Poštarina platana v gotovini Uto 1X11 itev 10 u LlubHcni. u sohcto 12. lonoorlo 1929. Ceu Din 1 izhaja vsak dan popoidne, izvzemii nedelje in praznike. — Inseratj do 30 petit a Din ?.—. do 100 vrst Din 2-50, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru in^eratnt davek pm< hej. •Slovenski Narod* v.elja letno v Jugoslaviji 144.— Din« za taoaemstvo 300 Din. Rokoplsl se ne vracijo. Naše telefonske števirke so 3122. 3123. 3124, 3125. :n 3126. Nale telefonske številk« so 3122, it.M. 3124, 3125. :n 3126. Sibirska zima v Srednji Evropi Izreden mraz v Ljubljani in vsej Sloveniji - Oviran železniški in telefonski promet - Voleja nadloga na Poljskem 2e 4 dni trajajoči mraz v Srednji Evropi ne le ni pojenjal, marveč se je danes še srpnje val. Po meteoroloških Doročilih vlada po jtornještajerskih krajih prav strupen mraz. ki >e d<«sc-gel poirekod nad 30 stopinj pod ničlu. Od včeraj na danes je temperatura tuđi v Ljubljani znatno padla. Doč:m je bila včeraj najnižja okoli 15 stopinj, je bila danes med 3. in 4. uro zjutraj okoli 24 stopinj C pod ničk>. Ob 8. zjutraj ie kazal termometer v Zvezdi 21 stopinj pod ni čio. Hud mraz ie povzročil tud: v žtlezn;-Škem prometu znatne ovire. Od vseh strani priha.iajo danes vlak: z velikim! zamudami. Mraz vpliva namreč na paro, ki se v ceveh lokomotive kondenzira in s tem }e zmanišana gonilna sila odnosno hitrost vlaka. Tako je :me] danes or'ient-ekspres nad 240 minut za-mude ter je prispel iz Beograda v Ljubljano Sele ob 7. Tuđi ostali medna-roxlni in lokalni vlaki imajo danes veli« ke zamude, Monakovski brzovlak z Jesenic je imcl 25 minut, nočni dunaj-sk\ brzovlak proti Trstu 43 minut, lokalni potniški vlaki pa imajo zamude po 20—50 minut. Tuđi v brzojavnem in telefonskem prometu so nastale danes precejšnje ovire. Pretrpanih ;e 17 brzojavnih zvez v Stovenji. kakor tuđi zveze /-inozemstvom. Pokvarjena je celjska projca in se zato danes dopoMne din-i:trajo brzojavke z Dunaja v Ljubljano odnosno Zagreb preko Trsta. Dobro funkcijoniraio brzojavne proge Trst — Ljubljana Trst — Zagreb in Trst — Beograd. Takoi zjutraj so odšli brzojavni mojstri vzdrževalnih sekcij na delo, da upostavijo zveze in odstranijo vse ovire. Pričakovati je, da bodo tekom današnjega dneva upostavljene. Tuđi telefonski promet mnosro trpr radi mraza. Tako je b:la pretrpana telefonska zveza Zagreb — Ljubljana na dveh krajih. Tuđi več zvez z Ljubljano in posamnimi kraji Slovenije je pretrpanih. Dobro funkcijonirajo telefonske proge Ljubljana — Trst, Ljubljana — MarHor in Luibliana — Sušak. Mraz je danes posebno vplival tuđi na obič-ajno vrvenje v me^tu. OkoliČani so prihaiali vsi premrzli in z iviem obloženi v mesto in se vsi žurili- da bi čim prej opravili svoje posle. Zato je bil današnji trg prav slab in do polovice prazen. Pa tuđi prodajalu i»e je slabu, ker so tuđi gospodinje in služ-kinje ostale raje doma. Danes se je pripetil na trgu nena-vaden dogodek. ki ga poznavalci trga vt davno ne pomnijo. Zmrznilo je mte-ko in slcer v petih velikih oosodah. Pravi trpini v mrazu so policijski ^tra/niki in sprevođniki česme želez-i ice. Poveljstvo policijske straže je si-cer odredilo, da so se stražniki menja-vali v aki dve uri. tada stražniki so za tako hud mraz premalo oblečeni. Pred letom dni na današnji dan je ka*al tcnnome:cr ~r 1 stopinjo C, opol dne celo 3 stopinje nad ničlo. Bil je prav lep in topel zimski dan. Tuđi leta 1927 ni bilo hudega mraza. Zjutraj je bilo 6 stopinj pod ničlo. a čez dan o.9 stopinj pod ničlo. Stari Ljubljan-čani zarrjujejo, da ie bi] pred približno 30 leti v Ljubljani še hujši mraz. — Đei>grad. 12. januarja. Radi ledu ic bi! rečnj promet na Savi in Dunavu popolnorna ustavljen. Med Zemunom in Hcngradom se zaenkrat še vrši za-siini promet, ki pa bo vsak hip us:av-lien, ker pri naša voda vedno več je množine ledu. Temperatura je znašala Javi 19 stopinj pod ničlo. -- Gradec, 12. januarja. Po vsej Štajerski je temperatura včeraj znatno padla in je dosegla davi 24 stopinj pod ničlo. Mura ie docela zamrznila. Mraz povzroča velike ovire v železniškem prometu. — Budimpešta, 12. januarja. Na Madžarskem vlada še vedno zelo hud mraz, dasiravno je od včeraj že neko* liko popusti!. Temperatura se gibljc med 13 do 18 stopinj pod ničlo. — Bui-nrešta, 12. januarja. Po* vpreč-na temperatura znaša 22 stopinj pod ničlo. Radi oštre zime so se po* javili volkovi, ki delajo podeželskcmu prebivalstvu veliko nadlejgo. — Varšava. 12. januarja. Po vsej Poljski vlada že teckn dni tako hud mraz, kakršnega ne pomnijo /e 20 let. kVčeraj opoldne je kazal termometer 22 stopinj pod ničlo. V nekaterih krajih je bila /abekžena prav sibirska temperatura do 40 stopinj pod ničlo. Radi silnega mra/a je zastalo ?>kor^ vse dclo. Železniški pruniet se vrši v zelo omejenem obsegu. ker vlaki na dolgih progah sploh ne morejo voziti. Velike preglavice povzroča preskrba z vodo. Na deželi so zmrznili vsi stu* denei in potoki, po mestih pa je za* mrznil tuđi vodovod. Izreden mraz je imel za posledico, da so se pojavili volkovi tuđi v kra* jih, kjer je sicer ta zverjad neznana. Z gorovja so se priteple v doline ce* le tolpe izstradanih volkov ki napada* jo ne samo nosamezne hiše, marveč eele naselbne. V vaši Povalje ob polj« sko-ruski meji so volkovi poklali vso /ivino in raztr^ali tuđi pet ljudi. Pri Nuvem Groileku je udrla tolpa vol» kuv v 1iim> nekejia seljaka, raztr>?ala vso živino in požrla tuđi otroka, na katere^a so stanovalci v prvem stra* hu pozabili in ga nišo vzeli s seboj, ko so zbežali pred volkovi na pod* strešje. V Paranovicah so volkovi po* žrli vso rodbino nekega kmeta, čegar hiša stoji par minut izven vaši. Neka vojaška patrulja je v svojem obhodu naletela na tolpo volkov, ki so jo kljub streljanju napadli. \rnel se je prav* cati boj, ki je trajal nad eno uro. Vb« jaki so postrelili 21 volkov. Ministri so se odpovedali svojim strankam Politiki, ki so vstopili v Živkovićevo vlado, so se obvezali od^ ložiti vse funkcije v svojih strankah — Sarajevo. 12. januarja. »Jugoslo-venski list« r*rinaša naslednjo vest iz Beograda: Od uglednoga ministra v novi vladi je zvedel vaš dopisnik naslednje zna-čilfte in zanimive podrobnosti o načinu sestave nove vlade. Ko se je tekom konzul tad j na dvoru ugotovilo. da se kriza ne more re-siti parlamentarnim potom, so bile na dvor pozvane mnoge ugledne osebno-Mi, iz katerih vrst so bili pote-m izbrani sedanji ministri kot osebe zaupanja Nj. Vel. kralja. Od teh oseb. v kolikor so bile politično oziroma strankarsko eksponirane, se je zahrevalo v prvi vrsti, rvaj se odpovedo vsem obveznostim. ki so iih dotlej imele z ozirom na položaj v svojih političnih strankah. Ko so se dosedanji politiki izjavili za to pripravljene, se je takoj od njih sprejela svezana formalna obveznost, da bodo vse svoje sposobnosti in vso svojo energijo posvetili izključno samo službi v narodnem in državnem in»:e-resu. To je podlaga, na kateri je bila nato sestavljena vlada generala 2iv-koviča. Vsi novi ministri. ki so bili prej strankarski liud e, so obvestill glavne odbore sv jih dosedanjib strank. da se odpovedujejo mestom, katere so do-slej zavzemali in da sploh prenehajo biti ^lani stranke. Nadalje so t] ministri prevzeli obveznost, da bodo s svojim delom vedno dokazali, da so definitivno prekinili vse zveze z disedanlimi strankamL Kakor se trdU ie to obveznost prevzel tuđi minister prometa dr. Anton Korošec. dosedanji vodja SLS. (Kolikor je v Ljubljan-i znano, abdikacija g. dr. Korošca doslej v Ljubljano še ni prispela.) Sarajevo. 12. januarja. Kakor se doznava, je bivši minister dr. Spaho pred svojim od hodom v Beograd po-^etil saraje\ kega velikega župana ter mu s-porovil. da smatra JMO za razpu-ščeno in da je njeno delovanje preki-njeno. Ob tej priliki to razne muslimanske čitalnice v Sarajevu. ki so smele kot podnaslov ime »Pododbor JMO«, izpremerule *voj dosedanji naslov ter Dustile samo ime »Muslimanska čiraonica« brez poli:ičnega obelcž-ja. Železna metla v miirstrstvu za šume Novi minister za šume in rudnike je suspendiral in postavi! v disciplinarno preiskavo ćelo vrsto višjih urađnikov. Beograd, 1.2, januarja. V ministrsivu za šume in rudnike so bile danes izvršene senzacijonalne spremembe Novi minister Radivojević ie bil namreč predsednik parlamentarna anketne komisije, ki ie vršila preiskavo glede dolgoročnih eksploataeijskih pogodb. Kot tak je imel priliko, da se ie podrobno seznanil z razmerami. ki vla-dajo v tem resoru. Opirajoč se na to svoje znanje ie začel seda.i radikalno Čistili. Danes je suspendiral in stavi! v disciplinarno preiskavo generalnega direkiorja za sume i rudnike Miodra-ga S amenkovića, r>ravnega referenta sarajevske šumske- direkcije dr. Milo-ševjća, sumskejra inspektorja Babica, načelnika eksploatacij-kega oddelka Ihća in inspektoria ministrstva Jovana Hosa. O tem ie obvestil Državni svet in prosil, da odobri proti vsem imenovanim funkcijonarjem mina-trsrva za šume in rudnike odrejeno disciplinarno preiskavo. ker so osT«odovali državo. Istočasno ie izdelal obširen nacrt za redukcijo uradništva. Današnji dogodki v Beogradu Nadaljni razpusti plemenskih — Beograd, 12 januarla. Danes dopol-dne ni bilo važnejših političnih dogodkov. Pri ministrskem predsedniku so se vršile rame konference s Doedimmi ministri. V avdiienci na dvoru so bili vorni minister Hadžić, miniser za poliedelstvo dr. Fran-KeS, minister za ^ume in rudnike Rndivo-jevi<5 in m'nistrski predsednik general 2iv-ković. Dr. Spaho, o katerem se ie eovorilo, da bo stopil v vlado, je danes zapustil Beo-srrad m se vnril v Sarajevo. Morilec generala Kovačerica justiliciran — SHp. 12 ianua^-ja. Danes ie bil justifi-ciran atentator Kraljev, ki je irmoril žene* rala Kovačevića. Gripa v Berlinu -- Berlin, 12. ja^uarja Orioa se še vc<3-no silno Širi. Bolnice so tako Drenapoinje-ne. da so začeli srraditi sedaj posebne za. silne barake. Po bolnicah ;e f>bo!e!o skorrj vse osobje, kar zek) otcžkoča poslovanje bolnic. orgamzacij — Sremska Mitrovlc«. \2. iairoarja. Tu-kajanja policija je v smislu zakona o zaSČiti države rarpustila vsa društva in organizacije plemenskega in verskejra značaja Med razpuščem'nri drtrštvi }e tuđi Hrvatski Sokol, ?r!cde katerega pa še ni padla definittv-ra odločitev, ker se Je obrnila policija za podrobnejSa navodila na notraniega ministra. Zaupnica Poincareju Pariz* 12. januarja. Po viharni seji ie bila opolnoč* izglasovana Poincareju z nepričakovano veliko večino zaupnica Za zaupnico ie jelasovalo 325 proti pa 251 poslancev. Zbornica je bila nato odgođena do torka. Prihodnji interpelaci>?ki dan bo v četrtek. ko pridejo na dne\Tii red interpelacije o socijalni politiki. _____________ Kumrjte! Citajtef ,Princesko Zvezdano9 Ministarski predsednik o svoji vladi Zanimive izjave generala Živkovica ameriškemu listu. — Novi režim bo le začasen. — Zakaj se je kralj odločil k svojim ukrepom — Beograd, 12. januarja. Predsednik vlade Pera 2ivkcvi<5 je sprejel dopisnika lista »N>w York Times< A'eksandTa Bivi-ča ter mu na vpraianje, kak§en ie proffram nen-e vlade in zakaj je priie! sedanji reži-m, iziavil: »NaS program ;e objavljen v proklamaciji Nj Vel. kralja in v njeznv; besedi, na-^Io\ljeni na ministre.« — Ka^no bo sedaj delo vlade? »Vsi ministri vlade smo sporazumno (»dločili, da se v vseh resorih takoi irvrše me pribave za nadal.Tto delo in potem bo vlada podala deklaracijo o vsem programu svojega dela.< — Kako Je, sr. predsednik. priSlo čo ta vlade? *Vi veste, \la je partizanstvo dovedlo državo do tesa, da je situacija prispela na mrtvo točko Ves narod ]e zato zahteval. naj krona ptevzame reiitev situacije v svoje roke. Zlasti se ie to zahtevalo od za-ffrebiUce policije. Na to zahtevo od vseh strani se je Nj. Vel. kralj končno odloii! prevzeti v s\"K)je roke reSitev situacije tei je po^s-ka! čkn'tka. Vi vžrva n»ejfovo /•-upanje.< — Zakaj j«. z- predsednik. pad'a izb:r* bai na vas? »Razumem vass vpraianie. Re^nica je. da so bili tuđi med civilnimi osebami !;nd-ic, v katere ima Nj Vel krat; rnupanje, toda vcvlna izmed 'C bila strankarsko orsa-nizirana Jaz nisem bil in prav zarad1. tc?a ;e odločitev padla name.« V nadal;nem razgovoru je predsednik vlade izjavil. da se Ko vlddj zlasri bor;1i proti korupciji in izdala proti n;ej zakon. Tstotako je dejal. da bodo \*i nesposobni uradniki odpuSčeni. »Vlada hoče delati ?a dobro kraija "\ domovine, da bi se država irpcliala i* *#• danjega kaf>sa. Razume se. da ie sedan:« vlada samo zaČasna. kar m v \ o«sV/>, dim bo molove.« S tem je predsednik vlade Pera ^\ko-vić zaldju-Ćil svojo izjavo. Protivojni pakti sovjetske Rusije Sovjetsko časopisje ie v splošnem zadovoljno s poljskim odgovorom. — Protivo{ni pakt bo ponudila Rusija tuđi drugim sosedam — Moskva, 12. januarja. I.isti ob* javljajo odgovor poljske vlade na ru* ski predlog glede predčasnega uve* ljavljenja Ktlloggovega pakta med Polj ko m Rusijo. Vsi listi izražaio v glavi^m zadovoljstvo nad tein. da je Poljska v načelu pristala na ruski pr dlofi. povdarjajo pa, da so poljski pridržki povsem neutemeljeni. Danes je Litvinov izročil poljske* mu poslaniku v Varšavi novo noto ruske vlade, ki vsebuje odgovor na poliski odgovor. Nota izraza zado* vo!r vo sovjetske Rusije nad odgo* vorom poljske vlade, izraza pa tuđi ob/alovanje. da Poljska ni pristilt n« takojšnjo izvedbo rusktgi predlog*, ki je (x>polnoma jasen. Sovjetska vla* da je \^ekakor pričakuvala tuđi od PolKkc popolnonu jasen odgovor. Kar se tiče pristopa drugih držav k temu paktu, je sovi *ska Rusija pri* pravljena pozvati tuđi v%v druge so* sedne driive. da se priključijo temu paktu. Di tega ni storila ?e ^edai. /la* sti p>i ni oficijelno pcvabila tudj Ru« munijc kot sosede Poljske in Rusije, je sam-) posled;ca deistva. da Rusija z Rumunijo Se nima urejenih diplomatskih odno^ajev. Atentat na komandanta rdeče armade — Varšava« 12. januari a. Iz Moskve je dovela doslei §e ner>otrjen.a vc5t. da je bil izvršen atentat na vrhovnega poveljnika rdcie armade Unšlihta. LJrt-šliht se ie vračal z inspekcijskesra po-tovarija v Moskvo. Ko je vlak dospel do Or^e. je nenadoma eksplodira! pe-klen^ki sfroj ki ie bil položen na tračnico. Lokomotivo in službeni voz je poznalo v zrak. tir je razdrlo v dolži-ni 20 metrov ter ubilo vse ljudi, ki so bili na lokomotivi in v službenem vozu. Un^liht. ki se ie vozil v posebnem va-jronu, ie ostal nerx>škodovar. Domneva >e. da zre za atem'at protirevolucijo-narjev. Zagonetna epidemija v Besa-rabiji _ Bukare^ta l>. januaria. V BesaraK- ji in v rkolic: Jassvja se je t>oiav:la neka doslej popo!noma neznana ePid'-mi'a Zdrav-rriki so brer moči in si zaman prizadevajo, da bi na?li primerno zdravilo. Bolezen se raditcua naglo ^ri in zahteva čimdal'e več žrtev Zelo razširjena je v Besarabin tixH epidemija legarja in O(rlatinke Odr^Manec zdravstvene sekcije Društva narodov, k1 se pravkar mud; v Rumumii, se '« napot'1 v Be^arabijo da se na licu mesta prepriča o po!ožalu V svojem poroči!u ki za >e posla! Druitvu narodov prrsdaria. da vlada v Resarabri nepop^s-na beda; narod gladuje in Uud-> so bol; podobni okostnjaknm kakor pa živim ljudem. „Los Angeles" se ]e izgubil — Berlfii. 12. jafiuarja. »Vosische Ze"-tuns:« poroča iz Neworka, da se je znan' zrafccjpkrv* »Los An^elos«. k: ?e kof prvi preplu! ocean, v viharju ijjcubil Dos'ej zrakoplova nišo mogli najri. ker ima brfkonc pokvarjeno radiood<3a:no napravo Uradne vesti pa zatr^u-jeio. da zacrrkrat ?e n; vzro-ka 7a kako bojazen srlede usode zračnera or'aka Novi bolgarski vojni minister — Sofi]*. 12. ianuarja Mesto odstopivSe- ga vojnesa ministra generala V'kova ie b! danes imenovan za vo'nesa ministra dosedanji Sef generalnesa štaba general Ba-karćaje\\ , ., . Predor pod Rokavskim prelivom — London, 1J ,aniiar,j, Takoj po s»t-stankj parlamenta dne 22. t. m pr;de v raz-pravo nač-rt za z^radbo podmorskeffa prc-dora skozi Rokav&ki preliv ki b vezal An-clijo in Franciio ter omojočil neoviran promet z železnico lzve milijonov frankov, k čemur bi orispev'a. li Francija in Ang:li;a vsaka polovico. Tunel bo dolj 65 km in bo najve'ja srlobina pod morsko jradirm 7naSa!a 4j» m Madžarsko-rumunska ootantska pokajanja Bukareka, x> jasraana g Rjmun^ka deleca-w^ia za >>2aja*!aniika Lamga Ri/oanu j« od-[w»t-»vala v San Remo. \lk-t sv br>4o i»da1>rvii!a pokajanja. V uraoraxuma v t«im \-^raSatJwx Nesreća na morju bliiari w?in &oodw:i3 drm ob drugega 1100 tofi-ik: nemSki patnik »Dion«« in lv©d*k> p«m!^ tiajTniTiuc reiilne la-dje. ki so hit«!e z \%c na-flico n* m€Sto nr»reCe Parnih •r>iot>«« \t btl poikodovaii m s« ;e uro tKvtnejc T>f>grerni«! Par-nik »Oimed« !« wne! po4kodo\an i^reJnj l \nim)o. Sovjetska cenzura oroti Verdiju Leni«cra4. 1. iauuarla (r:.\ Tukaiini« v>vj<> sk< -^'asri so proptn-tijal« predstave »Aide«. •Travlate« rn »RSr»1<«ta«, C-.avaLi. V pro«tem prometu *o notirali; Devize: Amsterdam (»—•J*_>.ST>», Bor-Jin 13.525 _ li.556 (1^.54), Brunelj 0 — 79149 Budimp^iU 9.91 _ 9.94 (9.9r( Cu-rib 1094.1 - 10071 (1095 0) Ounaj ;.w-york 50^2. pnga 16R.6. Curih 1<«5.6, INOZFMSKE BORZK. Curih: B«*ocrad 9.12X Ounaj 7J.CS, liudimpelta 9<»t»i» Pf»nin 1?? *7. ^f^sa 15J85. MU*n 27.195. Pari/ 30305, London 25.205, Newyork 519.60. Stran 2. ♦SLOVENSKI NAROD- <*ne 12. januarja 1920. Mev 1 V Sloveniji je 12.800 fojni mvabdov Pogled t ifliralidskl d&n in đržariie pretežne delavnice v Ljubljani. — Kako je £oskrbfyeno sa nesreČae žrtve svetome toj ne. Po strašni svčfdtai vojni je ofrrilo vse polno vidnih in nevidnih njenih posledic, ki mlajše generacije neprenehoma spominja* jo, da >o vse lepe fraze o miru le priprav* ljalna doba za nove vojne. Kajti dru^ače si ne moremo pojasniti in ražložrti dejstva, tia so se evropski narodi klali v času, ko so dosegli vrhunce svoje kulture. Med vidnrmi poštedi čami sv#tovnc *&'}+ ne *-:r> tuđi naši invalidi, ki jfh srećlijemo aan za dnem na ulicah, v kavamah, v ceT= kvi in povsod ter »e še komaj spomnimo. da se žrtve svetovne vojne Navadili smo se jih ter ob pogledu na nje ne pomislimo veC\ ila jim jt granata odtrgaia ta ali oni del te* Ic-a, uranata, ki jtJ je elovek izstrelil na človeka, da bi ga vtb'il Po konćanem svefovnem klanju &o nam ostali invalidi in država je curila potrebo, da se za nje pobriga. Zato imamo tuđi v naši zakanodaji zakon o tnvalidih, ki daje invalidom razne ugodnosti in pravice Izmed institucij za vojne invalide so najvaznejši invalidski domo\i. kakršnet^a imamo tuđi v Ljubljani v nekdanji Šentpeterski vojašnici. Internat Ljubljanski invalidski dom je bil usta* novljen 1. 1920. Ironija usude je hotela, da je dobil prostore v bivši šentpeterski vojai* niei, kjer so nekoć naše pogumne *Janeze» pripravljali in vežbali za vojsko Tedaj mh> ec od teh ni sanjat, da se bo vrnil po toli--kih letih v iste prostore brez not>e ah roke, da se pesveri novemu pokliču, fcer je postal za svoj stan poklič nespo^oben Invalidski dom je nekak internat, v ka* terem dobe vso oskrbo mvalidi, ki so po* stali za svuj prvotni poklič nesposobni ter >e murajo izobraziti v novini pokliču. Če je n. pr. mizar v vojski izgubil roko, se* daj ne more već i/vrševati svojega pokliča, ker se je izuči! v njern z obema rokama. Mora zopet v solo, da se tej obrti prhadi s protezu in eno roko dli pa se mora po* svetiti novi obrti, kjer ne rabi toliko rok. V domu dobe invalidi brezplačno oskr* bo /\ časa pouka. Največ jih je, ki se urijo v rokodelskih obrtih in tu pri ljubljanskih mojstrih in na obrtncmadaljevalnih šolah. Ker je največ invaKdov s protežami na no« tah H /. zdravimi rokdmi, se posveeajo obr* tim, kjer priđe jo v poštev samo roke. To so čevljurska. ključavničarska,Tnizarska obrt itd. Mnogo inva-Hdov je ktmčalo tuđi že ijub* ljansko Srednjo tehnično solo Posvetili so ■-c la/iiim strokani kakor elektrotehniki, stavharsfvu itd. Dia invalida sta dovršila uJiteljiNĆC, več jih je uspešno obiskovalo rrgrvsko akademijo. Danes >o to žc v>i nas mučeni uradniki hi si •iluzijo v nov em po* klicu satni vsakdanji kruh. Vojne sirote V zadnjem času je prevzel invalidski dom tuđi vojne sirote, to so oiroci vojnih invaliJov Tuđi oni dobe v internatu popolno oskrbo, hrano ni stanovanje ter obiskujejo strokovne šoie alt pa so v učenju pri kakem mojstru. Sedaj je v invalid>»kem domu 15 takih sirot Invalidov je pa 33 Prva leta je bilo v domu do 80 invaJidov. Sčasoma se ye šte\ ilo zmanjšalo, ker so se invalidi izučili ter odsli v službe po vsseh krajih Slovenije. Gospodinjstvo v invalid^kem domu vo* d»)o usmiljenke. Prostore bivS« vojašnice so primemo preuredili, da odgovarjajo sedaj vsera higijenskim predpisom. V veliki jedil* nici je za 130 invalidov prostora. Dom je namešeeii v pritlieju in prvem nad^tropju severo*vzhodne*>a dela vojaŠnice. V p-ntlio ju so ražen pisarne upravnika gošp Jakoba Adamiču in kuhinje ter jedilnice še kopal-nica, bolniška soba, kjer čakajo invalidi na prote/c, knjjačnica, kjer kroji krojač-in* \alid obleke /a invalide v domu itd V prvem nadstropju je velika knjižnica -> čitalnicMj in klavirjem InvđHdi se uče tuđi glasbe in rietja. Pred leti so imeli ćelo svoj pevski zbor. Tu so se prostorne in svetle spdlniee. Tjik je torej ljubljanski invalidski dom. Ko zazvoni po ljubljanskih cerkvah poldan. Jahko opaziš, kako jo mahajo inva= lidi z lesenfmi nogami rn rokami iz mesta proti šcntpeterski vojašnici Gredo od moj; strov ali iz šol h kosilu ali v invalidski dom. Popoldnc ->e vrnejo na delo ter pridejo £\ e-Cer zopet spat Seveda le oni, ki imajo že proteze. V bolnički sobi iuvalidskcga doma pa eakajo invalidi, ki jim proteze sele izde^ lujejo v državnih proteznih delavnicah, kj >«» nameščene tuđi v šentpeterski vojašnici takoj polejj invalidskega doma v vzhodnem traktu. Protezne delavnice Invalidom pritieejo brezplačno po za^o* nu tuđi umetne proteze, ki jih izdelujejo v državnih proteznih delavnicah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Ljubljanske državne protezne delavnice, ki jim je upravitelj g. Tominc in tehnični vodja jj. Jez, so popolnoma moderno urejene in opremljene z n ijmodcTnejfimi stroji ter tzvrstnimi delavci. kvalificiranrmi specija* lfsti, ki se ražen tehničnega vod je vsi sami invalidi. Protezne delavnice izdehijejo umetne \t* sene proteze za invalide, ki jrm take pro^ tez po zakonu pripadajo brezplačno, iz S^o* venije ter Prekmurja. Največ se izdelujc protez za nofje. Invalidov brez spodnje kcwr* čine je največ. So pa stevtlni tuđi brčz rok. oči, zob itd Nadalje je posebno dosti inva; lidov s pokvarjeno nogo. ki zaKteva posebno obuvalo. V vojni so vojaki izdubili prste ftli druk'e defe noge, ko so jim zmrznili rn sm.i jih morali zdravniki amputirati Drtigi imajo noge skrivijene in pohatijene kot po* sledico ran in druuih poškrxlb. \Tsi ti rabij'o obuvala posebne oblike V Sloveniji je vseh vojnih invalidov okoli 12000 Od teh jih ima pravico do protez okoli 2000. Vse fe oskfbujejo državne pro* tezne delavnico v Ljubljani. Pri nas so invalidi opremljeni z najbolj« iJniJ protezami Prve čaše so v delavnicah izdclovali po nemšketn vzorcu teŽke in ne-rodne žele /ne proteze. Pozneje so te nado* mestili z lažjrmi usnjenimi. Sedaj pa izdelujejo le še lesene proteze po ameriškem načinu. Te so na j laž je, naj* bolj prrpravnc ter tuđi najcenejše Pri nas 3o jih račeM fzdelortrH na prizadevanje ki» rurgaK>rtopeda đr Minšra Delavei so se izučili večinorua v delav* nicah; nekateri so se specijalizirali v tej srroki že prej Sedaj jih ie zar>oslenih 22; pred letf jih je bilo Še 80 Z večnimi reduk-eijtimi se je pa njih število skrčilo na mi» nimnm Ođdelki t đeknrnici Dela\iiice so razdeljene v oddelke, in si* cer v čevljarski, bandažni, tesni in mehanič* ni oddelek V7 čevljarskem oddelku izdelu je posebno obutev za invalide Za deformirane noge so potrebni posebni čevlji. Zato morajo biti kopita popolnoma individua elna. Za vsak< Uo je posebno kopito. Za invalide s kr uogo izdelujejo čevlje s podložki. ki v. . ,h dosežejo visino 13 crr in so iz plutovine Posebno obl'ko čevlja morajo imeti tud invalidi, ki jim ie krogla prestrelila kak gibalni živec tako, da noge v sklepih ne mo rejo premikati, ali pa se jim noga izvračj na stran. Ti potrebu iejo čevlje s stranskim oporami. V bandažnem oddelku se čevlji in pro teze opremijo s potrebnimi pasovi in vsem' drugimi dopolnili. ki omogočajo pritrdite^ protez na telo in njih pravilno premikanje V lesnem oddelku izdelujejo sestavnt dele ledenih protez iz lipovega lesa Invalid priđe in pomeri na sestavnih delih. katerc potem obdelajo in izoblikujejo s posebnimi vrta Inim i stroji Dr/avne protezne delavnice izdelujejo vse sestavne dele in proteze, iz inozemstva dobe lc posamezne dele kompliciranih pro tez S svojimi modermrni stroji in kval;fici ranim delavstvom se delavnice morejo ko-sati z marsikatenm ortopedičnim zavodom v drža'v? fn so med ostalimi državnimi r>ro teznmii delavnicami na prvem me^tu. L, puiiwijvf\w IVI ULli\u Ljubljana, 1? ianuarja Tndi &dnts je bila policijska kronika hrez posebnih dogodkov Mraz ima namreč tLivii svoje dobre po-sledice da ostaneio tatovi, vlačuge in slična sodrsta raie doma PrijavlJL'nlh je bilo le več man'šili tatvin in ena slepariia. ki pa datira že iz p-rejsnie-ga meseca. Ncvarni so postali berači Tako ie pr?-sel te d-n! v stanovanje kiparia Tineta Kosa na Dunajški cesti 35 neznan berač in n*osi1 vbogajme Kiparjeva žena ga ie ba$ zasa-čila, ko je stopil iz sobe Dala mu ie mani- šj niilojar, toda malo kasneie 'e presenećena opazila, da ri je berač odnese! osta-ve. temneca in nekoliko zaripleea lica je glađko obrit, na davi pa ie imel spr>rt!Ki čepico Sedaj ga išče cmlici^a Orožnisita postala v Vevčah Pa zasledu-ie dru^e^a berača, ki ie osumlien po/^a One 5 t. m. je namreč gore'o pri rjosesniku Francetu DovCIanu v Slapah občina Mar Dev v Poliu Oaenj ie bil baie Doduiknien in oroirrtkj sTiinito. da ie zaž«al berač lože Ka-!an. ki je od tega dne bre? sled'i ir?in:l Kalan \t visoke skl.iučene oosfave r>rece^ pnrašeucflra obraza ter se pri hoii epira n3 Jve palici S sebo.i nosi vedn" r;av nahrbT-nik. Policija je te dni prijc'a 19-letneca V:V-tor.ij Kočevarja. ki ie z?sledovan od orož-niške pi>štaje v Maravčah Fant ^e č-om-r pokrade! obkko perilo in ćevVe in ^e del' Ča>:i klati] brez posla okrog Pri njem ie polici.'a nasla zlat prsian s tremi rdečirh: in dvema belima kamnoma dalie verižico t obe-skom fn sliko mladenke, a na sebi je imel skorai pliciif hana Vrlmnc. invalidova žena in trguv-ka s kuri\On». je na porcr'i rirliavila da se ie v decembru Doiavil pri n:ei neki Tnsu1 L., ki i i je ponu-dil vagon drv oo uc:od'T>i ceni ZaMteva- ie za drvn 7«>r> Din To-da že čez par dni se je vrnil če5. da drva *e nišo pr-spela, obenem ji ie pn vrnil 4M Din Kasneie se je Še enkrat oslasil na Zavrteh. Kjer stanuje trgovka s kirrivom in hite! za-trjevati, da ie v dogovoru z nekim Kle-rr.enČičein. Izvabil je od Vrbunčeve §e 400 'inaricv Ker ga pa le n! biTo več na spre-gled in tuđi drv ni bilo od nikoder. le Vr-bimčeva pisala trgovcu Klemečiću v Kam-trik, ta pa ji te odgovori! da L sploh ni naročil drv pri njem Te dni pa ie Vrhuru čeva čitala v listih. da ie L. oslepari! svojega sospodazta in takoj se jl \e posvetilo. da je tuđi n>o octtanil za 700 Din Prijavila je zadevo policiji, ki sedai podjetnega >:kupčevalca« iŠče. Danes dopoldne se je pripetila okoli 11.45 v spodnjem delu kolodvorske ulice čud-na avtomobirka nesreČa. ki k sreči ni napravila večje škode, niti ni zahtevata človeške žrtve. Na vogalu Kolodvorske ulice in Sv. Pe»tra ceste ie šoferiu to\-orne-ga avtom-obila, ki ie !ast tvrdne Šarabon nenadoma odpovedal volan in tovorni avto se ie z vso sffo ialeici v Žariri;evo vežo Prf stinku so se vezna vrata Doimrtfla. p> rudi avto fe b;l znatno pn^kodovsn Srećo le bila đa ni bHo nikogar v b!ižini Ne srečo fe fjrrplsovari zgoli nakliirčiti fn v terv pogledu šoferja ne zadene nobena krrvda Ćela družina zastrupljena z rmom Ehmiina kapitana VlahoTića t vinom« — Malommrnost Predvčeraisnjmi so odpeljali v vojno bolnico v Zagrebu ćelo družino kapetana Vlahovića. Kapetau Bogić Vlahović stanuje na Savski cesti Na pravoslavni bo^ič se je družkia doma zafcavala, kakor je paj na fa dan običajno. Ptlj so neko crno vino, ki ga v Zagrebu hnenujejo ^ružica* Po zavžitju tega vina je vsem nenadoma postalo slabo. 2aćeli so bruhati in otnedle-vati CrttiH so hude bote^inc v glavi in 2e-lodcu Poklicalt so takoj rešilni voz, kf Je vso druimo odpelja! v vojno bolnico. Dežurni vojaški zdravnik ie ugotovr! težko zastrupljenje. Obvešćena je bila tuđi policija, ki je takoi uvedla preiskavo Sumi se. da ie nc-kdo primeša! vinu strupa in je hotel za-strupjti družino Narednik Šavnik ki R prijatelj Vlahovićeve družine in pozna dru* žinske razmere. ie »ziavil novinarjeni. da ga je na božij povabil kapetan Vlahovič na večerjo Zaradi b-lezni svo!e žene se pa narednik povabilu ni mogel odzvati ni to v njegovo srećo, kajti sicer bi bi! za-struol.ien tuđi on \a dru^- dan božica je prišel kapetan Vlahović v pisarno ves po* trt Izgleda! ic. kakor da u: spa1 'n bil ie ves prehlajen in finpav Toži' je. da ima nude boiečine v glavi in želodcu Zaće'1 sm. • pit' rdeče vmo. je rekel kapetan naredn.ku. — in takoj nam le posta-o slabo Kapetan ie imel izbuijenc steklene oči m čutil je splošno telesno slabost Pred-snočnjtm je prihite kapetanov sluga k naredniku Savniku in mu javni. Ja ćela ka-petam)v j družina umira Naredn k nai priđe takoj na pomoč Narednik ie bil že v postelji Hitro se ie ufclekel in odšel v stanovanje kapetana Vlahovića. Stopil je v >o!>o. kjer <^e tnu ie nudil strašen przur Kapetanova žoiu in otroci so ležali po po-steljah in na tleh Omcdleli so in >e zvi-iali v silnih bolečrnah. Otrocj so bili že popolnoma onemogli Ko jih je narednik Jvienil, so padli z ^pet na tta kakor mrtvi Kapetan Vlahović je le-ža! na tleh mrtvaš o liled Izgledal je kakor mrtev Komaj sli§-no je rekel naredniku: Brigaj se ia hi§o n za četo ter za. vse, kajti mi vsi smo za-strupljeni Narednik je kapetana položi! na posteljo ter je takoj poklicai vojaškega zdravnika dr VVeinbergerja Ko je zdravnik stop;! v sobo, ie takoj ugotovil, da gre za zastruplienje Kapetan jn žena sta bila Še rr.Vkn pri zamesti, đa sta se branila injek- Zagrebu se je zaslrupfla s crnim ali zagoneten zločin? čije in sta venomer k .inaj $!išnu pbbav-iiala: V bobiico, v bomico. Dr. VVcinber-ger je nato aviziral vse zagrebške boJoice ter jih vpraSal. će sprcimeio /astrupljeno družino. Povsod so mu p^ odgovorili, da nimado prostora Zato k zdravnik uredil v vojni bolnici posebno s.>bo za kapetanovo družino. Pokliča! je rešilno postaj«), ki \e zastrtipljene odpcljaia v bolnico. V vojni bonici so Vlahmićevim tafcoj nudili prvo pomoč. Dali so iim :nickcije prot' strurpu. nakar so !ie vsi poćutili bolje. Nov urar j j so zastruplieno družino tiskali v botnki — Kako vani jet so vpruili na bfž'č pri obeda. Po ubedu smo pili neko crno vino, ki ga pro-dajajo v gostilm pod imenom *ružicuc Kupil ^cm jja v neki zagrebiki gostilni Takovi smo čutili, da n; vse v redu Začela nas je boleti glava in postalo nam je slabo Iste obeutke je i>mcl tuđi siuga. ki je tud' pil. — Ali je >e kdo drugi pil to vino? — K sreći ne, kajti vse goste sem po-gostil z drugim belim vinom. — Kako ste se pozneje pučutili? — Cutili smo vsi glavoboJ Drugj dan je bik> nekoliko bolje m mislilj smo. da je žc vse dobro. Tretii dan s* ie pa stanje t>o^labša!o Bruhali smo neprestano ter padali na tla. Nismo si mogli pomagati Zvećer je nastopila kriza Tedaj so nas uJi>cljali v bolnico Lmeti smo tuđi hudc krće v želodcu Vajslabše \c fciV» otrokom. ki nišo pili mnogo vina. Zato je sklepati. da je bila rastrupljen^ tud' jed. Brat kapetana Vlahovlćj Pera ie že /drav in ie zapustil bolnico Policija je ta-koj uvedla preiskavo, da pojavili za.^onet-no zastrupljenje ćele družine Kapetan je ku-pil vino v nekeni vinotoču v »C* ulici št. 17 Oostilničar ie izjavit, da je isto vi-iio proda! še drugmi, ki jim ;ii škodovak* Povcdal j^ ttidi. da je bila >tiklenica, $ Katero !e priScl kapetan po vino, precej umazana ter je mogoće da je to povzro-ČiTo težko rastrupljenje. Policija tuđi Se ni ugotoviia, ali srt za nesrećo ali pa 2a zloćin. Prosveta Ob zaključku razstave Karle Bulovčeve V umetnških in druz'h krocrih ie vzbti- dila kiDarska razstava Karle Bumvčcve veliko oazornosT tt*r te bila dt^ovie-k. o kate-rem se ilj mnoao in r:izlijno razpr:»vl'a!o. Počini so noki r tiki nien > či>to svo.'>ko zra^anie zavreli koi pr silieno in izumet-ničenu so videli druc; v tem ravno n eno dosledno^t v "jstvarjjniu Kritika ki te ocenjevala njeno delo kot nozitivno 'e siorila to v zavesti, da je to tud' mnenie več ne obiskovalcev. Tuđi ve-"ko število narolenih del p- 5a. da vidi bčinstvo v um.'tnici re^no de'avko Zani-mivo 'e da ie tuđi Rodin n;-lerel pri ofic;-ic'ni krit k' na hud odDor. ko ie zavr^el N^b'ons'-'f« k'asičnn lin io izražania ter ;e Dnse^el v svet močneiše čustvene ra^ci-bnnosti N« čuda. da so se neki krtik? zp^a-7ali nud vzrdotrv. obrazov pri umeTrrnah Karlt* Bu'nvčeve Druei *o Da curili v nje-n;h uniernnah mnf^n leDo^e moć* in živ-'ifnja Velko ie bili sp--.\ kliub temu kin:irski s'ed; '/ nač'na izde'avc nii-hov h obnk K'nnrs1-1 značai teh k;iru>nov te up-otnvM ob otvoritv tuđi kr?t?k le^e Vtdmar ki !e ob tei t>*-'Vk- tudt u+errr 1 il in D'»iasn»T r^rlikn med k'Darstvom in f;li- karstvftin Olede očitka da ie nien:. u-metnost od-vsn:i od 'M'c^elancela. i 'ćo< uie usovor. di »e ta odvisnost tolikšnj k likr^na ie hi1! odvisrtost Mijhe;anjcela od Orkov. ldtiii' svet Karle Bulovčeve ie Čisto s\ti!ski ie oa- kiuar kaKor Miclie'anželo Deistvo Da ie da ie razstava vrbudila v javnosti močan odmev k^kor morda že ne zlao* kaka razstava Dri nas Razstava le odprta samo še .intri na kar ooozariamo vse. kf si ie še nišo ogledali _____ Sa ponedeljkovem simfoničnem koncertu ie druga programna točka Intcrmezzo kompontsta Frana Scbrekerja. ki zav^ema odlično mesto med sodobnimi skladatelji V njem je združenih dvoje umetniških potenc. skladateljska in pe^niška Že fcot Bleten de= ček je napba! godalni kvartet za 4 violine in obiskova! dunajški feonser\dtorij s pod* poro. raznih vplivnih mecenov Napisal je ćelo vrsfo simfonienih >n opernih del, ki «c kaj pogosto izvaiaio posebno v N'emcih. — Njegov Intermezzo. Iti ga Uf a orkestralno društvo pod vodstvom prof, Skcrianca v ppnedeljek. je pisan za godalni orkester. Nastal ie na poriudo dmiajske Nene Musi= kalische PreNse. in zanj ie dobU Schreker prvo nap ado. Po/neie fe postal Intermezro sestavni del (III. stavek) njegove rotnaiittč* ne suite Predprodaja vstopnic ta ponedelj* kov koncert v Matič-i knjigarni. Gostovanje Josipa Križa ja Noooj na* stopi v pa/tiji Borisa Gođunova v istoimen; ski operi M Mirsorgskefia fl J Križa i. fci ie pri svojem posledniem gostovanju v isti partiji imel velik uspeh pr' n'^liki m l^rit1-ki Ostale nurtiie pojeio i2e TTrerrv Polič Majdič. R;hić, Špan ter jlg Beteno Marčee Rumpel. Itova^, ^loh^r^č itd. Predstava ie pri znižanih cenah, na kar posebno opozar» jamo Jutri popoldne se poje Kreneko\a ^enzaeijonalna opera >»Jonny •*% ira« z g. R. Primožičem v naslovni partiji, zvečer ob S. Schubert Bertejeva »Pri treh mladenkah«. Danes 12. januar}a in jutri 1 ? junu* arja ponavlja Šenfjakobski gledalištu oder zabavno komedijo »Buntjury«. ki je doe pojc >enzaeijonalna, iz-redno uspela Krenekava opera ajonny svi* ra» z g R. Primožieem v naslovni partiji. Zvečer S-hubert Rerthejcva ^pevoigrd «Pri treh mladenkah*. ki je pri prvih dveh vpri= zoritvah izreefno zabavala občinsfvo Z.s-četek te predstave je izjemrto ob 30. »ri zvečer V ponedeljek dne 14. t. ni. >e iijra v dramskem gl«dali5ču PaveJ GoHevj bo iična igra «Berlehemaka legenda«, pri ka* teri >odeluje skoro tes mo>ki ansambl in gospe: zaričevi in Gabnjelčičeva Predsta va. ki jo režira avtor sam. se vr^i /a red D Zagcr.ctcn skek skazi okno \ fi'i-.ij jjouočj ^ ijvfstil vratar i:ui-h >keg;i parneua mlina Jovan Jovano\ ić jK)li-rijo in re'iluo postajo, da je v soMvhTi hi>i iia Par«!inHnski re^ti it. 3 skočila neka ženihii voe j^ pon^>rK*eriko culpeljal \ bohiioo k'er so ugotovili, 3a gre za 61 letn<> Eli/abeto Kil Pri skoku i/ okna j^ dobila tržke uotranje poskodbe NaSli >o jo na dvorištu v mlaki krvi ih nezavestno. Bila j*j oble£f»na samo v no?no srajeo Starka je stanovala pri Roziiliji Valant. ki jo je policija tako-j z-T>li5ala Ta je iz-fovf^iala. kako se }e msreča pripetila. — Kiševa in njena kćerka sta priSli k meoi. je pripov^lovala Valantovd, in dali sem jima sobo »anio eaea^tio. Heerka mi ^ ^akoj dru^ri dan povedala, da se bo prelila k nekemu obrtniku na Podvožnjak ti Opazila »em takoj. da starka ni iK>fHjin«>:M?t normalna Hekeia dne mi j«» rekla: pojdite v drvarnico tam jt- polno pohistva. &la s*-ip v drvarnico ki je bila prazna predvcera-».jim sem prinesla v ?tarkino *obo n*k»-reci. Tedaj me je »ahrulild. čpS. frma i*o a5ttijo. t»koii po! 11. sern slifcsla. Ja je c-iprla rrata >vo-je sobe, Vstala ?em in J':t n>ffleiat VMeJn sem. kake je starka tfkb v noC-ui >rajoi i/ sob« po hodnika. Ustavila ;-^ui jo iti jo vprašala. kam ćre Starka >e ini je pa u trgala iz rok, Iter je mr'ifhn ni je krifaia: ^♦^hij se moram ubiti! KiSeva je hitru c.lj>rlit okiu na Iio'lni-ku ter hotela >koi*iti tn Jv >-*;<>■. Krir.tta |e kar naprej: L>»»*e» s*e niuraiu ubiti! Za-Iržala ■sem jo in zaprla okuo. trna oie j** pa cvlrinila m rfioeiLi 4t6ta okno. Krivila -em na ponio« to*la };\\i\ se ni tiihrv. Okno je od Uil kakih to m in pravi i-u lež je. nadou še vedno pri z*ve*ti m j^ kricila: Moram se ubiti, uikar ni--1 oe ubijie vi! wm hnpavosti.katarju _' pomagajo sigurno Kaiserjeve prsne karamele V lekamah, drog. in kjer so vidni plakati. Zdravniki *o ugotmili. dj jk» Kiie\a nn'se&iica ter je skorila skoii okno w ^anjah. K^-r je d<>! ! * /' • no*rani»j i»o-~kodb*'. ni Uf-»att < . •. . >■ rivala. R.i^i^i le s, ttietezmea kttltdar. Dam«*^: S.»bota, 12. j'-tuu-irj.« 1fKM»; kato-licJiii: Ernr*t; pravo-lavni: 30. iie<-embra, \nijiije. Jutri: Nedelja: 13. ilfO»mbia I'.»J^». ka-toličani: S\. Druiiua; pravoslavni ^t. <1e-t embra, .Meluiiija. DanA^nir priredit« r. Oraina: ^tilmorhUki žuj:>an . Oy»*ra: l>>ris Cio»1unov-. Kino Mati« a: ^nie ^e b«>u*t» . kino Ideal: -^Hajdukinja « ^rne rek^<. (H>rfui;ki ple« v Kazini »b 2(1. ple« Jadranske Stražr v I ni«BH. Jakce\a rax?ta*a v Jakopičeveoj pjiviljonu. hax«U^a Karle Rulo^rtrf v Narodnetn -iomii. prireditTr v nfdelj«. Dranui: ob 11: prirHit* v riedeRa Urifet; ftb i."»: , K i oj af eU - j u na ček ; i »b *J<">. K r o% ■ krclo . V>. Jouny *virt<; ob pol 'i0: Pri treli mladenkah . Kino Matica: Smej «e fc«J*Pta\a Karle Bulotrtre r Narr»dnffn fl«»inu. MladiB^ke ilr-alne t**Umf mH dr^ali^u ^K Ilirija. neiurne lektrne. |»4«es ili jutri: piiroli. UauaJ^ka ct^taj 'iJ.-.k^rrii", Sv, Jakoba ^?. Radioprogrant ic.;e«a dr. Ctevaldj vrri. dr. Hj*\t! Lk^aA o TrjfKiji in črjuioozih. Pottšthtk, U. Jimiaria. 1.M0: Kt?ro»ttK;:r^ua icU'«bu — 11: Ciaoviu ini i. K-u-žu. — 13.30. Stvin-k vođe. - 17. Ku-n- i. No^ak. — iy: Y\ in^^Llrna, poučni* 4r- Lc-Ica. — 19JO: Praa .novanjc tubctkitk^c, ;i'^Java dr. Fraoce Li*.-^ovc. *ptc. ls t-uberku-' /ne tx.>'eziM v LH»b!jiitti. — 2u: V cit'l \o£^~t k£&. Bala-t-kiova m rg. Povbc in Dartiio.) Kcro-4.-IC uaroin« ;Ksm.i .i Ko«a. — 2i. Pc-rovila il Torek, 15. u«n»rU. U.30: RcpfoduciraiKi fiuis-ba - 13: časovtia iliiwiv*d. borffla poroifia, rc#r«4adfMi fla^a. - 13.30: Stafl!« vođ«. 17: Koaotrt Ritt* orkt-^rj. — 19: Nemirna, pcufcOr f» •» PHktr-nrk. — 19.30; Kemije vsaW»atf«rt irvlje«ia, p«r«-d^*a &r
    ;Cv>. _ i(^; Srh'hrvaiffina ,i*>i**nte pnyt Wa-4-W€C. — 19 *J PtHTMm a»ti44« tu r*«vorf evropske ktiHitrt, nreJava i seuč r»rof đr. Bta- ddč. — ?n- V;-;-er ruske ffla-vbr II lovili caAi Dravske - ■ -• — --: Poroč:'.a ia čatovna itupovec!. Cerrtek. 17. la^urja. ■■ . ' ■'.jtluciraaa i^isba — 13: Ci^M-vn« ^. .„ - -^a, rftproduc ilasfta — 13.30. Sta- . vod«. — 17: Radio orke»et - 18: Cei?'« irs, ^-o-oĆajc i Smak. — 18.J0: Kr»^^?ti^*ilo-g-> vpKvdars^a p^«dsr\'aa>je, p-u>iujc ?rof O-uiden - 1930: Zffo4w#i ••***•-je-v. ^rc-dara pro*. S. Kranjce — *•*• Preno* a3cr<- t^adio o>rk«»tr--.dJ- J-*sfcj. — 1330: S*a* itW vćo-ve'd Nečija, 2%. U »nar Ja. 9.30: Pr«»os ccTk\trvc clasbtr u fraii£ii4iHM4e .•crkve. — 10.30: Elektrika v t*>li*sklstvd. pređa va itis. DntTich — 11: Koncert Ra4no i>tte-*tTđ. — 15: Rcproti.octranj «Usb» — 19.3®: *a<:i tjl«airtr*s.k< »,iant^. t»r©4 J ^ta*taT - W: L»Wta cb>ba. - 17; Recftacij«. - 20: P*viU vra SLS v Ijubljanskem ob-činskem svetu, v svoji preiskavj spisov o prodaji oblig^cii 6S mestne-sa obligacij-skeg-a posojila. Dattasnii ^Slovence« pravi k temu: »Iz »Slov. Naroda« ni razbrati, kaj je ta komisija dejansko u^otovila, nasprot-no tata bralec vtis, da se hoče vsa objektivna in resničjra slika o tem poslu v mest-ni upravi pred ljubljansko javnostjo za-molčati.« Mi smo že včeraj napovedali, da se k zanimivemu in izčrpnemu elaboratu imenovati« komisije *e povrnemo. Da j>a ne bo »Slov^enec* mogel trditi, da hoče kdo ka! zamoičati. in da ne bo mogoče noben^, zlobno zavijanje, borno objavili paročilo ko-rrcisjie v celoti, kakor ga je sestavik. Mislimo, da »Skrvencu« ne bo mosoče za-nikati objektivne in resnične slifte, ki jo pod3ja paritetna kennisila, sestavljena na zajitevo kluba SLS v Ijubljanskem občin-^K-dm svetu in v katero je imenoval sam dva odlična za$topn;ka svoje stranke. Nam .^je na tem, da se stvar tuđi za ljubljansko tavnost popolnoma rajjjasm. pri čemer nas seveda prav ma'o hrtga mm?nje »nekeea ''tib'janske^a gospoda iz visoke ljubljanske družbe-, kj j:a navaja glasilo SLS. Z iinonirrmostjo se ne borimo. Obja\iLi borno rrajprej poročilo komisije, bavili pa se borno tuđi &e z nokat eri mi izvajanji »Slo- venca«*, ki imajo povsem drug naiTK-n, kakor pa skrb za dobro upravo v ljubljanski občinski upravi in podati objektivno sliko zadeve. Elaborat paritetne komisije se glasi: Poročilo paritetne komisije o 6'ć obliKacijskem posojilo mestne občine ljubljanske iz leta '927. za /gradbo stano. vanjskih hiš in o h'< gradbenem In investi-cijskem posojilu mestne občine ljubljanske iz leta 1928. Komisija se je sestala na povabilo g. žuran^ dr. Puca dne 17 decembra 192$ ob 5. uri popoldne v županov: sobi in tam pre-vzela omot spisov, ki zadevak) prodajo 6% obligacijskega posojila iz leta 1927. in iz leta I92S. Komisija je na svoji seji pri pregledu sp:-scrv v omotu ueotovila. da nišo predloženi vsi spisi in da predloženi spis^ nišo urejeni Zato ie komisija zaprosila predložitev vseh onih spisov, ki so manjkali, pa bili citiran! v že predloženih spisih. S pribavljanjem, ureditvijo in pretfedo. ^aTIjern vseh teh spisov se je komisija bavila v sledečih sedmih sejah: dne 17.. lS., 19.. 3)., 21., 27. in 28 decembra. Prj tem poslu je omeiHa osebno zasliža-n-.ie samo na one točke, ki nišo bile v predloženih spisih dosti jasno podane. Iz predložcn>ih spisov komisiia sklepa, d^ je mestna občina Ihiblianska obra\Tiavala ohe ob'Tsacijski posojili iz leta 1927. in Iz leta 192$. na sledeči način: Mestna <>b\rna Publianska :e sklenila s» sklcpom vladnepa komisana z dne 24.. decembra 1936, št. 33.913. da na jame 30 mili-jonov dinariev 6*"^ oblitradjskera posojila 7a z^radbo stanovanjskih hiš (Prepis raz-clasa masristratj št 3,1913 od 24 decembru 1926) Minisrrstvo za finance ie dovolilo na-jetje posojila z odlokom od U. iunija 1927, D R. br. 76.829. Sklep mestne ubćint; ljubljanske je bil razglašen na občinski deski od 24. decembra 192b do 17. januarja 1927. Iz spisov ni razvideti, da bi bil vložen kak priziv. Da izvrši ta sklep, je mestna občina v sep-tembru 1927 naročila 30.000 obligacij (specifikacija Jugoslovanske tiskarne od 12. novembra 1927 o natisu obligacij) in sicer: 15.00U kom. po Din 2O0 Din 3.000.0«X> 9.720 kom. po Din 500 Din 4,860 000 4.140 kom. po Din 1000 Din 4,140.000 600 kom. po Din 5000 Din 3,000.000 .^X) kom. po Din 10.000 Din 3,000 000 240 kom. po Din 50.000 Din 12,000.000 30.000 komadov za Din 30,000.00*) Stroški za izdajo teh obligacij so znašali Din 150.999.—. ObliKac'je so bile numerirane okasneie v 15 letih in se glasi na donosilca. — Ta obli-Kacija ie sestavni del posojila v nominalni vrednosri 30 mliijono\T dinaTJev, ki ga je najela mestna občina ljubljanska po občin-skem sklepu z dne 24 decembra 1926. rnag. $t. 33.913, in z dovoljenjem k ministra za finance z dne 14. junija 1927. D. R. broj 76.S29. To posojilo je po navedenem rešenju e. iraiistra za finance odobreno za zsradbo stanovanjskih hiš v Liubliani. Obligacije tega posojila so izdam; v ko-madih po nominale 5O.0O0, 10.000, 5000, 1000, 5^0 in 200 Din ter se obrestuje.k) po 6%. Obresti so plačljive polletno in dckirr-zivno dne 13. marca in 15 septembra Glavnica posolila se plača najkasnele v 15 letih s polletnimi obroki pn odobrenem amorti-Z2cijske"n nacrtu. Odplačevanie posnila prione 15. marca 1929 Vrši se z iavnim žre» banjeni oblis:aci' pod oblastnim nadzor« stvom. Izžrebane ob!iscaci;e so plačljive po Šestih mesecih pri mestni blagajni Ij-ub-Ijanski. Mestna občina Irublianska ima pravico. da s 15 marcem 1934 zn:ža obrestro mero tega posolila, toda Ie v toliko, da obrestni n?era ni nižjn nego za 1^ tx»vi§ana irradnc* nb:av!;ena obrestna mera za vloge Mestne hranilnice Ijti-bl'anske S 15. marcem 1934 ima mestna občina Huhl.ianska tuđi pravico, da odlive s 6mesečnim rokom vse ali pa s?mo del še ne'zžrebanih obVigacij Mestna obči-na liubl^anska mora objaviti števirke izžrebanth obliffacit Po enkrat, rrri-žanje obrestne mete in celotno ali delno odpov#»d obligacl1' pa po trikrat v vSluž-benih novinah kraljevine SHS< ter v urad-rem Hstu ljubljanske oblasti. SestmeseČnl rok za celotno ali delno odpoved dr-tlei se neizžTebanih obligacii pnčne i djevom tretje objave v »Službenih no\inah kraljevine SHS<. Iz?rebane obligacre se po nominalni vrednosti izp'aćajo donosilcu. ki jih mora \-rnit: z vse-TTii do pTačilnesra roka še ne-dospelimi kupom*. Vrednost ie nednspeJtri ter nelzročenih leuponov se odšteje od glavnice ker preneha s pbčilnim rokon. obrMtovanje izžrebanih obligaci.i. O-brest! se plaču'eK) donosrlcu pri mesmi blagajni fju-branski na frročene dospele kupone bre. odbitka davka. tikse ali drugih stroškrv. NevnovCeni kuponi zastarajo po treh !e- iih, ne^no\-Če^.e obligacije pa po 30 letih, računano od dneva dospelosti. Ohligacije in kuponi teza r>osojila so % rešenjem g. ministra za finance z dne 14. iimija 1927, D. R. br. 76.829, oproščeni dav-ken- i u taks. Gospcd minister za trgo\ino in industr'o ie i reSenjem z dne 21 junja 1927, Br VI. No. 329*1 priznal obligacijam tega posojila pupMarno varnost, vsled česar se t-h more rabiti za naložbo ustanovnih srlavnic. crlav r.ic pod lavnim nadzorstvom stojećih za-vodov, depozitcv ter premoženia mlado-Ietnih in varovancev — V Lru-bliani dn» 15. septembra 1927. — Za mestno blagajna ljubljansko. Ivan Vole, 1. r. — Za mestno občino ljubljansko: Vladni komdsar Anton M e n c i n g e r, 1. r.« Iz uradnega poročila mesmega knjigovodstva od 16. februar ja 1928 je razvidno, da za to posojilo ni bilo v splošnem tekom leta 1927 posebnesa zamiranja in da je pod-pisovanje v začetku leta 192S. popolnoma ponebalo Iako je bilo n pr. do 15. febru-arja 1928 predanih obligacij komaj za Din ll,163.SO0 in še tesa podpisovanja so se udeleže^ali skorai izkl>uCno Ie ljubljanski občinski zavodi in fondi §tevilo zasebnih podpisovalcev je bilo malenkostno in vso-te, podpisane od posameznikov so Ie red-ko presegale par risoč dinarjev. Kar ji bile zasebnikov, ki so podpisali večje vsote, so bili to skoro izključno dobavite!;i in pod-jetr.iki, ki so imeli posle z mestno občino (Uradno poročilo mestnega knjigovodstva z dne 16. februarja 1928.) Finaučni odsek je o tem položaju podpd-sovanja posoiila razpravlial v svoji seji 3. marca 192S in sklerril predlagati občinskerrru svetu: I.) Mestna občina pospeš: prodajo 67° za-dolžnic obligacijskega posojila. S prodajo bodi poverjen sindikat denarnih za vodov. 2.) Neprodane bTc zadolžnice obligacij-skega posojila lombardlra občina pod do-segljA u na'ugodnej-Šimi pogoji pri denar-nih zavodih. 3.) Najame se posojilo 15 milijonov dinarjev za krit«e obvez. ki izhajajo iz grad-bene akct.e obligacijskega posolila. 4.) Subskr:pcija 6% zadolžnic obligacij-skeca posojila se zaključi 15. avgusta 1928. 5.) Župan se pooblasča. da prične neobvezna pogajanja za natetj« večjega inozem-skega poso^la Občinski svet je ta predlog finančnega cdseka soglasno od^.bri! v svo.H seji dne 6. marca 1928 pod št. dtt. 9272 Le prva točka je bila spreje-ta 5 44 glasovi proti 4. Sklep ie bil razglaSen na u-radrv deski od 12. marca 1928 do 36. marca 192*. Iz uradnega poročila mestnega knjigovodstva od 24. maja 192S, št. 18.724, je razvidno, da se je subskripcija obligacij tuđi po marcu I92S vršila zelo Počasi. Uradnj poročilo pravi takoj v začetku: »Doćim je bilo 6% obligad: mestne občine ljubljanske obnovčene do 31. marca t. I. z-a Din 11,603.300, se jih je od tega dne dalje do danes vnovcilo le še za Din 138 900 iti tuđi 'e - te na ta način, da so se oddalc stavbnim tvrdkani po dogovoru mesto go-tovine. Zato predlaga mestno knjigovodstvo, naj se kurz obligaci5 zniža od Dii. 100 na S5. oziroma Din 80. in prosi mestuo občino na» občmski svet naredi temu pri. merne sklepe. To trradno poročilo se je obravnavalo v se>i finanćnega odseka od 31. maja 1928 Zapisnika o tej seji in kakega sklepa fin?ti-čnega odseka v predloženih sklepih ni. pač pa se da sklepati o tem iz denisa mestre občine Ijublian-ske na Zvezo denarnih za-vodov od 1 juni.a 1928. v katerem se Zvt-za denarnih zavodov naproša za 'TTtien.e ali more mestna občina pri kurzu *?2. odnosno 85 računati na ugoden uspeh. Odgovora Zveze denarnih zavodov na ta dopis med predloženima spisi ni. II. Jugoslovenska Siemens d. d.» tehniina pisama Ljubljana, ie dne 4. julija 1928 stavila mestni občini konkretni nacrt, kako naj cbčina izrabi neproda-n; del 6°ć obiiga-cijskega posojila za zgradbo stanovanjskih hiš iz leta 1927 Ta načH predlaga v bistvu sledečo kombinacijo Mestn3 občina uaj proda obligadje po 90% Splošni maloždez-n'Ski družbi d. d. v L'ubljani. ta na? jih pa kar uaugodneje proda naprej v inozem-st\-o. Mestna občina naj protivrednost prodanih obligacij posodi Splošn-i maloželezni-5ki družili d. d, v Lfubljani v svrho raz-^irir\e želenziškega mreže na 30 let Po 6^ Ker b; pa Splošna maloželezniška družba te obligacije prodala naprej v inozemstvo, naj se tekst obUgaci: prilagodi inozem-skemu denamemu trgu. Istočasno je Jugosk»\-enska Siemens d. d z dopisom od 4. Juraja \92& stavila SploSn! nraloželenzHUri družbi predio«, kako naj bi se ta transakcija s prodajo ob!tacir 6% po-' sojila za zgTadtM) stanovaniskih h\i iz Irta 1927 izvedla Dostavlja še. da bi za te ob* ligacije položila neka duna'ska banka do 15 septembra 1928 pri Avstro - S?e-ne*n$ Scbuckert Din 13.500.000 S tem kapftalom bi se zgradt!e nove proge cestne železnice v saglasHi z mestno občino Prvr dotris Jucnslo\renske Siemens d. d. na mestno obćdno Pubijansko od 4 tutija 1928, podpisan po g. dr Prr>ksch-u (dopis Jugoslovenske Siemens d d ni mestno nb-č'no lnibl ansko od 4 jtmi a I9y) se skl1-cuje takoj v začetku na dopis mestne ob- čine ljubljanske od 23. februarja. ki sa v predloženih aknh ni. FinanČTii odsek se je bavi! s porrudbo Jugosljvenske Siemens d. d. na naslov mestne obćine v svoji seji 5. julija WS in sklem! predlagati občinskemu svem. »Da se preoMilr? bfc občinske oMigacije čam preie in čim najugodneje za mestno občino vnovčijo :er s tem pospeši najetje velikega inozemskesa posoj.Ia. predlaga obiinski odsek: Gospcd župan se pooblašča. da proda preostale 6Te občinske ob! gaci e soprazum-no s finančnim odsekom čim najugodneje ko: naložbene papirje, bodisi v tu- ali inozemstvu X ta namen ie izposlovati odobrenje radzorr.e obla&ii rn besedilo obliga-c.j pr;lagoditi inozemskemu denamemu trgu. — V L.nibl.ani. dne 5 jvliia 1928.< Ta predlog fsnančnega odseka je ut^me-Ijeval predsedt.ik finanćnega odseka v sej: občinskega sveta dne 5 junija 1928 s po-ročiiom, da je Zveza denarnih zavodov v Ljubljani pripravljena posredovati pri prodaji oblgacij, da pa so ponudbe iz Inozemstva dokaj ugodnejše. Občinski svet je v svoji se'i od 5 luni;.« 192S soglasno sprejel predio^ finančir^j odseka kot gon navedeno. Ta skiep občinskega sveta je bil razglaseu na uradni deski od 13. junija do 27 inrj* 1928. (Nadalievanje sledi.) Umetno zlato odkrito ? Slovaški listi poročajo, da je Hvar v Trenćinu Jožef Dankovič odkril način izdelovanja umetnega zlata, ki doseže 8 do 10 karatov. Neki bratislavski no» \-inar je hotel Dankoviča posetiti. pa ga ni našcl doma. Domaći so ga^ poklali k vpokojenemu nadporočniku Sevčiku, češ, da je on odkril način izdelovanja umetnegd zlata. Novinar se je zglasil pri njim in Sevčik mu je pripovcdoval, da se je s problemom izdelovanja umet» nega zlata pečal žc med vojno na boji* scu. 7, Dankovičem se je seznanil pred letom dni. Prišcl je k njemu in mu po* vedal, da se mu je posrećilo kemičnim potom izdelovati zlato. Začela sta sku* paj delati in lani v juniiu se jima ic po* srečilo 5 pomoČjo raznih kislin izdelati kos kovine, ki ima vse lastnosti zlata. Zdaj imata že 40 dkg umetnega zlati. Z izumom sta odpotovala v Prago. da bi ga patentirala, toda ponudili so jima tako smešno ceno, da sta sklenila patentirati svoj izum na Dunaju ali v Budimpešti. Kako se umetno zlato iz» deluje, Sevčik seveda noče povedati. Izjavil je samo, da bi stal kilogram umetnega zlata 75 Kč. Zdi se mu pa, da bi na nekatere kisline umetno zlato rc* agiralo in da bi se torej v zobotehniki ne dalo rabiti. Zanimivo planinsko predavanje Snoči so imeli naj»i planinci m prijatelji naravn h krasot priliko sliiati planinsko predavanje, kakršnegj v Ljubljani se ni bilo. Ni čuda. da je bila unionskj dvorana polna SPD gre vse priznanje, da je pridobilo slavne^a angleškega al^imsta kar>i-tana F'ncha za predavanje 0 artskški ekspediciji na najviSjo goro sveta Mount Cverest. Mi smo vajeni planinskih preda-vanj, ki so vsaj za širše abćinsno suhoparna, če že ne dolsočasna. Pn doseda-njih plamnskih predavanjih v Ljubljani ic vladalo vedno največje zanimanje za ski-opti^ne slike kajt' noben predavatelj ie ni znal govoriti o planinah tako, da bi sa z zanimanjem poslniali rudi Ijudje, ki se drže načela, da je treba gledati planino od bpodaj. gostilne pa od znotrai. Kapitan Finch kot član ar*?k-ske ekspedicije in vodja junaške skupine, ki je prva skusala doseći vrh najvisje gore na svetu, je pa predavatelj, kakršnih pr nas nimamo. Kapitana Fincha ie predsuvil obćin-itv u predsednik SPD dr. T o m i n s e k. Uvodoma je predavatelj opisal ve\i Iz-redno zanimvih tur na razne evropske gorske velikane, med dru^imi na Mount Blanc, Mattsrhom in Mum Everesta nedo^e&ljiv in morala se je vraiti. Toda An-sleii so žilavi in dasi so s« zapeli cbirati nad H.malajo £nu oblaki kot znak strahovitog^ neurja, su čez nekaj dni dva člana ekspedicije ponovno naskoćila gorskega orjaka m zadnj i so ju opazili v visim nad 8500 m Potom so megle žainle vrhove Mount Everesta in mogoćnj gorski velikan >e sprejel v svoje naročje dva drma plezalca, 0 katerih nlhče ne ve. kaksna usoda ju je doletela. Kapitan Finch meni, da sta dosesla vrh Mount Everesta. da sta pa na povratku do skrajnosti izmučena zaspala in zmrznila Kdor zaspi v objemu Mount Everesta, se nikoli v©č ne zbudi. Predavanje je spremljalo nad 100 kras-n'h skjoptičnh slik. kakr^nih pri nas Se ni-^mo vkleli Predavatelj sam je rvrsien fotograf in n;egov: naravni posnetki očarajo človeka. ki še nikoli ni bi na p!aninaii Svote izredno /animivo predavanje je za-kijučil z epizodo po naporni turi v š\1ci, k:er je spleza! s svojim bratom na najbo'j strme zorske grebene. Ko sta se z bratom vrnila v hotel, je stopila k njima lepa Ame-riča^Va in ju v-praiala. če sta turista. Iz hotela je b:l kra^en raza:'ed na strme zot-ske grebene in predavateljev brat ie Ame-riča^ki po vrsti oćteovarjal na vpras^nja. čc sta bila na vseh gorskih velikanih, ki so EA VOLNO LUX se videli iz hotela. Ko ii k odsm-oril, dd sta bila tuđt vrh gorskega <>tožca. podoh-nega asromjRimi zvoniku, je Arntričanka izjavila, da ic že vevkrat sl.JLald. ća An-g'eii lažejo in da je rdaj u tem trdno prc-pr^ana Danes zvećer vsi v KAZihO n občino pnMlilc, da je zadnja leti niatno razšinla pred vojno »amo ni mc*»to in peri* ferijo omejtrno vodovodno oftiTcžj-c- Nujtj* poseldica tega je bila večji ktmzutn votle ni » tem v zve/i znarnejii preure4itcv \o dovinlnih napriv v Rlećah. Lani »e je vodila, kaor znano, živahna polemika med stroktrv * njaki gled« novih na-prnv v K>lećah. V tem članku se noćemo sp»uićati v opis-o^atije m kritiku teh r.apra\, pač pa iiodijimo jav» nosu nekatere ranimrve podatke u vodo* \odnih in$talacijah in vporabi vode v 1. 192b. Mestna obćina je položila Uni tako v me^tu, kakor v ofečmah Z.ijornja 5iika, Mo» ste, Vi-ć i Rozno dolino m na Barju *> 797 m rov ih gla"v*nih cevi po ulicah in ce*tah Zelo se je polaganje cevi pe občtna pričela napehcvati v\xk>vod rutli na Barjo. kyer je bila vthka potreha po zdravi pitm vodi. Tu *o po glavni cesti položili 2782 m litoieleune 80 mm široke cevi. Mestni vodovod dobiv» lja \d<>Tn v £t. Vidu nad Ljubljana, kamor vodi 2700 m dol ga c<\. Tuđi obćina Ježića, ki po vx^jni xt\o naraica m je tani stav-bno gibanje prav z\* vahno, je preprežena z vodovodnim! nape* ljavami ter je bilo tam koncem leta 9ShO m cevi. p Lani je bilo v celera omrežju 1 vo6ono» dom na novo preskrbljenih "SS2 hii, od teh »amo v mestu 15H. C'elokupno je bilo krm» cetn leta priklopijenih orarežju 3490 hii v me^tu in izvrn njega. Na Ježići ima vodo* vod 229 hii, v Montah 3-19. na Viču 70 m v Zgornji štiki 31 hiv CHtalo odpade nm, mestni pomerij. IK>L21NA VODOVODNIH CEVI. Zammm so podatki glede doižme glav« nih vodo\*odnih cevi. Ta je /našali letnjcetn leta 1«>7.1«> m ali 1O7 km, to je pribliino daljavd od Ljubijajic 60 Trsta. l>ve glavni cevi sta napeljani od vodanie v klecah do re*er\o.irja v livolskem guzdu, t-na je dolga 5.350 m, druga 5 030 m Prva t iiroka -KJO mm, druga pa 325 mm. Dolinu omrfžja v mestnem pomenju rnaia &7.7tjO. \ Mo>tah 11.620 m. 1 reba pa je priponmitu da je mestni vodovud napeljan celo do umobol« mce na Studencu. Po cestah m ulicah se polagajo &0 mm iiroke litoielemc cevi, a po hi^ah 25—30 mm poemkan« želerne ccvi. KOLIKO SMO l'ORABILl \ ODE? Vsakcga Ljubljančana pač zanima ttati« itiki ^xjrabc* \ode. Ta stati>tii.i je na pod* lagi posebnih vodom eru v zelo točna Narav* no, da s«; v vročih poletnih dntrv.h porabi mnogo več vode kot porinu Vpo4te\ati je treba namreč, da mevtna občina porabi za škropljenje ulic poleti o^rotrme množine vode, tako da bi «gnale mlinske kamne tri«, kakor poje narodni pe*«m Olotni rH^rabi vode pa bi napravila pravo povodenj, ako bi vno maso naenkrat rhli na rnesto Latn je Ljubljana z okolico porabiU 43,927 U JO hJ vode, povprećna dnevna poraba je ma šal a li>.U00 hl. *£e bi >e vsa ta voda spremenil* v ino!» je nekdo pripomnil, ko k vfceraj ie v »Slovenskem Narodu« Kra! kratkt pod"t» ke i) porabi vode Ako nčunamo. da ob*c« gi celokupno vodov otnrežjc tfiiM) prebi« valcev od pad« dne\-no na os*bo 177 1 \ ode. Najvcčja dnevna poraba v kru 192?s ic bila zabeležena 16 julija, in sicer se )c ta dan porabilo 167 030 h! rode. NJasprotm< «»c ic v letu 1927 porabilo 17. juliia najve^ vode, in sicer 141.200 hl. Porast konrumđ je trebt pripisovafi razširienju vodovoda in vročini. ki je vladala lani Dne 9 decembra Nin se ie porahilo najmam vode n s'^er 9.S 050 hl, dočim se je leta 1927 noTđbilv. Naroda šc istega dne 6b i$«M> žvečer napro-daj v trgovini «. Josipa Kosa in v kolodvorski traiikL Naročniki naj dvisnejo list najkas-neje do pol o^nith zvečter v trgovini g. Jos:pa Kosa. Nove naročnike sprejema uprava »Slov. Naroda <, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Mesećna naročnina znaša samo 12 Din. — Uprava »Slovenskega Naroda«. __ Kaši nViiariii zavodi iu «em včlanjenim av-t< mobilskiii) tvornicam ud^ležbo kot raz-Htavljalec lia letcKnjem mednarodnem v^orcnem veles^jmti v Ljubljuti, ki se vrši fvi rtO. maja do 1». junija. L'prava velese.fina priredi kot laiiško leto tako :udi letos >-|»e-rijeluo avtomrvbil-ko razstavo v okvirju toga •svojega Veletejhil. — pfnur ribiteni. R^r -c z:i leto 1i»iO. iz U'lmiOnih uzirov šr nišo moglp itdnti ri-larsKef fenjižH-f1. cbdrŽe velirivo" fiCtariki li-atl in ribaiske knjjiik-e \* !. ti»2S. najdalje ffo 15. februar ja ti'-i( proti potrdilu župan-stva odnosno ublastnega odborn, da je njih lastuik fjoložil pri Župan*t\ti obRine svojta bivališča ali pri oblastnem odboru po cl. 59 uredbe o ribarstvu nredpisano takso ?o-n.je. To potrdilo vpise Žiipanstvo odn )-no i»blastni ola?tni odbor posebno jK)trdilo o plarani lakši. — Ljubljanski oblasni odbor. — Vsem pdsestnikom vlsokolrekvenčiilh in radio - aparatov. Od mnosfh naročnikov smo prejeli pritozbe v, motniah pri sprejc-inu, ki jili povzročajo bodisi preveč navdu-šen i radio - ama-terji, bodisi posestniki visokofrekvenčnih aparatov I^ve kot dru-2e prosimo, da se pri manipuliranju s svo-jinii parati ozirajo ludi na svoje sosede in ne 1c na svoj dobrobit. Radio - amaterji naj na svojih aparatih ne mcnjavaio po nepo-trebneiTi raznih posta], ker se žvižganje in ttvljcnje, ki nastane vsled reakcije, prena-Sa preko at^ri tuđi na druge aparate in mcu ti na njih dober sprejein. Poscstniki visoko-frevkvenčnih aparatov pa nai preloži)o svoje masiranje na tak čas. da ;;j bodo ino-tili vcćerncKa programa radio-postai. Upa-mo, da bo to zaleglo in da nam ne bo tre. ha navajati hnenoma poedinih ski-čajev. — •Radio - Ljubljana«. — Koin^ra s**jnui Sv. Neže thie 21. t. m., ki se vrsi v prostorih Ijubljiiuiačel-*vo. — Hiloradović izpuščen iz zapora. Vćc- raj je sodlsče izpustilo iz zapora zagreb-škega omladinca Mito Miloradovića, ki ]c bi! aretiran z tiatakarjein Ožanićctn h. osumljen, da ie slednjega skrival v svojen^ stanovanju po atenatu na detektiva Gran-erja. Kcr mu nišo dokazali ničesar, le bi! po lodneAnem preiskovalnem zaporu izpu> sćen Ožnnića ie pa sodišče obdržalo v za-poru in priđe pred sednike ter se bo :no. ra' zakovana ti zaradi pcizkusa zavratnegii umora. Obtolen ie hil na podlaci indidj — Smrt v pollcijskem zaporu. Preteklo noć ie zagrebška policija pripeliala v za-pore na Petrinjski ulici neke^a pijanesa moške^a Bil ic tako proti, da «a nso mogli zaslišati. Zato so položiti neznanca na kloj, na hodniku da bi se prespal. Nasleđnjc rut-ro je sluga epazil. da možakar težko diha Pnklicali so zdravnfka preden ie pa ta pri-šel je bil neznanec že mrtev Z daktilo-sko-pskimi odtisi sn uRotnvili da ie utitP Ignac Perak leta 1SS2 v Ladfmirovcih roku] delavec Zade'a i:a je kap — Raje v zapor nefto k prisezi. Pred okrožti:m sodiščem v Sarafevu se ie te dn? vršila razprava proti dvema delavcema k1 sta bila ^bfn?ens «!?nani? ^ot TT-;.xn ie b'l zaslisan delavec Miloš Bričanin Ko sa i& sednik pozval na- prrscže, ic Baričanih odgovori!: Oprostite, slavni sndnik. tođa iaz ne marern priseči Moraš ie od'^ovoril sednik To zahteva zakon Prisege! boii na vse to. kar ie resnica Vem. toda prisege ne bor??' Šndn:Tv fe pričo ooozoril da br> ksznovan z globo 500 Din in z zaporonv Če ne priseže Drbro. \e odgovoril delavec niknli nisem prisege' in rudi sedai ne bom Raje greni v zapor Sodnik ie obsodil Bar!-čcnina na l4*dni zapora Baričanin je bre* proštesta od5e! s stražnikom v zapor Razprava 'e bila nato prckin.iena — Sarajevo je pofcadllo za 47 mllijonov tebaka. Poleg krubu norabi:o v Bosni in Hercegovini nciveč tabaka Tu vse kadi, staro in mlado bogato in siromašno, »baba.< istotako rada kakc» -čiča* Snra;evča^ so namreč v preteklem letu pokadili za 47 milijonov 183 tisoČ in 264 dinariev tobak« S tem denariem bi se lahko vzdrževala dve leti sarajevska občina V ?ara:evu je ?95 trafik, v katerih se letno proda 9-4 milijonov 620 tiso-č raznih cigaret in okol 122 000 kilogramov tobaka. — Volkov? na pad li dalmatinsko ra-. Te dni so volkovi napadli dalmatinsko vas !.)u-bravo \apravili so ranojo škode, ker so rnztrgali kmetom vec ovac in goveje živino — f»ri Žolfnih in jetrnih bnlernih žnlp.-ier kamini, zlatenici uredi naravna grenčica f"'ranz-losei- po.polno prebavo lzkuSn.it na klinikali nas uče. da ie posebno uspešna kura grenčice »Franz-Josef^ ako io spije^ zmešaiio s toplo vodo zjutrai na teše 2elo-dec Hobi se v vseh lekarnah drogeri:ah *t - ■ •• 'rv'^inah DARL'JTE P0DP DRlšTM SLIIplH V LJUBLJANI, ffOLFOVA IX 12. Orinin^lnn (RČenje alkoholizma i'rcd ca.re(1stvo uživati tuđi »ani ako ima voljo. »Ja i>e o£en alkohola tor ostane tiekianji a'.kcholik trezen vse življen? kovski koš s kruhem. 1 denarnica % več sto dniarjev in inozemskesa denarja, 1 srebrna enokrovna eura, 1 mlad pes voleje pasme, 5 bankovcev po IO Din. 1 moški deznik. 1 mlad pes volčje pasme. 1 ban-kovec za l0o Din, 1 pes volfie pasme, 1 crna usnjata torbica, 1 klarinet. .30 laje, 1 aktovka z raznimi računi. — V kavarrd Union so se našli tile predmeti: 3 klru-či, 1 ^čipalnik, i par usnjatih meskrh rokavic, 2 knjigi italij. čest in mest. 2 palici in 4 dežnfki. — Vr železniških vozovih so se našli tile predmeti: 4 moški dežniku 3 ženski dežniki. 3 palice, 1 ženski zimski čev-Iji, 1 star moški klobuk, 1 brivska prip*^-va, 1 zavitek steklenic, 1 o-troško krilo, 1 star samovar. 1 lovski klobuk, 2 akrovki, 1 etroska Čepića 1 prstan, 1 vol. žal. 1 zavl-tek rednih del 1 zavitek delavske o-bleke, 1 delavska obleka s čepico, 1 športna Č&pi-ca, 1 zavoj i^rač. 1 slaba ročna torbica. —lj »Nene Mcntagspresse. Včeraj smo porcčali, da prične v Ljubljani prihodnjl ponedeljek izliajati nov list. List bo izhaja! pod imenom >-Neue Montagszeitung« in ne »Morgenzeituno-, kakor je poročal včerat tiskarski škrat. Tiskal se bo v tiska-rni »Slovenija^ List bo povsem irepolitičnega značaja in se bo predvsem bavil z gospodar, sknni vprasan.i —lj Umrli v Ljubljani. V Času od 3. do 11. januarja t. 1. je v Ljubljani umrlo 21 c^eb. Smrt je osobito neizprosno pobirala žene. Umrli so: Ana Mesarec. bivša sluŽki-uja 30 let Vidovdanska cesta 9, Leonora Iiebše, vdova železniskega delavca 41 let, Zagreb bolnica. Marija Kužtlj, mestna uboga 57 let. Japljeva ulica, Helena Bavdek. posestnica, 72 let Zaloška cesta 6, Marija Dolinar, zasebnici G4 let Ilmco 49. Marija "-trzaj, žena žel. delavca 55 let, Čusperk, b(»lnica, Ivana petkovsek bivša r-iužkinjii. -t3 let, Drenov grif, bolnica Dra^o Jelcič. pleskarjev sin, 2 meseca Alešovceva dlica 22, Jo^ip Svoboda, vpokojeni finančni svet-iiik, 88 let, Dunajska cesta 17, Majda Ko-rošec. postrežuioa 36 let, bolnica, Matija >valj, dninar 33 let. Oštrog pri št. Jerueju na Dolen.skem, bolnica, R. Dulc. sin kuharice, 1 me>.. £kofja Loka, bolnic-a, Rozii Satler hči postrežnic^, 1 mesec, Bleiweissova testa G- FranČiska Mikuš. uradnikova žena Ilirska ulkva 22. 4o let, Ivan plehan, vpokojeni nadsprcvodnik, 70 let, Zalokarjeva ulica 4, Vinko Pokoru, magistratni uradnik, S9 let. hise za artiljerijsko vojjaSnico, Sofija Bolhar. trgovceva žena 27 let, Celovška cesta 4, Lađo Hartman, banfni uradnik 30 let, Zelena jama, bolnica, Anton Kocijanč'č, obČin^ki ubogi 89 let, Šmihel-Stopiče, bolnk-a, Ivan Kezelj, kljucavničar 27 lett v bolnici -:Jež. sodi^ča kralja Petra trg. — lj peča^iter spomina veiikega knvza Niko'aja Nikolajeviča. Jutri dopoldiie se bo vršila po službi božji v srbski pravoslavni kapelici v vojašnici voj\o-iajem Nikola je vičem. Zveccr ot> 20 prirede ruske organizacije v Ljubljani v prost )ri!> li.aške menze v šentpeterski vojašnici slav-i ostno zborovanje, posvećeno sponi inu i>o kojnega vrhovnega poveljnika ruske carske armade. V'abljeni so vsi v Ljublani biva-ječi Rusi, kakor tuđi prijatelji ruskega na-rada. —lj Za »Merkurjev ple>-?f ki se bo vršil v soboto dne 19. januarja 1929. ob pol 9. uri zvečer v veliki dvoraei hotela LTnion, Wada vsPsploŠno zanimanje in cbeta biti v resniei cna najsi.ajnejših prireiitev letoSnje plesne sezije. Ker je vstop dovoTen le proti vu-bilu in so ista že razposlana, se naprašajo vsi oni kateri bi bili pri obilnem razpe {■•■avaiiju vabil pomotoma prezrti, kakor tuđi oni prijatelji društva, ki bi se želeli plesa udeležiti. pa nima;o vabil, da to nemudama prijavio društveni pisurni Trgovskega dru >tva :. .Merkur/ v Ljubljani, Gradišcr 17-1 (telefon št. *265'2). 3S-n —lj Kraljica evetlic prejme na današnjem III. obrtniškem plesu, ki se bo vršil ob 8. urj zvtčer v Kazini krasno darilo, ki ga je poklonila tvrdka L. Cerne v SVolfovi ilni —lj Redna |>le>na va.'a v uedeljo 13. t. ni. kakor običajno oh 20. uri v veliki 'ivo rani sokol-kega tlcma na Taboru. H7-n. —lj Krajevnj odbor Rdee^ga križa v Ljubl.iini uazaiunja, da so za nedelj^ko predstavo (ob pol 11. uri) vsi se-Je£i raz-[jr odani. Siojišca po 2 Din se 5e dobe -.Ićine^ v Matični knjigarni na Kcnizresnem trgu. —lj Sretovna fojna. Danes in jutri bo predvajala ZKD v prostorh kina Ma-ice izvrsten vclefilrn. ki ga je izdelala berlinska Ufa v počašćene in spomin pn Ilin 'unakov svetovne vojne. V'elrkansko f:tmsk'.. rlelo nam predočuje originalne f-osnetke \t vseh bojišć kakor rndi grozovitosti vojnt na mor.'u V filmu vidimo naše dobrovoljcu v Rusij:. Ta veliki historičrfi film pripo-ro-č?.mo sleherneTiu v ogled Hann^nja predstava se je pricela točno ob 14.30 uri. Film ?e ponovi Še jutri ob 11. — VIoiiteT pri jar za r^rađarin«! Finanfno direkcija v Liubljani opozaria da potečt rok za vložite\ pri.iav za zsradarino za leto 19?9 dne 15. t. m HiSn' lastnik ki ne vrnči d-> tega dne pnjave davčn? »mravi pla?a polesr osnovnega in dopolnilnega «lav-ka koi kazen ie 3 odst osno-vne^i Javka Prekoračenje sorn.iesa rok3 \z tedai n!m» teh zakonitih posleđtc, če se prekorači rok rtajveč 2a 15 dni. to ie do 30 t m in st obenem s predloženo prijavo za zeradarinr* s posebno t**htnimt raziogi ^pravici r>reko račenje Hišni !astnfki se nato ^norič opo-zuriaio v rri!iovem lastnem interes^. __lj LftTški pl«^£. fe ifc tTLtti ib skoif xtČ le! kof etia n.TJpfifJtibijen^^n p"r*»^|ni>tnih prlrelit^v ba)kou-ki/ dvorani ka/iof. Jazz $*&»* ?neMio od in—i3 Brr 40.F1 _lj Po{M»ldAn-L* plr-UM zabit* Ji»t!k#»\e **fc » poukom zadnje novi tete .F»\-anzlai-. *e \t5i Ttako Drdelj« od pol 1—7 mrt j»«p. v RarinK. 4j-u — PriMB? pou^rjr in drupt- uepr »niot'-ljive ?evlje priporoca A. Gor^ Stari ti« Pa tuđi Šiška ni od muh Šiška je ni^sto zase. — Kadar ga je v ŠBki 34. — Iz Šiske Sem v $dško v va^ hodu. sem sladu steže. pa je raslo grmovjc in zelene trave. iSem posekou grrm>vic. trav'co pož^au, pa sem SiSkarco !;ubiu in dreu pri nxl spau ... Gospod uredtiik! Da ste nas dozdaj hri-skirali in bagatelizirali, to se nam zdi malo za malo Kaj pa mislite, da miio ^iskarji res zadnii na svetu in da morate najprej ope> vati lepoto Kurje vaši. industrilo trnovskih zeljarjev. romannko Rožne doline in mo. Sčanske zadeve? Pa ne boste trdi'i, da r.m^ megalomani, če rečemo, da nas je &škar-jev več nego j>rebivalst\*a vseh ostalih re-tih ljubljanskih perifer:;. Spl< h pa nismo mi periferija, marveč mesto zase. Da, mesto zase. Mesto z vsemi svojim! posebnostmi, dogodivscinami. pikan'.erija-mi. mesfo s slavo in tradicijo Kie se začne Si^ka in kje neha. 0 tem bi se dalo govorit:. Siškarii tega sami ne vedo. Evo vam dokaza: V solo seTi liodil deset dolgih let, v klopi oslovski sem moral sedet'. Pa vpraša me uiite!:: C>. Jaka, t: ti, povej mi, povci. kje Ši^ka leži? A rekel sem mu in pravil tako: Na hrastovi ve.'i se šiška dobo! ?vska se začne nekje pri unionski pivo-varni in razteza do Draveli na etii. do \7odovodne ceste na dru»i strani, a na treti! jo zapira iišenski grič. Začnimo kar s &-§ensk:m grićem. Poleti je na~rrev ^iJenski srič 2atoč;5če vrseh pravovtrnf'n 5i?kar c.v Čez dan zahara v hrib starejša generacija, ki beži pred vročino, zvečer pa užive nk' gova skrivna pota ir klopice, kaj ti zaljubljeni parčki si tatn pri^esaio večno zac-stobo. Na srriču stoti prekrasni hotel Bel-levue, s katerega ie, kakor pove ^c sanw» ime, lep razgled na vse strani. Za Bvlle-vuejem se rarprostira Kotlova dolinka, kjer so se časih vršile prav prtjetne in flerne domaće zabave. Med SiSko in Večno potio leži v skriti kotanji šiSenski Montc Carlo. Tia zaha-jajo stari očanci in vpokojenci, tam bali-nato, kegljajo in kvartajo, 3 stare mamice-hodifo t.;a »štumfe štrikat . No. kcr smo /c pri Mome Carhi in Kozlovi dolinici. naj >e omenimo Kurio fabrko. Tista pot. ki teče sporedno z Železnico v smeri proti Drav-liam, nosi to ponosno ime. Kie in Vdaj se je ie prijelo, nam ni znano, deistvo je, da se v poletnih večerih, ko zori žito, zaljubljeni šiš-karji radi sprehaiajo po Kirrji la-brki. Slovita ie tuđi Putrarjeva iama. kjer so se časih shajali SiSenski apaš! in šavova!: SAo;e naklepe. Med največje šisenske znamenitost1 pa spadata iiedvon?no cbe cerkvi. O. nikar na mislite, da so tiskari bre/božueži. čeprav so jih razkričali za framažonc i-n svobodo-miselce najhiiše vrste. Kaj še! §"?karji prav vneto časte oba svo-ia patrona Prvi je sv. Jernej. ki ima trad?djo, ki ic zaSćitnfk in sišenski patron, ki ie pa zadrta leta đobil opasnega konkurenta v jv. Frančišku. ?^\ š-k ima namreć inosočen hram. prav-ento mnnumenta!no zgradbo. ki je zelo privlačna in ki grozi sv Jcrncju :zp(^o'-skes;a k-na in bura skera't uima anvpatć z6-\o so ortra;tane ŠisensUe _£oslmie Kao ne nozria slovite „rKriirre :Pr\ faci*. Itiferi rjuM;ančan iri §i^af še nt.b!! pri ^dfmiiri t1izT v Žcorri.M Si^k;. pri Sicčficu. Kef^iču. An/niku. Kmetu "ri dru«od? 5škarji imn.! > Tintreč skrajno zane!.i!vo kapliico in kuria bederca znaio pripraviti tako okusno fn sV-^n-n. da se Tcar v ustih tope. $i^kn se pr?v za p^iv dc\\ v dva dela. <• Soodrvo in Zsrorn^o Zato ie tud? -povsem rnzuml;'vo. če Šiskarii trde. da imaio oni ^ stopirvi mraza, če ic v LjuWian; 17 sto-rini pod ničlo T<»da tuđi )ned ^;šknr)l ni nosebne harm^nile. >Gorenici< z -!>c!enjc> nišo v na;boli.d -zsora? dvori! kaki rr«1: v Si^ko vasovat. §:5-k?rierr» trn v neri Ce a trftft ^š-Rar!č6 ?n$\l Vlijatf. S»« rMiiate i*WH: &* šnetc §«5knfclv irruifb Rrdfke ki^člfce. \^a-ki sr pozna, d** rada fairta ima . Hritea^e so $:^knr'i ,->r!cinafrri I'tid'e. spo-štuiejo tako kot TraovČani tradicije in jc v Ljubljani 17 stopinj mraza, so doma najboljši noijobrcarji obtćai«. -Komarjevo v ^ijfci k ..dmi I ra g:lasu. Komarja cero \ irrustn. To *t 1 Marodavna^ republikanska proslava, k: se v Spodnji ŠisJ<.i imenuje WomarjevOt Y Zzm* nj; proslavilo žabjo svath., u v Dravliah ktvljejt) muho Sploli imajo J zabavo. &koda, da >tara sarJa irumira. -tarj garda, ki je včlan'ena v drn^tvih Qoba< in Crna roka , ^Ooba jc bila dokaj četlno društvo, i jent dam m, z navdu^en.iem jn;čeviti atkoHdt ^aj jc inie!o ludi dm£t\ o pravila, k: %o bila ptipoiiioma v skladu z na/ori o U'iiCc-vanju alkohola. Kdor ni na mah tidu^! litcr ^^na, sploh ni bil spre'ct za člana Kdor \m uZival čz%tm člansr\o, je stne! vsak večer po šestih natakniti na sla\ o Štajerski klo, buk. ob nedelah in ob svečanih pr'!kah Pa sa je lahko n^sil \e% dan. Boli zagonetna le bih -Crna rokj Ni bilo to morda kako apaško druSuo, niti roparska drha! in snloh n! imelo nobenera stika z zloiinskimi posli hi zločir.sko so-drso. Ne, ^Crna roka. je uzaniab p0 Si^kl pcpolnoina svojevrsten hambug, bila ic strah in tre-pet vseh ^iSkartev. Sa* se bod« čitatelji cotovo še H>orrmili na križu prU ve-zanega mladeniča, ki so s:a na$Vi na kr;Ž-poti. Širo-nak jc fx skorai o-nc-moscl in >Crna roka« je v svarilo vsem pripisala n.i listek: \ znamenju treh kHžcn! Ali pa s» bodo čitatelji in ?iikar i tuđi spomnili one srome pnoaprilske noći. ko Je ponr>£1 vM 1 v cerkvi sv. leme a btlo plat zvona, ko jd v Jerneievi ulid trubač prdrcs!j:vo trNa pomoi!^ in ko so vsi prebivale:, prepričani, da srori, pre-stra^eni plan'li i» pesteli in v samih nočnih vra»cah na plinn v mrzlo aprilsko noč. n, to je bil grozen doživljai, ki na imalo §:š;karji še v ž^vem spomimi. »Crna R^lta« Mm je zagodla 5e marsikatero, preravočasn<, ki ji ie policija na-prt'la vso odgovornost ra lumpariK1 fn humbuis v Žiški. za vedno zapečatena in od tega dne dalje tndi ni bilo ničesar čun o nj:. $Tška ie pa tndi z:bel?obrcarii vseh vr*t, renome šišensk:h nojfometaSev pa sc^a tud? izven meja na^e mile domovine. ?a! se ćelo v Zagrebu pulijo ra šišcn^^o noffobrcarsko raso in so nam skaprali MihelCiću v pu-rgarNko mesto pa jo ie ubral t'.id: prilinh. Ueni Jczušćck , kvo krilo ljirb!jan«k» Ilirije. Da, v £i£ki »c domu nogometna ra*a*. Tako trdi Polinarjcv Lojze a!i ! :ofetof taktika, kalcor so sa krstili njecovi priia-tL-lji. Profesor tikt!ka obrladr vsj pravila noKoorcJ pbiiid -lfel5c in oNait ra/nmi. *c iia spb'fHio P'nl'tiičri !n k \\&C2 * \\i-fcem podfaii ve'rzf^and n.^ometni sila T^ šta upvStcvđla tuđi 3Va VtuflJ « *f3 im njjefa ra.svojeg ihittVu fii^l^t,^ Jfl. urnfc je tč\ ri?cBTv ivcii) «»proda PlešoS Pcpe, ne selcdc ni knrijirrr* dnižlh. ki «•> ibneš nogobrcarvkf imljenci !.%bHanc In §!ske. Zan:.niv šlsensfc! tip 'c -Sclatež k! )c kljub precei^nietnu konsimiira-nhi bn-Ije kar>!iice v svo'em 2ivHen;u djncs na'starc;-ši ^išk?r ;n fe torei ođiočno i>nbi1 tem da valkolio! truje Vje?,ov vemi drns: } ■ U že d.nno riie / nosom zemi'n v kr'<>> ^k-želi Ti dva •?V«if:eločan^ in Vnrttn^ ^c-t'cj Ta p. Micka' so naHšbvnt^iši- £j. >c;i?ske k<»r;fL»ie in biti so Sasi ko ?<.■ i>r\ e tri prevaža1 na vgari« kakor pravilo ^i>-Kari: cizi. obč'nski r>olicai v zar>or Tod.i !a starj jcard'1 i^tirr^ra in kmatu 'e ne ht, več. Zda'? se ^iSka modernizira n* vseh Von-clh in krajih tovarne rasto kakor sjnhe p') dežru. a prebiva1stvn ^e rirfo mnn/.i Ka-kor Tie-kda.*, ko so ?iškarij odhiiaVi napade Ncmcev, ki so iim h^te'J ^:*ko prekrstiti \ Schonatj in i« predestitiirati za nekako nemskn »Tmtzb-jrs- ifl V^ sn bili nemvk! ^kanalčki- vsa*V teden od $i§karie\' tepvni. tako je ostab > ;^' ;^ ^di vedno bo napredna Ostanki pradavnih živali v Se-verni Sibiriji Kks^edicija, ki i<> rodi ruski nrofex>r Tortiačev v ozemliu Taim r«kc?a ie^e-rn (Severna Sibinjn) je r>ri?*pela na f>ovrafku že do Oudinska, v sevenuMii tlelu T«rukan«kera nremlja Paziskala *č dtjs^l |«> nf^nin-e krnie rzi'rklncca Jf!a Tajmfrskcftii r>o1otn^a i" 't na;la n^ fffefebvih in v 1ro*1ovfii isf^^etvke-ca \~t£Ti> ve^lfro 5te^fiV> WMT'. x' ti'i-ihv Katansrskoja je osnovala vreme-oo-slovno postajo Stev .1. «SLO_VEN3Kt NAROD* dne 12. januarja J429. _ Stran 5. Moda Dve elegantni obleki za velike vecerne prireditve Kratka ali dolga krila po bolnicah? Vprašanje je nastalo v Londonu in sicer v občinskem svetu. Občinska sve* tovalka Hellcn Rovlc je predlagala, naj bi se po bolnicah za strežnic.c uvedla dolga krila. »Naša dolžnost je, paziti na moralo bolnikov,« je dejala ta da; ma. »Silno škodljivo vpliva, ako napra* vijo strežnice na bolnikc vtis, da misli= jo na flirt in koketiranje Tuđi učinku* je brez dvoma škodljivo pogled na dobro oblikovane ženske noge v preveč tesnih svilenih nogavicah na utrujene duše bolnikov.« ObOinski oeetje so sklenili, da je vprašanje tako r^sno, da treba zaslišati strokovnjake. Popoldanske obleke Pariško družabno življenja je vsa-ko zimo v znamenju takozvanih uuhru-delnih bazarov .katerih se. udeležu:ejo kot prodaialke in kupovalke vse elegantne Parižanke. Prireiajo ^e bazari v prid vojnim slepcem. zapuščenim materam. sirotani, invalidom, gluho-nemim itd. Na dobro de Inih bazarih se zbira odlčna pariška družba in tako so obenem modne revije, kakor je v Parizu sploli vse. kamor liodi;o dame Iz boljše družbe. Na do-brodclnih bazarih previ adu je io vel'k-e popoldanske obleke, pa naf bo že bazar v zuna-njem ministrstvii ali pa v privatne-m stanovanju. Vračajo se pređvojni čaši in dame se ne boje vec razkosnejš:h oblek, ki so se iirn zdele zadnja leta višek ne-okusnosti. Važna pa ni samo obleka, kajti mnda misli tud; na popoldansk! plaše. Popoldanski plašči so ali kožu-hovinast: ali iz svilenesca vehirja. Za-peniaji) se tesno in tako dobro zakri-vaio popolđanskn oblekn .v kuteri bi se darfla He ffiojjla prjfasatf na ulici, ker je preveč raskošna. UeLos prevla-duiejo Pvri ponoldanskili nlasčih svetle barve, glast! fcfcifee. r3eča in šiva. Elegantni so pa tuđi £nii plašei iz svile-nega veluria, okraseiii navadno z be-!rm l^rmelnom ali fcarafc"1om. Na velikih popoldanskih ohlekoli nrevi-iđuje-»o čioke, crne in r>estre. Crn- crnke pa napravilo nreveč soliden vtis in zato nos*;n mkrše đn»rip rn'> svetle. Malo pozornosti zasluži tuđi klobuk, ki se nosi k veliki popoldanski obleki. FJegrantne Parižanke tiosiju većinama klobuke enake barve. kakor je obleka. dasi lahko klobuk tuđi harm-o-nira z okraskom ali kožuhovinastim ovratnikom Nailepši :n naiele^antnej- Luciano Zuccolh ši so liubki klobučevinasti klobncki v finih barvah. pa naj bo že zelena, rdeč-kasta ali svetlomodra. Tupatam se pojavi tuđi več fantazije, ki si io pa lahko do vol' samo brezhrbno oblečena dama. Žene so krive Francoske žene vzgajajo svojo deco slabo in sinatrajo njeno družabno vzgo-jo za nepotrebno, — je dejal nedavno šef protokola, to je vrhovni ceremoni-jar franeoskega zunanjega ministrstva Andre de Feuquieres. Šef protokola je mož. ki mora to najbolje vedeti, kajti on hrani tradicije starofraneoske uljude nosti in finese. Mladi Ijudje naše dobe imajo slabe manire, dasi so mnogi iz najboljših rod; bin in so dediči najboljše franeoske tradicije, je nadaljeval Andre de Feii; quieres. Ne znajo se kretati v damski družbi in nastopajo večinoma kot vojni dobiekarji. Poljubi ja io damam roke na ulici, dasi je to dovoljeno samo v za= prtem prostoru Damsko roko dvigajo ćelo k svojim ustnicam, dasi bi se mo= rali skloniti k njt. Toda to še ni vse. iMarsikateri moš* ki, ki je prepričan, da ie galanten, po'ju-bi svoji dami roko. drugo roko pa dr^ /i v žepu Mnogi mladi cospodje po^ Ijubljajo roko mladim dekletom, mno-t*\ kade v damski družbi To pa ni tolis ko njihova lastna krivda kolikor krivda žen, ki si ne znajo priboriti zadostnetja respekta Moderna, ultramoderna žena. feministica in earconka ie tista, ki daje mladini gospodom slab zdled. Vedenie teh žen ie grozno. Dovoliuicio si vse in ni čuda. da moški misli io. da si tuđi oni lahko vse dovol'io. Sola lepih ma: nir bi bila zelo potrebna, toda svoi na= men bi dosegla samo. če bi bila skupna za moske in ženske. Nelcateri Francozi So mnenfa. da bi kazalo ustanoviti aka^ demiio etikete, ki bi raznfsala vsako le5 to nagrade za mlade gospode t nailep--s*mi nvhirami VprfiSanfc Je ševeda, če bi to fcaj zaleglo. iFmanMnitf. — ZaŠel sem v zelo kočliiV fitiančhi položai. — O^enr se torei. — To ne s:re. Za zakon \z litrbe^ii imam nreveč doigov .za zakon po pameti iih ie pa se premalo. Zakon umetnikov. — Je vaš zakon srečen? Slikar: Zelo priietno se živi v za-konsikem jarmu. Moja žena ugiba, kaj predstavljajo moje slike, iaz pa ugibam, ka" ie to. kar ie skuhala. prag. Mislite si, kako je pozirala poro-čilo o njegovem sinu ta sodrga v pred-sobi in v kuhinji. Komomica se je vraila in prinesla kavo. Za njo se je pojavil Moric. Od-ložil je klobuk in palico. Stari si je zno-va obrisal čelo. docim je mladi čakal, da komornica odide. — Čakaj! — je zaklicaJ Sebastian. -- Prinesi šc eno kavo za mlađega gospoda. Moric se je ojunačil in sedel v na-slaiijač na drugi strani miže. — To je sanio komedija, razumeŠ, — je začel razlagati Sebastian, — Te-Ka veselja ti ne napravim. — Papa, prosim te. predno me ob-sodiš . . . Vsropila je komornica, postavila je pred Morica kavo in zopet odšla. Med starim in mladim je vladala ti-Sina, dnkler ništa popila kave. — Ćtijeiit. — je Mfodrnjal Seba-stian. — Torej . . . mislim, da rfle nimaš za kaj karati. Sa i se deh vse to iz gole pokorščine. Zdeto se je, da lezejo Sebastianove Oče in sin Sebastian Creffa si je obrisal čelo, ko je med dnevnimi novicami opetovano preci tal poroci Io o svojem sinu. Ko-maj je po-pil kavo. je za^el neopaženo kaditi cigareto za "cigareto. Bi! je mož nizke, okrogle postave, sivkastih oči in rdečih lic. Vsak hip je potegn.il iz žepa uro, pa je vednd znova poza^biK koliko je. — To je imenitna reklama, — je mrinral sam pri sebi, — a povrhu še brtzplačna Sebastian Creffa, trg Co-loma, Moric Creffa, ulica Honkompa-xni. bogata trgovina s kožuhovino, ele-gan.tno mladeniško stanovanje. Komornica se je ojunačila in vsto-Pila. Približala se je in pogledala v ^obo. -- Ali naj t>rifi^em Še Ctio skcfdeli-co? Kava bo te tflržb. — Ne, lahko greš. Tb se pruVi . . . da, prinsei mi drugo kavo, vrdeo, in inalo mleka. In sledil je z ocrni dekleru, ki je od-hajalo po kavo. Potem se je orr\ na Praktični nasveti našim gospodinjam Kako si zna}o pomagati taieriške ćo^oifiitje, da z gospodinj- strom nišo preobložene in da imap3 za zabavo in razvedrilo doTolj prostega časa. — Pogled na ameriška stanovanja. Amerika je dežela bogatih pa ttidi pjrafrtičmh ljudi. Ameriške pospodinje si zna.io urediti svoje delo tako prak-trčno, da imaio vedno dovolj proste-ga Časa .čeprav ie doma vs« oprav-Ijeno in vse v najlepšem redu. V mi-slih imamo seveda jfospodinje iz nižjih in srednjih sk>jev, ki m-orak) delati večinoma same, kajti bogate dame spk>h ne veoslene go-spodinje zanimalo, kako imajo urejeno gostpodinjsrvo Američanke, ki so tuđi dobre sospcnJinje. pa imajo vendar dovolj časa tn-di za zabavo in raz\ e-drilo. Americanke si pr;hranijo mnogo časa v gospodinistvu s tem. da ima}o stanovanje praktično urejeno in da ra-bijo sredstva, ki delo olaišajo ali pa opravi io namesto gospodlnje. Vsaka ameriška kuhinja ima plinov štedilnik za kuhanje in pekv>. Vročina se da regulirati tako, da se lahko v štedilniku peče. tuđi če ima ffospodinja druge opravke. Odoade ves trud. ki .era ima srospodinia. da zakuri s premnjom ali drvrni m da posnravi pepel. Po'ej šte-dilnika ie v kulrnn umivalna rtrzn s toplo in mrzlo v-odo. stojeća tik ob ste-n: pod vodovodom. V enem de!u. tik pod pipo vodovoda, ie nekak žleb, v katerem srospodmb pomiva posođo. NTa ravneni delu um:v:ilre mire pn-pravlia arospodinia iedHa in postavTa t>o iecJi po sodo Plinov Stedilnik in tirni-valna miza sta be'o ein-ajlirana. ueVa-teri deli ponikliani. Dal;e ie v kuhinji m:za z ods:ovar'a;očrm Sr?vilom sto-lov. kaiti American: sre^n'"li in nižjih slojev iedo v ktihhri. V kuhin;! pa ni kuhiniske kredenee. kajti \sa r>o>odu ^e spravlienn v shrumbi. v katero se aride iz kuhinje. V shrambi je tuđi omara za led. nare'ena tako. da se da zadnia stena odore:" od zunai in spraviti led. ne da bi b'lo treba stopiti v stanovanje. Amenška trosp{id;n:a nakupi vsa /ivila te'efon'čno. Vaiti mno-c:e rodbine an>eriških sredivih slojev imaio doma telefon. Za 1'kanje rabijo Americane električni lfk"Inik. za i>ra-nie Derila e^Vtrični pralni stroi, ali pa o-ošil-Vo nerilo v pralnico :n ga doma samo likajo. Umazano perilo mečejo naravnost v klet, kjer se pere. Kopal-nica ima urrrvalnik in kad s toplo in mrzlo vodo. V steni je man;§a oma-rica za domačo lekarno in kozmet ona sredstva. Kuhinja In kopalnica imata centrahio kurjavo. Spalnica ie navadno znatno manjka, nego naša, zato pa ima puvprečno ameriško stanovanje dve do tri spal-nice. Vsaka spalnica hita omaro za oble-ko. pole>: teiiui se pa spravlja obleka tud; v predsob:. To je manjsa sobica, v katero se priđe iz snalnice, opremljena s polico za klobuke, po potrebi pa tuđi za perilo in drrjje reci. Tu se Ir.hko spra vijo tuđi manjši kovčeg, po-tovalne potrebšč ne in čevlji. Pri nas imamo dve ali ćelo štiri omare za ob-leko in perilo. ker se ne inoremo zne-biti nepotrebnih reci. V eni omari ie ua-vadno spravljena ženina oprema, ki se od časa do časa prezrač: in zopet poravna, navadno ob nedeljah. Tu je spravljeno posteljno, namizno. čajno in telesno periio ali kakor se pac to iine-naie jn v$e tev robe niora biti^ naimani za \2 oseb. Seveđa_ priđe većina lega ?>erila krhalu iz mode . Ameriška * ■ Ulnicn ^a otetoja iz miže in stolov. kredenea 'e pa zopet enostavna. vdelana okusno v steno in ni nabasana z razno nepotrebno robo. Pri nas se navadno napolni kredenca s sreklorn in poredanom, da se lahko sospodinja vpričo s:ostov pobaha, da ima mnogo posode. Pole« tep je v amer ški jedilnici gramofon in radio. V družabni sobi je klavir, divan, fotelji, mizica za kadilce in za rože. Omara ža knjige je v steni. Vse stanovanje je parketirano. V sobah je parket pokrit s prenroKami. ki se snažiio z elektric- oči iz duplin in da stari ne najde Se-sed, s ka«terimi bi izrazil svojo grozo. — V novinah stoji . . . — V novinah stoji, v novinah stoji! — ga je prekinil Sebastian. Udaril je s pestjo po mizi in prevrnil mleko. — Kaj? Ali se je ustrelila v srce ali ne — ta Lala? Je v bolnici ali ne? Je tvoia ljubica ali ne? — Toda kakšno srce, kakšno stre-lianje. kakšna ljubica? — je vzkliknil Moric, ki je vstal in začel hodri po sobi. — Prišla je k meni veeraj zvečer. Hotel sem jo laptistiti. A zakaj sem io hotel napustiti? Zakaj . . . — Mene vprašaš? Jaz naj veni, kaj se plete med vama? — Zato, ker mi ocrtaš moj način življenja, a jaz ti hdcero ustreči in se poboljšati. Prvič — zapustiti to siroto, drugič — lotrti se trgovine ali vstopiti v slnfbfc, tretjič — oženiti se. To je mdj program. A če naletim takoj spo-čei&a na orlre; pat>a . . . — Qn pravi temu ovire. — Kako pa naj rečem? Lala. sem dejal. ločtti se morava, napa ne želi. da bi imfcl s teboi ljubavno razmerje. Ločiva se kot dobra prijatelja in pcvej nim aparatom. V kuhinji so tla pokrita z tinolejem. Stene so povsod tapecin-ne z Lepim pap rjem, izvzemš; shram-bo. V ameriških sta nova nj i!i vidimo zelo malo slik. Vse stanovanje ima centralno kur-ravo na to-plo vodo iz peč" \ kleti, ki s!nž: tud: za pralnico. V stanovanSi je samo manfia plinova peč za serreva-nje vode. če je potrebna za umivanje ali kopanje v času. ko« centralna knr-java ne fmikcijonira. Ameriške jrospo-dinie se boje v stanovanju vsake svet-le kovine, ki io Je treba neprestano Čistiti. Na vratih in oknih k povschJ samo motna kovina, ki je sploh ni treba čistiti. Tuđi na posodi ni nič meden:-nasrega. Iz tega sledi, da bi morale naše go-spodinje skrbeti za praktično ured tcv stanovanja in gospodinjstva. Imeti bi morale čim nranj pohištva. ki pa mora b'ti prakt čno in okusno. Stanovanje mora biti opremljeno in urejeno za one, ki v njem stanu »eto. ne pa za *oste. da b; sra oboudovali. Ameriške srospodinje si prihranijo mnogo časa tuđi z drugnčno razdelit-vijo delovnega dne, kar ima za posTe-dico. da se vrste tuđi zajtrk, obeJ ir večeria drugače kakor pri nas. Na-važneieš ie, da opoldanska jed, lunch. ni g!avna ied. marveč da ^e servira naš obed — diner — zvečer ob 6. Opoldne American1* doma sploh ne je-do. kaiti delavci. trgovci, namesčenci. uradniki itd. vzarrtei-o lirnch s seboi ali na ga kup.k> v restavracir. Vse veČJe tovarne in trgovska podu-t-'n imajo \' lastni režir- no«;ebne restavravije, v kater;h kuDii'ejo delavci in nameš'-en-ci obed. Večina nemeščencev in de*av-cev preživi oDoU'ansk* ncJnior izven doma. Ver tra^a samo 45 minut. To je eden glavirh raglogov, dtt rma ameri-^^■'a gos"od:n;a ^korai ves dan nrosto. Vstane ob 6. ali pol 7.. nrnravi zanrk in zavre mo?u lunch. Za znjtrk imajo A:neričanr iaica. slanino a!: razne moč-nate jedi. priryra\iren^ tako, da se poli je.io samn z mlekom. K za^trku sonda se kava in pecivo. Lunch obstoja iz Jveli scnd\ičev. Vave \- temo s*ev1e-nic:. peciva m ^adja. Tako si nrhra-ni gosm^dinia več ur de!a s kuhanjem ^be^Ja in nosT)ravl;aniem po obedu. Deci. ki priđe opoldne domov, sVuhn mati na i>1:nu kako mlečno jed. rolec tega pa dobi kakao in pecivo. To. kar imenujemo pri nas obed, imajo v Arne-rik: ob 6. zvečer. Diner obstoja iz juhe. konserviranega sad ja, kave :n peciva. Večino iestvin kupujejo američke gospodinje že v konzervah. kar velja tuđi za sadje, sadno salato in zelen javo. Vprašanje gospodinjstva bi b:!o treba načeti tuđi pri nas. Nihče ne dvomi. da so naše gospodinje preobremenjene in da b: ih bilo treba razbremeniti. Vprašanje je seveda, kdaj in v kolrko se borno mogli prilagoditi američkim razmeram :n kdai bodo imele naše j?o-spodinje več prostega časa, ki bi jim bil zelo dobrodošel. STIJJI 11 tU viče / /iccn: Mltt Na|bol)iet najtra)neiSet zato __________ttajceoeflel_________ V SOLI. — Imenuj mi kako žival, ki je ni več na zemlji. — Gospod učitelj, naš kanarček. — Kako to? — Naša mačka ga je včeraj požrla. mi, kaj morem storite zate. — Pa ti pograbi revolver in se ustreli v ranio. V levo ramo, razumeš? Srce s tem nima ničesar opraviti. Ljubo^umnost tuđi ne. Novinarske race. Hotela je na-pravrti name globok vtis. IJ^r^'i'n •♦-ie v levo ramo. omedlela je in odpeljali so jo v bolnico. — A zdaj zopet sprava, solze, bo-žanje in zriova stara pesem! — mu je segel stari porogljivo v besedo. — V tem je baš tvoja zmota. Tuđi davi sem ji ponovi 1, da jo hom moral zapustiti, tem prej zdaj, ko se boš jezil. — Pobesnim! — je zakriča! Sebastian. — Pa pobesni, Če ti ;e draro. Lala se je udala. Storiš mi torej tein prej uslugo in mi daš deser tisoc lir, da iih odnesem Lali. — Si zbla^nel? — Ne. Nekaj ji vetidar inoraš tlaii, obožići. A teh deset tisoc Kr sefri ji o1v ljubi!. , , m t n ,, — Posljem k fiji prukiirišta t\TđKe. Sam poskrbi, da bo ta zadeva ureieiia. — Papa. pa vendar ne baš skapariU Ženska je vendar nekaj dragega nego Priredit** Kitečtga križa icu :^rcdrvo lepo ^«iniu»ijc:ia prtretlittN kr*-jevne^a odbora RdcCega kriJA. Čijfc program je hU izbran izredno ikrbrvo in posrećenu. Kot prvo točko je iz\ajal ioliki oikcstcf de>kc mešćAnskc >olc na Prulah prav ck^aktno «Slo^cT^«^ko koračnicu* Orkc%ter je pod \odstvom dirigenta strokovnegd uvi« telja g!a>b« g. l\ke realne gimnazije gdč, ivantičeA'a. V igroka/u so s« o*>tri «bacilčkt» do jfotovcfa ča^a neverjerno živo udcjstvoAaJl 1'olna jih je Sila vsa «£oba». Hod ko Ie kaj je bil «preh!ad», težak je bd •ji!avobol» rn starku fcutrujenost* je Kila neizrećeno pemrečmo trudna. Bolna Milica je bila tako naravno oholna«, da se je kar smilila, skavtinja, po mladkarica in zabitna s«tra pa to bHe ta* ko im eni trto /drave in korajžne, kakor me pač spodobi. Zlato esolčece* je bit© »verti© in toplo in v ti>ti sobi z bacilfcki j# natmkrat napravilo r©d ter prineslo Milici ni mali polno CaSo /dravja. Ženski zbori &c naro zapeli Je tri petmt* ce B Mcndeltohnar »Šmamica m cvetMce-, A. Dvofaka: »Moravska narodna« tw A. R^ binsteina: «Rirska narodna*. Izredno po«reCena sta bila prizora rt di~ jarkoga življenja: «Xo se je pora jala Jugo* >lavija», ki ao ju oduievlje-no odigrah pod režijo g. Fr. Lipa hi dajairi L humani^ti^he gimnazije. Krasno uspelo prrreditev je zakJjvćil aV>l* >ki orkester, ki je tuđi aicer med odmori pridno igral z E. R Ballovo: «Peanrijoi» t«-r Smetanovo »Prodano nevesto^. Prircditcv Rdcčfga križa je uspela v mo» ralncm oziru nad v&e sijajno. Dal bog, da bi tuđi v gmotnem pogledu prišla M. za na i vwjhni ideali naroda stremena organizacija na avoj račun. Občin&tvo je bilo pokretni* kom pTireditve očmdno zelo hvaležno, k*r ^c dokazalo sproti, ko je z živahnim apla\ * zom pozdravljalo izvedbo vsakc to^ke. Prtreditvi so p*i%«»tv©vaH poleg ?lte\ U» nih drugih odličniko-v tuđi veliki žufwn dr. Fr. Vodopivec, f*redsednik oblasrne^a odKv ti dr. M. Natlačen ter ljubljanski župtn dr. Dinko Puc, vni ti M>progaini. «t«««Hf»| v itftltooll ragllr|«f«lv cdlni 0ooeldanfki dnotrftlfc v «se| Siov«nl|l „Slovenski narod" Og asi m na trn listu imalo naivacft utoth 1 RAZLIKE NI POZNALA. V nekem kopališču je imela mlad'4 prodaj alka šotor s kra^imi dekorativ-ninii luikami. o!>lcčenirni v nošah vseh narodov. Nekcsa dne se je ustavi! pred njenim Kotorom znamenit pariški igra-lec. vtlik prijatelj nežnesa spola na odru in v zasebnetn življenju. Rad hi bil kupil lutko, pa ni vedel, za kateru hi 5e odloči!. KoiKno se ie ustavi! njegov pogled na dveh lutkah, m eni zato, ker ic imela krasno glavo, na drun pa rftdi r3k2ko5ne obteke, Vte\ ic v nv fco prvo in v^rašal: — Kbttfra Mant tth? kortl%v DeMica He itavedte ctitfj. — A tale cvnuh? — Cena ie enaka. Igrralec ie položil prvio hrttio na/aj. rekoc: — Gospodična, zdi se mi, da ne pozna-te razlike med kozakom in ev-nuhom. NA RAZSTAVl. — Kako se ri zd\ to morje? je sliku lepa? — Pa še kako! Podtffcma je mor.Hi kakor kaplja kaplji in zdl se mi, dl $e me loteva morska bolezen. par zajčjih kož. Obljubil sem deset ti-boč Hr in deset tisoč lir mora dobiti. — Posljem k nji prokurista. — Pošlješ ji deset tisoč Ce ne za-upaš meni, ji tanko poSljeS denar. Ra-ziime§? Tako me hočeš torej vzpodbo-uiti. da končam razmerje. ki ti ni po volji? To naj bo moralna opora mlade-niČa. ki hoče c>ostati pošten in vidi valjati se pri svojih nosah ieno. ki jo fe Ijubtl in katero mora žnvovail na povelje svojega očeta? — A ves denar. kar sj ga h dal? A računi, ki sem jih mora! poravnati za njo? — Zdi se, da me h^ razume^! — \c vzkliknil Moric in stcupil prec take storije ne bodo več ponavljale, te prosim doprinesti zadnjo žrtev, te prosim storitl kar si mi obljubil. — On obeta iaz pa pla^ujetii! - )t zareritaiil staH. ,.-.,., —rPa vefi'đaf \V%& dl bU^Jl' govonfi P sjrtu 5ebašU3fta. Crerre. (Jn je hehvaležnel in da riz drži sVbjln oB-liub. Ve4no se spomin-jam uboifcKa Ondreja Ostorija . . . Stran 6. •SL'OVENSKI NAROD« dne 12. januarja 1929. Ste* 10 Problem poroda brez bolečin Metode in sredstva« s katerimi se dajo porodne bolečtne znatno ublažiti, če že ne odstraniti. — Vsa sredstva je pa treba omesti samo na one primere, kjer so dane za nje posebne zdravniSke indikacije* C«4ki xdr»vfMk dr. J*n J « r i e k W«*>čJl v »-Narodnito List*« zanfcni* vo raopravo o porodu br«a bofc-ćm. Za**o)«č smo obO*vll- v orevod« prvi de! njegove rasprave, daoes pa dbJaviM-mo drtari deL Pruađevanje, pomagati ženi pri porodu in ji olajšati bolečine, je torej staro, kakor ie star človeški rod tako. da problem porodov brez bolečin ni samo zahteva naše dobe, marveč nadalmja etapa razvoja in napredka. Ka] nam torej moderna veda v tem primeru prinaSa in kakSna so sredstva, ki lahko brez Škode odstranilo porodne bolečine? Vemo. da nastanejo bolečine na ta način, da se mišičevje maternice ritmično in v pravilnih presled-k!h krči. V prvi porodni dobi se maternica odpira in bolečine se čutijo na/boli v križu in v s pod nj em delu trebuha, v dru«! dobi pa nastane pravi pasaž plodu z občutkom potrebe in pritiska. Od tod tuđi pojav, da porod-nica v prvih etapah mirno na bolečine reagira, potem, ko se porod bliža, ved-no boli tarna in štaka, slednjič pa dobi najfuijše popadke. V splošnem lahko rečemo, da so v dveh četrtinah porodov zdrave, utrjene žene mirne in da prestanejo porod dobro. Ce jim pomaka že narava. da kmalu pozabij-o na prestane bolečine. pričakujejo brez bojazni nadaljniih porodnii perspektiv. V eni četrtini porodov so porodnice zelo nemirne, kličejo na pomoČ in tar-najo tako, da vznermrjajo vso okolico. K sreči priđe le v redkih Brimerih do zelo burnih prizorov, ko ž>na izgubi orijentacijo in stoji na robu obupa. Fakt je, da mlajSe, zdrave žene lažje preneso porod, nego starejSe. boječe in senzitivne. Vendar pa v tem primeru ni mogoče potegnlti pavšaln© me je. Porodne bolečine so individualnega značaja tako, da reagirajo včasi Uredno močno na bolečine ba§ one žene. ki jih pomamo sicer kot zelo utrjetffe in potrpe?ljive, doČim se nervozne in bolehne za porodne bolečine sploh ne zmenijo. Tuđi ni res, da rode žene ;z nižjih delovnih slojev lažje in z manj^mi bo-lečinami »nego žene \z dobro situiranih sloi^v, katerim se naj-raj« očita prevelika občutljivost in pomanjkanje samozataje van ja. Tuđi prvi porod ie navad-no težju nego nadaUnji. Posebno težak ]e lahko porod, če je porodnica bolna. Dočim preneso nekatere žene porod kot lahko epizodo in še lažje nani po-zabijo, zadene druge v ftnakih okolno* »tih tako moćno, da dobe hudo žfvčnj bolezen ali pa ćelo znalce duševne bo-lezni, ki jim ostane vse življenje. Ce ima torej medicinska veda že sredstva, s katerimi je mogoče relativno brez škode zmanjšati ali odstraniti porodne bolečine, jih v takih primerih mora in more s polno pravico rabiti. Namen vseh sredstev in metod, ki siužijo pdstranitvi po rodnih bolečin, je preprečiti o»bčutek bolečine tako, da se vrši porod nemoteno, brez sodelova-nia porodnice. Kot rečeno, odgovarja vsa ka bolečina med porodom de facto dinamičnemu delovanju materniČnega in trebusnega miŠičevja. brez katerega bi porod sploh ne bil mogoč. Glavna os problema tiči torej v tem. da sredstva, ki so narkohipnotičnega značaja, ne preprečijo in ne oslabe neobhodne akcije mršičevja. Treba je pa razlikovati metode, ki shižik> za lajšanje bo-leči-n ves čas poroda od sredstev, s katerimi skušamo vsaj deloma ublažiti ali odstraniti najhujSe bolečine. V prvo skupino spada tako zvano porođno potspanje, ki se je začelo u po rabi ja ti pred 20 leti in je dvignilo mnogo prahu po vsem kulturnem svetu. Z umetnim polspa-njem lahko ublažimo porodne bolečine od začetka do konca poroda. Glavno fredstvo je skopolamin, ki so ga rabili fe v srednjem veku za ublažitev po-rodnih bolečin. Z zaporednimi injekci-jami skopolamina in neznatnih doz morfija spravimo porodnico v stanje trajne^a dremanja. Porodnica sicer reagira na poed'ne fa-ze maternice, ne čuti pa nobenih bolečin in po porodu se jih sploh ne spom-inja. Pri umetnem polsmi pa motamo biti zelo previdni tako, da zahteva to sredstvo brezpo-gojno kontrolo izkušenega zdravnika in spretnega bolni§kega osobja. Porodnico j€ treba izolirati v temni sobi z zastrtimi okni in v popolnem miru. Ko preidejo prve porodne bolečine in ko se porod normalno začenja. dobi prvo injekcijo. Cez kake pol ure zatisne porodnica oči, izsrubi zavesit in orijentacijo, začne fantazirati in v presledkih med bolečinam! nastopi spanec. Ko -prične porod, postane nemirna, se na-videz prebudi. reagira včasi z glasom in kretnjami. toda na vprašanja ne od-govarja. Pri nervoznih in histeričnih ženah ie potrebno stalno nadzorstvo. Zdravnik mora biti navzoč\ kajti dru-gače ni mogoče jamčiti za normalen porod. Injekcije se po stanju porodnice ponavljajo v presledkih po eno uro. Dve ali tri ure po porodu se porodnica sveza in čila prebudi, presenećeno gleda novorojenčka in izjavi, da se od orve injekcije sploh ničesar ne spo-minja. Zdravniki, ki so prisostvovali ne-štetim porodom s pomočio polsna. đo-kazujeio na podlagi statistike, da so taki porodi T>o ogromni večini lahki in da zdravje matere in deteta prav nič ne trpi. Ni torej čuda ,da se je umetno polspanje razširilo v mnogih evropskih državah in da izkazuje ameriška stro-kovna literatura nad 80.000 takih pri-inerov. So pa tuđi strokovnjaki, ki z umetnim polspanjem nišo bili vedno zadovoljni in opozarjajo na možnost podaljšania poroda ali na krvavitev po porodu. Neprestane znanstvene polemike v tem pogledu so zadosten razlog, da Je tu še mnogo sporov, ki za-htevajo, da strokovnjaki ta problem §e nadalje proučuje;o. Porodniško polspanje se torej ne da uvesti splošno v vseh primerih brez razlike, samo po sebi pa pomen: velik napredek v priz:\-devanju glede porodov brez bolečin. Zelo resen konkurent umetnega polsna ie postala zadnja leta Gwatmeyeva ameriška metoda. Za njo govori e-nostavnost, sigurnost in učinek tako, da se je naglo razširjla tuđi v evropskih državah. Porodnico položimo v temno izolirano sobo, kier mora vladati popoln mir. Porod se vrši pod narkozo, ki traja 4—6 ur, ki pa ne zapusti nobenih posledic ne pri materi, ne pri novorojenčku. To sta dve glavni metodi, po kate-rih se dajo porodne bolečinjs odstraniti ali vsaj znatno ublažiti. Razšir;eni sta že \- vseh kulturnih državah \r- ii;1 ta svoje tradicije. Američani imajo ix)leg tega 5e svojo inhalacijsko narkozo potom kisika, Nemci pa potom narcilena. Vsaka metoda ima seveda svoje privržence in nasprotnike nj nai-večjih optimi«tov do popolnih nihilistov in nobena se torej ne da uveljavljati pri vseh porodili brez razlike, kajti vsaka ima tuđi svoje senčne strani. V drugo skupino spadalo ona sredstva, s katerimi skuhamo porodnic: olajSat: vsaj najmučnejše faze poroda. Dejali smo ze. da doseže proti koncu prve poro-dne dobe nemir porodnice vi-sek in tuđi porod kot tak je zdrnžen z neprijatnim občutkom napetosti in pritiska. Za prvo porod no dobo se v tem primeru dobro obnese podkožno vbrizganje neznatne do?Q morfra. skopolamina, somnifena itd., obenem se pa prakticira z uspehom vlaganje koščkov nemipnona. Tuđi v usta lahko dajemo porodnici tablete dial, hemi-hiperal ali raztopino klorohidrata. Vsa ta sredstva se pa lahko rabijo samo v izrednih primerih, zlasti pri naglih in hudih bolečinah, ki bi lahko neug-odno vplivale na nadaljnj! proces poroda. V zaključni fazi poroda se rabi zdaj splošno inhalac'jska metoda z etrom in kloroformom. Te vrste anaestezijo je uvedel v porodniStvo slavni izumitelj narkoze AngleŽ Simnson, ki jo je naj-prej preizkusil na sebi, in ker yo je ra-bil pri porodu angleške kraljice, je do-hila na/!v »a la reire^. Ta kratka nar- koza Je res edino sredstvo za zakl>uček poroda, in sicer ne samo pri porodni-Skih funkcijah. kjer ie samo ob sebi umevna zahteva, marveč tuđi pri spontanih in normalnih porodih. Dobrodo-§la je zlasti pri prvem porodu in sploh povsođ tam, kjer je nevarnost, da bo treba rabHi nož in poškodovane dele šivati. S tem smo si ogledali v glavnih potezah sredstva, s katerimi raznolaga moderna znanost. Metode, ki služijo za odstranitev bolečin ves čas poroda, pa §e nišo na tako visoki stopnji, da bi rn lahko rabili splošno in pri vseh porodih. Treba ih je torei omejiti samo na one primere, kier so dane za nje posebne rdravn!§ke indikacije. Pri slabih in nervoznih ženah. kakor tuđi pri bolnih in starejSih. ki rode prvič, so pa pravi blagor, in tu lahko seže zdravnik po njih brez strahu. K sreči so taki primeri porodov redki, kajti većina žen rodi rako lahko, da b! bilo od-več zatekati se k proceduram, ki se še nišo nopolnoma izkristalizirale. Zato lahko sežerno večkrat vsaj po onih sredstvih. k: rn-orejo olakšat; nafhujše bolečine . Stara svetopiseniska kletev torej še vedno n: povsem odstranjena, vendar je pa napredek znanosti po^e-gel že tako daleč. da se ni treba bat: posebno hudih bolečin. Vendar pa moram-o zno-va opozoriti mlade žene in bodoče matere, na i prineso k porodu y prvi vrsti dobre živce ;n dobre mišice, pa tuđi mnogo samozata?evan:a. kajti te lastnosti so za enkrat še najboliše "amstvo za normalen porod, pa tud'; za poznei^e materinske dolznosti. Strahovita vročina v Avstraliji Dočim je pritisni! na ieverni poluti hud mraz, imajo v Avstraliji strahovito vročino. Iz Sydneya porocajo, da je zaje! vso Avstralijo val neznosne vro-čine. V sredo je kazal to-r>lomer 41 sto-Pinj C. V okolici Sydneya je nastalo več požarov. ki so uničili 12 hiš. Go-reti je začelo suho drevje in grmovje in oKeni se je razširil na bližnja po-slopja. Tuđi iz drujcih krajev Avstrali-je poročajo o velikih požarih, ki jih ie povzročila vročina odnosno suša. Vročina je zahtevala že več človeških žr-tev. Amerika hoče osvojiti svet Ameriški senat je razpravlj-al te dni o Kellos:ovem pro-tivojnem paktu. V sredo je imel republikanski senator Blaine iz NVisconsina daljši govor, v katerem je spravlja! pakt v zvezo z ansrleško imptTialisiično politiko. Izjavi! je, da bi pakt pomeril. da se pripravljala angleški in ameriški narod na odločilni spopad z;i nara\na bo-j?astva sveta. Senator Blaine je nadaljeval: Obenem s to posodbo je nam predložen obsežen program povećanja naše mornarice. Ali ni končni cil] tega programa vojna? KelloRov pakt ni:i premirja ne poni eni. To je začetek strahovite borbe za osvojitev sveta. Najprej priđe trgovinska vojna, kateri bo sledila prava vojna, čije obsega članstvom v upravnim svetu, toda že leta 1907 je to me^to odlo-žtl in pos:al zastupnik gentralnega ravnatelja, ki je bil takrat znani industrijski organizator dr. Gunther. V januarju 1909 je zapustil Uunther Ško-dcrve zavode in dr. Karl Škoda je po-stal generalni ravnatelj. V iej funkciji je osta! do leta 1916. To ie bila doba predvojnega razmaha Škodovih zavodov, ki se je izpremenila takoj začetkom vojne v neverjetno konjunkturo. Leta 1916 je K^rl Škoda odložil rnesto generalnega ravi^atelja in posta! pred-sednik upravnega sveta. Generalno ravnateljstvo ie prevzel princ Viktor Salvator von Isenburg Konec vojne je nomenil tuđi konec takratnega vodstva bkodovih zavodov, ki ga ie prevzela češka skupina s pomočjo franeoskega kapitala. Po 10. letih je Karl škoda umri skoro pozabljen in brez vpliva na nekdanje očetovo podjetje. Honorar za operacijo leva Sodišče v franeoikem mestu Nancv >c je pecalo te dn.i z zanimivim sporom. Lani v i uniju ie pnspel v Nancv nemški cirkus. Med predstavo je bil lev Sultan tako bojevit in razkačen, da je mora! krotilec rabi:i revolver, sicer bi ga bil lev raztrgal. Poklican je bil zdravnik. da bi ranjen-emu levu potegnil kroglo iz telesa. Toda leva nišo mogli narkotizirati. Dr. Dennier se je moral zadovoljiti s delno anestezijo tako. da ni čuda. da je kralj pu-s'.irje med operacijo hesnel in zdrav-nika hudo ogrizel in opraskal. Zdravik se ie oziral pri honorarjn na telesne ix>škodbe in ie zahteva! za operacijo 15.000 frankov. Lastnik cirkusa je pa ugovarjal, da sploh ni prosi! zdravnika, r.ai leva operira, mar-več da je storil to njegov nameščenec brez njegove \ednosti. Nastal je spor, ki Ka je resilo sodišče na ta način, da je prisodilo zdravniku 10.350 frankov honorar ja Kaj Nemci najraje čitajo Puleg Francijc in Anghje je Neni-čija država, kjer se vsako leto izda na milijone lepoblovnilu znanstvenih in drugih knjig. ki imajo beveda :udi vedno velik krog odjemakev in čitate-ljeA'. Kljub veliki krizi, v katero je Nemčija zašia prva povojna leta, zanimanje za knjige ni padlo, marveč je od leta do leta naraščalo. Seveda be je vo vojni oku^ publike znatno izpremen.il. kajti prvu leta po prevratu ^o se v xNemčiji največ čitala socijalna in politična dela, a zelo veliko ie bilo tuđi zanimanje za knjige o nastanku, vzrokih in posledicah svetovne vojne. V tem pogledu je Nemce zlasti zanimala ino-zemska literatura. V letih s-plošne inflacije je sicer nastal v knjižni nakladi velik zastoj, toda že leta 1925 so si založni stva ponovno opomogla in danes je Nemčija s knjigami vseh vrst zopet pcplavljena. Zanimivo pa ie. da za klasična dela ni več takega zanimanja kakor prejš-nja leta. pač pa pridejo na svoj račun av:orji napetih kriminalnih in pustolov-skih roni a nov, seveda samo oni, ki še žive. Najbolj priljubljen avtor v Nein-čiji je nesporno Karl Ma>, čigar dela so izšla dosiej v 5-milijonski nakladi. Njemu sledi Emil Ludvig. čigar zgodo-vinske knjige so izšle v 1,200.000 iz\o-dih. Kakor drugod, je tuđi v Nemčiji Kdgar Wallace eden najpriljubljenej-ših avtorjev. Prevodi njegovih del so dozdaj izšli v 900.000 izvodili. Zelo je razširjena tuđi Bonselova knjiga »Ćc-belica Maja«, ki je dosegla 670.000 iz-vodov. Fren^senov *JOr UhU 300.000 izvadov. Sudermannova -Gospa Sorge* .300.000, Ganghoierjev »Grad Hu-herrus 200.000 itd. Kako velika je naklada Court-Mahlere\e, ni znano, gotovo pa je. da gre v milijone. Veliko naklado je dosegel tuđi erodčen roman >Dnevnik izgubljenke^, ki je izšel v 600.000 izvodih. Zelo priljubljen avtor je Mevrink. čigar »Golem« je dosegel naklado 250.000. Zeleni obraz« pa 110 tisoč. Velik uspeh ie dosegla tuđi Os-\vald Sprenglerjeva knjiga ^Der Unter-gang des Abendlande^, ki je izšla v 100.000 izvodih Zelo p-opubrni so tuđi nordijski pi- ^atelji. Tako so prevodi slovite avtoh-ce Selme Lagerloi izsli v nakladi 450 Usoć, Knut Ham>uno\a knjiga »Zadnje poglavje« v lU0iX>0, knjiga nagrajene pesnice L*nd^etove »Knstin Lavranova hčerka. je iz^la v 240.000 izvodih. 100 usoč izvodov so rudi dose.eli prevodi Galsuortha ni Claude Aneta^ zelo popularna pa sta tuđi Thomas in Mennk Mann. Precej se čitajo tuđi dela av-strij^kih avtorie\- itd. Zanimive izkopnine v Italiji Pri odkooa\umu starega mesta Vulci v Italiji je prišlo slučajno do sen-zaeijor.alnega odkntja iz etrur ke dobe. 2e Pred MH) leti tt na§la soproga kneza Luciana Bonapjrte slučajno ostanke etrurskega groba Zd?u so od-kopavanje v Vulci obnovili in inicijator ie akcije Ferrajuti ie rv.^ei galerijo tajnih orgij. Ta iidleri.ui je podzemni Uhirim. visok okru2 700 m. Zdi se. da ie dvorana služila tamemu kultu Lanrint obstoij iz treh manjih dvoran. ki ^o med >eboj i vezane. V najvvčji so Kameniti sedeži in vdolbine. v katenh so stali kipi. Našli so mnogo grolov in krst, kar pnća. da m> se tu res vršile orgije pred pogn-bi. Ze \t prejšnjit] odkntij je razvidno, da so prirejah tiru:>ki ob truplih velike orgije ui da no proslavljah smrt / razuzdanostjo. Zato >u služile gaierne v podzemnih prostonh najbrž kot plesne dvorane odnosno hraini. v ka-terili >o duhov niki pnrcjali orgije. Pred ix>grei>om so ttruski najbrž pie-sali in uživali v>e sladkosti življenja, lioteč s tem dokazali, da se mora člo-\ek v življenju na.slajati, Kajti i>o smrti je koneo v>eli naslad. Po arhitekturi spoiiiinja podzemna galerija na nuken-ski slog. Našli ni no uobemh vaz, :i*i zr-cu!. Pač pa bo našli brosiaste posode, v katerili je biio 400 jaje z dobro ^hra-njeiinni lupinanii. Jajca to o»la l.akor sveza. Ko so jih pa prmesli na zrak, ;. > razpadla. Starim Ki ruskom je bilo jajce Mm bol ustvarjaiiia m zato so polagali jajca v grob. Med drugim so našli tuđi okrog J.^JO let star okostniak. Okrog lubanje je bil ovit lavorjev vensc. kar priča, c'a je bil pokojnik pesnik. svtćemk ali %oWkovodja. Tudt v tem g.obu so raSli ^eć }d\z in iKjsode z \inf>ni ii> vodo. Erdely pred sodiščem k'uzpravj proti tirddvju s»e bliža koiKu. V četrtek je bila zapisana nova Priča, zavarovaliM ag-nt lgnac Tere-kes, ki je bil uvJužben pn frankfurtski /avarovalnici. pri kateri ^ta J*e dala Mrdely in njegova žena za varova ti za lo.OOU dularjev. Terekes je izjavi!, da skupno zavarovanjc rn netiiorair40, kakor su trdili pn za >1 i san.; u ravnatelji omenjene zavarovalmcc. Priča >am ie sklenil li skupnih zavarovanj zakun-cev. Nato je sodišce zasipalo več stro-kovnajkov, ki ^e spoznajo na pipavo. Prvi je izjavii, da od ponarejentli pod-pi^ov na nienicali noben ni djlo Ane Forgacsove. kakor :rdi t!rdv!y. Pod-pise so ponareiiili trdely in triie drugi obtoženci. Drugi uvedenec ie izjavii. da kaže pisava ^orgaesove, da je bila pokojna igralka bolna in eksaltirana že^ka, ki bi podpisa sploh ne mogla ponarediti, kajti za to ie potrebna v prvi vrsti -ilna volja. Tretji izvedtnec je izjavii. da je pisala anonimno pismo, s katerirn ie bil preiskovalni sodnik v Millsradtu opozorjen. da sre najbrž za umor, žena. po vseh znakih sodeč Madžarka Naročite se na najcenei&i dnevnik v nas državi SLOVENSKI NAROD Heitina n«ro«»n«5i2 0»n NKOBHODNO CTIVO. -^ Katero knjigo bj si želeli, če bi obtičali kot brodolomec na pusteni otoku? — Navodila o plavanju za začetnike. Kupujte „Zvezdanko" - Kaj pa ima ta opraviti z najino zadevo? Moric i>e je znova zleknil v naslanjao in si prižgal cigareto. — Saj to ie tisto, da ima opraviti, -5- Je odgovori! in pustil dim skozi nos. — Vzrok Ondrejevega sainc*mora je bila oče tova lakomnost in skoposr. Fant je napravit v Londonu nekaj do!-Ka, papači pa ni hotel plačati. Pripovc-doval mi je to Zampieri, a ^>n je velika /ivma pri tvrdki. Poleg tega se je mu-dil pri nas te dni neki angleSki lord, inTirrien prijatelj ubogega Ondreja, in on mi je povedal vse drugo. Dali so razbobrtati govorico o nesrečni ljubez-ni do hčerke vojvode Ha mi i tona . Jaz starega Silvestra Astorija spoStujem... toda priznati moram, da ni lepo, da noče poravnati dolgov svojega sina. — Toda kako je mogel nesrečni oce misliti, da se bo sin ustrelil? — mu je segel Sebastian v besedo. — To si mora misliti vsak oče. Vi trgovci poznate samo Čast menic in računov. Mi imamo tuđi svojo čast, rudi mi imamo obveznosti in dolžnosti... inorda prijetnejše od vaših. — Da, prijetnejše, — je pripomnil atari, — d«set tfeoč lir za strel. — Tuđi jaz sem imel ženske . . . — Pa menda vendar ne! — se je zakrohotal Moric. — Imel sem jih, pa me nišo stale niti vinarja. — Ker si bil lep, — je odgovoru" Moric. Sebastian je pogledal Mna postrani. Sam ni vedti, ali se šali ali misli resrao. Ker je pa Moric mirno kadil. je Sebastian mi>lil. da je Kovoril resno. — Saj vendar rudi ti nisi grd. — je pripomnil očividno pomirien. — Toda razmere so se izpremenile. Zdaj dekleta n^ moreš vreči kar tako na cesto, ker ti ie doprineslo dokaze svoje Ijubezni. — Deset tisoč lir, praviš? In to bi pomeniio konec. prav zares konec? — je nadaljeval stari. — Ali si se odlocil za novo življenje? Moric u se je zjasnil obraz. — Seveda, — je vzkliknil, kakor da je začel govoriti o prijetni stvari. — Saj sem ti že opetovano pravil o Pavlu Zampieriju in negovih industrijskih na-črtih. Mož je pošren in ima bogate tr-govske izkuš-rftje. Toda to boš že sam presodil. ^elef bi. da ga spoznaš oseb-no in se na laslne oči prepričaš, da-li bi mi kazalo vstopiti kot kompanjon v podjetje, ki ga namerava ustanoviti. — Kompanjon, — je odgovoril Se-hasrian. — ko pa niti seštevati ne znaš! — Seveda bi bilo vse pod tvojim nadzorstvom. Skratka, ti bi imel odio-Čilno besedo, iaz bi bil pa kapitalist in kompanjon, da hi nekako ubil svoj prosti Čas. Sicer se pa da vsemu priličiti. Trgovina in industrija vendar nis:a magija, a pod tvojim vodstvom bi ne mogel streljati kozlov . . . Vrgel je cigareto proč in nadaljeval. — Pavel Zampieri ima hčerko. — To je velika prednost. — Ada Zampieri je stara 16 let. — Šesmajst let? In kaj hočeš z njo? — Toda papa, ti mi hočeš vse pokvariti. Ada je biser mikavnosti, lepote in nedolžnosti. Poznal sem jo že, ko se je še igrala s punčkami, zdi se mi ćelo, da sva se skupai igrala. Zdaj je postala iz nje gospodična, kakršnih zdai sploh ni. velika, ti pravim. Roditelji so jo vzgojili po starih tradiciiah, kakor ti ugaja In priznati ti moram, da sem zaljublien v njo. — Kodelia gori. Šestnajst let se izgubi, žena pa ostane A kakšna zera, kakšna družica in kakšna mati more biti šestnajstletno dete? — Nikar tako natjlo! Mali s šest-najstinu leti? Oženiti bi se bil moral torej že lani. a v resnici se mislim še-Ie prihodnje leto. — To bi bil skratka program tvojega novega življenja? — Kai ti je morda premalo? — Zdi šc, da me ho^ Zampieri pripraviti ob najboljše in najslanše, ob denar in ob sina. — Morava jih sprejeti, — je dejal Moric, kakor da besede starega nišo nameniene njemu. — Ne muči me, za božjo voljo te prosim! Odkar je umrla sirota mamica, nočem imeti tujih liudi v hiši. sai veš. — Drugače se ui mogoče ^eznaniti z rodbino Zampieri. Sam uredim vse. — Te dni se hočeš kazati, ko so ti ljubico pravkar odpeljali v bolnico . . . — Cakaj. ne žuri *e tako! Saj jih ne povabiva te dni. Toda pričakova! sem od tebe vsaj mak) hvaležnosti zato, da sem sklenil lotiti be dela in zle-sti v zakonski iarem. — Rojno videli. — Za enkrat me pa moraš resiti Lale, — je nadalieval Moric tiho. — Lale? — je ponovil Sebastian, ki je bil ta čas že pozabil dekličino ime. __To bo menda zapet kako mladoletno dekletce. — Saj to je vendar noja žrtev, ljubica, ki sem io zainisti! u pokoričine in ki se je ustrthla. Izpolni mi ček, prosim te. — Si prepričan, da ne bo umrla? Kajti če umre, je ček vržen skozi okno. — Rana ni težka in mislim, da se bo Lala čez deset ali štirinajst dm lahko vmila domov. — Dobro. Cck ii daš torej potein. Moric je nakremiil obraz. — To ni lePO- to Je neokusno, — je zatrjeval. x A .. Nikomur na svetu, ražen tebi. ne priđe na misel plačati okusno. Ta okus-nost ie edino v plačanju, a deset tisoč za en stre) . . — Torei sva si edina. kar se tiče teh Zampieriievih. — ga ie prckinli sin i 11 vstal. — Čim bo mogoče, te sezna-nim z njimi. In Uvala 'epa. papa. — Za kaj se zahvaljuješ? — Za Lalo. Stari ni hotel pokazati, da ie razu-mel, a ko je odšel sin iz so>be. se je za-gledal v prag, kakor vedno, kadar je razmišljaL ^tev 10 «SL"O V F NSK I N A R O P» dnc 1? januar ja 19>. Stran 7. Iz spominov komika VL Marka (Češki igralci ob prevratu v Ljubljani. — Pcpik Drvota, — Češki častniki in češke umetnice-kuharice, — Konec hemskili predstav v Ljubljani. - — Slovenci prevzemajo nemško gtedali- sce v Ljubljani.) Vkuliiuir Matvk. bivši Jt.f .slt*riii-k'.* o|ft«'( režiser, f>|it*rolni pfvtr m iural«*- >'a-rt'-liicjiii jjlf.lalisčii \ Ljubljani, je ]»fu»'ii:il v praškem 'N'ovohi V.-iVniikii svoj*' ^IM>-niino .na [rrvcatUb «k>bo v Ljubljani: UeU Liuli!ia,ui j.' hila ■/,* r.«-k- 'ti»;tl»e m-^io, \ U;itikrcm . *u . veiluo r«t:.ti iMovali. . ker jsr liiiflo o-ške igrukv zni^raj rudo. Raznievv v «l;irui£iijf Jiicr:^iavT.fi j»-a *o «- Pre^ vojno Ui iin-i vojnu tako z*l«> pooštrik-, đa j«. Av&trija - njeiiii vlada hi človen-s!;<> avstrijakantstvo — / vsemi sr^tvi rniralit ruzvuj u;lV slovenske gl««lali?ke unietuosfi lii kjer j.- mogla Slovence, po-vm»1 a j<- Covoknr pofttavil na r<-l>*>rtoai- v zru-Hkii vojnt- >StfameElJivo Su-fcmo-, ko uradi gMališči« zaprli in o lu zelo moli. Ljul»oznivo-v*»š^la opereta .Sramežljiva >u-Jtana ni bila \/ruk, % pobrala većino članov.) Ta [»olafcij, je trajal štiri lota. NVnu-i -«» irneli > pomočjo c«'surja novo glcdališt-e tu «o veselo igrali »ta I je, in iole Jfco je bilo čutiti, t.La . >.- fruota raz-.iira. -o kile kiHK'uo v N'arođnem gL»u Io\rn>kt* igre. Iiitaidant pisatelj Fran Oovekar je pri^H v Prnro, angažiral ioli>t«* tn v krotki »lobi jr bilo ^lovtiir-ku gle lali^ee sposobno zopet iuntti. Le >rkv-»ter še ni bil ^w>jioU*n. Dispozivij«' ?*> bik-takoj irvrVne. Nova sezona se jo imela 2a-ieti s rProdano liev* >to , a v Jrami l .Xašo krvjo . Ce>kim umetnikom, ki jih je Govć-kar pripeijal s .-H;<>j (ni'?;l njiini reži-er Marek, Vera Skulska, II. Kuht \>v;t, H. rir-kova, II. KliniMitova. VIivk. Zatlu'v in *ir.) so biki takoj rekvirirana ^tanovau.'ti tu . Izmeti češki li uinetnikov je bit v Ljubljani ž*' tenorist Popi-k Pfvoia. ^lužtl je pri voiiu.'in o>krbovali?^u i:» jo ju iuas.il Ct;->kim (lunom razne fvči ter m»i življc-nif' v L-jubljaui iidaliu) oJajšfval. Tuđi »jodove vesti s frmite so bile za čhrne iako tlrngo-teiie. CJledaliSče je bilo jinjno pol robno ispraviti, zitto je režiser Mar-^k obisLil i!t.'Ž»*I-»eca inženjerja I. (Marluila in t»a opi)/*>ril na razno inMlo;tj ne boste mogli igrati...- KonČno pa si je dal ven-dar liopoveriati iit je šel v gletJalisč^. Lim \ogojno propasti. Končno se jt torej začelo * |K>pt'av JJanj..'in gleilališoa, > slikanjem d»'koraci.i {v Kn;it-ljevi ulici ?e j^ postavila nova velika baraka za isgotavijanje rekvizitov in kulis za prodano neveeto) in ludi s sku^njaini. Bilo je to veselo delo, kajtt solisti in elani zbora so btH izrrstni. Ka|>olnik Moor je marljivo poučeval, in v»-ak .lan --o ^e razle^all }>o eestah okt»li N'aroilnega irledalitča >la«lki zvoTci na^e opere. ToJa minister Uus^arek ;e »lavini unict-nikom izkalil veselje, kajti ohoritr\ ^pz*j-ne s s-Prodano uevesto-: je prepmeđal kot češko-slovinsko provokacijo. Kaj je sloriti? \'?€ je bilo že naštudiran>, zbori, ?<>H, balet, a najhujše. je bilo to, da tuđi drama bi fflnela vpriioriti Finžgarjeve Na^e krvi.:. Ko srno tako ^tali vsi ohupani. je pridrvel Drvota % ratno ve^tjo, da .-e fronta naj-flalj v enem tf»«!nu zruši in bo konec vojne. A >e .te zmotil! Zakaj vse to ?c je zco-lilo ?*]e ^e^ en mesei1. Skušuje 6fi se lorej vršile dalje in za llu.>-^arekovo prepoved se nismo imenili. Hrama je imela ^kušnje v siledališču, opera iu opt^reia pa v Naro^inem domu, v veliki dvorani, ki je imela velika okna na Blehvciso-vo cesto proti Tivoliju. Pravkiir ?mo imeli š»ku;mjo, rbor je pre^veval .kaj ne bili bi \t.-*eli , ko h' nu^la.1 na tr^ti velik hrup. Fronta i»* počila! Bila je tako blizu, da ;e uzi^r >Jarek z ok^n svojoea ^aiiov;aija vt~ ili»l zarenjĆ neba iu slišai grmeuje topov. A tištešu dfle 3t» je vojitMvo ie valilo proti belt. kra^M Ljnbljnui. pi BlHwewvi rwM so se v lekle trurae bežečiii vojakov. Na vrta-šenje Slovanov in kriCvinje Nenicev je deia-lo paklenski ramor?. Operni zbor pa fe zo-jvet zitpel ... Po^l okni sta se ustavila dva črška vojaka: Ti, Va5ek, >li^iš saj »va ie na Ceškem!^ : Xe čenčaj, prisoioda, ali iie vidiš lelanci*?: . Ali saj veudar bližiš, !o je Prockina ne-\tsta — naša rec! • Ta teater mi je nepozabljiv. Dr\*ota pa ie kriČal na sku^nji: Fantjo, z?ilo! A zdaj ne boino poskušali več. Orkestra ?e nimamo vsega, zato grem ool iu zrekvirirani muzikante-vojake . Dovoljan ja Sefa opere Rukavino ali režiserja sploh ni fakal? enp;o je oi so pai ho-toli zvedMi, knj se godL V Ljubljana so veckrat j-s Uiiijali češki častniki s fronte k Marku, kjer so češke liiiietiiir«* izvivlno kuhale. Tudj tiste^ra dne >ta prišla od solnca zarjavela arh. Novotny in Miloj C'trnactv, ?tara prijatelja i^ralcev. V vinarni v Kolizeju |e bil *Jliib:. Tara ■m je /birala Narodna straža* Ljubljane in Uini se ie marsikuk če>ki ča^tnik nasla jal na če^kil) Tdiedlikili, ki so jih kuhale češke mnetiiicv. C^rinak. rvota} in /večer je bila velika pojedinu. Drvota je bil na ćelu vsake akcije. $e *Lanes imajo v Narodnein p;ledališ*Ht na n.iipga ^pomin. Bilo jo treba skrbeli za zastore, a za nje ni bilo denarja. Drvota ,K* Miel voz ter šel ž njim • 1 hi>e (to hi;?e rekvirirat avstrijske zastave za t*rni z:i«tor. Cesarski prapori so bili še \r \/.\yAi\<™a preilvojnega blaffa. Iz teh av->trfj>kil» za>tav »nm potem sešili kra^en rrn zii»tor, ki ga ima ?leo naredili kmetiskij Ce^ke Iila-če. Neiuei \wv ^o v svojem gledalu^u v Ljub-!;ani igrali dalje. Xa v*e zahtove*. da uaj «^a '/apro, > Franca Jožefa. Isi-alcem »o platili gazo in jih poslali na Dunaj. Slr>-\enci so torej nemško gledaišee iui^eilli dru-jrače kakor mi Stavovsko v Pragi. Tako po-rrea režiser Mare»k. Mi pa bi glede prevz-jtja »iramskega gledališta dostavili ^e nekaj sponi inov, da se ue pozabijo. Zadnji ravnatelj nemškeg:i J ubile um &-jheatra.: v Gradišču je bil SedTheatervereina ter ri-btevali, da naj se zas-tor dvigne vnovie .n icjra dalje. Ako bi niti to ne pomagalo, naj bi policija s pomočjo jpledali^kih delavt*ev rpigrajace pomHala lt hi5e. Tako se je • i\i*_riiil zastor vuovk, toda iviž^i". ri»p«»t 11■ krik ;e bil /da§ že hui£i. obe-neni >t> jwt*eli Meti aa oder tuđi kani^tu-lvi. Glavni zast-tr i*' f«i1ei zopet iu za njim iftrlrz.ni /a*tt»r, n-.m&ko obein^tvo se je razbeijlo in gKHa-i2ali?Če je ostalo zaprto, Že naMednfeira one ?e je v imenu gle luliske^a konsorcija zjla-51I Fr. Govekar pri predsedniku nem#kei:a Thfatervereina, direktoiju Arturju Mahru. da se iieinški pač ne bo igralo uikoli vee v Ljubljani in da prevttnir« nemško jubil^j-no celdalisce za MovenAo dnunske predstave gledališki konsorcijt. Kranjski lirmiil-nk'i kot lampici pošlopti pa pTača konsortij majhno prisnavalng naj inRino Direktor Mahr ^početka ni >.erjel, Aa je Nem^m re---nj&io xa vselej odkl^nkalo. kon^no jxi ^e je udal in obljubil, da v par dneh o pri |>rev<»emu poslopja z \$**m invcntarKTn t*r *klartiW.i j mnogobrojnim i krasnimi »Jt-koracijami v pritlioju nasproti ložec*« hi**- Kmnj>1t«- lna-nilnit-e za Nemce posredovali rva Sloveura, gled. monter Franc Leben in oderski vr-varski rnojišter Franc Leben ter Ceh tapet-nik Ivan Mate jek. Vsi ti tri je so Se ianes uslužbenci Narodueiia gledalisča v Ljubljft-nL Tako je bil 1. jan. t. L obenem deset-letni jubilej odkar je /u vevno kunec uem^kih predMav v našem niestu In ,>lkar imamo poleg opernega pos^opja še po«<»biio dramsko gledalisče. Besedo ima;o naši čitatelji Čudna bojazen za žito I^rejeii smo:. Te e nobenemu smučarju ni prip^tilo, da bi tza kdo fjodil 5 smučar*kega terena, će?, dy dela Jkodo. Koncno ji* mož izjavila da L»ub-ljanč;mom sploh ne dovoli »mucanja p-j izrajskera terenu, čeprav ve, da ne delajo iko-ie. Mnenja >mo, da takim izpa^iom proti sinučarjem i imnsta. kajti s te-ni se ta lf>pi sport gotovo ne pos-peomenico. kar b" f>!1 Dač čioveko* l.iuben in uviške zelo nev:irni srvar. ker se z odkm'anrem eksT^on'ravi !n stavt'a.io svnje zdravie na kocko zakaj ba? z neprestani ođlrrivan;em se moški lahko ne^-arn-o preh-'adi KaSelj trscante v jflavi, ćelo pl.ručnica so popo^to posledica prcMa-jenja. ki ie nastalo radi odkrivania. da ne Stvorim o liripi in dTusrih ep:deTrp«čnih bo-!c_žrrfh Na ta nač:rt se lahko bolezen ore-nese rudi v hi&n in okuži vs« rodbino Vsa* intelieent. ki ve ka? so hac'li. hn to wxv šte\ral Sedaj ko je hrhja v Ameriki zahte-vala že mnojro črove^cfh žrtev in ko se Je ta nevarna etridemita prenesla tud! že v Pvropo (šrTei Berlin!) in kaicor vse kaže. hidi Tusrr»«H\iiT ne hn T>r*zaneri s.ve*anostih, ixi- prebili in družiti slovesnih Prilikah klobuk* na slavi in zakaj sa te pravice ne itvomiej© tuđi moski ko vendar kujeio zakorte. Po-slejmo dalje samo nak> mladino. k\ se ht 2e marsikaterim zastaielim nazorom uprh. Dečki so skoro vec"inom:i brez pokrival "i pozdravljalo Samo s poklorrotn alt prav p<* volasko salutiralo. Ali nu M lahko mo^ki pozdravljati na isti način? Zr.ti proć *- : * /astareto, 2z i:kf>reninjerto razrado. .Mis-I m, da te v itrteresu vsega prebiva!stva, da pade *a ideja na rodovitrrj tla. L'pani. da me bo pri te? akciji vsakdo podp:ra'! Flora V. Krizi in težave z denarno pošto Prejeli smo to-te pntozbo: Ko«ar ic ztsrei Šil pismonoša za Jenar in mu pusti 1 avizo na ček na domu, naj >e pripravi na pravo krizevo pot Dcnarna posta posluje v I. nad-stropju poštn^ga poslopja in ima d\ oje linic ra čck.o■^~ni promet brez v»t-h :iapi*o\', od katere strani j< dtthod in ođhod. Pri eni teh lin sprejemajo čeke, pri drugi jih i/pla--čujejo, kse je zopet btez napha, tako da je samo izkušenim poštnim geografom mo^na crientacija. Kajti »ictr žtiii in se potiš v gned pol ure ari todi derj, priđe* na vrsto, pomoliš aviro *»kozi linico, in zilaj stoprav zveš, da ta lina rte i/p!aČujc, ampak samo sprejema, da pa druga Ima pe^trczi v \-sa-ktrm ozitu. I>obrvi, sedaj ^e nastaviš znova k dru^i Irnici. katero dr^i pa že okupirano 5 vojakov, 9 bančnih slu^j, 13 odpraviteljev iz vcletrgovrn in 7 poslovnih gospodičen. Da ima vsak od te pospotle po 77 čekov /a predajo in totfko avi^, je samo ob sebi umev, no. Vmcs priđe ie kak novinec, ki nima >»«.■» boj kr>tnei4a in poročne^a li-sta, izpričevalj j ccpljcnih kazah in potrdila o plaćanih davkih ts 3 leta naprej, na kar !*e začne »giihanje^t in đokazovanje idontitett, boi, ki vec uradov anje vrši lepo v redu. tx to skrbe predpisi. Ej. tu >o predaleki, pre-vcxe ^td., glavno pa je, da je vsak jw in N-sak matija m vsak kovač lepo iravnan. zglajen in natančno cifro na citro naloien Cc ima^ srečo, priđeš morda v petič na m> sto. ko si ftfrikrtt čak a-! po cei« ure, dofcrđ rarpol >ien odicl. zapravH dragoceni čas, si razrrgal ciopoMan aTi popoMaii, fn končrro 1« dosegel s\oj namen, in prSe! do name-njem ih ti par ?ro$ev. Toda šalo na stran! Način prometa na denarni pošti je niravno*»t skandal, katere ga nav/Iic \"sem pritožbam ne mara ra-vna* teljsrvo niti ne ublažiti, ce g[a ne more /e odpraviti. Xaj se ne i/govuja, da mu ne* dostaia ur„dniitva m da je to dejstvo krivo vse; mizeriji Nedvomno se da promet ta* ko urediti, da *c \ saj /a pr\<> trctj.no me* -*eva txipre trtt.u lintca rj teltorni pc< nut. D\9 od teh. — v ostalih dveh tr^tjciah pj end, — n«tj, IhkIo i/kljuciiy i* \pluwcN.tiiK. ena pa T74cltoć»o /a rzptačeA aniic nanunji* na, saj nubena filijalka Jtnana ne ./plavu k-pać pa ga >"»« >prcjemajo. l*a u1 >c \thka >Ua na personalu, bi *c končno dalo ^huii-fi turdi t dvema linania, katere je pa trtba i napisi tako glede irplačevanja kot vpLuc-vanja, dohoda kot ttdhod.t ^trjtnk ttpnunti. fcar vsc vkup končno ne static \ cč. kut p«-/'»> papir,a Dalo bi ie tuđi u-rcJiti. da \k pto* met i± ostrbu promet n. pr sinio n pi>ih popoJdan^kih urah, dđ privatniku ni tri.ha čakati na pošiljke tvrdk in bank itd. /. nekoliko do'hre volie +t radi v tein omu Ja napraviti red. ali v»ai ublažiti scd*mjc tu* merc. -- poniiuo > praSanJe. J»*»ititin» V|n-a5m^ stavljajo rafiioamaterji, la«■ ntnitK1 tnogofte, da m^raro »>ni ki iinaji* -U-U-**! » i' , pladofati ravno tako \ iM>k^ lftn^. u«hi »*n*» linese^Jie priFtoj|»iin-t tv*k<'i oni Ki m» % \** se*ti radionpamta vr^Jnega («»»» i»li \m \eč tiK)č Din. Sij »Lane đeteVtot /. -« m» potrebSČlnami konmj 9V Dint ; Wnn \a\^ ki jo mora amater plafciH f^^ni u]»ia»t, rarmi toliko (>ni. ki r;i2^»JagA^» / *k ♦♦»*-torji. inmajn biki»i»cj« ttiitkn kA*»r »mm. i pač krlTtftw». /v jih [»oštna upnivj -orr meni v isti visini, k«fk>r la^tnike ve*ee%niii radioaparatom*. Sokol ni irlavni 54vitp3tini JSS \ Krajrujov.u u- ff io ^klttijt u<\ <• vrii v t^kiHfin \ o slovnein le-tn Saft-ma profivetiia k>L,i. \ kn-l-ro j • \saka Župa lomilo starc*šin»tvo JSS na predloc |»n»-»**!-nej^i odbora JSS, tla naj s« vrit I. Shveuh prosvetna :•»!:■ »<\ "ili—ti, jaaiMtri« v »ju*. ljani. Cilj t.- -.■•!.• f, <1a m» *»-I^U raoTiMrivn.-njn n»7>t!KM0* \x\ teniPljf^ kritike du»fJajij.e^a Jela v prvih l»'tih fb *toja J^i — *m#r prfflt!>rj«ii m ^mt«*mt tu*ni aktiji in oi^todi sokoUke^a fr li ? bornle-jo delegati v**"h iup t* naJe »Iriav*. l>*>-loc^ni 9o p»cebni referati. r*»f^r<-»iH in kc-referenti. - U w:likt> Tr^mmjmj*1 t* im^novatio *olo, ki bo rrHtta u'otovo lepth tt*p*»ho\. I*ro«vHn* *^*« >• priči* y nflerio 2»L jau. ob 0. <1Xtpcll>ki iW \ Beogradu \. lfSf>. .-♦• vrš^ i. v*>») utte-u/iv-uo!*tjo, Eno na] valnej£ih v prazan i |e pr#->tor, vla katedra *e bodo vršile \**> zl^tn^ prirwiifve V ta namen so >e st»»Uili tJdiiet v B^HipTaln pr^Jjtavmki I•♦'ojjraj«kf -okol >ke žuj»e, f/i *-• >kopii" - -taro#»lo JSS bra-rotn K. *irtrkoni J.>> br.i4om đr. Mu mi kom. ki -Ij tr>pof<»vala v tVocra*!, c»«iK>eijo /a f.ro?rtmt ita ktterc-« lLaj bi •<* vriil II. vv^okoKki ih«. — i .l.uiH ib 19. uri \ tehnadnici fta r^alki. Pr>ii\a>o ^« dmMveui flani, dn >.f* udf*le4e p«»Uk>*1<»-\ilno tega of^t>eira ibora. — <*ok<»Ntu» vvad«Kv. — G lav km >ku|»t«ctM4i Jse* .-^ bo vrkii.4 k-t?*?; rta .*«B*afcti m ^toer aajtert Jh. mare*, f*% tej priliki bo \wii ^vefaTui r*tršrim» -S. iu ^4. mara fnnjo ibororali. *s.tve«ni ^n^vHni ruJl^or, t^hni^ii) «• 1ht*t JSS in druci .-;jv^ijti oi*»t'ki. — KHetuic* JSc*. L-W». pr -la\ i Juc*>^lo-\ etički sokolšivi %.iv* i lOletnioo »voj^-ga °V stoja. L**tanoviia glavna »kup^cina JSS **» i^ vršila prt-'l -lesHinn l'V'hi t'lKJt VVallace: -7 Kdo je morilet ? Roman — Bili ste pravo strašilo, — je dejala Molly smeje. — Mislila sem, da vidim i>rkazen. ki straši že mnogo let v tej sam*jtni hišl. In ko sem vas vid eh pr-vič — Prvič? — je vprašal Ffank začuđeno. — Kaj ste me videli dvakrat? — Videla sem vas na hodniku, ko ste prišli v hišo. — Kai ste pa delali? Saj sem priŠel o polnoči. Lokavo se je nasmelinila. — Vse vani povem po zajtrku. Zdaj bi nerada govorila o tem. Razburjena in prestrašena Barno-va jih je že čakala i jcujo Dasi se je drttfba zbrala v tako Čudnih razmerah in dasi so Molly še vedno rojile po glavi misli o ročni pnkazui in okost-nja4vu, vendar je bilo z* mizo zelo pri-jetno. Ko so poslali pa okedu Barnovo v kuhinjo, je SoKrates pripovedoval, kako je bil Mandle umorjen. XXIII. Kako je bil Mandle umorjen. -- Zložil sem drobne kamenčke in iHislim, da mi manjka do papo kl ne slike Še glavna, temeljna crta glavnega r a« loga. — Kaj misliš s tam? — je vpraša! e*tnKton. — Mislim vzrok strahu, ki je naj-rej združih pc*:em pa na tragičen na-r» fazdvojil dva moža, Johna Man- eja ifi Robef.a Sfofiea. Mnogo po-robnosti iz njunega življenja sem na-cl v arhivu Scotland Yarda, a najvaž- nejše sem zvedel od služin-čadi in tu od Mollv. — Od mene? — je vprašala Molly začuđeno. Prikimal je. — Jn iz vašega opia'žbvarija. fib sem dobil pred dobrim tednom od Mandle-ja vabilo, naj pridem za en teden k njemu na tomete. sem bil zelo presenećen. 2e več let Mandleja ni sem videl, zndna sva bila. roda dobra prijatelja nikoli nisva bih. Dokler sva služila skupaj. sem imel opetmano priliko kritizirati Mandlejevo delo. Bil je izredno vesten in če ie hotel koga razkrinkati. je preko raci I me je dostojnosti in po-štenosti Gmorim o primeru Kermetjia VVarda ali. kakor je vam znano, Mo!ly, gospoda Jetheroea. — Jetheroe je bil zloćinec? — je vprašala Moliy prestrašeno in Sokra-tes ni takoj odgovori!. — Bi! je mož, ki je zaSe! v zelo sla'bo dmžbo, — je dejal. — Zaplete! se je v dvomljive kupčije. Toda tak ral je bil še zelo mlad. In predno se je otrese! slabe družbe, je bil are ti ran in obsojen na več let ječe. Ko je priSel iz zaix>ra, je znova zašel med sumlihre ljudi, ki so ga spravili tako daleč, da je bil soudeležcn pri ponever1>an. Mandle je poneverbe odkri! in Ward je moral ponovno v jeco. Mandle je delal marljivo in vede! je, zakaj. Med preiskavo je zvedel, đa je Ward oženjen in da se je poročil z zelo lepim dekletom, kl ni slutilo, da nima čiste vesti. Poročil se je z njo pod tujim imenom — pod imenom Templeton. — ie pripomnil Sdkrates fieTtjfcttt v zađtezi Molly »a je začudenio pogledala. — Teinpleton? — je ponovila. — Ali ni bila to-------ni bila to moja mati? — Da, bila je vaša mati, — je od-govoril Sokrates. — Torej je Jetheroe moj . . . — Jetheroe je vas" oče, — ie dejal Solcrates, — in vedite. Molly, da se je vse to zgodilo že davno, zelo davno. Trpel ie mnogo za svoje grehe in nedavno sem se prepričal, da proti nje-govemu imetiu ne more biti nobenega ugovora. Vedno sem mislil. da ie naloži! del poneverjenega denarja in đa živi zdaj od njega. Toda motil sem se. Poded<7val te lepo premoženje v času. ko so ga izpustili iz zapora. Teta mu je zapustila vse svoje pre.moženje, ker n\ slutila, da je zašel na kriva pota. Morry je rloboko dihala, presene-čeno je gledala Sokrata in bilo je jasno, da ocetova krivda in niegova pre-teklost ništa tako važni, kakor zavest, da njen oče še živi. Jefheroe je iž^inil. iz sledili šo ga pod đroirim hnenorn. Mandle se je za-ljubrl v njegovo ženo in prepričal jo je, da Je njen mož nmrl Predložil ji je do-ka«e, ki jih je ponaredil. Morda je bi! ponarejen in podtaknien tuđi mrtvački list tega ne vem točno Toda uboro ženo je prepriča!, da je ovdovela in oženil se je z njo. Mo!ly je majala z glavo. — Zdaj razum em. So vraiil me je zato, ker sern bi!a hči svojega o^feta in zaradi očeta. — Da. s tetn se da pojasniti njc^jfo-vo sovra§tvo. — ie prrtTdil Sokrates Smith. — Mandle je napenjal vse sile, da bi spravi! vašega oč^ta ponovno v ječo. Delal je noč tn dan. da rrra dokaže davno poneverbo, za kafefo ni Bit kaznovan, ki pa je bila zabrisana z nie- govo prvo kazni jo. Uo:c\ ga je zrwrva poslati na galeje. — Pred dobrim] dvajsetlmi leti sta sklenila John xMansti. Preselila sta se v Hinghead, bila sta soseda in na videz dobra prijatelja. Posečala 5ta se, ko se je Mandle oženi! in ostala sta dobra prijatelja. Toda scasoma sta se začela drug drugega bati. Kdor ni bil dobro informiran, ni mogel vedeti. da se je Maiv dle bal Boba Stonea. Pred sedmimi leti je za5e! nabavljati pasti na travnik in na vrata je pritrdil električno žico. Tuđi Bob Stone se je zavaroTal. Ta preokret je nasta!. ko ic posta! Stone ako čudovito robožen Vam se morda zdi, da je bilo to brex pomena a!i ra da Bo-bm- pozdrav mfsijonarskeira rhrv rovahja v Oogalmingu ni bil nič po-sebnega. a vendar >e ta vest tako raz-burila Mandleja, da je sJdenil ubiti Stonea pri prvi priložnosti. — Toda zakai? — je rpra^a! Le-x"mrton presenečciio. — Ni euda, da pripovedtie spokor-jeni grešnik na misijorarskem zboro-vanju, kako je grešil. — je odgovori! Sokrates. Psiholozi trdifo. da je to neke vrste ver^ka ek«al+acija. ^rK>knr|c-nec je vesel, da more sam dclaii pokoru m Mftridle se ie bal 4a \v Bob 5t»*ne ne vstal in ne izdal njune skupne iai-ne. Jaz sem dd prepričan da je !5ob Stone Nimu'ifa! poTožnost Ja h\ /bu-dtl v Mandle)tt_ fr» ^9?^ Mrsftm tuđi, cta ie B6b Sfon^ veaet. 4^ šfiiijč njff-gov bivši prijatelj umor. Dobil sem va- bilo, naj ga postim i« bil sem z-elo presenećen, kaj ti Mandle ni imel rad tujih ljudi okrog >cbe. Imel .»e lorej tehten ra^ios, da me je vabil k sebi. Zdai \ein, da me ie vabi I zato. da bi mu dal avroritative-n alibi. Moja bt-seda bi pred sodiščem zadosto\ula. Ce hi izjavil. da sem \ idel. kalo so Johna Mandleia odne^li n>a posteljo in da jt imel tako hud re\matizem. da ni mogel hoditi. bf nihćc ne storil, da je obesil Boba Stonea. — Obesi!? — je vpraša! presenećeni Frank. — Kaj ga je hotel obesHi ? Sokrates je prikimal. — Oba sta imela možnost dogo* o-riti se v rujni sili. Oba sta poznala Morsejeve znake in ob določeniJi noč-nih urah >ta si signalizirala. Dobro, na-daljurm<'. Mandle je določil za umor f. jMrtij ih mfinjfo mu Je W!o lefeće na tem, da bi bil ja« ta dan lt pri njem. Pm*i! mf ie. na i brzoj avim. če N Wl prisiljen odgoditi ?rihod. ■? Mnl!y mi je pffpcnredcyrab, da je kaza! papoldne znake silne ra/burjenosti. K'> me ni bilo s prvim vlakom, jo .ie vprašal, če ni prispela brzaiavfca. NeMaj dni i»rtd luunhn pn hodom mi je pi>al. ua rnia huj revmati/em tako, da sam nt more lioditi. Na Jan najin^j^j nrlnoda Ić dosegla n.icjioV« boic/en \ rhunec. In to ic bilo važno »a zloCin. K<> ie prtšei ix>poldut* Sttme, >erti B«>\cdal. da lx»lczeii «šamo finuira in d:« Ui rad /večer i n.iirn fo-x**ril. da Pit ne more določiti kra.u ker ne ve. kaj lx>m ix>Ćt'I zvečer »a/:. TI* "tog.i večera je bil ftot) na straži ffl Marjcflr tn« rtr sisnalieint! » meem* ^Yt-tmo. {Jeli đoni Stoji v dolini taka. Ja je vide! Bob v cneni oknu odse\p luci. Stran 8. •SLOVENSKI NAROD« dne 12 januarja 1929. Strv 10 INUEHTURNH PROOHJH *ng!><>« . rivi n:i*nfi PlANIHKA (A7. preo« vi ja. fiiati tn o»vc* 2uje krt Izholjšs Uabc c»reH«vvji» *anie, oholonj« m«»krtćt>e visine, Jeter. Sole* Id ž'>l£oi kamen Vzp* čuje pri arteriotkterozi - .PLANINKA* U) \t pristcD v plirtnhiranih p«u tretih po Din 20.— t na* atomu pro)rva}a)ea: .EKARNA BAHOVEO Lktbljsn*. Konffresnt tr* CJS^HBBHBSBHSBSBiBH^^SM^^H^^^^^^^^^^^^"^ Graška tvornica vapoov ifl streieir deln. družba prej JOH. WEITZER. Dieselovi motori; s kornpresorjcm ah brez :i;e&a, oj 30—30tX> HP. Majhni obratni strošk Mnogo priznanj. Brezplačna po'asniLi in ponudbe potom naših zastopsie\ Beogradu: Ing. O. Meinhai*d, Knez Mihajlova 49 v Zagrebu: „Snop" Hrvatska Gospodarsko - Prometna Zadrntja, Ga;ev.i ulica W Zahvala. Za Drttnnoiie dokaze iskreneta soCutja, ki smo jih prejeli 06 prillki nreianc ^mrti naSeza srčno ljublicnee"a soproaa. sina. brata, ne čak a, brat-ranca. /eta in svaka, v os pod a Ladota Har urednika I iuhlianske kreditna banke /a ix)klonienc krasne vence in šopke se u»m potom vsem naitou^e /aiivaliujemo. Posebno ^ilivaio d2om 111 koleiticajti i>okoinikovim, nadalje pevskernu društvu »Ljub-liarisk; Zvon* tn niesa pevovodju zi Doklonjcne vence in za prelepo tola/iind petje. zastopnikom pe\*ske2a 2-bora *GlasA3ene Matice« in »Slože«, kvartetu »Liubli. Zvona*. Sokolu L, jovormku za tople poslovtlne bese-Je na zrobu in kon^no vsem prijateljem in znancem, ki so dracesa po-koin'ka v tako častnem številu soremili n;i niesovi zadnn dou. V Ljubljani, dne 12. Januarja 192V. 2ahijo£a sooroca Vera Hartman, ^ rodbini Hartman in Koman. Kanarčki v o^tt>kr\Tii harcerii, f:ai ^tsvci. in Ic fXiroe časničke pocctu razpjoda-rt, samet po 150 Din, ian;:čke po 35 Dm. Boiiorićeva irlica 33. 8S Službo dobi s.tar«rša natikarica, kavcije i.'noi-oa, xa ptcothsuio jostiU»o iwle« Ljubljan-e. Pijaca Da ra^-un, zaslu-žek do4>er. Dopisi na: Zadrus^ zostitaičartev. Ljubljana. k}er tu\a-ttJeffn pri J*j>ii>u Pogatnik, črvljar-stvo, Limbno. p. Podnart. 87 Auto »Eseks za«iw:, s 5 *<*ieži, v izvanredno d«.-brem stajnju, nadodaj ra 40.000 D:ti. \>raiati: 5»kodir>: zaved:, — Račko-ja br. 2, Zajj«*. M Obleke i u ;>es;*e coa-!«:« prvovrs-tsio iz;m oziroma \tamera v najem. Ponudbe pod ►PeVaj-iJa 75c na upravo teffa lasta. Dekle moćna in pridna, dobra kuha* rica, vajena vsega dela — išće I službo pri buljši rtnlhim v me-stu. — Ponudbe pod «Poštena 64« na upravo »SI. Na^Hla*. Naroda«. Malija Trlep, Ul'BUANA 7. Sv. Jonteja cesta ^ri^ro^a svoje podJeLL*: Ko.anje kooj, voz m kolarstva. 112/1 Kupujemo zlato, srebro, platin in plačarao I srebroo trooo D*n 36a 2 srebrni kroni l>w 72a S srebrnih troo Dia IS-— Prevz*-oiemo v oozarea;« va po^ebrr-oje — Tovaru ta točenje dragih kovla, Sp. Slika. Sv. Jernela cesra fttev. 8. 110-1 Puranovo puh perje najlepše, kilogram D^i 16.—, lepo kokošje perje kg Din 14.— razpošiljam po povzerju. — Franjo Podlipnik. Novi Marof. ^_^____________ 58 Prodajalka dobro verzirana v mehani sm»* ki, z enolctno trefovsko prakso, želi premeniti službo s 1. ali 15. fehruarjem. Cenj. ponudbe pod «cProdajalka tfi» na upravo «SIov. Naroda« Strojepisje % cvttrnd lji Jn-jvTi: IlČj. i\x začetnike in izveibanc«. L'čna ura 4 l*;n ChriSro'^v 'ični zaved. I>oi!v>-branska cesta 7. 67 Gospodična z večletno prakso, z.-uožna prsar^-ik:h del, Sčtr službe blagajničarVe a'A kofitoristna;^. Nasrop; ?o do^'-vuru. Ponndbe na upravo tega lista pod »Pr:dna 6S-. Stanovanje 1vph >ob, Unimnj*» iu prttiklin >čem v stari ah novi hisi. Pla-'vain <*vent. za pol l*»la v naprej. Ponufibo n.i ur»r. ^rn li^ta pol i-'fbrnnr .*S.^-. Gospodična stara 20 le». ?5če službo v£SO:it«-Tjlce k enemu o4rwku Z-r.olna s!o-veoslteea io nemSkeea jerilta Na-stop 15. Jaonarja. Ponđdbe na apr. teea l:s:a pod »VrgorteTlica 70c. 1 leto na obroke morete dobiti RADIO APARATE hi sastavne dele od 1 do 8 sveiiljk v preci/n1 i^delavi. Zahte- vi'te cenik P. 6 in o^oe RADIOBLAŽEK : BEOGRAD, Jakšićeva II e>\ leieion 41-^5 Krušno moko i a i b o 11 * e \Tste dob'tc vedno »vežo pr A. A M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tuđi na dom. Prevzamemo v mlev tuđi vsake nmoiino domačt ai banaško išjenice — pr> maniših množmah po ^akoi /ameniamo '3 rnokc T otroht. RADIO apara'.e »a ic>:j»ne dc!e č. Za-htcva^c cenii P. 6 od RADIOBLAŽEK Beograd, JakAi^eva II, Telefoa 41—«5. Odplaćito oa I leto do voljeno. Stara vvamsdoriska mehanitna tkaln'ca in mani-pulacijska lirma i$če za potovanjc po alpskiti deželah Jugoslavije in Da macije dobro uvedc-83 nega. pridnega provizijskega zastopnika Cen:. ponudbe i>od uavtdt>o oosedaniega i-o-slovanja in referenc na PICHARD LEDERER mehanićna tkalnlca, Warnsdor(, Ć. S. U. Svetujemo Vam, da si nabavite samu edino naiboljše in najlepse KOLO in SIVALNI STROJ mi švicarski pletilni stroj „ D U B I E O " is otam naj- buljši i)i sat ni stroj v kun- strukcni in materijalu „URANIA" Gritzner \fldler limo pri lm Petel nc-u Ljubljana. Teefon2913 januarja se vrši l.žrebanje srečk državne razredne loterije Dijask m roditelem, privatnim in rednim dilakom srednjih $o! Prufesorji privatne 5olc «HajduLović» so pričeh z ▼pisovanjem za novi tečaj (ju» r.ijski rok) V te} soli. ki deluje 2e čez 30 let, *e jimči vsakemu dijaku ia u&pch, ker poučujejo najspu^bnejši in najizkuienejš1. profesorj:. Sola trna rc4e tečaje: 1.) ZA PRIVATNE LČENCL v*K.E), ki icle dokončati privatno gimnazijo in na* praviti maturo. V cnem tečaju, ki traja 4—5 mesecev. lahko dovrše dva ali več raz redov ^ininazijt. 2.) ZA REDNE LCENCE (-KE) državnih gimnazij, ki ^>e čutijo ^Iabc ter oni. ki žele prei dovršiti solo, lahko to sigurno dosežejo na tej soli. 4.) ZA L'ČENCE, ki žele, da do leta >topi'o v vojno akademijo. On ućenci ke poleg priprave zj razrede, ki jim še manjkajo za vstop v vumo akadem ;<•. priprav * ljajo iz gradiva za »preiemni izpit. 5.) ZA LCENCE (*KE), ki icle u raznih strokmnih šoi prcstopiri na gimnazijo, t^r oni. ki morajo položiti razne dopo'nilno izpite, rlasti dovricni realci \z l*tin*ke^a 6.)"ZA L'RADNIKE. TRGOVCE. OBRTNIKE !N DELAVCE, ki jun je potrebtu gimnazijska izobrazba V enem tečaju Ijhko dovrše po dva in več razredov n si tako /asigurajo bodočnot. Ti udeležtnci se morejo pripravljati tuđi i dopi^imi predavi# nju ne da bi morali zapustiti stanovanje tn službo. Takim učenecni ie poiljejo pr«» vodi i/ vith jezikov s slovniškimi in sintuktičninu pojavruli. izdelane m razložetie rnatematićne in geometrijske naloge, predavanja iz drugih predmetov itd Roditelji, dko želite, da vaše dete dovrši razred, za katereg* se pripravim, vpiiite Z* takoj v to solo Ne dajte, da bodo zasmni va5 trud. ^tr^ki in ćas. ako daste deco za pripravljanje kamorkoli drugam . Ta iola je za to leto angažirala 20 najsp^sobnejših profesorjev, katerih zmoznost in deto jamči za uspeh dijakom, s katenmi delajo. rasoli so jako ugodni Siromašni učen,:i dobe \clik popust. Predavanja so dnevn* in večerna. Večema predavanja so za udcležnike. ki so cez dan zaposleni m ne morejo i-hi*lcovati dnevnih predavan) Delo traia 4—6 ur dnevno. Za učence iz notranjosti obston penzienat pod stro&m nudzotstvom projesorjev Ti učenci se moraio preje prijaviti. Predavanja se pnčno 1. februarja t. 1. Podrobnej.U ohve*tila daje in vpisuje vi>ak dan O. POPOVIH. NjefZusLva 43 (kod Slavije). BEOGRAD. - Tilcton 16—63 ZADRUŽNA HRANILKICA reg. pos- in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 r'oclehu;* vsakovrtoe Kredite, eskomtlra mentee, inka- Sprejema tinuillne »rloge na kntlilec ali v tekoetm