5. številka. Ljubljana, četrtek 8. januarja. XIII. leio, 1880. SLOV Izhnjii vsak duri, Uvietnll ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prijemati za ivutro-ngcrskc dežele za celo leto 18 gt, M p<>I l kr., če bo dvakrat, in 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. - Hokopisi se ne vračajo. —U r e d n i s t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej lii«i St. ■' gledališka ntollia". Opravništvo, na katero naj .-e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v r Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hisi. 0 ubrtniskh š)Lh. Kdor s paznim očesom razvoj našega naroda zasleduje, zapazil bode, da se je sieer tekom zadnjih dvajset let narodna zavest na Slovenskem, zlasti pa na Kranjskem mogočno razširila in utvrdila, da pa nijsmo enako napredovali v gmotnem oziru, ker k ljubu krep-Icosti in delavnosti našega ljudstva splošno blagostanje vendar hira in propada. Uboštvo, ki se kaže posebno po Dolenjskem in Notranjskem, je žalostna in vsega premisleka vredna prikazen. Naši politiki se bodo morali resno pečati ž njo, kajti gotovo je, da se le on narod sme prištevati zdravim in čilim, kateremu se množi narodno premoženje, in da tudi najzavednejše ljudstvu politično umira, če ga pošast pavperizma objema se suhimi mrtvaškimi rokami. Travi uzrok, da v materijalnem oziru rakov pot hodi, se nam pač vidi ta, da se Slovenci skoro izklj u čl j ivo pečamo s po 1 j e d e,l s t v o m , za katero so daudenes po vsej zupadnej in srednej Evropi nastopili slabi časi. Od vseh stranij čujejo se glasne pritožbe, da žitna produkcija naših dežel ne more več tekmovati z rusko in posebno z amerikansko, ki se vedno silneje razvija. Živinoreja sicer že drži nekoliko posestnika, ali gotovo se bližamo d6bi, ko bodo napredki v kemiji in tehnične iznajdbe trgovino s hišnim mesom Ameriko, morda celo z Avstralijo ustvarile, tako, da bosta ta dva kontinenta se svojim neizmernim bogatstvom na živini našim živinorejcem isto nevarno konkurencijo delala, kakor uže sedaj Amerika žitnim producentom se svojimi poljskimi pridelki. Če se pa bogati posestniki na Nemškem, Francoskem, Angleškem ne morejo ustavljati pretečej tej nevarnosti, kako se je bode vspušiio ubranil ubogi slovenski kmet, na svojem neznatnim, večjidel neplodnem posestvu, brez kapitala, preobložen z davki, omagujoč pod teškimi bremeni, katere mu država brezobzirno dan za dnevom nalaga. Ako hočemo tedaj pomagati svojemu na rodu, moramo ga pripraviti do tega. da se tudi On bolj poprime tako važne obrt nij e. T d nikakor ne mislimo na velikanske tovarne, na obrtnijska podjetja se silnim kapitalom. Ne glede na to, da naš narod tega kapitalu ne premore, nas tudi pogled po krajih z razvito veliko obrtnijo uči, da se bogatstvo, izvirajoče iz teh podjetij navadno ne razširja mej narodom, temveč se nakopiči v skrinjah nekaterih bogatinov, kateri potem nad svojimi delavci na enak način gospodujejo, kakor v prejšnjej fevdalnej državi oblastni plemenitaši nad svojimi robovi. Ako tedaj te obrtnije, katera tudi mnogokrat v fizičnem in nravstvenem oziru narodu škoduje, Slovencem nič posebno ne želimo, meri naša misel na to, da bi se mej nami poleg poljedelstva razvila krepka domača industrija (hausindustric), katera ne ustvarja pogebnega stanu delavcev bjKz imetja, temveč le kmetovalcu kak postri^Bt prislužek priskrbi, ter mu ekonomični obstaWk zlajša in zboljša. Zlasti mej kranjskimi Slovenci pa so tla jako ugodna takej domaeej obrtniji, katera se v mnogih krajih itak uže nahaja. Izredna nadarjenost našega naroda za mehanična in ročna dela razvidi se posebno iz zlasti ta prevažna obrtnija bi se morala kaj lepo razvijati mej kranjskimi Slovenci! Ta obrtnija našim rojakom nij tuja, ona obstoji uže n. pr. v ribniškem okraji, dasiravno še v primitivnem stanu in omejena na malo izdelkov. Totem pa treba pomisliti, da ima Kranjska obilo lepega in cenega lesa in da ima narod sam odlično sposobnost za tehnično stran te obrtnije in dovolj naravnega okusa za umetno obliko. Našli smo na Kranjskem priproste kmetske mizarje, kateri bi se mogli meriti z najboljšimi umetnimi mizarji dunajskimi, če bi velikega števila naših „samoukov" in prav | bil prirojeni talent količkaj podpiran od siste- duhovito mi je v prijateljskem pogovoru vele-zaslužni naš pisatelj Str. omenil zanimivi faktum, da konkretnega izraza za pojem „avtodidakta" kakor je slovenska beseda „samouk", ne nahajamo v nobenem drugem jeziku, grščino izvzemši. Ali v dcnnšnjih razmerah, ko razvajeno občinstvo producentu vedno večjo terjatve stavlja, tudi domača obrtnija ne more napredovati, celo obstati ne, brez posebnih obrtniških šol, kjer se prebivalstvo izuri v tehničnem in umetnostnem oziru, kjer vidi novo orodje in nove oblike, ter se praktično seznanja z vsemi napredki v dotičnej stroki. Tu ne smemo misliti na one drage zavode, kakor jih je vlada deloma z nepovoljnim vspehom, po nekaterih mestih z uže razvito obrtnijo, na pr. v Brnu, Telzenu, v Liberci (Heichen-berg) ustanovila; še manj se oziramo na „ ob linijske" šole, navadno prilepljene kakoj realki ali realnoj gimnaziji, katere po našem mnenji nemajo drugega pomena, nego da dotičnim profesorjem do nekega postranskega prislu/.ka pomorejo. Marveč to, kar imamo pred očmi, to so po deželi razdeljen«1, strogo praktične s t r o k o v n j a š k e šole z delavnica m i. Nemci, kateri so v miuolej dobi vse državne sile na razpolaganje imeli, ustanovili BO si veliko število enakih obrtniških šol; dasiravno so ti zavodi komaj ustanovljeni, vzbujali so vendar njih izdelki posebno na pariškoj razstavi splošno pozornost, ter so jim pridobili tako častno priznanje, da jih Nemčija uže v veliko večjej meri posnema ter poskusa z večjimi plačami od avstrijskih šol izvabiti učitelje. Le-te šole obsegajo štiri glavne obrtnijske stroke lesno in kanienarsko obrtnijo, kemično, tekstilno in mašinsko obrtnijo, ter se razdele v šole prve in druge vrste. /vlasti lesna obrtnija, katera v svojih glavnih oddelkih, rezbarstvu, strugat stvu in mizarstvu, toliko raznih izdelkov obsega, od priprostega stola do umetnega salonskega pohišja in z intazzijaturo (lesnim mozaikom) in bogato ornamentiko, od korita do velikanskega soda, od kuhinjske žlice in nožnega ročaja do strugarskega umotvora, od lesene igrače za par soldov do altarnega kipa, matične strokovnjaške odgoje. Enake šole za lesno obrtnijo bi se tedaj lehko dale ustanoviti in sicer ena na Gorenjskem, morda v obrtnej Škofjej Loki, kjer se je podvzetno prebivalstvo uže pečalo z lesno obrtnijo, druga na Dolenjskem v Ribnici, tretja na Notranjskem v Cerknici ali Ložu. Uravnava je pri teh zavodih jako prosta; na čelu stoji jim učitelj, kateri pa mora ob enem biti rokodelce in umetnik, izveden v tehniki rokodelstva, ter tudi izobražen v umetnostnem oziru. Poleg njega morda še kak učitelj, potem pa, ker je dclovalniea glavna stvar, leden ali dva izvrstna praktična delavca kot delovodji (vverkmeister). Število učencev ne bi smelo biti večje, nego kakih 50, ker se sicer učitelji in delovodje ne morejo dovolj pečati s posameznimi. Vstopivši v obrtnijsko šolo po dokončanoj ljudskoj šoli, učijo se učenci poleg rokodelstva v vseh svojih strokah posebno risanja in modeliranja, ter se vadijo še v računanji in lepopisji. Ker je poduk sistematičen, popolnem neodvisen od posameznih naročil, kakor sicer iz občinstva slučajno prihajajo, ker združuje praktično temeljitost s teoretičnim znanjem, se bode tudi gotovo mladenič na ta način veliko hitreje in boljše izobraževal v svojem rokodelstvu, Vrh tega je vsem tem zavodom načelo, da se učencem, kakor hitro sodelujejo pri izdelku, ki ima vrednost za prodajo, delo plača, ne nh'de na to, če se stvar proda ali ne. Obrtniška šola v Vlaškom Mežeriču (na Moravskom >, katera ima učence Izključljivo češke narodnosti, izplačala je na ta način tekom 11 mesecev 17 učencem lopo svoto 4046 golđ., kar za začetek gotovo mj mala reč. Vsem toni šolam pa preskrbuje trgovinsko ministerstvo st rokovnjaško izobražene učitelje in delovodje, jih plačuje, kupuje zavodu potrebne stroje, modele, orodje in druge učne pripomočke, ter skrbi celo za potrebne naročbe. Le za potrebne prostore, za luč in kurjavo morajo skrbeti dotične občine.*) *) Iz člankov, katere jo prof. Exner v „BoDage zur Wiener Abendpost" pod naslovom: „Dio ge\verb-liclion Facbsebulen" prijavil, bo razvidi, kako malo stanejo to prekoiistnc n »prave. Šola v Vlaškem Mu-žeriču n. pr., katera je Bkoro največja, ima normalni jedno za državnega pravilnika, jedno za zagovornika, jedno za priče in jedno za obdolženca; potem 5 sob za pisarno državnega pravdništva. Za zidanje je proračunjenih 30.000 goldinarjev. — (Zima) se zopet pri nas kaže; po tem ko snio imeli tri dni prijetne, skoraj tople, pritisnil je minole nedelje zopet mraz, in šteli smo v nedeljo in ponedeljek v jutro Od H" - 11 0 R. pod ničlo. Pota po Ljubljani so vslcd tega zopet nevarna, ker je na nekaterih mestih gladko, kakor bi po steklu bodil, a nigdo se ne potrudi, da bi tja vrgel pest smctij ali peska. Na to paziti je so ve dolžnost magistrata, ali — kaj hočemo? — (Po prenehanji živinske kuge na Kranjskem) razglaša deželni predsednik uradno oznanilo, da je vse izgube na Kranjskem bilo 734 govejih ^hiv, 4'.i ovac in 11 koza. Od teh je 00 goved od bolezni crknilo, druga žival je bila kot sumnjiva pobita. Kuga. se je zanesla iz Hrvatskega, iz Karlovca. Ker je kuga potihnila, sme se odslej živina spet skupaj napajati, semnji so v celej deželi spet dovoljeni, le v ernomeljskem, novomeškem,! krškem in zatiškem okraji se živina za zdaj ne smo še na semnje goniti. — (Črnomelj ska 6 i t a 1 n i c a) je izdala tiskan imenik svojih udov in naznanila, da je program njenih predpustnih zabav sledeči: 1. jan. Šaljiva loterija, petje in ples. Od 4.—0. jan. Streljanje na dobitke. 11. jan. riesni veneek. 18. jan. Veliki ples. 25. jan. Plesni veneek. 2. febr. Vodnikova svečanost. (Program se izda pozneje.) H. febr. Veliki ples. — (Neprijazno prorokovanj e.) Iz brežkega okraja se je oglasil v mariborskem „Gospodarji" prorok, ki tako-le zlo prorokuje: Od rojstva Kristusovega sem se nijso štiri velike premičnice (planeti) osolnčja: Jupiter, Uran, Saturn in Neptun ob enem blizu solnca shajale. To se bo pa sledeča leta godilo. Isto časno prisolnčje teh planetov se je poprej vselej odlikovalo po velikej kugi, umrljivosti, strašnih nalivih, stanovitnej suši in drugih gro-zovitnostih, kakor zgodovina dveh jezer let spričuje. Tako so v 0. in 10. stoletji po Kristusu najhujše kužne bolezni nastale, akoravno so le trije teh planetov solucu se bili piibli-žali. Toda od 1. 1880 do 1885 bodo vsi štirje blizu solnca svoj tek imeli, kar se bo razodevalo po nezmernej mrzloti in sledečej vročini, velikih povodnjih in nesrečah, splošnej nero-dovitnosti poljskih prideljkov, zlasti podzemelj'^ l'° hudih treŠlikab in pomoru pri ljudeh in živini. Čudno se to strinja s starodavno pripovedko: „Kadar se bo velika noč na Markovo, binkoŠte na Antonovo, in Telovo ob kresu obhajalo, ho vse po svetu tarnjalo." No in to se bo 1886 dogodilo, od kojega leta se pravi: totus nuindus vae clamabit — vesoljni svet bo gorje kričal. To bi bila res žalostna novica in britko prerokovanje vsem ki smo komaj dočakali konec nesrečnih sedemdesetnic*1' Mi upamo, da se je baje prorok kaj zmotil. Pri slonu : Ph-tennik iz Radovljice. — Jaške m Trbovlj . Schey<-r iz lt.-ttrč. Pri Malici i L*nger i/. Dunaja. — Fucha is U Goren skega. — Entromont iz lor aja Dunajska borza 5. januarja. l/.v ii.ci tO rgialičlio poročilo. Knotni drž. dul< v bankovcih . 70 gld. 1*> kr. Knotni drž. d«J|g v srebru ... it „40 „ Zlata roma.........-1 «1*5 „ lunO drž. posuj lo......11 „ ~ Akcijo narodne banko .... H4<> „ — „ Kreditne akeje.......M: „ f O „ London..........1 Iti „65 „ Srebro.......... „ „ Napol...........U „ 30 C kr. cekini........f> „ 3 „ Državno marke.......*»7 „ 7-' „ Popolna razprodaja zaloge drobnin W liifti ftt. 11 pu ni en t n c m I run. Gi C. Zabukovich. Novo! Novo! Ponarejenih novcev nij več! Steinerj ev kamen za poskušanje zlata, srebra, dragocenostij itd. v obliki za životnikov top, neobhodno potreben vsakemu trgovcu, blagajniškemu uradniku, zlatarju in zasobniku. a etul 85 kr. Samoprodaja za Kranjsko: Josip O-eloeu, (2—3) urar v Ljubljani. Ijihlniesi ii|iratnislva ti. F. P. v felovci Ne moremo ustreči, ker so utrni uže pošlo dotičnu Ite vitke. ■ iO< <-ri j ne m reč* K o. Na Dunaji 3. januarja: 3G, 78, 1, 48, 44. V Gradci 3. januarja: G8, 78, 72, 37, 2G. Tujci. 4 jarunja: Evropii: Dr. S.vnik iz Laškega. - Dr. Fon iz Zagreb-*- Velika prodajalnica, na zelo obiskovanem kraji v sredi ljubljanskega mesta, pripravna za prodajanje vsakorsneija blaga, galanterijskih predmetov ali moke, se 'daje v naiein in se more takoj preseliti v !njo. — Natančnejše pove Fr. Mullerjev Annoncen-Bureau. (7—1)' Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadelo so tudi Švico; vslcd teb razmer se je na stotino delavcev izBelilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, bo je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo svojib ur. Te tako zovaue iepue ure so najboljšo uro celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega urebr-uega uiklJM, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, tur so amerikanskoga sisUma. Valed neke vlnutue konstrukcije ne uiore se in Ki« ura ni K «1 tu- pokvariti, |tiit«>-v*»|^ 11 jllIUMlVJl in Hti*oyo hoI lllllosl i , ])I'«n/.<> 111 fini O M t«3lll l'il-i to j eeo ui-o iijiv.ji j vzeiuemoi in as cli-ii^o zaiiieujaino. Izpisek "ULr_ 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere bo pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovano; razen tega so tudi elcktrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar no more od pravo zlatib razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tokočdi na lf> rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj sumo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (eylhv der-uhrj v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim Bteklom, tekočih na b rubinih, lino repasirane, z V&rižtco, medaljonom, in bariunastim etuijem. jeaen komad preje gl. 15 zauj le gi. 6.60 lOGO komadov "VVashingtonskih ur na tidro od lttlotiicgu srebra, poli jene od c. k. denarnega urada, tekoče na 16 rubinih, clektro-galvanično pozlačene, da jih ne more nobeden Strokovnjak RiJ zlatar od pravo zlatih razločiti; fino na trenutek regulovanu in poskušeiie. Teh ur stal je preje jeuen komaa gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov "VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega lSlotnega srebra odo- brenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. 1'ri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata doilble urna verižica, medaljon, buržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za damo od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, proje 100 gL zdaj gl. 4u. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem emai-liraiiem okviru Z zvonibun, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotceni, lino regulovane, dajo so rabiti tudi na pisalncj mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendelnhr) v dno izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dni j, fino na trenotek regulovane, lepe, in Impozantne, Ker je taka ura po minulih 20 letih še dvakrat več 'vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Uflircii-Aiisvcrkaur (594-2) von f b£li|| F? 0111 m.,., Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdatelj 111 urednik MakBO Arniic. Lastnina in tisk „Narodne tiskarno". Da enaki zavodi, kateri imajo namen umetnostno obrtnijo (kunstindustrie) gojiti, mnogo koristijo, bode pač vsakemu jasno. Koristijo neposredno, ker mnogim mladeničem strokovnjaško izurjenost podelijo, katero si v tej meri pri posameznem mojstru nigdar ne bi mogli zadobiti; na ta način si lehko osigurijo svojo bodočnost, bodi-si, da ostanejo kot samostojni mojstri v domovini, bodi-si, da otidejo v tuje kraje, kjer lehko po delavnicah za umetno mizarstvo po velikih mestih lep denar slutijo. Koristijo pa ti zavodi tudi posredno, ker se svojim izgledom na druge rokodelce uplivajo, kateri se čisto nehote z novimi oblikami in iznajdbami, z napredki v tehniki in umetnosti seznanjati. Celo ves narod v okolici, kojemu se sicer le redkokrat prilika ponuja, da vidi kaj umetno dovršenega, zadobi zopet čut za oblike in barve, cstetičen okus, ter tako napreduje v narodnem izobraženji. Domačo obrtnijo bodo enaki zavodi se ve da le indirektno podpirali. Ta namen se bode pa lehko dosegel s prav elementarnimi šolnmi po onih vaseh, kjer je uže kaj domače obrtnije ali kjer bi se dala razvijati. Tu zadostuje popolnem izgledna delovalnica (mmtervverkstatte) z enim razumnim delovodjo, kateri bi vaško mladino podučeval v elementarnem risanji in v rokodelstvu s posebnim ozirom na dotično obrtnijsko stroko. Muštri, modeli, novo orodje, kar vse vlada preskrbuje enakim učilnicam, potem izdelki sami na sebi bodo go ovo tudi drugo prebivalstvo spodbujali, da se obrtnega dela veselo poprime, ter v njem napreduje, kakor to zahteva hitro so razvijajoča naša doba. Neki privatni podvzetniki iz Tirolskega, kateri so v Domžalah na Gorenjskem uvedli obrtnijo se slamniki, dokazali so dejansko, da 60 tudi pri nas razmere za obrtnijo ugodne. Kar se je v Domžalah vršilo po privatnem podvzetji, to i še veliko več bi se v drugih obrtnijskih strokah dalo storiti, če se država se svojimi neizmernimi silami stvari poprime Praktični Čehi spoznavajo uže važnost obrtniških sol, ter v posebnem oddelku svoje spomenice primerno število teh prevažnih zavodov o I vlade zahtevajo. Posnemajmo tedaj tudi ni i Dule brate na Češkem in terjajmo odločno, da vlada tudi na Slovenskem ustanovi obrtniške šole! Naši poslanci, katerim je izročeno varstvo duševnih In materijalnih koristij našega naroda, naj se tedaj poprimejo te stvari, naj prefttuUirajo naše nasvete ter naj stavijo potem vladi dotične predloge. Ali s tem, da vlada zadostuje terjatvam in nam obrtniške Šole u.stanovi stvar še nij dognana. Treba je, da se tudi narodu prikupijo, da se ljudstvo, katero je čestokrat a priori tudi koristnim Dovarijiiin protivno, zanj pridobi iu ogreje. Ker v ti in odru od poklicanega organa, ljubljanske kupčijske zbornice ničesa ne moremo pričakovati, bodo posamezni rodoljubi morali delati na to, da narod spoznava korist teh naprav, da jih podpira se svojimi simpatijami. Vaem razumnim narodnjakom, zlasti pa vplivnej alovonakej duhovščini, katera svojega domoljub).i pri nobenej priliki ne zakriva, p ri-porocamo tedaj toplo prevažno to zadev ti! Yr. Š. biM;_rt ."i-ioo gohl., in lehko rečemo, da bi vladu na Krai.jrtknn Auri obrtnijake šole mogla napraviti z denarjem, katerega stane povsem nepotrebna gimnazija v K oče v j i. Iu obrtnim ter trgov nim Hočevarjem sam.m bi lolo z obitsko šolo bolj ustreženo, nego ■ gimnazijo, ki-r to imajo uže v bližnjem Novem mestu. Politični razgled. \olr.uile «1 <>#.<»14». V Ljubljani 7. januarja. Te dni smo v prvem članku poročali, da nemški ustavoverci vabijo Poljake v zvezo zoper Čehe in Slovence. Z zadovoljstvom moramo denes povedati, da poljske novine z za-smehom odbijajo nemško ponudbo, zlasti prvi njih organ lvovski „Gazeta Narodova", ki odgovarja pozivu „Deutsche Ztg." „Gazeta Narodova1' pravi v svojem članku: Poznamo mi Nemce; dokler bi nas potrebovali, nam obetajo zlate gore, kadar pa nas ne bi več potrebovali, davili bi tudi nas. Bolje in koristneje je za nas Poljake, da pošteno in odkrito ravnamo in se v nobeno umazano kupčijo s centralisti ne spuščamo; Poljaki imajo tudi svojo misijo v slovanskem svetu.1' O liberalcih centralistiške stranke držnv-noga zbora se zopet nekaj čuje, kar je pa zanimivo samo iz tega, ker hočejo na vsak način oprati svoj odpad pri glasovanji o vo ja.Škej postavi. Uredniku „Prager Tagblatta" je dejal jeden teh odpadnikov zopet, da je bilo ininisterstvo Hoheinvart- Clam uže zaznamovano, odlična mesta in prva bi pa nastopili možje, kakor Lobkovic in Rihard - Clam. Mej tem, da bi se v administraciji in javnosti vse tako neugodno premenilo centralistom, da bi ob novih volitvah gotovo propali. Ako bodo — tako je govoril on centralist, — fortšritlerji ostali še nadalje nespravcdljivi, potem se bode osnoval klub levega centra. Neimenovani centralist moral bi vendar u*e znati, da v javnosti se je uže zdavna vse neugodno centralistom premenilo, in da nemajo nikjer več zaupanja. Ime „ ustavo verstva" več ne vleče ljudstva nase, ker je uvidelo, kako sleparstvo se je dotlej Ž njim delalo. Komisija za posvetovanje o čeakej spomenici je imela pod predsedstvom P raža ko v i in dne 5. t. m. svojo prvo sejo. V komisiji so: baron \K u o i n za notrar.je ininisterstvo, dr. Ileider za naučno, bar. Sacken za justično, baron D i s 11 e r za 1 i naučno, A r n t za trgovinsko in vitez \Veeber za polje-deljsko. Ustavaki se jeze, da ima predsedstvo Pražak. V it ti lafe drž**-**. Avstrijski zastopnik pri »rfo«»kof vladi, baron Ilerbert, je dne 4. t. m. izročil knezu Milanu lastnoročno pisano pismo avstrijskega cesarja, v katerem se naznanja poročitev nad-vojevodin.je Kristine se španskim kraljem Alfonzom XII. Trgovinska pogodba z Avstrijo še nij dovršena in tudi železniško vprašanje je še nerešeno. Na ■ talij antikom se zopet oglašajo iredentovci; izdal je te dni Im brin ni neko brošuro, katera trdi, da vlaški ministri podpirajo iredentovce. Ta brošura je ltdijanskej vladi prišla jako neugodno, za to vse stavi na laž, kar se trdi v brošuri. Iz Londona poroča zadnji telegram, da je v I ri.tiiiii p i, v Oarraroe, resen upor zoper angleško vlado vzdignil se. Dopisi. Z li'otran j8k<»tra 3. januarja [Izviren dop. J Naš državni poslanec g. Adolf (3 breza, je razposlal onim možem po svojem volilnem okraji, ki so udeleženi pri znanem Abeudrotho-vem podvzetji, sledeče naznanilo: „Grozna krivica, katera se godi mnogim posestnikom iz Logaškega in Postonjskega okraja s tem, da jim podvzetnik prevažovanja eraričnega blaga, Abendroth, v Hercegovini zaslužene vožnine neče ali ne more izplačati, bila je povod, da sem kot zastopnik teh okrajev v državnem zboru interpeliral v tej zadevi gospoda ministra deželne brambe in sploh stavil vprašanje, je-li misli visoko c. k. minister- stvo skrbeti za to, da zadobe vozniki svoje težko a pošteno zaslužene novce. „Gospod minister mi sicer o tem Se mj odgovoril, vendar le sem pa vsled mnogih govoric, katere je ravno prouzročila moja interpelacija v različnih dunajskih krogih — poizvedel, da je pri tem podvzetji razen Abendrotha, kateri sedaj nema ni kakega premoženja —-udeležen bil tudi neki bogat dunajski bankir z imenom Russo. „Ta bankir more in je deloma tudi zavezan poplačati zastale zneske zaslužene vožnine. „Nij minulo mnogo Časa po mojej interpelaciji, ko je prišel k meni zistopnik Abend-rotha in Russa, kateri se je izrazil, da želita, podvzetnika pod gotovimi pogoji in po natančno dovršenem računu dogovoriti se z vozniki. — „Prepričan sem, da s pridobljenimi dokazi, da je pri podvzetji razen sedaj ubožnega Abend-rotha udeležen tudi bogati bankir Russo — se bode po sodnijskej poti primeroma izdatni znesek zaslužene voznine pridobil. „Pred vsem bi bilo potrebno, da bi se z lepim potoni stvar poravnala. Morebiti se po tem potu, da se prihranijo troški večje pravde — dovelj doseže. „Če bi pa vse to bilo brezuspešno, potem je se ve da potreba stvar naravnost izročiti dobremu in izkušenemu advokatu na Dunaju, „Kot zastopnik Logaškega in Postojnskega okraja v državnem zboru si smatram za svojo dolžnost, da vse mogoče in potrebno storim, da vozniki iz teh okrajev zadobe svoje težko zasluženo plačilo. „Ne bodem mudil časa in vse svoje zmožnosti hočem uporabiti za to, da se vsaj deloma in v izdatno primernej svoti reši krvavo zaslužena plača poštenih voznikov. „Ako torej vozniki želo in ako stavijo v me popolno zaupanje, da bi jih v tej zadevi zastopal nasproti Abendrothu in bankirju Russo-u da bi mesto njih sklepal poravnave in nasprotno v slučaju, ko bi se izprevidelo da je poštena pogodba nemogoča — nastopil sodnij-ski pot, ter vse to izročil poštenemu advokatu na Dunaju — potrebujem az po notarju izdelano pooblastilo. „V to svrho sem se tudi uže z gg. notarjema Bo seljakom v Postonji in G r u lita r j em v Logatcu dogovoril, da bosta ona dva preskrbela dotična pooblastila. „To pooblastilo se bo podpisovalo dno 16. januarja ob 9 uri dopoludne v Bistrici; dne 18. januarja ob 2. uri popoludne v Št. Petru na š tac j onu, in dne 11. januarja ob 2. uri popoludne v Dilcah. Razen tega se lehko tudi vsaki dan v Postojni to pooblastilo pri gospodu notarju do 20. januarja podpiše. „Ravno tako bode za Logaški okraj gospod Grunt ar c. k. notar v Logatcu preskr-bel potrebno pooblastilo in je odločil za podpis 4. in 11. januar 18S0. Vozniki iz Logaškega okraja, kateri nameravajo priti torej k podpisu, naj tedaj pridejo gotovo ta dan v C e r k n i co. „Vsak voznik pa naj soboj prinese in izroči gosp. notarju 1 gld. 50 kr. in sicer 1 gl. kot predplačo za slučaj ako bi bilo potreba najeti advokata, 50 kr. pa za sestavo pooblastila, za legaliziranje in kolek. „Končno še to omenjam, da je skrajni čas, da bode pooblastilo gotovo do 20. januarja 1880 podpisano, popolnem dogotovljeno, da je jaz lehho potem sprejmem v daljno uporabo." Cerknica dne 29. decembra 1879. Adolf Obreza. Ker ravno v tistih krajih na Notranjskem žuga to zimo lakota in straja, kjer imajo ljudje lepe denarce od podvzetnika Abendrotlia terjati, smeli bi upati, da bode vlada gospoda Obrezo podpirala, ker ravno prejšnja vlada je sokriva izgube Notranjcev. In na prejšnjo vlado svoje stranke naj tudi „Laib. Tagbl." adresira svoje članke. Iz Katlčliio 31. decembra. Izv. dopis.] Dovolite gospod urednik, da v vašem cenjenem listu slovenskemu ljudstvu naznanjam, kako lepo je na sveti večer šolsko mladež obdarovala tukajšnja velikoposestnica, plemenita gospa Kodransberg. Še črez štirideset otrok se je zbralo v hiši pl. gospe, kjer je stalo v sredi sobe krasno okinčano, z nebrojnimi lučicami razsvitljeno božično drevesce. Otročiči kaj ta-eega ne vajeni, bili so zelo obradovani in bila jim je velika radost in veselje na lici brati. jPrijazno nagovori pl. gospa otroke, navzočne gospode In gospe, jim razlaga pomen tega drevesca, kakor tudi pomen svetega večera. Otro-Čičem je pa posebno priporočevnla, tla naj bodo pridni, pokorni ne le staršem, ampak tudi učenikom, da naj starost spoštujejo. Pri-poročevala je tudi pl. gospa, da naj se lepo obnašajo, posebno po potu, kadar v šolo in iz šole gredo, da če bodo tako delali, jih bode ob letu mali Jezusček še lepše obdaroval. Na to so se razdelila božična darila in sicer: mnogo obleke, ki sta jo pl. gospa in gospodična Vidiceva sami izdelali, potem pa mnogo šolskih rečij, kakor: zvezkov, svinčnikov itd. Dolžnost me torej veže, da se v imenu obda-rovanih otrok pl. gospe in gospodični za toliko radodamost in toliki trud očitno zahvaljujem, ter zakličem: Bog ji živi še mnogaja leta! France Kovač, učitelj. Iz Istre 4. januarja. |Izv. dop.] Siromaštvo prodira dalje in dalje, obsega večje in večje kroge, — s temi besedami vam označim vse denašnje stanje v Istri. Vsega manjka ubogemu Istraninu, nema živeža, nema obleke, denes ne ve, kaj bode jutri dejal v usta, ako bode sploh kaj imel, revščina je nepopisljiva, in, morebiti da ne bi nikdar tako okolo sebe posegla, da ne bi bil Istranin Slovan, morebiti da bi bila potem tudi prejšnja vlada kaj poskrbela, da bi se bila preteča nesreča od ubozega zatiranega slovanskega roda isterskega odstranila, ali vsaj ublažila. Ali za slovansko Istro nijso storile prejšnje vlade nič, prepustile so jo popolnoma lahonstvu, katero je z vso silo navalilo na Istro tako, da je ta v nevarnosti zgubiti svoj slovanski značaj. Italijanski pritisk se kaže najbolj zdaj ob tej silnej bedi, ki je pritisnila na Istro. Lahoni misle, da je prišel zdaj on čas, ko si bodo ojačili svoj upliv na neuzbujeni isterski narod; za to so osnovali si svoj odbor, ki pobira doneskov za uboge Istranine, in razdeljevajoči te darove dobijo za bodočnost, za svojo politiko. Ako se.mi isterski in drugi Slovanje ne pobrinemo, zasejal bode labonski podporni odbor iskro raz-pora mej isterski narod, kar je temu odboru tudi namera. Uže so se ob zdanjej prilici tukajšnji Talijanaši ohrabrili toliko, da ščuvajo ljudstvo na našo narodno duhovščino, Češ, da je ona kriva, da državni zbor nij dovolil vlan-skega leta Istri večje podpore, ker Istra nema kredita, kateri so zapravili isterski narodni duhovniki. Tako ščujejo lahoni, oni ne nabirajo darov iz usmiljenja, nego iz politiških nakan, zoper slovansko Istro naperjenih. Temu nasproti delati je dolžnost vsacega Slovana, in na to dela tudi slovanski podporni komitet v Pazinu Zdaj je prilika, da se zaseje dobro seme; darovi, kateri bodo došli zdaj v ubogo stradajoco Istro od Slovanov, ti darovi bodo narod probudili do spoznavanja, kje da so njegovi pravi prijatelji, njegovi bratje, to bodo ukrepilo slovansko vzajemnost. Istra umira, pomagajte jej! Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) To dolgem prestanku bo prihodnjo nedeljo 11. dan t. m. ob 7. uri zvečer zopet javna slovenska gledališka predstava in sieer na odru ljubljanske čitalnice. Dramatično druStvo bode provajalo veselo igro v treh dejanjih ,,()genj nij igrača". Drug pot bomo razložili, zakaj redni igrokazi v deželnem gledališči se nijso mogoči: Čim bolj bodo narodni ljubljančanje podpirali Dramatično društvo", tem preje se bodo ono spet preselilo v veliki Talijin hram. — (Pismokradeo na tukajšnjej pošti.) Iz Ljubljane se piše v dunajsko „D Ztg.", daje na tukajšnjej pošti neki 21 letni praktikant II. pol leta pisma kradel, v katerih je slutil kaj vrednosti. — (Nesreča po premogu.) Dekla v tukajšnjem Iluttinem zavodu je ondan kurila s premogom, kateri užgavši se, s pokom eksplodira, in jo po obrazu in rokah hudo oškoduje; moralo je biti v premogu še nekaj nerazstreljenega dinamita, ki se je pa potem vnel. Treba paziti. — (f Župnik Josip Virk), stari slovenski pesnik, je 4. t. m. umrl. Nekrolog prinesemo jutri. — (Kranjske deželne dobrodelne naprave v letu 187 9.) V oskrbi in ozdravljenji je bilo bolnikov in bolnic: v bolnici 8586 v blaznici 263, v porodnišnici (IGO mater in 153 otrok) 322, skupaj 4121. Odpadlo jih j. po izstopu ali smrti : v bolnici 3209, v bla/. niči 138, v porodnišnici (159 mater in 150 otrok) 309, skupaj 3G5G. Konec leta 1870 jih je tedaj ostalo 465, in sicer v bolnici 327, n blaznici 125, v porodišnici (10 mater in 3 otroki) 13. Število bolnikov in bolnic 1. 1870. 4121 je proti lanskemu številu 3785 višji za 331 ► — (Celjska čitalnica) vabi k veselici s tombolo, petjem in plesom dne 11. jan. ob Va8. uri zvečer. — (Slovenski polk K u lin o v) je drugi polk v celej avstrijskej armadi, ki ima največ, kolajn za hrabrost, ima jih namreč 72 vojakov; samo jeden polk ima 3 več, nego naš, ta pa je tukajšen artilerijski polk baron llofmanov št. 12. — (Zmrznil) je 19. dec. kmet Anton Jaklič iz Dnin joga viha blizu Novega mesta, ko je iz svojega vinskega hrama z gorice pijan domov šel. V snegu se je poznalo, da je prej 'lOkrat pal in vstal predno je obležal. — ( „ K d i n o s t w ,) v Trstu izhajajoči slovenski časopis, bode odslej izhajal v sredo vsacega tedna; prinašal bode, kakor se nam piše, mnoge trgovinske in gospodarstvene stvari, dotikajoče se Trsta. Vsem onim, ki radi podpirajo narodno stvar, naj je ta tržaškim okoličanskim Slovencem prepotrebni list, iskreno priporočen. Velečastiti volilei ratle&kega, trebanjskega iu kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija ml Vas slovo jemal, ponosen Vaše slavne zmage, je zahvali svojej za izvrstno lepo slogo, s katero ste izvr'iK volitev, dodal prošnjo, da, ako se zopet drugi pot obrnemo do Vas, zaupljivo sprejmete nasvet naš, ki nikoli nema druzega pred očmi, nego blagor mile naše domovine. In ta nate prošnja je po vse odmev našla v srcih Vaših: izid volitve 3. dne t. m., pri katerej ste po našem nasvetu vsi trije okraji slovenskih občin, pa tudi nemških V Kočcvji, enoglasno volili princa Krn sta \Vindi schgriltza, je tako sijajen, da tako-šnega dosihmal nemarno še zabil ježenega v listinah volitev na Kranjskem. Bodite uverjeni, da, kakor so sedanje naše politiške razmere, si nijste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati, kakor je svetli gospod Ernst princ "NVindisch-g ril t z, ves naš po programu svojem. Sprcjurte tedaj prisrčno zahvalo za ne-nmahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega vsnjega poslanca, ki jo po meni Vam, ve-lečastiti volilei, z Dunaja pošilja tako-le se glaseČo: „ Tako častno mi od kraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslan-stro radostno sprejmem. Prosim vas, gospod dok' tor, blagovolite mojim vofileem sporočiti prisrčno mojo Stahvalo in dodati jim zagotovilo, da me ta volitev temveč veseli, ker me je za svojega zastopnika izbral narod, katerega geslo je v so-alasji z mojim: „vse za vero, dom in cesarja." Ernst princ Windischgrdtz. V svesti smo si. da bode srcu Vašemu lobro delo to odkritosrčno zagotovilo Vašega edanjega zastopnika, ki hoče po vse tisti pot loditi, kakor ga je hodil preblagi naš pokojnik *rol Josip Barbo. V Ljubljani 6. januarja 1880. Za narodni volilni odbor: Dr. Jan. Hleivveii*. ------— Razne vesti. * (O Rudolfovej železnici) smo ne-davno poročali, da jo je država vzela v svojo upravo; pri tej priliki pa smo izrazili tudi svoje mnenje, da vlada ne bo,le ostal i samo pri tem koraku, nego da bode tudi druge železniške proge vzela v svojo obskrb. Iu res namerava tako storiti zdanji trgovinski minister se zapadno železnico. (Jledu tega se vršd uže razgovori. * (Po v od nji.) Skoraj iz vseh delov Evrope se čuje o povodnjih, katere je prouzročilo južno vreme onih d nij. Tako se poro a o rekah Dunavu, Renu, Visli in drugih, da so se otajale in izstopile iz svojih strug. Led se je po teh rekah gromadno dalje valil, na množili krajih se zajezil, vsled česar so vode izstopile in poplavile sela in mesta. Mesto Dunaj je še dne 5. t. m. bilo v silnej opasnosti. Poleg Ilainburga in Fisehainenda se je led zajezil in voda je jela bolj in bolj rasti; k sreći je pa kmalu začel se led dalje pomikati, tako da je voda tudi jela upadati. A Dunav je v okolici heekej in dolž svojega teka ufiintl mnogo škode. V Alb emu je 200 osob, ki zdaj iienmjo strehe, v Kbersdorfu 140, v Pfaffenavu ho, v Slmmeringskem logu 1000 osdb. Cesar občine in posamni dobrotniki trudijo se, da bi tem siromakom osodo olajšali. — Tudi reka U en je silno škode napravila, a poroča se, da je nevarnost zdaj mi-