Poštnina piBftmi v {Oturtdi Leto XVni.9 št« 217 Ljubljana, petek 17. septembra 1937 Cena 2 Din upiavuiBtvu Mjuogana, t£-uafljeva ulica 5 — relelon 6L 8122, 8123, 3124, 3125, 8126. tnseratnj oddelek: Ljubljana, Selen« bursrova ut 8 - Tel «92 3492 Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Ceije &.ocenova OL &£. i Telefon SL 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, W1er> 105 24L Po hitlerjevskem kongresu V spominu je še lanski kongres narodno socialistične stranke v Nemčiji, ki je ves potekel v znamenju ostrih ideoloških gesel proti boljševizmu. Od tega kongresa dalje se je v že itak zapleteni mednarodni razvoj bolj in bolj vpletala nevarnost ideološkega razcepa Evrope in sveta v dva tabora, fašističnega in komunističnega. Letošnji hit-lerjevski kongres v Nurnbergu je bil sredi mnogih vznemirljivih mednarodnih dogodkov močno potisnjen v ozadje. Sicer pa po svojem poteku ni prinesel novih senzacij, ki bi obrnile večjo pozornost nanj. Po svojem programu je bil letošnji kongres namenjen proslavi dela in je bil temu svojemu programu odgovarjajoče tudi nazvan »kongres dela«. Po sijaju in zunanjih paradah pa je prekosil vse dosedanje, enako tudi po številu udeležencev, saj se je letos zbralo v Nurnbergu okoli tri četrt milijona strankinih članov. V vseh drugih pogledih je tudi letošnje zborovanje hitlerjevcev pomenilo samo ponovitev že znanih udarnih gesel iz prejšnjega leta: kam-r anja proti boljševizmu. . gospodarska št riletka v zvezi z nemško avtarkijo in zahteva po vrnitvi kolonij. Rasna mistika in že tradicionalni izpadi proti Židom seveda niso izostali, nekoliko manjša pa se je zdela letošnja bojevitost proti cerkvam. V ostalem je bil letošnji kongres bolj posvečen notranji kakor zunanji politiki. V vrsti hitlerjevskih kongresov letošnjemu najbrž ne bo mogoče pripisovati posebnega pomena. Ako bo imel v razvoju tretjega rajha vendarle kako določeno mesto, se zdi, da mu bo pripadlo bolj zaradi nekaterih ž njim vzporednih dogodkov kakor pa po samem poteku. Dasi je namreč kongres že zaključen, pomenijo napovedani veliki jesenski manevri nemške armade nekakšno neuradno njegovo nadaljevanje, kajti velike parade vseh mogočih uniformiranih edinic, ki so se v šestih dneh zvrstile pred kancelarjem Hitlerjem v Niirnbergu, so pomenile dejansko samo uvod v še silnejšo in mogočnejšo parado vseh vojaških sil tretjega rajha, parado, ki bo dobila še poseben poudarek s tem. da ji bo prisostvoval tudi vodja fašistične Italije Mussolini. S tega vidika lahko prisodimo letošnjemu nurnberškemu kongresu pomen novega napenjania loka v nacistični preobrazbi Nemčije. Ko se je septembra 1933 osem mesecev po prevzemu oblasti. sestal prvi kongres nemške narodno socialistične stranke, ie bil to predvsem kongres »rujavih srajc«. Hitlerjevih bojevnikov, ki so priredili prvo »slavo« svoje notranjepolitične zmage. Zato je razumljivo, ako je ta prvi kongres potekel predvsem v znamenju obračunavanja z dotedanjimi notranjepolitičnimi nasprotniki. Septembra 1934 se je sestal drugi nacistični kongres, dva meseca po znanih eksekucijah z dne 30. junija istega leta. Nezaupljivost napram lastnim prista-je vtisnila vsemu kongresu poseben ečat, ki je bil že na zunaj viden v več-em nadzorstvu in manjši gibljivosti udeležencev, ki so prišli na kongres le v omejenem številu. V vojaškem pogledu pa je drugi nacistični kongres v toliko važen, ker se je tedaj prvič pojavila na hitlerjevskih svečanostih nemška armada. Tretji kongres v septembru 1935 je v analih nemške narodno socialistične stranke označen kot »triumf volje«, kajti vršil se je v letu, ko je Nemčija samovoljno uvedla obvezno vojaško dolžnost navzlic protestom z leve in desne in navzlic nevarnosti popolne mednarodne osamljenosti, ki ji je pretila zaradi snovanja znane »streške fronte«. Nemška armada, ki je bila v miniaturi zastopana že na drugem kongresu leto popreje. se je na tretjem kongresu narodno socialistične stranke pojavila že kot osrednji steber režima. Posebnost svoje vrste na tem kongresu pa so bili zakoni proti židovstvu, ki pomenijo uradno sankcioniranje hitler-jev?kega antisemitizma. Četrti kongres v septembru 1936 pomeni prvo večjo afirmacijo hitlerjev-stva navzven. Poteklo je komaj pol leta, odkar si je Hitler dovolil drugo večjo mednarodno samovoljnost: kršenje lo-karnske pogodbe z vkorakanjem nemških čet v dotedaj razoroženo Porenje. V borbi proti »versajskemu diktatu« stopa Hitler samozavestno pred svoje pristaše kot osvoboditelj domovine. Gospodarski položaj Nemčije pa se slabša od dne do dne in Hitler je bolj in bolj prisiljen računati s težko domačo realnostjo. Kongres v Nurnbergu postavi dve prestižni rešitvi: gospodarsko štiri-letko in začetek ostre protiboljševiške kampanje. Letošnji nacistični kongres pada v leto težkih zunanjepolitičnih preizkušenj in nevarnih mednarodnih zaplet-Ijajev, ki se v naglem tempu menjavajo na mednarodni pozornici. Poteklo je leto brez pomebnejših »izvršenih dejstev«, ako izvzamemo ukinitev medna- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dio 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123. 3124, 3125. 812« Maribor, Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. MASAfflfKA PREPELJEJO DANES V PRAGO se olajša udeležba inozemskim odposlancem, je pogreb zopet preložen na torek Velike priprave za pogrebne svečanosti Praga, 16. septembra, br. Vsa češkoslovaška republika, zlasti pa prestolnica je v znaku vsenarodne žalosti, če tudi teče dnevno življenje dalje, se vendar na vsakem koraku vidi, kako globoko se je vsega prebivalstva dojmila smrt prezidenta Osvoboditelja, črne zastave, ki se vijejo raz poslopij in plapolajo v lahnem jesenskem vetriču, dajejo tudi na zunaj mestu turobno sliko. Trgovske izložbe so vse v črnini. Povsod so izložene slike in kipi pokojnega Masaryka. Tudi tramvajski vozovi, avtobusi in avtomobili imajo črne zastavice. Vsa zborovanja in prireditve, ki so bile napovedane za te dni, so odpovedane. Gledališča so zaprta, po dvoranah kinematografov pa se vrše žalna zborovanja raznih organizacij. Tudi v politi-nem življenju je nastal popoln zastoj. Molče je bilo med političnimi strankami sklenjeno premirje za dobo narodnega žalovanja. S tem večjo vnemo pa se pripravlja češkoslovaška prestolnica, da poslednjič dostojno sprejme v svoji sredi onega, ki ga je leta 1918 pozdravila kot Osvoboditelja z nepopisnimi manifestacijami. Hradčani, ponosni dvorec čeških kraljev in oficielni sedež sedanjega poglavarja republike, so se pretvorili v grad žalosti. Vse je prevlečeno s črnino, v tako zvani Plečnikovi dvorani pa že postavljajo velik katafalk, ki bo poslednje bivališče mrtvega Osvoboditelja v Pragi. Pogreb bo vendarle v torek Ministrski odbor, ki sestavlja program pogrebnih svečanosti, je imel danes dopoldne ponovno sejo, na kateri so bile določene glavne podrobnosti. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da bo pogreb že v ponedeljek, 20. t. m. Glede na to pa, da so danes prispele prijave inozemskih odposlanstev, ki ne bi mogla do tega časa prispeti v Prago, je bilo danes sklenjeno, da bo pogreb vendarle v torek, 21. t. m. ob 10. dopoldne. Program za prevoz v Prago Jutri, v petek, 17. t. m. zvečer bo krsta z zemskimi ostanki prvega prezidenta češkoslovaške republike brez posebnih ceremonij prepeljana iz Lany v Prago. Na Wil-sonovem kolodvoru v Pragi bo krsto prevzelo odposlanstvo vojske, sestavljeno iz vseh edinic praške garnizije, ter jo bo prepeljalo na Hradčana. Ob poti bodo Sokoli in legionarji tvorili špalir in bodo svetili z baklami. Na Hradčanih bodo pričakovali nočni sprevod prezident republike dr. Beneš, predsednika obeh zbornic dr. Malvpetr in Soukup, predsednik vlade dr. Hodža, prometni minister dr. Bohyne, vojni minister Mahnik, notranji minister dr. Černy, primator Prage dr. Zenkl, češki deželni glavar Sobotka in generaliteta. V soboto bo od 9. ure dalje dovoljen dostop občinstvu. Mimohod bo urejen tako, da bo moglo dnevno defilirati okrog 200.000 ljudi. Trikrat dnevno bo odrejen poseben čas za polaganje vencev po posameznih delegacijah, ki pa smejo imeti največ po šest članov. Dostop bo omogočen občinstvu brez prekinitve noč in dan vse do ponedeljka do 21. ure, to je tri dni in dve noči. Vofašk! pogreb Pogrebne svečanosti se bodo pričele v torek 21. t. m. ob 10. dopoldne. Ob tej uri bodo najvišji dostojanstveniki prenesli krsto iz Plečnikove dvorane na katafalk, ki bo postavljen pred Matjaževimi vrati na prvem dvorišču na Hradčanih. Tu se bodo zbrali najvišj; odličnifci, domači in inozemski. Prvi bo govoril prezident republike dr. Edvard Beneš. Po njegovem govoru bo godba intonirala koral, nakar bodo najvišji vojaški dostojanstveniki prenesli krsto s kata-falka na topovsko lafeto. Pogreb bo vodil generalni ''nspektor češkoslovaške vojske general Syrovi. Pogrebni sprevod bo krenil s Hradcanov po glavnih ulicah mimo parlamenta pred mestno hišo. kjer se bo ustavil pred spomenikom Neznanega junaka. Tu bo zbrano zastopstvo mesta Prage. Po poslovilnih govorih pred parlamentom in mestno hišo bo krenil sprevod dalje do W:lsonovega kolodvora, kjer se bo lafeta s krsto ustavila pred glavnim vhodom. Tu se bo vojska poslovila od svojega prvega vrhovnega poveljnika. Pred krsto se bo poklonilo vseh 140 polkovnih zastav in stan-dart. Po končanem defileju čet bodo krsto prenesli v posebni vlak, s katerim bo prepeljana v Lany. Z istim vlakom bo potovala samo rodbina, dočim bodo ostali žalni gostje potovali z drugimi posebnimi vlaki. rodnega režima na nekaterih nemških rekah. Vojaška sila Nemčije se dviga v znamenju prevelikega nesorazmerja med »kanoni« in »maslom«. Slabšanje gospodarskega položaja sili nemške gospodarstvenike k novim avtarkičnim ukrepom, dočim uradna Nemčija nene-homa postavlja v ospredje vprašanje vrnitve nekdanjih svojih kolonij. Ob tem vprašanju propadejo končno vsi poskusi zbližanja z Anglijo in Nemčija dokončno naveže svojo usodo na ideološko ji sorodno fašistično Italijo. Proti-boljševiškemu geslu pa da poudarka še z zvezo z Japonsko. Tako pomeni letošnji peti nacistični kongres samo novo napenjanje loka v znamenju istih problemov. V vsem pa je logičen razvoj, katerega krona bodo za enkrat letošnji jesenski manevri nemške armade in prvi obisk vodje italijanskega fašizma v Nemčiji. Pogreb v Laneh V Lanih bodo pogrebu prisostvovali samo člani rodbine najvišji odličniki s pre-zidentom republike na čelu in tuji žalni gostje. Masaryk bo v snrslu svoje želje pokopan začasno na vaškem pokopališču v Lanih poleg svoje pokojne soproge, pozneje pa bo zgrajen zanj poseben mavzolej. Na dan pogreba bo češkoslovaška poštna uprava izdala posebne znamke s sliko pokojnega Masaryka s črnim robom. Ta dan bodo tudi vse pošte v republiki uporabljale posebne štampiljke s primernim posvetilom v spomin na prvega prezidenta Osvoboditelja. Tuja zastopstva pri pogrebu Praga, 16. septembra, br. Poleg velike udeležbe iz vse republike bodo prisostvovala pogrebnim svečanostim tudi številna zastopstva iz inozemstva. Angleškega kralja Jurija i o zastopal angleški poslanik v Pragi sir Gambell, rumunskega kralja prestolonaslednik Mihajlo, predsednik francoske republike Lebrun pa se bo najbrž osebno udeležil pogreba. Zastopnik jugoslovenskega kraljevega namestnika še ni definitivno določen. Ostale državne poglavarje bodo zastopali po večini njihovi poslaniki v Pragi. Med oficielniini odposlanstvi bo tudi več ministrskih predsednikov, med drugimi jugoslovenski dr. Stojadinovič, in rumunski dr. Tatarescu. Francosko vlado bo zastopal podpredsednik Leon Blum z več člani vlade. Pogreba se bodo udeležila tudi številna odposlanstva zavezniških vojsk. Sožalje vsega sveta Praga, 16. septembra, br. Rodbina pokojnega Masaryka, prezident republike dr. Beneš in češkoslovaška vlada dobivajo neprestano neštevilne izreze sožalja z vsega sveta. Poleg oficielnih predstavnikov posameznih držav izražajo sožalje tudi razne kulturne in gospodarske ustanove. Tako so prispele sožalne brzojavke od ro-tarskih klubov iz vseh delov sveta. V teh brzojavkah slsve pokojnega Masarykakot največjega človekoljuba in pobom'ka miru in mednarodnega prijateljstva. Tudi predsedniki narodnih bank najrazličnejših držav so češkoslovaški narodni banki izrazili svoje sož:ilje. Pcsebno ginljive so sožalne brzojavke organizacij bivših bojevnikov, ki izražajo globoko spoštovanje Osvoboditelju češkoslovaškega naroda. Sloga v znaku žalosti Praga, 16. septembra, br. Kako globoko se je dojmila smrt prezidenta Masarvka vseh narodnih slojev v češkoslovaški republiki, kažejo najbolj dogodki v narodno mešanih pokrajinah. V spoštovanju do velikega pokojnika so stopila v ozadje vsa dosedanja nasprotstva in povsod se vrše skupne žalne svečanosti, pri katerih sodelujejo popolnoma složno češka, nemška ter madžarska društva, kar se doslej ni še nikdar zgodilo. Praga, 16. septembra. AA. Izvršni odbor češkoslovaške komunistične stranke je objavil proglas, v katerem poudarja veličino izgube predsednika Masaryka za delavstvo in njegove zasluge za delavski po-kret. Žalna seja čsL narodnega predstavništva Praga, 16. septembra, br. Češkoslovaško narodno predstavništvo bo imelo v ponedeljek žalno sejo. Poslanska zbornica se sestane popoldne ob 3., senat pa ob 4. Predsednika obeh zbornic bosta imela spominska govora, ki ju bodo prenašale vse češkoslovaške radijske postaje. žalujoča Jugoslavija Sožalje Nj. VeL kraljice Masarykovi hčerki Beograd, 16. septembra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je poslala gdč. Alici Masa-rvkovi ob smrti prezidenta Osvoboditelja tole brzojavko: Gdč. dr. Alici Masarvkovi, Praga. — Prei-mile moje najgloblje sožalje v vaši veliki bolesti. — Marija. Beograd, 16. septembra, p. Tudi danes 60 velike množice ljudi prihajale na češkoslovaško poslaništvo in izražale, poslaniku in njegovim zastopnikom svoje sožalje ob smrti prezidenta Masaivka, obenem pa so se vpisovale v sožalne knjige. Danes dopoldne so bili na poslaništvu tudi člani vodstva Saveza SKJ, ki jih je sprejel poslanik Girsa. Po Beogradu so se vršile mnogo-brojne komemoracijske seje, med drugimi komemoracija vojnih invalidov, češkoslova-ške-jugoslovenske gospodarske zbornice, itd. Ojx)ldne so prišli na poslaništvo izrazit sožalje zastopniki trgovinskih in industrijskih zbornic, ki so 6e danes zbrali v Beogradu na skupno konferenco. Zastopniki Zagreba na pogrebu Zagreb, 16. septembra, o. V Zagrebu je bila 06 11. dopoldne žalna seja mestnega sveta. Pred predsedniško mizo je bil na črno odeto stojalo postavljen portret pokojnega češkoslovaškega nrezidenta. obrobljen s črnino. Zupan dr. Peičič je imel spominski govor, ki so ga visi poslušali stoje. Sklenjeno je bilo. da se pošljeta sožalni brzojavki prezidentu Benešu in praškemu pri-matorju dr. Zenklu. Zagrebško mestno ob- čino bodo zastopali pri pogrebu v Pragi župan dr. Peičič, magistrata i tajnik in dva mestna svetnika. Končno je mestni svet sklenil nakloniti jugeslovera-ki-čeJ-koslovaški ligi v Zagrebu podporo v znesku 3.000 Din, da se bo lahko tudi njena deputacija udeležila Masa-rykovega pogreha. Tudi Jugoslovenska akademija znano«t4 in umetnosti je sklenila posJati svojega zastopnika na Pogreb. Zastopal jo bo predsednik akademije dr. Albert Bazala, hkratu pa je bil imenovan za delegata pri pogrebu tudi član zagrebške akademije univ. prof. dir. Matija Murko. Sožalje dr. Mačka Zagreb, 16. decembra, o. Dr. Maček je poslal prezidenta dr. Benešu naslednjo sožal-no brzojavko: »V imenu hrvatskega naroda izražam globoko sožalje češkemu in slovaškemu narodu zaradi izgube velikega prezidenta Masarvka. Z njim izgubljamo tudi mi Hrvatje in ves svet odločnega branitelja človečan-6tva in demokracije.« Govor dr. Korošca po radiu Beograd, 16. septembra, br. V počastitev spomina prezidenta Osvoboditelja češkoslovaške repuhlike dr. T. G. Masaryka bo v ponedeljek v nacionalni uri ob 19.30 predaval v radiju o Masarvku publicist Dušan Nikolajevič. na dan pogreba v torek pa notranji minister dr. Anton Korošec. Predavanji bodo prenašale vse tri radijske postaje, Beograii, ZagTeb in Ljubljana. Sestanek sredozemske konference v ženevi Na dnevnem redu bo italijanska odklonitev sodelovanja pri kontroli na Sredozemskem morju Ženeva, 16. septembra, o. Jutri se bodo sestali zastopniki sredozemskih držav, ki so predvčerajšnjim podpisali protokol o nyonskem sporazumu. Na sestanku nameravajo razpravljati o italijanski noti. Najbrž bodo pristali na to, da se razširi kontrolno področje na Sredozemskem morju, ki je bilo dodeljeno Italiji, odklonjena pa bo italijanska zahteva po priznanju popolne enakopravnosti. Na to stališče se je postavila predvsem francoska delegacija. Ne glede na sklepe jutrišnje konference je pričakovati, da se bodo v kratkem pričela neposredna pogajanja z Italijo za njeno sodelovanje pri zaščiti mednarodne pomorske plovbe in akciji proti gusarskim podmornicam. Zvedelo se je, da so se zastopniki francoske in angleške admiralitete sporazumeli v tem smislu, da bi angleško brodovje kontroliralo morske poti od Gibraltarja do Balearov in v vzhodnem delu Sredozemskega morja, francosko pa predel od Balearov do Malte. Ce bi bilo Italiji določeno širše področje, bi se francosko vojno brodovje omejilo na kontrolo morskih poti le okrog Balearov. Pričakovati pa je novih težav, če bodo zastopniki sredozemskih sil Italiji priznali večje kontrolno področje. Litvincv je namreč izjavil, da je za to, da prevzameta kontrolo v Sredozemskem morju v smislu nyonskih sklepov angleško in francosko brodovje, če pa bi se Italiji priznalo večje področje, bo tudi Rusija zahtevala pravico do neposrednega sodelovanja pri kontroli in sicer v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Določene so že plovne črte Ženeva, 16. septembra, b. Strokovnjaki, ki »o se udeleževali sej nvonske sredozemske konference, so v skladu z naročili, sprejetimi na konferenci, na svojih včerajšnjih posvetovanjih snrejeli načrt glavnih pomoT-skih plovnih črt, po katerih naj bi za časa izvajan Vi kontrole klule trgovske ladje, ki bi želele uživati pomorsko zaščito. Strokovnjaki so skupno določili 13 takih plovnih črt. Tudi letala bodo izvajala kontrolo London, 16. septembra, b. Francoske in anglešike vojne ladje, ki bodo izvajale po- i morsko kontrolo v Sredozemlju, bodo j opremljene tudi z bojn;mi letali. Angleška izvidnišika eskadra štev. 269 je že prejela povelje, naj se še danes odpravi na polet iz Felixtoweja na Malto, kjer bo njeno oporišče, dočim je eskadra štev. 210 prejela povelje, naj bo za polet pripravljena za kasnejši čas. Letalske sile nai bi nadzorstvo v Sredozemlju olajšale in zaščitile posamezne ladje ne le proti napadom p;-ratskih podmornic, temveč tudi proti nepričakovanim letalskim napadom, ki so se v poslednjem ča * tudi večkrat dogodili. Prav sedaj proučujejo angleški in francoski strokovnjaki najuspešnejši nač;n obrambe trgovskih ladij pred napadi iz zraka. Verjetno je, da bo zaradi tega vprašanja, ki je spet samo tehničnega značaja, proti-piratska konferenca nanovo sklicana v Nyon. Italiji so vrata še vedno odprta London, 16. septembra. AA. V londonskih političnih krogih izjavljajo, da so Ita- lij: vrata docela odprta. Italija je porabljena k nvon&kemu dogovoru v imenu vseh držav, ki so bile v Nyonu zastopane. Na drugi strani ugotavljajo, da Italija ni predložila nobenih predlogov glede svojih pogojev, če bi se pridružila nvonskemu dogovoru. V angleških krogih poudarjajo, da bi b;lo italijansko sodelovanje dobrodošlo, prvi korak pa mora storiti Italija. Za sedaj ni še nobena država zahtevala sestanka odbora za nevmešavanje in tudi Italija v svojem odgovoru na povabilo k pristopu k nvonskemu dogovoru tega ne omenja. Angleško stališče proti gu&arstvu je neiz-premenjeno, ker ni le španska zadeva in zato zatranje tega pojava ne spada nujno v področje odbora za nevmešavanje. »Daily Mail« piše, da mora Velika Britanija upoštevati italijansko zahtevo glede izvajanja nadzorstva v Sredozemlju. »News Chronicle« poudarja: Italija smatra, da je izključena iz najvažnejšega dela Sredozemskega morja pri izvajanju nadzorstva. »Da;ly Mail« poroča, da je imel Chamberlain več telefonskih razgovorov z Edenom o italijanski noti. Angleški ministrski predsednik ne želi, da bi se itali-jansko-angleški razgovori, ki se imajo r kratkem obnoviti, vodili brez upanja v uspeh spričo nesporazuma, ki ga je izzvala nyonska konferenca. Velika japonska oSenziva na severni fronti Kitajska obrambna črta prebita — Pred Šanghajem včeraj ni bilo večjih bojev London, 16. sept. o. Na šanghajskem bojišču so boji v pretekli noči in danes nekoliko ponehali. Japonska vojna mornarica je osredotočila svojo akcijo v južni Kitajski, kjer se je zbralo v bližini Hong-konga in Kantona 20 vojnih ladij z dvema matičnima ladjama za letala. Kitajska letala so japonske vojne ladje ponovno napadla in matično ladjo za letala hudo poškodovala. S Formoze so japonsike transportne ladje v spremstvu vojnih brodov prepeljali večje oddelke vojaštva na nasprotno kitajsko obalo. Japonci so od tu pričeli prodirati v notranjost dežele, vendar pa so jih Kita jci po hudih spopadih premagali in pognali nazaj na obrežje. Na severnem bojišču so Japonci začeli veliko ofenzivo, ki presega po svojem obsegu in zaletu vse dosedanje. Kitajci so se morali že na več krajih umakniti. Najhujši bo.il so se razvili ob železniški progi Peking—Hankov, kjer so Japonci s pomočjo več sto letal razdejali vse kitaiske postojanke in predrli kitajsko fronto. Prodor je bil izvrSen tudi pri Paotinfuju ob železniški prpgi Peking—Tiencin, kakšnih 90 km zapadno od Tiencina. Tu so se morali Kitajci umakniti lz mesteca Baha. Končno so Japonci dosegli večje uspehe tudi ob železniški progi Siang—Kosuang. Poraz na severni fronti priznavajo tudi ie Kitajci sami. Prodor na 80 km dolgi fronti Peking, 16. septembra, g. Kakor objavlja japonsko vrhovno poveljstvo, so japonske čete ob železniški progi Peking— Hankov izvojevale veliko zmago. Po močni pripravi topništva in letal je Japoncem uspelo pregaziti na 80 km dolgi fronti kitajske postojanke ter prodreti 16 km daleč. V tej bitki je sodelovalo osem kitajskih divizij. Okoli 1000 Kitajcev je bilo ubitih ali ranjenih. Kitajsko vrhovno poveljstvo Javlja, da je kitajskim črtam uspelo na ozemlju šanghaja po ljuti borbi zopet zavzeti Lo-tien. Letalski na&ad na Kanton Kanton. 16. septembra. w. Japonska letala so ob 19. napadla Kanton. Evropejci v Tungranu so se takoj umaknMi v svoja zavetišča. Poročajo, da je letalski napad med Kitajci zahteval mnogo smrtnih žrtev. »JUTRO« 51. 217 t- 2 . PefeE. 17. IX »37. Beograjska posvetovanja po zagrebškem sporazumu Delegati so se z letalom vrnili v Beograd in tako] obvestili vsak svoje vodstvo — Doseženi sporazum z drjem Mačkom bo prihodnji teden tudi formalno podpisan Beograd, 16. septembra, p. Načelni sporazum, ki je bdi dosežen včeraj v Zagrebu med zastopniki srbskega to hrvatskega dela združene opozicije na osnovi dogovora beograjskih voditeljev združene opozicije, je izzval v Beogradu veliko pozornost. Splošno sodijo, da bo sporazum že v par dneh protokoliran in formalno podpisan, nakar se bo pričela velika skupna politična akcija opozicije po vseh hrvatskih in srbskih pokrajinah. Beograjski delegati dr. Gavrilovič, Vla-jič in dr. Markovic so se že snoči z letalom spet vrnili v Beograd in takoj po prihodu obvestili predsednike tukajšnjih iz-venparlamentarnih opozicijskih skupin o rezultatih svojih dopoldanskih razgovorov z dr. Mačkom. Danes dopoldne je bil v stanovanju Ljube Davidoviča sestanek, ki so se ga poleg omenjenih delegatov udeležili tudi šefi Ljuba Davidovič, Joca Jo-vanovič in kot zastopnik Ace Stanojeviča Miša Trifunovič. Sestanek je trajal poldrugo uro. Na njem so razpravljali o na-daljnih ukrepih na osnovi referatov, ki so jih ob včerajšnjih razgovorih v Zagrebu Za letošnjo obletnico plebiscita je celovški Heimatbund začel s pripravami že sredi poletja. Na svoje zaupnike po deželi je že 19. junija razposlal dve zaupni okrožnici, ki do vseh potankosti določata program slavnostnih dni in pripravo zanje. Druga leta se je obletnica plebiscita proslavila na dan 10. oktobra z bolj ali manj kričečimi slavnostmi, za letos pa se pripravljajo koroški raznarodovalci, da bodo kar tri dni skupaj slavili svojo glasovalno »zmago«. S proslavo je tokrat združena tudi nabiralna akcija za »ogroženo obmejno ozemlje na jugu« pod imenom: »žrtev za koroško obmejno ozemlje« (»Opfer fiir das Karntner Grenzland«). Nadvse zanimiv je vpogled v organizacijo tega pokreta, zato hočemo v izvlečku podati obe okrožnici Heimatbunda, ki sta nam slučajno prišli v roke. Prva okrožnica pravi med drugim: »Koroški Heimatbund kot organizacija za narodno, politično, kulturno in gospodarsko življenje v nekdanjem plebiscitnem ozemlju posega letos po samopomoči, da bo mogla nadaljevati svoje kulturno (beri: raznarodovalno) in obrambno delo na meji. Ker je delo slovansko usmerjenih Slovencev vedno bolj odkrito in bojevito, pozivamo vso deželo, da žrtvuje k 10. oktobru svoj prispevek. Obračamo se v polnem zaupanju do vseh Korošcev, posebno pa do učiteljstva in do naših sodelavcev v glasovalnem ozemlju z nujno prošnjo, da nas čim bolj izdatno podprejo in zastavijo vse svoje sile v prid naše domovine na meji. Koroški Heimatbund bo letos od 8. oktobra opoldne pa do 10. oktobra terjal od vsega nemško mislečega prebivalstva, da doprinese »žrtev za koroško obmejno ozemlje«. Ta akcija mora biti tako organizirana, da bo na eni strani izražala smisel za narodno skupnost, na drugi strani pa pokazala odločno borbenost vsakega posameznika za obmejne kraje... Zato vas prosimo, da v vašem kraju priredite zbirko, ki bo veličini stvari v polni meri odgovarjala.« Nato podaja okrožnica načrt za 15 zaupnih sestankov, ki so se vršili med 23. avgustom in 2. septembrom in na katerih so bile izdelane za proslavo smernice, pri-lagodene krajevnim prilikam. V nadaljnem daje okrožnica navodila za enotno postopanje in stik med organizatorji, izraža odločno voljo, da »mora pri tej manifestaciji sodelovati vsa Koroška brez izjeme«, in zaključuje s prepričanjem, da »bodo vsi pozvani svoje dragoceno delo posvetiti tej neoporečeni koroški stvari___« Okrožnico so podpisali za Heimatbund: Pred. Jos. Perkonig, glavni poslovodja A. Maier-Kaibitsch, zastopnik učiteljstva J. Pratnekar in kulturni referent dr. Rum-pold. Druga okrožnica podaja podroben organizacijski načrt za samo proslavo in za nabiralno akcijo ter sporoča, za kaj so namenjena sredstva, ki jih bodo v teh dneh zbrali. Med drugim ta okrožnica navaja: »Nabiralna akcija se od vsega početka ne sme predstavljati kot navadna društvena zbirka, temveč kot izraz enodušne na- ženeva, 16. septembra, o. Skupščina Društva narodov bo na svojem sedanjem zasedanju izvolila tudi dva nova nestalna člana sveta Društva narodov, ker je mandat Španije in Turčije potekel. Za ti dve mesti v svetu Društva narodov se je v ženevi razvila huda borba. Vse demokratsko orientirane države, razen Nizozemsfte?, so se zavzele za to, da bi bil zastopnik valencijske vlade ponovno Izvoljen. Na drugi strani je Turčija, ki je svoje dosedanje mesto prepustila Perziji kot članici prednjeazijske zveze, izrecno izrazila željo, da bi jo izvolili za naslednico Španije. Rusija je sicer skušala Turčijo odvrniti od te zahteve, vendar pa njene intervencije doslej niso zalegle. Tudi severne države odločno zahtevajo ponovno izvolitev Španije. Nizozemski zunanji minister je izjavil, da Španija ne spada v svet Društva narodov zaradi državljanske vojne, ki traja že dobro leto dni. Pravo senzacijo pa je izzvalo stališče, ki so ga zavzele jiužno-ameriške države. Splošno so namreč pričakovali, da bodo nastopile pod viplivom Italije proti Španiji, nenadoma pa so se zastopniki vseh teh držav izrekli za to, da se Španija ponovno izvoli v svet Društva narodov. Francija ln Anglija ni- podali dr. Gavrilovič, Vlajič in dr. Markovič. Boka Vlajič je opoldne novinarjem dal kratko izjavo o včerajšnjem sporazumu in današnjem sestanku. Rekel je, da je bil dosežen načelen sporazum na osnovi Davidovičevega pisma iz leta 1933, nedavne izjave dr Mačka, zemljoradniških predlogov in končno na osnovi Skupnega pisma Ljube Davidoviča, Ace Stanojeviča in Joče Jovanoviča. Pri nadaljnih razgovorih bo treba le še podrohno razčleniti, kar je bilo včeraj zaključeno. To delo bo kmalu opravljeno. Kakor se je izvedelo odpotujejo dr. Gavrilovič, Boka Vlajič in dr. Laza Markovič priče tkom prihodnjega tedna spet v Zagreb in bo bržkone tam ali pa v Rogaški Slatini definitivno podpisan protokol o sporazumu. Danes popoldne je prispel iz Knjaževca v Beograd predsednik staroraddkalne stranke Aca Stanojevič. Dr. Laza Markovič mu je takoj poročal o dogodkih v Zagrebu. Aca Stanojevič se bo jutri sestal z Ljubo Davidovičem in Joco Jovanovi-čem. rodne skupnosti na meji. Pritegniti se mora vse prebivalstvo brez izjeme v varstvo naše ogrožene južne meje. »Donos iz nabiralne akcije se bo uporabil: 1) Za izgraditev Heimatbundove organizacije, t. j. njenih delovnih celic, ki vodijo praktično duhovno obrambo dežele na južni meji; 2) za gospodarsko pomoč; 3) za izpopolnitev zaščite zemlje; 4) povečanje kulturnega dela, ki je zaradi delavnosti nacionalnih Slovencev postalo neobhodno potrebno.« K temu načrtu je treba dodati nekaj pojasnil: »Delovne celice« Heimatbunda so t. z. »Heimatkreisi«, to so nemška društva na slovenskem podeželju, ki imajo edino nalogo, da nasprotujejo slovenskim prosvetnim društvom in vršijo raznarodovalno delo med slovenskim ljudstvom na Koroškem. Pod »gospodarsko pomočjo« je mišljena podpora tistim, ki so pripravljeni staviti svoje moči v službo raznarodovanja. Pod »zaščito zemlje« je mišljen izgon zavednih Slovencev z njihove zemlje in naselitev Nemcev na izpraznjena posestva. »Za povečanje kulturnega dela« — koroški Nemci razumejo pod imenom »kulturno delo« seveda raznarodovanje. Pač samosvoje tolmačenje abstraktnih pojmov! Dalje daje okrožnica navodila, kako je treba zainteresirati za nabiralno akcijo vse prebivalstvo. V ta namen naj služijo neprestani pozivi v časopisju, v kinematografih, propagandni lepaki, propagandni napisi na cestah in prometnih krajih sploh. Vsa dežela mora biti od 8. do 10. oktobra v zastavah, 9. oktobra naj zagore po sveh vrhovih kresovi. Nabiralna akcija naj se otvori z godbo po ulicah, šolska mladina in mladinska društva korakajo v povorki, v kateri naj sodeluje sploh vse nemško misleče prebivalstvo. V teh dneh naj se prirejajo povsod pevski koncerti in druge plebiscitne svečanosti v korist nabiralne akcije. »Krajevni zaupniki morajo poskrbeti, da se nabiralna akcija razvije v mogočno manifestacijo za svobodno in nedeljeno Koroško.« Povsod mora sodelovati tudi šolska mladina! To bi bil v izvlečku načrt za plebiscitno proslavo na Koroškem. Nabiralna akcija bo služila samo kot odlično propagandno sredstvo. V resnici namreč celovški Heimatbund že sedaj razpolaga z ogromnimi sredstvi, ki mu prihajajo tudi z onstran mej. Heimatbund ima svoj lasten službeni avto; ob priliki letošnjih demonstracij v Dobrli vasi in v št. Jakobu v Rožu so šle ogromne vsote za organizacijo in za potne stroške udeležencem. Stroške je po večini kril Heimatbund. Pri nas nima nobena obrambna organizacija lastnega luksuznega avtomobila... še en namen imajo letošnje plebiscitne proslave: koroški hitlerjevci bodo lahko prešteli svoje vrste. In najbrže tudi koroška deželna vlada. Mi bi pripomnili k vsemu temu le eno: da take demonstrativne proslave ne morejo služiti ravno duhovnemu zbližanju dveh sosednih držav. Če torej volja za dobro sosedstvo v resnici obstoja, smo prepričani, da odgovorna mesta ne bodo mogla dovoliti, da se v takem obsegu pripravljajo demonstracije, ki jih je mogoče tolmačiti samo kot organizirano izzivanje. sta niti za Turčijo niti za Španijo, nego bi radi spravili v svet zastopnika Madžarske, ker se bodo v svetu Društva narodov v kratkem pričele razprave o manjšinskih problemih. Madžarska sama se še ni odločila za kandidaturo. španski ministrski predsednik dr. Negrin je poslal predsedniku skupščine Društva. narodov pismo, v katerem zahteva v smislu obstoječih predpisov ponovno izvolitev Španije v svet Društva narodov. Kakor znano, je potrebna za ugoditev tej zahtevi dvetretjinska večina v skupščini Društva narodov. Trije angleški turisti žrtve karambola Ounaj, 16. septembra. AA. V bližini Solnograda je zadel brzi vlak v avtomobil, v katerem so se vozili angleški turisti. Trijie potniki so se ubili, bivši policijski direktor v Glasgowu pa je hudo ranjen. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo Se za pol stoletja! i Beležke „Nekatoliški pojav" Da bi se kakorkoli izmazali lz svoje blamaže, v katero so se spravili s trditvijo, da se Je nedeljske skupščine naprednih slovenskih fantov udeležilo le 150 ljudi, so slovenčevci v včerajšnji številki svojega opoldanskega glasila zopet napisali dolg članek. Iz članka pa pri najboljši volji ni mogoče posneti, kaj prav za prav hočejo povedati. Konfuzna izvajanja so le nov dokaz naše ugotovitve, da se jim je zaradi mogočnega nastopa slovenske napredne mladine čisto zmešalo. Ko pa so slovenčevci venomer trdili, da smo v »Jutru« hoteli falzificirati sliko, se je sam po sebi vzbudil sum, da se morda sami poslužujejo teh sredstev, če jih tako mirno očitajo drugim. Prelistali smo »na brzo roko« stare »Slovence« in si malo natančneje ogledali slike, ki jih je prinašal z raznih slovenčevskih prireditev. 2e takoj pri prvem pregledu smo našli dve sliki, ki sta sestavljeni iz več fotografij. »Slovenec« je dne 1. septembra 1936 prinesel za celo stran široko sliko o taboru na Jesenicah. Sliki se vidi, da je sestavljena lz treh slik, čeprav so to poskušali na vso moč prikriti. Enako je lz treh slik sestavljena v »Slovenskem domu« dne 2. maja 1. 1. objavljena slika o taboru v Grobljah pri Domžalah, seveda tudi tako, da naj bi veljala samo za eno fotografijo. Pri tem pa se razločno vidi, da se iste osebe ponavljajo na sestavljenih fotografijah, tako da nI mogoče tajiti namena, prikazati večje število zborovalcev, kakor pa jih je bilo. In list je imel še drznost, da je pod sliko napisal, da se je zborovanja »udeležila tolika množica kmečkega ljudstva, kakor kaže ta naša slika«. V zgoraj omenjenem konfuznem članku je »Slovenski dom« med drugim tudi napisal, da so »goljufije v besedi in sliki« — »nekatoliški pojav« ... Razprava o zvišanju uradniških plač Kakor poročajo listi, so na sredini seji finančno ekonomskega odbora ministrov razpravljali tudi o povišanju uradniških prejemkov. Podrobnosti seveda n;so znane. Včerajšnji »Slovenec« se huduje, da je Jugoslovenska ženska zveza sklicala v Ljubljani zborovanje za povišanje mezd in plač ter nanj povabila tudi državne nameščence. Pravi, da je »sedanja vlada spontano in sama od sebe vzela v resen pretres položaj državnih nameščencev.« Trdi tudi, da je »to vprašanje sedanja vlada sama dala na dnevni red.« Končno »Slovenec« še napoveduje, da »bo že v kratkem izšel sklep vlade, ki bo znatno izboljšal sedanje stanje državnih nameščencev.« Baričevičev klub ostane samostojen Zabeležili smo že vesti zagrebških in beograjskih l;stov, da se nameravajo poslanci iz tako zvanega Baričevičevega kluba združiti s poslanci, ki so pristaši Ljo-tičevega Zbora. Isti listi sedaj te vesti de-mant:rajo in objavljajo informacije z Ba-ričevičeve strani, da stoji njegov klub do Zbora v enakem razmerju, kakor do vseh drugih jugoslovensko orientiranih strank. Klub želi, da bi prišlo med temi skupinami do čim tesnejšega sodelovanja za ;z-vedbo jugoslovenskega nacionalnega programa. Seja borbaškega vodstva Včeraj so se v Beogradu zbrali člani vodstva Hodžerove Narodne stranke, tako zva-nih borbašev. Včeraj je imelo sejo strankino predsedstvo, danes pa se bo sestal glavni odbor, ki šteje okrog 90 članov. Seja glavnega odbora bo trajala menda dva dni. Iz državne službe Beograd, 16. septembra, p. V poštni službi sta bila upokojena inšpektor Ivan Konte in višji kontrolor Karel Ceh v Ljubljani. V veterinarski službi je napredoval za pristava pripravnik Gregor Japelj prisre-skem načelstvu v Ljubljani. V železniški službi so napredovali v 8. položajno skupino prometni uradniki Franjo Levičnik, Rudolf Magajna, Fran Bračko, Ivan Bole, Zdenko Fenc, Drago Mihajlovič, Sava Justin, Danilo Delkin, Ivan Avbelj, Stanislav Ah lin, Rudolf Go-lovič, Josip Pristov, Jožef Bitenc, Albin Zakotnik in Alojzij Babič, za tehniškega uradnika Vinko Kolšek, za upravna uradnika Alojzij Volk in Karel Cutrata, za oficijale Alojzij Jesih, Janez Belič, Alojzij Pilal, Leopold Legat, Jožef Herman, Jožef Leksander Emil Strniša, Metod Gre-gorc, Jožef Bertoncelj in Avgiuštin Jarh, za daktilografe Frančiška Kavtner Jožef Zupan, Fran Borštnar, Marija Zupančič, Marjeta Perhave.c, Josipina Detela. za prometnike Viktor Petje, Jožef Rezar, Fran Strniša, Rudolf Aiko. Anton Lenger, Jožef Tavčar, Fran Hrvatski, Anton Lov-rič, Mihael Mežnarič, Fran Omahen, Herman Zorian, Rudolf Vrbančič, Lovrenc Kolničar, Ivan Koren, Janez Butara, Hubert Kmetec, Jcžef šoberl, Stanislav Vo-je, Marijan Medvešček, Maks Simončič, Karel Rikauf Alojzij Babošek, Janez Sod-ja, Danijel Zevnikar. Fran Selevšek. Jožef Porenta, Ivan škrjenec, Albert KoTa-riČ, Marcel Skočir. Josip Valas, Jožef Ne-čemar, za blagajničarje Alojzij Tumnej, Marija Babnik, Mihael Petrič, Matilda Vilhar, Hermina Tašler, Štefan Budič, Ana Puhar in Marija žabkar. za vlako-vodjo Pavle Otič, za skladiščnika Hmko Kogovnik, in Vincenc Rozman, za glavnega telegrafista Marija Potrč, Leopoldina Kajzeli in Leopoldina Svetič, za strojevodjo Ivan Ke.ršmaver, za tehmičarja Raj. mund Prtočič, za pregledovalca vozov Lojze Golnik in Alojzij Aleš., za nadzornika proge Lojze Ankon In za nadzornika signalov Avguštin Oblak. Odlikovanje Beograd, 16. septembra. AA. Na riredlog ministra za gozdove in rudnike so odlikovani z redmn sv. Save 5. stoonie Msrii Re-bek. vs>ei!Či1i*iki profesor v Ljubliani. Franc Hajnribar. lesni indu-striialec v Ljubljani in Karel Kovka, tesarski delavec in predsednik združenia tesarskih mojstrov v Liub-liani. Delbosov sestanek z Beckom in Antonescom tenevn, 16. septembra. 0. Fnanoodd zunanji minister Delbos se je snoči sestal s zunanjim m?n»trom Beokom in romunskim zunanjim ministrom Antonescom. Kakor zatrjujejo dobro poučeni, so razpravljali o francosko-poljskih in polj&ko-rumunskih od-nošajih, ki naj bi se spravili v sklad z zavezniškimi odnošaj; med Parizom in Prago. Razgovori so potekli v najboljšem razpoloženju vseh treh državnikov. V krogih francoske, romunske, poljske in češkoslovaške delegacije se je že snoči opazil povsem nov optimizem. Obsodbe zaradi vojaške veleizdaje v ČSR Praga, 16. septembra, b. Pred tukajšnjim senatom, ki so mu poverjene sodbe v zadevah vojaške veleizdaje, sta bila včeraj obsojena nekii Franc Studener na 10 mesecev strogega zapora in neka polkovnikova vdova na 3 mesece ječe. Ljubljana, 16. septembra. Danes ob 18. se je po dolgem premoru — zadnja njegova seja je bila 7. marca leta 1935. — vnovič sestal glavni odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitejju. Sejo je vodil predsednik senator Ivan Hribar, ki je sporočil, da je eksekutivni odbor, v katerem so bili poleg njega še trije podpredsedniki, oba tajnika in blagajnik, v tem času pripravil vse potrebno, da se lahko z delom prične že 1. oktobra. Glavni tajnik direktor dr. Lokar je podal nato obširno poročilo, v katerem je navajal vse podrobno delo eksekutivnega odbora od zadnje seje do danes. Ko pri prvem natečaju za izdelavo osnutkov ni bila nobenemu umetniku priznana prva nagrada, je univ. prof. arhitekt Plečnik potem izven konkurza predložil eksekutivi svoj načrt. Njegova zamisel računa s preureditvijo stavbnega kompleksa med Kongresnim trgom in Prešernovo ulico, sredi katerega bo nastal že v bližnji bodočnosti nov velik, impozanten trg. Spomenik sestoji po Plečnikovem načrtu iz podstavka, stebrišča, nadzidka s frizom, strehe s ka-setiranim stropom in iz figuralnega spomenika, ki predstavlja Viteškega kralja na konju z lovorjevim vencem na glavi. Stroški spomenika, ki naj bi ga po vsej priliki odkrili 9. oktobra 1938. bi znašali nekaj nad 1,700.000 Din, figuralni spomenik sam, ki naj bi ga po Plečnikovih načrtih izdelal kipar Božo Pengov, bi veljal 330.000 Din. Prispevki v železničarski podporni sklad Beograd, 16. septembra. AA. Na vprašanje, kako naj se prizna pomožnemu osebju državnih prometnih ustanov čas, ki ga je prebilo pri delu v službi države od 1. aprila 1932 do 1. aprila 1937 kot čas prispevkov v podporni sklad, je finančni minister dal na podlagi čl. 47 uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v službi države, odst. 1. točka 5 naslednje pojasnilo: § 64 točka 2, odst. 4 finančnega zakona za 1937/38 leto predpisuje, naj se pomož-emu osebju državnih prometnih ustanov prizna čas pri delu v službi države od 1. aprila 1932 do 1. aprila 1937 kot čas prispevkov v podporni sklad le toliko, v kolikor nadomestno vplačajo odgovarjajoče prispevke, računajoč pri tem tri odstotke od kosmate nagrade, ki so jo prejeli dne 1. aprila 1932. Zato ni nobenih težav za obračun nadomestnega prispevka tistih pogodbenih uslužbencev in dnevničarjev, ki so bili 1. aprila 1932 pri delu v službi državnih prometnih ustanov. Nastalo je pa vppašnje, kako naj se obračuna prispevek tistih oseb, ki so bile sprejete po 1. aprilu 1932 in pred 1. aprilom 1937. Glede na okolnost, da sme po § 64 točka 2. odst. 4. finančnega zakona za 1937/38 leto nadomestno vplačati prispevke tudi pomožno osebje, sprejeto na delo v službi državnih prometnih ustanov tudi po 1. aprilu 1932. in ker ni mogoče določiti, kakšno nagrado je imelo to osebje 1. aprila 1932, naj se kot osnovo za nadomestno vplačilo prispevkov računa nagrada tistih oseb, s katero, so bile te osebe prvič po 1. aprilu 1932 sprejete v delo v službi države. Minister Roeič na inšpekciji v Sloveniji Beograd, 16. septembra.. AA. Da bi se osebno seznanil z najvažnejšimi telesno vzgojnimi in gasilskimi ustanovami dravske banovine, bo obiskal minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Josip Rogič podrejene organizacije dne 1?.. 19. in 20. septembra in sicer v smeri iz Maribora preko Ptuja in Celja v Ljubljano. Ministra bo>ta spremljala načelnik inž. Aračič in predstojnik strokovnega oiseka Macra. Vasilij Trbic pomiloSčen, Tanasij Dinič aboliran Beograd, 16. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kraljevega namest-ništva odpuščen ostanek kazni bivšemu poslancu Vasiliju Trbiju. ki je bil Rvojčas zaradi atentata od 6. marca lanskega leta obsojen na štiri leta zapora. Prav tako je s kraljevim ukazom ukinjen kazenski postopek proti poslancu Tanasiju Din*wi. ki je bil tudi obtožen v zveza s tem atentatom. Mussolinijev sin na poti v Ameriko Neapelj, 16. septembra. AA. Danes je odpotoval v Nevvvoric s parnikom »Rex« sin predsednika vlade Vittorio Mussolini, ki je namenjen v Hollvvvood, kjer bo proučil organizacijo tamošnje filmske industrije. Z isto ladjo sta odpotovala tudi italijanski veleposlanik v Zedmjenih državah Suvich in glavrni italijanski komisar za mednarodno razstavo 1. 1939 v Newyorku. Po-drazzi. ONA JE BILA PRETIRANO DEBELA. — ON JE TRPEL NA REVMATIZMU. Obema je pomagalo isto sredstvo, Id sa ga lahko jemlje: Cula sta sicer že davno o KRUŠEN soli, ali se nista mogla odločiti, da bi jo poskusila. Sedaj jemljeta oba redno in vestno dozo KRUšEN-soli, ki predstavlja dobro premišljeno mešanico znanih mineralnih vod. Oba sta se prepričala, kako prijetno učinkuje KRUŠEN-sol na prebavne organe in na celotno prebavo ln na ta način izpodbija vzrok debelosti, a često pomaga tudi pri revmatičnih bolečinah! , Izognite se za časa ln skrbite aa redno vživanje KRUSEN-aoli, da M ne naberejo v telesu škodljive usedline. KRUSEN-eol se dobiva v vseh lekarnah. Velika steklenica zadostuj« aa 8 mseece ln stane samo Din 45.—, a mala steklenic« Din 27.—. Ogl&a rog. B. btr. 28.01MB Ker dosedanji uspeh zbirke ne zadošča za kritje, naj bi se zbiranje prostovoljnih prispevkov obnovilo. Predsednik senator Hribar se Je 8e posebej zahvalil upravi Kazine, zlasti njenemu predsedniku senatorju dr. Kramerju za njegovo patriotično razumevanje, ko )e šlo za oddajo prostora na kazinskem vi tu. Zdaj gre samo še za oddajo obrtniflkih del, za katera je eksekutivni odbor v interni konkurenci že izbral ponudnike. V debati je glavni urednik Josip Zupančič ugotovil, da je bila seja glavnega odbora sklicana, ne da bi člani vedeli, o čem se bo sploh razpravljalo. Izrazil je mnenje, da gre za tako važne odločitve, da bi morali biti vsi člani glavnega odbora temeljito poučeni o tem, da je akcija za postavitev spomenika dozorela že tako daleč, da se bo na seji glavnega odbora definitivno sklepalo že o oddaji vseh del. Po njegovem mnenju bi morala biti tudi udeležba članov glavnega odbora na tako važni seji večja, kar bi se bilo nedvomno zgodilo, če bi bili člani poprej informirani o dnevnem redu. Ker člani glavnega odbora o sklepih ožjega odbora niso bili obveščeni ki Jih zato tudi niso mogli proučiti, je predlagal, naj se skliče ponovna seja, do katere naj se razmnoži in dostavi vsem članom glavnega odbora poročilo glavnega tajnika in jim omogoči vpogled v načrte regulacije Zvezde ter v osnutek celotnega spomenika. Mnenju g. Zupančiča se je pridružil tucfl dr. Egon Stare. Pri glasovanju je bil predlog sprejet Jugoslavija : Polfska 1:6 Beograd, 16. »epternbm Danes se je na terišču Beograjskega nig kluba %?■ čel teniški dvofooj med Jusoete-vi.io in Poljsko, ki šteje v tekmovanje za srednjeevropski pokal. Določeni »ta MM dve igri posameznikov, odigTala pa se Je ieradi nasfropivšega mraka le ena »aroa, po kateri vodi Jugoslvija t 1:0. Naš zastopnik Pallada je imel ra nasprotnika poljskega prvaka Tloczvnskega, M ga je premagal šele v finishu po naporni dve in pol ure trajajo® igri. Rezultat je bil 2:6, 6:4, 3;6. 8:6, 6:4. Ta 5 nespametno delati toda pri nas zamudo vtakom, M prifaaijajo tn odhajajo daleč. Toda, da ti bila zaradi tega zelo otežk očesna vožnja domačinoma, kakor je sedaj, pa tudi ne gre. Največja zamuda nastane med L«sc»- mi in Podnartam. Brzavtelk St. 6 se križa z osebnim vlakom št. 913 v Lescah. Ta brzec pa je redno zamujen, večkrat po cele poi Tire. Iki kljub temu, da traja vožnja brzeca od Podnarta do Lesc le dobrih 12 minut, se križanje ne preloži. Kakšni vzroki so, to vedo le železničarji, ki imajo s tetm oprarvka. Potniki, ki žalostni po postajah ča£kajo tn izgubljajo čas, se pogovarjajo; AM nismo toliko vredni, da M zaradi nas naredil brzovlak še eno ali dve minuti zamude, nakar bi mi prihranili celo popoldne ali dopoldne. Ali ni poseben oddelek pri železnici, da prireja in ureja vozne rede? Ti gospodje bi lahko stvar taJko spremenili, da bi bal volk sit in koza cela. — Med potniki, ki tarnajo po postajah, je poleti mnogo tujcev. Radi bi prišli hitro v Ljubljano in nazaj, pa morajo čakati. Kar se pri inozemcih v brzovlakih pridobi, se izgubi pri ornih, ki se žele voziti z osebnimi Vlaki. ogledali tudi položaj, ki hi nastal z izvedbo nadvožnjakov in podvožnjakov. Celovška cesta bi se pričela nižati že nekje med »Evropo« in protestantovsko cerkvijo. Hodniki ob cesti bi morali ostati v isti višini, dobiti bi morali oporne zidove, do vsake hiše pa bi morali napraviti stopnice. Na drugi strani bi se podvoz približal vhodu unionske pivovarne. Vprašanje dovoza k hišam in na dvorišče za vozove, avtomobile itd. je skoraj nerešljivo. Človek, ki bi hotel z ene strani ulice na druge, bi moral najprej po stopnicah na cesto, nato pa spet po stopnicah navzgor. Nastali bi klanci na vse strani, razgled po cesti bi bil do skrajnosti otežkočen. še večje komplikacije bi nastale s podvožnja-ki na Tyrševi cesti, kjer bi se cesta začela nižati že nekako pri Mediatovi hiši, na drugi strani pa bi šel podvoz skoraj do Sv. Krištofa. Izkopan bi moral biti cel kos ceste med Bleiweisovo in Celovško, delno pa tudi Pražakova, Dvofakova, Vo-šnjakova, Livarska, Vilharjeva in Masary-kova cesta. Eden izmed strokovnjakov je obljubil, da bo vso to zmešnjavo terenskih diferenc ovekovečil v načrtu in modelu, da bo mogoče prav nazorno dokazati nesmisel podvožnjakov. Prav takšen in morda še večji nesmisel pa bi bila izvedba nadvožnjakov. A naj se železniška uprava odloči za prvi ali drugi sistem, bo izvedba brez primere dražja od izvedbe poglobitvenega načrta. Zato pa je tudi mestna občina sprejela idejo poglobitve v svoj regulacijski načrt. Ker je mestna občina prvotno računala z gradbo podvožnjakov in nadvožnjakov, je svoj čas izdala gradbeno prepoved za celo vrsto parcel ob prehodih čez železniško progo. Zdaj bodo lastniki te parcele lahko brez zadržkov zazidali. Ob dejstvu, da bi pod-vožnjaki dali izredno mnogo izkopne ku-bature in da bi zahtevali oporne zidove, je važno, da bi bilo za poglobitveni načrt treba izkopati samo planum železniškega tirišča in da ta načrt nikjer ne posega v mestno telo. Stališče železnice, da ima prvenstvo pred cesto, že zdavnaj ni več upravičeno. To je veljalo morda v prejšnjem stoletju, ko je cestni promet obstajal izključno le iz konjske vprege in pešcev, danes pa je pretežno motoriziran in ga je treba staviti vsaj v isto, če ne v še višjo kategorijo kakor železniški promet. železniška proga deli danes Ljubljano v dva dela in jo — kar je prav lepo razvidno na Vavpotičevem lepaku, ki je razširjen po mestu — duši, da se ne more razvijati, kakor bi bilo treba. Med obema deloma mesta je samo nekaj ozkih prehodov, skozi katere se pretaka življenje. Dokler so se morali ozirati na železniško pregrado, so sa tvorci mestnega regulacijskega načrta zamišljali dve povsem samostojni mesti z lastnimi magistratnimi poslopji in drugimi ustanovami na obeh straneh. Tabo bi nastali Nova in Stara Ljubljana. Toda naše mesto bo še dolgo premajhno, da bi si moglo privoščiti luksuz dvojne mestne uprave. Sedanje stanje je nevzdržno, vsako odlašanje bi bilo škodljivo in odveč. Poglobitveni načrt pa najidealneje rešuje vsa druga vprašanja tako, da noben prometni in urbanistični problem ne ostane nerešen. Glede na vsestransko korist, ki jo bo prinesel, pa tudi z ozirom na dohodke, ki jih ima železniška uprava iz prometa v Sloveniji, so stroški za izvedbo tega načrta naravnost malenkostni. Zato ne sme biti nikogar med nami, ki bi hotel njega izvedbi metati polena na pot. Zamnde vlakov in izgube prebivalstva Radovljica, sredi septembra Prav za prav smo lahko veseli, če opazujemo, koliko vlakov zdaj vozi po naših progah. Pred leti so ropotali le redni vlaki: nekaj osebnih, brzih in tovornih. Le-t s pa se je naš promet z inozemstvom itno Zcio dvignil, saj čujemo po gorenj-rd progi neprestano hropsti težke tovorne vlake. Tovorni vlaki se vijejo kakor dolge kače s 50 in še več vagoni. Baje vozi ctaevno do 40 vlakov mimo naših gorenjskih postaj. Toda prijetno za/vest o dobri izvozni sezoni gTenijo velike neprilike. Promet, M t drugih državah ni oviTan. povzroča pri Spomenik dr. Ivanu Tavčarju V nedeljo bodo v Poljanah nad Škof jo Loko odkrili spomenik dr. Ivanu Tavčarju. Slavnost bo pomembna za vso Poljansko dolino, ki bo z odkritjem proslavila spomin enega svojih največjih sinov. Načrt za spominski steber je napravil arhitekt Ljubljana, 16. septembra. Mestni gradbeni urad je od železniške direkcije prejel pred kratkim načrte za novo kolodvorsko poslopje, da jih mestna občina odobri ali odkloni, kakor že ustrezajo intencijam mestnega, regulacijskega načrta in zakonskim predpisom. Zadnjič smo že na kratko javili, da je mestni gradbeni odbor povabil na razpravo tudi predstavnike Kluba arhitektov in strokovnjake iz tehničnega odseka komiteja za poglobitev železnice. Pri tej priliki so in-ženjerji in arhitekti v vseh podrobnostih pretresli načrte železniške direkcije in prišli do soglasnega zaključka, da gradnje v predloženi obliki ni mogoče odobriti. Načrt si zamišlja bodoči glavni kolodvor tako, da združuje sedanje kolodvorsko poslopje z nekdanjo carinarnico in ustvarja okrog 200 m dolgo fasado. Za podlago mu je sedanji kolodvorski planum, na katerem naj se zgTade med tirni peroni, do njih pa naj bi držali razni, do 180 stopinj zaviti hodniki, podzemski tuneli in stopnišča. Prometna linija je pri tej zamisli povsem nejasna in nepregledna, orientacija potujočega občinstva bi bila silno otežkočena. Potnik bi moral napraviti s kovčegi in prtljago pravo turo navzdol in navzgor. Z izvedbo tega načrta bi se razmere na kolodvoru le še poslabšale, če izvzamemo medtirne perone, ki jih v mnogo smotrnejši obliki predlaga poglobitveni načrt, hkratu pa rešuje še celo vrsto drugih problemov, ki se jih načrt direkcije ne dotika. Zbrani inženjerji in ar- hitekti so ostro pograjali, da za načrt, ki se tiče tako dalekosežnih vprašanj našega narodnega in gospodarskega obstanka, ni bilo javnega razpisa in da tudi predloženi načrti niso podpisani po pooblaščenem strokovnjaku. Ljubljana leži v ozkem grlu med šišenskim hribom in Golovcem, ki ga zožuje še Grad. To ozko grlo ima proti severu nepremostljivo pregrado z železnico in kolodvorom, ki bi jo kolodvorsko poslopje po novem načrtu še povečalo. Poglobitev železnice pa bi sama po sebi zvezala obe mestni polovici, ker bi bilo mogoče na ta način promet usmeriti tako, da bi postajno poslopje služilo z dohodi enako severnemu in južnemu delu mesta. S tem bi tudi izginil ovinek, ki ga mora dandanes napraviti prebivalec severnega dela na kolodvor. Načrt železniške direkcije pa je absolutno nesodoben. Prepleten je s celim sistemom dolgih, ozkih in nerazsvetljenih hodnikov, pot do zdravnika in do reševalne postaje je nadvse neprikladna. Načrt pa tudi krši regulacijske predpise mestne občine. Iz vsega je razvidno, da direkcija poglobitvenega načrta sploh še ni proučila, in baje ne bo storila tega, dokler ne dobi striktnega naloga iz Beograda. Tehnični odsek akcijskega odbora bo izdelal tudi vse stranske načrte v detajle, zlasti kar se tiče podvozov in nadvozov, in bo na odločujočih mestih s številkami izpričal vso gospodarsko nesmiselnost takšnega gradbenega načina. Pri tej priliki so si strokovnjaki pobliže Fna. izmed umetnin na razstavi Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu HfaJtsim Sede j: Piknik Na razvalinah Krjavljeve koče Kakor je naši javnosti znano, je zažgala strela dne 10. septembra Krjavljevo kočo na Obolnem; ogenj jo je vpepelil do tal. Od vse koče je ostal samo dimnik in betonski oklep, vse drugo je posta-lo žrtev plamenov. Škoda je zelo velika, ker ni bil inventar zavarovap in so lastniki ravno za letošnjo jesen kočo še razširili in jo založili, da bi ustregli turistom, ki so v vedno večjem številu začeli prihajati na_ Obolno zaradi prekrasnega razgleda, ki je res edinstven. Prav tako je prav dober teren za smučanje, za začetnike kakor za. izvež-bane. Koča je nudila zavetišče vsakomur, kdor se je zatekel v njo, brezplačno, čeprav ni bila deležna javne pori pore. Tudi kmečkemu prebivalstvu je nudila zavetišče, kadar ga je nenadna ploha presenetila pri delu na Obolnern. To jesen &o nameravali lastniki koče prirediti zelo zanimivo tekmo v poznavanju terena. S kočo vred je zgorel prav ves inventar: pohištvo, postelje, vsa posoda, perilo, obleka, orodje, fotoaparat in velik mornariški daljnogled, zelo lep album z vsemi slikami Kako zamišlja železniška direkcija novi kolodvor, podvožnjake in nadvožnjake Plečnik; bronasto poprsje, ki ga kaže slika, je delo kiparja Božidarja Pengova. Prvotno so nameravali v pisateljevo rojstno hišo vzidati le spominsko ploščo, ker pa je hiša precej vlažna, so se odločili za spomenik, ki bo stal pred hišo. Tako bo rojstna hiša politika in pisatelja dr. Ivana Tavčarja s spomenikom postala ogleda vredna znamenitost Poljanske doline, ki je že xdaj posebno v poletnih mesecih privab-*ala mnogo gostov. Soba z bidermajsko opravo V poročilu o mestnem muzeju v Ljubljani je bilo navedeno, da je zasnoval idejo o mestnem muzeju v Ljubljani pokojni podžupan prof. Evgen J are. ki da je tudi vodil zadevno akcijo ter izposloval nakup hiše za mestni muzej od strani banske uprave. Zavoljo točnosti in resnice nam je poslal bivši župan g. dr. Dinko PUC naslednje pojasnilo: Misel o ustanovitvi mestnega muzejia ljubljanskega sem sprožil jaz že zdavnaj. Posvetoval sem se o tej stvari s pokojnim Man t ua ni jem in mi je izdelal tudi podroben načrt, ki mora še biti nekje na mestnem magistratu. Pripravljal in dal sem pripravljati že gradivo za bodoči muzej. Ko se je tonska uprava odločila, da proda Auerepergovo palačo, sem 7.apAdle-šiči«. Dne 1. avgusta letos je bil pri pošti Adlešiči otvorjen brzojav in telefon z omejeno dnevno 6lužbo. * Literarna kraja na račun Manice Romanove in »Mladega Jutra«. »Dečje Novosti« so objavile dne 5. t. m. dvoje črtic pod naslovom »Sablast v vočnjaku« in »Oproštena laž«. Prva izmed obeh je nosila podpis J. Rastuški, druga pa je izšla brez navedbe avtorjevega imena. Včeraj se je zglasila v našem uredništvu pisateljica Manica Romanova, ki so jo bili prijatelji opozorili na stvar, in nam ob primerjavi z izvirnikom pokazala, da sta obe črtici veren prevod dveh zgodbic, ki jih je bila nedavno pod svojim imenom objavila v »Mladem Jutru«. Prva je Imela v izvirniku naslov »Strah v slivi« in je izšla v »Mladem Jutru« 27. junija t. 1., druga pa »Oproštena laž« in je bila objavljena 1. avgusta. Manica Romanova je vso reč izročila pravnemu zastopniku. * Iskal je ptičja gnezda in padel v prepad. V vas'i Cilini' Laistri pri Trebinju je 12-letni Mirko Komljenovič šel iskat gnezda divjih golobov. Pri tem je padel v 62 m globoki prepad imenovan Žiatosretmca. Cim so fanta pogrešili se je neki brezposelni delavec spustil po vrvi za, njim. Našel je fanta na dnu strahovito razbitega in ga je komaj spravil na svetlo. Kmetje so zbrali za brezposelnega reševalca 800 din, toda poštenjak je 400 dim poklonil očetu nesrečnega fanta, da je lahko plačal pogreb. * Strahovita borba z naraslo Savo. Ribiči pri vasi Strmcu pod Zagrebom so ugledali sredi narasle Save čoln, v katerem je stala ženska, ki je kakor iz uma vpila na pomoč. Hiteli so ob Savi in opazovali strašno borbo nesrečne ženske na valovju. Na najnevarnejšem mestu se je žena vrgla v vodo. vendar so jo valovi vrgli na plitvino. Bila ie rešena, toda obupana je izpovedala, da je njen mož Mirko Beljak utonil. Mirko in Janja Beljak sta se hotela pri Savršča-ku prepeljati čez Savo, pa je čoln treščil ob neke hlode in je mož padel v vodo in izginil, njo pa je neslo dalje dokler se ji ni posrečila rešitev. * Avtobusna vožnja v Polja ne k odkritju spominskega siebra pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. »Putnik« preskrbi avtobusno zve- iz Škofje Loke-postaja do Poljan in nazaj. Udeleženci naj se poslužijo vlaka, ki odpelje, ob 6.47 zjutraj i-z Ljubljane. Kdor reflektira na avtobus, naj se javi pri bilje-tarnicah »Putnika«. da uteirne priskrbeti dovolj avtobusov. Cena vožnji tja in nazaj 28 din. * Potovanje okoli sveta je danes lahka stvar, ako znate mednarodni jezik espe-ranto. V vseh mestih in deželah so espe-rantisti, ki esperantskim potnikom pomagajo. Novo učno knjigo mednarodnega jezika esperanto, je izdal in razpošilja Klub espe-rantistov Ljubljana. Cena 16 din. * Druga številka križank »Križ—kraž je izšla 15. t. m. Sodimo, da je novi časopis, edini te vrste med Slovenci, zainteresiral vse prijatelje križank. Druga številka prinaša na 12 straneh: nagradno križanko V. Le&jak (troje lepih nagrad), objavo, da je reševanje križank »Daj—dam« podaljšano do 22. t. m., nadaljnjih 11 križank (skupno 12), gledališki kotiček, kjer imajo besedo obiskovalci naših glt dališč, odgovore na dopise, humoristične slik^ in za diletantske odre nadaljeval je in konec F. Daneševih »Težav z milijonom«. V trafikah je v prodaji samo driijra številka, prva številka se dobi Ie še v upravi, Vegova ul. 12/1. * Izjava. V svojem delu »Zakon o splošnem in o skupnem davku na poslovni promet«, ki sem ga izdal v Ljubljani meseca julija 1937., sem se zlasti tudi po3lužil izvajanj predmetnega komentarja g. privatnega docenta dr. Zlatka" Herkova, mestnega finančnega svetnika v Zagrebu pod naslovom »Zbirka propisa o porezu na poslovni promet«. Navedba tega dela kot uporabljenega vira mi je izpadla pri končni redakciji, kar sedaj s tem konsta-tiraim. *Tušec Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p. Eno srce — ena RADENSKA. Iz Ljubljane Stožec za Rimskim zidom se podira . •. Najnovejši stožec za Rimskim zidom se ruši. Da, zares: Nedavno dokončani stožec za rimskim zidom, ki so ga zgradili s prstjo, rušno m vejami, se je na severni strani močno vsločil, na južni strani pa posta! irebišasf: tudi je dobil precejšne razpoke in ni nikakega dvoma, da se približuje z naglimi koraki »koncu vsega posvetnega«, ko ni nili dobro ozelenel in še preden so sprhnete veje, ki naj bi vezale steptano prst in rušno Za rimskim zidom je mestni občina postavila do sedaj tri zemeljske piramide in omenjeni stožec. Dve piramidi so v bližini Gorupove ceste morali letos na novo postaviti, ker so se lanske zrušile Tretja piramida, ki ždi nad prehodom v Murnikovi ulici, je tudi že za spoznanje nagnjena. Te piramide in stožec izvršujejo iz arhitektonskih vidikov. V estetskem pogledu so glede teh oblik lahko naziranja različna in je končno lahko tudi piramida element, ki pomaga arhitektu do povoljnega učinka. Nikakor pa ne bi smela vladati različna naziranja Dri odločujočih gospodih glede obstojnosti mirijanskih piramid in stožcev iz prsti, kajti najpreprostejši čut že pravi, da zemlja v takih strminah, kakor jih vidimo pri teh objektih, ne mote vzdržati. Lanskoletne izkušnje bi graditelje lahko poučile, da se čudeži res več ne dogajajo. V rokah mestne občine je gradbena oblast, ki se izvršuje tudi nad najmanjšo ograjico. Zato je težko razumljivo, da se hoče z me-žečimi očmi z glavo skozi zid. ki je vendar odpornejši, kakor najnovejši občinski objekti na Mirju. Piramida nad prehodom v Murnikovi ulici pa postane lahko tudi usodna M pešce* o— vojvoda Wlnd*OTsW je obtoka! Ljubljano in sicer Je prispel v Ljubljano preteklo soboto z letalom. Z avtom se je potem pripeljal v mesto in se je razgleda! po ljubljanskih ulicah. Rer so bile banke zaprte in je želel menjati denar, se je podal k podružnici Putnika, ki ima svoja prostore v hotelu Metropol nasproti glavnemu kolodvoru. Ustrežljivo mu je denar zamenjal hotelir g. Miklič. Vojvoda Wind-sorski, oblečen v sivo športno oblelko, je govoril dosti dobro nemščino z angleškim naglasom. Po kratkem bivanju v našem mestu se je odpeljal z avtom na Gorenjsko. Rakor poročajo avstrijski listi, se vojvoda in vojvodkinja Windsorska ravno te dni selita s Koroškega zopet nazaj na grad Enzesfeld pri Dunaju. u_ velik obisk naših rojakov Iz Juljiske Krajine. Prvemu obisku pred mesecem je sledil te dni drugi veliki izlet naših rojakov izza zapadne meje. Pod vodstvom goriškega nadškofa g. Margottija se je pripeljalo čez Podbrdo in Jesenice na Brezje okrog 730 romarjev in izletnikov mož in žena iz vseh goriških krajev. Na Brezju so imeli svečano opravilo. Včeraj zjutraj ob 9.80 so prispeli v Ljubljano, kjer so jih pričakovali italijanski konzul Guerini-Me-raldi s tajnikom, zastopnik ljubljanskega škofa msgr. Steska in zastopniki Zveze za tujski promet. Seveda se je na kolodvoru zbrala množica sorodnikov, prijateljev in znancev. Svidenje je bilo prisrčno, bilo je mnogo ganljivih prizorov, saj so se nekateri znova videli šele po dolgih letih. V spremstvu v Ljubljani bivajočih ožjih rojakov so se goriški izletniki razšli po mestu. K sreči so imeli ugodno vreme, da so si lahko ogledali, kako je Ljubljana napredovala, pohiteli so tudi na Grad in v Tivoli ter so se oglasili po trgovinah in na živilskem trgu, da spoznajo naše življenjske razmere in si nakupijo nekaj spominkov. Povsod, kjer so Ljubljančani spoznali drage rojake iz goriških krajev, so bili nasproti njim uslužni in prijazni in želimo, da bi tako bilo tudi v bodoče. Med tem ko se je nadškof dr. Margotti že ob 11.48 odpeljal v Gorico, so romarji do 16. ostali v Ljubljani. Po prisrčnem slovesu so se vrnili v domače kraje, veselo zagotavljajoči, da se bodo poslej še in še vračali na obiske. u— Poroka popularnega oficirja. V pravoslavni cerkvi sta se včeraj poročila g. orožniški kapetan I. razreda Maksim Radid in gospodična Bojana Stoberjeva. G. kapetan, ki službuje že dolga leta splošno znan in priljubljen v Ljubljani, je član ugledne mostarske rodbine ter vreden sin očeta Mrkonjičevega vstaša, saj je iz Južne Amerike prihitel v boj za Jugoslavijo. Njegova gospa 6oproga je hči posestnika in trgovca z Vranskega. Bilo srečno! _ KINO IDEAL PREMIERA! PREMIERA! Film po znamenitem romanu Frances Hodgson Burnettove MALI LORD Glavno vlogo igra nepozabni »DAVID COPPERFIELD« mali FREDDIE BARTOLOMEW Danes ob 16., 19. in 21.15 uri u— Vesti vojnih dobrovoljcev. Društvena pisarna sreske organizacije vojnih dobrovoljcev, ki je v Frančiškanski ulici 10, posluje od septembra dalje vsak dan razen nedelj in praznikov od 18. do 19. ure. Dne 3. oktobra odkrijemo vojni dobrovolj-ci spominsko ploščo svojemu pokojnemu tovarišu, dobrovolju-heroju Ivanu Gusarju na njegovi rojstni hiši v Stari Loki. Opozarjamo že sedaj vse vojne dobrovolj-ce in našo javnost na to spominsko prireditev. Pokojni Gosar je bil med dobro-voljci in med vsemi Slovenci, ki so pomagati ustvarjati Jugoslavijo, eden največjih herojev. Znamenita knjiga: »Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije« — beograjsko »Vreme« jo naziva v svoji oceni »Kapitalno delo na slovemačkom jeziku« — se naroča pri sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani in se lahko osebno dvigne v društveni sobi v zgoraj nazna-čenem času. Odjemalci knjige, ki pa še niso plačali, se vljudno naprošajo, da store to čim prej. u— Iz Bežigrada nam piše prijatelj lista: Društvo za zgradbo delavskih stanovanjskih hiš v Ljubljani ima na Hranilni-ški cesti 12 poslopij, v katerih stanuje okrog 100 diružin, po večini delavci in obrtniki. Do prevrata je bila, uprava teh hiš večidel v rokah Nemcev in nemčur-jev iz tedanje Kranjske hranilnice in slovenski stanovalci v njih so bili zapostavljeni na vse mogoče načine. Po vojni se je upravni odbor sicer spremenil, glavna beseda v neposrednem upravljanju hiš pa je ostala ljudem, ki v domačem krogu še danes govorijo nemški in ki pri vsaki priliki radi pokažejo svojo privrženost nem-si. u '/ojogH nemškega čuta ne prikrivajo niti v dneh kakega našega nacionalnega praznika ali sai -v' '*via. i'ako čakamo že od torka sem, kdaj se bo vsaj na eni izmed 12 hiš pojavila žalna zastava ob smrti velikega borca za svobodo slovanskih narodov in demokracijo, prezidenta — Osvoboditelja T. G. Masaryka. Stanovalci teh hiš zahtevajo, da se izobesi žalna zastava, kakor jo odločujoči gospodje sicer radi dajo izobešati pri vsaki bolj ali manj važni cerkveni priliki. Pri tej priliki pa tudi javno naprošamo upravni odbor, da za nadzorstvo in podobne posle imenuje slovenske ljudi, saj ni treba domačih sposobnih brezposelnih iskati daleč. u— Prostovoljna gasilska četa Ljubljana—mesto rešuje že skoro 70 let imetje sv.ojih someščanov, kadar uničuje ogenj njihove domove. Da bi bila četa v vsakem pogledu kos svoji odgovorni nalogi, izpopolnjuje gasilni pribor in si postopno nabavlja moderne tehnične pripomočke za sodobno gašenje požarov, vse po vzoru velikih mest. V ta namen je porabila četa vsa svoja razpoložljiva denarna sredstva, Rer letna podpora, ki jo prejema četa iz gasilskega sklada, ne zadostuje niti za vzdrževanje orodja in opreme, si četa ne more kompletirati potrebne količine cevi, niti si ne more nabaviti zimskih oblek in obutve za delo pri požarih. Rer je imelo ljubljansko meščanstvo vedno polno razumevanja za procvit in napredek svoje najstarejše gasilske edinice, ter je s svojo naklonjenostjo četi mnogo pripomogla k uspešnemu delu, se tudi sedaj z zaupanjem obrača na vse hišne posestnike, trgovce, podjetnike in vse ostalo meščanstvo z iskreno prošnjo, da pristopijo med podporno članstvo čete in s tem podprejo četo v moralnem in gmotnem pogledu. Celotna podpornina znaša za leto 1938 le 25 din, Uprava čete ponovno vljudna vabi k pristopu in obvešča, da sprejem«, prijave telefonično na štev. 32-38, ali pi«neno na naslov: Prostovoljna gasilska 6«ta Ljubljana—mesto, Mestni dom. u— šentjakobska knjižnica na Kongresnem trgu 7. je odprta od 15. septembra do 15. aprila ob delavnikih od pol 16. dO POl 20. ure, ob sobotah pa od 15. do pol 20. n— Izlet v Poljane. »Putnik« priredi 19. t. m. izlet z vlakom in avtobusom v Poljane nad Škofjo Loko k odkritju spominskega stebra pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Cena vožnji 28 din. Prijave in informacije pri biletarnicah »Putnika«. u— V Opatijo in Reko priredi Putnik Ljubljana v nedeljo avtobusni izlet za 100 din tja in nazaj. Odhod ob 5. zjutraj izpred hotela Metropol. Prijave pri Putniku, Ljubljana. n— Recitacijski vefer flanice bivšega Aleksandrinskega gledališča v Petrogradu, gospe M. A. Vedrinske. Ruska Matica priredi danes ob 20. uri v dvorani hotela Tivoli drugi recitacijski nastop gospe Vedrinske. Na programu so odlomki iz Dostojevskega, Tolskega, Kalderona, Agnivce-va ter »pripovedovanje Marije Magdalene« po egiptovskem papirusu. Vstop prost. Vljudno vabljeni vsi prijatelji ruske književnosti in dramske umetnosti. u— Tečaj za pravilno izgovarjavo slovenskega jezika na šoli Glasbene Matice sa začne v ponedeljek 20. t. m. z rednim poukom. Vsi prijavljeni slušatelji naj se zglase v ponedeljek ob 18.15 v Hubadovi dvorani. Takrat se bo določil tudi sporazumno točen urnik. Sprejemajo pa se še novi priglasi v pisarni Glasbene Matice ali pa tik pred prvim sestankom. — Glasbeni otroški vrtec bo začel s poukom 1. oktobra. Starši naj vpišejo svoje male v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. u— Baletni mojster Maks Froman, ki 6i je pridobil v teku svojega umetniškega udejstvovanja svetovni sloves, otvarja ponovno baletno šolo v mali dvorani Narodnega doma, kjer bo poučeval solistične, karakterne, klasične in plastične plese. Začetek tečaja bo 20. t. m. Vse informacije se dote vsak ponedeljek, 6redo in petek od 18. do 19. ure v mali levi dvorani Narodnega doma. n— V trgovsko učilišfe »Christofov učni zavod«, potrjen od ministrstva trgovine in industrije, se sprejme še nekaj dijakinj in dijakov, ker je letos otvorjena še ena nova učilnica. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne do 17. t. m. v pisarni ravnateljstva na Domobranski cesti 15. u— Nesreče na cesti. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 21-letnega delavca Martina Petriča, zaposlenega v lesnem podjetju Srečka Robija v Podpeči. V Notranjih goricah je tako nesrečno padel s kolesa, da je dobil hude notranje poškodbe in so ga morali reševalci prepeljati v Ljubljano. V Grahovem pri Cerknici pa je neki avto povozil 35-letnega posestni-kovega sina Jožeta Zgonca iz Fare in ga nevarno poškodoval po vsem životu. u_ Koncerti na umetniških razstavah so pri nas nekaj rtdkega, pa zasluži zato do-mislek Kluba neodvisnih, ki pravkar razstavlja v Jakopičevem paviljonu, toliko več pozornosti pri občinstvu. Drevi ob 19. bo nastopil priljubljeni član opere Aleksander Kolacio, pri klavirju pa ga bo spremljal dirigent Žebre. Prireditelji vabijo ljubitelje lepe pesmi in likovne umetnosti da v čim večjem številu prisostvujejo koncertu in 6i mimogrede ogledajo razstavljene umetnine. u— Vojnim dobrovoljcem. Pozivajo se vsi v Ljubljani bivajoči vojni dobrovoljci, da prisostvujejo Masarvkovi žalni svečanosti danes ob pol 21. na Taboru. Obleka poljubna z dobrovoljskim znakom. — V ponedeljek 20. t. m. ob pol 19. na dan pogreba velikega pokojnika, prezidenta dr. T. G. Ma-saryka Osvoboditelja, vzornika legionarske-ga pukreta bratskega češkoslovaškega naroda, bo v društveni sobi vojnih dobrovoljcev v Frančiškanski ulici 10. žalna seja društvene uprave. u_ »sreča kamnoseka. K včerajšnji notici o nesreči v delavnicah kamnoseške industrije Alojzija Vodnika nam je podjetje sporočilo: Jože Kobal in 5 drugih delavcev je bilo zaposlenih na pokopališču pri Sv. Križu, pri prenosu neke marmornate plošče, težke 200 kg. Med prenosom je Koba-la nenadno objela slabost, da se je sesedel, pri čemer pa ni plošča padla na njega, temveč je zdrsnila na tla. Po prevozu je bolnišnico zapustil že čez eno uro ter se vrnil zopet zdrav na delo. u_ obleke tn klobuke kemično čisti barva. pllsira in lika tovarna Jos. Relch. 2 Iz Maribora a— Maribor se klanja spominu T. G. Masaryka, V sredo zvečer je imel tukajšnji Češki klub žalno sejo, na kateri je predsednik g. Franjo Bureš v toplo občutenih besedah poveličeval delo in zasluge prezidenta Osvoboditelja, tvorca in ujedinitelja češkoslovaškega naroda. Navzoči so počastili spomin velikega pokojnika s klici »Slava« in je bila z žalne seje odposlana sožalna brzojavka pisarni prezidenta Masaryka. žalno zborovanje m komemoracija bo v nedeljo ob 10. dopoldne v Narodnem domu. S številnih mariborskih hiš visijo žalne zastave, prav pa bi bilo, da se ves Maribor zagrne v črnino, da tako tudi na zunaj pokaže svoje sočustvovanje, kakor ga je čsl. narod pokazal z nami ob tragični smrti kralja Ujedinitelja, ko so bila češkoslovaška mesta. vsa v žalnih zastavah. a— Konec sezone. S 15. septembrom so kopališče na Mariborskem otoku zaprli. Avtobusna proga na otok je ukinjena. Obiskovalcem je dovoljen vstop proti običajni vstopnini. a— Novinke v gledališki balet sprejemamo še do konca tega tedna. Prijave takoj! a— A-bonma v gledališču je tako poceni in plač.lni pogoii so tako ugodni, da je vsakomur omogočeno abonirati se tu iti naj-ilioijši ložni sedež. Dolžnost gmotno bolje stoječih slojev je, da podpro najvažnejšo marihoif;ko kulturno ustanovo s polnoštevil-nimi prijavami abonmana! Najceneje mesečni obrok velja za uradnika le 8 Din. za kar prejme kar tri predstave. Onozariamo tu'i na bloke, ki omosročaio obisk gledališča pri poljubnih 14 dramskih. 7 glasbenih predstavah ter pr: enem koncertu! — Za lanske gledališke abonente so rezervirani dosedanji se 'e?.i le do sobote- 18. t. m. Zato si naj vsak lo čimp-ej zasigura svoje mesto. ker bo blagajna po tem roku oddajnla mosta novim reflektantom, ki jih je letos veijko število a— Zmrcvarjena. Pri kilometrskem kamnu 11.850 v bližini tvornice za dušik v Rušah se je v sredo ob 20.15 vrgla pod kolesje koroškega vlaka, ki prihaja v Maribor ob 20.30, 26 letna služkinja Angela Vertnik ki je zadnji čas stanovala v Prešernovi ulici 20 v Mariboru. Rolesje lokomotive jo. je zavleklo skoro kilometer dar KINI ] 2V24 MATICA Danes poslednjimi Nenadkrlljlva blesteča vloga pred kratkim umrle JEAN HARLOW v filmski šlager-komediji LOČENA 2 ENA Sodelujejo: Myrna Loy, VVilliam PoweIl, Spencer Tracy Danes poslednjič l Film iz življenja ruskih beguncev v Parizu TOVARI80 T E l. 22-21 UNION Danes poslednjič! Danes poslednjifi! Mladinski film OTROCI S CESTE v glavni vlogi Freddie Bartholomevv dobro po7nan iz filmov »David Coperfleld« in »Ana Rarenina«. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 urL leč, tako da je bila popolnoma zmrcvarjena. Domnevajo, da je Vertnikova izvršila samomor v trenutku živčnega razkroja. a— Z motornim kolesom v splaSena konja. V Beograjski ulici je zavozii s svojim motornim kolesom v splašena konja šofer Alojz Uranjek, stanujoč na Pristanu 6. Pri tem je tako nesrečno padel, da. je dobil hude poškodbe na glavi. Nezavestnega so ga poklicani mariborski reševalci odpremili v splošno bolnišnico in je njegovo stanje zelo resno. a— Razburljiv dogodek na Glavnem trgu. Neki osebni avto je na Glavnem trgu zavozii v 16 letnega kleparskega vajenca Franca Vreša iz Sv. Miklavža na Dravskem polju in ga podrl na tla. šofer je bil toliko priseben, da je avto takoj ustavil, sicer bi fant sigurno postal žrtev karam-bola. R sreči je Vreš dobil le lažje poškodbe po nogah. Poklicani reševalci bo mu nudili prvo pomoč, nakar so ga spravili domov. a— Otrok je utonil ▼ mlaki. Na Ružičkem vrhu pri Sv. Juriju ob Ščavnici je 6 letni posestnikov sin Ivan Mir, ko se je vrnil domov z vozičkom, g strahom opaziil, da na vožičku ni njegovega 4-lefcnega bra+/ca Srečka. Takoj je pohitel nazaj in ga našel v neki mlaki ob cesti mrtvega. Starši ee bodo morali zagovarjati zaradi iAalcroarnega nadzorstva. a— Prevažanje poŠte. V svrho dodelitve prevažanja pošte v Mariboru bo v ponedeljek dne 20. t. m. na mestnem poglavarstvu druga ustmena licitacija, ki se je bodo zanimanci prav gotovo polnoštevlino udeležili. a— Posestno gibanje. Vpokojeni giEM. zijski ravnatelj Ivan Brgič iz Vojmka Je kupil hišo v Prisojni ulici 2 od gospe J' rije Suškovič za 135.000 din. Iz Celja e— Komemoracija za prezidentom Ma-sarykom bo danes ob 18.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Priredila jo bosta Jugoslovenska-češkoslovaška liga in Sokol-sko društvo v zvezi z drugimi narodnim? društvi. Sokoli krojaši naj se udeležijo komem orači je v krojih, ostalo članstvo pa v civilu z znaki. Rrajevna mladinska organizacija JNS za mesto Celje in društvo »Soča« pozivata svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži komemoracije. Vabljeno je tudi vse ostalo narodno občinstvo. e— Mestni svet bo imel danes ob 18. žalno sejo v počastitev spomina prezidenta Masarvka, nato pa bo redna seja. e_ Redni občni zbor Jugoslovenskega akademskega društva Celje bo 25. septembra ob 20. v Celjskem domu. e— Glasbena Matica v Celju. Solopetje in mladinsko zborovo petje se bo tudi letos poučevalo, če bo za te predmete primerno število reflektantov. e— Grd zločin. V nedeljo je neki rudar napadel 41-letno služkinjo Antonijo Lav-rinčevo iz Rasaz pri Petrovčah in ji hotel storiti silo. Rer se je pa služkinja postavila odločno v bran, jo je pohotnež tako pretepel, da je dobila hude poškodbe na obrazu. bradi in roki. Lavrinčevo so oddali v bolnišnico. Vremenska poročila Dozdevno vreme v septembra po stoletnem koledarju Dan je dolg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut ln se do konca meseca skrči za 1 uro 40 minut P. 17. Lambert S. 18. Irena N. 19. Januarij vedro, stanovitno Jesen« sko vreme s hladnimi nočmi P. 20. Evstahij ščip ob 12.32 T. 21. Matevž S. 22. MavriclJ C. 23. Tekla Poročilo Meteorološkega zavoda na anlvenl 15. septembra Ljubljana 7. 757.5, 11.2, 88, NNE3, 10, dež, 19.4j Maribor 7. 757.5, 11.0, 90, 0. 10, dež, 5.0; Zagreb 7. 757.9, 12.0, 90, ESEl, 10, dež, 18.0; Beograd 7. 758.0. 18.0. 50. S3. 6, —, —; Sarajevo 7. 759.1, 17.0. 60. SI, 10, —, —; Skofdje 7. 761.5, 14.0, 90, 0. 7, —, —. Temperature: Ljubljana 16.8, 11.0; Maribor 24.0. 10 0; Zaureb 22.0, 12.0; Beograd 25.0, 15.0; Sarajevo 23.0, 13.0; Skoplje 25.0, 12.0; Split 27.0. —. 16. septembra Ljubljana 7. 761.2, 9.4. 91. 0, 10, dež, 5.8; Maribor 7. 760.3, 7.0. 90. O, 4, —, —; Zagreb 7. 761.1, 12.0. 90. SW1, 10, —, —; Beograd 7. 762.1, 14 0. 00. 0, 6, dež, 0.1; Sarajevo 7. 763.1, 10 0. 90. SI, 10. —, —; Kumbor 7. 760.2. 18.0. 70. NNE3, 0, —, —; Split 7. 761.5, 16.0. 70. NE2, 3, —, —; Rab 7. 759 9. 17.0, 70 S6. 5. —, —. Temperature: Ljubljana 15.6. 8.8; Mari-lior 22.0, 6 0; Zagreb 16.0. 10.0; Beosrad 23.0, 13.0; Sarajevo 20.0, 10.0; Skoplje 24.0. —i Kumbor —, i£Ai Split 22A 16.Oi Ma$aryk o svoji mladosti Iz čapkovega življenjepisa prezidenta Osvoboditelja Capkov življenjepis prezidenta Osvoboditelja, iz katerega podajamo nekoliko značilnih odstavkov, je nedvomno eno najoriglnalnejših del memoar-nega in biografskega slovstva. Masaryk je v svojih prostih urah pripovedoval pisatelju po spominu in v neprisiljenem pogovoru posamezne faze svojega življenja. Ca^pek je tem pogovorom dal zunanjo obliko in jih sproti prinašal prezidentu v pregled. Ta je dodajal in dodajal, dokler predmeta ni do dobra izčrpal. Kovaški vajenec in učiteljski pomočnik V Cejčah m eje dal oče učit k našemu sosedu, grajskemu kovaču. Zakaj ne? Kovaško delo mi je bilo všeč. To je delo, pri katerem rabi človek moči in spretnosti in pri katerem se mnogo ne govori; železo se ne sme shladiti. Poleti smo delali v kovačnici cesto od treh zjutraj do desetih ali enajstih zvečer; popravljali smo pluge in kovali konje. Toda to delo je lepo; kovač pri ognju in naklu je gospodar trdne snovi. Še ko sem bil srednješolec, sem nekoč presenetil vaškega kovača, ko sem iz kosa samo enkrat razbeljenega železa skoval žrebelj. Ne vem, morda so se mi prsti desne roke od kladiva tako okrivili. Še 1. 1887., ko sem bil v Jasni Poljani, je Tolstoj gledal moje roke in me vprašal, ali sem bil delavec. Morda bi bil ostal pri kovaštvu, pa je drugače naneslo. Nekoč sem nesel vedro vode od vodnjaka v kovačnico, ko ;je prišel mimo neki gospod in pazljivo :zrl za menoj. Spoznal se ga — bil je profesor Ludvik, ki me je bil v Husto-počih učil klavir. Sramoval sem se, ko ;sem bil tako sajast pri niem pa sem opazil, da se ni nadejal, da me bo videl kot kovaškega vajenca. Ko sem prišel domov, mi je mati dejala: »Profesor Ludvik je bil tu in pravi, da pridi v Čejkovice za učiteljskega pomočnika.« Tako se je odločilo. Učil sem dečke in deklice, seveda brezplačno, igral sem nekaj časa ob delavnikih v cerkvi orgle in pel pri pogrebih, kakor so tedaj morali šolmaštri. Ko sem pri pogrebih odgovarjal na latinske molitve, mi je kaplan Satova očital slabo izgo-varjavo. Takrat sem tudi imel prvi spopad s cerkveno gosposko Razlagal sem otrokom v šoli, kar sem se bil naučil v realki, da sonce stoji in da se zemlja suče okoli soncra. Otroci so to pripovedovali doma, rnatere pa so prihajale h go-s?podu dekanu in se pritoževale, da kvarim otroke in da učim hude stvari zoper sv. pismo. Čez par dni je bil sejem; kmetje so stikali glave in mi sledili v šolo. Notri me je nekaj zbodlo, češ: Zdaj bo pa hudo. Jaz pa se nisem hotel udati. Izmed njih eden je stopil naprej in dejal: »Gospod učitelj, dobro, kar učite otroke, kar nič se ne ozirajte na naše stare babe in poučujte tako še dalje.« Potem so drug za drugim posegli v žep in mi pustili na klavirju vsak po nekaj drobiža. Na gradu v Čejkovcah so imeli obilo starih knjig iz XVII in XVIII. stoletja. Ostale so po jezuitih in bile skoro same polemike proti protestantom. Hlastno sem jih prebiral in postal tako borben katoličan, da sem ženo kovača, pri katerem sem bil prej v pouku, spreobrnil v katoliško vero. Knjige so bile polne latinskih stavkov, ki sem jih hotel razumeti. Začel sem se učiti po starem slovarju latinske besede od A do Z. Slovnice seveda nisem znal. Kasneje mi je pater Satova dajal latinske ure in na njegov svet sem napravil izpit za prvi gimnazijski razred. Gimnazijec v Brnu Za kataheta smo imeli patra Pro-chazko. Bil je eden izmed tedanjih krščanskih socialcev. Menda v petem razredu sem mu izjavil, da ne morem iti k spovedi. Pater me je imel rad, bil je dober in veren človek, prigovarjal me je, da so mu prišle solze v oči toda zaman. Meni ni bil všeč formalizem: danes so ti grehi odpuščeni, jutri pa lahko spet začneš grešiti. Grehe priznati, zakaj ne? Toda glavno je, ne več grešiti. Tisti čas sem imel tudi prvi spor kot Čeh. Naš profesor latinščine Wendelin Forster je bil hud in trd German. Grško je izgovarjal po nemško in je tako zahteval tudi od nas, n. pr. Zois, namesto Zeus. Da mu kljubujemo smo začeli latinščino izgovarjati po češko. Forster je seveda divjal, jaz pa sem mu rekel: »Gospod profesor, vi ste Nemec in izgovarjate latinščino in grščino po nemško, jaz pa sem Čeh. zato izgovarjam po češko«. Pri tem sem vztrajal tudi, ko me je ravnatelj poklical k sebi. Dobil sem zaradi upornosti in neposlušnosti slab red v vedenju in naposled tudi nasvet, naj odidem z zavoda. GospodaritTO Naraščanje naših terjatev v Italiji in Nemčiji Poročali smo že o znatni spremembi v našem klirinškem plačilnem prometu z Italijo. V novem kliringu z Italijo smo imeli do avgusta vedno pasivni saldo, kar pomeni, da smo dolgovali Italiji. Ob koncu avgusta pa je nastal že znaten aktivni saldo, ki nadalje narašča, tako da morajo naši izvozniki vedno dalj čakati na vrstni red izplačila svojih terjatev. Še ob koncu julija je znašal saldo našega dolga v Italiji 6.7 milijona lir, ob koncu avgusta pa smo zabeležili že saldo naših terjatev v višini 7.7 milijona lir in ta saldo se je v prvi četrtini septembra nadalje dvignil na 11.5 milijona lir (26.5 milijona Din). Pri tem pa je upoštevati, da imamo v starem kliringu z Italijo še terjatev v višini 41.6 milijona lir, tako da znašajo naše skupne klirinške terjatve z Italijo 53.1 milijona lir ali 122 milijonov Din. Tudi v kliringu z Nemčijo opažamo zopet naraščanje naših klirinških terjatev. Medtem ko je saldo 21. avgusta popustil že na 15.5 milijona mark, se je v zadnji četrtini avgusta dvignil na 19.1 milijona mark, do 8. t. m. pa na 20.7 milijona mark. Če marke računamo po 13, tedaj znaša vred- nost te naše terjatve 269 milijonov Din. Skupaj znašajo torej naše klirinške terjatve v Italiji in Nemčiji nekaj manj nego 400 milijonov Din. Med aktivnimi kliringi je omeniti poljski kliring. Tudi saldo naših terjatev na Poljskem se nadalje dviga. Ob koncu julija je znašal 13 milijonov Din, ob koncu avgusta 15.2 milijona Din, 8. t. m. pa 16.1 milijona Din. V kliringu s Turčijo znašajo naše terjatve sedaj 5.8 milijona Din (ob koncu avgusta 5.3), v kliringu s Španijo pa znaža nespremenjeno 2.7 milijona pezet. Od pasivnih kliringov beleži največji saldo našega dolga kliring s Češkoslovaško, kjer dolgujemo 120.6 milijona Kč (prejšnji teden 120.3). V kliringu s Švico se je naš saldo v prvi četrtini septembra dvignil za 0.1 na 1.7 milijona švicarskih frankov, v kliringu s Francijo pa za 0.5 na 4.2 milijona frankov. Saldo našega dolga v kliringu z Madžarsko je v prvi četrtini septembra popustil za 1.3 na 8.8 miliiona Din, medtem ko je saldo našega klirinškega dolga v Belgiji ostal skoro nespremenjen na višini 4.1 milijona belg. Francoski frank nadalje popušča Ze včeraj smo obširneje poročali o no- , vem občutnem nazadovanju francoskega franka, ki pomeni prav za prav tretjo devalvacijo. V sredo je francoski frank popustil kar za 4.5°/o. V Curihu je tega dne nazadoval od 15.57 na 14.8750 Nazadovanja pa se tudi včeraj še ni ustavilo in je bil opoldne zabeležen tečaj 14 70,_ tako da ie francoski frank v dveh dneh izgubil 5.6»/o svoje vrednosti, od začetka septembra pa 108/». Včerajšnji tečaj ustreza pariteti 146 do 147 frankov za angleški funt. Ponovni znatni padec francoskega franka je vzbudil v evropskih finančnih krogih veliko vznemirjenje. Neposredni povod za ta padec je bila objava francoske trgovinske bilance za avgust, ki prinaša nadalje povečan pasivni saldo v višini 1.5 milijarde frankov. Poslabšanje francoske trgovinske^ bilance je močno razočaralo vse one. ki so po dvakratni devalvaciji franka pričakovali bistveno zboljšanje zunanje trgovine, predvsem pa zmanjšanje pasivnosti. V prvih osmih mesecih t. 1. je dosegel francoski uvoz 25.6 milijarde frankov (lani 14.6), izvoz pa je znašal le 14.8 milijarde frankov (lani 9.5) in se je torej pasivnost trgovinske bilance v osmih mesecih povzpela na 11 milijard nasproti 5 milijardam v istem razdobju lanskega leta. Spekulacijske prodaje frankov ;o dosegle zadnje dni izreden ofreeg. Francoski valutni intervencijski fond je začel docela novo taktiko. Postavil se je na stališče, da ne more več intervenirati. Frank naj bi se sam iznihal in naj bi sam našel naravni stabilizacijski nivo. Kakor pa se zdi, je bilo francoski vladi bolj na tem, da drži tečaj francoskih državnih papirjev, ka.kor tečaj franka, kajti intervencijski fond je potrošil znatna sredstva, da bi zadržal padec državnih papirjev. Francoski vladi je mnogo na tem, da bi državni papirji obdržali čim višji tečaj, ker bo morala prej ali sle i apelirati na kapitalni trg z novimi emisijami državnih papirjev za kritje tekočih finančnih potreb. Ta politika intervencijskega fonda je izzvala v francoski javnosti ostro kritiko, ker je p tem intervencijski fond le pomagal rušiti frank. Znatna sredstva, ki so na trgi^ postala prosta s prodajami rent intervencijskemu fonltu, so v glavnem šla za nakup deviz in ti nakupi so v veliki meri povzročili pa-franka. Tako je ta taktika intervencijskega fonda le pospešila beg kapitala. Kritiki te nove taktike intervencijskega fonda tudi poudarjajo, da se v zadnjem letu kar vrstijo ponesrečeni eksperimenti, ki gredo vedno na račun francoske valute. Tako je uvedba 40 urnega delavnika^ povzročila 'nazadovanje produkcije in večjo potrebo po uvozu, kar se zlasti pozna pri premogu, kajti zaradi slabe produkcije se je uvoz premoga nasproti lanskemu letu podvojil in je morala Francija samo za uvoženi premog letos v osmih mesecih izdati 2.8 milijarde frankov. Tako se je povečala pasivnost trgovinske bilance, ki je izzvala potrebo noveara padca franka. Francoski frank je zadnje dni padel celo pod nivo češkoslovaške krone. Konferenca gospodarskih zbornic v Beogradu V prostorih Trgovinske zbornice v Beogradu se je pričela včeraj konferenca delegatov vseh jugoslovenskih trgovinsko-indu-strijskih zbornic. Konferenco je vodil predsednik beograjske zbornice Vojislav Petko-vič, prisostvoval pa ji ja tudi načelnik trgovinskega ministrstva g. Krpan. Ljubljansko zbornico zastopa narodni poslanec g. Ivan Mohorič. Po otvoritvi so navzoči delegati z enominutnim molkom izrazili svoje sožalje zaradi smrti prezidenta Masaryka. Najprej so na konferenci obravnavali referat tajnika novosadske Zbornice za TI o načrtu norega lakona o cestnih fondih. Debato o tam viprašanju je otvoril poslanec Ivan Mohorič, ki je med drugim naglasil, da se sredstva fonda ne bi smela uporabljati samo za nove ceste, nego tudi za vzdrževanje starih. Posebej se bo treba ozirati na periferične kraje države, tako na dravsko banovino, ki neposredno meji na države, v katerih so ceste moderno ureja-ne, tako da naša država z njimi v cestnem prometu ne more konkurirati. Tranzit preko Maribora in Rakeka je popolnoma upadel. Tranzitno blago prevažajo po ovinku okrog naš? države. Zahteval je, da se cestni fondi zaradi tega uporabijo v veliki meri tudi za vzdrževanje starih cest, da ne bi izgubili še tega, kar že imamo. Danes se je pričela tudi že debata o re-faratu glede načrta uredbe o izrednih prispevkih za prekomerno izkoriščanje cest. Ta referat je podal tajnik beograjske zbornice dr. Popovič. Konferenca bo trajala nekaj dni. Naš uvoz zlata Finančno ministrstvo je pravkar izdalo podrobno etatistiko naše zunanje trgovine za letošnje prvo polletje, ki vsebuje mad drugim tudi podatke o našem uvozu zlata. Ti podatki so, kakor znano važni za presojo naše trgovinske bilance, ker promet z monetarnim zlatom ne spada v trgovinsko bilanco blagovnega prometa. V prvem letošnjem polletju smo uvozili 1235 kg zlata v vrednosti 61.8 milijona Din. medtem ko je lani v prvem pollatju znašal uvoz zlata 44.7 milijona Din, predlanskim pa 65.1 milijona Din. Naiveč zlata smo letos uvozili iz Anglije (za 36.9 milijona Din), iz Belgije (za 10.0 milijona Din), iz Nemčije (za 9.3 milijona Din) in iz Švice (za 5.6 milijona Din). Prejšnje leto smo uvozili mnogo zlata iz Francije v zvezi s prenosom zlatih ra-zerv Narodne banke, ki so bile deponirane v Parizu. Ce gornji uvoz monetarnega zlata odbi-jemo od skupne vrednosti uvoza tadaj dobimo šel a pravo sliko naše trgovinske bilance. Po tem računu je znašala letos vrednost uvoza v čistem blagovnem prometu 2359 mi lijonov Din. Pri uvozu v vrednosti 2821 milijonov smo imeli torej aktivni presežek v višini 462 milijonov. I«ti račun nam za lansko prvo polletje pokaža pasivnost v višini 352 milijonov. Gospodarske vesti = Trgovinska pogajanja s Francijo. V ponedeljek ao se pričela v Parizu trgovinska pogajanja z našo državo in Francijo. Poročali smo že. da je namen teh pogajanj urediti plačilni promet. Najbrž bo po ukinienju kliringa uveden si6»em svobodnih plačil. Poleg tega pa je najvažnejše vprašanje kontingentov. Naša zahteva gre za tem. da se opusti sedanji francoski način razdeljevanja že itak minimalnih kontingentov na veliko število francoskih uvoznikov, tako da nastanejo naravnost mikroskopski kontingenti, ki jih ni mogoče izkoristiti. Francija nam mora vsaj omogočiti, da izkoristimo že itak majhne uvozne kontingente. Pole^ tega pa onemogočajo naš izvoz v Francijo visoke dajatve. Francija je 8. avgusta povišala uvozne carine za 13%, razen za nekatere predmete, ki jih je Francija prisiljena uvažati. Vrhu tega je-Franciia povišala takse na uvozna dovoljenja z.a 27% in pobira še specialno takso 2°/o od vrelnosti blaga, ki se uvozi iz Jugoslavije v Francijo. Letos smo dobili od Francije znova kontingent 200 vagonov suhih češpelj, ki pa ga nismo mogli izkoristiti, ker je hila uvedena taksa na uvozna dovoljenja v višini 75 frankov za 100 kg poleg carine 18 frankov, kar je docela prohfbitivno. = Znatno narasli carinski dohodki. Po najnovejših podatkih smo v prvi polovici letošnjega proračunskega leta (april — september) pobrali na carinah 447.3 milijona Din, t. j. za 128.5 milijona Din ali za 40.3 več nego lani. = Ponovna podražitev volframa in anti-mona — posledica vojne na Kitajskem. Poročali smo že, da je vojni konflikt na Daljnem vzhodu izzval pravo hausso na svetovnem trgu volframa in antimona. Znano je da krije Kitajska 70% svetovne potrošnje teh dveh kovin. V začetku letošnjega leta se ja gibala cena volframovi rudi na višini S2 šilingov za enoto (ena enota je l°/o vol-framovega trioksida na 1 tono rude), pred dobrim letom pa komaj 25 šilingov. Ze v avgustu se je cena naglo dvignila na 104 šilinge, zadnje dni pa se je povzpala celo na 126 šilingov, tako da se je v enem letu popetorila. Volfram 6e ne uporablja samo za izdelovanje električnih žarnic, temvač v prvi vrsti za izdelovanje orodnega in oboroževalnega jekla. Cena antimonu je v zadnjem času znova narasla. Povspela se je ža od 65 šilingov za tono v začetku leta na 95 šilingov. Tudi v naši državi pridobivamo an timon, rudniki pa so v rokah nemškega kapitala. = Slab avstrijski izvoz lesa. Ze včeraj smo poročali o avstrijskem izvozu lesa, ki je bil v avgustu razmeroma slab, ker je zastal izvoz v Italijo. Medtem ko je v juliju znašal avstrijski izvoz lesa okrog 20.000 vagonov je v avgustu padel na 10.860 vagonov, Predvsem je nazadoval izvoz mehkega rezanega lesa, ki je padel od 707U na 3081 vagonov. Medtem ko je prejšnje mesece predstavljal izvoz v Italijo skoro polovico vsega izvoza mehkega rezanega lesa. je v avgustu padel na 271 vagonov. — Hmeljski trg. Banovinska komisija poroča 16. t jn.: Vsestransko povpraševanje in nakupovanje v večjem obsegu traja nespremenjeno dalje in je prodano doslej iz prve roke že nad polovico letošnjega pridelka. Več povpraševanja je predvsem za dobro srednje in srednje ter zlasti za cenejše blago, ki je zaradi tega že tudi precej pridobilo na ceni. Tako se plačuje sedaj za res izbrano prvovrstno blago 24 do 25 Din, za prvovrstno 22 do 24 Din, za dobro srednjo 20 do 22 Din in za raznovrstno srednje blago 17 do 20 Din za kg. Slabši hmelj se kupuje tudi izpod navedene cene, vendar je tako blago že precej redko. == Regulacija Mure. Banska uprava Je razpisala drugo licitacijo za izvedbo regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu od km 105 do km 122 (proračun znaša 909.000 Din). = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Lončar—Raška—Stare, manufaktura »Trio« v Ljubljani Frančiškanska ulica 3; Klemenčič Berta & KO, »Moiko«, moda in konfekcija v Ljubljani, šelenburgova ulica 6; Eksportna trgovina Mirko Marš. družba z o. z. v Ljutomeru (osnovna glavnica 100.000 Din; poslovodje Marš Angela, Marš Mirko in Damjan Albin, vsi v. Ljutomeru; Brata Ylaj, trgo- vina s manufakt urnim In modnim blagom v Ljubljani, Wolfova 5; »Interpromet« generalna trgovska agentura, Gabrenja Slavko (specerijsko in kolonialno blago, manufaktura, železnina in elektrotehnični material); Pevec Amalija, trgovina z mešanim blagom v Ormožu. = Licitacije. Dne 24. t m. bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Osi-jeku licitacija za oddajo raznih električnih keramičnih, steklarskih in pečarskih del za novo zgradbo tega urada. Dne 16. t. m. se vrši v intendanturi štaba vrbaske divizijske oMast-i v Banjaluki licitacija za nabavo pisarniških in knjigoveških potrebščin. Dne 14., 16., 20. in 23. t. m. bo pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemiunu licitacija za dobavo raznih lekarniških potrebščin. 22. t. m. za dobavo dvokolic za ranjence, 24. in 25. t. m. ter 2. oktobra pa za dobavo raznega sanitetnega materijala ter bolniške opreme. Dne 25. t m. bo pri upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo 90 plaščev za zbor policijske straže v Zagrebu. Dne 25. t. m. se vrši pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo pregTevalnih elementov domačega izdelka in 29. t. m. za dobavo vodovodne naprave za poetajo Vinkovci. Dne 14., 15., 16., 17., 18.. 22., 23.. 24 in 25. t. m. bodo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacije za dobavo raznega električnega inštalacijskega materijala. 16. t. m. za dobavo vazelina; 18. t. m. za dobavo jeklenih kroglic, 20. t. m. za dobavo strojnih jermen, bakrenih cevi ter bakrene pločevine, 22. t. m. za dobavo raznega usnja in 23. t. m. za prodajo odpadkov od gume. Dne 2. oktobra bo pri upravi drž monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 50.000 kg kartona. Dne 4. oktobra bo pri upravi smod-nišnice v Kamniku licitacija za dobavo 60.000 kg parafina. Borze Na ljubljanski borzi §o se danes avstrijski šilingi trgovali v privatnem kliringu po 8.43, na zagrebški borzi pa po 8.44. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30 in angleški funti po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12 83, v Beogradu in Zagrebu pa prav tako 12.83. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrsti tendenai trgovala po 408. Promet je bil še v 7% Blairovam •posojilu po 84.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2388.15 — 2402.75, Berlin 1740.53 — 1754.41, Bruselj 730.20 — 735.26. Curih 996.45 — 100:152, London 214.41 — 216.47. New York 4307.25 — 4343.56. Pariz 146.02 — 147.46. Praga 151.43 — 152.54. Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10. Pariz 14.70, London 21.5575, New York 435.375, Bruselj 73.2750, Milan 22.9250, Amsterdam 239 4750, Berlin 174.78, Dunaj 79.50, StocMiolm 111.15, Oslo 106.8260, Kotenhavn 96.25, Praga 15.20, Varšava 8225, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 406 — 408.50, za dec. 408.50 den., 4«/» agrarna 53.50 — 54, 49/o severne agrarne 52 den., 6°/o begluške 76.50 den., 6°/. dalm. agrarne 75. den., 7°/* invest. 93. den., 7°/o stabiliz. 86 den., 7% Drž. hip. banka 100 den., T/o Blair 84.50 — 85, 8% Blair 93.50 bi.; delnice: Narodna banka 7700 dem, PAB 196 den., Trboveljska 275 bL, Gutmann 45 den., Sečerana Veliki Bečkerek 625 — 675, Še6e-rana Osijek 185 — 195, Osječka ljevaonica 200 bi., Dubrovačka 400 den., Trboveljska 275 bL, Oceania 300 den., Jadranska 400 den. Beograd. Vojna Skoda 408.80 — 409, za dec. 406.25 — 408.50, 4•/• agrarne 53.50 den., 4°/o severne agrarna 52.75 den. (53), 6°/o begluške 77.25 den. (77.50), 6%> dalm. agrarne 75.25 — 75.50 (75.50), 7®/o invest., drobni komadi — (90.50), 7% Drž. hip. banka 99 - 100.5 (100), 7°/o Blair 85 - 85.2o (85), SfiU Blair 94.75 bi., Narodna banka 7600 — 7700 (7650), PAB, drobni komadi 198 den. Blagovna tržišča ŽITO •T Chicago, 16. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec 103.25, za maj 105.625; koruza: za 6ept. 67.25, za dec. 63.25, za maj 65. + Winnipeg. 16. septambra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 124.25, za dec. 121.625, za maj 123. + Novosadska blagovna borza (lo. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg)- baška 177 _ 179; banatska 173 — 181, baška ladja Tisa 184 — 186; ladja Begej 181 — 183;: sremska 77/78 kg 177 - 179; slavonska 77/78 kg 178 — 180. Koruza; baška in sremska 94 — 95; banatska 91 — 93. Oves- baški. srerrski in slavonski 110 — 112 Rž. baška 164 — 166. Ječmen: baški in iTemski 63/64 kg 125 — 127.50. Moka: baška in sremska »0g« in »Oggc 275 — 285; »2« 255 — 265; »5« 235 — 245; »6« 215 — 225; »7« 175 — 185: »8« 127.50 — 132.50. Otrobi; baški. sremski in banatski v vrečah 89 — 94. Fižol; baški beli brez vreč 200 _ 205. + Budimpeštanska terminska borza (16. t m.) Tendenca stalna. Koruza; za sept. 12.35, za maj 12.15 — 12.18. BOMBAŽ + Liverpool. 15. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sapt. 5.18 (prejšnji dan 5.14), za dec. 5.22 (5.18), za maj 5.35 (5.31). -1- Newyork. 15. septembra Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 8.96 (S.81), za dec. 8.90 (8.81), za marc 9.05 (8.97). Koroški borci v Guštanju so si ustanovili organizacijo Močna je narodna samozavest tistih naših borcev, ki so se prostovoljno zbrali na Koroškem, da to lepo našo zemljo pribore za majko Jugoslavijo. KI juh slabemu vremenu so se koroški borci, skoraj sami koroški domačini, po večini kmetje in industrijski delavci, v soboto 11. t. m. v lepem številu zbrali v star; narodni gostilni koroškega' borca Ivana Petrača, da postavijo temelje svoji organizaciji. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora učitelj g. Janko Gačnik, ki je v bojih za naš Korotan postal tudi vojni invalid. Kot delegat glavnega odboTa Legije koroških borcev v Ljubljani je zbor pozdravil in podal obširno poročalo g. dr. Er-vin Mejak, odvetnik v Gornjem gradu. Nav-zočne člane so zlasti zanimala delegatova poročila o splošnem stanju legionarske misli v Jugoslaviji, o stanju dobro v oljskega vprašanja za koroške borce in pripravah za izdajo obširne spominske knjige o Koroški in bojih za njo. Delegat je obujal tudi spomine na hude boje za koroško zemljo, pri čemer so 6e zaiukrile oči marsikateremu nav-zočnemu koroškemu borcu. Poročilu delegata 60 sledile volitve upravnega in nadzornega odbora. Da prepreči vsako osebno in politično izigravanje, je predsednik pripravljalnega odbora v soglasju z vsemi navzočnimd odredil za volitve obeh najvažnejših odbornikov, predsednika in tajnika, tajno glasovanje z listki. Z nad 80 odstotno večino glasov je bil za predsednika izvoljen g. Janko Gačnik, učitelj (lani še šolski upravitelj) v Guštanju, za tajnika pa z največ .jim številom glasov g. Cikulnik Jurij, delavec (lani še vratar) v je-klarni, preizkušen koroški narodni borec, doma iz okolice Velikovca na Koroškem. Ginjeno se je g. Gačnik zahvalil za izkazano zaupanje, ki ga tembolj veseli, ker pride to zaupanje iz ljudstva in njegovih najboljših sinov, borcev za domovino in narod. G Gačnik Janko je bil pogumen koroški borec, kar mu je priznano celo v znani Perkonig-govi knjigi o bojih za Koroško »Ein Volk in Not«. Motiv napada Gačnik o ve čete na nemško baterijo pri humberškem gradu in usodo Gačnika kot hudo ranjenega poročnika je uporabljen tu 3i v povesti pisatelja Ivana Preglja »Umreti nočejo«, ki jo je pred leti izdala Družba sv. Mohorja. Razlika med sliko v romanu in resničnostjo je le ta. da je poročnik v romanu pozneje v Celovcu umrl, Gačnik pa mora y' "-V ^ Pa 4 » ' , i _ ----1 Ostali odbor sestavljajo; Stopar Avgust, potnik tvrdke Singer na Prevaljah: Kotnik Andrej, mali posestnik in jeklarniškj delavec v Dobrijah; Kuhar Anton, kmetski delavec v Kotljah; Krivograd Franjo, brezposelni lesni uradnik v Guštanju: Gorenjšek JoMp. jeklarniški delavec v Kotljah; V alen-tinčič Alojz, posestnik in gostilničar na Le-šah. V nadzorni odbor so izvoljeni; Lakov-šek Franc, brezposelni rudniški uradnik na Prevaljah;' Naibernik Jože. posestnik in gostilničar v Dobrijah; Cič Leopold, čevljar v Guštanju; Petrač Ivan, posestnik in gostilničar v Javorniku pri Guštanju; Libnik Anton. posestnik na Prevaljah. Veg občni zbor je potekel prav živahno, vendar pa v miru. redu in v znamenju pravega vojnega tovariša in narodne samozavesti. Člani so soglasno izražali želje po čim pogostejših sestankih, vsaj enkrat v vsakem mesecu, po možnosti vsakikrat v drugem kraju, na primer v Lešah, v Kotljah, na Prevaljah, v Guštanju in Dobrinah, pa tudi v Dravogradu, kjer se je osnovalo poverje-ništvo ki ga vodi znani narodni borec g. Mile Neudl. „ . Po zboru je sledil tovariški večer. Borci so pripovedovali razne dogodke iz časov krvave borbe za našo Koroško. Skrajni čas je. da se napiše obširna knjiga vojnih *po-mdnov iz bojev za Koroško. Slovent-ka javnost, pa tudi marsikje drugod, se bodo čudili. kako požrtvovalno in s kolikim junaštvom so se koroški Slovenci sami borili za to, -da bi dosegli svojo narodno svobodo v močni jugoslovenski državi. Žalna seja Jč lige Ljubljana, 16. septembra. Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani je snoči na žalni seji dostojno počastila spomin prezidenta Osvoboditelja G. T. Masaryka. Slovesnosti je korporativno prisostvoval odbor, prisoten pa je bil tudi češkoslovaški konzul inž. Mihovski. Društveni prostori v Kazini so bil okrašeni s češkoslovaškimi in jugoslovenskimi narodnimi barvami, Masarykov kip in slika sta hila ovita v žalne trakove in svečke so gorele pred njima. Predsednik dr. Stare je najprej prečita! sožalno pismo, ki ga je ligi posla! predsednik mestne občine dr. Adlešič v imenu mestnega sveta, nato pa je v obširnem govoru očital idejni, državniški in človeški lik velikega prezidenta, ki je bil po svojem delu, po svoji pravičnosti in človečnosti eden največjih svetovnih duhov. Navzotoi so predsednikov govor poslušali stoje. Na koncu so bile sprejete sožalne brzojavke prezidentu dr. Be-nešu, pokojnikovemu sinu, poslaniku Janu Masaryku in centrali Ceškoslovaško-jugo-slovenskih lig v Pragi. Komemoracijo za širšo javnost bo JCL priredila v ponedeljek ob 18. v Filharmo-nični dvorani. Sokol Sokolsko društvo Ljubljana—štepanja vas priredi v nedeljo dne 19. t. m. celodnevni izlet na Kurešček za članstvo in naraščaj. Zbirališče na poljanskem mostu. Odhod z avtobusom točno ob 8. uri zjutraj. V slučaju slabega .vremaca izlet odpade. Zdravo! Iz Julijske Krajine Prispevki za kmetijske inšpektorate. V uradnem listu je bil pred kratkim objavljen dekret, s katerim so bili določeni prispevki pokrajinskih in občinskih uprav, in korporacijskih svetov ter drugih gospodarskih ustanov v posameznih pokrajinah za vzdrževanje pokrajinskih kmetijskih inspek toratov. Skupno bo vseh 93 italijanskih pokrajin prispevalo 11.6 milijona lir. Od tega zneska odpade na 4 pokrajine Julijske krajine pol milijona lir; na goriško 133, na tržaško 104, na puljsko 200. na reško pokrajino pa 57 tisoč lir. Slovenske kmečke občine bodo prispevale po 200 do 6350 lir, in sicar one v tržaški pokrajini skupno 19.500, v reški 8.900, v puljski 60.000, v goriški pa 30.000 lir. Zadrska pokrajina je teh obveznih prispevkov oproščena. Stečaji. V prvih 7 mesecih t. 1. je bilo v Julijski krajini proglašenih 19 stečajev. V celoti je znašal primanjkljaj v teh podjetjih 328.000 lir, vsa aktiva le 167.000. Meničnih protestov je bilo 851 za skupno 446.000 lir. Izdatki za javna dela v Julijski krajini so pričeli v poslednjih letih nazadovati. Po podatkih centralnega statističnega urada v Rimu so znašali redni in izredni izdatki za javna dela v 1935. letu 21.3 milijone, 1936. leta 20.6. V letošnjem juniju (sredi glavne gradbene sezone) so znašali 1.6, v lanskem pa 2.4 milijona lir. Gradili so letos predvsem ceste in pomorske naprave. iz reške ladjedelnice je preteklo nedeljo iziplula nova edinica italijanska vojne mornarice, rušilec >Lira«. Svečanosti so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških ftblasti. Potem, ko je T. G. Masaryk Izdihni! veliko dušo Na levi: Soba, v kateri je prezident-Osvoboditelj preživel zadnje dneve svojega življenja. — Na desni: T. G. Masaryk v smrti • Lany, zadnje počivališče velikega prezidenta T. G. Masaryk bo začasno položen k večnemu počitku poleg svoje soproge Vesti iz Prage so poročale, da bodo pokojnega velikega češkoslovaškega državnika in filozofa pokopali v skladu z njegovo poslednjo željo v Lanvh, kjer je preživel svoja poslednja leta in kjer je pokopana tudi njegova žena. Neznatno pokopališče tega kraja je dobilo s tem na mah zgodovinski pomen. Že doslej so romali nešteti iz ljubezni do Masarvka na grob njegove žene. Griču na levi strani tega groba niso posvečali svoje pozornosti, prav tako ne ozkemu pasu med obema grobovoma. Tu je pa kraj, kjer hodo pokojnega predsednika položili k večnemu počitku. Morda dobi Masarvk pozneje svojo grobnico nekje drugje, morda na tradicionalnem prostoru v prestolnici. Dotlej pa bo skromni grob v Lanyh neka vrsia narodnega panteona. Kakor je neki drugi odlični voditelj češkega ljudstva, Antonin Švehla, pokopan v skromnem pokopališču v Hostivaru, tako bo Masarvk do nadaljnjega počival sredi pokoja vaškega pokopališča. Pokopališče v Lanvh leži ob koncu poljske poti. ki se odcepi od ceste proti gradu ob začetku vasi in vodi kakšnih deset mi- nut do drugega vaškega konca. Visok, teman križ stoji ob vhodu. Ker na vsem pokopališča ni mnogo grobov, si takoj v njegovi sredini, kjer počiva Šarlota G. Masarv-kova. Nekoliko korakov naprej je mrtvašnica, kjer hranijo trakove z vencev. Za pokopališkim zidom se razprostirajo polja do drugih vasi, katerih prebivalce pokopavajo isto tako v Lanyh. Kakor je že to na deželi, čitaš na nagrobnikih in križih vedno ista imena. Skoraj vsi nagrobniki, v kolikor so jih sploh postavili, so kar se da preprosti, le malo jih je, ki bi bili dragocenejši. Če pride kdaj večja množica, da poseti to pokopališče, tedaj je na njeni prostora le za manjše število ljudi. Kraj je za množice pretesen. Tu se velike žalne svečanosti torej ne morejo vršiti. Ta kos zemlje je tih in dovoljuje le tihe izraze pietete. Kadar se vaščani vračajo s svojih nedeljskih sprehodov, tedaj spada med njihove navade, da gredo mimo pokopališča in po-lože na grobove svojih dragih cvetlic, ki so jih natrgali med potjo na travnikih in poljih. Tu bo torij živel največji Cehoslo-vak našega časa. Sreča |e več vredna neg® »sistem« Neki Južnoameričan je v Biarritzu zaigral 8 milijonov frankov... Bogat Južnoameričan je prišel te dni v francosko obmorsko kopališče Biarritz, da bi tamkajšnjo igralnico, kakor pravijo, »razbil«. Mož se je hvalil, da ima absolutno zanesljiv igralni sistem v rokah. Na zadnje ga je ta sistem veljal osem milijonov frankov, ki jih je z igro izgubil. Mož, ki se piše Battisti, je priše iz Argentine. Prinesel je s seboj deset milijonov frankov in je bil popolnoma prepričan, da mu bo namen uspel. Seveda se je vest o tem možu pobliskoma razširila po vsem Biarritzu in ko je stopil k ruletni mizi, je nastala okrog njega silovita gneča. Vse je bilo čakalo, kako bo Argentinec razbil igralnico. Mnogi so igrali z njim. mnogi proti njemu. Veliko razburjenje je nastalo, ko so njegove izgube postajale čedalje večje. Z brezprimernim mirom pa je možakar jemal iz svoje aktovke šcpe bankovcev po tisoč frankov in menil, da spadajo vse izgube pač k njegovemu sistemu. Poleg njega je bila mirna samo še ena oseba, neka Američanka, ki je Argentincu pobrala v igri osem milijonov frankov, ne da bi imela pojem o kakšnem igralnem sistemu. Imela je samo igralsko srečo. Na koncu je Battisti izjavil, da ima še dva milijona frankov, da pa hoče »za danes« končati. Prepričan pa je do dna, da so njegove izgube samo začasne in da bo dobil ves svoj denar nazaj, pa še mnogo več. Objesten prezidentov sin V Rooseveltovi hiši se napoveduje še ena poroka.. Ljudje iz okolice ameriškega državnega predsednika Roosevelta trdijo, da se bo v bližnjem času poročil tudi zadnji predsednikov sin. Povod za to trditev je dal oNsk mlade dame iz družbe. Ann Linisay Clar-kove. v Beli hiši, kratko potem, ko se je tja iz Evrope vrnil 211etni predsednikov sin John. Miss Clarkova je Rooseveltovo družino spremljala že v juniju v Hvdepark. To je bilo takrat, ko se .je Franklin Roosevelt mlajši poročil z Ethel Dupontovo. Kakor s prvim, je videti, da ima predsednik težave tudi z drugim sinom. Pravijo, da ga je že pri prvem razgovoru po njegovem povratku vprašal za pojasnila, zakaj je županu v Canne- 6U, Pierru Nouveauju, brizgnil šampanjca v obraz, baš ko je hotel župan začeti z dostojanstvenim nagovorom. Ni znano, kako je potekel ta razgovor med predsednikom in njegovim objestnim sinom. Velikanska želva Na vzhodni obali Kube so naši ribiči želvo kakršne v tej velikosti še niso opazili. Žival je tehtala več stotov, toda njeno meso je bilo neužitno. Oklep so preiskali zoo-logi, ki so izjavili da je žival živela kakšnih petsto let. Ne bi bilo torej niti izključeno, da je sam Krištof Kolumb videl to želvo kot »otroka«, ko je odkril Ameriko. Veliki jesenski manevri francoske vojske v Normandiji Japonci se bojijo zračni napadov Nevarni fotografski aparati — Dežela utrjenih pasov Samotarji na severnem tečaju S postaje Severni tečaj sporoča Papanin, da se je mraz do 10. L m. še poostril in da znaša do petnajst stopinj pod ničlo. Odprava se mora brigati že za priprave za zimo. Šotore so premestili, da bi imeli dostop do proste vode. Drugi vodni viri so že pod ledom. Odprti vir so zaščitili tako, da so okrog njega zgradili detelo ledeno 6teno. šotore so pokrili z gosjimi peresi, ki naj preprečijo do stop mrzlemu zraku. Panoptikum za ženska oblačila V Nevrvorku so pravkar otvorili panoptikum ki vzbuja veliko zanimanje v javnosti. V tem panoptiku so razstavili znamenita ženska oblačila iz vseh dob. Od lepe Helene preko žen Henrika VIL do poročnih toalet vojvodinje Windsorske opaziš tu vsa oblačila v čudovitih kopijah. Samo toaleta lepe Helene ima 22 m svile in je stala 2000 dolarjev. Nerodno je le to, da prav za prav nihče ne ve, kakšna je bila ta lepa Helena ali je sploh živela in kako se je oblačila. Svile pa v tistih časih prav gotovo ni poznala. čim priplove kakšen tuji parnik po dolgi vožnji v japonsko morje med šimonose-kijem in Mojijem, se začne zanj doba stalnega opazovanja in nadziranja, ki se konča šele tedaj, ko zapusti drugače gostoljubno deželo. Japonska policija ni namreč samo najvljudnejša, temveč tudi najrado-vednejša na svetu. Vsak japonski ladijski natakar, hotelski manager, vsak boy in celo vsak sopotnik na ladji, železnici ali v avtobusu ji pri tem pomaga v njenem stremljenju, da bi obdržala inostranca čim bolj v svojih očeh. Nihče vendar ne more vedeti, da-li se za krinko nedolžnega potnika za zabavo, ki nosi vrhu tega še svoj »šasin kikai« (fotografski aparat) okoli vratu, ne skriva kakšen vohun, pred katerimi lomi vso Japonsko grozen strah. Posebno na postajah, ki jih vodiči in lepaki označujejo kct utrjene pasove, mora biti tujec zelo oprezen. Ni dobro, če zbudi kakšen sum, kajti v vohunskih zadevah ne pozna japonska policija nobene šale. Potnik ne tvega samo tega, da mu zaplenijo fotografski aparat, temveč se mu utegne zgoditi, da ga povedejo pred policijskega sodnika, kjer lahko doživi še dosti nepri-jetnejše stvari, še ni dolgo tega, kar so neki tuji dami z gumijevko zlomili desno roko, ker ni dovolj hitro ustregla zahtevi nekega policista, naj mu izroči svoj fotografski aparat. Ce upoštevamo, da leži japonsko otočje v razmeroma precejšnji bližini azijske, posebno pa ruske kopnine in da ima s Korejo ter stranskimi otočji 45.000 km obrežja, to je dvakrat več nego Zedinjene države, bomo do neke meje razumeli japonski nemir. Od severa do juga prečka Japonsko veriga utrjenih pasov, v kateri ležijo središča japonske vojne industrije, vojne mor narice in letalskih sil. Najvažnejše stra-tegično ozemlje se začenja z vojaškim letališčem ob jezeru Kasumiju severovzhodno od Tokija in se vleče vzdolž 35. vzporednika po japonskem morju do čušim-skega otočja in korejskega pristanišča Fusana ob činkajskem zalivu. V tej japonski »Maginotovi črti« leži prestolnica Tokijo, ki je ena najvažnejših orožarn v deželi, Jokusaka ob vhodu Tokijskega zaliva z velikim mornariškim ar-zenalom in vojaškim letališčem, dalje važno orožno središče Nagoja, močno utrjeno mesto Jura ob Osaškem zalivu, Hirošima in Kure, glavna baza japonske mornarice, in ob skrajnem jugozapadnem koncu glavnega otoka Honšuja trdnjavsko mesto ši-monoseki, ki sestavlja z mestoma Mojijem in Vakamacujem na otoku Kiušiju izredno utrjen položaj. Od Mojija se utrjeni pas nadaljuje proti Nagasakiju, Sasbu in Omu-ri, ki so važne letalske postaje. Poleg otoka Formoze, ki je oddaljen samo 220 km od azijske kopnine ter ima v Kilungu ter Makoju na Ribiških otokih svoja glavna vojaška oporišča, je seveda posebno otok Kiušiju, najjužnejši japonski glavni otok, ogrožen po letalskih napadih. Kar se tiče protiletalske obrambe, ne stoji Japonska v nobenem oziru za drugimi velesilami. Ob koncu julija lanskega leta so imeli v prostoru med Tokijem in Jokohamo največje vaje proti zračnim napadom, kar jih je bilo kdaj na Japonskem, štiri dni se je vežbalo tu 1200 letal in 250.000 mož zračne zaščite, vojakov in ci- vilistov, v ozemlju, ki šteje šest milijonov prebivalcev. Rezultat teh manevrov je bil zelo zadovoljiv. Odtlej so zračno zaščito še bolj izgradili in danes vključuje že vse prebivalstvo. Samo v milijonskih mestih so v zadnjih treh letih za zračno obrambo potrošili okrog 200 milijonov dinarjev. Japonska se zračnih napadov pač strašno boji, boji se vraga, ki ga je s svojo nenasitnostjo in izzivalnostjo sama priklicala nad svoje obzorje. Nepolitični predsednik DN Za novega predsednika skupščine DN v ženevi je bil te dni izvoljen delegat Indije Aga Kan, čigar kandidatura je brez političnega obeležja Blackpoolske luči Z enim samim obratom bodo v prihodnjem tednu prižgali 300.000 barvastih žarnic in 10 km dolgo obrežje pri Blackpoolu se bo spremenilo v trenutku v pravljično deželo. »Blackpoolske luči«, kakor se imenuje ta iluminacija, so najsijajnejša prireditev svoje vrste na svetu. Za to razsvetljavo so postavili nad tisoč drogov in porabili nad 43 km vencev za okras. Ves material za iluminacijo je veljal skoraj 100.000 funtov šterlingov, instalacijo in porabo toka pa so preračunali na 18.000 funtov. Nesreča v švicarskih gorah 20-letni avstrijski turist Mandel je splezal v južno steno Sesa Plane in na nekem mestu ni vedel več ne naprej ne nazaj. Klical je na pomoč in na švicarski strani gorovja se je sestavila reševalna ekspedi-cija, ki mu je od zgoraj spustila vrv. Z zadnjimi močmi se je Mandel na to vrv privezal. Med tem, ko so ga vlekli v višino, pa Je izdihnil. Ekspedicija, ki je imela za seboj sedem ur najbolj napornega dela in je bila sama do kraja izčrpana, ga je tedaj pustila viseti na vrvi in je odšla. Truplo bodo dvignili, čim se bo popravilo vreme. Ponesrečenec je plezal bos in je imel na sebi samo hlače, srajco ter gumast površnik. Zmeda med sirom in lordom Rim se smeje nerodni blamaži. ki so jo doživeli nekateri londonski listi. Ti so pršd nekoliko dnevi napadli angleško vlado, da je >ne da bi obvestila javnost« britskega veleposlanika v Rimu, sira Erica Drum-monda, preko noči zamenjala »z nekim ne-znarim lordom Perthom«. Listi so hvalili zaslug* »odrinjenega« sira Erica za angle-žko-italijansko zbližanje. Prepozno so ti listi izvedeli, da je včerajšnji 6ir Eric Drum-mond istoveten z današnjim lordom Perthom. S smrtjo svojega brata, lorda Pertha, je namreč popularni veleposlanik sam postal lord Perth. Tudi one hočejo braniti domovino • •« Filmske naraščajnice študija Tokio-Oizumi so se ponudile za pomoč japonski vojskL Na sliki vidimo, kako jih častniki japonske vojske instruirajo v manipuliranju ■ strojnicami Filmski aparat v vsako šolo! Pameten odlok čsL prosvetnega ministra Poroč:?11 smo že, da Je priredilo vrhovno vodstvo francoske vojske velike manevre V Normandiji. Ha riffcj vidimo oddelek topništva na potu k postojankam CeSkoslovaško prosvetno ministrstvo hoče napraviti pouk čim bolj živ in je sklenilo, da bo šolski film proglasilo za učni pripomoček. Pred kratkim je imenovalo v svojem področju posebnega referenta za šolski film. V bližnjih dneh bodo v tej stvari 6ledile nove odredbe in smernice. Te smernice se bodo bavile v glavnem e cenzurnimi vprašanji, z vprašanjem organizacije in odred|'> za izdelovalce filmov. Že te dni prejmejo vsa šolska vodstva vpra-šalno polo, s katero hočejo ugotoviti, koliko filmskih aparatov je v raznih šolah že v rabi in katere filme predva.ja.jo. Za sedaj obstoji namera, da bi dali vsakemu šolskemu oferožju več aparatov na razpolago, ki bi krožili po vseh šolah, počasi pa dobe vse šole svoje projektorje. Kolikor je znano, imajo češkoslovaške šole danes nad 200 filmskih projektorjev, ki eo si jih nabavila vodstva sama. Obstoje tudi tvrdke, ki izdelujejo s posebnim mi-nieterialnim dovoljenjem poučne filme, ki jih posojajo šolam. V bodoče pa se bodo krajši in rabljeni filmi kupovali kakor ostali učni pripomočki. Do konca novega šolskega leta se bodo predvajali lahko tuli filmi, ki jih cenzura še ni sprejela, izbirala jih bodo šolska vodstva sama. Do šolskega 1. 1940.-41. pa se bodo poleg ozkih filmov predvajali lahko tudi večji filmi, v kolikor niso gorljivi. Oporoka na razglednici Neko berlinsko sodišče je moralo odločiti o nenavadni oporoki. Pred kratkim je umrl mož, ki je bil poslal svojemu sinu razglednico in na tej razglednici mu je sporočil, da ga postavlja za edinega dediča vsega svojega imetja. Podpisal se je kot »vaš oče«. Sin je to razglednico proglasil za zadnjo voljo svojega očeta in je zahteval vso dediščino. Hči, njegova sestra, pa je oporoko v tej obliki osporavala. Sedaj je odločilo sodišče, da je ta oporoka na razglednici vendarle v polnem obsegu veljavna. ANEKDOTA Louis XIV. se je rad pomenkoval z Bo«-suetom, ki je bil sijajen pridigar. Posebno veselje je imel, kadar je spravil patra v zadrego s kakšnim težkim vprašanjem. Nekega dne je zastavil Bossuetu vprašanje: »Kaj menite, ali človek kot kristijan sme obiskovati gledališče.« — Bossuet je skomignil z rameni, nato pa je odgovoril: >Si-re, dovolj vzrokov govori proti temu — ampak še več zgledov za to.« VSAK DAN ENA f pfl m "llillP v^iif jmi! j-UJL □ , v v fl i • ILLv V J Ai mparrfj Blfir® __—i J * C« HMII -o. »Tako? Vi ste torej tisti drogist, ki mi Je prodal vodo za lase? (»Everybodys weekly«) »JUTRO« 81 217 Pettfc 17, DL 1937. Državna razredna loterija Državna razredna loterija javlja tem potom, da je za prihodnje S5. kolo srečk do temelja spremenila svoj loterijski načrt. SREČKE L RAZREDA 35. KOLA so gotove in bodo dane v prodajo 17. septembra t. L v 100.000 celih srečkah. Žrebanje I. razreda bo 20. in 21. oktobra 1937. leta. Cena srečk za vsak razred je sledeča: ena cela Din 200.—; ena polovica Din 100.—; ena četrtina Din SO,—. Skupna vrednost dobitkov je povečana ob isti količini izdanih srečk in isti ceni napram prejšnjemu načrtu Od Din 6432©«.000.— i V tem kolu so pomnožene premije in dobitki tudi v prvih štirih razredih, kakor tudi v samem petem razredu tako, da bodo igralci že v samem pričetku igre, t. j. že od I. razreda sledili z močnim zanimanjem igri v tem interesantnem kolu. V vseh petih razredih je osem premij in to po: Din 2,000.000.—, i,o®o.oco.— tri po 500.000 Din, 400.000 Din in dve po 300.000 Din. Poleg teh premij so še sledeči večji dobitki: osem po 200.000.— Din$ 16 po 100.000.—, 17 po 80*000.—, 17 po 60.000.—; 19 po 50.000.—, 17 po 40.000.—. kakor tudi veliko število drugih večjih dobitkov. V V. razredu tega kola je vpeljano veliko število dobitkov, ki prej niso obstojali, in to: po Din 35*000.—, 25*000.—, 15»®0©.— 12.000.—• Po začrtanem razporedu denarnih dobitkov je povečano v V. razredu število dobitkov iznad Din 10.000,— od 105 na 302 dobitka, in bo na ta način skoraj na vsak večji kraj naše kraljevine prišel vsaj en večji dobitek ali premija. V najsrečnejšem primeru, z možnim združenjem premije in dobitka v V. razredu, lahko zadenete na eni celi srečki Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke zamorete dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj. Pobližna pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Kdor kupuje srečke državne razredne loterije poleg osebne koristi, ki jo je možno doseči, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček, dobljen pri prodaji, po zakonu sorazmerno v prej omenjene svrhe. — pmt Nekoliko podrobnosti o naših uspehih in neuspehih Osme balkanske igre so končane. Naši fantje so že zopet doma In jaz z njimi. Tako končujem svoje opise pravzaprav že brez (pisma. Saj "bi napisal tudi o drugem in tretjem dnevu neposredno od viia. pa je tako prišlo, da smo bili zaradi gostoljubja in po-zonaosti naših zaveznikov v Mali antanti že k^r močno okupirani. Sprejem ter pozdravna večerja zopet drugje in vmes nepozabni izlet •i v krasno letovišče Snagov ob istoimenskem jezeru in v Sinajo, kraljevsko letno letovišče in še mnogo drugih nadvse zanimivih stvari, to se mi bo pač štelo v olajševalno okolnost. ako šele sedaj slede zakasnela pisma. Po tem uvodnem opravičilu bodi beseda najprej o drugem delu tekmovanja, kasneje posebej pa o vsem onem, zaradi česa pišem šele danes; Dve nedelji in praznik vmes — to so bili tekmovalni dnevi letošnje osme balkanija-de, ki so jo Rumuni pripravili 6korO bi rekli brezhibno, razen ... 6 tem pa med vrstami. Mi smo bili tretji. Točneje; le tretji. Vseh sedem let smo bili teko stalno drugi, kakor Grki prvi. Krepko smo že stiskali, da bi jih vrgli s prestola. Letos se je pa zgodilo celo to. da bi jih skoro »stisnili« — Rumuni. ki so se tudi po sedmih letih že naveličali svojega tradicionalnega tretjega mesta. V lestvici uspehov na balkanskih ig;ah sodelujočih narodov smo skupno z Grki in Rumuni že vsa leta skupina zase. dočim vodi »spodnja hiša« svoje obračune, kar se tiče presenečenj in podobnega. Tretje mesto pač res ne moremo šteti med uspehe. Spričo povedanega še celo ne. Toda pri borbi za uspeh tradicija ni neovrgljiva. To se je zgolilo letos nam. Bili smo res da nekoliko okrnjeni, morda tudi ne v celoti dovolj pripravljeni. Po točkah res nismo uspeli tako kot druga leta, ne bodimo pa zato napram sebi zaradi strogosti premalo objektivni. Res je namreč to, da so uspehi — četudi redki — naših najboljših tekmovalcev celo nad letos doseženimi našimi najboljšimi rezultati. To bi rad povedal ne toliko v opravičilo, kakor za merilo objektivni presoji. Priznajmo raje nekaj drugega; Grki in Rumuni so bili toliko boljši, da so njihove točke vsaj v glavnem zaslužene. — Uspehe onih tekmovalcev, ki so šteli za točke, to je prvih pet v vsaki disciplini — ste že zapisali. Skoro pa sem dolžan vsaj »post festum« povedati še besedo ali dve o onih naših fantih, ki jim niso polagali lo-vorjevih vencev na glavo, niti jim niso poklanjali srebrnih plaket. Vse to so po vzgledu Berlina, dobivali le prvi trije zmagovalci takoj po vsaki točki ob svečanem cere-monijelu na odru. kjer je bil zmagovalec v sredini na najvišji stopnjci, drugi in tretji pa njemu ob straneh. Na tri jambore so dvigali državne zastave zmagovalcev in igrali himno države, ki ji ,,e njen reppezentant priboril dragoceno zmago. Našo himno smo in so stoje poslušali štirikrat, rumunsko šet-krat, Grško pa celo — trinajstkrat. Torej 23 prvih mest in najmanj toliko srebrnih daril za prvake je bilo na razpolago. Bilo pa je posebno srebra precej več. Prijatelju Rumuni so se vprav v tej stroki izkazali za dobre računarje. Imajo seveda tudi denar, zato končno niti ni bila tako nerazumljiva njihova učinkovita poštevanka, ki smo jo živo občutili v praksi oib razdeljevanju daril. Vsak posamezni prvak .je dobil kakšno čedno darilo. To ie res. Toda za najbljše niimiLa&ke tekmovalce, četudi n,tn imeli izgledov na zmago in tudi res niso zmagali, a so bili vendarle prvi in najboljši med domačimi, bo navdušeni meceni in poki ovi tel ji rumunske lahke atletike daroval: še posebej zelo lepe pokale in bi skoro rekli, da bi marsikak prvak rad zamenjal s svojim drugo ali celo slabše plas-iranim kolego iz Rumunije. Po gornji poštevanki je ostalo doma več daril kot jih je odrajžalo preko meje, od teh največ na jug v sončno olimpijsko domovino. Izkušeni kapetan našega moštva Goič, ki je obredel že dosti sveta, zlasti pa Južno Ameriko, je rekel, da si velja zapomniti gornjo poštevanko nagrajanja tudi za nas. Bodi torej v tem »pismu« beseda predvsem o vseh onih naših fantih, ki so sicer dosegli lepe rezultate, a še vseeno premajhne za mesta od prvega do petega in s tem za dragocene točke. Časopisi večji del o vseh ostalih od petega mesta dalje skoro-da niso pisali besede. Uspehe teh fantov naj rešim pozabi. — V reprezentanci smo imeli kar tri juniorje: Lenarta za skok ob palici, Bratovža za skok v višino in Kotnika za tek 1500 m. Edini Kotnik je bil od vseh treh toliko srečen, da je prišel med prvo pe-torico. Celo več. Kot tretjega na 1500 m, kjer je z 4;09 tekel ce.o za 1.8 sekunde boljše od sedanjega balkanskega rekorda, 6o g3* okinčali z lovorjevim vencem in osrečili s čedno srebrno plaketo. Bilo mu je pač nekoliko gorko pri srcu, ko so Goršku in njemu na čast, Jugoslaviji pa v ponos dvignili na stranski in srednji drog modro-fbelo-rdeči zastavi in se je v prostornem stadionu pred 20 tisoč gledalci oglasila naša »Bože pravde«... Naša prerokba, da nas bodo mladi pred tujim svetom že resno zastopali. se je v celoti uresničila. Pik seveda niso zbrali, da bi se še te videle, smo pa le zadovoljni z njimi. Lenart je skočil ob palici 870 cm. Junior, učenec prof. Bakova v šoli in v športu. V Somiboru n« gimnaziji so na oba na vso moč ponosni. Profesor Bakov je naš državni prvak. Dobro je naučil Lenarta. Morda celo predobro. Štirje so imeli znamko 370. odločala je rutina. Tako je zasedel tretje mesto Grk Travlos. Lahko bi ga bil tudi Lenart. Njegov profesor je bil za spoznanje pred njim. Vido Bratovž je visok 169 cm. To so ugotovili pri službeni zdravniških preiskavi nastopajočih tekmovalcev. Preskočil je 175 cm — torej 6 celih centimetrov nad svojo višino. Res je talent. Na srečo je še zelo mlad in bo šel lahko še višje z obema višinama. Enako višino sta dosegla še dva Rumuna — toda šele s četrtim skokom. Tako so Bratovža zrinili nazaj, sicer bi bil lahko najmanj peti, za inž. Marekcm z 181 cm. Tako je šla spet ena točka po vodi. Počasi se pa le naberejo, da za ležejo... Sodniški zlbor je bil 100 odstotno rumunski. Rekli smo že: organizacija skoro brezhibna, razen... Sodniški zbor je pa le zelo važna zadeva. Končno je vedno bolje, če more človek malo bližje k zapisniku in sodnikom. Le »za vsak slučaj« seveda. Toliko o našem nadebudnem naraščaju. — Še o drugih vrsto ali dve. Najboljši jugoslovenski tekmovalec je bil Goršek. Za svoji zmaei in nova rekorda na 800 m (1:57.1) in 1500 m (4:02.1) je prejel dva čedna pokala. Škoda le, da se je oni zlati pokal, ki mu ga je ko+ najuspešnejšemu jugcslovenskemu tekmovalcu velikodušno »poklonilo« več naših časopisov, žal ne- Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. časopis pride v vsako hišo ln govori dnevno desettisočem atateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovca ln kupcu. Nova pot do rešitve Vaših las. Ta zaščitni znak Silvlkrina hoče «H-kovito in očividno prikazati, da n izpostavljate nevarnosti, da postanete plešasti, č« ne negujet« dobro svojih laa in č« vedno ne skrbite za to, da bi Vaš« lasišče bilo zdravo in da na njem nimate prhuta. UspeSno in zato cenčno nego lai Vam omogočajo preparati Silvikrin. Zdaj f« ▼ Valih rokah, da napravit« koneo Izpadanja las ter da imate zdravo rast las namesto redkih in tenkih las. Vzrok prhata, izpadanja las, redkih in mrtvih las je po večini vedno isti: slabost in nezadostna hrana tkiva za stvarjanjc las. Lasne korenin« ne dobe iz krvi v«2 dovolj tvarin, ki so jih potrebne za tvorbo las. To brezpogojno potrebno hrano za las« j« treba zato lasnim koreninam dovesti od zunaj. Z odkritjem Neo-Silvikrina, naravne hrane za lase, j« re~ Seno vprašanje, iz česa mora ta hrana biti sestavljena. Silvikrin je koncentrirana raztoplina 14-erih substanc za stvarjanje ias, ki se iz njih proizvajajo lasje, in sicer v sestavini, kakor jo ustvarja sama narava. S tem odkrit- jem negovanju las in ohranitvi rasti las pokazaaa nova pot. Silvikrin premaga slabost v koreninah s tem, da dovaja tkiva za tvorbo las n»-ravno hrano za lase, ga krepi in usposablja za novo rast. Hrana za las« Neo-Siivikrin je predelana tadi v Lotiona Silvikrin. Uporabljajte ga kot vodo za lase pri svojem vsakodnevnem negovanja las. To f* edina voda za las«, ki vsebuje to hrano za lase. Ona hrani lasišče, ga osv«ii in ohrani zdravo. Prhuta in izpadanja las se ni treba več bati, ker od Silvi-krina lasje rastd. Silvikrin pa tudi polepša Vaše lase. Dosti je, da zjutraj lase in lasišče namočite s Silvikri-nom. To Vam bo za vedno pregnalo strah pred plešavostjo. naravna hrana za lase Silvikrin takorekoč zmehča lasišče, brani oslabljeno tkivo za tvorbo las s dragocenimi substancami in krepi lasne korenine. Koristno delovanje se začne takoj in že čez nekaj dni opazite uspeh. Prhut izgine s presenetljivo hitrostjo, lasišče postane čisto in ostane zdravo, lasne korenine zopet iunkcionirajo normalno, izpadanje las preneha in rasti začn6 novi, močni lasje. Silvikrin nt prodaja po celem s vet o. Proizvajanje je zavarovano z mednarodnimi patenti. Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin. Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja m izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Mala steklenica . k , . Din 27*— Steklenica za 2 meseca Din 48*— JčaJ Vam> Za rast ias m proti prhljaj« zahtevajte naravno hrano n lasa Neo-Silvikrin. Nov preparat, ki s zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanj« las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih lapadanj« las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica • Din M* Skrbite za kožo svoje slave, pa bo tudi koža Vaše stave skrbela za rast Vaših lasi Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. fM&iuJfa, HAA£ laA znanokje izgubil. Mikič je za svojo zmago v troskoku (1403 cm) dobil le dozo. Tu je »poštevanka« pokazala, da se domačini niso uračunali. Njihov najboljši je pa le dobil pokal. Končno; na svoje pač 6mejo malo bolj gledati. Še za zmagovalno štafeto 4X 4C0 smo prinesli domov nekaj srebrnega, potem pa je hilanca daril za nas skoro žo pri kraju. Na 200 m sta nas zelo dobro zastopala Baner (22.7) in Kling (22.9). Njuna rezultata sta za naše razmere prav dobra — za Bukarešto pa že premalo za točke. Na 400 m smo odkrili novo zvezdo. Despot, mlad učitelj iz okolice Šibenika, je za celih 1 dese-tink zlboljšal že precej star rekord na tej progi. Sedaj .je 50.1! Za nas krasen uspeh. Despot je prav simpatičen, mlad fant. Trenira ka-r v čevljih nekje po trdi cesti ob obali našega sinjega Jadrana. Prve šprin-terice si je kupil šele v Bukarešti za svetle leje. Bil je pač največje presenečenje našega moštva. Upajmo, da ne bo nova »zvezda« prekmalu zatonila kakor svetel komet. — Roko na srce. Veliko polomijo smo doživeli na dolgih progah. Rumuni so sploh močno presenetili s svojimi zaporednimi progami na 100, 200 in 400 m. Potem so nas »nacvrli« še na 10 km. Naš Bručan je obakrat klavrno odpovedal. Bivšega balkanskega prvaka je bilo kar težko prepoznati. Njegovo zdravje ni najboljše. To se ni opazilo prvič v Bukarešti. _ štafete razen balkanske so bile kar dobre. Na 4X100 celo s 43.2 nov rekord. V balkanski pa ga je precej »posrakoperil« Srakar France, Con-cordija.š iz Tomačevega pri Ljubljani. — Zato pa sta se junaško držala Feri Pleteršek iz Celja in Pančevčan Banščak v štafetah in preko zaprek na 400 m. Drugo in četrto mesto pri Mantikasu je pač lep uspeh za naše. Mantikasa trenutno pač ni mogoče prehiteti na tej progi. Morda na 110 m — če bi za nas tekel Vane Ivancvič. Vane je velik atlet a žal tudi velik gospod. Zagrebški spoTtni tisk ga stalno kuje v zvezde, domovina pa žal že dolgo nima dosti od njega. Kar naprej je na tujem. Doma ga pa tako težko čakamo in želimo. Dober je bil tulli Hanzi Gabršek posebno v štafeti 4X400 m. Tudi njegovo počutje žal ni bilo najboljše, ker bi sicer Hanzi gotovo bolj »potegnil«. Ing. Stepišnik je metal prvič po povratku iz vojske in še to prvič s tremi obrati. Malo ga je skrbelo, da ga ne bo »ven vrglo«. Upajmo pa. da bo drugo leto raje on »ven vrgel kladivo« in to — čez 50 m! —II- Vas zanima za zaključek še krivulja obiska na zadnjih igrah. Pravi teimometer športnega zanimanja. Prvi dan 1Q tieoč lju- di. Rumuni eo trenutno drugi. — Takoj na praznik; že 20 tisoč gledalcev. »Domači«- 60 še vedno krepko drugi. Zadnji dan; 35 tisoč navdušenih navijačev. Rumuni so ostali drugi. — Kako bi pa pri nas rastla taka krivulja »navdušenja«. Raje ne sedaj, morda o tem ob drugi priliki. B. S. SK Bata v Ljubljani Z ustanovitvijo Batinih tovarn v Borovem je vstal SK Bata in se v kratkem času s svojimi uspehi uvrstil med elito ju-goslovenskega nogometa. Saj ni čudo. Vodstvu tovarn, ki je prevzelo organizacijo nogometnega kluba, so zaradi krize in pomanjkanja služb stale na razpolago najboljše moči jugoslovenskega nogometa. S trdo disciplino, ki se je prenesla s tovarn na igrišče, je uspelo češkim trenerjem povezati igralce, ki so bili zbrani iz vseh delov naše države, v solidno enoto, ki danes predstavlja eno najboljših jugo-slovenskih moštev. Dokaz za to so nešteti porazi beograjskih in zagrebških klubov v Borovem. Naš ligaš potrebuje pred odhodom v Beograd, kjer ima odigrati prvenstveno tekmo s tamkajšnjim Jedinstvom, močnega nasprotnika, da vigra enajstorico, ki je z uspehom nastopila proti sarajevski Slavi ji. Krivda na pičlem programu prijateljskih tekem ni pri vodstvu Ljubljane, pač pa so temu krive naše športne razmere. Za dobro inozemsko moštvo Je potrebno dosti denarja. V ugodni jesenski sezoni bo vodstvo kluba še enkrat poizkušalo prirediti tekmo večjega stila. Športno občinstvo naj se zaveda, da je v nedeljo treba kasirati preko 10 tisočakov, da ne bo imel klub deficita! Z željo, da bi se nedeljska tekma odigrala pred polno hišo, apeliramo na športno publiko, da se je polnoštevilno udeleži. Naš ligaš počiva od 26. septembra do 17. oktobra, ko zopet igra ligaško tekmo s Hajdukom v Ljubljani. Uspeh bo dosegel le, če bo imel vsako nedeljo dober trening. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. Dane« važna seja k. o. ob 20., t. o. in u. o. ob 20.30 v tajništvu. Vabljeni gg. Žerjav in Bera nek (SK Korotan). SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob pol 19. v kluhovem lokalu v Šelenbur-govi ulici l./II. (palača Bat'e) obvezen sestanek vsega članstva. Važen in nujen razgovor za jutrišnji in nedeljski miting. Sestanek bo trajal le pol ure. Ob 15. na telo-vadišču Ljubljanskega SokoJa egjstajiak M merjenj© tekali šča. G. dr. Bradač se naproša, da prisostvuje kot službeni delegai »bora sodnikov. SK Zalog. V soboto oib 20. obvezen fflan-ski "sestanek pri TomiČu. V nedeljo prvenstvena tekma e Mladiko. Igralci naj bodo na igrišču na Kodeljevem pol ure pred pri-četkom tekme. Škerjanc, Franci, Vendel, Za-vršnik Vinko sigurno. Izredni občni zbor kluba bo 3. oktobra ob 10. v salonu g. Tor-niča. Ker ima pravico do glasovanja samo oni, ki ni v zaostanku s članarino, poziivlje odbor vse člane, da isto pravočasno ponav-nijo. SK Svoboda. Danes od 15.30 — H.30 obvezen trening vseh igralcev. Točno ob 19. članski sestanek v Del. zbornici, ob 19.30 od-boiova seja. Zemljak v nedeljo ob 10. v naši garderobi. 1 O Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš Val«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pr! opravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Sobota 18. septembra Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalcL — 19: Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Belokranjci in njihova pokrajina (prof. Ivan Simonič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Muzikalen pisan večer pod geslom: »Počitnice so mimo, spet stari tek začnimo«. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz. Beograd 17.20: Orkestralen koncert in plošče. — 20: Ruska glasba. — 20.30: Orkester. — 21: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert ork. — 20: Ork. in klavirski koncert. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: žalna glasba, reportaže ln predavanja. — Varšava 19: Zborovsko petje. — 21.05: Koncert orkestra in solistov. — Dunaj 12: Lahka godba. — 15. 15: Orkester mandolin. — 16.40: Plošče po željah. — 19.25: Leharjeva opereta »Ciganska ljubezen«. — 21.40: Nemške pesmi. — 22.20: Ples. — Berlin 19.20: Godalni kvintet. — 20.10: Izlet po Sprevi. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Mtinchen 19: Lahka godba orkestra. 20.10: Zabaven sobotni program. — 22.30: Plesna muzika. — Stuttgart 19: Manevrske do* — m v Rafael Sabatini: 66 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Toda Fenzile se je kmalu spet zbrala. Soparnica je bila po tem takem spravljena s poti, in Fenzile je upala, da ji ne bo težko izpremeniti Asadovo žalost v srd in razpihati ta srd v besnost, ki bo gusarju nazadnje vendarle v pogubo. Pašev ponos in spoštovanje do samega sebe se nikakor ne moreta dotorej podrediti njegovi sli, da bi si po Sakr el Bahrovi smrti vzel ženo, ki je bila prej žena njegovega služabnika. Fenzile je videla svojo pot jasno začrtano. Ogrnila se je s tenko svileno kopreno in šila dol kpaši, ki je v mlačni, z dišavami prepojeni noči samotno zdel na svojem divanu. Z lahnimi gibi ljubko se plazeče mačke je Fenzile smuknila k njemu in mu rahlo -naslonila glavo na ramo. Asad jo je komaj opazil. »Žalosten si, o gosipod moje duše,« je zamrmrala ženska. Že njen glas je bil mehko, pomirjajoče mi-lovanje. Paša se je zdrznil, oči so se mu sumnjivo zaiskrile: »Kdo tako pravi?« »Moje srce.« Blagozvočno kakor gosli je zvenel ta glas. »Kako bd mogla tebi skrb tlačiti srce, ne da bi tudi moje srce čutilo bolečino? Ali je kje sreča zame, kadar ti žaluješ ? Zgoraj v hiši sem čutila tvojo otožnost, slutila sem, da me potrebuješ, in sem prišla, da ti pomagam nositi breme.« Pobesil je oči do nje in strogost njegovega obraza se je ublažila. Potreboval je tolažbe, še nikoli mu ni bila Fenzile bolj dobro d osla kakor nocoj. Z neskončno potrpežljivostjo mu je počasi izvabila dogodke, nato je d3la svoji nejevolji duška: »Ta pes, ta nezvesti, nehvaležni cucek! Saj sem te zmerom svarila pred njim, o luč mojih ubogih oči, a za vso svojo ljubečo skrb sem imela v plačilo samo zimerjanje. Zdaj ga vendar že poznaš. Zdaj ti ne bo več delal žalosti. Otresel ga boš in ga pahnil nazaj v prah, iz katerega ga je pobrala tvoja dobrota.« Tcda Asad ni odgovorili. V mrki samopozabi je strmel predse in šele čez dolgo časa trudno zavzdihnil. Pravičen je bil in vest je imel, kar je bilo za gusarskega pašo nekaj redkega, da skoraj nespodobnega. »V vsem, kar je storil,« je rekel s težkim glasom, »ni nič takega, da bi mi dajalo pravico, pahniti najmočnejšega bojevnika prave vere od sebe. Moja dolžnost do Allaha tega ne trpi.« »A njegova dolžnost db tebe mu ni branila, da ti ne bi bil stopil na pot?« »V mojem požel jen ju — da!« Glas mu je vzdrh-tel od strasti, a spet se je premagal in mirneje nadaljeval: »Mar naj podredim svojo dolžnost samo-1 jubju ? Ali naj zaradi sužnje žrtvujem najhrabrej-šega branilca vere in si nakopljem maščevanje Edi- nega na glavo, samo da utolažfen svoj osebni srd?« »Kako?« je vprašala vdano, a z lahnim začudenjem. »Še vedno imenuješ Sakr el Bahra najmočnej šega bojevnika za prerokovo postavo?« v»Tako ne pravim jaz, njegova dejanja tako priči jo,« je pasa čemerno odvrnil. »Jaz pa vem dejamje, ki ga ne bi bili mogel storiti noben praivavernik. Ce bi bil dokaz njegove nejevere še potreben — zdaj, ko se je zaročil z na-zarenko, ga je sam podal. Ali ni v knjigi zapisano, da bi ljudje braili: »Ne ženi se z malikovaSko;« ali ni takšna prercikova postava? In ali je ni danes prekršil, o studenec moje duše, in hkraUi razžalil Allaha in tebe? Asadovo čele se je zgrbančilo. V tem je bilo nedvomno zrnce resnice, ki ga je bil popolnoma iz-pregledal, toda pravičnost ga je gnala, da je še nadalje brsmil Sakr el Bahra. »Lahko da je grešil iz nepremišljenosti.« Fenzile je z občudovanjem vzkliknila: »Kolikšen vir milosti in odpuščanja si mi, o Marzakov oče! Da, prav imaš kakor v vseh rečeh. Iz nepremišljenosti te je razžalil. Toda, ali si je moči predstaviti takšno nepremišljenost pri njem, ki ga odlikuješ s hvalo, da je prerokov prvi bojevnik?« Ta zviti sunek je predrl oklep A sadove vesti: »Tako mi Allaha, prav imaš. S tem, da mi je kljuboval in obdržal tisto frankovsko žensko zase, je tudi grešil zoper zaipoved.« Fenzile je zdrknila pred njim na kolena, mu ovi-la roke okoli bokov in msu dobrikavo pogledala v obraz: »Oh, še zdaj si prizanesljiv in kar premilo-siten v svoji sodba. Mar je to njegov edini greth, o Asad?« »Karj pa še cfirugega?« »Hotela bi, da ne bi bilo nič od značko »Konfekcija 777«, 3S20S-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme E-i takoj Lipuš Mirko, Črnuče 3S pri Ljubljani. 23199 1 Dve frizerki dobre moči, sp'ejm< takoj v »talno nameščen je salon »ELA« Ljubljana, Gajeva ulica 6. 28196-1 Samostojno gospodinjo k: zna kuhat5, sprejmem i. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 231S9-1 Vsaka beseda 50 pa.?, d«, vek 3 D:n. te i tro »11 da janj* nasW» 5 Din; naj manjši tnesek 12 Dnu Samostojna kuharica želi msta v hotelu ali drugi boljši hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23221-2 Prikrojevalka za moško perilo, zelo izurjena šivilja, i dolgoletno prakso, bi premenila službo. Nastop po željri. Cenjene dopise na ogl. odd. Jutra pod »Prikrojevalka . šivilja«. 23070-2 Brivsko-frizerski pomočnik dober delavec, išče službe za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23190-2 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifra ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Djl Angleški začetni tečaj pričnem z oktobrom Mesečna ukovina 30 Din Prijave (informacije) od pol 9 do po! 3. Avgust Petrišii, Jur-ftičev trg 2/LLL 23159 4 Angleščina na Državni Trgovski Akademiji. — Prijave sprejema šolski sluga. Bleiweisova. 33319-4 Stenografija se poučuje. Informacije: Cesta 29. oktobra n. 9/n. — vrata 16 (Rimska c.). 28210-4 Beseda 1 Dm 1avek 8 Din ia šifro »Ti lajanje naslova 3 Din. Nalmanja tn«wei 17 Din. K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks. snha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pnstolovščine 114 V brezumnem strahu se iztrgam mojstru. Ta čas, ko z debelim krepelcem v roki sopiha za menoj, kolikor mu dado okorele noge, begam po delavnici sem ter tja in se nazadnje zaletim na korito, v katerem je laneno olje ... oglasov pošiljamo samo onim, ki pošUejo znamke za 3 din. Bese<1a 1 Din davek S Dla u Sifr« »It lajanje omIot« B Din. Najmanj&l ue*«k 17 Din. Lepa stavbna parcela ca. 1000 kv. m ugodna lega, blizu avtobusnega postajališča v Studencih, naprodaj. Vprašati: Gostilna Kraner, Studenci, Aleksandrova cesta 64. 23223-20 Prodam hišo pod ceno takoj. Odprto do 3 dni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »<10u.000«. 23192-20 Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Opremljeno sobo solnčno s posi-bim vhodom in souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22907-23 Opremljeno sobo s posebnim vnodom oddam v centru ?—3 osebam, tudi dijakom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23207-23 Sobico z dobro domačo hrano, oddam v centru solidnemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23203-23 Opremljeno sobo zračno, mimo ln solnčno — oddam poceni stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Opremljeno sobo iščem po možnosti s sepani-ranim vhodom in uporabo kopalnice, za 1. oktober. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalnost«. 23187-23« Gospod išče mirno, svetlo sobico, s posebn m vhodom in souporabo kopalnice, izven centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 2308S«. 29«&-33a Informacije Dvignite dospele ponudbe Agilna, BeogTad, Dober vozač, Dobro, Dobra spričevala, Dežela. Dsbra plača Delaven. Dri upokojenec 777. Dobra moč 787, Dobra žena, Dober nakup. Dober zaslužek, Grac Hišnik. Hlapec. Jesen 4-i8S». Iščem srečo, Ila* Valerla Iskreno prijateljstvo, Kapital 80.000. Karoserija. Kormar, Lepo stanovanje. Memento, Meta, Mirni dom. Mesar. Mlajša moč. Mirno življenje. Mize, Marljiva začetnica November 1967 1. november. Okolica, Posebni vhod. Povjere-niki. Prometna točka, Pozneje povračilo. Poštena 35, Pekarija 50. Priložnost. Reden plačnik 777, R»sen in točen, Stalno mesto. Snaga, S^J>a, Soliden 88 Stalen -in točen, Soliden zastopnik, Sreča, Takt»rui v rii c -'m u šifro tli lajanje naslovi 3 Din. Najmanjši tat*«* 17 Din. B bas dobro ohranjen, kupim. Ri-hard Ojcinger, — Slov. Bistrica. 332Č0-Ž6 Rmdm Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjšl tnrsek 17 Din. Radioaparat 6-cevni »Standard«, zelo dobro ohranjen, prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 23624-9 / Bfj»em lase« 3 Um im šifro »Ji lajanje naslov* J Din. Najmanjši tnftsek 17 Din. Moderno jedilnico tudi malo nabijeno kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod značko »Jedilnica«. 23224-12 iese lJi i Um lavt-K 3 Dm ta šifro tli lajanje naslov* Din. N»jm»nj&l sn »■»»•.* 17 Din. Hranilne knjižice vrednostne ■»Ki.Tju vnovčujt pu aajboljš' k tekoj šnjemu iz^lar-in izposluje vse (mučne, lunarne kre ditne ln 0ia.govoe yosle najkiL' ntnej^ Alojzij Planinšek irg. ag. DanCnib poslov, Ljubljana. B»*thuvn«va al. 14/1.. telefon »5 10. 3U-J6 Srečke Prodajalce ta srečke raz redne loterije, iščemo proti ugodnim pogojem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečte*. 270-16 Hranilne vloge kupite ali progaste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, GJedališka 12. Telefon 38 10 23160-16 20 tisoč posojila iščem za takoj za obresti dam enosobno stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 231911-16 Državna razredna loterija« Obveščam igralce, ki so na srečkah moje kolekture igrali PREKO SLOVENSKE B.ANKE V LJUBLJANI, da sem jim iste številke rezerviral tudi za 35. kolo in jih prosim, da mi takoj z dopisnico javijo, če naj jim te pošljem. Za to se obvezujem samo do 1. oktobra in zaradi tega prosim, da me takoj obveste o številkah. ALEKSANDER R. PAVLOVIC KRALJA ALBERTA 1 BEOGRAD ZAHVALA Materinska ljubezen me sili, da se javno zahvalim sanitetnemu majorju gospodu dr .ju Rankoviču Mirku, šefu kirurgičnega oddelka vojne bolnice v Ljubljani, za vso požrtvovalno skrb in trud, s katerim je rešil življenje mojemu sinu Radivoju. V zadnjem trenutku ga je rešil gotove smrti, mi vrnil sina in me napravil najsrečnejšo mater na svetu. Srčno hvaležna mati DURIŠIC SOFIJA, PANCEVO. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča, gospa ELIZABETA GRČAR 18 soproga veterinar, pomoč, v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne t. m. ob 2. url popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Škofljica, dne 16. septembra 1937. JOSIP GRČAR, soprog; JOŽE, TONE, sinova; ELIZABETA por. MILUTINOVIC, ANDA por. CERNAC, hčerki — ter ostalo sorodstvo. ; v.' 1 •■■"; ••• Javljamo, da je naš dobri oče, soprog, stari oče, brat in stric, gospod LOVKO ROGELJ POSESTNIK, SODAVICAR NA VRHNIKI danes ob 5. uri zjutraj v miru za večno zaspal. K večnemu počitku ga spremimo v petek, dne 17. t. m. ob 5. uri pop. na domače pokopališče sv. Pavla. NA VRHNIKI, dne 16. septembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Tistim, ki so zoper gimnazijo v Kočevju Kočevje, 15. septembra Slovenci na Kočevskem imajo le malo iskrenih prijateljev, mnogo pa nasprotnikov tudi drugod po slovenski zemlji, kjžr jih je dovolj takih, ki mislijo, da morajo pljuvati na vse, kar je kočevski Slovenec s tolikimi žrtvami ustvaril in zgradil. Prav enako je 6 prijatelji kočevske realne gimnazije, ki jo zadnji dve l?ti postopoma demontirajo s popolne na nižjo. Od časa do časa se javljajo taki njeni »prijatelji« tudi v javnosti. V »Slovenskem domu« je 13. septembra nekdo odložil svojo »ambrozijo« na način, ki ga morajo na Kočevskem živeči Slovenci odločno odklanjati. Morda bodo na to odložitev odgovorili poklicani, vendar ja treba poudariti na ta zavratni napad samo nekaj. Bivša monarhija je vzdrževala v Kočevju gimnazijo iz vzrokov germanizacije, narodna država je to gimnazijo ohranjala^ ker je imela življenjsko upravičenost po številu dijaštva. Poleg tega pa se je sedaj naloga gimnazije zamenjala, saj je imela vršiti važno nacionalno nalogo, kar je tudi bilo. Ze edino ta razlog bi dovolj glasno govril, da je ohranitev popolne slovenske gimnazije nujno potrebna. Ali je res traba ponovno poklicati v spomin besede enega izmed vodilnih in gospodarsko najbolje situiranih Kočevarjev, ki je pač izrazil mnenje, ko je ob demontaciji gimnazije na nepopolno dejal: »Naj ukinejo tudi nižjo gimnazijo. Boljša je biti siromašen v svobodi, kakor bogat, a suženj!« Kočevarji so skoraj vsi tako dobro situirani, da svoje otroke lahko pošiljajo v šolo kamorkoli; kdor pa ™ina sred" stev, ta lahko dobi dovolj veliko podporo, s katerimi Kočevarji razpolagajo drugače, kakor Slovenci. Slovenec ja mal človek, gospodarsko šibak, zato si ne more dovoljevati dragega šolanja svojih otrok. Naj se »ambrozijski« dopisnik »Slovenskega doma« poinformira pri onih svojih političnih prijateljih na Kočevskem, ki so demontacijo še do nedavna vsaj na tihem zagovarjali, a so svoja mnenje menda temeljito spremenili, ko so na lastni koži občutili »blagoslov« demontirane gimnazije. Zanje je zato čudno, da ne dosežejo, da bi gotov del časopisja prinašal s Kočevskega tudi kaj konstruktivnega, ne pa samo destruktivna, smrdeča poročila. Razlogi, ki jih čitamo v omenjenam članku, so taki, da je piščeva zloba otipijrv„. Ali je častno zanj. da potvarja v tako veliki meri dejstva? Ali je v skladu z njegovo vestjo, ko trdi, da sta od leta 1932-33 do letos maturirala na kočevski gimnaziji le dva kandidata iz slovenskih rodbin na Ko-čevskam, ki ne bi bile uradniške, pri čemer menda namenoma zataji eni kandida-tinji celo brata. Res je, da je vsako leto maturiralo okrog 15 kandidatov iz slovenskih rodbin, dočim so v Kočevju istočasno maturirali komaj 2 do 3 nemški kandidati; pač pa je nekaj nemških sinov in hčera uspašno maturiralo po drugih slovenskih zavodih, ker se jim je zdela gimnazija v Kočevju prerigorozna v nacionalni skupini predmetov. Posebno poglavje pa tvori vprašanje urad niških rodbin, ki jim odlaga? v »Slovenskem domu« kratkomalo ne priznava pravice do šolanja evojih otrok v Kočevju, kjer službujejo. Skrajno nedosledno in naravnost nesramno pa je, da nekateri »prijatelji« kočevske gimnazije pošiljajo svoje otroke k sprejemnim izpitom na to gimnazijo. Morda je to iz razloga, ker jim je pot iz kake Go- riče vasi v Kočavje vendarle cenejša kot drugam. Kočevskim slovenskim državnim uradnikom naj ee pa šolanje doma onemogoči?! Kočevske slovenske dijažke gospodinje, ki ni le ena in še ta v gostilni, so piscu gotovo hvaležne, da jih ja tako grdo zatajil, čeprav jih je precej, ki za izredno nizko ceno {celo 350 din) nudijo dijakom popolno, dobro oskrto. Tudi hranarino v kočevskem Dijaškem domu je namenoma potvoril za cel tisočak letno, sklicujoč se na tozad-avno objavo v gimnazijskem izvestju, kjer je na strani 17 jasno in razločno tiskano, da zna£a letna hranarina 5000 din, ne pa 6000 din, kakor trdi v svojem članku. In še preko ene trditve ni mogoče, da namreč v Kočavju ni nikakega kulturnega življenja. Hvalabogu, Slovenci v Kočevju niso tako kulturno senilni kot bi bil dopisnik »Slovenskega doma» in mnogo delajo na prosvetnem področju, čeprav je to delo nehvaležno, še razgibanejša pa bi bilo to življenje, če bi prosvetni delavci uživali vsaj malenkostno stalnost in zaščito. Pa tudi kočevsko dijaštvo samo je kulturno zelo razgibano. Naj pisec in vsak. kogar zanima ali se želi prepričati o tam, odpre samo letošnje gimnazijsko izvestje, kjer bo ni str. 17 mogel ugotoviti, da je samo omladinski odsek Sokola na gimnaziji v preteklem letu imel 74 predavanj. 82 racitacij in dekla-macij, 16 glasbenih točk, lastne proslave državnih praznikov, 1 dramsko predstavo. 1 prosvetni večer v narodno ogroženem Moz-lju; poleg tega so člani odseka prečitali okoli 500 knjig, samo iz sokolske knjižnice. Ako popolna gimnazija v Kočavju nima življenjske upravičenosti iz nacionalnih razlogov, pa tudi po svojem delu. tedaj jo bo redko kaka slovenska gimnazija na deželi imela. Ako je treba res popolnoma ubiti slovenski živeli na Kočevskem, tedaj naj se demontira v=a gimnazija in se preselijo iz Kočevja vsi uradi, ne samo v Ribnico, ampak tudi v Gorico vas. Tistim, ki to zagovarjajo in bodo morali odgovarjati v ^bodočnosti za to, prav prisrčen, hvaležen: Heill_ Naše gledališče opera Začetek ob 20. uri Sobota, IS. septembra: Amaconke. Izven. Nedelja, 19. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 24 Din navzdol. * Umetniški večer diseuse ge. Dele Lipin- ske bo v ponedeljek dne 20. t. m. Umetnica, ki je našemu občinstvu že znana od svojega nastopa pred nekaj leti, ima to pot popolnoma nov učinkovit spored. Izvajala bo različne narodne pesmi, chansone in prizore. Inozemske kritike jo smatrajo za najboljšo diseuso ter hvalijo njeno mu-zikalnost, čar njene umetniške osebnosti, nenavadno ritmično občutje in neprekoslji-vo prednašanje chansonov. Njen nastop je veliko umetniško doživetje. Uprava Narodnega gledališča javlja. da sprejema priglase za abonma v veži dramskega gledališča samo še danes v četrtak in jutri v petek od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. V abonmanih A in B so še na razpolago ugodni sedeži. Premierski, Sreda in Četrtek pa so že popolnoma zasadeni. Priporočamo, da si reflektanti pravočasno zagotove prostore, ki jih žele. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak, — .Vsi v Ljubljani