teto V., štev. 253 Lfubljana, torek, 16. septembra 1924 Poštnina uavšaHraitf. faha|a oj> * »|ntra). fffM nesečno 20-— Din B inozemstvo 3(h— -neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo! JJiklošiieva cesta št 16/L Telefon St 72. za gospodarstvo prosveto In politiko Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul, it 54. Telef. št 36. Podružnici? Maribor, Barvarska ul. i Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. žekor. zavodu štev. 11.842. Zaradi obširnega poročila o porotni razpravi proti Alojzija Jerančiču smo morali v današnji številki deloma spremeniti običajno obliko in razvrstitev lista. Čitateiji si bodo že poiskali rubrike-ke, ki jih posebno interesirajo. Ljubljana, 15. septembra. Radičev tabor je za nami. Ko «tarna stenografski zapisnik govorov (biia sta kar dva!) predsednika HRSS, iščemo zaman one odločilne besede, ki bi jugosiovenski javnosti pokazala, da je politika velikega mojstra hrvatskega separatizma in vrhovnega voditelja državo in narod razdirajoče politike, krenila na trezna in realna pota. Naj-epasnejši eksperiment, ki je bil dosedaj izvršen na račun naše državne eksistence, Davidovičev režim, bi bil s tem — to odkrito priznamo — dobil svojo moralično in politično utemeljitev. Radičeva izvajanja pa so pač prinesla razne milejše fraze in previdnejše izraze, ali ostala so v svojem bistvu v okviru nepromenjenega separatističnega in protidržavnega programa. Kar je bilo odkrito povedano in še bolj to, kar je Radič skril v frazo, je ono isto, kar smo culi dosedaj. Morda nekoliko drugače povedano, a tem pregnantnejše, ker se ve, da je Radič govoril s stališča nove taktike, ki ga vodi iz Moskve naravnost v kraljevsko vlado v Beograd. Ni bilo treba, da je Radič v »pelo vanih aluzijah« Vi me razumete* mežikal svojim masam, kako je vse to, kar pomirljivega pripoveduje, le ?d usum delphini, «da se Vlasi ne do-sjete*, njegove besede o republiki in monarhiji, o državni vladi in parlamentu v Zagrebu, njegove pretnje z ruskimi ladjami, njegov ton, kadar je govoril o naši državi, vse to govori za sebe. Stvarni vsebini njegovih izvajanj je prilično d olik oval arzenal starih in deloma sprostaških vicev in prostona-rodnih sentenc o svinjah, prascih, ma-garcih, oslih, bedakih in njegovih de-magoških fraz, s katerimi je laskal kmečkim masam. Popolnoma v skladu s teatraličnostjo prireditve je bila tudi pobožna pavza, ko jo zazvonilo poldne . . . Toda to so zunanji utisi. Na glavno vprašanje, ali je pripravljen sodelovati v vladi, je Radič odgovori! z d a. Za naivno sentimentalne duše izgleda že ta odgovor kot velik dobiček in mnogi ga bodo poskusili tolmačiti kot odločilni preobrat v Radičevi politiki. Pozabili bodo, da smo ta, da slišali že pred 14 dnevi v oficijelnem sklepu predsedništva HRSS. Nič drugega Ln nič več ni Radič tokrat povedal. On ?e ni izjavil glede forme tega sodelovanja, a glavno je, da je glede c i -1 j a povsem jasno povedal, da gre le za taktično potezo, ki naj HRSS približa končnemu cilju njenega programa. In tako je ostalo glavno vprašanje problema, okrog katerega se suče vsa notranja politika naše države. nerešeno, ako ne smatramo, da je rešitev v republikanski formuli HRSS. Sodelovanje v vladi ni »sporazum*. Od tega, da postanejo radičevci ministri, je sicer odvisno življenje današnjega režima, a življenje naše države je v pogubi, ako postane Davidoviceva vlada trojanski konj, s katerim se sovražnik vtihotapi v notranjost trdnjave, da jo potem razruši. Radič gre v vlado. BLii bi slabi Jugosloveni, ako bi odklanjali možnost njegovega sodelovanja in niegove soodgovornosti. Toda, ker je dolžnost dobrega Ju-goslovena tudi ta, da se vpraša ne le kaj, temveč tudi kako in čemu, je narod pač upravičen biti na jasnam o tem, pod katerimi pogoji in s kakšnim ciljem? Dovolj je bilo dosedaj frazerstva o »sporazumu--. Enkrat bi hotela široka javnost vedeti, v čem obstoja ta »sporazum* in treba ji bo pokazati otvorjeme karte, konkretno povedati program »soorazuma*. Kar je Radič povedal v Zagrebu, to je njegov sporazum. Toda je tak. -Ja ga nikdo, kdor veruje v eksistenco našega naroda in njegove države, sprejeti ne more. Vlada pravi, da ie 7. Radičevim nastopom zadovoljna. To so besede, ki prav gotovo ne izražalo njenega notranjega prepričanja, ^ii menimo, da v Zagrebu ni !>ila premasaiw kriza, v kateri se nahaja Davidovičev eksperiment. VLADA PRAVI DA JE ZADOVOLJNA- - PRIČETEK POGAJANJ ZA RADIČEVSKE MINISTRE. Bcoprad, 15. septembra, p. Tekom da- čevci, so začeli besno vpiti: »Zivio Ra- ° 7 1 ... ,w .. * . . „ . n t 1M_..I T\/»li r^ilitnricljl našnjega dne je bil v vseh političnih krogih predmet razgovorov edino Radičev govor v Zagrebu. V vladnih krogih se Radičev govor motri z zadovoljstvom. Razni ministri izražajo, da je položaj vlade po tem govoru stabiliziran. V opozicijskih krogih se ugotavlja, da Radič ne odstopa niti od federacije niti od republike. Vstop radičevcev v vlado s tem, da oni vztrajajo pri svojem programu, samo slabša situacijo. Beograd, 15. sept. p. Podpredsednika HRSS Maček in Predavac prispeta po« noči v Beograd. Jutri se pričneta noga, jati z vlado o vstopu radičevcev. Tre« davac je izjavil, da bo najprej poizkuša!, da HRSS dirigira v vlado člane neposlance, ker je precedenca, da je v vladi minister, ki ni poslanec (voj= □ i minister). Ako jima to ne bo uspelo, se bosta pogajala o resortih. Govori se, da bo Radič zahteval pet resortov, m. dr. prosveto, šume in rude ter poljedel, stvo. V tem slučaju bi se izvršila pri, merna rekonstrukcija kabineta. Beograd, 15. septembra, p. Nocoj je bila v predsedništvu vlade konferenca ministrov, na kateri so razpravljali o situaciji po Radičevem govoru. Prečitale so se tudi brzojavke, ki jih je dobila vlada o uboju Todora Aleksandrova. PRVA POSLEDICA RADIČEVE SKUPŠČINE. Zagreb, 15. septembra, r. Včeraj so prišli skozi Zagreb gojenci podoficirske šole iz Maribora in so nadaljevali potovanje proti Beogradu. Njihov vlak je stal na južnem kolodvoru ravno na tiru, zraven katerega je vozil vlak z radioevi-mi shodaši, ki so se vračali domov. Vojni gojenci so imeli vagone ozaljša-ne z zelenilom in državnimi zastavami ter grbi srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi. Kakor hitro so to zapazili radi- dič! Živela republika! Doli militaristi! Železniška policija je intervenirala, da ne pride do konflikta med obema vlakoma. Vojaki po naredbi svojih predpostavljenih niso zapustili svojih vagonov in so potrpežljivo prenašali te »ovacije*. ATENTAT NA RADIČA? Beograd, 15. septembra, r. Tukaj se je danes zjutraj raznesla vest, da je bil včeraj v Zagrebu poskusen atentat na Radiča in da je aretirana trojica ljudi, osumljenih sodelovanja pri atentatnem poskusu. O kraju in času atentata v ministrstvu notranjih zadev ničesar ne vedo. Potrjuje se samo to, da je trojica bila aretirana, ali da sta bila dva izpuščena, eden je pa na podlagi gotovih indicij bil pridržan v zaporu. KRALJ IN KRALJICA NA BELJU. Beograd, 15. septembra, p. Nocoj ob 22. sta odpotovala v Belje kralj in kraljica, kjer ostaneta nekoliko dni. KONFERENCA RADIKALNIH PRVAKOV. Beograd, 15. sepetmbra. p. Danes do, poldne se je vršila v radikalnem klubu konferenca poslancev, kateri sta priso, stvovala tudi Pašič in Ljuba Jovanovič. Poslanec Mita Dimitrijevič, ki se je ude, ležil Radičevega zborovanja kot novi, nar, je referiral o svojih vtisih na Ra, dičevem zborovanju. Po tem referatu sta imela Pašič in Jovanovič konferen, co, ki je trajala od 10. do 11.30, o situ, aciji, ki je nastala po Radičevem govoru, ter sta konštatirala, da vlada med njima popolna soglasnost, tako o presoji situ, acije, kaleor tudi o načinu izhoda iz te krize, v kateri se nahaja država. Kon, štatirala sta tudi, da v Radičevem govo= ru ni nobenih izprememb, da je Radič ostal pri istem programu in pri istih težnjah. POTEK NOČNE RAZPRAVE PRED LJUBLJANSKIM porotnim soDIŠČE AL —POROTNIKI ZANIKALI UMOR POTRDILI PA uboj-(Obširna poročila o razpravi prinašamo na 5- in 6- strani- Todor Aleksandrov ubit ŠENT.IERNEJSKA NOČ V BOLGA pajp^^ UMORJENA. — TODOR ALEKSANDROV ŽRTEV ZAROTE- POGAJANJE ZA OLAJŠANJE POTOVANJA V ITALIJO. Beograd, 15. septembra, p. Med našo in italijansko vlado se vrše pogajanja za opustitev potnih listov na potovanju med našo državo in Italijo- Beograd, 15. septembra, p. Zunanje ministrstvo .je dobilo iz Sofije od našega poslaništva službeno obvestilo, da je bi! pri nedeljskih pobojih v bolgarskem mestecu Džumaii ubit tudi sloviti vodja macedonskih komitašev Todor Aleksandrov. Podrobnosti o umoru in njega vzrokih še manjkajo. Sofija, 1. septembra, r. V Zgornji Džu-maji sta bila ubita macedonska voditelja Aleks Atanasov, zvan Alekopaša in znani revolucionar Atanasov. Istočasno sta bila v Sofiji javno ubita macedonski poslanec Slavko Kovačev in komunistični voditelj Hadži Dimov, ki je bil izvoljen namesto umorjenega Petkova. Atentatorji so bili na mestu linčani. Preiskava v Džumaji je dognala, kakor trdijo vladine vesti, zelo razvito organizacijo macedonskih federalistov. Todor Aleksandrov je bil izrabljen v zasedo in ubit. PROGLAS MAKEDONSTVUJUŠČIH. Sofija, 15. septembra, p. Snoči po -------- ---------„ - umoru polkovnika Atanasova in vojvo, ' Aleksander Protogerov. Preokret v avstrifski kovinarski stavki USPEŠNE SKUPNE KONFERENCE. — OBOJESTRANSKO POPUŠČA-NJE- — PODJETNIKI SPREJEMAJO DEL DELAVSKIH ZAHTEV- Dunaj, 15. septembra. Večerni listi I iz Gradca in okolice, soglasno ugotavljajo, da bo mezdni spor Dunaj, 15. septembra, j. Na danas* v avstrijski kovinski industriji najka, nji plenarni seji d-najskili industrija.cev sneje do srede uspešno rešen. Danes | je bila glede pogajanj z delavci in vlado popoldne so se vršila med obema stran, z glasovi večine sprejeta resolucija, v de Aleko,paše, kakor tudi šestih detek, tivov in petih četnikov je bil ubit tudi Todor Aleksandrov. Makedonska revo, lucijonama organizacija je izdala davi komunike o umoru svojega voditelja. Poročilo se glasi: c,Dne 31. avgusta (po starem stilu) je bilo izvršeno veliko hudodelstvo. Za, vratno jc bil umorjen legendarni vodi, telj makedonskega revolucionarnega gibanja, član osrednjega odbora notra, nje revolucijonamc organizacijo Todor Aleksandrov. Morilca, Grujo Glogov in Dinčo Retenarov, dve najvarnejši in naj, udanejši oprodi Alekse Vasiljeva, še nista prijeta. Zarota je popolnoma od, krita. Organizatorja atentata, zarotnika in izdajalca Aleksa Vasi!jcv in Gjorgje Atanasov, sta bila s svojimi pomagači kaznovana s smrtjo s strani organizacijo. Todor Aleksandrov jc mrtev! Živel Todor Aleksandrov! Živela svobodna in neodvisna Makedonija!» Za osrednji odbor anotranje make, donske revolucijonamc organizacije* kajna pogajanja, na katerih je bilo že opažati obojestranski preokret. Indu, strijalci so imeli sejo, na kateri so dali svojim odposlancem nove direktive, prevladuje prepričanje, da bo prišlo skoraj do sporazuma, ker tudi vlada ne smatra, da ji je treba intervenirati. Da, vi so stopili v stavko kovinski delavci kateri se izvaja, da bo plenarna seja v pričakovanju koncesij in olajšav, ki jih namerava dovoliti vlada industriji, pristala na zvišanje mezd delavstva, ven, dar pa v mnogo nižji meri, kot sc je zahtevalo. Pri tem pa naj bodo izvzeti obrati, ki kljub olajšavam nc bodo mo* gli nositi teh bremen. Avstrijsko vprašanfe pred Zvezo narodov DIŠČEM- - GOVORA ZASTOPNIKA ZASEBNIH UDELEŽENCEV IN ORTOŽENČEVEGA ZAGOVORNIKA-ženeva, 15. septembra, s. Na današnji j dov, ki mu bo avstrijski odbor poročal, dopoldanski seji finančnega odbora Zveze | Kontrolni odbor je imel danes se,o. 1 o-narodov je prišlo do sporazuma med ti- i ročiio finančnega odbora, ki _bo ju.ri nančnim odborom in avstrijsko delegacijo j predloženo Svetu, bo nato izročeno jav-o vsoti, ki se dovoli kot proračun izdat-: nosti. kov za Avstrijo, in sicer v znesku 495 . ANGLEŠKI POMISLEK! PROTI GARAN-milijonov zlatih kron. CIJSKEMU PAKTU. Tudi glede finančne kontrole je prišlo! London, 15. septembra, s. oldne se vrši kabinetni svet o tei za- SSVLZStZ—ViBt**. »«"** * Nedeljski Radicev tabor MESTO NAPOVEDANIH 100-000 JE PRIŠLO NA ZBOR LE 50-000 UDE-LEŽENCEV. — RADIČ PREVIDNEJŠI V TAKTIKI. A NEIZPREME-NJEN V SVOJI POLITIKI- — PREDPOGOJ ZA .SPORAZUM* JE NJE-GOVA SOVJETSKA REPUBLIKA- - RADIČEVI IZPADI PROTI DINASTIJI- — LORKOVIČ PRAVI, DA BODO HRVATI REŠILI SPORAZUM SAMI , Zagreb, 14. septembra, t. Na WiIso-novem trgu se je danes ob 11. nri vršil RadiSev republikanski tabor. Od 9. ure so korakale lepe urejene vrste njegovih pristašev, kmetov iz bližje in daljne okolice, med njimi tudi velike trume ženskega sveta, z godbami in hrvatskimi zastavami, na katerih je bil po večini riapis: Živela republika! ter prepevajoč razne radičevske pesmi po zagrebških ulicah'. Na zahtevo HRSS so jo morala vsa policija umakniti in rediteljsko služ-!bo so opravljali reditelji HRSS. Le prometna policija na križiščih je bila na svojih mestih. Udeležba je zaostala daleč za napovedanimi ogromnimi številkami. Govorilo se je popreje o stotiso-ščih, dejansko pa se je zborovanja ude-f5ažilo okrog 50.000 seljakov, katerim se je pridružilo še nekaj tisoč poslušalcev iz mesta. Radičevski listi so pozivali že več dni meščanstvo, da naj razobesi zastave. Res je bilo mnogo hiš okrašenih i zastavami, vendar je tudi v tem oziru laspeh ostal daleč za pričakovanjem. Iz povorke je bilo slišati klice: .Živela republika*, toda odmeva ti klici niso našli mreogo. Seljaki so očividno (zelo premišljevali, kako bo to sedaj z (republiko, če hoče Radič postati .kraljevski eovjek* ... V povorke se je zamešalo mnogo komunističnih agitatorjev, ki so med skupščino delili rdoče letake, kateri pozdravljajo moskovsko internacionalo, sovjetsko Rusijo ter odbijajo vsak sporazum Ka «gospodom monarhisttaa, militaristi-nu 3 kapitalistima», odobravajo delo Ktj. Radiča, a obenem naglasa.jo, da «tre-ba prekiniti veze sa svim gospodskint strankama i vladama« in se izrecno jeze na Davidoviča, ki jim ne dopušča jav-rifc delavskih skupščin. Barjake so postavili zastavonoše ■okrog govo-miške tribune in obdan od Vleputa-cij iz Hrvatske, Dalmacije. Bosne, Prekmurja, Medjimurja, Ljubljane (gosp. Prepeluh) je Radič govoril dvakrat pre-'eej kratko, navidezno umerjeno, v stvari pa vzdržujoč popolnoma svojo ideologijo. Mestoma je bil njegov govor povsem nejasen 'in nerazumljiv. RADIČEVA IZVAJANJA. Po pozdravu: .Veličastveni hrvatski zbore! Hvaljen Bog, živila republika!* je dejal Radič, da ima javiti krasne gla-fove, eni, da so «iz velike* daljine ^Ženeve), a drugi so iz .m a. 1 o m a n1 j e» daljine (Beograd). Oboji da donašajo »lobodo in pravico. Nato govori Radič o veliki daljini, opisuje Angleže kot najbolj prosvetljen, najbolj svoboden in csablja p.>je.», proč ž nja tAk ne bude siušala. mi čeme je slomiti>. V zapadni Evropi je čudno, ako bi bil minister kale general, ki ni poslanec. Vidite takih stvari je še več, vidite, da se pod novo vlado v mnogih krogih ni nič popravilo, a vi vidite tudi to, da bomo vse to do kraja očistili v sto, da bi se v njem ne delale gluposti. Kadar so tudi pametni ljudje v njem, se tu napravi veliko lopovščin, a kaj šele, če imajo večino lopovi, ki nočejo delati in si podstavljajo noge. To delajo militaristi, a kjer oni tega ne morejo, dela to kamarila. {Republika je istina, monarhija spletka, republika je napres dek, monarhija nazadak. Republika je budučnost, monarhija je prošlost. Mo= aarhija je za nas značila mišljenje pro= pasti ne samo Geslerov klobuk. Mi bi go govorov, od katerih je bil najbolj značilen govor g. dr. Lorkoviča, ki je dejal, v napitnici davidovičevcu Gjoki Popoviču, da se približava čas, ko se lahko reši hrvatsko vprašanje. Popovič je lahko videl, da je hrvatski narod tako jak in vztrajen, da, ako Hrvati s Srbi ne bi mogli doseči sporazuma, da ga bodo rešili oni sami (Burno in dolgotrajno odobravanje. Radič: .Ova ti valja!*) Koncem dr. Lorkovičevega govora je dejal Radič: .Ustanimo i kliknimo: .Zi-vio dr. Ivan Lorkovič!* t Todor Aleksandrov (Glej poročilo na prvi str°ni.) najbolj bogat narod, ki se je Oedaj s biJi ne robovij nego ^^ da smo mi svojo vlado postavil na čelo pacifističnega gibanja. O Macdonaldn ie dejal Radič, da je govoril v Ženevi dobesedno t enako, kako mi kroz dvadeset godina govorimo i pišemo*. Anglija je skleni-9a, prijateljsko pogodbo z Rusijo, ki ima novo pot, katere nihče ne razume, kdor tja ne pride. Macdonaldu in čičerinn je Radič zaklical: «Živjeli*! (Burni klici Živela sovjetska Rusija!) Njihov sporazum bi ne bil veliko vreden brez Francije, kjer vlada sicer gosposka stranka a «ona je poštena, ka-kovi su recimo naši zajedničari*. Dočim so prišli trije večji narodi prvikrat skupaj, so ostali mali narodi — Rumuni, Čehi, Poljaki in do včeraj tudi Srbi — boli bedasti nego so bili pred vojno*. Medtem se je istodobno z veliko iz-premembo v Evropi »hvala Bogu* dogodila tudi pri nas velika izprememba. Dobili smo vlado «pošteno, ustavno in parlamentarno*. «Ova vlada g. Ljube Davidoviča nije seljačka, nije fedemli-stička, nije ni republikanska, ona nije naša n smislu našega programa, ali je naša u smislu evropske demokracije i evropskoga parlamentarizma. Vidite za to je hrvatsko narodno zastopstvo odločilo na jučerašnjoj svojoj sjednici, da o toj monarhiji htjeli čuti. Mi čemo ici u vladu, koja nije republikanska jer Da= vidovič ne veli: monarhija je tu, da joj se poklonimo, nego, da je monarhija faktor, s kojim treba računati. Volimo s tom monarhijom razgovarati na glas. Celi naš sporazum ovisi o toine, hočemo li mi s tom vladom donekie barem postiči, da država bude seljačka. Po tom kada učinimo sporazum če biti u Zagres bu državni sabor i naša državna vlada, to je naš cilj. Mi se tomu cilju priblis žujemo.» Mi ne dajemo ultimatum, mi bomo sodelovali. Ima leke za vsako politično bolest. Mi imamo sredstvo za to, ako se kdo drzne postaviti vlado proti vsem. Seljačka država znači več, nego demos kracija in tudi več nego evropski pars lamentarizem. Moja pokojna mati mi je dejala: «čuješ, iz te gospodske politike ne če ništa biti. Ta gospoda idu stolu kao svinje, svinjski se zabavljaju, svinjs ski se ponašaju, osobito po noči svinjski žive, svinjski umiru, naravski oni koje je ona poznavala.® Seljačka država je socialno pravična, ona ni revolucionars na, ako to ni skrajna potreba. Jaz miss lim, da do tega ne pride. Jaz sem vedno tako govoril. Naš program je človečans ski, pacifistički, ni strahopeten. Mi ves udje u tu vladu i da joj dade svu pomoč nljenjo da bi biH z Italijo v dveh dneh za to da onaj mali program, koji ima vlada u istinu bude provediv. Taj je program kratak, pošten. Bračo mi smo tako sretni, da nam tih stvari nj treba tumačitf. Dok smo imali posla sa radi-kalima nije se moglo o sporazumu ni razgovarati. Bilo je i vas koji ste u svojoj naglosti mislili, naš predsednik je predobar, trebalo bi šakom trebalo bi motikom. Ja se ne bojim ništa' kao ni vi. za to ier kako mi sada gledamo vidimo našu pobijedu*. Mi nismo nedorasli, a ker smo narod, spremljamo sovjetsko politiko toliko, da razumemo njena pota. Na mirotvornih kongresih, na katerih sc sestajajo delegati, zastopniki, interpar-lamentarci in ne govore bedasto, lepo , se dobro najedo in napijejo in <=e nato po noči na razne načine zabavajo. gotovi. Mi smo edini narod, ki je čuval 700 let obale Jadrana. Kadar bodo zas brodili ruski brodovi v Jadranu, potem boste videli, kaj je Radič delal v Mos skvi. Jaz sem dejal: Rusija je naša in mi smo njeni. Zagreb ni cincarski, nego je republikanski, četudi so v njem tudi »magarci*. Sedaj, ko smo jaki, bodimo še jačji. Doma povejte, ne kako gre vse «žnori», nego kako gre «po vodi». Jaz sem kratkoviden, pa vidim vse čisto dobro. Živio seljački narod! «HRVATI BODO REŠILI SPORAZUM SAMI«. Po shodu na Mažuranovičevern trgu se je vršil popoldne v jahalnici sejmišča velik banket na čast Radiču, katerega se je udeležila večinoma le «gospoda». Radiča so spremljali pri vhodu v jahalni- Ko prideio domov, iz tega ni nič. Nekaj ™ 5ti?e s p.u^ami in rc™lverji oboro- L * . v , , _ j -i , I zem Han.ior.i. lca.r i*. Mtnrfi 1 „„ drugega pa je, ce celoten narod, kakor je hrvatski, vstane in reče: 550 do 560; 510 do 520; <8> 240. Tendenca nespremenjena. Tržišče sirovih m predelanih kož. Cene sirovih kakor predelanih kož so nedavno kazale tendenco naraščanja, toda skok dinarja je .-nadaljnje naras ščanjc preprečil. Vendaar so cene sedaj nag svetovno pariteto In je pričakovati njihovo oslabljenje, ako se bo dinar na tej višini obdržal. Noftrajo povprečno: bosanske in dalmatinske sirove kože 15_17, hrvatske lahke 16—17, težke 19 —20, telečje težje 25—26, lažje 22—24 D /a kg. Cene za izdelane kože v Zagrebu: vacheskruponi, težki 80—82, lahki 76— 78, vachespolcrvice, težke 66—68, lahke o0—62, vratina 44—46, a verni 34—36, likanec (blank.) 73—76, kravje usnje, j rjavo 100—105, čcao 98—100, pitlingi rjavi 112—116 Din iz. kvadratni čevelj, rjavi 112—116, črni 110—115 Din za j kg, goveji boks 18—20, telečji boks 22 —26 Din za kvadratni čevelj. Tržišče jajc (15^ t m.) Cene so kljub I porastu dinarja dokaj čvrste. Na ljub« | Ijanskem trgu dosežejo, kadar jih je manj, tudi 2 Din komad. Povprečno se v Sloveniji trguje komad po 1.70 do 1.75 Din. V drugih pokrajinah naše drs žave je blago cenejše. Nakupna cena za prvovrstno blago v Srbiji je med 1.50— 1.60 Din komad. Na zunanjih tržiščih so cene oslabele -aradi velikih dovozov iz Rumunije in Rusije. Zato je naš iz* voz nekaj slabši. S hmeljskeg? tržišča. (Savinjska dolina), 14. septembra. Pri živahnem povpraševanju se je doslej prodalo pri« bližno 2000 stotov po 50 kg večinoma inozemskim nrek' ocm po zvišanih ce= nah do 8000* Din za 100 kg. - Vod' stvo Hmeljarskega društva v Žalcu. — Žatec (ČSR), 13.septems bra. Razpoloženje zelo čvrsto. Cene od 1800—2025 Kč za 50 kg. Mirno rastoče cene. — Nurnbierg nespremenjeno čvrsto. = Stanje Narodne bar.ke SHS dne 8. t. m. Vktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembe napram 31. avgustu): kovinska podloga 464.2 (-f 6.4); posojila 1485.9 (+ 15.3); račun za odkup kronskih novčanic 1205.2: račun začasne raz-mene 389.9: državni dolg 2966.3; vrednost državnih domen- založenih za izdajanje novčanic 2138.3: saldo raznih računov 232.6 (+ 63.7). Vsega 8885.6. — Pasiva: vplačani del glavnice 25.3; rezervni fond 5.7: novčanice v obtoku 5909.6 (+ 87.7); državni račun začasne razmene 389.9; državna terjatev po raznih računih 0 (— 3.0); razne obveznosti 353.5 (+ 0.7); državna terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde 63.0. Vsega 8885.6. = Dobave, prodaje in oddaje. Pri in- tendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki se bo vršila 30. t. m. ofertal-na iicitacija glede dobave 472.000 kg ovsa. — Prodaja stare vojaške opreme se bo vršila dne 20. t. m. pri oddelku zavoda za izradu vojne odeče v Skop-ljiu — Prodaja odpadkov od papirja, kartona itd. se bo vršila dne 22. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila 22. t. m. ofertalna licitacija glede dobave električnega materiala (žarnic itd.) — Dne 24. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje popravilnih del na borovniškem viaduktu. — Dne 20. t. m. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave 2000 vagonov bukovih drv ter glede oddaje stavbnih del za razširjenje poštne zgradbe na postaji Subotica; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave bele pločevine, aluminija in medene pločevine. — Dne 22. t. m. pri Pomorski oblasti v Bakru glede dobave petroleja; pri ravnateljstvu državnih železnic, v Subotici glede dobave preje in metelj: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega kovinskega materiala; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega železa. — Dne 23. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave desk in barv ter pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave osi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Poljedelska razstava v Skoplju se bo vršila 27. do 30. t. m. Razstavljene bodo vse vrste pridelkov, kakor žita. trgovinske rastline, stročnice vrtni pridelki, vseh vrst sadje, raznih vrst vino in grozdje, čebele in čebelarski produkti, kokoni in svileni izdelki, živinorejski proizvodi, umetna gnojila, poljedelski stroji in orodja, domači narodni ročni izdelki itd. Razstavni predmeti imajo 50-odst. popust prevožnjo na železnici; pošiljajo sc na: Poljoprivredna izložba u Skoplju, Vojvode Mišiča ulica, Po-Ijoprivredni inšpektorat. Popust velja od 17. t. m. do 24. oktobra t. 1. Isto-j tako velja 50-odst. popust za posetnike j i .oktobra-1 t. L Za oskrbo in prenočišča je poskrbljeno. Vsak posetnik bo v skopljanBkih' lokalih dobil prenočišče za 20 odst. ceneje, ako se izkaže z razstavno vstopnico. Drugače ostanejo cene kakor običajno. = Sollšče v Ulcinju. Uprava državnih monopolov je odobrila kredit v zneskn 40 milijonov Din za ureditev modernega solišča v Ulcinju v črni gori v svrho pridobivanja morske soli. V velikem obsegu xunovaoo podjetje bo sa postilo nad 400 delavcev. Obenem so bo v okolici Ulcinja pričelo z osuševanjem tamkajšnjega močvirnega sveta. i - Za nakup več vagonov glavnate salate io šahih gob se zanima neka tržaška tvrdka. Natančnejši naslov je na razpolago v Trgovski in obrtniški zbornici r Ljubljani. 15. septembra: LJUBLJANA. Vrednote: Vojna škoda 118 do 120 (119), Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 240, Merkantitoa 118 do 122, Praštediona 918 do 0, Slovenska 102 do 105, Strojne 150 do 0, Trbovlje 0 do 490, Vevče 123 do 130, zadolžnice Kranjske deželne banko 0 do 93. — Blago: škurete, I., II., 13 mm, franko meja 0 do 855; remeljni, polovi-čarji, I., II., III.. 35-70, 70-70. 40-80, 80-80. 4 m dolžine, franko meja 660 do 0; letve, 3-3, 6-8, 4 do 8 m dolž., franko meja 410 do 420; hrastovi plohi, I., II., od 2 m naprej, od 30 cm prem., franko nakL post. 240 do 255; drva suha bukova, franko nakl. post, 4 vagoni 28 do 29 (28); oglje, Ia, vilano, franko meja 123 do 125; pšenica: domača, franko Ljubljana 370 do 0, baška, franko baška postaja 0 do 355, hrvatska, franko Sieak 0 do 357; turščica: okrogla, Ia, par. Zagreb 0 do 350, zobata, franko baška postaja 0 do 290; moka pše-nična «0>, franko Kula O do 600; otrobi pšeaični, franko Kula 0 do 200; suhe gobe, srednje, franko Ljubljana 44 do 52 do 0; laneno 9eme, franko Ljubljana 670 do 0; konoplje mandžurska, franko Ljubljana z vrečami 0 do 880; fižol: , franko Ljubljana 625 do 0, tprepe-ličar>, franko Ljubljana 510 do 0, , franko Ljubljana 425 do 0; jabolka: obrana, zimska, Ia, franko nakL post, rinfusa 0 do 140, v zabojih 0 do 200; seno, Ia, sladko, prešano, franko Ljubljana 75 do 0; vino belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko, po vzorcu, franko nakl. post. 710 do 800; jeklo po vzorcu, franko vag. nakl post. 0 do 27. ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. V bančnih papirjih je bil promet nekaj večji, dočim je v industrijskih bil slab. — V devizah je tendenca bila spočetka zelo slaba. Tečaji vseh deviz so nekoliko popustili. Blaga je bilo na tržišču dovolj. Proti koncu S© J6 tendenca po telefonskih razgovorih s tujimi tržišča neznatno učvrstila, a po borzi postala ponovno nestanovitna. Promet je bil precej velik. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo, London, New-York in Prago. Notirajo devize: Amsterdam 2828 do 2838, Dunaj 0.1039 do 0.1059, Italija izplačilo 323.5 do 326.5, London 329.8 do 332.8, ček 329.75 do 332.75, New-York ček 73.525 do 74.525, Pariz 3985 do 402.5, Praga 220.625 do 223.625, ček 2205 do 223.5, Švica 1390.5 do 1406.5; valute: dolar 725 do 73.5, aK 0 do 0.105, funt 323.5 do 326.5, mK 0.094 do 0.096, lire 319.5 do 322.5; efekti: bančni: Trgo 29 do 33, Eskomptna 111 do 116, Kreditna Zagreb 120 do 122, Hipo 59 do 60, Jugo 108 do 113, Ljubljanska kreditna 225 do 230, Praštediona 915 do 917.5, Etno 122.5 do 125, Srpska 139 do 140; industrijski, trgovinski: Šečerana 910 do 935, Isis 60 do 65, Gutmann 880 do 920, Slaveks 220 do 250, Slavonija 80 do 82, Trbovlje 0 do 500; državni: 7 odst. posojilo 63 do 64, agrarne 24 do 25, Vojna škoda 115 do 116. BEOGRAD. Tendenca slaba. Tečaji deviz so padli. Promet srednji. Notirajo devize: Amsterdam 2820 do 2840, Dunaj 0.1047 do 0.1051, Budimpešta 0.09 do 055. Bukarešta 3S.5 do 39, Italija 324 do 325, London 328.5 do 329.5, New-York 73.5 do 73.75,Pariz 398 do 400, Praga 220.75 do 221, Sofija 52.5 do 54.5, Ženeva 1393 do 1395. CIJRIH: Beograd 7.05, New-York 530.50 London 23.70, Pariz 28.55, Milan 23.25, Praga 15 85, Budimpešta 0.0069. Bukarešta 2.85, Sofija 3.87, Dunaj 0.007475. DUNAJ: Devize: Beograd 952 do 95G, Berlin 16.S60 do 16.960. Budimpešta 90.50 do 92.50. Bukarešta 373 do 375, London 316.900 do 317.900, Milan 3104 do 3116, New-York 70.935 do 71.1&5, Pariz 3812 do 3828, Praga 2130 do 2140, Varšava 13.570 do 13.670, Sofija 515 do 519, Curih 13.385 do 13.485; valute: dinarji 953 do 959, lire 3100 do 3120; efekti (v tisočih aK): Jugoslovenski: Trgo 29, Hipo 52, Eskomptna 105, Jugo 98, Trbovlje 425, Jesenice 770, Zenica 900, Gutmann 540. Slaveks 200, Slavonija 73. Šečerana 880: drugi papirji: Juli-Stid 4275, Bank-verein 118.5. Anglo 163. Landerbank 257. Živnostenska 820, Alpine 378, Skoda 133č Daimler 15. PRAGA: Beograd 45.875. Dunaj 4.705. Berlin 7.995, Rim 148.625, New-York 33.95. ISis in ponos vsakemu uradu in podjetju sta pisalna stroja EE IE A in IDEAL THE REX Co.* Ljubljana © o Češki zdravniki v Ljubilani V soboto dne 13. t. m. je prispelo po tritedenskem potovanju po Jugoslaviji okoli 40 zdravnikov mlade generacije s svojimi damami tudi v Ljubljano, da poseti prestolico Slovenije in pozdravi slov. kolege. Slov. zdravniško društvo jih je sprejelo po prof. Šerifu na kolodvoru in mesto Ljubljana po m. fiziku dr. Rusu. !Pod vodstvom sekundarijev in prim. dr. Mraara ter dr. Lapajneta so si ogledali naše bolnice in popoldne hi-gijsnsko razstavo ter mesto Ljubljano. Zvečer ob pol 20. uri je priredilo Slov. zdravniško društvo češkim gostom pozdravni večer v rest. «Zvezdas, katerega se je udeležil tudi gen. konzul češkoslovaške republike g. dr. Beneš in mag. ravnatelj dr. Zamik za mesto Ljubljano. Imenom Slov. zdravniškega društva je pozdravil goste g. dr. Tičar, spo-minjajoč se skupne borbe Čehov in Ju-goslovenov za, narodne pravice, na stoletno prijateljstvo obeh narodov ter je napil češkemu narodu in prezidentu ČSR dr. Masaryku. Za mesto Ljubljano je pozdravil mlado generacijo čeških zdravnikov g. dr. Zamik kot brate in vedno najmilejše slovanske goste. Inšpektor min. nar. zdr. dr. Katičič je nazdravil imenom min. nar. zdr. G. dr. Beneš kot češki gen. konzul je spominjal na krasote Slovenije in slov. zdravilišč ter letovišč. Zahvalil se je predsednik češke ekspedicije g. dr. Tuma in napil kralju Aleksandru. Spominjal je na poset, ki je imel namen spoznati Jugoslavijo in njene zdravstvene prilike, ki se je pa. spremenil v triumfalen pohod, kjer so bili povsod Čehoslovaki sprejeti kot bratje in mili tovariši. Navdušeni govor prof. dr. Šlajmerja so sprejeli vsi s frenetičnim aplavzom. Po govorih gg. prim. dr. Stuhlika iz Košic in dr. Savnika se je poslovil dr. Tičar imenom zdravnikov s prisrčnim: Na pogosto svidenje! Celjski občinski svet: Celje, 14. septembra. V soboto dne 13. t. m. se je v petek vsled poznc-ga časa prekinjena seja občinskega sveta nadaljevala ter rešila še celo vrsto važnih finančno gospodarskih in drugih občinskih zadev. Odkloni se načrt nekega interesenta za parcelacijo mestnega zemljišča med Gozdno restavracijo in Seidlovim studencem v šest stavbenih parcel, ker je prostor za stavbišča neprimeren. Dovolijo se podpore za mariborsko društvo v oskrbo kaznjencev, slovensko praško podporno društvo in slovensko celjsko kolesarsko društvo. Za mestno sejmišče se podaljša najemna pogodba z novim posestnikom za nadaljnih pet let. Lovsko društvo Einigkeit ima v zakupu obč. lov v mestnem gozdu in lovsko kočo, ki jo je zgradilo društvo pred 12 Isti na lastne stroške, les za stavbo pa je prispevala mestna občina. Zakupni pogodbi se js zavezala lovska družba, da prepusti kočo po šestih letih mestni občini, ako ta povrne polovico, v nadaljnih letih pa po eno dvanajstinko manj stroškov. Ob preobratu je nemški občinski svet podaljšal pogodbo z lovskim društvom na škodo mestne občine za nadaljnih 20 let, kar je pa na predlog občinskega zastopa pokrajinska uprava za Slovenijo razveljavila. Lov pride koncem tekočega leta na javno dražbo. Izklicna cena se določi za lov 2000 Din in zakupnina za kočo 1000 Din, ako se izdražba oboje skupaj pa 3000 Din. Le-rlišoe pri Spodnjem lanovžu se odda za nadaljnih pet let v zakup tvrdki Union. Olepševalno društvo je popravilo pota in postavilo klopi na Reiterjevem hribu. Tozadevni račun se odobri. Pregled mest nih financ za tekoče proračunsko leto 1924. izkazuje precej ugodno sliko. Kljub regulaciji plač mestnim uslužbencem znaša deficit samo okrog 250.000 Din, ki se bo pri štedenju in preložitvi nekaterih projektov še znatno zmanjšal. Od kloni se predlog mesarske zadruge, raj obratuje klavnica tudi ob nedeljah, ker bi se vsled tega morale klavniške pristojbine precej zvišati. Pri slučajnostih interpelira obč. odbornik Koren radi deložiranja strank v poslopju Za kresijo, ki se sedaj podira Župan dr. Hrašovec mu da potrebna pojasnila. V stanovanjskih zadevah je vložil nadalje pismeno interpelacijo občinski odbornik Leskovšek, ki je pri utemeljevanju interpelacije govoril o nekih krivicah, ki se gode pri tem uradu. Odgovoril mu je stvarno ter odločno občinski odbornik Prekoršek, tako, da je moral sicer kritični in vedno nezadovoljni Leskovšek sam izjaviti, da se z odgovorom popolnoma zadovoljuje. Pri tej debati se je zopet pokazalo, kako se raztopijo, kakor sneg po solncu razne krivice, ki jih nagrmadi na stanovanjski urad poulična blebetavost in ostudna laž. Ob koncu seje se zahvali župan dr. Hrašovec vsem tistim, ki so v odsekih in tudi pri debatah v plenarnih sejah stvarno sodelovali. S tem zaključi zadnjo sejo pred novimi obč. volitvami. Meuiškufarska lista v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 13 r t ptembr i Voditelji nemškega političnega društva v Mariboru hočejo tudi v Rogaški Slatini ob priliki občinskih volitev dne 21. septembra pritisniti nasilni pečat nemške kolonije. Ker pa Nemcev ni toliko, so se tudi tuka j p • še avstrijske metode štajercijanstva in postavili na čelo svoje nemčurske kandidatne liste nezavednega slovenskega kmeta Perkoviča, ki bi naj lovil slovenske glasove za renegata Stoin-schega, znanega nemškega zagrizenca, obenem trgovca s sadjem in avtomobili v Rogaški Slatini. Poleg teh so na kandidatni listi še bivši policaj in večni županski kandidat Španiček, okrož-in zdravnik in lastnik zobotehniškega atelijeja dr. Treo, krojač Kert, baje edini slatinski «bodenštendiger», slovenski kmet Mecilošek, žoga vsakogar, slikar Erjavec, na obrtni tabli Er-jautz, posestnik Gabrič, bivši krčmar Šiberl in čevljar Valck. Najbolj bije v oči kandidatura državnega nastavljanca, dr. Treota, ki je pomagal že pred preobratom germani-zirati Slatino, potem se je malo potuhnil, da je mogel ostati naprej okrožni zdravnik v jugoslovenski nacijonalni državi in ima kot tak na razpolago eno najkrasnejših vil v Rogaški Slatini, last države, za bagatelno najemnino in izvršuje v njej poleg zdravniške prakse tudi zobotehniško obrt, kar mu nese ogromne dohodke — od slovan stili gostov. Razven tega še služi tudi kot kopališki zdravnik tudi orl Slovanov, ker nihče ne sluti, da se skriva za njegovo slovensko firmo tak zagrizen pangerman. Sicer je pa to res samo v Jugoslaviji mogoče. Na stotine slovanskih zdravnikov, ki imajo zasluge za naše osvoboienje, se mora težko boriti za eksistenco, tu pa v državnem poslopju redimo človeka, ki se naši dobrodušnosti z napolnjenimi žopi reži v obraz in dokazuje pred tujino s pomočjo našega denarja nem-štvo v Rogaški Slatini. Pričakujemo, starih svilenih bluz in kril Vam izgotovi gik moderen klobuček Modni salon Stuciujr - Maške, Ljubljana, Židovska ulica. da se bodo našim odločujočim faktorjem vsaj sedaj odprle oči in bodo ukrenili potrebno remeduro. Nedeljsko popoldno v Ilidžti Kot bi izsul panj čebel, tako je v nedeljo popoldne v Sarajevu okrog tobačne tovarne. Tu je namreč postaja za vlak ki vozi v Ilidže približno vsako uro. Iz vsega mesta, iz vsake ulice vro ljudje in čakajo prihoda vlaka. Nato pa se prične borba za kote in kotičke v vagonih. Vlaki so natrpani. Kot vžigalice v škatlji-ci, tako stisnjeni se vozimo preko Alipa-šinega mostu, kjer .se odcepi železnica na Bos. Brod. in preko Ilidže v Ilidže-kopališče. Razgled je krasen, tako na jug, kjer vidiš pečine planin južno od Sarajeva, kot na zapad. Najlepši je vsekakor pogled z ovinka med postajo Ilidže in Ilidže-ko-pališče na Sarajevo. Kotlina, v kateri leži Sarajevo, je visoko v breg posuta s hišami, katere obdajajo vrtovi in «šliv-njaki» in se med njimi belijo vitki mina-reti, v sredi pa vidiš moderno Sarajevo s prav impozantnimi stavbami. Ilidže. 2e oddaleč ugledaš krasen, dolg drevored, ki vodi daleč tja k vnožju hriba, kier se nahaja vrelo Bosne. Vlak se ustavi — skoro čisto v parku — in že se vsuje množica užitka željnih Sarajevčanov na vse strani, eni se takoj zatečejo pod varstvo vinske trte, drugi, bolj idealni, se za to ne brigajo in si poiščejo kak skrit kotiček, tretji pa so pravi zdra-viliščarji in jim je najljubša kopalnica. Mnoge pa je izletnikov, ki se ne menijo niti za eno, niti za drugo, kar je v okviru kopališča, temveč se razkrope po bližnji in dalnji okolici, kjer se pretaka reka Bosna, ki jih blagohotno sprejme v svoje naročje, da se okrepijo v njenih valovih. Najznačilnejše od zadnje skupine so mohamedanke, ki so s svojo «črno kavo» nerazdružljive: posedejo po bregu reke, zakurijo z dračjem in že se kuha kava. In v tihem razgovoru jim mine dan. Samo kopališče ni bcgzna kako veliko. Kopalnice se nahajajo v ozadju na levi strani kolodvora. Zanimiv jc žvepieni vrclec, ki se nahaja v bližini kopalnic in katerega navzočnost občutiš po močnem vonju žvepla že v oddaljenosti par korakov. Z vodo ti postreže brhka Bosau-ka v beli narodni noši. Ne vem, ali je z drugimi tudi tako — meni ta voda ni prijala in mislim, da bi se težko privadil nanjo. V zidu poleg vrelca je vzidana marmorna plošča z napisom v spomin prvega poseta kralja Aleksandra, ki je po-setil kopališče še kot regent. Od kopališčnih poslopij prideš po dič-nih parkih v center kopališča, kjer je par hotelov in nekaj privatnih hiš. Da ne manjka godbeni paviljon, ie gotovo, vendar pa bi morala biti godba za zdravilišče, kot je Ilidže, mnogo boljša. V splošnem napravijo vse stavbe vtis precejšnje zastarelosti, ki bi se pa z relativno majhnimi stroški dala odpraviti. Prav hitro mine popoldne med tem vrvežem slikovitih bosanskih narodnih noš, zastrtih Turkinj, v katerem pa seveda tudi ne pogrešaš najmodernejših krojev. — In že je večer in s tem čas povratka. Naval je istotak kot pri vožnji v kopališče. Ni čuda, da ima vlak proti Sarajevu tolikokrat tako zamudo, saj vozi toliko, da proti Alipašinemu mostu komaj, komaj sopiha. Zgodi se tudi, da moraš čakati na drugi ali tretji vlak, če nisi dovolj uren ali če ne maraš prevelikega drenja. Pred tobačno tovarno si črnuh oddahne, saj se je otresel težkega bremena. Pa tudi kopališčniki gredo lažjih korakov proti domu. Edino, kar jih morda teži,, je praznota v denarnici, katero znajo ilidžanski hotelirji prav dobro sušiti. Kot pravijo, je kopališče dan za dnem polno. Saj čudno ni. Iz Sarajeva do Ilidže in nazaj stane vlak 6 Din. Kdo bi za to Danes 16. septembra Veliki francoski film Ljubavua pustolovina v o dejanjih, v glavni vlogi nnilepša žena Francije Krasni posuetti iz slovitega letovišča Carvillen. Predstave vsak dan ob 3 . pol 5., pol 8. in 9. uri. Ob nedeljah t u d i ob pol ll.dop. m 6. Blagajna je odprta, pol ure pred prvo predstavo. malenkostno vsoto požiral prah v Sara-j koUke zupe priredijo posebne pred- jevu? Tudi kdor se zanima za nežnejši njaške tečaje za mlajše uciteljstvo ali pa spol pride na svoj račun, ker Bosank,! noj v redne župne prednjaške tečaje pn- ki slove po svoji lepoti, tu ne manjka Sploh je takole za nedeljsko popoldne Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana. Dne 7. t. m. se je vršil v opernem gledališču šesti redni občni zbor Udruženja gledaliških igralcev, na katerem je bil izvoljen nov odbor: predsednik g. Julij Betetto, podpredsednik Ivan Cesar, tajnik Tone Meglic, blagajnik Ivan Ktmcin, odbornika Drago Zupan in Leopold Kovač, za preglednika pa g. Anton Neffat. Dramatična šola Udruženja gledaliških igralcev. Po dveletnem obstoju je *'-druženie doseglo za svojo Dramatično šolo pravico javnosti. Namen šole je posredovati sposobnim in nadarjenim gojencem možnost razvoja do oderske do-jorelosti, kakor tudi vzgajati one, ki sc sieer ne mislijo posvetiti gledališču, da lahko pridobljene izkušnje uporabljajo pri diletantskih odrih. Šola ima prvi in drugi specijalni letnik za one, ki se nameravajo posvetiti gledališču, diletantom je pa namenjen splošni tečaj, ki traja eno leto. Učni predmeti so: 1.) Dramatična igra; deklamacija, mimika, akcija Ra odru, študij vlog, praktične vaje. 2.) Fonetika. 3.) Teorija gledališke umetnosti. 4.) Splošna dramaturgija. 5.) Slovenska dramaturgdja. 6.) Veda o kostumih. 7.) Scenografija. 8.) Higijena. j Ples. 1CU Nastavek glasu* VL sdIoš- ' nem tečaju tudi režijske vaje. Vpisovanje se vrši od 17. do 27. t. m. v pisarni Udruženja, dramsko gledališče, dnevno od pol 15. do pol 16. ure. Za sprejem v prvi snecijalni letnik se zahteva dopolnjeno 16. leto in absolvirane 4 razrede srednje ali meščanske šole. Vsi novovstopivši učenci se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, ki se vrši dne 28. septembra ob 10. uri dopoldne v Foevu dramskega gledališča. Janko Kersnik. Cvklamen. Roman. Priredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 192-1. Založila Tiskovna zadruga. Str. 136. Cena broš. Din 22.—, vezan Din 27.—, poštnina Din 1.50. Janko Kersnik je slikar slovenske malomestne in podeželske inteligence, ki nastopa v vseh njegovih romanih. V veliki sliki je prvič pokazal ta sloj v romanu Cyklamen, kakšen je doma, v gostilni in v čitalnici z njegovim narodnim in političnim mišljenjem v času, ko se je začel zavedati svojega slovenstva. Na knjižnem trgu tega romana že več let ni in zato bo izdaja Tiskovne zadruge, ki je prav lepa in poceni, dobrodošla vsem ljubiteljem naše književnosti, zlasti pa knjižnicam dijaštva. Vlada in Keštrovičeva razstava v Ameriki.- Beograjski kabinet je sklenil, da podpre s vsemi sredstvi Meštrovičevo u tegnejo čim večje število učiteljev. Tehnični organi saveza, žup in dru-IlidžTprav pripravo," menim" pa^da bi štev naj bodo^ šoli v pogledu telesne ne moglo, zlasti nas Slovencev, ki smo vzgoje vedno z dobrimi nasveti m s.prak-v pogledu naravnih krasot dovolj razva- tičnimi predlogi na razpokigo, da bo sola imela v tem oziru v sokolski organizaciji jeni, stalno privlačiti Roparski napad v Sodincife V Sodincih št. 22 pri Vel. Nedelji ima Marija Dolinšek svojo gostilno Gostilniški prostori so nameščeni v sprednjem delu poslopja, zadaj pa stanuje gostilničarka s svojo deklo Angelo Lah. Dne 13. septembra sta se priplazila dva. neznana roparja iz podstrešja v sobo. kjer sta spali gospodinja ia niena dekla Bilo je že ob 2. ponoči "Kako sta prišla roparja v podstrešje, še ni pojasnjeno. Preplašeni vsled ropota., sta Dolinškova in njona dekla pričeli takoj klicati na pomoč. V tem pa sta že stopila v sobo razbojnika, ki sta imela v roki električno svetilko, in čisto mirno nažgala še hišno luč. Nato sta zamašila okna s posteljnimi blazinami. Ko sta opravila to delo, sta stopila k preplašenima ženskama in jima zvezala roke in noge, da sta bili brez vsake moči. Obenem sta jima zagrozila, da ne smeta dati od sebe nobenega glasu več. Da bi bila še bolj varna, sta jima zamašila usta s cunjami. Nato sta odšla mimo na delo. Razmetala sta v sobah vse, kar jima je prišlo pod roke, pobrala ves denar, med njim precej srebrnih kron, dalje dva zlata prstana več svilnatih robcev, eno bluzo, dva namizna prta, precej mesa Ln zabele. Med ropanjem sta v zabavo onemogli ženski še pretepala. Obe sta dobili več močnih udarcev. Ko sta roparja opravila svoje delo in pobrala, kar Jima je ugajalo, sta siroti pokrila čez glavo z rutami, ki sta jih navezala okoli vratu z vrvicami. Nesrečni ženski sta ves čas gledali, kako roparja, gospodarita po hiši; vendar pa se nista upali, oziroma tudi nista mogli črhniti niti besede. Roparja sta končno došla in zapustila ob ženski zvezani na tleh. Vrata v veži sta zaklenila ln odnesla s snfcoj tudi ključ. Po vsej sodin^ki občim vlada radi drznega roparskega napada, veliko razburjenje. Orožništvo iz Vel. Nedelje je pričelo energično zasledovanje iu je upati, da jim prideta lopova kmalu v roke. Resolucije Sokolskega sabora Sokolstvo in šola. kjer se nahajajo srednje in strokovne šole. Ne s prisiljeno propagando, ampak iz veselja do sokolskega dela in iz ljubezni do sokolske stvari naj prihaja mladina prostovoljno v sokolske telovadnice oporo in pomoč. Odseki za naraščaj (deco, mladinski odseki) naj skušajo za svoj delokrog pridobiti tudi uciteljstvo. 4.) Sokolska društva, ki uporabljajo šolske telovadnice ali druge šolske prostore, naj s točnim izpolnjevanjem hišnega reda, z disciplino in redom dokažejo, da je Sokolstvo vzgojna organizacija, ki je točna v izvrševanju svojih dolžnosti. 5.) Sola naj s poukom, ki naj kaže idealno stremljenje Sokolstva in važnost telesne ter nravne vzgoje, vzbuja v mladini zmisel za Sokolstvo in veselje do sokolskega dela. Zabrani naj se pa v šoli vsaka protisokolska agitacija in odvračanje mladine od sokolske organizacije. 5.) Merodajne šolske oblasti naj po-skrbe, da se uvede v vse kategorije šol sokolski telesnovzgojni sistem. Posebno pozornost naj v tem pogledu obračajo učiteljskim šolam. Prirejajo naj tudi od časa do časa telovadne tečaje za uciteljstvo osnovnih šol. Čimprej pa naj skušajo ustanoviti visoko šolo za telesno vzgojo na univerzi po načrtu, kakor ga je predložil JSS. ministrstvu prosvete. Ustanovi nai se tudi nekaj državnih štipendij za študij telesne vzgoje v inozemstvu. Nadzorstvo nad telesno vzgojo v šoli naj se poveri strokovnjakom, ki bodo popolnoma vešči sokolskega telesnovzgoj-nega sistema in ki bodo v pravi smeri gojili telesno vzgojo v šolah. Vse višje organizirane šole, po možnosti tudi večje osnovne šole, naj imajo številu učencev primerne telovadnice in letna telovadišča, oboje zadostno opremljene s telovadnim orodjem. Šolske telovadnice naj se uporabljajo izključno v telesnovzgojne svrhe. Sokolsko društvo v Ljubljani (Na. rodni dom) sporoča svojemu članstvu, da je društveni sluga završil s pobiranjem članarine po hišah za I. polletje tek. 1. in bo prihodnji mesec pričel pobirati za H. polletje. Vsled tega opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti član društva, kdor jo s članarino 6 mesecev v zaostanku. Brat sestra, ki še nisi poravnal-a članarino za I. polletje 1924., stori svojo dolžno-1 iu pridi takoj v društveno pisarno, kjer se uraduje od 15. t. m. dalje vsak dau od 18. do 19. ure. — Zdravo! 2013 SLOVENSKA BISTRICA. Aretiran je bil letoviščar M., ki je po raznih tukajšnjih gostilnah delal dolgove, ne da bi jih plačal. — Slovenska Bistrica je ža 1.) Vsa sokolska društva naj posvetijo 0, ki obširno poroča o tej avdijenci in ministrovem odgovoru, žalostno pripominja, da se je g. minister enotnosti šolske zakonodaje dotaknil šele koncem svojega odgovora. Pri razstanku so ga člani glavnega odbora ponovno opozorili aa šolske nadzornike v Sloveniii. nakar pondeljek so bili prijavljeni policiji sle* deči slučaji: 10 prestopkov cestnega po* litijskega reda, 5 prestopkov kaljenja nočnega miru, 2 prestopka nedostojne* ga vedenja in 1 konkubinat. Aretacija sc je izvršila ena in sicer radi tatvine. u—- Neprevidna vožnja. Hlapca pri posestniku Vodniku na Vidovdanski ce* sti. Itinac Klemenčič in JosiD Mozar sta vozila v soboto zvečer s polja po Šmarski cesti proti mestu dvovprežen voz slame. Ta čas je pridrvel neznan avto, ki se je zaletel v voz in ga podrl. Zadel je obenem tudi levega konja, ki si je pri padcu zlomil nogo nad kole* nom. Avto je šofer po nesreči brzo odpeljal proti mestu ne meneč se za prevrnjeni voz in poškodovanega konja. Posestnik Vodnik trpi 5000 Din škode, ker je moral prodati konja za mal ?rc* sek konjskemu mesarju. Za šoferjem, ki je nesrečo zakrivil, poizveduje poli* cija. u_ Najdeno. V nedeljo popoldne sta bila najdena na Sv. Jakoba trgu dva zvezana ključa. Kdor jih je zgubil, jih dobi nazaj v Mali čolnarski ulici št. 5. u— Železničarjem! Danes, v torek, se vrši ob 19.30. v Rokodelskem domu v Ljubljani seja odbora vseh železni* carskih organizacij. Predmet: Razprava o dogotovljenih predlogih za revizijo pragmatike. 2028 u— Godbeni odsek Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva priredi v nedeljo dne 5. oktobra 1.1. v Mestnem domu drugo veliko vinsko trgatev. Ker je čisti dobiček namenjen v prid bol* niškemu fondu, prosimo p. n. društva, da se ozirajo na ta dan in ne prirede drugih zabav, občinstvo pa povabimo, da v čim večjem številu poseti to trga* tev. 2027 t,_ Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani. Danes 16. t. m. ob pol 7. uri zvečer se vrši sestanek vseh dosedanjih in novih članov orkestral* nega društva v sobi št. 6 poslopja Glas* bene Matice, Vegova ulica 7/1. K temu sestanku sc vabijo tudi vsi instrumenta* listi, ki pomotoma niso bili vabljeni s posebnim pismom. 2026 u— Sokol Ljubljana II priredi v ne* deljo dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne na Kongresnem trgu veliko tombolo. Možnost udeležbe te družabne in prijet* nc igre je dana vsakomur, kajti riziko 2 dinarjev jc tako majhen, da je škoda zamuditi lepo priliko, zadeti prekrasne dobitke. Nekoliko jih je razstavljenih pri tvrdki «EIite», Prešernova ulica. Kdo torej nc bi dal 2 Din za dragoceno mo* bilijo, vredne težke tisočake? Vsakdo! Torej? 2029 u— Mestna Orjuna Št. Jakob*Krako* vosTrnovo ima danes 16. t. m. ob 8. uri zvečer pri Lozarju, Rožna ulica 15 sesta* nek svojih članov in članic s sledečim dnevnim redom: Poročilo o kongresu v Novem Sadu (pojoča brat Verbič) in glede razvitja prapora v Zagorju. Udeleže naj se tudi oni člani in članice, ki še nimajo izkaznico. Točno in vsi. Zdravo! u— Kavarna «Leon». Vsak večer svira salonski orkester. 2010 u— Kavarna «Central». Vsaki dan damski koncert. Se priporoča Štefan Miholič. 1969 Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Le g a t o v i šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji A ti t. R u ti-Legat. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Iz Maribora a— Nemška agitacija za mariborske občinske volitve deluje z vso silo in smotrenostjo. Vodstvo nemške stranke je pozvalo iz Avstrije vse Nemce, ki so se že izselili iz naše države, a so šc vpisani v volilnih imenikih, naj predejo gotovo dne 21. t. m. k mariborskim volitvam. Pojavili so se v mestu tudi že nemški visokošolci, ki agitirajo za nemško listo. Vsi nemški, nemškutarski in nezavedni volilei so dobili v zaprtih pismih iCillier Zeitnng* z nc-mškim volilnim oklieem. Dočim Nemci v Mariboru agitirajo za svojo listo z geslom, da hočejo izločiti iz občine vsako politiko in narodnostna vprašanja, odkrito priznavajo v inozemskih listih, da hočejo s temi volitvami izvesti v Maribora nemški plebiscit. a— Mariborsko gledališko vprašanje se ne gane z mrtve točke. Včeraj se je vrnil iz Beograda upravnik Narodnega gledališča g. dr. Brenči?, ki za sedaj ni mogel doseči drugega kot obljubo, da bo vlada zahtevala od skupščine naknadne kredite za izredno subvencijo Narodnemu gledališča. a— Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru začne z rednimi vajami danes dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer. ;l— Nalezljive bolezni v Mariboru. Tedenski izkr.z mestnega fi-.-jkata za pretekli teden navaja, da se je na novo j pojavil en slučaj dift« rije. Neoz Iravlji- vi so ostali iz prejšnjega tedna tiiie slučaji griže, dva slučaja škrlatinke in en slučaj tetana. Iz Celia e— Osebna vest. Gospod Nikola An-tipin, begunec iz Rusije, ki je v svoji ! nekdanji domovini zavzemal odlično ! mesto v sodni službi, je položil te dni v Ljubljani sodni izpit. Iskrene čestitke! e— Občinske volitve v mestu Celju. Svojo kandidaturo sta preklicala doslej na nemškutarski listi dr. Ogrizka sledeča: G. Vekoslav Koneilja, brzojavni mojster preklicuje svojo kandidaturo na listi »Celjskega socialno gospodarskega Moka». ker je bil mistificiran in ne mara imeti nobenih zvez z renegati. Štefan Anžlovar, sodni sluga v Celju izjavlja, da je izstopil iz stranke SLS in da ; ne pripada nobeni stranki. Tudi ne kan-'Jidira. na, socialni eosDOdarsld kandidat- ni listi za obč. volitve za mesto Celje. Prvi je med kandidati na 15., drugi med namestniki na 29. mestu. e— Nočno lekarniško složbo ima ta teden v Celju lekarna «Pri Mariji pomagaj* na Glavnem trgu. e— Godbeno društvo železničarjev v Celju priredi v nedeljo dne 21. t. m. od 9. do 10. ure dopoldne na Krekovem trgu in od 11. do 12. ure v mestnem vrtu koncert. V slučaju slabega vremena se vrši koncert samo v mestnem vrtu od 10. do 12. dopoldne. Obenem priredi društvo cvetlični dan. Popoldne od 16. naprej je koncert v gostilni «IJri zelenem travniku*. Iz Primorja * Smrtna kosa. V Trstu ie umrl te dni šele v 20 letu starosti tehnik Danilo Per-tot, član akademičnega ierijalnega društva «Balkan». Pokojnik je bil idealen mladenič. Za njim žalujejo svojci, tovariši ili prijatelji. N. v m. p.! * Fašistovski učiteljski sindikat «Eja» na Krasu razpada, ker nima članov. T.t-ko je tudi prav. * Otvoritev slovenskih zasebnih otroških vrtcev v Trstu in okolici. Tržaški in okoličanski otroški vrtci za otroke bodo letos sprejemali kakor vsako leto v nadzorstvo tri do šestrazreduo deco. Vpisovanje teh otrok se bo vršilo 15„ 16. in 17. septembra. * General Bencinvenga v Gorici. Sredi prošlega tedna se je mudil v Gorici pred sednik italijanske novinarske zveze, general Bencinvenga, znan po svojih neprija-teljskih čuvstvih do slovanskega prebivalstva. Kakšna misija ga je pripeljala v Gorico ni znano. * Himen. V nedeljo sta se poročila v Trstu agilna člana šentjakobske «Cital-nice» gdč. Marija Kreševič in g. Anton Cesar. — 10. t. m. se ic poročil g. Vladimir Pipan, sin uglednega narodnjaka, trtorejca Pipana s Preserij z gdčno Pavlo Kovačičevo iz Komna na Krasu. * Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil promoviran na dunajski univerzi opatijski rojak g. Miro Gradišnik. Čestitamo! * Srečni cMonte di Ph'ta» v Gorici. Goriški denarni zavod <;Monte di Pieta» je bil tako srečen, da je zadel tombolo v zne sku enega milijona lir. Srečka loterije ie bila izžrebana pred par dnevi. Tako se izpolnjuje star pregovor, da kdor kaj ima, mu bo še dodano. Protesta© zborovanje vojnih invalidov Celje, dne 14. septembra. Na poziv centrale Udruženja vojnih invalidov so priredile podružnice Celje, Braslovče, Št. Peter v Sav. dol. in Šmar* je pri Jelšah v nedeljo 14. t.m. pri Be* Icm volu protestno zborovanje proti zavlačevanju invalidskega zakona. Zbo* rovanja se je udeležila impozantna mno* žica okrog 500 vojnih žrtev. Po kratkih pozdravnih besedah predsednika celjske podružnice Vek. Finžgarja je pre* vzel predsedstvo protestnega shoda prof. Mravljak. V svojem izvajanju jc povdarjal iskreno ljubav vseh vojnih žrtev do skupne domovine in se na kratko dotaknil obupnega položaja in* validov, vdov in sirot, ki že šesto leto po svetovni vojni v nestrpnem priča* kovanju, da se jim ustvari v državi eksi* stenčna možnost, umirajo vsled bede in pomanjkanja. Vsa odgovornost zato pa* de na one voditelje naše države, ki so z neprestanimi krizami preprečili, tla bi sc bi že zdavno sporazumno z Udru* njem vojnih invalidov izdelani zakon* ski načrt sprejel v Narodni skupščini. V imenu jetičnih tovarišev jc pozdravil zborovanje invalid Samec ter bodril navzoče obupane tovariše in tovarišicc na složno delo v dosego svojih ciljev, Invalid Frolich je naslikal v drastičnih primerah dosedanjo oskrbo vojnih žr.» tev, ki je znašala pri vdovi mesečno 2-50 Din, a pri vojnem invalidu 22 Din. pokojnine. Lepi načrti v začasnem in> validskem zakonu so ostali večinoma lo na papirju. Tudi se je začelo ono znano licitiranje z obljubami, od katerih invai lid, vdova in sirota pač ne more živeti. Naslednji govornik invalid Jenko izraža v naprej iskreno zahvalo vsem tistim, ki bodo pri uresničenju invalidskih zah* tev krepko sodelovali. Pismena zahvala-za dosedanje požrtvovalno delo se od* pošlje dr. Ježu, vsem udeležencem se* Stanka na Brezju, ki so se spomnili tudi nesrečnih vojnih žrtev, pa se izreče srč< na zahvala. Koncem lepo uspelega protestnega zborovanja predlaga predsednik v imej nu pripravljalnega odbora uesolucijo, v kateri se zahteva takojšnja sklicanje Narodne skupščine in na kateri naj pri* de na dnevni red kot prva točka invai lidski zakon. Resoluciji sc priloži tudi spomenica, v kateri so naštete najvaž/ nejše zahteve vojnih žrtev. Oboje so odpošlje na kabinetno pisarno Nj. Vel. kralja, predsedstvu ministrstva in Na* rodne skupščine. Na pcedlog invalid^ Jenka so se podali zborovalci nato kor* porativno skozi mesto pred s rezko po* glavarstvo. Posebna deputacija je izro* čila srezkemu poglavarju g. vladnemu svetniku dr. žužeku resolucijo za mi* nistretvo za socijalno skrbstvo, nakar so se invalidi mirno razšli. Njihov na* stop po mestu je vzbudil precej zani« manj a. Porote Matfbor, 13. septembra, SOVRAŽNIK GRAŠČIN. Brezposelni kliueatvničar Alojzij Čep iz Voseka je kljub svoji mladosti že znan delomržen indifvidij. Ko so mu postala v Avstriji kjenr se je več let klatil iu preživljal s tatvinami, tla že prevroča, se je pojavil novembra 1923. v mariborski okolici. Na Pragerskem se je sešel s evojim nič boljšim tovarišem Vin-cene&m Kriegerjeni. s katerim sta kre-nila najprej proti Sv. Petru pri Mariboru. Kot prvo žrtev sta si izbrala vino-gradsko hišo Elizabete Miihleisen na Me-tavi. Čep je odstcanil polke na enem oknu, nakar sta zlezla v notranjost in pokradla tam za približno 10.000 Din razne posode, obleke in blaga. Vse skupaj sta skrila v hitenjem gozdu, da bi spravila kasaeje v promet. Ker pa so bili orožniki zlikovccma že na sledu, je Vin-eenc Krieger pobegnil v Avstrijo. Kmalu pa sta se zopet sešla in vlomila v graščino Hrastovee v Zg. Voličini, kjer sta se polastila za približno 10.000 Din raznih starinskih, predmetov. Tretji vlom sta izvršila v noči od 11. na 12. decembra v graščino Viltovž na Slemenu. Z lesenimi drogi sta razmaknila železne križe na oknu in prišla tako v notranjost gisdn. Nadaljnje delo je bilo lahko, kajti vse sobe, omare iu predali so bili r.e-zakljenjenL Orad sta popolnoma oropala in napravila lastniku okoli 90.000 Din škode. Najdragocenejše stvari sta prodala v Avstriji, nekaj pa v okolici Zg. Kungote. Le malo predmetov je še našlo orožrcištvOL Alojzij Čep se bo moral za svoja hudodelstva pokoriti 3 leta v ječi. S tem je bilo jesensko porotno zasedanje v "Mariboru končano. Razpravljalo :e je o 15 slučajih in izjemoma ni bilo nobene .smrtne obsodbe. Lastnik, in izdajatelj Konzorcij «.Tutra». Odgovorni urednik Fr. B r o z o v i č. Tisk lie.lniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. poročilo Ljubljana 15 septembra 1924 Ljubljana ?06 nad morjem Kraj ob opazovanja Ljubljana . 7. Ljubljana . 14. Ljubljana . 21. Zasreb . . 7. Beograd . 7. Dunaj . . V. Praga . . 7. Inomost . V. Zrarni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Phdsvine mm 120 brezvetra megla __ 17 6 jugo zapaa večin. obl. — 16-3 oblačno — 1 14-0 brezvetra jasno — 11-0 n n — 170 sev. zapad fi o-i 7665 764 8 765-4 766 1 766-8 766-6 V Ljubljani barometer nest. temper. nižja • Solnce vzhaja ob 5-34. zahaja ob 18 17 Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma oblačno, semintja lahke padavine. Morda popoldne malo zboljšanja, sicer pa negotovo vreme. Modistka Z. Gorianc & Co. Ljubljana, Sv. Petra c. 27 polet hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših damskih klobukov. Sprejema klobnčevino (Clce) ▼ prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie- oblik Postrežba točna. I892a Cene najnižje. Zahvala vsem, ki ste v tako obilnem Številu spremili nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Mihaela Jazbinška na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala vsem blagim sorodnikom in znancem, ki ste izrazili bodisi ustno ali pismeno svoje sožalje, nadalje zahvala pevskemu zboru za lepe žalo-stinke in vsem za poklonjeno krasno cvetje in mnogoštevilne vence. Št. Vid pri Planini, dne 13. septembra 1924. 4834/a Žalujoči ostali. jzij Jerančič pred poroto SenzacijossaSlssa razprava pred ljubljanskim porotnim sodiščem — Ogromen naval publike — Ker obtoženec vztrajno m odločno zanika krivdo, vodi državno pravdništvo obširen dokaz z indicijami Ljubljana, 15. septembra. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se je danes pričela v javnosti z veliko napetostjo pričakovana razprava proti 20Ietnemu trgovskemu praktikantu Alojzu Jerančiču, ki je obtožen, da je v noči 31. marca umoril na Vodovodni cesti bla-gajničarko kina Tivoli lepo Faniko Pet-kovšek. Naval občinstva k razpravi je ogromen. Vstopnice za razmeroma malo porotno dvorano so bile že v soboto raz-dane, navzlic temu se je danes že dolgo pred 9. uro nabralo pred sodno palačo mnogo ljudi, ki so upali, da vendar pridejo do mesta. Le s težavo so stražniki vzdržali red. Dvorana se je na mah napolnila do zadnjega kotička, tako da je vladala v njej ves čas prava gnječa. Med veliko pozornostjo publike so se izvršile uvodne formalnosti in je bila sestavljena porotniška klop. Porotni senat tvorijo viš. sod. svetnik dr. Modic kot predsednik, sod. svetnik Janša in okr. sodnik Kralj kot votanta. Obtožbo zastopa prvi drž. pravdnik Do-menico sam, obtoženca brani dr. Viljem Krejll, kot zastopnik privatnih udeležencev svojcev umorjene Fanike pa je navzoč dr. Dinko Puc. V dvorani je nastala smrtna tišina, ko je na znak predsednika jetnlčar pripeljal obtoženca Jeranči- ča pred sodnike-Čedno, skoraj elegantno v črno oblečen, črne kodre lepo počesane, navidezno miren, a bled kakor smrt, se je Jerančič lahno poklonil. Hladno in jasno je odgovarjal na predsednikova vprašanja po svojih osebnih razmerah. Rojen je 26. oktobra 1904. v Ljubljani, sem tudi pristojen, stanuje pri svojih sta-riših na Karlovški cesti, je trgovski prak-tikant in je bil že kaznovan. Po dvorani je zašumelo, ko je predsednik odredil Precitasfe obtožnice Z veliko napetostjo so sodni dvor in porotniki ter publika poslušali izvajanja precej dolge, z izredno vestnostjo in bi-strostjo sestavljene obtožnice, ki dolži Alojzija Jerančiča, da je v noči dne 31. marca na Vodovodni cesti z revolverjem ustrelil svojo izvoljenko Faniko Petkovškovo. Krogla je šla skozi muskulatnro Šla sta tesno drug od drugem in je med govorom v bližini Kačičeve gostilne že blizu Vodovodne ceste Petkovškova smeje omenila: «Kaj, kaj, ali res, danes?« Z Dunajske ceste sta krenila na levo na Vo-dovodno cesto in šla mimo tam sc naha-jajočih električnih svetilk. Usodnega večera je gorela le ena svetiljka. Nekaj ko- Oifcl/Vl/. IV /S- Ji" O,.v-. ...~ ---— a----- desnega ramena, prodrla v poševni črti; rakov od četrte svetiljke se od Vodovod navzdol prsni koš in poškodovala pljuča tako, da je nastalo silno notranje krvavenje, ki je povzročilo, da je v nekaj minutah nastopila njena smrt. S tem je Jerančič zakrivil hudodelstvo umora v smi slu §§ 134, 135, 4 k. z. Kazen za umor je smrt, toda ker obtoženec na dan čina še ni dosegel starosti 20 let, predlaga obtožnica v smislu § 52 k. z. kazen težke ječe od 10 do 20 let. RAZLOGI OBTOŽBE. Obdolženec Alojzij Jerančič se je seznanil s pokojno Faniko Petkovškovo sre di meseca februarja v kino «Matica», kjer je bila pokojnica blagajničarka. Ko se je otvoril kino »Tivoli«, je pokojnica tamkaj nastopila službo blagajničarke. Obdolženec se je s Faniko često sestajal in io spremljal po večernih predstavah domov na Vodovodno cesto. Često jo je hodil čakat tudi podnevi v bližino njenega stanovanja. Ob neki priliki sta šla tudi skupaj v gledališče in po predstavi je Jerančič najel avtomobil in jo odpeljal do- ne ceste odcepi pot na levo in vodi v državno jamo za gramoz. Kakih 20 korakov severno od mesta, kjer se ta pot loči od Vodovodne ceste, sta se obdolženec in Fanika ustavila. Dospela sta do mesta umora, v katerega višini so našli drugo jutro truplo Petkovškove. Tu ju je priča Anton Dečman, ki je prihajal iz mesta domov ob četrt na 12. dobro videl. Petkovškovo je že od poprej poznal, v njenem spremljevalcu pa je pri konfrontaciji nedvomno ugotovil Jerančiča. Osumljenec ni govoril na glas, pač pa se je glasno smejala Petkovškova, kar je priča še slišal, ko je bil že daleč naprej. Kakih 6 do 8 minut nato so ljudje v okolici slišali strel in obupen ženski krik- Kratko nato so iz barake, ki je oddaljena pet korakov od usodnega mesta videli na javnem pobočju ležeče telo, kakor se je našlo naslednjega jutra in ki je bilo ono Fanike Petkovškove. Mrlič je bil oropan vsega denarja, ki ga je imela rancic najei aviumuuu m ju uu^cijm uu- - • - - ...... m o v. Pokojnica, ki je bila izprva napram j Pokojnica prejšnji večer v svoji torbici. obdolžencu precej nezaupljiva, ga je po-; Za obdolženčevo krivdo sicer ne polagoma zelo vzljubila in je odklanjala ---- 1— druge mladeniče, ki so se ji dobrikali. Svoje ljubezenske skrivnosti je Fanika običajno zaupala svoji intimni prijateljici Frančiški Jerebovi. Z obdolžencem sta si pogosto tudi dopisovala ljubavna pisma. Med njima je prišlo do poljubova-nja, tikala sta se, toda dalje Jerančič ni prišel. Znakov, ki bi kazali na ljubosumnost enega ali drugega ni bilo. Usodnega dne je bil Jerančič s pokojnico dogovorjen, da jo pride po predstavi čakat pred kino. Toda pred tem sestankom je imei še drugo važno opravilo: od tričetrt na 20. uc 21. ure je imel «randevu» z drugim dekletom, kl ga je tudi spremil do njenega doma. To dekle mu je bilo s pismom z dne 28. marca očitalo, da ima Faniko, a Jeran- Faniki ni navdajalo nobeno globokejše čustvo. Ko je hodila domov, jo je spremljal dokler je bila cesta lepa, čez najtemnejši in najnerodnejši del poti — jo je pustil samo. Ko so ga peljali pred truplo umorjene Fanike se je obnašal, kakor da bi stal pred neznanko. Bil je brezsrčen in previden. Za obtoženčevo krivdo govori cela vrsta indicij. Nesporno je, da ga je priča Dečman neposredno pred umorom videl v Fanikini družbi. Okol-nosti dokazujejo, da Fanike ni mogel umoriti tujec. Mrtva Fanika je imela še v ustih kos čokolade, ki ga ji je podaril obdolženec malo poprej. Priča Prosen je še po 23. uri slišal njen smeh. Pokojnica bi gotovo tudi z nikomur ne bila šla niti za korak po pešpoti po pobočju doli v jamo razen z obdolžencem, ki ga je imela edinega rada. Da na je naredila prostovoljno nekaj korakov na mestu, kjer je bila ustreljena, kaže pomanjkanje vsakega nasilstva na obleki, še bolj pa dejstvo, da je pač do zadnjega trenutka mirno jedla čokolado. Pokojnica se je pač že jeznemu obdolžencu kar naprej nagajivo smejala, ne jemajoč njegovih pretenj za resno. Po strelu se je takoj zgrudila. Obtoženec je v preiskavi trdovratno tajil ■ svojo navzočnost v neposredni bližini I mesta umora in skušal preložiti čas ločitve za 20 minut nazaj, kakor tudi prenesti mesto ločitve na točko okoli 250 korakov proti Ljubljani, da tako dokaže svoj alibi. Trdi, da sta se ločila s Faniko ob vogalu »Transformatorja« pet minut pred 11. uro in da se je nahajal v sredini med mitnico in Kačičevo gostilno, ko je slišal strel. Obdolžencev zagovor, da je stal s Petkovškovo za Transformatorjem ne pa pri jatni za gramoz, je zanesljivo ovržen po izpovedbi priče Dečmana, njegova obraz-iožba glede časa in mesta ločitve ter mesta in časa slišanega strela je nevzdržlji-. va, ker se ne strinja z ugotovljenimi raz-| daljami. Obdolženec trdi, da ga je Petkovškova spremljala do Ljubljani bližnjega vogala pri Transformatorju. Iz razdalj pa se da ugotoviti, da je za prehojo od mesta ločitve do mesta slišanega strela potrebno tnanj časa, kakor za prehojo od mesta ločitve pa do mesta umora. Iz tega sledi, da bi moral biti na Petkovškovo oddan strel že mnogo pred mestom, kjer je bila najdena mrtva. To pa je nemogoče, ker nasprotuje z vsemi drugimi ugotovljenimi dejstvi. Nagli roparski napad in umor po tretji roki je izključen in edino mogoče jc, da se je morilec dalj časa na mestu zločina s Petkovškovo razgo-varjal na to pa nič hudega slutečo Faniko' nenadoma ustrelil. Ako se vse navedbe, krajevne in časovne, primerjajo (kar je v obtožnici temeljito izvedeno), potem se pride do zaključka, da je ves tozadevni zagovor obtožencev izmišljen. Priča Dečman, katerega izpovedi so povsem kategorične in v skladu z drugimi ugotovitvami je 5 minut pred 11. uro bil še pred glavnim kolodvorom. Od tam je tekel domov in je kakih 22 korakov pred mestom umora videl Faniko in obtoženca, katerih identiteto je po njem ugotovljena. Če bi bi Jerančičev zagovor točen, bi bil moral Dečman srečati Jerančiča med Sv. Krištofom in Kačičein, pa tudi prehiteti družbo, na katero se obtoženec sklicuje. Obtožnica smatra sploh za izključeno, da bi bil obtoženec še! domov tako, kakor navaja. Jerančič .ie šel marveč čez njive, mimo hranilničnih hiš in je prišel pri Kačiču na Dunajsko cesto. Na tem begu je tudi mogel odvreči ali skriti revolver. Okoli pol 12. je pribeža! na Dunaj- šolo In pristavil: »Danes bo še hištno«. Pri drugi priliki se je obdolženec izrazil napram Cvetki Zadelovi, da hoče, da se mu Petkovškova še pred rojstnim dnevom uda. Obdolženec je zato šel istega dne popoldne, torej malo ur pred umorom, na Vodovodno cesto, da si ogleda položaj m je izbral gramozno jamo za kraj svojih ciljev. Zato tudi trdovratno zanika, da bi bil istega dne popoldne zunaj, dasi ga je takrat več prič videlo na Vodovodni cesti in je bila pokojnica sama dvema pričama izjavila, da jo čaka Jerančič na cesti. Obdolženec je po dolgem prigovarjanju Petkovškovo, ki mu nI hotela Hti uslužna, brezdušno ustrelil, ker se je pač čutil razžaljenega in Je v svojem brezobzirnem samoljubju veselo smejanje Pet kovškove smatral za zasmeh. Nato je odvrgel ali nekje zakopal orožje. Čitanje obtožnice je trajalo tričetrt ure ter je napravilo na vse prisotne najgloblji vtis. Obtoženec je sedel nepremično, ter je skoraj da flegmatično poslušal težko obtožbo. Le od čas do časa so mu trepalnice nemirno zadrhtele nad očmi Zaslišanje obtoženca stoji neposreden dokaz, toda okolnosti slučaja in način njegovega ... r------- — - zagovora ga obremenjuje v tej meri, da ; sko cesto in od tam je z vso hitrostjo obstoja utemeljen sum, da je Pctkovško- j krenil proti domu, da je mogel dospeti vo moral umoriti le on. Obdolženec je ' tia žc ob tričetrt na 12. inteligenten. Ze kot Ifiletni dečko, 1. 1920 je bil obsojen na eno leto težke ječe, radi hudodelstva tatvine, pa je svoje dejanje pred poroto dve uri trdovratno in spretno tajil in se udal šele pod težo nepo-bitnih dokazov. Prijatelji in tovariši ga slikajo kot odločnega človeka, samoljub-nega in samozavestnega cinika, ki je v stanu izvršiti kar hoče. Obtožnica ga slika kot izprijenega mladiča, kar dokazuje njegovo razmerje do žensk-Še ne 20 let star je imel polno ljubav-nih razmer z raznimi dekleti. «Idealno ljubezen* je zaničljivo odklanjal, češ, da ------- - . - . so ga ženske drugače naučile. «čak ha- čič ji je zagotavljal, da to ni res in da; u__.___,.....,, ima samo njo rad. Ko je Jerančič opra- Zagovoru, da Jerančič ni nikdar imel revolverja, obtožnica ne priznava tehtnosti. Dejstvo je, da se ie že kot tretje-šolec učil 7. revolverjem streljati iu dejstvo da ga ni imel pred nočjo umora, ne izključuje, da ga ie imel usodno noč. O neposrednem motivu za umor izvaja obtožnica sledeče: Jerančič je hote! vsekakor ono noč dobiti Petkovškovo za spolno občevanje. Za to govori to, kar je v tem pogledu izjavljal raznim osebam. Tako je pripovedoval Dragotin Češiiovar, da mu jc obdolžcnec izjavil: «Če je ne bom danes dobil, jo bom us;rcliU Kot pr ia zaslišan je Čcšuovnr te besede sicer zanikal, vil svoi prvi sestanek, se je podal pred kino, da se snide s Faniko. Istega večera je prišla pokoinico čakat tudi njena prijateljica Frančiška Jerebova in vsi so skupaj okrog pol 22. ure odšli proti mestu. Tega večera je bila Fanika še bolj vesela kakor po navadi. Naslednjega dne je imela namreč god in se je veselila, aa jI bo obdolženec kaj podaril. Tudi je istega dne dobila plačo 900 Din in je še prijateljici omenila, da mora denar dobro spraviti v ročno torbico, da ji ga kdo ne ukrade. Do pošte so šli skupaj, Jerančič je bil nekako zamišljen in je le malo govoril. Pred glavno pošto se je Jerebova ločila, dočim sta obdolženec in Petkovškova šla : peš po Dunajski cesti prod Fanikinem domu. ieiibivi; uiLi;;a.c nauuit. -- ■• ■ _ . , dič, ti bom že pokazal!« - je vzkliknil potrdil pa ie, da mu je obdolženec dopo-nekoč, ko ie pisni ljubici liufcavno pis-i dne pred umorom dejal, da nna ZN C.er mo. Obtožnica'trdi, da ga tudi nan^m1 sestanek, da ga prihodnji dan ne bo v «Vstanite Jerančič! AH ste razumeli obtožnico?« , Jerančič je odgovoril: Iiubi!!» Predsednik: »Jerančič, ali ste Faniko imeli resnično rad?® Obdolženec s povdarkom: »Res! Faniko sem idealno ljubil!® Obdolženec je te besede govoril v tako pretiranem tonu, da so se nasmehnili sodniki, avditorij pa je buknil v glasen smeh. Predsednik: »Čudno se mi zdi, da ste Istočasno imeli še Poldko, kateri ste tudi pisali ljubavna pisma. Pa ne samo to, temveč Vaša pisma Poldki, so kar prepisi onih, ki ste jih pisali Faniki!® (Smeh v publiki.) Jerančič zardi iu v vidno zadregi molči, Ljubavna korespondenca med Faniko in Jerančičem- Predsednik je nato prečital celo vrsto ijubavnih pisem, ki sta si jih pošiljala Jerančič in Fanika. Iz teh pisem, ki so deloma silno poetična m »goreča®, je videti, da je bila Fanika res globoko čuteče dekle, ki je znala svoja čustva izra-eiti tudi v lepi in zaokroženi obliki. Iz Jerančičevih pisem pa odseva vsa izurjenost in spretnost, ki jo je imel še ne 201etni mladenič v ljubimkanju. Čitanje teh pisem je publika spremljala z velikim zanimanjem. Mnoge ženske so plakale, a trši moški svet je sodil skeptično in se tudi zasmejal. Splošno živahnost pa je vzbudilo čitanje dveh pisem popolnoma enake ljubavne vsebine. Prvo pismo je bilo naslovljeno na Faniko, drugo pa na Poldko. Jerančič i Faniki i Poldki velikodušno oznanja, da bi jo rad vodil po vsem širnem svetu in da bi mu to potovanje bilo le v najlažje breme. (Bučna veselost) Predsednik: «Jerančič, kako ste mogel Isti dan pisati dvema dekletoma pisma enake vsebine?® Tokrat Jerančič ni bil več v zadregi. Z navidezno prostoduš-nostjo je odgovoril: »Faniko imam res rad, a Poldi sem samo »hecal«. Nisem imel časa da bi vsako pismo sestavil posebej in tako sem drugo pismo enostavno prepisal.® (Ponovna veselost.) Zagovornik predlaga ogled na licu mesta- Ko so bila tako prečitana vsa pisma, se je dvignil obtožencev zagovornik dr. Krejči in predlagal sodnemu dvoru, da se celokupno sodišče poda na lice mesta da si zamorejo porotniki ustvariti jasno sliko o dejanskem položaju zunaj na prostem. Državni pravdnik Domenico je odgovoril, da je sodišču in obtožencu situacija pač dobro znana, a porotniki imajo vsa važna mesta začrtana na skici, ki jo imamo pred seboj. Če pa žele porotniki se podati na lice mesta, se predlogu g. zagovornika ne protivi. Porotniki so izrazili, da je predlog g. zagovornika prav ^mesten, ker si bodo na ta način lažje ogledali položaj na Vodovodni cesti. Zasliševanje prič Jerančičevi stariši Med globokim ganutjem publike jc vste pil pred porotnike obtožencev oče, trgovec, ugleden mož, ki vživa splošno spoštovanje. Vidno potrt jc izjavil, da je pripravljen pričati. Na predsednikovo vprašanje je zatrdil, da njegov sin nikoli ni imel revolverja in sploh nobenega orožja. O finančnem stanju obdolženca je oče izjavil resignirano: «Denar mu je bil pač na razpolago----Zlasti od nesreče 1. 1920. sem svojega sina skrbno nadzoroval in se brez moje vednosti ni smel nikamor podati. Usodnega dne po obedu gotovo ni bil na Vodovodni cesti, a tudi zvečer se je po izjavi moje žene vrnil okoli pol 24. domov.» Državni pravdnik Domenico: »Sina ste strogo držali, navzlic temu mu je uspelo pohajati z ljubicami ponoči in jih voziti c avtomobilom iz gledališča!® Obdolženčeva mali je odločno trdila da se ie sin vrnil ob pol 24. domov. Pogledala je namreč na uro in čas natančno ugotovila. Izjavila je, da se je sin redno vračal pred polnočjo domov in da m nikoli do jutra izostajal od doma. Izjavila je tudi. "da je ona sinu radevolje dajala Ogled na kraju zločina Na to je predsednik prekinil razpravo in sodni dvor se je s porotniki in v sprem stvu novinarjev podal na ogled na Vodovodno cesto, kje-' se ie zbralo tudi na stotine radovednih ljudi. Obtoženca so pripeljali na Vodovodno cesto s posebnim izvoščkom. Bil je vklenjen in sprem- Popoldanska razprava se je pričela ob 16. Videlo se je takoj, da bo jako dolgotrajna, saj je klicanih 47 prič, od katerih so bile dopodne zaslišane šele tri! MNENJE ZDRAVNIŠKIH IZVEDENCEV. Največji interes je vzbudilo čitanje pro tokola o obdukciji telesa umorjene Fanike in izpoved sodnih izvedencev zdravnikov drja Travnerja in drja Mayerja. Oba sta izjavila, da je krogla šla skozi muskulaturo desnega ramena, prodrla v poševni črti navzdol prsni koš in poškodovala pljuča tako, da je nastalo silno notranje izkrvavljenje. Poškodovane so bile tudi žile odvodnice in dovodnice. Med prsnim košem in pljučami se je nahajalo veliko strnjene krvi. Krogla je izstopila mal nad levim bokom, Smrt ie nastopila čez nekaj minut vsled ^krvavitve. Oba sodnika sta sogIisif> potrdila, da je bila rana smrtonosna m da bi vsaka tudi takojšnja zdravniška pomoč bila brezuspešna. Na vprašanje zagovornika dr. Krejči j a, sta sodna izvedenca tudi izjavila, da je bila Fanika Petkovškova že razdevičena. Vendar se ni dalo ugotoviti, kedaj je pokojna Fanika prvič spolno občevala. Tudi ne kdaj zadnjič, vendar sigurno ni bila zadnjih 5 — 6 dni pred smrtjo v nobenih intimnih stikih. Vprašanje zagovornika ali je bila Fanika noseča, sta zdravnika v glavnem zanikala. Res je bil ovarij oploden, ni se pa plod mogel razviti v uteru. To vprašanje od strani zagovornika je bilo važno tudi radi tega, ker so med spisi pri Faniki našli listič, na katerem so bile napisane besede: »Kinin, vroče kopeli, ne jesti, masaža®. Zagovornik je domneval, da bi utegnil biti to recept, ki ga je dal nekdo Faniki v svrho odprave telesnega ploda. vedale, da so ponoči slišale po cesti glasno žensko smejanje. Vsi so potrdili, da je bila Fanika v moški družbi, a radi temnega večera njenega spremljevalca niso tako natančno videli, da bi mogli z vso gotovostjo ugotoviti njegovo identiteto. Pred porotnike je bil doveden tudi Jerančič, ki je znova odločno zanikal, da bi spremljal Faniko do mesta, kjer so jo naslednjega dne našli umorjeno. Kategorično je izjavil, da vztzaja pri svojem zagovoru, češ, da se je s Faniko že poprej ločil in odšel proti domu. Po enotirnem ogledu so se porotniki in sodniki vrnili v mesto. razprava STREL IN KRIK-' Priči Ofentaušek in Ciglarieva, ki stanujeta v baraki oddaljeni komaj nekaj metrov od kraja, kjer je Fanika ležala mrtva v krvi, izpovesta, da sta usodno noč okoli 11. ure čuli strel in nato zamolkel krik iz ženskih ust. Ofentaušek izjavlja: Mislil sem sprva, da je nekdo vrgel kamen na streho barake. Ne dolgo na to me je glasno lajanje hišnega psa spra vilo iz hiše. Ko sem se ogledal, sem res videl na pobočju ob cesti na tleh neko telo. Radi teme nisem mogel ugotoviti, jeli na tleh moško ali žensko bitje. Domneval je, da je sigurno kak pijanec in radi tega ni hotel iti k njemu, ker se je bal, da bi jo skupil, ker se mu je to že večkrat pripetilo. Nato se je vrnil v sobo in legel k počitku. Zunaj je bilo vse mir- krvava drama so izpovedale, da so slišale okoli 11. ure ponoči glasen ženski smeh in tudi strel. Vsi so pa mislili, da streljajo vojaki v bližnji vojašnici. Tudi mitničar Bergant je izpovedal, da je slišal strel in da ni srečal precej časa nato nobenega človeka. Domneva, da je storilec šel preko njiv, da bi ga pač nihče ne opazil. Nato je bila zaslišana cela vrsta prič, kojih izpovedbe so služile natančni ugotovitvi časa z ozirom na zagovor obdolženca, ki je skušal mesto ločitve ter mesto in čas slišanega strela preložiti za okol; 20 minut sebi v korist Izpovedbe teh prič pa niso prinesle sigurne jasnosti v zamotani časovni problem. Zanimiva je bila tudi izpoved "priče Cvetke Zadclove, ki naj bi potrdila, da se je Jerančič napram njej izrazil, da hoče da se mu Petkovškova še pred rojstnim dnevom uda. Priča js svojo izpoved, ki jo je podala v preiskavi nekoliko izpremenila, a v bistvu ipak potrdila. Izjavila je namreč, da ji je Jerančič rekel, da hoče v kratkem doseči svoj cilj, da pa ji ni znar.o, kaj je mislil reči s temi besedami. Končno je bila zaslišana tudi sestra pokojne Fanike, ki je izjavila, da je Fanika imela Jerančiča zelo rada in da se je v zadnjem Času izogibala vsake druge moške družbe. K tej njeni izjavi je pripomnil predsednik: »Pravite, da je imela Fanika rada Jerančiča, a glejte on še cel večer ni potoči zanjo niti solze.® S tem je bilo zasliševanje prič končano in predsednik je odredil enourni od-moi. NADALJNE PRIČE. Nato je bila zaslišana prijateljica pokoj ne Fanike Fanči Jerebova. Izpovedala je, da ji je Fanika zaupala vse svoje skrivnosti in da je često naglašala, da ima Jerančiča iskreno rada. Usodnega dne je bila Fanika izredno vesela in ji je tudi pripovedovala, da je danes prejela plačo in da mora denar dobro spraviti, da ga ji kdo ne ukrade. Vprašana za ostale ljubimce Fanike, je Jerebova izjavila, da ji je Fanika povedala, da je sicer imela že nekaj ljubimcev, da pa ima sedaj Jerančiča nadvse rada in da ne more imeti drugih fantov. Dr. Krejči: «Ali vam je znano, da je pokojna Fanika imela že intimna razmerja?® Priča: »To je bilo nekoč v Idriji. Fanika pa mi je tudi povedala, da Jerančič kaj takega od nje nikoli ni zahteval.® GLAVNA OBREMENILNA PRIČA- Kot glavna priča je bil zaslišan Anton Dečman, ki je izpovedal, da je kritičnega dne zvečer bil pri svoji zaročenki, nakar se je malo pred 11. uro vračal po Vodovodni cesti proti svojemu domu. — Med potjo je srečal Faniko v spremstvu nekega moškega. Po obleki in postavi je bil ta moški povsem podoben Jerančiču. Priča pa ni mogel po vsem določno izreči, da bi bil to ravno Jerančič. Dr. Krejči konstatira, da je izpoved te priče, na katero stavi obtožnica ves svoj dokazni materijal, zelo problematična. Navaja dokaze, ki izpodbiajo verodostojnost te priče. Zagovorniku se zdi tudi čudno, da jc ravno Dečman bil prvi zjutraj na mestu, kjer jc ležala umorjena Fanika. Dečman jc imel svojčas tudi razmerje s Faniko in kar se trdi za Jerančiča, ne more biti izključeno za Dcčmana. Zato predlaga, cla se priča ne zapriseže. Sodni dvor jc ta prediog odklonil. Ogromen naval publike. Po enotirnem odmoru se je ob pol 9. zvečer nadaljevala razprava. Zanimanje je vedno večjo. Naval občinstva na vse' vhode je bil ogromen. Zunaj pred justieno palačo je stalo proti S. uri do 1000 ljudi! Celo sodniki in po- j rotniki so si le z največjo težavo pribo- j rili vstoip v sodišče. Tudi komolci so v velikanski goječi zalegli 'bore malo, za sunke v hrbet in prsa in stopanji: po nogah pa se sploh nisi smel zmeniti, ako si hotel vsaj korak naprej- Ob- ! činstvo se je posluževalo vseh mogočih zvijač, da l.i si priborilo bore:; j prostorček v težkem vzdušju, ki vlada v razpravni dvorani. K jetniškemu j vhodu se prerine krepak mladenič ki potrka krepko na vrata. Vratar odpre j okence in zakliče: »Kdo je?® Odgo-1 vor: »Porotnik!® V trdnem prepriča-nju, da se sedaj odpro vrata, ki se sicer odpirajo in zapirajo samo _ za »izvoljence®, je občinstvo pritisnilo, da se vsaj nekaterim posreči smukniti za porotnikom. Toda zaman. Pašnik ni nasedel zvijači. Tudi številnim »pri-čam® so se izjalovile podobne zvijače. Sicer pa moramo priznati, da je postopalo sodišče napram publiki zelo i liberalno. Dovolilo je namreč, da so poslušalci zasedli tudi vse vmesno prostore v sodni dvorani in jih pripustilo precej globoko celo pred klopi za poslušalce. Ko je vstopil sodni dvor, jo za trenutek završalo, nato pa nastala zopet tišina.. Obtoženi Jerančič sede mirno na zatožno klop. Niti najmanjše urujenosti, še manj pa razburjenosti ni opaziti na njem. Predsednik Modic: »Dveh prič, ki bi jih morali za-slišati, tudi sedaj nismo mogli dobiti na domu. Zato bom niiiu izpovedi prečital.® Zagovornik dr. Krejči: »Zahtevam. da se jih osebno zasliši!® Predsednik: »Poskusili bomo še enkrat, Večerna razprava ke, ki se nikakor nooe raziti) je najboljši dokaz, kako globoko je pravni čut ljudstva interesiran na izidu tega procesa in na vprašanju ali je Jeran-či* kriv ali ne. spremilo ubogo, obducirano, razme-To ljudstvo jc danes prišlo sem, da vidi, ali bo dobilo zadoščenje za žaljeni svoj pravni čut. In zato prasko, gospodje porotniki, da potrdite vpraša-nje glede krivde umora.® (Nadaljevanje na. prvi strani.) Spori LAHKO ATLETSKA TURNEJA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE. S. K. Ilirija prvak v moški, S. K. Pri/ morje v damski lahkoatletikL Tudi pri nadaljevanju nedeljskih lahkoatletskih tekem, ki so bile z ozi« rom na ljut boj med Ilirijo in Primor* jem izredno zanimive in napete, so sc v nekaterih disciplinah dosegli prav čedni rezultati. Postavljeni so bili zopet en jugoslovenski in dva nova slovenska rekorda. Skupno je bilo torej v soboto in nedeljo postavljenih šest novih slo* venskih in štirje novi jugoslovenski re* kordi. Proti koncu nedeljskega tekmo* vanja je napetost občinstva dosegla vi« šek. Slo je lc za dve točki. Poleg tega ja moralo vrhovno razsodišče rešiti ša protest proti štafeti Ilirije. Končni rezultat je bil: Ilirija je iztr* gala dosedanjemu prvaku Primorju z diferenco dveh točk (64 : 62) moško pr« venstvo. Ilirija je precej napredovala. Pridobila si je nekaj novih atletov, zla* sti v metih, in to ji je prineslo zmago, Primorje dominira še vedno predvsem, na kratkih progah. Nazadovanje v pri* mero z lanskim tekmovanjem smo opa* žili pri Jadranu in Lasku, ki sta dosegla 17 oziroma 10 točk. V damskem prvenstvu so z lahkoto in zasluženo zmagale atletinje Primorja: proti onim Ilirije s 73 proti 35 točkam. Sploh moramo pohvaliti naše atletinje, ki so postavile 5 novih jugoslovenskih in en nov slovenski rekord, in sicer Pri* morje 4 jugoslovenske, Ilirija pa enega, jugoslovenskega in enega slovenskega. Opozarjamo ob tej priliki naš JLAS naj upošteva to dejstvo pri sestavi re* prezentanc v prihodnjič bolj kot dose* daj. Podrobne rezultate priobčimo naki nadno. iz Državni pravdnih. tPako pa tudi ne? Kako bi človek zdravega naroda mogel stati miren in pasiven, ko vidi, kako so to siroto, ki je prišla z dežele služit kruh s težkim. trdim delom v kinu, v temni noči na ljubljanskem polju ubile roke, ki so ji ravno prej prisegale večno ljubezen! Ljudstvo ima pravico kontrolirati pravno postopanje in pravorek in dobiti mora zadoščenje za svoj pravni čut Jerančič je vseskozi slab človek. Še ne šestnajst let star, je že sedel pred poroto radi tatvine, bil v kaznil- arje- ako pa jih kljub temu no dobimo, potem n?m pač ne kaže dnigesm kako= da prekinemo razpravo. Za enkrat pa pričnemo s črtanjem izpovedi raznih postranskih prič, kar bo itak dve uri.® Sledilo jo dolgotrajno čitanje ■»povedi prič. večinoma znancev in prijateljev pokojnice in obtoženca, ki o dogodku samem tako ničesar ne vedo. Kljub temu je občinstvo trdovratno vztrajalo v dvorani in pozorno poslušalo. Jerančič sam jo nepremično zrl na sod. svetnika Janšo, ki je naglo eital nezanimive akte. EDINO VPRAŠANJE POROTNIKOM. S čitanjem aktov je bilo dokazilno postopanje zaključeno in sodni je po kratkem posvetovanju stavil po- j .M t11 L ">. UIAJ 1 ...... . ..v., - --- niči, kljub temu da je iz dobre 1, lianske hiše. Jerančič je tip pokva «Kaj, kaj, ali res danes'?» . . . Priča Oražen pripoveduje, kako jc sli- j rotnikom eno edino vprašanje: šal, kako ie Fanika v razgovoru z obdolžencem v bližini Kačičeve gostilne izjavila: Kaj, kaj, ali res danes? Iz teli besed sklepa obtožba, da je obdolženec hotel pridobiti Faniko za spolni akt, in da je ena z navedenimi besedami izrazila svoje začudenje. Jerančič: »Na tc besede se ne spomi- Ali je Jerančič kriv umora ali ne? PLEDOAJE DRŽAVNEGA PRAVDNIKA. Nato je dobil ob 23. ponoči besedo prvi državni pravdnik Domenico, ka- nega mestnega sina. Ze kot dijak, praktikant, vozi vse polno deklet z avtomobilom iz kina in v kino, jašo visoko na konju in živi le za svojo sebičnost Ljubezen mu je bila le šport — imel je naenkrat po pet deklet in je vodil pravo knjigo o sestankih. Tak Slovela, gospoda moja, ljubezni ne pozna, Nesreča za ubogo žrtev je bila, da se je zaljubila v tega demona. Ker se mu ni hotela vdati, jo je ustrelil na cesti kakor psa. Ona je bila mučenica svoje dekliške časti. Obtoženec sicer ni priznal, pa saj tudi ni priznal, ko je prvič stal prod poroto. Če bi sodišče obsodilo samo tiste, ki priznajo, bi šlo lahko 90 odstotkov sodnikov na dopust. Mi pa imamo priče in dokaze. Pričo so ju videle pet. šest_ minut pred umorom, kako sta skupaj šla po Dunajski in Vodovodni cesti skoraj prav do točke, kjer so drugi dan našli ubogo žrtev. Ni verjetno, da je žrtev čakala na istem mestu še nekaj minut, da je prišel nekdo tretji in jo ustrelil. Niti ni klicala na pomoč — senat klice bi slišali gotovo vsi tisti ki so slišali pok. Ni klicala, saj je bil poleg nje fant in morilna kroglja jo jf' zade- j ~ " " Res ni nihče j 1 ZNP : LNP 3 : 2 (0 : 1) - .. -Zagreb zmaga v podaljšku 2 X 15 minut iz cfside pozicije- — Časten nastop reprezentance LNP- — Slab sodnik. V nedeljo sta se vršili v Zagrebu m v Subotici semifinalni tekmi za kraljev pokal, in sicer v Zagrebu med reprezentancama LNP in ZNP ter v Subotici med Splitom m Subotico. V Subotici je Split (Hajduk) z lahkoto premagal Subotico s 5 : 1 (3 : 0), v ZagTebu pa je bila naša ■ reprezentanca vsled krivde sodnika do-| cela nezasluženo premagana. V nastop^ : nem poročilo o zagrebški tekmi. Srečno sestavljena reprezentanca LNP | je v nedeljo po ostrem boju podlegla re-] prezentanci ZNP. Moštvo LNP, ki se je I brez Izjeme borilo s srcem, je izgubilo tekmo deloma vsled utrujenosti, največ pa vsled nezmožnosti sodnika. Ta je med drugim nepraviln odiktiral v prvem polčasu enajstmetrovko, jo dal nepravilno ponoviti, prezrl roko Mantierja, po kateri je sledil prvi gol za Zagreb in priznal zmagoslavni gol iz očitnega offsidea. Izmed moštva LNP so se odlikovali vratar Mihelčič, oba krilca Zupančiča ter le\a stran napadalne vrste. Pevalek IL je bil težko bleziran. Od Zagrebčanov je zadovoljil edino Mantler. Vse drugo je igralo nesigurno. LNP je bil do malo pred koncem v vodstvu. Sodnik g. ing. Velj-kovič iz Beograda ni bil kos nalogi. Publike r.ad 3000. — Gole so zabili za LNP: Pevalek in Dobrlet, za ZNP pa: Peršk* in Mantler. la kakor strela z neba, videl Jerančiča, ko je potegnil revolver in ustrelil proti svojemu dekletu. Njegove domačo priče, ki so pričale glede njegovega prihoda domu, pač niso zanesljive, kajti ure gredo prav njam. Čc jih je res izgovorila, iili gotovo ni v smislu obtožnice, ker za to ni imela povoda. Morda je hotela reči: Zakaj hočem baš danes nazaj, ne da bi jo spremil prav cio bližine njenega stanovanja.® J — jal na splošno sočustvovanje ljudstva z ubogo žrtvijo zločina. Naval občinstva (še v poznih nočnih urah so vho-, tli v justično palačo oblegani od pubii-'sa.ri.e«M Faniko na njeni zadnji isptL DRUGE NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME-Ljubljana: S. K. Svoboda I. : S. IC Krakovo (mladinsko moštvo) 1 : 5. Lep uspeh mladega moštva S. K. Krakovo jarše: S. K. Krakovo komb. (Ljubljana) : S. K. Disk 6 : 2. Celje: S. K. Ilirija : S. K. Celje 3 : 2 (2 : 0). Prvenstvena tekma. V prvem polčasu lepa igra od obeh strani. Ilirija je bila v premoči, toda streljala je slabo. Od mlajših moči, ki jih je postavila Ilirija, je desni half Kos dobro izvršil svojo naloga Slab je bil levi branilec Mik-lavčič I, na čigar rovaš gresta dva gola. Vratar Miklavčič II, ki je bil dober, jc bil blesiran. V krilski vrsti izboren Milan v napadalni pa Zupančič I, ki je zabil dva gola; tretji gol je zabil Pevalek I, Sodil dobro g. Ochs. Dunaj: Avstrija : Madžarska 2 : f (1 : 1). Madžari so bili boljše moštvo. 50.000 gledalcev. — Dunaj : Bratislava 3 - 2 (2 : 1), Sportklub : Hakoah 2 : l (O*: 0). Brno: Zidenice : Slovan (Dunaj) 5 : (2 : 1). Krakov: Dunaj : Krakov 0 : 0. Bremen: Severna Nemčija : Nizozemska 2 : 0. vedbe časa so zanesljive. Obtoženec je zagrešil hudodelstvo umora in mora dati zadoščenje svoji ubogi žrtvi. To ljudstvo, gospoda mo- j ja, Ivi je danes tu, je pred par meseci 1 Službene objave LLAP. Danes 16. t m. seja upravnega odbora LLAP. ob 20.30 uri v damskem salonu kavarne Emo na. Tajnik II. naj prinese seboj zapisnik sej tehničnega odbora. — Predsednik. Borzni škandal v Rimu Rimska borza je že več dni skrajno nervozna. Tečaji državnih in mnogih bančnih in industrijskih papirjev so zadnje dni izredno skakali in padali. V četrtek pa je v borznih krogih naravnost počila bomba, ko se je izvedelo, da gre za velik škandal. Zvečer so policijski organi prijeli na kolodvo ni poslovodjo banke Bondi & Co. Aretirali je bil tudi komendator Fontani, ravnatelj te banke. Vzrok aretacij je ažijotaža in raz-Sirjevanje vznemirljivih vesti, ki so imele za posledico skakanje borznih papirjev in s tem na eni strani za do-tičnike dobiček, za ostale pa velika izguba. Rimska borza je zadnje dni preživljala naravnost kritične trenotke. Najprej so prišle vesti o atentatu na Mus solinija, potem pa da je kralj pozval k sebi ministrskega predsednika in zahteval od njega, naj takoj odstopi. Nadalje je nekdo trosil govorice, da je prišla velika banka v Torinu, ki se bavi največ s krediti v agrarne s vrhe, v plačilne težkoče in da je iz zalog Banke d' Italia izginilo nad milijardo bankovcev po 1000 lir. Naravno je, da je borza točno reagirala na te gorostasne, za italijanske razmere pa ne ravno nenaravne raz-mcTe. Delnice emisijske Banke d' Italia so padle kar za 60 točk in Banke Commerciale za- 40. Ostalo pa ni samo pri teh delnicah; panika se je razširila tudi na druge državne in mnogo zasebnih papirjev. Oblastva so morala poseči vmes. Policija je dobila na intervencijo borznega komisarja nalog, da se zapre banka Maks Bondi & Co., zaplenijo vse knjige in aretirata njen poslovni vodja in ravnatelj. Borza se je v soboto in pondeljek sicer nekoliko pomirila, vendar pa se v notacijah tečajev opaža še velika nervoznost. Govori se, da ima škan dal velik obseg. Baje se je razširila preiskava tudi na druge denarne zavode izven Rima. zlasti v Torinu. Sodijo, da so imeli prireditelji te nečedne borzne akcije več milijonov lir dobička. Ta*nI arhivi cesarja Frarsca fožefa o Cesar in Jura; Biankini. V nedeljo so začeli dunajski listi objavljati velezanimiva pisma, brzojavke "in akte pokojnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., ki sedaj prihajajo v javnost in so značilna za predzadnjega avstrijskega monarha, lz tega tajnega arhiva se da razbrati cesarjevo družinsko življenje in njegovo vladanje. Zanimivo je tudi, kako je Franc Jožef kot neizprosen absolutist aktivno posesal v politiko. Iz vsega njegovega delovanja se vidi strašna mržnja do vsega, kar je slovansko. Ze prva objava cesarjevih tajnih dokumentov je za nas Jugoslovene izredno zanimiva. Marca meseca 1894 je interpeliral v avstrijskem državnem zboru poslanec Biankini ministrskega predsednika kneza WindischgrStza, kaj je na vesteh o poskusni mobilizaciji dveh armadnih zborov proti Srbiji. V omenjeni interpelaciji govori Biankini o takratnem 13. (zagrebškem) ar-madnem zboru kot o hrvatskih četah. Franc Jožef ie poslal 11. marca ministrskemu predsedniku Windiscfagratzu z rta Martini na Rivijeri, kjer se je takrat nahajal s svojo družino, šifrirano brzojavko, v kateri »upa, da bo odgo-vot na interpelacijo Biankini jevo zaradi govoric o mobilizaciji proti Srbiji oster im da ne bo ostal izraz »hrvatske čete* brez ukora.* Iz tega se vidi, kako je pokojni Franc Jožef posegal preko svojega delokroga, ki mu ga je začrtala ustava, aktivno v politiko in da je vodilnim državnikom avstro-ogrske monarhije naravnost predpisoval, kaj naj govore in delajo v svoji službi. V tajnem arhivu pokojnega avstrijskega cesarja so tudi zasebne brzojavke in pisemska korespondenca z družinskimi člani, s kronanimi glavami in mnogimi evropskimi državniki, pa tudi s cesarjevo prijateljico Katarino Schrattovo, ki mu je ostala zvesta do smrti. Na važnejše dokumente iz tega arhiva se bomo o priliki še povrnili. Pri tej priliki bodi omenjeno, da pokojni cesar Franc Jožef, ki je včasih naravnost smešno konservativen, ni nikoli uporabljal telefona. Skoraj vedno se je posluževal brzojava. Znano je, da je le zelo pozno in nerad dovolil. da se uvede v pobočnikovo sobo poleg njegovega delovnega kabineta telefon. Cesar sam gotovo ni vzel nikoli slušala v roko. Brzojavno pa je občeval celo z uradi, ki so bili v njegovi največji bližini, tudi na dvoru samem. Franc Jožef ni nikoli v svojih brzojavkah opustil navesti, ali želi. da se odpošljejo šifrirane. Sicer je vedno napisal »in claris*. Franc Jožef je do najmanjše podrobnosti poznal vse birokratsko poslovanje in se je zanj zeilo zanimal. Iz aktov dobiš vtis, da se ie gotovih -birokratskih izrazov posebno rad posluževal in izvestne birokratske opazke naravnost z veseljem napisal na akt. Včasih je dal popolnoma jasna navodila za ekspedicijo, ali pa je označil, naj se stvar odpošlje en dan ali celo več kasneje in kdo naj to stori. Od cesarja je prišla brzojavka v reke dvornega tajnika, od tam v dvorni brzojavni urad. ki jo je odposlal s posebno naglico. Te dvorne brzojavke so imele prednost pred vsemi, tudi najnujnejšimi in najvažnejšimi državnimi brzojavkami. Ako je cesar potoval., je dobil vedno tekom par ur, včasih v par minutah odgovor na vsako najmanjše in tudi najneznatnejše vprašanje. Upati je. da bo objava tajnega arhiva Franca Jožefa I. spravila še marsikatero zanimivo tajnost na dan. X Stoletni zakonski par- Edward Taylcr in njegova žena sta te dni slavila v svojem stanovanju v Greenu v grofiji Kent na Angleškem svojo stoletnico. Zona, ki je za par mesecev mlajša od svojega soproga, je baš sedaj dosegla lepo starost sto let. Zakonca sta poročena že 63 let in sta popolnoma zdrava in duševno vedra. Najbolj pa občudujejo njih izreden skomin. Živela sta pod petimi angleškimi kralji. Gospod Taylor pripoveduje s ponosom, da je na svetovni razstavi v Londonu dal roko vojvodu VVellingtonu. X Cerkev se je podrla v Palermu, glavnem mestu Sicilije. Kmalu potem, ko se je končal evharistični kongres, se je podrla kupola cerkve San Domenico. K sreči ni bilo takrat nikogar v cerkvi. Malo poprej je bilo na tribuni, na katero se je podrla kupola, polno cerkvenih dosto- janstvenikov hi zastopnikov oblastev.Ko se je sesula kupola se je podrla tudi ena stena. Škoda je velika. X Potres- V nedeljo zjutraj sta bila v okraju Erzerum v Armeniji dva močna potresna sunka V 18 vaseh so se podrle skoraj vse hiše. Vsa poslopja so nerabna. Človeških *Jtev po dosedanjih poročilih ni bilo. X Rudniška nesreča na Angleškem- V rovu Pountenrv v Walesu so se hipoma pojavili strupeni plini, ki so zadušili pet delavcev, dva pa sta nevarno obolela. Število žrtev bi bilo še večje, ako ne bi imeli ostali rudarji prisotnosti duha. Delavci so namreč naglo vtaknili glavo v vodo in so čakali toliko časa, da so se plini razvleklL X Strahovita nevihta na Formosi. Nad otokom Formoso med Kitajsko in Japonsko je divjala te dni strahovita nevihta. Porušenih je nad tri tisoč hiš. Približno 30 oseb je bilo ubitih, 342 pa ranjenih. Škoda je neizmerna. X Vihar v Ameriki. Ob Atlanski obali divja zopet strahovit orkan. Pri New-Foundlandu se je potopil francoski parnik »Raimond*. Pri tem je utonilo 24 mornarjev, le 11 se jih je moglo rešiti s čolnom. V New-Yorku je vrglo razburkano morje na breg več ladij, ki so bile precej pokvarjene. Valovi so odnesli z neke ladje ves tovor. V mestu je mnogo škode vsled neurja. X Strašna nevihta v Nemčiji- V torek ponoči je divjala v raznih krajih Nemčije strašna nevihta, ki je povzročila ogromno škodo. Okoli Stcttina je napravilo neurje velikansko škodo. Podrtih je več hiš, ceste so ponekod popolnoma nerabne. Udri se je tudi del strehe palače vzorčnega velesejma; blago je popolnoma uničeno. Pri nesreči se je pokvarila tudi cestna železnica, vsled česar je ustavljen promet. — V Schwarzwaldu v Južni Nemčiji je divjal v torek popoldne v Kin-zingtalu strahovit ciklon, ki je napravil velikansko škodo. Posebno velika je škoda v Fussbachu, kjer je bolnišnica popolnoma podrta. Vsled padajoče opeke s streh je bilo ranjenih petnajst oseb, od teh ena hudo. X Vstaja v Arabiji- Arabsko pleme Vahabitov se je uprlo proti dinastiji Ha-šenit. Zbrali so 4000 mož, ki so jih ojačili beduini in napadli kraj Taif, 70 kilometrov vzhodne Meke in ga po hudem boju zavzeli. Emir Ali, ki ima četo le kakih 1500 mož, se je moral umakniti. V Djiddi sta pripravljeni dve francoski in angleški ladji, da ščitita francoske in angleške interese. X Samomor madžarske grofice- V Ženevi se ;e v pondeljek ustrelila grofica Gabrijela Szecheny. Malo prej je imela razgovor z bivšim avstrijskim nadvojvodom Evgenom, ki je bil, kakor znano, vrhovni poveljnik avstroogrskih čet na italijanski fronti. Grofica je bila najstarej ša hči grofa Aladarja Szechenyia in stara 39 let. Vzroki samomora so neznani. X Beg v krsti. Trgovec Elsner v Budimpešti je prijavil policiji, da je bil njegov sin Pavel odveden iz psihiatrične klinike. Njegov nedoletni sin je pred letom poročil brez dovoljenja staršev igralko in je živel z njo tako potratno, da ga je moral oče staviti pod kuratelo. Nje- zabtevajo toplejših oblačil. Veselje je obleči eleganten površnik, raglan ali ulster, ki iih jo dovolj in poceni na zalogi v ateljeju OHSOD SCImi L30SL39N8. gova sinaha je Iztihotapila svojega moža iz klinike s pomočjo uradnika njegove trgovine. Pavel Elsner se je vlegel dne 7. t m. v mrtvašnici zavoda v krsto in v jutranjih urah so ga skupaj z drugimi mrliči odpeljali iz klinike na mrtvaškem vozu. Istočasno je izginil iz stanovanja staršev Pavla Elsnerja krasen biserni di-adem v vrednosti sedmih milijonov madžarskih kron. X Petdesetletnica dopisnice- Dne 31. avgusta je poteklo 50 let, odkar je bila odposlana prva razglednica. Razglednice so nastale iz dopisnic in jih je upeljala poštna uprava kot reklamo za znamenite kraje. Dolgo časa so imele razglednice s slikami krajev oznako »Pozdrav iz...» X Smrtna obsodba sovjetskih komisarjev. V Moskvi je bila izvršena smrtna obsodba nad tremi bivšimi ljudskimi komisarji, ker so zagrešili velike poneverbe v državnih skladiščih. X Bankrot polarnega raziskovalca Amundsena- Polarni raziskovalec, ki je hotel, kakor znano, letos poleteti s tremi letali preko Severnega tečaja, je dobro organiziral svojo ekspedicfjo. Letala j« dal zgraditi v Italiji. Z «nim teh aparatov bi hnel spremiti Amundsena preko Severnega tečaja tudi Italijanski avija-tik in fašistovski poslanec Locatelli. Amundsen je moral opustiti za letos svoj polet, ker ni bilo še vse dovolj skrbno pripravljeno; razen tega pa ie tudi prezgodaj nastopilo neugodno vreme. —i Svoj nameravani polet je odložil za prihodnje poletje. Locatelli je hotel z enim teh aeroplanov poleteti z ameriškima letalcema, ki sta baš te dni končala svojo zračno pot okoli sveta, v Ameriko in potem po novem kontinentu od severa do juga. Pripetila pa se mu je nesreča, da se je aparat pokvaril in so ga morali rešiti šele po treh dneh na ledenih valovih tik GrSnlandije. Amundsen se je za svojo ekspedicijo tako zelo zadolžil, da sedaj ne more več zadostiti svojim obveznostim, in je napovedal bankrot Upati je, da se bodo našli meceni, ki bodo poravnali njegove dolgove in tako omogočili Amundsonovo ekspedicijo prihodnje leto. Umetniški večer v Kranja Podružnica Kola jugoslovenskih sester v Kranju je priredila dne 6. septembra t. 1. zvečer v prostorih Narodnega doma umetniški večer, ki je uspel v umetniškem oziru prav sijajno, ne pa toliko v gmotnem oziru, dasi dobe del čistega dobička poplavljenci v kranjskem okraju. — Spored je pričela gospa Mila Saričeva z recitacijo samogovora iz O. Zupančičeve »Veronike Deseniške*. V obsežni in akustični sokolski dvorani je prišla njena recitacija do popolne veljave v vseh podrobnostih od efektnih dramat-skih scen doli do najtišjih srčnih utripov. — Novost za Kranj je bil nastop plesalke frdč. Rut Vavpotičeve. Njeno odlično telesno prožnost so izpričali elegantni in umetniški gibi v vseh štirih plesih, od katerih je bil vsak zase mojstrski izveden. Nad vse učinkovit je bil takoj prvi »Indijski ples*. Operna in koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova je v Kranju dobra znanka. Kadarkoli jo pozove kako društvo k sodelovanju, vedno se rada odzove prijaznemu povabilu. Njen ljubki in izvrstno izšolani glas objame srca vseh poslušalcev takoj s prvo pesmijo, kar se stopnjuje z vsakim naslednjim spevom. Z lahkoto in nekako igraje prehaja iz nižjih do najvišjih tonov, pa najsi zahteva skladatelj od pevke še toliko tež-koč. Kako miline polna je bila uspavanka, kako krasno izvajana pesem o tkalcu in kako zanosno zapeta ona »V jutranji zarji*! Zaslužene pohvale ni bilo ne konca ne kraja, zato je bila primo-rana dodati umetniškim pesmam še nekaj naših biserov iz narodnih popevk. In poslušali bi jo še in še in zopet znova. Gospa Dana Kobler - Golijeva je bila ta večer res neutrudljiea. Spremljala je na klavirju vse koncertne in plesne točke preje imenovanih, poleg tega pa je izvajala na klavirju samostojno še Smetanov »Češki praznik*. Občudovali smo r njej igralko iio božji volji. T3 izredna ročna spretnost, ta globoko zamišljena igra in to njeno umetniško izvajanje nam noče iz spomina. Vsem štirim umetnicam so izkazovali navzoči svoje priznanje z glasnim in vedno se ponavljajočim aplavzom. Njihova požrtvovalnost je tem večje vrednosti, ker so vse štiri sodelovale na korist poplavljencem brezplačno. Kranjska podružnica Kola jugoslovenskih sester preseneča meščanstvo vedno s kako novo človekoljubno zasnovo, Da ni bila to pot koncertna dvorana tako polna, kakor bi bilo želeti spričo blagega namena in sodelovanja priznanih umetnic, je vzrok v tem, ker sta bila sa tem večerom dva praznična dneva, ki sta po letošnjem stalnem deževju izvabila številne meščane ven v planinski svet; drugega dne pa za prireditev ni bilo mogoče izbrati, ker so bile sodelo-valke preje in so tudi pozneje zaposlene drugod v svojih umetniških strokah. — Po koncertnem deln se je razvila v vseh prostorih Narodnega doma družabna zabava, h kateri je mnogo pripomogel či-talniški pevski zbor, še več pa čitalnici orkester, ki je z marljivim in izvrstnim igranjem obdržal udeležencem stalno dobro voljo. Pozornost so vzbujali krasni izdedki ženskih ročnih del v narodnih motivih, ki so imeli še to prednost, da so bili z njimi obdarovani naj-pridnejši kupovalci srečk. Grajati pa mo ramo, da je zopet zašla med Kranjčano stara netočnost prireditvenega začetka, katero nepriporočljivo razvado pa bo treba vsaj s prihodnjimi koncerti in umetniškimi prireditvami korenito odpraviti. .' Razpis abonmana v mariborskem gledališču Uprava narodnega gledališča v Mari* boru razpisuje abonma za sezono 1924/ 1925. Abonma je skupni, t. j. za opeme in dramske predstave, in sicer 15 glas> benih in 15 dramskih predstav, skupno 30 predstav; dalje samo operni abonma t j. 15 glasbenih predstav. Cene za operni abonma (15 glasbe« nih predstav): Lože štev. 7 in 8: 2000 Din, štev. 4, 5, 6: 1600 Din, štev. 3, 2: 1200 Din. _ Sedeži v parterju: I. vrsta: 480 Din, II.—III.: 400 Din, IV,—VII.: 320 Din, VIII.—IX.: 280 Din. Balkonski sedeži: I. vrsta: 480 Din, 11. 320 Din, III.—IV.: 240 Din, V.—VI.: 200 Din. Galerijski sedeži: I. vrsta na sredi 240 Din, I. vrsta spredaj 160 Din, II. v. 120 Din. Cene za skupni abonma, t. j. za IJ glasbenih in 15 dramskih predstav sc za 50 % višje. Rok prijave jc podaljšan do 20. t.m. Vse ostale informacije kakor tudi cene za uradniški abonma se more izvedeti pri gledališki blagajni, dnevno od 9.— 12. in od 15.—17. ure. Peridicus Roman po ustnih, pisanih in {iskanih pirih s«««®?* V nedeljo zjutraj sta se na Lipovčevi hiši pojavili dve dolgi novi napisni deski: ^Posojilnica in Katoliško konsumno društvom. Podjetji sicer še nista začeli poslovati, a poleg vrat sta bili pribiti dve drugi stekleni deski, ki sta nadrobno naštevali, kakšne dobrole se bodo razširjale poslej med prelovško ljud-kakšne dobrote se bodo razširjale poslej med prelovško ljudstvo. V nedeljo popoldne so fantinje popivali pri krčmarju Zdol-sku, ki je imel obenem specerijo in železnino; fantje so se ; šalili; prepevali so, na večer so poklicali harmonikarja in j končno so celo zaplesali. Okoli enajstih so se fantje razhajali, nekaj pa jih je hodilo s harmoniko po vasi in prepevalo in vriskalo. Tudi Masletov Jurij je bil med njimi. Jurij je znal k marsikateri melodiji kar na mestu zložiti svoje šaljivo-zafrkljivo besedilo, a fantje so pritegnili in v hipu je bila gotova nova pesem. Pa je tako prispel Jurij tudi pred Lipovčevo hišo in bral rta deski, kaj vse se bo prodajalo v novem konsumu. In harmonikar ie raztegnil svoj meh, Jurij pa je veselo zakrožil: cPreljubi naš Lipovec, ti si en kampelc: doslej si bil kumera, a zdaj dobiš vampelc!* In fantje so ponavljali za njim: etam-tadr«, '.d.-: !aJra!> A Jur je nadaljeval: cPušeljčki, pankeljčki — moje veselje, štrukeljčki, nudeljčki — moje življenje.* In fantje so ponovili: etam-tadra, tam-tadra!:.- — ter se zadovoljni krobotali. Pa ie harmonikar ureza! drueo. a Jur za niim*^ •cTingel, tangel, cukerkandel, fige, nagelj, gvirc, Lipovec je naš pastirc!» Še bi bili peli fanije, a iz hiše je priletel kamen in zadel | Jurja v prsi, da je padel; a priletel je še drugi kamen in zadel ! harmoniko. V trenutku so se fantje razbežali; togotni so pobirali po tleh kamne in jih začeli metati na hišo. Okna so zven-čala in se razsipala, dvignil se je krik in vik, Lipovec je kričal odnekod, da bo streljal, njegova jezikava žena je zmerjala in psovala, njegovi otroci pa so prestrašeni jokali na vse pretege. In zaropotalo je in zarožljalo, s pročelja pa so se sesule vse štiri napisne deske. Bitka je bila končana, fantje so odkorakali s harmoniko dalje in Jur je pel: Zabavnikov Lipovcev mi smo že siti, če nam ne dajo gmah dobe jih —--!> ln etam-tadra, 1am-tadra> zmagoslavno po vasi... Nato je sledilo preiskovanje po orožnikih, zasliševanje na glavarstvu, tožba, nova zasliševanja na sodišču, klicanje prič, napadi v novicah, končno obsodba nekaterih fantov, prizivi, nove obravnave ... V Prelovem se je otvoril pekel. Svtelin je z leče grajal obe stranki, obsojal izzivanja, svaril in poživljal k slogi in miru. Toda sirasti so bile že preveč razpaljene. Njegovo rotenje je ostalo brez uspeha. Ljulika, ki jo je zasejal sovražnik, je bohotno cvetela in zorela... Dva meseca po Klinarjevem pogrebu pa je prejel potom dekanijskega urada dopis, da je iz službenih ozirov premeščen k Sv. Kunigundi za — kaplana. Hkratu se mu naroča, naj svojemu nasledniku, župniku, nemudoma izroči vse posle, ko dospe v Prelovo, naj opravlja dotlej le maše in podeljevanje zakramentov, — najstrožje pa se mu prepoveduje vsakršna propoved ali javni govor. Za kaplana torej! Od župnijskega upravitelja je ponižan za kaplana. Svetlin je kipel. Tega ne sprejme. Takoj je odgovoril, da se degradirati nc !d£ in da se s Preloveaa ne umakne nikomur, dokler ne po- spravi s polja z lastnim denarjem posejanega žita in posajenih sadov. Rad se pokori pravični disciplini, toda gmotno in fizično se ubijati ne da več. Kakor hitro bo imenovan na službeno mesto, ki odgovarja njegovi stopnji in praksi, se umakne, a ne pred jesenjo. Zato se tudi ne more pokoriti prepovedi, da bi ne smel ve čpropovedovati, in prosi, da se prepoved nemudoma prekliče. Dovolj je trpel po krivem doslej. Ako se mu ne ustreže in ako se nastopi proti njemu z nasiljem, se zateče v javnost. Z obrtano pošto je prejel od dekanata sporočilo, da se prepoved preklicuje in da se izvrši njegova premaknitev v jeseni. Svoje zmage ni bil vesel. Preveč vesten duhovnik je bil, da bi se ne zavedal nedoglednih posledic upornosti. Vedel je pa tudi, da knezoškof ijsk i ordinarijat ne popusti, da se je vdal začasno le iz bojazni pred javnim škandalom in da zdaj samo čaka, kako ga udari tem huje. Nikomur ni povedal, kaj pričakuje, in niti očetu niti Miciki se ni zaupal. Preveč bi ju vznemiril in razžalostil. A sam je ugibal noč in dan, kaj storiti, ako ga pošlje ordinarijat še na slabše mesto, čeprav kot upravitelja. Kako naj se prežive trije, kjer dohodki niti za enega ne zadoščajo? Kam naj gre potem njegov oče? Kam naj se obrne Micika? In sam — sam naj se da morda zakopati v divjino in puščavo do smrti? Bilo mu je neznosno. Podnevi je razburjen dirjal po opravilih, ponoči je bdel in tekal po sobi. Propadal je telesno in včasih se je bal, da se mu zmede. Le v cerkvi, v molitvi je iskal utehe, in kadar je stal na leči, je našel toliko silo izraza, lepote misli, globino čuvstva in plastiko prispodob, da je imel rados! sam nad seboj. Naenkrat se je zavedel, da je rojen govornik: sam oiz duše, iz srca mora govoriti in stavki sami se mu vežejo prekrasno. Ob Klinarjevem grobu je začutil sugestivno silnosl svoje zgovornosti, ko je videl, knko so se pravkar topi in brezbrižni poslušalci mahoma v solzah raztopili ter drhteli od gneva in sočuija. In odslej se je vedno pripravljal z vso skrbnostjo na svoje pridige, iskal močnejših in lepših izrazov in slik, pre-senetljivejših prispodob, živejših dokazov iz sv. pisma, iz zgodovine in življenja... Delal je to iz radosti nad uspehom m iz uživanja nad doseženo lepoto; delal pa je tako tudi, da je ubijal noči brez spauja in odganjal skrbi, ki so ga morile m mu niso pustile mirne ure. Slan« naka feMadm mHatuaHruvra). Zi nDipISO/SS)«'1 ia „2eait»«" isafca beudl 1 Din Ba„Dopl«rran)®- »n „ienttv«- as r»«una vsaka beseda 1 Din. — Prlobčujejo so le mali oglasi, ki tndi t mamSah. Na vprašanja odeovarja uprava 1«. 6e Je vsraienju prlloiena znamk« ta odgovor tmr manlpulacljska pristojbina (X Din). TRIMESEČNI TEČAJ telesne tehnike, ritmične gimn. in plesne plastike (za začetnike) otvori s X. oktobrom t. 1. Lvda Wisla-kova. — Prijave kakor tudi vsa tozadevna pojasnila so dobijo r Ljubljani, Sodna ulica 5/1., levo. 19244 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorlja po znlžaillh cenab. — Naslov pove uprava ,.Jutra". 18435 Učni tečaj za risanje krojev ln za šivanje otroških in damskih oblek, kostumov ln plaščev. Sprejemam dame ln gospodične za praktični pouk v svrho priučenja šivanja za lastno rabo in samostojnega izvrševanja vsakovrstnih šivalnih izdelkov. Modni časopisi na razpolago. Prodajo se kroji po meri. Konces. šola za risanje krojev ln šivanje damskih oblek. Ema Schle-:ian, Ljubljana, Stari trg 21, I. nadstr. 19241 Privatna učiteljica rprejme Instrukclje za ljudske in meščanske šole ali nadzorovanje dece prt pouku Ponudbe na upravo ...Tutra" nod šifro ..Učiteljica 9838". 19213 Tečaji živih jezikov Srbohrv., nemščina, francoščina, italijanščina in angleščina. po praktični Ber-litzovi metodi. Vpisovanje in pojasnila od 16. do 21. t. m. od pol 6. do pol 7. zvečer v Beethovnovi ul. 7, pritličje, levo (zgradba ček. urada). S. J. Jeras, prof. 19233 (dLofcne) Učenec za meš. trgovino krepke postave, dober raču-nar ter lepega prlkupljivega vedenja, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Priden ln zvest". 18931 Kot učenko sprejme tvrdka Lud. Dolenc, galanterija. Sv. Petra cesta št. 8 — deklico dobrih staršev. Istotam se proda registrirna blagajna, vzorčni kovčeg za manufakturo, dvoje svetlljk na plin za pred trgovino ter en luster. 18711 Učenko pridno in pošteno sprejme trgovina mešanega blaga na deželi. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Učenka". 19160 Perfektna sobarica i*e sprejme. — Naslov pove uprava ..Jutra". 19125 Trgovski pomočnik spreten in živahen prodajalec, pošten in zanesljiv, se sprejme v trgovini z meš. blagom na deželi. Ponudbe 3 sliko je poslati na upravo .,Jutra" pod značko „Dobra jioe". — Istotam se sprejme trgovski vajenec * dobrimi šolskimi spričevali iz boljše hiše. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Tr-govskl vajenec 900". 1910S (išscsjo) Absolvent meščanske šole, želi mesto pis. praktikanta. Naslov v upravi „Jutra" pod značko ..Prakticiram". 19111 Fotografski pomočnik dober retušer in salonski operater kakor tudi Brom-zilber - retušer išče službe. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Salonski operater". 19201 Samostojen kleparski ln instalacijski pomočnik išče delo v tovarni ali pri mojstru. Sposoben je samostojno delati vsaka Bpe-cialna dela te obrti. Nasiov v upravi ..Jutra". 1929S Uradnica z večletno prakso, želi zapo-slenja v popoldanskih urah. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Vestna 9846". 19293 Trgovski uradnik s prakso, vešč vseh pisarniških poslov, išče službo. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Stalna služba 9830'", 19226 Učenka ki je dovršila dva razreda meščanske šole, išče mesta v trgovini z meš. blagom v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov povo uprava ..Jutra" 19232 Blaga jničarka ki je obenem vešča tudi drugih pisarn, del in strojepisja želi mesta. Naslov v upravi ..Jutra". 19247 Absolvent štirirazredne meščanske šole, zmožen slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, želi v prakso v večjo trgovino z mešanim blagom. — Cenjeno ponudbe do 24. t. m. na upravo ..Jutra" pod ..Absolvent 300". 19258 Kontorist Kočijaž z večletno trgovsko prakso, samostojen knjigovodja (eno-dvostavno in ameriško knjigovodstvo) stilistično per-fekten dopisnik za slovensko, nemško, Italijansko, v vseli pisarn, poslih najbolje ver-ziran. išče primerne službe. Eventuelno gre na štirinajstdnevno po3kušnjo brezplačno. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Marljiv 9S41" 19285 Kdo bi rabil krojaškega pomočnika za malo delo s takojšnjim nastopom? — Naslov pove uprava Jutra". 19290 nil.s n,;t!tnimnrni ?ttttttttt Ne odlašajte! Sadje, med, krompir, fižol, pšenico, oves, koruzo, slamo, seno, zelje, repo in vse druge poljske pridelke najugodneje predaste ali kupite Ie po kladiva za gramoz, svetilke I z izmenjavo ua olje in sveče, ; I ! žeblji za tračnice, veliki za-[ j boji in drugo, se po skrajno j nizki ceni proda na licu mosta v baraki na Friškovcu, i poleg Ranzingerja dno IS. t. j i ra. od 10.—12. ure dopoldne. | 19323 I se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov v upravi „Jutra". 19155 Brivnica dobro ldoča se proda zelo , ugodno zaradi nujnega odhoda. Joco Barta. brivec. Oplotnica. štajersko. 19261 Dve gospodični iščeta gostilno na račun takoj ali pozneje. — Pismen., , pouudbe pod šifro ..Zanesljiva 253S" na upravo ..Jutra" 19291 ' ki hočejo dobro kavo piti. priporočamo izvrstno našo pravo domačo i8i8-a Kolinsko cikorijo. I i Wider: Prva čitanka. 16 Din. Černirec: Bačunloa. I. del. 5 Din. IX. pazped. Eraoansk' nauk za prvence. 12 Din. Gangl : Drufja čitanka.. 16 Din. Schreiner- Bezjak: Jezikovna vadnlca, I. stopnja. 4 Dia, Černivec: Baounioa, II. del. Broš. 8 Din, vez. 10 Din. Druzovič: Pesmarica, I. dol. Broš. 10 Din, vez. 13 Dia III. razrsd. Krščanski nauk za prvence. 12 Din. Černej: Tretja čitanka. 15 Din. Schreiner -!Sezjat: Jezikovna vadnloa, II. stop. G Din. Čeruivcc: liačunlca, III. la IV. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Lesica-Lokovfek-Mole: Frva arbslia ali hrv. čitanka, lo Din. Drucovič: Pesmarica, II. del. Broš. 12 Din, vez. 15 Din. J.1Z. razresi. Katoliški katekizem. 18 Din. Panholzer-Kosiper: Veliko zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, t. 40 Din. Rape: Četrta čitanka. 2o Din. Schreiner-Bezjak: Jezikovna vadnlca, III. sto?. (So nt izšla). Cernivec: Računica, III. ln IV. del. Bro5. 13 Din, vez. 16 Din. Zemljevid: Sloveaske dežela in Istra. 8 Din. Plesničar-Grum : Jugoslavija I. 28 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali krv. čitanka, lo Dni. Druzovič: Pcsir.arloa, III. (še ni izšla). "/. razred. Eatollški katekizem. IS Din. Pauholzer-Kociper : Veliko zgodbe sv. pisma, Br. 3o Din, v. 40 Din. Rar.6: Četrta čitanka. 25 Din. __ Schreiner-Beziak : Jezikovna vadaica, Iv. del. Id L>in. Černivec: Eačunica, V. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali brv. čitanka, lo Din. Druzovič: Pesraarloa, III. del. (se ni izšla). Vse te knjige se dobe v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica št. £4, nasproti glavne poŠte.