. Gorami je Konigsberg am Sattel-bach. Čatež se imenuje Munkendorf, Globoko je Pirschenberg, Bučka je Radelstein, Senovo je Reichenstein, Boštanj je Sawen-stein, Blanca je Siegersberg, Velika Dolina je Weidental, Sromlje pa so Wolfs-grund. V trboveljskem okraju se Zagorje imenuje Edlingen, St. Jurij na Kumu je Kumberg bei Trifail, Šmartno pri Litiji je Mariatal, Loka pa se imenuje Steinbruck. Nemška moda se osvobaja Pariza. Te dni je bilo v Gradcu zborovanje predstavnikov modne krojne obrti z vsega Štajerskega, Koroškega, Tirolskega. Predarlske-ga in Solnograškega. Izčrpno so razpravljali o tem, ali pri tiče modi v vojni dobi sploh kaka beseda Govorniki so se izjavili, da odgovora ni mogoče dati teoretično, ker moda nastaja iz kulturnega in gospodarskega življenja samega. Treba pa se je osvoboditi pariškim vplivom in ustvariti docela nemško modo. S 1. septembrom je bil uveden nov tarifni red, po katerem je mogoče enotno urediti vprašanje plač v modni krojni obrti. Smrt na sprehoda. V nedeljo dopoldne se je podal policijski nadzornik Jurij Smo-dej iz Maribora na sprehod po desnem dravskem bregu. Nenadno ga je napadla slabost in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kmalu nato je izdihnil za srčno kapjo. Smodej je bil v najlepših letih (54) in je bil v službi v oddelku za potne liste pri mariborskem policijskem ravnateljstvu. Novi grobovi. V starosti 86 let je umrla v Celju ga. Ivana Bergočeva, vdova pisarniškega ravnatelja. Mariborski dnevnik jo slavi kot zaslužno Nemko, ki se je izkazala že v prvi svetovni vojni s pridnim zbiranjem odpadkov, važnih za avstrijsko armado. — V starosti 72 let je umrl v Mariboru po daljšem trpljenju krojaški mojster Franc Lorber. — V St Ilju v Slovenskih goricah je umrla po daljšem trpljenju v 51. letu gospa Marija Sfiligojeva, soproga poštnega nadzornika in posestni-ca. Soprogu je zapustila lOletnega sinčka. Celjsko nemško moško pevsko društvo bo pričelo prihodnji petek z vajami. Vodi ga dr. Eduard Butscher. Prvi koncert bo posvečen spominu bivšega dolgoletnega predsednika dr. Frica Zanggerja. Iz Hrvatske Ustavljen dnevnik. Državno oblastvo v Zagrebu je ustavilo opoldnevnik »Danas«. Uradna objava pravi, da bo posebna komisija preiskala in ugotovila vzroke prevelikega primanjkljaja, ki ga izkazuje uprava tega dnevnika. Ustaši častijo pokojnega Sarkotica. Pred dvema letoma je na Dunaju umrl general Štefan Sarkotič, nekdanji avstrijski poveljujoči general v Bosni in Hercegovini. Pozneje v emigraciji na ^'inaju je bil Sarkotič vnet pripadnik ustaškega pokreta. Ob njegovem 83. rojstnem dnevu bodo ustaši priredili različne proslave. Hrvatski novinarji so se vrnili iz Nemčije. Proti zaključku svoje poti po Nemčiji so hrvatski ustaški novinarji prispeli na Dunaj. Ogledali so si narodno-sociali-stične ustanove, med drugim tudi veliki dom za dojenčke, prehranjevalni urad, deški in materinski dom, neko veliko modno tvrdko in podobno. Njim na čast je bila prirejena posebna revija jesenskih modelov. V petek zvečer so bili pri predstavi v dunajski državni operi. V nedeljo so nadaljevali pot preko Gradca in Maribora v domovino. Stabičke Toplice v Hrvatskem Zagorja, o katerih smo nedavno poročali, da jih je s Krapinskimi vred prevzela državna uprava, so zdaj dokončno prešle v last zagrebške mestne občine, ki jih bo preuredila za delavsko zdravilišče. Ze letos se je tam zdravilo 500 zagrebških delavcev. Poslej bodo Stubičke Toplice stalno zasedene. Se ena vas prekrščena. Notranji minister je prekrstil občino Hrastovac v daruvar-skem okraju v Slavoniji, kjer prebiva precej strnjena skupina Nemcev, v Eichen-dorf. Radio Ljubljana Torek, 7. oktobra. Ob 20.30: Pisana glasba — 21: Operna sezona EIARa Mascani: Skrjanček, v odmorih: 1. predavanje v slovenščini, 2. poročila Sreda, 8. oktobra 1941-XIX. 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoved časa b'.15 Poročilla v italijanščini, 12.15: Koncert so-pranistke Dore Kobackieve, 12.35: Pestra glasba, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Gallina, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Izbrana glasba pod vodstvom mojstra Pe-trallia, 14.15: Pcročla v slovenščini, 17.15: Koncert tenorista Antona SLadoljeva, pri klavirju Marijan Lipovšek, 17.30: Koncert pianistke Adriaoe Mari, 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Lahka glasba, 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.40: Koncert ritmično simfoničnega orkestra Cora pod vodstvom mojstra A. Semprinia, 21.40: Slovensko predavanje, 21.50: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra R. Lupia, 22,45: Poročilla v italijanščini. Standard' 6VAPPARECCHISANITAM alla FIERA A LUBIANA apparecchi sandtari in ghisa porceSla-nata, in PorceLLana dum vetrificata »STANDARD«, bianehi e colorati, cctmunf— di lusso, ma aempre di qua-ldita superiorec Visitate i posbeggi 148—149 Padiglicme »C« in Fiesa Na Ljubljanskem velesejmu higienske priprave v železu s porcelanasto prevleko, v trdem porcelanu s steklenino »Standard*, bele in barvane, navadne in luksuzne, a vedno boljše kvalitete. Oglejte si razstavna prostora 148 in 149 v velesejmskem paviljonu »C* Zahtevajte kataloge »L« gratis pri 'SocietA [Nazionale dei Radiatdri Via A. M. Ampere 102 — MILANO Tel. 286.805—286.850 J. Marquand 27 HVALA LIPA, ggspcsb mm Tedaj sem uganil, kdo je ta človek. Ne da bi se predstavila drug drugemu, sem se bil seznanil z razbojniškim glavarjem Vu Lo Fengom, starim prijateljem majorja Besta. Vu Lo Feng je stal pred menoj kot novi načelnik mojih hišnih slug. Vse to je bilo razodetje trenutka. On sam gotovo ni vedel, da sem ga spoznal, a jaz sem čutil, da me obraz sam izdaja. Zdaj, ko je bil Vu Lo Feng pri meni v hiši, sem jasno videl njegov namen. Ko bi ne bil imel določene namere, si pač ne bi bil naprtil toliko truda. Polilo me je kakor mrzla prha. Moja osuplost je bila tolikšna, da se tisti mah ne bi bil mogel ganiti, pa naj bi mi bilo šlo za življenje. Bilo mi je, kakor da sem ločen od svojega telesa in od daleč opazujem ves prizor. Vu Lo Feng je začutil v mojem vedenju nekaj sumljivega in me očitno ni mislil pustiti iz hiše. Vsa hinavska spošt-ljivost je bila izginila. Odprl je usta, toda jaz nisem čakal besed, ki so mu bile na jeziku. Še bolj kot razum sta me strah in nagon samoohrane iz-podbujala k dejanju. Skoraj ne vedoč, kaj delam, sem po bliskovito planil nadenj in mu jel obdelovati obraz s pestmi. Presenečen od mojega napada, je v naslednjem trenutku telebnil znak po tleh, jaz pa sem se skokoma pognal proti vratom. Nisem čakal, da bi videl, kaj se bo zgodilo za mojim hrbtom in ali je kdo slišal mikastenje. Urno sem odpahnil vrata in planil ven. Z dvorišča sem slišal nekakšno žlobudranje, vendar nisem obstal, da bi poslušal. Avtomobil, ki sem ga naročil, je stal pred vrati, skočil sem vanj. »V Grand Hotel,« sem rekel. Krik, ki je planil skozi polodprta vrata me je prekinil. »Ali je gospod kaj pozabil?« je vpražal vozač. Motor je bil že pognan. »Ne, ničesar!« sem odvrnil. »Hitro, hitro, mudi se mi.« Voz je šinil po cesti. Nepremično sem strmel vozaču v kakijasti hrbet, čeprav sem ga komaj razločil. Edino, kar sem še vedno videl pred seboj, kakor da se vobče ne bi bil oddaljil, je bil obraz, ki sem ga bil zagledal na dvorišču. Vu Lo Fengov obraz ... Sirena voza je nenehoma trobila; to spada k tehniki vseh kitajskih avtomobilistov. Izvlekel sem rutico ter si obrisal čelo in prste: pri tem sem opazil, da mi roke drhte. Misel, da so me napadli, da sem na svojem dvorišču pobil razbojniškega glavarja in da sem moral na vrat na nos pobegniti iz svoje hiše, da si rešim življenje, se mi je zdela kar čudna in nezaslišana. Zdaj sem bil do dobrega prepričan, da gospod Moto ni lagal, ko je zanikal, da bi me skušal ubiti. Ako sem hotel priti stvari, ki sem bil vanjo zapleten do dna, sem moral obrniti oči drugam; vsekako se pa nisem mogel izmotati. Bil sem prav sredi enega tistih zapletljajev, ki sem hotel spisati knjigo o njih. Boril sem se proti toku, ne da bi se vpra- ševal, ali moj napor kaj pomeni. Kljub vsemu pa je bilo v stvari nekaj, kar je imelo pomen. Prvič v življenju si nisem mogel reči: »Pa to menda ni važno, kaj?« Stvar je bila važna, kajti nagonsko sem čutil, da odnaša isti tok tudi Noro Joyceovo. Ko sem dospel v hotel, sem ukazal vozniku, naj me počaka. Veža s svojo tobakarno, z vratarjevim pisalnikom, z omaricami, polnimi drobnjarij, z mizami, za katerimi so gostje pili kavo, in z osebjem, ki se je dvizalo sem ter tja, se mi je zdela že del drugega življenja, udobnega, lahkega, varnega življenja, ki sem ga bil zdavnaj zapustil. Potrkal sem na vrata Norine sobe ter jo poklical. Prišla je odpirat; vstopil sem in zaklenil vrata za seboj. Kar zavzel sem se nad veseljem, ki me je obšlo, ko sem jo zagledal. Zdela se mi je zelo neprisiljena, mirnejša od mene in bolj samozavestna. V tej njeni mirnosti je bil udržan otenek, ki mi ni ugajal. Dvajset minut še ni bilo, kar sem bil slišal pri telefonu njen prepadeni glas. Zdaj se je držala povsem ravnodušno, čeprav sem čutil, da jo drži nekakšna živčna napetost. »Tamle, na mizi, je whisky,« mi je rekla. »Svetujem vam, da sedete in ga popijete kozarček. Zdi se mi, da ste ga potrebni.« Ta način govorjenja je kvaril vso sliko: prihitel sem bil, da rešim deklico, ki je bila v stiski, ta pa mi je očitno skušala dokazati, da ne potrebuje moje pomoči. Prisedla je k meni in vzdignila roko, da si popravi kostanjeve lase. Lošč na njenih nohtih se je lesketal takisto enakomerno kakor kon-vencionalna prevleka, ki jo je od vrha do tal po- krivala pri najinem prvem srečanju. Lepa je bila kakor takrat, a tudi njena odmaknjenost se ji je bila vrnila. »Kaj vam je, da me tako gledate?« me je vprašala. »Ali nisem dobro oblečena?« »Da, dobro ... še predobro,« sem odgovoril. »Prav bi bilo, da si ogrnete preko te bele obleke temnejši plašč. Iti morava, takoj.« A videti je bilo, da se ji nikamor ne mudi. Namesto da bi me poslušala, si je prižgala cigareto. »Zdaj, ko ste tu, mi povejte, kaj se je zgodilo,« je nadaljevala. »Mirno mi vse razpovejte.« Kratko, z vsemi podrobnostmi, sem ji povedal zgodbo o puščici in o svojem razgovoru z gospodom Motom; tudi srečanje z Vu Lo Fengom sem ji opisal. Ravnodušno me je poslušala. Ko sem končal, se je nasmehnila in pokimala. »Prav dobro ste povedali svojo istorijo, gospod Nelson. Vidim, da imate pripovedniški dar.« Tedaj me je potrpljenje minilo. Izgubil sem ga prav zaradi njene ravnodušnosti. »Nikar se ne postavljajte v smešne poze!« sem vzrojil. »Prav dobro vem, da ste zapleteni v to stvar. Ne vprašujem vas, kako ali zakaj, a prišel sem, da vas izvlečem iz zagate. Ne vprašam vas niti, kdo ste, zahtevam le, da storite, kar vam pravim. Davi ste me odslovili; zdaj me ne morete več odsloviti. Pomagati vam hočem. Kaj je v tem tako smešnega?« Zvrnila se je vznak in udarila v smeh. Ta trenutek je bil izmed najgrenkejših v mojem življenju. Mali oglasi Službo.dobi Beseda L —.60, taksa —.60. t« daianie naslova tli ta «fro l 2.—. Brivskega pomočnika m vajenca sprejme takoj Rudolf Zakovšek, brivec, Ljubljana, Poljanska 51. 17085-1 Službe iiče Jeseda L —.60, taksa —.60, ji dajanje naslova ali za ?ifr l 2.—. Mlada inteligentka z znanjem nemščine, italijanščine in francoščine, vajena pisarniških del, išče kakršno koli zaposlitev takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. 17081-2 Beseda t —.60, taks« —.60, 2» daianje naslova tli a Šifro L 2.—. Klavir francoščino, nemščino poučujem odrasle, osnovno-in srednješolsko mladino. Aneta Potočnik, drž. strok, diplom. Nove prijave sprejemam ob delavnikih od 10. do 16. ure. Groharjeva 2, vhod Tržaška c. 1-1. 17062-4 Akademik tehnike bi inštruiral v vseh predmetih, posebno matematiko, kemijo in fiziko proti primernemu honorarju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademik«. 17073-4 ?P rodam Beseda L —.60, taksa —.60, aa daianje naslovr «li za ilf-. T 2.—. Strešna opeka rabljena, 300 do 400 kosov, in ena kompletna postelja ugodno naprodaj. Ja-kin, Stožice. 17056-6 Vrtna gumijasta cev naprodaj. Rožna dolina, Cesta II št. 9. 17082-6 'Kupim beseda L —.50. taksa —.60. zg dajanje naslova ali ta iifro t l.—w Razno pohištvo stalno kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 17039-7 Pohištvo Beseda L —.60, taksa — .60, 2a dajanje naslova ali za iifro t 2.—. Pohištvo dobro ohranjeno, za samsko sobo, to je kauč, dve omari, mizo, stole itd. ku-r m. Pismene ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«. 17070-12 Elegantno jedilnico v solidni izdelavi z večletnim jamstvom proda za 9000 lir (12 komadov) Kr-že, pohištvo Vrhnika. Ogledi se na skladišču, Ljubljana, Prečna ulica 6, nasproti Mestnega kopališča. 17069-12 Beseda L —.60, taksa —.60, 2a dajanj: naslova ali za šifro L 2.—. Starejša gospa s pokojnino prosi zavetja pri snažni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«. 17084-14 Beseda L —.60, taksa —.60, 2. daianje naslova ali za šifro l 2.—. Na pogon z ogljem 2 osebna in 2 maia tovorna avtomobila zelo ugodno naprodai. Vprašata: Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 17076-10 Moško kolo še dobro, poceni prodam. Ambrož, Tyrševa 71. 17078-11 Stanovanja Beseda t —.60, taksa —.60, u daianje naslova ali za šifro l 2.—. Dvosob. stanovanje v centru iščeta dva profesorja za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra iod »Lepe sobe«. 17058-21a Trisob. stanovanje ali dvosobno s kabinetom pritiklinami iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 17065-21a 400 lir nagrade za komfortno sobo s kuhinjo, najraje na Mirju ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vera 40«. 17074-2 la Mlad par išče v centru stanovanje 2 do ;3 sob, kuhinje in kleti. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17080-21a Soboodda rteseda t —.60, taksa —.60. 'lianir naslova ali za šifro L 2. Opremljeno sobo I. nadstropju, sončno, vogalno s posebnim vhodom, v neposredni bližini artilerijske voiašnice takoj oddam gospodu. Bežigrad, Apihova ul. 19-1. Ogled od 9. ure dalje. 17063-23 Opremljeno sobo z dobro domačo hrano oddam solidni gospodični (dijakinji) v neposredni bližini gimnazije na Poljanski cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna«. 17071-23 Sobe iiče Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Sobo za 2 osebi iščem v bližini Streliške ulice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Stre-liška ulica«. 17057-23a Opremljeno sobo po možnosti z uporabo kopalnice iščem v bližini Zmajskega mostu. 17067-23a Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslov ali za šifro L 2.—. Slaščičarsko delavnico iščem za takoj na Viču, v Mostah ali za Bežigradom. Cement, kanal, vodovod, elektrika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slaščičarna«. 17055-19 Heseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.— Parcelo 1200 kv. m prodam. Pojasnila: Kolodvorska c. 8 pri lastnici. 16830-20 Radio Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Kdo mi posodi radio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«. 17053-9 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Pisalni in računski stroj precizni, najpopolnejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16550-29 Beseda L —.60, taksa —.60. 2£ daianif naslova >' « šifrr I 2.—. Več koles dobro ohranienih, damskih in moških takoj kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 17040-11 Moško kolo športno, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šport kolo«. 17059-11 Novo žensko in moško kolo krasne nove oblike naprodaj. Poizve se: Stritarjeva 7-1. 17083-11 Damsko športno kolo za skoro vsako ceno naprodaj. Ogled: Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 17077-11 Šivalne stroje za šivilje, krojače in čev ljarje najboljše znamke An-ker, Veritas, Central Bob-bin ter tudi italijanska prodaja — najceneje: Triglav, Ljubljana, Resljeva 16. 17075-29 Živali _______ p« Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali ta šifro l 2. Bela lovska psica-braka se je zatekla v Ljubljani ali bližnji okolici. Nazadnje je bila na Dolenjski cesti. Kdor ve zanjo, naj sporoči proti nagradi dr. Lokarju, odvetniku. Rimski trg 2. 17064-27 Pritekel je dobro negovan kodrast črn -^es z belo liso preko prsi. Sled vodi v Podrožnik. Lastnik ga dobi v Prečni ul. 2-1. 17079-27 LE FORZE PRODUTTIlfE /jn PROIZVAJALNE SILE DELL'ITALIA FASCISTA W FAŠISTIČNE ITALIJE SHCRHS' GRUPPOVETRARIO STEKLARSKA SKUPINA £ MILANO - POLA - NAPOLI La SILICE purissima estratta dalle cave istriane della Najčistejši SILICIJ, ki ga v istrskih kamnolomih koplje S. A. INDAGRAR Capitale versato L. 800.00« Sede in MILANO Via Bigli 1 - Stabilimento in POLA si trasforma nello stabilimento di Napoli della se predeluje v neapeljskih delavnicah tvrdke S. A. CRISTALLERIA NAZIONALE Capitale versato L. 7.000.000 Sede in NAPOLI Corso Malta 150 - D e p o s i t o in MILANO Via Jenner in cristallo, mezzo cristalloevetro temperato per articoli da tavola; tubo dl vetroneutn. v kristal, delni kristal ln trdno steklo za namizno posodo, v cevi iz nevtralnega stekla e normale per applicazioni sclentifiche e sanitarie in iz normalnega za znanstveno in zdravniško rabe ,JIcutrcx uitra 1941' La S.A.SOFFIERIB COLI • ARBINOLO-MONTI ,SASCAM» Capitale versato L. 2.000.000 — Sede in MILANO Via Bigli 2* nei suoi stabilimenti dl Milano, Šesto San Uiovanni, con questi tubi produce v njenih delavnicah v Vergiate, Torino, Siena e Napoli se izdelujejo iz teh cevk: Fiale - Fialoni - Tubi orlo a vite - Bottiglie isolanti e Articoli di vetro soffiato epruvete, velike epruvete, cevke, cevi z navoji ob robeh, izolacijske steklenice iz napihnjenega stekla. PAGLO SOPRANI e FIGLI - Castelfidardo La Ditta Comm. (fondata nel 1863) ;he per prima ha diffuso tale strumento in tntto il tnondo e g a r a n z i a di PERFEZIONE ELEGANZA SONORITA JHIEDETELA presso il Vo-stro abituale fornitore! Trgovska dražba (ustanovljena leta 1863) ie prva razširila ta Instrument po vsem svetu. Jamstvo za POPOLNOST ELEGANCO in ZVOČNOST ZAHTEVAJTE ga pri Va-iem običajnem dobavitelju! ITALIA • SPAGNA ITALIJA • ŠPANUA RAPPRE3ENTANZE - COMMISSION1 CONTROLLI - ASSICURAZIONI - NO-LEGGI - TRANSITI - SPEDIZION1. Chiedete senza impegno informazioni alla sola Ditta organizzata in Spagna! ZASTOPSTVA - KOMISIJE - KONTROLE - ZAVAROVANJA - TRANZIT NAJEM - ŠPEDICIJE Zahtevajte brezobvezne informacije le pri tvrdki z organizacijo v Španiji ! BAVASTRO & RAIMONDI GENOVA — Via S. Giorgio 2/29 TeL 24-261 Barcellona: Calle Iunqueras 2/3 TeL 23652 s.a. P"BARBIIRI-padova LE GRANDI MARCHE • SLOVITE ZNAMKE UQUORE-UKER OVO S S.ANTONIC BARBTER APEROL Ottimo dlgestivo, dl sa-pore delicato. Preparato con Fusione di erbe Al-pestri. Najboljše sredstvo za prebavo. odličnega okusa — pripravljeno iz planinskih rastlin. £abaione inalterabile a base di tuorli d'uova fre-schissime. Zucchero e vino Maršala. — Portento-so ricostituente. Neprekosljivi punč iz svežih jajc. sladkorja in vina maršala. — Znamenito okrepčiJo. Aperitivo dissetante. Po-eo alcoolico, regolatore ■.i Digestione a base di erbe aromatiche. Aperetiv, ki ligasi žejo z malo vsebino alkohola. Urejuje prebavo, pridobljen iz arom. rastlin. Per la perfetta igienica presentazione dei Vostri prodotti cOKSORno r FABBRICHE ITALIANE Dl h TRASPARENTE conI II itpas MILANO COPSO VITT CHAN «f Za popolnoma higijensko pripravo Vaših izdelkov CELOFAN Flmballagio trasparente pel tempi nuovi novodobne prozorne ovitke Tipi, spessori, colori per ogni esigenza. — Qualit& speciali per usi tecnici. Tipi, obseg, barve na vsakršno zahtevo, posebne vrste za tehnično rabo. Rappresentante zona Venezia Giulia — Provincia di Lubiana. Zastopnik za področje Jul. Krajine m Ljubljanske pokrajine: GINO LUSSI Via R.M. Imbriani 4 T R I E S T E Industria Lampade Elettriche Radie Industrija električnih In radijskih žarnic TORINO - Via Giaveno, 24 RADIO * La grande Marca Italiana — RADIO RADIO — velika italijanska znamka — RADIO tipo e per Električne žarnice slehernega tipa in za vsako rabo. Lampade elettriche di ogni ogni uso Cercasi agente o eselusivista per la zona Iščemo agenta ali izključnega zastopnika za pokrajino. Un problema risolto!... Finalmente il Martinetto fisso »B. G. M.«, applicato permanentemente in modo invisibile ai due lati dell'automobile, permette di sollevarla con estrema faci-Iita. — Approvato dalle principali fabbriche di automobili italiane ed estere. Prezzi per coppia franco destino: Rešena uganka!... Končno Vam vendarle pritrje- »A« per macchine fino a Kg. 800 - I* 291 - lmballo gratis „j dvigalnik »B. G. M.«, stalno in nevidno pritrjen »B« per macchine fino a Kg. 1500 - L. 304 - imballo gratis ^ Qbeh straneh avtomobila, omogoča dvigniti »C« per macchine fino a Kg. 2500 - L. 321 - imballo gratis avto s skrajno lahkoto. — Odobrile so ga glavne Cercansi rappresentanti italijanske in tuje tovarne avtomobilov. Cene za kos, franko prejemnik: »Ac za vozila do 800 kg . . ■ ■ » L. 291.— zavojnina gratis »B« za vozila do 1500 kg . . » » » L. 304.— zavojnina gratis »C« za vozila do 2500 kg . . * ■ . L. 321.— zavojnina gratis Iščemo zastopnike Offitine Brevetti Mm Gigante - Milano via Mešani 6 Filatelisti, pozor! Namgodneiše kupite in vnovčite znamke vseh Kontinentov do posle ; a-pacijskih znamk v knjigar ni 'ine7 Dolžan, Liub''ar>a. Stritarjeva 6. 19-39 Novost za filateliste Pravkar sem prejel novo izišlo bloko in serijo »Sme-derevo« in i o nudim za vsoto lir 1800. Istočasno sprejemam abonente za novi srbski blok v dobro vojnim ujetnikom. Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. 17072-39 Premogokop št. Janž išče mlajšega rudarskega inženjerja s prakso na premogu, dva rudarska paznika z rudarsko šolo in prakso, nadalje korespondenta samostojnega in perfektnega v italijanskem jeziku — za čimprejšni nastop. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na: Premogokop And. Jakil d. d., Krmelj. 4680 Preklic Podpisani Matevžič Anton, delavec, Ljubljana-Vič št. 114, obžalujem in prekli-cujem kot neresnično, kar sem govoril o gospodu Lenče Ivanu, nadpazniku, Ljubljana-Vič št. 114, o njegovem zetu novinarju Milanoviču in obratovodji g. Perkonu, vsi Ljubljana-Vič št. 114, ter se jim zahvaljujem za odstop od tožbe. Ljubljana, dne, 7. oktobra 1941. Matevžič Anton. 17068-32 Obnovite naročnino! Umrla je previdena s tolažili avete vere naša ljuba Almica Krasna konzervatoristka Pogreb bo v sredo dne 8. oktobra t. 1. ob % 5. url popoldne z žal — kapelice sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. oktobra 1941. ŽALUJOČA RODBINA in sorodstvo Inserati v ..JUTRU" imajo velik uspeli Znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je danes umrlt previden s tolažili svete vere, gospod Ferdo Wigele nadučitelj v pokoju Nočni čuvaj vesten, pošten in trezen se sprejme takoj. Prednost imajo orožniški upokojenci. Pismene ponudbe s točnimi osebnimi podatki je poslati najkasneje do 10. oktobra na oglasni oddelek Jutra pod šifro: »Nočni čuvaj«. ČASU 010RT0PED1A ..IC-ORTOfflOlI MOD JUT O. C a r r a n o S. Marta, 25 — MlliANO — Telefono 84.345 brez Via ERNIA senza operazione Nuovo Otturatore speciele Contiene in modo meraviglioso qualsiasi forma di ERNIA, anche volumicosa, riducendola ed im-mobilizzandola in breve tempo. L'ortopedico autorizzato a ma di legge riceve a: nor- IC ! L A operacije Nov poseben pas, s katerim (e mogoče na čudovit način zadržati tudi obsežno kilo vsakršne vrste, io omejiti in v kratkem ustaviti. V smisla zakona avtorizirani ortoped sprejema — Giovedi 9 Ottobre — v četrtek, 9. oktobra — Venerdi 10 Ottobre — v petek, 10. oktobra — Sabato 11 Ottobre — t soboto, 11. oktobra „ , — Domenica e Lunedi 12 e 13 Ottobre — Albergo Reale __ T oedeijo in ponedeljek, 12. in 13. oktobra -romcTu — Albergo Posta - Martedi e Mercoledi 14 e 15 Ottobre TRIESTE _ pia22a oberdan — v torek in sredo. U. in 15. oktobra GORIZIA IDRIA — Albergo Tre Corone — Albergo Didic POSTUMIA — Albergo Leone FIUME INSERIRAJ V „JUTRU"! Pogreb bo v sredo 8. t. m. ob 15. uri iz kapele sv. Jakoba na Žalah. V LJUBLJANI, dne 6. oktobra 1941. MARIJA — sestra, v imenu odsotnega sina FERDA z družino in sestre OLGE. Po hudem trpljenju nas je prerano zapustil naš dobri mož in nad vse ljubljeni oče, brat, tast in stari oče, gospod IVAN BON orožniški narednik v pokoju Pogreb našega preljubega bo v sredo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Janeza — k Sv. Križu. Ljubljana-Trst-Zagreb, dne 7. oktobra 1941. FANCI, žena FULVIA por. SCOPINICH, PIERINA, por. WERNER in LOJZKA, hčerke — ter ostalo sorodstvo I Urejuje Davorin Ravljen. - Izdajah konzorcij »Jutra. Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani. —i