PoStnlna plačana v gotovtnL
Leto XIX.. št. SS
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čdslo 78.180. Wien št 105.241.
Ljubljana, nedelja 6. marca I938
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. * Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št 7, telefon St 2440, Gelje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Nravstvena
V življenju našega naroda, kakor sploh v slehernem družabnem življenju, ostajajo mnogi pojavi nekako na robu javnega zanimanja Politična, gospodarska in druga podobna dejstva vzbujajo večjo pozornost kakor dejstva, ki razkrivajo skrite strani narodovega življenja in kažejo rane, nad katerimi se po navadi zamisli samo peščica strokovnjakov.
In vendar nekateri izmed teh malo opaženih pojavov segajo k samim koreninam naše narodne biti. Širjenje in vpliv alkoholizma, naraščanje splavov, poviševanje števila man jnadarj enih in duševno zaostalih otrok ter števila bolnikov v zavodih za duševno bolne, dalje gibanje kriminalitete, to so pojavi, ki se o njih v javnosti premalo razpravlja Kdor pa je vajen obračati svoj duševni pogled od nebistvenih pojavov na bistvene, od prehodnih na trajne, se mora včasi zamisliti prav v te temne strani narodovega življenja. Zakaj v terni bližini teh skritih pojavov se vrtijo nevidni mlini naše občne usode in črv, ki gloda pri koreninah, gloda na najnevarnejšem mestu.
Vsi ti pojavi so odraz sprememb, ki nastopajo na najbolj rahločutnem in najmanj utrjenem področju človeškega življenja, v tako zvani etični zavesti. Človeku je dala omika v zvezi z vero in prosveto, z navadami in pravnimi uredbami, z vzgojo in občestvenimi vezmi neka pravila, ki urejajo njegovo sožitje z drugimi ljudmi in vplivajo na njegovo zadržanje v slehernem življenjskem položaju. Vsak človek ima v sebi tudi to, kar imenujemo vest Za njegovo osebno življenje kakor tudi za življenje družbe je velikega pomena, koliko je njegova etična zavest trdna in jasna.
Svetovna vojna in njene posledice so močno pretresle etično zavest celo pri preprostem človeku. Zato smo opažali po vojni očitne pojave globoke nravstvene krize. Le za silo zaceljene rane je znova razdražila velika gospodarska kriza Na razpolago imamo statistične podatke, ki kažejo, kako je z gospodarsko krizo naraščala kriminaliteta na vseh nravstvenih področjih od zločinov proti oblasti do zločinov proti premoženju. Sedanje razmere, ko se splošna napetost in negotovost čutita tudi že v množicah, ne dopuščajo, da bi se nravstveno življenje pomirilo in dvignilo.
Dan za dnem čitamo v listih vesti o hudodelstvih in zločinih vseh vrst. Ne smemo si prikrivati, da so razmere prav v slovenskem delu države dovolj vznemirljive. Škodljivo bi oilo, če bi si zakrivali pogled s frazo o našem dobrem, vernem ljudstvu. V duši tega ljudstva in sicer v njegovi etični zavesti nastopajo zapletene in malo opazne spremembe, ki se kažejo na zunaj ne le v številu, marveč še bolj v značilno surovih oblikah zločinov in v drugih nravstveno negativnih pojavih. Prav zadnji senzacionalni umor pri Mariboru je pokazal v jarki luči to, kar smo opazili manj kričeče že v nešteti drugih primerih: Današnji človek je zmožen takega maščevanja, kakor je bilo razširjeno le na prav nizki stopnji človeške omike.
Mislimo, da bi bilo v današnjem položaju sleherno splošno moraliziranje brezuspešno. Morala se ne utrjuje z besedami in celo ne s pretnjami, marveč je mnogo bolj zapleten pojav, ki v nemali meri odraža narodove gospodarske, socialne in kulturne razmere. Na poslabšanje javne nravnosti vplivajo tudi taki činitelji. kakor je na pr. alkoholizem in ki slabijo dedno snov in povzročajo dedno načeto in zato moralno manj odporno potomstvo. Bojimo se, da začenja zloglasna razširjenost alkoholizma med Slovenci postajati tudi v tej obliki ne več individualno, marveč občestveno zlo. V takih primerih ne pomagajo nobene pridige in dostikrat tudi ne še tako skrbna vzgoja: tu se nravstveni interesi občestva srečujejo s temnimi silami same narave. Zaradi tega bo treba prej ali slej — in bolje prej kakor pozneje — seči po radikalnejših preosnovah v duhu sodobnih evgeničnih načel, ki se uvršču-je.io med temelje nove kulture in resničnega napredka.
Vzlic vsemu pa menimo, da gre na račun dedne načetosti le neki, na srečo ne še pretirano visoki odstotek v statistiki naše kriminalnosti. Naraščanje kriminalnosti in samomorov je pojav, ki zasleduje kakor demonska senca razvoj civilizacije. Prav zaradi tega opažamo, da je kriminaliteta v onih delih naše države, ki se ponašajo z večjo civili-pcijo, višja nego v pokrajinah, kjer ima še neko moč stara ljudska morala, združena z bolj patriarhalnim načinom življenja. Verjetno je, da prehod v višje stopnje tehnične civilizacije povzroča v ljudstvu večje nravstvene konflikte. T. G. Masaryk je dokazoval v svoji znameniti knjigi o samomoru, da pospešuje njih število pešanje vernosti in nekaka utrujenost od civilizacije. To bi lahko veljalo tudi glede kriminalitete. Omika ali civilizacija se namreč ne razvija vzporedno z resnično kultu-
EVROPA JE RAZUMELA DR. HODŽO
tdgowor dr. Hodže kancelarju Hitlerju je naletel na splošno rai mevanje ter še povečal simpatije do češkoslovaške
Praga, 5. maroa. br. Nič z manjšo pozornostjo, kakor pred 14 dnevi govor nemškega kancelarja Hitlerja, je vsa mednarodna javnost sprejela tudi včerajšnje izjave češkoslovaškega min. predsednika dr. Milana Hodže. Vsi svetovni listi obširno objavljajo govor češkoslovaškega državnika in odobravajo njegov možati nastop, ki je razčistil položaj v srednji Evropi in ne pušča nobenega dvoma o tem, da so enako kakor češkoslovaška tudi vse druge male države trdno odločene, do skrajnosti in z vsemi sredstvi braniti svojo neodvisnost in nedotakljivost
Zlasti angleški tisk posveča izvarjamjem dr. Hodže obširne komentarje, v katerih poudarja, da je očuvanje neodvisnosti Češkoslovaške evropski interes, ker bi vsak napad na meje češkoslovaške republike sprožil plaz nove vojne. »Times« pišejo, da je dr. Hodža podčrtal ne samo odločno voljo Češkoslovaške do samoobrambe in z vso odločnostjo odklonil vsako tuje vmešavanje, marveč istočasno naglasil tudi pripravljenost za sporazumno ureditev msdržavnih odnosa jev v duhu mednarodnega sodelovanja. Tako govori le državnik, ki se zaveda svoje odgovornosti do naroda, države in zgodovine. Dr. Hodža zasluži za to priznanje vsega miroljubnega sveta. Kako globok odmev je napravil njegov nastop v Angliji ,se vidi tudi po tem, da so češkoslovaški državni papirji na londonski borzi poskočili za 8 odstotkov.
VTimes« komentira tu<fi odmev v Nemčiji in poudarja, da skušajo Nemci sedaj razbliniti bojazen Prage.
Odmev, ki ga je imel govor dr. Hodäe v
Franciji, je docela v duhu traxBcianatoega prijateljstva in zavezništva med obema državama. Ves francoski tisk odobrava nastop predsednika češkoslovaške vlade in smatra njegove izjave za najprimernejši odgovor na razne grožnje zadnje dobe. L:sti obenem naglašajo, da dokazujeta govora dr. Hodže in dr. Schuschnigga, da so male države za vsako aes» odločene braniti svoje življenjske pravice. To bodo morale vpoštevati tudi velesile, ki ne bodo smele več prezirati interesov manjših držav,
Švicarski ttók ffooraj dobesedno objavlja izjave dr. Hodže in posebno podčrtava njegovo energično odklonitev vsakega vmešavanja v notranje zadeve. »Züricher Zeitung« piše, da baš svoboda ki jo uživa Henlein najbolje dokazuje liberalnost češkoslovaške demokracije.
Razume se, da posveča tudi nemški tisk govoru dr. Hodže največjo pozornost Komentarji nemškega tiska pa so stereotipni in se drže skoraj izključno izvajanj ofi-cdozne »Deutsche diplomatisch politische Korrespondenz«, ki piše med drugim: Vedno je stvar odgovornih državnikov, da poleg ugodnih izgledov za bodočnost svoje države opozarjajo tudi na momente, ki dajo misliti. To je storil tudi dr. Hodža, ki pa si je izbral za jedro svojih pomislekov zanimanje, ki ga kažejo merodajni krogi Nemčije za usodo nemških rojakov v drugih državah. Mi se temu čud-mo, ker se bo komaj našel kak državnik, ki bi mogel trditi, da ni slabo postopanje z na-
leck na poti v Rim
Poljski zunanji minister se bo z rimskimi državniki razgovarjal predvsem o srednjeevropskih vprašanjih
Rim, 5. marca. k. Poljaki zunanji minister polkovnik Beck je e svojim spremstvom enoči odpotoval iz Varšave v Rim. Poročevalcu agencije Stefani je še na postaji dal kratko izjavo, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo, da se mu je sedaj ponudila prilika za razgovore z Museolinijem in Cianom. V Rim prispe Beck jutri popoldne, italijanski listi pa so že danes objavili daljše dobrodošlice, v katerih opozarjajo pro vsem na njegovo realistično politiko, ki je po tem svojem značaju povsem podobna italijanski.
Beckiu pripravljajo v Rimu nad v&e svečan sprejem. Po že objavljenem programu bo op tal v Italiji štiri dni. Imel bo več razgovorov z Mussolinijem, Cianom in še nekaterimi druc-imij odgovornimi političnimi osebnostmi. Politični krogi njegovemu obisku voböe ne pripisujejo ni kakega posebnega mednarodno-političnega pomena, negro poudarja-jo le, da je bila že davna italijanska
želja da bi se tudi Poljska pritegnila h končni ureditvi po1 ' unavskih problemov, ker ima v podiunavskem bazenu nedvomno mnogo neposrednih '.nter^&ov, o katerih priča v prvi vrsti nj-n-o tradicionalno prijateljstvo z Madžarsko, po tudi cjeni odnosa ji s češkoslovaško.
Eibbentrop pojde v Varšavo
Berlin, 5. marca. b. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, bo zunanji minister Rib-bentrop najbrž že v maju vrnil svoječasni Beckov obisk v Berlinu pri tedanjem zunanjem ministru Neurathu. Pomen tega obiska bi bil predvsem v tem, ker bi se vršil po Beckovem obisku v Rimu. S tem bi bilo po nemškem mnenju vzpostavljeno itali jansko-nemsko ravnotežje tudi glede Poljske.
Prevratni načrti
tarlala Tuhačevskega
Moskva, 5. marca. b. Pri včerajšnjem
nadaljevanju procesa proti 21 obtožencem so bili po vrsti zaslišani najprej šaran-govič, nato bivši ljudski komisar za zunanjo trgovino Rosengolz, ki je posebno podrobno opisoval odnošaje obtožencev z maršalom Tuhačevskim, ter končno Ho-džajev. Seveda so vsi obtoženci priznali očitana jim dejanja, razen tega pa so se še sami spuščali v zanimive podrobnosti, s katerimi so obtoževali drug drugega. Višinski in predsednik sodišča sta le od časa do časa vpadala v te izjave z ironičnimi opazkami, ki so tu in tam vzbudile smeh v dvorani. Vsi obtoženci so zelo zgovorni Zdi se, kakor da se vesele, ker so po dolgem času v stiku z ljudmi in lahko govore. To je značilno zlasti za Buharina, ki mu ne zmanjka besed, kadar začne govo- , riti.
Na današnji razpravi so zaslišali tudi Krestinskega in Rakovskega. Njihove iz-povedbe so potrdile govorice, ki so se zadnje čase širile v Moskvi, da so aretirali
tudi ostale člane stare boljševiške garde in sicer Jurenjeva, bivšega sovjet. poslanika v Rimu, Tokiju in Berlinu, Bogomolo-va, bivšega poslanika na Kitajskem, Ja-kuboviča, bivšega poslanika v Oslu in Mi-ronova, šefa državnega tiskovnega odseka Rosengolz je izjavil, da je kot komisar za trgovino vodil akcijo za sabotažo trgovine v korist tujih držav. Priznal je, da je poslal 1. 1933 Trockemu 300.000 dolarjev s posredovanjem nekega tujega diplomata, akreditiranega v Moskvi, in da mu je zadnja tri leta poslal vsako leto po 100.000 dolarjev. Po načrtu zarotnikov bi se imel izvesti udar proti Stalinu maja 1. 1936. in sicer v trenutku, ko bi se vrnil v Moskvo maršal Tuhačevski, ki se je takrat udele-živ v imenu svoje vlade kronanskih svečanosti v Londonu. Maršal Tuhačevski bi imel stopiti na čelo zarotniškega gibanja. Rosengolz je tudi priznal, da je nameraval ubiti Stalina iz osebnih razlogov.
Obtoženi Krestinski je izpovedal, da je po nalogu Trockega organiziral vohunstvo v korist neke tuje vojske.
ro, zlasti s srčno kulturo, marveč jo na svojih prehodnih stopnjah celo ruši. Nekaj vpliva teh prehodnih senc večje omike je opaziti tudi pri nas Slovencih. Naše ljudstvo se naglo civilizira, a sprejema od omike večidel le njene vnanje oblike, medtem ko notranje zaostaja.
V listih, ki obravnavajo nravstvena vprašanja z bogoslovnega vidika, je bila že večkrat o tem beseda in vedno so omenjali tako zvani »liberalizem« kot krivca pešanja vere in nravnosti. Take obdolžitve so seveda najudobnej-še, vendar pa je na njih kar preočitno pomanjkanje samokritike. Pešanje vernosti je v največji meri posledica pešanja učinkovitosti in notranje sile verskega vpliva. Oslabljeni žarki imajo oslabljeno svetlobo in toploto. Treba je pogledati k izvoru. Mislimo, da so že v samem katoliškem taboru dovolj kritizirali mlačnost in nedoslednost, dvoličnost, neiskrenost, preveliko po-svetnost in politično vladeželjnost tistih katoliških oznanjevalcev resnice in nravstvenosti, ki dajejo ljudem samo
besede, namesto svetlih in čistih vzorov moralnega junaštva in prave krščanske ljubezni.
Napredujoče civilizacije ni mogoče zaustaviti in z njo prihajajo tudi njene sence. Mogoče pa je povečati plemenito sugestijo nravnih idej in vzorov, mogoče je preprečevati z vzajemno pomočjo vseh ljudi, ki so dobre volje, razpad etične zavesti v narodu. Nevidni mlini usode meljejo počasi, a stanovitno. Skriti črvi glodajo neugnano pri koreninah, temna nesnaga kali čiste vrelce življenjske biti našega naroda. Skoraj vsak dan se pojavi na površini kakšen mehur — znak gnilobe. Dvomimo, da bi tu kaj opravili z besedami: potrebujemo obsežno in smotrno akcijo za nravstven prerod našega naroda. Prvi korak k njemu bodi spoznanje, da je to naše splošno vprašanje in da so zanj poklicani prav vsi krogi Izkušnje z oficialnimi oznanjevalci morale kažejo, da v teh rečeh ni monopola inda je treba zapleteni vozel reševati z vseh strani, ne samo z versko-cerkvene strani.
rodnimi mas^Snaml v veliki meri povzročilo napetosti, ki so dovedte do svetovne vojne Taka lahkomisetoa politika je tudi danes velika ovira za meddržavne odnošaje in predstavlja prav tako veliko nevarnost za mir. Ocenjevati vlogo in asodo nemške narodne manjšine drugače, kakor pa usodo manjšin drugih narodnosti, je napačno in pomeni to tu«® omalovaževanje nemškega naroda. Nemškem« državnemu vodstvu se mora šteti le v zaslugo, öe opozarja na to nevarnost v otoB-ki, ki se gotovo ne more smatrati za vmešavanje v notranje zadeve.
Avstrijski tisk naglasa možati nastop ln odločni ton izjav dr. Hodže. ki pa so vendarle miroljubne. Češkoslovaška se po sodbi avstrijskega tiska nahaja v sličnem položaju kakor Avstrija, ki se mora z mnogo močnejšim sosedom boriti za svojo samostojnost V tej borbi se bosta Avstrija in Češkoslovaška brez dvoma znašli na isti črti in njima odločnost po samoobrambi ni osamljena.
V splošnem se lahko reče, da so izvajanja dr. Hodže povsod naletela na razumevanje in da so se simpatije do Češkoslovaške še povečale.
Češkoslovaški tisk poudarja, da je bila včerajšnja seja obeh zbornic zgodovinskega pomena. Člani a\>eh zbornic so poslušali govor dr. Hölze z največjo pozornostjo in ga ponovno tprekinili z živahnim pritrjevanjem in ploskanjem. Izvajanjem predsednika vlade so pritrjevali ne le pristaši vlaV, temveč tudi iz vrst opozicije. Ta govor ni
bfla narodna vladna izjava, marveč proclamaci ja. ki je združila ves narod v enotno patriotično fronto. V svojih naslovih poudarjaj olisti besede, s katerimi je Hodža na-glaéal državno suverenost, nedotakljivost mej in pripravljenost Češkoslovaške, da se brani s vsemi silami, öe bi bilo potrebno. Listi naglaéajo, da je Češkoslovaška sedaj močnejša £akor kdajkoli v preteklosti in d» ae m dostej Se nikogar bala.
Churchill o ČSR
in Franciji
London, 5. marca. b. Winston GhnireMB objavlja v »Evening Standardu« zanimiv članek, posvečen položaju v srednji Evropi. Znani konservativni politik piše mod drugim: Hitlerjevo postopanje v Berchtesgade-nu je zbudilo močno zedinjevalno gibanje v Avstriji. Zveza katoliških in socialističnih krogov je imela za posledico razširjenje vladne osnova med ljudstvom, ki je najmanj po dveh tretjinah na vladni strani
TlkE ČSR je pokazala, da ee bo strnjeno in z vso odločnostjo borila za svojo samostojnost in neodvisnost. 24 divizij češkoslovaška armade predstavlja silo, o kateri ni dvoma, da je vsestransko izborno pripravljena. Uporaba jekla v ČSR, kar je v prvi vrsti znamenje vojaške pripravljenosti, je enaka kakor na primer v Italiji Razen tega je ČSR zavarovana s svojima zvezama s Francijo in Rusijo. Za francosko republiko je bil nedvomno v slik oni trenutek, ko je vsa zbor. niča poudarila francosko zvestobo češkoslovaški državi. Spričo dejstva, da Nemčija še ni sposobna prevzeti riziko svetovne vojne, v kateri bi sama nastopila kot napadalec, so take izjave bistvenega pomena za ohranitev evropskega mira. Drugo jamstvo češkoslovaške neodvisnosti bo podano tedaj, ko bo Anglija dovršila svojo oborožitev.
Avstrijski hitlerjevci prehajajo v legalno horbo
Notranji minister Seyss-Inquart je v Linzu napovedal popolno izenačenje nacistov s frontovci
Linz, 5. marca. br. V okviru sestanka zaupnikov narodno političnega referata za Gornjo Avstrijo je imel notranji minister Seyss-Inquart nocoj daljši govor o sodelovanju narodnih socialistov v patriotski fronti. Njegov govor so prenašale vse avstrijske radijske postaje. Naglasil je, da je napočil čas, ko avstrijski narodni socialisti opuščajo ilegalno akcijo in prehajajo z vstopom v patriotsko fronto k legalnemu delu za svoje cilje. Narodni socialisti morajo sedaj brezpogojno v to fronto, ki je edino torišče za politično udejstvovanje. V tej fronti morajo stremeti, da izvoju-jejo zmago svojim idejam in svojim političnim ciljem. Povsod morajo odločno nastopiti proti mešanju vere s politiko.
V	drugem delu svojega govora je dajal praktična navodila za bodočo akcijo ter dal zagotovilo, da bodo narodni socialisti pritegnjeni k sodelovanju v vseh ustanovah, od občine do vlade. Med viharnim odobravanjem zborovalcev je sporočil zagotovilo Schuschnigga, da bo narodnim socialistom izven patriotske fronte dovoljena zopet vsaka organizacija za kulturno in gospodarsko udejstvovanje, Tako se bo obnovil nemški Turnerbund, osnovala posebna socialna akcija »Volkshilfe« in vsaka prireditev narodnih socialistov bo uživala podporo oblasti.
Končno je sporočil, da je v Avstriji odslej dovoljen hitlerjevski pozdrav, izobešanje hit-lerjevskih zastav in nosnja znakov s kljukastim križem. Tudi petje nemške himne je dovoljeno ob slovesnih prilikah, vendar se mora najprvo peti prva kitica avstrijske himne Hitlerjevske organizacije bodo podrejene posebnemu uradu, ki bo ustanovljen pri vsaki deželni vladi.
Seyss Inquart je pozval nacistično mladino, naj vstopa v vojsko, da bo tudi vojska postala sestavni del nemške skupnosti, kateri služiti je vrhovni cilj avstrijskih nacistov. Končal je svoj govor z ugotovitvijo, da je na osnovi ustave in veljavnih zakonov svobodno udejstvovanje narodnih socialistov v Avstriji zagotovljeno. Tako bodo lahko po legalni poti dosegli svoj končni cilj.
V	pričakovanju
borne nedelje
Dunaj, 5. marca. br. Pred dunajsko univerzo in na Ringu je prišlo danes popoldne zopet do večjih nacističnih demonstracij. Demonstrantje so vzklikali Hitlerju in proti Schuschniggu ter zahtevali izročitev vse oblasti v Avstriji narodnim socialistom, da se čimprej izvede priključitev Avstrije k Nemčiji. Schuschniggovi pristaši so priredili protidemonstracije. Prišlo je zlasti na Ringu do hudih spopadov. tako da je naposled morala intervenirati policija. Ker pa je imela strog nalog, da ne sme rabiti orožje, je trajalo več ur, predno ji je uspelo demonstrante razgnati.
Boje se, da bo nocoj prišlo do novih demonstracij večjega obsega, ker se tudi delavstvo iz predmestij pripravlja, da priredi demonstracije proti nacistom. Čeravno so za jutri odpovedana vsa večja zborovanja patriotske fronte, vlada velika napetost, ker pripravljajo nacisti protidemonstracije. Na Dunaju in v drugih večjih središčih so bili izdani obsežni varnostni ukrepi. Tudi vojska je v strogi pripravljenosti.
Napad na Schuschniggove omladince na Dunaju
Veliko razburjenje v vsej dunajski javnosti je izzval tudi razbojniški napad, ki ,
je bü snoči izvršen v domu Schuschniggove omladine »Jungvolk« v 16. okraju (Otakring). Okrog 22. se je pred domom ustavil tovorni avto, ki je pripeljal 15 do 17 maskiranih ter z revolverji, bokserji in gumijevkami oboroženih napadalcev. Neznanci so takoj vdrli v prostore mladinske organizacije, kjer je bilo zbrano večje število omladincev pod vodstvom nekega učitelja Napadalci so naperili nanje revolverje ter jih pozvali, naj nemudoma dvignejo roke kvišku. Po večini so se pozivu pokorili, le dva sta menda v razburjenju pozabila dvigniti roke. Napadalci so oddali nato nanju več revolverskih 3trelov. Eden je bil nevarno ranjen in se bori v bolnici s smrtjo, drugi, neki 161etni mladenič pa je dobil manj nevarno rano. Napadalci so razbili luč in nato pobegnil z avtomobilom. Policija ki je bila takoj alarmirana, ni našla za njimi nobenega sledu. Splošno prevladuje prepričanje, da so napad izvršili nacisti iz političnih razlogov, iz njihovih vrst pa širijo vesti, da gre za dejanje komunistov, ki hočejo na ta način širiti razdor in mržnjo med nacisti in avstrijskimi patrioti.
Student Peter Lalič, ki je dobil dva strela v prsa in so ga nato v naglici prepeljali v bolnišnico, je danes poškodbam podlegel. Pravijo, da je jugoslovenske narodnosti Drugi ranjeni študent je prav tako v bolnišnici, vendar njegovo stanje ni smrtno nevarno.
Japonska na umiku
London, 5. marca. w. Izjava japonskega zunanjega ministra Hi rote v parlamentu, da bi b'la Japonska pripravljena sodelovati na morebitni novi pomorski konferenci, je izzivala v angleških političnih krogih veliko pozornost V londonskih krogih si ta preokrst v stališču Japonske tolmačijo tako, da so v Tokiju po objavi angleškega mornariškega proračuna začeli misliti na posledice tekmovanja v oboroževanju na morju. Angleški proračun dokazuje, da se je Angl: ja odločila trdno varovati svoj položaj pomorske velesile, kar je Japonce oätno presenetilo. Teanju je pripisati nenaivadmo miroljubno izjavo Hi-rote. Japonska bi sedaj nedvomno rada preprečila Oboroževalno tekmovanje, ki ga ne bo mogla vzdržati, ker je že sedaj zaradi ogromnih izdatkov za vojno na Kitajskem v finančnih težavah.
Potovanje rumunskega kralja v London
LONDON, 5. marca. Rumunski kralj Ka-rol bo 22. marca prispel v London, odkoder bo zopet odpotoval 25. marca.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. «— Današnje »Jutro« ima
447
malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število interesentov«
--2 ■-
Beležke
Narodna skupščina zaseda
noč In dan
Včeaj ponoči In čez dan so bili izglasovani trije resoci — Odločna izjava ministra vojske in mornarice Marica proti napadom posi* Rašovica
Pri zaključku razprave o ministrstvu
vojske je minister Maric izjavil m. dr.:
Ker sem imel pogum nastopiti proti tistim, ki so po mojem prihodu na ta položaj izvrševali zlorabe, sem postal tarča ostrih napadov. Ko me je poslanec Rašovič krit zi r al v finančnem odboru, sem mislil, da me je napadel zato, ker nisem predlagal v pomilostitev nekega njegovega sorodnika na-ean;ka, ki je bil obsojen na pet mesecev zapora in ki se zaradi svoje popolne nediscipliniranosti ni mogel veé vrniti v vojsko.
Vse pa kaže, da je tu šlo za drugo stvar. Napadi so se stopnjevali tudi v skupščinskem plenumu. Celo po mestu se je šepetalo, kako nameravajo predložiti listine, ki bodo škodile mojemu ugledu. Davi se je govorilo, da se bo zahtevala tajna seja. Takoj moram odgovoriti: Častno in pošteno služim že 41 let. Tako dolgo traja moja nepretrgana vojaška služba S ponosom gledam na svojo preteklost. Moje življenje in delo je odprta knjiga. Naj ;e pridejo gospodje, da si jo ogledajo. Mena ne more nihče oblatiti. Dopoldne sem takoj izjavil, da sem za javno sejo. V vojnem ministrstvu sem izvedel popolno reorganizacijo, tako da je mogoče popolno nadzorstvo nad vsemi nabavami in da se prepreči
vsaka zloraba. V tej smeri sem delal brez
prestanka. Izključujem, da bi obstajale zlorabe, o katerih je govoril posL Rašovič. Z velikim potrpljenjem sem poslušal Ra-šovičev govor, želeč na ta način, da pove pred javnostjo vse, kar ve. Na to, kar -je on navedel, odgovarjam samo eno:
Poslužil se bom, gospodje, pravice, Id gre vsakemu državljanu v naši državi. Tožil ga bom pred sodiščem. Tam naj dokaže, kar si je tu izmislil. Viharno pritrjevanje, ploskanje in vzkliki: Ne bo se skril za svojim parlamentarnim mandatom! (Za klevete in žalitve, iznešene v svojih govorih, poslanci namreč ne uživajo imunitete. Op. ur.)
Minister vojske in mornarice Je na koncu svojega govora vnovič kategorično izjavil, da to, kar je navedel posi. Rašovič proti njegovemu delu, absolutno ni res.
Končno se je general Marič zahvalil poslancem, ki so stavili dobrohotne predloge. Izjavil je, da jih bo upošteval v mejah možnosti.
Ministrov govor so navzočni sprejeli z burnim ploskanjem in vzkliki Živela vojska!
Proračun ministrstva vojske in mornarice je bil sprejet z vsemi glasovi proti trem.
Ekspoze prometnega ministra
Takoj nato je prometni minister dr. Spaho podal podroben ekspoze o poslih svojega resora.
Budžet prometnega ministrstva izkazuje v celoti 2,735,938.278 Din izdatkov, ki so napram lanskemu letu zvišani za 396,566.768 Din. Redni izdatki znašajo 2.349,706.055 (plus 322,129.545), izredni pa 246.388.140 (plus 68,748 140). pokojnine z dokladami pa 139.844.083 (plus 5,689.083).
Iiudžet je razdeljen na šest poglavij: ministrstvo 3,239.687 (plus 282.906) rednih izdatkov, uprava pomorstva in rečnega prometa 1238.664 (plus 1,339.102) rednih izdatkov, direkcija pomorskega prometa 26.887.642 (plus 10,679.452) rednih izdatkov, oddelek za gradnjo železnic 8.012.141 (plus 534.851) rednih in 244.158.140 (plus 67,768.1-10) izrednih izdatkov, uprava državnih železnic 2.206. 092.983 (plus 307 milijonov 941.606) rednih in 750.000 izrednih izdatkov, direkcija rečne plovbe 93,264 938 (plus 1,351.628) rednih in 1,480.000 (plus 980.000) izrednih izdatkov.
Ves budžet je sestavljen centralistično in nc po železniških direkcijah, pa tako ni mogoče ugotoviti, kolik del skupnih izdatkov ■i morebitnimi zvišanji ali znižanji gre temu ah onemu predelu države.
Izredni izdatki, ki so proračunani na 244.158.140 s poviškoro 67,708.140 napram lanskemu letu, se na območje ljubljanske direkcije ne nanašajo. Za trasiranje prog po uredbi ministrskega sveta iz 1936. leta je predvidenih 10,750.000 (manj 2,250.000).
Med materialnimi izdatki je v poziciji »železniške delavnice« izkazan znesek 12.000 za delavski otroški vrtec v Mariboru. Pod naslovom »odplačilo dolga« se nahajajo postavke: odplačilo Drž. hipote-
kami banki na dolg 25 milijonov za Ljubljanski dvor 3,253.460, izpiačilo Družbi lokalnih železnic Velenje-Dravograd (87.899 zlat. frankov) 1,317.957, izplačilo Sindikatu lokalnih železnic v Sloveniji za dolenjske S železnice, Ljubljana-Vrhnika in Kranj-Tr-> žič 10,582.078, izplačilo zapadno-krajiške vicinalne železnice in lokalnih železnic Grobelno-Rogatec, Ljutomer-Radgona, No-skovci-Slatina-Našice in Varaždin-Golu-bovac 5,500.000, izplačilo dolga pri DHB v znesku 100 milijonov 13,736.136, izplačilo obvez in anuitet za obnovo investicijskih objektov in voznega parka (fin. zak. 1937-1938) 85.000.000, anuiteta posojila za elektrifikacijo proge Sušak-Skrljevo 3,400.0Q0. Vsa ts odplačila znašajo 172,831.914. z odplačilom dolga za dobavljeni material Ey-repske družbe za proučevanje m podaja v znesku 8,644.988 pa 181,476.902 (plus 40,3"; 5.506).
Debato je otvoril glavni govornik JRZ Todor Živkovič, za njim pa je takoj govoril kot zastopnik kluba JNS narodni poslanec Avgust Lukačič, ki je v dokumen tiranih izvajanjih razpravljal o vseh aktualnih železniških, zlasti tudi o personalnih vprašanjih. Tretji govornik je bil član delovnega kluba dr. Ivan Jančič. Nato so se zvrstili posi Dimitrijevic, Dobrosav-ljevič in bivši prometni minister Dimitrije Vujič. Na vrsto sta prišla nato dr. Veble in Milan Božič (JNS), ki je ostro kritiziral strankarsko politiko prometnega ministrstva v Bosni Temperamenten je bil tudi govor Voje Laziča. Nato so nastopili še Sava Milde, Sima Budimir, Vukašin Spasovic in kot poslednji Luka Avramo-vič. Ponoči ob 2. je minister dr Spaho kratko odgovoril na kritične pripombe govornikov, nakar je bil proračun z glasovi i večine sprejet.
Froražtist poštnega ministrstva
NE BO VAM ŽAL
če si pred nakupom blaga za
VASO NOVO OBLEKO VAŠ NOV KOSTUM ali VAŠ NOV PLAŠČ
oglasite pri tvrdki
MANUFAKTURA
komanditna družba na Mestnem trgu 17
ker boste malokje videli tako krasno izbiro najnovejšega pomladnega blaga. — Povrfarjamo najnovejšega, ker starega blaga pri nas ni dobiti.
Kako se razvijajo
prilike v Avstriji
Trenutnemu premirju obetajo slediti novi dramatični
dogodki
Danes se je skupščina spet sestala ob 9. Čim je bil zapisnik odobren, je prišla na dnevni red, k razpravi o proračunu poštnega ministrstva. K debati o tem resoru se je prijavilo v celem 12 govornikov. Poštni minister Vojko Čvrkic je podal ekspoze o zadevah ministrstva pošte.
Še pred resorno razpravo je kratko govoril narodni poslanec Milan Banič, ki je skušal zavrniti dr Svetislava Popoviča, ki ga je v svojem predvčerajšnjem govoru zaradi njegove nelojalnosti močno okrcal. Debato o poštnem resoru pa je otvoril Joca Georgijevič (JRZ). Naslednji govornik je bil posi. Mohorič, ki je s svojo stvarno kritiko vzbudil občo pozornost, tako da se m i je celo minister sam nazadnje zanjo zahvalil.
Proračun poštnega ministrstva izkazuje 418 105.195 din in je v primeri z lanskim letom povečan za 38,726.748 d n. Povečanja gredo predvsem na račun osebnih in družinskih izdatkov. V poštni službi je 4-978 uradnikov, pripravnikov 627, zva-niónkov 2.247. služiteljev 3.034, kotrak-tualnih uradnikov in dnevničarjev 780, skupaj 11.660. K temu številu je treba prišteti še 1.333 pogodbenih poštarjev. V sedanjem prora č mu so povečani izdatki za 95 uradnikov, 65 pripravnikov, 162 zva ničnikov in služiteljev in 51 dnevničarjev. število pogodbenih poštarjev se je poveča^ lo za 170.
Izdatki za brzojavno, telefonsko in tehnično službo znašajo 38,440.000 ali 9.20°/o celokupnega proračuna in -zkazujejo povečanje v primeri z lanskim letom za 8,990.000 din.
V	svojem ekspozeju pravi minister, da je za zboljšanje in razširjenje telefonske službe sklenil nedavno na podlagi pooblastila finančnega zakona nekaj posojil v skupnem znesku 55 milijonov, s katerimi se izvršujejo večje izpopolnitve central in omrežja v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani (za 1000 številk), nove telefonske nstalacije in omrežja v Splitu in Dubrovniku s preureditvijo obstoječih in uvedbo novih medkrajevnih in mednarodnih zvez. V št. Vidu pri Ljubljani se bo zgrad la manjša avtomatska postaja kot sestavni del ljubljanske centrale. Vsa ta dela bodio dovršena v teikočem letu.
Da bi se zboljšal telefonski promet z inozemstvom, bodo uvedene na progi Beograd—Sofija—Atene tri zveze, Zagreb— Wildon ena. Beograd—Budimpešta in Beograd—Bukarešta pa po tri. Ti ukrep' se smatrajo samo kot začasni, dokler ne bo rešeno vprašanje položitve vehkega mednarodnega ka.bla Beograd—Zagreb—Maribor—avstrijska meja-
V	pogledu radiofonie je položaj pri zagrebški tn ljubljansk' postaji ne*zprenue-njen, skušala pa se bo najti v skorajšnji bodočnosti rešitev, ki bo na.iboije ustrezala koristim države.
Minister priznava, da so se povečal-' posli v poštni službi, da se je obenem povečal bolezenski odstotek poštnih uslužbencev, da se poštna služba ne izvršuje tako, kakor bi bilo želeti, ker je določen h v razmerju z naraščajočim prometom premalo izdatkov za razbremenitev dosedanjih uslužbencev.
Za paroplovrxe družbe, ki izvršujejo poéuno službo je določena subvencija 50 milijonov din.
Dohodki so proračun ani na 273,660.000 din in naraščajo v vseh panogah poštne službe.
Dohodki od radiofonije prinašajo državi 40% brutto plač i naročnikov. Število naročnikov, ki jih je sedaj 105.000, bo bržkone naraslo do konca novega proračunskega leta na 108.000.
Poštna, bi-zo javna in telefonska služba prinaša državi čisti dobiček 183,594.861 din, poleg tega pa plača peštna uprava še 50 milijonov kot subvencijo parobrodnim družbam.
Po govoru posi. Mohoriča so dobili še besedo posi. Voja Lazič, prejšnji poštni minister dr. Kaludjerčic, ing. Vujič, Glišic in Avramovic. Zaključno besedo je imel minister čvrkič, ki je priznal, da je bila kritika opozicije stvarna in v mnogočem upravičena, nakar je bil proračun z glasovi vladne večine sprejet.
Nova upravna razdelitev Rumunije
Bukarešta, 5. marca. o. Vlada je izdelala načrt o novi upravni razdelitvi države na osnovi nove ustave. Rumunija bo razdeljena na 20 prefektur. Na čelu prefektu-re bo prefekt, ki bo imel čin državnega podtajnika. Vsaki prefekturi bo dodeljen poseben sosvet, sestavljen iz zastopnikov delavcev in delodajalcev, ki pa bo imel samo posvetovalno pravico. Za župane bodo postavljeni uradniki, ki bodo podrejeni prefektam. V mestnih občinah bo imenovan sosvet iz vrst stanovskih organizacij, ki bo imel prav tako le posvetovalno pravico.
Vlada je podaljšala rok za prisego na novo ustavo do 15. marca. Pripadniki svobodnih poklicev, ki do tega roka ne bi prisegli, bodo izgubili pravico do nadaljnjega izvrševanja poklica.
Jemenski princ
pri Mussoliniju
Rim, 5 marca. b. Mussolini je včeraj sprejel jemenskega princa Islama Huseina, s katerim s« je dolgo prisrčno razgovarjal. V diplomatskih krogih sodijo, da je ta obisk v neposredni zvezi z naraščajočim pri-teljstvom med Italijo in arabskim kraljestvom Jemenom, ki je po svojem položaju za Italijo izredno velikega pomena.
Zanimive volitve na Jesenicah
V petek so bile volitve za delavske Obratne zaupnike prt podjetjih Kranjske industrijske družbe na Gorenjskem. Agitacija je bila zelo živahna- Vložene so bili štiri liste. Oddanih je bilo za listo narodnega delavstva 828 glasov, za listo socialistov 1609 glasov, za hsto Narodne stnolkovne zveze 719 glasov in za listo Zveze združenih delavcev 275 glasov. Tako stoji danes nacionalno delavstvo kot koan/paktna edinica na drugem mestu v obratih KID. število njegovih glasov je naraslo od lami za 450. Dobro se odrezali tudi krščanski socialisti, organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki so celo okrepili svoje postojanke za 300 glasov. Krščanski socialisti so pokazali, da so njihove vrste mnogo bolj enotne, kakor pa so računali t sti krogi, ki jih že dobro leto sem obsipajo z očitki, da so se izneverili slovenskemu katoliškemu občestvu. Pravo katastrofo so doživeli slovenski zeleni Jugorasovci, kljub temu, da sedi na Jesenicah njihov ideolog. Zavedmo delavstvo jih je na Jesenicah prav tako odklonilo, kakor po vseh ostalih obratih širom naše domovine, tako da ne bodo imeli vsega skupaj niti dober ducat delavskih zaupnikov širom Slovenije aikoravno je ne-daivno pisal njihov organ, da Je v vrstah slovenskega dela Jugorasa že nad 5000 organiziran h delavcev, število zaupnikov je razdeljeno sledeče: socialisti 8, jugoslovanski nacionalisti 4, krščanski socialisti 3 in jugorasovci 1.
Koliko je bilo zanimanje za voFtve, Je razvidno iz tega, da je volilo od 3709 volilnih upravičencev 3695. To je skoraj 97 odstotkov. 28 oddanih glasov je bilo neveljavnih. VoL-tve so trajale od 5- zjutraj do 7. zvečer.
Gangsterske metode
V narodni skupščini je prišlo v petek do težkih incidentov. Razpravljali so o proračunu ministrstva vojske in mornarice, in kot govornik .je bil prijavljen tudi črnogorski poslanec bivši polkovnik Rašovič, ki je napovedoval senzacionalni govor. Ko pa je prišel na vrsto, ga ni bilo v skupščini. Medtem so ee bile razširile vesti, da ja bil na potu v parlament napaden. Ko se je končno pojavil med poslanci, je izjavil, da so ga štirje naznani moški potolkli na tla ter mu odvzeli material in dokumente za njegov govor. Minister notranjih del dr. Korošec je izjavil, da policija o tem ničesar ne va in je izrekel domnevo, da gre za misitifikacijo. Stvar je sedaj izročena eodišču, da se vidi, kje ja resnica.
Ti dogodki eo znatno vplivali na Potek včerajšnje seje. Opozicijski klubi ee držiio rezervirano, dokler se cela zadava do kraia ne pojasni. Seveda se tega načela najstrožja drži predvsem poslanski kljib JNS, katerega kot takega sa afeira sploh ne tiče. Poslanec Rašovič ni niti pristaš JNS, niti član njenega parlamentarnega kluba.
O teli dogodkih poroča tudi časopisje iz Kopitarjeve ulice. Opoldaineki privesek »Slovenca« pristavlja k poročila komentar, v katerem pravi, da je vsakomur, »kdor le količkaj pozna način najmodernejšega bojevanja v vrstah JNS, postalo tako] jasno«, da je slučaj Rašovič komedija. Primerja to afero »podobni igri, ki se je lani odigrala v Ljubljani v tivolskem gledališču na prostem ob pogoreli ßokolski lopi« in pa slučaju iz Nunska ulice, ko se je baje neki neznan m«?ki pred »krvoloki režima« moral rešiti v Kazino
Fran!: 3^rtlmaške metode
Po Zagrebu krožijo frankofurtimaški letaki, podpisani s »Starčevičdjanci«. Letaki šo polni napadov na dr. Mačtka, kateremu očitajo, da ne bo nikoli pripeljal Hrvatov do nj hovega končnega političnega cilja. To pa zaradi tega, »ker dr. Maček sploh ni Hrvat, nego Slovenec in Kranjec, ki se je slučajno znašel med Hrvati. Slovenci sploh ne vedo, kaj je lastna država, zato tudi Hrvati preziramo Kranjce in jih smatramo za manjvredno služabnško pasmo. Kljub temu pa smo sprejeli iz njihovih vrst svojega voditelja Ako že res ne cenimo svoje krvi in moramo imeti tujca za voditelja, potem b si rajši izbrali kakega Angleža, Francoza ali Italijana, ne pa ravno najslabšega. Kranjca. Kdo>r ne računa s prevažnim dejstvom, da dr. Maček ni Hrvat, ampak Slovenec, ta je slep pri zdravih očeh. Dr. Maček je sledil tudi klicu svoje slovenske krvi, ko je krsti svoje otroke kot pravi Slovenec z imenoma Andrej in Neža.«
Starčevičijanci dalje dolže dr. Mačka, da ni nikoli sprejel starčevič jan^kih idej in da je prav za prav v duši ne samo Slovenec, ampak celo Jugosloven. Končno ga še napadajo zaradi zagrebškega sporazuma z beograjsko združeno opozicijo, češ da je odraz njegove nehrvatske duše. Spioh misi jo »starčevičijanci«, da dr. Maček ni goden niti za občinskega odbornika, kaj šele za oditelja Hrvatov, ker po poreklu ni čistokrven Hrvat.
Vsebina letaka je tako prozorna, da ni težko najti prave pobude, ki jo je spočela. Gotovim ljudem je dr. Maček preveč pokonci mož in ga hočejo zlomiti s pomočjo plačanih duš ker neče nasesti njihovim vabam in obetom.
„čiščenje44 v nemških muzejih
Nedavno je bila v Berlinu konferenca ravnateljev nemških muzejev in umetniških galerij. Glavni referent je bil tajni svetnik grof Baudissin, sorodnik vrhovnega šefa nemške tajne policije Himmlerja. V svojem govoru je priporočal ravnatelj, naj počasi odstranijo iz galerij in muzejev vse slike van Gogha, Grünewalda in Rem-brandta, češ da njihova dela ne odgovarjajo ideologiji narodnega socializma. Van Gogh po mnenju grofa Baudissina sploh ni nikak"pravi umetnik, ker si je v trenutku, ko se mu je omračil um, sam odrezal uhelj. O Rembrandtu pa je dejal, da ga narodni socialisti načelno odklanjajo, ker je navaden ž:dovski mazač.
Z izvajanji tajnega svetnika niso bili navzoči ravnatelU nič kaj zadovollnl Osem med njimi Je bilo celo teko korajžnih, da so v znak protesta med Baudissinovim referatom vstali in zapustili predavalnico. Ne-zadovoljneži so se pritožili proti nazorom grofa Baudissina pri ministru za prosveto
Dunaj, 4. marca.
Po dneh razburjenja in politične napetosti, je bilo v Avstriji sami proglašeno notranje politično premirje: do 22. marca so prepovedani vsi javni shodi in zborovanja, politične demonstracije in manifestacije; izvzeti so samo nastopi pod okriljem in s privoljenjem državne Domovinske fronte, ki ji je na čelu kancelar Schusch-nigg.
Prav gotovo je bila ta odredba na vso moč potrebna, da bi se mogel z zakonitimi sredstvi zaustaviti prvi val navdušenja med avstrijskimi narodnimi socialisti, ki so bili zlasti po Hitlerjevem govoru že za-trdno uverjeni. da bodo jutri prevzeli v državi oblast in tako izvedli tako zvano »mrzlo priključitev« k Nemčiji.
Po Schuschniggovem govoru se je pojavilo takoj vprašanje, če se bo avstrijski narodni socializem zadovoljil s kompromisom. Vzporedno s tem je zrasla za Domovinsko fronto nova naloga, da organizira dovolj močan odpor, ki bi bil zmožen kljubovati navalu narodnega socializma za slučaj nas;lnega uveljavljenja njegovih totalitarnih načel.
Zadnji dogodki v Avstriji pričajo, da zamisel »nemškega miru«, kakor je bila zasnovana v Berchtesgadenu, ni našla pravega odziva. Komaj nekaj dni po splošni prepovedi političnih zborovanj so se po vsej štajerski, posebno pa v Gradcu, pripravljale ponovne hitlerjevske demonstracije. Avstrijska vlada je v naglici poslala na štajersko močne oddelke vojske in uspelo ji je, da prepreči izbruh nevihte. V zvezi s temi dogodki so se po inozemstvu razširile govorice, češ, da se je pripravljal nov hitlerjevski puč s središčem v Gradcu, ki naj bi po zgledu Münchena postal izhodišče narodnosocialističnega gibanja v Avstriji. Te govorice so bile pretirane, eno pa je sigurno: avstrijski narodni socializem nikakor ni voljan, se zadovoljiti s kompromisom, pa čeprav za ceno »nemškega miru«. To stališče je sicer razumljivo iz totalitarne ideologije, ki mora že načelno odklanjati vsak kompromis, kadar gre neposredno za oblast, nastane samo vprašanje, kaj naj pomenijo sporazumi, ki niso izvedljivi.
čeprav avstrijski narodni socializem morda številčno ni tako močan kakor se v splošnem zdi. je po svoji borbenosti in ogromnem zaledju moralna in politična sila prvega reda. Nasprotno pa so v »avstrijskem« taboru zastopani predvsem mirni elementi, ki so načelno razpoloženi za razne kompromise in koncesije ter zato v svojem političnem gledanju hudo neenotni. Vsem skupen je sicer cilj: neodvisnost Avstrije. Metode, kako naj se ta skupni cilj doseže, si po večini zamišlja vsak po svoje. Predvsem pa manika odločna borbenost, ki bi odtehtala bojevito in brezkompromisno razpoloženje na strani narodnih socialistov.
Edini borbeni element, ki je sposoben enake odločnosti kakor narodni socializem, je avstrijsko delavstvo, zlasti socialistično. To so pokazale dunajske manifestacije za neodvisno Avstrijo na dan kancelarje-vega govora. Dočim so v provinci te manifestacije potekle sorazmerno mirno, ker delavstvo ni nikjer posebno koncentrirano, je na Dunaju borbenost dobesedno prekipevala: ogromne množice so glasno manifestirale svojo voljo za neodvisno in samostojno Avstrijo. In ravno delavski sloji so bili tisti, ki so dali manifestacijam pečat neuklonljive odločnosti in tudi pripravljenosti na žrtve. Toda avstrijsko delavstvo je bilo v zadnjih letih hudo prizadeto v svoji organizaciji. Danes ne predstavlja več nekdanje organizirane sile, ki bi mogla poslati v borbo strnjene enote. Najbolj borbeni element za idejo avstrijske neodvisnosti je organizatorno močno razkrojen. če se posreči zbrati te raztresene
Rustu, ki pa je protest vzel samo molče na znanje.
V zvezi s čiščenjem po nemških muzejih ln umetniških galerijah je tudi okrožnica, s katero se proglaša gotika za izraz »katoliškega krča« in se naroča muzejskim ravnateljem naj prično počasi spravljati stare nabožne slike pod streho. Po tej okrožnici so že zaprli slovito zbirko starih holandskih mojstrov v muzeju cesarja Friderika v Berlinu.
Morala v javnem življenju
Glasilo krščanskih socialcev »Delavska pravica« priporoča več morale v našem javnem življenju. Živimo v časih, ko je izginila vsaka moralna osnova. »Priznana ja edina morala: namen posvečuje sredstvo. Posebno v politiki zavzema ta morala vodilno mesto. Nekdo bi moral pričeti z oznanjevanj am novega, zdravega duha. Najbolj bi bil poklican iti v borbo za novi duh in za novo moralo tisti, ki se sklicuje na Kristusova načela, tista družba, ki pravi, da je krščanska. Mi delamo čisto v smislu želj papeža: Mani govoriti o krščanstvu, pa več delati po krščansko. Skrajni čas je že, da pride med tiste, ki nastopajo Se bol] vidno kakor ml v imenu krščanstva, nov duh in da da slove morali današnjega Saša, ki je največji i jgr današn jega zla, to je, da nam an posve-1 cùje sredstvo«.
sile in jih povezati v organično celoto, potem notranja borba proti nacionalnemu totalitarizmu morda ne bi bila Drezupna. Vprašanje je samo, v koliko bo Domovinska fronta voljna in sposobna, da organizira enotnost in pritegne v svoje vrste tudi delavstvo, čeprav Je namreč avstrijsko delavstvo politično zelo zre.'o, m se dobro zaveda, kaj pomeni zanj neodvisna. Avstrija, je vendar treba upoštevati. Ja je marsikateri delavski zaupnik prišel na svobodo šele z zadnjo amnestijo in da je pač težko verjetno, da «se bo mogel že naslednji dan z vso vnemo boxiti za režim, ki ga je bil vrgel v ječo.
Avstrijski narodni socialisti se % vso vnemo pripravljajo na svoj javni nastop pred množico. O tem pričajo pozivi po njihovem časopisju pa tudi po radiu. Računajo, da bo to mogoče že tekom tega meseca, čim bo potekla prepoved javnih političnih zborovanj. Verjetno je, da bodo za ta primer mobilizirali ne samo svoje sile, temveč tudi vse neodločne elemente, ki že sedaj čutijo strah pred njihovo odločnostjo in organizacijo. Ni izključeno, da bodo skušali v skrajnem slučaju izsiliti ljudski plebiscit o priključitvi, četrtkov govor narodnosocialističnega zasLjpnika v državnem svetu dr. Jurya Je precej jasno označil naloge avstrijskega hitlerjevstva za bližnjo bodočnost.
Istočasno pa je na delu tudi Domovinska fronta, ki skuša v zadnjem trenutku zbrati v svojih vrstah vse zagovornike avstrijske neodvisnosti. V Av3*riji se torej obeta v bližnji bodočnosti še marsikatera dramatična napetost. Končni izid te borbe pa bo najbrže zavisel od splošne evropske politične konstelacije.	K.
Nemški pogoji za pogajanja z Anglijo
Berlin, 5. marca. o. V merodajnih krogih se govori, da je Nemčija za morebitna pogajanja z Anglijo določila naslednje smernice: 1. Nemčija odklanja vrnitev v Društvo narodov in vsak sistem kolektivne varnosti. 2. Nemčija odklanja tudi vse politične m gospodarske mednarodne konference. 3. Nemčiji se mora zagotoviti kolonialna posest in si te pravice ne da odkupiti s krediti za nabavo kolonialnih surovin. 4. Nemški življenjski interes je obramba pred boljševizmom in Nemčija od te svoje politike ne bo nikdar popustila. 5. Vpoštevati se mora pravica samoodločbe nemškega naroda izven mej Nemčije.
naročajte
ŠIRITE » J U T E O «
Trgovinska pogodba
z Grčijo podaljšana
Beograd, 5. marca. AA. Z izmenjavo posebnih not med našo in grško vlado je bäa
trgovinska kompenzacijska poeo ba med Grčijo in Jugoslavijo z dne 22. avgusta 1936", ki poteče 3L t. m., podaljšala do konca maja.
Svetovno prvenstvo v smuku
Berlin, 5. marca. AA. V Eugefoergu »o
tekmovali v smuku za svetovno prvenstvo. Izidi v damskem 6muku so naslednji: 1. Li-za Reseh (Nemčrija) 3:32:2, 2. Christi Oran t (Nemčija) 3:34:6, 3. Kaethe Grasseg«?er (Nemčija) 3:40:6, 4. Are (Švica) 3:52:2, 5. Steiery (Švica) 3:54; v smuku gospodov: 1. Conte (Francija) 3:17:8. 2. Ali«» (Francija,) 3:19:8, 3. Lamtedmer (Nemčija) 3:24:6, 4. Rominger (Švica) 3:26:2. 5. Werndl© (Nemčija) in Sehwar (Avstrija) po 3:28:6.
Iz konzularne službe
Beograd, 5. marca. p. Za konzularna pripravnika sta bila imenovana dr. Ciril Sker-janec in Vekoslav Primuž.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Visok pritisk po večini z jasnim vrem snom v južni polovici evropske celine. Oblačno vreme prevladuje le ša v jugovzhodni Evropi. V severni Evropi in Rusiji je depresija, ki povzroča po večini oblačno vreme z dažjem in snegom. Toplota se je izdatno spremenila. V Jugoslaviji je oblačno sredi države in v severovzhodni polovici, delno oblačno pa v ostalih krajih. Toplota se je nekoliko dvignila. Najnižja toplota Kalinovik —5, najvišja Hercegnovi 14 C.
Zemiinska vremenska napoved: V zapad-nih in severnih krajih bo prevladovalo jasno vreme, v ostalih krajih se bo pa postopno razjasnila Ponekod bodo jutranje megle. Toplota bo nekoliko padla.
Zagrebška: Stalno, vedro, topleje.
Dunajska: Pretežno jasno, milo, le v gorskih dolinah zjutraj mraz, podnevi temperatura nad 10 stopenj,
6. A censore super nivem dealbabor. —-S cenzorjem ne zoblji črešenj!
Kaj bi prepisoval vso nalogo! Množina je bila sestavljena z enako slovnično brezhibnostjo in točnostjo. Prof. Paradigma je nalogo ocenil z odličnim redom. Peter mi je pravni, da je bil zaradi naloge, pohvaljen pred celim razredom in da je profesor kar žarel od veselja. Dal mu je tudi svečano zagotovilo: »Ti boš izdelal — pa-tris honoris causa!« Nevedni Latinec Peter je to srečo pripisoval častitim patrom — patris honoris! —, dasi mu stvar ni bila čisto jasna. Pustil sem ga v zmoti; kaj bi izpodkopaval ugled pobožnih institucij, ko slednje same z velikim uspehom skrbe za to.
Dečko bo izdelal! če to ni titulus, potem ga na vsem božjem svetu še ni bilo in ga nikoli ne bo. še žena mi je žarečih oči brez običainega obotavljanja in pogajanja takoj izročila hišni ključ. Kar neslo me je k milemu Paradigmi. Presrečen sem ga obsul z zahvalo, on pa se je muzal in zatrjeval, da v svojem profesorskem veku še ni bil čital sijajnejše naloge, šla sva. da po lepi domači navadi zalijeva prekipevajočo radost. Kolikor se danes spominjam, sva zadevo proslavljala prav temeljito.
Bila sva že v zelo rožnatem razpoloženju, ko se je prijatelj nečesa spomnil in se močno prestrašil ? »Moj bog. na traško pitje sem pa čisto pozabil!« Ročno je prijel čašo in poskušal. Neskončno zadovoljstvo me je prevzelo, ko sem videl, kako se profesor boji, da ne bi znal lekcije. >Aha,«
^ŠEgSg-BBgSBBBBSjS-ggŠ^^eggg	_______ ..'J
sem si dejal tiho, »si prišel v našo cerkev k maži? — Venisti in ecclesiam nostrani ad missam?« > Mnogo bolje mi že gre,« je ugotavljal Paradigma, »mislim, da bo Quintus Valerius Priscus zadovoljen z menoj.«
Ta pa je že stal pri mizi, si popravljal gube svoje toge in ljubko kramljal: »Valete, amici! Sicuti audivi, de me sermo erat; non frustra mihi huc venienti mire tinniebat auns. — Zdravo, prijatelja! Kakor sem čul, sta govorila o meni, ni mi zaman zvonilo v ušesu, ko sem šel sem.«
»Utra?« — V katerem?« je vprašal Paradigma.
»Sinistra. Unde conicio nihil magnifice de me fuisse praedicatum. — V levem, iz česar sklepam, da me nista imela posebno v časteh.«
»Immo nihil non honorificum! — O, nikakor, samo dobro, samo dobro«, je hitel Paradigma. »Potum Thracicum repetivimus in hoc connexu nomen tuum excelsum no-bis in os venit. — Traško pitje sva ponavljala in v tej zvezi je padlo tvoje vzvišeno ime.« Pa je nagnil in pokazal, kako mu že gre.
»Valde bene, laetus sum ob magmim pro-gressum. Optime bibis. — Prav dobro, vesel sem tvojega velikega napredka. Zelo dobro piješ«, ga je pohvalil muzejski gospod. Sam je vzdignil čašo in nazdravil:
»Ad multos annos et Victor sis Semper! _
Na mnoga leta in vedno bodi zmagovalec!«
>Io, triumphe! — Oj, zmagoslavja! Ama
predpasnik!" — »«Saj je bilo v pe« jriiu, pa se ne da oprati 1"" — „Slabe» milo umazanije ne izpere nikdar, tcfc M zapomni I Daj si dopovedati it» peti vedno le s res dobrim terpene ti nov im milom Zlotorog, ki s svojo obilno gosto belo peno odpravi «solco it loko trdovratno umazanijo,1*
TSRPENTINOVO Hlltt
Driauno prvenstvo v alpski kombinaciji na Pustem rovtu
Preteklo soboto tn nedeljo so bife na Pit-Stovern rovtu nad Jesenicami tekme za državno prvenstvo v alpski kombinaciji. O tekmah je »Jutro* ze poročalo v početku tedna, tokrat priobčujemo nekaj podrobnosti v športni rubriki in pričujoče snimke, ki predstavljajo tekmovalce med smukom tik pred prvimi vratct Na skupni sliki sta zgoraj Mati, spodaj pa Zr.idar. Prvi je zasedel v kombinaciji peto, v smuki sedmo mesto, Zrtidar pa šesto in drugo mesto. Na drugi sEkl je Ciril Praček, zmagovalec v smuku, slalomu in seveda tudi v alpski kombinaciji (Glej članek v športni rubri-to*
Peter Zlebin
Difficile est satiram no» scrihere
Poljub poslal še 'dragim si v slovo, z daljav svetila Hradčan se je slika, sled svetih senc je plaval še nad njo in spremljal v svet izgnanca te, vodnika.
Poznal si dedov in pradedov boj, poglabljal si v njih čase se in dela, njih svetli žar je v srcu šel s teboj njih misel v krvi tvoji je živela.
Od juga duh Chelčickega in Žižke meč vojsk taborskih je dvignil sile mlade, od Alp zvenel je Briksna glas preteč, iz dalj sijal ti svit je kostniške grmade.
In kamor pot te vedla v svet naprej, Jan Amos stopal je ob tvoji strani, z njim si iskal domovja starih mej, ki Bratje bili so iz njih izgnani.
Prevel dr. I. L.
PretekH teden sva s Študentom Petrom žlebirjem mL posvetila vso pozornost latinski slovnici. Hodila sva pod Tivoli in deček mi je pripovedoval : »Danes nam je dal Paradigma ...« »Gospod profesor Paradigma se reče,« sem ga strogo prekinil. »... gospod profesor Paradigma za nalogo sklanjatev nekega masculina tretje de-klinacije. Besede se ne spomnim, pa jo imam doma napisano. Ampak je rekel, da ne smemo sklanjati drdraje sklon za sklonom, marveč za vsak sklon napraviti stavek iz besedi, ki jih že znamo. Ker so take naloge težke, je rekel, da jo bo redoval.«
»öe besede ne veš. bo težko. Vkljub temu pa lahko pripraviva nekaj stavkov. Glavno besedo lahko potem doma zamenjava. Za sedaj si bova pač pomagala s poljubnim samostalnikom. Recimo: censor, -is, m.«
»Censor?« je začudeno vzkliknilo dete. »Saj to je tista beseda! Kako to, da ti je prišla na misel?«
»Kar tako. Veš, cenzorji so bili v starem Pàmu visoki gospodje. Zapisovali so ljudi v vojaške spiske in jim odmerjali davke. Zaradi slednjega so bili gotovo primerno priljubljeni pri narodu. Imeli so veliko oblast in marsikdo si je močno prizadeval, da bi bil izvoljen na to mesto. Te-
daj so namreč še volili. Volitev je držav-| ljanski akt, s katerim se tebi po vsej priliki ne bo treba beliti glave. L. 70. pr. Kr. je bil izvoljen za enega izmed obeh cenzorjev sin plebejske rodbine Pompej, oni Gnaeus Pompejus, ki je kasneje dobil pridevek Magnus. Imel je za seboj seveda vplivno rimsko ljudsko stranko, RLS in ta mu je pripomogla do odličnega mesta, s katerega se je povzpel še višje. Zgodovina pravi o cenzorju Pompeju, da je bil hraber in nesebičen; sodba učenega švabe Mommsena o njem se mi ne zdi pravična. Toda k stvari, Petre!« (Parente-za za 200 odstotne samo-Slovence: To je rimsko-latinski, ne srbsko-pravoslavni vo-kativ! Da ne bo zamere).
Lotila sva se posla, ki nama Je bil naložen. Mučila sva se, naposled pa sva bila le gotova in zdelo se mi je, da se nama je naloga kar dobro posrečila:
1.	Censor nullum caput habet. — Cenzor ima bistro glavo.
2.	Censoris prudentia delec tat cor humanuni. — Modrost cenzorja nam vedri življenje.
3.	Censori grati esse debemus. — Cenzorju bomo večno hlavežni.
4.	Censorem omnes populi amant. —• Cenzorja ljubijo vsi narodi.
5.	Censor, sit tibi terra levis! — Bog živi, ljubi cenzor!
Naši kraji in
Bazstatia, M mnogo obeta
Danes dopoldne bodo v razstavnem paviljonu pod Tivolijem slovesno o tvorili umetniško razstavo upodabljajočih umetnic Mak zveze. Razstava, ki so jo v Ljubljano prenesli iz Beograda in Zagreba, obsega veliko število slik, plastike, grafike in ei h i tek tonskih načrtov ter modelov tako, da bo ena največjih, kar jih je bilo poslednja leta ▼ tem razstavnem prostoru.
Za nas bo razstava še toliko zarrimrvej-fa, Ler bon» imeli prvič priliko primerja-
C stremljenje In rušenje naših nroetnte s delom njihovih rurmmskih in posebno češkoslovaških tovarišic, med katerimi so si nekatere ustvarile prav dober sloves. Po dosedanjih pripravah kaže, da bo razstava v umetniškem pogledu prekašala večino razstav, kar so jih sodobni vstvarjalci poslednja leta priredili v Ljubljani
Na sliki sta dva pogleda po zanimivi zbirki med razmeščanjem. Zgoraj so dela hrvatskih umetnic, spodaj pa domačih.
Dva, M imata srečo v rokah
Vedno večje zanimanje za žrebanje v Ljubljani
ljudje
~ Poglej do, fcj variS, teko lepo rfjs sonce ki pometeno je nebo, pa ti kaže tele spak, kako se mu ie pravi, na dež. Le poglej, cviček gre gor. dalmatmec pa dol — in vendar ni vrag, da bi že koj dobili dežl
Tako so se spogledovali stalni gostje Zvezde, ko je termograf tako trmoglavo rinil z rdečo tekočino, ki so jo očanci krstili za cviček, kv5ku, s črno, lepo obetajočo kapljico, ki ji pravijo dalmatmec, pa nizdol t cevki Cviček nad usodno črto — ločnico prinaša namreč slabo, dalmatmec nad cvičkom pa lepo vreme.
Cvetlični trg je bi! danes obilno založen s pomladnimi znani Ikami To pot so prinesti okoličani že prve odprte prašne inačice leskovih vej in -vijolice. Po polja okrog Ljubljane naglo poganja zelena ozhnina, trava se probuja. V prisojnih legah je zemlja še tik pod vrhom zamrzla, sončna moč si tod in globoko v gozd le počasi osvaja tla.
V Tivoliju trebijo s tia »utkoT pulluli nametani kompost, prve gomoljnice, plemenite narcise že lezejo i* zemlje. V živahnem živžavu krilatih gostov Tičistana pohite-vajo srnice in brglezi s pripravljanjem gnezd. Po večini so se spet vselili v stara gnezda, mlajši rod si 156e novih dupel in ptičnic po obronkih gozda.____
15 let „Preporoda« 1
▼ do«, ko vstajajo namišljene veiiBne, se nas jugoslovenski človek večkrat zamakne ki zaživi v trpko-hvaležen spomin ustvarite!jam svobodne Jugoslavije». Tedaj se spcwnni tueü Preporodonreev, katerfii delo predstarvlja najftastnejši delež Sloven-oer v borbi za Jugnslarvijo.
Te dni poteka 25 let od največjega rse-maha preparodovske ideje, ko je prvak Avgust Jenko (Nace Sanov) ▼ 5. Številki glassila >Preparo<J« od 1. marca 1913. razvil bistveni »Preporodov« program. Pil vsej veličini preporodov sike ideje in sna* govitosti preparodovskega potaretaa, ne prirejajo Preporodcmi, združeni t starešinski organizso; jI »Preporoda«, ob tej priliki zrikake prosftsva. TiM t dete za rast JtqgoeftanljB in bcfljäo bodočnost de neosvo-
Lep dar: Zgodbe brez groze
bojenlh bratov, so rimmaio tafaB le pr&-
porodovstka plaketo v marou % relietfoinu roko s kladivom in prelomljeno vejico,
simbolom strtega mladega življenja- Plaketa pa ima tem globlji notranji pomen: z njo se hočejo Prepotrodovci vsaj nekoB-ko oddolžiti spominu Preporodovca dotoro-voljca Avgusta Jenika, ki spi pod Oeram, Ivana Endlicherja, M je ugasnil v grafiki ječi, in tudi že pokojnega Janžeta Novaka; obenem pa naj ta plaketa tesneje poveže vse živeče >Preporodovce« in prija-telje preporodovskega petereta za velie naloge, ki jih še čakajo.
Plaketa v velikosti 24x25 cm se doMv raza h tehnikah (bela, broincslraaa, patlaè-rana) za oermo 50 dinarjev komad pri Psne-ponodovcu, trgovcu Dobriču v Ljutoij&m v Prešernovi ulici, ki je za čas od 6. do 12. t m. uredil poeebtno »Preporoctovoc izložbo.
ANJAMO
N&p&dna 9k)£lca
upliva na ves organizem* Dobro sredstvo za odvajali, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
Ss'-/*» v 8i XÜM/ttÄ H
Izprehajalci so imeli danes mnogo veselja z opazovanjem veveric. Že koj ko se je razpršila megla in se je tisoče rosnih kri-stalčkov lesketalo v jutranjem soncu, so trgale veverice mah in suho travnato bilje pod smrekami Ko je bilo trave že poln gobček, so si s tačicami pomagale, posvalj-kati jo v klopčič, pa hajd ž njim v vrhove smrek. Med skritim vejevjem, so si poskočne samici ce nastiljale topla gnezdeča, na preprogi suhega vejevja, kjer bo kmalu zagledal nov prirastek Tičigaja beli dan.
Ljubljana, 5. marca
Zanfmanje za žrebanje državne razredne loterije v dvorani Trgovskega doma rase iz dneva v dan. Z današnjim dnem so izžrebali v petih dneh 7300 dobitkov, po-
lovico od števila srečk, ki so od petega razreda bile določene za ljubljansko žrebanje. Oba steklena bobna se polagoma praznita. V manjšem, desnem je sedaj le še 7500 dobitkov, prihodnji petek popoldne pa ga bodo popolnoma izpraznili. Seveda bo ta dan za loterijo največje zanimanje, saj bodo izbrani tisti srečni lastniki srečk, na katere bodo pripadli največji dobitki in premije. Marsikdo, ki se ne zadovoljuje z majhnim ali celo najmanjšim dobitkom, kar pomeni le povračilo kupnine za srečko, si želi da bi njegova številka ostala v bobnu do poslednjega dne, potem pa — nu, potem pa makar da zadene najvišji dobitek in premijo skupaj. Res škoda. Fortuna bo pomežiknila le malemu številu zbranih.
Gojenca banovinskega vzgajališča na Sehl pri Ljubljani 16-letni mizarski vajenec Ivan Adlešič iz Vira pri Domžalah in njegov tovariš, 17-letni krojaški vajenec Karol Pavšek iz Laškega imata takorekoč vso loterijsko srečo v rokah. Prvi vleče iz bobna številke, drugi pa dobitke. Brezbrižno opravljata svoj posel, vlečeta in odpirata v rdečih, oziroma zelenih tulcih posvalka-ne lističe in jih izročata članom komisije v »nadaljno uradovanje.« V petek bosta imela veliki dan: njuni posegi v boben bodo določali srečne nagrajence z velikimi dobitki. Razburila bosta duhove, srečne in žalostne, pa le za kratek čas, do pričetka novega kola. Država je namreč zatrdno odločena, da bo še nadalje vodila svojo razredno loterijo: številnim državljanom v zabavo. redkejšim za srečo, sebi pa za dobiček, ki se vsako leto sporedno dviga z zanimanjem za loterijo.
Pomlad je v zraku. • «
Ljubljana, 5. marca.
Sttšec nas lahko preseneti še z vrsto vremenskih nevšečnosti dežjem, snegom ali brozgo — vzeti pa nam ne bo mogel več prijetnega nadiha bližnje pomladi. Davi je živo srebro še tičalo eno stopinjo pod ničlo, gosta megla je ležala nad Ljubljansko kotlino. Ko je pa sredi dopoldneva zmagalo sonce in se je iz meglenega morja vzpelo nad obzorje brezoblačno nebo, se je kopala zemlja v pravem pomladnem nastroje-nju. Vse promenade so oživele in iz prijetno sproščenih prs je vsem prišlo spoznanje, da že kima v zraku prva pomlad.
V najtoplejšem letošnjem dnevu je bilo danes še sredi popoldneva t senci 13 stopinj C nad ničlo. Tople južne sape so vele z morja in stari očanci, ki so se tako neverno prestopali okrog nove vremenske hišice, so zmajali z glavami, da nekaj s šte-manimi inštrumenti ne bo v redu.
da je že prejela ogromne množine pomladanskega in letnega blaga ter ga prodaja v povečanih prostorih največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji — Stermecki — Celje štev. 22. — Prodaja ga po tako nizkih cenah, da se izplača vsakemu kupcu iz Slovenije priti v Celje; ako mu je to osebno nemogoče, naj piše po nov cenik in vzorce, kar bo le v njegovo korist
Karol Pavšek (l&A) in Ivan Adlešič v predpisanem >uradnem oblačilu* » kratkimi rokavi.
Jan Rokyta:
T. G* Masarykü
(Oh 88. obletnici rojstva)
Duh časa rval te je in ti si šel na pot,
ko noč sijala ni še v zarjah novih ko bil na boj izzvan je suženj rod, da bije se zanje, ki ga drže v okovih.
In ko odšel si v daljrd tufi svet,
ti pota kazal duh je zgodovine, pred tabo svetil se obraz je bled izmučene, teptane domovine
CSospo d arsivo
Avtentično tolmačenje k uredbi o likvidaciji
kmečkih dolgov
Minister pravde objavlja v »Službenih Novinah« od t t m. avtentično tolmačenje k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, ki ga je izdal v sporazumu s finančnim, kmetijskim m trgovinskim ministrom na osnovi člena 56. uredbe To avtentično tolmačenje pravi med drugim naslednje:
O priliki ugotavljanja, afi ima dolžnik svojstvo kmeta v smislu člena 2. uredbe, se ne vzamejo v poštev nobeni drugi dohodki kakor obdavčeni dohodki. Kot obdavčeni dohodki pa se smatrajo tudi obdavčeni dohodki iz inozemstva.
K prvemu odstavku 3. člena uredbe pravi avtentično tolmačenje naslednje: V primeru kadar obstoji glede kmečke obveznost: več solidarno obvezanih glavnih dolžnikov, od katerih so nekateri kmetje v smislu uredbe, drugi pa ne. uživajo olajšave po uredbi samo oni od teh dolžnikov, ki so kmetje po uredbi.
Privilegirana agrarna banka ni dolžna sprejeti terjatev denarnih zavodov, glede katerih gla\'ni dolžnik ni kmet, porok pa je kmet v smislu uredbe, preden denarni lavod ne dokaže, da »e dotična terjatev ne da iztirjati od glavnega dolžnika, ki ni kmet.
K Senu 5 uredbe, ki vsebuje olajšave za one kmete, katerih posestvo presega 50 hektarjev orne zemlje pravi tolmačenje naslednje: Dolžniki iz člena 5. uredbe morajo izpolnjevati vse pogoje za kmeta iz člena 2. uredbe, razen pogoja, da posestvo ne presega 50 hektarjev orne zemlje. Takim dolžnikom se izdajajo potrdila o svojstvu kmeta po obrazcu iz člena 9. pravilnika s pripombo, da posestvo presega 50 hektarjev orne zemlje.
K določbam člena 24 uredbe, ki se nanaša na znižanje kmečkih dolgov, ki presegajo 25.000 din, pravi tolmačenje končno naslednje: Kadar se po 1. odstavku člena 24 uredbe zaradi določanja odstotka znižanja ceni odnošaj med dolgovi in imovinskim stanjem posameznega dolžnika se vzamejo v poštev vsi dolgovi dotičnega kmeta ki so obstojali 25. septembra 1936, ne glede ne na to, ali jih obsega uredba ali ne. V znesku skupnega nezmanjšanega dolga v smislu 2. odstavka čl. 24 (ki se lahko zniža do 50%, če neznižani dolg presega 50% imovine dolžnika) pa se vštejejo samo oni dolgovi kmeta, ki so obseženi s predpisi uredbe. Pod tem skupnim dolgovanjem je razumeti stanje dolga na dan 26. septembra 1936.
Krediti SSovesslfe ,
pri Narodni banki
Delež centrale pri razdelitvi kreditov je ponovno narasel na 45%
Kakor je razvidno iz letnega poročila Narodne banke je znašalo stanje meničnih posojil ob koncu lan>kega leta pri ljubljanski podružnici la 79.6 milijona din nasproti 96.6, 109.8. 122.5. 139.6 in 140.5 milijona din v prejšnjih petih letih; stanje meničnih posojil pri rnaribor-ki podružnici pa je znašalo 24.7 milijona din nasproti 22.2, 23.3, 34.5, 30.6 in 43.7 milijona din v zadnjih petih letih. Menična posojila Slovenije pri Narodni tanki so zadnja leta precej nazadovala in so znašala ob koncu lamskega leta v celoti 104.3 milijona din nasproti 184.2 milijona din ob koncu leta 1932.
Nazadovanje beleži prav tako zagrebška podružnica, in sicer na 305.8 milijona din nasproti 326.3 milijona din v prejšnjem letu in 576.8 milijona din v letu 1932.
Tudi pri nekaterih drugih podružnicah opažamo, da se je stanje precej zmanjšalo. Pri beograjski centrali pa so posojila zadnja leta ponovno narasla, in sicer v teku lanskega leta za 21 milijonov na 651 milijonov, tako da so sedaj večja nego v vseh letih do 1. 1932. nazaj, ko je znašal portfelj beograjske centrale 784 milijonov. Od skupnega meničnega portfelja je lani odpadlo na beograjsko centralo 45.5% nasproti 43% v letu 1936.. 35% v letu 1933. in 37% v letu 1932 Na Slovenijo pa je lani odpadlo le 7.3%, medtem ko je znašal nien delež leta 1934. še 10.2%, L 1933. pa 9.8%.
malimi spremembami dosedanji O'lTxsr m 6 delegatov, ki bodo ipodruaniGo zastopali na letošnjem občnom zboru vinarskega društvo.
Zborovanje vinogradnikov
V Ptuju
Pnošlo nedeljo je imela vinarska podružnica v Ptuju bvuj IX redni občni z-bor. Od 114 članov je bilo navzočih 58. Prer prehodom na dnevni red se je predsednik iav_ ratelj v p. A. Sega spomnil v prošlern poslovnem letu umrlih članov g. I. Goriuipa in Antona Koserja. Nato so obravnavali stanovske zaieve. Posebno pozornost je predsednik posvetil novi uredbi in pravilniku o pobiranju trošarine na vino in žganje ter tolmačil članom težk-^če ir ovire, s katerimi bo o v bodoče morali računati vinogradniki pri izvajanju njih poklica Obrazložil je težaven položaj vinogradnikov v Halozah in Slovenskih goricah ki ee Pri vedno večjih bremenih borijo za svoj ol sta nek. Omenil je velik socialni in gospodarski pomen vinograi ništva za kraje, kjer ne uspeva nobena druara kultura kakor vinska trta. V posebni eiomenici, ki je bila sorlas-r.n sprejeta m ki jo bodo preko vinarskega društvo predložili krnljevi banski upravi, so omenjeni vsi nedostatki, ki ovirajo razvoj vinogradništva v ptujskem srezu. Vinogradniki prosi "o roerodajne či nitelje, da cb 12. uri posvetilo polno pozornost pravilni rešitvi vinosralniškeea vprašanja, kajti v nasprotnem primeru bodo v par desetletjih naše vinogTadne srriče pokrivale colo*« ter slabe in redke šume. brezposelno ljudstvo pa Ko pritiskalo na o'<čine in na banovino za kruh ir elo ker ga v vinoeradih ne bo več na:lo. Občni zbor je zavzel tudi svoje s+ališče dede nakupa r>osestva za bnnovin-sko trtnico in matičs>.rk v Halozah ter je izrazil v posebni točH resolu'nìe svoje mnenje iz f=tro'-;ov-no-vino2Tadniške,,'\i vidika. Pri izvršenih volitvah je bil izvoljen z
Vzpostavitev Sik vidnosti naših zadrug
Poštna hranilnica je pnčela že proti koncu lanskega leta dajati 3 odstotne kredite zadruaam. in sicer na pod lasi terjatev pri Priv. agrarni banki in 39o drl obveznic. V začetku je šlo nekoliko počasi, pozneje pa so se posojilnica po vrsti opogumile in prosile za lomtardni kredit na k metek e dolgove. Zlasti ker je Poštna hranilnica omilila prvotne pogoje. Doslej je že č^z 70 naprednih posojilnic včlanjenih v Zvezi slov. zadrug prosilo za ta kredit v skupnem znesku 44 milijonov din. Kakor je bilo pričakovati, vlagatelji po valiki večini niso dvignili denarja poleg tega je vedno več vlagateljev, ki vlagajo na novo, zlasti pri tistih posojilnicah. ki so v prejšnjih časih skrbno gospodarile in skrbele za vlagatalje. Zdi se, da bo kmalu večina posojilnic toliko likvidna, da ji ne bo več potrebna zaščita Odvisno je to najiveč od vlagateljev, če bodo pozabili na minula nevšečnosti in ee zopet oklenili svojih posojilnic — pomočnic pri varčevanju.
Naj ob tej priliki pripomnimo, da govorjenje nasprotnikov po nekaterih krajih češ da so napredne posojilnice manj likvidne, ker niso bila deležne 63 milijonske banovin-eke podpore, nič ne škoduje, saj je znano. da pri tem 63 milijonskem posoiilu ne gre za podpore zadrugam temveč le za kritje izgub Zadiružne zveze.
Stan]e Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 28. febmarja zaznamuje malenkostno povečanje zlate podlage za 0.04 na 1725 4 milijona din (lani 1642.2), devize izven podlage pa so se skrčile za 8.2 na 447.8 mi-l jona din (lani 693.4); ponovno pa se je povečala postavka raznih aktiv (kjer se knjižijo tudi devize) za 21-6 na 2211.0 milijona din. Zaloga kovanega denarja v ndklju se je Skrčila za 24.3 na 396.8 m 11-jona din, tako da je bilo ob koncu meseca v prometu za 803.2 milijona din kovarcev. Menična in Itcmbardna posojila so se skrčila za 1-4 na 1597.5 milijona din (lani 1695.6).
Zaradi ultima je obtoik bankovcev narasel za 175.0 na 5697.2 milijona din (lani 5346.5). obveznosti na pokaz pa so se skrčile za 193 6 na 2725.0 milijona dn (1909.3); predvsem so se zmanjšali žirov-ni računi za 183.2 na 1508.2 milijona din (lani 1051.8). medtem ko so naložbe državne blagajne padle le za 47.6 m lijona din, tako da je imela draavna blagajna navzlic koncu meseca pri Narodni banki razpoložljivih 136-7 milijona din (lani 29.5).
Vrednost Zlate podlage skupaj s premijo je znašala 28. februarja 2217.1 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznost m na pokaz kritje v višini 26.32%, (pr. teden 2626°/o).
Gospodarske vesti
— Novo notranje posojilo? Beograjski »Jugoslovenski Kurir« poroča, da se na merodajmh mestih proučuje vprašanje emisije notranjega posojila v znesku 1 (io 4 milijarde din, čigar donos bi se uporabil
compotatiunculas triumvirati nostri. — Rad imam kroke naše trojice.« Pa mu je navdušenje morda le preveč stopilo v glavo, kajti kmalu je dodal z nekoiiko slabotne jšim glasom, že med vrati: »Alvum exo-neratum ibo. — Grem se nekoliko olajšat.« Z brezprimernim razumevanjem mu je odvrnil Quintus Valerius Priscus: »Pruden-ter agis. Homo sum, nil humani a me alie-num puto. — Pametno, človek sem, nič človeškega mi ni tuje«.
Zdaj àe je žlahtni Rimljan obrnil k meni: »Sed quid tu, mi Latobice? Tristis esse videris hodie. Quid te affligit? — Kaj pa ti, dragi moj Dolenjec? Danes si žalosten videti. Kaj te teži?«
»Excelsissime, interesse tuum per me parvulum hominem maximum solamen est animae meae. Gravem curam volvo in corde. Dominus ille diligentissimus, quem nu-per in jocum traximus, verba nostra innocenza in contumeliam accepit- Metuo, quin interrumperet laborem suum pretiosissi-mum ac iratus me aqua et igni interdice-ret. — Prevzvišeni, tvoje zanimanje zame majčkinega človeka je velika tolažba moji duši. Težko skrb imam na srcu. Oni pridni gospod ki smo ga zadnjič vlačili v svoje šale, se čuti užaljenega. Bojim se, da bi prekinil svoje velekoristno delo in mi v svojem srdu zaprl vodo in plin.«
»Ne timea8. Ille non interrumpet (Hilgen t iam sua m. Ceterum ipse videa, quam fortiter et constanter continuat laborem suum inutilem. — Ne boj se. Ne bo prekinil svoje marljivosti. Sicer pa sam vidiš,
kako vztrajno in hrabro nadaljuje svoje važno delo.«
še bi me bil tolažil vrli Rimljan, da se ni vrnil Paradigma in naznanil: »Meliuscu-le mihi est. — Malo bolje mi je že.« »Edor-mies crapulam. cras sanus eris. — Prespal boš težave, jutri boš dober,« ga je ljudomilo miril plemeniti muzejski gospod. Dvignili smo se Ln odšli. Kakor se mi je smilil traški pivec Paradigma, sem bil vendar zadovoljen, da smo šli mirno in tiho. Prav dovolj smo se že zamerili duhov-ski in deželski gosposki. Arcus nimis ten-tus rumpitur — preveč napet lok poči. Za sedaj ga ne bomo več napenjali.
Na vogalu smo srečali stražnika ki je s predpisanim sumom ogledoval našo trojico. Da bi razpršil njegove dvome, sem se mu približal in ga, še ves v latinščini, nagovoril: »Introibo ad altare dei«. Udaril je s petama, pozdravil in odvrnil: »Kvl letifikat juventutem mejam.« Presenečen sem ga pogledal, oni pa se je široko nasmejal: »Kaj mislite, da ste samo vi mi-nistrirali, ko ste bili deček? To znanje je vendar pri nas močno razširjeno in se širi čedalje bolj. Takole mislim, ko pohajam po ulicah: Ta posel je dandanes zelo v modi, osobito pri starejših letnikih. Nama prihaja kar prav, da znava to še od mladih nog. Ali ne. e-ospod?« Pri tem mi je hudomučno pomežiknfl.
»Iste mlles securitatig publicae sapiens est. — Ta vojak javne varnosti je moder,« je dejai gospod Priscus, profesor Paradigma pa nič.
I ca gwpodanto obnovo tn aa narodno obrambo. To naj bi bilo po 17 letih prvo notranje posojilo (leta 1921 Je bilo emitirano 7% investicijsko posojilo). List nadalje poroča da smatrajo na merodajnih mestih, da je položaj na naših trgih kapitala ugoden za najetje takega posojila, ki ne bi imelo prisilnega značaja
= Dotok norih vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski je bil tudi v februarju prav valik Modnem ko je znašal v novembru čisti dotok novih vlog Ì6 milijona din in v decembru 5.3 milijona din se je čisti dotok (brez pripisa obresti) v januarju povzpal na 14.1 milijona din v preteklem mesecu pa je bil prav tako znaten in je znašal 10.6 milijona din
= Devile sa plačilo uvožen« kave. Narodna banka ja začasno uredila vprašanje plačilnega načina za kavo. in sicer na ta na čin, da je v soglasju s finančnim ministrom in ministrom za trgovino in indu&triio sklenila izročiti domačim uvoznikom kave potom pooblaščenih zavodov proste davize po posabnih tečajih. Zato. se lahko prizadete doma-če tvrdke, ki uvažajo kavo naravnost iz produkcijskih dežel, že sedaj obrnejo na Narodno tanko zaradi nakupa potrebnih deviz.
—	Elektrifikacija dela Savinjske doline. Kranjske deželne elektrarne bodo zgradile električne naprave za eiektrtfika-cijo občin Braslovče, Sv. Pavel pri Preboldu, ,Goondl3ko, Sv. Jurij ob Taboru tn Vransko Od Braslovč dalje bodo zgradile 15.7 kilometrov daljnovoda 20.000 voltov napetosti. Pri Trnjavi, pri Dolenji vasi v bližini Sv Pavla, v Sv. Juriju in na Vranskem pa bodo zgradile transformatorske postaje za skupni učinek 140 KVA s krajevnimi orarež j. O tem projeiktu razpisuje barska uprava komisijski ogled in obravnavo za tarok 8. t_ m. s sestankom komisije ob 9- uri pri mostu ob križanju državne ceste s Sav in jo blizu Braslovč. Do dneva komisijske obravnave so interesentom naöiti na vpogled pri sreskem načelstvu v Celju in pri kraljevski banski uprav; ter lahko morebitne ugovore iznese jo na dan obravnave pr komisiji (ali do 5. maxea pri kraljevski banski upravi).
= Zamenjava obveznic 7% invest. posojila. Davčna uprava Ljubljana mesto je Prejela nove obveznica 7% Lnvest. posojila samo za tisle stranke, ki po obveznice oddale v zamenjavo v času od 1. II. do 12. 11. L 1. Za dru:_re stranke pa ša ne. Nove obveznice dobe prizadete stranke pri blagajni davčne uprave. Vodnikov trg 5/1. naJslr. soba 1 in sicer stranke s črko A—E 7. t m. 6 òrko F—J 8. t. m. s črko K—L 0. L m. s črko M—P 10. L m. s črko R—S 11. t. m s črko T—2 12. t. m. Obveznice sa izdajajo od 8. do 11. ure dopoldne Ln to samo proti rever-zu.
—	Carine orost uvoz žvepla in žveplene-
ga cveta. Finančni minister objavlja odlok, ki ga je izdal v sporazumu s trgovinskim in kmetijskim ministrom, po katerem je za dobo 6 mesecev od dneva uveljavljenja tega odloka (do 4. septembra) dovoljen carine prost uvoz prečiščenega žvepla in žveplenega cveta iz carinake tarifne števi'-ke 197 točKa 2.
= Obrtna banka kraljev'ne Jugoslavije
d. d. bo imela 27. marca ob 9. dopoldne v Beogradu 11. redni občni zbor delničarjev. Delničarji morajo vsaj sedem dni pred občnim zborom deponirati pri banki aH podružnici svoje delnice.
—	Privilegirana agrarna banka d. d. bo imela 20. marca t. L v Beogradu VHL redni občni zbor.
= Licitacije. Dne 10. marca bo v rntm-
danturi štaba vrbaske divizijske oMat-ti v Banja Luki licitacija za dobavo raznih pisarniških in knjigoveških porebščin. Dne 12. t. m. bo pri upravi zavoda »Obiličevo« v Kruševcu licitacija za dobavo elektro-la-boratorijske peči. steklenih cevi, raznih aparatov, do 15. t. m. za dobavo ventilov, brzinomerov, krogličnih ležajev i. dr., do 23. t. m. za dobavo oevi in ventilov, do dne 28. t. m. za dobavo jeklenih rehrastih cevi. Dne 15. t m. bo pismena licitacija pri upravi smodnišnice v Kamniku za dobavo 4.00(1 kg dekstrina ter 3 komadov usnjenih man-šet. Dno 11. marca bo pri ekononskem oddelku direkcije drž. železnic v Bpottv. u licitacija za dobavo svinca m acitimma v blokih, 25. t. m. za dobavo mazalnih blazinic in stenji in 26. t. m. za dobavo kositra v zameno starih kolnsnih obročev. Dne 16. im 21. t. m. bo v inten lanturi štaba dravske drràijske oblasti v Ljubljani licitacija ?a dobavo drv in premoga za potrebe vojaštva.
= Dobave. Direkcija drž. železnic v Su-botici sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo tirefonov do 8. t. m. za ■ obavo vijakov. do 9. t. m. za dobavo rebraste pločevine in do 10. t. m. za dotavo ve<zi za £ kretnice. Promet no-komencialni oddelek di. re-kcije drž. železnic v LjuNjani ST>rek*a do 9. t. m. ponu be za dobavo 60 kloni 7a parone. Direkcija drž. rudnika v Banja Lu-
innnanonnnnnnnnnnnnnnnnnGcnr
Radi adaptacije trgovskih prostorov
smo prisiljeni vso zalogo izprazniti najkasneje do 30. maja t. 1. Vsled tega
znižujemo cene za 30%
vsej damski konfekciji!
Na zalogi lepa izbira damskih pomladnih in zimskih plaščev, kostumov, volnenih in svilenih oblek, kril, bluz, jutranjih in pisarniških halj, otroških obleke itd.
IZKORISTITE UGODNO PRILIKO! F. I. G O R I Č A R Ljubljana — Sv. Petra c.
mePDDaPGnuur dam-» jrxo~rinroDDc
Trgovski zastopnik
ki potuje z avtom po celi Sloveniji, želi primernega zastopstva kakor žganja, kemičnih proizvodov ali slično. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dober prodajalec«.	2477
Umetne oči
bomo izdelovali čisto po naravi za svoje bolnike v splofni bolnišnici v LJubljani v očesnem oddelku dne 11. In 12. marca letos. P. Ad. Müller-jevi sinovi, Wiesbaden
I ki sprejema do 10. 1 m. ponudbe ni dobavo
pißainega stroja Direkcija drž. rud.r.ika v Brezi sprejema do 10. t. m. ponudbe z.t d<v-
bavo žičnikov, vijakov, okovja verige, mizarskega kleja, terpentina L dr. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 16. t m. ponudbe za dobavo 500 m svinčenega kabla, lopat za pTemoc. žebljev za tračnice, ventilov, ključev ter slamane. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema «io 17. t. m. ponudbe za dobavo železne pločevine, do 24. t. m. za dobavo smrekove skorje, ga-broveüra in bukoveea lesa, do 81. t m. za dobavo zohatih kočnih koles, razne pločevine te«r bukovema lesnega oclja. Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu spiejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo oevi rz modi in bakra ter pocinkanih cevi in kljuk in pločevine ra medi, do IL t. m. za dobavo modelov za loU
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli
t-eden devizni promet 7.26 milijona din nasproti 4.14. 4.13. 4.64 in 5.38 milijona din v prejšnjih štirih tednih. A strijski šilingi, ki eo po oslabitvi v prejšnjem tednu narasli zopet na 8.45, so v minulem tednu znova popustili na 8.38. Nemški klirinški čeki pa so za madenkost nazadovali od 14.40 na
14.88. Na svrfodnem deviraean trgu «tešejo
angleški funta 238, ameriški dolarji 47.45, švicarski franki 11.02 in francoski franki 1.56.
DEVIZE
Cnrih. Beograd 10, Pariz 14.04, London 21.6025, New York 431 125. Bruselj 73.08, Milan 22.6750. Amsterdam 240.95. Berlin 174.2750, Dunaj 70.50. Stockholm 111.26. Oslo 108.5750. Kobenhavn 96.46. Praga 15.14 Varšava 81.75, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
ŽITO
-K Chicago, 5. marca. Začetni tečaji: plenica: za maj 90.75. za jilij 84.75. za Kpt. 85.50: koruza: za maj 58.875, za julij 60375.
+ Winn;peg, 5. marra Začetni tečaji: pšenica: za maj 123, za julij 11475, za okt. 94
BOMBAI
+ Liverpool, 4. marea Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za mare 4.99 (prejšnji dan 5.04). za jurr jj 5.09 (5.14). ®a sept. 5.18(5.23).
+ New York, 4. marca. Temdern-a ko i aj skalna. Zaključni tečaji: za mare 9.05 (9.19), za junij 9.08 (9.24).
Brzovozni dovoz morskih rib
Moderno konserviranje med severnimi narodi
Ljubljana. 5. marca
V	postnem casxi običajno naraste kon-zum rib Tako sladkov<xlnih kakor morskih. Zato bi utegnil zanimati pregled izvoza morskih rib v brzovoznih hladilnikih po železnici s Sušaka. iz Sibenika in Splita v zaledje in inozemstvo.
Kakor poroča »Jadranski ribar« je 1. 1936 znašal celokupni prevoz iz navedenih luk v rugoslovensko zaledje 438464 kg. v inozemstvo 2401 kg rib. L. 1937 je konzum naših morskih rib tako doma kakor zunaj narastel Prevoz v domače zaledje je dosegel 468 609 kg, v inozemstvo je šlo 2656 kg rib NTa posamezne banovine, mesto Beograd z Zemunom in Pančevom ter sosedne države je v obeh letih odpadel naslednji konzum rib. dostavljen po železnici z našesa Jadrana:
Pokraiina	L 1936 kg L 1937 kg
savska	294 842	307.771
dravska	67.917	62.475
Beograd	54.980	71.701
primorska	4.908	5.020
dunavska	4.381	4.512
vrbaska	3.253	3.458
drinska	—	651
moravska	—	20
Avstrija	929	1.418
Madžarska	1.472	1.138
Naši kraji, v katere se je 1. 1937 porazdelil konzum morskih nb preko 1000 kg, se zvrste takole Zagreb 307.771 kg (!), Beograd sam 70.788 kg. za njim Maribor (!), Ljubljana Celje, Karlovec, Knin. Banja Luka. Novi Sad. Novo mesto ('). Sisak, Su-botica, Rakek (!) in Belovar. Dovoz morskih rib po železnici v Slovenijo, razvidi-mo iz naslednjega:
1. 1936 L 1937 kg na 10 prebivalcev
Lrubliana 29 703 24.107	3
Maribor 25.779 25.641	5.4
Celje	8.898 8.651	5
Novo mesto 2.751 2.121	52
Rakek	441 1.098
V	primeri z L 1936 je lani konzum rib v Sloveniji nekoliko padel, narasel je pa na Rakeku. Med odjemalce so se lani uvrstili tudi kraji, ki predlanskim niso kupovali morskih rib Tako je prišlo lani na postajo v Prevaljah 240 kg morskih rib. v Logatec 209 kg, v Zagorje 240. v Ribnico 153. na Bled 35 kg in v Cri.omelj 12 kg rib. Nekaj malega so predlanskim kozum Jesenice, 71 kg, Kranj ska gora 20 in Murska Sobota 8 kg. Padec konzuma morskih rib po železnici v Ljubljani gre na račun večjega dovoza s Sušaka z avtomobili in pa povišane tiošarine. Naši tujskoprometni kraji konzumirajo po večini sladkovodne ribe, prav tako je razu-
Slaboumna ženska
deli stotake
Maribor, 5. marca
Začudeni so bili danes mnogi mariborski izprehajalci ob Slovenski in Gosposki ulici, ko se jim je približevala kmečko oblečena ženska ter jim pričela deliti stotake. Začudenje pa so kmalu premagali in so nekateri stotake sprejeli ter zatem odšli Med pasanti je bil starejši mož, ki mu je dotična ženska tudi hotela izročiti par stotakov Moški ni hotel denarja sprejeti, ker se je zavedal, da ima opravka z duševno bolno žensko. Pospremil jo je do policije. kjer so ugotovili, da je zares duševno bolna, nakàr so jo prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico Ni pa bilo še mogoče dognati njene identitete, ker daje na vsako vprašanje drugačen odgovor Ženska je stara 45 do 50 let, ima na sebi kmečko obleko, je srednje postave, plavth las in govori narečje iz ptujske okolice. Pred tem dogodkom se je namreč zglasila v tukajšnji Hranilnici dravske banovine v Gosposki ulici, kjer je dvignila svoje prihranke na ime Elizabete Korošec v znesku 4800 dinarjev. Vest o ženski, ki je delila denar, se je takoj raznesla po Mariboru in so mnogi hiteli proti Slovenski ulici, ker so menili, da bodo tudi deležni stotakov, pa so prišli ob svoje račune, ker ni bilo slaboumnice več tamkaj.
Avtomobilska razstava v Beogradu
Beograd, 5. marca. AA. Danes so na beograjskem sejmišču odprli prvo mednarodno razstavo in salon avtomobilov v navzočnosti odposlanca Nj Vel. kralja podpolkovnika Kerervoviča, ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča. ministra za telesno vzgojo dr. Miletiča, članov diplomatskega zbora in drugih uglednih osebnosti.
Pirčeva simultanka v Beogradu
Beograd, 5. marca. p. V beograjskem šahovskem klubu 6o priredili »noči simultan-ko. Velemojster Vaeja Pire je igral proti 25 nasprotnikom Devet partij je dobil, 11 re-mizirai, 5 pa izgubil
meti slab dovoz ▼ podeželje m.jadranskih banovin.
Precej se je dvignil izvoz naših rib ▼ Celovec, L 1936 730 kg. lani 1070 kg. na Dunaj, predlanskim 34. lani 398 kg. Padel je pa konzum naših morskih rib na graškem in budimpeštanskem trgu, v prvem od 165 kg na 50, v drugem od 1472 kg predlanskim na 1138 kg lani. Država bi morala našemu ribarstvu priskočiti na pomoč s primernimi vagoni in pospešenim dovozom na trg. Navedene številke sicer še ne pokažejo celotne slike prometa naših morskih rib. pričajo pa dejansko o zanimanju širokega zaledja za to vrsto življenjske prehrane č» bi bila dana naglejša dobava svežega blaga in večje raz-umevanje odločujočih čini-tcliev.
V	zadnjem času so severni narodi uspeli s kemično predelavo ribje beljakovine, ki nima nikakršnega duha po ribah. Predelana v obliko kakor sladkor finih ock ima hranljivo vrednost kokošjega jajca. Uporabljajo jo pri pečenju kolač, majonezah in sploh vseh kuhinjskih »pecialitetah, kjer je potrebno jajce Kilogram tašne ribje beljakovine stane skoro 200 din, ima pa pre-hranbenih snovi v vrednosti 320 jajc.
V	Hamburgu so Nemci uspeli predelati kitovo meso v okusne konzerve, poseben guljaž s papriko in druge gurmanske poslastice. Zelo uvaževano je okajeno kitovo meso. ribja Sunka Kitove konzerve sestoje iz 68.1% vode, 1.2°/» soli, 6.5% masti in 23°/o beljakovine. Iz majhnih rakov so pripravili posebne klobasice. ki se zek> dobro razpečavajo. Slabši ribji material predela-vaio v obliki guljaževih konzerv v cenen« hrano za preprosto ljudstvo.
Naše ministrstvo za trgovino in industrijo ima v tem pogledu hvaležno nalogo, dt po zgledih naprednejših narodov izkoristi bogati plen našega morja v procvit domai« ribje industrije. Na Jadranu sicer nimamo kitov, imamo pa polno drugih rib. rakov in iz skupine kitovih sesalcev, za ribji zarod zelo nevarno, požrešno pliskavico ali pravega delfina (Delphimis Delphis). Po hrbtu črna. po trebuhu kakor bela svila svetla 2—23 m dolga riba s koničastim gobcem in ostrimi zobmi rada sledi parni-kom. da ujame manjše ribice, ki iščejo hrane. Našim ribiškim strokovnjakom se je že posrečilo pripraviti ix rnes« piiskavice konzerve, pri katerih pokušanju je vsakdo mislil da je okusno prirejeno divjačino snietine ali podobno- Poskus je pokazal, da bi se tudi meso te požrešne ribe našega Jadrana, za katere plen dobe ribiči po 200 din nagrade od države, dalo uporabiti za napredek naše ribje industrija
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJ A
A. REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEVA 8.
ILI CA 15.
obveSòa neobvezno, da so v 5. razredu S5. kola državne razredne loterije 5. i. ok bili izžrebani sledeči dobitki:
DIN	100.000 št.	24770.	79504		
DIN	85.000 št.	41515,	98013		
DIN	40.000 št.	21428			
DIN	30.000 št.	41746			
DIN	20.000 št.	14052,	87311		
DIN	15.000 št.	13802,	61473,	89506	
DIN	12.000 št.	1326,	20483		
DIN	10.000 št.	26167,	26739,	30812,	82254
	33706,	43775,	53060,	59318,	59468
	69902,	73258,	77141,	81494,	81646
	93015,	93056			
PO	DIN 8.000.— št.		552,	21015,	26539
	82343,	39568,	40278,	61250,	64501
	76827,	95277,	95343		
PO	DIN 6.000	— št.	8190,	10808,	15484
	15845,	16587,	17950.	24087,	27639
	42662,	56886,	83330,	90195,	93174
	96022,	97525			
PO	DIN 5.000.— št.		1619,	7576,	14845
	19696,	23601,	25757,	29767,	29985
	30634,	35270,	38627,	87242,	70861
	80412				
PO	DIN 3.000	— št.	8867,	11588,	20834
	45454,	68039,	76365,	81584,	98587
Poleg tega je izžrebanih 1300 številk z rtnhitknm po 1000 dinarjev, ki jih objavljamo na 16. strani.
Prihodnje žrebanje bo pojutrišnjem 7. UL
Popolno uradno liMto dobitkov, izdano lo kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreSkov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Itosaiače vesli
Kilogram žive teže po Z din
Naša Komna je postala pravi smučarski eldorado. V februarju, ko smuka v planinah še ni na višku, je bil pr jazni dom SPD na Komni ves čas nabito poln in se je dogodilo, da so časih morali nekateri ziekniti svoje »okončine« tudi po klopeh, ker je ziimnjkalo prenočišč.
Oni dan sta jo ubrali na Komno tudi dve zajetni Zagrebčanki. Obe zavber in šik, obe v novem »skijaškcm dresu, z novimi gojzericami, posrebrenimi palicami in vsemi stvarmi, ki so za smuko pač potrebne, da ne pozabimo neizogibnih olj hi maščobe za lepo. zdravo polt.
Prelep dan je b i, sonce je nebeško sijalo, junaško sta jo rezali Zagrebčani*! v breg. Ai i ne dolgo. Saj veste, kako je. Kolena se mehčajo, noga vas žuli, nahrbtnik vas tlači, žeja vas in še stotero drugih nadlog, da sc sam bog usmili. In se je zgodilo, da sta naši feš Zagrcbčar.ki kmalu ga gali. Noge so čedalje bolj klecale, počitek je sledil počitku, a zaželjeni cilj (Komna) je bil še tako daleč! še tri ure, so odgovariali na vprašanje prehitevajoči jlii smučar ji.
Kaj storiti? Nekaj ča«a sta Zagrcbčan-ki vedrili. počivali in ugibali, ali bi bilo bolje »dole ne^o gore«, toda naposled je le zmagala želja, da rajši v breg, za vsako ceno. Iz zadrege jih je rešil podjeten nosač. O, nikar ne mislite da so se pogodili le za nahrbtnike in smuči.
—	Cujte, kaj bi koštalo, da nosite nas? je vprašala ena. Naš Gorenjec se je za hip popraskal za ušosi. potem je pa z od-odločnim glasom nastavil tarifo: po dva dia od kile ...
—	Ajnferštaden!
Prinesel je obe na Komno, drugo za drugo. Ena je imela 58, drusra 69 k:Iogra-mov. Za nosača to ni bi'o prehudo, saj običajno nosi od 50 pa celo do 80 kg. Na Komni je smeje se hudomušno pripovedoval:
—	Danes sem vendar enkrat nosil živo težo. Po 2 din kilogrram ... Takšna reč se izplača ln je prijetna!
Pomemben praktičen izum pri U{K»rabi kreme za čevlje.
Naša domača tvornica, ki izdelujg prvovrstno »ILIRIJA« kremo za čevlje, je uvedla posebno praktično, patentirano novost pri svojih škatljicah. tako. da na en pritisk pokrovček odskoči. vendar pa ostane isti še vedno pritrjen na škatlici. To je posebno važno radi tega, ker se je pri odpiranju pokrov do sedaj dostikrat pokvaril ali pa izgubil, vsled česar se je krema hitro posušila. Tej pomanjkljivosti je sedaj konec ker bo ta novost pripomogla k temu. da se krema ne bo več izsušila. Gospodinjam pa bo mnogo prihranjeno ako bodo uporabljale kremo s to praktično novostjo.
Novost pri uporabljanju kreme za čevlje
• Sklad Nikole Fallerja. Smrt znamenitega hrvatskega skladatelja ln dirigenta Nikole Fallerja je globoko užalostila tudi rojake v Zemunu, katerim je stal Faller v najhujših časih tujega nasilja zvesto ob strani ter se je uvrstil med najpožrtvoval-nejše delavce vseh njihovih prosvetnih po-kretov. Bil je tudi častni član pevskega društva »Tomislav«, čigar odbor je zdaj na seji, ki je bila posvečena spominu odličnega člana in zaslužnega glasbenika, odredil ustanovitev sklada, ki bo nosi) ime Nikole Fallerja. Iz tega sklada se bodo delile nagrade za pomembnejša dela hrvatske vokalne glasbene literature.
sedaj
5 praktičnim odskočnim pokrovom
Sanatori] za živčne bolezni
ZAGREB, Zelengaj 37. Tel. 93-80, 67-46 šef-zdravnik: Dr. Djuro Vranešič
*	Odkup Prešernove rojstne h?Se p° šoJskj mladini. Prejeli smo: Prispevki za odkup Prešernove rojstne hiše po šolski mladini že prihajajo in je odz v učencev in učiteijstva v splošnem zelo lep. Pri tem je opazila banska uprava, da se vsa šolska vodstva ne drže natančnih navodil, danih v tukajšnjem odloku IV. No 20704/1 z dne 1. decembra 1937. Tam je naročeno, da naj ima vsaka poš ljka naslednje podatke: 1. štev lo učencev 2. vsota Drispev-kov vseh učencev, 3. vsota prispevkov ostalih darovalcev 4. skupna vsota vseh prispevkov. Vsi ti podatki so nujno potrebni, ker bo po zaključitvi zbirke izšlo poročilo, k- ga bodo dobile vse šole in ki bo vsebovalo omenjene štiri podatke. Zato opozarja banska uprava vse šole. ki prispevkov še niso poslale, naj »e natančno drže navodil v okrožnici. Tiste šole, ki so prispevke že poslale, pa niso navedle zahtevanih podatkov, naj to nemudoma store naknadno Vs>e zbirke naj se zaključno s 15. marcem in naj se denar takoj pošlje. Po pooblastilu bana načelnik prosvetnega oddelka: dr. Sušnik.
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz Josefove« grenčice ir zjutraj na teše želodec isto količino Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztiebljanje črevesja.
og' '"s 8 W !5 IfftS
*	Zanimiva zgodov na zagrebškega vse-učiliškega poslopja. V Zagrebu so danes bolnišnice prenapolnjene, pretesno pa je postalo tudi že davno poslopje vseučilišča na Trgu kralja Aleksandra in napravljeni so načrti za gradbo nove velike vseučiliške palače na Mažuraničevem trgu. Razliko med povojnimi in predvojnimi časi nazorno prikazuje zgodovina vseučillškega poslopja. To poslopje je bilo zgrajeno za bolnišnico in — ostalo je prazno. Leta 1853. se je pojavila v Zagrebu kolera In so ob-lastva odredila zgraditev deželne bolnišnice Bolnišnica je bila zgrajena šele leta 1860. in stroški so iznašali 361.294 forin-tnv. Ker je ostala bolnišnica prazna, je vojaško poveljstvo izrazilo željo, naj se novo poslopje preuredi v vojašnico. V zamenjavo je ponujalo vojaško poveljstvo deželni vladi svoje poslopje v Novi Vesi. Pogajanja niso prišla do zaključka in po petih letih je bila v poslopju, namenjenemu za bolnišnico, nameščena tobačna tovarna ki je ostala tam do leta 18S2. Takrat se je tobačna tovarna prešel la v svoje poslopje na Ciglani in v nirne prejšnje prostore se je naselilo vseučilišče, ki je zdaj tam že 56 let.
* Belgijske državljane, bivajoče na ozemlju dnuvgke banovine, naproša kr. belir j=ki konzulat v Ljubljani, da pošljejo v svrho izpopolnitve matrike svoje rodbinske podatke z navedbo poklica.
+ Društvo jugosloveiiških kmetijskih strokovnjakov. 6ekcija LJubljana. Knafljeva ul. 9/II., vabi veleposestnike in druge in'ere-sente, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, da se obrnejo na gornji naslov.
• Redka jubileja. VpaptrnM bratov Pii>
nikov u« Njivcah «ta nedavno praznovala öOletnioo zvestega delo v papirnici e Suo- ■ ta Ivan, ključavničar, «tar let, tn g. No- 1 vak Matija, star 76 let. L-utnik tvornice ' jima je za njuno zvesto službovanje dol lepi darili in jima velikodušno zagotovi] skromno pokojnino, da tosta mutria etara leta ▼ miru preživeti. V imenu podjetja se }e po-alovi! al jubilantov s.Lot«*peich in na^laSal v govoru njih naporno m nevarno delo ▼ dobi 501etne zapoelitve. II koneu jima je želel ^ mnoco let mirnega in zadovoljnega življenja CM» slovceu «o jima iprijatjji in znanci priredili to vari Ski po-Jovilni večer, no katerem so obujali spomine, ki «etra jo še daleč v minilo stoletje. 01>ema jubilantoma iskreno è^titamo k izrednem« jubileju.	_____
MOŠKI!
Za zdravljenje «polnih slabosti, SEKSUALNE LMI'OTKNt K. ca spolno nfttahlj» nosu ca ojačen te «polne funkcije, poskualte originalne hormonske
VI-HA-GE tablete.
Dohiti» jih v v*eh lekarnah: SO t*M«*t Din
44___ 10(1 tablet l>tn 211—. 300 tahlrl IMf
Ì60.—. Po petnem pnvrptju dNkretn« ra/.poftllja IVIr Al (tavntnW, apotfkar. » glavni depo: Kurm Kern IjitvorMlonnm • VIS-VII«. apotokHf !Ur. B. Bogdanovih Zagreb, Langov tre &
(Ogl reg S. br. 26856/37.)
•	Važna znanstvena ustanova v Bosni j® razpuščena in pozabljena. Sarajevki muzej, ki je nedavno slavil 50-letnico svojega obstoja. ima med svojimi šestimi oddelki tudi bogato biblioteko, ki pa je že pozabljena v naši javnosti. Ta biblioteka šteje preko 50.000 zgodovinskih knjig in rokopisov, njej pa je priključen turški arhiv, v katerem je zbranih nad 100.000 dokumentov lz nekdanje turške uprave v Bosni in Hercegovini. Vse to je bilo ustanovljeno leta 1908. pod Imenom balkanskega instituta, da bi služilo proučevanju kulturnih, socialnih in gospodarskih razmer na Balkanu. Po mnenju strokovnjakov so v teh zb'rkah zbrani najpopolnejši podatki o Črni gori in Albaniji. Balkanski institut je izdajal nekdaj svoje publikacije, ki so bile razširjene in priznane med znanstveniki po vsem svetu, že med vojno je institut izgubil svojo lastoo vodstvo in postal je sestavni del muzeja. Zbirke so se še po vojni pomnožile in zavzemajo zdaj celo krilo v prvem glavnem poslopju muzeja. V nekaterih sobah še ležijo dragoceni spisi kar na policah.
UtH po izpuhtevaniu telesa takoj in trajno odpravi SANOI'EI). Varuie obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah drogertjah parfume-njah tn slie-nlb tigovinah Drogertja Jančigaj Ljubljana, Krekov trg.
Reg min nar 7Al 3131C
*	Izlet Cirilm e t oda rjev na Oplenac. Iz-
letni odbor jo pravkar začel razpošiljati podružnicam tiskani spored prvomajskega po-klonitvenega romanja. Pri vodstvu svoje podružnice se tako lahko natančno poučite ,kako bo potovanje potekalo in kaj vse bo nudilo. Sporedu je priključena tudi priglasn ca, ki jo blagovolite uporabiti in s priloženo pollinico vposlati znesek za vožnjo: za II. razred 260 din, za IIL razred 188 din. V to vsoto je Vključena tudi voznina z avtobusom cd Mladenov-ca na Oplenac in nazaj, železničarj plačajo samo za avtobus 40 din in 10 din za stroške. Kakor nam sporoča izletni odbor vlada za poklonitveno ncanamje na Oplenac zelo živahno zanimanje in vse kaže, da bo to eden najlepših zletov, kar jih je bilo 'zadnja leta. Posebni tiskani spored je enkraten, vse nadaljne informacije bodo objavljene v nedeljskih številkah »Jutra«. Vodstvo Izleta ponovno naproša vse udeležence, da blagovolijo objavljene sklepe v polni mèr; upoštevati. Kdor ne more pri podružnici dobiti prospekta, naj piše vodstvu CMD v Ljubljani, Beethovnova 2, kamor tudi pcšljite prijave in vozn no. V Ljubljani se lahko prijavite pri blagajni Bonačeve trgovine v Selenburgovi ulici. Prijave bodo zaključene 5. aprila.
♦	Uprizoritev Kreftove drame »Velika tVjfntarija« v Narodnem gledališču v Ljubljani ie bila preložena. Drama, ki obravnava slovensko hrvaški kmečki punt I sta 1573, je izšla tiskana pri Slovenski matici, Ljubljana. Kongresni tra 7 in stan-? broširana 20 din. vezana i*6 din. Knjigi je napisal avtor zgodovinski uvod. dodanih je šest sodobnih lesorezov. Strani 148. Priporočamo. Na razpolago je le še nekaj izvodov!
♦	Veliko poueno ekskurzijo po Avstriji in Nemčiji priredi Zveza absolventov kmetijskih šol dravske banovine z velikim izlet-nim avtobusom od 10. do 18. Julija t. 1. V načrtu je ogled vseh večjih mest v Avstriji in Nemčiji (Berlin, Hamburg. Leipzig, itd), kmetijskih šol, vzornih velepo'estev, in drugih znamenitosti. Vožnja s hrano in prenočiščem bo stala okrog 18^0 din. kateri z»*spk je plačljiv v obrokih. Prijave je poslati čimprej na naslov: Zolnir Ivo. FrankoPaneka 11. Ljubljana VII., kier se dobijo tiudj vse podrobnejše informacije.
♦	Vsaka mali naj si zapomni, da ja pri otroku nega kože ravno tako važna kakor pravilna prehrana. Skrbna mati uPorablja zoper rane. odrgnine, opekline, hraste, li-šaie in vse kvare kož? kremo Babymira.
*	Izlet na Dunaj z luksuznim avtoka-rom »PUTNIKa« Maribor ob priliki pomladnega velesejma od 13. do 15. marca. Vožnja in vizum le 260 din. Takoišre prijave pri »Putniku« Maribor—Celje— Ptuj.
Kolodont-ovo usino voda Čudovito
osvežuje
Afl morda fu Ji Vr te veJno nTcesa» ne ukrenete proti nevarnemu zobnemu kamnu? Ne čakajte, da se Vam bodo Načeli zobje majali, uporabljajte rajši takoj S a r g o v Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki vsebuje sulforicinolea», ki odstrani polagoma zobni kamen in prepreči* da se ne napravi na novo.
SARGDV
•	Mursko polje v nacionalni rad i o-url.
Drevi ob 19.30 bo oddajala ljubljanska ra-dio-postaja predavanje strokovnega učitelja in publicista g. Rudolfa Dostala: Mursko polje in Murskopoljci. Opozarjamo na predavanje g. Dostala, ki si je pridobil že lep sloves kot folkloristični pisatelj in predavatelj.
♦	SkioptiFna predavanja Zveze bojevnikov o vojnih spomenikih bodo brez vstopuin: danes v Ljubljani ob 11. dopoldne v frančiškanski dvorani, v Celju ob 9. doPoldne v dvorani kina Ljudski dom, v Mariboru pa ob 11. dopoldne v dvorani LJudske univerze. Darujte za spomenik neznanega slovenske ga vojaka na Brezjah.
*	Redni občni zbor cadmge Planinski dom v Triifa bo v četrtek 10. t. m. ob 8. zvečer v hotelu >PoMa* v Tržiču. Dnevni red: Zapisnik, poročila, revizijsko poročilo, računski zaključek in bilanca, sklepanje o razdružitvi zadruge in slučajnosti. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen bo pol ure kasneje iriotam drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočnih.
♦	Novi grobovi. V Celju je v potek preminil nadpreglednik fin. kontrole v Pok. g. Josip šoti. 1'ogreb priljublienega pokojnika bo danes ob lü. 15. iz mestne mrtvašnice na l*)kopuli<šču. — V 1'oljčanah je v vit>oki «starosti 80 lei umrl g. Josip Bizjak, arhivar r pok. Blagega pokojnika bodo spremili danes ob Iti. iz hiš« žalosti na farno poko[»-lišče. — Poko-huma bodi ohranjen e>p «po-min. žalujočim svojcem izrekamo iskreno so-žaljel
♦	Idrij?ani! Od 13. do 20. marca avto-izlet v Idrijo. Prijave sprejema Izletna pisarna AL Okorn, Ljubljana, ho e! Slon, Tek.
26—45. Vhod iz Prešernove ulice.
•	Avtobusni izlet v Gorijo—Udine In Trst,
kateroga .priredi 10. in 20. t. m. Z v o/a za tujiki promot v Sloveniji, je zajamčen Prijave sprejemajo vse biljetarnice Putm'ka r Lj.t lani, Kianju in Jceeni<ah. Cena vožnji 8 kolektivnim potnim listom tja in nazaj din 140—. Cena vožnje s kolektivnim potnim list cm za tja in nazaj in cedo tuo oskrbo riin 280.—.
•	Tovarna JOS. REI CTI sprejema mehko ln Skropljeno perilo v najlepšo izdelava &
Bivša olimpijska prvakinja SONJA HE NIE je dosegla pri premieri filma
KRALJICA LEDU
nedosegljiv uspeh. Publika je nadvse navdušena nad vsebino ln režijo tega prekrasnega filma, čudovita glasba ruskega komponista Borodina tz poznane epere KNEZ IGOR, idealni smuški tereni in nadvse lepa zimska pokrajina, impozanten balet, šlagerji, komični prizori, smeh in zabava kot v malokaterem filmu. NemSki dialog. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji! Predstave danes ob 15., 17., 19.
in 21. uri.
KINO SLOGA, telefon 27*30
♦	Poroke. Poročila sta se 21. februarja v pravoslavni kapeli v Mariboru gdč. Zor-ka Renčljeva, hči znanega Sokola Štefana Renčlja s Pobrežja in Cedomir Pante-lič, gran čni poročniik-vodnik iz Beograda. K um in star' svet sta bila Joško Hren, železniški uradnik iz Maribora, in Emil Pu-reber, sodnik iz Tetova. — V nedeljo sta se poroč la v farni cerkvi Sv. Družine v Ljubljani gospod Pran jo Bni», uradnik Kreditne zadruge direkcije drž. žel. v Ljubljani, in gospodična Silva Vidmarje-va. Novoporočencem, ki so iz ugledn h nacionalnih rodbin, želimo v skupnem življenju obilo sreče!
*	Banovinsko društvo državnih 'n Samoupravnih upokojencev za dravsko banov no v Ljubljani je ustanovilo »Posmrtni skladi, ki je začel ravnokar poslovati Starostna da'Da je neomejena. Mesečni prispevek znaša 10 din. Redni člani P. S. morejo postati vsi društveni člani, zredni pa zalkonite soproge in otroci članov društva in vsak aktivni državni ali samo-upravn' uslužbenec in njihove soproge ter sirote rednih in izrednih članov P. Š. V ostalem pa ni nikakih nadaljnih razlik med rednimi :n izrednimi člani. Natančnejše informacije se dobe v društveni pisarni v Wolforvi ulici št. 10.TI. (Dolenčeva hiša), kjer se dobi oz. naroči »Pravilnik«.
•	V prekrasno Budimpešto 9 posebnim vlakom »PUTNTKA« Maribor od 25. do 30- maja. Vožnja samo 190 din. Pohitite s prijavami! Prospekti, informacije :n prijave pri »PUTNIKU« Maribor—Celje— Ptuj—Gornja Radgona—fit» DJ—Drarvo-grad!
♦	Izleti od 19. do 20. marca t Trst, cena
120 din, ali v Gorico 135 din. Od 25. do 27„ marca v Benetke in Padovo. Od 2. do 11. aprila v Rim, Napoli, Capri. Vezuv, Firenco in Benetke. Prijave sprejema in informacija daje: IzJetna pisarna M. Okorn. Ljublana, hotel Slon, telefon 26—45. Vhod iz Prešernove ulice.
•	Cervia. Slavni Italijanski pesnik Da»«
te je že opeval to divno letovišče, ki Je oddaljeno kakih 20 km od Ravene ob železniški progi Benetke—Ferrara—Rimini ter zvezano z najvažnejšimi kraji okolja s stalnimi avtomobilskimi progami. Tudi drugI pesniki in mnogi glasbeniki so proslavljali to prekrasno mestece, znameniti zdravniki pa so sloves enakomernega in zdravega podnebja raznesli daleč po svetu, kar Ja povzročilo, da uživa danes Cervia ugled najboljšega letovišča za vse. ki so potrebni počitka in okrepčila v prirodni krasotL Morska obala je idealna ln pot do nje vodi skozi senco prastarega drevja. Mestno kopališče irr,a prekrasne terase in urejeno J9 tako da so tudi najbolj razvajeni leUnd-ščarji zadovoljni. Blizu mesta sredi velikega nasada pinij ob morju je prekrasna skupina vil, ki je b la zgrajena s pomočjo milanskih predstavnikov gospodarskih organizacij in umetnikov. Mesto samo Je modernizirano in nudi tujcem vse udobnostL Uredili so nove lepe drevorede in tudi vea kolodvor Je razširjen in olepšan. Za oskrbo tujcev skrbijo moderni gostinski obrati in dva velika prvovrstna hotela od katerih Ima eder na razpolago 140, drugI pa T00 najmoderneje opremljenih sob. Ni treba Sa posebej poudarjati, da so gostom na ra». polapo najrazličnejša športna igrišča ln z&» bavišča.
PREJELI SMO VELIKO IZBERO	.....
POMLADANSKIH NOVOSTI
ZA DAMO elegantne plašče, paletoje, kostime; ZA GOSPODA moderne površnike in obleke.
F. LUKIč - Stritarjeva ulica
• Pri zaprtju in motnjab v preoavi vze mite Zjutraj na prazeD želodec nozarec navadne Prane Jožefove grenCice
Pisalu»- in račun»*«-	vam strokovno
popi t» vi »O Kl» V SIMAMIL, Ljubljana. Dvorakova ui 6. teietoD Z4-01
Iz Ljubljane
n_ Masarykova proslava. Masarykov
rojstni dan 7. marca proslavi bratska Češkoslovaška republika tudi po njegovi smrti. kakor ga je slavila za njegovega življenja- Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani priredi Masarykovo proslavo jutri ob 18. v frančiškanski dvorani z naslednjim sporedom: Smetana: Ma vlast. Oho-ritveni govor g. prof. A. Ovna. Deldama-ciji češke šole o Ma.saryku. Predavanje g. lektorja dr. Vaclava Buriana o Vrehlickem. Predavan nie Je s diapozitiv*. Sledi dekla-rnacija in recitacija iz del Vrchllskega. Za zaključek slede 2 češki pesmi. Proslava je namenjena zl.osti naši srednješolski mladini, zlasti oni, ki obiskuje češke tečaje, vabljeno je pa tudi ostalo občinstvo. Vstop prost.
Otroški vozički
u_ O soiiobueiu muzikaiiiem vzgojsivu ie
predaval v čelrtek zvečer pod okriljem l'?da-v:o,ške>fea druniva v Ljubljani dip. lil. LJrugo iiii Cvetko, ki pravkar dovršuje svoje g>as Lene študije na univarzi v Pragi. Predavatelj ie v temeljilo zasnovanem, filozofsko in pedagoško podprtem predavanju orisal citte tn uota današnje glasb 3;ie vzgoje. t'reu-vt-eui ie uuolovii. da ie sodobno glasbeno vzgo^tvo polomoma prelomilo 6 prejšnjim anstokratiziiiom. ki je omejeval glasbo ta ino na tako zvane giasbeuo nadariane osebe Nova proučevanja so Dokazala, da je za glas- j bo do neke mere nastavljen vsak normalen j individii. .■'e celo pri podinormadnih so tiizo tovili n3ko dovzetno»! za posamezne glasbe- j ne elemente. Neinuzikalni ljudje 1,0 prav tako redki kakor geniji. Obča muzikalnost ljudi te razteza tudi na stvari teljstvo. vendar [e - prav kakor dojemljivo»! — neenaka in kaže neštete stopnje od minima do maksima. Iz teh s[H>ziianj siedi zahteva, da bodi glasbena vzgoja splošna. Omejevanje na »posluh» ie torej dokončno odpravljeno. Streni-: jen ie novega vzgojstva |e. da vzgoji v vsakem človeku uživaia. po osebni dispoziciji pa tudi re p rod aktivnega in produktivnega glasbenega udejstvovalca. S tega vidika je orei novo vzgojstvo izrazito demokratično. ti čimer pa ni reit-no. da ue priznava duhovne elite in stvaritaljskih genijev, vendar jih òedaj bolje razlaga m oüvelljuja. V strem-ijeiuu uo splošni glasbeni vzgoji se sodobna irlasbena pedagogika srečuje z občim prizadevanjem današnjega vzgojstva po celot m-iskein vzgajanju indi vidu ja. Splošna glasbena vz.£oia naj bi uravnovešala intelektualne n emocionalna strani v človeku. Govoreč o funkciji glasbe je predavatelj odločno poudar jal njen socialni značaj, ki izključuje slebern l'art pour l'art in vidi v umetnosti izrazilo življeniski roiav. ki je do neke mere vsem namenjen in vsem dostopen. Vzporedno z občim duševnim razvojem raste tudi razu mevanse in presojanje umetnosti; čim bolj bo demokratično vzgojstvo dvigalo splošni izobrazbeni nivo. večja bo tudi sprejemljivost za glasbo. Predavatelj je ob koncu pokazal na primerih iz tujine, kako se lenvo-kratizacija glasbe uveljavlja drugod. Za svoja globoka in lej>a izvajanja ie bil nagrajen i aplavzom dokaj številnih poslušalcev. V debati, ki jo je vodil prof. dr. Gogala. ie a. Cvetko pojasnjeval nekatera podrobna vprašan la
u— Juso'dovcMi.sko kirurško drušn-o. sekcija Ljubljana, ima 8 t. m. ob 18. strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske boljzni. Spored: predavanje: dr. Arko: Pankreatitis acuta haemorrhargica : demonstracija: dr. Baje: 2 skičaja živčnega šiva. Vabljeni so vsi zdravniki!
u— Dvojno slavje sta slavila včeraj v krogu svoje družine g. Ivan Balentin. strojni .kuriač državne železnice, in nJegova soproga Manja. ki imata za sabo pol veka življenja in 25 let srečnega zakona. Oba sta čila in zdrava; gospa rada postreže gostom, njen sonrou pa rad zanimivo pri|K>veduje o svoji osem in pol letni vojaški službi ter zapoje kako svojo priljubljeno pesem. S pridnostio in marljivostjo sta dobro preskrbela vse svoje otroke. Že nad 10 let sta zvesta naročnika ■»Julrat. ki ga v«ak dan z veseljem prebirata Zakoncem.a želimo še mnogo let veselega in srečnega življenja.
u— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek. 8. t. m. predava ob 20. v mali f 1-hnrmoi.ični dvorani 2. doc. dr Albin Seliš-kar o temi »Žival in rastlina kot reagent«. Ke;ikci.je in reagenti. Naravna občut jivost živili reagentov in umetno zvišinje občutljiv <*>!i Rastlinski in živalski šoki ko' in-dileiorji in reagenti »Umetna kri« Kako ohrani eks>j>erimenrator izolirane onrai e (srce. mišice, črev-o. živce) v preživečtm stanju. Dokaz ketnično učinknjočih sriovi in st.ruj>ov s pomočjo r/oiiranih oriranov Pomen za fizioloiriio farmakoWsijo toksikolo. gijo. Vitamini in homioni. Zivi rencent kot najobčutljivejše sredstvo m eoznanje regulator čn h procesov v organizmih. Prodi-v«t»ije bo združeno s projekcijo slik im predvajanjem rxvskusov.
u— Obvestilo. Zaupniki zbor STIL razglaša: Ker se zlorablja na račun zaupni-škega zbora Strojnih tovarn in livarn nabiralna akciia. oiKjzarjamo ceni občinsitvo da je akciia že zdavnaj končana in da se morebitni nabiralci takoj izročijo policiji.
u— Lepe in dobre moško obleke lastnega izdeika orit>oroča po zelo zmernih cenah A Kune. Liubljana.
n— Pianisi Ivan Noè bo igral v petek U.
t. m. ot 20. na sannostoJnem klavirskem večeru v veliki filharmonični dvorani predvsem Bach-Bubonijevo Toccato v d-molu Ln Brahmsovo Sonato v f-niolu. dalje igra več skladb Chopina, Debussyja in drugih priljubljenih avtorjev klavirske literature. Ivan Noč je Priznan slovenski pianist, ki je z največjim uspehom koncertiral » raznih mestih naše kraljevine, v Nemčiji. Švici. Avstriji in Italiji. Vstopnic 6e dobe v knjigarni Glasbene Matice. Cene običajne koncertna.
u— Zveza gospodinj priredi v marni te čaje za: paljeno lesto 14. ot' 9. uri, masleno listnato in kvašeno testo 21 ob 15. uri. razne sendviče 11. ob 9. uri in 15. ob 15 uri. Za vsak tečaj prijava vsai en dan pred tečajem ob uradnih urah od 16 do 17.
n— Največja letošnja plesna prireditev ho nedvomno »Mednarodni plesni večer« » so boto 12. marca v Kazini, kjer se bo vršil plesni turnir za prvenstvo Jiisoslavije 1938. l'ole? naših najboljših plesnih parov tekmujejo za naslov prvaka lejja mednarodnega turnirja še prijavljeni mednarodni plesni športniki prvaki iz Avstrije. Češkoslovaško in Nemčije, tako da ho to do sedaj v .lusrn. «laviii največja tovrstna prireditev. Vse natančnejše ho še objavljeno.
u_ Diplorn rani tehniki! V četrtek ob 19.30: bo pri Mikličti občini zbor IMruženia diplomiranih tehnikov. sekcija Ljmbljana. Vabl:eni vsi člani in nečlani, absolventi tehniških <rr>d"J;h šol
«— B koncerta IJablfanske Pilharmonije » Sl Vidu nad Ljubljano. Ljubi lanska Fil-haruioniia si je stavila nalogo, prirejali l|ud-ske koncerte v mestu in provinci, v zavesti, da potrebuje vsako kulturno delo čim širši proßtor izživljanja. Vs^ko kulturno udeistvo-vanje. ki se omeJuje le na inaihen krog non zumentov. je prej ali slej ol>sojeno na pro-iwd. ker se sile obojestransko izčrpavajo. Že danes ie močno občutna dezinteretiiranost mladine, pa tudi Preutrujeno4! stalnih obiskovalcev koncertov, ki |>oslaiajo v občutku, da so le »[>ot>lednji Molu kanci«, nestrpni proti novejèim pojavom. Ljulski koncerti lodo pritegnili ši.rše plasti našega prebivalstva v krog konzumentov instrumentalne gla-be in razširili g čim boUšim izvajanjam lahko dostopnih kvaiitetmih -kladb smisel za resno elaslK). Koncert ljubljanske Filharmonije ki bo 11. t. m. v Si. Vidu nad Ljubljano, je t>rvi korak k zbližan ju mw'a z dežt-lo in e tem sloi*a Filharmonija v krog tistih kulturnih čiiniteljev. katerih delo presega ozke ineje naTega mesta.
4—5 sobno stanovanje
ISčem za 1. maj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Plačam ev. za eno leto ali več naprej«.
U— Danes ob U. uri b« v .Jak«pWvvem paviljonu otvor tev razstave upodabljajočih umetnic Male ženske antante (Jugoslavije, Romunije tn Češkoslovaške). Razstava, ki jo bo otvoril g. ban, bo odprla do 20 marca.
u— »Prodana nevesta« z postoma g Polde tom Kovačem v vlogi Vaška in g J Križa>em v vlogi Kecala bo v naši opori v soboto 12 t. m. v kor st Br>iniškemu fondu Združenja gledaliških igralcev.
Iz Cella
e— Češkoslovaška v vojni in miru ie naslov predavan ki t zvočnim in nemim filmom. ki ga bo priredila Jugosiovenska-češkoslovaška liga v Celju v sredo 9 t m ob 20 30 v dvorani kina »Iniona« v Celju. Predaval bo konzul čcškcslova&e republike v Ljubljani g. Mmovsky. Vstop je prost. Naša dolžnost je. da napolnimo dvorano do /-adiuega kotička in tako manifestiramo bratstvo s češkoslovaško republiko
e— O vprašanju ienske vzgoje bo predavala jutri ob 20. na ljudskem vseučilišču ga Anica Cernejeva. profesorica na učiteljski šoli v Ljubljani Na to aktualno in zanimivo predavanje ponovno opozarjamo starše in vzgojitelje.
KIXO	METROPOL	CEI^rR
Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30. Najnovejša WILLY FORSTOVA umetnina
»S E R E N A D A«.
Matineja ob 10.15 in 14. uri »LOV NA LJUDI« (Rin-Tin-Tin. ml.)
e— J ubile ina spominska knitga Dijaške kuhinje. Dijaška kuhinja v Celju je izdala ob svoiem polstoletnem jubileju spominsko knjico. ki jo je razposlala ra znane naslove Oni. ki še želiio knjigo, zlasti pa bivši podpiranci. naj pišeio D;^a>ki kuhinji, da jim pošlje knjigo Ki jiga »e ne prodaja Diiaška kuhinja se le priporoča za prostovoljne podpore po poštni položnici, ki je priložena knjigi.
e— Pogreb učiteljice v p. in hišne pocestnice gdč. Tere/iie Kodermanove. ki je urnrla v petek v Gosposki ulici 30 v 91 letu srarosti. bo danes ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Moderna, negovana dama ne pomflHja, ona uporablja za nego zob najboljše od najboljšega.
S. REBOLJ & drug — Ljubljana
MATINEJA. Eksotični velefilm iz življenja oto^nov Južnera morja
JI POGAN
,peta isrra prireje in ljudi. Danes ob 10.30 uri.	Bogat program!
Cene Din 3.50 — 6 50.
KINO MATICA
u— Ppvsko društvo »Grafika«. V pone-dehek 21. t m. zvečer v frančiškanski «ivo rani bo koncert izključno novih slovenskih borovskih skladb Ocvirka. Peva. Hothreiler la. Juvanca. dr. Dolinarja. A lamiča. Kome !a. Železnika. Gröbminga. Jobs'a. Premrla Prelovca. Jereba. Tonica in Vodopivca. Pe-vovodia Danilo Cerar. Več o tem zanimivem koncertu prihodnji 'leden.
m— Hranilni in posoJilni konzorcij, kre ditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubüani. ima «voi <>3 redni občni zbor v ponedeljek 7 t. m ob 19 30 v seini dvorani mestne?« poglavarstva. Zborovalni red je objavljen v štev 4 lista za državne nameščence in upokojence >Naš glas«.
n— Hubadova župa ima svoj redni le4n; občni zbor v nedeljo 13. t. m ob 10. dopoldne v Huhadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici z običajnim dnevnim redom.
n— Pri naročilih kličite slaščičarmo in restavracijo Košak, ki ima telefon štev. +4-40.
„_ Spored koncerta Wiener Säiigerkna-	e— Težka usoda družinskega očeta laben. ki bo jutri 7. t. m. ol 20. v veliki ;	kob Mlinar starejši iz St. Jurija ob tužni j uniònski dvorani. I. dei: da Croce: 0 saerum J	železnici si je letos 13 januarja pri padcu da Vittoria: Una hora L>va St i - j	z lestve na ledena tla močno poškodoval
j	levo nogo v kolku in si tudi zlomil kost
j	v levem ramenu. Zaradi teh poškodb je še vedno nesposoben za delo. ima pa 7-člans.ko
KINO UNION, 2*-21
Danes zadnjikrat samo ob 15. in 17. uri! — Zadnji dve današnji predstavi
odpadeta! Zato ne zamudite zadnje prilike in oglejte si sijajno filmsko satiro
Mr. Deeds	Gary Cooper
MILIJONAR DOBROTNIK
convivium. ---------
riglasna madrigala. Mozart: Laudate Domi num. za soli in zbor. Gallus: Ascendi» Deus. Pe'g lasni madrigal. II. del: Rossmaver: Vi sokosl je rekla. Spevoigra v 1 deJaniu po mot'vih K. Kreutzerja III del: Schubert:
Nemški plesi in Uspavanka Brehms: Val- dva zakonca Mlinarja, ki je že v 63
ček v as-il "ru. Narodni: »Lovec ie hotel ; ._ U:1 ...jj.,--------------
lovif:« in »Slovo od gora«. Strands: Valčko va su i ta Mladinski zbor Wiener Sängerkna-
družino, ki živi sedaj v veliki bedi Na skrbi ima štiri otroke v starosti 1 do 8 let m
letu
in je bil kot preddclavec zaposlen pri gradnji ceste Št Jurij—Sv. Jakob, so lani od-
va suita Mladinski zbor ^ner ^erk.ia .	, ^ 8 tcm v najveČK, bedo.
bfn vod niihov dirigent Leopod weninger. «	» ■ ... . . . . i
Slovi Wa /b^ra je tako velik, da n, po i	^r kot marljiv ,n znacajen napreden moz
trebuìe pač nobenega po-ehna» pripoji- ■	bi' všeč nekaterim mogočnikom ko m
a Kdor se koP^ni zanima za glasbeno živ	hotel trobiti v nr.hov rog Mlinar je v svo-
| jen je mora pozinaM Wiener Sängerknaben, j	jem obupnem položaju zaprosil 2.. januar-
ki pogostokrat nastopajo v radiu, filmu itd. '	ja svojo občino S t. Jurij-okolico za pod po-
i
ZA POMLAD
lepo trajno ondula ci j o
izvršuje prvovrstno
E. FETTIC1I-FRANKIIEIM,
Kongresni trg L
ÄVOCN1 KINO SOKOLSKJ DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79
Ljubezen in zaobljuba
Willy Birgel in Hansi Knoteck
v glavnih vlogah.
Dopolnilo kolorirana Saloigra in Pararnountov žurnal.
Predstave v nedeljo ob 3., 5.. 7. In 9. v ponedeljek ob pol 9. uri.
Prihodnji spored: MATURA
12. MARCA
MEDNARODNI PLESNI VEČER
v Kazini — Adamič jazz
Prodaja vstopnic v knvgarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.	_ j
FotograSiratl naučimo
brezplačno
Dober foto-aparat pa dobite že od Din 50 naprej. Ob ntiKupu foto-aparata pri nas. se zavežemo ne samo strokovno postreči in svetovati pravi aparat, temveč tudi istega zamenjati če pride nov model ali aKo isti ni po volji.
Največja zaloga najmodernejših aparatov zadnjih modelov PrinaSamo 2x letno vse | fotografske novosti Llpskega velesejpia in ! drugih svetovnih tržišč, — zato zaupajte j j nakup foto-aparata
Foto Tour&stu Lofze Smucu
Ljubljana — Aleksandru\a cesta 8.
foto-aparati vedno na zalogi
n— popoM;»n«ka predstava zatavne Mol-narjeve veteioigre »Njena velika ljubezen« bo v Šentjakobskem gledalièÓJ dane«, poi»ol dne ob 15.15. Razgibanost dejanja, vedra vse bina in fin humor pripravljajo gledalcem mnogo prisrčnega smeha. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavo, ki je po-tdednja uprizoritev te veseloigre.
ro Njegova prošnja je bila na občinski seji dne 27. februarja rešena takole: Obiin-ski odbor je z večino glasov odklonil prošnjo. češ da je bilo besedilo prošnje nedostojno. Na predlog župana pa so mu odobrili 30 kg koruze Ker živi Mlinar s svojci v velikem pomanjkanju in bc<li se obrača na usmiljena srca s prošnjo, da bi inu priskočila na pomoč z darovi v blagu ali gotovini in se dobrotnikom že v naprej prisrčno zahvaljuje. Darovi naj se blagovolijo poslati podružnici »Jutra« v Celju.
~~—KIxo union"
Predstave: ob 16. 18.30 in 20.45. Premiera zabavnega filma v nemškem jeziku
»CAFE METROPOL«
i Revija razKošja in elegance. LORETTA YOUNG. — Matineja: ob 10. in 14. uri največji vojaški film »PARADA SMRTI«.
e— Razglas o poškodbah slwznir zoln-n pri govedih, namenjenih za izvoz je nabit na občinskih uradnih desüah.
Iz Maribora
«— Počastitev pionirja obmejnih planincev D Lesjuka Na predsnoenjem 37 občnem zboru Podravske podružnice SPD * Rušah je bil podružnični ustanovitelj Davorin Lesjak pionir obmetnih planincev, izvoljen za dosmrtnega častnega člana podružnice O vnetem delovanju sta poročala zaslužni predsednik inž Teržan in agil-ni ta-nik ter blagajnik A Koruza Število stalnih gostov Ruške koče se iz leta v leto veča. Podružnica je investirala v preteklem letu 60 000 din. G Lampreht je v imenu nadzornega odbora predlagal odboru ab-solutnrij s posebno r>»»hvaio tainiku in blagajniku g. Koruzi Pri volitvah so bili izvoljeni: inž. Teržan. picdscdnik. Jernej Črnko podpredsednik. Albert Koruza tajnik. Viljem Gugel blagajnik. Odborniki: A K:ejči, Joško Robnik. Srečko Sonnenwald inž. Solar in Anica Robnik st. V nadzorstvu so: Franjo Lampreht. Franjo Mohorid, inž. Leo Knez in Emerik Doiinšck.
Kuharska <«™»™r^na) razstava
Združenia gostilniških podjetij v MartUora.
Unionska dvorana
Oü 12. do 15 (narra »938.
a— Ljudska univerza V okviru antropološkega cikla predava jutri in v torek 8 ! marca v tuk. Ljudski univerzi univ prof. : dr R Bujas iz Zagreba o razvoju duševne-ga in duhovnega razvoja na zemlji.
a_ Občni zbor JC lige Jugoslovansko čehoslovaška liga bo dala obračun svojega delovanja v preteklem poslovnem letu na ! obinem zboru v ponedeljek 7. t. m ob 20. zvečer v lovski <»obi hotela »OrcU Vsi pri jatelji lige in zbhžanja med Čehosiovaki iti Jugoslovani iskreno vabljeni.
a Društvo Jadran vabi vee svok» članstvo, prijaielie in bratske organ zacijj na redni letni občni zt>or. ki bo v soboto 12. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma.
a— Smola muriben-skega učitelja v Ljub Ijani. Strokovni učitelj v pok. Ivan Robnik je prijavil tukajšnji policiji, da mu je ne znan storilec pred odhodom potniškega vlaka proti Mariboru izmaknil na ljubljanski postaji denarnico s 600 dinani gotovine it? raznimi dokumenti. Mariborska policija jc prejela sporočilo, da <*> denarnico in doko mente našli v nekem ljubljanskem poštnem nabiralniku — brez denarja.
a— »Kristal«, d. d tovarna ogledal in brušenega stekla na Koroški cesti, telefon 21—32. se priPoroča ranjenim odjemalcem. Nizke cene in točna postrežba zaiantfene.
KlnO Matica 21*24 velikega filma ro motivih .SLa
Višek režije glasbe,
lepote tn dejanja!
Danes ob 15, 17, 19. in 21. uri
• '-•>" v-'/«-.'
fem^iscM
boste tudi "111 VP nosili samow ^
0_ Pevsko društvo »Slavec« vabi vse članice in člane k pevskim vajam, v sredo 9. t. m. ob '20 za žentki zbor. v p^tek 11. t. m. ob 20. pa za ino^ki zbor pod voJstvom zt>o-rovodie g. Venturinija v društvenih lokalih Rožna ulica 15. Istočasno t>odo sprejete nove nevke in pevci, ki .majo v*el-)e do zborovskega (>>»!ja — 7.a prispevke k svoji muška-radi se društvo zahvaljuje nasl^dni m tvrd-kam: Lovšin. Volu kov trg. za krasno kera mično vazo. Agnoli na T>'rševi c^sti za vazo. frizerskemu salonu L. ubica Logar na Alek-riami I rovi cesti za trajno ondulacijo ter g. Oragli Drnovšku za vazo. v
Dr. Franc Brandstetter
speciialist za notranje bolezni OTVARJA PRIVATNO PRAKSO
Ljubliana — Šubičeva al. 3, priti. Telefon 44-66. — Elektrokarbiograf. O r d i n i r a od pol 12 do 13. ure in od 14. do 16. ure.
Žrebanje državne razredne loterije
4. marca 1938
Din 1.000.— 15.710. 15.742. 15.751. 15.783. 15.784, 33.009. 33.084, 46.102. 53.099. 62.011, 62.013, 89.885.
Od I. do 10. marca se vrši žrebanje v Ljubljani v dvorani trgovskega doma.
ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA
Dalmatinova ulica 6
Iz Jesenic
e— Zvočni Mno Rado pi cd vaja dane? v neleljo in jitrj v ponedeljek ob 8. ur zvečer (v nedeljo tudi ob 3 uri pop.) velefilm »Sherlock Höhnt««. Mei d« atki risana šala in Pararnountov zvočni te laik. — Sledi veleli m »Pota ljtil>ezni«.
Iz Hrastnika
h— Ne pozabite danes ob 15. v - eŠki šoli na vrtna: e ko predavani^ o škodljivcih na zelenja li in na grmičevju v vitn Predavanje bodo pojasn.'<evaU- d!-iojit:čne s i e Predaval bo naiizornik g. Andrej Skulj i/Ljubljane.
h—' Zvočni kino Snkol bo predvajal danes film »Cirkus Saran«.
Iz Krškega
kr— Sokolski zvočni kino bo pred va fa I to
nedeljo vel film »Rende -von.; v Parizu.« Predstavi ob pol 16. in ob pol 20.
e— Najnovejša vest z Joiofovcga hriba t Celju. Celjska »Nova Doba» objavlja: Celjski koiizumeiiti, pridobitniki vteb vr.,t m tudi vsi listi, ki spadajo v srečno katagori o ljudi, ki rabijo denar, so te din izvedeli, kdo ie tisti mogočni činilelj, ki odloča, kako se mora v našem mestu denar rabiti. Mislili bi normalno da o tem. kako rabi kdo dfnar v našem me-stu. odloča do ični sam. ki je niegov lastnik, in to po svo.i preudarnosti. A ni tako! V nedeljskem »Slovencu« nam ' je na m 7-iftni C=np-k Prolog z Jožefove-
ELEGANTKE PLAŠČE
tudi za močnejše dame. kakor tudi nogavice. torbice in druso kupite le v MODNI TRGOVINI GUSTI VRAcKO V CELJU.
ga hriba H4 pri Celju raztolmačil, da je njegov očka ti^ti. ki odloča, kako se mora v našem ninstu denar rabiti. Mi si pa včasih belimo glave in prem èljuj-mo. kako bi v po rabili svoj den?r ! riti je res moral Ce-nek z Jožefovega h ri I a. da nas je razsve lil in nam pokazal Pravo smer. Pa va t je objavljena v nori predpučtni dobi in takrat j3 marsikaj ni/untljivo in — oprostljivo! Za vsakovrstna zavarovanja se priporoča »SLAVIJ A«,
Jugoslovanska zavarovalna banka Ekspozitura CELIE, Vrvarska uLca ét. 2, tel. St. 199.
VOJNIH. Dr»pisn:k »Slovenca« je 27 februarja poizkusil zelo ponesrečen izpad na tukajšnje Sokolsko društvo. Namen preprečiti obisk k sokolski igri *Dr<? je kla-verno propadel. V svojem dopisu je omenil igralske analfabete. Menimo pa. da jih je dopisnik vsekakor najprej našel v svoji okolici, da jih je lahko potem naprti' društvu. ki se je igralsko udejstvovalo preje, kot pa Je sploh »Pevsko društvo Vojnik« obstojalo. Da si pa bomo na jasnem kal ie na stvari neresn'čnega poročevanja nam bo dovolil dop snik »Slovenca« še to-le ugotovitev: Gospod ki je prodajal vstopnice za opereto »čevHar in vrag« je Izrabil svoi službeni položaj! Upamo da zado-stuie Ce pa dop'sn'ku ta ugotovitev nI dovoli jasna, mu radi v bodoče postrežemo z imenom in dokazL
Iz Krania
r— Kino Narodni dom prikazuje dane» ob 4., pol 7. in pol 9. zvečer slovitega komornega pevca LuuisaGraveura v krasnem filmu divnih arij »Pesem obtožuje«.
r— Jugoslovansko—češkoslovaška liga * Kranju priredi danes ob pol 10 uri dopoldan v kino dvorani Narodnega doma predavanje z zvočnim filmom »Češkoslova.ška v vojni in mi.ru.« Uvodno besedo bo spregovoril predsednik JČ lige v Ljubljani g dr Egon Stare. Sledilo bo predavanje g. Stanislava Minovskega, češkoslovaškega konzula v Ljubljani o temi «Nastanek in stremljenje Češkoslovaške republike.« Vstop prosti
r— Ljubljanski eodalni k»artoi gostuje
prvič v našem mestu. Je to udružinje priznanih mladih umetnikov, članov ljubljanske opere, ki so si nadejali idnalno nalogo, gojiti in razširjati med narodom komorno glasbo. Njih -sloves ja razširjen |ki vsei naši domovini in tudi preko nje Povsod jim ie najstrožja kritika prisodila najtjoljše kvalitete. Nudi se nam torej prvovrsten glasbeni užitek. katerega ne sme nihče zamuditi. Na sjKirelu so zelo melodijozni kvarteti skladateljev: Hayd-na. Ravela in P.vor.ika Koncert bo v ponedeljek 7. t. ui. v telovadnici gimnazije ob 20 uri.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dem« v Sokclskem domu bo predvajal d.-rns v neleljo ob l.">„ 18. in ob 20.15 zvnčni ve'efilm »Mademoiseile doo_ t-eur« Pro r.rri: Punnnioun'ov zvočni tednik rn »Alfa« kratki film. Prihodnji progran» »Sreči v naročje«.
Iz Ptuja
j— Za prihodnjo pomlad prporoda nove tiajne Uod-c z novim trajnim aparatom Balon Ple-teršek, Ptuj.
it
BLED. Zvočni kino predvaja danes ob 4. popoldne in ob 8 .zvečer »Aigel aerodroma«. film mlat'e Sliirlev Temfiel.
SEVNICA. Zvočni k'n-o predvaja done« oiieret-o »Dekle iz Svnrcvalda«. Dodatek nov xvoöni tednik in miki-àaia.
NAŠ MLADI KRALJ MED SMUČARJI
NA GORENJSKEM
JSTJ. Vel. kralj Peter IL Je prebD na Gorenjskem vrsto lepih in užitka polnih dni. Prispel je prejšnjo nedeljo, v prestolnico pa se je vrnil preteklo sredo. Skozi Ljubljano se je peljal ob 9. dopoldre ln je bil zvečer spet v svojem družinskem krogu. O njegovem bivanju in razvedrilu na Gorenjskem smo prejeli naslednja poročila:
mnogo občinstva, ki je burno pozdravljalo mladega kralja. Kralj je ljubeznivo od-zdravljal, potem pa se je povzpel na okrašeno tribuno nad skakalnico. Naglo in strumno se je začel razvijati spored. Prvi je skočil Pribošek, za njim pa Novšak, njuna sijajna skoka sta zadivila kralja kakor občinstvo, podžgala pa tudi pogum mladega smučarskega naraščaja, ki se je koj nato po vrsti začel vzpenjati na doskočišče. Kakih 25 fantov iste starosti kakor kralj je zapovrstjo opravilo po dva skoka, vsi brez padca. Kralj je užival. Z navdušenjem je zasledoval junaške skoke svojih brhkih gorenjskih vrstnikov. Sijajen je bil zaključek: Novšak in Pribošek sta napravila skupni skok, ki je vse očaral.
Vsa družba se je nato podala k 60metr-ski skakalnici. Tu je enako plapolala velika trobojnica. okrašen je bil stolp, na katerega se je povzpel kralj. Tudi tu je otvo-ril skoke prvak Novšak, sledili so Pribošek, sokolski prvak Zupan, nato Albin Jakopič iz Mojstrane, Hedenik in Herič — vsi brez padca. Zdaj so se opogumili najmlajši junaki, ki so na 60 m skaltain ci takisto že doma in nihče izmed njih ni padel. Skakalno prireditev sta spet zaključila z velikim dvojnim skokom Novšak in Pribošek. Kralj je nasproti g. Pelanu venomer izražal svoje navdušenje. Ko se je ob 17. poslavljal, mu je množ ca. v kateri je bilo tudi precejšnje število nemških gostov, prirejala tople ovacije. čeprav je bil ves dan dovolj naporen se je naš vladar držal sijajno. Pokazal je, da je že popolnoma doma na smučeh in da je ne samo izvežban smučar marveč tudi. da je že prežet s pravim, gorečim navdušenjem za naše najlepše zimsko razvedrilo. Ko je solnce tonilo za gorske velikane in se je nad plan nami razlival po nebesnem azur-ju škrlatni žar, je dvorni vlak krenil nazaj po dolini proti Kranjski gori in Bledu.
Po tem krasnem izletu v Planico je kralj dan za dnem v družbi g. Staneta Pe-lana in svojih treh šolskih tovarišev mladih Beograjčanov nadaljeval z izleti z Ble-
ivraijevo slovo 04 Gorenjske
Bled, 2 marca
Prekrasni zimski dnevi so privabili nagega miadega kralja iz prestolnice v prelevino gorenjsko pr.rodo. Kakor številnim drugim gostom iz naše države in iz tujine, Je bilo nebo tudi našemu kraljevskemu — «mučarju nadvse naklonjeno — že 3 tedne se kopljejo gorenjske doline in planine v aoLncu, zlasti pa obmejna dolina s Planico in Tamarjem očara slehernega zimskega izletnika.
Nj. VeL kralj Peter EL se je pripeljal v
Slovenijo prešnjo nedeljo, 20. februarja. Med maloštevilnim spremstvom je bil nje-?ov zvest; spremljevalec športni učitelj g. Pelan. V ledovje zakovano Blejsko jezero je našega mladega kralja nenavadno presenetilo, izredno mu je ugajala popolnoma spremenjena podoba raja. Kralj se je nastanil v Suvoboru. toda del svojega zimskega oddiha je tudi prebil v sokolskem okrevališču v Kranjski gori. Bilo je vsestransko poskrbljeno, da je lahko mladi vladar čim izdatneje izkoristil lepe zimske irà. da je spoznal naša najlepša zimovi-žča in da se je na smučkah okrepil.
Med prvimi njegovimi izleti je bil obisk Bchinjske Bistrice. V sredo 23. februarja 1e prispel kralj na postajo ob 8.30 zjutraj .er peš odšel s svojim spremstvom skozi 3ohinjsko Bistrico na obronke Dobrave. Pu se je veselo smučal skoro do 12 ure. Nebeško lep dan je nudil očarljiv razgled na triglavske snežnike, ki so se blesteli, iiakor da so okovani s srebrom. Ves razi-gran je mladi kralj zapustil Dobravo in iirenil proti Bledu.
Tudi naslednji dan, v četrtek Je Nj. Vel. kralj poh.te! v Tamar. S postaje v Ratečah se je v spremstvu učitelja Pelana 3 'iremi svojimi mladimi smučarskimi tovariši vzpenjal čez pobočja. 2e sam pohod v Tamar je utrudljiv, toda lepa pokrajina, vsa oblita s solncem. jih je podžigala, da jo bili sila razgibani in so z lahkoto zmagovali napor. Iz Tamarja so se vrnili opoldne pj senožetih, v prijetnem smuku so pri-» ozi 1 ; mimo smučarskega doma Ilirije kjer tih je množica gostov in drugih smučarjev najprsrčneje pozdravljala. Nadaljevali so ■mrak po visoki planoti Slatne in se podali v dvorni vlak h kosilu.
Ob 15. uri je prispel kralj v spremstvu !?. Pelana m dvornih funkcionarjev k 25 metrski skakalnici. Velika trobojka je ponosno oznanjala, da se pripravila njemu na čast majhna smučarska slovesnost. Tam 3podaj so že bili razvrščeni mali smučarji z Kranjske gore, Rateč in Mojstrane, deč-<1 v ličnih smučarskih opravah, deklice v narodnih nošah. Razporedila sta jih učitelj Ivan Bitenc in učiteljica Minca Rabičeva iz Mojstrane. Učitelj Bitenc je izrekel prisrčen pozdrav, nato sta pristopila še deklica in deček in sta lepo deklamirala pri-gocimco. Potem pa je Minca Rabičeva pripela mlademu kralju smučarska znaka .{lubov Dovje-Mojstrana in SK Ilirije, da mu tako gorenjska mladina izkaže poča-ččenje kot najvišjemu pokrovitelju našega emučarstva. Daleč na okrog se je nabralo
da v vse naše lepe in idilične zimsko-sport-ne postojanke. Dopoldne je običajno v družbi svojih tovarišev in nekaterih Blej-čanov na zamrzlem jezeru z velikim navdušenjem igral hokej ali pa metal plošče (balincanje na ledu). Kakor za smučanje, je navdušen tudi za hokej in se razvija v odi čnega, vsestransko izvežbanega športnika.
Z radostjo drvi po belih, iskrečih se snežnih poljanah, ne utrudi ga zlepa niti najhujša strmina in ne boji se najostrejšega smuka. Neverjetno pogumen je Saj pa je tudi lahko. V izvrstni šoli smučarskega mojstra Pelana, enega naših najstarejših smučarjev in pionirjev belega sporta pri nas se je kralj razvil tako, da z lahkoto obvlada tudi težke like. Kristrianijo napravi igraje, obvlada elegantni telemark, niti zategnjena kristianija mu ne dela preglavice. Kar oči se mu iskre radosti, kadar se mu imenitno posreči tak lik. Da ste ga videli, kako je zdrvil v hudem smuku od Tamarja proti domu Ilirije in še naprej! Čeprav je šlo kakor po loju. mu ni bilo nikoli dovolj brzine in še se je poganjal s palicami, da je švignil gledalcem kakor blisk izpred oči.
Zdaj se navdušuje za skakanje. V Bohinju so na Dobravi improvizirali skakalnico na kateri se je strumno spustil in skočil prvič 8 metrov daleč. Začetek je storjen, led je prebit.
Kralj Peter je bil ves čas svojega bivanja v Sloveniji tr.krat v Bohinju, poleg tega pa v vseh zimoviščih obmejne Doline, v Planici in Tamarju, v Kranjski gori in Podkorenu.
Zadnji njegov izlet je bil v torek v Planico kjer je dopoldne nekaj ča^a vežbal na Slatni, nato se je pa skupaj z vsem spremstvom povzpel na nekoliko višja sne-ž šča pod Cipemikom, odkoder so krenili v Podkoren. Po 10 dneh krasnega, naravnost idealnega solnčnega vremena je pa v torek nastopila odjuga. Sneg se je omečil. z gora so grmeli plazovi in smuka ni bila tako prijetna kakor prejšnje dni, ko je bil pršič, da se je kadilo za smučarji. Mladi kralj se je vrnil spet v Suvobor na Bled. Smučarski dopust ie potekel. Treba se je vrniti na delo !n študij v Beograd. Vrnil se je zarjavel od solnca, vetra in smuke, zdrav in zadovoljen, saj je res prebil med nami vrsto nepozabnih dni.
v obliki megle, med tem ko se Gorenjska
z njenimi planinami koplje v najlepšem soncu.
Povprečno pade pozimi 280 mm padavin (dežja in snega), kar pomeni, da pade na vsak m4 površja 280 litrov vode Letos je v vsej zimi bilo 408.5 litrov padavin. Večina padavin je odpadla na prvo polovico decembra. V decembru je bilo 312 mm, januarju 78 mm, februarju 18 mm padavin. December je bil v primeri z normalo (124 mm) zelo moker, februar (79 mm) pa zelo suh. Sneg je pokrival zemljo skoraj vso zimo. Sicer je prvi sneg zapadel že 11. novembra, ki pa je do 22. novembra že skopnel. Prvi sneg je v decembru zapadel na dan Miklavževo. Polagoma je naletaval med dežjem do 19. decembra. Vsega snega skupaj je padlo v decembru 28 cm, v januarju 5 cm, 16. in 17. februarja pa 16 cm. Snežna odeja je ležala v Ljubljani nepretrgoma od 6. decembra do 5. februarja, torej 62 dni. V vsej zimi je bilo 31 padavinskih dni, od teh 16 s snegom. Najvišja dnevna vsota padavin znaša v decembru 46.2 mm (16. dee.), v januarju 46 mm (28 jan.), v februarju 11.5 mm (17. febr.). Največ snega na en dan je nadlo 10 cm ;n sicer 16. jan in 17. febr. Najvišja snežna odeja je na Ljubljanskem poliu znašala 16 cm (18 nov.), 12 cm (16. dee.), 8 cm (10. jan.) in 15 cm (17 febr).
Stanje zračnega pritiska je znašalo povprečno v decembru 732.4 mm, v januarju 735.1 mm, v februarju 740 mm. Normalno kaže barometer v Ljubljani 735 mm. Manjši zračni pritisk pod normalo prinaša slabo in deževno vreme, višji zračni pritisk nad normalo pa lepo in stanovitno vreme. Severni mrzli vetrovi pritisk zvišajo, južni topli in vlažni ga znižajo. ' Prihod različnih vetrov povzročijo ogromni j zračni vrtinci, ki obsegajo vso Evropo in se ! pode z Atlantskega oceana proti Rusiji in j Sibiriji. Ko se bližajo našemu ozemlju,, zavladajo južni vetrovi, ko odhajajo pa severni vetrovi. Vso prvo polovico decembra je vladal nad Evropo tak vrtinec, ki je povzročil obilne padavine s snegom, šele
Ko se je Nj. VeL kralj Peter IL pripeljal v Bateče-Planico
Vremenski pregled letošnje zime
Dne 1. marca smo po meteorološkem
pojmovanju prestopili iz zime v pomlad. Meteorologi smatrajo za zimo mesece december. januar in februar.
Letošnja zima je bila v pogledutem-perature zraka precej normalna. Dolgoletna povprečna temperatura zime znaša v Ljubljani —1.2°, letošnja zima je dosegla točno —1', torej nekoliko manj kakor običajno. Srednja temperatura je bila v decembru —0.5 (—0.9), v januarju —2.3 (—2.5). februarja— 0.2 (—0.1). Vrednosti v oklepajih so dolgoletne normale.
Mrzlejše je pa bilo letos v posameznih dneh. Najnižje absolutno stanje je bilo 6. januarja —188. V decembru je znašala najnižja temperatura —11.6 (23. dee.), v februarju —9.2 (21. febr.). Ledenih ali mrzlih dni, ko je živo srebro tičalo ves dan pod ničlo, je bilo v decembru kar 12 in sicer nepretrgoma od 20. dee. dalje do konca meseca. Nadaljevali so se v januarju vse do 8. Dalje ni bilo tudi v februarju nobenega ledenega dne več. Zato so pa hladni dnevi z jutranjo temperaturo pod ničlo trajali nepretrgoma od 19. decembra skozi ves januar in februar. Najvišje temperature so bile v decembru 13.2^ (9. ie.), v ja-nuariu T (20. jan.), v februarju 10° 28 febr). Letošnja zimska temperatura zraka je ni-
hala med —18.8* (v januarju in 13.2* (v decembru).
Vlažnost zraka je bila kakor vedno pozimi majhna. Mrzel zrak ne more vsebovati mnogo vodnih hiapov. Stalno merjenje z vlagomerom je pokazalo, da je bilo najmanj vlage ravno v času najnižje temperature zraka, dne 6. januarja. Takrat je bilo v kubičnem metru zraka komaj 1 gram vode. V letošnji zimi je sredi januarja vdrl v Ljubljansko kotlino topli, južni topli zrak, ki je vseboval v vsakem kubičnem metru po 6 gramov vode. Dne
11. februarja je vseboval 1 kub. m zraka
5.3, 10. decembra celo S.3 grama vlage.
Povprečno je imel zrak v vsej zimi po 3.9 gramov vode. S tem se je že tesno približal nasičenosti ali meglenemu stanju. Teo-
retično je tedaj zrak vso zimo vseboval 90% možnih vodn h hlapov. Lasni higro-meter je pokazal 87%. Torej se račun in merjenje precej dobro ujemata.
Meglenih dni smo imeli v decembru
16, v januarju 19, v februarju 10. Normalno jih je v decembru 10, v januarju 9, v februarju 7. Letos smo imeli tedaj precej megleno zimo. Vzrok temu so bili predvsem suhi in mrzli božični prazniki. Ob takih dneh se zbere v Ljubljanski kotlini jezero mrzlega zraka, ki izločuje vlago
Kajenje postane ugodnejše:
WRIGLEY (Rigli) guma za žvečenje po vsakem ksienra. prepreči sušenje grü. Hladi in osvežuje.
WRIGLEY-S
A. Ozmo, Zagreb, Vlaška 72/a
krog 20. dee. se Je ta vrtinec pomaknil proti Cmemu morju. Za njim so vdrli v Srednjo Evropo severni vetrovi iz severne Rusije in prinesli lepo, mrzlo vreme do 8. februarja. V to dobo pade tudi najvišji zračni pritisk v decembru 746.6 mm (23. dee.). Nato so zopet zavladali vrtinci do srede januarja. 2e 16. jan. je preplavil južno Evropo visok pritisk iznad Sahare, ki je prinesel lepo in toplo vreme do 27 jan, Pritisk se je dvignil 23. jan na 747.6 mm Za kratko dobo do konca januarja ga je atlanski vrtinec zopet potisnil nazaj v ~frN dokler se ni prvi dni februarja zopet pojavil nad južno Evropo in nam naklonil krasne dneve do konca februarja. Le 15, 16. in 17. februarja je vrtinec Sredozemskega morja povzročil dva snežna dneva. Nato se je umaknil tropicnemu afriškemu visokemu pritisku. 1. marca je zavladal atlantski VTfnec in z njim nestanovitno vreme. 25. februarja smo imeli najviSji pritok 750 mm, najnižji je bil ?. dee. 718.5 mm.	Dr. Oskar Rej»
Več nege zanemarjenim sadovnjakom!
Zdaj je še čas, da izginejo legla mrčesa
Slovenija ima skoro 4.400.000 sadnih dreves alj 7°/0 vseh sadovnjakov v državi. Po statistiki iz leta 1034 odpade največ 2,235.000 dreves na jablane, 703.500 je b-lo hrušk, 866.000 sliv, 202.000 črešenj. 74 tisoč 800 orehov, 55.820 breskev ln 13 151 mharelic. Naj"bolj donosne so bile črešnje, katerih je odpadlo na drevo 15.5 kg, jabolk je prišlo na 1 drevo 12.4, hrušk 11.9, orehov 7.1, marelic in breskev 6-5 in sliv 3.2 kg. Največ sadja pridelajo v srezu Maribor levi breg, najmanj pa v Prekmair-Ju in Beii krajini, čeprav so tudi tu dani pogoji za boljše sadne letine.
Kdor se vozi po železnici aH zahaja na leslete, lahko že oddale«; razsodi, kje biva umen in marljiv gospodar. Lepo, skrbno negovano sadno drevje obdaja prijazne domove mož, katerih trud je vselej, če le ni hude toče. poplačan z dobro sadno letino. Drevje Je lepo očiščeno vseh škod-
drevju »e nastavljajo cvetni popki ?n t» malo izkušenemu očesu ni težko razločiti, kje in koliko naj potrebi vej. Predvsem naj izginejo goste, na znotraj razraščene mladike drevja, k ne cveto, še manj rode, poberejo pa drevju najžlahtnejši sok, namenjen za sadež. Hvaležno vam bo drevo za trud in sami boste jeseni veseli prirastka na letini, ki jo boste koristno porabili za sadni mošt, suhe krhij^ ali prodajo.
V vsaki vasi je nekaj podjetnih kmetov, W naj gredo vsaj sinovom zanikrnih go-■ spodariev z nasveti ln podžiganjem v pomoč. Kaj pomaga že prirojeno j av kan je nemarn h posestnikov, ki tožijo nad vremenom in slabo Basino letino, če ae pa r Isti vasi. že pri najbližnjem sosedu ponavlja leto sa letom poučen zgled, k» spravlja lepo sadje pod streho! Dajte drevje, kar mu gre in narava bo ostalo sama
ljivcev ln korenine lahko črpajo podze- poskrbela, če le ne bo ticče in drugih ujm.
meljske snovi izključno v kor.st donosnim de Lem drevesa.
Prežalosten pa je pogled na zanemarjene sadovnjake, ki se razraščajo oelo ▼ najbližnji okolici večjih kulturnih seliSč. Gosto zaraščene krone, v katere komaj prodre svetloba, preprezajo divji poganjki mladik, suhe veje klavrno vise iz rjastega zelenja. Raskava debla, poraščena z mahom in Hšajem, so prava legia drevesnih in sadnih škodljivcev. Takšno drevje sicer še ozelen', požene nekaj redkih cvetov, ki so pa vsako leto plen škodljivega mrčesa.. Kar se odebeli sadja, je črvrvo, pi-škavo in kmalu pade na zemljo. Sadovnjak vsako leto bolj propada.
Vse polno je po naših vaseh Se zanemarjenega sadnega drevja, ki glasno terja spametovanje. Naloga in dolžnost kulturnih č-in teljev je, da opozore gospodarje na koristno ravnanje s sadnim drevjem v splošno korist cele va^i. Zalega mrčesa iz takšnih zanemarjenih gnezd okrog kme-tiških demov se šir po ostalem drevju in postavka v letini našega podeželja po nepotrebnem pada. Koliko tarnanja bd bilo manj, če bi se vsi kmetje ravnali po zgledu naprednejših gospodarjev n njihovi otroci ne bi tako žalostni zrii čez sesedov plot, kjer se koplje v soncu, na lepo obrezanem, negovanem drevju, bogata sadna letina.
Treba je le nekaj dobre volje, pa lestvo v roke, žagico in strgalo. Z mogoči-ih jablan in hm-k potrebne vse odrvišne veje, požag&jte suhe n manj plodne nastavke. S strga i-o rešite debla mahov in lišajev ter skrbite, da ne bo imelo drevje skrivališč za mrčes. To je najmanj, kar lahko stori vsak gospodar brez posebnega truda in stro£!kov! Zdaj je zadnji čas za to, na
Zanemarjeno, skrajno zanemarjeno, kakor v pragozdu rastoče drevje po skrbni poki kričečih sadovnjakov, pa naj čimprej i» gine iz naših vasi!
ZAUPAJTE SVOJEMU ZOBOZDRAVNIKU I
Tisoči zobozdravnikov priporočajo KOLVNOS zaradi njegovega antl septičnega tn ustne terlje uni čujočega učlnfca L'po.-acija:te Ko lynos ln s tem varujete svoje zo be ln dlesna.
Povečajte bleals srojega «neùljaja 8 KOLYNOSOM.
Var ujte — kupi t« veliko tubo!
Jože Kožuh:
Tuj

(Odlomek) Tega leta je gospa Vrečarjeva oddajala dre sobi v pritličju. Sama s sinom se je preselila v prvo nadstropje. Bila je prisiljena v to. čeprav je že skoraj dve leti ahko živela brez tega. Nikoli se ni dalo živeti prav poceni, ieios pa se je nenadoma poslabšalo, cene so se dvignile, dohodki pa niso zrasli niti za spoznanje. Upala je na dijake Bilo je v začetku šole. Toda kakor 2anaiašč, oglasil se ni nihče. Sredi oktobra pa se ji je posrečilo oddati prvo, lepo in svetlo sobo, z dvema oknoma, enim na vrt, drug m pa na cesto, sobo, za katero ji je bilo žal ljubila jo je in le s težkim srcem se je poslovila od nje. Druga soba, nekoliko manjša, toda še prijaznejša od prve, je ostala prazna do Božiča. Gospa Vrečarjeva je jela obupa va tL
Soba v prvem nadstropju je bila maj-nna in temačna Edino okno je bilo obrnjeno na severno stran. Gospa Vrečarjeva je bila vsa nesrečna zaradi tega. Bila je navajena komodnosti, velike svetle sobe, ž vopisanih zaves in sončnih lis na posteljnem pregrinjalu iz svetlo modrega pliša opoldne. »Vei^a potrpeti«, je dejala in se 3 tem tolažila.
»še nekaj dni počakaj«, je menil njen fant. »pa se bo vse spremenilo. Zaradi sobe ne skrbi.« Nasmehnila se mu je in se od njega obrnila k ognjišču. Ni se mogla premagovati, zajokala je.
»Ne ne«, je hitela, ko je stopil k njej in H po'ožil obe roki na rame. »Pusti me! Bo takoi minilo Utmiena sem.« Bilo jo je arano, za vsako malenkost se je cmerila.
Obrisala si je s koncem predpasnika oči in Jela brskati s kosom lesa po ognjišču. »Pojdi, prosim te. motiš me pri delu.«
Ko je odšel, je sedla na zofo in si z rokama podprla glavo. »Da bi ne bilo teh skrb:«, Je pomislila. »Preneumno je vse to. Ta soba mi bo izpila vso kri.«
Minil je december. Bilo je mlačno, mokro vreme. Vrt za hišo je bil malone ve3 pod vodo. Bilo je v soboto zvečer, nekaj dni pred Kralji, ko je gospa Vrečarjeva oddala še drugo sobo. Bil je prav za prav le srečen slučaj.
Liza Olipova je nekoč že stanovala pri Vrečarjevih. Sedem let bo zdaj od tega. Toliko da so še kdaj pomisl li nanjo, imeli so jo šfe vedno za drobno, živahno in nekoliko predrzno dekle za tako, kakršna je bila v svojem sedemnajstem letu. z ve-likim5, mokrimi očmi in majhnih, debelušnih rok. Zdaj pa je bila čisto nekaj drugega. »Ne, kaj takega«, je vzkliknila gospa Vrečarjeva in nalahno tlesknila z jezikom. »Ne bi vas spoznala. Nikoli.«
Potegnila se je in zresnila. Nič otročjega ni več na njej. Drobna, suha postavica je postala polna in mikavna.
?-Lepo je od vas, da ste se nas spomnili; vesela sem«, je menila gospa Vrečarjeva in ji ponudila stol. »Kje ste bili ves ta čas? Doma?«
»Ne. Nisem bila ves čas doma. štiri leta sem bila na Jesen'cah pri stricu.« Njen glas je zvenel nekoliko utrujeno. »Dve leti v Kranüi. Potem spet doma.«
»Služili?«
»Stricu sem pomaeaia v trgovini. V Kranju na sem b la v pisarni.«
»In kai zdai nameravate?« je vprašala Vrečarjeva. »Bi čaja?«
»Ne, hvala«, je odvrnila Liza in se nasmehnila. »Ni mi zanj. Kaj nameravam? V Ljubljani bom zdaj.« Dvignila je levico in se za hip zazrla v konce prstov. »Zdaj bom tu«, je rekla. Njen pogled je spet ob-visel na gospej Vrečarjevi. Nekoč je imela zelo rada to žensko. Nekaj čudovitega je na njej.
»Tako? Kako pa nameravate s stanovanjem?« Utihnila je in napeto prisluhnila. Na kredenci je glasno tiktakala ura. Strmela je v dekle pred seboj, vdano in kakor v bojazni, Lizin odgovor se ji je zdel nenavadno važen in usoden.
Bertu je bila Liza, ko je stopil v kuhinjo čisto tuja in nepoznana. Obstal ie pri kredenci, nekaj korakov od vrat. Bil je v'deti nestrpen in nejevoljen. Večerja gotovo še ni pripravljena, je pomislil in skloni! glavo, da bi videl na uro. Mudilo se mu je. Bilo je nekaj minut čez sedmo. Preden se preobleče in pojé. bo pol. Do gledališča ima dvajset minut. Kljub temu pa je bilo kazno. da ga je ta nepričakovani obisk prijetno presenetil. 2e nekai časa ni bilo zvečer nikogar k ri'm. Kuhinja je bila ponavadi prazna in tiha.
Materin obraz se je smehljal od zadovoljstva.
»No. Bert poznaš?« ie vzkliknila in stegnila roko proti tujki. Bert se je poizkusil nasmehniti, čutil je. da ga obl va rdečica in to ga je znova vznejevoljilo. Odkimal je in odgovoril :
»Ne. Ne poznam gospodične.« Bil je zmerom bolj ne^evoHen na ma*er Nai mu jo vendar predstavi, čemu toliko zavlačevanja! »Ne poznam gospodične«, ie ponovil bripavo. Tujkin pogled ga je vznemiril. Pač. Nekje je moral že videti te oči.
I »Liza je. Ne poznaš!« Gospa Vrečarjeva i je bila vsa v smehljaju.
Bert se je je v trenutku spomnil. Ko je ! stopil k njej in ji je stisnil ponudeno ro-i ko, je nalahno vztrepetal od vznemirjenja, 1 ki je dahnilo vanj ob dotiku z njeno roko. Le kaj dela tu tako pozno, je pomislil. Bilo je preveliko iznenadenje, da bi mogel hladno premisliti.
»Ne bi vas spoznala«, je rekla Liza. »Zrasli ste.«
»Cela gora je«, je menila gospa Vrečarjeva.
»Tudi jaz vas ne bi«, je dejal Bert. Vznemirjenost v njem se je polegla. »Le kako to, da ste zašli sem« je vprašal.
»Začudil se boš«, je vzkliknila matL »Ugani!«
»Ti mi stavljaš danes same uganke«, se je nasmehnil Bert. »Nimam pojma.«
»Pri nas bo ostala, če verjameš, ali pa ne«, je po kratkem premolku povzela gospa Vrečarjeva. Bila je polna zmagoslavja. Tak čudež, kaj! so govorile njene oči.
»Res?« je vprašal fant in se namršil. Liza je prikimala. »Ne, tega si nisem mislil«, ie dejal. Obšlo ga je čustvo zadovoljstva in sreče. Praznota in tiš na dolgih zimskih večerov, ki jih je preživel večinoma sam z materjo, se mu je zazdela zdaj nenadno izpopolnjena. 2e od nekdaj se je bal samote. Oi očetove smrti sèm je bila hiša Vrečarievih brez življenja. Dnevi v njej so potekali enoMčno in brez vznenvrieni. Gospa Vrečarjeva je bila tiha in pobožna ženska. Nič drugega si nI več èe'ela kakor to. da bi Bert čimprej dosegel svoio skorlo kruha in da bi ona preživel v miru svoja zaHnia leta. Bolehala je. Vse je krzalo, da bo nekega dne odpo-
vedala. »Konec me bo«, Je govorila ln se grabila za prsi. ko jo je posilil kašelj. Bili so dnevi, ko je vgnomer m siila na srnrt; tiste dni je bila čisto izpremenjena, skoraj ganila se ni iz kuhinje. Bert je sovražil take trenutke, čutil je, kako leze strah vanj. če je sam ž njo. zato se je jel odmikati domu in iskati drušč ne. Preko letošnje zime pa je mogel le redko kdaj iz hiše. Materina bolezen se Je v teh mesecih očitno poslabšala. Ni zmogla vsega sama. Videl je. da trpi. zato je ostajal pri njej in ji pomagal, kjer je le mogel. Bila sta si zmerom nekako tuja. Zdaj pa se mu je zasm lila. »Bolj obupno, kakor Je zdaj, ne bo menda nikoli v mojem življenju«. si je dejal. In prav zaradi tega je Lizin prihod vzbudil v njem kopico najra-dostnejših občutij.
Takoj po kosilu sta Bert in Liza sedla na koleri ter odvihrala po cesti proti Mastnemu iogu. Bil je tih in svetel dan.
Bert je divjal. Zrak, ki mu je gladil lase, je bil topel, nasičen z vlago ki je obetala skorajšen dež, miren, brez vetra. Na ovinku ga je Liza izgubila izpred oči. Zavil je na stransko pot ter izginil med drevjem. Nekje v bližini je šumela voda. M hotela za niim pot, katero je Bert izvozil le z največjo težavo, je bila polna kotanj in kamenja. Stopila je s kolesa ter sedla na zemljo Iz hiše. ki se je komaj razločila lz vejevja, je bilo slišati glasne, prepirajoče se glasove. Na dvorišču za hišo je lajal pes.
»Liza!« Ni odgovorila. Legla je na zemljo in prisluhnila glasovom iz hiše Berto-90 klicanje ae J« naglo bližalo. »Liza«,
37
Jackson Gregory:
Juana Castanares
komdn
»O, moje lago pbujuc miro v denar,« je rekel Chancy. »Odejo? Ker ste moj prvi kupec, vam dam najlepšo; rdečo, vidite s širokimi črnimi progami. Tri dolarje me je stala v mestu. Dam vam jo za — recimo — trideset dolarjev!«
»Velja,« je odvrnil Hawk. »Toliko je vredna med brati »In kaj je z.bohom, ki ste ga prejle govorili o njem? Tudi kave bi potreboval. Pa nekaj kondenziranega mleka in sladkorja, če ga imate.«
»Pha!« Je rekel Chancy. »Vse to še nI nič. Ka.i porečete o pravi hiši. ki lahko stanujete v nji? Gosposka, povsem zložna reč! Seveda stane precej denarja, a kdor hoče lepo stanovati, mora tudi kaj odriniti za to. Verjemite mi, dragi prijatelj, tu bo zraslo iz tal celo mesto, kakor gobe po dežju In kaj bi bilo mesto brez hiš. vas vprašam?«
»Pa ne da bi imeli tudi voz stavbnega lesa na poti?«
Chancy Burns mu je pokazal zvitke jadrovint in svežnje drogov ter jel na dolgo in na široko razlagati, kako m kaj, a Hawk mu je segel v besedo. Za hišo je bilo še časa Zdaj so bila na vrsti
druga vprašanja. V nekaj minutah Je zamenjal
devetdeset dolarjev za prgišče raznih stvari in prišel do prepričanja, da Chancyjevo mnenje o začetkih njegovega bogastva m bilo povsem zmotno. Tovor, ki mu ga je bilo privleklo njegovih šest kljus, je tu v Bluesmokeških hribih res pomenil tisočake, dokler je trajal naval na zlato
»Ali se vam prav nič ne sanja, kje bi utegnil biti vaš tovariš Dan'1?« je vprašal. Zdelo se mu ie. da je ustvaril svojemu prijateljstvu s Chancy-jem dovolj trdno podlago, tako da mu dveh ali treh vprašanj ne more šteti v vsiljivo tujsko radovednost.
Chancyju se je obraz zmračil.
»Ne,« je potrto priznal. »Dan'1 je bil živ, kosem odrinil v Nacional, zdrav kakor riba v vodi.«
»In tudi prav nič ne slutite, kje bi utegnil biti kraj njegove najdbe?«
»Se malo ne.« Potrto je zmajal z glavo. »Dan'1 je vedno ravnal z menoj takisto, kakor da sem še mlečnozob fante. Ona dva pa tudi.« Vzdihnil je, in otožni pogled mu je zablodil tja. kjer sta stala Sam in Cobb. »Po eni strani smo tovariši, vsi štirje, po drugi pa spet nismo. Nikoli jim nisem bil dovolj dober, da bi me bili šteli za sebi enakega. Domišljavi so, to je prava beseda. Do-mišljavci, companero, saj veste, kaj hočem reči Gotovo ste imeli tudi vi že kdaj opravka s takšno naduto sodigo. Nehote me spominja Toma Marcha Big Moments' pravijo temu; nu, Johna Cobba starega Sama in Dan'la bi pa lahko imenovali
Big Days'. Starejši od mene «o tudi, da veste, in nekaj resnice bo že v tem, kar hodijo ljudje, dd pride modrost človeku z leti.« Spet je vzdihnil »Kdo ve, morda se povzpnem tudi jaz še tako visoko, da jih dosežem v vseh rečeh.«
»Razumem,« je rekel Hawk. Spomnil se je besed starega Sama, da Chancy j a tako rekoč le trpe med seboj.
»Navadno me pošiljajo okrog z naročili.« je dejal Chancy Burns »Tako je bilo tudi z mojim izletom v Nacional. Dan'1 mi je sicer povedal, kako m kaj; a kam, mi ni rekel.«
»Ali tudi vi tako mislite kakor drugi, da so spravili Dan'la s poti?«
»Ne,« je bil kratki odgovor.
»Zakaj ne?«
»Dan'1 je prezvit. da bi se dal komur koli v roke. Sodim, da večjega prekanjenca svet še ne pomni.-«
»Ali je imel kako orožje?«
»V tem oziru je takšen kakor stari Sam. amigo Dvocevko, obilno nabito s šibrami, ima zmerom pri rokah.«
Hawk je pomolčal, radovedno pogledal Chancy-ja, nato pa mirno dejal:
»In v žepih — je imel mnogo reči?« .
»Precej,« je rekel Chancy.
»Uro, pest srebrnega drobiža, lovski nož. sveženj ključev — ?«
»Ure ni imel; čemu Je pa solnce na nebu? Denarja tudi ne; Dan'1 vobče ni nosil denarja s seboj. Noža takisto ne; vsekako ne v žepu, zakaj veliki, ostri lovski nož mu je po stari navadi tičal
v Skornjici. Kljuia tudi ne; kaj bi ključi človeku
kakršen je Dan'1? Največ je imel vzorcev kamenja, da, lahko bi rekel: vobče samo te.«
»Aha,« je rekel Hawk, ki je bil videti zadovoljen. Nato je izpustil vajete in ponudil: »Pomagal vam bom pri izprezanju.«
»Hvala,« je Chancy sprejel
Pravkar sta bila izpregla vseh šest konj, ki so trudno pobesali glave, ter jih izpustila na vodo in na pašo. ko sta ju dohitela John Cobb in stari Sam, napuhnjena stara dedca z neprijaznima obrazoma.
»Glej, Chancy Burns,« je važno rekel Cobb, »s starim Samom sva takih misli, da bi nama zdaj vendar že povedal, kar veš. Odkod imaš vse te zaloge? In kaj se je zgodilo z mezgoma?«
Pri teh besedah je jel Chancy v zadregi vrtati s petami v tla.
»Močnejšo vprego sem potreboval za ta težki tovor,« je ogibljivo odvrnil. »Mezga sem prodal m razen tega sem podpisal nekakšen papir, z obljubo, da plačam znesek v nekaj dneh.«
Ona dva sta se še strože namrdnila, in Canh-cyjeve pete so se še globlje zavrtale v tla.
»Kaj prav za prav imaš na vozu?« je vpraäal stari Sam.
»Zaloge,« je plašno rekel Chancy. »Razne malenkosti.«
»Aha!« se je posmehnil John Cobb. »Malenkosti! In k temu šesterovprežen voz za nas štiri — ali bolje, za nas tri. odkar je Dan'1 izginil.«
Obnova cest lit motorizacija
O teh dveh važnih vprašanjih je zlasti razpravljal Avtomobilski klub na svojem zboru
Pred^nočnjim je polagala letni obračun ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba, ^ iu «sie er že trinajstiČ od <?vo-lega obstoja Občni zbor je posetilo lepo št c vi lo članstva, znak. da ie zanimanje za društveno življe-nje med našimi avtomobilih in njihovimi Prijatelji vedno večjo. Med odličnimi zloro-vaici smo opazili tudi senatorja g. dr. Kra mer ja in predstavnike raznih društev, katerih cilji so tesno povezani z delom Avtomobilskega kluba.
Občni zbor je vodil njegov dolgoletni in zaslužni predsednik g . Avgust Praprotnik. ki ie v pozdravnem nagovoru pozdravil vse navzoče.
in oficielne zastopnike društev, nato pa Kratko resumiral glavne dogodke iz društvenega delovanja v preteklem poslovnem letu
Izčrpno poročilo upravnega odbora je na
to podal društveni tajnik g. Stare, ki se je med drugim najprej spomnil Lani umrlih klubovih članov gg. Francija Luckmanna. Albina Prepeluha, Josipa Eberla, Janeza Ar-ba in tragično Preminulega tovarnarja Ru dolfa Zalokerja.
Eno glavnih stremljenj klubovaga deda je ■Ilo ta tem. da so se znižale carine na motorna vozila in je bila odpravljena luksuzna taksa. kar znaša sedaj vse skupai le še 20% deklarirane vrednosti. Razen tega so bile znižane še državne in ban-ovinske trošarine na gorivo ter cene špirita ki se uporablja za mešanje z bencinom. Kluba to briga, da se bodo vse dajatve znižale še bolj. Vsi ti ukrepi so za razvoj naše .notorizacije, ki je pri nas zelo zaostala, zelo važni. V ostalem pa bremenijo ca razvoj še številne takse in davščine, ki jih bo treba postopoma zediniti na znosno višino.
Pomen motorizacije in prometna disciplina
Eden najvažnejših problemov in pogojev za razvoj motorizacije le rešitev našega ce-stneua vprašanja. Dokazovati potrebo moderniziranja naših cest je že davno Odveč. Od vsesja ogromnega programa v naši banovini ie duzdaj delno dovršen le odsek Ljub-liana-leprca in St. Uj-Maribor. ostali začetki teh del niso niti vredmi omembe Nadalie-vanie teh restnih del je pač odvisen od sred štev. ki bodo za to na razpolago, in sicer po zadnjih načrtih iz posebnega četnega fonda Sekcija je zavzela stališče zoper ustanovitev centralnega državnega cestnega fonda, tem več naJ ti se ustanovili Posebni banovinski cestni fondi, ki bi omogočali, da bj se sred stva za izboljšanje cest porabila predvsem tam kjc?r so bila pobrana. Obenem z zahtevo za moderniziranje cest j? sekcija naglasa la tudi potrebo, da se ceste vzdržuieio v stanju ki bi vsaj deloma ustrezalo potrebam avtomobilskega prometa.
V telili zvezi s cestnim vprašanjem je tudi vprašanje prometne disciplini, glede katere je klub storil razine korake zaradi izboljšanja. Udeležil se Je [K) svojih zastopnikih več takih anket in tudi dose«el nekatere koristne ukrepe v tej smeri. Priporočil ie v foli in cerkvi opozarjanje prebivalstva na ne varnosti vodobnega prometa in na dolžnosti vljudnosti in uslužnosti nasproti avtomobil skim turistom, posebno nasprot' tu'cem
Klub ie bil v Preteklem letu v živahnih
stikih z vsemi obiastvi zastopan >e po sva jih predstavnikih v banovinskem tujsko-prometnem svetu in je posebno lani posvetil veliko pozornost pospeševanju avtomobil ske.ga turizma V preteklem letu je izšla tudi nova avtomobilska karta naše države, ki so jo povsod sprejeli z velikim zadovoljstvom.. Najvažnejši ukrep upravnega odbora v korist avtomobilskega turizma pa je bila ustanovitev ekspoziture na meji proti Av stri ji na lJodkorenskem sedlu med'em ko načrt glede ustanovitve slične podružnice v Planini pri Rakeku iz tehničnih razlogov še ni mogel biti izveden.
Avto m sport
Pogojev za Cisto športno udejstvovanje v našem avtomobilskem klubu tudi lani ni bilo, Pač pa ie sekcija priredila dva družabna izleta in sicer dne 30. maja v znamenju »Lova na jed ri lieo*. drugega pa dne 25. ju-IjJa o proslavi praznika Šv. Krištofa in svečami otvoritvi obmejne ekspoziture na Podkoren. Sekcija |e zelo lepo sodelovala pri sprejemu nemških avtomobil isto v. ki so konec ßeptembra pod vodstvom generala Hiihln leina oficielno obiskali našo državo. Prav ta ko je tudi pripravila vse potrebno, da je v splošno zadovoljstvo potekel letošnji Rallye Monte Carlo, pri kateri tekmi je njen pod predsednik dr. Kari baron Born za6topai klub tudi v mednarodnem razsodišču v Mon te Carlu Živahno je klub deloval tudi v Propagandnem oziru in je v ta namen potrošil znatne stroške.
Tudi notranje delo v klubu je lani močno naraslo Število motornih vozil se Je precej povečalo, s čemer se je povečalo tudi šte vilo članstva ki ga sekcija šteje konec leta 1937 vsega 381 članov, Ln sicer 193 rednih 145 članov Kola avtomobilistov in 41 članov Kola mo'ociklistov. V zvezi s povečanjem števila članov se ie povečalo tudi število lisitin za potovanje v inozemstvo, med ka terimi jih je bilo največ izdanih za Itali io
Tudi v družabnem pogledu se je ljubljan ska sekciia udestvovala zelo živahno in je med drugim organizirala tudi božičnico pro metnih redarjev, ki je našla med njimi samimi in tudi med prebivalstvom najt-oli simpatičen odmev.
Nato ie nač-dnik športno turističnega pododbora g. Sveto Hribar poročal o delovanju tega pododbora in ugotovil, da se za spori ne prireditve pri nas pač še zmerom ni Pogojev Ta odsek se ie zara li lega najbolj posvetil ureditvi prometnih razmer v Ljub liani in po deželi in pa organizaciji obmej ne tu;sko prometne službe Mnogo se je dalje bavil z ukrepi za povečanje prometne varnosti na ■inloino vpl'ko de'o na Je opra
vil za čim boljši potek izleta nemških av-tomobilistov po Jugoslaviji in za ureditev tekme v Monte Carlo po našem ozemlju. Trenutno ie i*>dodbor skupno z mariborskim zaposlen s Pripravami za razstavo cest, ki io bo priredilo Društvo za ceste na letošnjem spomladanskem velesejmu.
Za njim je sekcijski blagajnik g. ravnatelj Karol Govekar poročal o gospodarskem stanju sekcije, ki je imela lani okoli 250 tisoč dohodkov in za skoraj 25.000 din manJ izdatkov. Od tega prebitka je bilo 20 0(10 din izročenih rezervnemu fondu Ta znesek bi bil š-> višji. Če bi sekcija ne bila imela precej visokih izrednih izdatkov, ki niso bili v proračunu
Naše ceste
Nato |e dobil besedo predsednik Društva za ceste ravnatelj g. dr Vrhunec, ki je zbi>-rovalce opozoril na veliki pomen vprašanja motorizacije v uaši državi, ki je tiaravuosi desolatno. Svo;e trditve je govornik podkr*. pil z mnogimi številkami, ki so dokazale, da smo v tem pogledu pri nas res ostali na mrtvi točki. Saj beležimo v zadnjih štirih letih samo 1350 motornih vozil prirastka, kar je v primeri z ostalimi državami okoli naie skoraJ enako ničli. Krivda za to stagnacijo zadeva predvsem naše ceste, ki so še dandanes takšne, kakor so bile v času Francozov, po Površini pa so danes najbrže še slabše kakor takrat. Da se pa vprašan ie naših mest ne premakne z mesta, je |«č v glavnem krivo to, k»-- vodilni državni faktorji za to vprašanje nimajo nobenega razu mevanja. Pičli krediti, ki so v prihodnjem proračunu namenjeni v ta namen, so razde Ijeni šablonsko na vse kraje države in tako bo v naši banovini pripadlo 6 odstotkov vsega zneska, čeprav plačuje na davkih 13 odstotkov vseh takih dajatev v državi in ima "22 odslolkov vseh motornih vozil v državi. Ker je motorizem in avtomobilizem 'e.-no povezan z našo desto, je g. dr. Vrhunec predlagal. naJ avtomobilski klub sprejme glede tega važnega vprašanja posebno s)>o menico, ki ie bila tudi soglasno sprejeta Spomenica Pravi med drugim da je treba naie cesino omrežje čimprej obnoviti in t>ri iagoditi mednarodnim turističnim potrebam, ker je to ne samo v aos|/odar?kem interesu vseh naših turističnih krajev, temveč tudi v interesu prestiža naše države Kraljevska vlada naj z velikopotezno akcijo pristopi k rešitvi tega vprašanja ter čimprej preskrbi finančna sredstva za njegovo ureditev.
Za njim je govoril predsednik zbornice za TOl g. Jelafin. ki Je v imenu odbora za gradnjo ceste Ljubljana Sušak še posebno živahno i>odkrepil izvajanja predgovornika s pozivom, naj se vsi zboro-alci zave-laio. ia vprašanje naših cest t.rez uspeha čaka na rešitev že JO let in je zdaj že skrajni čas. da se ta Problem višaj v naših krajih začne reševati po vzorih naših sosedov. Za *voia izvajanja Je g. Jelačin žel prav posebno odobravanje.
Nada I ini potek občnega zbora je pokazal popolno enodušnost vseh zborovalcev Vse naslednie točke dnevnega reda so bile spre I jete soglasno in so bili v novi odbor s pred sednikom g. Avgustom Prapotnikom, izvoljeni vsi odborniki, ki bi morali |x> |.ra vilih letos odstopiti. Prav tako ie bil brez debate odohren proračun /a priholnie teto
in ie predsednik kmalu po 20. lahko zaključil ta leiK) uspeli zlor
Po končanem zborovantu ie odbor eekcl-'e odlikoval 6 častnimi znaki 21 šoferjev, ki so od 5 do skoraJ 20 lei vestno in zvi«sto služili pri enem gospodarju To slavij? dela in zvestobe je s kratkim nagovorom otvo-ril ir ^akiničil klubov pod predse« In i k g. dr. Ciril Pavlin.
TOLAŽBA
Žid Samuel se fe mislil dati krstiti fn fe Sel k rabinu
»Dragi rabin, v dru$o vero bom prešel.« »Človek božji.» se te zgrozil rabin »Tvo/ oče se bo v grobu obrnil, če boi ka\ takega storili
»Nič ne de.« )e odvrnil Samuel *čez iti-rmajst dm se bo dal krstiti tud' mo; hrat Takrat se bo oče v g robu ie enkrat obrnil in polem bo leial tako, kakor je prav.
IZKUŠNJA VA
Sodnik Kako ste le mogli podleči izku-šnmvl če bi se ji bih malo bolie upirali, zdaj ne bi sedeh v leči «
Kaznjenec »Vem Sloni sem pa vse. kar je bilo v mojih močeh C/v* stražnika sta obležala na tleh. drugi it it je so me pa komaj pnvlekii do stražmee.«
NERODNO VPRAŠANJE
»Svojo ženo sem prvič videl pri nekem starinar ju «
»Koliko ste pa plačati zunjo?«
Dopolnilnima
Stric Matic je ta teden dolgo premišljal, kaj bi dal Metlarjem za nedeljsko zabavo, da ne bi bilo ne pretežavno ne prelahko Pa se je naposled odločil za dopolnilno uganko Pri vsaki izmed besed ki so navedene. manjkajo tam, kjer so zdaj zvezdice, pravilne črke. Tp črke je treba poiskati in jih vstaviti, nove črke pa dajo znan slovenski rek:
Po***tilo. e***ologija. pr***ka. se***ec, v»«»ica, j*»*ec, pr***telj, kov*»*, sl***na. pre*** ianje. K***nina. so**šče.
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra« Napisane na) bodo na dopisnici v kotu pa na i bo pnpis »Uganka kluba Metle« Med pridne reševalce bo stric Matic razdeli' spet nekaj lepih knjižnih nagrad
Skočila je pokonci dvignila kolo ter ste- ; kla ž njim na cesto.
Ko se je Bert vrnil nazaj na križišče, je 1 bila Liza že na kolesu, kak h sto metrov ] pred njim na cesti; dolgi bledeči se lasje bo ji vihrali okoli glave, bila je sklonjena nad balanso. v diru. V naslednjih trenutkih. ko je podil za njo. se ji je približa! le za nekaj korakov. Pot pred njim se je razcep la. Liza je krenila na 'evo še vedno sklonjena, s stisnjenimi zobmi, öakal je. da se bo ozrla ter popustila Bilo je prenaporno zanjo. Ne bo zmogla več dosti Dvignil se je s sedla ter pognal z zadnjimi mofmi. Razdalja med njima se je vidno manišala. Ko je bil deset metrov za njo je Lizi ušlo pedalo vzkliknila 1e. izgubila oblast nad balanso ter zavozila v travo
»Vražia vožnja*, je ves zasopel izdavil iz sphe Bert stekel k njei in ji vzel kolo Liza je obstala na mestu kier jo je vr^to s kntesa brez moòi. zardela in mokra od potu
»Kaj te 1e le za božio voljo priielo. da si tako ponorela«, je vzkliknil Bert ogledujoč si njeno kolo »čudno, da ni nič zlomMeneera Si se kal udarila a?«
»Ne. Zemlja je mehka« ie odvrnila, ne da bi dviemila pogded od čevljev, ki so skoraj do znnonke tVali v mehk! razmočeni ilovici »Prehladila se bom mtsVm« ie rekla npnadno notepniln čeveli <z h'nta ter Stekla h koiMU »VoT'vq 5p neko'ikn Po ftasl PotrMvp	r»o o-lavr»' "p=ti Tu
^estf» {p npHo1"	'-P 'pl? 7 listriaHnr
(j|.pt»1prv nor»«»' <»nyH he prt/sii	n'?*"
sreč"'» fvpps hiti»
»Krim 1e v meell«. le zaklicala Liza vozeč nekaj metrov pred Bertom. »Poglej!«
»Dež bo« je vrn I Bert, zavrl kolo ter skočil na zemljo. »Pojdiva nekoliko peš. Tu je neka steza, »je meni) ter pokazal z roko v smeri proti Krimu.
Po nekaj minutah hoje sta položila kolesi na zemljo sama pa sta sedla na deblo, ki je ležalo preko steze. »Ti je še vroče«, je vprašal Bert, zroč za metuljem, ki je letal okoli Lizinc glave. »Stoj!« je vzkliknil ter si ji približal. »Lep je. Lastavičar. Ne gani se.« Slekel je suknjič, stopil za Lizin hrbet ter mahnil s suknjičem po zraku. »Ah:« Lastavičar se je kakor po-tuhnd. padel na zemljo in odkrilil. Ni se več vrnil.
»Boš kadila?« je vprašal Bert ter segel v žep po cigarete. Liza je odkimala.
»Obleci se rajši, se boš prehladil«, je rekla ter ga ogrnila s suknjičem. »Zdaj vendar ne boš kadil!«
»Vesel sem. da sva tu«, je dejal Bert ln si prižgal cigareto. »Ti tudi?«
»Ne vem«, je odvrnila, trudeč se da bi mu zrnakn la cigareto »Pusti ta čik. Vso pot si divjal, zdai pa kadiš! Jabolko imam v aktovki, če hočeš Vrzi proč to. kar imaš v ustih'« Ko sta se rvala, jo je Bert hipoma objel okoli pasu in jo poljubil.
»Bert!« ie vzkliknila, povesila pogled ter si z rokima zakrila obraz.
Na Bertovih ustnicah je še vedno v*se1 Lizin mehak, tope1 poljub. Potem sta molčala Bil te nrav isti molk kakor pred leti ko lo ìp Rpri nrv'č ooHuhil.
»(«•or»-.!, t n* ip Hp-ipi «n qp -jj skušat zno-
\rO	t'
.nt„ ni-c« r^p',, <p ij-ntni'o ter vsta'a ^ko«* 1 i» V i'i f	-U^n « (f'c'n
g) iP »jiitrln oč' ter "«trrep in 1p oo''nh'l s strast io ki'mu 1e Ipoela na ustnicah Njen odpor je popustil. »Rada?« je vpra-
šal, držeč jo okoli pasu »Kakor vóa,«Lh kaj?« Njegove oči so iskale njenih, čutil je. da trepeče.
»Voziva še«, je rekla.
Nedaleč od njiju, na dvorišču neke ! kmet je, se je v krajših presledkih oglašalo hripavo kričanje pava. Za ovinkom ni bilo več gozda Z visoko travo porasel travnik se je razprostiral na dolžino kakih dvesto metrov Na kraju ga je sekal globok jarek, napolnien z vodo. Potem so se jele vrstiti prve hiše.
»Si žejna?« Ustavila sta pred gostilno, kjer je že slonelo nekaj koles Prostor, v katerega sta stopila je bil vrs zakajen in poln liud'. Pri oknu je nekdo igral na harmoniko. Sredi izbe sta se vrtela dva para. Liza se je oklenila Bertove roke dim, ki ji je udaril v oči. ji 1e zameglil pogled. Sedla sta k mizi. pri kateri je sedelo že troje mladih liudi dva fanta in 'ekle B li so gotovo lastniki koles pred - stilno.
»Kaj boš f>ila ?« je vprašal Bert. Dekle na naspro'nem koncu mize ga je radovedno opazovalo.
»Mleko bi«, je zašepetala Liza. oklepajoč se Bertove dlani.
Dekle in fant na njeni levici sta vstala in se pridružila plesilcem. Fant. ki je ostal pri mizi. je obrnil stol nroti plesiSču, da bi jima lahko sledil s pogledom nasmejan in rdeč v obraz od vročine, ki je vladala v gost'lni.
»F' šla pipsat ?« 1e nrmO B"rt.
»Tfsvor» ip zanrnsila T>'za »Trudna sem
»v» Vo'05a<r
«ff, ?o tr^oAola	Vr t'pčpr»ti Nt
qp	Hornnv Vo^prn' 'riV n: M'
• ve* tako son^r^n npho sp zia-m^o na
IzemUo so legle meorle HstavUa sta se na mestu, kjer se je cesta najbolj približala
Josip Mohurčič, H rastje 40, p Sv Peter j na Krasu, dobi roman »Blagajne velikega
vojvode«.
Rudi Breška, Sužid 8 pri Kobaridu dobi
roman »Ugrabljeni milijoni«.
Josip Cvetko. Kranj, gimnazija. Ciril Sever. Ljubljana. Emonska 11. fvan Pegan, Gaber je, št. 100. Staniel. Valentin Vuto-len. Krčevina pri Mariboru. Praprotnikova 24, Marija Durja. Marghera — Benetke. Via Paolucci 62. M. KueSs. Velika Nedelja in Anton Žagar. Trbovlje. 1 Loke 43 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svetc.
B I O
Naval Metiarjev
Ta teden so Metiarj' s»nca Matica kar fasuli z rešitvami Zato jim je pa tudi on t odmeril nekaj več nagrad Dvanaist sreč-j mh reševalcev bo dobiic po eno lepo knji-! go
Rešitev uganke se glasi:
»Kakor si boš postlal tako bcš spal.«
Nagrade bodo po žrebu dobili naslednji pridni reševalci:
Anica Berdajs. Ljubljana, Aphova 14, j dobi roman «V krempljih inkvizicije«.
Slavka Dakskober, učiteljica, Montichi-ari. prov. Brescia Italia dobi »Roman treh ' src«
Marjan Tischler Spl't, Marmontova 3, i dobi roman »Lucifer« i Anica Salmič iz Celja dobi roman »Pater
Ka letana.
potoku, Liza je sedla na aktovko. Bert pa na šop trave, ki si jo je iztrgal iz zemlje. Zdaj je kadila tudi Liza Mesto pred njima se je kopalo v rdečem siju. Grad je tonil v temi.
* Tvoje p smo imam a seboj«, je dejal Bert. »Se še spominjaš"' Edino pismo, ki si mi ga pisala. Naj ti ga preberem?«
»Ne, prosim te«, jc rekla ter se z glavo naslonila nanj. Njeni lasje so se božajoče dotaknili njegovega lica »Nikar ne govori o tem. kako je bilo včasih V V njenih vel kih rjavih očeh je bila prošnja.
Objel jo je okoli pasu jo pritegnil k sebi ter ji z dlanjo zakril prošnjo v očeh. »Ne bom govoril n;česar. tiho bom«, ji je šepetal na uho dotikajoč se z ustnicami njenih las in ušesa »čisto tiho.«
»Ne Bert«, je prosila. Prit sk njegove roke jo je počasi prevrnil na hrbet. Bra-nMa se je. Ko se je z ustnicami dotaknil njenega vratu, se je prestrašila, ga odrinila od sebe ter se dvignila na kolena.
»Bert!« Njen glas je zvenel tiho, jokajoče. Ko se je vzravnal, je ona še vedno klečala. »Rada te imam«, je rekla s šepe-tajočim glasom. »Zelo rada« ... Vstala je. V očeh so se jI zalesketale solze.
Preko ravn'ne je zapihal hladen, oster veter Vrhovi nad njima so zaječali Na vodni gladini popoka so zaplesali valovi ki jih ie gnal vetPT toku nasproti. Ptice, ki se r>oč;vale na drevesih, so se vzburile in vzfrf^ta'e čez potok v temo.
Pršila sta luč ter se počasi izogi-naioč kampnia na cesti, o^ppi-'ala nroti domu Za vetrom ki je za trenutek prebudi1 vso pokrajino, je nastala v zraku grobna tišina.
Nedelja, 6. marca
Ljubljana 8: Italijanski duet: klavir !n harmonij, vmes plošče. — 9: Napovedi, poročila. — 9 15: Preno» cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.-*5 Positi govor idr. F. Kimovec). — 10: Za kratek čas iplošče). — 11: Otroška ura (gdč Siaviea Vemcajzova). 11 30: Koncertne suite (Radijski orkesierL
—	13: Napovedi — 13.20: Nekaj naših pesmic in napevov (plošče). — 16: Kmečki trio. — 17: Prenos IV. internacionalnega koncerta iz Avstralije. — 17 30: Pol ure domače zabave (plošče). — 18: A. Adamičeva ljudska zvočna igra »Zanjikar«. — 19: Napovedi. poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: Pevski zlnir »Tabor« i« A. Ivančičevo predavan is Kmečki punti na Goriškem. — 20 31): Slovenski vokalni kvintet, vmes pevski nastop gdč. Štefanije Pavlovič,
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra Radijski orkester.
Ponedeljek. 7. marm
Ljubljana 12: Operetni odlomki (pločfe).
—	12.-15 Poročila. - 13: Napovedi. - 13.20: Ruski odmevi (plošče). — 14- Napovedi — 18: Zdravstvena ura: Notranje krvavitve (dr Anton Breceli). - 18.20: Plošče. —
18	40: Kulturna kronika: Slovenski narodno kulturni problem (dr. S. dogala). — 19 Na-povedi, poročila. — 19.30 Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Češka lahka glasba (plo-šČe). — 20.30: Prenos iz Prage: MasarVkov spominski večer (obletnica rojstnega dne).
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za zabavo igra Radijski orkester
Beograd 17.0") : Orkes ralai in pevski koncert — 18.45: Narodne pesmi. — 20: Preno« opere iz Nar. gledališča. — Z igreh 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Pevski kvartet.
—	20.30: Prenos sPominskega koncerta iz Pra?e. —- 22.20: Lahka in p!e«na muzika. — Praga 1910: Slavnostni koncert v Ma«ary-kc*v spomin. — 22 30" Lahka in plesna muzika ~ plošč. — Varava 20: Ps-»ter glasbeni spored — 22: Simfonični koncert — Dunajj 11.25: Kmečke godbe (plošče). — 12.20: Koncert virkestra. — 16 05: Zvočni film ln ples (plošče) — 17.30 Zborovsko petia — 19.25- Koncert gruškega mestnega ork »stra.
—	20 "0 Zvočna igra — 21 40: Koncert ne dveh klavir ih. — 22.20: Orkestralni končen po žeUnh — Berlin 19.10: Uverture in valčki. — 20: Koncert vojaške sodl.e — 21: L?bka glasba s plo^č. - 22.30 Nočni koncert. - München 1910: Skladbe po žetjah
—	20: Najboljše oleine kapele igraio. — 21 20: Beethoven: Kla v reki konceri v G-du-ru - 22.30- Kakor Berlin - Stiureart
19	1.5: Vedira alasba za d?!oi»ust. - 2115: Orkestralni koncert. — 22 30: Klavirske rkladbe. - 23: Kakor Berlin. — 24: Wagner jev koncert.
Torek. 8 marra
Ljubljana 11: tk)lska ura Pisava noi Po Kristusovem rojstvu. Predavanje ilustrirano pri klavirju (dr Jos. Cerni). — 12: I» zvočnih tilmov (plošče). — 13 Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — !4 : Napovedi. — 18: Pevski zbor mestne ženske realne gimnazije — 18.40: Racionalizem in judov-tvo (g Fr Terseglav).
—	19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura.
—	19.30- Zabavni zvočni tednik. — 20: Koncert Radiiekega orkestra. - 20 50: Zbor praških uči eljev (plo<če). — 21: II. ura češke mo^me klavirske glasbe (prof Pavel Šivic). - 22: Napovedi, poročila. - 22.15: Za razvedrilo igra Rad'Jski orkester.
Beograd 17.15: Pevski in klavirski koncert. — 17.50: Orkester. — 20- Pevska ura.
—	20.30: Simfonični koncert - 22.30: Lahka in plesna muzika — Zagret» 17.15: Koncert godbe na pihala. — 20: Mozartove komorne skladbe — 20.30 Kon< ert orkestra in solistov — 21 ?0: Zborov-ko petje — 22.20: Plesna muzika. - Praga 19 15: Lahka glasba. — 20.10: Koncert orkestra in «listov — 20.40: Zvočna igra. — 21.10: Skladbe za violino in orkester. — 22.15: Plošče. — Varšava 19.30: Nove poljske pesmi. — 20 Pester glasten i špored. — 21: Simfonični koncert. — 22.20: Ple6. — Dunaj 10.50 Koncertna ura. — 12: Lahka godba. — 15.15: Stara francoska in italijanska ffla«ba. — 16 05: Koncert orkestra — 17.30: Kompozicijska ura. — 10 40: Tenor nad orkestrom. — 20 45- Plošče - 22.30: Plesna muzika. — Berlir 19 10: Ves»1e skladbe. - 20: Pester sPored — 22 30: Lahka in nlema muzika ir Hamburga — T nphen 19'0 PtoSče - 1940 AmpfÄk* kronika - 21: Komorni orkester. — 22 20: Ples - Stuttgart 19 15: Humor v tonih — 20: h vojaškega Življenja. — 21 : Orkestralni koncert. » 22.85: Lahka glasba B pk*&
Hrallestvo mode
Pomlad j« prtd durmi ln ni je ženske,
Iti ne bi hotela dočakati cvetoče letne dobe v sveži, pc možnosti novi obleki. Toda motnost nove obleke ni vsem tako zgodaj riana; dostikrat je treba počakati, da se letni proračun opomore od izdatkov za jamsko garderobo preden se prične misliti na kaj drugega Pomlad pa ne vpraša za račune. V zraku jo čutite kako prihaja, ne meneč se za koledar m za snežne ovire v vedno toplejšem soncu jo slutite in seveda jo oznanjajo tudi modni časopisi, ki kar prekipevajo pomladnih modelov Kako bi mogie torej še nadalje ostati v stari zim-eki obleki, ko se vse okoli vas prenavlja?
Tu pomaga nekaj iznajdljivosti. Zakaj |--a ne bi obleke, ki ste jo pozimi rade nò-elle. izpremenile v pravo pomladno obleko? Proč z dolgimi rokavi, z visokim in tesnim vratnim izrezom in s temnim pasom v barvi obleke! Vratni izrez okrasite s svetlo, prijazno garnituro iz plkéja. or-^.-andija ali tafta v beli ali lepi, pastelni
Kariraste Jopice
barvi, v život obleke spredaj všijte vložek, ki ga lahko zamenjate sedaj kratke rokave pa opremite s svetlimi manšeti. Saj je to vse tako enostavno in vendar v tako
tCLJTNA KONFEKCIJA
7ila*tl&> maribor prinaša vedno aajnovejše !
Že sedaj vse kaže na to. da bo letošnja pomladna mo-ia posebno cenila kontraste barv Ln tvori v in razne originalne sestave enobarvnega in vzorčastega biaga. Izmed vzorčastih tvoriv pa opažamo največ karirastega olaga ki rabi med! za razne moderne jopice, paletoje in kepe v zvezi z gladkimi krili. Posebno priljunijene so kariraste jopice, ki skupaj z enobarvnim krilom tvorijo najbolj elegantne in mladostne športne kostume. Najbolj značilne za to novo modo so dokaj dolge, ozko krojene jopice v klasičnem, moškem slogu m pa ravne nekoliko ohiapne jopice, ki posnemajo obliko malega paletoja.
prenovljeni obleki nihče več ne spozna vaše stare zimske obleke, ki vam bo izvrstno rabila, dokler se ne odločite za novo iz svetlega, pomladnega blaga.
Obleke, ki jih naša skica predočuje, sledijo v kroju vsem tipičnim oblikam letoš-
■'Ä.&JUS',*. fr* -»m-pn+^ fiHi	tbnčt
nje zimske sezone, ki bodo tudi pomladi
ostale veljavne. Gotovo Imate tudi vi v svoji omari takšno ali podobno obleko, ki jo sedaj nameravate osvežiti. Upamo, da najdete na naši skici nekaj idej, ki vam pridejo prav,
Zimska princesna obleka je bila zapeta tesno ob vratu, morda je bil život zgoraj zaključen z lahno prepenjavo ali tesnim, pokončnim ovratnikom. Takšno, ob telesu krojeno princesno obleko boste nosile tudi spomladi, vendar z bolj odprtim izrezom, ki ga obdaja svetel ovratnik. Staro princesno obleko popolnoma spremenite, če izpopolnite ovratnik še z koničastim vložkom is enakega tvoriva, kl je po sredi prešit z okroglimi gumbki. Skrajšane rokave pa osv-ežite s polovičnimi manšeti (1. skica)
Postrani zapeto, plaščno obleko, prav tako prenov te z nabranim, belim vložkom ki ga vstavite v štirikotni izrez in zaključite z maio, belo pentljo. Pri plaščni obleki
Vsak
nimfi toliko ipnarfa.
-fa more no!«vari v kopališč«
Toda vsakdo
bf mor-ji riatl za /dravfe letno 100—i nO dinarjev fn niti mfHft dni mesto druge vode
RADENSKI Z D fi A VILKI VRELEC onega z rdečimi srci.
Prenovimo zimsko obleko s svetlim okrasjem!
ostanejo rokavi lahko dolgi, na roba pa Jih
opremite a kratkimi, belimi vložki ki posnemajo obliko moških manšet (2. skica).
Ali ae spominjate na »mornarske«, te-mnomodre pentlje, ki ste jih kot deklice nosile na svojih mornariških oblekcah ? Nekakšen kompromis med mornarsko pentljo in ftiroko kravato Je bela pentlja tz svilenega pikéja, ki izhaja izpod dečjega ovratnika temnomodre obleke. Ovratnik je dvojno prešit, prav tako štrleči manšeti na kratkih rokavih. Dokaj Uroki pas je lz belega usnja (3. skica).
Preprosto, črno obleko osvežimo z belim, pokončnim ovratnkom in dvojno, ozko progo lz belega pikéja, Id jo navpično privijemo po sredi života. Mali žepek pa opremimo z belim robčkom (4. skica).
Zimski svileni obleki od režemo rokave in poglobimo koničasti vratni izrez, ki ga izpolnimo s prekrižanlm vložkom lz pastelno barvnega žoržeta. Vložek zapenjajo tri male pentlje (zadnja skica).
Redna stolica
BABYMIRA krema
se uspešno uporablja zoper spuSčaje, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih. Naglo sufi od znoja ali mokrenja opaljeno alf
odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah po ceni din 10.—<
za Škatlico.
mir-
OfUt rt«. S Br. «14* 4»« M. XII. »«A
Zdravniška
posvetovalnica
Marlbon Opisana bolezen n! ah-olutiia, temveč samo relativna zapreka v pogledu možnosti zanositve. Zato je povsem verjetno, Ja ste sedaj nos^čti. To domneva opiram na - ejetvo, da je izostalo dosedaj sicer redno mesečno perilo. Vsi drugi znaki (slabost, bruhanje) ud ravno treba, da »o prisotni. Nekatere ženske trpe v tem poJe<lu več, druge manj. Kur se tiče nadaljnjega postopanja mislim, da lahko vsaj z» par mesecev ostanete pri starem. Gotova mera opreznosti je potrei ma samo v pogledu kopeli Voia sme biti samo mlačna.
Iskren: Fz vašega dopisa sklepam, da ste ee pred leti zdravili brez kontrole zlravn-ka, od nos no, da ^e tifile zadostno a'ravili. To. kar opaže te sedaj, je kronična oblika bolezni, ki zahteva zdravljenja po zdravniku specialistu, odnosno a >a vi jen je v bolnici. Nevarnosti za živ'jen ie seveda ri. Kir se tiče prenosa m okolico je stvar sledeča. Najbolj verjetno je. da se je partner že pred leti tudi okužil in da ima tudi on kronično obliko t« bolezni. Zdravljenje samo enega bi bilo 6ivo a ikuorno, ker je možna vedno infekcija na novo. Za to tudi r.e gre Puč p?, lahko nas'opijo pri vas motnje pri ir.l če-vanju vode. ki so lahko zelo nevarne in zato vam svetujem, da greefe k zdravniku, da ves pregiala, oinosno zdravi, 5C bo potrebno.
0. H. B.: Vaši podatki so preveč pomanjkljivi, da bi mogel kaj odgovoriti. Javite se prrs'm, z obširnejšim p's inoro Pop:šit« malo bolj obzirno težave in pa bole ni. ki ste jih do^daj preboleli.
J. N. A.: B'ed: V pismu pravite, da se počutite ve no slabše. ne poveste pi nič v čem olstoji to poslabšanje. Tako «e raha-fam v zadregi, ker varn ng norem t/očno odgovoriti. Samo na splošno lahko rečem da je omenjena bol ev en ozdr»; vliiva. Javite s>e ponovno z oi širnej im pismom!
R. J. M.: Vzrok vasara nera/položenja je na dlani. Tako naporno, nepretrgano lo. brez vsakega 'lorpusta. moro sčasoma uničiti veaketra. àe tako zdravega Čoveka Svetujem nujno, da si privoščite ma'o <v]-diha. Če vam ai mogoče- nastopiti doljš ga dopusta, uredite vso 6'var tako, da gres'e večkrat vsaj po par 'ini na di-pret. Bo jJe ie namreč nekaj, kot nič. Dobro bi rudi bilo. 'ia zmanjšate število cigaret, v6aj za en) tretjino. Na vprašanje, koliko časa boste mogli še vzdržati, je težko odgovoriti Xa vsak način ne 6ine>te prenapenjati svojh moči. če nočete, da popolnoma obnemoretc!
T. K. Ljubljana: Naj1 o'j enostavno bi bilo. opìs.mo bu'o opera.tivmim potom odstraniti. D.im-ča zdravila 6o v vašem primeru brezuspešna.
M. V. Vrhnika? Poiav, ki ga onažite. ni Ae sedanti razlog, da i i b lo trobil mi liti na nosečnost, zlasti ker je bilo pe 'ilo v ■edu Vendar vam zara li sVnn^osti svetujem. da greste še k zdravniku, da vas točneje pregio a.
B. S. L.: Z ozirom na razna d^'vn, ki mi j.ih opisuje'e. m s!im da je vzrok vašemu neb«t.,ifku ncndofftno de'ovanìe gotove vre'e Zlez. Svetujem vam. da greste k '.dravniku da vam predi i še zd:a\ila
Ista; Zli se mi da hranite otroka pr^po-•jos'o. No 3 ure bi popo'noma zado tovaln.
Reza: Povsem ny»žno je. da s > neugodni oojavi. ki jih »pisuete vs ,j > ek-roa posledica ozebline, deloma so to pojavi ž:včnoga izvora Prip-vočnm. da ij.m!vafe obraz izmenično z zelo tonlo rn ze'o hladni vodo. S fem bos-e solvili krvotok zopet v normalen ti,r. kar ie pri vas spdai o1-varjeno. Ravnotako bi bi'a na m^s'u mas žn.
HAU
Protektorat nad proslavo 25-letniee Ljubljanskega šahovskega kluba »o prevzeli gg. Ste van Oirič, predsednik Naro* ne skupščine rc predsednik Ju£. šahovskega saveza. b. o dravske banovine dr. M. Natlačen in Ijub-Ijai.ski župan J. A le^ič.
Začetek mednarodnega tnojetrekeg« turnirja v Ljuf ljani je dokončno do!oče>n za ponedeljek, 11. aprila Turnir bo zaključen 27 ali 28. aprila z družabno prireditvijo. — I/nted inozemcev, ki prejmejo vabila za turnir, sta doslej sigurna udeleženca Fol-tvs ter mladi. 21 letni madža:*k: prvak Šz:u l»o. ki ga je za turnir nominirala madžarska ftaho\aka zveza S žabo je že trikrat zapo-rodoma osvojil mai «ansko prvetwvo in je imel odlične uspehe tudi ne olimpijadi v >fflnchenu in Stockholms Trenutno je bre? dvoma najbolj-ši madžarski mojster. — Ol povedala sta ui cicžbo Eliskaso* in Cas aldi, ker igrata o veliki noči na turnirju v M:la-nu, zo katerega sta že preje pre;ela vabila. Mcs'o njiju bo kot ?"stopnik Pf>!:ske vabljen velemojster dr. Tartakower. rairlje še StaliIbeng ali K. Richter. — Sedaj so določeni rud" re ''omači udeleženci turnrja. Kot osem naj oljših ju gosi u venskih mojstrov «o rwn-abljeni: dr. Vidmar. Pire. Kostid. dr. T: ifunov:č, dr. .Astolo;. T5rfider Tot in Ne-deljkovič. Vabilo ie prejel tudi ve'e "ojs'er Vladimir Vnkovič iz Zagreba, pa :e žal sporočil. da ?e turnirja ne utegne ud Jež iti. — Kot domači zastopniki bodo igrali V-: nacionalna mo:stno M. Vidmar ji*n. in Pr-in-falk ter naj močnejSa ljubljanska amaterja Furlani in ŠorLL
0 lepih ženah
Lepe žene so v vseh časih občudovali — a so se jih tudi bali. že Aleksander Veliki, ki si je osvojil celo svetovno kraljestvo, je pozdravil hčeri perziškega kralja, ki so prišle v njegove roke. s pobešenimi očmi. Dejal je, da prinašu ženska lepota tistim, ki jo gledajo, samo škodo. On sam se je bal, da bi ga pogled na mične device spravil od naloge, ki si jo je bil zastavil.
Veliki atenski državnik Perikles se je strastno zaljubil v lepo Aspazijo. Modrijan Anaksagoras ga je hotel tega ozdrsviti. Menil je. da je Helenina lepota povzročila propast ponosne Troje. Perikles je odvrnil: »Ali je moja krivda, da so bogovi lepoti dali večjo moč nego modrosti?«
Ženske lepote se 1e bal tudi prerok Mohamed. O njem poročajo, da ni hotel nikoli v staro kraljevsko mesto širas katerega ženske so slovele po posebni lepoti. Bal se je. da bi ga pogled nanje zmedel in da bi izgubil naradiž Nu kot enega prav posebnih užitkov paradiža si je utemeljitelj 'slama Izmislil lepe ženske.
Za najlepšo žensko vseh časov je veljala kraljica Margareta Navarska Njene lepote se je bal celo takšen iunak. kakršen je bii don Juan d'Austria sin cesarla Karla V. in zmagovalec pri Lepantu. Ko je kraljico prvič srečal, je baje vzkliknil: sCenrav je ta kraljpv«ka lepota bolj božanskega nego človeškega Izvora, bo ljudem vendale bolj v propast nego v odrešenje.«
Prav i io tudi. da je neki tuji poslanik, ko je prvič videl lepo kraljico, dejal, da bi ne hotel po tej lepoti ničesar drugega več videti in da bi najraiši storil kakor mnogi orientale!, ki so vir'eli prerokov grob. »In kn-i delaio ti?« je vnrRšala krallica. — »0<*i s! dado z žarečlm železom iz^eati. ker lepšega na svetu vendar ne morejo več videti ln tudi nočejo.«
Po 1 stoletja že delufe CM D, darujmo še za poi stoletja!
Vino, ženska, petfe
»Ljubm vino, žensko in petje.'« je dejal neki materialst in je bi: dobre volje. Toda njegov konec ni bil take dober.
»Ljubim vino.« je dejal ideolog, »ker potrebujem pobude.« Bil je politik, ženska ga je dolgočasila, tako tu<li petje. Dob 1 je strašno rdeč nos in ni učakal srtaroeti.
»Ljubim petje,« je dejal idealist, kajti zaljubljen je bil v svoj lepi g las in je stremel za slavo. Svoj glas je zgubil in postal je melanholik.
»Ljubim neko žensko,« Je dejal neiki mošlti. Vina so ga odvadili, petje je minilo samo od sebe. Toda njegova starost je bila srečna.
Pamagaf svojemu fellinSemn!
Andrej Galjuškin se je prizibal domov ž.cane volje Pred dvema urama jt praznoval svojo zaroko z Dunjc, ki se mu je zdela imenitna deklica! Srečni dogodek je zaključil s petimi šilcarni vodke. Ah pa jih je bilo šest namesto pet?
Pred stopniščem se je Galjuškin ustavil. Sredi stopnic je namreč stal moški in si je dajal opravka z ogromnih zabojem. Z njim ni mogel naprej ne nazaj. Blaženi zaročenec ni mogei prenesti tega pogleda.
»Prijatelj! Prijateljček!« je zavpil v navalu toplote Ln človekoljubja, ko mu je srce prekipevalo od ljubezni do vseh ljudi. »Kaj bi se trudil in mučil sam, ko sem tudi jaz tukaj da ti pomagam!«
Možakar je naslonil za trenutek zaboj na stopnico in se je ljubeznivo ozrl po Ga-Ijuškinu. »Hvala za ponudbo, bratec!« je rekel »Dozdaj sem takšno reč še vedno sam opravil, zato upam, da ji bom tudi sedaj kos! Seveda, težak pa je le ta zaboj, tega nič ne tajim!«
s-Kar je težko enemu samemu, je dvema lahko!« je modroval Galjuškin ki se je v mislih zopet spomnil na Dunjo.
»Nu, če je tako, pa pomagaj! je dejal nosač »Le primi — Bog nama pomozi!«
Prijela sta zaboj. Nosač je dvignil tovor z vso svojo močjo na svoji strani Galjuškin je prijel na nasprotnem koncu Nekaj časa sta tako kolebala sem in tja ter sta naposled našla ravnotpžle. Toda zaboj je bil težak postaial je vprfno t.pžl S'edniič sta prišla do tega, da sta se nekoliko razgibala.
»Ho — ruk!« je pritiskal nosač,
JHo — ruk!« je pritegnil Galjuškin.
Oba sta se upirala v zaboj z vsemi silami, toda čudno! Zaboj se ni hotel premakniti z mesta. Bila je podoba, da 3e je njegova teža Dostoterila, kajti dokler je nosač sam dv gal zaboj, se mu ni zdel tako strašno težek kakor zdaj.
»Ruk-ho!« je zdaj izdavil nosač in skušal odnesti zaboj kolikor se je dalo.
»Ruk-ho!« je ponovil Galjuškin, ki je občutil silno težo. Misli! pa si je pri tem: »Prekleto, pri zaroki prej-le je bilo prijetnejše ... « Kljub temu pa ni hotel odnehat1, saj se je sam ponudil nosaču v pomoč. Kaj se bo možakar trudil sam ko mu lahko pomaga! človek mora pomagati svojemu bližnjemu, ne sme ga nikoli pustiti na cedilu!...
In potem je prišel trenutek, ko se je zdelo, da se bo stvar uredila. Ampak tisti trenutek je bil zelo kratek. Kajti kmalu nato sta čutila oba moža, kako jima odjenjujejo moči. Kakor da 1u je premagala skrivnostna sila, sta odložila zaboj na stopnice. Potem sta se zazrla eden v drugega in sta zmaiala z glavama.
Galjuškin je izvlekel robec iz žepa ln si je z njim posušil potno čelo. Nosač pa je vzel cigareto iz ž»na ln si jo je prižgal, da bi se maio oddahnil.
»Državljan zdi se ml. da sp tu nekaj ne viema.« je naposled lziav'1 Galjuškin »Morebiti ne pr'^rnavo nr^v tovora? Zdi se mi, da ne bova 2 njim nikoli prišla aa vrh!«
Nosaču je pri zadnji besedi padla cigareta iz ust. široko je zazijal in počasi rekel:
»Na vrh praviš?«
In potem, ko ga je oblila rdečica do ušes, je pristavil:
»Saj jaz hočem spraviti zaboj dol, ne pa gor. tepec!«
Svetila
Nekoč so bile sveča, srve^iUka in žarnica. Vse tri so bile v isti sebi n so se često pogovarjale med seboj. Njih pomeniti pa niso bili nikoli m rni, sosede so s^. pogosto prepirale med seboj. In b'la Di prav gotovo nastala nesre<ia, če bi bila mogla sveča stopiti iz svečnka ali če hi se utegnila petrolejka izmotati iz svojega oklepa, ali pa če bi se bila žarnica odvila s stropa in padla na petrolejsko svečo. To se ni moglo zgoditi in pn>v to je b la sreča za svečo, petrolejko in žarnico, ki niso ena drugi privoščile dobre besede.
»Jaz sem najimenitnejša med vsemi tremi« Je dejala sveča in se ponosno vzravnala. »Lahko povera, da sem svetila princesam. ko Se ni bilo na svetu tebe, petrolejka, niti tebe, žarnica!«
»Oh.« je dejala petrolejka, »nikar se toliko ne hvalisaj 9 svojim p'ajnenčkom ! šestkrat ga zasenčim, kadar me prižgo. In poleg tega sem takšne vrste, da gorim delj od tebe ...«
»Ne bodita nu smerni«, se je z»daj oglasila žarnica na stropu, »ali vesta kaj sem jaz? Obe ste ničevnd proti meni; Jaz seen Todema in sveUm aa «to sveč!«
V tem trenutku je stopil v temno sobo moàki. Prižgal je elektiično žarnico in de-Jal, obrnjen proti vratom:
»Pridi draga, zdaj ko sva zopet doma, t i.očem pokazati slikie. Sci jUh hranim tukaj že izza otrcékih let...«
»Prosim«, je dahni) plah ženski glas in električna svetloba je oblila obraz lepe mlade dame.
Moški je stopil k omari tn prinesel iz
nje veliko škatljo. Sedia sta k mizä in brskala po starinah- Pri tem sta časih veselo vzklikala in obnavljala srečne spomine .
»škoda samo«, je dejala čez čas ženska, »da električna svetilka tako bije v oči!«
»Saj imaš prav«. Je pritrdil moüki m ugasnil svetlko ter prižgal staro petrolejko, ki je svetila že njegovi stari materi.
»Tako, vidiš,« Je dejala ženska, »zdaj je mnogo intimnejše!«
»Ce pa želiš,« je dejal moški kima Ki nato, »pržgean svečo. Stara vožčenka ima še mnogo finejšj svit od petrolejke. Ob takšnem svitu se človek rad zataplja v minule dni.. «
Pnvil je stenj ln prižgal svečo, ki Jo Je moral pomaknit čisto v bližino škatle s starimi slikami in spomini, da sta lahko razločila predmete.
Zdaj so šle iz ženskih rok v moške ta narobe vse sike ln beseda Jt postajala od trenutka do trenutka tišja. .. Nazadnje sta oba dvignila glave In si pogledala v oči .. In potem se je ženska nnsloro'la s komolcem na mizo ia Je potihoma utrnila svečo.
Vrtnica Beatrika
Holandski gojitelji cvetlic so v zadnjih mesecih vzgpojiii posebno krasno vrte,oo, ki so Jo hoteli posvet ti svoji kraljevski rodbini. To je kakcw sneg bela vrtnica, Id zbuja občudovanje vsakega prijatelja cvetlic.
Pred kratkim je prišlo odposlanstvo vrtnarjev v grad Soestdijk in Je p ros lo, di bi smelo novo vrtmico imenovati po hčerki bolandsfke presto'omaslednice. Prestolona-slednici so izročil košaro novih vrtnic. Princesa Julijana je bila zelo vesela in jo njihovi želji seveda ustregla. Tako se morda najlepša med belim vrtnicami imenuje sedaj »Beatrika«.
Plinska zaščita tudi za kokoši
Z nemajhnim začudenjem Je te dni polkovnik W. Garforth z oddelka za zaščito proti zračnim napadom v angle?kt m notranjem ministrstvu, prebral pismo neke »bojazljive kmetice«, kakor se je sama imenovala in ki je minstistvo vprašala, na kakšen način in za kakšno ceno bi Lahko dobila plinske maske — za svoje kokoši. Pisala je, da je lastnica ctragocen h or-pmgtonskih kokoši, ki bi jih hotela obvarovati posledic kakšnega zračnega riarda. Polkovnik Garforth je moral odgovoriti, da takšnih mask pač še ni, da bo pa Industrija, ki izde'uje plinske nraske gotovo storila vse. da bo mogla zadovoljiti ubogo ženico, ki se bodoče vojne tako boj».
Križanka št. 15
Besede ponn-iujo:
Vodoravno: l. gora v naših alpah znana po svoji flori, 7. ael glave, 9. kazalni zaimek, 11. ostrina. 12. kemični znak za barij, 13. žensko ime. 15. začimba, 16. sund-ski otok, 18. holanciski kolonisti iz 17. stoletja v južni Afriki, 19. pritok Donave ob bolgarski meji, 20. vstaja, 22. kitajsko bilo (zvonilo), 24. veznik. 26. bolečina, 27. skrajni del zemlje, 28. suženj 30 kratic} za hitlerski jurišni odred, 31 najvišji moški glas, 33. izumrli pomorski semitski narod.
Navpično: 1. velelnik glagola brati in pričetek dneva, 2. medmet, 3. finsko mesto, 4. zemlja, 5. vojna (srbohivatsko), 6 kratica za nebesno stran, 8. najbolj pisani del »Jutra«. 10. osebni zaimek, 12. iglavec 14. pisatelj. 15. spopad (srbohr-vatsko), 17. afriško visočje. 18. nadnaravno bitje, 21. števnik, 23. del obraza, 25. reka v Mandžuriji, 28. slovenske ime za nemško reko, 2S. gora pri Poljčanah, 31. osebni zaimek, 32. egiptsko božanstvo.
Rešitev križanke št. i3
Vodoravno: 1. Župančič, 8. Irun, 9. ari, 10. Lari. 11. sak, 12 anal, 13. ona, 14. ni, 15. od, 17 itd., 20. som. 22. sta. 23. tla 25. t. m., 26. mu, 28. tri, 30. imej, 32. Ftab, 33. Rona, 34. ano 35. Iran 36. keramika.
Navpično: 1. Žilavost, 2. Uran. 3. puran, 4. anilin, 5. časopis, 6. Iran, 7. čica, 16. dol, 18. ttt, 19. Damijana 21. Maribor. 24. umirim, 27. umori, 28. trak, 29. rane, 3L enak.
Hudobni Marec
Marec je bi, tako pripoveduje staro izročilo, nezakonski otrok in je dela) svoji materi velike težave že ko je prišel na svet, je Imel čudovito sposotaost. da se Je z enim očesom smejal, z drugim pa jokal. Ko mu je mati dala leve prsi, je zavpita. od bolečine: »Jo j, pre Jo j! Saj mi bo od tebe zmrznilo mleko v prsih in kri v žilah!« Marec je potem jokal m prosil mater. naj mu da. pit iz drugega poliča.
Komaj je mati to storila, je zopet zastokala: »Marček, saj bom zgorela od ognja ...« In Je ctrofita odstavila ter ga položila v zibelko
Cez nekaj dni Je prosila svojega sinčka: »Marček, usmili se me ln naprav lepo vreme, da bom lahko posušila plenice!«
Marec Je napravil lepo vreme Sonce je posijalo na zemljo, da so dTevesa vidoma zelenela. Klice so povsod izbijale iz tal. Mat Je bila vesela in naložila domače živali v košaro ter jil nesla lz hiše ven. Nato je prosila sina za maio vode, da bi se živali umile io očist le.
Marec se Je ledaj rarbudfl. Prignal Je na nebo silne kope oblakov, da se je obzorje zastrlo do kraja Začelo je najprej deževati, potem so padala izpod neba debela zrna. Nebo se je stemnilo, iz oblakov se Je vi k) kakor da so se odprle večne zatvornice. Reke na zemlji so naraščale. uničile zelenje, košaro z domarmi živalmi ki so prosile vode. da bi se umile akopale pa so brzice odnesle do strugi rene v morje, kjer je vae skuhaj utoni-
%
Večni problem zakona
Zakon, ki v njem vlada ženska volja, ni nikoli srečen
Ameriška leteča trdnjava
Neki novinar, ki Je pred nekoliko dnevi obiskal slovitega francoskega p'satelja Andreja Mauroisa, mu je zastavil vprašanje. kateri problem se mu vidi ta čas za literarno ustvarjanje najvažnejši.
»To je večni problem o skrivnosti,
kako se dva člove ka najdeta
hi kako si urejata skupno življenje,« je odgovoril pisatelj, ki pravi nadalje, da bo idealna zakonska dvojica ostala vedno tista, ki si bo znala vse življenje ohraniti srečo v svojem zakonu. La Rochefoucauld je bi mnenja, da takšnega idealnega zakona ni. Toda zgodovina nas uči, da se je veliki
francoski filozof zmotil.
Slavni francoski učenjak Berthelot se je zastrupil nekoliko dni po smrti svoje žene, in isto je storila žena ministra Semtoa-ta po smrti svojega moža. Oba nista mogla prenesti ločitve od zakonskega druga. Na Angleškem srečujemo najsrečnejše zakone v kraljevi rodbni. Za vzgled ne veljata tu samo kraljica Viktorija in nje mož, temveč tudi kralj Jurij V. in kraljica Mary.
Veliki politik Disraeli je dejal: »Po dobroti moje žene je bilo moje življenje
en sam niz srečnih let
Trideset let sva bila poročena ln ne spominjam se niti enega dneva, da bi se bila najina sreča kako skalila «
Toda ta.;šno popolno srečo bi našli Se
dosti 6ešče med neznanimi ljudmi. Začenja se vedno z veliko ljubeznijo, ki se sčasoma
spreminja v prijateljstvo,
nežnost in zaupanje. Ta razvoj je tudi
pravilen, kajti telesna ljubezen se ohrani le v zelo redkih primerih vse življenje.
Ne dovršena lepota, pač pa neka dra-žest je potrebna, da se rodi takšno nagnjenje Zakonska sreča temelji pred vsem v začetkih medsebojne Ljubezni. Mogoči so tudi srečni zakoni na podlagi razuma, toda ti postajajo čedalje bolj rediki. Mnoge ženske, ki jih je okolica označevala za grde, so imele
pri moških največji uspeh.
ženska zahteva od moškega pred vsem moči. Ta moč je nekoč čuvala družino. Danes gre bolj za moralno slo. A tudi najmočnejši mož ima trenutke slabosti. To so trenutki, ki dajejo ženski odločilno ulogo. kajti njena nežnost in umevanje morata moža spraviti preko tega položaja. Takšna pomoč pa mora ostati nev:d-na, ka„ti zakon, v katerem vlada ženska volja, ni nikoli srečen.
Nel-oglbno je, da nastanejo tudi v najsrečnejšem zakonu
različna mnenja,
n. pr. o izberi prijateljev, vzgoji otrok ali načinih zabave Takšne stvari je treba premagati s smehom. Samo v ozračju ve-
selja ostane zakon lahko trajno sreöeai. V
idealnem zakonu so uloge razdeljene vedno tako-le: »vojno ministrstvo« in zunanje zadeve vodi mož, notranje zadeve m vzgojo mladine pa žena Gospodinjstvo pripada vedno ženski, ki mora dajati mo&u
dom po njegovem okusu.
Težka Je ta naloga šele tedaj, če Je tudi žena v poklicnem življenju. Tedaj mora mož najti tisto mero potrpežlj vosti, ki Je spet del humorja, brez katerega se dva človeka nikoli ne moreta prenašati.
Kar se tiče vprašanja, da-Ii je v zakonu potrebna neka mera koketerije ln cia-11 morata mož in žena skušati, da bi zbujala
medsebojno ljubosumnost,
jte odgovor odvisen od narave ljudi. Nekateri iščejo sreče v miru ln zaupanju, drugi pa bi se v mirni sreči dolgočasili. V vsakem primeru pa je koketerija vedno nevaren strup ki ga je treba odmerjati s skrajno previdnostjo. Ali naj zakonca živita sama ali v družb'? V začetku zakona mož in žena pač vedno iščeta samote zase, pozneje pa je
preveč osamljenosti nevarnost.
V navadnem zakonu je celo potrebno, da si zakonca od časa do časa dasta nekaj »dopusta«. Da-li je to potrebno tudi v idealnem zakonu, na to vprašanje, pa je težko odgovoriti.«
eine bombe
Napolnjene niso z dinamitom, temveč s semeni
Nad otokom Kauoi. 80 morskih milj seve-rozopadno od Honoluluja, grmijo bombniki ameriškega zračnega vojnega brodovja in epiiščaio svoje izstrelke v pravilnih presledkih na strma pobočja in v globoko zarezane doline golega otoka. Toda ta bombe ne prinašajo smrti in uničenja, temveč življenje. Najolniene niso namreč z dinamitom, temveč e semeni.
Ko udarijo na tla in se razpočijo, raztresajo to seme na vse strani in v dvajsetih lelih Lodo iz tega semena, kakor upajo, na sedaj golem otoku vzrasli gozdovi železovca in koj. Havajske vojaške oblasti že devet let prakticiraio ta način pogozdovanja in so dosegle z njim ž? lepe uspehe Posebno pripraven je za težko dostopna gorska ozemlja.
Večno mladostne plesalke — Ustvarjanje glasbenikov
v poznejših letih
V Londonu so proslavili pred kratkim 60 letnicG pler-aike Adelene Gnee-Isittove, ki ;o poznajo po vseh celinah. Ta jubilej je zani miv ne samo zavoljo tegia, ker je tu neka plesalka brez nadaljnjega priznala svojo pra vo starost, temveč tudi zavoljo lega. ker nikakor ne živi življenja kaKäne stare dame. Kakor pred štiridesetimi leti stoji na deskah. ki pomenijo svet in za umetnost njenih nos b: jo lahko zavidale 20-letnice.
Napačno je naziranje, da mora biti starost brezjogojno zvezana s popuščanjem te-letne in duševne prožnosti. Tudi dve drugi
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Po poroki je vprašala mlada žena mater: »Ali sem bila videt zelo nervozna?« — »Spočetka že, ko je pa tvoj mož dejal da. si se vidno pomirila.«
Mladi mož je nekoliko dni po poroki pohvalil svojo mlado ženo, da Je b la pred poroko nedolžna in stanovitna. »Storila si prav,« je dejal, »kajti če bi se mi bila vdala, bi te pustil obešat5.«
»Da, da,« je odgovorila žena, »to se mi je že e nitrat zgodilo, zato sem si prisegla, da ne bo naslednji pri meni ničesar dosegel.«
3£ui>etUio mito, teo domače, ofouciiofio m i fo!
slavni plesalki, Mistinguettova in Ana Pav lova s>a se malo brigali za »starostne ;iadlo ge«. Mislinguettova nastopa s» danes in iz poročil pariških časnikov bi bilo sklepati, da se mora še vedno otresati vsiljivih in strastnih oboževalcev.
V glasbi ni nič drugače. Nešteti veliki glasbeniki eo svoja najbolj zrela dela ustva rili v starosti, v kateri so bili drugi že inno go let v seznamu upokojencev. Pomislimo samo na Bacha, Liszta, Wagnerja, Richarda Straussa. Lisztova klavirska igra ni v njegovih sedemdesetih letih izgubila ša nič svojega starega ognja in virtuoznosti.
Tudi med živečimi virtuozi jih je mnogo, kj eo šesto in sedmo desetletje že prekoračili. ne da bi bilo to na njihovi igri opaziti. V takšnih ljudeh je pač jedro, ki jih sili do neutrudnega dela do konca življenja. Starosti ne občutijo, njih zdravje in odpornost sta večinoma vzorna. Seveda ni vsakogar stvar, da bi še po svojem 60., 65 letu delal kakor v mladosti. V splošnem velja pravilo, da si v siteresti odpočij vsakdo, ki je vse življenje vršil svojo dolznosl le pa tudi premnogo iziiem. ki nam kažejo, da so izredna dela mogoča tudi v visoki starosti.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Prosim, kaj «tate rajši, klasike ali de-tektvske romane?«
»Da ne bo krivice enemu ne drugemu, dajte mi rajši klasičen detektivski roman!«
»Draga moja, zdaj vendar ne bova Se vstala, saj morava plačati za vsako posteljo petdeset din!«	(»Delling«)
Film o Verdiju
PaTi&ki »Temps« poroča, da pripravljajo v Ital Ji velik film, v katerem bo igral glavno vlogo skladatelj Giuseppe Verdi. Besedilo za film je napisal Lucio d'Ambra Na platnu bodo prikazane tri najvažnejše dobe Verdijevega ustvarjalnega dela, etape od Nabucca preko Traviate, Tru-| badurja in Rigoletta do Ade. Vlogo Verdija bo igral Fococ Giachettl. V filmu nastopijo tudi: Cavour, Manzoni, Verdijeva mati, grof ca Maffei, Victor Hugo, Balzac in Aleksander Dumas.
ieračica s trem! Miami
Proces na Dunaju — Prosjačila je hrano in denar
Na Dunaju se je morala zagovarjati pred ssxln ki neka Ana Karaskova, ki je imela z oblastmi že precej opravka.
Obtožnica je ugotovila, da je Karaskova žena nekega upokojenega nadzornika cestnih železnic, ki prejema mesečno pokojnino 230 šilingov. Zakonca imata tri
Smuk se poslavlja
hiše ln žena ima še drugo znatno imetje, tako hranilno knjižico z vsoto 10.300 ši-1 ngov, za 8000 šilingov dragocenosti in končno luksuzni avto, ki ga je predlansko leto dobila za svoj dotedanji osebni avto in za doplačilo 8300 šilingov. Ko se je pred nedavnim poročil nje nezakonski sin, mu je darovala celo posestvo s nišo.
Navzlic temu, da je torej bogata, je prihajala vsak t ed an dvakrat v slabi oblekd v neko dunajsko restavracijo in pripovedovala, da je vojna vdova, ki mora skrbeti za svojega pri neki železniški nesreči baje pohabljenega sina in še za petorico njegovih otrok. Tako si je beračila denar, živila in obleko in to je trajalo deset let. Sama lastnica restavracije ji Je v tem času dala okrog 300 šilingov v gotovini
V zadnjih štirih letih je požrešna sle-parka na podoben način obiskovala tud; neko trgovko, ki ji je darovala isto tako za kakšnih 300 šilingov raznih stvari. Lansko leto so jo za deset let pregnali z Dunaja pa se je spet vrnila tja. Sedaj so | jo obsod li na dieivet mesecev poostrene ječe. Obsodbo je aprejala .državni tožilec pa je prijavil priziv.
Ameriška »letela trdnjava« nad Langley Fieldom v Virgiiuji pred poletom v Miami
in Buenos Aires
čuden nagrobnik
Retorta in stiskalnica na pokopališču
Jean Fougerat, bogat viničar ln izdelovalec konjaka iz Charente. si je z oporoko zagotovil nenavaden nagrobnik. Ta viničar je hotel počivati pod simboli svojega poklica in tako si je dal na grob postaviti iz kamna vklesano tlačilnico in retorto, karšno uporabljajo za žganje vna. Fou-geratova oporoka pravi dobesedno:
»Orodje, ki je utemeljilo sloves Charente po vsem svetu, naj se ohrani potomcem v vseh podrobnostih podobno resničnemu orodju.« Mavzolej sta izdelala dva znana kiparja. Na sprednji strani je videti retorto, na zadnii pa stiska^ico. Reliefi iz brona prikazujejo najvažnejše faze pridobi-
vanja vina: saditev trt ln žveplianje tr* gatev. vinsko preizkušnjo itd.
Mož, ki si je dal postaviti ta nagrobnik,
je z vsemi sredstvi, ki so mu bili na razpolago. stremel za tem, da se kakovost francoskega vina izboljša. Njegovo delo nadaljuje znanstveni laboratorij, ki ga je ustanovil sam.
Fougerat je bil obenem velik človekoljub, milijonske vsote je Izdal za ustanove v prilog podeželskega prebivalstva. TistL ki so deležni teh ustanov, se morajo zavezati, da ostanejo vse svoje življenje na deželi. S tem je Fougerat s svoje stran poskušal zajeziti beg podeželskega prebivalstva v mesta.
Eden, ki se je nepretrgoma vozil z železnico
Francoz George Benoit Charles Siebert. 641eten možakar, je živel od tega, da se je neprestano vozil po železnicah. Pol cija ga pozna že iz prejšnjih časov kot sleparja in dezerterja.
Nekoč je delal pri železnici kot risar in v tistem času se je naučil spretnosti, kako risati vozovnice. Izdeloval si je natančne skice teh vozovnic s sv nčnikom. ki jih je potem skrbno izrisal s kitajskim tušem, tako da se v ničemer niso razlikovale od tiskanih vozovnic.
Znal je tudi to, kako se da z navadnim odvijačem vtisniti na zadnjo stran primerni datum »izdaje«. Potem je ves svoj čas prebijal v vlakih, kar je za starega moža že vsega upoštevanja vredna telesna zmogljivost. V svojih žepih je imel vedno veliko zalogo različnih vozovnic. Njegova metoda je bila potem v tem, da je v bližini kakšne postajne blagajne nagovoril tega ali onega ln ga vprašal, kam hoče potovati.
Ko mu je neznanec povedal ime tega ali onega mesta, je Siebert dejal, da namerava tudi sam tja in da bi moral z njim tudi neki priiatclj, ki mu je pa bilo v zadnjem trenutku žal nemogoče odpotovati. Sedaj ne ve, kaj naj bi z vozovnico svojega
Zakaj jih cdpssšeajs?
Neka ameriška banka je raziskovala, kakšni so prav za prav vzroki za odpuščanje nameščencev, šlo je za odpust 4000 pisarniških moči, ki so bile zaposlene pri 67 velikih tvrdkah.
Statist ka kaže, da je nesposobnost povzročila odpust le v 10 odstotkih vseh primerov. Ostalih 90 odstotkov gre na račun raznih pomanjkljivoti v značaju nameščencev. Tako je nemarnost imela za posledico odpust v 14 odstotkih primerov, popolna lenoba v 10 odstotkih, nepoštenost v 8 odstotkih, pomanjkanje iniciativnosti v 7 odstotki. Statistika kaže. da so si ljudje, razen v časih krize, v večini primerov sami krivi, če izgube svoja mesta.
prijatelja. Rad bi jo odstopil komu, pa čeprav bi pri tem nekaj izgubil. Seveda so ljudje v večini primerov izjavljali, da mu karto prav radi odkupijo. Ln Siebert je potem s takšnim kupcem stopil v kupe prvega ali drugega razreda.
šest takšnih kupčij s ponarejenimi voznimi listki na teden mu je zadostovalo da je lahko živel »stanu primerno«. Kako spreten je bil v svojem poslu kaže najbolje dejstvo, da je uganjal ta svoj poklic že dvanajst let, pa mu niso pri tem nikoli prišli na sled.
- promenadne In športne, površnike, dežne plašča, nepremočljive športne jopiče itd, — nudi ugodno tvrdka
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7.
Vsakovrstna sukna in ševijotl od cenenih domačih do najfinejših inozemskih vedno v zalogi.
À
E K D 0 T E
Konec rumnnskih tnedvedarjev
Rumunska vlada je izdala odlok, ki strogo prepoveduje vsako javno produkcijo z medvedi. S to odredbo so udarjeni v prvi vrsti cigani, ki so veljali za spscia-1 ste v dresuri medvedov. Cigani so vodili medvede po svetu z obročkom v nosu in so jih naučili plesati na ta nač'n, da so se dotikali prednjih šap z žarečimi železi Zarad tega so medvedi poskakovali. Kaidar so jim pozneje pokazali žoezno palico, so se sami postavili na zadnje noge in izvajali plese, katere so cigani spremljali s primitivno godbo.
Maščevanje nad petrolejskim mešetarjem
Krvava drama zaradi gmotne škode
Horreški smnčar na francoskih snežnih poljanah pri Beullu
Neki Spirica Georgescu iz rumunskega mesta Ploestija je po svojih starših podedoval zemljišče v petrolejskem revirju Margi-neniju in ga dal za 150.000 lejev v najem nekemu mese'arju Misolfu. Ta je dal zemljišče neki družbi, kj išče petrolejskih vrelcev, v najem, toda Georgescu ni plačal niti pare.
Neki ameriško-ruimunski ko-neern je Georgescu pozneje ponudil za isto koncesijo skoraj 2 milijona lejev. pa ji ni mogel ustreči, ker mešetar ni hotel odstopiti od svoje pogodbe. Med tem so cene zemljiščem »adle. Georgescu je obubožal, toda od Misoffa je dobil samo 30.000 lejev. torej komaj petino dogovorjene najemnine. Nadaljnjih plačil se je Misoff bramii, čeprav je bil večkratni milijonar. in ko ga je začel Georgeecu nazad-
nje zasledovati z grožnjami, se je meèetar samo smi-jal.
Pred nekoliko dnevi sta se moža v neki gostilni crečala. Georgescu se je Misoffu približal in zavpil: »Ti si me pahnil v nesrečo!« Misoff ise je obrnil, da odide. V tem trenutku je Georgescu potegnil samokres in ga s petimi streli ubil. Morilca so aretirali.
Mikahopulos na svobodi
Kakor poročajo iz Aten, je prejel bivši šef grške policije, Mikahopulos, od atenske vlade dovoljenje, da se sme naseliti v slojem rojstnem kraju Patrasu. Mikahopulos je bil pred kratkim s kakšno deseterico pol tičnih somišljenikov interniran na majhnarn otočiču v Egejskem morju.
Ko je bi! kmalu po prevratu na češkoslovaškem komunizem na višku, so agitatorji zlasti na Slovaškem mešali svojo po-1 tiko z vero, da bi se prikupili pobožnim Slovakom. Nekoč je komunistični posla/-nec Taussig na shodu prekinil svoj govor, ko je zazvonilo poddne in začel moliti angelsko češčenje. Izrekel je prve besed« »Angel gospodov ...<., ko se je med poslušalstvom oglasil posi Juriga: »Ljudje, pust mo ga. bomo videli, ako res zna.« Taussig pa kod Žid seveda ni znal katoliške molitve in je takoj začel stokati. Izzval je sp':šea smeh in posihirial ni več šaril s krščanstvom med polit čnim govorom.
češki dramatik Jaroslav Hilbert pripoveduje iz svojih deških spominov, kako se je pri spovedi izpovedal velikega greha: »zasmehoval sem svojega bližnjega zaradi njegove telesne hibe.« Spovednik ga je vprašal, kako se je rogai nesrečniku »-Za Nemci sem kričal: Nemec, nemi ur, je zlezel v mehur«. Spovednik ga je nato poučil: »Nemštvo nI n kaka telesna hiba, no, lepo pa seveda tudi ni.«
V stari Avstriji sta nastopila Službo v zunanjem ministrstvu na isti dan grof Czern n in dr. Veilchenduft, sin bogatega industrijca. Czern in je nekako avtomatično napredoval, dr. Veilhendufta pa so z enako samoumevnostjo redno prezrli. Za-to je sklenil, da se da krstiti, da bi mu židovstvo ne oviralo napredovanja. Dan pred krstom je vprašal tevar èa gtrofa Czemina: »Kako moram priti k tej ceri-moni ji: v fraku ali v žaketu?« Aristokrat mu je odgovoril zviška: »Ne vem, mi hodimo h krstu v plencah.«
VSAK DAN ENA
»Poglej nu, kako polni slon svoje nalivno pero!«	(»Everybodys «veekly«)
Deset© kol© v ligi
Tekma Concordia—Ljubljana se začne ob 15.15* pred-tekma cb 13.30, obe na igrišču ob Tyrsevi cesti
Jesenski del tekmovanja v !igi je bi! za-ključen 14 novembra 1937 Z rezultati tiste nedelje je bila za čez zuno postavljena tablica:
9 7 1 1	25: 9 15
9 7 1 1	32 : 15 15 9 4 2 3 23 : 14 10
9 3 4 2	18 : 19 10 9 4 1 4 13 : 14 9
9 3 i 5	12 : H 7 9 3 1 5 17:20 7
9 3 15	£ : 18 7
9 2 2 5	10 20 6
9 2 0 7	12:32 4
H ašk .4! Bsk
Gradianski Ha iduk Sla vi ja Jugoslavija Bask
Jedinstvo Ljub! iana Concordia
Po teh štirih mesecih se te seveda forma poednih moštev močno spremen.la in so pogoji za nadaljnje tekmovanje bistveno drugaCni kakor se bili sredi jeseni. O tem se bomo prepričali že nocot, ko bomo brali rezultate prvega kola Danes nastopijo:
Ljubljana—Concordi ja. Jesenski rezultat jc bi! 4:2 za Concordilo pa bi bila danes no vrsti Ljubljana. Ua požanje uspeh.
NOVOST ie uvedla SK Ljubi j: na pri vstopnicah za današnjo tekmo ^ Ct.-iioonli.jo. T« nov-pf je v tem. da .plačajo o eie j dime le din 5.— vs:o'-nine. Tako '.«odo pritegnili Da zeleno polje tudi več nežnega
•pola.
Slavi jn—Jugo-"!(ivija v Sarajevu Jesenski rezultat je bi! 2:0 za Jugoslavijo. Danes je skoraj večji favorit domačin.
Hašk—Bask Hašk ie že v Beogradu zmaga' 2 1 in je verjetno, da bo tudi danes pobral obe točki
Jedmstvo—Gradianski Oba sta dosegla * zadnjih dneh lepa uspeha Gradjanski n« Dunaju, Jedinstvo v Beogradu na treningu z državno reprezentanco, V Zagrebu ;e
bilo 6:0 za Gradjanski. tudi v Beogradu so »purgerji« kljub vsemu favoriti.
Bsk—Hajduk S 3:1 je Hajduk odpravil večnega rivala iz Beograda Tako v Splitu, toda danes v Beogradu? Bsk je odlični formi Ln govori vse za njegov uspeh.
Za pedsavezne točke
bodo danes po zimskem presledku igrali trije pari ljubljanske skupine. Mariborska je svoje še pred zimo opravila. Celjani niso utegnili niti preko z;me določbi drugega v svoii skupini, pa jih ie LNP izločil, tako da danes ne bodo kvalifikacijske tekme med drugim celjskim m tretjim mariborskim klubom. Igrajo pa:
Reka—Mars. ob 10. na Reki; jeseni je bilo 2:1 za Reko. Srečanje je važno za Reko. ker ima še nade za drugo mesto, za Marsa na toliko, ker bi s prirastkom vsaj ene točke bil že skoro varen pred izpadom iz prvega razreda.
Jadran—Svoboda, ob 10. na Jadranu. Tr-novčani se bodo hoteli o^vetiti za 3:1. ki jim ga je Svoboda prizadejala v prvi bitki. Sicer pa je tudi Jadran še v dobri poziciji in ni brez upanja za drugo mesto.
Hermes—-Kranj, ob 10.30 na Her-nesu bo ogorčena bitka za prvo mesto. V Kranju je domače moštvo zmagalo tesno z 2:1. sedaj ima:o šiškarji nriHko. da situacijo teme-ijito popravijo. Zmagovalec bo bržčas prvak ljubljanske skupine.
Trenutno stanje v tej skupini je: Kra*\j 18 točk. Hermes 17 Reka 14. Jadran 14, Svoboda 13. Bratstvo 10. Mars 5, Slovan 3.
Pester spored, skoraj preveč za še tako napete živce našega nogometnega občinstva. In tako zgodaj spomladi...
Is napravilo slavneea. Vm zadeva a Planico
bo najhitrejše in najbolj rečena « «kasači samimi, na to («a bo pri Al o 'ako kakor je svaiü Amtrlaž Lutm da bo Fisa pric^up-Ijala za izvršenim dejstvom. Za na? je glavno. da loliko skaóenvo, aaveii pa vedo, da lahko pošljejo svoje ljudi.
Finska pripravlja ustanovitev smuSkega muzeja in ima »v>ranih že okrog lOOu parov smuči, med njimi t-uJi bloške. Na moje vprašanje, kje so jih dobili, eo pove ali. da iz Švedske, žal pa ne profeta vlj Ljo Mos e-,"a tipa, temveč so skoraj nove z napisom h Sodražice. to a 6i«.fo brer vrednonM. K lo jih je ponlal tja n:sem mogel zvedeti ni r»a prav, da ee pošli j'jo take smuči v svet. ker je to v Škodo naši pravi emuSki r/rodo-vini. Muzej pripravlja načelnik v prosvetnem ministrstvu, ki je prnei| za prave smuči in za fiim boij zanesljive podatke o bloški zgodovini.
Se to. Norveflsni so vsekako hoteli dohiti S mole ja za Hohnenkollen. ta) ni imel več doprsta. Zelo žele, da bi prišla naša vreta enkrat tja
Mi smo na letošnjem svetovnem prvenstvu "«iecrii. kar je nam važno: «veliav-I.jenje našega smuš' eea eporta po S'noleju In preste roke za Planico do 1. 1940. V«»
ostala vprašanja splo^ieira značaja in mi na odločitev n'smo vplivali. Kako bolo pa vplivala na razvoj m^ 'ra rodila športa v booče. bomo videli. Toda klrib usne'ui v bodoče na mednarodna «reó°nVi 7 en;m samim tekmovalcem ne kaže hoditi Ce potujejo drugi v «pvlniških in prvih razredih, če morejo najemati za svoje tekmoval-e tovorne avtrm-nHle na kolodvorih in v !u-kah «amo za pr'li»'-ro mor trvo m! omogočiti skromno pof/>vnnTe — če orav v 3 razredu — \aaj majljai smučarski reprezentanci	Joso Goreč
Cimperman in Ciril VTdie. medtem ko je
bil g. Petrovič Vladimir ix Cakovca črtan zaradi bolezni.
JZSS (službeno). Predp-odaja vatopnic za
sk:tka,rie lekme v nedeljo 13. t. m. v Planici bo od jutri dalje v vseh bilietam oah »Putuika«. Vstojmice bodo po Din 10.—;
Kdor pa boöe obenem plačati v0«n-ni"0 bo plačal Dui 43.—. — Poserai vlak bu odhajal h Ljubljane o»» 6.30.
SK Ljubljana. Seja upravnega »f!<r-i bo ob 20. v tajniàlvu, Aleksandrova c ."-1! Zaradi važnega dnevnega redfi j<" uk'iiba vse odl>oniike strogo obvezna.
Iz Julijske Krajine
0 Fisi, Finski in še kaj
še nekaj vtisov s kongresa in Fis-tekem 1938
V vlaku Trälleborg—Saesnitz, 1. maro« Ko m; zdaj vračamo proti domu in j« «v j: o vaio prvenstvo za nami, se p jivljajo ra/.i>e trezne ocene in pon:e H na pravkar končano svetovno prvenstvo,, kongres is kraie ki smo jih prepotovali.
Zanimivo je. da najti je s S« noie je m vo. dila pot po drža voh, nastalih kot naša šele po svetovni vojni. IKsta Riga. Tallin in Helsinki, ki sva jih videla, kažejo ogromen
goepodaivk; ra imah, veliko botrast vo v mestih. dočiui dežela napravlja vi® siioruaš-nosti. ii«alo je videli prometa po deželi, prebivalci »o isiabo obiečeni. Razeu ua Finskem. kmetije lesene, borne. Tu in tam kakàna manjka im «uetrija. Pekunoreki promet daje /-uslužka. ki se najl>o!j pozna ravno v lukah in v izredno številnih bankah, ki jih je tu na pretek. V Finski je prevladovala švedska kultura in ' apisi so kljub «amo 10% manjšini Švedov p« uradih in eii^r dvojezični. Z vso vnemo pa deluj« na izgraditvi lasitie stare f:n-ke kulture, ki so jo pred OKVolfojetijem preveč zanema jali. Vsi ti severni kraji, baltiške države in 'udi Finska so. v mnoirem slišni nam in lajo BKsliti. kaj bi se vse iüojtIo pri nas i;s»variti. če bi bili prežet s ičneja duha kakor tu Maitsikaj bi mojli naučiti o-l njih.
mon ia več kakor pri velikih narodih, kajti siičnust. priiik uaiaffa reševanje pola uih iprobieuiov, rešitev pa se je ociviu.uo njiui bolj posrečila kakor nam.
Faa zaii.nia zaradi Planice. Manjši sa vezi se boje, kako bodo dohiteli razvoj, òe bo Piaiiica prodrla, k or iiimajj tekmovalcev. — uu kongresu imajo pa gUi«s: Večji imajo svoje interese, ki so prav /aulmivi: n. pr. .švico, ki se iz «olj turie-tično-propa^andnih oz;rov upira, češ, če bo to pri/.nai.o, bomo uioraii tudi mi zgraditi take ska^akiice in to je drago in dra^u je tudi vzdr/ev. nje. Norvežani eo izjavili, da jim je vseeno, ali skok aii polet, slednjič pri» e vse le na daljavo preko SO m. a te za enkrat ne žele menjati, češ, do je dovolj. Nemci so bili previdnejši ter so zagovar jali po irobnejiše proučevanje. Avstrijci pa niso bili enotni in je del njihovih delegatov skušal poii.pira.li norveško stališče. Pri Cehih se človek nikdar ne spozna in so se p; e vidno umaknili v ozadje. Ker se ie pre ! glasovanjem že v o seku di«egla spoiazumiia rešitev, da se naj preučuje stvar še do prih.jJn.jeza kongresa, do bo.ciesa glasovan ja 6pìoh ni prišlo i-n je šel odsekov predlog soglasno v plenum. Poljaki in Francozi so po predlogu izjaviii. da je glavno, da se skače in postavlja rezultate: Polj tki so kar javili svoje moštvo za Planico, prav tako prideta oba Japonca. Iiruro in Kikuohi, ki sta odšla na prveiis; vo čeških Nemcev v Hanachsdorf in prideta 8. v Panico. 13. pa bo pose'i! sa-vezno pr.relitev prof. Takahashi, ki je odpotoval še prej v Engeki erg. Zal Jakoma 13. marca ne bosto mogla stnrtati ker odpluje ta dan njun ,;;ainik že iz Neaplja za Niippun Poljaki pa pri-ejo pravočasno, prav tako Nemci. Zanimivo ja, da je Finska inno.ro pisala o Planici ravno sedai pr^l tekmami ic pri opisu vsakega tekmovalca je bilo vedno navedeno, ali in koliko je že skočil v Planici. Čim več bo re/ul atov tem lažje bo uveljavljanje. Tudi Ani'ersen se zelo zanima za Pianico, pripove loval je. da ie nova skakalnica znotno sabša kakor ie bila lDST., ko ie on skakal, takrat da je h:la odlična in da inž. Hloudek ni prav m\nai, da ni njeea poslušal, ko mu je oi!očno odsvetoval pregra. itev. Nato pa: »Ali s» da se laj skakati? Ali gre do 110 m? Še ta mesec bom prišel, to moram poizkusiti!« Nje-| gova slava je v zatonu, vedno več ,j'h r3 1 p.ed njim in zi'aj mu je treba, kar je Brad-
MotoskikioHns; na Bledu v številkah
Na pobudo Zveze za tujski promet 'e Motokiub Ilirija priredi! preteklo nedeljo IV. motoskikjoering na blejskem jezeru, o katei-eim smo na kratko poročali že v ponedeljek. Startalo Je 18 motoristov n smučarjev, po vettn! domačinov z Bleda. Vsi motoristi ao imeli izborne stroje, tako da so bili tud časi nasproti preiSnj;m mnogo boljši. — V ranih jutranjih urah nam je zaigral biKinioo na ledu naš niri-jsn?,ki le«/ Jajiko ŠLSka. ki je v d vjum tem-pj otvoril dopoldanski trening.
Popoldanski podrobni roauitatl so bili naslednji:
Kategorija nad ."WO ecro: 1. Lukmair> Maro, smučar Lukmann Pavel 2:.>6 4/5
2.	Mulei Filip, smučar Gogala Slavko 3:30 4/5. Kategorija 5«0 ccm: 1. Kobi Mn''<o. smučar Pre"cren Franc 2:37 2/5 2 Šiška Ja.t?ko (motor solo), smuča.r Kokalj Stanko 2:40, 3. Zupan Andrej. smuAar I. A_m-
! bro2ič 3:06 4'5 4. Miklavčič Ivo. smučair I Kokalj Stanko 3 13 2/5, 5. Bizjak Josip, j smučar Pomuf: Leopold 3:26 1/5. Katero-1 ri ja 353 cera: 1 Pajer Leopold, smučar Flor jančič Bors 3 01 1/5. 2. Ltr/ičar Avgust (Perkon), smučar I. Vrhunc 3:01 2/5,
3.	Graš č Janko smučar PotočTiik Lojze 3 min 19 2/5. 4. Pollak Franc 3:24 1/5, 5. Palovšnik Franc — 3:25 3'5, 6. Pogačnik Teme — 3:43 2/5, 7 Krek Joöko — 3:45 2/5.
Kategorija 250 ccm: 1. Orefl Filip, smučar So'.-clie Jože 3:36 4/5 sek.
|»rikolžce:
1. SSka Janko — 2:58, 2. Vidim ar Stane — 3:02 1/5.
Prav vsi vozači so se pokazali kot dobri tehničarji, še bolj pa smučarji, kajti na progi 3>/j km so bili dosežni res «borni časi brez kakega padca tn kake nezgode. Vodstvo tekme je bdlo v rokah obeh podpredsednikov MK Ilirije gg. Borštnar-ja to Jermana, štev Ino občinstvo je do zadnjega sledilo zanimivi prireditvi. K uspehu etirke so gmotno pripomogli zdravil Sko. komisija na Bledu, uprava ^ G ran d hotela Toplice« in uprava t-Park hotela« ter jim klub po tej poti izreka najtoplejšo zahvalo. Za red je vzorno skrbel oddelek blejskega orožništva.
V nekaj vrstah. Velika lelalnica. ona ogromna skakali.a naprava v Planici, glede katere smo zapisali te loliko ve<*vle|.'-« in toliko žaluetnega in o kateri je te dni razpravlja! nič kaj prijazno vrhovni smuču ski foram na svetu, je zdajle si>et oživela. Sir-rn ina je pripravljena, vreme je kakor n lašč in ni čudno. 6° ?u je zvabilo, naša junaka Novšaka in Priboška. Nič ne pexiaga, ska-kači sami bodo t.ukaj imeli za Injo bese<lo in slej ali prej bodo morali utihniti vsi i jeni zagrizeni nasprotniki. »Čas je naš najbo'jài zaveznik«, tako piše tajnik USP s. Goreč in zdaj že spet teče v našo korist. \vc-ral je »letal« Novšak dva' r«t in je obakrat pristal gladko na 72 in 60 m. Kakor slišimo, bosta odslej oba pridno treni.eia tamkaj. — fz iSpo tiste«, službena/a glasila JNS posnemamo, da je bila sprejeta ostavka saveznetM soi'nika dr. B an Ua iz Cai-ovca. črtana pa sta bila sodnika gg. Viktor
Nove spremembe pri
podeželskih posojilnicah
Keogarnizacija kreditnega gospodarstva, ki traje poo vxxistvom r mskega uisj>ektorà ta za varčevanje in obrambo kredita skoraj že dve leti. še zm;rom ni zaključena. Po vsej Italiji, kaiior tudi v JulijsM Krajini, je v 1 kvidaciji precejšnje šte%rilo mnlih kmečkih posojilnic in hraniln--, katerih obstoj na en ali dcug način ni v skladu z enotnim zakonom o teh pesojiln cah, ki datira z lanskega leta. Poročali smo že, da je v Julijski krajini deloma iz teh deloma Iz drugih razlogov v I kvidaciji okrog 40° o kmečkih posojilnic in hranilnic.
Pred kratkim je tržaško sodile odredilo v smislu omenjenega zakona tuet likvidacijo posojilnice pri Sv. Križu nad Trstom. Odvzeta ji je bila obenem koncesija za vse kreditne posle Za kom sarja Je bil s posebnim dekrelom Imenovan dr. Joa-him Palutan iz Trsta, za likvidacijske nadzorstvene svetnike pa Pasquale Manes. Lu gi Fabris in Kristjan Tenze. Prvi Je prevzel predsedstvo nadzorstvenega sveta.
Likvidacija posameznih posojilnic pa napreduje spričo že zadnjič obe'eženih oko liičin tako. da se zmorom češče dogaja, da p-jstauejo posojilnice popolnoma nesposobne za sleherna izplačila, tako da Jim mora oblast odvzeti koncesijo za kreditne posle in preglast zanje specialno likvidacijo. kakor to določa 8. poglavje že omenjenega enotnega zakona o kmečkih in obrtniških posojilnicah. Tak primer je pred kratkim nastopil pri kmečki posojilnici v Motenji vasi Spričo tega je bila spremenjena tudi njena likvidac jska uprava Za komisarja je bil imanovan Antonio Petito, ravnatelj postojnske podružnice tržaške mestne hranilnice, za člane likv dac"jrkega nadzorstvenega sveta pa so bili imenovani Edvard Dolenc, nemški graàC-ak iz Oiehka. ki je prevzel predsedstvo sve'a. italijanski trgovec Innocente Loi n neki Italo Fessati.
Nadaljnji spremembi pri upravah zavodov v iikvidaciji sta bili izvršeni v po-slednl h dr, eh pn kmečki posojilnici in hranilnici pri Sv. Petru v šumi (Istra), kier Je bil mesto dosedanjega likvidacijskega konrsaria Maria Abrama, ki je že po dveh mesec h podal ostavko, imenovan za dobo 6 mesecev Ruggero Fachin. in pri velikem istrskem kreditnem zavodu, pri katerem so bili imenovani za komisarja senator odv Innocente Chers. za njegovega pom>očrika odv Ludvik Artusi. za člane nadzorstvenega .sveta pa ravnatelj po-lružnice italijanskega emisijskega zavoda v Puli dr. Leopold Bartolozzi. pod-udravnik pokrajinskega urada dr?.avnega zaklada v Pul dr Francesco Riggio ta poikrajinski načelnik inž. Nicolo Rizzi. Kakor znano je zavod šele dobre štiri mesece v likvidaciji.
Drobne novice
Nov grob. V Trstu je v petek preminul g Vekoslav Goljevšček, vpokojeni višji fnančni svetnik. Pokojnik je užival med tržaškimi rojaki velik ugled ne le kot strokovnjak, nego tudi spričo svojega neomajnega prepričanja. Zapustil je soprogo in pet otrok. Danes dopoldne ga pokop'jejo pri Sv. Ani. Naj mu bo lahka domača zemlja! Njegovi rodb ni naše iskreno sožalje!
Zagrebs«! zbor Sv. Orila ln Metoda priredi daivs tudi v Gorici koncert slovanske cerkvene pesmi, s katarim je v Trstu pred trem dnevi dosegel tolik umetniški uspeh Zbor Do ns tem koncertu, ki bo v Verdijevem gledališču in ki se prične ob 11 dcpoldne. izvedel enak program, kakor ga je v Trstu. Tudi v Gorici bo rod 1 2.bor njegov prvi dirigfwt Boris Komarevski. Kakor poročajo listi, je vladalo v Gorici in po deželi že ves teden veliko zanimanje za ta koncert Za-rad tega je pričakovati da bo občinstvo tudi v Gorici napolnilo dvorano, zlasti še ker so kaj redki resnično veliki glasbeni dogodki, kakor je nedvomno nastnp zbora, ki mu je parška in rmsika glasbena kritika brezpogojno priznati njegovo mednarodno kvalifikacijo.
Preko 10.000 kolonov v Istri, Pred dnevi je »Corriere Istriano« objavil daljše poročilo o zborovanju kolomov v Poreču, na katerem so razpravljali o socialnem zavarovanju poljskih delavcev, ki je bi'.o pred kratkim uvedno in o katerem smo tudi že poročali. List poudarja, da je v Istri nad
Tehnična stran Pustovega ravta
Kako je bilo na drž. prvenstvu v alpski kombinaciji
Savezno prvenstvo v alpski kombinaciji je pokazalo nedvomno premoč Jest niča-nov, ki 30 zasedli skoraj vsa vidnejša mesta V nedeljski številk' smo na kratko poročali o rezuüatih smuka, prvem delu alpske kombinacije. Zdaj pa še nekaj podrobnost, i!
Jeseničanom so kot domačinom vsi predeli Karavank ki se dvigajo nad njihovim irestom dohro znani Njihova najbolj omiljena točka je Rožca doma pa so tudi na sosednem Pustovem roviu Kljub temu ao po progi i<j ie bila določena za smuk smučali prvič K 'or je že prisostvoval Triglavskemu smuku skozi Krmo in ono progo primerja s sobotno mora priznati da Je bila v vsakem pogledu težja. Start je bi) nekako v višin! preko 1750 m na gr.rbenu Lepega vrha odkoder se ie proga spustila v silno strmem smuku proti sedlu KoOne. Svet pred prehodom na Kočno ie bil pose-Jan s štori in grmičevjem ter nizkimi smrekami kar pa večni tekmovalcev ni bito posebno v oviro. Gledalcem je zastajal dih ko so zlasti »kan^n'* k^kor Pra<*^k. Heim Ank'le in drugi te ž'vlipnsko nevarn? ovire iemali s pre°koki in to v najhujšem diru Prrea ie r.^tn vod la nekoliko metrov po'! grebenom Ko<*ne ves čns v nrečnem smuku. 7s\ noge toro! zelo utrudliivo. ker je bila telesna teža v^s čas na eni nogi N? tem delu 1e «miiflna vodila tik ob smreki, ki 1e postala marsikomu usodna, ker se je moral z levo roko zadeti v njene
veje. Kogar je tu vrglo, je izgubil dragocene sekunde, ker ga "je zavalilo po strmini navzdol in je moral z naporom vseh sil nazaj na progo. Na grebenu sc b la prva vratica prib!:žno kilometer od starta. Tu je proga zavila v ostrem zavoju, kakršnega Nemci dobro imenujejo sHaamadel-kurve« na severno pobočje v smeri proti Golici in je na vznožju pobočja spet ostro zav la na levo v gozd. Iz gozda je izstopila šele tik pred domom SK Bratstva kjer so se lahko tekmovalci v razmeroma položnem smuku oddahnili. Toda samo oddahnili, kajti takoj nato je proga prešla na desno v hudo strni no po grebenu, ki se je končala s krajšim gozdnatim predelom in poznejšim od-ortim svetom na planini kier je bil cilj. Dolina je bila 3800 m, višinska razlika SCO m.
Najboljši pregled je bil z grebena Koč-ne pred prvimi vrot^cam1', odkoder je bilo videti dve tretrni proere. Zanimivo je bilo opazovati tehniko tekmovalcev na prvem dehi Zrak ie bil tako čist. da smo prav 'lobro razumeli starteriev »smuk«, ko je odpusti) prveg-a tekmovntca fcn'-'aria. če-nrav smo bill oddaìieni 1 km. 2nHar je bi! v tpm ■-'ein 'zredno r'nhpr. Do vrat'o ie no-f-^eVovp) t-očnn 1 minuto in 1e smučal s 60 km hitrostio. Ostri zavni ip vzel s pHi-Tom in ep nat" s	nosni' v smuk
nroti g07''u Tudi na ostalem delu Je bil 2nidar odličen in se nam je zdelo skoraj
nemogoče, da bi ga kdorkoli prekosil v času Skoraj še boljši vtis pa je potem napravil Praček ki je kakor veter švigni! mimo nas in je bil tudi na ostalem vidnem delu hitrejši od žnidarja. Glede tehnike sta ta dva nedvomno prednjačila vsem ostalim. Prva vratica so bila najboljša preizkušnja ne samo glede znanja, temveč tudi gled° pravdne presoje. Posamezniki so smtčali naravnost divje in pri slehernem izmed njih se je to maščevalo. Kdor pred 'rancami ni zaplužil in je hotel preko gre-Lena s preskokom, ga je vrglo s proge in je izgrbil najmanj pol minute. Tudi Heim ie premalo pazljivo vzel to oviro in ga je zav-ilik po 3trmini. Eden najbolj divjih je bi. 7 oyt žvan. Pri omenjeni smreki ga je zaneslo da ie zaplaval po zraku, kikor bi skoči) s skakaln ce in si je pri tem zlomil smučko ter moral odstopiti, še hujša nesreča je doletela Moderca. Tega je preh.i-da brzina vrgla, da je z ino smučko obvi-sel r.a smreki in se iz tega položaja iz motal šele po eni minuti. Se -c .a nI bil o n:is.-t? na nadaljevanje. O »ežkoči proge priča, da so jo edino 2nidar. Praček in Voller presmučali brez padca.
Vrstni red smuka 't bil v I. razredu: i. Praček. 2. žnidar, S. Heim. 4. Ankele 5. Mali: v II. raxredo: 1. Antonov, 2. Gradl-Sfl?-. S. Stranski, v III. razredu pa 1. Voller, 2. Podkubovšek. 3. Tavčar. V skupni ocen: ne glede na razred je bil vrstni red nekoliko drugačen, kakor smo ga objavili v nedeljo, ker sta b la tedai upoštevana tudi iuniorla Lukanc in Medja ki sta zasedla 4. odn. 7. mesto, a sta morala pri klasifikaciji odpasti, ker je bilo tekmova-
nje razpisano le za seniorje. Na prvih 10 mest so se plasirali naslednji: 1. Praček 3:15.5, 2. Žnidar 3:24:8, 3. Voller 3:25 8, 4. Heim 3:27.6, 5. Ankele 3:34. 6. Podku-bovšek 3:46.8. 7. in 8 Mali 3:47.6, Tavčar 3:47.6, 9. Antonov 3:59.4, 10. Gradišnik 4:08.6. 9
Glede slaloma bi bilo še omeniti, da Je b!l Praček v njem popolrn razred zase. Ovire je jemal s takšno lahkoto in sigurnostjo. da gledalec nikdar nI prišel na misel, da bi mogel pasti, dočim pri vseh ostalih takega občutka n' bilo. S tem nikakor ne mislimo omalovaževati Heima. Malija in Ankeleta, ki stilno prav gotovo niso skoraj nič zaostajali za Pračkom. vendar ga v samo po sebi umljivi suverenosti jemanja vratic nikakor niso dosegalL
Kdor je bil priča smuku in slalomu, ga je morala zlasti prva petorica navdušiti. Poleg velike smelosti so pokazali sijajno tehniko, ki se v ničemer nI razlikovala od najboljšh Avstrilcev pri lanskem Triglavskem smuku. V slalomu niso bila tako Imenovana Seelosova vratica ki so višek tež-koče v slalomu, zanle skoraj nobena resna ovira in so i'h kakor druga lažja sigurno jemali z enako lahkoto. A vendar se je tudi med to petorico pri teh vrntlcah opazila nenadkriljiva mojstrska tehnika Prač-kova.
Kar pa nam pri vseh teh mojstrih alp-skrga smučanja najbolj ugaja, je nj'hova skromnost, ki bi si jo lahko marsikateri izmed vodilnih v drugih panogah jemali za vzgled.
10.000 kolonov n mezardov, W bodo stropno s svojimi družinami deležni tega zavau-rovanja. Znano je. da >e bilo zlasti v za-padni Istri že prej precej kolonov, po podatkih omenjenega pulskega lista, pa se je njihovo štev lo v zadnjih letih očitno znatno povečalo, o čemer v ostalem pričajo tudi rnr.ožestven* prodaje posestev v severni Istri, v Pobegih in drugod. Skoraj vsa posestva so se koncentrirala v rokah veleposestnikov Iz istrskih obaln h mestec ter nekaterih denarnih zavodov.
Dve novi nesreči s strelivom. Na dnu neke grape blizu Podmelca, so našli pretekli četrtek hudo razmesarjeno truplo 44 letnepa Antona P rezlja. Sodna kom sija je dognala, da je postal žrtev granate, ki jo je moral najti tam v bližini in jo razstaviti .pri čemer pa mu je v rokah eksplodirala. Nesreča se je pripetila že pred nekaj dnev. V potek so ga pokopali Slič-na nesreča se Je pripetila v Idriji Tam je 35-ietni stari rudar Valentin Malnik poskušal razstaviti naboj za lovsko puška Z zobmi je hotel odstraniti tulec, pri tem pa mu je naboj eksplodiral šibre so mu vdrle v vrat ln glavo. Nekaj trenutkov pozneje Je poškodbam podiegeL V Idriji Je ta nesreča napravila globok vtis Pogreba rudarja Malnika, ki je bil splošno znan 'n priljubljen .se je včeraj udeležilo zelo mnogo ljudi.
Iz življenja na deželi
JEZICA. Zaoimanje za sadjarstvo 'n vrtnarstvo je pri nas izredno močno. Podružnica SVD na Ježici šteje zdaj že 130 članov, pred kratkim pa je bda ustanovljena še na Črnučah podružnica SVD ki ima tudi že 70 zavednih članov Predsednik je g Leopold Erjavec, podpredsednik g Pečar Franc, tajnik g. Čižinan, blagajnik g. Trampuž Jože, gospodar pa g. Bedenk Jože. Razen tega so v odboru tudi zastopniki iz vseh črnuških vasi. Ker so pogoji za sadjarje na Črnučah v vsakem oziru ugodni, je poiav nove podružnice SVD na Črnučah gotovo umesten — Drevi ob 20 zaigra naš Sokol izvrstno burko v 3 dejanjih »Jvariejeva teta« Obisk bo seveda zopet obilen, ker je režija v rokah br. Pe:rt K usar a.
1'OLJCANE. Sokol»Va mrvSkarada na pustni večor pri Mohoi iču je lepo us;>e a Prišli tO tudi gosti iz Oplot.ilice. Loč, Zbelovega in štuarja. Potreba po primerno veliki lastni dvorani t«e je topot ponovno pikazala. Ljudje so o hajali, ker ni bik) pr<«.'.ora. Posebnost večera sta bila »Turš.i p<s« in komični prizor s petj.-m Dekoracija y bila v orientalskem stilu Pri najradmvi tekmovanju je .lobüa prvo riairado s. P'*žesrO-va Anica druuo pa s. Piešemova I*-.a. Noj-!ei>št par je !>i! Potfes-Vodeiiik. — Poro.'i!a. sta se g. Josip Kuhar h Maribora in tukajšnja trgovka ira Antonòièeva Jožefa «""e-stitanvo! — Trotti redni of čai zbor cW|rt-skega odbora Rdečega križa bo v nedeljo 6. t m v Čitalnici v Pekl-u ob 15.
POLITANE. Zia radi odcepitve nekaterih krajev od dosedanje občne Poljčan so odrejeie za nedeljo 27. t- m. cbčinske volitve' Občinski imeniki so na vpogled v občinskem uradu do 10 t m., do katerega časa jih ima vsak pravico p reg leda t 'er zahtevati pj<pravek ali za^ie ali za koga drugega. Kdor ne bo pravilno vpisan, ne bo imel pravice do glasovanja-
ŠMARTNO PRI LITIJI. Prednjo nedeljo je dramski od- .-k Sokola s pevci >7vona< uprizoril veselo sp^'oi'jro »Na Trški tjo r i ki je oilično usPela. Igro je režiral br. Mirko Novak, glas I »o in pe'Je pa je vofil Maks Kovač, šolski upravitelj in pevovodja >Zvooa< v Šmartnem. Vsi igralci in igralko kakor tudi p^vci ?Zvona< so se vživeli v svoje vloge. 01 /•im^tvo. ki je dvorano napoi-nilo do zadnjega kotička, je bilo zadovoljna Drartvkemu odmiku Sokola in peweni. je le iskreno čestitati. Želimo si s? več takih nastopov. K uspehu je vsekako pri {»mogla tudi lepa scenerija Na snloèno željo se spevoigra ponovi v nedeljo 6 t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Litiji. Kdor se noc« oi srca nasmejati in slišati naše pevce in pevke, naj ne zamudi prilike. Ponovi se igra « sode'ovaniem ork^tra »Lipe« iz Litile.
ZALOG. Sckolska četa Je zaprosila olb-činsko upravo za prireditev predpustne plesne prireditve na pustni torek v dvorani staroste br. Požarja. V smislu nared-be o odpiranju in zapiranju gostilnièkili ped jet j smejo biti (§ 1. točka 2.) kavarne odprte do 1. ure. ostali gostilniški obrati razen okrepčevalnic pa do 23. ure. na Silvestrov večer in pustni torek kavarne do 2 ln ostali gostiln ški obrati razen okrepčevalnic do 1. ure. Starosta Požar, ki je predložil predsedniku o'>čine prošnjo ra prireditev pustne zabave, je pre>dsp-dnika izrecno orozor 1 na to najdbo vendar se predsednik na to ni oziral In je zaračunal sckolski četi tudi pristojbino za prekoračenje po'tìcijske ure do 1. ure. das je pustni torek prost te pristojbine. Kdo ima zdaj prav: aii banska up-ava. ki te nared.be 39 ni razveljavila ali oo>Mnska uprava, ki Je pristojbino pobrala?
Naše gledališče
O R 1 A
Začpteh or ?0 url Nedelia, 6.: Oh 20 Rd-^e rože. Izven. Znižane cene od "20 din navzdoL Ponedeljek. 7.: Zaprto.	I
Torek, 8.: Zadrega nad zadrego. Red A.
OPERA	1
Začeten nb 20 url
Nedelja, 6.: ob 15. HeiteJa. Izven. 'n'5ane cene od 30 din navzdol. Ol» '20. T «-a. Is van. Znižane cene cd 30 din tu zdoL Ponedeliek, 7.: Zaprto. Torek. 8.: Jakobin. Premiera. Pr m'erski abonma.
6ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelia ß. ob 15.15.: Njena velika ljubezen, pofHiIdan^ka pre«tstava. posl^dnjifc.
MAKIKOKHKII lil KIlALISre, Nedelia 6 ob 15.: Oa^par in Hudamora. Otroška wvd>.lava Znižane wie. >) 20l Pri treh mladenkah Goclovanie Marica Lubejeve-Erumeo. Znižane oea*>
j
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 por u besedo. Dio S.— davka sa vsak oglas Ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id tftöejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnesa0dgovor? priložite DÌO Je* ▼ inamkah
Vse pristojbine bi male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.-—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Kam pa,kam 7
iteoeOa i Uui. da ve* J Dia za suro an aajaiij* Baatuva o UUi. f,ttjixumJSi zae&ek 11 Din.
Veselje in zabava
jO iK n-?!1 umit.*,	i
bo va&Ko aedeijo m vt>ak v^cei iuavu i«ra, m zaor noce doDru vince diu. ta mura vedno ie T tfubumo k Panju « Vegovo uuco noaiU, za tO prijal« Ji cfl dobre kapljice in veseie uaia »e. /amajajie tudi vi od
VSaJU priilSi »«uno V Vegove uuco lü. v go Ituuo k Panju. kjer »e boom aajooije m naj ceneje zaoa-all. Öe vuua »c priporoča in va* vaui gostilničar Tone HuC
45S5-18
Daacs spet k Keziki
y gotUino pri univerzi
V	Židovski stezi na dob to vinsko tap.jo m iz»r •um jedila. Vedno pri ie.na domačnost in ^a-btt^a òe poseoej vaoita.
43Ü&18
Gostilna Martine,
Zg. Šiška
Dan« koncert slo ven 6fc:ti aarodnib pesmi. Prstna ljutomerska in dolenjska kapljica
4329 18
Ilaio restavracija
Triglav Zg. Slška. Danes koncert t-Dbra postrežba. Se pr. poroča Aojz Koeianj-Sek,	4676 18
V	restavracijo
Frankopanski dvor
(Remingliaus) na doma Co zabavo. Igra ob e-ariani jazz lAkordeon«. prvovrstna dalmatinska Štajerska In doiem-ika vina.	4679 18
Sprejmemo
uradnika
z dobrim nas to pontoni, kl obvladajo Jezike Imajo predno6t. (nem ško, francosko, ev. angleško, italijansko). Civilni tn vojaški upokojenci mlajših let niso izključeni. ako imajo nekaj smisla za sport. 1'onudbe pod »Iniciativen« na ogl. odd. Jutra.	4327-1
Kolarskega
pomočnika
mladega sprejmem takoj Hrana ln stanovanje v hiši. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4627 1
Plačilno natakarico
sprejmem. Starost največ 25 let. prikupne zunanjosti z znanjem nem ščlne in dobra servirka. Ponudbe Je nasloviti na Mestna klet v Trž1Au.
4631 1
Krojaškega
pomočnika
sprejme aa male komade 1'eurovčlč Avgust, kro jač, Slomškova ui. 12
4681 1
UiILW
Eeseda i Din davek • Din èilrc ali dajanje B,»oi>'Vb 3 DIU N d i nicUjS angelt 17 Dia
Postrežnico mlado od 14—lo let ta-
sprejinen: Naòiov v Ti-eh poslov. Jutra.
4469-1
Kontoristin jo orprejuiem. Ptsiuei-e po-£. idbe a pri.oženo znam ki! aa ogl. odd. Jutra pud »Kontor.«
4468 1
Stenotipistka
■ perlektnira znanjem iu vau>ke ln nemške ste n,>gralije potrebuje ven ki' industrijsko podjetje v provinci. 1'onudbe z an.htevami posati pod 49023 na 1-ubllcitas Za greb.	4422 1
Mesarski pomočnik
tzurjea v klanju govedi ln dretju prašičev, deloma tudi v sekanju je sprejme. Predpogoj poštenost. Naslov v vseh poslov. Jutra.
4667 1
Prodajalka
zmožna sioventčne, nem ščlne in srbohrvaščine izurjena v trafiki pekami tn mlekarni, z več letnimi spričevali želi službe. Cenj. ponudbe na podr. Jutra v Celju ood Tmačko »Dobra pro dajalka«	4709 1
Mlajše dekle
pošteno ln zdravo, vaje no nekoliko gospodinjskih del ln vrta sprejmem k tričlanski družini taJiOj ali s 15. marcem v Ljubljani. Pismene ponudbe pod s Red ln snaga« na ogl odd. Jutra.	4669 1
Kroj. pomočnika
in vajenca
sprejme Tomšič, Daniel, Zg. Šiška, Vodnikov» 144.
4641 -1
Sprejmem
pomočnika
Splošno krojaštvo Globov-mk. Studenci pri Mariboru. Aleksandiuva c. 45.
469M
Pomočnika
verziranega mešane sUpke na deželi, sprejmem. Poboji: pošten, aglen, podie-ten. varčen, prima referente vcvašfine prost. Ponudbe s sliko na podružnico jutra v Mariboru pod šifro »Zmožen«.	4695-1
Zanesljivega
hišnika
iščem. Pontjdbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Poštenost 222«.
4688-1
Samostojno
gospodinjo
srednjih let, pridno in pošteno, vaieno meščanske in kmečke kuhe, dela na polju in pri živini, spreimem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra t Celju pod značko »Zmožna«.
4701-1
Daktilografinja
perfektna Stenograf in J a že lzvežbana v pisarni šklh poslih dobi službo Obširne, astnoročno pisene ponudbe pod »Pr-voklasna« na ogl. odd. Jutra	45151
Izurjeno
postrežnico
za dopoldanske ure. va Jeno pospravljanja le v boljših hišah Iščemo. — Ponudbe s podatki na ogl. odd. Jutra pod šl x"ro »Izurjena«.
4483 1
Slaščičarja
samostojno, dobro moč. sj»rejmem takoj. Ponudbe ca ogL odd. Jutra pod »Dobra moč 77«.
4519 I
Samostojnega
prekajevalca z večletno prakso sprej mem takoj Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Prekajevaiec«
4522 1
Trgovskega
pomočnika
agli nega. dobrega proda jalca, vojaščine proste ga. z daljšo prakso v trgovini meš. blaga, po j sebno — manufakture. j usnja ln železnlne Iščem i Ponudbe s spričevali ln sliko ter zahtevki plače ; na Norb. Zanler & sin. Sv. Pavel pri Preboldu.
4526 1
Dva Žagarja
sprejmem takoj. Osebno z^lasiti : Popovič, Križe. Gorenjsko.
4501 1
Pridno dekle
srednjih let. zmožno samostojnega kuhanja in /seh hišnih de spreime "Uda Cimperšek. Sevnl ca.	4406 1
Kuharico
prvovrstno, zmožno sa
mostojtiega gospodinj stva, sprejme večja ku mnja v Ljubljani za takoj ali tekom enega moseca. Pismene ponudbe pod »600« na ogi odd. Jutra.	4404-1
Slugo in kuharico
iščemo za dobro hišo v Beogradu s prakso ln dobrimi spričevali. Po uudoe s prepisi spnee va. in zahtevki na na slov Bpoarid. poštanski pretinac 106. 43in
Žagarja
za venecijanko, ki je obenem dober cirkularist, sprejmem takoj. — Miklaužina, Draslovče.
4700-1
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE
22
Tedajci se pa očetov nasprotnik spotakne ob krtino. Opoteče se in pade vznak; pri tem udari z glavo ob drevo, ki je raslo za njim, prebledi kakor zid in se onesvesti...
Aliu/flr»-"
JWy/yrC
7M.
> V\ (. .vN
V-vi^M
23
Kakor umirajoč labod zdrkne ob drevesu na tla in z bolestno spačenim obrazom nezavesten obsedi v zeleni travi...
Nadnatakarico
miaišo moč, prijetne zu-naniosti, dobro verzirano, z manjšo kavcijo, sprej mem za prvovrsten Lotel Ponudbt z zadnio fotografilo za takojšen nastop na. M. Kučiš, riotel Tomislav, Delnice.
4282-1
Trg. pomočnika
periektiiega železninar-ja sprejme P. Koren, preje öterk, črnome j.
4411 1
Strojepisko
(lahko tudi začetnica), s perlektnim znanjem nemščine po možnosti tudi sroohrvaščine za poldnevno delo. In- , formacije pri »Jugrad«, ! Beethovnova ul. 15 III.
4451 1
Šivilje
sposobne šiv®jija perila, posebno moških srajc, dobe takoj zaposlitev. Le prvovrstne delavke naj se predstavijo v tovarni Vidmar. Savlje
4269 1
Frizerko ali frizerja
dobrega ondulerja sprej mem v stalno sužbo. Ivan Bari. frizer. Slo-venjgradec.	4440-1
Samostojno
kuharico
vajeno boljše ln navad ne kuhe in večje di-u-ziiie sprejme trgovska niša v podeželskem me stu. Pogoj popolno zdrav je, starost do 45 iet. 'ie koča topla ui mrzia voda in elektrika v hiši. 1 onudoe s prepisi spričeval in zahtevki pod »Spretna ln zmožna« na ogl. odd. Jutra.
4408-1
Sobarico
za pranje krpanje ta lkanje perila pospravljanje ln čiščenje boljših sob ter serviranje. kakor tudi dekle vajeno vrtnih del aa pomoč v kuhinji in pospravlja nje ln čiščenje navadnih sob sprejme trgovska hiša v podeželskem mestu. Ponudbe pod »Pridna ln spretna« na ogl. odd. Jutra.
4409 1
Samostojno
kontoristko
za knjigovodstvo ln korespondenco sprejmem v mesto na deželi. Prepise spričeval z živllenje psom ln zahtevki pri — prosti hrani in stanova nju na osi. odd. Jutra ood »ZnriesUiva trgovska uradnica«.
4410-1 i
Natakarico
čedne zunanjosti • kavcijo, po možnosti s zna njem nemščine sprejme KokalJ, Restavracija ko lodvor, Trbovlje.
4448 1
2 modistki
povsem samostojni * deta. sprejmem. Predstaviti »e |C v ponedeljek od 12.—14. ure v salonu »Frania« — Frančiškanska pasaža.
4540-1
Blagajničarko
sprejmem v tigovino » Liuh-liani Ponudbe pod »Bia-gaimčarka 1966« aa ogl. odd Juui.
42v} 1
Praktikantin jo
absolventko trgovskega le-čaia, s perlektnm znanjem slovenščine m nemščine, — spreime trgovska h'ša. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do trgovine«.
4446-1
Pridno, čedno dekle
za gospodinistvo pri Nemcih, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Kinderlieb«.
4337-t
Pcrfektno sobarico
iščem k mali oh'telji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep nastop«.
4533-1
Samostojno
gospodinjo
sprejme gospod z 12 ln Kletnima otrokoma. Po nudbe s sliko na na slov: Mihec, Mislima.
4378 1
Šiviljsko pomočnico
spreimem. Predstavi naj se le strokovno dobro izvež-bnna. Lind č Alois, Devin-ska 7, Kolezija.
4643-1
2 krojaška
pomočnika
za fin», velika dela, (prejme L. Knol, Litija.
4569-1
Tovarna čevljev Boston, Beograd
nuino potrebuie moistra za boden in mojstra za štepa-rijo. V poštev prideio samo osebe z večletno prakso v večiih tovarnah V ponudbi ie označiti reference in višino plače.
4577-1
Izurjeno pletiljo
sprejme »Mila«, Mestni trg 17.	4622 1
3—4 johe zemlje
s stanovanjskimi in go spodarskimi zgradbami vzamem takoj v zakup za več let od Zagreba do Zidanega mosta. — Atlas, Zagreb, Kuhale va 22.	4318 1
Natakarico
simpatično, inteligentno
mlado, tudi začetno moč takoj sprejme boljši bul nudoe • sliko naj poet i_/eio sainostojuo. Po šljejo le od^ovui jajo^e osebe. Naslov v vsen po slov. Jutra.	4314 1
Strugarja
lesno galanterijskega, ve ' ščega sprejmemo takoj, j l'nxjciust ima on.,
Ima lastno stružnico na : motorni pogon. Kupimo tudi dobro ohranjeno stružnico z ležajl ln m o torjem. Ponudbe s pogoji poslat! aa M. Hor vat, Šoštanj.	43uó 1
Fanta
sprejmem takoi za raznaJa-nie. Bleiweisova 48 (dvorišče).	4575-1
Prodajalko
iščem za špecerijsko blago na deželi, s kavcijo, ki bi samostoino vodila. Nastop takoi. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Grad«.
4565-1
Lcsostrugarja
sprejmem za navadna dela. Mlajša moč. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč« 4584 1
Prodajalko ali
praktinkantko
tudi popolno zar etnico v 1 Darfumeriji sprejme VE j NUS, Tyr5eva 9. Pogoj I znanje nemščine.	j
4595 1 j
Natakarico
sprejme kot družabni co s soudeležbo na dobi.ku dobro idoča restavracija v LJubljani. V poštev pridejo dobre zmožne natakairlce z gotovino. Ponudbe pod »Ve lk pro m»t« na ogl. odd Ju tra.	4594 1
Strojnega ščipalca
z dolgoletno prakso ta koj sprejmemo. Zagreb ška tvornica čevljev ASTRA. Zagreb. Nova Ves, 11.	4421 1
Krojaške
pomočnike
7& boljše delo. tudi dam sko sprejme Jelovšek. Gledališka 14.
4621-1
Tehnično podjetie
stroino. dobro vpeljano sprejme radi razširitve obrata družabnika s ka pitalom 30.000 din. Ka pital je osiguran Lahko le tn<H ogovarjajoča hranilna knli^ca. Prednost Imajo strokovno t-/, obražeie osebe, tehniki n.11 kllu^avnlčarjl. Ponudbe na ogl. odd. Ju tri pod »Tennika
4623 1
Šoferja
mehanika treznee* ln valere"«* vseh popravil z re*!etno pnltso s kavcijo 5 do 10 fc1.v>* rt'n in Tirxanlem nemščine raflmp avtobusno pod 1et'e. Ponudbe na oerl Ort^ Jllfi pod »N"e*or> l»friko takoj«. 4321-1
Fotografskega
pomočnika
ki le	HoVip»
Naston 1. mala Ponn/IHe s sl'ko no Po to Lergetporer, Blf-*
4310-1
Železninar
; dober strokovnjak, voja i Seme prost, veič sloveu skega ln nemškega jezika dobi v vecjl trgovl-' ni stalno službo Ponud I be na podr. Jutra v Ma I riboru pod »DetaJUst« I	4385 1
Foto pomočnik(ca)
po možnosti verziran v Leid dobi takoj delo. Ponudbe s sliko ln m> htevkom plače na ogl. odd. Jutra pod »Foto«!
4262 1
Tiskarskega
strojnega mojstra
prednost 8 koncesijo. Iščem za Zagreb Ponudbe z navedbo pogojev na ogl. odd. Jutra pod »TIskarna«.	4264-1
Vzgojiteljico
ki govori srLfSKourvaškl ln nemški jezik k ave ma nemškima otrokoma sprejme samarjay, apot. sainarjay, apo tesai. — boinoor.	4268-1
Pošteno dekle
cedine zumijostl. vajeno gubU.ne sprejmem ta koj v stalno službo. Na siov v vneti poslov. Jutra	4273-1
Sedlar, torbarski
pomočnik
dobro lz vež ban dobi ataJ no službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega— službovanja Ln zahtevo p^a<če na ogl. odd. Ju ura pod »Samostojen de lavec«	4274-1
Mlajši plačilni
natakar
soliden, e znanjem nem šetoe dobi takoj name-šienje v boljši resbavra olji. Lstouuii se sprejme pridna natakarica Po nudbe z navedbo dose danjlh služb ln sliko je poslati na podr. Jutra v Mariboru pod »Takoj .en nastop«.	4280-1
Kmečko dekle
pridno, resno ln pošte no za vsa gospodinjska dela. ki zna tudi kuha ti in obdelovati vrt. se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za splošno gospo dinjstvo«
4541-1
Šivilji
Prnit->ioHa
mlada ln dobro lsnirle-
nn mr>* w* qp-HJeVo twtf) V*TV>	^"»nslov In
—ip^iro. Svolle	PoniiHbA v
1 n-T1 V., C pVko
pi« rw-rj pj^ nod
»Dobra, mlada mox- 1
4313-1 '
Frizerko
cJobro lzvežbano v dam ski stroki sprejmem v službo. Pavle Besllč. frizer za dame ln gospode Emonska c. 2.
4601 1
Mizarja
za pohištvo ln vajenca -n^frnemo. Mt7i?rstvo SAVA, Gajeva, Nebotič alk.	4598-1
Gospodinjo
za kuhinjski obrat ho tel pens'ona v Slow* H1 nromet 100 gostov dnev no iš"emo za poletno se z*lo. Imeti mora vei-'p+no p^kso ln mora biti ve$*ia popolnoma ss mostolnesra vodstva, jroa le^lkov In s prvovr <5tn'ml referencami. Po nudbe s tornimi podat; ki nod »Energično n^d ——'—o« na ogl Jutra.	4194-1
Službe išče
/saka oeseda )li pm aa 'eg 3 Din za 511 ro ali lajanje uasiova a uin uajmanis- w^k 12 Din
Dekle
pridno, zanesljivo išče zaposlitve za dopoldanske ure. Ponuaoe na jgL odd Jutra pod šifro »Pridna ln urna« 4463-2
Poštena postrežnica
že I zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vedno zdrava.«
4506-2
3.000 kavcije
dam tistemu, ki me sprejme v službo, dellka se. gostilno ali slično. Ponudbe pod »Kavcija "?r>00« na ogl. odd Jutra	45132
Dekle
srednjih let. pridno ta pošteno, zdravo, vajeno meV-nnsVe kuhe In vseh hitaih del. lš^e službe za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dela zmožna-
4514-2
!»
gre a* dom samo m
bol JA« obleke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natančna«.
4529 2
Popoldansko
zaposlitev
Išče samostojen knjigovodja in bilancist ter strokovnjak v finančnih zadevah proti primer nemu honorarju Ponud be poslati na ogl. odd. Jutra pod »Popoldanska zaposlitev«.
3898 2
Postrcžnica
pridna tn pošten» tue
zaposlenja. — Naslov v vsen posloval. Jutra.
4479 2
Uradnica z večletno prakso želi
nameščen Je v pisarn L Gre tudi za blsgajnlčar ko. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Najraje v LJubljani«
4517 2
Starejša kuharica
želi mesto gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Starejša moč«.	4524 2
Modna šivilja
, se priporoča cen J. da i mam Dela plašče, kostime. ob eke za de^ke in i deklice, perilo. Gre na j -tom. NoaIov v vseh po slov. Jutra.	4460 2
Sofer-mrhanik
z lOIetno prakso, vešč vseh popravil. Izvrševal bi vsa v to stroko 6pa datola dela. bi rad spre menil sluSbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veščak«.	4473-2
Trgovski pomočnik
mlad ta agl'en. dobro lzvežbana moč v manu-fakturi. galanteriji ln specerljl ter želeminl. •»eli snremenltl službo. Ponudbe na ogl. odd. Tutr* pod »Agilen In kavcije zmožen«.
4402 2
Oskrbnik in
lovski čuvaj
z Zletno službo Išče pri. merno mesto za 1. ali 15. april. Cenj ponuaoe na podr. Jutra. Trbovlje. pod »Ekonom«
4447 2
Mesarski in prekajev. pomočnik
z večletno prakso želi službe do 15. marca. Po nudbe na podr. Jutra Trbovlje pod »Vesten« 4449 2
Veleposestnik
Pri dosedanjih zdatklh diosežete zajamčeno 150 do 200". več dohodkov na posestvu ako me na stavite kot ekonoma. — Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Nova kultura« 4430 2
5.000 din
dam tistemu, ki ml preskrbi državno ali drugo stalno službo. Naslov v vseh poslov. Jutra.
4438 2
Plačilni natakar
zmožen več jezikov in kavcije, išče službo v Dalmaciji. Naslov: Dalmatinec, Bled 2.
4444-2
Mesto zastopnika
potnika, propagandista ali potujočega aranžerja, prevzame trg. pomočnik z večletno prakso v tu m inozemstvu. Govori več jezikov. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Fin nastop«.
4491-2
Pekovski
poslovodja
dobro izvežbat, 2 večlerm prakso, ižče stuibo Ponud be pod šilro »Marljiv« aa podružnico lutra Maribor »710?
Brivski pomočnik
dober delavec, bubi štucer. išče mesto. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4239 2
Pridna mlada
Korošica
prijazna, simpatična, poštena ter zdrava in zelo spretna pri strežbi, želi prementi mesto natakarice (oziroma plačilne). Gre v kavarno ali restavracijo, najrajši v kakšen letoviški kraj. Zmožna je kavcije, zna nemški stopiti 15. marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ter malo hrvatski. Želi na-š:fro »Dobra moč 66«.
4564-2
Dekle z dežele
izučeno za liviljo. želi službe v tekst, tovarni ali kaj drugega. Nastopi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4563-2
Fina šivilja
samo za peri o se pripo-rjja cenj. damam na dom. Naslov v vseh poslov. Jutra.	4423-2
Gospodinja
inteligentna, išče službo pri boljšem gospodu °onudbe pod »Samostojna gospodinja« na ogl. odd. Jutra.
4607-2
Pek z obrtjo
26'eten. priden išče stal no službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4370 2
Samski Šofer
» večletno prakso, siguren vozač, zmožen vseh popravil ta Kavcije in ki Je obiskaval tečaje o Diesel motorjih Išče — službo s 26. marcem aH 1 poaneje. Nasov v vseh poslov. Jutra.
4316 2
5.000 Din da
251etnl mlaarskl pomočnik vsakemu, ki mu preskrbi stalno službo. Ponudbe na ogl. odde lek Jutra pod »Veselje do tramvaja«. 4389 2
Državni upokojen oc vesten, verziran v pl-sarnltkito poslih sprejme primerno mesto, tudi nekaj ur dnevno Ponud be na ogl. odd Jutra twi »Sodni nadofl"'-« — 1935«	4686-2
3000 Din
p'9'sm onemu, k! preskrbi trgovskemu na- 1 obra^encii stalno mesto ' skladiščnika. nastav'Jen ca. ali sll*no. Ponudbe n podr Jvt»n v Mp^Vv ru pod »3000«. 4690 2
Mlad trgovski
pomočnik
z večletno prakso popol noma vešč v vseh strokah želi premenati mesto. Sel bi tudi za skla-liš^nika. ronudoe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna moj 979 4245 2
Trgovski pomočnik
star 2* let. zmožen mr?~ne «trnke želi premeri ti službo — Vešč po«ln*odstva ! — Ceni. ponudbe poslati na pnclmžntfo fnfra v Celju pod značko »Vesten«.
4699 2
Natakarica
stara 23 let. ki ima veselje tudi do gospod nistva. želi službo. Nastop I. aprila. Cenj. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Cel'U pod značko »Veselje do gostilne«.
4704-2
Plačilni natakar
srednjih let, z najboljšimi spričevali, ki govori več tuiih jezikov, želi stalno ali sezonsko mesto. Ponudbe podružnici Jutra v Celin pod »Plačilni natakar«.
4705-2
Zakonski par
zmožen kavcije, brez otrok z lepimi spričevali, išče za-pcslitve pri kakšnem podjetju za takoj ali pozneie, sam ali oba. fvan Prikl. poštnoležeče, Žalec pri Celiu.
4707-2
Dekle
t, znanjem francoščine,
nemšMne in be gljske^ra lezlka išče mesto k otro kom. Ponudbe pod šifro »Ima veselje do -t.-ok« aa ogL odd Jutra.	4357-2
Absolventka
gimnazije želi nastopiti kakršnokoli pisarniško službo Pouudbe na opl. odd. Jutra pod »Zane-slji :a uradnica«
4342 2
Gospodična
zmožna kavcije, e trgov sklm te.ajem Išče staJ-ne službe za kuhinjsko blagajničarko, plačilno natakarico ev. v buletu ali mlekarni. Cenj. zo-nudbe na podr. Jutra v Celju pod »2&nes Uva moč«.	4397 2
Manufakturist -
- aranžer
vojaščine prost, ki obvlada tudi nemški Jezik s šoferskim izpitom želi službe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen tudJ k on lekcije«.	4398 2
Mizarski pomočnik
pošten ta marljiv želi službe aa takoj. Naslov: Sentoinlk Lojze, Socka. Nova cerkev pri c»i»u.
4377 2
Mojster mehanik
s pisarniško prakso ta aianjem državnega ta aeai^kega jezika išče za posltve v mehanlski stroki trgovini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mlada moč« 4201 2
Plačilna natakarica
z dolgoletno prakso ta dobrimi spričevali poštena ter popoinoma izurjena želi službe v bolj 61 gostilni aH restavra cljl. Naslov: Terezija Ce rov'ek. Rečica 1, p l.a ško.	4161 2
Mlada natakarica
simpatična. i!(e službo 15. marca Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna s strankami«.
4648 2
Mladenič
s 4 razredi gimnazije, gre za slueo ali ka podobnega. Ponudbe na jpI odd. Jutra pod »15. III.«
4650-2
Absolventka
dvorazredije trgovske šo le z dobrim znanjem nemščine s ppakso išče slu?bo po možnosti za dopoldanske ure. Pcn-ud be na 07I odd. Jurra pod »Točna«. 4289 2
Začetnica
ooštena. Iz dobre kmeč ke hiše. stara 18 let. želi radi povečanja znanja Rlužbe pri boljši družini Naslov v vseh poslovni ndcah Jutra. 4283-2
Mesarski pomočnik
24 let star, vojaščine prost, zmožen tudi nem Scine, lzvežban v vseh strokah mesarije Išče službe. Naslov: Alojz Jonke. Rajndol 36, Mo-zelj pri Kočevju
4236-2
Izložbeni aranžer
prodajalec mode in manufakture. galanterije, konfekcije z daljšo prak so ta študijem v tu in Inozemstvu. rutin Iran praktik, vešč v reklami ta propagandi. govori več Jezikov, s prima re-ferencamL popolnoma samostojen. Išče odgo varja.ločl delokrog. Cenj ponudbe poslati na ogl. o«M Jutra pod »Rut'nl-raai«	4492 2
Mlad vrtnarski
pomočnik
z dobrimi spričevali, lz učen vrtnarstva ta ve zanja šopkov ln vencev išče službe. Naslov: Ko M 4 «toalslav, Vojnik pri Ce'Ju.	4233-2
Mlad absolvent
strolne delovodske šole s 6 mesečno risarsko prakso Išče zaposlitve. Ponudbe na o"i oH>i. Tutrq pod »Nemščine zmožen«,	4202-2
Poklicni šofer
in trgovski sotrudnik, z dvoletno prakso, išče službo šoferia k tovornemu avto-mob'lu ali osebnemu event. kot sklad:ščnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4653-2
Orožniški
podčastnik
upokojenec. mlad, z večletno pisarniško prak so. dober korespondent slovenskega ta srbohrvaškega ježka, veič stro len'sia. nrosl službo kot p'.s'irnl5ka moč. sluga. skia-Hščnik ali silèno v L1iib'1an.i Naslov v poslov. Jutra. 4352 2
Prikrojevalec
finega kakor tudi na vadnega moškega perilo po meri po najnovejših modernih krojih se priporoča. Ponudbe na oel odd. Jutra pod «ie rilo«.	4618 2
Kurjač
trezen Ln zanesljiv, vo Jaščtne prost Išče mesta. Zmožen popravi parnih '■n dni"'h strolev Franc Zldanšek. žaga Loče pri Poljčanah.	4629 2
Komfortno
stanovanje
sončno, trosobno oddam za 1 maj v pa ačl Viktorija Polzve se lstotam v L nad. vr. 6.
4668 2
Dekle
«sto. marljivo, vaieno ir rniosrtoinecra eospodlnj Btva ta kuhe Išče službo Ljubi otroke. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Nastop taJioj«.
4692 2
Dekle
pridno ta znesljlvo ifiče s užbe za pospravljanje pisarn, v tiskarni ali kaj sličnega. Ponudbe pod »Natančna ta poštena« na ogL odd. Jutra
4673 2
Dekle
TOjeno samostojno kuhati. opravljati vsa hišna dela ere k maj] družini za 15. marec. Ivan V" Klančar, Tobačna ui. 18.	4675-2
Tiskarna
ki zaposli strokovnjaka, lahko zviša promet, razširi delokrog potom — akvizlclle po celi državi z uvedbo izvirnega si stema poslovanja. Merkantil no èablonsko delo na tlglh. Kavšek (Pri Pivk) Mestni trg 5
4678 2
Nemška
korespondenca
Nemška korespondentka želi nameščenja. tudi poldnevno ali nekaj ur tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š'fro »Nemška korespondenca«.
4640-2
Učenko
takoj sprejme — salon »Chic«, Wolfova ul. 3.
4499 44
Učcnca
sprejmem v trgovino »tekla, barv, porcelana od pošte ne hiše. Hrana in stanova-
nie v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Priden učenec«.
4452-44
Vajenca
za vrtnarsko obrt spreime Vrt. Ferant, Gradišče 12.
4574 44
Vajcnka
a srednješolsko izobrazbo, dobi mesto v špecerijski trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrba v hiii«.	4560-44
Vajenca
sprejme takoj trgovina z mešanim blagom. To mo Vtànjevec, Florjan ska ul. 37.	4328 44
Dvoje deklet
vajenih nekaj kuhe Išče službe S.l bi tudi na gosUlno. Anica le Mera Rozman. _oka Zidani most.	42ai 44
Vajcnca
mlaarskega. poštenega, pridnega, sprejme mizar stvo SAVA, Gajeva. Ne boUčnik.	4597 44
141ctno dekle
močno, s primerno šolsko Izobrazbo po ;tenih staršev se želi izuMti v trgovini z mešanim blagom. Najraje na de želi z vso oskrbo. Angela Gruden. VocUMkova c 4, Sp. Šiška., 4674-44
Mesto učenke
iščem za absolventko .nešč. šole v trgovini z mešanim blagom, z vso oskrbo v h:ši. Ponudbe pod »Trgovec« na ogl. odd. Jutra.
4611-44
Lepo učenko
z dobrim glasom, potrebu-iem za tamburaško godbo. Poeoji Hrana stanovan-e, 250 Dn mesečne plače. Pandurovič. kafana Jugoslavija, Knill.
4616-44
Učcnca
poltenega, pridnega in z dobrim šolskim uspehom, sprejmem takoj. Hrana, stanovanje v h'ši Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na Jos. Piave, trgovina. Celje.
4703-44
Zastopnik!
Večja tekstilna tovarna, iMt agilnega, dobro vpelianega zastopnika za Slovenijo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstil«.
4702-1
Pouk \
Esalta oeseas 1 diu. aa» vek 3 din. u> dajaoj« lasiova 5 din. aajmauJ-šl znesek 20 flirt.
Nemško
konverzacijo
(zanimivo, poceni) nudim se 2 resuuru» ici.elc uintoma Naslov v vseh poslov. Jutra, 4427-4
Knjigf?
aeot-vlb « JUi Ja ves t
Dia ca Sllrc Ul aajauj« -laslnva 5 Din NajmaaJfcl oieseK Ii Oin
Welis: »Svetovna
zgodovina« ugodno naprodaj. Vprašati t	dolini VII 15. 4371-8
nm. za šifro al; dajaaje
naslova b Din Na|i:iaai4J znesek 17 Din
Philips - Radio
4 + 1 na omrežni tos naprodaj Zg. Slška 211. Inž. Mikuš Milan.
4500-t
Zciss Ikonov
projektor
KinoboT-kovčeg za 600
m filma kupimo, i^onud be pošljite na »Radio« dr z o z. v LJubljani. Miklošičeva cea«.
417M
mlatila
Seseda 1 Din dave» S Oln za šifro ali dajanj«
naslova 5 Din Na'majiJél znfs^lt n Din.
Fin damski
k ostrim
siv, zelo lep. prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	4511 13
Trgovski pomočnik
z dobrim spričevalom, zmožen vseh strok, izučen v večji trgovini, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe posl'ti na podružn:co Jutra v Celju pod značko »Soliden«.	4697-2
'iifliiiiimuiiiimwiiiiiiniiiRwi'iiiHiiiiKinüiiiiiHiiiiii
Vajenci (ke)
Beseda I Olo lavei < Ma. «e Suro ui daisaje tuslov* f. Din Nw 'nanJÉ'
»•»» 1? Oln.
Vajenko
in pomočnico
začetnico sprejme damski modni salon. Naslov v vseh poeovaL Jutra.
4484-44
Pekovskega vajenca
sprejmem. Prednost ima oni. ki se Je že učil. — Kranjc, Ljubljana. Ste-pinja vas 74. 4416-44
Zaslužekl
Becpda 1 Din davek 3 Oln za šifro ali dajanje naslova ■> Din Nn'manjši snespR 17 nin
Tisoč dinarjev
n več iasiužite mesf ao z delom doma Po Elijam material pr-vzt> mpm eotovo blaeo Ma Kapital potreben Zahte ^ajte oriisppkte priloži re znamko za odaovor Minmio H-nlg. Panče vo. Br. Jovanoviča 20 351 S
Potniki
Beseda I Din davek > Dia <18 Šifro an dajanje lasiiiva 5 Dia Najman'äi znesek 17 Oin
Siguren zaslužek!
Za sposobne zastopnike » Sloveniji s prodajo vsakemu potrebnega šlagerja. — Zaslužek takoj na roko — mesečno najmanj D n 3.000 Za vzorec potrebno 75 do 175 dinarjev Stavite ponudbe z 2 Din znamko na podružnico Jutn Celje pod »Siguren zaslužek«.
4698-5
S prevzemom
zastopstva
na Sega edinstvenega, resnega in vsakomur potrebnega predmete za ožje in večie rajone, banovine in sreze ram nudimo mi s popolno sigur-nostio dnevepa zaslužka od Din 300—600. Naš predmet ie edinstven, brezkon-kurenčen in odobren od vseh prstojnih oblasti. Za prevzem zastopstva je potrebno, da ima vsak zastopnik, da se hitreje preskrbi z naš;m predmetom, ma'hno in predpisano skladšče v kraju Potrebna je gotovina 3000—8000 D n. — Zname stroke ni potrebno, kupec je vsak zasebnik, obrtn k, trgovec, industrijalec, državna in zasebna podi et a in zavodi. Komur je do resne in stalne eksistence, nai naslovi obširne pismene ponudbe z navedbo točne in jasne adrese kakor tudi, za kateri raion ima interes, nu'no na Publicitas, Zagreb pod »Br. 49008«.
4346-5
tieseda 1 Din, davek 2 UiU za šuru an ua^-uje ; uaäiuvb j uui. ita^UicLii^äl zattott 17 Diu.
Kolo
ln k^vlrs^a-j i^armonlteo
pjcc-i.. pl ull«vl 11 „ i-, *JV
v vsen pnoiov. J uua
26
Športno kolo
dani->A.u in ulitku, bolj-oe znamke, popolnom® novo, zaradi ^.a.ü.-c« pit;po vedi ugodno pro-o^u. ruuuuuc ua ogl odd. Jutra poa »Kup.m« 4459 U
Kolesa
in rezervtu aeli prvovrstnih nemških zcauik -la^rucLij po neverjetno nizkih cenah. Kolesa ze Jd 550 din naprej v trgovini Splošne trgovsko družbe v St. Vidu aad LJubljano.	4480 11
Kolesa
damska in moška, natno-
veiši letošnn modeli, v naj-več|i izberi že od 550 Din naprej. — Nova trgovina, Tyrševa 36 (nasprob Gospodarske zveze).
4277-11
Moško in
žensko kolo
novo, športno, skoro popolnoma novo, prodam. —-Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra znamka«, 4535-11
Kolesa
prvnvnfmh znamk, nov» m rabljena, z garanciio. od ] Din 300 naprei prodaja — I Trgovina TRIGLAV. Res-ljeva 16.
4539-11
Dve kolesi
dobro ohranjeni, moški, eno športno, eno navadno, prav usodno na prodaj. Hrenov»
ulica 12.
4581-11
Avto, moto
eSeseaa i Dia davek j Din za šilro ali daianjo lasiiiva 3 Dil Najmanjši '.Tipspit n nin
Chevrolet avto
1 '/•—2tonski ugodno naprodaj. Nunska 3.
4555 10
Lokal
eden ali več, stanovanje z vsemi inštalacijami za zobni atelje, dve trisobni stanovanji, ena soba za pisarno se odda na Miklošičevi cesti. Informacije: Lekarna Bahovec, Koiigresni trg.	2517
I
Krojaškega vajenca
oofttenih starfev, sprejmem. Viktor 5 trum bel J, Straža, Do.enjsko.
4518-44
Enodružinsko
visokopritl. hišo
v Vižmarjih št. 110 ugodno prodam Informacije: Lekarna Bahovec, Kongresni trg 12.
Kvalitetni
avtomobili
BwKUlt. Plymouui Cnry mer U Pacitard. izotop fivo »Luswa« V. Laa-nlk Lju pijana, Gospo «vetaka &	44ÜO-X0
Športni avto
»▼to Uü-Jii, .ep. etegan tea. do oro ohranjen. 15
litrov porabe bencina, taxoj naprodaj. ronud be pod »Mooemi *ao noieu na anoneni dito Hulìo ö&x, MarlDor.
4454-10
Motor
novelle &pc, nupim. Ponudbe na ogl. ocd. Jutra poc »Dobro ohranjena
4)31-10
Ugoden avto nakupi
P- Jii ÖCi.iiidrSi. <Xl
p rt i oseom avto v prav doorem stanju. ösedezim pri predelavi tuo: za. u> v oni. avto ali zü požarno uramoo uporaben 5 prav aoorim motorjem in o prav doDrimi paev-Ea^.f.dTi; je odda pro-t. gotovini. Upre..a I ur nio Prt Ptuju Kjer se a. to tud. .anko ogieoa. Cena i2.u0u v goto1, m.
4303 10
Motor 350 ccm
ani'.&ske znamke k.om-plei-en z elestricno lučjo dobro ohranjen, ze lo ugodno naprodaj. Iva Dežman. Savije 10. p. Ješica.	4345 10
Motorno kolo
iTnarr, rie 1 "uch, tipa 1932 2 ouindra, 000 ccm. v ie xi doorem stanju. Bosch razsvetljava, magnetn. UZ-&. napi oc -»«U,. ffan. Rog. Slatina.
4271-10
Tovorni avtomobil
od 5 ton, na paro ben ein all ogljem plin, dobro ohranjen, znamke Saurer ali Skoda, s tru go za zvračanje kupimo Ponudbe na ogi. cdde lek Jutra pod »Tovorni« 4244 10
Velik odprt avto
Juisu-ien v odličnem Stanju. prodam. iS 1 na 100 im. din 24 000. Au pneh Kranj, Gorenja Sava 41	4242 10
AVTOMOBILE
tovorne. osebne m avtobuse, dobro obran ene, vseh ja-kosL. kupite na ceneie pri O 2uiek. Krupp .astop-ttvo, Ljubljani, Tavčar i eva 11.	4660-10
Avto
i—6»Cežen, maio rab Uen ruplm. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Avto taksi«.
4366-10
Nov motor
NSTJ tipa 1937 250 ccm vožen komaj 2500 km. takse za 1. 193S p.ačane po nizki ceni naprexlaj. Vpra. aÖ >Garaža Lojze < Miklošičeva c,
439010
Tovorni avto
3—4ton&ki kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd Jutra pod »Tovor« 4306-10
3-tonski avto
»Chcrvrolet« v zelo dobrem staniu, in poceni, prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
46S9-10
Posebna prilika!
Ugodno na prodaj 1 avte Opel Super, limuzina, sko ro ncv. Orel avto cabriolet, Tatra avte 4 cyl. cabr:c li-cu::.iä. Ford limur.na, Chevrolet odprt n Essex odprt sport ^sedežni. Vsi avtomobili se nahano v n 2 - h : šen stanu Vpraša es pr: Orei zastopstvo. F. Solman. Celse.
4706-10
Vsakovrstno
pohištvo
aajceoette, mtmodernette, *
priznano solidni izdelan — se dobi um o t veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Ljubljana, Celovflca SO SpieiemaK) se uročila
73 12
Pohištvo
noro tn Se rabljeno, ki
ga želite prodati ali sa no dati v inrambo -sprejmemo v pcn-ebn: oddelek t komisijske prodajo po aelo ugod nlh pogojih Kupcev je t tem oddelka vedn< dovolj za dobro onranje no pohištvo Vse rekla no preskrbimo sami -Sporočite nam na do pismcl all ustnu Prevoz oonistva v naš somlslj -s; oddeiek pres&rDimi ximi - Ivan Matülan ujubljana. Tyrèeva ce sta 12	79 12
Antično pohištvo
krasna jedilnica in sa-
.cn, iomp.etno z »usiri .n zavesam !, baročni siog. zeiO ugodno napro iaj. Ponudbe pod šiiro •>Elegantno stanovanje« na anončnl biro Hmko 5ix. Maribor.
4455-12
Več spalnic
po jakc ugodni ceni proda D. LANCOS pohištveno mizarstvo, Wolfova 12.
4654-12
Spalnica in kuhinja
popolnoma novi ugodno naprodaj Naslov v" vseh ooslov. Jutra.
4526 12
Masivno spalnico
orehovo, poceni proda mizarstvo Cimerman k. d. D. M. v Polju.
4658-12
Spalnico
orehovo. prodam skorai novo. Ogled od 11 do 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4644-12
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERVE — jnvelir,
Ljubljana Wolfova ul
icac \ia * 1J1L1 iavcA O
D_n za šllro ali dajanje Uiio.ova o um. fià.uiaiiiì: znesek 17 Oin.
2 klavirski
harmoniki
ena 46 tipk z registri, 3. 4. 6, Sg—sna, 120 ba-sov. prui.ci'—a ^o^iste skoro nova, druga 34 ..pk 80 oasov, nova. po ceni naprodaj. Viljem Zabukovec. LiOž.
4375-26
Pianino
im, Izvrstno ohranjen. 00 dne 15. marca ob 16 uri v Ce.ju, Koeenova ul. 2 prodan na javni iražbL In presenti va o ljeni.	4545 26
Klavir
dobro ohranjen radi se iitve poceni naprodaj Naslov v vseh pos ov Jutra.	4332 26
PosofOs
na vknjižbo
porok«, hlpoteiarne na 5 ki 10 let s Vi» o brest mL ter kmetom za gospodarske potrebe po 6'/« obresti, preskrbimo takoj. Pojasnila daje — UNION, Zagreb, Radlče-va ul. 12.	4435-16
Družabnika(co)
Trgovskega potnica, trgovca ali privatnika z večjim kapita om sprejmemo za povečanje do-oro vpeljane vinske tr govine. Lahko sodeluje ah tudi ne. Nudimo za sigtirarL dober zatiužek. Kupimo večje količine dobrega vina ln dobro ohranjeno vinsko posodo. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Veilk zaa-a-žek«.	4593-16
Gotovine Din
100—160.000
dtn tečem m. dobo 2 let proti ^/t obrestlm. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vknjižba na prvo mesto«.	4552-16
Hranilne knjižice
raščtenih zavodov, vrednostne papirir deinice, kupone. dobropise
3°/« obveznice
tapuiemo do nairJiih cenah.
Različna posojila
Obiastv dovoli, puarna
Rudolf Zore
LJUBLJANA Gledal, ui. 12. Tel 38-10.
4570-16
Kateri gospod
drž. naJE.ei.enec bi posodil gospodični okrog 10.000 din za 6kup_o zidavo hiše v svrho poznejše ženitve. Naslov v vseh pos.ov. Jutr?.
4630-16
Vložno knjižico
.;Cmetske posojilnice v Ljubljani do zneska 10.000 din kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Brez posredovalca« 4677 16
350—500.000 Din
:šče že vpeljano pod etie za prčetek izdelovan-a zelo skanega predmeta, kateri se do sedaj lzkliučno samo uvaža. Uspei siguren in krasen dob ček. • Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskan predmet«.
4619-16
Posojilo Din
30—50.000
:5čem od privatnika. Dobre obresti in garancija. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost 30.000«.
4661-16
äeseaa 1 üm aa-es 3ln za -illro aH dajanje oss,nva 5 Din Naimanjš' snesek 17 Din
Športni voziček
dobro ohranjen prodam Cigaletova 1, podpritli čje, skraoa.
4481-6
Baker, svinec
in cink
vsebujoči rudnik zaradi
družinskih razmer u^o ano naprodaj. Ponudoe -a ogL odd. Jutra pod vRudno bogastvo«.
4490 6
Uro
starinsko prodam. Borštnikov trg 1-L levo
4587-6
Čebul ček Bani krompir Semenski oves Grah
Automobil ui Sarcrie», «1
Ma oaiplodneiii vrsti.
Cvetni gomoiji
or.ginainj
Mesečna jagoda
b rodi it prvo leto.
Sever & Komp.
JUBLJANA Zahtevajte cenik 1
4165-6
Fotoaparat
3x4 » priborom m po večevainikom ugodno naprodaj. Naslov v vseh oosiov. Jutra. 4363-6
Be=eda 1 Din davek 3 Dm za suro ali dajanje nas.ova 5 Dm .Na'manjè: zne^efe 17 Din
Akacijev les
od 10 cm debeline in od 1 metra dolžine, kupim. — Ponudbe na ogl. ocd. Jutra pod »Akacija«.
4453-15
Orehovih plohov
cca 12—14 m3 suhih, de belina od 50 do 100 mm prodam. Jos. Gregorka. Sap 19 p. Vrhnika
4347 15
Lesni trgovci!
Sprejmem večjo količino lesa v rezanje. Suha 21. SkoI;a Loia. 4570 15
Be=-aii i Um aa.e» Din za silrc an aajanje nas.. iva 5 Din Najmanjš" 2C3PSPS 17 Din
POHIŠTVO
Od n&ji-nejsega do naj cenejšega — Najveo.a lzoera soomh ln < . : h 1 r. j sih oprav
Sperane spa-nice oren korenina po.iurana it od	6.800,-
Spa.nice. p.eskane že
od .... 1.300.— Omare .... 400.— Posteije .... 150.— Sumnjske oprave 750.— Kuhinj kredence 400.— Eomnj mize	120.—
Kuhinj stoli . . 50— Zaooj za premog 80 — Gostil stoli	25.—
Upogn eni 'otelji 250.— Otročje posteljice 300.— Madrid	. . 190,— '
Otročji madracl . 120 — Žični vložki . . 95 -Otročji viožkl . . 70,— Izvršujemo vss popravi la Naročila sprelemamr in se priporočamo Tvomica pohištva po konK'irenčn1 ceni -
»S A V A«
Bežna dolina Cesta rv
rteviika 18 TRGOVINA h'OSISTVA v Nebotičniku
deseda 1 Din davek
)in za »ltru a^ì aaidL.,^ lasiova 5 Din Najmanjši zrfts^k 17 Din
Izume ali ideje
sakovrstne prevzamem a v ugodno finančno plasiranje ali odkup za tu- inozemstvo. Ponudbe poslati na ogi, odd. Jutra ood »Izumi-Ideje« Znamko priložiti
44S2-16 Hranilne kniižiie
TTednof tnf papirje 3* 1 OBVEZNICE 'a Ukv ime.^kip doigot STALNO KUPUJEM Pl^nincek Ljubljana Beethovnova 14 Teiei 35 10
231 r
Ureditev dolgt
potom sodnih !n
izvensodnih poravna^ Nasvet! v konSurznir 'adevab m v vs-n dr trgovsko oortnib pi ^iih Strokovne knjig« ~-dske 'evizije Sesta-m aprobaclja oliane
Preskrb«- sreoicov »adveti gicsifr aranilnirj .og m plasiranje LStu Vsi posli kmečke zakrite Edina Kontesioniianu üoinercionaina pisarn
LOJZE ZAJC
Ljubljana Gi-da;iška • TELEli-ON »18
Štedilnik
i Tischherd; skoraj nov zaradi selitve prodam. Pri tekel j. Rmiska c dvorišče.
44t3 6
Register blagajno
ugodno prodam. Skoro nova. malo rabljena. Na ? ov v vseh poslov. Ju tra.	4472 6
Nekaj kleparskega orodja
.n dobro ohranjena —
Rund malina) n^pro-
Otroški športni
voziček
najmodernejši, skoro nov naprodaj. Bicevje 5 (za Tržaško 41 )
4365-6
Samotna opeka
mao rabljena aa pekov ske peči in druge siicne svrhe se proda. Og.ed in poizvedbe v Javnih skladiščih, Tyrševa ce sta 33.	4358 6
Otroško posteljo
belo, železno, dobro ohranjeno prodam. Is totani gramofon Hit Master Voice s ploščami Giinška ulica 7-L
4257-6
Skrinjo iz leta 1650
ZC--C dobro ohranjeno, z vdelanimi vložki ugodno prodam, Stožice 141. pritUčje, .evo, 4336-6
Rezevoar za vodo
železen dobro ohranjen. 750 L 2 škarjastl mreži Schergitter) in venti-.ator premer 1 m ugod no naprodaj. Jože Tovor nik. Breg, Celje.
4395-6
Ne sannt (Uta
prilike!
Ugoden Mkvp «tavbmh par
cel z vodovodom n dei triko * bi-iim pocuje. P» i»tnila Viimaxj« )9.
49-20
Prodam hišo
Zra,ven postaje Dev. M. v Polju 500 kv. m vrta cena 68.000 hit, m^1 selitve. Naslov v vsea posloval. Jutra. _ 4487-20
Proda se
rogataa hiša s stavtjco
parcelo v Ljubljani na Blelweisovi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Ju--J» pod »Center«
4425-20
Enonadstrop. vilo
komfortno $ prostornim vrtom blizu Leonišča ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
4456 20
Lepo < posestvo
ki redi ofeem glav üvl-ae oddam v najem. Ker mane, Dom foie.
443120
Dvostanovanj. vilo
radi odpotovanja F>od ce no prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Lepa lega«.
4436-20
Lepo staaovanJsT-o
iUŠO
▼ arediòtu a
poljem ln gozdiči TL 6X. 2JK. S37. 784. k. a Središče prodam na dražoi. B bo 17. t m. ob 8. pri aodiAču t Ormožu. soba št. 4. Izklicna cen* 06.700 din.
4381 20
Hiša
s sekaj zemlje poceni naprodaj. Huše 85. pri Blarlboru	4282-20
Hiša s gostilno
in Inventarjem napro daj v Celju, C.edaiiàka ulica 7.	4295 20
3-stanovanjsko hišo
3 minute od cerkve t Trnovem prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno prodam«	4549 20
Dvostanovanjsko
hišo kupim z vrtom, največ pol ure od centra. Ponudbe n« ogl odd Jutra pod »Do 200.000 din«	4340-20
Stavbne parcele
v poljubni velikosti tuji ob železnici Vižmer je, elektrika, vodovod, ugodno naprodaj.
Velik vrt s
stavbiščem
v lepem kraju v Cirčicah prt Kranju, ograjen, na prodaj. Vprašati Karlo ac Banlja 64. pri Jo sipu Perkovlču. 4196-20
Rolleiflex
skoro nov. ugodno naprodaj. Ljubljana, la bor 5-n, vrata 9.
4635-6
Otroški voziček
modern, prodam na Pru-
iah 27.
4608-6
Športni voziček
otroški, naprodaj. Gregorčičeva 15, I. ievo.
4646-6
Tračnico
dolgo 7 m, prodam. Vfol-feva 10.
470S-6
aesfcoa i Din. oaves i Din za šiiro au dajanje nasiova 5 Dm. Najmanjs. znesek 17 Din.
Stare moške obleke
^evije. pohištvo, kupu-jem_ Ponudbe Jurecič, Gaausovo nabrežje 27.
4498 7
Kupim
dobro ohranjen športni voziček in prodam prav dobro ohranjen avto-voziček. Ažbetova ul. 1, vi aoko pritličje. 4418-7
Kupim
že rabl eno, dobro ohranjeno železno ognja varno 10 j omaro za knnge 3 m višine, 2 m dolžine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Železna omara«.
4402-7
Polhove kože
kupujem v vseh količinah. Eber, Kongresni trg 7.
4582-7
Gostilniški in
kuhinjski obrat
oddam v najem z vsem daj. Polzve se pri Vra- i -^veutarjem. Reilektan oec. Hrsni niška ul e U naj poš jejo pisme-Bežigrad.	4474 6 ae ponudoe na aae.o..
-----1 s.elezzLi arskl dom. Novi
:rs, 2. do 20. III 33. Po trebna kavcija 3^ C-CO prodam poceni komplet lin. Odbor. 4217 7 I no železje Naslov v -
*lov v vseh poslov. Ju tra.	4412-20
Hišo
260.000 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa hiSa<
4417-20
Enodružinsko hišo
pol ure od centra, prodam SJaslov v vseh poslovalnicah Jutri.
4537-20
Prodam hišo
v centru Sieda, poleg hotela Union Tik slavne ceste, popravna za ured :ev loka-iov. P gačar, Piešernova 10 Bled I.	4509-20
Upokojenci! Pozor!
Novo hišo s 4 sobami, kletmi, vrtom in precei polia. na lepem kra;u ob glavni cesti, v bližini Sevnice, prodam ali dam v najem za več !et. Po:?.s-i:la da'e g^sp Radei, ìupan. Bianca a! J. ide', Zagreb, Dež?'.č-v-?
V Kamniku
naprodaj nova dvosta-novanjska hiša, vrt. le Na pa lega 2a 85,000 d.U.
štev. 12.
4535-20
Posestvo
z mlinom. 12 iohor, naprodaj. Polzve se na pošt: Bianca.
4561-20
Naslov t vseh poe oval Jutra.	3305 20
Trgov, naobražen
inteugenten moštl vešč treh svetovnih Jezikov z nekoliko prakse v hotelski stroki, išče mesto portirja. skladiščnika, i udi za sezono. Položi 20 000 kavcije v gotovini. Ponudbe pod uZame sijlv« na podr. Jutre na slov. Jutra	4254-27
Prodam hišo
rredno 190.000 za 155.000 din Nas ov v vseh po slov Jutra	42 4-20
5-stanovanjsko hišo
v centru Ljubljane, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »360«.
4651-20
Vilo na Prulah
imam na prodai Je dvosta-novan ska, pc- tri sobe X vsem komfortom. s sadnem in zelen adnim vrtom Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Zelo nizka cena«.
4652-20
Prodam hišo
éttrlstanovanjsko. voda in elektrika v hiši. 5 minut od postaje Med-wie. Naslov v ogl odd. Jutra.	"4333-20
Na Vrhniki oektem v najem enodru žlnsko hišo z vrtom. Ponudbe pod »Lepo« na 1 Dvostanovanjska
ogL odd. Jutra.
4591 20
Za žago samico
Gaj eva ulica
4599-12
Mlekarska
veletrgovina
na Jadranu s ce.oletnim ■ elikim prometom na prodaj. Cenj ponadoe na ogi. odd. Jutra pod Zajamčena eksistenca« 4376 lt
Posojila
jd dame iščem Poznej Ja žemtev m izključena . onudbe na ogl. odd Jutra pod »Posojilo — 15.000«	4309-16
Trgovine, industrije
trafike
ootele. buiete. gostilne, restavracije kavarne vi narstva m.ekarstva vi.e -dše posestva, .etovišča proda.:amo m posredre no nakup hitro tn uspe no: Poslovnica Pavle iovič. ZsLgreb Ilira 144 4433 16
Din 40.000 vložite
Da s: zarrenrate iepo eksistenco Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Dobro«.
4620-16
! "s?h p-oslov. Jutra
4403-6
Moško uro
T-lato usodno predam, rtefanija Zor"lč. L^ub-••=na Trnovski pristan 14.	4419 3
Otroški vozi?ek
zlobok naprodaj. Ga levica 198 za dolenjskim kolodv orom.	445C 6
Biljard
dobro ohramen svetovne
vrčke Seiten Wen ?eio ugodno prodani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod .Wendebrett«.
4438-6
Zlato žepno uro
7 dvom .tu pokrovoma — vredno 3000 D>n. prodam pod ceno Ponudbe na ogl <:>dd. Jutra pod »Zlatr na«.
4566-6
Prazno sobo
eliko ln svetlo s po ebnim vhodom s stop nišča oddam s 1 apri om Borštnikov trs ! levo.	4587 6
Sušilnico za hmeli
9 m2 v najboljšem stanju preda kakor tudi ve* vozov Josip Osolin. Laško	4306-6
Opekarna
v lepem kraju Slovenije istanovljena pred več ko 30 leti s skoraj novo -trojno pečjo, strojno najmoderneie opremile la v kapa-iteti po 1 ml 'ion zidakov m streš V kov. prvovrstni mate -*al ma podro'ju km irez korkirence radi nznlh oko'nost- nirvro Potreben kanltal 1.209 00? din Ponudb« pod »Sijajna eksistenca? aa ogL odd. Jutra.
4311-6
Več avtomatičnih
biljardov
kompletnih kupim. Ponudbe na ogi. od. Ju tra pod »Označbo ce net	4335-7
Malo vodno žaso
vzamem v najem v Slo ••eniji Ponudbe na ogl. xkL Jutra pod »?ia<ra« 4368-7
Stare moške oblek'
čev!'e. perilo poh štvo ku-
pu-em P j.te Drame Aloi ma. Liu^l-ana, Gallusovo nabrežje 29.
4612-7
Mecesnove bednje
5—6 hektolitrov, kupim. — Tudi železne cevi 30 mm n -ebraste cevi 57 -nm Ponudbe pod »Nizka cena« : la.'raje bolj jugovzhod
Parcela
olzu Vrtače približno
1000 m2 naprodaj. Na slov v vseh poslov. j\i-tra.	4624 20
Hišo z gostilno
in vrtom, s koncesijo ter mventanem, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«.
4149-20
Tovarniški objekt
sedaj dobro urejea umet ni mlin na sta.m vod ni moči ob žeieznici in cesti ležeč, z e ektrlino siio zaradi razmer na prodaj. Ponudbe pod šiiro »Gelegenheitskauf« na ogl. odd. Jutra.
4217-20
Kmečko posestvo
srednje veliko kupim. Ponudbe z označbo kra ja. veukosti in cene na M Baloh. Ljuoljana. Ilirska Sa, H. levo.
4325 20
Prodam posestvo
z gospodarskim poslop em in dobro idočo go stilno na prometnem in dustrij£kem kraju. Na slov v vseh posle '—» 4312-20
Krasno posestvo
irondirano. 9 oralov, po polnoma nova hisa z
,ospodarskim poslopjem tik okrajne ceste 2 km Dd Ptuja proda Janez Petrovič. Mestni -*-
4307 20
Enodružinska hiša
stoji sred: 3000 m2 par :ele. obdana z vrtom in 30 sadnimi dreves: blizu Sv. Križa v LJubljani se proda a i odda v na em Vprašati Gosooßvet ?ka 12-11. Cena 130 000 4554 20
Petsobno vilo
dvostanovanjsko prijet no, zamenjam a'i pr1 dim. Pod hribom, ce sta 3 242 Večvredno po sest primemo doplačam
hiša
z velikim sadnim ln ze lenjadnm vrtom naprodaj v Studencih. Na slov : Krlvanek, Maribor Marijina ui. 10-HI.
4392 20
Hiša
s 1000 m2 zemlje tn vrta naprodaj za 16.000 din. Naslov : Eržen Fe !iks, Lahovna 10. p Celje.	4393 20
Stavbene parcele
severni del Ljubl^ne. sončna peščena lega. prodam. Hinko Privšek. Ljubljana, Tyrševi 12.
4633-20
Vila v Dravograda
n4 kriJaniu 5tirih glavnih cest, železnice, na obali Drave, s ~> sobami, velikim
«rtom. pirkladno posebno zr. lesno trgovino, na pričat. Vpraiati pri dr Harpf, v Sloveajgradcu.
S913-20
Donosne vile
trgovske ia stanovaniske
hiše, lepe parcele itd a^rod-no na prodaj. Izposluiera ■igodr.i poso -N na vknjižbo
AL. PLANINSTK trg. agentura za bančne posle in realitete. Liubljana Beethovnova ul. 14-1.
4617-20
Dvostanovanjsko
hišico
v StoMcah. elektrika vodovod, lep ogra-en zeleniadni vrt tako prodam Cena 00C D n Ponudbe na "gi odd Jutra pod značko »68.000«.
4610-20
na ogl. odd. juta.
4642-7
desetih 1 Din aavek j Din za šiiro au aajanjf lasiuva 2 Dii. Najmanjš 17 Oln
Stavbne parcele
prodam, Gornja Šiška aii Vodovodna cesta. Po .zve se v vsen posovai nicah Jutra.
4488 20 Parcelo 700 ms
zelo prikladno za mesarijo aii peka prodam Vipavska ul. 10. Kolezi ja.	4496 20
Proda se
iiia v Rakitni nad Bo rovnico in Poljanah pri ^kofji Loki Obe aiš! sta skoraj novi ter zidani za trgovino ali kako — obrt. Ponudbe pod 'Priložnost« na ogl. odd. Ju tra	4424 20
no.
4339-20
Nova hiša
ano6tanovanjska z vell-iim vrtom poceni na prodaj Vprašati; Ptuj ska c. 171. Tezno. Man bor.	4382 20
Hiša s posestvom
in trgovskim lokalom na prometni cesti 10 minut od postaje Race Fram. pripravna za vsako obrt ali industrijo v dobrem stanju in električno razsvetljavo prodam. Tudi brez zem Ji šča. Naslov v vseh po slov. Jutra.	4S83 20
Dobičkanosno
posestvo
SO oraov, zaokroženo, pri Mariboru f vinograd, sadonosnik njiva, trav -liki go7di ttvi ln tar tvi inventar naprodaj ood polovič&o ceno Ra di odsotnost: lastnika— daje pojasnila Banov še k. Maribor, Ipavčeva Ul. 55.	4297 20
Nova hiša
enonadstropna, komfortno stanovan e. podkletena, vrt, naprodai. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Mizica cena«.	4614-20
2-stanovanjsko hišo
v Koroščevi ulici Jt. 11, Liubliana. Moste. takoj prodam za 90.000 D n. — Potreben kapital 40.000. — Ref.ektanti nai poilieio ponudbe na Vtreie na Jelen, Meliska 22. Maribor.
4693-20
Hiša
dobifkanosna, » Ljubliani, 1 strank, vrt in parcela D n Krasno vino-t;radno posestvo 30 oralov. 10 oralo» vinograda, nov nasad, sortiran, poceni na -ibrnVe — Posredovalnica •jRAPTD«. Maribor. Gosposka 28.	4694-20
V Celju
poceni naprodaj večstano-vaniska biša. — Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
4596-20
Seseda 1 Dtn. davek 3
">tn za šifre ali dajan.'* i«!"« 5 Din NajmantŠ'
1? otn
Gostilno
pri kolodvoru
s koncesijo oddam p» ti prevzemu inventarja po dogovoru. Naslov v vseh poslov. Jutta.
4500-19
Dpeljans gostilna l
na	točki v bil- '
žlnl Ljubljane, ugodno naprodaj. Pojasnila daje realitetna pisarna Adamič. Gosposvetska 7.
4528 IS
Trafiko
doteo vpeljano prodam. Na&lov v vseh poslovalnicah Jutra.
4494 IS
Mlekarno
oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
4464-19
Trgovina
manttfaktunia se odda prdnemu ln agilnemu trgovcu v najem. Potreben kapital 50.000 do 100.000 din ostalo po dogovoru. Naslov v vseh poslov. Jutra, 4407 19
Mlekarno
prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4J43 19 Prostoren lokal
oddam takoj ▼ trgovske svrhe. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Prome- —
4578-19
Delavnico
sred«, pripravno za vsako obrt, oddam v Želenburgovi ulici na dvorišču. Naslov v v»«h poslovalnicah Jutra.
4573-19
Gostilno
z im elitärem m koncesijo,
na prometni točki, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
4559-19
Buffet
dellkatesa v centra Zagreba, tik Jeiačlčevega trga se proda zaradi bo iezni za 60.000 din. SI gurna eksistenca Naslov v vseh poslov Jutra
3860 19
Gostilno
9 posestvom sil posestvo
samo v Savinjski doiml vzamem v najem. Ponudbe na podr. Jutra v Ce.ju pod »Kavcija«
4394-19
I Hotel • gostilno
16 opremljenih sob, kom pleten gostilniški lnven tar, vrt. dobroidoóo, letoviški kraj na Gorenj skern oddam v najem brez odstopa. Nizka na jem r. ma. Ponudbe na Hllnko Prlvšek, LJubljana Tyrèeva c. 12.
4682 19
Dve pisarniški sobi 1 centralno kurjeni, vsa I ka poseben vhod ter skupni predproßtor oddamo takoj. Palača Grafike.	4603-19
Lokal na dvorišču
▼ Selen burgovl ulici takoj oddam. Vprašati t
lototrgovinl Joèko Smuc Selentrurgova 4369 19
Prostor
za skladišče aii obrt takoj oddam. Kolodvor ska 11.	4634-19
Trgovino
z meSanlm blagom oddam t industrijskem kraju Gorenjske radi družinskih razmer. Naslov v vseh podov Ju tra.	4077-19
Gostilno
vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Kavcije zmožna<-
4396 19
Mlad sposoben par
brez otrok išče gostilno na račun. Ponudbe s po goji na podr. Jutra v Mariboru pod »Takoj«.
4384-19
Brivnico
za dame m gospode moderno opremljeno, dobro vpeljano na zelo prometni točki v Kranju prodam Luštrih, Kranj Blelweisova 29. 3996 19
Trgovino
z mešanim blagom oddam v industrijskem kraju Gorenjske zaradi družinskih razmer. Naslov v vseh poslov. Jutra.	4077 19
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aii dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Pekarno
prvovrstno, dobro vpe-.jano za več let oddam
strokovnjaku v na.em. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Prvovrstna«.	4441-17
Parno pekarno
s stanovanjem ln proda-jalnico oddam v najem s 1. marcem Tržarka c. 24. Natančnejši podatki v Ljubljani Veliki stradon 5 in sobo s kuhi njo za april oddam rav-notam.	4521-17
Mala kmetija
blizu Vrhnike z lično hišo s tremi sobami in vsemi pr.tikllnami se odda poceni v najem. Hlev za krmo in 3 gore da. kozoec. njive in se-no?eti Pole? možnost , zaslužka. Polzve se v pi sami g. Josipa Lenarčiča na Verdu pri Vrhn'ki.
3359 17
Stanovanj*
tfeseaa 1 Din, oaves d Din za Silrc au dajanje oasiova 3 Du. Najmanja: sne&ek 17 Oln
Trisob. stanovanje
komfortno oddtvm za Be zigradom, 10. Naslov r vsen poslov. Jutra.
4512-21
Enosob. stanovanje
oddam sa 1. april mirni stranki. Moste, Ljubljanska UL 49.
4478-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico vrtom od dam s 1. junijem. Cena din 700. Trstenjakova ul 7, Bežigrad.
4497-21
Dvosob. stanovanje
1 odrožnikom oddaen za maj. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »450 dm« 4453 21
Trisobno stanovanje
reno virano, kabinet kopalnica in pritikilne, L nadstr. oddam ? mestu. Polzve se Napoleonov trg 7 n, levo. 4367 21
Gostilno
oddam v najem zaradi pre-.e'.ike zaposlitve naj ra'e Dalmatincu. Je na zelo prometnem kraju ob državni cesti. Naslov v vseh poslov. Jut-a.
4260-17
Gostilno ali vinotoč
vzamem v na;em ali na ra^un. Podjeten ln zrno žen kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podjeten«
4543 17
Med mestom In deželo
oosredoje »Jnfrnv*. m»H oglasnik
Enosob. stanovanje
vse pod enim ključem oddam. Miičinskega ui. 791, pri novi cerkvi v Sliki.	4457 21
S t ano v«m je
2 sob. kuhinje in prtti-
k In se odda s 1. aprilom Rožna dolina c. V 31.
4422 21
Dvosob. stanovanie
sončno pod enim klju-em. oddam mirni stran kl Herberstelnova 22-1.
4413-21
Stanovanje
WO ali dvosobno, parketi-rano, oddam za 1. april. Vodovodna cesta 44.
4-30-21
3-sobno	stanovanie
z vsemi pritiklinami, v strogem centru, lepo ure-eno, oddam 1. inaia sol.dni stranki brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
4572-21
Trisobno stanovanie
v cectr», s plinom, oddamo a 1. majem. Oiled od pol 2. do pol 4. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4583-21
4-sobno	stanovanje
krasno, ceneno, a kopalnico. oddam za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stadion«.
4577-21
3-sobno stanovanje
skoro v centru, oddam. Fo-nudbe n» ogl. odd. Jutra pod »II. nadstropje«.
4579-21
Stanovanje
eno ali dvosobno z vrtom v bllž4.!!! bolnice oddam. onemu, fa mi posodi 40—50 tisoč cbn za par let. Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod šifro » Poceni«.
4553 21
2-sobno stanovanje
soinčno, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bleiweiaova«.
4580-21
Dvosob. stanovanje
parketirano, L aadstropie. oddamo za mare. Cesta v Rožno dolino 7.
4557-21
Dvosob. stanovanje
oddam 1. aprila. Celovška cesti 90.
4558-21
Enosob. stanovanje
v Rožni dolini. Cesta IV, št. 2, oddam.
4556-21
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, pri tlklinami oodam v Zvo-narski ul. 11. 4539-21
Trisobno stanovanje
udobno, oddam. Plin, -Izki cena. Malgajeva 20 (Tirija).	459021
Krasno stanovanje
3 sobe, kuhinja m priti k ine v novi vili uk železniške postaje blizu mesta Celja se takoj odda. Naslov v vseh posi. Jutra.	4379-21
Trisobno stanovanje
v centru maja na raspo
lago Ogledati od 11. do 12.. Bleiweisova 20, pritličje, desno. 4266 21
Enosob. stanovanje
oddecn v Koezijskl ulici 8 pri trnovski cerkvi» 4550-21
v vseh poslov.
Dvosob. stanovanje
s kopalnico ln kabinetom ter vsemi pritiklinami se odda za maj. Poizedbe pri Ivanu J ur-koviču, mehaniku. Tvr-ševa c. 36 od 10. do 12.
4255-21
3-sobno stanovanie
parketirano, s kabinetom.
vrt. oddam 2 majem. Ogledati Petrič, Doien:ska c. 48 g.	4559-21
Trisobno stanovanje
centru oddam. Nase«' Jutra 4623-31
Oddam stanovanje
z 2 sobama, in pritžklt-naml mirni in stalni stranki za X. marec. Na "lov v vseh paslo- Jutra.	4605-21
Sobo in kuhinjo
takoj odrtem A. Grebene. VeL Čolnarska uL 15-L	4671-21
Dvosob. stanovanje
pritlično, »olnčno, oddam takoj ali 1. aprila. Cimper-manova ul. L, Prule
4615-21
Stanovanje
2 lepih sob
s pritHrfhiami. oddam takoi. Poìzve se pri hišniku. Stre-liška ui. 24.
_4656-21
Ovisrnlte v osladnem oddelku dospele ponudbe:
Poziv varčevalcem!
Otroški Čevlji...... Din 17«~
Ženski čevlji z usnja timi podplati Din 63«~ Moški čevlji z usnja timi podplati Din
PRI TVRDE3
ANT. K1ISPEH
Mestni trg 26.
Ljubljana
Stritarjeva uL 1-3*
ČLOVEiKd TELO
IN NJEGOVO SPOMLADNO ZDRAVLJENJE
Pomlad prihaja! Kakor prlroda Ja onemogle tudi naše telo in se težko ubrani bolezni Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornega in zdravega. Moramo ga očistiti od naku-pičenih in telesu škodljivih snovi, ter mu dovesti nove in oživljajoče soke.
V to svrho se za naravno zdravljenje priporoča
ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zeliSČ, katerih koristni učinek je že priznan v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, a deloma tudi iz ljudske medicine.
»Planlnka« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje. Zaradi tega je 9-12 tedensko zdravljenje
ZDRAVILNI CAJ
s »Planinka« čajem Bahovec zelo dobro: pri zapeki, pri slabi prebavi«
pri neurejenem delovanju črevesja, pri telesni napetosti, pri omedlevici,
prt glavobolu, nespečnosti hi zgagi, pri obolenju zaradi sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter
pri nervoznosti in živčnih boleznih.
»Planinka« zdravilni čaj pospeéuje tek. — Zahtevajte v lekarnah izrecno »Planinka« čaj Bahovec, ki je samo tedaj pristen, če je zaprt in plombiran ln nosi ime:
Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana.
Beg. 8. br. 14 X12 od 10. VEL 1934
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuje kratkoročno kredito v tokocom računu - Eekontira trgovsko menice NOVE VLOGE, VSAK CAS IZPLAČLJIVE. ZNAŠAJO Din 27,000.000«—
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje
Stanovanja
Enosob. stanovanje
v ali bližini mesta ^a april a.i maj iščeta dva mlada novoporocenca. — Sprt j me va tucü dobro mesto hišnika, tudi z dop.ačilom aa stanovanje. 1'onudbe na oglas, odd Jutra pod »Oba delavna«	4470-2ia
5—6 sobno
stanovanje
■ kopalnico, somčno in svetlo v sredini mesta. Iščem za mesec maj ali avgust. 1'onuibe na ogl. odd. Jutra pod »Kom fort'.	4500-21 a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico event. s ka binetom Iščem za 1. maj aii kasneje v, ali blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odvetnik».
4495-21a
Dvosob. stanovanje
Zi Bežigradom iščem Ponud be na ogl. oddel. Jutra pod »Redno plačam 500«
}507-21a
Enosob. stanovanje
v centra Iščem, 1'onud be pod »Stalno name-ščena« na ogl. odd. Jutra.	4429-21 a
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, išče družina 3 oseb 73 1. ma). Ponudbe pod »Točen reden plačnik« ca ogl. odd. Jutra.
4568-21a
Mirna stranka
2 odraslih oseb Išče za 1 maj čisto ln svetlo stanovanje. obstoječe lz Bobe in kuhinje v bil žinl centra, najraje v vil!. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka.«	4322 21a
Enosob. stanovanje
s kopalnico po možnosti v severnem delu mesta Iščem za april ali maj. Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Dve o.=ebi 777 4362-21a
2-sobno stanovanje
v mestu Išče rodčtna brez otrok. Spinar, magistrat, vložišče.
4359-21a
V bližini Celja
Iščem eno ali dvosobno stanovanje s pritiklinami za 1. april Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Mesto Celje«.
4296-21a
Dvosob. stanovanje
z vsem komfcrtom išče dr. jur. za Bežigradom eli na Mirju v novi hiši za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi*.	4330-21a
Enosob. stanovanje
event. s kabinetom ali malo dvosobno, išče mirna in snažna uradniška stranka Idve osebi) za april ali maj. Plačnic zanesljiv in točen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.
39Sl-21a
Enosob. stanovanje
s kuhinio event. prazno sobo v centru mesta išče ia apr'I samska drž. urad-niča. Ponudbe pod »Mirna« ca ogl. odd. Jutra.
46f!9-21a
Sobo s štedilnikom
taüoj odcUim. Ba\aicu\a Ui. U. Moste. 4407-23
Sobo
v sredini me^ta oddam dvema gospodičnama. Na^iov v voeh poslov. Jutra.	4503 23
Sobo
lepo opremijeuo s soupo r&oo kopaimce v centru oa-:'.am z aobro domačo oskrbo eni aii dvema ossoania. V hiši dviga lo. Nasiov v vseh posiov Jutra.	4505 23
Boljši gospod
ki ni zadovoljen s stanovanjem in si želi udobne, in eiegantno opremljene, separirane 6G'oe, se naj javi pod značko »April 300« na ogl. odd, Jutra.
4507 23
Opremljeno sobo
oddam gospe ali gospodični. Dalmatinova 3 II, levo.	4527 23
Veliko sobo
fcl je primerna za stanovanje takoj oddam. Alojzij Kermavner, Sav-Ije 79.	4486 23
Na stanovanje sprejmem 2 gospoda v euho. zračno sobo. Zvo-narska 13-1. levo.
4520-23
Prazno sobo
lepo. veliko oddam. De vinska ul. 9. Kolezlja.
4523 23
Opremljeno sobo
feakoj oddam. Verstov-Èkova uL 11, Mir j e
4465 23
Opremljeno sobo
oddam stalni boljši ose bi 15. marca. Naslov v vseh poslov. Jutra.
4471-23
Hišnik
s pridno ženo
(brez otrok) dobi sobo s štedilnikom. (Brezposelni izključeni). Ver-stovškova 27, Mirje (levo od tobačne tovarne) 4461 23
2 sobi s predsobo
ui po 2 sobi brez pred-obe oddajamo takoj in s prvim majem za pisarne. za obrt ali za ■samska stanovanja v Gra
fiki ne voga u Masaryko
ve ln Miklošičeve ceste. Centralna kurjava, dvigalo Informacije v pisarni Grafike IV. nad str.	4324 23
Lepo sobo
s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu Naslov v vseh posloval. Jutra.	4420-23
Sobo
v I nadstr. poleg Zvezde oddam dvema solidni ma gospodoma. Nas.ov v vseh poslov. Jutra.
4443 23
Opremljeno sobo
lepo, oddam dvema gospodičnama. Naslov v vseh poslov. Jutra.
4439 23
Opremljeno sobo
sončno, s souporabo kopalnice oddam. Herber-stelnova 22 1. 4414-23
Prazno sobo
solnčno. strogo separi ra. no oddam takoj v I nad stropju. Vprašati v III. nadstr.. Židovska steza 4.	4415 23
Sobo
z uporabo kopalnice, oddam stalnemu gospodu Medvedova 3-III, desno.
4542-23
Separirano sobo
opremljeno, souporaba kopalnice, odda — Seliškar, Bleiweisova 48.
4544-23
Kabinet
prazen, ugodno oddam 15. t. m. ali 1. prihodnjega m. Poizve se od 12.—14. ure pri Delkin, Jesenkova ul. 4 nasproti igrišča »Ilirija«.
4576-23
Prazno sobo
s centralno kurjavo na<-sproti pošte oddam za pisarno ali lahko obrt. Naslov v vseh poslov. Ju tra.	4588-23
Opremljeno sobo
s porebnim vhodom poceni oddam. Kolezljska ul. 17, pritličje
4592 23
Mansardno sobo
veliko, solnčno v bližini kolodvora oddam solidni osebi. Vprašati hišnika Tyrševa 36.
4625 23
Opremljeno sobo
čisto, solnčno. posebni vhod. zraven obrtne šo.e poceni oddam. Murni kova 18.	4350-23
Za 1. april
oddam sobo s kopalnico ev. oskrbo le boljšemu gospodu. Naslov v vseh posi. Jutra.	4259-23
Lepo sobo
v centru snažno, oprem Ijeno, oddam takoj enemu ali dvema, boljšima dostojnima gospodoma. Nss'-ov v vseh posloval. Jutra	4508 23
Stanovanje
dobita poceni dva soßta novalca. Naslov v ogl. odd. Jutra	4551-23
1—2 solnčni sobi
prazni, s posebnim vhodom s stopnic, eno s souporabo kuhinje od dam. Ciril Metodova ul. 19 I.	4600-23
Dve mali sobi
lepo opremljeni s posebnim vhodom takoj oddam solidnima gospodoma. P~ ""'■anska ul. 8 L	4516-23
Eno ali dve
opremljeni sobi
s posebnim vhodom in kopalnico takoj oddam. Ev. tudi s hrano. Na. slov v vseh poslov. Jutra.	4604-23
Akademiku
a.ll boljšemu gospodu ev. dvema oddam v vili blizu tehnike opremljeno sobo s posebnim vho dom. Ravnotam oddam avgusta sončno. 2sobno stanovanje s pritiklina nami. Naslov v vseh po slov Jutra.	4632-23
Sobo s štedilnikom
opremljeno, čisto, vhod separiran. z aprilom zelo ugodno oddam. Ogledati vsak delavnik (v ne deljo samo dopoldne). Fatur, Podrožnik, Večna pot 7a, visavis strelišča.
4663 23
Sobo
ze dve osebi oddam. — Pred škofijo št. 14 Jur-jič.	4665-23
Sobo
s posebnim vhodom sončno, pritlično, prazno ali opremljeno za dve samski osebi ev. s štedilnikom oddam takoj a'i pozneje. Mlekarna Celovška c. 42
4633-23
Sobo
lepo opremljeno oddam s 15. marcem. Bleiweisova 48 IV. desno dv!°-a!o.
4636 23
Sobo
sončno, udobno oddam eni ali dvema osebama na Mirju, Verstovškova 26-1.	4672 23
Solnčno sobo
zračno, poceni oddam. Parket, elektrika, židovska ul. 3-II. 4684 23
Opremljeno sobo
solnčno, poleg tramvajske postaje, blizu kolodvora, oddam solidnemu državnemu nameščencu. Metelkova ulica 19.
4615-23
Opremljeno sobo
s kopalnico in s posebn'm vhodom, oddam takoj solidni stalni osebi, najrajši starejši gospodični. Streliška ulica 22, I. nadstr.
4657-23
Opremljeno sobico
čisto, suho, poceni oddam. Cegnarjeva 4-1.
4655-23
Opremljeno sobo
t posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam takoj boliši osebi. Sokolski dom Tabor I. nadstropje, desno.	4639-23
Prazno sobo
oddamo 15. marca. Mihel-čič, Borštnikov trg 1.
4647-23
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Iščem sobo
v bližini tehnike, souporaba kopalnice ev. hrana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »16338«.
4534-23a
Opremljeno sobo
separirano išče gospo dičrua najraje z vso oskr bo pri boljši druižni. Po nudbe pod »Solidna« na ogl. odd. Jutra.
4548-23a
aeseaa : l>Ul aavejj t Oln za šifro aj) datane naslova 5 Din Najmanjš' znesefe 17 Din.
Gospoda
sprejmem v dosmrtno oskrbo, ki bi razpolagal s 50.000 do 60.000 din gotovine. Ponudbe pod »Vdovec v svojem domu« na ogl odd. Jutra.
4602-14
Dta. za šifro ali dajanje Beseda 1 Din. davek 3 naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vrtnar
Cesta na Loko 4 se priporoča zasebnikom za delo.
4532-30
Vodne turbine
za vse razmere ugodno naprodaj. Tehnična pisarn Uife. O Borštnar, Ljubljana, Pražakova 8.
4291-29
Opremljeno sobo
sredi mesta oddam solidni osebi (nedljaku). Poseben vhod s hodnika elektrika. Najemnina 230 din. Naslov: Prema u'ica 8.	4637 23
Sobo
prazno ali opremljeno za eno ali dve osebi ta-fcoj oddam. Poseben vhod. Mestni trg 17-111. levo. vrata 10.
4638-23
Sobo
opremljeno, sončno, takoj oddam. Dvofakova 3-1, lev«»	4666-23
Šivalne stroje
damske ln krojaške za 400. 500. 600, kredenco za 300 prodaim. Hafner, Kolodvorska ll-II., 2. stopnišče.	4664 29
P ri del k i
Semenski krompir
brez napake prodam od 23 do 25 tisoč kg. Franc Drešar, Savlje 25, Jezica Ljubljana.
4489-33
Vsevrstna vina
rizling, silvane, cviček, viško. dlngač, opolo, belo viško 13%. Nizke cene. Tomšič Bleiweisova.
4680-33
Beseaa . Din. Clave* J Din za šllro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjèl znesefc 17 Din.
Svilene špice
1 mesec stare zajdelšpl-ce. Leni Podboršek, Je-zerska cesta 23. Kranj.
4391-27
Airedalterierje
6 tednov stare mladiče,
starši zanesljivi čuvarji, in tri pristne pU-niutke s petelinom proda graščina Mokron.og.
4331-27
Mlade psičke
pasma (Seidenspitze) prodam. Poizve se Leni Podboršek, Jezerska c. 23. Kranj.	4391 27
Dražba lesa
Začasna državna uprav» razlaščenih gozdov t Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1, proda na javni dražbi dne 6. aprila 1938 ca 580 plm iglaste hlodovine na panju iz svojih gozdov pri Krvavipeči, občina Velike Lašče.
Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi in pri Re-virnem vodstvu Krvavapeč, pošta Rob pri Vel. Laščah.
4445-32
Sodna dražba
Rasbergerjeve enonadstropne vile na Stoibi št. 8 z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in gozdom (3666 lev. m zemljišča) bo 9. marca 1938 ob 11 pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16. Sodno cenjeno Din 273.868.
4212-20
Premožen vdovec
priden, značajen, zdrav 56 iet star, z lepo obrt- i jo in večjo vsoto gotovine želi znanja s simpatično gospodično aU vdovo z nekaj Imetja, zaradi takojšnje ženitve Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Lepa spomlad« i 4477-25
Kompletno
pletilnico
3 štirimi stroji ln entel mašino vse v najboljšem stanju prodam posestniku tudi na mesečna >dDlačila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Siro »Kompletna«.
4442 30
3eseda 1 Din. davek 3 )in za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pisalni stroj
v obliki kovčga (ne prevelik) dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalni Stroj«.	4525-29
Šivalni stroji
Singer. Pfaff in drugi pogrezljlvi (tudi na obroke) po zelo nizkih cenah naprodaj pri »Promet« (nasproti kri žanske cerkve).
4372-29
Pisalni stroj
mali, rabljen. kupim. Frece Danjel. Jurklošter 4405-29
Pletilni stroj
dober .prodam, dolgi št. 8, osemključni in plete SO cm. Perko Lenart. Sv. Trojica v Slov. goricah.
4546-29
Pletilci!
Prodam navijalnl stroj z 12 vreteni, razne ploske pletilne stroje in sneclalne stroje za šivanje trikotaže. Naslov v seh poslov. Jutra.
4596-29
Prodamo
tovarniško novo vodno turbino, sistem »Francis«. 150 HP. Vprašati: Za<?Teb. Vlaška 81-a pri Jembrih.	4345 29
Kupim stružnico
(Drehbank) srednje veliko, dobro ohranjeno. Ponudbe na tovarno čevjlev »Jara«, Tržič.
4247-29
Iskrenega
prijateljstva
želi samostojna gospodična srednjih let z osamljenim boljšim gospodom. Dopise na oglas, odd. Jutra pod »Sreča v pomladi*.
4476-24
Gospa
samostojna, želi spoznati značainega gospoda nad 40 let starega, vsaj s srednješolsko izobrazbo. Dopise na oel. odd. Jutra pod šifro »Uradnik 40«
4644-24
Martin Pavšič
naj se zglasi v čemi va si 117 takoj.
4462-31
Informacije
trgovske, privatne, poizvedovanja, strogo diskretno j vrši: Informacijski zavod, ! Ljubljana, Kolodvorska 41. ) 4649-31

Beseda i Din davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln.
Dražba lesa
Začasna državna uprava razaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29 ofcto bra št. 24, proda dne 29. marca 1938 na javni dražbi cca 820 plm mehkega tehničnega le sa na panju iz svojih gizdov pri Sftwl Drs?-ba se vrši pri šumskl upravi v Straži pri Novem mestu Razglas, po goji, tiskovine ln pojas-i il? se oobe pri gornii upravi v Ljubljani in šumski upravi v Straži.
4302 32
Ženitve in možitve
"Doljäih krogov posredujemo najvestneje. Imamo veliko izbiro odličnih partij. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah diskretno : RE ZOR, Zagreb, pošta 3.
4434 25
Mladenka
stara 34 let, čiste preteklosti, želi resnega poznanstva s fantom, ki bi imel stalno delo in kateri bi ne zahteval, da bi imela denar. — Star je lahko od 34—50 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Drugo življenje« 4562-25
Kuharica
stara 24 let želi poročiti državnega ali mestnega uslužbenca. Le res ne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šl-lio »Varčna gospodinja« 4349 25
Starejši ločenec
drž. nameščenec Išče resnega znanja s starejšo gospodično šibke, čed ne postave, čiste pretek loeti. Tajnost zajamčena. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po moč«.	4338 25
Boljša gospa
prvovrstna gospodinja srednjih let želi k boljše mu gospodu ali obrtniku z 1—2 otrokoma. Poz nejša dota ln penzlja. Dopise zod šifro »36« oodr. Jutra v Mariboru.
4380 25
Gospodična
24'etna, šivilja, lepe postave, mirne narave, s posestvom in nekoliko gotovine, želi znanja z gospodom. 2elezničarjl imajo prednost. Resne ponudbe pod »Radi že-nitbe« na ogl. odd. jutra	4388-25
Želim spoznati
gospodično boljšo. Izobraženo. Cen J. dopise na ogl. odd Jutra pod Šifro: »Spomlad«
4235-25
Trgovec
ugleden lastnik večjega Imetja razočaran v zakonu. poroči simpatično zdravo, naobraženo gospodično ali vdovo z ne kaj kapitala staro do 35 let. Samo resne obširne ponudbe je postarti na ogl. odd. Jutra pod: »Pridna gospodinja«.	4211-25
Mesarski mojster
s svojo mesarijo se žen poročiti z gospodično, ki ima primerno doto. Ponudbe pod »Dobrosrčen« na ogl. odd Jutra.	4324 25
Kateri
državni ali staJnl nameščenec poroči 291etno de želanko. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Značaj-na«.	4687-25
Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10 000 Din.
mm
Instalacijske filce ter vse tehnične Silce
izdeluje
»JUGOFILC«
MENGEŠ PRI LJUBLJANL
Naročniki ,Jutra* so zavarovani za 10.000 Din.
I POMLADNE
NOVOSTI I j vseh oblačil, sport | I kamgarn, obleke, j pumparice, perilo ! i. t. d. najceneje j
P R E S K E R, j
Sv. Petra c. 14.
T Ek.l
2 9 51
Oretp/ace n pouf " igranji*
Zahtevajte ó*efp/aten
HEINEL'HEROU)
tis o j zo/ trorn/ce Q/ost>//
MARIBOR* loi
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, gospod
J JEBAS
ZVANICNIK DRŽAVNIH ŽELEZNIC V POKOJU
danes, previden s sv. zakramenti, v 79. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. marca 1938 ob pol 5. uri iz hiše žalosti, Tovarniška ulica 2, Moste, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 5. marca 1938.
žalujoči: IVANKA, soproga; TINE s soprogo ZORO in JOŽE s soprogo ANČKO, sinova; EGIDIJ, brat; vnuki in vnukinja ter ostalo
sorodstvo.
Izžrebani tisočaki
Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani dobitki po 1000 din na naslednje srečke (večje dobitke objavljamo na 4. strani):
0	168 916 888 890 619 785 589 103 886 834 915 779 281 398
1	801 089 282 124 170 296 982 255 944 735 420 900 017
2	504 554 821 686 872 069 393 613 176 363 126 535 467 309 674 835 962 279
S 127 690 554 984 893 078 232 989 876 391 668 012
4	959 785 748 760 693 479 610 974 884 943 951 114 416 208 263 992
5	390 252 126 255 827 582 448 299 850 857
221	819
6	671 982 466 881 369 038 057 647 289 952 301 425
7	700 198 723 261 390 755 169 843 859 898 126 348 127 157 546
8	018 004 866 560 761 694 020 467 585 314
222	705 210 707 852
9	740 606 342 792 565 573 127 475 086 290 243 955 608 303 260 544 503 625
10 128 470 752 670 354 058 463 046 947 016
848 634 820 729 143 U 317 251 880 501 255 925 366 072 583 996 780 141 725 392 143 240 447
12	395 974 620 000 986 997 063 634 374
13	648 318 290 733 537 703 660 469 971 533 835
14	097 372 520 961 341 196 700 865 727 808
935 230 370 516
15	269 745 697 569 092 333 519 097 764 204
16	843 567 761 408 163 135 524 792 024 852 513 743 007 946 928 219 676 160 626
17	912 496 289 547 169 245 941 320
18	411 051 193 617 405 490 353 621 429 410 426 825 134 119 239
KOH I NOOR potnice so
ZAJAMČENO PRALNE, LAHKO ZA LIKATI in NEPREMOČLJIVE Zahtevajte povsod zajamčene pótnice!
Poznani SALVAI čaj
<pei žolču- tamue n bolezni kolčnega meburja dobitf pri glavnem ^astopniKu: ekarnl pri sv IVAM), žanreb Kaptoi 4t. 17 Prospekte o zdravlje aju pošljemo z»«tr>nj Ogl reg 8. br »7870
PLETILNI STROJI
najnovejše konstrukcije poznano kvalitetno delo.
Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov
ADOLF FÜHR
LJUBLJANA Masarykova c. 19.	Tel. 20-60
'žanautf-oesplačni cenik,,
m:4
SA^PDLNEISE . BENERALHD ZÀ5TDP5TVD
™ fv SCHNEIDER
ZAGREB nikdliCeva io.
T V R D K A
Frančiška Fujan
KROVSTVO
Ljubljana, Galjevica 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
MOTORNA KOLESA!
Vzmeti na sprednji ln zadnji osi ter z premakljivim sedežem na pero
Ing. G. Tönnies,
LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA 33 Telefon 27-62.
19	982 216 162 468 368 182 793 208 889 664 842 992 590 371
20	484 560 436 688 467 879 104 616 802 948
876 506
•>1 085 752 722 526 212 474 657 919 639 938
444 128 961 840 160 843 550
22	214 537 392 471 036 805 787 046 370 Zl* 618 877 207 964 383 395
23	418 947 141 831 280 373 609 493 256 125
632
24	870 681 437 997 379 869 408 146 701 628 986 973 047 034 221
25	675 825 480 826 663 073 702 435 590 908 550 953 430
26	628 496 445 333 245 794 945 689 607 386 441 373
27	648 540 112 309 421 321 575 174 005 782
025 632 941 090 660 831
28	422 966 812 4S8 965 276 214 128 645 079 070 629 113 455
29	531 872 599 750 542 318 540 881 876 465 205 903 895 049
30	533 398 404 401 015 441 045 763 576 474 868 386 017 135
SI 800 465 612 369 091 754 811 221 088 433 603 209 109 050
32	266 237 873 338 000 009 395 429 649
33	347 436 827 254 117 204
34	609 410 056 759 126 721 160 406 956 522 055 301 788 312
35	867 790 381 481 531 086 361 967 952 958 146 277 439 499 000 962
36	147 164 010 319 095 069 364
37	927 289 622 451 107 617 587 600 531 614 170 287 429 291 192 199 597 536
38	021 727 116 337 426 065 841 715 183 975 822 903 554 810 255 678
39	932 788 614 563 553 732 869 401 803 127 109 030 760 329 365 944
40	009 684 535 579 021 046 454 711 963 504 285 749 433 253 471 547 177 869 196
41	368 880 523 703 918 038 217 903 245 298 404 940 061 384 628 125
42	053 353 330 711 720 099 988 484
43	467 601 600 490 593 487 838 781 559 198 238 643 711 105
44	256 587 572 332 495 206 671 988 595 430 137 159
45	089 533 556 833 330 744 296 479 085 2S3 549 077 680 899
46	581 787 172 022 326 536 459 736 430 220 186 900
47	668 335 954 232 806 667 556 978 606 84«
903 328
48	927 333 270 953 823 597 387 291 224 820 380 744 649 501 766 975 580 062
49	490 857 345 409 873 454 323 866 652
50	751 933 761 311 038 926 087 090 387 066 132
51	613 684 910 845 117 065 015 612 627 381 168 330 256 508
52	878 836 600 868 06 902 262 883 623 032 911 538 384 519 744 763 693
53	347 868 545 451 369 356 386 034 802 954 162
54	215 995 551 680 248 231 572 719 027 054 149 217 832 414 930 739 869 358 794 993 254 351
55	361 160 601 533 697 028 983 863 403
56	918 033 380 038 331 012 643 723 769 066 842 544 169 589 255 435 810 207 200
57	390 645 003 384 043 251 058 041 147 183 852 462 832 974 099 322
58	228 860 711 724 930 130 868 707 272 069 839 999
59	734 215 625 821 637 484 002
60	600 013 928 558 078 060 932 658 304 784
678	241 148 420 297
61	253 230 396 840 653 485 966 199 634 423 233 667 760 958
62	965 429 802 917 288 518 073 437 396 949 224 307 775 215
63	719 541 525 244 681 673 524 158 230
64	949 278 179 089 653 630 165 649 048 682 064 326 996 867 874
65	947 136 186 745 271 533 704 630 043 177 458 253 428 133 793 086 178 385 998 077 727
66	452 660 795 019 115 045 275 068 819 910
731 398 918 240 515 529 802 429 696 071
67	233 593 677 638 904 801 022 929 439 853 538 363
68	134 213 176 163 505 466 931 156 904 457 650 560 853 100 029 270 087
69	244 517 099 827 924 288 957 353 485 OSI 232 639 369 930 999 675
70	090 994 568 766 991 395 606 136 017 778 602 427 535 651 153 832 908
71	006 770 531 655 947 405 835 824 879 139 607 106 386 532 771 109
72	217 813 643 257 852 427 678 200 515 328 768 455 121 290
73	024 511 206 875 450 996 625 320 265 24« 330 856 116
74	489 440 455 521 383 228 425 193 623 392 538 669 284 533 789 274
75	847 357 091 868 594 732 273 789 271 258 823 765 470
76	068 292 520 146 653 032 915 755 536 629 794 384 972 111 396 331 774
77	481 198 396 162 086 050 660 183 547 027 460
78	476 503 160 715 762 744 792 395 322 560 966 812 429 897 899 207 898
79	460 176 886 215 349 452 594 200 530 027 672 275 766 367 942 560 832 238 796 992
80	391 191 701 861 992 318 382 576 104
81	866 886 517 820 330 546 442 937 839 528 395 440 551 085 704 264 530 627 763 208 561 576 287 166
82	787 906 198 409 149 400 266 286 638 742 497 184 844 956 229 529
83	414 267 875 447 936 189 058
84	787 991 266 076 169 624 314 615 275 303
85	457 913 694 434 792 758 930 734 856 044 261 691 968 412 221 772 472 575 039 425
86	479 547 629 741 765 988 710 966 784 605 210 005 343 190 761 728 151
87	727 442 556 124 945 843 053 158 350 248 045 741 647
88	637 550 615 311 058 651 557 556 873 605 060 417 282 394 784
89	935 973 250 278 006 138 542 134 142 857 871 096 701 589 697 854 392 515
90	893 175 086 417 360 306 148 051 059 560 220 509 512
91	955 620 893 616 175 675 021 345
92	096 481 272 229 279 488 969 805 972 78t
679	076 439 435 810 013
93	947 589 103 793 623 578 769 283 109 178 806 182
94	200 351 017 903 056 059 472 920 419 081 544 236 905 243 592 954 998 588
95	265 972 127 282 586 613 648 013 018 379 995 667 608 940 241 927 642 190
98 019 716 281 434 075 303 428 632 757 090 293 788 868 341 590 825
97	360 982 489 359 436 303 455 885 866 203 392 553 486 909 032
98	708 665 466 529 504 251 329 216 740 594
99	520 204 317 371 391 462 075 599 471 207
071 573 511 628 827 886 868 540 908 318 266 272
Zanesljiv
vodič
-Z v1^"
S* •
CHRO
ETRE
EIECTION
i
M
ič več plešavosti!]
JAVNE ZAHVALE.
Prva steklenica »MORANE« mi je zelo pomagala, lasje so se ojačili, prhljaj je izginil, a lasje mi več ne izpadajo.
Lzovinac Viktor, Zagreb, Mesnička TU Z veseljem Vam javljam, da so mi že pri polovici steklenice »MORANE« zrasli mladi in zdravi lasje.
Mirkovič Stevan, Zennm. Zelo sem zadovoljna rn vam javljam, da opažam po uporabi va£e vode >MORANE< popoln uspeh ter »MORANO* vsakomur priporočam, a vam hvala.
Peter Skundrič SkšKrš Aleksandra, Beograd. Vaša »MORANA« mi je odpravila prhljaj in ustavila izpadanje las, lasje, kot opažam, postajajo bolj gosti, vam pa javna zahvala in moje priznanje.
Vidosava Djurdjevié, Skoplje. Z vodo »MORANO« sem popolnoma zadovoljen in sem jo na sebi preizkusil. Uporabljam jo še nadalje tn vsakomur priporočam.
Vinko Jembrek, Sarajevo.
»MORANA« je čudežna voda, vsakomur jo hvalim in priporočam, ker mi je v resnici pomagala, dočim mi doslej ni nič pomoglo. Nimam več prhljaja, lasje mi več ne izpadajo in mladi lasje rni že rasto, da se ne vidi več prejšnja plešavost
Jovan Bulaič, šavnik.
Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo, dne 13. t. m.
«uMIfeida
I
STROJEGRADBA, ZNANOST O POGONU. ELEKTROTEHNIKA, AVTOMOBILSKA IN AVTJATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO.

Mali
V. BAWEL, LJUBLJANA, Podružnica: Maribor Aleksandrova
t
r
p
H JE
&pVo&je, pa rje, gosje, račje, oav&dno. s strojem čl^čeoo tn to ha na.
VnotrX * pošiljajo brezplačno In franko.
Dot» ti Je» se t vsa& mnottai
H« Vajda, Čakovec
retrfon *ter- 59. 60, S, 4
ČELNE PERJA ZELO ZNIZANK, ZAHTEVAJTE. CENIK Hs VZGP-CE, Kl JIH DOBITE BREZPLAČNO !
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE
t LJUBLJANA • MARIBOR
EKSPOZITURA
KOČEVJE
OBRESTUJE VLOGE NA HRAN. E N J I 2 I C E £)() IN V TEKOČ. RAČUNU
DAJE MENIČNA, LOMBARDIA IN HIPO-TEKARNA POSOJILA . KUPUJE, POSOJUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE « VRŠI VSE POSLE DENARNIH ZAVODOV,
ZA VSE OBVEZNOSTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN Z VSO DAVČNO MOČJO
Najprej štedljivost! Gfbbs nudi vsakemu, kateri se brije tri rešenja: Milno kremo ugodno rešenje.
Kremo za hitro britje (bfez^vode in ščetke): hitro rešenje. Milo za britje? poceni rešenje. Ta proizvod se prodaja v okusnem m praktičnem etuiju, 8 pomočjo katerega se milo lahko uporabi do k konca in se lahko ponovno napolni neštetokrat z milnimuvložkL
150 brijanj
za 10 dinarjev
i.
.S
IBBSJ
Hlllll
Glavno zastopstvo sa Jugoslavijo: Hlnko Mayer i drog, Zagreb
DOSPELE NAJNOVEJŠE TIPE MOTORNIH KOLES 1938.
A E D I E
D I A M A N T ar1'-H 0 R E X
od 100 ccm do 500 ccm — poeeönost: ru di mall APwDIE 125 ccm opremljen z airumulatorjem. dvojnim izpuhom ter z BOCH signalom.
močnejši motor ter poj&čeno gii-
350 ccm tn 50® ccm — najnovejši na trgu. je znano vodeče motorno kolo. opremljeno s prestavami na ročno in ftož no poslueo ter americansftlm »COLTTM BUS. motorjem.
100 ccm, 120 ccm tn 1» ccm — ootb kon
1S3S ima nižje in še
f__-è-

ne;se
J. PRAPROTMI K,
• f	» i At V A	1
Ti.GOVINA MOTORJEV, ROLES EN ŠIVALNIH STROJEV7
DOMŽALE.
Najlepše
SC S S V E R - MARIJIN TRG 2
samo v trgovini
BHB
rfäliijJLdiy^l.ULiL, ä in.iiliCl. i.iuiffliLžiilLUjaiHiJi
eie<

klotaste, polnjene s „	fino vato od din 95.—
J*,* naprej, mako klot v
' vseh barvah od din 120.—, svilene odeje oa din 190.—, puhaste odeje in pernice, blazine, blago za posteljno perilo kakor tudi že izgotovljeno posteljno perilo, blago za posteljna pregrinjala in zastore, itd. nudi največjo izbiro špecijalna trgovina
F. I. GORIČAR, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 30.
g» jMB^assičS^aai
v krasni
dravski dolini, od izletnikov dobro obiskana, obstoječa iz 8 sob za tujce, s kopalnico, veliko jedilno dvorano, vrtom ter približno enim oralom zemlje se radi družinskih razmer ugodno proda. Ponudbe pod »Dravska dolina« na ogL edd. »Jutra«.
Knjižni program ZALOŽBE „HRAM" za L 1938-39.
ZALOŽBA „HHAM"
bo izdala, kakor v lanskem, tako tudi r letoSnjem svojem programu Sest obBrnfli knjig, prevodov, Izbranih iz svetovne literature, t najokusnejéi opremi. Prva knjiga Izide v aprilu 1938 in nato vsak drugi mesec po ena do februarja 1939. Celoletna naročnina znaša za knjige vezane v celo platno Din 300.— vezane t pol usnje Din 396.— ali v 12 mesečnih obrokih po Din 25.— oziroma Din 33—. Kdor pa se naroči direktno pri založbi dobi kot nagrado Se sedmo knjigo iz n&Se Hram ove knjižnice, vezano ▼ celo platno.
Več v prospektu, katerega Vam na zahtevo takoj brezplačno dopožljemo.
ZALOŽBA „MAM" — Ljubljana
FLORJANSKA UL. 14.
Ako rabite?
Kupite! je dobro, lepo in poceni blago za moške ln ženske SNOJ JOSIP manufaktura TyrSeva (Dunajska) 17 poleg kavarne Evrope
Hazpisnfem®
ZAHVALA
Moj pokojrri mož Franc Grabner, gozdni in lovski čuvaj fc'.ag. ro :nega g. grofa Jurija Thurna se je zavaroval v mesecu februarju leta 193T pri SLAVIJI jug. zavarovalni banki v Lj'.ibljain na doživetje in smrt na Din 20.000.—,
Zločinska roka mu je pretrgala nit življenja dne 17. februarja 1938. leta. SLAVIJ A jug. zavarovalna banka v Ljubljani, pa mi je ob predložitvi police in dokazila smrti, takoj brez ugovora, odlašanja ali poizvedovanja izplačala celo zavarovalno glavnico Din 20.000.—.
Za hitro in kulantno izplačilo se SLAVIJI, jugoslovanski zavarovalni banki toplo zahvaljujem ter jo kot domač in vsega priznanja vreden zavod najbolje in najtopleje priporočam.
Vitanje—Rakovec, dne 2. marca 1938.
Terezija Grabner L r-
vdova.
2~ ~ _• - ix^p^rxirazcrr rx
__ ZAHVALA
Ob tragični smrti našega nadvse ljubljenega sina
in brata, gospoda
LUDVIKA FONDE
smo bili deležni toliko ustmenih in pismenih sožalj, da nam ni bilo mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem potom vsem zahvaljujemo. Posebna zahvala velja Sokolu za častno stražo ob mrtvaškem odru pokojnika in spremstvo na zadnji poti, č. duhovščini, pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Srčno se zahvaljujemo g. žegi, šol. upravitelju, za poslovilni govor, vsem, ki so pokojnemu Ludviku prinesli cvetja in vence in vsem. ki so ga v taifo lepem številu spremili na pokopališče in ki so nam lajšali našo težko boL GOMILSKO, 4. marca 1938.
MATL BRAT ln OSTALO SORODSTVO
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh!
snkceslvno dober« (od avgusta do novembra t. L) večje količine zdravih, dobro snhfli
bukovih drv (cepanic)
brez ©kroglic ta klad, lz zimske sečnjo 1937 38. Plačljivo takoj po prejemu. Ponndbe z navedbo množin«, označbo kvalitete in najnižje cene za 100 kg f.co vagon nakladalne postaje poslati na: Nabavljalna zadruga osi. dri. žsL, Ljubljana, Masarykova cesta 17.
ZAHVALA
Vsem, ki so počastili spomin predragega nam
IVANA Al
izrekamo svojo najtskrenejgo s&hvakx V prvi vrsti se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Oražmu, ki je pokojniku tako požrtvovalno lajšal muke dolgotrajne bolezni, kaplanu g. Fistru za obiske in podelitev poslednjih zakramentov, in vsem, ki eo spremili pokojnika na njegtrvi zada ji poti: ministru in senatorju g. dr. A. Krämer ju, senatorju Iv. Ptici jo, posianea g. Rajkn Turku, direktorja »Jutra« g. St. Virantu, zastopstvu Sokolske župe Ljubljana L, SokoLskinsa druàtvoma Ribnica ta Dolenja vas, naèelstvu ribniške Posojilnice, mladini in učiteljskemu zberu ribniiks meščanske šoie, zastopnikom urad-nižtva ljubljanske poétne direkcije ta Zavarovalnice Jugoslavije, Gasilski četi ribniiki ter vsem Številnim predstavnikom nacionalnih organizacij Ribniške doline, Kočevja, Sodražice, Loškega potoka, Blok, Velikih Lašč m Ljubljane.	_ ^ ^
Našo najtoplejšo zahvalo izrekamo gg. pevcem za. v srce segajoö nagrobni ci ta sokolski godbi za žalne koračnice ter vsem onim znancem ta prijateljem, ki so prihiteli od blizu ta daleč, da so pokojniku izkazali zadnjo čast.
Vsem skupaj ponovno naša najiskrenejža zahvala.
Žalujoča rodbina Arfcora.

Za nego kože in pred obsevanjem uporabljajte »ENGADINAi-kremo

V s.

\M!7/,j


HJse leto
„solnceM!
Kar naredi sotace v visokÄ plajfaeh v 2 do 3 urah. Vam dado močni ultravioličasti žarki »Višinskega solnca« — Original Hanau — v nekako 5 minutah. Izkoristite hJBi blagrxiejnl vpliv na Vaše zdravje ta prenesite kratke toda za Vaše zdravje silno koristne »aotačne kopeli« v Vaš lastni dom. Nikoh več kasneje se ne boste mogli ločiti od tega dobrotvora...
Zahtevajte	<ta=es brtséur®	843 tx>s»to Ilustrirano n« M	itnaa, ki i»	baate dobiM bre»-pl&čno, prav	t*ke pa twtl	breeebreen« predvajanje pri
jLGosLor»rsso sancasrs d. d. Storni. Kralj« Alvksaadca &. LJaMjwu T>i*rra la »H Zagreb, »otoTl*«Ta al. 1
JPCOS! OVCWSKO 4M,
Braakora 39. AIO CVION, J-jgosiOT^Bsko Kl. druir»a. Zagreb, K*i*djiéer» uL 1
VfttfflM
FiuckMAMB
nce -t
a
fioCdttetjevi
qoòtiCnicaxb&l apatail

■.VST*-.
A'Cf^- •	Osnovano
'I i^i I 1906
ti* ■	»SggS ■■ • : A
^ .; a	sktj
BjggMggM
ZÄHTFV&JTE PROSPEKTE
BRATJE GOLDNER
S U B O T I e A
Gnoj nične črpalke razpršilce
TrSVIliŠkC brane — pluge — okopalnike —- osipalnike — sejalnice i.t.d. Vam nudimo po izrednih cenah
A. K R E M Ž A E strojno podjetje Št. Vid ^Lj.
Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe!
^ \0	'"zobe,
* - potot P6« ^	«k*
•ss*,
cS v V,
tJSP6
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva s 1. marcem
©tvorila krojaški salest »MODA«
BESLJEVA CESTA (vogal KOMENSKEGA ul.)
Izdelujeva obleke po najnovejši modi. Solidne cene! Točna postrežba.

uspehov
na
en oglas „JUTRU"

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je umrl v 86. letu starosti ob % na 22. uro zvečer moj predragi soprog, gospod
ABHTVAIÌ V POKOJU
Pogreb predragega pokojnika bo danes, v nedeljo ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušili ca bo brana v ponedeljek 7. t, m. ob pol 7. uri zjutraj.
POLČANE, dne 5. marca 1938.
2alnjoča soproga JOŽEFA
y0mSš^g&Ci
■ - »■


ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, ki so spremljali na zadnji poti gospoda
POŠTNEGA URADNEGA RAVNATELJA V POKOJU
in nam stali v težki izgubi požrtvovalno ob strani, se najiskrenejSe zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo šefu rentgenološkega instituta v Gradcu gospodu prof. dr. Lebu in gospodu Mavriciju Neubergerju v Ljubljani, ki sta pokojnemu prizadevalo lajšala trpljenje — slednji nas je zadolžil kot resničen zdravnik-človek, ne samo z naklonjenostjo, ki jo je izkazoval tekom dolge bolezni pokojnemu, temveč tudi v najtežjem trenutku nam —, stanovskemu zastopstvu z gospodom direktorjem pošte dr. Vagajo na čelu, zastopstvu Ljubljanskega Sokola in Jamskega društva ter darovalcem krasnih vencev in šopkov.
Vse, ki so pokojnega poznali, prosimo, da ohranijo nanj lep in topel spomin.
Maša zadušnica se bo darovala 7. t m. ob 8. url ▼ stolnici.
LJUBLJANA, dne 5. marca 1938.
ivV- i--'-* ''--Jx'v ■■
Dunajski velesejem
od 13- do 19. marca 1938
ZNATNO ZNIŽANE VOZNE CENE.
Brez potnega vizuma! Z velesejmsko legitimacijo ln potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo dobival na podlagi velesejmske legitimacije na meji. Znatno znižane vozne cene na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in velesejmske legitimacije (po 50 dinarjev) se dobe pri
WIENER MESSE A. G*, Wien VII
m pri častnih zastopstvih: v LJUBLJANI, ki so: Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31; Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik) Tyrševa c. 1; podružnica Zveze za tujski promet (Putnik) v Mikličevem hotelu nasproti glavnemu kolodvoru in druge podružnice.
AVSTRIJSKA TOVARNA odda
uspešni prodajni tvrdki ali deloljubni osebi z lastnim birojem reprezentanco za dravsko banovino. Zahtevamo: mlajša, organizacije zmožna, reprezentativna, trgovsko talentirana osebnost, vinkulacijsko ali jamstvo proti zavarovanju 30.000 din in takoj razpoložljiv začetni kapital din 10.000 ter prvovrstne reference. N n d i m o :
ODLIČNO TRAJNO EKSISTENCO
v tehnični stroki, všolanje, takoj visok dohodek, zmožno razširitve, tehnično podporo za pridobitev strank s časopisno reklamo, tiskovinami, pošiljanjem na vele-sejme, reklamo, transparenti itd. V poštev se bodo jemala samo pisma ponudnikov, ki lahko dokažejo, da zadoščajo zgornjim zahtevam, resnično jamstvo in da je omenjeni znesek takoj na razpolago. Ponudbe pod »Gewinnbringender Markenartikel« na oglasni odd. » lutra«. 2184
Ob vsaki priliki -se spomnite
di ao JatrorT JK>B ogtari* «
Sorenifl o«) aapelnejia, a*y ccaejta to naJhltreJS» posredo-?tlai«t u ilnlbt «seb mt, » prodaj« la nakup neb stvvt 8» MprunibüM, lo-Itale, podjetja, kapital, te-nitre lo sa rs« drago
Lepe gradi...
V 40 letne izkušnje zname-nitih specialitet Schröder • I i -Schenke Vam jamčijo za * odlične in zanesljive uspehe.
Razvijanje gradi — Okrepijenje gradi
_ Intimna higijena žene — Zaščitna
sredstva — Stezniki tn pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE ! Parfumerija in kozmetika »OMNIA«,
oddelek 1/3 Zagreb. Gunduličeva ulica 8, polukat
———— TELEFON 97-67 ——
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
POTNIKE
♦ ♦
:
: za prodajo rolet in zaves !	sprejme
! I. BERNIK
Ljubljana, Linhartova 3
: ♦
♦
i ♦
: ♦
♦
IIH^'^intrnTTtfTTìtinrrrilTTìnfìn^T'MMrT'TI'TMlttfTttfT^'tilfilTTrrMIIiMj^T'M?:|:-»ÌT-I},ir mil
S kosom zemljišča, pripravna za vsako obrt, v središča Trbovelj 11a prodaj. — Informacije daje Miro Mrzel, trgovski zastopnik, Trbovlje L
♦ ♦ ♦
: :
♦
♦
♦
n vtc&ahvnt
JUGOGRAFSKA*sv.petranasip23
♦ ♦
Velika tovarna sukna išče pri grosistih dobro vpeljanega
ZASTOPNIKA
s takojšnim nastopom«
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Slovenija«.
f
MESTNA KLAVNICA v Maribora proda dva enoplamenska
KOTLA
iz leta 1901. — Kotla imata vsak po 45 m2 kurilne ploskve, 6 atm. pretlaka, dolžina kotla je 6440, premer pa 1800 m/m.
Naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in gospod
JOSIP ŠOTL
nadpreglednik financ, kontrole v pokoja
je v petek 4. marca 1938, boguvdano preminuL
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 6. marca ob 16.15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. CELJE, dne 4. marca 1938.
ŽALUJOČI OSTALI


INSERIR A J V „JUTRU"!
Clin
Krojaške odrezke star; papir, tekstilne odpadke ovčjo volno govejo da ko (aravco), — kup' vsa ko množino ARBEITER \1:tri bor Diavska ul 15
« • •
ZAHVALA
Vsem ki so počastili spomin naše nepozabne drage sestrične, nečakinje, svakinje in tete, gospe
r. SCHM1DTO VE
roj. TERPINC
vdove po sodnem starešini
izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodični Josipini Hacetovi za vso njeno požrtvovalnost in ljubeznivost, ki jo je izkazovala ranjki. Iskrena hvala preč. gospodu dekanu Riharju in gospodu dr. Polcu! Nadalje se zahvaljujemo pevskemu društvu »Solidarnost«, častitim bratom frančiškanom in sestram usmiljenkam, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so tako številno spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
KAMNIK—LJUBLJANA, 6. marca 1938.
Žalujoči ostali
vemo ne ure ne dneva
V JANUARJU in FEBRUARJU 1938. smo izplačali
cele zavarovalne vsote
ob smrti sledečih naših zavarovancev:
Sinreich Franc, Velka Mislinja 34.; Kristl Marija, Plintovec 25., (Sv. Kungota); Lamprecht Cecilija, Vrtiče 17. (Sv. Kungota); Strovs Janez, Knezdol 2. (Trbovlje); Premk Ivan, Gradec 6. (Litija); Smolej Jernej, Koroška Bela 6.; Serbinek Josip, Maribor, Strossmayer jeva 8.;Emeršič Marjeta, Paradiž 28. (Sv. Barbara v Halozah); Petrovič Franc, Paradiž 97.; Sagadin Mari ja, Sestrže 1. (Majšperk); Kuhar Janez, Puconci 28. (Prek-murje); Roesner Jože, Javornik 81.; Gajšek Marija, Celje, Breg 21.; Perko Ana, Tržič, Ulica Viljema Polaka 3.; Koritnik Agata, Litija, Nove stavbe 67.; Truden Marija, Nadlesk pri Ložu; Nanut Uršula, Domžale, Sto-bovska 1.; Slak Josipina, Stožice 67. (Ježica); Tiringer Marija, Tržič, Slap 41.; Cizej Marija, Krašnja 18.; Schmelzer Ivan, Preska 6.; Petruša Marija, Rožna dolina c. IX. št. 43., (Vič-Ljubljana); Ločičnik Jožefa, Br-nica 36. (Hrastnik); Vidic Martin, Zelene 18. (Šmartno pri Litiji); Pelko Kari, Podlož 57. (Ptujska gora); Stich Neža, Ljubljana, Stari trg 19.; Triler Franc, Preska 14.; Toporiš Alojzija, Tržič, Ljubeljska 21.; Pri-stavec Anton, Brezovica (Borovnica); Kokovica Marija, Širmanski hrib (Stanga); Porenta Jurij, Škofja Loka, Novo predmestje 25.; Frank Terezija, Sv. Lovrenc na Dr. polju 27.; Kržič Marija. Podlipa 46. (Vrhnika); Kremžar Anton, št. Vid nad Ljubljano 74.; Dolane Franc, Sp. Jelenje 2. (Dole pri Litiji); Dovjak Ana, Ljubljana, Galjevica 178.; Dobovičnik Marija, Dobrna 43; Založnik Marija, Kožarje 75. (Dobrova); Zadraž-nik Ivana, Tržič, Glavni trg 29; Pfajfar Doroteja, Železniki 37.; Kune Frančiška, Ljubljana, Sv. Petra c. 13.; Smon Anton, Podgorje 74. (Slovenjegradec); Ivančič Marija, Dravinjski vrh 36.; Kancler Anton, Slivn ško Pohorje 16.; Požgan Marija, Sv. Kungota 5. (Ptuj); Raček Jožef, Maribor, Miklošičeva 2.; Vesel Cecilija, Gora 18. (Sodražica); Doblšek Matija, Ravne 136. (Šoštanj); Zgajnar Janko, Gabrice IL (St. Janž); Skorja Jožef, Ojstro 29. (Laško); Anžel Alojz, Ptuj, Mestni vrh 54.; Pristovnik Anton, Sojek 3. (Vojnik); Cršič Janez, Cetena ravan 4. (Poljane nad Šk. Loko); Mere Jera, Gruškovje 36. (Podlehnik); Krampi Antonija, Zg. Gortina 9. (Muta); Cerče Marija, Maribor, Smetanova22.; Lindič Terezija, Sv. Vrh 24. (Mokronog); Sotlar Alojzij, Vevče 18.; Žarn Terezija, Kalce 5. (Krško); Novak Lovro, Stopno 18. (Makole); Karneža Neža, Stogovci 8. (Ptujska gora); Mermolja Ivan, Ljubljana, Bolgarska 17.; Prašnikar Marija. Glince c. XVII. št. 15. (Vič-Ljubljana); Cuk Katarina, Zaplana; Brešak Katarina, Gmajnica 12. (Komenda): Turnšek Jera. Maribor, Mlinska 40/1.; Oblak Alojzija, Maribor, Kralja Petra c. 11.; Gunčar Josip, Kranj, Tyrševa; Gibičar Stefan, Korovci 27. (Cankova); Čamar Anton, Loka 7. (Zidani most); Tehovnik Marjana, Zg. Senica 20. (Medvode); Debevc Frančiška, Ljubljana. Gosposvetska 13.; Gorenc Marija, Ljubljana, Trnovska 10.; Grošelj Marija, Sevnica 92.; Lavrinc Janez, Skofja Loka, Puštal 4.; Oman Lucija, Podkoren 32. (Kranjska gora); Potisk Neža, Zg. Laze 17. (Studenice); Lutman Andrej, Maribor, Tržaška 8.; Kejžar Katarina, Jesenice, Ruardov trg L; Kumer Antonija, Podvin 54. (Polzela).
Na posledicah nezgode je umrl Bezjab Franc, Pekre 65. (LimbuS), zato je KARITAS izplačala dvojno zavarovalno vsoto.
Mencinger Jožek, Boh. Bistrica 104, in Hrastar Magdalenca, Ljubljana, Tavčarjeva L sta büa brezplačno zavarovani, ker so njuni starši zavarovani po ceniku CT.
V januarja in februarju 1938. je pristopilo v »KARITAS« 2026 novih zavarovancev.
9«
KARITAS"
največje ljudsko zavarovanje v jugoslavtjl
LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarovalnice, MARIBOR, Orožnova ulica 8.
Urejuje Davorin ttavijen, — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll tübmkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakam ar ja tran Jeraa, — Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi s Ljubljani.