'H ■ /S ■ ■ s ‘JćiVte'&VZ išćĆ&ae-U*« (****? posamezna §tcvuiTa~~»tgit »lteiii i proda Telaio» tnterurbon št «5. 32. številka. MARIBOR, dne 8. maja 1925. Letnik I. pruji bolgarski obisk v Beogradu. V Sofiji se vrši veliki atentatorski proces. Pred oficirje 'kot sodnike vodijo celo vrsto obtožencev in prič od intelektualcev, bivših višjih oficirjev do sejakov, vse sklenjene v najtežjih okovih. Vprašanja režimskih oficirskih sodnikov, ki od tega procesa sploh pridejo v javnost, se. češče nanašajo na Srbe in Srbijo kot pa na boljševike, Moskvo in Rusijo. Sodnik vpraša obtoženca: »Kaj nisi na policiji izjavil, da so ti atentatorji Jankov, Minfcov in drugi (ki so se sami ubili, da ne bi padli v roke policije) obljubili, da ti izposlujejo ali da že imajo za tebe potni list od srbske delegacije ze 'beg preko meje?« — »Kaj ne, da so te Srbi iz Niša zopet nazaj odpremili v Bolgarijo, da si bil v Beogradu in si videl, kako srbske oblasti podpirajo in hujskajo bolgarske emigrante?«- itd. Sodnik izprašuje s posebnim pogledom in posebno gesto in obtožencem se vidi, kaj so v dobi svoje aretacije že prestali in kako se jih je zasliševalo. Ko se v Sofiji tako in še drugače obrekuje in sumniči j jugoslovansko državo sploh, Srbe pa še posebej, pa sprejema Beograd že v drugič kot gosta predstavnika sedanjega bolgarskega režima. Lani, koncem leta je bil ob velikem ogorčenju prebivalstva v Beogradu sprejet predsednik bolgarske vlade Cankov, sedaj te dni pa njegov zunanji minister Kalfov. Lani, kmalu po razdoru med makedonskimi ustaši, ko je zatekla nasilna smrt samega vodjo komitov Todora Aleksandrova in ko v 'Bolgariji ni bilo kaj posebnega, bi , se dal prvi: obisk kolikor toliko razumeti, sedaj ob drugem \ obisku je pa čisto drugače. Strašni atentat v cerkvi sv. Nedelje je prišel Cankovi vladi kakor nalašč, da lahko ohrekuje in obtožuje svoje sosede, da tako razplamti sovraštvo do Srbov in da lahko začne na veliko s pokončanjem svojih nasprotnikov in to ne samo s strankarsko izrazitimi, ampak tudi z onimi, ki se .prikrajšani, oškodovani in lačni nočejo klanjati brez-oVzlrm m brezvestni diktaturi. > Ko je Cankova vlada silno obrekovala in sumničila Jugoslavijo in posebej še Srbe, a je pri tem spretno izrabljala moment ano protikomunistično orientacijo Evrope, ali bolje rečeno: boljševiški bav-bav, ki so ga drugi izrabili v ene, je ona porabila v druge svrhe, se naši režimovci dolgo niso znašli, kako stališče „naj zavzamejo:, ali naj udarijo po »boljševiški nevarnosti«, s katero že tako dolgo označujejo vse svoje politične nasprotnike, ali pa naj odločno nastopijo proti krivičnim obdolžitvam bolgarskega režima. Končno so se le odločili za drugo, obdržali so si pa tudi še prvo in danes, ko je obtožb in klevet bolgarskih diktatorjev na našo državo še vedno polna stara, če ne že povečana mera, pa v Beogradu sprejemajo bolgarskega zunanjega 'ministra v 1 svrho neke »protiboljševiške« in »protidiktatorske« zveze, ki jo snuje italijanski fašistovsfci diktator Mussolini. Oba bolgarska obiska bi bila pa tudi brez vseh teh okolnosti vse obsodbe vredna, ker Beograd ni hotel sprejeti povojnega, dolgoletnega voditelja Bolgarije Stambo-iijskega, ki je svojo glavo zastavljal, ko se je brez prave ■zaslombe postavil proti' nekdanjemu bolgarskemu kralju Ferdinandu, očetu sedanjega bolgarskega kralja Borisa, •ob vstopu v vojno na strani Nemčije in napovedi vojne Srbiji. Stambolijski, ki so ga vrgli in na najbolj zverinski način umorili sedanji bolgarski režimovci kot zavratni zarotniki, je tolikokrat rekel Beogradu: »Naši in vaši SO' grobovi, ne glejmo pa na nje, da na njih netimo maščevanje, ampak glejmo na njfe, da jih za pozneje ohranimo v enakem čustvu obžalovanja ter po sporazumu in prijateljstvu na nobeni strani novih ne izkopljemo!« — To je pokojni Stambolijski rekel upravičeno za svojo sedanjost in tudi za preteklost, ko je bil vendar radi svojega. nasprotstva do bolgarske vojne proti Srbiji cela leta zaprt in mu je glava visela na niti. Pa Beograd ga ni sprejel, ga ni niti spoznal, pohvalil ga je pa potem, ko so ga že zavratno in zverinsko umorili današnji bolgarski režimovci, ki so sedaj že drugič po svojih glavnih predstavnikih sprejeti v Beogradu. Od vsake politike, pa naj si bo ljudska ali protiljud-ska, bi človek pričakoval vsaj nekaj doslednosti, pri nas je pa tudi to pričakovanje odveč, kajti kar se na eni strani iz največjega lastnega interesa pobija,- se na drugi strani podpira. Ko režimovci sprejemajo -prve predstavnike krvavega bolgarskega režima, pa dolžijo časopisje SLS, da zagovarja nas krivično obtožujoči bolgarski režim. Zakaj? — Samo zato, ker se najostrejše obsoja sedanja krvava diktatura v Bolgariji, a se pri tem tudi povdarja, da se je poprej iz Beograda mnogo grešilo in se še greši proti bolgarskemu narodu. Pred likvidacijo samostojnih demokratov. Pribičevičeva pot Gotovo je, da samostojni demokrati niso samo v veliki brigi za bodočnost, ampak tudi med seboj razprti.. Razdor je izražen že v tem, da je iz sedanje PP vlade odletel dr. Krizman, ostal pa v njej dr. Lukinič in sicer še vedno 'kot minister pravde. Da dr. Grisogono mnogo oporeka Pribičeviču, to je pa že stara stvar, samo da si Pribičevič dr. Grisogona ne upa postaviti na hladno, kakor dr. Krizmana. Pribičeviču prede trda in zato sta zadnji' čas zopet stopila zanj v akcijo Cicvaričev »Beograjski dnevnik« in pa »Balkan.« Ta list že ponovno piše za edinstvo nacijonalnega bloka. Ena od teh vesti se glasi: Poročali smo že, da se po posredovalcih vršijo priprave za vstop samostojnih demokratov v radikalno stranko: Ta akcija se je začela že lansko leto, a je v razvoju dogodkov zaostala. Sedaj se je ■pa zopet občutila potreba, da se ustvari edinstvo nacijonalnega bloka v odbrano državnega in narodnega edinstva ter politike, ki je izražena v vidovdanski ustavi. »Balkan« s svojimi gesli : Srbi, ustavi zvesti, državo-tvorci itd., na ukupl — že od nekdaj dela teren za Pribdče-vičevo politiko in tako tudi sedaj ni treba ugibati, kdo je Inspirator vesti o »edinstvu nacijonalnega bloka.« Radikali o združitvi s samostojnimi demokrati sicer ne dajejo točnih in gotovih izjav, kažejo pa dovolj: jasno svoje stališče in mišljenje, da samostojnih ne mislijo sprejeti kot stranko, ampak samo kot posameznike. $ je šla precej časa lepo navzgor, sedaj je pa ob zidu. Ko je prišel v vlado in so malo zastareli njegovi prejšnji spori z radikali, je spretno iznesel idejo »nacijonalnega bloka«, ki se je tudi izvajala, četudi je radikali niso nikoli sprejeli. Pribičevič na vso moč sugerira javnosti, da je nacijonaini blok enotna tvorevina z enotnim ciljem, politiko in metodo. Seveda za Pribičeviča je boljše veljati za drugega šefa stranke s 160 poslanci, kot za voditelja 20 poslancev, ki so odvisni od milosti 140 radikalov. Med radikali je sicer ena skupina, ki vedno podpira Pribičeviča, a ta skupina ni v soglasju z veliko radikalsko večino. Za Pribičeviča je sedaj pót pri kraju in sedaj se mora odločiti: ali preko zida v radikalsfci tabor — na ‘kako odlično mesto seveda —, ali pa v prepad in konec, če se radikali sporazumejo z Radičevo stranko. Radikali o Pribičeviču. Zagrebški »Jutarnji list«, ki po svoji »naročiti strani« mnogo priporoča sporazum Radičevcev z radikali ter Pri-bičevičevi politiki pripisuje vso krivdo zla, pride večkrat, z izjavo kakega radikala — seveda anonimno —, ki pravi, kako razumljivo je radikalom, da Hrvati ne morejo z njimi skupaj, dokler obstoja takozvani »nacijonaini' blok«, ali dokler se radikalov držijo samostojni demokrati. Svetozar Pribičevič je svoj čas rekel, da se takoj umakne, če bi bil na poti sporazumu. Naj to obljubo izpolni, ker je bil sporazumu vedno na poti, zdaj pa še posebno. Mislimo, da bi radikali, če resno mislijo' in so iskreni, lahko že sedaj 'prisilili Pribičeviča, da izpolni svojo obljubo. politične vesti. Seja Jugoslovanskega kluba. Po zadnji skupščinski seji je imel Jugoslovanski ‘klub svojo sejo in je razpravljal o političnem položaju. Po poročilu klubovega načelnika se je razvila živahna debata, katere so se udeležili vsi poslanci kluba. Poročali so o številnih preganjanjih državnih nameščencev, ki so edini politični uspeh samostojnih demokratov v Sloveniji, in o težkem gospodarskem stanju v Sloveniji. Klub je soglasno sklenil, da bo v narodni skupščini začel z odločno akcijo proti 'krivicam, ki se godijo ljudstvu, tako proti neznosnemu navijanju davkov, proti 'kršenju občinske avtonomije, odstavljanju županov, razpustitvam občinskih svetov, preganjanju srednješolskih ■profesorjev in učiteljev; radi popolnega zastanka izvoza živine, za kar se vlada, nič ne briga, radi zanemarjanja invalidov, radi brezposelnosti, ki se v Sloveniji stfašno širi, za kar ne kaže vlada nobenega smisla, in glede vprašanj gospodarskega, socialnega in političnega značaja. Konferenca Male antante, ki se jutri začne v Bukarešti in Sinaji, bo imela po poročilu čeških in ru-munskih vladnih listov v prvi vrsti na dnevnem redu vprašanje odnošajev do sosednjih držav in to posebno Avstrije, Ogrske in Bolgarije. Zavzelo se bo tudi stališče k nemškemu stremljenju združitve Avstrije in Nemčije. I>a bi Grčijo prosila za vstop v Malo antanto, se odločno zanika po grških listih. — Naše zunanje ministrstvo je glede konference objavilo samo spored sprejemov in častnih prireditev. sem nepripravljen; njegov sprejem pri francoski vladi je pripravil samo bolgarski poslanik. Zdi se, da njegov poset ffrancoskim službenim krogom ne bo -posebno ljub. Nesoglasje v italijanski vladi. Vsled reforme vojnega ministrstva je nastal v italijanski vladi spor ter je dosedanji minister za vojno in mornarico, admiral Thaon de Revel podal demisijo. Mussolini je po novem obrambnem načrtu reformiral dosedanje vojno in mornariško ministrstvo ter ju hoče združiti v skupen resor pod imenom ministrai» vo za narodno obrambo. Obsegalo bi potem tri pododdelke: za armado, mornarico in letalstvo. Z novim načrtom je Mussolini zadel na hud odpor v vojaških in mornariških krogih; izgleda pa, da bo tudi ta njegov načrt prodrl ter mu zagotovil tudi premoč nad armado, ki mu je do sedaj bila najresnejša nasprotnica. Reaktiviranje Caillauxa. Caillaux, sedanji francoski finančni minister, je prišel v Painlevejevo vlado le izrednim potom kot priznan finančni strokovnjak. Vsled izredno^ ugodnih rezultatov zadnjih občinskih volitev v Franciji, kjer so levičarske stranke na celi črti zmagale, smatrajo Caillauxovi prijatelji, da je prišel ugodni čas, da se njegov poslanski mandat reaktivira. Proti temu bodo sigurno z vso silo nastopili nacijonalisti, zbrani v opoziciji. . Svetovna konferenca za stabilizacijo valut. Med Anglijo in Ameriko se vršijo pogajanja za medsebojno podporo angleške in amerikanske valute. Če bodo pogajanja ugodno uspela, bo skušala Amerika sklicati konferenco vseh držav, da se končno uredi vprašanje stabilizacije vseh valut. V Evropi je danes edino angleška valuta stabilna, ker se je nedavno postavila na zlato podlago. Ureditev tega vprašanja bi bila svetovne važnosti zlasti za mednarodni promet in trgovino. Po svetu. Protiboljševiška akcija Male antante. Zadnji dogodki v Bolgariji so zopet ostrašili države Male antante pred nevarnostjo boljševiške invazije. Obisk bolgarskega ministra Kalfova v Beogradu in v zapadnih državah ima glavni namen prepričati te države, da organizirajo vse uporniške akcije v Bolgariji boljševiki s pomočjo Moskve. Domneva se, da imajo boljševiki svojo centralo na Dunaju, odkoder > potem oskrbujejo svoje agitatorje po raznih državah z denarjem in propagandnimi sredstvi. Naša vlada je prva -posredovala pri avstrijski vladi, da se onemogoči delovanje dunajske boljševiške centrale. Glavno vprašanje na konferenci Male antante bo tvorila boljševiška nevarnost na Balkanu. Rumunija in Jugoslavija bodeta skušali pridobiti tudi Čehoslovaško za skupen nastop proti akciji dunajske boljševiške centrale. V Trstu se bo pa vršila internacijonalna konferenca lige za pobijanje boljševizma. Ta liga si je stavila nalogo, pobijati boljševizem z istimi j metodami, 'kot so boljševiške. Potovanje bolgarskega ministra Kalfova. Včeraj zjutraj 1 je odpotoval iz Beograda bolgarski zunanji minister Kalfov. Napotil se je preko Berna v Paris in London, na povratku pa se zopet zglasi v Beogradu. Od tu pojde najbrž v Bukarest, kamor se je mislil že sedaj odpraviti; toda radi konference Male antante je potovanje odložil. Po vsej priliki bo posetil tudi Prago.. V Paris potuje Kalfov pov- j Pedagoški teden v Mariboru Od 11. do 16. maja t. 1. se vrši v Mariboru »Pedagoški teden«, kakor smo omenili že pred 14 dnevi. Pod tem imenom je namreč zamišljena vrsta predavanj, s katerimi hoče »Pedagoško didaktiški krožek« seznaniti širšo javnost s sodobno nujnimi vprašanji vzgoje in pouka ter utemeljiti potrebo reforme vseh šol od osnovne do srednje šole. Menda je to prvi poizkus te vrste pri nas v Sloveniji, afco ne v Jugoslaviji sploh, da se hoče oživiti z sistematičnimi predavanji zanimanje vseh slojev za probleme, o katerih se običajno misli, da so shogo strokovne, notranje zadeve vzgojiteljskega poklica, a drugim da se ni treba brigati zanje. Zbuditi se hoče razumevanje za naloge in nadloge današnjega šolstva ter za težnje, stremeče po odpravi nedostatkov, ki ovirajo, oziroma celo onemogočajo uspešno delo in razmah šole, težnje, da se ustvarijo poleg, že danih naravnih tudi pravni in postavni pogoji za uresničenje nove šole, jugoslovanske delovne šole. Za vsako novo stvar pa je treba mnogo truda in trde borbe in če je še tako nujna in dobra. V takih borbah se mnogokrat ubija idealizem in zapravlja dragocena energija, ki bi rodila lepe sadove, ako je ne bi ovirale nepotrebne zapreke. Da se «odstranijo take ovire, je treba razumevanja in dobrohotnega sodelovanja vsega naroda, v prvi vrsti pa podpore -doma in staršev. To so vodilni motivi te prireditev, kateri bodo sledile ,še druge v podobnem smislu. Prédavanja so zasnovana tako, da bodo podala kolikor mogoče jasno sliko o sedanjem stanju našega šolstva, njegovih nedostatkih ter mož nosti preustrojitve. Predavali bodo priznani strokovnjaki na šolskem polju in sicer: 1. Gonilne sile šolsko.reformnega gibanja (profesor G. Šilih). 2. Reforma osnovne šole (nadzornik M. Senkovič). 3. Reforma meščanske šole kot enotne nižje srednje šole {prof. Fr. Fink). 4. Reforma srednje .šole (prof. Ivan Favai). 5. Reforma učiteljske izobrazbe (dr. Fr. Žgeč). 6. Reforma nadaljevalnega šolstva (ravnatelj D. Humek). Predavanja se vrše v prostorih »Ljudske univerze« in ’bodo s plakati še posebej objavljena. Dnevne novice. Preganjanje pijofesjorjev, ki nisp režinaovci V ljubljanskem »Narodu« je bila včeraj prvič objavljena ■vest, da je kral j na predlog ministra prosvete Pribi -Leviča podpisal ukaz, s katerim se premeščajo: profesor gimnazije v Mariboru Franc Bračun na gimnazijo \y Niš, profesor I. gimnazije v Ljubljani Evgen Jarc na gimnazijo v Tuzli in profesor II. realne gimnazije v »Ljubljani Bogomil Remec na gimnazijo v Jagodini. — OProf. Bračun je narodni socialist, profesorja Remec in Tare sta pristaša SLS in sicer je prvi podnačelnik stranske, drugi je bil pa njen kandidat-namestnik pri zadnjih volitvah. Vsi premeščeni so že stari profesorji in so službovali v vsakem oziru vzorno. — Za zahvalo se jim dela sedaj velika škoda s premešeenjem v daljne kraje, katere so režimovci za vse svoje politične nasprotnike, ali bolje rečeno za vse, ki se jim ne uklonijo, spremenili v izgnanstvo, da oni sami kot »integraler« ostanejo doma ter se s terorjem obdržijo na oblasti. — [Premestitve prihajajo polagoma, najprej eden, potem itrije itd., vmes se pa pusti precej časa, da bi strah deloval na druge uradnike ter jih pokoril dobroznani brezvestni kliki, ki ho s terorjem nadaljevala proti vsem, ki se ji brezpogojno ne podvržejo. Ta klika una na štajerskem profesorja di'. Pivka za poslanca in kot prvi se je v Mariboru oglasil njen »odlični« član s predlogom profesorskega preganjanja. Občinske volitve v sedmih občinah ob naši severni «državni meji se vršijo prihodnjo nedeljo, dne 10. maja. Izmed* sedmih občinah je v petih občinah postavljena samo lista SLS. Samo v dveh občinah in to v Št. Juriju ter ena Velki' so sestavili samosiojneži, samostalni demokrati, Radičevci in Nemci' skupno listo. V občini Sladki vrh pri Canureku je bila nemška lista radi ponarejenih podpisov razveljavljena. Shod SLS v Jarenini. Prihodnjo nedeljo, 10. t. m., ■govori poslanec Žebot na občnem zboru (krajevne organizacije SLS v Jarenini. Dve novi župniji v lavantinski škofiji. V kratkem se ustanovita dve novi župniji in sicer v Cezanjevch pri Ljuto meni in v Veliki-Polani v Prekmurju. Vse predpriprave so j že' izvršene. i Pogreb zaslužnega moža v Šmartnu ob Paki. Dne 26. m. m. je umrl v Grižah pri svoji hčerki tukajšnji častni občan Martin Pirtovšek. Prepeljan od celjskega pogrebnega zavoda v svojo tukajšnjo rojstno občino, je bil k večnemu počitku položen dne 29. aprila v svoj družinski grob ob nepričakovano veliki udeležbi občinstva. 831etni starček je bil okoli 30 let župan, ustanovitelj tukajšnje Posojilnice, gasilnega društva, dolgoleten član okrajnega zastopa in šolski načelnik. Pokojnik je imel le nekaj razredov gimnazije, a veliko nadarjenost in izrazit čut javnega delovanja v prid bližnjega. Imel je mnogobrojno družino, živel je v srečnem zakonu, obhajal zlato poroko, vse otroke lepo oskrbel. Njegov up in nada sin Martin je umrl kot novo-mašnik že leta 1895. Kot župan je držal visoko prapor svoje slovenske narodnosti in bil obenem tudi kremenit katoličan. Prijatelju petja so zapeli pevci dve lepi žalo-strnki, v imenu župnije se je poslovil od njega domači g. župnik. Naj bo delavnemu in preprostemu pokojniku Bog plačnik, a vsem njegovim številnim sorodnikom naše iskreno sožalje! O carinskih aferah beleži ugleden zagrebški list to-le: Že nekaj časa ni bilo slišati o kalci carinski aferi večjega obsega. Vse dosedanje afere so se razblinile v nič in to radi tega, ker se skoraj pri nobeni ni dala dokazati krivda trgovca. Res je, da se je večkrat dobilo pod deklaracijo volne svilo, da so bile med dvojnimi stenami zabojev skrite dragocene čipke, krivca pa se doslej le ni posrečilo iztakniti. Najbolj so vedno protestirale one tvrdke, na katere je bilo blago pod deklaracijo volne adresirano, a se je skrivala za to označbo svila; tvrdke niso hotele prav nič i vedeti p takem slučaju. Krivda se je kvečjemu zvalila na I kakega neznatnega uslužbenca pri tvrdki, ki je povzročil napačno deklaracijo brez poziva ter vednosti firme. Ker i se pravi ter glavni krivec ni dal izslediti, ni bil nobeden j 'kaznovan, carinska afera je utonila v pozabljenje, ker se j je med tem pojavila že zopet kaka nova. Nekaj čudnega \ pa vendarle je, da so bile vse carinske afere še pravočas- \ no odkrite. Doslej še nismo doživeli, da bi bila kaka tvrd- j ka prostovoljno carinarnici ovadila, da je dobila pod označ j bo volna svilo itd. Glavni krivci pri carinskih aferah so i posredovalci. Carinski posredniki so bili mogoče pred dobrimi desetimi leti na mestu v mali stari Srbiji, danes so pa naredbe carinske tarife znane vsakemu količkaj brihtnemu trgovcu. Če bi že trgovec res rabil kako posredovanje, lahko to opravi špediter. Na ta način bi se prihranil čas, trud, denar in carinska tihotapstva bi bila onemogočena. Carinski posredovalci so skoro vsi bivši cariniki in ti si privoščijo razne afere, napačne deklaracje itd., a ta-sega krivca je nemogoče izslediti. Po novi carinski tarifi bi bilo potrebno znatno znižanje, nehati bi že pa morala carinska tihotapstva. Tudi bi se moralo up el jati, da je vsak trgovec, v čegar prid se doigravajo carinske afere, za te osebno odgovoren. Ako tol se tako naredilo, bi bilo zlo carinskih afer kmalu iztrebljeno. Nesreča na Blejskem jezeru. ‘Blejsko jezero zahteva vsako leto svoje žrtve. Večinoma so to neprevidni veslači ali pa predrzni plavači V noči od torka na sredo pa se je pripetila na jezeru nesreča, kakor je že dolgo ne pomnijo. Delavci Stanko Knafl, Mirko Artel, Alojz Mihelič, Leop. Rožman in Jakob Dežman so pili v neki gostilni ob jezeru. Okrog 12. ure ponoči so se odločili, da se vozijo po jezeru v čolnu. Komaj pa so se oddaljili nekaj korakov od obale, se jim je čoln prevrnil. Vsi so bili slabi plavači in dasi-ravno so se z največjim naporom borili za življenje, se je posrečilo le dvema, Rožmanu in Dežmanu, doseči varno obalo. Ostala trojica je našla smrt v hladnih jezerskih valovih. Ponesrečencem je sicer takoj prihitelo mnogo ljudi na pomoč, toda omejiti so se morali samo na iskanje mrtvih trupel. Drugo jutro jih je našel ribič Franc Mandel. Blejčani še ne pomnijo, da bi v jezeru utonilo toliko oseb naenkrat. Trikratni morilec iz Petrovaradina ujet. Svoj čas smo poročali o trojnem umoru, katerega je izvršil v Petrovara-dinu albanski vojak Hasan Miftar. Ustrelil je dva naša oficirja in nekega ruskega polkovnika. Po zločinu je izginil ter je bilo zasledovanje brezuspešno, das:ravno ga je iskal celi bataljon vojaštva in veliko orožnikov. Te dni pa je Miftar slučajno zašel v roke orožnikov. Skrival se je v gozdovih Fruške gore, dokler ga glad ni prisilil, da se približa okoliškim vasem, dasiravno se s tem izpostavi nevarnosti, da bode zasačen. Nekemu pastirju je izmaknil zalogo živeža; pastir je to prijavil orožnikom ter jim zločinca opisal. Opis se je vjemal z osebo petrovaradinskega zločinca, orožniki so ga pričeli takoj zasledovati do Gre-gurevca, kjer so ga odkrili. Ker je (Miftar hotel bežati, mu je zastavil pot selski redar. Begunec je hotel redarja ustreliti, toda ta ga je prehitel ter ga s strelom ranil. Begunca so nato zvezali ter odpeljali v Mitrovico, kjer bo čakal na-daljne usode. Pride pred vojno sodišče, ki ga bo sigurno obsodilo na smrt. Tdagična slart mladega srednješolca. V Šibenika je povozil vlak učenca 5. gimnazije. Ivana Maialino. — (Ponesrečeni dijak se je igral s svojimi tovarši na vagonu, ki se je premikal na postaji Vrulje. V tem: hipu je prišel kondukter Živkovič ter sunil Maialino z vagona tako, da je ta padel med kolesa, ki,so ga usmrtile. Kondukter ja-je policija izročila državnemu pravdništvu. Vrnitev iz ujetništva po desetih letih. Te dni se je vrnil iz ruskega ujetništva v Osijek Josip Singer Sinkovič. Leta 1915 je prišel v rusko ujetništvo. Kot ujetnik je stopil v divizijo dobrovoljcev in se je bojeval na. Dobmdži Ko je prišlo med -dobrovoljci do razkola, je vstopil v jugoslovansko legijo in je bil tamkaj do poloma, kojega je doživela Kolčakova armada. Ko so pa v Rusiji postali gospodarji položaja boljševik! in sta se naselila v deželo red in mir, je stopil Sinkovič v službo pri rusko-amerikanski družbi, ki se bavi z eksploatacijo šum v Mandžuriji in v Kini. Ta Sinkovič se je sedaj vrnil v domovino po preteku 10 let in pripoveduje, da je po širna Rusiji1 še veliko Hrvatov in Slovencev. . ; t. Donava in Drava znatno narasli. Brodarski sindikat v Osijeku je ustavil promet med zgornjim in spodnjim mestom, kjer je Drava preveč narasla in ladje ne morejo skoz pod mostom. Drava se je dvignila- za 3 in pol metra nad normalno stanje in to v okolici Osijeka. Voda bi še lahko narastla za 1 m in še ne bi došlo do poplave, ker so nasipi zelo visoki. Prostovoljno gasilno društvo v Ponikvi namerava prirediti dne 29. juni ja veliko javno tombolo pod. znanim »Slomškovim orehom« s prav lepimi dobitki (kuhinjska oprava, oprava za spalnico, konjska oprema itd. Ker je čisti dobiček namenjen, za nabavo gasilnega orodja, prosimo vsa sosednja društva, naj to blagohotno upoštevajo in naj raje ta dan obiščejo Pon-k ovijane. Na pomoč! Borza. Italija 252.75—255.75, London 298.31-301, Newyork 61.45—62,25, Pariz 520—325, Praga 182.80— 185.20, Dunaj 865—877, Zürich 11 ,94—12.04). Dinar notira v Zürichu 8.35. Kako zavlačujejo odkup zemlje za premikal»! kolodvor na Teznem. Narodni poslanci Franjo Žebot, Ivan Vesenjak in Štefan Falež so vložili na gospoda ministra saobraćaja v zadevi odkupa zemlje, na kojem se nahaja sedaj premikalni (ranžirni) železniški kolodvor na Tezmi pri Mariboru naslednjo interpelacijo: Gospod minister! Leta 1915 je bivši avstro-ogrski vojni erar s pomočjo •politične uprave odvzel okoli 20 posestnikom — po večini delavcem in železničarjem ••— v občini Tezno pri Mariboru približno 10 ha lepe rodovitne zemlje tik ob železniškem tiru. Med lastniki se nahajata celo dve občini, n. pr. mestna občina Maribor. Na tem prostoru, kjer so se nahajale poprej same njive, so zgradili v letih 1915—16 veliki premikalni kolodvor. Bkspropriacija se dejansko ni izvršila ne pod avstro-ogrske in ne pod sedanjo državno upravo. Prizadeti lastniki zemlje so še sedaj vpisani v zem- i Ijiški 'knjigi: kot posestniki» plačevati morajo vse davke od omenjenega kompleksa zemlje. In ker je položen na tem ozemlju železniški tir, se predpisuje prizadetim celo tako visok davek, kakor od kake industrijske svojine. Še ena krivica se godi pravim lastnikom te zemlje : Od L novembra 1918 ne dobijo plačane niti najemnine. ! Brani se plačati najemnino bivša južna železnica in tudi sedanja uprave državne železnice noče nič slišati o tem plačilu. Sodišče grozi bivšim lastnikom te zemlje z visokimi denarnimi globami, ako kmalu ne uredijo vprašanja o lastninski pravici ter ne uredijo zemljiške knjige glede parcel», lei pridejo tu v poštev. Ker so prizadeti večinoma ubožni ljudje, mali posestniki, delavci in železničarji in ker so n. pr. gostilnicam« g. Oöko-tu podrli celo hišo za njegovo družino in mu odvzeli zemljo, je razvidno, da je zadeva nujna. Na opetovane intervencije pri ministrstvu saobraćaja, generalni direkciji v Beogradu in ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani smo podpisani dobili odgovor, da bo uprava državnih železnic takoj izvršila pravilno eks-pro-priučijo omenjenega zemljišča, čim bo izvršen pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani sporazum z lastniki zemlje, glede cen. Ker se je ta sporazum že izvršil, a je poteklo od tega že več mesecev in še vedno ministrstvo ni lastnikom zem lje izplačalo ne odkupnine, ne najemnine za zadnjih šest let, smo kot narodni poslanci in zastopniki' prizadetih lastnikov — med katerimi se nahajajo celo občine •— primorani, da potom narodne skupščine iščemo pravice. Radi tega si dovoljujemo staviti g. ministru saobraćaja sledeča vprašanja: 1. Ali mu je sploh znana cela zadeva glede razlastitve» oziroma odkupa zemlje za premikalni kolodvor Tezno pri Mariboru? 2. Ali vam je, g. minister, znano, kaka krivica se godi prizadetim lastnikom zemlje za prej omenjeni prostor,, katerega sedaj uporablja in ima od njega edine dohodke državna' železnica? 3. 'Kedaj namerava g. minister naročiti ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani in komitetu za bivše proge južne železnice, da izvede odkup in izplačilo za eksnro-priirano zemljo? r 4. Ali je g. minister pripravljen ne samo čimprej izplačati lastnikom dolžne svote za odvzeto zemljo, temveč tudi plačati istim najemnino od' L novembra 1918 do datuma, ko se bo izvršila zemljeknjižna prodaja prizadetih parcel? 5. Ali ste, g. minister, tudi pripravljeni povrniti interesentom vse davke, Id jih plačujejo od leta 1918 naprej' za železnico, ko je bivša južna: železnica in sedanja državna železnica imela hasek in velik dobiček od podjetja», ki teče po zemlji prizadetih interesentov? 6. Ali ste voljni kaznovati vse one činitelje pri uprävä . državnih železnic, koji so krivi, da se ta zadeva niti v 'teter več kot šest let ni rešila? - Prosimo za nujni ustmeni odgovor v narodni skup-, ščini! Iz Maribora. Mariborski' mestni kino občini ves čas, ifear ga rrfta^.. dela težave. Že lansko leto je sklenil občinski svet, naj hiše kino izročil v upravo kaki- podjetni osebi, ki bi' (gb 'dvignila in tako pomnožila tudi dohodke. Vršila so se že tozadevna pogajanja. A v odločilnem trenutku naenkrat postane g. Bahun drugega mnenja, da občina kina ne sm® dati iz rok. Socijaldemokrati so namreč kino izrabljali'. . Dobivali so namreč veliko število vstopnic za skrajno nizko ceno; govori se, da so plačali za: nje komaj četrteno. Te vstopnice so prodajali naprej svojim pristašem. Pokali ceni» seveda ni znano. Tako je moral mestni kino pomagati Bahunovim socijalistom delati reklamo za stranko. Razumljivo je torej, da je g. Raihun že lani bil tako (krčevito» proti temu, da bi občina izročila kino v upravo kaki primerni osebi. Posledica tega je bila, da je občina vsled krivde socijalistov v letu 1924 imela pri kinu okoli 51.000 din. čiste izgube. Ta velikanska izguba je letos zopet povzročila zahtevo, da naj občina, kino odda v upravo podjetni in zanesljivi osebi, ki bo posvetila vse svoje moči povzdigi tega podjetja in napravila isto dobičkanosno, «te. občini ne bo treba več nositi tako velikanskih izgub. Ridi tega je občinski svet v svoji zadnji- seji proti glasom Bah»-novcev in komunista soglasno sldenil, da nastavi za upravitelja ali poslovodjo mestnega kina g. Ivana Rogliča, M" je znan skoz in skoz kot poštenjak ter je energičen in podjeten, tako da občina mirno lahko izroči kino v njegove roke. Ako g. Ivan Roglič prevzame upraviteljstvo kina, bo odložil seveda mandat občinskega, svetnika. Da taka rešitev tega vprašanja ni po volji g. Bahunu, je popolnoma razumljivo, zato je v »Volksstimmk že začel rohneti m razsajati zoper večino narodnega bloka v mestnem svetu. Pa ne bo nič pomagalo. Bahun ne bo več izrabljal mestnih podjetij, v svoje strankarske namene. Na magistratu je treba vestno gospodariti in varčevati, da se popravijo veliki grehi; ki so jih socijalisti v zadnjih treh letih napravili v škodo mestne občine. To večina dobro ve, zato bo šla mirno svojo pot, ne oziraje se na o-bupno bevskanje »Volks stimme« in Bahunovcev, Mestno električno podjetje je zadnje leto veliko trpe- lo. Bilo je vse v neredu in trajalo še (bo dolgo, preden se bo vse zopet popravilo, kar se je zagrešilo. Povdarjamo, da je bila bilanca za leto 1923 napravljena pod vodstvom g. Kejžarja, kakor je poročal občinski svetnik Pfrimer tako površna in napačna, da se jo je moralo letos takorekoč vnovič zopet narediti. Da se ta nered v podjetju zopet odpravi, je bilo potrebno nastaviti tam zanesljivega, vestnega in veščega knjigovodjo. To je občinski svet tudi storil » ’-■ item,, da je v zadnji seji nastavil na to mesto kot knjigovodjo g. Josipa. Barle, dosedanjega revizorja Zadružne zveze v Mariboru. Demokratični listi seveda so ' izdali o tem tendencijozno poročilo, da je g., Barle imenovan ravnateljem mestnega električnega podjetja kot naslednik g. Kejžarja, in da se je g. (Kejžarja zato porinilo iz podjetja, da bi klerikalci mogli vriniti tje g. Barleta. Tako je poročalo »Jutro.«’ Kakor navadno, se je seveda »Jutro« tudi tokrat nesramno zlagalo. Zakaj se je g. Kejžarja odstranilo in moralo odstraniti iz električnega podjetja, je pač »Ju-itrovcem natančno znano, in mislimo, da je veliko bolje ;! za »Jutrovce« in Kejžarjeve pristaše, ako tukaj o tem ne razpravljamo. Zato je najbolje, da so »Jutrovci« s Kejžarje! lepo tiho in naj bodo zadovoljni, da tudi drugi o njem nič ne govorijo. Laž pa je tudi, da bi bil g. Barle imenovan ravnateljem električnega podjetja. Kejžar res je bil ravnatelj z visoko plačo, a bil je' slab ravnatelj. GL Barle .pa bo moral biti samo knjigovodja, ki bo imel v razmera s Kejžarjem zelo -nizko plačo, ker nastavljen je kot knjigovodja in ne kot ravnatelj. Mestno električno podjetje ne rabi- raznih’ ravnateljev, pdč pa krvavo potrebuje resnih delavcev. Dobro bi bilo, da bi Se poročevalci »Jutra« in »Tabora« drugokrat obrnili za pojasnila na demokratske občinske svetnike, ki jim je resnica pač dobro znana, pre-' den pošljejo v svet iažnjiva poročila. Celo dir*, Vekoslov Kukovec se javno izraža proti preganjanju profesorjev in drugih državnih nameščencev po Žerjavovcih. Iz vrst pr istašev mariborske JDS smo dobili zaupno poročilo, da sta dr. Kukovec in dr. Pipuš z vso odločnostjo obsodila preganjanje iskrenih rodoljubov Ribariča in Bračuna. Na drugi strani tudi izvemo, da so duše informacij, ki jih dobivata Žerjav in Prihičevič, znani Člani vodstva SDS: Lipold, Strmšek, Reisman in Špindler. Mariborski mestni uslužbenci, posebno nižjih kategorij prosijo sl.-občinski svet: Usmilite se nas in ne odtegujte nam z novo pragma tiko naših dosedanjih dohodkov. Če se posameznikom odtrga 200 do 400 dinarjev mesečno, bo to z,a nje usodepolno. Prosimo večino obč. sveta, naj dosedanjim uslužbencem pustijo vsaji dosedanje dohodke. Določila nove pragmatike naj se strogo izvajajo za novo sprejete mestne uslužbence. Seja okrajnega odbora SLS v Mariboru za IV. okraj (Koroško ipredmestje) se vrši v petek, dne 8. -maja t. 1., v Društveni sobi Koroška cesta št 1, Začetek točno ob 6. uri zvečer. Velika veselica, ki. jo priredi Društvo za zidanje nove cerkve Sv. Magdalene v Mariboru se vrši v nedeljo, 17. maja v gaju podoficirske, inženerske šole tik Maribora. Začetek ob 3. uri popoldne. Veselični prostor se nahaja v di vnem parku tega zavoda. Pro,štor je od vseh strani obkoljen z drevoredi, tratami in livadami. Lepšega prostora za ljudsko veselico ni moči najti, nego je la krasen gaj (bivše kadetnice). Veselični odbor je sinoči določil vse podrobnosti za veselico. Sodelovalo bo več godb, pevski zbori, priredili se bodo vsakovrstni "šotori, srečolov itd. Na veselični prostor bodo vozili iz mesta avtomobili. Cela župnija, da celo mesto se pripravlja na to veliko veselico. Mariborski sanatorij bo prodan. Sanatorij bratov Tavčarjev v Krčevini pri Mariboru je last Kreditne banke. Kreditna banka bi sanatorij rada prodala in je že bilo več tozadevnih pogajanj. Najbolj resen kupec je dr. Kraighar iz Ljubljane. Do kupne pogodbe med banko in Kraigherjem bo' gotovo prišla. Sanatorij je m Maribor potreben in i j. se bo tudi obnesel v gmotnem oziru, ako ga bo vodila kaka res prvovrstna zdravniška moč, do katere bi imeli bolniki zaupanje. Avtomobil pogorel. Včeraj se je pripetila lastniku avtomobila in izvoščeku g. Vidmarju težka nezgoda. Ko se je peljal s svojim, avtom po cesti med- Pesnico in Kungoto, se mu je nenadoma vnel motor ter eksplodiral. V hipu je bil. ves avto v plamenu in Vidmarju se je komaj posrečilo, da je nepoškodovan skočil z voza. Avtomobil je popolnoma zgorel: na cesti je ostalo le ožgano in zverlženo železno ogrodje. Ker je imel gospod Vidmar avto zavarovan, ne trpi posebne škode. Pevsko prosvetni večer, ki ga je priredila v četrtek, 30. aprila t. L v dvorani Zadružne gospodarske 'banke kot IV. in obenem zadnji prosvetni večer v tej sezoni IVosvetna zveza v Mariboru, je značil hkrati tudi višek glede sporeda in njegovega izvajanja. Poleg tega pa je Ink) pri polni dvorani udeležencev — med njimi zopet mestni župan g. dr. Leskovar z gospo soprogo in drugi odličneži — naravnost svečano razpoloženje kakor je redkokedaj pri takih prireditvah. Med prvimi pozornostmi všega večera je bila umevno koncertna pevka sopranistinja gdč, Regina Mihelič iz Zagreba, ki je s svojim res ljubkim in izšolanim glasom zapela vseh petero pesmi — Zajčeve Na gondoli, Vir, Lastavice, Volaričevo Dekliško tožbo in Klaičevo Tiček in tičica —- š takim razumevanjem in z dovršenostjo, da je zadovoljila tudi zelo kritična ušesa, šel je glas po dvorani, da bi morala gospodična s svojim glasom bol j v javnost in v ospredje, ker povsod bi bila sprejela z veseljem, mnogi pa bi jo radi slišali in videli celo na našem odru. Vsekakor pa ne smemo pozabiti šteti gdč. Mihelič v dobro in pohvalo to, da se je tako radevolje odzvala prošnji Prosvetne zveze in nastopila pri prosvetnem večeru, za kar so ji gotovo hvaležni poslušalci in zveza sama. želimo le: v prihodnji sezoni na svidenje. Nič manj pohvale in hvaležnosti pa ne gre gospodu Milku Bedjaniču, ki. je spremljal petje z vso spretnostjo na klavirju, dasi ie-ta ni bil ravno dobre kakovosti, kar se je zlasti opazilo pri solo, ki ga je prav dobro .igrala gospodična Štubelj. Omeniti moramo še baritonsolo g. Gračnerja H., ki bo z nekaterimi popolnitvami lahko zelo dober pevec. S tem je bil pevski del večera končan. Drhigi, planinski del ni bil nič manj zanimiv. Središče je bilo dobro zasnovano predavanje g. ■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H 9®“ Novocfoile "Ä® originalnoangleško sukno modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Fr. Mastek» Glavni trg 16. di’. A. Vebleta o slovenskem planinstvu in predavanje številnih skioptičnih slik slovenskih gora, katerih posamezne so se res kar blišča le v svoji lepoti. Povedati se vsega tega ne da, videti je bilo treba. Pravo planinsko razpoloženje pa še je povzdignil moški zbor z J. Aljaževo pesmijo »O j Triglav, moj dom« in orkester z £e znanim dobrim igranjem V. Parmove parafraze na A. Nedvedov »Nazaj v planinski raj«. Spričo tega. kar nam je nudila pri letošnjih prosvetnih večerih Pro-: svetna zveza v Mariboru, nam je bilo kar hudo ob j sklepni besedi njenega I. podpredsednika g. Iv. Prijatelja, ki je povedal, da je vsaj do 1. oktobra 1. 1. teh lepih večerov konec. Vendar tem rajši pa se bomo odzvali njegovemu vabilu, da bomo posecali v prihodnji sezoni take večere stalno in še v večjem številu, prepričani, da nam bo nudil vsak prosvetni večer tako dovolj pouka, kakor tudi pravega umetniškega užitka. — (Op. ur. Vsledi zadržanosti poročevalca, objavljamo poročilo šele danes.) »Pedagoški teden v Mariboru. Kakor je bilo že javljeno, se vrši v dneh od 11. do 16. maja t. 1. v veliki kazinski dvorani »Pedagoški teden«, kjer bodo priznani1 strokovnjaki razpravljali o reformi našega šolstva. Predavanja se vršijo v večernih urah (začetek ob 19.45) in so namenjena najširšim krogom: staršem, vzgojiteljem, in sploh vsem, ki se na kakršenkoli način pečajo z vzgojo. Po vsakem predavanju se vrši diskusija, ki bo vsakomur omogočala, da izrazi svoje mnenje ali da stavi primerna vprašanja. »Pedagoški teden« v Mariboru. Spored predavanj »Pedagoškega tedna«, ki se vrši od 11. do 16. maja t. 1. v veliki kazinski dvorani dnevno ob 19,45 uri: V ponde-ljek, dne 11. maja: Gonilne sile in glavne smeri šolsko-reformnega gibanja. (Gustav Šilih.) V torek, dne IS. maja: Reforma osnovne šole. (M. Senekovič.) V sredo, dne 13. maja: Reforma meščanske šole. (Fr. Fink.) V četrtek, dne 14. maja: Reforma srednje šole. (Ivan. Favai.) V petek, dne 15. maja: Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr, F. Žgeč.) V sobotoj dne 16. maja: Reforma nadaljevalnega šolstva, (Drag. Umek.) Izredni občni zbor članov, trgovskega gremija se vrši v soboto, dne 9. maja 1925 v Gambrinovi dvorani v Mariboru s sledečim1 dnevnim redom: 1. Otvoritev .obe. zbora. 2. Ustanovitev bolniške blagajne samostojnih trgovcev pod okriljem tgremija in potrditev pravil. 3. Volitev blagajniškega odbora, in sicer: predsednika, podpredsednika in 7 odbornikov ter predsednika in dveh članov v nadzorovalni odbor. 4. Sistemiziran j e bolniškega upravitelja. 5. Sklepanje o na daljnem članstvu gremija v Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani ali o izstopu iz nje. 6. Slučajnosti, V slučaju, da bi ta za 19. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje drug občni zbor ,ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Opozarja se pa, cla je za ustanovitev bolniške blagajne s prisilnim pristopom vseh gremijalnih članov potrebna tričetrtinska navzočnost vsega članstva. Družabni klub v Mariboru priredi v nedeljo, dne 10. maja t. 1. ob lepem vremenu zlet na Sv. Duh. Zbirališče udeležencev je na Glavnem kolodvoru, čas odhoda: zjutraj. Tem polom vabi vodstvo kluba vse kršč. soc. organizacije, da se pridružijo zletu. Sv. maši prisostvujemo na Sv. Duhu. Prijatelji lepe narave in poštene družabnosti, pridite! Društvo katoliških mojstrov v Mariboru je imelo skupno z Obrtno; zvezo za mesto Maribor dne 6. maja občni zbor. Bil je zelo dobro obiskanrNa zboru je govoril o go-j s-podarskem položaju poslanec Franjo Žebot. V odbor* J obeh organizacij so bili izvoljeni obrtniki ih mojstri iz vseh delov mesta in to najboljši in zavedni možje. Prvo veliko javno tombolo priredi v nedeljo, cine 10. t. m. ob treh popoldne, v slučaju slabega vremena pa dne ■ 17. t. m., na Glavnem trgu v Mariboru podružnica Osred-! njega društva nižjih postnih in brzojavnih uslužbencev S krasnimi dobitki in sicer: 1. tombola: oprema za spalno ’ sobo, vrednost 6000 din.; 2. tombola: ženski šivalni stroj, i vrednost 4500 din.; 3. tombola: moško kolo znamke- Ne-j ger. vrednost 3600 din.; 4. tombola: kuhinjska posoda, i vrednost 2000 din.; 5. tombola; 4 kubične metre buko-5 vib drv, vrednost 800 din.; zraven tega je 10 petvorlc, ! 25 četvoTk, 100 terni, 150 amb. Zatorej vsi dne 10. t. m. j ob treh popoldne na Glavni trg, poskusite svojo srečo. ! Dobitki so izloženi na Grajskem figu v oknu združenih j mizarjev. Občinstvo se opozarja, da ob izvršitvi tombole i naj ne meče naokoli kartone, kar je strogo zabranjeno, in 1 bo v slučaju, da bi kljub opominu kdo metal, policijsko ! kaznovan. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Pevsko društvo »Luna« priredi kakor običajno tudi le-! tos pomladansko veselico s koncertom ter drugimi zaba-i vami in sicer dne 7. junija na vrtu »Lovskega doma« nad j tremi ribniki v Krčevini. Opozarjamo že danes na to prh-: reditev, ki obeta biti po vsebini, kraju in času ena naj-! lepših. Mladinska prireditev v prid Podmaldka društva Rde-! čega križa v Mariboru se je vršila v nedeljo, dne 3. t. m., popoldne v narodnem gledališču v Mariboru. Spored so tvorile pevske točke in pravljična igrica »Pri mamici je raj.« Prireditev se je ponovila v sredo, dne 6. t. m. in se bo na splošno željo ponovila še enkrat v nedeljo, dne ID. t. m., popoldne. Gotovo bo tudi tedaj poset predstave, posebno z ozirom na občinstvo izven Maribora, ugoden, že zato, ker gre čisti dobiček v tako blag in ohčekoristen namen. Prvi sestanek perutninarjev iz Maribora in iz okolice radi prireditve razstave, ki se vrši meseca oktobra t. 1. v Maribora, bo prihodnjo nedeljo, dne 10. maja, ob 3. imi popoldne, na vrtu g. Ernesta Birtič, gostilničarja pri mestni klavnici ob brodu, pri slabem vremenu pa v posebni sobi. Obenem si bomo ogledali njegovo perutnino z golobi vred. Dobrodošle seveda tudi naše gospodinje-perut-ninaripel Dijaška kuhinja v Mariboru vabi vse svoje člane in prijatelje k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši v sejni dvorani Narodnega doma v Mariboru, v petek, dne 8. f. m., ob 18 U uri. Narodno gledališče. Repertoar*; Danes v petek, dne 8. maja: Zaprto. — Sobota, dne 9. maja: Zaprto radi koncerta Glasbene Matice. — Nedelja, dne 10. maja: »Marta«, kuponi. Afeli svet naših očetov. Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. Prevod iz italijanščine. 7 II. poglavje. Na pragu novega življenj,a. »Lopov!« je škripal z zobmi don Franco, ko je stopal po stopnicah v svojo sobo. »Avstrijski osel!« Znašal se je nadi Pasottijem. ker se ni mogel nad staro materjo, in s sika vri besede »avstrijski« si ni dal samo duška svoji jezi, ampak je sikajoč obenem okusil neko slast in zadoščenje. Ko je prišel v sobo, ga- je bila jeza že minila. Vrgel se je v naslonjač, ki je stal pred širokoodprtkn oknom. Gledal je na otožno jezero, zavito v popoldansko .meglo, in na samotne gore, tam v ozadju jezera. Globoko je vzdihnil. 0, kako dobro se je počutil tu, sam, kakšen blažen mir, kako čisto drugačen zrak od onega v salonu, kako ljub zrak, poln njegovih misli, njegove ljubezni! Začutil je silno potrebo, da bi se res vdal, tem mislim; in te so ga res tudi takoj vzprejele ter mu zapodile iz glave obe Carabellijevi, Pasotti ja. staro mater in ne-umnega carinika. Misli, njih več? -Ne, bila je ena sama misel, spletena iz ljubezni in razuma, iz bojazni in veselja, iz toliko sladkih spominov in hkrati iz trepetajočega pričakovanja. Zakaj nekaj slavnostnega se mu je bližalo in v senci te moči naj bi ga doseglo. Franco je pogledal na uro. Bilo je tričetrt na štiri, še sedem ur. Dvignil se je in se s prekrižanimi rokami naslonil na okno. Še sedem ur in pričelo se bo zanj novo življenje,. Razen par oseb, ki se bodo udeležile dogodka, ni vedel niti Frak, da se bo to noč, proti enajstim, don Franco Ma iron i- poročil z gospodično Luiso Rigev. Gospa Terezija je bila pred nekaj časom cisto odkritosrčno prosila Franca, na j se vda žel jam svoje stare matere ter se zdrži obiskov v njeni hiši: naj Luteo pozabi. Tej-je bilo pa tudi čisto prav, da se z ozirom na odločnost rodbine Maironi in ugled njene matere prekine vsak viden stik; ni pa dvomila o Francovi zvestobi in o lem, da je ž njim že na večno zvezana. Franco je študiral v tem času pravo, skrivoma, ne da bi, stara mati za to vedela. Hotel se je posvetiti kakemu meščanskemu poklicu in postati popobioma samostojen. Tedaj pa je gospa Terezija po tolikih razburljivih dogodkih zbolela za srčno boleznijo, ki se je koncem avgusta 1851 zelo naglo poslabšala. Franco .ji je pisal in jo prosil, naj miu dovoli, da jo vsaj vidi, če že ne more izpolniti »'svoje dolžnosti, da bi ji stal ob strani«. Gospa je mislila, da lega ne sme dovoliti, in mladi mož je bil ves obupan. Povedal ji je, da smatra Luizo za svojo nevesto pred Bogom in da Ito prej umrl, nego bi jo pustil. In. ker se je uboga gospa čutila vsak dan slabšo in je videla hčerkino bodočnost tako negotovo, videč pa tudi mladeničevo tirino voljo, je srčno želela, da bi se poroka, če se že mora, izvršila čimprejc. Z največjo naglico so vse pripravili s pomočjo župnika iz Castella in brata gospe Rigev, inženerja Ribera iz cfrie, ki je bil nastavljen pri c. kr. uradu za javne naprave v Comu. Sklenili so to-le: poroka naj se izvrši tajno: Franco ostane pri stari materi, dokler ne bo nastopil ugoden trenutek, da bodo markizi vse priznali. Franco je zaupal v pomoč škofa Benaglia v Lodi, starega prijatelja rodbine. Toda stvar mora biti prej izvršena. Za slučaj, če bo markiza, ko izve, še bolj trda, kar je bilo zelo verjetno, se mlada poročenca z gospo Terezijo vred nastanita pri stricu, iniženčrjfu Riberi v Orii. Ribera je bil samec in je že sedaj vzdrževal rodbino svoje sestre; sprejel bo potem še Franca kot svojega sina. Sirite „Našo Stražo"! PALMA kaučuk podjetniki in podplati 'MmmmammMnmBBBBBsmmmumulimn in sffBwtwwgMBirwiaHiiwi1 inafcn—aEEi •vzdržijo vsako vreme, so prožni in Iigijenični. Birma se bliža. Vsled prenovljenja lokala prodajam po tovarniških cenah vse vrste ur, zlatnine, srebrnine itd. Popravila 'svoje stroke izvršujem točno irr poceni z jamstvom. Lovrenc Stoječ, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8. 182 Prima Dürkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Maribor, Krekova ulica 14. 103 Kolje, dvàmetersko in navadno flosarsko, proda ali zamenja za vino: Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. Razglas. Vodstvo naše ekspoziture v Mariboru, Slovenska ulica št. 13, je s 1. majem 1925 prevzel g. I. Simčič. Prejšnji vodja g. Ig. Nadrah je izstopil iz službe. „SL A VIJ A« jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani. domača ŽARNICA TOVARNA VOLTA** MARIBOR Jajca za podlaganje štajerskih in sulmdolskih kokoši, čiste pasme, se dobijo vedno pri F. Greiner, Maribor, Gosposka ulica 2. Razpošiljanje po pošti. 214 ! -■ Birmska darila vsake vrste, kakor ure, zlatnina in srebrnina najcenejše pri tvrdki F. KNESER, MARIBOR, Aleksandrova cesta 27 preje A. Kiffmann. m a a s a e a a a a a m Popolnoma varno naložite svoj denar pri KREKOVI POSOJILNICI V MARIBORU reg. zadr. z neom. zav. K «boška cesta št. 1 prji cerkvi sv. Alojzija. Sprejme vsako, tudi najmanjšo vlogo. Obrestuje zelo ugodno, večje vloge pa po dogovoru. — Uradne ure:' ; sobota: 15.-r-17, — nedelja: 10—12. El S a a fa a a a a a a E ■ iFil itDmaiiiNNoeaatiHamiN» {CEMENTI fflPNOlal f TRAVERZE\ ■ m vse vrste železnine H po najmžji ceni se ® dobi na drobno in debelo pri tvrdki : Ivan Koražiia jjj trgovina z železnino Maribor ■ H 1 P » h S-» u B » m « ■ • ■ Aleksandrova cesta 42 g ■ Meljska cesta 1. g tA.IIXHAirXHA.HXH3aiAIIA.HX1 iCTgiigiigB*yiigireireiigira Pletene vrtne garni-Inre in stojala zi netljice ima v največji zalogi 160 BALOH Maribor, Gosposka ul. 15 rvr j m I rva m m m M Inserirajf e ! POPRAVILA MEHANIK IVAN LEGAT specialist za pisarniške stroje MARIBOR samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št. 434. liailllBBlRIB Predno odpotujete preskrbite se z potnimi kovče ki, kasetam?, nece-sari, torbami, listnicami, nahrbtniki i. t. d. Vse to dobite v veliki izberi in zmern’h cenali samo pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesti 13. - Telefon 20? m se Mama sr. Cirila y Marinom IZ a poljske; kpiže si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 85 cm veliki po 550 D. 75 cm veliki po 800 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D. Stenski kpiži z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D. 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D. Stenski kr»iži s. kovina sto podobo stanejo v. raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi kpiži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, ?>0 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, is< kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru, it ¥ * Za obilo dokazov toplega sočutja povodom prerane smrti našega nepozabnega soproga, očeta itd., gospoda Jakobi nadzornika, drž. železnic in občinskega svetnika, kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo na njegovem zadnjem potu izrekamo tem ipotoni vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo gospodu načelniku višj. nadz. Dobovišeku, gosji. .Županu dr. Leskovarju in občinskemu svetu, pevskemu zboru VDrave«, vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem pokojnikovim prijateljem in tovarišem. Maribor, dne 7. maja 1925. 215 Žalujoči rodbini Majerič ih Lovrečič. ■M MlIMlir am •*V5 kV |kV*Vl M ki Zadružna gospodarska banka d. d ran m Podrašnica v Maribora. § ' § gjqpr y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. S m Izvršuje vse bančne posle najkulantnejel — Kajvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. 1 PeuMftšženi proialalec urdBk awìtmwmm raaer® rk' r ^ I r V r -i, r E I j . r.k j r_^ i r;n i m m , m i rm^ ; Tisk Tiskarne sv. Cirila v’Mariboru. Odgovorni urednik: Januš Goleč. fi m fT V "V* i ^ V ^ VI ^ ^ I ^ i K* ! T-l i f-'! K. KIK ! ITa I >.i : * AI k’i i %Ta i Ca 1 k‘i 1AD^ j 1 ab^ ! I . Izdaja konzorcij »Naše Straže«,