Gì ASILO štev. 34 -- Letnik IV. PTUJ, 31. avgusta 1951 Cena din 5. Poštnina plačana v gotovini Urednilfvo Ib nprava Ptuj, MLO, II nadstropje - Telefon itev. 156 — Čekovni račun pri Narodni banki Plui itev. Ö43-90322-0 — Urejuje uredniški odbor ~ Odgovorni ured- nik V r a b 1 J o ž e — Rokopisov ne vračamo — Mesečna naročnina od 1, maja 1951 dalje 20 din. celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki so plačali din 156— ra celo leto. doplačajo din 52.—. — Tiska Mariborska tiskarnsu iß 14 d prieetktìm II. ú krnjite gesjpßdapsko raz^Iatxe i) фиЦп Obsežne, nekaj tednov -trajajoče, s ča. jdpisnimi članki, plakati in uličnimi transparenti spremljane priprave z-a II. okrajno Rosspodarsko razstavo v IM uju kunčane. IViladika. pred nelcaj tedni še v pre- cej nezavidnem stanju je po raslugi peinontnega >>odjetJa v Ptuju vsa pre- I ^ovijena, z lepo ograjenim in zakaje- nim vrtom,' ure,jenim ter za razslnvo Î pripravljenim, i>ovečanim in olepäanim dvoriSčem je pripravljena na sprejem številnih gostov iz bližnje in daljne okolic®' prav tako pa iz naših večjih ' centrov v republiškem merilu. O vsem, kar bomo videli na razstavi, je že bilo govorjeno: o debelih »Osoj- ; jiiKovih« breskvah in njegovih planta- žah. o vrtnastvu »Hristov Minčo« ter Vinarski zadrugi v Ormožu, o tovarni aluminija v Stmišču ter filatelistih in razstavi slovenske knjige. Veliko je bilo govora o obrtnikih ter njihovih vi- gokoicvalitetnih izdelkih, industriji in Kmetijstvu, živinoreji ter Ljudski teh- niki. Vsi, ki delujejo v naštetih pano- gah ter še mnogi drugi so v zadnjem času vložili vse, da bi na razstavi čim nazorneje prikazali način in uspehe svojega dosedanjega dela po osvobo- âitvi, uspehe, ki so jih dosegli vsi de- lovni ljudje v okraju v času pr\'e pet- ¡etke, ki je v veliki meri pomagala na gospodarskem jmlju našim narodom do napredka, kot jim je na političnem v mediiarodnem merilu narodnoosvobo- dilna vojna in borba za neodvisnost naše države. II. okrajna gospodarska razstava v Ptuju bo velika manifestacija gospo- darstva ptujskega okraja, njegovih uspehov in prizadevanja po zadostitvi potreb prebivalstva po potrošnih pred- llillliiilllllllililllllilillllilillilllllllllllllllll Udeležite se svečane proslave 400- letnice izid» prve slovenske knjige, ki bo 9. sept. 1931 v Velikih Leščah ла Dolenjskem. Ob tej priliki boste lahko obiskali v neposredni bližini ležečo Rašico — rojstno vas očeta slovenske književnosti — Primoža Trubarja ter rojstni vasi slovenskih pisateljev Levstika in Striterja — Ketje in Podsmreko. Okolica Velikih Lašč nudi veliko lepoto ter mnogo primernih krajev za počitek in >abavo. Kot vstopnica bosta služili za ta namen izdani miniaturna knjižica »Paberki iz Trubarja« in značka, ki bosta na proda.i na razstavnem prostoru v Ptuju v času od 2. sept, naprej, vsaka po 20 din. Za vse obisko\'alcc je odobrena četrtinska vožnja. Priporočamo skupinske obiske čla- nov prosvetnih društev in njihovih sekcij ter vseh ostalih organizacij. metih. Na vsakem koraku po razstavi- šču, na vsakem razstavljenem predme- tu bo vidna borba naših delo'.'nih ljudi z industrije, kmetijstva, obmištva in drugih panog gospodarstva poleg kvan- tite še na kvaliteto pridelkov, izdel. kov, uslug in drugega. V dneh od 2. do fî. septembra bo mno- žici obiskovalcev II. okrajne gospodar- ske razstave dana možnost ocenjevanja ne samo razstavljenih predmetov in ce- lotne ureditve razstave, temveč itudi primerjanja letošnje razstave s prvo, ki je bila v letu 1949, prav tako pft s ¡podobnimi nazsitavami v sosednjih in drugih okrajih Slo veni,je, med katerimi bo, upamo, našla ptujska okrajna go- spodarska razstava zavzela eno najvid. nejših mest. Z naše delovne ljudi bo to eno (velikih priznanj. Razstavno tekmovanje trgovske mreže Mesto Ptuj je v času predpriprav za II. okrajno gospodarsko razstavo pK)sta- lo zelo živahno. Vse se pripravlja, da bi razstava čim bolje uspela. Na raz- stavišču vre kot v panju. Vse hiti za svojim delom. Tudi ostalo prebivalstvo pri teh delih ne zaostaja. Prav posebno pa se je odrezala trgovska mreča. Poslovalnice so si na- povedale medsebojno tekmovanje gle- de čim lepše ureditve izložbenih oken, čistoče lokalov ter glede vljudne in hi- tre postrežbe strank. Rezultati tega tekmovanja so že vid- ni. Da bi pa zamogli najboljšim v tem tekmovanju dati primerno priznanje za njihov trud, se je v torek, dne 28. t.m. sestala ocenjevalna komisija, v kateri so bili tudi strokovnjaki iz Ma- ribora, ter je pregledala in ocenila vse obrate tekmovalcev Rezultati tekmovanja: Tri prva mesta z ozirom na stroko trgovine so dosegle poslovalnice: Za manufakturo: Veleblagovnica Okrajnega magazina — Krekova ulica — poslovodja Vobner Karel. Od dosegljivih 10 točk so do- segli 9,4 točke. Za špecerijo: Poslovalnica 1 Okrajnega magazina — Kvedrov trg — poslo\'odja Pernat Ludvik. Doseženih 7.9 točk. Poslovalnica 1 Potrošniške zadruge — Kvedrov trg — poslovodja Steger Ervin. Doseženih 7,75 točk. Vsem imenovanim je razstavni odbor II. okrajne gospodarske razstave pode- lil denarne nagrade v višini 3000 din ter lične diplome. Dalje se vrstijo poslovalnice: Poslovalnica 12 Okrajnega magazma — špecarija — Slomškova ulica. Do- seženili 7,6 točk; Poslovalnica 12 Potrošnike zadruge — manufaktura — poslovodja Pinterič Franc. Doseženih 7,4 točke. Isto mesto je dosegla poslovalnica 4 Okrajnega magazina — manufaktura — Srbski trg — poslovodja Korošec Rado. Poslovalnica 3 Potrošniške zadruge — špecerija — Ljutomerska 1 — po- slovodja kovačič Jože. Doseženih 7,25 točke. Poslovalnica 16 — mešano blago — Breg — poslovodja Hojnik Karel. Do- seženih 6,6 točke. Poslovalnica 15 — Okrajni magazin — mešano blago-— poslovodja Baši Matija. Doseženih 6,5 točke. Poslovalnica 7 — Okrajni magazin — steklarna — Slovenski trg — poslo- Prve dni septembra bo zopet zasedlo šolske klopi na tisoče učencev naših splošnoizobraževalnih In strokovnih šol. Fizično okrepljena se bo šolska mladina znova lotila resnega učenja, ki je osnovni pogoj za njih nadaljni razvoj. Vse manj je treba dopovedati naši šoloobvezni mladini, da je učenje po- trebno in koristno, saj dnevno spozna- va, da je brez predhodnega osnovnega znanja, ki ga daje šola, težko razumeti in obvladati posel v proizvodnji in pri njenem upravljanju. Učenje je pri nas množična potreba, ker hočemo postati napredna dežela, v kateri gospodarijo množice svobodnih in izobraženih ljudi. Temu našemu pri- zadevanju še nasprotujejo v najrazlič- nejših oblikah, odkrito in prikrito, ti- sti, ki jim je z zmago delovnega ljud- stva za vselej odklenkalo, da bi lahko še na hrbtih pobožno vdanih in ne- izobraženih množic kovali zlatnike za svoje razkošno in nemoralno življenje. Poskusi oživljanja protiljudske kleri- kalne dejavnosti v ptujskem okraju in tudi drugod, nam to zgovorno potrju- jejo. Ko političnim špekulantom in sa- čem več ne usi)€va politika zastraševa- nja s hudiči in šibo božjo, so začeli, bedni hlapčiči, groziti z amerikanskimi bombniki, »ki bodo vse porušili«, iz ru- ševin pa naj bi zrasel — klerikalizem. O, sanje, žeja po krvi in sladke sadi- stične strasti beiogardizma pri belem dnevu! Slovenskega ljudstva po iz- kušnjah v NOB ni mogoče več preva- riti. Samo si je priborilo svobodo misli, svobodo odločanja in gospodarjenja na svoji zemlji ter svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Naše, k napredku strmeče ljudstvo podpira šole kot dragocene ljudske ustanove z vso ljubeznijo in skrbjo, saj jih je samo zgradilo, jih samo vzdržu- je in služijo le njemu samemu. Staršem, ki jim je vsekakor pri srcu razvoj njihovih otrok ne more biti vse- eno, kako živijo in se razvijajo njih otroci v šoli, kako izpolnjujejo svoje dolžnosti v učnem in disciplinskem po- gledu, kako vplivajo nanje njihovi policni vzgojitelji, pionirska ali mia- dinska organizacija ali drugo. Naši požrtvovalni prosvetni delavci želijo sami sodelovanja in pomoči staršev, ker se zavedajo, da bodo le tako lahko uspešno reševali svoje odgovorne vzgo- jiteljske naloge. Tudi mladinska in pionirska organizacija sta pokazali, da se znata z aktivizacijo šolske mladine boriti za moralni lik mladih ljudi, in da sta tudi sposobni z vso odločnostjo nastopiti proti slabostim in kvarnim vplivom, ki izvirajo navadno v širšem obsegu le iz ljudstvu sovražnih virov. Vzgojna moč pionirske in mladinske organizacije je odvisna tudi od pomoči naših odraslih poštenih in izkušenih državljanov. Najbolj nestrpno in malce s trepe- tajočim srcem pričakujejo prvi šolski dan naši najmlajši — novi »abc — strelci«. Ali bo šlo brez mamice? Naj- brže bo morala sesti v nizko klop prvi šolski dan tudi ona in skupaj s svojim malim junakom poslušati čudovite zgodbe, zaradi katerih bo šlo naslednji dan prav gotovo brez spremstva. Gle- de onih, ki jih čaka v šoli poštevanka in še marsikaj, je zadeva drugačna. Končati bo treba z robinzonado, pri- praviti in urediti šolske reči n vse po- trebno za nemoteno učenje v šoli in doma. Doma, že v osnovni šoli? Da, že v osnovni šoli. Se so tu pa tam med starši taki, ki mislijo, da je osnovna šola nekaka čakalnica za dovršitev šolske obveznosti, dokler pač otrok še ni sposoben za težja dela, ali za uk v obrti. Ti se zelo motijo in škodujejo s tem svojim odnosom do šole samo svojemu otroku in tudi skupnosti. Ne zadostuje samo učenje v šoli, čeprav morda tam otrok pridno sodeluje in vse lepo razume! Tudi doma se mora učiti in brezpogojno izvrševati domače, naloge, kajti od trdnosti temeljev v znanju, ki jih pridobi v osnovni šoli je odvisen njegov nadaljnji razvoj. Poleg učiteljev naj tudi starši podpirajo raz- voj čednih otrokovih sposobnosti. Ne- kateri starši se vse preveč zanašajo na »talent« svojih otrol^ češ niti ne pogle- da v knjigo pa vse zna. In drugi, če kakega predmeta ne obvlada se kmaiU sprijaznijo z ugotovitvijo, da za pred- met pač niima »talenta«. Ce je otrok zdrav, bo ob sodelovanju šole in doma z vestnim delom obvladal vse znanje, ki ga lahko nudi osnovna šola, če pa ima možnosti za razvoj posebnih spo- sobnosti, tem bolje zanj. Tudi pomena razširitve šolske ob- veznosti na nižjo gimnazijo se nekateri starši premalo zavedajo. S tem, da niž- ja gimnazija ni več izborna šola, ne bo znižala svojih zahtev glede kvalitete znanja, nasprotno, znanje naših nižje- šolcev mora postajati iz leta v leto so- lidne j še, Ce mora žrtvovati učenec osnovne šole eno do dve uri za uče- nje in ponavljanje doma, mora pora- biti ^dijak nižje gimnazije za samostoj- no učenje, izvrševanje nalog ali branje leposlovnih knjig najmanj tri do štiri ure dnevno. Dijak nižje gimnazije mora študirati poleg materinskega jezika še srbski ali hrvatski in še en tuji jezik, anglešiki, ruski, francoski ali nemški. Ce pomislimo, da mora poleg tega ob- vladati tudi obširno snov drugih pred- metov, ki zahtevajo prav tako mnogo vztrajnega, zavestnega in požrtvaval- nega dela, si lahko predstavljamo, kako je pri srcu, sicer morda celo spo- sobnemu in vestnemu dijaku, ki ga starši po šoli prekomerno zaposlujejo z raznimi težjimi deli, kar se dogaja predvsem na podeželju. Prav tako si lahko mislimo, kako je z znanjem di- jaka, ki zažene po šoli knjige pod klop, se potepa ves dan po mestu in jih po- bere šele zjutraj, ko je treba v šolo. Ali niso v takih slučajih vse interven- cije staršev ob zaključku šolskega leta, da bi učitelji dijaka »še enkrat vprašali« nesmiselne? Trajno in za živ- ljenjsko prakso koristno je . le tisto znanje, ki si ga pridobiš z vztrajnim in nepretrganim učenjem in ponavlja- njem skozi vse leto. Učitno nespameten je izgovor tistih, ki upravičujejo ne- uspeh otroka v šoli, češ, šola za njega ni tako važna, saj se bo čez leto ali dve šel »učit«, Mojstri že gledajo danes pri sprejemu vajenca tudi na njih učni uspeh v šoli. Glede najprimernejšega načina uče- nja kakega predmeta, bi se morali po- govoriti starši na ro^teljskih sestan- kih, s posameznimi predmetnimi uči- telji, ker je tudi od tehnike učenja od- visna kvaliteta znanja. Z boljšim na- činom učenja lahko dosežejo dijaki uspeh v krajšem času in ob manjšem naporu. Starši, ki imajo otroka v višji gim- naziji dobro vedo, da je za študij 10 do 14 predmetov potreben čas in da je zaradi tega zanje prav tal^o aktualno vprašanje pravilne zaposlitve z fizič- nim delom doma, posebej pa še vpra- šanje primernega počitka in zdravega razvedrila. Sicer pa bodo v bodoče lahko študirali samo dijaki, ki kažejo resno voljno do študija in tudi seveda potrebne sposobnosti. Pred pričetkom šolskega leta je vred- no, da o vseh teh in drugih problemih razmislijo vsi, ki so odgovorni za vzgo- jo in izobrazbo naše mladine, pa tudi mladina sama in vodstva njenih društev in organizacij. Osnutki zakonov o novem finančnem sistemu so predloženi ljudstvu Komisija za gospodarske predpise je dovršila redakcijo temeljnih zakonskih osnutkov za naš bodoči finančni sistem in sistem plač. Ti zakonski osnutki so: osnutek zakona o planskem upravljanju vodja Kuko Vič Anica, Doseženih 6,5 točke. Poslovalnica 4 — Potrošnika zadruga — špecerija — poslovodja Žnidarič Jože. Doseženih 6 točk. Poslovalnica 6 — Okrajni magazin — manufaktura — Srbski trg — poslo- vodja Podgoršek Marjan. Doseženih 6 točk. Nato sledijo še ostali obrati. Skupno je bilo ocenjeno 20 trgovskih obratov v Ptuju. Vsi zgoraj navedeni prejmejo pismena priznanja Okrajne gospodar- ske razstave, K doseženim uspehom čestitamo, pri- čakujemo, pa bodo tudi v bodoče po- skrbela za stalno izpopolnjevanje trgovskih obratov. gospodarstva, osnutek zakona o fondu plač gospodarskih podjetij, osnutek za- kona o proračunih in osnutek zakona o družbenem prispevku in davkih. Ko- misija je te zakonske osnutke predložila vladi FLRJ, da bi ta izdelala dokončne zakonske predloge za Ljudsko skup- ščino FLRJ. Ker bodo ti zakoni igrali v našem gospodarskem življenje odločilno vlogo, je nujno, da se z njimi seznanijo vsi bralci. Osnutek zakona o fondu plač gospodarskih podjetij prinašamo na 4. strani. Poplave v Mehiki Nedavni orkan, ki je divjal po Mehi- ki je povzročil ogromne poplave, pred katerimi je moralo pobegniti okrog dva tisoč ljudi. Ti se sedaj nahajajo na nekih gričih v bližini poplavljenih ozemlj, kjer jim mečejo hrano vojaška ietala ter čakajo na odtok vode. V nedeljo, 2. septembra 1.1., bo ob 3. uri govoril ljudstvu iz Markove in sosednjih vasi v prosvetni dvorani v Markcvcih domačin tov. г?ЛЖ SîMONIC. direktor plavne uprave za kme- tijstvo LRS v Ljubljani. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 31. avgusta 195 Volnenka v Majšperku le 132 dni pred rokom izpolnila petletni plan v nedeljo, 26. avgusta t. i. popoldne je nad 350 delavcev in delavk ter na- meščencev iz Tovarne volnenih izdel- kov v Majšperku, njihovih svojcev in gostov proslavilo izpolnitev 5-letnega plana na dan 22. avgusta t. 1. ob 7,15 uri za celih 132 dni pred rokom. Te proslave so se udeležili: glavni di- rektor tekstilne • industrije Slovenije tov. Bole skupno s finančnim direktor- jem tov. di'. Jerovcem in tehničnim di- rektorjem ing Žitnikom, sekretar CK KPS Ptuj tov. Leskovec Franc, direk- tor Tovarne volnenih izdelkov Maribor tov. Krajne, direktor Varaždin.ske teks- tilne tovarne tov. Kurtalj in drugi gostje. V kratkih nagovorih predsednika de- lavskega sveta tov. Vuka Blaža, direk- torja tov. Juha in tovarišev Bole, Le- skovec, Kurtalj in drugih so bile pri- kazane težave, ki jh premaguje naša mlada tekstilna industrja, obenem pa ix)dčrtani napori, ki jih obvladujejo naši delovni kolektivi v bo^rbi za izvrši- tev planskih nalog. Predsednik delavskega sveta tov. Vuk Blaž je povedal, da so v tovarni volne- nih izdelkov v Majšperku občutili te-, žave s pomanjkanjem volne, barv, pre- moga, prekinitve toka in nezadostne napetosti, vendar so ob vztrajnosti in politični zavesti delovnega kolektiva in uprave ter ob opori na Vartekst do- segli vidne uspee in med tem tudi predčasno izpolnili petletko. Direktor Juh je med drugim pojasnil, da je Volnenka od leta 1943 dalje stalno do- segala plan do 140 odst. Glavni direk- tor Bole je podčrtal dragocenost uvo- žene volne in nujnost varčevanja z njo ter važnost smotrne uporabe volne za dosego kvalitetnih izdelkov glede na vedno večje povpraševanje po kvalitet- nejšem blagu. Tov. Leskovec je govoril o visoki politični zavesti našega delav- skega razreda, kar se odraža med dru- gim tudi v predčasnem Izpolnjevanju planskih nalog. Delo KP, OF in LMS med kolektivom je dalo gospodarske in kultumo-prosvetne uspehe. Tovariši Kurtalj, Golee in Kodelja so še govo- rili o važnosti medsebojne pomoči med tovarnami, o prednjačenju majšperške tovarne pred tovarnami mariborskega bazena in o važnosti bodočega sodelo- vanja. Ob koncu proslave je še direk- tor Juh prečital imena 70 nagrajenih članov kolektiva. V kulturno-prosvetnem programu je bilo ponazorjeno uspešno kulturno- prosvetno delo med člani tovarniškega delovnega kolektiva. Dirigent mešane- ga pevskega zbora SKUD »Anton Ingo- lič« tov. Kosi Franc in kapelnik tov. Svagan Anton sta s pevskim zborom ter z godalnim in tamburaškim orke- strom prikazala uspehe vztrajnega dela. Pesem o svobodi, Zdravljica, Izgubljeni cvet Plovi in Završki fantje ter sklad- be Lahka kavalerija, Rogaška Slatina, Na juriš. Rdeči cvet ter Vesela plesal- ka so navdušile vse udeleence prosla- ve, kar so tudi potrdili z dolgotrajnim ploskanjem. Tudi 8 članic telovadnega društva je s simbolično vajo »Gor čez izaro« ob spremljavi moškega zbora in harmonike dosegla vse priznanje. V tamburaškem zboru, ki je nastopil v narodni noši, je sodelovalo 6 deklet In 5 fantov. Tako močna ženska zasedba je gotovo redkost v tamburaških zborih. Proslava v veliki akus-tični sindikal- ni dvorani lani v enem mesecu postav- ljene nove zgradbe je dobro uspela. Program in prosta zabava sta pustila vsakomu vtis, da so se vsi člani to- varniškega kolektiva skupno z go.sti res prisrčno razveselili svojega delov- nega uspeha in so pokazali vso pri- pravljenost na skupne nadaljnje na- pore za dosego novih ciljev. VJ. DOMA IN PO SVETU Jugoslavija ne bo sodelovala na konferenci za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko v zvezi s povabilom, ki ga je spre- jela Jugoslavija, da naj bi sodelovala na konferenci ra sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, je vlada FLRJ sklenila, da ne bo sodelovala na tej konferenci. Predlagano besedilo mirovno pogodbe z Japonsko ne vsebuje določbe, ki bi ee neposredno nanašala na katere koli pomembne koristi FLRJ in katerih vlada FLRJ ne bi mogla v primernem času rešiti z vlado Japonske po redni diplomatski poti. Prvi sladkor iz letošnjega pridelka sladkorne pese Tovarna sladkorja v Zrenjaninu je že poslala prx'e tone eladkorja trgovski mreži, ki ga je izdelala iz letošnjega pridelka sladkorne pese. Koroški Šovinisti Želijo odpraviti na Koroškem dvojezične sole Koroški šovinisti so začeli v tiç avstrijskih listih ponovno napadati ^ Jezično éolstvo na Koroškem. Ob ta prilikah ponovno govore o »nevarnos ki da grozi nem.%tvu ter o >krivioi« da je z uredbo o dvojezičnem sols' prizadejana Nemcem na Koroškem. Na Koreji se Še vedno prereki Na Koreji eo pred nedavnim prekii pogajanja za premirje z izgovorom, 6o sile Združenih narodov bombar rale kitajsko in severnokorejsko de gacijo. Pogajanja se ponovno še ц začela, ker Kitajci zahtevajo preiskj o »incidentih«, ki jih po zatrjevat poveljstva sil Združenih narodov bilo. V Teheranu so prekinili pogajanja v Londonu izjavljajo, da eo pogajar v Teheranu glede perzijskih petroh skih vrelcev prekinjena po zaslugi p( zijske delegacije. Angleži so mnenja, bo pobudo za obnovo pogajanj mor; tokrat dati perzijska vlada. Anglija, Francija in ZDA zahtevajo odpravo blokade Sueškega prekopa v Varnostnem svetu so pred kra kim razpravljali o omejitvah, ki jih: uvedel nedavno Egipt za plovbo ц Sueškem prekopu. Delegacije AngJ¡ Francije in ZDA so predložile pre^ skupne resolucije, v katerem se zah,| va umik teh omejitev. ' SPORAZUM O REVIZIJI ITALIJAH SKE MIROVNE POGODBE AmeriSki zunanji minister Dej Acheson je na redni tedenski tiskoi ni konferenci Izjavil, da bodo o n viziji mirovne pogodbe z Italijo ra; pravljali na konferenci zunanjih min strov ZDA, Velike Britanije in Frai fije, ki se bo 10. septembra začela Washingtonu. Ko je govoril o tržaškem problemi je Acheson opozoril na stališče ki menijo, da bi najboljša pot za reš: tev tržaškega problema bil začetek ne- posrednih pogajanj med Italijo in k- goslavijo. Poudaril je zapletenost fei problema ter dejal, da bi kakršne tóÌN ameriške sugestiie še boli komnlicif^ vso stvar. Acheson je izjavil, da so ) ZDA, Velika Britanija in Francija i sporazumele o vprašanjih revizije m rovne pogodbe z Italijo. O podrobne stih te revizije ni hotel govoriti ter i je omejil na pripombo, da bodo gld revizije vprašali za svet vse države članice Atlantskega pakta. Po njegovi besedah SZ e svojim vetom ne bo mo; la preprečiti te revizije mirovne pc godbe z Italijo. Acheson je izjavil, da bodo na shingtonski konferenci trije zunai ministri razpravljali o vseh perei; mednarodnih problemih. Glavni à l-n-iference bo posvečen чфгазапји pc novne oborožitve zahodne Nemčij Glede mirovne pogodbe z Japonsko ameriški zunanji minister dejal, t ZDA nimajo nobenih zagotovil, ó Japonska ne bo sklenila separatne m rovne pogodbe s pekinško vlado. Í njegovih besedah naj bi taka separa! na pogodba ne bila ugodnejša od bri tansko-ameriškega načrta pogodbe. V TURČIJI JE BIL POTRES ' Pri nedavnem potresu v Turčiji 1 izgubilo življenje, kot so doslej ugoto vili, okrog 100 oseb. Število pa se ne prestano veča. Poginilo pa je tudi vs liko število živine. Ptujskogorska cerkev ali prenocevališce ? v zvezi z obširno polemiko zaradi odnosa patra Ocepka, upravitelja žup- nijske nadarbine^na Ptujski gori in njegovih pomočnikov ter nadrejenih k alcor tudi nekaterih romarjev na Ptujski gori, ki je nastala v prvih desetletjih 15. stoletja po prizadevanju ptujskih gospodov in celjskih grofov in ki slovi z odlično gotsko arhitekturo, bi ee bilo vsekakor treba pomuditi še pri vprašanju izrabljanja te cerkve kot kulturnega spomenika za množično pre- nočevališče ob romarskih dnevih in pri tozadevnih posledicah. Vsakemu resnemu človeku, pa tudi zmernemu verniku je jasno, da ne more biti cerkev na Ptujski gori kot tsika In kot kulturni spomenik iz 15. stoletja, ki je bil po svoji obliki in po svojih me- rah zidan in namenjen za romarsko cerkev,' drugo kot svetišče in kot kul- turni spomenik. Ob vsem tem se nikakor ni mogoče sprijazniti z do- sedanjo prakso na Ptujski gori, ko je bila ta romarska cerkev obenem pre- nočevališče za otroke in odrasle, za moške in ženske vseh starosti, trezne in рЦапе, romarje in kramarje, bolnike in zdrave, tatove in pretepače, ki pri- dejo celo v cerkev, kjer se zbira mno- žica. Zaradi zlorabljanja cerkev Je že do- ločno napisano celo v Svetem pismu nove zaveze, v evangeliju Sv. Luke, na strani 229, pod naslovom: »Jezus očisti tempelj« med drugim naslednje: »In stopivši v tempelj je začel izganjati tiste, ki so tam prodajali in kupovali, in jim je govoril: »Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo.« In učil je vsak dan v templju...« Dovolj poudarka je na tem, da je potem služil tempelj vsak dan za učenje in da nedvomno ni mogel služiti za prenočevališče. Te be- sede je često poudarjal tudi pater Oce- pek med verskimi opravili, vendar niso niti on niti njegovi predstojniki ničesar storil, da bi bila tudi ptujskogorska cerkev eamo hiša molitve m hiša učenja, niti ni nikogar izgnal iz cerkve, četudi eo bili v njej zraven prodajalcev in kupcev tudi pretepači, ki eo 6 krvjo z nožem zabodenega romarja oskrunili cerkev. Nemogoče je najti med upravitelji in čuvarji družbenih, zjirodovinskih in kulturnih zgradb ter spomenikov (mu- zeji, galeriji, knjižnice, šole in dr.) Ijucl! ki bi dovoljevali množici obiskovalcev, da bi v njih prenočevali in da bi bila njim na milost in nemilost prepuščena čez noč vsa dragocena zgodovinska in kulturna vsebina. Zraven tega pa niti ni mogoče pričakovati od vodstev ljudskih prenočevališč, da bi dovoljevali v takih zgradbah prenočevanje množice, ne glede na epol in starost v istem prostoru. To potrjujejo povsod moški in ženski, otroški in bolniški oddelki. Mnogo se je doslej pisalo o veliki zahtevnosti našega ljudstva po Hm do- slednejši in čim prejšnji ureditvi takih oddelkov povsod, kjer to narekujejo moralni in zdravstveni odnosi množice, ki se zbira iz raznih krajev in ob raznih prilikah. Vse to je šlo verjetno neopazno mimo patra Ocepka in njegovih predstojni- kov. Namesto, da bi se eami brigali za to, so se nekateri zaskrbljeni duhovni pastirji svojčas na vse kriplje trudili in se še sedaj trudijo prikazovati pred- vsem kmečkemu ljudstvu »nezdrave« odnose med mladinci delovnih akcij, čeravno so tam prenočišča strogo loče- na in tudi zastražena. Takrat so pri- kazovali vse drugod nevarnost za mo- ralo in zdravje, samo tam ne. kjer dejansko obstoja. Boljše bi bilo, če bi se takrat več ukvarjali z nevarnostmi zaradi skupnega prenočevanja v ro- marski cerkvi na Ptujski gori. Zdrava in utrjena delovna mladina je resnično zaskrbljena nad nevarnostmi prenoče- vanja otrok in mladine na blatnih in prašnih tleh, po klopeh, temnih stop- nicah in kotih znotraj romanske cerkve na Ptujski gori, ob stenah in grmih zunaj cerkve, v senu, na vozeh in dru- god, kjer ni nikogar, ki bi preprečeval tako nekulturni odnos med delovnimi ljudmi. Nad tem je zaskrbljena tudi večina ptujskogorskih domačinov, ki so ob vsakem romanju priče ponočnega početja mešane romarske družbe. Spo- pad z nožem v cerkvi ob zadnjem ro- manju je eden izmed vidnih slabih primerov, dočim ostanejo mnogi pri- kriti. Vsaka ljudska ustanova, ki sprejema redne ali izredne goste (izletnike, pot- nike itd.) je zaskrbljena, da bi jih čimlepše sprejela in jim nudila dostoj- no prenočišče ali počivališče, le pater Ocepek in njegovi predstojniki si niso nikdar belili glave, kako bodo oni sT[>re- jeli verno delovno ljudstvo in kako bodo preprečili škodljivo delovanje ne- zaželjenih sopotnikov. Ali prepoveduje verska ponižnost kulturne odnose do delovnih ljudi? V socialistični družbi pač ni mogoče dopustiti glede na dostojanstvo delov- nega človeka in glede na njegove od- nose napram kulturnim spomenikom, da bi se cerkev na Ptujski gori бе dalie izrabljala kot prenoćevaliSče, temveč ji je treba ohraniti vrednost kulturnega spomenika, ki bo odprta le podnevu. To zahteva obenem ureditev primerne- ga ločenega prenočevališča resnih ob- iskovalcev, od katerih nima nikdo pra- vice pod krinko verske ponižnosti in skromnosti zahtevati, da bi oddaljeni mogoče mokri, od hoje utrujeni otroci, mladi in odrasli romarji ležali ali po- sedali čez noč v notranjosti cerkve aH se potikali okrog nje prepuščeni tato- vom, pretepačem in drugim zlikovcem, namesto da bi dostojno počivali v lo- čenih oddelkih urejenega romarskega zavetišča. Upamo, da se bo te resnosti in od- govornosti za gornje vprašanje zavedel Zavod za zaščito kulturnih .s]>omenikov kot tudi predstojniki ptuj.skogorskega župnišča, ki so dolžni poskrbeti, da bo obiskovanje kulturnih spomenikov ve- zano tudi na kulturne odnose do ljud- stva. s pomočjo katerega in za katere- ga se ti spomeniki vzdržujejo in čuvajo. V Ameriki stavkajo delavci v industriji bakra v ameriški industriji bakra je iz- bruhnila stavka delavcev, ki zahtevajo povišanje plač in vplačevanje stalnega prispevka s sirani podjetja v poseben fond Za parolo borbe za Veselica skrivajo svoje protiljudsko razpoloženje v dnevih pred in po razpravi zoper Veselica in soobtožence so postali očit- ni znaki Veseličevega slabega vpliva na del markovskih faranov. Delovnemu ljudstvu in ljudski oblasti nenaklonjeni poedinci so prenesli teži- šče splošnega razpravljanja prvotno na vprašanja preiskave, po razpravi pa na \'prašanje Veseličeve krivde in obsod- be ter Izpoved prič, zasledujoč pri tem diferenciacijo med farani: kdo Je na Veseličevi strani in kdo je proti nje- govemu protidržavnemu delovanju. Pri razpravljanju o tem so pazili na vsako izjavo o VeseUču, jo primemo obliko- vali in dopolnili. Svojim »nasprotni- kom« grozijo na vse mogoče in nemo- goče načine, »zaveznikom« pa prizna- vajo, da so dobri vemiM. Odbor ZB NOV Markovci je z reso- lucijo na svoji seji 22. avg. t. 1. v dis- kusiji o teh vprašanjih odločno po- trdil svoje zaupanje v pravično razsod- bo okrožnega sodišča v Mariboru In K tem tudi dokazal, da se člani in funkcionarji ZB NOV ne bojijo niti groženj niti prezira Veseličevemu vpli- vu podrejenih poedrncev. Odboru ZB NOV sledijo s svojimi sejami tudi ostali odbori s KLO odbo- rom na čelu. Na teh se vidi, v kolikor so ostali nekateri odborniki na svojih mestih in v kolikor so drugi padli pod Veseličev vpliv, ki ga je Veselič prido- bival in utrjeval s sistematičnim in za- hrbtnim delom. Vsekakor bodo v markovski fari de- lovni ljudje, ki niso bili nikdar pod vplivom farovža, v bodočem delu po- novno dokazali, da so na strani ljud- stva in ljudske oblasti in da mimo Ve- selica in njegovega kroga izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti ter da ne dopuščajo, da bi jih kdor koli zavajal na protiljudsko delovanje. V Italiji je vedno veC brezposelnih Po poročilih iz Italije namerava ita- lijanski ministrski predsednik v krat- kem odpotovati v ZDA, kjer bo raz- pravljal z vodilnimi ameriškimi držav- niki o položaju v Italiji, ki Jo je začela močno dušiti velika brezposelnost. V Trstu bodo imeli v oktobru občinske volitve Glede na občinske volitve, ki bodo v Trstu in v okoliških občinah letos v oktobru, je imela Osvobodilna fronta za tržaško ozemlje pred kratkim sejo. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bo Osvobodilna fronta v okoliških občinah nastopila s svojo samostojno listo, da pa bo podprla vsako težnjo prebivalstva za enoten nastop vseh Slovencev na teh volitvah. Indija bo podpisala separatno mirovno pogodbo z Japonsko Indijska vlada je sporočila, da se ne bo udeležila konference za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, ker se ne strinja z nekaterimi določbami pred- videnega besedila pogodbe. VLADAN DESNICA: PRED ZARJO V tišini noči je počila ročna bomba; še ena, še druge zaporedoma. Takoj nato je zaropotal mitraljeî:, nepremiš- ljeno, razsipno in verjetno v prazno, samo da se naredi zmešjava. Trenutek pozneje so se oglasili tudi odgovori četniške »vaške straže«; iz svojih za- klonišč je streljala z redkejšim, toda bolj usmerjenim ognjem. Pri prvem poku se je vsa vas zdrz- nila ter dvignila glavo z blazine; toda že vajena presenečenj, se je takoj znašla v stvarnem položaju in vsak je odrevenel na svojem ležišču. Nikogar ni vlekla radovednost, da bi stopil na prag 1er pogledal, kaj se godi, ker vedo, da krogla kakor nalašč izbira mirnega človeka in slučajnega prišle- ca: tako jo je skupil pri zadnjem na- padu Mile Končar, ki je na gumnu varoval nezvezan kup, in stara Vajka, komaj je pogledala skoz okence. To- krat je bila edina žrtev gluhonemo dekle, »mutasta Sava«, ki je bila ravno tisti hip šla ven, da bi prepela konja v detelji. Nerazumljiv vbod pod lopa- tico, gost in topel curek v ustih; pod njo so se ji noge podsekale in ko še ne vé. ali naj se vda, ali naj se upro temu pritisku, ki jo meče na kolena — že leži zvaljena vznak na ledini: nad seboj vidi modrino neba, na katerm krotko utripa nešteto drobnih zvezd, glava ji šum: in misel ji medli, moči jo r-ekam zapuščaj c in nekaka s:a<&a nemoč jo obvladuje . Sprejela je tudi to s prav istim začudenjem nerazumeva. njem, s katerim je spremljala \'se dru- £o v življenju: kar koli se je zgodilo. je vdano sprejela kot edino možnost - - menda sploh ni vedela, da lahko iščeš razlage o stvareh in vprašuješ po smislu in razlogu. Streljanje se je medtem približalo središču vasi. Zdaj so se vrstili s te in z one strani kratki, nezgovorni rafali strojnic, šumeč kakor prepelice, ki vzletavajo iz žita, ali platno, ki ga parajo na pultu. Bogdan leži buden od vsega začetica in prisluškuje. 2e se je kokšna zgub- ljena krogla zadrla v streho. To pomeni, da se bližajo. Dogajalo se je, da so takole napadli, menda zaradi kake dru- ge akcije ali kdo si ga vedi čemu, brez pravega namena, da bi vdrli v vas. Tokrat pa nemara mislijo resno. Vstal je iz postelje, izstisnil skozi zobé ženi, ki je ležala na drugi postelji z dvema majhnima otrokoma, »molč'te in nika- mor se ne premaknite«, in kakor je spal, v gatah in nogavicah, je stopil ven na hodnik. V temi je prišel do «sobane« — velikega, še nedozidanega prostora na koncu hodnika, ki mu je v teh motnih časih služil kot shramba za vse, kar je vrednejše in bolj izpostav- ljeno ropanju. Stresel je fanta, ki je spal na podu. -Micko! Micko! Vstani.. Fant je sedel na slamnjačo. Zaspani, skoraj otroški obraz šc ni razumel ni- česar. Bogdan mu je položil roke na ramena !n ga stresel. »Prebudi se! Steci po bližnjici v 2a- grič, naravnost h Golubo^'iću, povej, da so partizani napadli, naj takoj sporoči Nemcem, da naj prihitijo sem. Red.: ako udarijo prek Lučile, jim bodo padli v hrbet...« Mičko je zapenjal gumijaste opanlte. Sklonjen nad njim, je sipal Bogdan neprenehoma, sikáje mu na uho: »... Teci, kar te nese ... Za nazaj pa, kakor hočeš, čeprav prideš jutri- ... Zbudi ga, udrihaj... Reci, naj pridejo k nam, naj ne tratijo časa!... In kadar pojdem v Zadar — bodo čevlji, veš! Samo sted, kar te nosijo noge ...« Spremil ga je p© stopnicah do praga. »Ne odpiraj vrat, preskoči zid. Reci: prek Lučik, zaix>mni si!.. Pojdi!... In nikjer se ne ustavi do Žagriča!...« Zaprl je za njim vrata brez ropota in se povzpel zopet v »sobano«. Splazil se je k ozkemu oknu z rešet- kami in zavarovan za debelim zidom je pozorno posluhnil. Zunaj je bila bledikasta svetloba brezmesečne noči. Streljanje se je slišalo bliže in bliže. — Ne t)o jih o pravem času! — je podvo- mil Bogdan. Mimo hiš so stekli hitri mehlvi koraki, opazil je, kako se je ne- kaj domačih »stražarjev« zagnalo ter obstalo za zidom Kokanove ograje in za tistimi petimi, šestimi bresti ¡xidnjo. Med njimi je zatrdno prepoznal Petra- ša. »Stražarji« so izstrelili nekaj kro- gel in sključeni stekli za zidom ograje kakih deset metrov, da bi prevarili na- sprotnika, hkrati pa prišli do visoke koruze, koder jo bodo, ko Re močnik zgosti, pobrisali. Netras še ni zamenjal položaja, nemara je naletel na dobrega, dobro zavarovanega. Zdaj je stal na najbolj izpostavljenem mestu, nekoliko odidaljen od drusih Potra.š! Odkar ga je zapazil, se Bogdan ni mogel odtrgati od okna. V n.)em *o je zdaj sprostilo tisto, kar premleva ponoči, kadar ga zbudi iz rahlega sna pasji lajež s konca vasi ali udar kopita njegovega Serca po stelji, napojenl s «calnico, tisto, » čimer £0 naslaja podnevi, kadar meži- kaje pod sončno pripeko vozi snope s polja; (v takšnih trenutkih ti spravi svojo predstavo maščevanja v mislih tako blizu resničnosti, da kar škriplje z zobmi in »tiska pest s tolilišno na- slado, da se mu nohti boleče zarivajo v dlani). — Zdaj ali nikoli! — Seže z roko za gredo, vzdigne desko ter pri- vleče puško. Odstopi globlje v sobo, da bi od zunaj ne bilo videti plamena iz cevi, a ker mu obrobek okna zakriva cilj, stopi na stol ter začne meriti. Meril je dolgo in mirno. V bližini hiše je treščila bomba; takoj za njo, še v odmevu njenega treska, je Bogdan ustrelil. Hitro je stopil s stolice, samo- gibno repetiral puško ter zavaroval, potipal s prîti po tleh, da poišče iz- vrženi tulec ter ga z ostrim zamahom zagnal skoz okno na gnojišče v kotu dvorišča, v nejasnem zadovoljstvu, ka- kor da je s tem zagnal iz hiše vsako sled. Spravil je puško spet za gredo, se vrnil v spalnico in legel. Kmalu je streljanje popolnoma prenehalo. Na- stopilo je kratko zatišje, f,c strašneje od pravkaršnjega treskanja. Tedaj pa je bilo slišati pospešene korake po strmi uličici in loputanje spodaj na vrata krčme. »Odpri!« Bogdan je oblekel hlače in obul čev- lje, prijel stekleničico s petrolejem, kateri je iz žrela molel tenij ter od- šel po notranjih stopnicah v krčmo, ne da bi se mu preveč mudilo, spotoma pa je kresal žveplenke, da bi prižgal leščerbo. Odstranil je zapored zapahe, najprej manjša dva, poševno vstav- ljena, potlej pa 2 močnejšim potegom še tistega glavnega, prečnega. V krčiT je planil mož s častniškimi znamen in z zvezdo na kapi, za njim dva bori s strojnicama pred seboj, za njimi P golobrad žolt deček kakih 15—16 s pu^ko. Bogdan je nekaj zamorniji v pozdrav ter tri z dlanjo oči, ko da ) še omoten. Komandir suho vpraša: »Kdo je v hiši?« »Sami domači — jaz, žena in majhna otroka. Hlapec je ostal v mlii'" pri m le v i.« »Ne skrivaš koga?« »Koga pa naj skrivam, prosit vas!... Se na um mi ne pride!...« »Kje pa je zdaj tista tolpa, tisti .stražarji', a?« — je vpadel golobra^ fantek, a komandir ga je s pogledof prekinil. Toda Bogdan je tudi fanti^ prijazno odgovoril: »Zbežali so, bogme, lejte kje so! ßt jih poznate — podnevi se zavleč^jl kam v hlad. se valjajo, ponoči » srkajo in uganjajo nasilje, kadar pa,| napad, sprožijo dve tri puške, pa ^ po polju — takšni so!« »Sliši!« j C kratko prestregel konia'^ dir. »iz te iiiše so streljali na nas.« . »Kaj streljali, Bog bodi z vami! ^ bi streljal...« »Da, streljali, jaz sem videl...«. je spet oglasil deček, a se je zavf^, in obmolknil. Komandir je nadaljcv'^ »Imaš v hiši orožje, puško?" ..j vPuško! Kdo bi jo neki imel v Ce bi lo našli Nemci, kaj bi bilo mano?!...« »Dobro, dobro Marko, liija! Preišći^ Marko j s vzel leščerto in se nap'' s tovarišem po «kripejtčih stopnic^ Za njima ji stopil Iv;ša. Bogdan 'J Hižgal kratko vosienko .vtaknjeno i Ptuj, 31. avgusta 1951 »PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 pDd tipa ìììladiìie? star zaplotni kritikant bi rad doka- da ii^ danes pravzaprav s .starim, f.¿¿iveli»n svetom ruši tudi vse drugo, liäf je vredno, lepi) in plemenito, pa ti dokazuje: »Poglej samo mladino! Kaj iz nje? Ko sm» bili mi mladi... /jüdj pa..,« Kes je bilo drugače, res je pa tudi, da v po^itopni rasti novega ¿ioveita še ni vse dobro, pravilno in lepo, toda videti je treba tisto, kar je novega in živega, kar se v novih pogo- jjh razvija in zmaguje. Da, človek, to je velika modrost: spoznati tisto kar je „ovo in zdravo, kar se mzvija in ima bodočnost in to ločiti od tistega, ki sicer se živi kot žalostna dediščina za- ostalosti in preteklosti, je pa zapisano propadu in tudi postopoma odmira. Kdor in slep in zna ločiti zrno od plevela mora videti ob pogledu na našo pijadino, da zdravo in krepko prera- šča plevel. Povejte, kje je na svetu mladina, k'i bi se tako množično borila g svojimi starejšimi tovariši za lepši jutrišnji dan in ki bi bila toliko po- nosna na svojo delavsko zastavo, kot je naša? Nespametno bi seveda idealizirali, če ne bi hoteli videti v vrstah naše mla- dine slabosti, jih zavestno odkrivati in brez prizanašanja obsoditi. Teh slabosti je tem več, čim bolj je zaostalo okolje, v katerem mladina živi, čim bolj je odmaknjena od interesov večine naše organizirane mladine in prepuščena sama sebi. Vajeni smo gledati ponosne mlade ljudi, samozavestne, vljudne, to- variške, delavne in z moralnimi last- nostmi, ki jih ustvarja delo v novih po- gojih, zato nas tembolj zadene, če sre- čamo tu in tam, na prireditvah, v pla- ninskih kočah ali v drugih Javnih lo- kalih mlade, brezobzirne neotesance, plehke neznaniče in domišljavce, ki jim je običajno tuja najnavadnejša dostoj- nost, ne samo v odnosu do drugih, tem- reč tudi do samega sebe. Človek se ob takem srečanju nehote vprašuje: Kdo daje tem mladim, klavernim in nevred- nim sopotnikom našega javnega življe- nja Za njih razkošje in početje denar? Kdo so njih starši in vzgojitelji? Kje so matere mladoletnih deklet, ki zabi- jajo noči v družbi brezskrbnih fantali- nov, ki jih sicer ne vidiš pri nobenem delu, še manj pa v vrstah mladinske organizacije? Ni jih mnogo, toda so in za te bo treba bolj skrbeti in jim nuditi več vzgojiteljske pomoči. Kakor gradimo en socializem, tako vzgrajamo tudi samo eno mladino, po- nosno in pogumno ter visoko moralno bo znala v življenju svobodno odlo- čati, razvijati in uveljavljati svoje raz- lične sposobnosti v prid skupnosti in sebi. Množica naše zavedne mladine, kî je povezana z vso napredno mladino sve- ta. mora potegniti za îîabo vse počasne. že, omahljivce, zgubljence in politične kratkovidneže, kajti le ena je naša mla- dina in ta stopa zmagovito v nove dni, ZAPOSLENOST PO SVETU Po poročilih britanskega ministrstva za delo je sedaj v Angliji zaposlenih 23,324.000 ljudi, od tega 15,949.000 mo- ških in 7,375.000 žensk, Poleg tega ima- jo pa še vedno 185.000 brezposelnih oseb PODMORNICA NA ATOMSKO ENERGIJO Inženir Keselring je pred kratkim na sestanku strojnih inženirjev govoril o novi podmornici na atomsko energijo, katere graditev pripravljajo v neki la- djedelnici. Podmornica bo vztrajala pod vodo znatno dalj časa; imela bo pa še razne druge prednosti pred na- vadno podmornico na dieselov pogon. Te bodo večje, da bodo odtehtale štiri- kratke stroške navadne podmornice Korenina vsegn sla ¡e lakomnost (Aposi. Pavel Timoteju — 6, 10) V čast -desete obletnice dneva vstaje slovenskega naroda, 22. julija, je bila organizirana partizanska štafeta, ki je v teku dveh dni prešla dolgo pot od Pavlove pri Ormožu čez vse Haloze do Sv, Ane pri Stopercah. Za akcije na poti smo dobili od koordinacijskega odbora za izvenannadno vzgojo okvirna navodila, dočim ei je operativne na- črte izdelal sam štab patrulje in ob- ramjae. Da bi bil pohod te pati-ulje čim re- alnejši odraz pohodov v času NOB, smo predvideli, da je v nekaterih več- jih stavbah in gradovih ob naši poti okupatorjeva postojanka in da so v po- sameznih župniščih belogardisti, kot je to bilo navadno v času NOB. Nismo pa predvideli sovražnika v nobeni cer- kvi, ker smo smatrali, da bi kdo od cerkvene rcakcije to izkoristil v so- vražne propagandne namene napram ljudski oblasti. Cerkve eo se v vojni največkrat uporabljale predvsem za beiogardistično propagando, za nabavna skladišča in za hleve konj in mul. V takih primerih ni bilo znatnejšega vojaškega odpora. Na vsej poti je bila stvar v glavnem v redu in sicer vse do Ptujske gore, kjer je neki mladinec, ki ni poznal terena, po nesreči vrgel eno plašilno bombo v bližino cerkve. Zaradi njene eksplozije je počilo nekaj šip na oknu, ki so bile tako elabo pritrjene in se- stavljene iz manjših komadov, da bi jih lahko razsul vsak večji vihar, Cez dva dni nas je zaradi tega klical na-odgovornost OKKPS, Tja se je namreč prišel pritožit kaplan Grando- šek. Dogovorjeno je bilo, da se brez posredovanja katerega koli republiškega foruma zadeva podrobno razišče in spo- razumno uredi. Tega se kaplan Gran- došek sploh ni držal, ampak je alar- miral razne republiške organe in urgiral njihovo rešitev. Nasprotno je OKKPS Ptuj, čeprav ni bil pri štafeti nikak ne- posredni voditelj, niti ni bil za stvar neposredno odgovoren, takoj sestavil komisijo iz predstavnika oblasti, pred- stavnika bataljona iz Strnišča, predstav- nika ptujskega bataljona in enega člana iz nevtralnega štaba štafete. Prišli smo na Ptujsko goro, da stvar pregledamo in uredimo. Župnika ni bilo doma, temveč je bil na enomesečnem dopustu nekje v Dalmaciji. Po daljšem času smo našli kaplana. Skoraj nemo- goče ga je bilo prepoznati, oziroma je bilo težko verjeti, da je tako našemljen človek — kaplan. Lahko rečem, da je malokateri postopač ali berač tako raz- trgan in zakrpan ter umazan kot je bil on kljub svojim v omari 1ер>о zloženim oblekam. Sedaj nam je stvar laže raz- umljiva. Poleg stotisočev razmetanega denarja po vseh farovških prostorih je hotel kaplan faranom prikazovati veliko revščino, kar seveda znatno poveča njihovo darežljivost v denarju in v na- turalijah Vsi člani komisije smo ga kar občudovali, kako prepričljivo ee je naučil moledovati, da ptujskogorska župnija nima nič denarja za popravilo cerkve. Poleg ostalih podrobnosti ugotovitev komisije in razgovorov s kaplanom po- udarjamo predvsem njegovo dvoličnost, s katero je hotel prikazovati cerkveno POŽAROV BO VELIKO MANJ Ing Janku Cučku, nameščencu v kemični tovarni »Idrija« v Ljubljani, je uspelo pripraviti sredstvo, ki pre- prečuje vnetljivost lesa. Ob priliki dvakratnih poskusov v Ljubljani se je novo sredstvo odlično obneslo. Po dosedanji ocenitvi stroški proiz- vodnje tega sredstva ne bodo veliki, tako da bo v doglednem času mogoče nabaviti večje količine. Novo zaščitno sredstvo bo najbolje služilo predvsem za zaščito barak in sploh lesenih stavb. revščino, v resnici pa so v župnišču že tudi takrat v kovčeku in drugod ležali neprešteti tisočaki. Za ptujekogorsko cerkev pripravljeno steklo že čaka v Ptuju drugi mesec. Očividno čakata kaplan in pater Kon- stantin, da si bo prizadeti mladinec od svojega kruha pritrgal toliko denarja, da bo plačal te šipe, sicer bi mogla seči po zbranih stotisočih in z njimi plačati šipe, da ne bi še dalje ekozi cerkev po vernikih vlekel prepih. Gotovo ju ča- kanje opravičuje, da lahko napram vsakomur obtožujeta vodstvo in člane patrulje. Odkritje stotisočev denarja v župnišču in v skrivališču dne 16. avgusta t, 1, je razgalilo tudi kaplanovo licemerstvo, ki je hotel članom komisije pokazati nuj- nost, da nastalo škodo povrne mladinec, ki se je udeležil proslave dneva vstaje slovenskega naroda, samo da ne bi bilo potrebno seči po denarju, ki ga je dalo za obnavljanje in popravilo cerkve ver- no ljudstvo. Verjetno se je kaplan Grandošek takega licemerstva naučil na študiju v Vatikanu med 1.1941-1945, ko so po- šteni sinovi naših delavcev in kmetov preganjali iz naše domovine okupa- torja in izganjali iz cerkev protiljudske elemente, ki so spreminjali cerkve v izvidnice, mučilnice, skladišča, hleve in trdnjave proti borcem NOV, Člani štaba štafete in komisije za poravnavo škode na Ptujski gori Športna stava v 41, kolu športne stave ni bilo pre- senečenj, zato je prišlo v poštev veliko število dobitnikov. Ena od mnogih prvih nadrad za vseh 12 pravilnih re- šitev je prišla v Ptuj. Dobitnik je tov, Fijavž Vlado, ki je prejel 20.535 din. Tudi tri nadaljnje nagrade so zadeli Ptujčani. Dve od teh je dobil zopet tov. Fijavž. -bin- Nov domai izdelek — stroj za pranje perila Ljubljana, 29. avgusta. V Insti- tutu za elektroveze v Ljubljani so te dni izdelali model električnega stroja za pranje perila. Stroj, ki olajšuje in zelo skrajša čas pranja perila, je zelo enostaven. Z njim je mogoče v pol ure oprati perilo za 4-člansko družino. Pri tem pa porabi stroj le za 0,50 dinarja električnega toka. Stroj so preizkusili že 30-krat pri raznih ljubljanskih gospodinjah. Vse so nad strojem, razumljivo, zelo navdu- šene. Ko bo rešeno vprašanje materiala za te nove stroje, jih bo pričela serijsko izdelovati in pozneje tudi izvažati. žanifnit/asU si/e-tu Iz velikih kemičnih tovam prihajajo v današnjih časih novi materiali, ki imajo videz volne, svile, bombaža, »Volnena« obleka, ki jo boste nosili čez nekaj časa, bo narejena mogoče iz ko- ruze ali kikirikija. Mleko, morska sol, nafta, azot, kisik, naravni plin, steklo in perje, vse to so osnovne surovine, iz katerih se proizvajajo tekstilna vlakna. Iz modernih tovam prihajajo danes vol- nene odeje in obleke, ki se ne mečkajo, podlage za moški jesenski plašč z vi- dezom satina, pa so tople kot volnene, predpasniki, ki jim niti kisline ne ško- dujejo, obleke iz materiala, ki je podo- ben bombažu, in ki potem ko so prele- žale en mesec v vodi, vzdržijo veliko obremenitev. Obstoja material za za- vese, ki se ne mečkajo, se ne raztegu- jejo niti ne krčijo, pa zopet takšen, da je odporen proti soncu, moljem, nepre- močljiv, negorljiv. Posebna vrsta flu- orescentnega satina se svetlika podnevi in ponoči. Imamo celo vrsto tekstilnega materiala, ki je na videz takšen kot bombaž — le da takoj izgine, če ga spustimo v vodo. Med temi materiali je danes najbolj razširjen in največ se govori o orlonu. Glavne surovine iz katerih je prolz^^e- den so: apnenec, petrolej, naravni plin, premog, zrak in voda. Orlon je bolj »svilen« kakor svila, če vzamemo dol- ga vlakna, bolj »volnen« kakor volna, če vzamemo kratka in jih onduliramo. Topli sončni žarki, ki izsušujejo in uni- čujejo večino naravnih vlaken na orlon nič ne vplivajo. Voda prehaja skozi orlon, kulture glivic in bakterij pa se v njem ne zadržujejo. Zelo je odporen proti kislinam, ne poškoduje ga niti prižgana cigareta. Molji in drugi po- dobni škodljivci ga ne marajo, V mar- sikaterem pogledu je to vlakno najod- pomejše. Kljub temu pa je toplo in mehko, pa naj bo suho ali vlažno. Pri preizkušaifju v vsakovrstnih vremen- skih okolnostlh je bilo ugotovljeno, da bi, ko bi podobni materiali kot nylon, volna, bombaž in umetna svila že dav- no razpadli, orlon izgubil komaj četrti- no svoje odpornosti. Nepregledna je vrsta predmetov, za katerih izdelavo se že uporablja orlon — eno tkiv bodočnosti Gasilsko slavsiost v Lovrencu ncs Dres^skem polm v nedeljo, 12. avg. 1951 so lovrenški gasilci imeli veliko slavnost Obenem s 65-letnico obstoja gasilskega društva so praznovali otvoritev novega gasilskega doma. Ze na predvečer proslave so imeli baklado po vasi, ob novem domu pa je zagorel kres. Ta večer je bil prisoten že tudi poveljnik okrajne gasilske zve- ze tov. Horvat. Na sam dan proslave je gasilska godba iz Bukove že navsezgodaj igrala budnico po bližnjih vaseh. Popoldne, po sprejemu gostov, je bil mimohod vseh prisotnih čet, a na tribuni so se nahajali delegati okrajne gasilske zve- ze, delegati republiške gasilske zveze inšpektor tov. Rozman in ostali funk- cionarji, Slavnost je otvoril predsednik lov- renškega gasilskega društva, ki je naslovil na lovrenške in vse prisotne gasilce bodrilne besede, je delegat ptuj- ske okrajne gas. zveze izročil diplomo našemu društvu, v znak delavnosti na gasilskem polju, V imenu Osvobodilne fronte je go- voril šolski upravitelj tov. Marčič Adolf. Delegat republiške zveze je v znak otvoritve na vratih doma prerezal vrvi- co, godba pa je zagrala državno him- no. S tem je bil svečani del proslave zaključen. Tako danes ponosno stoji naš novi dom ob glavni cesti, ki vodi iz Ptuja proti Poljčanom. Zidan je v sklopu še ne čisto dograjenega zadružnega doma. Celotna zgradba in otvoritev zadružne- ga doma bo prav kmalu — v mesecu septembru. Mislimo, da bo ta vest marsikoga presenetila, je pa to dokaz, da Lov- renčani bolj cenimo dejanja kot besede, Lovrenški gasilci. Okrajni odbor Rdečega križa — PTUJ priredi v nedeljo, 9. septembra 1951, ob 14. uri na nogometnem igrišču ob Ormoški cesti v Ptuju — VELIKO T O M S O I. O 22 TOMBOL: 1. motorno kolo 2. spalnica 3. radio aparat 4. kuhinjska oprema 5. moško kolo 6. žensko kolo 7. dve svileni odeji 8. sod vina 9. perzijske preproge — garnitura 10. volneno blago za moški plašč 11. volneno blago za ženski plašč 12. strešna opeka — 1000 komadov 13. moški zimski plašč 14. ženski zimski plašč 15. moški zimski plašč 16. ženski zimski plašč 17. svinja 18. globok otroški voziček 19. gojzerji 20. drva — 4 prm 21. grozdni mlin 22. sejalnica za koruzo in 3000 drugih praktičnih dobitkov. ZA JEDAČO IN PIJACO JE POSKRBLJENO! Velika Britanija lahko ima v mirnem uasu samo 10.000 vo- jakov v coni Sueškega prekopa London, 29. avgusta (Reuter). Ko bo Velika Britanija prihodnji mesec sklenila mirovno pogodbo z Japonsko, se prvič od 1. 1939 formalno ne bo na- hajala v vojnem stanju, pa se tudi ne bo mogla sklicevati na odredbe britan- sko-egiptske pogodbe iz 1. 1936, ki pred- videvajo izjemne olajšave med vojno. Londonski diplomatski krogi zaradi te- ga sodijo, da Velika Britanija proučuje sedaj položaj britanskega garnizona v coni Suškega prekopa. Po britansko- egiptski pogodbi lahko ima Velika Bri- tanija v mirnem času v coni Sueškega prekopa največ 10.000 vojakov in 400 pilotov Število britanskih čet na tem področju cenijo danes na okrog 25.000 vojakov. Velika Britanija pa noče zmanjšati svoje vojaške sile na tem področju, posebno sedaj, pred ustano- vitvijo srednje-vzhodnega poveljstva Atlantskega pakta. Upor v indonezijski armadi Džakarta, 29, avgusta (AFP) Indo- nezijska vlada je poslala danes ultimat vodjem štirih bataljonov indonezijske vojske, ki so se uprli na jugu Celebesa ter zahteva njihovo predajo v roku petih dni. Vlada je pozvala prebival- stvo, da pomaga pri zatrtju tega upora, ki po njenem mnenju pomeni nevar- nost za nacionalno enotnost Indonezije. Indonezijski parlament je danes spre- jel resolucijo, ki dvomi v koristnost ultimata, ki ga je vlada poslala upor- nikom, Vlada je namreč na ta način prekršila sporazum, ki predvideva pri- ključitev uporniških bataljonov v red- no indonezijsko armado. Krofoef poasor? Obveščamo vse kroječe, šivilje ter sorodne obrtne krojaške delavnice, da jnamo na razpolago dober navdarek 'Jîeftwolle) proti menjavi za krojaške odpadke vseh vrst, Srenc volno itd. — Odpadke plačujemo po najvišjih, uradno določenih cenah. Odkup se vrši pri »Odpadu«, dnevno od 6. do 14. ure, telefon 21-17 — MARIBOR, skladišče. Dravska ulica štev. 12. merico za žganje. Proti kadeči se le- -^čorbi je zasijala voščenka z prijaz- nejšo svetlobo. Težki, skopi koraki so se čuli skozi stropne trame, kako ta- vajo po hiši; stopili so za kratek čas v spalnico, potlej so stopali spet nad ttjimi po hodniku in utihnili v zadnji sobi, v shrambi. V tišini, ki je nastala, je bilo slišati, kako se nekje po pregradi kotali kepa odluščenega ometa in cur- ljajoči šum žita, ki pada med deskami. Pri jasnejši svetlobi voščenke koman- dir pobliže ogleduje Bogdana. Stal je Ponižno poleg mesarskega panja, prste •ie spletel na trebuhu; zdaj je bilo vi- tleti. da mu manjka pol kazalca na desni roki. Eno oko je imel izbuijerio 'fi pod njim se je rdečila skažena veka, l^akor da je gnojna, nekoliko niže pod '^ćosom pa je bil videti polkrožni pečat, •nemara od udarca konjskega kopita v detinstvu. »Glej ga! Pozabil sem vam postreči! izvolite merico žganja?« se domisli i^'Ogdan in že je segel z roko po če- ^rtinki na poiici >N' treba, hvala«. Bogdan je zmeden pohašljal in spet jPel ofbte na trebuhu Kokr- s pohab- ' *'П-гп prstom se je kdaj pa kdaj pre- "laknila, da potegne iz /epa rutico ali d'' otre veko; vsak njen dotik je bil kakor namazan in lepljiv, k ikor l^ožarije potne dlani, in njena neod- Ipfna kretnja je imela nekakšen moie- duioč in hinavski izraz. — Po kratkem. "^'^Prijetnem molku je krčmar spet ^"^^kušal načeti pogovor, >-Povejte no, prosim vas, kje je zdaj j^^Peian Mirko, ki je bil pred vami v podgorskem odredu? Daaaa! bila sva ^^bra prijatelja, pogosto se je oglašal ranjen, da so ga poslali na otok v bol- nišnico?« Komandir ni odgovoril na vprašanje. Malo pozneje vpraša: vKdaj so bili zadnjič v vasi Nemci?« Spet so se zaslišali koraki nad ^'la- vami. Oba sta napela ušesa. Koraki so se že spuščali dol. Ivica je nosil v re- kah najdeno puško, »Našli smo jo za gredo«, — je rekel ves žareč od nekega otT In en naboj manjka«. »Ej, vroča! Od en^ ktosle! Tudi če bi bila žareča, bi sc- t^a ta čas ohladila!« ni mogel strpeti Bci^tdaa. A takoj se je pokesal: tako je sicer dokazal ko beli dan, da puška ni vroča, a hkrati je tudi nekako priznal dejanje sámo. Res je, da manjka ena krogla, to je pravkar rekel I viša; a da so tu že več kot pol ure — to vedo sami »Pa vendar ni bilo treba, da sem to rekel.« Pogledal je izpod čela obraze teh ljudi in se pomiril: »Na srečo niso postali pozorni na to«. — Komandir je nemarno vzel Ivišu puško, objel cev z dlanjo in na- pravil zbran obraz, kakor da tipa žilo. Na obrazu je imel izraz objektivnosti; zdelo se je, da vsemu temu ne pripi- suje posebnega pomena in da dvomi o dečkovi trditvi, morda jo pripisuje otroški domišljiji. »Zakaj si se lagal, da nimaš puške?« »Brate, naj oči zgubim, ako sem ve- del zanjo — lej si ga! Gotovo jo je pustil Rade, moj nečak, ko je spomladi prišel. Zakaj pa mi ni tega povedal. Bog ga nima rad, ne pa tako! Vis, v kakšno sitnost bi me bil spravil!« Ker je tako gladko odgovoril, je bilo njegovo govorjenje neprepričljivo. žer, dvignil puško proti sveči ter po- mežiknil skozi cev. Nato je vstal, po- polnoma miren in nekoliko zamišljen, prijel dečka ža laket ter ga odvedel ven prod krčmo. Slišati je bilo prita- jeno govorjenje; komandirjev glas je napadal in pritiskal z vprašanjem, dečkov tanki in drhteči glasek — že skoraj v joku — je trdovratno vztra- jal pri svojem. Vrnila sta se v krčmo; deček bled — modre oči so mu ne- mirno plavale — komandir mrk, z gubo na čelu Pripravili so se na odhod. »Z nami pojdeš«, je rekel potihoma ter zavil proti vratom. Iviša je šinil takoj za njim. Bogdan — bodisi, da si ni bil gotov, ali je dobro slišal, bodisi da je osupnil — se ni ganil z mesta. Marko in Ilija sta ga zagrabila za ro- kave ter odvedla. Za seboj so priprli vrata in pustili goreti svečo. Njihovi koraki so odmevali po kameniti uličici. Izza odmaknjene oknice je Bogdanova Stevanija gledala, kako ji peljejo moža; stopal jo razoglav, v sami srajci in hlačah, med dvema vojakoma; niti enkrat se ni ozrl. Spremljala jih je s pogledom — v poltemi se je svetikal hrbet Bogdanove srajce — vse dokler niso obrnili za voglom, kjer pripelje uličica na glavno cesto. Po cesti so šli tri sto, štiri sto kora- kov. potlej so zavili v gozdiček nad vaškimi hišami. Obstali so na jasici. Marko je z izurjenim sunkom vrgel strojnico z rame. Bogdan je to kretnjo narobe razumel: »konec je«, mu je preletelo glavo. Zagrabil je z roko cev in strašno zavpil s preklanim glasom: »Neee!« — Od so mu gorele, So- pel je. »Stojte, bratje, ljudje ,,, Glejte, po- Začutil je čisto nagonski naval k resnici, kakor zadene utesnjena zver na izhod iz sklenjenega obroča. Sklenil je, da se ji ves, popolnoma preda, da se prepusti toku — zdaj more samo še gola resnica kaj pomagati, le ona more rešiti. Zaveruje se (menda prvič v življenju) hitro, fanatično vanjo, v njeno moč, edino, vse odrešujočo,,, Začne pripovedovati, kar se je v res- nici zgodilo ter hiti v strahu, da ne bo imel časa končati, besede se mu zale- tavajo, usipajo z žarom in v zanosu. — »Steljal sem, pa ne na vas. Streljal sem na tisto grdobo, na tistega tolovaja Petraša Miljeviča ... vprašujte, vse vas ve, koliko njegovega nasilja sem pre- trpel .,, Nikdar miru, zmerom spim ko zajec, tresem se cele noči, večno na preži, večno na straži ,da me spet ne zasužnji, da mi ne podtakne ogenj!.,. Moji sovražniki so toliko kakor vaši!.,.« Začel je z velikim zamahom in z ve- liko vero, A ko je opazil kisli izraz ne- zaupanja na obrazih teh ljudi, mu je 1-ш1а1и vpadel pogum; postalo mu je jasno, da resnica, ki pride takole po- zneje, po laži, nima več čudežnega učinka, in čim več govori, iztresa in kopiči, tem bolj uničuje in kvari. Zdaj se je že njemu samemu zazdelo vse to govorjenje brez zveze in ne- prepričljivo — prazno mahanje; začutil je, da kopica besed duši in pokopu je kratko in preprosto resnico in da mora vse to brez prizanašanja kazati videz izmikanja, izmotavanja, izmišljevanja novih in novih bajk,, Ta občutek, da je vse zgrešeno in zaman, ga je žalil; z neizrekljivim vbodom bolečine in občutka krivde za lastno nesrečo je v _____• 1. ___■ -, t__1__1 _ ;___♦ ^ povedal takoj, še v krčmi — takrat bi mi bili gotovo verjeli in bil bi re- sen! ,,,« Obmalknil je. Zalile so ga solze. Komandir ga je gledal molče. Gledal je, kako mu prek otekle veke nezadržano kapljejo solze po licih; z veliko ostrostjo je gledal sa- mo to golo mehanično dejstvo, brez vsakega odmeva v čustvih in mislih. V daljavi se je zaslišalo drdranje voza. Komandir se je zdrznil ter po- hitel k nasipu na robu gozdiča. Po cesti pod gozdičem je hitel voz, natovorjen s prehrano, ki jo je bila »straža« pre- jela prejšnji dan od Nemcev ter spra- vila v nekdanji šoli. Iviša je stekel za vozom, radovednost ga je pritegnila, in pridružil se je spremstvu, Bogdan je šinil s pogledom po cesti in ko je opazil, da vozi njegova vprega in nje- gov voz zaplenjeno hrano (njegov Se- rec. ki je bos in ki ga že dalj časa ne vpreza, ker mu je kovač pri podkova- nju ranil nogo), ko je opazil na vozu tudi svoj sodček pečenega vina in če- zenj kakor čez sedlo nametane kose slanine, povrhu vsega pa še motorno kolo (kako so ga le našli v plevelu), medtem ko je sam tukaj pred sodno uro, se mu je zazdelo vse to raznašanje kakor razsipanje vsega njegoveg-з, in pred oči mu je stopila črna podoba — pravi konec sveta .In ko je zaslišal, kako je Serec iz daljave, ko je stekel mimo hiše počasi kiecnil, mu je ho- telo počiti srce. Komandir priskoči z nasipa. Moral je ravnati hitro, ker je bilo pričako- vati pred zarjo vpada Nemcev, ki so jih obvestili pobegli »stražarji«. Stran 4 •PTUJSKI TEDNIK« Ptui, 31. avgusta 1951 Osnuiek zakona o fondu plač gospodarskih podjetij 1. člen Plače delavcev in uslužbencev, Id eo zaposleni v gospodarskih podjetjih in gospodarskih združenjih, so zagotov- ljene s fondom plač {XKijetja oziroma gospodarskega združenja. Fond plač gospodarskega podjetja se določi na podlagi proporcev, ki jih določajo družbeni gospodarski plani, ustvarja pa se iz sredstev, ki s'^ dobijo s prodajo storitve in za druge vrste gospodarske dejavnosti. Fond plač gospodarskega združenja se ustvarja iz določenega prispevka, ki ga plačuje podjetje gospodarskemu združenju. Ta prispevek določi gospo- darsko združenje na podlagi zakonov in predpisov vlade FLRJ in vlad ljud- skih republik v določenem odstotku od fonda plač podjetja. 2. člen Fond plač podjetja je sestavljen iz sredstev za stalne plače (fond stalnih plač) in sredstev za spremenljive plače (fond spremenljivih plač). 3. člen Iz fonda stalnih plač se izplačujejo temeljne plače, določene za določeno stopnjo strokovnosti s posebnimi pred- pisi, in dopolnilne plače, določene za posamezna delovna mesta s pravilni- kom o plačah, kakor tudi drugi stalni dohodki, določeni s predpisi vlade FLRJ. Iz fonda spremenljivih plač se izpla- čujejo spremenljive plače, ki so delax^- čev in uslužbencev delci pri čistem dohodku podjetja. 4. člen Sredstva, ki so določena za fond plač, se ne smejo uporabljati za no- bene druge namene in se iz njih tudi ne morejo ustvarjati kakšni drugi fondi. USTVARJANJE FONDA PLAC 1. Fond stainih plač podjetja 5. člen Fond stalnih plač podjetja se določi po količini in vrsti dela, ki je potreb- no, Ga se izkoristi zmogljivost podjetja, določena z obveznostmi iz družbenili p-anov. Fond stalnih plač podjetja določi prisiojni gospodarsko-upravni organ. Zoper odločbo, s katero se ugotovi loiTid stalnih plač, se sme gospodarsko podjetje pritožiti pristojnemu višjemu ür/avnemu organu. 6. člen Osnovna plača delavcev in uslužben- cev se določi po strokovni in šolski izobrazbi. Osnovna plača delavcev je enaka za vse delavce oz. uslužbence z isto stro- kovno in šolsko izobrazlx). Višino osnovnih plač za delavce in uslužbence v gospodarstvu določi vlada FLRJ s svojimi predpisi. 7. člen Dopolnilna plača delavcev in usluž- bencev se določi po delu, ki ga oprav- lja delavec oziroma uslužt^ec na do- ločenem delovnem mestu. Dopolnilne plače delavcev in usluž- bencev za posamezna delovna mesta se določijo s pravilnikom o plačah, ki ga izda delavski svet gospodarskega pod- jetja v sporazumu z ustrezno višjo sindikalno organizacijo. Vlada FLRJ določi meje, v katerih se lahko gibljejo dopolnilne plače. 8. člen Stalna delavčeva plača se določi po učinku ali po delovni uri ali v meseč- nem znesku. Ce plača po učinku ni posebej določena, služijo plače, določene po delovni uri, obenem tudi kot obra- čunske postavke za izračunanje plače po učinku. Uslužbenčeva stalna plača se določi v mesečnem znesku. 9. člen Podjetju, ki je izpolrvilo obveznosti, določene z družbenim planom, lahko do\'oli pristojni gospodarsko-upravni organ 5 privolitvijo pristojnega finanč- nega organa povečanje določenega fon- da stalnih plač. IL Fund spremenljivih plat; podjetja 10. člen Fond sprenienljivih člač v podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in s trans- portom, se ustvarja iz čistega dohodka podjetja. Ta dohodek se določi tako, da se od skupnega dohodka podjetja — vštevši v ta skupni dohodek tudi more- bitno dotacijo, ki jo je dobilo podjetje odštejejo fond stalnih plač, drugi proizvajalni stroški in družbeni prispe- vek. Ta fond sestoji iz določenega od- stotka od tako ugotovljenega čistega dohodio. Fond spremenljivih plač v trgovskih, gostinskih in drugih uslužnostriih pod- jetij se ustvarja iz čistega dohodka podjetja. Ta dohodek dobimo, če odšte- jemo od skupnega dohodka podjetja fond stalnih plač in druge stroške, družbeni prispevek in fond obveznih investicij. Odstotek od čistega dohodka za fond spremenljivih plač se določi z družbe- nimi plani. 11. člen Za pravilno porazdelitev plačnega fonda bodo upravni odbori gospodar- skih združenj določili obvezne delovne norme za vsa delovTia mesta, na kate- rih se lahko delovna storitev meri. Delovne norm« naj se določijo tako, da se lahko z družbenim planom do- ločeno izkoriščanje zmogljivosti pod- jetja doseže v rednem delovnem od- nosu, ne da bi presegali doiočeni fond stalnih plač. 12. člen Ce podjetje ne ostvari določenega fonda stalnih plač, je dolžno kriti ne- doseženi del fonda stalnih plač iz sred- stev svojca rezervnega fonda. Ce podjetje ne ostvari določenega fonda stalnih plač, pa nima sredstev iz rezervnega fonda, prejemajo delavci in uslužbenci svoje plače v razmerja po ostvarjenem plačnem fondu. Ce ostvari podjetje manj ko 80 odst. fonda stalnih člač, pa nima sredstev iz rezervnega fonda, bo zagotovila država s kreditom ali dotacijo sred- stva najmanj do višine zneska predpi- sanih osnovnih plač, največ pa do SO odst. določenega fonda stalnih plač. Izjemno od prejšnjega odstavka lah- ko država z dotacijami zagotovi tudi ves znesek fonda stalnih , plač posa- meznim podjetjem, o katerih pristojni prej doirmeva, da ne bodo mog.a v rednih razmerah ostvariti določenega fonda stalnih plač. 13. člen Ostvarjeni fond spremei j ivih plač se porazdeli na delavce in uslužbence na način, ki .se določi s pravilnikom o plačah v skladu s splošnimi navo- dili, ki jih bo izdala vlada FLFiJ. S pravilnikom o plačah se lahko predvidi, da se fond spremenljivih plač porazdeli na posamezne organiza- cijske oziroma delovne enote podjetja (obrate, sektorje, službe), katerih de- lež pri ostvarjanju skupnega fonda spremenljivih plač se lahko posebej določi. S pravilnikom o plačah se lahko predvidi, da se izplačujejo iz plačnega ionda nagrade za prihranke pri stro- ških in druge nagrade. 14. plen Ce bi se v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo in prometom, s polnim i/p.'ačilom fonda spremenljivih plač zuijnjšal fond njegovih obveznih in- vesticij, je podjetje dolžno pred raz- delitvijo sredstev iz fonda spremeljivih jilač kriti iz teh sredstev fond obvez- nih investicij. 15. člen Razdelitev fonda plač gospodarskega združenja se določi s pravili gosf>o- dai'skega zduženja, zakoni in predpisi vlade FLR,I v skladu z določbami tega zakona o razdelitvi plačnega fonda gospodarskega podjetja. Nadzorstvo nad zbiranjem in porazdcljevanjem plačnega ionda 16. člen Pristojni gospodarsko-upravni in fi- nančni organi imajo pravico nadzoro- vati zbiranje in porazdeljevanje plač- nega fonda po gospodarskih podjetjih in gospodarskih združenjih. Finančni organi imajo pravico zahte- vati, da tudi gospodarska podjetja po- šiljajo neposredno ali preko banke evidenco o dosegi in uporabi plačnega fonda (mesečna bruto bilanca). 17. člen Za ustanovitev, doseganje in poraz-' delitev plačnega fonda so odgovorni upravni odbori gospodarskili podjetij in gospodarskih združenj. 18. člen Pristojni gospodarsko-upravni organi in drugi z zakonom i>ooblaščeni organi imajo pravico nadzorovati razvrstitev delavcev in uslužbencev po strokovni oziroma šolski izobrazbi in določanje dodatnih plač po delovnih mestih, ka- kor tudi uporabo predpisov o ix)sebnih dodatkih. 19. člen Banka, preko katere podjetje oprav- lja svoje finančno poslovanje, ima pra- vico začasno ustaviti sleherno izpla- čilo na račun podjetja, ki ni v skladu s predpisi in pravili o ustanovitvi in ustvarjanju plačnega fonda. O takšni ustavitvi je banka dolžna brez odlašanja obvestiti pristojni fi- nančni organ. Ce pristojni finančni organ v treh dneh po ustavitvi ne izda odloka, ki se z njim potrdi ustavitev, bo banka izvršila začasno ustavitev izplačevanja. 20. člen Ce v čl. 15. in 18. našteti organi med nadzorstvom ugotove, da je usta- novitev, ostvarjanje ali razdeljevanje plačnega fonda, razvrstitev delavcev in uslužbencev, po strokovni oziroma šolski izobrazbi in dodeljevanju dodat- nih plač in posebnih dadatitov, na- sprotuje določbam tega zakona in pred- pisom, izdanim na njegovem temelju, ali zakonitim odlokom oziroma skle- pom pristojnih gospodarsko upravnih organov, imajo pravico do pripomb in zahteve, naj podjetja ozroma gospo- darska združenja ravnajo v smislu nji- hovih pripomb, če pc^jetja oziroma gospodarska združenja ne ravnajo po teh pripombah, imajo organi, ki so ugotovili nepravilnosti, pravico ustaviti določena izplačila. Organi, pristojni za nadzorstvo, t>odo obvezno ustavljali izplačila, če ugo- tove, da so bila v plačni fond vnesena še druga sredstva razen tistih, ki jih predvideva ta zakon. Proti odloku o ustavitvi določenega izplačila se lahko zainteresirano pod- jetje oziroma gospodarsko združenje pritoži na višji državni organ v 15 dneh po vročitvi odloka. 21. člen Pristojni državni organ, določeno število delavcev in uslužbencev pod- jetja, kakor tudi ustrezna sindikalna organizacija lahko zahtevajo razveljav- Ijenje ali spremembo pravilnika o plačah podjetja. Zagotovitev stalnih plač v primeru začasnega prenehanja delovnega odnosa 22. člen Delavci in uslužbenci zaposleni v gospodarskih podjetjih in združenjih, ki jim preneha delovni odnos zaradi odpovedi, zaradi znižanja cen proizvo- dov oziroma uslug, se zagotovi pra- vica do osnovne plače in polovica do- datne plače, ki so jo prejemali na zad- njem delovnem mestu, dokler po svo- ji strokovnosti ne bodo znova zapo- sleni. Vlada FLRJ se pooblašča, da izda natančnejše predpise o pravici do te zagotovitve. Vsklađit^,v plač delavcev in uslužbencev 23. člen Najnižja osnovna plača posameznih kategorij delavcev oziroma uslužben- cev po strokovni in šolski izobrazbi se določi v enakih zneskih, ne glede, na to, ali so v gospodarstvu, državni upravi javnih ustanovah, družbenih ali zadružnih organizacijah. Ce se z družbenimi plani določeno razmerje med fondom spremenljivih plač uslužb. v gospodarstvu in plača- mi uslužbencev v državni upravi, ustanovah ali organizacijah iz prejš- njega odstavka dejansko spremeni za več kot 10 odst. navzgor ali navzdol za časovno obdobje največ leto dni, bo vlada FLRJ opravila potrebno vskla- ditev zadevnih plač. Zaključne določbe 24. člen Z uveljavljanjem tega zakona pre- nehajo veljati določbe zakona o držav- nih uslužbencih in drugi predpisi, ko- likor nasprotujejo določbam tega za- kona. Natančnejše predpise za izpolnjeva- nje tega zakona bo izdala vlada FLRJ. 25. člen Vlada FLRJ se pooblašča, da izda do 1. januarja 1952 predpise in ukrepe, s katerimi se bo pripravilo izpolnje- vanje tega zakona, kakor tudi da določi izpolnjevanje posameznih določb pred 1. januarjem 1952. 26. člen Ta zakon začne veljati 15 dni po objavi v Službenem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije, izpolnje- vati pa se bo začel v celoti s 1. ja- nuarjem 1952. Tržne cene v Ptuju Mestna ekonomija: solata 15 din za kilogram, ječmena kaša 80, kron\pir 11, česen 45 korenje 20, fižol 12, jajca 8 din za kom., mleko 18 din za liter, ze- lje 8, paprika 15, paradižnik 10, kuma- re 5, rdeča pesa 10, ohrovt 12, jedilne buče 5 din za kg. Trgovina kmetijskih pridelkov: krom- pir 12 din za kg, kumare 4, fižol 12, pa- prika 10, paradižnik 8, čebula 45, če- sen 50, hruške 12—18, slive 10, jabolka 15 din za kg. Vrtnarstvo »Hristov Minčo«: papriîîa 20 za kg, paradižnik 15, zelje 10, kore- nje 15 din za kg. Zadružni sklad Ptuj: paradižnik 12 din za kg, paprika 14, zelje 7, ki-ompir 12, klobise 330, fižol 12, med 360, sir 410, surovo maslo 600, žganje 340 za liter, jabolka 20, hruške 20 slive 18 din za kg. Privatni sektor: solata 20 din za kg, zelje 10, krompir 12, fižol 15—20, ku- mare 5—10, ohrovt 12, čebula 50, če- sen 70, paprika 15—20, paradižnik 10 do 16, hruške 20—30, jabolka 30, slive 20—25, grozdje 50—^0, prekajeno meso 300, klobase 350, mast 450, zaseka 300, smetana 120 za liter, mleko 20 za liter, jajca 8—10 din za komad, bela moka 140—160, krušna moka 130, ržena moka 100, koruzna moka 70, ajgova moka 110, sladkor 400, med 400 din za kg in jedilno olje 600 din za liter. Pred jesensko setvijo Od s@mesi€x je mnogo odvisno Ing. Egon Zoreč Našemu pregovoru: Kakršna setev ~ takšna žetev, je podobnih mnogo pre- govorov tujih več ali manj kulturnih narodov, s čemer je krepko podčrtana resničnost njegove trditve. Vsaic naš kmet, pa tudi vsako naše socialistično kmetijsko gospodarstvo nedvomno hoče imeti vsako leto dobro žetev, ne zaveda pa se vsalido važno- sti čiščenja in razkuževanja semena, ki je obilni žetvi prvi predpogoj. Spomni- mo se samo na letošnjo žetev, na moč- no zapleveljena žita. Temu se lahko izognemo, če sejemo čisto seme, ki mu jc selektor ali trijer odvzel vse nepo- trebne in škodljive primesi. Snetljivih klasov je na naših žitnih poljih več kot preveč, kar nam priča, da smo glede razkuževanja semena še vedno prepo- vršni Zlasti na ječmenu je trda snet lX)Vsod močno razširjena, neredko je do 50 odst. ječmenovih klasov okuženih — snetljivih. Ce ne razkužimo semenske- ga ječmena, nam ga še druge bolezni jjoleg sneti uničijo, posebno ječmenova progavost, zaradi katere dobi listje naj- prej rjave suhe proge, na to pa se vse listjC predčasno posuši. Za čiščenje semen bodo tudi letos na razpolago čistilnice kmetijskih zadrug in čistilnice semenarne, pa tudi privat- nih čistilnic je nekaj v okraju. Razkuževanje semen je v mnogih državah že dalje časa obvezno za vse pridelovalce žit. Pri nas je to prepu- ščeno zavesti kmetovalcev in njihovi občutljivosti za gospodarske koristi. Za- to so pa tudi vedno bolj redki kmeto- valci, ki bi jih bilo treba posebej pre- pričevati o koristnosti razkuževanj se- men. KAKŠNIH RAZKL^.IL SE POSLUŽUJEMO? Za pšenico in rž uporabljamo bakre- na prašiva. ali razlcužila v prahu: or- tostan, kuprostan, ali pa 20 odst. ba- kreni karbonat, s katerim., seme napra- šimo. Za 100 kg pšenice rabimo 300 g ortostana ali bakrenega karbonata, za 100 kg rži pa 250 g enega ali drugega od navedenih prašiv. Ce je bila pšenica okužena s trdo snetjo, je priporočljivo izvesti razkuže- vanje z modro galico. Ječmen, ki je pri nas sorazmerno močno okužen od trde sneti razkužujemo z živosrebrnimi raz- kužili, da zanesljivo uničimo vse trose sneti na zrnih. Zapraševanje z razkužili izvedemo mimogrede in istočasno s čiščenjem se- mena, če so čistilnice za tak postopek sposobne. Sicer pa opravimo zapraše- vanje v sodčku ali bobnu, skozi katere- ga je udelana os z ročajem. Sodček visi na stojalu, da ga lahko vrtimo. Ob za- praševanju ga le do tri četrtine napol- nimo s semenom, nakar vsujemo pri- pravljeno količino praška, sodček vrti- mo 3 do 5 minut, da se vsebina aobro premeša. Doseči moramo, da se razKu- žilni prašek oprime površine vsakega zrna. Pri razkuževanju je treba oprez- nosti, ker so razkužilna prašiva strupe- na in si je treba po tem opravku dobro oprati roke, med samim razl ta. 2e v sedmi minuti se je Sirecu I nudila dobra prilika, ki jo je tudi ta- koj realiziral in spremenil v gol. Takd je Di-ava vodila 4:0. Od časa do časa so gostje prodrli pred vrata domačinov, ki jih je pa vratar Marokvasič dobro varoval. V 15. minuti se je zopet izci- mil gol, ki pa zaradi offsida, ni bil priznan. Vratar Fužinarjev je imel še dalje veliko dela, pravtako je tudi mo- štvo prodrlo pred vrata Drave, toda ti prodori niso prinesli zaželjenega uspe- ha. V 31. minuti drugega polčasa je izrabil Sirec III. ugodno priliko pred nasprotnikovi vrati, poslal žogo toêw na glavo Sirecu I., ki je takoj posil neobranljivo v gol ter postavil kon'oš- rezujtet 5:0. Pri moštvu Drave sta pokazala v obrambi primer požrtvovalnosti in bor- benosti Streher in Mere ter v napadu Sirec I. Pri gostih je zadovoljil le srednji na- padalec. Zanimivi tekmi je prisostvovalo okrog 200 gledalcev, sodil pa jo je zelo dobro Jenko iz Maribora. S to tekmo se je Drava povzpela na prvo mesto druge slovenske lig« vzhodne cone z goldiferenco 37:17. Na drugem mestu z dvema točkama razli- ke je Bratstvo iz HravStnika. V predtekmi sta se srečali A in B moštvi pionirjev. Tudi ta tekma je bila zelo zanimiva. Zmagalo je boljše A moštvo z rezultatom 2:0 (0:0). Gole sta dala Kovačič in Modrin jak. Vodstvo NK Drave bi lahko polagalo več pozor- nosti mlademu kadru, in preslcrbelo, da bi tudi mladi preizkusili sile s drugimi moštvi pionirjev. Pibin. OBJAVA Vpisovanje gojencev harmonikarske šole v Ptuju se bo vršilo 1., 3., 4. in 3; septembra v bivši evangelijski cerkvi v Prešernovi ulici. Pouk se bo pričel 10. septembra ob 14. uri. — Vodstvo- OBJAVA Učiteljišče v Mariboi-u: Popravni iz- piti za I. letnik 3. .sept.; za II. letrtiK 4. sept.; za III. letnik 5. sept. Pričetel< sprejemnih izpitov 5. sept. Podrobnosti na oglasni deski. — Ra\"nateljstvo. PREKIJC Obžalujem in preklicujem žalitve, k' sem jih izrekel glede predsednika KLO Starše, Gojčič Zlatka, ter se mu za- hvaljujem, da je odstopil od kazenske- ga pregona. — Cebe Jurij, Loka, KLO Starše.