plačam p gotovini.
Leto XVII.. št. 137
Ljubljana, torek 16. junija 1936
Cena t Din
Upraviustvo; t-juDijtuuk, t\ narijeva uUca 6. — Teleton St UViZ, 3122. 3124, 3125, 3126T inseratm oddelek: ujuoijana, Selen-Durgova UL S. — Tei. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
6t LL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
SL — Telefon št 190 itaCuru pri pošt. Cek. za vodili: Lijub-l;|ana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien St t05.241.
Krasna nedelja
V nedeljo je bil lep dan. Sonce je sijalo na vso Jugoslavijo. In tik ob prehodu iz pomladi v poletje nam jie pri-roda podarila svoj prvi topli in prijetni praznik. Smemo ga biti veseli tudi v nacionalnem oziru. V Subotici blizu madžarske meje so pričeli sokolski dnevi pokrajinskega zleta z nastopom naraščaja. 15.000 mladih Sokoličev je ob ogromnem navdušenju zbranih množic posvedočilo svojo predanost jugoslovenski misli in svojo zvestobo sokolski ideji. V srcu Šumadije v Gruži se je vršil žup-ni sokol-ski zlet, ki je združil v znamenju iste misli krepko seljaško omladino v prelepi jugoslovenski manifestaciji, pri nas pa so korakale po celjskih in ljubljanskih ulicah strumne vrste mladih in starih Sokolov, in pred tisoči gledalcev predvajane vežbe so pokazale lepe rezultate sokolskega dela. Ljubljanski župni zlet se je vršil še v znaku posebne posvetitve: naša najstarejša sokolska župa je dobila kraljev častni prapor.
Časi, v katerih živimo, so težki. V nacionalnem delu pritiska marsikatera depresija. Hudo je za vsakdanji kruh in proti ideji, ki jo nosi Sokolstvo, se zbirajo mnogi nasprotniki. Zato pa je tem čistejši užitek gledati, kako si je jugoslovenska ideja očuvala vso svojo svežino. Marsikaj, kar je prej iz računa in koristoljubja korakalo v njenih vrstah, se je naglo umaknilo. Ali tem strumnejši so postali koraki sokolskih čet, tem odločnejša je volja sokolskih delavcev in tem jaeja je samozavest mladih in starih, ki sledijo zastavi narodnega edinstva.
Še posebej naj poudarimo, da je v nedeljo naša Ljubljana zopet enkrat pokazala svoj pravi obraz. Na zunaj so jo hoteli sicer prebarvali, ali kadar treba reči iskreno besedo, takrat Ljubljana spregovori in posvedoči, da je in ostane napredna in jugoslovenska. Prisrčne simpatije, ki so jih včeraj izkazovali Ljubljančani sokolskim četam iz ljubiš ke župe, tisočgiava množica, ki je napolnila popoldne sokolski stadion, so
:azi, ki ne trpijo nobenega demantija,
>rav tako je bilo v Celju. V tej nekdaj do zob oboroženi nemški trdnjavi, kjer je v starejši generaciji bilo sokolstvo nosilec borbenega slovenstva in odpora proti potujčevanju, so v nedeljo sokolske čete iz naših delavskih in industrijskih revirjev, s plodovi tih savinjskih polj in iz siromašnih hribovskih predelov med Pohorjem in Kumom ter ob izviru Savinje visoko dvigale jugoslo-venslko zastavo. To so zdravi, razveseljivi pojavi, žive priče globoke ukoreni-njenosti nacionalne misli in prepričevalna svedočanstva, da je nobena sila ne more izruvati.
V Brežicah so v nedeljo zborovali zastopniki slovenskega trgovstva. Posvetovanja sigurno niso imela značaj vesele manifestacije. Časi so hudi. Gospodarska stiska jemlje mnogokrat voljo do dela in temni poglede v bodočnost, f
KAKO SE BO ODLOČILA ANGLIJA
Chamberlainov protisankcijski govor vzbuja vedno večje zanimanje v javnosti in je povzročil ostro časopisno polemiko
Navzlic
vsej ostrosti svojih sodb o prilikah in dogodkih, pred katere je postavljen naš trgovski stan, je skupščina njegovih zastopnikov v polni meri ohranila svoje dostojanstvo. In kar je še važnejše, po-svedočila je polno solidarnost slovenskega. trgovca v obrambi legitimnih interesov, a tudi njegovega ugleda in njegove časti. Pri tem pa smemo reči, da je zbor delegatov enega od naših najuglednejših in najbolj vplivnih stanov stvori! svoje zaključke v trdnem prepričanju, da samo pravilna jugoslovenska politika, ki ne spušča z vida občih državnih in narodnih interesov, a pri tem ne zanemarja. vprašnj poedinih krajev in poedi-nih stanov v duhu splošne nacionalne solidarnosti, more prinesti Jugoslaviji tudi gospodarsko ozdravljenje.
Da, jugoslovenska ideja je zaščitnica in nada vseh, ki znajo misliti in ki ne dopustijo, da zdrav instinkt samoohranitve podleže zagrizenosti, strasti ali pa enostramosti partijsko-političnih računov. V Mariboru, na naši severni meji, so se v nedeljo zbrali naši emigranti okrog tolminske zastave. Resnično simbolična svečanost! Le če so v jugoslovenskih rokah, so znaki naše nacionalne svobode in neodvisnosti tudi v trdnih rokah.
Vrsta naših ugotovitev bi bila povsem nepopolna, ako ne bi pri tej priliki opozorili na sličen pojav, ki ga vidimo na kulturnem in gospodarskem polju, tudi v naši jugoslovenski politiki, ^oročila o banovmskih skupščinah JNS in o pripravah za njen konrres nam dokazujejo, koliko dragocenega, konstruktivnega nacionalnega elementa je združenega v tej politični organizaciji. V najtežjih prilikah se vrši reorganizacija Jugoslovenske nacionalne stranke, ki so jo politični nasprotniki z vsemi sredstvi kritike in klevete, demagogije in strahovanja skušali razbiti in uničiti. Toda program, ki ga ta stranka nosi, težko in odgovornosti polno delo, ki ga je izvršila, a tudi mnoga svetla imena mož, o katerih po-
London, 15. junija, o. Notranji politični položaj v Angliji je postal zaradi Cham-berlainovih izjav včeraj in danes zelo resen- Antisankcijski krogi, ki so te dni tri-umfirali in se sklicevali na to. da je za njihovo tezo že večina vlade, so danes razširili celo govorice, da bo Eden prisiljen podati ostavko; obenem pa so pristaši sankcij sprožili napad proti Chamberlainu in vse kaže, da ®o v notranje-polltičnem pogledu dosegli tudi znaten uspeh. Chamber-iainove izjave so sedaj enostavno degradirali na izraze zasebnega mnenja.
Vladno glasilo »Daily Telegraph« odločno naglasa, da o kakem nesoglasju med olani angleške vlade ne more biti govora. Kar se sedaj dogaja v angleškem kabinetu, so samo priprave za novo mednarodno politično akcijo. Člani vlade se absolutno strinjajo v vseh zunanje-političnih vprašanjih. Vlada bo sedaj skušala doseči.:
1.	Či m prejšnjo Likvidacijo sankcijskega eksperimenta.
2.	Obnovo političnega sodelovanja z Italijo, na podlagii katere bo mogoče spet povečati mednarodno politično zaupanje v Evropi. Vsekakor je treba priznati, pravi list, da je sankcijska politika doživela popoln neuspeh. Na drugi strani se mora računati, da bo prišlo v Franciji do notranjih političnih trenj, in da končno Angliji ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da še enkrat verjame Mussolini j evim izjavam, po katerih ne bo nikdar ničesar napravil v
škodo angleškim interesom.
Po mnenju »Dailv TelegTapha« bo moral tudi Eden sam končno uvideti potrebo te nove smeri v a^leški kontinentalni politiki. List pristavlja, da je bilo vladti vse to jasno, še preden je Chamberlain podal svojo znano izjavo, v kateri se je zavzel za ukinitev sankc:j-
Tudi Francija 9i želi ul.inriftev sankcij proti Italiji iz čisto notranjih razlogov, noče pa sama predložiti takega predloga. V ostalem je pričelo tudi v Londonu prevladovati mnenje, ki se je že pred mesecem dni pojavilo v Rimu in Berlinu, da namreč sedanja Francija ne more biti več odločilni faktor v Evropi. To je z drugega vidika tudi vzrok, zakaj Nemčija še vedno ni odgovorila na angleška vprašanja in zakaj se je postavila na stališče. da sedaj sploh ne more biti govora o pogajanjih za ureditev najvažnejših evropskih problemov-
Svojo novo politiko namerava angleSka diplomacija izvajati že na bližnji konferenci v Montreuxu, na kateri bodo razpravljali o znanih turških zahtevah za ponovno utrditev turških morskih ožin. Te konference se bodo, kakor kaže, udeležili zastopniki Italije, ki v Ženevi formalno noče imeti z niloomer nikakega opravka, dokler se ne ukinejo sankcije in prizna status quo v vzhodni Afriki. V Montreuzu bodo Angleži poskušali pridobiti Italijane za ponovno sodelovanje pri reševanju evropskih problemov. Angleški admirailski svet je skle-
nil poslati v Montreujc posebno veliko delegacijo. ki ji bo načeloval sam minister za vojno mornarico Samuel Hoare. Sporedno diplomatsko akcijo bodo Angleži razviili tudi v Ženevi o priliki zasedanja sveta in skupščine Društva narodov, kjer se bodo zavzeli za ukinitev sankcij proti Ltaliji in za sklenitev srednjeevropskega Locarna. Kaikor sodijo konservativni listi, je pričakovati, da bo spričo teh načrtov vlada prav lahko pregazila opozicijo v spodnji zbornici, ki se pripravlja za novo ofenzivo proti njej.
Opozicijski lisrti, pa tudi vladna glasila kakor »Times«, ki so še zmerom zvesta Edenovi sankcijski politiki, niso enakega mnenja kakor »Daily Telegraph«. Po njihovem mnenju v vladi vendarle ni popolnega sporazuma o smernicah angleške kontinentalne politike. Politični prijatelji lorda Halifaxa, ki velja za Edenovega najožjega diplomatskega sotrudnika, odločno Razglašajo, da se morajo sankcije proti Italiji nadaljevati Anglija se mora z Nemčijo neposredno sporazumeti, da bo Italiji odkrila pogoje za diplomatski mir. Halifax ee na vse načine trudi, da bi Chamberiaina podrd in izločil iz vlade na enaik način, kakor se je zgodilo meseca novembra z ministrom Hoare jem.
Chamberlainovi ljudje proze, da bo finančni minister rajši sam odstopil in kot član spodnje zbornice za počel odločno akcijo proti sedam jd navionalrei vladi ki naj bi jo
Izhaja vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—
Za inozemstvo Din 40.—
0
(Jrednldtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
nadomestila čisto konservativna vlada. Vsekakor ga bo pri tem podpiraj tudi Hoare.
Zagonetno zadržanje Nemčije
V zvezi s splošnim razvojem mednarodne politike v Evropi se angleška javnost čim dalje bolj zanima tudi za zagonetno zadržanje Nemčije, ki noče odgovoriti na angleška vprašanja. Politični krogi sodijo, da se NTemci pripravljajo za novo akcijo, ki je pa ni mogoče podrobno dognati. Bržkone bodo že v bližnji bodočnosti nastopili s konkretnimi zahtevami na koloni jalnem področju-Prav ta skrivnostna nemška politika sili Anglijo, da razčisti položaj, ki je nastal zaradi abesinske vojne in napravi konec neodločnosti, ki jo kažeta Eden na eni in Blum na drugi strani in ki vedoo bodj stopnjuje nervoznost v Londonu-
Eden bo Imel v kratkem ekspoze o zunanji politiki
London, 15. junija. w. V odgovoru na vprašanje v spodnji zbornici je izjavil Eden, da bo v kratkem podal ekspoze o zunanji politiki, v katerem bo obrazložil stališče angleške vlade glede na skupno akcijo, ki jo je treba uvesti na sejah DN v času od 26. do 30. junija.
London, 15. junija. AA. Velika debata o sankcijski politiki se bo vršila, kakor so danes razglasili v spodnji zbornici, v četrtek. Na razna vprašanja, ali bo britanska vlada pristala na ukinitev sankcij in omejitev področja DN, je Eden odgovoril samo to, da britanska vlada žeH, da bi se debata o zunanji politiki vršila čimprej. Eden je dalje dejal, da bo pri tej priložnosti pojasnil perspektive zadržanja britanske vlade do raznih vprašanj.
Splošna rudarska stavka
v Belgiji
Van Zeelandova vlada je zadela ob svojem nastopu na stične težkoče kakor Blumova v Franciji
Bruselj, 15. junija, d. Stavkovno gibanje v Belgiji se čimdalje bolj širi. V okolici Liegea stavkajo delavci v premogovni, kih, kovinski in električni industriji. Tudi v Cockerellovih tovarnah v Liegea je stavka že popolna. Rudarji so davi proglasili splošno stavko. Pozivu k stavki so s rudarji odzvali skoro brez izjeme. §tevilo stavkujočih rudarjev je doseglo 115.000. V kovinski industriji sitavka že okroglo 25.000 delavcev. V pristanišču v Anversu traja stavka dalje. Do resnih spopadov doslej ni prišlo nikjer. Pričakuje se, da se bo v najkrajšem času začela tudi stavka v tramvajski služba.
Notranji položaj se čim dalje bolj poslabšuje. Obstoji nevarnost splošne stavke v vsej Belgiji. V vseh industrijah terjajo
delavci povišanje mezd. V Brislju so zelo vznemirjeni zaradi poslabšanja položaja, ker je stavka v rudarski industriji izbruh nila v trenutku, ko je prevzela oblast nova Van Zeelandova vlada.
Minister za delo De Lattere je imel po radiju govor, v katerem je naglašil, da je vlada sprejela v svoj program obvezno zavarovanje brezposelnih, 5% zvišanje podpor za brezposelne, znižamje starostne meje za dosego pokojnine v industrijah z nezdravimi in posebno težkiml delovnimi razmerami, omejitev delovnega časa pod 48 ur na teden v težki industriji ln posebno nevarnih industrijskih panogah, zvišanje kupne moči množice in izposlova-nje plačilnih dopustov.
Italijanski militarizem
Nove odredbe fašistične stranke za vzgojo prebivalstva
v utilitarističnem duhu
imrtna kazen za sabotažo
Odločni ukrepi angleškega vrhovnega komisarja v Palestini proti arabskim upornikom
Jeruzalem, 15. junija. AA. Angleški vrhovni komisar je objavil odlok, po katerem 6e sleherno teroristično dejanje kaznuje s smrtjo ali dosmrtno ječo. Predvsem velja to za teroriste in vstaše, ki bodo streljali na angleške vojake ali uporabljali bombe, v borbi proti drugim ljudem aili pa povzročiili z njimi kakršnokoli gmotno škodo. Enako bodo kaznovani v smislu tega odloka tndi oni, ki bodo razdirali ceste in dTuga prometna sredstva. Pokrajinski komisarji so pooblaščeni, da kaznujejo z globo vse vasi in občine, katerih prebivalci se poslužujejo terorja za dosego svojih namenov. Obenem bodo smeli v bodoče zapleniti tudi njihove premičnine in nepremičnine. Tudi kraji, katerih prebivalci bi kaikorkoli podpirali upornike in ne izpolnjevali odredb angleških oblasti, bodo kaznovani na sličen način.
Židovski lisiti pozdravljajo sklep vlade, s katerim se poostrujejo posamezne odredbe kazenskega zaikonika- Arabske uporniške čete še vedno napadajo žedezniške
proge m ce6rte. Napadle ©o tudi že več židovskih vasi.
V	Jeruzalemu so snoči aretirali nekega Zida, pri katerem so našli veliko količino komunističnih letaikov. Po poročilu iz Transjordanije so angleške mandatne oblasti izgnale iz teh pokrajin večje število Židov, ki so bili znani komunistični agitatorji
V	zadnjih 24 urah so Arabci uničili približno 80 oralov nasadov dinj in lubenic Obenem so poškodovali okrog 3.000 pomarančnih dreves.
Hudi spopadi med Arabci in angleško vojsko
Jeruzalem, 15. junija, o. Danes je prišlo v bližini židovske kolonije Tel Josef ob vznožju gore Tileak do hudih spopadov med Arabci in angleško vojsko. Angleži so uporabljali lahke topove in težke strojnice. Arabci so se umaknili šele, ko sta jih pričeli bombardirati dve angleški vojni letali. Po prvem porazu so se zopet zbrali in napadli vas Ajuhoro, kjer pa so bili prav tako odbiti.
Ruždi Aras na poti v Montreux
Carigrad, 15. junija. w. Turški 7.unanji minister Ruždi Aras je odpotoval zvečer na konferenco v Montreuxu. Vožnjo bo v Beogradu prekinil za en dan. Ostali člani turške delegacije, 40 strokovnjakov in pomožnih moči, so odpotovali v Montreux že davi.
žrtvovalni predanosti in častivrednosti je ves narod uverjen, so stranki očuvali zvestobo jugoslovenskih ljudi sirom domovine. In sedanja reorganizacija dokazuje, da ji je navzlic pogreškam in ne-dostatkom ostal skoro neokrnjen kader najboljših elementov jugoslovenske orientacije v našem narodu. Moč ideje, M jo nosi stranka, je jačja, nego vsaka sovražna sila in ker stranka ni osnovana, da služi nekim partijskim ciljem, nego hoče biti samo organizacija zvestih služabnikov jugoslovenske misli, zato sta tuidi njena moč in avtoriteta nepremag-
m.
Dr. Schacht v Sofiji
Sofija, 15. junija. AA. Semkaj je prispel guverner nemške državne banke dr. Schacht. Na letališču so ga pozdravili guverner bolgarske Narodne banke in druge ugledne osebnosti.
Atene, 15. junija. AA. Dr. Schacht je pred svojim odhodom h Aten izjavil novinarjem, da njegov obisk na Grškem ni imel nobenih političnih ciljev, ker je govoril i srrškimi merodajnimi krogi samo o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Grčijo.
Pariz, 15. junija, o. Pariški politični in gospodarski krogi kažejo izredno zanimanje za potovanje nemškecra ministra za narodno gospodarstvo dr. Schpchta po Balkanu. Kakor zatrjujejo, bodo francoski gospodarski krogi nemudoma stopili v stike z angleškimi in skupno z njimi izdelali nove načrte za izmenjavo blaga in kapitala na Balkanu, da bi tako onemogočili nemško akcijo, ki hi lahko rosno ogrožnln an<rle?ke in francoske interese v jugovzhodni Evro-E*.	--
Milan, 15. junija o. Ta se je danes sestal nacionalni svet fašistične stranke, v katerem so člani vrhovnega fašističnega direktorija in vsi pokrajinski tajniki stranke. Svet je zasedal pod vodstvo mnamestnika generalne ga tajnika stranke Serene. Na zasedanju so bili med drugim sprejeti naslednji sklepi:
1.	Vsem vojakom in prostovoljcem, ki so sodelovali v abesinski vojni in niso člani fašistične stranke, se ponudi častna izkaznica stranke.
2.	Utrdi se vojaški duh fašističnih mladinskih organizacij in se v vseh glavnih pokrajinskih mestih zgrade mladinske vojašnice. Obenem se med Člane teh organizacij razdeli 100-000 pušk.
3.	Fašistični režim to tudi v bodoče skrbel za italijansko deco. Letos bo odposlanih 700 tisoč otrok v počitniške kolonije. Vlada bo vse te otroke zavarovala proti nezgodam in boleznim.
4.	Delo fašističnih organizacij po deželi se mora zelo ojačiti.
Na seji je šef generainega štaba fašistične milice sporočil, da je od 15. maja do 1. junija v smislu sklepa direktorja stran-
ke vstopite v fašistično milico 530.000 novih članov iz vrst fašistične stranke. Skupno z onimi, ki se še vpisujejo, bodo novi miličniki razvrščeni v 77S bataljonih fašistične milice, ki se bodo v kratkem nanovo ustanovili.
Nov žitni režim v Italiji
Rim, 15. junija o. V BeneSkt palači je bila pod vodstvom Mussolinija seja stalnega žitnega odbora. Kmetijski minister Ro66oni je poročal o stanju žetve, ki bo po dosedanjih poročilih mnogo slabša kakor lanska. Odbor je sprejel vse potrebne sklepe, da se žitni režim v Italiji izpopolni na ta način, da se vse žito odkupi in trgovina z žitom ter moko monopolrzira, da bi se uredilo skladno razdeljevanje žita in moke po deželi. Pridelovalcem bodo plačevali žito po 108 do 123 lir za stot Plačila se bodo izvršila v obrokih. Prehrana prebivalstva in predvsem vojske se bo regulirala pod vodstvom korporacijskega ministrstva*
Francija mora skrbeti sama zase
Strasbonrg, 15- junija o. BivSi vojni minister Fabri je imel v Strasbourgu na nekem zborovanju govor, v katerem je poudarjal, da se mora francoska vojska nemudoma reorganizirati in vse sile pomnožiti. To je potrebno na eni strani zaradi silne vojaške moči nove Nemčije, na drugi strani pa zaradi nevarnosti, da mnoge države, ki eo bile doslej v tesni zvezi s Francijo, izpremene
svojo zunanjo politiko. To poslednje predstavlja za Francijo še večjo nevarnost, kakor je nemška. Francija bi se lahko nekega dne našla osamljena obdana od samih sovražnikov. Zaradi poslednjih dogodkov Francija ne more računati na angleško pomoč, prijateljstvo z Italijo pa je skoraj že popoino-ma pozabljeno.
Gospodarske konference Male antante
Praga, 15. junija, d. Dne 23. t m. se bodo sestali v Pragi gospodarski eksperti Male antante, ki bodo razpravljali o možnosti ojačenega gospodarskega sodelovanja v srednji Evropi v smislu načrta dr. Hodže. Gre za izvedbo dela, ki se je pričelo že v početku leta in ki je bilo medtem izpopolnjeno z ugotovitvami v državah Male antante. Na podlagi teh ugotovitev naj bi se sedaj izdelal skupen načrt o gospodarskem prometu med državami, ki ao zainteresi-
rane v Podunavju. Pričakujejo tudi, da se bodo v bližnjih dneh pričeli tozadevni razgovori z državami, ki so podpisale rimski pakt
V pričetku prihodnjega meseca se bo t Bukarešti sestal gospodarski svet Mate an-tnate, ki bo na svojem zasedanju obravnaval vse gospodarske probleme, ki so biH načeti na poslednjem zasedanja sveta r Pragi.
Titttlescn o misiji Francije
Bukarešta, 15. junija. AA. Rumunski zunanji minister Titulescu je priredil da nes obed na čast francoskemu poslaniku D'OrmesBonu, ki so se ga udeležili tudi predsednik vlade Tatarescu. osebje francoskega poslaništva in druge ugledne osebnosti. Tiitulescu je imel pri tej priliki govor, v katerem je poudaril pomembne vrline markija d'Ormessona kot človeka in diplomata in dal izraza iskrenemu ob. žalovanja vseh krogov v Romuniji zaradi njegovega odhoda Govoreč o francosko. rumunskem prijateljstvu je med drugim dejal:
Stojimo na strani Francije, ker smo prežeti z mislijo o nedeljivosti miru in vemo, da dela Francija neprestano za mi-rotvorne sporazume <f korist vseh držav. Stojimo na strani Francije zato, ker vemo. da je nasprotnica vojne tn da se ne misli zateči k vojni niti tedaj, če bi prišlo do resnejših zmed v mednarodnem življenju.
Nato je Titulescu nastopil proti nekaterim skeptikom ki mislijo, da se Francija ne čuti več zadosti močna, da bi mogla stopiti na čelo vseh držav, pri jate _ Ijic mini. Med drugim je poudaril;
Ce v nos, ki poznamo zgodovino franeo-slave, ki pa smo vendarle tujci ,ne more biti takšnih sumov, kako bi mogli biti v srcu Francozov samih, v katerih žl_ lah se vendar pretaka kri tista, ki so r stoletjih ustvarila m daili svetu tal«) dragoceno zapuščino ki jo danes imenuje, mo nesmrtno Francijo!
Markiz D'Ormes©on se je zahvalil Tifbo. lesou, predsedniku vlade Tatarescu in dr_ žavnemu podtajniku Radulescu za podporo, ki sta mu jo vedno izkazovala pri izvrševanju njegovega poslanstva. Na koncu svojega govora je nazdravil kralja Karohi n.
Poslanik se je popoldne odpeljal v Pariz. V začetku prihodnjega meseca se bo vrnil v Bukarešto, da izroči kralju Karolu svoja odpoklicna pisma.
Kriza švedske vlade
Stockholm, 15. iunija. w. Vlada je podala ostavko. Kralj je poveril sestavo nove vlade voditelju agrarne stranke Pehrssoau, ki £ maadat tudi «greyeL
Moderno In primitivno vojskovanje
Vzroki italijanskega uspeha v Abesiniji
Folmilijonska italijanska vojska, ki je okupirala Abesinijo, je sedaj v glavnem izvršila svojo nalogo ter »e že pripravlja njena delna demobilizacija, odnosno dislokacija njenih sestavnih delov na druge točke novega rimskega imperija. Na podlagi poročil in materiala, ki je do sedaj na razpolago, je že mogoče potegniti prvo surovo bilanoo celokupnih vojnih operacij na abasinskem bojišču na obeh straneh sovražne fronte.
Glavna in največja skrb italijanskega ▼ojnega vodstva je bila. kako oskrbovati prodirajočo vojsko 3 hrano in vojnim materialom, ko se bo enkrat oddaljila 100 km od svoje izhodne baze ter poslednje železniške odnosno ladijske postaje. Naloga je bila tako težka, da so mnogi vojaški strokovnjaki, posebno angleški, napovedovali, da je italijansko vojno vodstvo brez težkih izkušenj in žrtev ne bo moglo izvršiti. Potek dogodkov pa je pokazal, da so se v svojih naziranjih prevarili in da je italijansko vojno vodstvo naravnost mojstrsko rešilo ta najtežji problem abesinske ekspedicije, o čemer smo že pisalL Glavna zasluga za to pripada italijanskim avtomobilskim, trenskim in pionirskim četam, ki so izvršile naravnost nemogoče podvige.
Izhodni točki italijanske abesinske ekspedicije sta bili pristanišči Masaua za severno in Mogadiscio za južno armado. Obe pristanišči ležita kakih 800 km zračne črte od Adis Abebe. Radi tega je moralo italijansko vojno vodstvo iz nič ustvariti dve novi oporišči pri vpadnih točkah na abesinsko ozemlje. Na severu si je izbralo mestece Asmaro, ki je bilo pretvorjeno v veliko vojno taborišč« a stotinami skladišč. Tu so se zbirale tekom mesecev italijanske čete, ki so prihajale z vlakom, peš ali na avtomobilih ter se pripravljale za vpad v Abesinijo, ki se je izvršil 3. oktobra lanskega leta, ko so prekoračile mejno reko Mareb in krenile proti Adigratu, Aksumu in Adui. Prvi sunek ee je ustavil južno od teh mest, kakih 150 km od izhodne baze v Asmari Dasi bi bili takrat Italijani lahko prodirali naprej proti notranjosti Abesinije, so Se ustavili in utrdili ter pričeli graditi z mrzlično naglico ceste od Asmare proti tem trem novim oporiščem. Sprva je ležala vsa preskrbovalna služba na ledjih mezgov. Z izgraditvijo cest so se mezgi umaknili avtomobilom, ki so kmalu napolnili preko noči zgrajena skladišča v vseh treh mestih s hrano in vojnim materialom. To je bila najbolj kritična doba prvega italijanskega sunka. Ako bi takrat udarili Abesincl na Italijane ter jim pretrgali zveze z zaledjem, bi italijanske čete ostale v nekaj dneh brez hrane in vojnega materiala Abesinci so se pa držali pasivno ter samo opazovali kretanje italijanskih čet. Medtem so bile ceste v Aksum, Adi-grat in Aduo gotove in skladišča toliko napolnjena, da je lahko zapovedal maršal de Bono drugi sunek, ki se je ustavil za črto Makale—Abi Addi in reko Takaze. Bilo je to 8. novembra 1935. S tem sunkom je bila fronta pomaknjena znova za 60 km proti jugu.
Na tem položaju je našel italijansko Vojsko maršal Badoglio, ko je prevzel 28. novembra vrhovno poveljstvo nad italijanskimi četami v Abesiniji. Po njegovem prihodu je nastopil zastoj italijanskih operacij, ki so ga mnogi v Evropi tolmačili zelo črnogledo. Stari maršal pa je molčal in gradil ceste, utrjeval italijanske postojanke in postavljal na odločilne točke fronte težko artiljerijo in čakal. Poznavajoč razpoloženje Abesincev, je vedel, da bodo v svojem primitivnem junaškem razpoloženju
prej ali slej navalili frontalno na italijanske utrjene črte ter izkrvaveli pod srnrtno-
nosnim ognjem modernega avtomatskega orožja. Ni se prevari! Dne 2o- januarja so navalili Abesinci z največjim junaštvom na italijanske postojanke ter jih jurišali z golimi bajoneti skozi štiri dni do 25. januarja, ko se je definitivno zlomila njihova ofenzivna moč na moderno utrjenih in brez pomoči težke artiljerije nezavzetnih italijanskih postojankah. Cvet abesinske vojske je obležal tiste januarske dni pred italijanskimi žičnimi ovirami. Med preostalimi Abesinci pa je pričela vidno upadati borbenost in vera v zmago abesinskega orožja. Nastopila je demoralizacija med abesinski-mi odredi in voditeljem abesinskih armad na severni v fronti ni preostalo drugega, kakor odrediti umik ter pričeti z reorganizacijo svojih vojsk.
Maršal Badoglio, ki je bil sijajno poučen o položaju sovražnika, je sedaj udaril po zbeganih sovražnikih z vso silo ofenzive moderno oborožene vojske. Sledil je udarec za udarcem. Pod težkimi sunki so se zrušile v nič vojske rasov Mulugete. Kase in Sejuma. V kratkem je bil zdrobljen tudi odpor vojske rasa Imra Ostala je samo še vojska ob jezeru Ašangi, ki ji je poveljeva' sam neguš. Po vroči in krvavi bitki, v kateri so se Abesinci borili naravnost z obupno hrabrostjo, je bila razbita tudi ta poslednja ovira na poti proti Adis Abebi.
S tem je bilo urejeno tudi vprašanje preskrbe prodirajoče vojske z vojnim materialom, ker ga sploh ni več potrebovala. Za razganjanje bežečih in maloštevilnih še se branečih abesinskih oddelkov so zadostovale količine streljiva, ki eo ga ime]e prodirajoče italijanske kolone s seboj. Glede prehrane pa tudi ni bilo treba posebnih priprav, ker so se za jezerom Ašangi prebile italijanske kolone že v pokrajine, ki so toliko bogate na poljedelskih pridelkih in živini, da se lahko v njih vojska na licu mesta preskrbuje z življenjskimi potrebščinami.
Celoten pregled poteka italijanskih vojnih operacij dokazuje manjvrednost abesinskega vojskovanja, ki je pustilo Italijanom, da so postopoma prodirali v etapah, mesto da bi se dvignilo k odločilnemu spopadu v trenutku, ko so bili Italijani na enem izmed svojih štirih pohodov od preskrbovalnih baz. Namesto, da bi napadali Italijane, ko so prodirali proti črti Makale—Abi Addi—reka Takaze so Abesinci čakali, da so se utrdili na tej črti in jih napadli šele, ko so že osigurali svoje zveze z zaledjem ter utrdili svoje položaje. V prvem slučaju bi bil danes položaj na abesinskem bojišču najbrže povsem drug in bi italijanske čete ležale danes še vedno ob reki Takazi. Abesinska vojska bi bila še nedotaknjena ter imela tekom petih mesecev deževne dobe dovolj časa in prilike, da se pripravi za zimsko kampanjo.
Dočim so bili Abesinci na severni fronti brez človeka, ki bi mislil strategično in taktično pri izvajanju njihovih vojnih operacij, pa je na jugu uspel turški general Vehib paša zadržati maršala Grazianija pri njegovem prodiranju proti Adis Abebi. Ta je namreč lepo čakal z vojsko rasa Nasiba italijansko vojsko v utrjenih postojankah pri Sasabani, oddaljenih 175 km od izhodne baze Grazianijeve vojske v Gorahaji. Ko niso italijanske čete uspele v prvem navalu osvojiti dobro utrjenih postojank ras Na. sibove vojske, so bile po nekaj tednih prisiljene, da so ee same umaknile, ker je bilo njihovo vzdrževanje in pr eskrbo van j e s hrano in vojnim materijalom preko oga-denske puščave tehnično neizvedljivo.
Banovinska skupščina JNS v Novem Sadit
V nedeljo dopoldne se je vršila v Novem Sadu pod predsedstvom senatorja inž. Da-ke Popoviča banovinska skupščina JNS za dunavsko banovino. Glavni govornik je bil senator Jovan Banjanin, ki je govoril o nalogah in ciljih JNS. Mnogi bi radi stranko proglasili kar za protidržavno. Ti ljudje ne vidijo komunistične nevarnosti, pač pa nevarnost JNS, ki se je vsa žrtvovala za državno edinstvo. Združena opozicija je proti jugoslovenskim nacionalistom, ker je proti jugoslovenski misli. Na shodih pa nima korajže to priznati in pravi, da je proti nam, ker smo baje proti demokraciji. Toda to, kar počno oni po svojih shodih, m ni-kaka demokracija in v svojih organizacijah so uvedli absolutizem poedinca. Združena opozicija obeta narodu, da bo sklenila neki sporazum in da bo izvedla ureditev države, ki bo zadovoljila vse. Toda gospodje ostajajo samo pri besedah. Do danes se samo sestajajo, razgovarjajo in posvetujejo, o sporazumu pa še vedno ni ne duha ne sluha. To zaradi tega, ker so postavili vse svoje delovanje na slabe temelje. Navzoči delegati so posebno živo odobravali zaključek govora senatorja Ba-njanina, ko je pribil: »Naše pokolenje ne sme pokvariti tega, kar so ustvarila stara pokolenja. Jugoslavijo moramo čuvati in očuvati. Kadar je v vprašanju svoboda naroda, tedaj stoji svoboda Jugoslavije nad vsemi svobodami. Vse svobode morajo služiti samo Jugoslaviji in kar njej ne služi, je protinarodno in razdiralno.«
Naslednji govornik je bil bivši minister dr. Svetislav Popovič ,ki je obširno govoril o nalogah jugoslovenske državne politike. Z velikim zanimanjem so sprejeli tudi govor bivšega narodnega poslanca in gospodarskega strokovnjaka dr. Slavka' šečero-va, ki je govoril obširno o naši gospodarski, davčni in finančni politiki. Zadržal se je tudi na delovanju naših zavarovalnic ter temeljito obdelal afero »Feniksa« M«to so govorili še Milan Marjanovič iz r "vca, dr. Milan Popovič., senator Mr Dra-govič in dr. Stefanovič iz Sremske Mitro-vice. Končno bila soglasno sprejeta lista novega bane kega odbora s predsedni-
kom, senatorjem inž. Dako Popovičem, ki jo je predlagal bivSi novosadski župan dr.
Branislav Borota.
Udeležba na bonovinski skupščini je bila odlična in med navzočimi so bili možje najuglednejših imen vse banovine.
Senator Daka Popovič o JNS
V novosadskem »Danu« je napisal bivši novosadski ban senator inž. Daka Popovič daljši uvodnik o nalogah jugoslovenskih nacionalistov in ciljih JNS. »Jugoslovenskim nacionalistom ni cilj in namen stranka, nego jugoslovenska misel. JNS je v bistvu samo zbor borcev za jugoslovensko misel, ki hočejo jak, edinstva in ponosen jugoslovenski narod. Jugoslovenski nacionalisti hočejo tako Jugoslavijo, kakršno si je zamislil največji Jugosloven in njen pravi tvorec ter Uedinitelj. V preteklosti smo ponovno doživeli, da niso razumeli veličine jugoslovanske misli tisti, ki so bili v prvi vrsti poklicani, da jo izvajajo v življenju naroda in države. Ti ljudje so veliko misel naše nacije samo zlorabljati kot sredstvo, da se priklopljejo oblasti in vladanja. Po tragični smrti kralja Uedinitelja so vstali med narodom politiki, ki jo poskušajo proglasiti kot zablodo. Jugoslovenski nacionalisti, zbrani v okrilju J>NS jasno in javno izpovedujejo svojo nieomajno vero, da je jugoslovenska misel osnovna misel naše države in našega naroda
študijsko potovanje železničarjev po Nemčiji
Beograd, 15. junija, p. Ta mesec bo odpotovala večja skupina naših železničarjev v Nemčijo, kjer si bodo ogledali vse večje nemške železniške tovarne in delavnice. Odhod je določen za prihodnji četrtek.
Beležke
Seja banovinskega izvršnega odbora JNS
V nedeljo se je vršila v Ljubljani pod predsedstvom dr. Janka Rajarja seja ba-novinskega Izvršnega odbora JNS. Zastopani so bili vsi srezi. Senatoria dr. Kra-mer in Pucelj sta podala politično, poslo-vodeči podpredsednik dr. Pirkmajer pa organizacijsko poročilo. V obširni debati se je razpravljalo o pripravah za kongres JNS in o poživitvi dela v strank'" a Ji organizacijah po srezih. V tem pogledu so bili storjeni primerni sklepi. Udeležba na kongresu JNS iz dravske banovine obeta biti prav lepa
Spopolnitev preiskave proti zaprtim poslancem
Državni pravdnik pri sodišču za zaščito države je vrnil vse preiskovalne spise v zadevi atentata na predsednika kr. vlade dr. Stojadinoviča preiskovalnemu sodniku. Aktom je priloženo spremno piumo, v katerem prosi državni pravdnik preiskovalnega sodnika, naj zasliši še neke priče ter razišče še nekatere nepojasnjene momente. Ko bo preiskovalni sodnik zaključil svojo naknadno preiskavo, bo državni pravdnik izdelal obtožnico.
JRZ bo rešila tudi hrvatsko vprašanje
. Glasilo JRZ za primorsko banovino »Država« objavlja uvodnik o binkoštnem kongresu Radikalske zajednice izpod peresa nekega hrvatskega delegata, ki priznava, da je bilo na kongresu Hrvatov zelo malo, a so bili zato tem bolj zadovoljni, ko so se vračali domov. Vsi so se vračali prežeti spoznanja, »da je samo JRZ v stanju rešiti vsa aktualna vprašanja predvsem pa hrvatsko. Nobena druga stranka ne bo mogla rešiti tega težkega problema. Motijo se tisti, ki mislijo, da bo dr. Maček rešil hrvatsko vprašanje s svojo politiko in taktiko. Bojimo se, da dr. Maček s svojo politiko samo še boli komplicira to težko vprašanje in da mu daje drug pomen, kakor ga ima stvarno. Dr. Maček je izločil hrvatsko vprašanje iz sklopa ostalih vsedržavnih vprašanj in ga radi tega ne bo mogel pravilno rešiti.« Kakor je JRZ upotila tudi problem demokracije in gospodarske obnove, tako je ona kompetentna tudi za hrvatsko vprašanje. Treba le počakati — eno za drugim.
Zanimive metode
Poloficielno glasilo »Vreme« piše: »V zadevi požarevske železnice so bile zaslišane že vse priče. Pred sodiščem se ni pojavil doslej samo še g. dr. Stanko Švrljuga, ki bi mogel dati kot tedanji finančni minister dragocene podatke o »jamstvih amerikan-skega trusta,« ki je dobil tako povoljno koncesijo. Toda njega ni in ga ni! Vsi pozivi, naj se zglasi kot priča pri preiskovalnem sodniku, se vračajo v Beograd iz Zagreba s pripiskom: Nikjer ga nil — Nekateri trdijo, da je g. dr. Švrljuga v inozemstvu, drugi vedo zopet povedati, da je v tuzemstvu. V prvem in drugem slučaju bi mogel g dr. Švrljuga zvedeti iz listov, da ga išče sodišče. Seveda, če sploh čita časopise. Medtem pa se prav lahko pripeti, da ga naši časopisi sploh ne bodo več zanimali...«
Dr. Švrljuga ne spada med nasprotnike režima, proti katerim je včasih vsako sredstvo dobro. Pri proračunski razpravi v senatu je v fin. odboru branil vladine predloge ter se je pridružil vladinemu »delovnemu« klubu. Kolikor smo informirani, se nahaja dr. Švrljuga v Karlovih Varih na zdravljenju ter se misli skoraj vrniti v domovino.
Metode gotovih beograjskih listov so prav zanimive. Dosedaj še ni nobeden izmed njih trdil, da je dr. Švrljuga v železniški aferi kompromitiran. Navzlic temu namigujejo, kakor da bi bil bivši finančni minister nekam — pobegnil. Pri tem pa sodišče, ki ga je povabilo kot pričo, kakor tudi vsaka redakcija, ki se zanj zanima gotovo brez vsake težkoče in v najkrajšem času poizve, kje se dr. Švrljuga nahaja. Končno je to mož, katerega stanovanje v Jugoslaviji je znano, ne pa morda potepuh nesramnega bivališča, ki ga je treba kurendirati...
Prečiščevanje
na Hrvatskem
V	nedeljo se je poklonilo nekaj tisoč Zagrebčanov ter kmetov iz zagrebške okolice spominu pokojnega hrvatskega voditelja dr. Ante Starčeviča v Šestinah. Zbrano množico je pozdravil v imenu dr. Mačka bivši narodni poslanec dr. Josip Pernar, ki je obširno slikal dslovanje pokojnega dr. Starčeviča kot predhodnika današnjega se-ljaškega pokreta. Med njegovim govorom je nekdo zaklical v masi: »Živela kmetsko-delavska fronta«. Ta klic pa je močno ner-viral dr. Pernarja, ki je takoj reagiral: »Kdor želi med nami snovati neke fronte, naj se odstrani. Hrvatom je danes treba največje sloge. Vsa hrvatska politika se mora voditi na seljaški osnovi.«
V	istem smislu je govoril v Zagrebu intimni prijatelj dr. Mačka, narodni poslanec Žiga Scholl, ki je priporočal zagrebškemu meščanstvu, naj podredi svoje posebne interese splošni hrvatski narodni politiki, ki more biti samo seljaška. Ta politika je dovolj širokogrudna ter vedno vodi račune tudi o interesih meščanstva. Prav tako se mora podrediti vseobči narodni politiki hrvatsko delavstvo, ki mora vedeti, da je dejal dr. Maček: »Zemlja bodi kmetova, tovarne pa delavčeve.« Končno je govoril dr. Scholl tudi o potrebi neodvisnega hrvatskega lista, ki bo pisal to, kar hrvatski narod želi in hoče. Radi tega je dolžnost vseh, da kupujejo in naročajo »Hrvatski Dnevnik«, ki je »naš list« m kt mu daje smernice predsednik dr. Vladko Maček. Treba ga je z vsemi silami podpreti z naročnino in inserati, ker bi bila sramota, da ne bi imelo 6 milijonov Hrvatov vsaj enega neodvisnega lista. Kakor se zatrjuje v Mačkovih krogih, je »Hrvatski dnevnik« že dosedaj potegnil na sebe velik del naročnikov »Jutamjega lista« in »Obzora«.
Jugoslavija —
* evropski finalist
v tekmah za Davisov pokal — Včeraj sta bila na Dunaju odigrana še zadnja dva singla v našo korist — Končni
izid je 4 :1 za Jugoslavijo
Dunaj, 15. junija.
Zaradi avstrijske zmage v doublu je bilo
zanimanje Dunajčanov za današnji 6ingle ogromno. Postaviti so morali še eno tribuno tako. da jih je bilo skupno 5. Še nikdar ni bilo na Dunaju pri tenisu toliko gledalcev in so bili potolčeni vsi rekordi. Današnjemu srečanju sta med drugim prisostvovala na častni tribuni tudi naša slavna rojaka Tino Patiera in Svetislav Petrovič.
Vse je utihnilo, ko sta pričela Palada in Metaxa. Metaxa je serviral, vendar je ga-mes pripadel Paladi, ki je nato odločil še svoj servis sebi v prid in vodil 2:0. Avstrijec je po napeti borbi, kjer se je zlasti odlikoval s svojimi smashi, stanje izenačil. Tako se je boj nadaljeval vse do 6:6. tu pa je Palada odvzel Metaxi servis in dobil zatem še svoj te«- s tem prvi set z 8:6.
V drugem setu je Palada že v začetku krepko pritisnil in kmalu vodil 3:0. Metaxa je sicer popravil na 3:1. vendar je Palada spet povišal na 4:1. Avstrijec je sedaj zbral vse sile in zmaniSal na 4:3. se je pa tako izčrpal, da je moral naslednja dva gamesa prepustiti Paladi. Jugosloven je torej po drusrem setu vodil 8:6. 6:3.
Tretji set je bil spet v znamenju ljute borbe. Metaxa, ki je tipičen double igralec, je tekel po vsakem svojem servisu k mreži, moral se je pa zaradi Pnladinih lobov vedno vračati k best črti. Prvi games je dobil Palada 1:0, Metaxa pa je s sijajno igro pri mreži prešel v vodstvo s 4:1. Jugosloven je sicer zmanjšal na 4:2. toda oba naslednja gamesa sta spet pripadla Metaxi, ki je odločil set s 6:2 za sebe. Sledil je odmor.
Oba igralca sta prišla na igrišče popolnoma sveža in nadaljevala v nezmanjšanem tempu. Do stanja 3:3 sta dobila svoje servise. nato pa je Metaxa, bodren od publike, dobil tri zaporedne gamese in set s 6:3. Stanje setov je bilo torej 2:2 in je bil potreben še odločilni peti set.
Palada je v odločilnem setu pokazal vse svoje sijajne taktične vrline. V četrtem setu je čuval svoje sile in je sedaj presenetil nasprotnika z izredno 6vežostjo. Servis je odločil zase in vodil 1:0. Metaxa je po svojem servisu hitel k mreži, toda Palada ga je z dolgimi žogami prisilil, da se umakne na best črto, kjer mu Avstrijec ni bil kos. Vodi Palada 2:0. Metaxa odvzame po ogorčeni borbi Paladi servis in zmanjša na 2:1.
Sledi izenačenje, na kar dobita do stanja 3:3 vsak svoj servis. Zlasti razburljiv je
bil boj, ko sta bila oba igralca pri mreži in sta si pošiljala žoge na kratko razdaljo. Palada postavi s svojim servisom na 4:3, odvzame servis Metaxi in vodi 5:3. Meneč, da ima že zmago v rokah, je nato nekoliko popustil, Metaxa mu je odvzel servis in stanje je bilo 5:4. Ker je sedaj serviral Metaxa, se je splošno smatralo, da bo izenačil. Palada je odprl vse registre in pv-šiljal dolge plasirane žoge iz kota v koi ter odločil odločilni games za sebe. Končno stanje je bilo torej 8:6, 6:3, 2:6, 3:6, 6:4 za Palado, ki je s tem priboril Jugoslaviji dragoceno tretjo točko in odprl pot v evropski finale z Nemčijo, ki je premagala Irsko s 5:0. Borba je trajala skoraj 3 ure.
.Jugoslavija vodi torej s 3:1 in bo igrala finale proti Nemčiji v Zacrebu. Ker naslednje srečanje Punčec — Baworowski ni bilo več važno, je savezni kapetnn dr. Malančee odredil, da igra namesto Punčeca Kukulje-vič. hoteč f tem čuvati sile naših zastopnikov za odločilno srečanje r Nemčijo.
V drugem današnjem singlu, ki je bt] po Paladovi zmagi samo še formelnega pomena, je nastopil proti Baworowskemu namesto Punčeca Kulculjevič. V današnji igri je bržkone pod vtisom že dobljene zmage ohranil mirne živce vse do kraja in po sijajni igri v petih setih nnagal nad nasprotnikom. Posamezni seti so se končali: 5:7, 6:4, 1:6, 6:2, 6:3. (Po kon. čanih tekmah so se razširile verzije, da je bila ta zadnja partija prijateljska ln s« je točka računala v prid Avstrije, kar pa ni točno. Op. ur.)
Z veliko zmago nad avstrijskim tenisom so si naši teniški igralci utrli pot do ene najvažnejših teniških tekem v Evropi, do finala v evropskem pasu za Davisov pokal. Kakor je ves naš šport v primeri z velikimi narodi prav za prav še v povojih, tako je posebno mlad naš teniški šport, ki pa je kljub temu dosege] v kratkem času svojega razvoja to zavidljivo višino. Naši nasprotniki v zaključnem evropskem srečanju so mojstri Nemci, ki so seveda t tej borbi veliki favoriti. Naš savez je predložil za srečanje ž njimi termin 10. do 12. julija v Zagrebu. Da se našim igralcem omogoči čim boljši trening, bodo odigrali v dnevih od 27. do 29. t. m- meddržavno tekmo z Madjžarsko.
Mariborsko stavbinsko delavstvo grozi
s stavko
Maribor, 14. junija.
Poročali smo že, da je tudi mariborsko stavbinsko delavstvo popolnoma solidarno z ljubljanskimi stavbinskimi delavci, ko je šlo za ureditev minimalnih mezd. Danes dopoldne se je pričela v dvorani Delavske zbornice konferenca, ki so se je udeležili predstavniki oblasti in delodajalcev kakor tudi predstavniki delavstva. Bansko upravo je zastopal g. Baraga, policijo nadkomi-sar g. Kos, mestno občino inž. Baran in obrtni referat dr. Senkovij, a s strani delavstva so bili navzoči zastopniki vseh treh strokovnih organizacij kakor delavski zaupniki. Dopoldanska pogajanja med delodajalci in delojemalci so se razbila, ker mariborski stavbeniki niso hoteli pristati na
ljubljanski sporazum. Zvečer se je vršil na
verandi hotela »Union« velik protestni shod stavbinskega delavstva, ki so ga sklicale vse tri strokovne organizacije in se ga je udeležilo nad 1500 oseb. Zborovanje je vodil in otvoril g. Vidovič, na kar so govorili za Narodno strokovno zvezo g. Bučar, za Strokovno komisijo g. Leskovšek in za Jugoslovansko strokovno zvezo g. Kores. Soglasno je bil sprejet naslednji predlog: Če mariborski delodajalci ne sprejmejo ljubljanskega sporazuma oziroma zahtev mariborskega delavstva do petka ob 10. dopoldne, potem bo vse mariborsko stavbinsko delavstvo pričelo v soboto zjutraj stavkati.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 15. junija. AA. Imenovan je za sekundarnega zdravnika državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju dr. Boris Krištof, sekundarni zdravnik splošne državne bolnice y Ljubljani.
Stavka v Franciji umira
Pariz, 15. junija g. Stavka v Parizu je končana. Delo se je danes zopet začelo v vseh tovarnah. Položaj je na deželi mnogo bolj zapleten. Dočim po nekaterih krajih stavke pojenjujejo. prihajajo iz drugih mest poročila, da so delavci te ali one stroke zopet opustili delo. Včeraj ni prišlo do nikakih incidentov. Na raznih delavskih zborovanjih so slavili delavsko zmago. Manifestacije so potekle v popolnem miru.
Danes so pričeli delati tudi trgovski pomočniki in nameščenci velikih zavarovalnic. Le delavstvo v kovinskih podjetjih še stavka. splošno pa pričakujejo, da bo v najkrajšem času dosežen tudi med njimi in njihovimi delodajalci sporazum.
Dve usodni eksploziji
Sofija, 15. junija. AA. Ob 11.30 je eksplodiral smodnik, ki je bdi v kleti skega doma, čegar razvaline so zasule Na strelišču lovskega doma je bila zbrana večja skupina članov naraščaja lovskega društva, ki so se vadil v streljanju. Eksplozija smodnika je porušila del lov. ekega doma, čegar razvalive so zasule več strelcev. Doslej so potegnili iz razvalin osem trupel, boje pa se da bo Število žrtev še večje. Reševalna dela se vrše intenzivno.
Reva I, 15. junija. AA. Davi se je blizu Talina pripetila strašna eksplozija. Pri izpraznjevanju pomorske mine je eksplodiral laboratorij municijskega skladišča Eksplozija je bila tako huda, da je razbila šipe v okolici 4 km. Mrtvih je 25, med nji_ mi več rezervnih častnikov. Na kraj nesreče sta takoj prispela državni poglavar in poveljnik vojaškega okrožja.
Železniška nesreča v Budimpešti
Budimpešta, 15. junija g. Na budimpe-štanskem premikalnem kolodvoru Rakosu se je danes pripetila železniška nesreča, pri kateri je bilo ranjenih 17 delavcev, med njimi 7 hudo. Zaradi napačno postavljene kretnice se je tovorni vlak zaletel v delavski vlak, s katerim se je vozilo 40 delavcev na delo. En vagon se je popolnoma razbil in je bilo v njem tudi največ žrtev-
Olajšanje potnih omejitev v Avstriji
Dunaj, 15. junija. w. Urad zveznega kan-celarja je z današnjim dnem ukinil vse omejitve za potovanje avstrijskih državljanov v države, za katere je bil še potreben vizum. Avstrijski državljani v bodoče za potovanja v te države, torej tudi v Jugoslavijo od danes dalje ne bodo potrebovali posebnih dovoljenj uradov za izdajanje potnih listov. Za potovanja dotične države bo torej v bodoče potreben samo vizum.
V Jugoslavijo bodo smeli potovati turisti v bodoče brez posebnega dovoljenja. Zadostovala bodo viza jugoslovenskih konzulatov. V Nemčijo bodo smeli potovati le s posebnimi dovoljenji avstrijskih oblasti in v omejenem številu.
Dr. Krofta zastopnik ČSR na zasedanju DN
Beograd, 15 junija, p. Po vesteh lz ženeve bo na bližnjem zasedanju skupščine Društva narodov zastopal Češkoslovaško zunanji minister dr. Kamil Krofta.
Šahovski turnir v Dresdenu
Dresden. 15. junija. AA. V mednarodnem
šahovskem turnirju, ki se je včeraj končal, je zmagal Aljehin s 6 in pol točkami. Drugo nagrado je dobil Engele (Nemčija) s 6 točkami, tretjo in četrto nagrado delita Maroczv in Stahlberg, peto nagrado je dobil Bogoljubov. Sžmisch in dr. Redi sta dobila po 4, Helling in Keres po 3, Grob pa eno točko.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved sa torek?
Vedro, oblačno le na zapadu, na severu po nekod kratke plohe.
Zagrebška vremenska napoved sa danes: Nekoliko oblačno, v 06talem precej stalna in toplo vreme.
Dunajska vremenska napoved za torek: Ponekod oblačno, sicer pa soparno. Mnogo krajevnih neviht,
Tihotapstvo ekscelentne gospode
Nova razkritja v Bodi] e vi aferi — Krivcem kazen, ostalim svarilo!
Beograd. 15. junija.
Preiskava v tihotapski aferi bivšega poslanika dr. Bodija in tovarišev se bliža svojemu zaključku. Dosedanji rezultati pa dajejo porazno sliko široko razpletene organizacije tihotapskega posla, ki jo je vo. dil pobegli dr. Bodi. zlorabljajoč svoj visoki položaj in svo.ie zveze v ministrstva zunanjih del. Od zadnjega tihotapskega transporta leži v skladiščih beograjske carinarnice pod zaporo velik kup dragocenega materijala. Tu je 1800 kg najdražjih perzijskih preprog, dalje cela vrsta raznih umetniških skulptur iz marmorja in bronza, dragocenih japonskih vaz med njimi so nekatere po cel meter visoke, polno srbrnine in drugih predmetov
13eveda tihotapski podvig, ki je dal povod, da se je cela afera razkrila, ni bil edini. Po dosedanjih ugotovitvah so se ta sistematična tihotapstva dragocene robe. |rf je podvržena visoki carini, pričela že lajni meseca maja Ni pa izključeno, da so se vršila tudi že prej Ugotovljeno je tudi, da je tihotapstvo vršilo vedno eno in isto prijateljsko društvo: dr. Bodi. antikvar Pa,vel Gluck in osješki trgovec Ivan Neča. jerv. Z gotovostjo je policija tudi ugotovila iniciativno sodelovanje dr. Bodijeve žene Lidije.
Zanimivo je. da je Bodijeva žena prav sa prav izposlovala lažnivo prijavo španskega poslanika De Torihosa za uvoz ca. rtne prostega pohištva, kj je potem dalo povod za razkritje celega posla. Grof De Torihos se je upiral a gospa Bodijeva «e je obrnila na njegovo mater, češ, da gre za malenkostno prijateljsko uslugo in je preko nje dosegla, da je španski poslanik podpisal prijavo.
Vse kaže tudi. da je gospa Lidija Bodi zapeljala bivšega šefa protokola minist. svetnika dr. Ilijo Novakoviča v ta posel. BOa je z njim v nežnih odnošajih, ali kakor 0e zdaj poluradno zatrjuje, je Ilija Nova.
kovič ravnal ne le iz prijateljskih nagibov in ne more se mu očitati samo malomarnosti, kakor je kazalo izprva, ali pa iz lahkomiselnosti, v katero bi ga bila za. vedla gospa Lidija .temveč je bil tudi gmotno interesiran. Zdaj preiskujejo njegove zveze z antikvarjem Gliickom češ, da je bil njegov družabnik. Svetnik No-vakovič je bil v Beogradu na glasu kot večkratni milijonar in njegova japonska vila na Topčideru je znana po vsej pre_ stolnici.
Policija zdaj preiskuje tudi ostalo delovanje dr. Bodija, ki ie bil nekaj let v ministrstvu šef administrativnega oddelka ter je imel odločujoč vpliv na osebna vpra. šanja, imenovanja in postavljanj* diplomatskih funkcionarjev ter tudi veliko be. sedo pri odlikovanjih V tej zvezi se na. vaja, da si je dal za odlikovanje nekega krakovskega Žida Griinwalda plačati 250.000 Din Prejel je od >Feniksa« 250.000 Din v svrhe, ki še niso jasne, nadalje 300.00 Din od nekega podjetnika kot predujem na provizijo za neki veliki gradbeni posel, ki pa pozneje ni bil izvršen. Zdaj Se množijo protj dr. Bodiju tudi pritožbe lz samega ministrstva. Med drugim ga dolže, da je pri lanskih peto-majskih volitvah dal vpisati vse naše po. slanike v inozemstvu kot volilce v Beogradu in da je poslal na dan volitev slu-žitelje v ministrstvu, da so v njihovem imenu glasovali.
Dr. Bodi je na zaslišanju, preden je po. begnil, označil svojo ženo kot moraličmesra krivca, češ. ona je hotela razkošno živeti, jaz pa ji tega nisem mogel na drug način dati. V ostalem je dr. Bodi že pred meseci svojo hišo in vse imetje prepisal na ime svoje žene. očitno -»za vse slučaje«. Toda ker je sokrivda gospe Bodijeve ugotovljena, ta poteza ne bo rešila premože. nja. Isto je napravil Ivan Nečajev, ki se je pred leti naselil v Osjeku kot ruski
emigrant brez vsakih finančnih sredstev ter je pričel svojo karijero kot sluga v trgovini s preprogami Neuhauser. Danes je težak milijonar in Ima krasno hišo v Osjeku.
Dalje zatrjujejo, da je španski poslanik pred svojim odhodom iz Beograda obvestil upravo policije, da je dal svoj podpis na carinsko prijavo iz čiste ust.režljivosti ne zavedajoč se, da gre za veliko tihotapstvo. Svetnika Novakoviča zdaj posebno obremenjuje dejstvo, ker se je javila priča, neki visoki funkcionar, ki je Novakoviču ponovno svetoval, naj ne gre dr Bodiju na roko. ker njegovi posli niso čisti.
Vse kaže, da so bile tihotapske zveze dr. Bodija zelo razpredene in da je marsikatera dragocena stvar po beograjskih salonih prišla s prijateljskim posredova. nJem gospoda Bodija v la«t raznih imenit. nikov Cuje se, da je mnogo ljudi kom-promitiranih
Dočim so Ivan Nečajev in tovariši v zaporih je gospa Bodijeva ostala na svobodi. Za dr Bodijem pa pripravlja policija tira. lico in bo zahtevala njegovo izročitev Baje se dr Bodi nahaja sedaj v Monako-vem. Njegov beograjski advokat pa je po. slal listom izjavo da dr Bodi ni pobegnil, temveč, da je odšel na zdravljenje v Pariz.
Ogorčenje v javnosti se še ni poleglo Splošno 6e zahteva brezobzirno razčišče-nje in kaznovanje vseh krivcev. Dočim na meji malemu tihotapčiču, ki v skrbi za svoj vsakdanji kruh prenese pTeko granice zavojček cigaretnega papirja, ali pa koma-dič saharina, preti smrt od graničarske puške, so tihotapske ekscelence skozi leta mogle vršiti svoj zločinski posel pred no. som najvišjih carinskih oblasti v samem srcu države in je razum'ji vo. da grt kakor iz enih ust klic: Tu je treba brez prizanašanja udariti! Krivcem kazen, vsem drugim pa krepko svarilo.
Sava je ugrabila mlado življenje
Utonila je 18 letna trgovska nameščenka Kožuhova
Po dolgih tednih neprestanega deževja sm.o bili zadnje dni iznemada deležni precej lepega soiručnega vremena in na bregovih Save in Ljubljanice se je v kratkem razvila že prava kopalska sezona. Zlasti ob nedeljah vro množice Ljubljančanov proti priljubljenim kopališčem na Savi in -azen nekaterih, ki šele plaho preizkušajo temperaturo vode, se iz dneva v dan veča
število pogumnejših kopalcev, ki se žida-ne volje predajajo užitkom vseh vrst vod. nega športa.
Kakor smo že v ponedeljki izdaji na kratko zabeležili, je bfla v nedeljo popol. dne med številnimi kopalci na Ježici tudi trgovska pomočnica Cirila Kožuihova iz Zgornje Šiške. Zaidnje čase je nekaj bole-
hala, in ker j! je zdravnik naročil, naj se sotači, je prejšnji teden ostala doma. Kljub materinemu svarilu je v nedeljo popoldne odšla s svojim zaročencem zobnim tehnikom Filačem na Savo. Blizu tam. kjer sta se eotnčila, je bil prikljenjen čoln, last nekega Fllačevega prijatelja. Cirila, ki je bite. navdušena pripadnica čolnarskega športa, bi se bdi a za vsako ecno rada pe. Ijala po Savi. Zaročenec ji je to odločno odsvetoval, češ, da voda preveč dere — ln Cttria povrhu n bfla vešča plavanja. Na njeno vneto prigovarjanje pa se je FTlač konično le vdal, sedla sta v čoln in zavesla-Ja v strugo. Sava ju je precej naglo nesla naprej, a sredi reke «e je čoln na lepem nagnil in prevrnil, da sta oba padla v vodo. Filač je dekletu takoj planil na po. moč in nekaj minut se je obupno boril z valovi, da bi jo rešil A deroča Sava mm jo je Iztrgala lz rok in jo odnesla s seboj. Na obrežju je njuno borbo za rešitev opazovalo več kpalcev, a nobeden nd imel po. grsma, da jima priskoči na pomoč. Ko se je nesrečna Cirila še nekajkrat pognala lz vode in dvignila roke, so se trije drznej. ši fantje vrgli za njo, a kmalu je ragtofla v valovih. Fflač si je komaj sam reSl življenje.
Pokojna drlta, je bfla stara Sele 18 let. B0a Je lepa simpatična, temnolaska vitke postave in je bfla uslužbena pri Ifovf založbi, kjgr se je tudi izučila trgovine. Nad njenim prerantm mokrim grobom žalujejo vdova mati in Štiri sestre.
Pri odlični kapljici
Lepo uspela vinska razstava v Brežicah
Brežice, 15. junije. |
Združene vinarske podružnice brežiške- |r ga in krškega sreza so s pomočjo obeh sre-skih kmetijskih odborov priredile v preteklem tednu prvo razstavo vin v Brežicah. Poseben odbor je imel nalogo izvesti potrebno organizacijo te prireditve. To svojo dolžnost je tudi res izvršil v pol. ni meri. V okrašeni vrtni dvorani Narodnega doma je bdlo razstavljenih 240 sort vina v nad 400 steklenicah Od teh je bilo 35 sort tz krškega, ostalo pa iz brežiškega sreza Zanimanje za prvo tovrstno prireditev na brežiških tleh je tako med vino. gradniki, kot med drugimi interesenti, bilo zelo veliko. To je dokazala veiika udeležba pri otvoritvi, kakor tudi pri obisku razstave. Razstavo je otvorfl predsednik pripravljalnega odbora Ivan Urek s primer, nim nagovorom in pozdravom vseh navzočih. osobito pa zastopnika gosp. bana, sres. načelnika g. Pokhikarja in sres. pod-načelnika iz Krškega g. Tomšiča. Zastop. nik bana gosp. Poklukar se je zahvalil za pozdrav in ob enem v imenu bana zasi-gura! vinogradnike, da bodo našli pri njem vedno polno razumevanje in pomoč v svojih težnjah. Sodelovala je tudi godba iz Kapel.
Ves ta dan in tudi naslednji so se vrstili pokuševalci Ln prijatelji dobre kapljice in hvalili dobro kvaliteto naših vin. Saj so prijazna dekleta tako rada natakala v čašo dobro mero. več kot jim je strogi razstavni direktor Joža dovolil! Dan pred otvoritvijo je bilo na delu pet komisij, ki so izvršile pokušnjo in oceno vseh raz. stavljenih vin. Poleg domačih dobrih po-
znavalcev vin iz vrst vinogradnikov, gostilničarjev in drugih, so sodelovali v
ocenjevalnih komisijah tudi Se gostje: g. prof. Kajtner direktor O ekološke postaje v Zagrebu, klet. nadiz. Gorjup Sergij, Za. bavnik Jos„ Maribor, Zorčič Stanko iz Ptuja, in dr. Znani strokovnjak, prijatelj in zagovornik vinogradarjev gosp. prof. Kajtner, čegar sodba je bila pač strogo strokovna, je z vso laskavostjo pohvalil kakovost naših vin v obče, kakor tudi kletarstvo, ki je bilo ob enem vidno iz vzorcev. Ta priznani strokovnjak je izjavil, da kljub temu, da živi kot Hrvat mnoga leta v naši bližini — v Zagrebu, ni dosedaj niti mogel verjeti v tako tiibomo kvaliteto vin brežiškega ln krškega po. savja.
Po izvršeni oceni je profesor Kajtner imel krajše predavanje o iZbornem učinku naših vin na zdravje in življenje človeka. Poudariti je, kako viino, v primernih količinah povžito. krepi duha in telo in odigsu nja kužne bolezni. V vinogractaih krajih ni težkih epidemij tifusa, ni raka, tuber. kuloze itd. želi, da bi se čimibolj razvilo napravljanje brezalkoholnih pijač iz grozdja, da bi tako ono zdravje, ki ga mi moški črpamo iz grozdja potom popitega vina, bilo na razpolago tudi naši decj in ženam v brezalkoholnih pijačah. Obsoja borbo onih^ ki ne razločujejo strupa — šnopsa — od zdravja v vinu, pa se borijo proti človeku iz zdravih vinskih goric. Posebno je pohvalil tudi naš čviček, ki je kot zdrava, osvežujoča in krepflna pijača v vseh letnih dobah, najmanj tako dobra kakor katerokoli vino drugih krajev naše
države. Po dobrem čvičku nastane dobra volja brez zlih posledic, brez glavobola in želodčnih revolucij.
Razstava je imefla nad vse pričakova. nje dober moralen uspeh- Nihče si ni bil v svesti, koliko dobrega vina se pridela v naših goricah! Pa je velika večina naših dobrih m najboljših vin že tekom jeseni, zime in pomladi odprodana tn odpeljana! Bilo je Sklenjenih že tudi več kupčij za
razstavljeno vino. Finančna stran la&stavte same pa je seveda bolj — žaltava! Draga je taka reč, prispevkov pa je bilo do sedaj še malo. Upamo, da se zadeva popravi.
Poleg razstave so bili organizirani tudi ogledi goric na Bizeljskem, naslednji dan pa v Gadovi peči, katerih se je udeležilo mnogo gostov .ki so odnesli najboljše nitise s teh potovanj.
Da se je vsa prireditev tako brezhibno po zasnovanem načrtu izvedla, sta največ pripomogla tajnika pripravljalnega odbora gg. Jože Pečnik, šolski upravitelj v pokoju in sreskj kmetijski referent Mahorčič, ki sta res v polni meri rešila poverjeno jima nalogo. Neumorno so pomagali tudi bratje Filipič. Sancin. naša dekleta in drugi. Vsem: iskrena hvala!
Dukičevi delavci gredo na delo
Ljubljana, 15. junija
Stavka gradbenega delavstva je danes dosegla nov ponv-mben korak v smeri mirne likvidacije: prišlo je do končnega sporazuma med podjetjem inž. Dukiča in pa delavci, zaposlenimi v strugi Ljubljanice. Kakor kažejo vsa znamenja, se je ta spor zavlekel samo zaradi nekega nesporazumlje-nja med obema strankama, zakaj predstavniki Dukičeve tvrdke so že takoj 10. junija podpisali predloženi sporazum v celoti, naknadno pa je prišlo do različnega komentiranja posameznih konkretnih točk. Danes dopoldne se je pod vodstvom inšpektorja dela nadaljevala mezdna razprava med zastopniki delavcev in delodajalca in končno je bili sprejet naslednji sklep, ki so ga podpisali zastopniki obeh skupin: Delavci, zaposleni pri regulaciji Ljubljanice na dnu struge. prejmejo urno mezdo 3.50 D:n. delavci na obrežjih pa 3.25 Din. Prav tako pripade tudi težakom, zaposJe-n m v kanalu pri Trnovem. 3.25 Din na uro. S to ureditvijo mezd so si delavci v strugi priborili 50. o^ali njihovi tovariši pa 25 par poviška na uro. V smislu tega sporazuma se jutri delo v Liubljanici obnovi.
V Ljubljani in ljubi ianski okolici štraj-kajo poslej	še delavci v krmnolomih
v Preserju, Podpeči in Viikrčah nod Šmarno goro-
Kongres slovanskih železničarjev
Beograd, 15. junija.
V duhu slovanske sloge je bil včeraj ob 11. v beograjskem železničarskem domu svečano otvorjen kongres Lige slovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Kakor je že kratko poročalo ponedeljsko »Jutro«, so delegati organizacije bolgarskih že-
U,	_
rakd) sezadovo ^
Ijitfe 5 drugimi . izdelki Ki so bajo,
^ravnoiako dobri*
[ako moMe.vendar pogodi
dobin pravi original
hekivia
MILO
lezničarjev, ki so doslej samo kot gostje prisostvovali kongresom lige slovanskih železničarjev, izjavili, da stopajo bolgarski železničarji v ligo, v kateri je včlanjenih že okrog 200.000 češkoslovaških, poljskih in jugoslovenskih železničarjev.
Kongres je otvoril podpredsednik lige g. Nikola Djurič. Prisostvovali so mu odposlanec Nj. VeL kralja, češkoslovaški in bolgarski poslanik, zastopnik poljskega poslaništva. za prometno ministrstvo generalni direktor g. Naumovič. za vojno ministrstvo pa general g. Brašič. Zborovalce so pozdravili delegati železničarskih organizacij češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Generalni tajnik in ustanovitelj lige slovanskih železničarjev g. Otokar JavornickL ki je tudi senator mesta Prage, je izčrpno poročal o delovanju lige od njene ustanovitve. Po predlogu češkoslovaškega delegata g. Tiho-te je bil socrlnsno izvoljen za predsednika lige g. Nikola Gjurič. njen dosedanji podpredsednik, za generalnega tajnika pa g. Jovo Bnkič. Podpredsednika sta praški senator g. Otokar Javornicki in predsednik združenja poljskih železničarjev g. Vladimir Djekonski. Po volitvah je novi predsednik g. Djurič sporočil, da so delegati bolgarskega železničarskega združenja prijavili svoj pristop v ligo. To sporočilo je bilo sprejeto z velikim navdušenjem.
Bolgarski delegat g. Makedonski je izin-vil: Z največjo radostjo izjavljam bratskim slovanskim železničarjem, da smo mi bolgarski delegati pooblaščeni za prijavo pristopa. bolgarskih železničarjev v Ligo slovanskih nacionalnih železničarjev, v kateri se bomo r vsemi slovanskimi tovariši borili in zavzemali za napredek slovanskih narodov in koristi slovanskih železničarjev. Izjava, bolgarskega delegata je bila sprejeta s prisrčno radostjo.
Po zaključku kongresa so delegati na Avali obiskali grob neznanega junaka, potem pa 80 se na Oplencn poklonili spornimi blagopokojnega kralja Aleksandra. Jutri v torek potujejo preko Sarajeva v Dubrovnik ' in Split, potem pa se vračajo v domovino.
Svetal sokolski praznik v Ljubljani
Mimohod pred zastopniki kralja, vojske, oblasti, saveznega tn župnega nažeLstva
sokolskih so se pobratfTf » praporom I. Sokola T Jugoslaviji
Na rmpozanten način jo Ljubljana v nedeljo izpričala ste le moč v njej včlanjenih edink, temveč aofcofafce ideje vobče- Solnčnd sokolski praznik pa je dobil svoj najznačilnejši poudarek z razvitjem župnega prapora, ki ga je dazovel Nj. VeL kralj Peter LL Prapor, ki ga bodo Sokoli vsikdar nosila na čelu svojega mogočnega pokreta, je tudi po svoji umetniški zasnovi eden najflepših praporov, Za tem kraljevskim sokolskim simbolom se bodo vrste Tyrševih borcev le Se močnejše združevale in krepke. Sokolskiih sJavnosti so se v svojih slikovitih narodnih krojih udeležili tudi bolgarski študentje in študentke, ki so na turneji po Jugoslaviji. S krasnimi nošami so poživljali pestre slike, fci so se zvrstile dopoldne pri slavnostnem razvitju prapora, pri defileju, pri zmagovati povorki skozi mesAo in popoldne pri sijajno uspelem nastopu.
Istočasno je sokolsfra mladina v Subofitcii sijajno manifestirala, da je bodočnost Jugoslavije na njenih ramenih, v njenih mišicah in srcih. O tekmah poročamo na drugem mestu. V nedeljo zjutraj so se na ogromnem stadionu vršile izkušnje za popoldanski nastop. Taikoj nato pa so se m3a-di Sokoli zvrstila v dolg sprevod. Okrog »letišca pa daleč naokrog je vrvek> ljudstvo. Točno ob 11. je siprevod krenil skozi mesto. Na čelu je jezdil oddelek konjenice, sledila je godba, potem naraščajniki s prapori, odposlanci saveza, starešinstvo in člani zletnega odlbora. ljubka ženska deca, živahni fantiči, drijaki in dijakinje, moški in ženski naraščaj, po šest v eni vršiti. Množica je v ogromnem šoalirju navdušeno pozdravljala mladino. Pred impozantnim novim Sokolskim domom, ki se krasi z imenom pokojnega Vilteškega kralja, se je sokolska mfeidima ustavila. Na balkonu so bili zbrani številni odličnfki, med njimi zastopnik ministra vojske general MIlan Ni.količ in razni funkcionarji. Po pozdravnih nagovorih je mladina razigrano vzklikala mlademu kralju. Popoldne se je na stadionu pričel javni nastop. Savezni načelnik dr- Pihler je razglasil rezultate tekmovanj, nato pa se je ob ogromnem odobravanju občinstva Tičel nastop in vsi od-dellki so bili kar neiprisrčnejše pozdravljeni. Slavnostni dan je zvečer zaključila krasna akademija v velikem amfiteatru Sokolskega detna.
2npni podstarosta br. tnž. Lado Bero izroča MjuioU prapor zastavonoši
te.
Domače vesti
*	Nemška revija o umetniškem mecen-stvn našega kraljevega dvora- Znana nemška ilustrirana revija »Elegante Welt« objavlja v svoji najnovejši številki izčrpen članek pod naslovom »Umetnine v beograjskem kraljevem gradu«, ki ga je napisal zanjo ugledni srbski književnik Miloš Cr-njanski. Članek poroča najprej o kulturnem in gmotnem razvoju povojnega Beograda, nato pa navaja številne zasluge Nj. Vis. kneza namestnika Pavla za razvoj jugoslovenske umetnosti, Tekstu je pridružen ciklus izbranih fotografskih posnetkov, med katerimi sta tudi portreta kneza namestnika Pavla in kneginje Olge in vrsta fotografij, ki predstavljajo posamezne oddelke pred kratkim otvorjenega umetnostnega muzeja kneza Pavla.
*	Obisk uglednih portugalskih zdravnikov. Zagrebški higienski zavod je po zaslugi dr. Štamparja. dr. Borciča in njunih številnih sotrudnikov matica mnogih zdravstvenih ustanov, ki so zaslovele tudi preko meja naše države. Društvo narodov je že večkrat poslalo skupine zdravnikov iz raznih držav, da proučujejo delovanje zdrav stvenih ustanov v naši državi. Dr. Štampar in dr. Borčie pa sta sama po naročilu Dru štva narodov vodila razne zdravstvene misije v tujem svetu. Zdaj se je mudila v Zagrebu tri dni sikupina odličnih portugalskih zdravnikov, katero je vodil zaslužni organizator zdravstvene službe na Portugalskem dr. Salazar. Med odličnimi gosti je bil tudi glavni nadzornik zdravstva na Portugalskem dr. Jose de Faria. Gosti so obiskali razne zdravstvene ustanove tudi v zagrebški okolici ter se o njih izrazili z najlepšim priznajem. Posebno jih je zanimala Šoia narodnega zdravja, navdušilo pa iih je tudi delo vaščanov, ki se sami po navodilih te šole vzorno in uspešno posvečajo zdravstveni službi. Portugalski zdravniki se preko Italije in Francije vračajo v domovino.
*	Udeležencem vidovdanske proslave in razvitja prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Prometni minister je odobril vsem udeležencem proslave 20-letnice borb dobro-voljske divizije v Dobrudži in razvitja prapora slovenskih vojnih dobrovoljcev na vseh progah državnih železnic; 1. popust 75Vo vsem članom Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije, ki so državni uslužbenci, na podlagi njihove uradniške in do-brovoljske članske legitimacije in 2- popust bfT!o vsem ostalim članom Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije in vsem drugim udeležencem te proslave. Vsi ude leženci morajo kupiti na odhodni postaji železniške legitimacije obrazec K 14 in kar te za polovično, odnosno celo ceno, ki so veljavne tudi za povratek, ako so kupljene železniške legitimacije potrjene od prireditvenega odlora sreske organizacije Saveza ratnih dobrovoljaca v Ljubljani, da so se prireditve udeležili. Popust bo veljal od 25 t. m. do 1- julija za vse razrede razen IV. in ekspresne vlake. Prireditveni odsek sreske organizacije Saveza ratnih dobrovoljaca v Ljubljani. Telefon 33-03.
KINO SLOGA, tel. 27'30
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri VELEFTLM
F1Z 0 D A
PAULA WESSELY — K. L. DIEHL
*	Jubilej zaslužnega srbskega pevskega
društva. Smederevsko cerkveno pevsko društvo »Sloga« je bilo ustanovljeno leta 1866 in je uvrščeno med najstarejše srbske pev-sike organizacije. Ob ustanovitvi je imelo samo moški ztor in je gojilo samo cerkveno petje. Ko je bilo društvo po vojni obnovljeno. se je močno razširilo in prireja že več let tudi koncerte, na katerih izvaja posvetno glasbo, a se strogo drži načela, da se morajo izvajati samo dela slovanskih skladateljev. Društvo ima danes tudi ovoj lastni orkester in vzdržuje glasbeno in pevsko šolo, skrbeč tako za naraščaj zbora in orkestra. Vsako leto na Vidov dan se vrši koncert gojencev glasbene šole, kar je za Sinederevo velik dogodeik. Društvo se pripravlja zdaj za kar najslovesnejšo proslavo svoje 701etnice.
*	Izlet naših novinarjev v Stično in na Polževo. Ljubljanska sekcija JNU priredi v nedeljo 21. t- m. za svoje člane in njihove svojce izlet z avtobusom v Stično in na Polževo. V Stični si ogledajo izletniki znameniti stiski samostan, ki praznuje letos BOOletnieo, v domu na Polževem bodo pa imeli skupen obed. Prijave sprejema g. Jože Zupančič, glavni urednik »Slovenskega Naroda«.
*	Svetosarski hram v Beogradu. Društvo za zgradbo svetosavskega hrama v Beogradu je na svoji seji sklenilo, naj se takoj začne z graditvijo veličastnega svetišča. Že 40 let se je razpravljalo o graditvi svetosav-skega hrama, a akcija, ki je bila obnovljena pred leti, je med narodom zbrala za blizu 7 milijonov prispevkov. Odtor društva je 25. maja razpisal licitacijo za zgraditev temeljev svetišča. Javilo se je devet podjetnikov in ko so odborniki zdaj ponudbe in predloge pregledali, so ugotovili, da je za začetek dela na razpolago dovolj gmot-nih sredstev. Do dovršitve velikega svetišča je seveda še daleč, ker bodo samo te-melje gradili dve leti.
*	Za sodobno in informativno radijsko reportažo. Iz vrst radijskih naročnikov in poslušalcev smo prejeli; Radijske reportaže se ne vrše tako, da bi poročilo podalo takojšnjo in jasno sliko reportiranega dogodka ali proslave. Vsak radijski poslušalec želi imeti primeren uvod v dogodek. Tako na primer je manjkala situacijska slika pri nedeljski reportaži sokolskega praznika ob razvitju prapora ljubljanske sokolske župe. Poslušalce na deželi bi zanimalo predvsem, kako sliko je nudil zbor sokolskih čet na slavnostnem prostoru, kdo je bil navzočen izmed vidnejših oseb itd. Seveda tudi imena vseh sodelujočih odnosno imena govornikov, ki so jih čuli poslušalci iz zvočnika. Tako pa ni bilo javljeno prav nič, kaj se med tem godi in kdo je izgovoril posamezne govore. Skupine pred zvočniki zanima vsaka podrobnost, ki jo je treba radijskemu repor-terju naznaeiti in obrazložiti, sicer nimajo radijske reportaže tistega učinka, ki bi ga lahko imele.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko 5ii robi jeno perilo v najlepšo izdelavo.
• Smrt najstarejšega četnika- V Sandža-ku, v vasi Jabuenem pri Bijelem polju je umrl 102 leti stari Sekula Dulovič, ki je bil najstarejši četnik v naši državi. Dulo-viči so črnogorska rodbina, udomačena v Zgornji Morači, od koder je prišel Sekula •še kot otrok v Sandžak. Turki so mu ubili dva strica in njuni glavi nataknili na koie ob vhodu v Bijelo polje. Tedaj je vso bijeio-poljsko okolico strahoval janičar Osman Adžovič, ki je hotel ugrabiti Sekulovo sestro. Sekula je nasilnika pričakal in ga ubil. Po tem dejanju je moral seveda bežati in je od tedaj četnikoval po Sandžaku kakih 50 let. Po osvobojenju se je naselil v Jabučnem ter posta! tam duša vsega javnega udejstvovanja. Mnogo Je koristil občanom tudi v gosi>odar&kem pogledu, največ zaslug pa si je pridobil pri prosvetnem udejslvo-vanju. Tudi osnovno šolo je zgradil v revni vasi. Pridobil si je visoko spoštovanje in zaupanje prebivalstva vsega Sandžaka-
*	Novi grobovi. y visoki starosti 84 let je umrl v Ljubljani g. Anton Leveč. V prejšnji uradniški hierarhiji je zavzemal odlično ma-sto, bil je dvorni svetnik in vitez železne krone- Ob krsti žaluje hči edinka, dva brata in širši krog sorodstva. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob 16. izpred mrtvašnice
na Vidovdanski cesti. _ Izpred mrtvašnice
na Stari poti 2- pa bo danss ob 16. nastopila poslednjo pot gospa Franja Hrastova vdova po ravnatelju Mestne hranilnice v Ljubljani. Bila je vzorna zakonska družica in blaga mati trem svojim otrokom. — V Kamniku je umrl g. Ivan Kmetič ekonom in lesni manipulant. Pogret' bo danes ob 16. na Žalah. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Nenavadna igra prirode. Iz Šumaaije in drugih krajev srednje Srbije javljajo, da sadno drevje že tretjič cvete. Tako cveto v okolici Brusa že tretjič češplje in jablane ter je tretji cvet veliko boljši, kakor je bil prvi. V Graševcih so tretjič cvetele črešnje. Prvič so cvetele že meseca januarja, ko ni bilo nobenega sadu, drugi cvet pa je bil prav dober in je dal obilo sadu-Kakor vse kaže, bo po tretjem cvetu ne samo na črešnjah, marveč tudi na češpljah in jablanah toliko sadu, da bo z njim popravljena prejšnja izguba.
*	Sveti Vid je črešenj sit pravi ljudski rek. Letos so se rdeči plodovi že ves junij smehljali iz zelenja. Tja k sredi meseca pa je napolnila naše trge obilica raznovrstnih, prav lepih črešenj. ki jih imajo gospodinje tudi za vkuhavanje na izbiro. Neobičajno hladna prva polovica rožnika se je danes prevesila v drugi del. ki bo, upajmo prevzel nase spodobnejše poletno vreme. Po dolgotrajnem tavanju se je minule tri dneve znašlo nebo in nam po skoraj šesttedenskem presledku naklonilo vedro in sončno nedeljo-Spet so se približale planine in izvabita v svoje zavetje množice turistov. Tujskopro-metne želje, ki so tako navezane na vreme, todo poslej morda le našle zadoščenja, saj je že skrajni čas. da na kraju rožnika zaživi letoviščarska sezija. Temperature so v polovici meseca precej narasle, v toplem 6oncu so oživeli bregovi rek, dasi je voda še vedno hladna. Zato je pa na travnikih velika sezija košnje in od vsepovsod vozijo na večer kmetje visoko naložene vozove dišečega sena na domove. V Ljubljani je po daljši dobi živo srebro spet zlezlo na 25 stopinj, lani, posebno pa v hudi vročini in suši predlanskim, smo se v tem času že hudo potili. Hladni junij, kakršna je bila prva polovica, v vremenski kroniki ni redek, 1933. je bil na primer še hladnejši. Vendar sledi v večini takšnih primerov toplejše, celo prav vroče poletje. Sedanje zboljšanje vremena v svojem jedru še nima trajnejše osnove, okoliščine pa obetajo v prihoduje prevlado lepših, toplejših dni nad nevšečno vlago in hladom.
*	Eno srce _ ena radenska.
Iz Ljubliane
u— Šahovski mojster Vasja Pire je na
povabilo Šahovskega kluba Lovšin v Ljubljani odigral pretekli četrtek simultanko s klubovimi igralci, in to na 16 deskah. Po dve urni borbi je ta najmlajši ljubljanski klub zabeležil eno zmago (Bolha) in en re-mis (Lahajner). Mojster Pire se je o klubu izrazil zelo laskavo. Igralsko kakor organi-zatorično klub vidno napreduje.
u— Občni zbor moške in ženske šentpe-trske podružnice CMD je bil 12. t.m. v prostorih g. Zupančiča- Lep obisk dokazuje, da je še mnogo idealnih ljudi, katerim ni narodna obramba le puhla fraza. Potek občnega zbora je bil plodonoeen, saj se je izrekla marsikatera misel v prilog naši OMD. Tajniško poročilo moške kakor ženske podružnice bi zaslužilo objave- Volitve so se vršile z vzklikom v najlepšem soglasju. Za moško podružnico je bil izvoljen za predsednika narodni poslanec g.. Rajko Turk. Izvolitev je bila sprejeta z gromkim aplavzom. Za predsednico ženski podružnici je bila ponovno izvoljena njena dolgoletna, nad vse marljiva predsednica g. Nilka Potočnikoma. Predsedstvi, kakor tudi vse druge od-borniške funkcije so v takih rokah, da dajo najboljše poroštvo za uspešno delo v korist in procvit obeh podružnic.
u— Klavirski večer absolventa visoke šole ljubljanskega drž. konservatorija R. Gal-latie iz šole prof. Janka Ravnika bo jutri 17. t m. ofc' četrt na 7. v filharmonični dvorani. 1. Bach-Taussig: Tokata in fuga v d-molu, 2. Beethoven: Sonata op. 81 a; 3. Chopin: Fantazija v f-molu. 4. Skrjabin: So-nata-fantazija št. 2. op. 19-, 5. Škerjanc: Dva noeturna in 6. Papandopulo: Tokata iz cikla s-Partika«. Gallatijev klavirski večer spada v okvir javnih produkcij drž. konservatorija. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice, stane 3 Din, velja pa kot vstopnica v filharmonično dvorano.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima v ponedeljek 22. t. m. v Huba-dovi dvorani, Vegova ulica št. 7. ob 20. svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Zadnji dve vaji vsega zbora v torek in petek 6b 20. Odbor.
u— Tamburaško in kulturno društvo »Čelo« sprejema nove člane, ki imajo veselje do godbe in dramatike. Prijave vsak torek in petek od 19. do 21. ure v društvenem lokalu, Tyrševa cesta 58. (gostilna Kačič. vrtna zgradba).
u— Poroka, v nedeljo ob 11. uri se je poročil v pravoslavni kapelici lekarniški poročnik mr. Dragoljub Dicič z učiteljico go spodično Milico Nikoličevo, hčerko trgovca iz Aleksinca. Kumoval je upravnik vojaški boinice san. podpolkovnik dr. Ilija Birčanir Mladoporočencema obilo sreče!
u— 27. do 29. avtomobilski izlet Plitvim Senj-Crikveniea. Informacije Okornova ižiei na pisarna, hotel Slon, Ljubljana.
u— Kres na Ljubljanskem grada ▼ nedeljo 21. t. m. zvečer bo opozarjal, da se vrši ob udeležbi najširših slojev prebivalstva vsakoletna kresna prireditev ljubljanskega
Rdečega križa v korist podpore potrebnim Ljubljančanom. Pridite vsi, ki ste voljni plačati malenkostno vstopnino dveh dinarjev, se prijetno zabavati in za majhen denar krepčat-i ob godbi in petju.
u— Ekskurzija članic Zveze gospodinj bo 18. v Kranj. Ogled tovarne. Odhod z opoldanskim vlakom.
u— Biljetarnica Putnika v Gajevi ulici (nebotičnik) posluje od ponedeljka 15. t. m. dalje od 8. do 12. in od 15. do pol 19. ob delavnikih in od 9. do 11. ob nedeljah in praznikih.
u— Predrzen tat je pozno v nedeljski noči obiskal v Št- Vidu nad Ljubljano dom g. Lenarda. Ko se je g. Lenard zjutraj zbudil je po svoji stari navadi sege! po suknjiču, da bi iz njega izvlekel dozo s cigaretami. Suknjiča ni bilo nikjer in kmalu je opazil, da manjka tudi telovnik. Ker polaga obleko po stari navadi na isto mesto, je bilo takoj jasno, da je bil ponoči v hiši tat. Spalna soba je v pritličju, pod oknom je brajda in ker je bila ob njej prislon.jena lestvica, je tat pač lahko prišel v spalnico in ok-adel spečega gospodarja. Še od neke druge obleke je vzel suknjič in telovnik, hlač pa ni maral. V suknjiču ob postelji je bila listnica z večjo vsoto denarja, poleg nje razni dokumenti. v telovniku pa ura z verižico. Predrzna tatvina je bila takoj po odkritju jav-Ijena orožnikom.
Danes ob 16., 19*15 in 21.15
PUBLIKA PLOSKA OD NAVDUŠENJA PRI NASTOPIH VAŠE LJUBKE
SHIRLEY TEMPLE - Mala gospodična
Milijoni vsega sveta imajo nadvse radi malo Shirley, a ona v tem filmu pokaže svojo ženijalnost, ljubkost, dražest in 8 svojim talentom dokazuje da je pravi »CUDE2NI OTROK«.	Usoda otroka, ki ga oče zastavi za 10 dolarjev!
Predprodaja vstopnic od 11. — %13. in od 15. ure dalje.
Elitni kino Matica — Tel. 21-24 Pride: ŠKANDAL DNEVA
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v šiški — Telefon 33-87
Slavna ruska nmetnlca ANA STEN v krasnem filmu
N A N A
po motivih znanega romana EMILA ZOLA
V dopolnilo Foxov zvočni tednik.
PREDSTAVE: v torek, sredo ln četrtek ob 8. urL
V soboto:
VROČA KRI
Paul Kemp, Marikka Rokk.
Iz Celja
e— Javna telovadba na župnem zletu.
Pri javnem nastopu, ki je bil v nedeljo popoldne na Glaziji ob priliki župnega zleta, je sodelovalo 1600 sokolskih pripadnikov. Gledalcev in nastopajočih je bilo na Glaziji nad 5000. Najprej so prikorakali na telo-vadišče vsi oddelki, ki so pozdravili državno zastavo, potegnjeno na drog, b trikratnim viharnim »Zdravo!«, nakar je godba zaigrala državno himno. Na načelniški tribuni, kjer je bil nameščen župni prapor, sta vodila nastop župni načelnik br. Poljšak iz Laškega in s. župna načelnica Grudnova. Na tribuni je bil tudi župni starešina br. Smertnik. Pri nastopu sta sodelovali marljivi sokolski godbi iz Trbovelj in iz Šmarja pri Jelšah. S prostimi vajami je nastopilo 640 moške in ženske dece, nato 240 naraščajnikov in zatem 192 naraščajnic. Izvajanje teh treh prostih vaj je bilo skladno in točno. Učinkovito prosto vajo dr. Murnika »Naprej« je izvajalo 64 članov zelo eksaktno. Dobrfc bo bil® tndi proste vaje 204 članic. Pri splošni orodni telovadbi, ki je bila pestra in tehnično na lepi stopnji, je sodelovalo 108 pripadnikov. Sledil je nastop župne vzorne vrste na bradlji in drogu. Nastopilo je 1 članov, med njimi tudi tekmovalec za berlinsko olimpijado br. Grilec. Vzorna vrsta je pokazala izredno eksaktnost in dovršeno tehniko ter je bila deležna burnih aplavzov. Težko vajo s kiji so izvedle članice efektno in v splošnem skladno. Ob zaključku je 264 članov skladno in precizno izvajalo lepe proste vaje. Nato je članstvo pozdravilo državno zastavo, ki so jo spustili z droga, godba pa je spet zaigrala državno himno. Občinstvo je sprejelo vse točke sporeda z viharnim odobravanjem. Telovadni nastop je pokazal, da uživa celjska sokolska župa upravičeno sloves ene izmed najboljših in naj-agilnejših sokolskih žup v naši državi.
e— V poročilo o sokolskem župnem zletu v Celju, sta se vrinili dve napaki. V dopoldanskem sprevodu je bilo 1800 oseb, pri popoldanski javni telovadbi pa je namesto oddelka 39. pešpolka nastopila župna vzorna vrsta na bradlji in drogu.
e— Ministrski odposlanec pri višjem tečajnem izpitu na celjski gimnaziji višji šolski nadzornik v p. g. Josip Vester je prispel v nedeljo v Celje. Včeraj se je pričel na gimnaziji pismeni višji tečajni izpit.
e— Zadnji nastoip gojencev Glasbene Matice v celjskem gledališču. Na IV. nastopu gojencev Glasbene Matice v sredo zvečer v gledališču je najprej godalni orkester pod taktirko ravnatelja Kanila Saai-oina skladno zaigTal Čajkovskega *Chan-son triste« in Mozartovih šest kmečkih plesov. Nato so nastopili 4 gojenke in 2 gojenca violinske šole ravnatelja Sancina in klavirskih šo! Mirce Sancinove in Ljudmile Božnč-Novakove. Maruša FeTjančičeva je n-a klavirju oisio in z dobro tehniko izvajala Ba 1 a k 'reva-Glink e »Skrjanček« in Dvora kovo »Bacha nale«. Maks Zumer je n« violini z lepim tonom in lepo tehmflko izvajal Gounod-AHardovo fantazijo »Faust«. Brezhibno, s temeljitim znanjem in močnim občutjem je zaigrala ga- Watzkejeva tri Debussyjeve klavirske Skladbe. Violinist g. Srečko Zalo/kar je z izvrstnim obvladanjem instrumenta in z veliko preciznostjo zaigral II. stavek iz Čajkovskega vd-.mlinskega koncerta in Sarasatfejevo Andalu-ško romanco. Pianistka gdč. Ada Žumrova ;e igrala Szimanovskega koncertno etudo v B-molu An Lisztovo Tarantelo z znanjem, ki očrtu je znatno stopnjo razvoja. Z izvrstno tehniko in stilno fino izvedeno In-•rpretacijo je izvajala pianistka ga. Olga 'ožarjeva. Lisztovo kocertno etodo št. 3 in hopinovo etudo v A-molu- Ob zaključku i - matični godalni kvartet, ka ga tvorijo ■■l Srečko Zaldkar (I. violina), Maks Žu-mer (II. violina), ravn. Karlo Sancin (viola) in Ignac FendEč (čeJo), »rajali Borodanor
Nokturno, Lento iz Dvorakovega kvarteta v F-duru in Glazunova Orientalski ples-Godalni kvartet je že homogena enota, igra skladno, precizno, polno in z občutjem- Izvajanje omenjenih treh krasnih in težavnih skladb je uprav zadivilo občinstvo, saj je bil <to najboljši dosedanji kvartetov nastop. Letošnje produkcije gojencev, ki so doselile višek v sredo, so dosegle velik moralen uspeh, h kateremu iskreno čestitamo odličnemu zavodu ter njegovemu prav tako odličnemu učnemu osobju in vodstvu.
R. P-
e— Zaključek dramske sezone v celjskem gledališču. Zadnje gostovanje ljubljanske drame v celjskem gledališču bo v četrtek 18. t. m. ob 20. Gostje bodo uprizorili učinkovito komedijo L. Verneuila »festrična iz Varšave«. V posameznih vlognh bodo nastopili ge. Nablocka in Mira Danilova ter gg. Levar in Jan. Neabonentom svetujemo, da si takoj nabavijo vstopnice v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu.
e— Zaradi snaženja uradnih prostorov mestnega poglavarstva bo mestni urad v STedo 24. t. m. popoldne in v četrtek 25. t. m. ves da zaprt. Stranke, ki so povabljene za 24. t. m. popoldne in 25. t. m. na mestno poglavarstvo, naj se zsrlasijo v petek 26. t. m. ob navadnih uradnih urah.
e— Usodni padci z dreves. V nedeljo je padla 14-letna Silva Antlogova iz Gotovelj pri Žalcu, dijakinja S. razreda celjske gimnazije, doma b češnje in si poškodovala hrbtenico. V soboto je padla 13-letna viničar-jeva hčerka Henrika Potočanova iz Grušov-ja pri Tepanju s češnje in si zlomila obe roki v zapestju. Istega dne je padel 39-letni pekovski mojster Anton Olet iz Smarjete pri Rimskih toplicah pri nabiranju lipovega cvetja z lipe in si zlomit levo nogo. Ponesrečenci bo zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Poziv na valček« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Mariborski Sokoli so imeli v nedeljo popoldne na letnem telovadišču studenške-ga Sokola svoj pomladanski javni telovadni nastop, ki je odlično uspesl. Od Narodnega doma je krenil v Studence velik so-kolsiki sprevod s sokodskimi konjeniki ter vojaško godbo na čelu. Na telovadišču se je zbrala velika množica ljudi, ki je s toplim aplavzom dala priznanje nastopajočim. Nastopile so naraščajnice, člani e prostimi vajami, naito članice z vajami s kiji, deca s teki preko zaprek, ter naraščajniki z vajami za subotiškii izlet. Slikovit program so zaključile učinkovite točke z orodno telovadbo. Vsestransko uspeli nedeljski nastop mariborskega Sokolstva je bil pod vodstvom župnega podnačelmka br. H ogovarja in matične načelnice s. Stane Ma-kučeve.
a— Mariborsko strelstvo na berlinski olimpiadi. V nedeljo so bile na radvanjskem strelišču izbirne strelske tekme za berlinsko olimpiado. Udeležila sta 6e jih naša najboljša mariborska strelca, prof. Pero Cestnik, ki je od 600 dosegljivih točk dosegel 530, ter knjigoveški mojster Vukmanič, ki je dosegel 551 točk. Upati je, da prideta najboljša mariborska 6trelca v ekipo za berlinsko olimpiado, kjer bosta nedvomno častno zastopala mariborski strelski šport.
a— Lekarnarji na teritoriju bivše mariborske oblasti, organizirami v Društvu lekarnarjev v Mariboru, so se v nedeljo pri »Orlu« zbrali k občnemu zboru- Zborovanje je otvoril in vodil mgr. Vidmar. Po uvodnih formalnostih je podal obširno poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Po poročilih ostalih funkcionarjev »o bile volitve in se je izvolila nasjednja nova uprava: mgr. Vi4mar, predsednik, mgr. Orožen (Ptuj) podpredsednik, mgr. Mina-rik tajnik, mgr. Maver blagajnik, mgir- Sa-vosrt, Ailbaneže in Posavec (Celje) odborniki. Mgr. Deviide (Sv. Lenart) in mgr. To. miic (Marenberg) nadzornika.
Kino Union, teL 22-21
Ob 16., 19.15 in 21.15 BURKA
Veliko čiščenje
Anny Ondra — VVolf Albach Retty
a_ Namestitve v železniški delavnici. V
tukajšnje železniške delavnice je bilo v zadnjem času premeščenih, oziroma na novo nastavljenih 30 Bosancev. Čaka pa okoli 500 slovenskih delavcev, ki vršijo že dolgo vrsto let službo v tukajšnjih železniških delavnicah, na nastavitveni dekret, s čimer bi bili deležni gotovih ugodnosti, ki jih sedaj kot nenastavljenci nimajo
i— Gobe so včasih nevarne. Delavka Ana Šmidova od Device Marije v Breznu se je zastrupila z gobami, ki jih je bila nabrala v gozdu in ki si jih je bila pripravila za večerjo. Zdravniki mariborske bolnice so ji rešili življenje.
i_100 dinarjev. Ob priliki vloma v mur-
skosoboško sodišče, o karterem smo včeraj paročalfi, je neznani viomilec med drugim odnesel 100 Din gotovine. Visijo se poizvedbe.
i— Štorklja na cesti. Ko je včeraj nesla na trg mleko viničarka Frančka Jagodiče-va iz Košakov, 60 jo napadli porodni krči. Jagodičeva se je zgrudila na tla in omedlela od bolečin. Na pomoč eo ji priskočile dobre ženske, ki so jo spravile na njen dom, kier je dala življenje krepka deklici-a— Družba mladih zlikovcev je vlomila v cerkev pri Sv. Ani v Slovenskih goricah ter razbdla puščico s*, Antona poleg ghw-
nega oltarja, iz katere je pobrala ves denar. Orožniki so izsledili dva mlada fanta, vin.i-čarska sina iz Gornjih Žerjave, ki »ta soudeležbo priznala, nista pa dioslej hotela izdati svojih pajdašev.
Hči in so t rudni ca odkritelja grobišč na Vačah je usnria
\ ace, 15. j unij j.
V nedeljo je umrla v 75- letu gospa Ju-sipina Zarnikova, soproga uglednega našega gostilničarja in posestnika, hči pokojnega Franceta Perucija, vaškega nadučitelja in zgodovinarja, ki ima glavno zaslugo, da smo odkrili Vačam pestro zgodovino izza časov pred 4000 leti- Nekako pred 60 leti so nalerteli vaški otroci, ki so pasli živino na prvo najdbo- Mladina se je zamaknila v igro, živina pa se je pasla in rila in pri tem dzrila čudno okrasnic-o. Otroci je seveda niso nič cenili in so zanjo zbarantali. Po naključju je zvedel za otroško barantijo nadučitelj Peruci. ki je spoznal v zapestnici zgodovinsko fibulo. O najdbi je obvestil litijskega glavarja in ljubljanski muzej ter je pričel kopati itudii sam. Uspeh je bil nepričakovan, na Vačah so odkopali staro keltsko odnosno ilirsko bivališče takega obsega, kakxxr doslej še nikjer drugje. Iz-kopaVfenja je vodil nadučitelj Peruci, pri tem poslu so mu pomagali največ njegovi šitevilni otroci, med njimi zlasti Pepca, ka se je poročila z Zamikom. Izmed Perucije-ve družine živi le še hčerka ga. Tona Kod-betova, vdova po pokojnem nad poštarjem, ki je bil splošno znan pod imenom »Posftfrancelj«.
Gospa Zarnikova je bila poznana v Širokem krogu izletnikov, ki so zahajaii na Vače, pa tudi turistov, ki so si izbrali Vače za sestop z bližnje Sv. Gore. Pri Zarrci-kovih so nadalje našla gostoljubno postrežbo arheologi, ki so prišli kopat keltske gomile. Stalni gost pri Zarnikovth je tndi univ. prof. dr. VeJter Šmid, ki je odkril pred leti prve sledove keltskih naselbin-Zarnikovo mamo bomo ohranili v lepem spomrirru. Njenim domačim naše iskreno sožaije!
Iz Julijske Krajine
Tržaški Lloyd
Kakor znano, je italijanski vlada pred kratkim na novo razporedila delokrog štirih glavnih paroplovnih družb, genovske »Italije«, neapeljske »Tirenije«, beneške »Jadranske« in tržaškega Llovda. Kozuliče-vo družbo je absorbirala družba »Italija« (finančno že pred davnimi leti), družba »Na-vigazione Libera Triestina« pa je poleg nekaterih drugih izgubila vse državne subvencije.
Tržaškemu Llovdu (ki je v ostalem prav tako pod kontrolo genovskih finančnikov) so poverili »knperijske« funkcije: ves blagovni in osebni promet z Azijo, Avstralijo in vzhodno Afriko, zlasti pa z Abesinijo. Zato pa so mu odvzeli zveze, ki jih je vzdrževal doslej z Egiptom, Palestino in deželami ob Egejskem in Črnem morju. Trst je hfcra^ tu izgubil neposredne zveze z Ameriko in državami na severu evropskega kontinenta, ki sta jih vzdrževali družbi »Cosulich« in »Navigazione Libera Triestina-.«
Da bi si lajiki ustvarili vsaj približno sliko, kolikšen bo promet z deželami ki spadajo sedaj v sfero tržaškega Llovda, je objavil ponedeljski »Popolo di Trieste« podatke o blagovnem prometu med tržaško luko in omenjenimi deželami v letu 1934, ko je kriza v pomorskem prometu že popustila« Poročilo navaja dolgo vrsto številk, med njimi tudi podatke o prometu z zapadno-af-riškimi državami, ki pa tu ne prihajajo v poštev. Promet je znašal tedaj celih 383.268 ton blaga. Kolik bo v bodoče, pa čeprav B6 Abesinija še toliko upošteva (»Piocoloc meni, da se bo v prihodnjih 10 letih kBelilo v to deželo 4 do 5 milijonov Italijanov), pa se bo še videlo. Verjetno je. da promet tržaške Inke zaradi Abesinije ne bo narasel od sedanjih skupnih 3 na predvojnih 5 milijonov ton.čeprav bi tudi h jnžne Italije preko Trgta prevažali ljudi in blago v anelrti-rano deželo.
V ostalem pa so se sedaj po rimskem »dovršenem dejstvu« glede na razporeditev delokroga subvencijoniranih paroplovnih družb genovski in tržaški fašisti sprli zaradi Llov-dovega imena, kakor da bi bilo to najbistvenejšega pomena. Neki genovski patriot je v listu »Giornale di Genova« očital druž-1/ »Llovd Triest-ino«. da ima nesodobno barbarsko ime. »Llovd« je angleška beseda, zato v duhu fašistične kampanje proti sankcijam nemogoča, »Triestino« pa pomeni lo-kalizem. ki ni nič v skladu ne z nacionalnim (in ne tržaškim) premoženjem, niti z novimi imiperijskimi nalogami družbe. Fašistični »Popolo di Trieste« očitke zaradi barbarstva seveda ogorčeno zavrača.
Drobne novice
V	Trstu se je pred dnevi sestal odbor Združenja trgovcev, da prouči možnosti trgovske ekspanzije v Abesiniji. Po daljši debati je sprejel resolucijo, v kateri nasrlaša. da je pripravljen poslati v vzhodno Afriko izvedence, ki naj doženejo možnost tesnejših trgovskih stikov med Al linijo in Trstom.
V	Puli sta bila pretekli teden spet kaznovana dva trgovca, in sicer Anton Gržinič in nek Italijan, zaradi prekrška odredb in-tersindikalnega odbora glede cen v trgovini na drobno z zaporo njunih lokalov za več dni ta začasnim odvzemom trgovskih kon-
GoipodaritTo
K uvedbi uvozne kontrole
Odlok finančnega ministra glede kontrole uvoza, ki vsebuje seznam blaga, čigar uvoz iz neklirinških držav bo od 25. junija naprej dovoljen le na podlagi predhodnega dovoljenja Narodne banke, je objavljen v »Službenih novinah« od 13. junija.
Odlok ne daje nikakega pojasnila o tem, katere države je smatrati za neklirinške države in katere za klirinške. Kakor smo na tem mestu že poudarili ie treba to vprašanje čimppej razjasniti, da bodo uvozniki vedeli, iz katerih držav lahko ubvažajo brez omejitev. Po naših podatkih bi bilo smatrati kot klirinške države; Nemčijo. Češkoslovaško, Italijo. Svieo, Španijo. Grčijo, Bolgarijo, Turčijo. Rumunijo, Francijo, Avstrijo Belgijo. Madžarsko in Poljsko. Vprašanje pa jn, če bo finančno ministrstvo vse te države priznalo kot klirinške, kajti plačilni promet z nekaterimi od teh držav je urejen na podlagi privatnega kliringa. z Madžarsko in Poljsko pa imamo le kompenzacijske sporazume.
Po informacijah iz Beograda Narodna banka zaenkrat sploh ne to izdajala uvoznih dovoljenj za navedene predmete iz neklirinških držav, tako da bomo morali zaenkrat ve;e navedeno blago uvažati iz klirinških držav-. Skupni naš uvoz iz zgoraj označenih 14 klirinških držav je lani znašal 2587 milijonov Din, to je nekaj man) nego 70"'o vsega našega uvoza- Če bo finančno ministrstvo vse navedene države, smatralo kot klirinške, potem se bodo uvozne omejitve nanašale le na ostale države, ki predstavljajo v našem uvozu le 30<Vo. S klirinškimi državami smo imeli lani po večini aktivno 'rgo-vinsko bilanco le s Francijo. Rumunijo in Bolgarijo je bila bilanca pasivna. Vsega erno v klirinške države izvozili za 3333 milijonov Din, to je 83.5% vsega našega izvozit. Trgovinski saldo z vsemi navedenimi
Državne finance
v letu 1935*36
Finančno ministrstvo objavlja v »Službenih novinah« pregled državnih dohodkov in izdatkov v mesecu aprilu, in sicer po proračunu za leto 1935-36 (pregled izdatkov in dohodkov po tekočem proračunu to najbrž pozneje objavljen). Kakor znano, se računsko leto zaključi šele z 31- avgustom; do tega dne 3e lahko še vršijo izdatki na breme starega proračuna po kreditih, ki so bili angažirani do konca marca.
V mesecu aprilu so znašali izdatki državne administracije na račun preteklega proračunskega leta še 63.3 milijona Din, dočim je bilo naknadno v tem mesecu na stari proračun za 47.5 milijona Din dohodkov.
Do konca meseca aprila (v 13 mesecih) so znašali izdatki državne administracije po proračunu za leto 1935-36 6334 milijona Din; vrhu tega pa je bilo za 298 milijonov Din neizplačanih obveznosti, tako da znašajo skupaj b temi obveznostmi državni izdatki za leto 1935-36. 6632 milijonov Din, to je W7o v proračunu predvidenih izdatkov.
Dohodki državne administracije pa so v 13 mesecih znašali 6885 milijonov Din, to je 98.6fl/o predvidenih' dohodkov. Skupna vsota dohodkov se v prihodnjih mesecih ne bo več bistveno spremenila, medtem ko l:o skupna vsota izdatkov do konca avgusta t. 1. gotovo še narasla- Iz gornjih številk izhajajoči suficit v višini 200 milijonov Din se bo zaradi tega še zmanjšal.
Gibanje cen na debelo
Študijski oddelek Narodne banke objavlja indeksne številke v trgovini na debelo za mesec maj. V zvezi z občutnim nazadovanjem indeksa cen rastlinskih proizvodov je totalni indeks popustil od 69.1 v aprila na 67.0 v maju (lani 64.0). Najvišje stanje je v poslednjem času dosegel indeks cen v trgovini na debelo v lanskem decembru, ko je znašal 71-6 točke.
Kakor rečeno je popuščanje totalnega indeksa posledica nazadovanja žitnih cen. Indeks cen rastlinskih proizvodov se je v prvih dveh mesecih tekočega leta gibal na višini 83, v marcu je popustil na 80.5 v aprilu 76-3. v maju pa že na 09.0 (lani 61.2). Ostali indeksi cen ne kažejo večjih sprememb. Indeks cen živine in živinskih proizvodov se je od aprila za malenkost povečal. in sicer za 0.9 na 57.4 točke (lani 56.5). Indeks cen mineralnih proizvodov je ostal nespremenjen na višini 81-1 točke (lani 78.9) Indeks cen industrijskih proizvodov pa je predvsem zaradi pocenitve moke popustil za 1.5 na 67-9 točke (lani 76.4).
Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov je prav tako nazadoval v primeri z aprilom, in sicer za 2-5 na 62.1 (lani 61.4), indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa se je nebistveno povečal za 0.1 na 72.0 (lani 68.3).
Gospodarske vesti
= Naknadni plačilni sporazum z Nem.
čijio. Ob priliki bivanja dr. Schachta v Beogradu je bil podpisan naknadni protokol glede turističnega plačilnega prometa z Nemčijo. Ta 3porazmm določa za mesec junij tečaj 14 Din za nemško marko, ki se priznava nemškim turistom. V bodoče bo ta tečaj vsak mesec posebej določen.
= Veleblagofnici »Ta-Ta« v Beogradu prepovedano poslovanje- Iz Beogiada poročajo, da je upravnik mesta g. Milan Ačlmo-vič podpisal odlok uprave mesta Beograda kot prvostopne upravne oblasti, ki prepoveduje velikemu trgovskemu magazinu »Ta-Ta« nadaljnje poslovanje. Vest o tem odloku je med beograjskimi trgovci zbudila veliko pozornost. Veleblagovnica Ta-Ta je pričela poslovati pred dobrim mesecem. Uprava mesta Beograda je budno zasledovala poslovanje tega podjetja, zlasti v tem, ali je to poslovanje v skladu z uredto o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velik3-ga obsega. Kakor znano, je bilo po odločbi državnega sveta svoj čas izdano dovoljenje družbi Ta-Ta za otvoritev trgovine v Beogradu z določenimi omejitvami. Uprava mesta Beograda pa se je prepričala, da se družba Ta-Ta ne drži teh omejitev in zato je izdala 10 t- m. odlok, s katerim se na osnovi uredbe o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega prepoveduje nadaljnje poslovanje trgovinskega obrata družbe Ta-Ta. V upravi mesta Beograda smatrajo, da more trgovina družbe Ta-Ta poslovati samo v primeru, če se prilagodi zakonu glede obsega trgovipe. Tvrdka Ta-Ta ima pravico pritožbe na ministr-
klirinškimi državami je lani znašal 746 milijonov Din. dočim je bil promet z neklirin-škimi državami po večini pasiven. To j«* dalo tudi povod za omejitev uvoza iz neklirinških držav.
že v nedeljski številki smo na tem mestu poudarili, da kontrola uvoza ne sme biti samo valutno-politični ukrep. Valutno-politični oziri so gotovo važni glede vprašanja likvidacije naših izvozniških terjatev v klirinških državah in glede vprašanja preskrbe deviz za uvoz iz neklirinških držav. Toda kontrola uvoza je enako važna in morda še važnejša kot trgovinsk-politični ukrep in kot orožje pri trgovinskih pogajanjih z drugimi državami, da se doseže večja pripravljenost posameznih držav v odkup naših trgovinskih presežkov. Tudi če hočemo dirigirati naš uvoz, se najbrže ne bomo mogli izogniti sistemu kontingentira-nja. Ne smemo pozabiti, da imamo tudi med neklirinškimi državami take, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco, in ni v našem interesu, da preprečimo uvoz iz teh držav. Na drugi strani pa imamo klirinške države, s katerimi smo hudo pasivni, in bi morali uvoz iz teh držav omejiti, kar nam pa sedaj ne bo mogoče. K sistemu kontingentiranja uvoza bomo najbrž prisiljeni, če nam bodo neklirinške države ponudile kompenzacijske posle. V Beogradu pričakujejo, da bodo prizadete države napravile korake pri naši vladi, kar bo ustvarilo novo situacijo, ki bo šla v prid uvedbi sistema kontingentiranja uvoza, tako po vrsti blaga, kakor tudi glede na posamezne države. Vprašanje je tudi, kako bomo pri sedaj uvedenem sistemu zajamčili Španiji uvozne kontingente, ki smo jih dali tej državi v najnovejši trgovinski pogodbi.
stvo notranjih del in če to ministrstvo {»otrdi odlok uprave mesta Beograda, še na državni svet.
= Nove redne paroplovne zveze. Paro-plovna družba Oceania, ki Ima 9 velikih prekomorskih parnikov s skupno tonažo 50.000 bruto registrskih ton, vzdržuje sedaj redne proge z lukami v zapadnem delu Sredozemskega morja, z Marokom in Kanarskimi otoki. Družba je lani uvedla nove redne proge med našimi lukami in lukami Severne Evrope. Družba je v zadnjem času ojačala redne proge s Španijo. V aprilu letošnjega leta je družba kupil" Se nov prekomorski parnik »Dinara«, ki ima 5.500 ton. Parnik ima vse moderne priprave za plovbo na rednih progah. Za razvoj rednih paroplovnih zvez bi bilo potrebno, da bi država redno izplačevala družbi prispevek za vzdrževanje teh rednih zvez.
= Odtok zlata iz Francije. Poslednji izkaz Francoske banke od 5. junija zaznamuje zopet povečan odtok zlata, in sicer za 1501 milijon frankov, dočim je v zadnji četrtini maja znašal odtok le 437 milijonov in teden prej 56 milijonov. Zlate rezerve Francoske banke so znašale 5. junija 55.5 milijarde frankov in so od lanskega marca nazadovale za 27.5 milijarde frankov. Značilno je pri tem, da se odtok bankovcev v zadnjih mesecih ni prav nič zmanjšal, temveč celo nekoliko povečal in znaša sedaj 85 milijard frankov.
= Dobave. Komanda šumadijske divizij-eke oblasti v Kragujevcu sprejema ponudbe za dobavo 150 kv. m parketov iz hrastovega lesa- Dne 16. t.m. se vrši pri komandi 39. pešpolka v Celju ofertna licitacija za dobavljanje alkoholnega kvasca za čas od 1. julija do 30. septembra t4- Dne 17. t.m. se vrši v intendanturi štaba dravske divi-
zijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija
za dobavo raznih pisarniških potrebščin.
= Dobave. Dne 25- tm. bo pri upravi skladišča 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertalna licitacija za dobavo fotografskega aparata, fotometra in drugih aparatov. Dne 30- t-m. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo konjušnice v Mariboru. Dne 3. julija bo pri komandi mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu ofertna licitacija za dobavo raznega električnega materiala. Dne S- julija bo v pisarni štaba obmejne čpte v Skoplju ofertna licitacija za dobavo 1.000 komadov telefonskih elementov in 4. julija za kompletno instalacijo telefonskih central. Dne 10-, 13-, 17., 20. 22., 24., 27., 29., in 31. julija ter 3.. 5., 7., 10- 12. in 14- avgusta t.!, bodo pri glavnem sanitetnem skladišču ministrstva za vojsko in mornarico v Zemunu ofertne licitacije za dobavo raznega sanitetnega in apotekarskega materiala, posteljnine ter zdravniških in bolniških plaSčev.
Borze
15. junija.
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji t stali skoraj brez sprememb. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi popustili in so bili zaključeni po 8.85, angleški funti pa no-tirajo nadalje 250. V zagrebškem privatnem kliringu so avstrijski šilingi še bolj nazadovali in je bil zabeležen zaključek šele pri tečaju 8.69. Nadalje je bil promet v grških bonih po 29.1250. dočim so se španske pezete nudile po 6.95. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.95. v Beogradu po 13.8857 jn v Zagrebu po 13.8950. odnosno za konec junija po 13.8250. za 15. julij po 13.50 in za 15. avgust po 13.55
Na zagrebškem efektnem tržišču so se tečaji državnih papirjev v sklad« z beograjskim tržiščem v splošnem precej dvignili. Vojna škoda za kaso je bila najprej zaključena po 362. pozneje pa po 367 (v Beogradu je bil promet po 361—362). Zaključek je bil zabeležen še v 1% investicijskem posojilu po 82 do*im se je blago pozneje nndiio po 85 (v Beogradu promet po 84.50). Tudi tečaji dolarskih papirjev so se precei dvignili.
Oevlzc
Ljubljana. Amsterdam 2978.15—2992.75 Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 744.18— 749.24, Curih 1424.22—1431.29, London 220.84—222.89, New York 4368.92—4405.23, Pariz 290.03—291.47, Praga 181.90—183.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.36, London 15.53, New York 309.125, Bruselj 52.2750, Milan 24.35, Madrid 42.20, Amsterdam 209.15, Berlin 124.50, Dunaj 58.40, Stock-holm 80.0750, Oslo 78.05, Kobenhavn 69.3250, Praga 12.78, Varšava 58, Budimpešta 2.90, Atene 2.45.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 363—367, za julij - avg. 361 den., 4% agrarne 46—47, 6% begluške 68.50—72, 7% invest. 82—85, 7% stabiliz. 83—87, 7% Drž. hip. banka 86.25—90, 7% Blair 75.50—77; delnice: PAB 230—235, šečerana Osijek 13u bi.
Beograd. Vojna škoda 362.50—363.50 (361—362), 4% agrarne 49.25 den., 7% invest. 83.50—84.50 (84.50), 7% Stabiliz. 83.50 den. (84), 7% Drž. hip banka 86.75 den., 7% Blair 67—77 (67—67.50), 8% Blair 86 bL, .Narodna banka 6300—6350. PAB 229—230 (228.50—229.50).
Blagovna tržiSča
ZFTO
+ Chieago, 15. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 85.25, za sept. 86.3*75, za dec. 88.125; koruza: za julij 61. 875, sa sept. 58.625, za dec. 53.125.
s
m
»
*
M
*
m
|
$
*
V NEDELJO, 21. JUNIJA Velik dogodek za bralce Jutra Začetek novega romana
BETTY ZANE
IZPOD PERESA ZANA GREYA
Novo delo slavnega ameriškega pisatelja je zgodovinski roman iz ameriške revolucije. Pripovedovalo bo našim bralcem o tistih davnih, burnih časih, ki jih označujeta dve dobi: Borba rdečega in belega ple-menaza življenskipro-stor; Borba mlade Amerike za osvobojenje izpod angleškega jarma. Obe krvavi borbi sta bili enako dramatični in enako bogati s primeri velikega, požrtvovalnega junaštva. BETTY ZANE, prababica pisatelja Zana Greva, je historična figura, slavno znana v ameriški zgodovini.
m
m
*
m
$
1
m
I
_____ ^
Humi iiiiiiiiMiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiimtiinniiifiititiMiiiiiifiiitiiiiiiftiiififiiitiiitiiimiiiiiiitiftimiiifiinitimiiiiiiiii
*
m
»
*
*
& *
5»
1®
&
m
*
|	NE ZAMUDITE ZAČETKA! BERITE »JUTRO«!
1	Naročnike, ki gredo na počitnice, v letovišča ali kopališča,
=	prosimo, naj že nekaj dni pred odhodom naznanijo upravništvu
i	lista svoj novi naslov, s pristavkom dosedanjega naslova. Le
|	tako bo upravništvu mogoče list poslati'brez zamude v novi
i	kraj naročnikovega bivanja
nillliiHIIIIU4llllll)llfllllllilllllHlillllltllllMtlllllll*MIHIHIIIIHIWIHIIIUIIIUMIIIWIUIIII»HNNMHtM
+ Winnipeg, 15. junija. Začetni tečajh plenica: za julij 77.25, za okt 77.625, za dec. "8.125.
+ Novoeadska blago vM borza (15. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška m sremska 119—121; okolica Sombor in ba-natska 116—120, baška ladja Ti«a 124— 126, ladja Begej 123—125; slavonska 120 —122. Oves: bofJki sremska in slavonski 106—108. Koruza: baška. sremska in banatska 98—100. Moka: baška in banat-aka »Og« in »Ogg« 196—205; »2« 175—185, »5« 165—165. »6« 135—146, »7« 115—125, »8« 102JO—105 Otrobi: baški, sremski in banaitski 98—102 Fižol: baški in sremski beli 162—170.
+ Budimpeštanska terminska borza (15. t. m.) Tendenca slabša. Koruza: za julij 11.83—11.85. za avg. 11.88 do 11.90.
Pri lenivosti črevesja
je naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica
prijetno, dobro delajoče domače sredstvo, Id zmanjšuje težave, ker često dobro delujejo ie male količine
Ogl. reg. S. br. 9M74/36
„Našice" in kasacijsko sodišče
Zagreb, 15. junija.
Kakor znano, razsodba osiješkega okrožnega sodišča, ki je sodilo dr. Svetozaru Gr-ginu, bivšemu ministru dr. Nikoli Nikiču in ostalim Številnim obtožencem v tako imenovani »našičkj aferi«, ni postala pravo-močna. ker so se obsojenci in državni tožilec pritožili proti njej.
Za presojo teh pritožb je pristojen zagrebški stol sedmorice kot kasacijsko sodišče. ki pa še ni in v doglednem času tudi ne bo razpravljal o njih. Dr. Nikič in ravnatelj »Našičke« Aleksander Sohr. ki je bil obsojen v Osijeku na 8 let ječe in 250.000 Din globe. &ta namreč zahtevala, da se izločijo iz kasačijskega sodnega kolegija, ki naj bi razpravljal o njuni stvari, predsedniki in vsi sodniki stola sedmorice in se zadeva izroči drugemu kasacijskemu sodišču. Kot razlog za to zahtevo se navaja, da je zagrebško kasacijsko sodišče že prej v teku
tega procesa reševalo razna vprašanja, od katerih Je odvisno, ali obstojata kaznive dejanje in kazenska odgovornost. Tako aa primer se je razpravljalo tudi o vprašanju, ali naj se narodni poslanec smatra za državnega uradnika v smislu določb kazenskega zakona. Zato mora o teh zahtevah izreči svojo sodbo svetovalska zbornica «a reševanje sporov o pristojnosi med sodišči raznih pravnih področij. Šele po njeni ras-sodbi se bo videlo, ali pride »našička« pred zagrebško ali kako drugo kasacijsko sodišče
Izreden uspeli Gjungjenčeve v prestolnici
Pred dnevi je gostovala v beograjski (»peri naša primadona ga. Zlata Gjungjenčeva v Puccinijevih operah »Madame Butterfiy« in »La Boheme«. Uspeh je bil zavidljiv! Stroga beograjsika operna publika jo je toplo nagradila za njena umetniška izvajanja in kritiki tamošnjih dnevnikov so napisali o njenih kreacijah zelo laskave ocene. Tako piše glasbeni kritik »Politike« dr. M. M. med drugim;
»Visoka stopnja kreacije ge. Gjungjenče-ve je v tem, da je ona s pevsko tehniko, s katero razpolaga, ustvarila življenje brez poze, brez zunanjih kretenj, iskreno, iz globine 6vojega umetniškega instinkta in čio-.eško. Scenski umetnik doseže vrhunac v gledališki umetnosti taikrat, kadar učinkuje njegova igra na občinstvo tako močno, da to občinstvo pozabi, da je pod krovom gledališke zgradbe, in doživlja življenje . - Tako so v nedeljo popoldne doživljali tudi oni, ki so gledali in poslušali kreacijo vlogi Madame Butterfly, kakršno je ustvarila ga. Gjungjenčeva. • •«
Za njeno gostovanje v operi La Bohšme (Mimi) je isti kritiik zapisal med drugim; »Tajnost uspeha ge. Gjungjenčeve odkrijemo na ta način, če analiziramo sestavne dele njenega umetniškega ustvarjanja. Ona poživlja okoli sebe ozračje in si pridobiva publiko. Gjungjenčeva je pevka, igra tka in žena! To 60 tri njene umetniške osebnosti-c
Glasbeni poročevalec »Pravde« je predlagal ob koncu svoje izredno pohvalne kritike, da mora uprava beograj'ske opere angažirati go. Gjungjenčevo, ki bi pomenila za Beograd ogromno pridobitev, za ljubljansko opero pa seveda veliko vrzeL V tem smislu piše tudi kritik »Vremena« g. Živ-ikovič. ki končuje svojo oceno takole; »Zrela umetnost ge. Gjungjenčeve ima toliko visokih kvalitet, da nas lahko dostojno ro-prezentira tudi izven naših mej. • •«
Mestno poglavarstvo o povišanju najemnin
Mestno poglavarstvo nam je sinoči dostavilo naslednje pojasnilo o povišanju najemnin v mestnih hišah:
Ko je sedanja občinska uprava prevzela poslovanje na magistratu, je že pri pro_ računskih debatah ugotovila, da je pri mestnih hišah vsako leto zelo občuten primankljaj. ki znaša 2.267.878 Din. Ta znesek mora občina doplačevati iz svojih drugih finančnih sredstev.
Zasebni gospodar gleda pri upravi svojih hiš, da najemnina hiše obrestuje in amortizira v daljši dobi let. Ako bi moral k obrestovan ju in amortizaciji letno dopla. čevati veliko vsoto, se nikakor ne bo mogel smatrati dober gospodar.
Tudi mestna občina mora gledati na to, da vsaj zniža ta ogromni primankljaj mestnih hiš in manjša bremena davkoplačevalcem, kateri morajo doprinašati vsako leto 2,267.878 Din za mesrtne hiše.
Tega vprašanja se je lotil tudi odbor za upravo mestne imovine, ki je v zadnjih mesecih pregledal vse mestne hiše in po. večini tudi stanovanja v mestnih hišah. Našel je, da so nekatera stanovanja v mestnih hišah brez dvoma prenizko ocenjena.
Prva ocenitev mestnih stanovanj je bila Izvršena leta 1928. in sicer po kvadraturi stanovanjske ploskve. Ta ocenitev je ostala v veljavi s prav malimi spremembami do danes. Naravno pa je, da kvadratura sama ne more biti merodajna za določitev najemnine, marveč je potreba upoštevati tudi lego stanovanja in razne druge okolišičine.
Zato se je sedanja komisija trudila, da bi stanovanja bolj pravično ocenila in prilagodila cene najemnin dejanskim vrednostnim posameznih stanovanj.
Poleg tega je našla sedanja občinska uprava, da so bile nekatere stranke favorizirane glede najemnine in eo plačevale očividno prenizke najemnine.
Zato je razumljivo, da sedanji po viški nekatere stranke precej ostro zadenejo tn so poviSki v nekaterih slučajih bolj občutni baš iz navedenih razlogov. V splošnem pa poviški niso tako visoki in znašajo povprečno 5 do 15%, prav nikjer pa 100 ali še več procentov.
Pri nekaterih mestnih uslužbencih pa je našla uprava, da plačujejo za stanovanje samo takozvano priznavalnino, katera znaša na leto samo nekaj dinarjev, dasi imajo lepa, tudi večsobna stanovanja iai poleg tega še prejemajo od mestnega magistrata posebej stanarino. Teh Izjem pa nismo mogli tolerirati, marveč smo morali tudi nJim določiti primerno najemnino, ki pa znaša tudi 300 ali še več procentov dosedanje »priznavalnine«.
V splošnem pa je pripomniti, da bodo najemnine v mestnih hišah ki juto sedaj zamišljenemu poviSku ostale še vedno znatno nižje, kakor pa eo povprečne najmenine po dragih zasebnih hišah, tako, da ostane mestna občina tudi v bodoče regulator najemninskih cen v mestu. Na to ee Je posebej oziralo pri določenem poviikn cen in to smernico hoče mestna občina izrecno tudi obdržati
Nekateri se pritožujejo čez način po-višlka, češ. da je bila okrožnica o poviSku najemnin dostavljena strankam šele pred par dnevi in da se morajo stranke v roku nekaj dni izjaviti, ali priznajo določeni povifiek, ker se bo sicer smatrate stanova.
nje za odpovedano. V tem ozLru pa je treba poudariti, da je odbor za upravo mestiie imovine delal na tej stvari že več mesecev, kar samo kaže, da je delal z veliko vestnostjo in natančnostjo. Da okrožnica ne znači odpovedi stanovanja, se samoob6ebi razume in okrožnica tega tudi ne navaja. Okrožnica samo določa vsakemu njegovo najemnino. Kdor bo mogel to najemnino sprejeti, bo to občini naznanil. Kdor pa smatra, da je po. višek z ozirom na njegovo stanovanje in z ozirom na njegove socijalne razmere previsok, bo pa to gospodarskemu uradu naznanil in utemeljil in bo gospodarski urad in odbor za upravo mesrtne imovine vsako tako prošnjo posebej obdelal tn iz-nešene okolnosti prav rad upošteval, in tako skušal doseči z vsako stranko sporazum.
Tako je raztolmačfl smisel te okrožnice župan tudi deputaciji stanovalcev mestnih hiš, ki se je danes oglasila pri njem ln jih je zadovoljno sprejela na znanje.
Ne tajimo si tega, da je stanovanjski odbor morda pri tako ogromnem številu stanovanj določil najemnino kakemu sta_ no vanju neprimerno; vsakega stanovanja posebej tudi ni bilo mogoče natančno pre_ gledati. Zato bo na podlagi iznešenlh dogovorov prizadetih strank posebna komisija gospodarskega urada tn stanovanj. 6kega odbora vsalko pritožbo posebej z ozirom na njegovo stanovanje obravnavala tako. da bo najemnina za vsako stanovanje tudi sorazmerna in se eventualne nepravilnosti pri odmeri najemnine po. pravijo.
Poudariti je končno, da mestna uprava pri določitvi najemnin tudi nI spustila iz vidika posebnih socijalnih ozirov do stanovalcev in jih tudi ne bo izpustila prt individualnih ocenitvah stanovanj na podlagi vloženih ugovorov. Seveda pa morajo ti socijalni oziri priti tudi v dklad s splošnimi gospodarskimi oziri mestne občine in oziri na davkoplačevalce, od katerih se tudi ne more zahtevati, da bi pomagali plačevati preveč nizko najemnino za gotove družine, ki stanujejo v mestnih hišah. Našh pa borno pot, da te obojestran. ske interese pravično in sporazumno uravnamo.--
Nesreča na Stolu
Jesenice, 16. Junija.
Poročali smo že o nesreči, ki so je bfla pripetila na Stota. V petek sta odšla sed-moSolec Viktor Bežek in njegov sošolec iz Ljubljane na Stol. Prenočila sta v Pre. šernovi koči, od koder sta hotela v soboto Zjutraj po grebenih na Golico. Pri tem je pa Bežku v začetku ture spodrsnilo in za_ kotalil se Je kakih 500 metrov po strmem pobočju ter naposled nezavesten obležal na snežJšftu. Sreča v nesreči Je bfla, da Je priSetel na debeto plast snega, kajti če bi na kamenje, bi bilo po njem. Nesrečo Je javila astntuica Prešernove koče, ki Je pohitela do graničarske koč®, od koder so pocvaili telefonično reševalce na Jesenicah na pomoč. Med Se omenjenimi reševalci sta bila tudi Jurist Jože Novak in neki njegov tovariš, ki sta tudi pomagala pri iskanju iz reševanja BeZka so najprej prenesli v Žirovnico, nato pa na Podbrezje, kjer je njegova mati na počitnicah. Fant se Je bodo potolkel po rokah in nogah, vendar m nevarnosti aa njegovo življenje.
Mrzlotni pol- \ Al palec na človeški nogi 4
V Sibiriji je kraj, ki ga imenujejo za najbolj mrzlega na svetu. Tudi naše telo ima svoj mrzlotni pol in ta je — palec na nogi. Točneje bi to povedali, da je ta palec tisti telesni ud, na katerem je mogoče ugotoviti največje temperaturne razlike. To je dognal neki Američan, dr. W. Bierman, z meritvami. Pri teh meritvah je odkril, kar je bilo sicer že prej znano, da so nos, ušesa, prsti na rokah in na nogah vedno bolj hladni nego di*igi telesni deli. Manj pa je bilo znano, da je koža nad mišicami toplejša nego nad kostmi in da imajo debeli ljudje večinoma hladnejšo kožo nego sušci. Končno je ugotovil, da prenese koža na čelu, nogah in rokah mraz bolje nego koža po vsem ostalem telesu. Tudi v vročini ostaja koža na teh mestih hladnejša nego drugod.
mrtvih, nad tisoč ranjenih
Popravil® letala v
Pri šolskih letalskih izletih nad orenbur-škim letališčem je enemu izmed letal v zraku odpadlo kolo. Pristanek brez tega kolesa bi bil brez težke poškodbe letala in brez nevarnosti za življenje ljudi, ki so bili v njem, nemogoč. Zato je pilot nad letališčem odvrgel sporočilo o nezgodi. Z letališča se je takoj dvignilo letalo, ki je vleklo na vrvi rezervno kolo s seboj. To kolo so srečno spustili na poškodovano letalo. Eden izmed članov posadke tega letala je potem splezal na krila in od tam z veliko težavo dosegel kolesnico. Med tem, ko je letalo krožilo v višini 2000 m nad zemljo, je pogumni mož montiral novo kolo. Celo uro je trajalo to delo. Po končanem popravilu je letalo gladko pristalo.
Milijarde po pošti
Ameriška poštna uprava dela ta čas obsežne priprave, da bi 4.7 milijarde dolar, jev v državnih papirjih razdelila med 2 milijona bivših vojakov. Težka jc naloga spraviti te vrednotnice po 50 dolarjev -»baby bond« jih imenujejo v Ameriki - v vsakem primeru pravilno v roke možem, ki jih morajo dobiti. Vse vojne veterane eo pozvali, naj bi bili 15. junija od 5.30 popoldne doma, kajti poštni uslužbenci imajo nalog, da izroče vrednostna pisma prejemnikom samo cs. bno. A tudi to je mogoče ie v primeru, da jo prejemnik pošt_ nemu slu esebno znan. Preden morejo vojni udeleženci vnovčiti papirje, si morajo poskrbeti posebno potrdilo kakšnega sodn:ka, davkarja ali banke šele potem prejmejo ček, ki ga lahko zamenjajo v denar. Ti previdnostni ukrepi se vidijo oblastem potrebni, da bi preprečile sleparstva.
Poročali smo že o veliki nesreči na telovadišču v Cotroceniju, kjer se je udrla tribuna z mnogo tisoč gledalci. Katastrofa je zahtevala mnogo mrtvih in nad tisoč ranjenih. Tukaj vidimo prizorišče nesreče ob času, ko iščejo ponesrečence pod razvalinami

Kralj Edvardi na denarju
Angleška tradicija veli, da morajo glave vladarjev na kovancih gledati izmenoma proti desni in proti l3vi. Profil kraljice Viktorije je bil obrnjen proti levi, Edvard VII. je gledal proti desni, Jurij V. proti levi, sedaj bi moral Edvard VIII. gledati na kovancih proti desni. Krolj pa je izrazil željo, da bi se to ne zgodilo. Prečo si dela namreč na levi strani in meni, da bi bilo treba tudi njegov profil vzeti z leve strani.

Nenavadesn ločitveni vzrok v deželi nemogočih možnosti
Ločitveno sodišče v Ncw Yorku je obravnavalo tožbo nekega 45Irtnega avtomobilskega mehanika, ki se je hotel ločiti od svoje žene zato, ker je začela nen dno zahtevati. da se morata obedov udeleževati tudi obe kokoši, ki ju je redila.
Mož je nekaj časa po strani gledal to nenavadno in nič preveč omizno družbo, po-
napjiibša knjiga
Na neki dražbi v Parizu bodo prodali Napoleonovo najljubšo knjigo, v usnje vezan izvod Osiana. Krasna vezava kaže cesarjeve inicialke. Ta knjiga je Korza, ki se je zelo navduševal za keltskega barda, spremljala na vseh njegovih potih.
Z/21 ?J e
VSAKEM II
NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR
MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI Pl. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO
RADENSKO
Z RDEČIMI SRCI!
tem je začel protestirati in ko žena na to uho ni hotela slišati, je obema putkama kratkomalo prereza 1 vrat. ju oskubil in vrgel v lonec za juho. Žena je odgovorila na to dejanje s stavke v kuhinji, ki se je končala sedaj z ločitveno tožbo. Sodnik je menil. da zakon ne sme biti kurnik in ker se je žena branila, da bi se v bodočnosti odpo vedala kurni.škim gostom pri obedih, je ta zakon ločil.

nm sončna svetloba
Sprememba v vesoljstvu po določeni zakonitosti ali starodavna dejstva v novi luči?
Znanost razikniva neslutene skrivnosti v stvareh o katerih menimo, da so nam že davno znane do dna.
V	francoski o.uad: mri;li znanosti je prnd nekoivko dnevi znani asTrcnom Escanglon poročiJ o nenadejanon odkritju 6vojega tovariši BsrnaT ia Lyc'a. ki se bavi čisto fitaiomodno z raz sikov-i njem loc.čne svetlobe, čopra-v se nam povprečniikom zdi, d>a že davno vemo vse, kar je v zvezi z njo.
V	opazovalnici na Picu du Midi je Lyot analiziral sončno - veti! bo. Med tem ko je s spektroskopom, ki ga jc bil sam izumil, raziskoval neki rdeči spektralni trak, je nepričakovano ugotovili popolnoma novo vrsto žorkovja. To žarkov je, k,i je sestavljena mo du iz več vršit žarkov, j« prava nova sončna svefcba. Nedavno prei so francoski estronitn.; o Ikrili novo vrsto žarkov tudi okoli meseca. Med temi žarki civje eden posebno široko, morsko zeleno linijo.
V	dArtkusijli, ki se je razvila po Escan-
'ajnik bivšega cesarja pripoveduje
e e •
Mož, ki je izgubil službo zaradi ljubezni do hčere Viljemov e žene — življenje v Doornu v znamenju štedljivosti,
ki že meji na skopost
glonovem poročilu, so razni raziskovalci opozarjali na neke spremembe v vesolj-stvu, ki jih opazujejo že več let in gredo, kakor vse kaže. po določeni zakonitosti sporedno z velikimi gibanji v zemeljskem podnebju- Drugi govorniki pa so menila, da ne gre za kakšne nove pojave, temveč da se je srrno naša opazovalna tehnika tako razvila, da odkriva starodavna dejstva o katerih samo mi nismo prej vedeli, da eksistirajo. Na vsak način pa potrjujejo ti pojavi neko komplicirano z^/koni-tost vsega življenja in zapleteno sovisnost med življenjem na zemlji in pojavi v ve-soijstvu.
Vrtovi srečne
V Moskvi dobe otroci deset velikih mest-nih vrtov izključno za svojo rabo. Te vrtove, ki so jim dali ime »vrtov srečnega detin-st.va«, urejajo sedaj pod vodstvom promi-nentnih inženjerjev. umetnikov in znanstvenikov. Za ureditev enega največjih moskovskih parkov, parka Izmajlova. ki jo namenjen otrokom, so oblasti dale 200.000 rabljev. Na ribnikih otroških parkov bodo zgradili miniaturna pristanišča za velike modele rečnih in morskih parnikov. V mestu bodo zaprli nekoliko cest. ki vodijo do otroških parkov, za ves ostali promet. Na teh cestah bodo imeli otroci svoja igrišča in vozišča za otroška kolesa in avtomohil<\ Urejevanje »prometa« na teh cestah bodo oskrbovali otroci sami . . .
Gluhonemi ob televizorju
V Nemčiji se je vršil te dni prvi »pogovor na daljavo« med dvema gluhonemima. ra pogovor se je izvršil brez besed ob televizorju in šlo je za poroko, kajti oba »govo-rilea« sta bila zaročenec in nevesta.
Mlado dekle je stopilo v televizijsko govorilnico v Berlinu in kmalu nato se je pokazal na zaslonu obraz mladega moža iz Lipskega. Bil je nje zaročenec Videla je kako so se premikale njegove ustnice in se je smehljala, nato pa so se premikale tudi njene ustnice. »Pogovor« je trajal tri minute, nato sta obraza na obeh zaslonih v Berlinu in v Lipskem izginila.
Poštni uradniki so d?kle vprašali, o čem se je pogovarjala z mladim možem. Napisal jim je na listek; »Govorila sva o najini poroki. Zmenila sva se za sestanek pri Berlinu. Na tem sestanku bova določila dan poroke-« Oba mlada človeka sta namreč izgubila govorico in sluh pri neki nesreči.
Umetni samorog
Bajno bitje samorog je prenehalo biti samo bajno bitje. Biolog dr. W. Franklin Dove z vseučilišča države Main je s prosto operacijo na glavi en dan starega teleta povzročil rast enega samega, mogoč, nega roga. Presadil je teletu na sredo čela majhne kose tkiva, iz katerega se nor. malno razvijajo rogovi. Namesto dveh rogov je zrasel živali potem en sam rog Ta rog je bil tako učinkovito orožje, da si je žival z lahkoto priborila vodstvo v čredi. žival šteje danes dve in pol leta, je precej inteligentna in močnejša od vseh njenih vrstnikov.
Nesreča Marlene Dietrichove
Kakor so sporočili iz Hollywooda, se je Marlene Dietrichova, slavna nemška filmska zvezda, prav resno poškodovala, ko je hotela med igTanjem stopiti v vlak. Njeno stanje zbuja baje velike skrbi.
Rokavi kakor sonce • • •
> n
Pred nekim časom smo poročali, da je bivši nemški cesar Viljem odpustil enega svojih zasebnih tajnikov, ker se je bil zaljubil v hčer Viljemove žene. Sedaj pri ob. čuje neki pariški list »odkritja« tega tajnika, ki sicer niso bogve kakšna odkritja, pa vendar osvetljujejo življenje bivšega vladarja z marsikatere zanimive strani.
Tajnik Georg Martin Wunderlich je bil devet let zasebni tajnik bivšega cesarja. Zaljubil se je v princeso Karmo, ki mu je vračala ljubezen. Mlada človeka sta se hotela poročiti. Predem pa je mogel zaprositi za njeno roko, ga je Viljem odpustil. Vilje. mova žena je dejala, da mora v 24 -urah ostaviti grad Doorn, kajti ne gre, da bi
Ameriška aerodinamika

Zedinjene države so pred kratkim dobile prvo aerodinamično lokomotivo. Na desni vidimo fefcDmfrffc* lipa »PadSo«, frSso jo dali Američani v promet 1. 1912.
takšenle zasebni tajnik dvigal svoje oči do princese Schonaich-Carolatske, hčere prave princese Reusske. Viljem pa mu je dejal v poslovilni avdijenci: »Jaz sam bi se bil sicer tudi rajši poročil proti svojemu stanu, vzeti sem hotel princeso nekraljevske krvi. Toda pomisliti sem moral, da sem bil najprvo Hohenzollernec in šele potem zasebnik, pa sem se odločil za zvezo, ki je ustrezala hišnim zakonom, a ostavila moje srce hladno.« Tako pripoveduje Wun_ derlich.
O življenju na gradu v Doornu pripoveduje bivši zasebni tajnik, da stoji po eni strani v znamenju nekdanjega vladarskega bleska, po drugi strani pa v znamenja štedljivosti, ki je že bolj podobna skopu. štvu. Vsako jutro prireja bivši cesar službo božjo, ki se je mora udotežiti v»e, od cesarice do zadnje kuhinjske strežnice. Ob pisalni mizi sedi na kozlu, jedi pa mu morajo prinašati na mizo že zrezane in zdrob. ljene, ker mu je ena roka krajša in je ne more uporabljati za rezanje A tudi ostalim somiznikom servirajo jedi v tej obliki, da jim ni treba nožev.
K večerji prihaja Viljem vedno v svečani uniformi. Pri tem sam izbira med ne_ številnimi vojaškimi oblačili, ki so mu na razpolago. Po večerji se vsa družba zbere v salonu, kjer Viljem sam eno uro bere. Prej je družbi prebiral predvsem zgodovinska in izobražujoča dela, ker je pa opazil, da poslušalci Ln poslušalke niso posebno navdušene za to čtivo, je prešel k lažjemu čtivu. Nazadnje so obvladovali Conan Doy-le, Edgar Wallace in Van Dine repertoar, torej pisatelji kriminalnih romanov.
Bivši cesar in njegova žena imata loče_ ni spalnici. Vzrok temu je v tem, da more Viljem spati le v razsvetljenih prostorih, njegova žena pa ne. Spočetka ga je hotela privaditi na temno spalnico, pa ji ni uspelo. Viljem je imel težke sanje, zasledovali so ga morilci in neke noči je spravil s svojim vpitjem ves grad pokonci. Spet ie me. nil, da ga zasledujejo morilci, planil je iz postelje in hotel prižgati luč, toda napeljava je bila nekaj pokvarjena.
Elegantne London čanke uvajajo ▼ modo rokave, kakršne vfffimo na tej s&fad
Civiliziran] e polarnih ozemelj
že mnogi raziskovalci so povedali, da polarna ozemlja, ki si jih laik predstavlja kot eno samo ledno m snežno puščavo, po velikem delu niso takšna, da so velikanski predeli, ki bi se dali dobro kultivirati. Ruska vlada je z teh dognanj izvajala posledice. Tako je dala v ozemlju Murmanska saditi krompir in peso, zelje in druge rastline, šlo je za vrste, ki so jih bili napravili neobčutljive za polarno podnebje. In te rastline so pokazale, da lahko dobro uspevajo. Sedaj namerava ruska vlada zapo-četi obsežne eksperimente, da bi se v polarnih ozemljih pridelovalo tudi žito. Strokovnjaki so mnenja, da bo treba poskusov in dela kakšnih osemdeset let. potem bode tudi subarktična ozemlja pripravna za naselitev kakor katera koli druga ozemlja na svetu.
Usoda mož v Ameriki
V New Yorku je opazil marsikdo, da obiskujejo drage, razkošne restorane. posebno ob času obeda, skoraj same ženske. Neki ne\vyorški časnikar razlaga to stvar z največjim mirom: »Možje nimajo denarja — dajejo ga ženskam.«
Kupujte tfomače blago!
ANEKDOTA
Dunajski dvorni kapelnik in ravnatelj konservatorija Hellmesberger je apostrofi-ral nekoč nekega učenca, ki inu je zaigral eelo težko Lisztovo skladbo v d-molu z besedami: »Nu, nu, saj mi boste de-molirali ves klavir!«
VSAK DAN ENA

Sprevodnik v cestni železnici: »Prosim vas, spravite to reč pravočasno pod klop, da se kdo ne spotakne ob nji in ne pade na ti*,	^»Everjrbodjp tweekly«)
87
tlAMA SANDHtS
YS)E ZATE!
Renata je povedala njemu in Blackwellu vso istorijo, o Joossnerju in Dadu in vsej tej mreži zadrege in sleparstva, ki so k> spletli okoli Georga. Vse to ie zdaj srečno razdejano. Georg stoji ne-omadeževan pred ljudmi — v <tem oziru je .prišel Blackwell prepozno. »A samo v tem oziru,« pravi Blackwell, ko nežno poljublja. Renati roko.
Ona mu jo prepušča, in toplo čuvstvo se drami v njej do tega moža. Toda B'lackwell ima vkljub vsemai mnogo posla. Premailo Je, da je Georg prost vsakega suma; zdaj je treba gledati, da se odkrijejo niti zločinske spletke. To je važno, zakaj joossner in njegovi zaplečniki so francosko skupi-no očividno prav tako speljali na led, kakor nemško. Najprej j« torej treba poiskati Dada. Kramer ie Lori razložil to nujnost, in Lora se zdaj ne srne dati potlačiti čuvstvu sramu za po poli brata, vsak človek more birti porok samo za samega sebe. In, da je Lora vse storila, da bi Dada udržala in ga zakoreninila v poštenem življenju —■ to vsi vedo.	<
A Dada Bergeria nI lahko nafti...
Policija je samo dognala, da ie kupil vozni listek v Kelmorajn. Drugega niič ne vedo. Vendarle je
bffc> raapafea, da ga mteo tako} naznacML Oragert
ni hotel — zaradi Lore.
»To bodi vaša naloga, Wairds,« določi Black-well. »Najemite si najboljše detedotive.«
S prihodnjim ekspresnim vlakom se Wards odpelje v Pariz. Že po dveh dneh primejo bankirja Joossnerja v nekem hotelu Saintgermainskeea predmestja, ko je pravkar priilla tudi z druge strani ovadba zotper njega. Francoskemu sind.katu se niti ne sanja o sleparijah' Joossnerja in njegovih pajdašev. Neki ravnatelj francoske skupine je na poci v Berlin, da razjasni vso zadevo z Grager-tovim komcernom in dopove, kako je sleparska družba Parižane same speljala na led.
Joossnerja imajo, in njegova zaslišba spravi marsikaj na dan, kar je razfoistritvi v prid, ne da bi zločinci kaj slutili o tem. Niti ne sanja se jim, kako se mreža zadrgava okoli njih.
V neko stanovanj« v Rochefoucauldovi tr!ici prinese vratarica večerne liste in nekaj naročenih reči. Stanovanje ima dva izhoda in ie skrito v pravem blodišču ulic, tako da lahko neopazen pri-jahaš in odhajaš. Mlada ženska, ki stanuje tu s svojim možem, je precej lena, in gospodinjska pota se ji upirajo. Iz noči si napravlja dan. Vratarica pozvoni; roka v domači obleki iz svetle svile seže skozi režo vrat.
»Les iournaux, madarne.« Roka pomoli vratari-ti bankovec. Mlada žena za vrati vzame svoje
časnike in zavode, in že so vrata spet zaprta.
»Ali je kaj v listih?« vpraša hlasten glas. Dad Berger potegne plavolasi ženski časnike iz roke. Se na hodniku jame vročično obračati frste.
»NikaT ne bodi tako neučakan!« Ženska ga zanič! ji vo premeri z očmi. »Zdaj te je menda strah? Zakaj si nisi prej nabrusil petd, ko si že tako neumno začel?«
Dad molče stopi za njo v sobo.
Tam sedi Montana.
»V časnikih ie neka;? o njegovi zadevi,« pove Fanny.
»Pokaži.« Montana vzame list in bere. »Skrajni
čas je, fant, da jo popihaš.«
»Saj nihče ne ve, kje sem,c se upre Dad.
»Zelo si neumen. Cemu bi pa oglašali v francoskih listih, če ne bi slutili, da si tu? Zdravnaj bi bil moral izginiti.«
»Da bi me potem pustili na cedilu!« vzroji Dad. »Ti, Montana, si pri vseh naših rečeh odnesel levji delež. Niti na misel mi ne hodi, da bi pobegnil.«
Montana vstane. Z rokami v hlačnih žepih počasi pristopi k Dadu, ga pogleda in tiho reče, toliko da giblje z ustnicami:
»Niti na misel ti ne hodli? PosluSaij me: ne dovolim, da bi prišla zaradi tvojih neumnosti vsa družba pod ključ. Pazi se! M sli na črnega Fran-cesca, Tudi ta se je drznil upirati poveljem, pa se mu je slabo obneslo.«
Dada izpreleti. Mrleč strah da njegovim očem
top fzraz. Tedaj dč Montairst	•
»Torej podvizaj se, ki z Bogom! V fflfzufc? IsB
dva tisoč frankov. Te lahko vzameš1.«
To rekši potegne Fanny s seboj. Na Dada se niti ne ozre. Polglasno reče ženski:
»Pojicfiva. Špansko letalo odhaja ob enajstih. Podvizati se morava.«
V marca Je, solčen dan, k5 nosi v svojSh belih nebesnih ovčkah že prvo slutnjo prihajajoče pomladi. Na stavbiščii velike otroške bolnišnice slovesno pričenjajo z delam. Cela družba se je zbrala, da bi videla začetek. Sredi vseh stoji Georg. Poln je živffien.a, ves drhteč od podjetnosti In Kramer, in Renata, zelo lepa, zelo elegantna. Ln Mr. Blackwell, s tihim obrazom, ki ga vsaikilkrat ozari radost, kadar pogleda Renato. Zraven Renate sto-Lora. Cisti očnt njene glave sije ob temnem Re-natinem obrazu.
Georg stoji sredi delavcev. Čepico je vzel z glave, razmsršeni lasje mu veselo vihrajo v rezkem dopoldanskem vetru. S svetlim, zbranim pogledom zajame vse širno ozemlje, kjer naij vstanejo zgradbe, ki jih je zasnoval njegov duh. In potem se. ozre po prijateljih, ki ga obdajajo, najnazadnje po Lori. Veselo mahne z roko m prime za lopato: »Na delo!«
Gfcfooko jo zasadi v tla.
KONEC
P O
v
Manifestacija kolesarjev v Slovenjgradcu
!Lep uspeh vrhniškega dirkača Janka Oblaka, ki je v ostri mednarodni konkurenci zasedel prvo piesto
Slovemjgradec, 15. junija
Skrbno pripravljena kolesarska, skvnost ik>venjgraških športnikov s požrtvovalnim predsedjntkom g. dr. Radšlom na čelu, sodelovanjem g. Canjka m drugih, se je v nedeljo kar najbolje obnesla. Že prejšnji dim so se zbirala kolesarji od blizu in daleč. da se v čim večjem številu udeleže zanimive športne revije. Prišlo je na stotine gledalcev, saj se je prvič v takem obsegu vršila kolesarska prireditev na slovenjgra-skih tleh. Prišli so najboljši kolesarji iz Zagreba, Ljubljane. Maribora in drugih krajev, da pomerijo svoje moči s slovitim dirkačem, Avstrijcem Gat+emigom. Večletni državni prvak se je moral prepričati, da je tudi naš kolesar trdia kost in dovolj zrel zti mednarodno konkurenco. Poudarjati pa je treba, da je imel simpatični Avstrijec precejšnjo smolo, saj se mu je pretrgala veriga, tako da je moral po 70 km vožnje prekiniti tekmovanje.
V nedeljo zjutraj je postalo kmaJu po budnici okoli Canjkove restavracije precej živo. Prihajali so dirkači in gositje in nestrpno čakali na pri četek dirke. Na startu so skupino 21 dirkačev pozdravili razni funkcionarji, ki so podčrtavali pomen spor-*» in zlasti bodrili mladino. Savezni teh-n Čni referent je podal še nekaj navodil, ob 9.45 pa so se dirkači pognali izpred oči.
Pri vretjtt v črevesju in zagateiaju
za-nesljivo učinkuje že ena čada naravne
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice.
Ogu reg. & k. 3&J8V95
Vozili eo s silno brzino do Mislinja, skoraj neprestano 42 km na uro, navzdol proti Dokču, mimo Hude luknje in do samega obrata v Celju pa je kMcmeterski števec avtomobila, ki jim je sledil, kazal 65, 60, 50, 45 km an tako dalje, kakršna je bik cesta. V najhujšem daru je pri Gornjem Dolflču odstopil zaradi defekta gumija državni prvak Jbamdngar, nekaj kilometrov dalje pa Canjko, ki je do tu vodil. Blizu Velenja je doletela nezgoda Oblaka, ki je moral zamenjati iobular, ne daleč od izhoda na glavno celjsko cesto je enaka smola za-d<ila Rozmana.
Gartternag je % Maacfli ■ težavo dohajal gkvno skupino, a blizu Velenja, se umi je vendarle posrečilo, da se ji je pridružil. Skupaj g Hamibergenjem, Gartnerjem, Kači čem in nekaterimi prvaka se je pojavil na obratu v Celju turiS. Oblak, fcj je moral pač krepko pritisniti, da je dohitel konkurente.
Na okrepčila na obratu skoraj nihče ni nrsIM. Kakor v vročici je vsak oddal kontrolno številko in jo ubral nazaj r še hujšo borbo po slabi cesti, ostrih in nevarnih vijugah v najhujši in odločilni mislinjski klanec. Kakih 7 km po obrartu je Rozmana doletela ponovna nezgoda: ves potrt je stal ob strani s prazno gumo. Nekaj kilometrov dalje je obstal Garttermg, iščoč na cesti sftrgano verigo dm jezeč se nad slabo cesto. Na čelu sta se borila Oblak in Gart-per z Zagrebčanom Pokupskim. Sprint za sp.rin.tom v klancu, Hrvat vedno zaostane za nekaj metrov, a je takoj spet za petami. Ljubljančana se Pokupca ne moreta otresti. Medtem ko so že juniorji, ki so vozili na isti progi 50 km, prihajali na cilj, je pridrvela tudi ta trojica in prvi je zavo-zil v cilj Oblak za nekaj dolžin koles pred Pokupcem in Gartnerjem.
Rezultati glavne dirke so bili':
1. Oblak Janko (Vrhnika), ki je prevozSl progo 100 km točno v treh urah, 2. Poku-pec J. (Zagreb) 3:0.1, 3- Gartner Franc (Ljubljanica) 3:0.2, 4. Drago Ivkovič (Zagreb) 3:03.5, 5. Evgen Brandt (Avstrija) 3:05, 6. Gregorič J. (Sava) 3:05.1, 7. Kačič Jule (Hermes) 3:05.1, 8. Hamberger (Hermes), 9. Faninger (Zagr-), 10. Kajtnar F. itd.
Povprečna hitrost fe skupine je znašala 33.5 krn na uro, kar je glede na slabo star nje ceste zelo ugodno.
Tudi juniorji so vozili izredno dobro in so dosegli celo 34 km na uro. Rezultati so bili: 1. Prosi nek (Zagreb) 1:32, 2. Šunko 1:35, 3. Bricelj (Ljubljanica) 1:35.1, 4- Solna n (Sava) 1:37, 5. Kosič (Sava) 1:37, 6. Prožnik itd.
Rezultat dirkalne skupine na 10 km: L Rozman (Maribor) 20:2, 2. Erosinek (Za-
greb) 20:9, 3. Gregorič (Sava) 20:15, 4. Ivkovič (Zagreb), 5. Gartner, (Ljubljanica), 6. Grabeč (Primorje), 7. Soič (Zagreb)- V dirki novincev je prispel prvi na cilj Ter-žan, 2. Ščetinec, 3. Pajer iild.
Po dirkah eo se športniki uvrest® v »prevod, ki je krenil po ulicah z godbo na čelu, nato pa je bik na senčnatem vrtu Canjkove restavracije razdelitev dragocenih nagrad. V prijetni zabavi je bil lepo zaključen športni praznik v Slovenjgradcu.
Po krasni zmagi na Dunaju
Poraz, ki so ga bili Cehi v borba za Da-visov pokal doživeli na zagrebških tleh, je »veliki športni svet« pospravil v svoje anale kot slučajno naključje. Za naše junake belega športa pa je prišk kaj kmalu prilika, da so pokazali svojo hladnokrvno spretnost kar sredi Pariza in iz dolgotrajne, sila ostre borbe izvlekli nadvse častno zmago nad odličnimi Francozi, ki so biili že dolga desetletja mojstri bliskovitih potez belega športa. Sijajen napredek tenisa je v Jugoslaviji zablestel v svetli točki, Francija se je istočasno zavik v žalost...
Povratek naših fantov v domovino, navdušen sprejem v Zagrebu, veselje v srcih Jugoslovenov... Pa je prišel ukaz, nemudoma na Dunaj, kjer čaka za mrežo naše mušketirje čertvorica Avstrijcev v nadi, da le zaustavi čudoviti ekn naših mojstrov. Mlada kri 6e ni ustrašila in že v prvem nastopu pokazak Dunajčanom, kaj zmore. Spet je šk po svetu beseda o naši zemlji. In ko je po včerajšnjem stanju 2:1 za Jugoslavijo prisluhnil snoči ves športni svet gigantskemu boju četvorice, je po trdem odporu prve dvojice spet planila po radjiu razveseljiva, za druge grenka vest:
Palada
je r Izvrstni igri porazS sicer odličnega Avstrijca Metaso — Jugoskvija je premagala Avstrijo in prišk v finale evropske cone z Nemčijo.
Izvrstni partner in nfč manj ocBSčm igralec naše zmagovite četvorice je
ki je v soboto po krasni igri porazil izvršilnega Avstrijca, prvaka grofa Bowarowske~ gal
Kukuljevič,
naš najboljši double igrač, je včeTaj vskočil naimestu Punčeca v borbo z grofom Bo-warowskym.
Obširnejše poročilo o lepi zmagi naših teniških igralcev na Dunaju, ki bo ponovno globoko odjeknil v svetu, prinašamo na drugi strani.
Nadaljnji nastop naših lalikoatletor na Češkoslovaškem. Po nedeljskem meddržavnem dvoboju s Češkoslovaško se je naša lahkoatletska reprezentanca razdelila v štiri skupine za razna tekmovanja. Prva skupina, v kateri eo Bauer. dr. Buratovič Hanžekovič, Krevs, Novakovih in Vučevič se je odpeljala v Olomuc. druga, t. j. DTemil, Ehrlich, Gaberšek, dr. Manojlovič in Miloš v Lo-rosi-ce, tretja s PleterSkom, Markušičem in Bru-čanom v Kolin, ostali pa bodo še enkrat danes nastopili v Pragi na mednarodni tekmi V četrtek bo skupina zagrebških in ljubljanskih atletov startala v Gradcu. Reprezentanca ee bo vrnila v petek.
Službeno iz LNP. Drevi ob 19. 6eja kazenskega odbora v podsa-vezni pisarni. Na sejo se pozivajo: Kobal BTanbo, Mkdika, Gaberšek Milan, Bera nek Josijp, Trček Ciril, vsi Korotan-Lj., Trepše Miroslav, Ov-senik Janez, oba Jadran, Varšek Ivan, Slovan.
ASK Primorje. (Centralni odbor) Za ponedeljek napovedana seja bo v četrtek ob 20. v restavraciji Zvezdi Predsednik. — Lahkoatletska sekcija opozarja vse aktivno članstvo, da eo redni treningi pod vodstvom g. Kleina vsak dan od 9, do 11. in od 16.30 naprej, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne od 9. ure naprej. Redni trening je za vse obvezen zaradi tekmovanj za prvenstvo države za moštva 5. julija za tretji in četrti razred, dne 11. in 12. julija za prvi in drugi razred kakor tudi nastop na otvoritvi Stadiona v Murski Soboti 28. t. m. Opozarjajo se tudi vsi aitleti, ki pmidejo v poštev za klubovo turnejo v Bolgarijo in Rumunajo začetek septembra na obvezen in redni trening naj maj trikrat tedensko.
SK Ljubljana. Danes od 16.30 naprej strogo obvezen trening za vse igralce prve sfkuprine.
SK Ilirija. Redna plenarna seja ti- o- bo
drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emone. Ob 20. noj »e zgdasajo tam gg. inž. Bloudek, Betetlto, Pokjnar, Nagy, Končan, Mikkvčnč, Medič, Verbič. Načelniki sekcij in drugi funkcionarji naj pripravijo izčrpna mesečna poročita.
Enačeč,
Nase gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama Začetek ob 20. ud Torek, 16. fc. m : Zaprto. Sreda, 17. t m-: Pesem s ceste. Izven. Globoko znižane cene od 10 Din navzdol.
Opera
Začetek ob 20. uri Torek, 16. t. m.: Kavalir z rožo. Red C. Opera
»KavaGr z rožo«, velika Strausaova opera fc poje ponovno v opernem gledališču v torek 16- t. m- za red C. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Gjungjenac, ga Kogejeva, gd|č. 2upervčeva, ga. Poličeva ter gg.: Be-tetto, Ba novec, Zupan. Mesto obolelega g. Janka je prevzel vlogo g. Primožič, namesto g. Gostiča pa nastopi g. Stibernik. znani prvi tenorist vokalnega kvinteta. Dirigi-i ra g. dr, Švara. Predstava je za red C, .
Sokol
Sokolsko slavje v Ljubljani. V včerajšnjem poročiilu je izostalo, da sta pri sprevodu sodelovali poleg godbe Sokok L še godba z Viča im ljubljanska poštarska godba, ki jima velja polno priznanje.
Novi župni prapor Sokolske župe Ljubljana je razstavljen v izložbenem oknu modne trgovine Kette na Aleksandrovi cesti, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo in sokolsko čknsitvo.
Uprava Sokolske inpe Ljubljana prosi vse ip. n. fotoamaiterje, ki so slikali nedeljske sokolske svečanosti, da oddajo po 1 izvod vsake slike v tajništvu župe na Taboru med 9. in 12. ali 16. in 19- uro.
Naraščajskih tekem Zveze Sokola, kn w> se vršile 13. t. m. ob pokrajinskem zletu v Subotici, se je udeležilo 10 oddelkov višjega razreda, 19 oddelkov nižjega razreda, 38 posameznikov za višji in 10 posameznikov za nižji razred. V tekmi višjega razreda je dosegla prvo mesto so-kolska župa Kranj z 92 odstotki točk- Na prvem mestu je Slavi ca Pogačarjeva iz Kranja, ki je dosegla 99 odstotkov točk. Na 9-mestu je Mik Kerštajnova iz Kranja, potem pa sledijo Bora Janša, Ljubljana I., Anica Ažrnanova in Anica Hofnerjeva iz Kranja. V nižjem razredu je doseglo prvo mesto društvo Smederevo - Beograd. Društvo Kranj je v tem razredu na 7., Novo mesto pa na 15. mestu. Pri tekmah moškega naraščaja je nastopilo 11 oddelkov višjega in 41 oddelkov nižjega naraščaja, skupaj 364 tekmovalcev. V višjem razredu je doseglo prvo mesto društvo Zemun-maitica, društvo Ljubljana - Šiška je na drugem, Kranj na tretjem, Ljubljanska Sokol pa na 5. mestu. Ekar Milan in Cink Vkdiskv od sokolske župe v Kranju sta dosegla 6. mesto, Borut Skoropec iz Ljubljane - Šiške Pavel Krou/pa od istega društva pa 11. mesto. V nižjem razredu je prvo mesto zasedlo društvo Sremski Karlovci — Novi Sad, drugo mesto pa Stražišče - Kranj. Pri tekmi posameznikov sta dosegk 5. mesto Daro Dobaj iz Kranja, 7. mesto pa Fran Pucko od Ljubljanskega Sokola.
Sokolsko društvo Medvode, odsek za tombolo. se najiskrenejše zahvaljuje vsem darovalcem. ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu tombole. Dobiček se to uporabil zgolj v korist od-plačik dolga, kar ga ima društvo še na novozgrajenem domu. Vsem srčna in bratska hvala 1 Tombolski odsek.
Okrožni sokolski izlet T Žirovnici. V vznožju gorskega orjaka Stola v Žirovnici je bilo v nedeljo otvorjeno letno sokolsko telo-vadišče. Na izredno lepem mestu so se zbrali članstvo, naraščaj in deca iz Radovljice, Ljubnega, Brezij. Kamne gorice in Žirovnice in pri nastopu pokazali, kako se Sokolstvo razvija v naši lepi Gorenjski in napreduje od leta do leta. Dobro izvajane vaje je spremljala sokolska godba z Jesenic. Vso prireditev pa 60 posebno dvignile tople besede staroste gorenjske župe trata Spicarja, ki je poleg staroste iz Žirovnice brata Bizjaka, prav prisrčno pozdravil prijatelje Sokol-stva, poudarjajoč, da so ee morda tu in tam razredčile sokolske vrete, toda tisti, ki so odpadli, niso bili cvetje, maTveč le plevel, ki 'škoduje njivi. Obisk je bil prav povoljen kljub temu, da je prav ob istem času priredilo tudi gasilsko društvo večjo veselico v sosedni vasi.
Okrožni zlet dravinjskega sokolskega okrožja bo letos prvič v Poljčanah, in to 21. t. m. Pričakovati je, da pride na zlet vsaj toliko Sokolov kakor gvoječasno ob prvem društvenem nastopu ob priliki ustanovitve pred 6 leti. V6e ediiiice okrožja se za nastop marljivo pripravljajo. Sokolska misel v Poljčanah je še mlada, a vendar polagoma zmaguje. Bratje od blizu in daleč, pridite!
Iz Krškega
fap— Izpit ca mesarsko pomočnico je nar pramUa t Krškem gdč. Slavka Globevniko-va, hčerka veleposestnika g. Globevnika iz Skočijana. Je to prva mesarska pomočnica v krškem srezu in menda druga v dravski banovini.
*
BLED. Kino Bled bo predvajal v torek, sredo in četrtek ob 20.30 film »Poslednji valček« s Sv. Petrovičem in Caimilo Hornovo v glavnih vlogah. Dodatek nov tednik.
POLJCANE. V prerani grob je legel v soboto tukajšnji privatni uradnik g. Ceč Jože. Predzadnjo nedeljo se je poslovil od ljubljene žene, ko je odhajal v šlajmerjev dom v Ljubljano iskat zdravja. Toda bilo je vže prepozno. Zavratna bolezen, ki si jo ie nakopal v vojni, je že storila svoje. Zapustiti je moral Postojno in si je poiskal nrm dom v svotodni domovini. V Poljčane je prišel pred nekaj leti in si je tu pridobil mnogo prijateljev. Bil je zvest član Sokola, ki mu je na grob položil venec. Bkg mu spomin, osameli ženi pa iskreno sožalje!
Iz življenja na deželi
Iz Ptufa
J— Huda poškodba. Posestni ca Terezija
Menčeva iz Gruškovja v Halozah je pasla kravo, ki se je zdajci spiašik, zavoljo česar je 56-letna žena padla s skale na kateri je 6tala. Merčeva je dobik hude notranje poškodbe im ima strto levico. Zdravi se v bolnišnici-
j— Tatvina. V hišo poseetnilka Ludvika Belca v Bišu pri Trnovski vasi je nekdo med odsotnostjo domačih vlomil in ml nesel nikljasto uro in srebrno verižico- Posestnik je osumil taitvine nekega vaščana. Šel je k njemu in zahteval ukradeno nazaj, a osumljenec je vsako krivdo zanikal. Kakšno uro pozneje pa je našel posestnik uro brez verižice na dvorišču. Tatvina je prijavljena oblastvom.
j— Kino. V sredo in četrtdk »Lahkomiselna«. V glavnih vlogah Jean Hark>w in Viiliam PoweIL
Večer bolgarskih plesov
Ljubljana, 16. junija
Pod patronažo JB lige je v nedeljo zvečer skupina akademikov iz Sofije — dam in gospodov — priredila v opernem gledališču večer bolgarskih plesov in pesmi. Ta »ba-letnic zbor — jaz bi ga rajši imenoval narodni »plesni« zbor. saj si mi pod naslovom »balet« predstavljamo umetni, običajno zelo komplicirani ples — torej ta narodni plesni ztor, ki ga vodi baletni mojster ilari Garibov s solisti Petkovo, Basmačijevo. Ata-nasovo in šiškovim, je enake večere priredil že v Beogradu in Zagrebu z jako lepim uspehom. Naše publike pa ni zamogel vsaj v častnem številu privabili v opero. Spočetka smo se zelo bali, da bodo Bolgari plesali pred prazno hišo. Končno nas je rešil iz zadrege, kakor že mnogokrat, dijaški parter, ki ni bil samo precej močan, ampak tudi pošteno navdušen ter je plesalcem pridno aplavdiraL Plese in pesmi — bilo jih je 15 v dveh delih _ je spremljal del opernega orkestra (pri klavirju dr. Švara) pod vodstvom ravnatelja g. Poliča. Žal notni material ni bil vedno popoln, a aranžmani so bili v instrumentacijskem pogledu skrajno preprosti, mestoma celo zelo diletantski, brez večje umetniške ambicije ter so poudarjali v prvi vrsti le ritmični, kajpada pri plesih najvažnejši element. Ta metrika in ritmika pa je problem zase. Bolgarski plesi iz glasbenega in plastičnega vidika, vsebujejo metrične in ritmične forme in se jim zaradi njihove eksoličnosti, raznolikosti, a tudi stroge zakonomernosti čudijo sami bolgarski muzikologi. To priznava sam Dobri Hristov, ki je eden izmed prvih, edinstvenih raziskovalcev bolgarske narodne muzi-ke. Nekajkrat sem se z njim pogovarjal zk-sti o teh metričnih in ritmičnih oblikah, ki nimajo ničesar skupnega z zapadno evropskimi in so zgrajeni na neprisiljeni domači psiho-fiziološki osnovi. Razlagal in demonstriral mi je neštete vrste narodnih ritmičnih kombinacij- Njemu so tekle lahkotno in naravno izpod prstov, meni šele tedaj, če 6em te neštetokrat ponavljajoče se ritmične skupine poslušal delj časa; iz zapisov, iz not pa jih ne razbereš. Ko je berlinska filharmonija hotela dati simfonični koncert bolgarske muzike, je moral tja priti čelist Popov, da je dirigentom in muzi kom zaigral te vražje ritme. Prav nič se ni čuditi t »daj, če eo v nedeljo »večer delali preglavico tudi našim spremljevalcem. Ako so te metrične forme slovanske ali podedovane od starih trakijskih plemen, ali so ded-ščina po starogrški muziki, ali pridobljene od Turkov, vse to je treba še ugotoviti.
Zanimivo pa je, da imajo Grki in Turki takih form le malo. v bolgarski narodni plesni glasbi jih je pa nad 15. Neplesna narodna pesem je izvečine brezmenzurna- Ni tu meeto, da bi podrobnejše govoril o teh čudovitih ritmih v posameznih plesih. Za površnega poslušalca in opazovalca so skoro vsi enaki. Le iztežka bi zamogel razlikovati med njimi. Bolgari eo v solo nastopih, v dvoplesih. v zboru izvajali narodne družabne plese kot n. pr. Račenico, ki je najbolj tipični bolgarski ples, posebno priljubljen v sofijskem okrožju, dalje >horo« (kolo). >pajduško« itd-; bilo je tudi nekaj ritualnih, simboličnih, stiliziranih in kombiniranih plesov. Plesale so plesali prav iz duše, domače iskreno, neizumetničeno, preprosto, kakor pleše narod ob nedeljskih popoldnevih na selu, kakor pojo svoje narodna pesmi naši fantje in naša dekleta na vasi. Tudi zapeli eo kdaj pa kdaj in razkazali svoje narodne živobarvne noše. V nekatere plese so se tako zatopili, da skoro niso našli konca. Sto in stokrat eo nam zaplesali iste kretnje, vsaj navidezno iste. neštetokrat so »godcic ponavljali iste ritmične in melodične fraze. Bilo je kakor na resnični narodni zabavi, kjer si da po težkem enoličnem celotedenskem delu sproščena bolgarska mladina duška v poštenem, domačem, široko družabnem plesu.	— č»
I »V tej hiši pa bivaš šele zadnje čase, £3	vojvoda.« r .;
»Ta.kn i«? ^jlBUffl
Spi m Našel sem m ]) pK3 \ 1 prav primerno m r* sosedstvo. Samo
l poglejta sijajno	c
^^ lVr zgradbo in napis «SIH|jt ^ nad vrati. Mislim,
J da me razumeta.« __—rrillltt^^r J
»Zakaj si naju pripeljal sem? Ali naj podirava i hišne temelje ?«
»To bo že bolje opravil »stiskač rok« s svojimi ša-
»Samo vodi!«
1933. King Fearur« Sjrodicate. Inc.. Grcat Britain r:£hcs rc*crv<
a patrulj d — Motnan v sli G ah.
Copyright »Pantheon« & »JutrM.
»Gospoda, izvolita mi slediti v klet.«
01
a Utps
»Povej no, Ul »Ne brbljaj! Tam nas f t«; čaka avto. Peljemo se_J
vojvoda, kaj bova delala?«
čaka
v moje stanovanje^
CENE M A L S M OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi to ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—«.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« TISfl 1 > «
odgovor, priložite 1*111 >• ▼ MIMnlMIl
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoca se matih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana«
Shtibodobi
Beseda 1 Din, davek 8 D1d na šifro »b ie Janje l**1o-v» B Din- Najmanjši znesek 17 Din.
Prodajalka
mešane stroke, zmožna slovenskega in nemškeea jezika, i lepim rokopisom in dobra izložben.} a-ranžerka, dobi službo v večjem zdraviliškem kraju. Nastop takoj. Fonodbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Poštena 15«.
•3803-1
Frizerko
prvorazredno moč, z večletno prakso, išče frizerski m Ion A. Mrakifi, Maribor, Cankarjeva ulica 1.
14003-1
Brivski pomočnik
dober delavec ter nekadilec, dobi meeto. — Frizer »Hakar«, Prešernova ul. 7.
14033-1
Pomivalko posode
za letoviški hotel, iščemo tflkoj. Služba lahko stalna. Poletna in zimska sezija. Ponudbe na o?cl. odd. Jutra pod »Poletje«.
14067-1
Mlajšo natakarico
in gospodično za bufet — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14083-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega delavca, tudi v striženju bubi-frizure, — sprejme takoj salon Ivo Breskvar, Domžale.
14073-1
Frizerko
prvovrstno moč, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 79«.
14079-1
Premogovnik
v Savski banovini išče rudarskega višjega nadzornika z rudarsko šolo in zadostno prakso v tem svoj-stvH kot s prakso v j.nmo-merstvu. Ponudbe s kratkim curricnlum vitae in zahtevami pod »Samostal-ro« na Publicitas Zagreb. Ilica 9.	B40S1-1
Orodjarskega
ki jučavničar ja
fVVerkzeupmacher) za štan-ce in matrice, za izdelovanje okovov in metalne robe. verziranega potrebujem. Pogo-ji pismeno na naslov: Kari Leitenberger Bijelji-na.	14002-1
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Vsaka »eseda 30 par; lavek 3 Din ca lajanje laaiov« j Dim uajmaojš' tnese-k I? iMn.
Otroške oblekce
predpasničke, plaščke pi-džame, izdelujem po najnižji ceni. Vidovdanska cesta štev. 3.
16871-2
Hotelska kuharica
prvovrstna, srednjih let, vešča vsake kuhinje, tudi srbske, z večletno prakso želi službo v boljšem hotelu ali restavraciji. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Marljiva«.	"4091-2
Mesarski pomočnik
in prekajevalec, vojaščine prost, z dobrimi spričevali, želi službe. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14090-2
'J' f
MM
Sweda 1 Din. lavek 8 Dh u Šifro al! lajanje naslov.-i Din Najmanjši 17 Din
Rolleiflex 6x6
prvi model, kakor nov, Tessar 1:4,5, in 4 filtri, zaslon zoper solnoe, primerno prodam. Vprašati v dro geriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica.
13814-6
Svetlo spalnico
šperano, s psiho, takoj prodam po ugodni ceni. Gajeva 3/U, levo.	14054-6
D nižina treh tkalcev
in 1 dobrega črtalca, vsi izučen-i v inozemstvu, iščejo dela v tovarni. Zmožni dela na avtomatičnih in običajnih statvah in tka n;a vseh najboljših vrst tka nin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Francija«.
13550-2
Brivski pomočnik
dober delavec, išče službo, po možnosti v Ljubljani ali Mariboru. Govori srbo-brvatsko, neonsko in ma-djarsko. Naslov v vseh po si oval ni ca h Jutra.
14070-2
Fotografski
pomočnik
vešč vseh foto poslov, išče nameščanje kot pomočnik v ateljeju ali foto trgovini. Nastopi takoj. Ivan Čuber, fot. pomočnik, Sevnica ob Savi.	14076-2
(Vajenci (Ge)
Učenko
s primerno izobrazbo," sprejmem takoj. Leo Sket, trgovina meš. blaga, Vransko.
14066-44
Potniki
Tvornica kleja
izven kartela, s prvorazrednim produktom, išče izvrstne, dobro uvedene krajevne zastopnike (piatzagent) za posečanje direktnih konsu-mentov kleja, v večjih konsument. mestih Dravske banovine, prvenstveno v Ljubljani. Cenj. ponudbe na Ljudevit Ha-ip, fabr. tutka-la, Sombor, Dunavska banovina.	14075-5
G. Th. Rotman:
Miha Klaposib In Ei|@govi oriiatelji
»Najprej si poiščiva pripravno mesto, kjer lahko zvečer v temi zlezeva dol!« je rekel Miha. Ko sta tako iskala, sta prišla do odprte strešne line, skozi katero so ju pozdravile najske kuhinjske dišave. »Mmmm« sta vzkliknila, »lepo bi bilo, če bi tudi midva dobila svoj delež!«
Ctusbild
Beseda 1 Din. davek 8 Din za Šifro aJ! dajanje naslova * Din Najmanj?! tnmk 17 Din
Dober klavir
dunajske znamke, prodam za 5.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1.4094-36
			
SE	m	S3Z	S
-teseda l Din. davek 8 Dtn -.a šifro il: lajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motorno kolo
v brezhibnem stanju, skoro novo, kupim. Ponudbe pod »Din 6.000 v gotovini« na ogl. odd. Jutra.
14018-10
Motorno kolo
mali Wa.nderer, naprodaj za Din 2.500. Na ogled pri tvrdki Herkules. Maistrova ulica 10.	14007-10
Dvoje koles
iz litega železa, za avtomobile, bo prodanih na javni dražbi, dne 33. t. m. ob 10. uri v Kamniku, — Sutna 87.	14060-10
Dvosedežni avto
dobro ohranjen, znamke Ford, v jako dobrem stanju, prodam. Poizve se pri G. V. Vincek, Ljubljan,a Celovška cesta št. 42.
14056-10
KmM
Beseda 1 Din, davek s Din. ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Kupim kolo
Opis in ceno na Jug, fotograf, Kranj.
14056-11
Seeeda 1 Din. davek 8 Din /a šifro al: lajanje naslova i Dtn Najmanjši znesek 17 Din
Moške stare obleke čevlje in perilo
kupujem. Pridem pogledat na dom. Pišite na: Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27.	14086-7
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kurnje po najvišjih cenah
Cerne - juvelir
LiubHana. Wo!fova nllca J.
Seseda 1 Din. davek 3 Lin » Šifro al: lajanje aaslova D.n. Nsjmanjš' tneseir 17 Din
Družabnika
s kapitalom od 30 do 50 tisoč Din gotovine, iščem Pošteni in stari trgovci imajo prednost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14077-:«
Dijaške sobe
Profesorska, rodbina
sprejme dijaka na stanovanje in hrano, pod skrbnim nadzorstvom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14053-22
[IJJIIMIK I'
Beseda 1 Din. davek S Din ia Šifro ali dajanj« naslova < Din. Najmanjši tntoeV 17 Din-
Opremljeno sobo
lepo, oddam na Miklošičevi cesti 1. julija po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14074-28
Hranilne vloge
srseb denarnih ta vodo
vnovčuje
oa aajvlšj* eenl tako) » gotovini trs. ag. ta bančne In kreditne posle
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ol.
14/II, telefon 35-10 ki vam jamči za pravilnost !n *tro go solidno«! T vseb poslih 12650-16
Knjižice
Mestne hranilnice, za vsoto 2000—5000 Din, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tisočsto«.
13882-16
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40,
izvršuje najbolje naknp in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC v9eh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk.
17316-16
Beseda 1 Din, davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova j Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Tih pisalni stroj
LJndervvood Noiseless 77, srednjevelik, prenosljiv, z izvirnim kovčegom in tas-taturo za vse poklice in jezike, v najboljšem stanju komaj rabljen, prodam. Vprašati v drogeriji Gregorič, Ljubljana Prešernova ulica.
10816-39
Beeeda 1 Dtn, davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši raesek 17 Din.
Trgovski lokal
primeren tudi za vsako obrt, oddam ob Tyrševi (Dunajski) cesti št. 37.
14071-10
Stanovanje
odda
tJeseda 1 Din. davek 8 Din. ta Šifro ali dajanje naslova * Din. Najnianjgl tneeek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
novo renovirano, solnčno oddam v I. nad. na Cesti •20. oktobra (Rimski) št. 33.
14085-21
Enosob. stanovanje
1 v pritličju, 1 v prvem in 1 v drugem naetropju, oddam na Poljanski cesti 54.
14060-31
Oddam sobo
z dvema posteljama dvema gospodoma. Ljubljana VII, Jernejeva 47.
1S70O-33
Opremljene sobe
poseben vhod, solnčne, zračne, 1 ali 2 postelji, ev. z vso oskrbo, poceni oddam, blizu tramvaja. Šiška, Cernetova 31.
14050-33
Čez počitnice
oddam sobo s 3 posteljami. Smole Ana, Stari trg 34/1 Ljubljana.	14052-33
Sobo s štedilnikom
oddam julija mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
14066-33
Sobo
v centru, strogo separira-no, z vso oskrbo, oddam 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14034-33
Veliko prazno sobo
in mali prostor za kuhinjo, oddam 1. julija. Mestni trg lll/I.	14089-23
Sobe išče
■V-e-la l Din davek 8 L>n. m Šifro sil dajanje naslova 1 Din. Najmanjši in«*) 17 Dtn.
Opremljeno sobo
iščem za takoj v bližini Tyrševe ceste ali Sv. Krištofa za 2—4 tedne. Ponudbe pod »Takoj, nujno« na ogl. odd. Jutra.
J4081-33a
Izgubljeno
Be*e<la 1 Din lavek 8 D:n ta Šifro «11 dajanje naalova 5 Din. Najmanjši toe«ek 17 Din
Zapestnica
i diamanti se je izgubila na potu od kavarne Emone do hotela Union. Oddati proti nagradi Aleksandrova cesta 4, n/13.
14056-38
RADIO
—'UL
Vsaka beseda	2 Din:
lavek 3 Din. ta	Sifr* ali
lajanje naslova	5 Dio
lajnianjšl tneeek	Din
Deljeni računi
(Lija). Dvignite pismo od šifre »Kolo«.
14088-34
24/6
Obupujem! Privošči toplo besedo. Popolnoma Tvoja.
14064-34
Razno
Seseda t Din. davek 8 Din. ta Šifro tlt dajanje naslova S Din Najmanj« «a**ak 17 Din.
Tefcf™ ?059
Suha drva, premog, jC icarbopakete w ^ dobite pn
I. POGAČNIK
">r. horičeva al. St 5
FAVORIT
tovarna v Zemunu izdeluje: CIKOKIJO
MENILO (nadomestek kave) KAFETEA (nadomestek turške kave) MALCOVANI (sladni) ječmen SMOKA (smokvino kavo) ŽITNO KAVO
domače delovne moči. Domače podjetje, domač kapital, odlična kakovost, nizke cene.
6ITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON"
f
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je smrtno ponesrečil in nas za vedno zapustil naš dragi soprog, ozir. sin, brat, zet, svak itd. gospod
IVAN KMETIC
EKONOM EV LESNI MANIPULANT.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 16. junija 1936 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, šutna št. 72, na farno pokopališče na 2alah.
Hotedršica, Logatec, Kače, Kamnik, dne 13. junija 1936.
IELA KMETIC, roj. PROHINAR ■ ln vsi ostali sorodniki.
soproga
g
Torek 16- junija
Ljubljana 12; Simfonične pesnitve na
loščah. _ 12 45: Vreme, poročila. _ 13:
ae, spored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 19; Cas, vreme, poročila, spored,
obvestila. _ 19.30: Nac- ura: Vitezi Kara-
djordjeve zvezde z meči (dr. Nemanja Vu-kičevič iz Beograda). —. 19.50: Zbor bal»-lajk na ploščah. — 20.10; Delavsko predavanje. Zaščita delavskih mezd (g. Filip Uratnik). — 20.30: Letni časi v pesmi, glasbi in besedi Sodelujejo; prof. Marjan Lipovšek (klavir), Akademski pevski kvintet in člani Nar. gledališča. — 22; Cas, "Teme, poročila, spored. — 22-15: Magistrov šramel kvartet.
Sreda, 17. junija
Ljubljana 12; Zvoki z Balkana (plošče). —
12.45; Vreme, poročila. _ 13; Cas, spored,
obvestila. _ 1315: Plošče po željah. — 14 =
Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Najboljši pripovednik in romanopisec Bora Stan-kovič ob 60-letnici- _ 19-50; Mravljinček potepinček ( zvočna slika z mravljišča). — 20.30: Produkcije gojencev konservatorija v proslavo 10-letnice zavoda. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22-15; Glasbene slike (radijski orkester).
Beograd 16.20; Narodne melodije. — 17.55; Orkestralen koncert. — 19-50: Narodne pesmi- — 20-30: Zvočna igra. _ 21: Program
po napovedi. — 22; Lahka glasba- — Zagreb 20.15: Plošče. -L 20.30; Prenos iz Ljubljane. _ 22.15: Narodne pesmi- — Praga
19.20; Pevski koncert. — 19.45; Iz operete »Lepa Helenac. — 21- »Črna urica«. — 22.15: Plošče. _ Varšava 20.20: Mešan glasbeni program. — 21; Chopinove klavirske skladbe. — 21.30; Pesmi. — 22.15; Dunajska glasba. _ Dunaj 12: Koncert orkestra.
_ 16-05: Operetni potpuriji. — 17.05; Orgelski koncert. — 17.40; Schumannove skladbe. _ 19.30; Humoreskimi pojo. — 20:
Dramski večer. _ 22-20: Lahka godba orkestra. — 23.05: Valčki in koračnice. — 23-45; Plesna muzika- — Berlin 19.15; Orkester. _ 20.10: Biseri plesne glasbe. —
Hiinehen 19.15; Virtuozne violinske skladbe. _ 20-10: Mešan program. — 22.45; Nočni koncert. — Stuttgart 19.15: Novejša madžarska glasba. _ 20-10; Kaleidoskop. _ 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — 24: Orkestralen in pevski koncert. — Rim 20.35; Simfoničen koncert. — 22: Orgelske skladbe. _ 22.45: Plesna muzika.
BOLNE
NOGE
Z uporabo novega sredstva,
olajšanje v treh minutah
Na tisoče ljudi v Franciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. Še drevi pomočite noge enostavno r vročo kisi-kovo kopel Saltrat Ro-della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vnetja in otekline. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite popolnoma s koreninami brez bo le čir in nevarnosti. Nosili boste lah ko lepe čevlje manjše številke ter z lahkoto hodili ves dan, ali pa plesali vso noč. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom po neznatni ceni ▼ vseh lekarnah, drogerijah ln parfumerijah.
Točno plačui »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino
BELA PENEČA SE PASTA ZOPER ZOBNI KAMEN
% cm zadostuje
Tuba za Din 9. = 125 kratno čiščenje zob. — Tuba za Din 15. = 225 kratno čiščenje zob.
Kdor požlje izrezek tega ogla®& tvrdki
D. Pechmajou & Cie. — Zernun, dobi brezplačen vzorec.
i
Zapustil nas je naš iskreno ljubljeni oče, brat, stric in svak. pospod
ANTON LEVEČ
DVORNI SVETNIK V P., VITEZ ŽELEZNE KRONE IH r.
dne 15. junija 1936. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 84. letu starosti.
Na zadnji poti ga spremimo v sredo 17. junija 1936 ob 4. uri pop. izpred mrtvašnice Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 15. junija 1936.
Žalujoči: MARTA, hči; JANEZ, MIHA, brata; rodbina VALENTIN GOLOBOVA — in ostali sorodniki.
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za Konzorcij »Jutra« Adott ftlhnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc JezerSek. — Za mseratnl del Je odgovoren Ak>J» Novak« — Val f LJubljani.