"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A »m6SS£fig£r« glasilo sloveacsv v australiji LETNIK XXVII, ŠTEV. 3_______________MAR. 1982 O J, TRIGLAV MOJ DOM! Letos poteka 55 let od smrti župnika Aljaža Zgoraj: Triglav s poti na Dovški križ Na levi: Triglav z iste smeri kot ga je videl okoli leta 1777 tedanji slavni alpinski pionir Balthasar Hacquet. Za župnika Jakoba Aljaža slišimo največkrat v zvezi s stolpom na Triglavu, ki se po njem imenuje. Bil je med pionirji slovenskega planinstva. Pomemben pa je tudi kot glasbeniki. Rodil se ie 1. julija 1845 v Za-vrhu pod Šmarno goro v smleški župniji. V osnovno šolo je hodil doma in v Ljubljani, tu je tudi obiskoval gimnazijo kot gojenec Alojzijevišča, kjer je poučeval petje Anton Nedved, ki je močno vplival na razvoj slovenske pesmi. Pod njegovim vodstvom je Aljaž študiral harmonijo. Vzgojil si je izmed tovarišev dober zbor in izvrsten kvartet. Kot osmošolec pa je vodil zbor gimnazijcev, ki ie pel pri dijaških mašah v Križankah. svoja dela za drugi natis. To delo ga je tudi nagnilo, daje začel samostojno komponirati. Izdal je devet zvezkov lastnih skladb za mešane in moške zbore. V skladbah je jasen, krepak, izrazit; hkrati mehak in nežen, trdote v skladbah ni, kakor je ni bilo v njegovem značaju. Diatonik je, s prozorno kromatiko. V skladbe rad vpleta učinkovita solistična mesta z lepo, čustveno melodijo. Skladateljski vzor in učitelj mu je bil Anton Foerster. Aljaž je kot glasbenik za razvoj naše glasbe zelo pomemben. Pa še bolj kot skladatelj, kot zbiratelj. Zato je Pevec po pravici zapisal: „Aljaževo največje delo za slovensko glasbo je Mohorjeva pesmarica. Velikanski vpliv te izdaje ve popolnoma ceniti le ta, kdor je naše pevsko-glasbene razmere poznal dotlej, pa jih primerja z današnjimi. Saj prej zborov, ki bi se bavili s slovensko pesmijo, skoro nismo poznali. Kar je bilo, so bili izvečine samo čitalniški zbori, pa še te je tvorilo malomeščansko izobražen-stvo in polizobraženstvo, preprost človek skoro nikjer ni imel dostopa. Z Aljaževo pesmarico je nasto-il preobrat. Pevski zbori so rastli ot gobe po dežju, njih vsakdanji kruh pa je bil Aljaž s svojo pesmarico/4 Spominska plošča Aljažu na Šmarni Gori Po maturi je šel na Dunaj študirat klasično filologijo, pa se je po enem letu vrnil in vstopil v ljubljansko bogoslovje, kjer je takoj prevzel vodstvo petja, hkrati pa pomagal Foersterju na stolnem kom. Leta 1871 je bil posvečen v mašnika. Prvo kaplansko službo je nastopil v Tržiču, odkoder je poslal Ignacija Hladnika na orglarsko šolo. Ustanovil je kar dva prosvetna zbora. Leta 1880 se je preselil kot župnik na Dobravo pri Kropi. Ko je nastopil cecilijanizem, je s svojimi živahnimi članki v Narodu krepko podpiral Foersterja. Leta 1889 se je preselil na Dovje. Tu je dal postaviti nove, zelo posrečene orgle. Izdelal jih je Milavec, intoni-ral pa že Naraks, ker je Milavec medtem umrl. Orgelska omara je Vurnikovo delo. Na Dovjem je ostal do smrti, ki ga je doletela 4. maja 1927. Pokopali so ga ob cerkveni steni s pogledom na Triglav. Pri pogrebu mu je zbor Ljubljana zapel Premrlov rekviem. Poleg planinstva je začel na Dovjem v večji meri gojiti glasbo. Saj je ni nikoli zanemarjal - že kot bogoslovec in kot župnik na Dob- ravi je marsikaj komponiral. Začel je nabirati material za Mohorjevo Slovensko pesmarico. Hoteli so, naj bi preuredil in z napevi opremil Razlagovo pesmarico. Pa je izdal (leta 1898 in 1900) dva mogočna zvezka štiriglasnih moških, ženskih in mešanih zborov, ki vsebujejo svetne, nekaj pa tudi cerkvenih pesmi. Pesmarica je pomagala Mohorjevi družbi do mogočnega porasta, še bolj pa je do porasta pomagala slovenskemu zborovskemu pevcu. Leta 1923 je priredil vestnfk JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik: Slovensko Društvo Melbourne Predsednik: Stan Prosenak Tajnica: Anica Markič Odgovorni urednik: Marijan Peršič Upravno-uredniški odbor: Vasja Čuk, Sandra Krnel, Dušan Lavrič, Jana Lavrič, Božo Lončar, Karen Peršič, Simon Špacapan, Peter Mandelj Rokopisov ne vračamo Letno predplačilo $6.00. Cena številki 50