—    27    —
Jasni in temni dnevi
(Povest v pismili.    - Spisal Angelar Zdenčan)
III.
V Mcnišiji, dne 28. suSca  1884. Ljuba prijateljica Mimica!
iMinuli so štirje tneseci, odkar sem prejela Tvoj listek, a jaz Ti nisem mogla prcj odgovoriti. Morda tudi od doma ničesar ne izveš, razen kar Ti je pravil tisti berač Jozel. Trdil je, da so Tvoj oče neki večer pred mesecem dni zaigrali hišo z vrtom vrcd, ki so jo imeli v najemu. Veš. potem so pa kar divjali in so hoteli vse pobiti. Tvoja mati so z ,,malimi" k nam pri-bežali. Oh, kako so se nam smilili I Vso noč in še drugi dan niso smeli domov. Mislila sem na Tc, kako si srečna. da Tc ni doma. Še mi soscdje nitnamo  miru.
Edcn se kar okrog vozi; pravijo mu Megla. Menda zato, ker se pri-vlcče kakor mcgla in vsaccga ovije. Saj samo od igre živi. Veš, zadnjič so se pri nas mcnili, koliko so Vaš oče premogli, a kmalu bodo vsc zapravili. Prevzcli so gospodarstvo kot edini sin. Dobili so dve hisi, dve posestvi, poln hlev živine in precej denarja. Tudi Tvoja mati so prinesli lepo doto k hiši. Pa sosedjc pravijo, da Tvoj oče. ko so bili po šolah, niso vedno tako zapravljali. Tisti njihovi lovariši in prijatelji so jih tako dalcč privčdli. Vcdno jih šc sedaj hujskajo na Tvojo matcr. Ko bi sedaj priSli stari očc ali stara ma(i iz onega sveta pogledal. kaj bi pač rekli r Tako se pogovarjajo soscdje in naSi domači.
Zatorej kar nič več nc misli na dom. Moli tudi Ti za svojega očeta, da jih Bog spreobrne. Nam je dolgčas po Tebi. Ali je tudi Tebi kaj po Svojih prijateljicah ?
Piši kaj kmalu pozdravljajoči Te
Anici Turk. IV.
Bislrica, dnč 25. velikcga travna  1884. Preljuba moja mamica!
Zakaj mi pa nič ne pišete? Vedno povprašujcm pismonošo Pelca. ali je kaj zamc r Pa kar odkimava. Prosim Vas, pišite mi, kako je kaj doma. Zelo žalostne reči sem izvedela: povedal mi jih je neki bcrač. Zelo se mi smilite. Bog ve, zakaj so naš oče taki; sosed so pa lako dobri. Zmeraj se bojim. da Vam oče kaj žalega ne slore. Veste, Ijuba mati, kadar pridcjo oče morda vinjeni domov. se kar skrijte, da Vas ne najdejo.
Ali jc bil Janezek o Velikinoči domar Ali je kaj jokal, ko je odhajal f Ali je kaj zrastel? Ali se mu poda dijažka oblckar Ali govori že kaj po Ijubljansko ? Ali ni nič po meni povprašal, saj sem ga tako rada imela r Kaj pa Francikaj Tonček in drugi, ali so že veliki ? Prosim Vas, odgovorite mi na vsa vprašanja; jaz bi vse rada vedela.
—    28    —
Vesle, jaz sem se že čisto privadila tukaj. Vse mi gre dobro od rok, in vsi me imajo radi. Posebno me ima rad mladi stric Anton. MlajSi Jakob se pa lako grdo drži kot nihče. Zajuterka mu ne sme nesti nikdo drug kakor teta, in gorje mu, če pride kdo v jedilno sobo. kadar zajuterkujc. Enkrat sem zašla notri po sladkorja, pa je precej venkaj zbežal in ni nič več jede!. Teta so me pa zmerjali, zakaj sem šla noter, pa so me sami poslali. Veste, pa tista natakarica Uršika me ne more kar nič videti. Ne vem, zakaj. Znabili Vi veste ? Sedaj že na mizo nosini, pa se mi tako poda! Včeraj se mi je pa nesreča pripetila. Nekaj gospodov je prišlo k nam na irno kavo. Jaz sem jim morala streči. Ko sem vrata odprla. me primc kljuka za rokav. tn vse mi pade iz rok in se pobije! Joj, kako so bili slrie hudi! Rekli so. da moram plačati. pa saj veste. da nimam ničesar. Gospodom sem sc smilila. in so zamc plačali. Jaz pa sem morala strica kleče odpu-ščanja prositi.
Stric so zmeraj hudi. ker so bolni; imajo menda revmatizem v nogah. Jaz jih moram z nekim smrdljivim mazilom mazati. Tako drLnem. da me roke bolijo. Stric ..gospod Janez" so pa rekli. da jih ne smem mazati. da še jaz ne dobim revmatizma. Kadar strežetn, mi obetajo, da mi bodo kupili novo obleko. Pa ni nič. Upam, da bo že nazadnje. Če bom kaj dobila, bom že Vam poslala. da boste kaj Janezku kupili.                                       J
Pa ne smetc pisma očetu pokazati!                                                ^^^H
Prosi kmalu odgovora                                                                   ^^^^^
Vas pozdravljajoča hči                                 '^^^^l
Mimica.     ^H
I
Bistrica. dnč 24.  malega srpana  1884.    H
Mila prijatcljita Anica !                                                I
I                Minulo je že skoro gjotovo leto, odkar si mi zadnjič pisala. Jaz bi Tfl
bila zc prej pisala, pa mi ne pustijo teta. Danes Ti pišem brez tetine ved-nosti nekaj posebnega. Veš.   tista   natakarica,   o   kateri sem že pred letom domov pisala. da me ne more videti, je zmiraj nagajala teti in odgovarjala.™ Zdaj so jo morali pa spoditi.   In pomisli!   Jaz sem postala prva!   Kako j^fl to prijetno!                                                                                                         ¦
K nam prihajajo različni g^ostje boljše vrsfe, pa tudi lujci. Priučila sem se tudi kočevskemu jeziku : pa kako bi se mi smejala. da me sližiš I Nobcne besede prav ne izgovorim.   Prijateljic itnam sicer mnogo. a teta o tem nič ne vedii. Teta mi ne pusti z nobcno občevali. Včasih ine pa vendar kam poSljcjo po trgu, pa malo pokašljam. pa pridc la ali druga, da hitro ž n\om malo pokramljam.  Včasih pa stric za mano gledajo, s kom grem. in zažvi-^ žgajo. Doma me pa kregajo.
Včeraj se mi je pripetila velika nesreča. S posodo. veš, grcm v klet po vino. Odprem pipo, pa je le počasi curljalo. Pri nas jc bil ravno glavar, ki ima vsak mesec tu uradni dan. Raditega je bilo mnogo Ijudi. Ker nisem imela časa Cakati. da bi se nateklo, postavim pod pipo desetlitersko steklenico
I         -•-         T
n odidcm po opravkih. Medtem sem popolnotna pozabila na klet. A teta gredti v klet, in — o groza! — bila jc polna vina: hlapci so ga s poso-dami ven nosili. Vsi so bili tako vinjeni, da so morali ležati. Jaz sem trc-petaje čakala. kaj bo. A dobra teta niso povedali stricu, sicer bi me bili gotovo zapodili. Veš. vinska jagoda je bila prišla v pipo; zato se je zatnašilo. Poiem pa jo je iztisnilo in vino je zašumelo. Morda ga je polovica izteklo. Da le niso stric izvedeli!
Srčno pozdravljam vse prijateljice, našc in vaše domače
Tvoja
Mimica Dobravec.
VI.
V Menišiji. dne 18. grudna 1834-Ljuba hčerka!
Odgovarjam na Tvoje pismo. Povem Ti, da se nc brigfaj za zadeve, o katerih si zadnjič pisala. Ti le ubogaj. pridna bodi, rada rnoli in sv. za-kramente prejemaj. Rcs je, da oče zapravlja. a ga tudi goljufajo. Sedaj smo morali prodati prežiče, voli in krave, da smo plačali v Št. Pavcl tistemu Šobu 700 gld. Naš oče je bil namreč za poroka tistemu PavliCku, ki je bil od Šoba konjc kupil. Sedaj je Pavliček umrl in je lc dolgove zapustil. ^oba ji.1 tožaril toliko časa, da smo morali plačati vso svoto. In nesrečen je tudi naš oče!
Ali se ne spominjaž, ko so odhajali iz naSega kraja I. 1878 vojaki v Bosno z vozovi in konji? Tem so takrat vozili blago. Tudi na5 oie se je napruvli. Kupili smo dva para U-pih konj, dvaizvrstna vozova . . . K°W«> je žc vse to veljalo! Jaz niti ne smciti misliti na to. Očc je odšel in ž njim dva hlapca. Oče se je vrnil v šlirinajstih dnch. drugi so tam ostali. Naši lcpi vranci so vozili menda gcnerala Filipovica. Par meseccv smo dol1^'8'' zasluženi dcnar od konj, potem pa nič več. Oče je pisaril tistemu Abend-roihu. ali kako se je že reklo tistemu židu, pa vsc zaman.
Oče je šel sam v Bosno. Ali kmalu bi bil ob glavo. Tisti hlapči so zapravili konje z vozovi vrcd, a očeta so hoteli umoriti. Da ni prišel na-sproti neki očetov znanec in jih pomiril, izvestno bi ne bil ostal živ. Oče jo prišel čisto prazen domov. Jaz in Janezek sva šla očetu do Trsla napro*i-Tam bi mi bil neki žid kmalu Janezka odpeljal. Že ga je zvabil na ladijo, katera je precej potem odpluia. Jaz sem jela vpiti in zahtevati olroka nazaj. Ker se je žid bal prisotnih, ga je vriiil.
Ne smeš vsega verjeti, ie Ti kdo očeta toži. Le glej, da izpolnuješ Cetrto božjo zapovcd ! Potem se Ti bo dobro godilo. Janezek pride o BožiCu domov. Pisal je, naj mahu pripravimo za jaslice. Prosi teto, naj tudi Tebe za par dni pusii domov. Zdravi smo vsi.
Pozdravimo Tebe in vse domačc.
Tvoja Ijubeča Te
mati