• 1
wmmm*wms

GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE
TRŽIČ
čevljar
LETNIK XI
ŠTEVILKA 5
MAJ 1971
iniiiiiiiim!iiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii!iiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	
= Pred letom dni, natančneje 1. junija je v Trbovljah	=
E stekel prvi trak za izdelovanje zgornjih delov v novem	=
E oddelku šivalnice. Nov oddelek smo zgradili z name-	E
= nom, da uresničimo zamisel, da po najbolj gospodarni	E
E poti uskladimo zmogljivost šivalnic z montažnimi od-	=
5 delki in omogočimo nemoten potek proizvodnje. Ob	E
5 otvoritvi je bilo v tej šivalnici zaposlenih 60 delavcev.	E
E Okrog 50 se jih je priučevalo v Tržiču. Začetna proiz-	E
E vodnja je bila na enem traku 150 parov zgornjih delov.	E
E Nova stavba ob otvoritvi še ni bila dograjena. Prvo	E
= leto obratovanja so montirali še sanitarije, ogrevalne	E
È naprave, vlačilce zraka in razna dela. V zadnjih mese-	E
E cih lanskega leta smo montirali še drugi trak in tako	E
E izpopolnili šivalnico. Letos smo dobili menzo z vsako-	E
= dnevnim toplim obrokom.	E
E Z veliko požrtvovalnostjo režijskih delavcev, ki so	1
E bili začasno premeščeni v Trbovlje, smo v popoldan-	E
= skem času priučili 116 delavcev, od teh smo jih spre-	E
Erto leto obrata	i
v Trbovljah	i
E jeli 93. Poleg zahtevnega strokovnega dela smo jih morali	E
E naučiti tudi delovne discipline in reda.	
E Tako nas je sedaj 185 in po prvem letu v Trbovljah,	E
= ki se te dni izteka, lahko zapišem, da so uspehi novega,	SE
E mladega kolektiva zadovoljivi. Dnevno izdelamo na	EE
E obeh trakovih 1200 parov moških golenic in tako dose-	—
E gamo skupno normo od 98 do 100 %. Za doseganje	E
E takih rezultatov je bilo potrebno dodatno priučevanje	E
E in delo v nadurnem delovnem času, ker 40 zaposlenih	E
E še ne dosega norme.	
E Težave so še. Veliko ur izgubimo, ker zdravstvena	
E služba v Trbovljah ne dela popoldne. Vodstvo tovarne	
E bi se moralo pogovoriti z Zavodom za. socialno zava-	
E rovanje v Trbovljah, da se bomo izognili izostankom	
E z delà. V letu, ki se izteka, smo imeli največ težav z	
E materialom; osnovni material je slab, izbor bomo mo-	
lj; rali spremeniti, ker ni prav, da za slab material plača i	
= tisti, ki ga mora zadnje trenutke predelavati. Tudi	
E forniture, ki jih dobimo, niso kakovostne in ne prilla-	
li jajo pravočasno.	
E Največji uspeh našega oddelka šivalnice v prvem ;	
E letu je, da so zaposleni v tako kratkem času dosegli j	
E proizvodni načrt. Novih delavcev zaenkrat ne potrebu- j	
E jemo, naša glavna naloga bo povečanje produktivnosti i	
E naših izdelkov. Upam, da bomo normo v povprečju i	
E dosegali s 105 % že letos. Leopold Trdan	
lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllillllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll	
III. nacionalni kongres usnjarjev, čevljarjev in galanteristov
Kongres je trajal od 12. do 14. maja letos na Bledu v Festivalni dvorani. Udeležilo se ga je 0'krog 300 delegatov iz vse Jugoslavije. 42 strokovnjakov je prebralo svoje referate in sicer: 26 jih je bilo iz Jugoslavije; iz Češkoslovaške, Romunije, Zahodne Nemčije, Avstrije, Madžarska in Švice 16. Referati so bili ^razdeljeni po področjih: usnjarstvo 16, čevljarstvo in galanterijska industrija 14, razni problemi in znasnstve-rf dosežki doma in v svetu 12.
Iz našega podjetja so se kongresa udeležili: glavni direktor Jože Dolenc, tehnični direktor Jože Gros, šef priprave dela Mato MravUe, in šef razvoja Anton Simonič. Stanko Kern, in Vlili Špe-har pa sta bila prisotna le zadnji dan predavanja. Jože Tišler in Janez Ažman sta prebrala svoja referata »Serija modelov im problemi pri gradiranju« ter »Obdelava fi-zično-mehanskih in epilistič-nih podatkov za kvalitetno oceno in uporabo zgornjega usnja«.
Namen kongresa je bil, da se seznani širšo javnost z dosežki razvoja in problemi, ki: spremljajo usnjarsko, čevljarsko in galanterijsko industrijo.
Iz razgovorov delegatov se je dalo sklepati, da so velike težave v usnjarski industriji, ki so v tesni povezavi z obutveno in galanterijsko in-
dustrijo. Zahteve trga z vplivom modnega efekta in sezonskega značaja so prehitele usnjarsko industrijo na proizvodne in tehnološke kapacitete. Usnjame so v velikih težavah, ker ne morejo zagotoviti kvalitete in ne kvantitete na jugoslovanskem tržišču. Najslabše pa je, da se nekateri tega me zavedajo, ampak vztrajajo pri trditvi, da so krivi proizvajalci obutve, ker neupravičeno zahtevajo kvalitatmejši material, kot je potreben za proizvodnjo obutve.
Mislim, da je kongres uspe1!, saj je tako sodelovanje 'koristno za vse usnjarje, čevljarje in galanteriste.
Anton Simonič inž. org. dela
S
I
S
I
S Prenovljena poslovalnica v Ljubljani — Sj o njej berite na str. 5
Dan
mladosti
25. maj — rojstni dan tovariša Tita je obenem praznik vseh mladih v Jugoslaviji. Vrhunec proslave dneva mladosti, 25. maja, je izročitev štafetne palice tovarišu Titu z najbolj širni željami za njegov, 79. rojstni dan. Maršalov rojstni dan je prilika, da se ozremo na prehojeno pot v samoupravljanju, kateremu je duhovni oče tovariš Tito, ki je pred 21. leti v skupščini spregovoril o delavskih svetih podjetij.
Tudi generacije mladih so se kalile na tej poti, ki ni bila gladka, brez zapletov in prispevala svoj delež k mozaiku, ki ga gradimo, utrjujemo in popravljamo.
Mladi žellimo prispevati svoj delež za naš lepši jutrišnji dan. Naloge so težke, odgovorne in večkrat težko dosegljive. Veliko je takih, ki v današnjem delu mladine vidijo vse preveč brezbrižnosti in nemalokrat podcenjujejo sposobnost mladih samo-upravljalcev.
Zato naj bo naloga vseh nas mladih, da poskušamo najti skupne cilje. Vsaka brezbrižnost vodi v začarani krog nepotrebnih besedovanj, idej; načrtov, ki se vsi izjalovilo. Bodimo trdno vzravnani, saj živimo in delamo v naši samoupravni socialistični skupnosti, nastopajmo enotno In brez odvečnega strahu pred skupinami, ki nam niso naklonjene, bodimo optimisti za naš danes in jutri. S temi željami se pridružujemo vsej mladini Jugoslavije, ki na rojstni dan tovariša Tita proslavlja svoj dan — dan mladosti, pesmi, rajanja, prešernostii in zazrtosti v prihodost.
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
Od besed k dejanjem
V uredništvo smo povabili na razgovor predsednika delavskega sveta tovariša Pavla Robleka, vodjo oddelka lepljena II, ki je bil naš delegat na II. kongresu samoupravljalcev v Sarajevu. Kongresa se je udeležilo 20 delegatov čevljarske in usnjarske industrije Jugoslavije, ki predstavlja 2 % od skupne industrije in 3 % vseh zaposlenih.
Na kongresu, ki je trajal od 5. do 9. maja, je delegate in goste najprej pozdravil Dušan Petrovič-Šane, ki je v uvodnih mislih povedal, da moramo ustvariti take odnose, da bo sleherni človek pooblaščen in odgovoren za skupen razvoj družbe.
Tovariš Tito je v govoru poudaril, da kongres potrjuje, da je naša družbena ureditev neodtujljiva. V govoru je odkrito in naravnost pokazal na vrsto slabosti v našem gospodarstvu. Opozoril je na rezultate dosežene v povojnih letih, ki so odgovor vsem tistim, ki mislijo, da je samoupravljanje le poskus. Nevarnosti (etatizem, birokratizem, tehnokratizem) bi lahko ogrozile naše samoupravljanje, vendar sta 21. in 22. amandma orožje v rokah delavskega razreda.
Tovariš Edvard Kardelj je govoril prav tako o naši gospodarski politiki in nalogah našega samoupravljanja. Dejal je, da je velik problem današnje družbe ekonomska in socialna razlika med ljudmi. Če tega problema ne bomo znali pravilno reševati; bo gotovo prišlo do političnih in družbenih konfliktov.
V kateri komisiji ste delali?
Sodeloval sem v prvi od štirih komisij na kongresu; ki je obravnavala probleme nadaljnje izgradnje, razvoja in pospeševanja učinkovitosti samoupravljanja v organizacijah združenega dela. Prva komisija, vodil jo je Dušan Petrovič-Šane, ki je v govoru povedal, da bomo probleme odslej reševali z močjo in zrelostjo samoupravljanja, spremembo ustave in pravočasnim odkrivanjem žarišča težav.
Do kakšnih ugotovitev ste prišli udeleženci kongresa
Na podlagi vseh govorov, referatov in razprav smo sprejeli 28 resolucij. Glavni namen kongresa je bil, da bi naše gospodarstvo prišlo v normalne okvire in bi se dosledno izvedla stabilizacija, za kar pa so odgovorne vse družbeno politične, gospodarske organizacije in družbeno politične skupnosti. Pomemben sklep je bil tudi ta, da 27. junij postane dan samoupravljanja.
Kaj je s samoupravljanjem v tovarni?
Na kongresu sem bral material drugih tovarn, kako imajo organizirano samoupravljanje. Lahko povem, da smo v primerjavi z ostalimi na dobri poti. Pri nas so ljudje dovolj obveščeni, predvsem posredno.
Kaj bi navedli, da bi se vsak član naše delovne skupnosti čutil soustvarjalca tovarne?
Predvsem je potrebnih več neposrednih stikov služb s posamezniki o problemih, ki se obravnavajo na komisijah, odborih. Treba je dati proizvajalcem možnost neposrednih dialogov. Sestanki z delavci so nekajkrat letno, pri tem pa ne dajemo dovolj možnosti, da bi vsak lahko neposredno povedal svoje mišljenje. Nastaja vrzel med službami predlagateljev in neposrednimi proizvajalci.
Kako bomo odslej vsebinsko poglabljali samoupravljanje?
Na kongresu so delegati dali pobudo, da na podlagi 21. in 22. zveznega amandmaja da sindikat iniciativo za spremembo samoupravljanja v delovnih organizacijah. Z razbremenitvijo zveze in prenosa na posamezne republike se poudarja in se bo poudarjala odgovornost vsega, kar se sprejme — od zveznih organov pa do posameznikov.	M. K.
Delo samoupravnih
Komisije, odbori in sveti samoupravnih organov so imeli ta mesec veliko dela. V povzetku navajamo prepis posameznih sprejetih sklepov, ki se v tovaimi že izvajajo.
24. maja je odbor za gospodarjenje tovarne na 12. seji sprejel sklepe o katerih je nato razpravljal DS tovarne in prodajne mreže na 10. zasedanju 29. maja in sklenil:
Tovarišu Janku Sajovicu se prizna status upokojenca, kot da je ‘bil upokojen v našem podjetju od 1. 1. 1965 dalje. V zvezi s tem se ga povabi na razgovor zaradi izreka priznanja za njegovo dolgoletno in uspešno delo v podjetju.
Na podlagi odbora za gospodarjenje je potrdil finančni obračun za I. tromesečje 1971, iz katerega je razvidno, da je bilo poslovanje v tem času za podjetje uspešno.
V zvezi z uvedbo prostih sobot in izkoriščanjem letnih dopustov je potrdil predlog odbora za zadeve združenega dela, s katerim se v bodoče redni1 dopust ne obračunava več po delovnih, temveč po obratovalnih dnevih (glej tabelo zgoraj).
Analogno k temu se določi tudi višina ostalih dopustov.
Z zavodom za soaialno zavarovanje naj se uredi treti-ranje proste sobote v primeru odsotnosti zaradi bolezni.
Na podlagi Odbora za zadeve združenega dela je delav-
štev. del.dni dopusta	štev. obratov, dopusta
14	12
15	13
16	14
17	15
18	16
19	17
20	17
21	18
22	19
23	20
24	21
25	22
26	23
27	24
28	25
29	25
30	26
ski svet potrdil spremembo iin dopolnitev POD tako, da se v vzdrževalnih delavnicah, razen v. mizarski, uvede dodatno stimuliranje delavcev glede na zmanjšanje zastoj-nih ur v proizvodnji, po sledeči lestvici:
do 1200 ur na mesec od 1201 — 1300 ur na mesec od 1301 — 1400 ur na mesec od 1401 — 1600 ur na mesec od 1601 — 1800 ur na mesec od 1081 — 2000 ur na mesec od 2001 — 2200 ur na mesec od 2201 — 2400 ur na mesec od 2401 dalje ur na mesec
organov
Premija se obračunava v določenem odstotku po obračunski osnovi za dejansko opravljeno delo v rednem delovnem času.
V ta sistem obračunavanja premije so vključeni obratni mehaniki, delavci v mehanični in elektro delavnici ter orodjarni. Vodje delavnic prejmejo v višini povprečne premije vseh premirancev.
Z uvedbo premije preneha veljati določilo o povišanju vrednosti točke za 5 %, po spremenjenem 86. in 87. členu POD, razen za delavce v mizarski delavnici.
Premiranje stopi v veljavo
1.	5. 1971.
Pooblastil je odbor za gospodarjenje, da dokončno odloči. o pristopu v članstvo poslovnega združenja za trgovino Ljubljana, v kolikor se doseže primerno znižanje članarine.
15%
14%
12%
10%
8% 5% 0% -5% —8 %
štev. zastojnlh ur proizvodnih oddelkov
Odstotek povečanja OD
Posojila za gradnjo in adaptacijo
Tudi letos morajo posojilojemalci za vrednost odobrenega posojila za individualno gradnjo in adaptacijo vknjižiti hipoteko. Vsi posojilojemalci so prejeli obvestilo, iz katerega je razvidno, katero dokumentacijo morajo predložiti v pravno službo. Na podlagi prejete dokumentacije se sestavi posojilna pogodba, ki jo mora podpisati posojilojemalec ter overiti svoj podpis na občinskem sodišču. Nato predloži posojilno pogodbo na zemljiško knjigo, kjer se vknjiži hipoteka oz. pri tistih, ki so uporabniki zemljišča ali stavbe, zaznambo vrstnega reda bodoče hipoteke. Hipoteko morajo vknjižiti samo posojilojemalci, ki prejmejo posojilo v višini nad 10.000,00 din in tisti posojilojemalci, ki so v preteklem razdobju že prejeli posojilo, kljub temu, če v letošnjem letu niso prejeli posojila v vrednosti nad 10.000,00 din. Ko občinsko sodišče izda sklep, s katerim vknjiži hipoteko na nepremičnino posojilojemalca do višine odobrenega kredita z 2% obrestmi ter pravna služba sprejme ta sklep, je zadeva s pogodbami pravno urejena.
Poleg teh enostavnih primerov, ko je lastnik nepri-mičnine (hiše ali parcele) posojilojemalec, je precej pri-mrov, ko j lastnik zakonec, ki ni dobil pri PEKO posojila. Pri posojilih za individualno gradnjo poda zakonec, ki je lastnik nepremičnine izjavo, da dovoljuje vknjižbo hipoteke za dano posojilo.
Drugačen pa je primer pri posojilih za adaptacije. Delavec, ki prejme kredit za adaptacijo, mora biti lastnik stanovanja ali hiše, ki se. bo adaptirala. Ko se sklene posojilna pogodba, se prav tako vknjiži hipoteka v zemljiško knjigo. Postopek je enak kot pri vknjiževanju hipoteke pri individualni gradnji.
Ko je zadeva pravno urejena, Obvesti pravna služba finančni sektor, da je posojilna pogodba v redu, in da se lahko izplača odobreni kredit. Letos je bilo dodeljenega precej posojila in se denar zbira mesečno v sklad za črpanje posojila, zato je komisija za kadrovska in sooi-alna vprašanja določila vrstni red, po katerem posojilojemalci prejmejo odobreno posojilo. Finančni sektor se
pri izplačilu kredita vrstnega reda strogo držft.
Delavec, ki je na vrsti za izplačilo kredita, pa še nima pravno urejeno posojilno pogodbo, ne dobi kredita, ampak ga lahko črpa naslednji po vrsti, ki ima pogodbo pravno urejeno.
Vida Rozman
aparat
S	AS! : '
ElEKVmIČNE NAPRAVE: POD NAPETOSTJO. VNETLJIVE TEKOČINE IN VSE SNOVI
UPORABA
APARAT PRETRESI IZVLEČI «SLO. RAZTEGNI CEV IN JO USMERI V PODNOŽJE PLAMENA HITRO PRITISNI NA VZVOD (N GA TAKOJ IZPUSTI.
NATO PONOVNO PRITISNI m ZAČNI Z GAŠENJEM \
ill I IMI IMI I Mill IMI 11 Hill Mill 11 III IMI IMI IMI I llllllll Illuminili Mill Hill lllllllllllllll lili l-l IIIIIHIII HIM
25 let zvestobe
V prvi polovici maja je tovarišica Marija Dvorak, blagajničarka v podjetju, praznovala 25-letnico dela, skromno, skoraj neopazno.
Dela v finančnem sektorju, skupaj s štirimi sodelavkami. Delovni pogoji niso najboljši, ker je prostor pretesen. Ob jubileju smo jo obiskali in ji postavili nekaj vprašanj.
Kakšna je bila vaša prva služba v podjetju?
Malo je pomislila, se nasmejala, popravila očala in začela. »V podjetje sem prišla 1946, začela sem v skladišču zgornjega usnja, nato sem urejala statistike in po letu 50 prevzela mesto blagajnika v tovarni.
Kakšno je vaše delo?
Natančno in naporno, saj sama vodim blagajno: dnevna izplačila, obračune, carinske stroške, potrošniška posojila — odplačevanje obrokov po vsej Jugoslaviji, ob koncu meseca pa seveda štetje milijonov za izplačilo osebnih dohodkov. Dela mi res nikoli ne zmanjka. V tej službi imam veliko kontakta z ljudmi, kar je zelo zanimivo.
Slišali smo, da ste bili v družbeno političnih organizacijah zelo aktivni in to ste še vedno. Zanima nas, kje vse ste sodelovali v 25 letih?
Komaj smo pripravili skromno blagajničarko, da nam je povedala, da je kmalu po prihodu v podjetje dobila priznanje za udarniška dela za aktivno sodelovanje na gospodarskem in političnem polju v času obnove. To priznanje ji še danes največ pomeni.
»Delala sem v mladinski organizaciji, bila sem predsednica mladine v Tržiču, članica delavskega sveta in članica več komisij, v okviru občine sem bila v komisiji za socialno skrbstvo in varstvo družine. Sedaj sem članica komisije za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni.
Kaj menite, kot članica zveze komunistov, ali je nagrajevanje po delu pravilno v našem podjetju?
Vseskozi mi podjetje veliko pomeni, vendar menim, da nagrajevanje po delu ni popolnoma pravilno razdeljeno.
Pri delu gotovo nimate težav?
Pri delu samem res nimam težav, poslovanje blagajne je vedno v redu, ni nobenih primanjkljajev. Še -vedno sem kandidatka za stanovanje, ker s sinom stanujeva pri starših. Vsakokrat sem »padla skozi« zaradi kriterijev pri stanovanjih. Poguma nisem izgubila, ker sem po naravi optimist.
Imate v prostem času svojega konjička?
Seveda, ročno delo, pletenje in kvačkanje. To je moj prvi konjiček. Če imam čas, rada rešujem križanke.
Koliko si sami naštejete v ovojnico vsakega devetega v mesecu?
Ves moj osebni dohodek z dodatkom za stalnost je od 1200,00 do 1650,00 dinarjev na mesec.
Tovarišici Mariji Dvorakovi želimo na njenem delovnem mestu veliko zadovoljstva. Uspehe je dosegla v četrt stoletja, s pridnostjo, vestnostjo in velikim delovnim elanom. Še danes jo to neutrudno žene. Že vmesni čas med razgovorom je porabila za reševanje, pisanje formularjev, obrazcev, blagajniških blokov.
Tovarišici blagajničarki hvala za razgovor in srečno.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllll
Občinsko tekmovanje enot prve pomoči
Občinski odbor RK Tržič In oddelek za narodno obrambo Skupščine občine Tržič sta razpisala občinsko tekmovanje oddelkov prve pomoči, ki delujejo v enotah civilne zaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Prvo mesto je dosegla ekipa v sestavu:
Dorca Meglič, Cirila Bertoncelj, Vilma Bon-celj, Jožica Jakopin, Ivanka Klemenc, Jože Bukovnik.
Drugo mesto je zasedla ekipa BPT.
Tretje mesto je prav tako dosegla ekipa »Peko« v sestavu:
Marta Saksida, Milena Ribič, Milan Hlebčar, Dragica Perko, Olga Gramc, Breda Fister.
Glede na razpis tekmovanja bo naša ekipa, ki je dosegla prvo mesto v občini, odšla na republiško tekmovanje 20. junija letos v Velenje.
Edo Petek
Proslava na Čevdrcah
Tudi letos smo 9. maja obiskali hrib Čev-drca. Tako smo dan zmage svečano proslavili na kraju, kjer je bila 15. maja 1941 ustanovljena prva tržiška četa. Ob spominski plošči je navzoče pozdravil predsednik sindikata Marjan Markič in v kratkem nagovoru poudaril, da dan zmage nad fašizmom vsako leto svečano proslavljamo že vsa leta po vojni.
Ustanovitev prve partizanske čete pred 30. leti na Čevdrcah je imela velik pomen za nadaljnji razvoj NOB na tržiškem koncu. Delovna skupnost Peka je leta 1955 vgradila spominsko ploščo, ki je trajen spomenik.
Predsednik sindikata je posebej poudaril, da ugotavljamo, da take in podobne proslave nekaterim niso več po volji, češ da niso več potrebne. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi najsvetlejši dogodki osvobodilnega boja
tonili v pozabo. Samo zmagovita borba narodov Jugoslavije je ustvarila temelje za vse, kar danes imamo in premoremo. Bodimo enotni in odločni v naših skupnih prizadevanjih pri nadaljnjem razvoju naše delovne skupnosti (Peka) z namenom in ciljem, da bo naš jutrišnji dan za vse nas še lepši.
Mladinci so položili venec, kvintet iz Kovorja pa je zapel venček partizanskih pesmi. Nato sta prvoborca tržiške čete Ivan Štucin in Peter Uzar obudila spomine na ustanovitev čete.
Po proslavi, katere se je udeležilo okrog 45 delavcev naše tovarne in okoličanov, je bilo pri lovski koči veselo tovariško srečanje. Med udeleženci je bilo žal samo 6 mladincev iz naše tovarne. Upajmo, da bo proslava na Čevdrcah prihodnje leto še lepša in številnejša, kot je bila letošnja.	M. K.
Šolanje v Pirmasensu
Iz Pirmasensa se je oglasil naš sodelavec tovariš Jože Ovsenek, ki študira na priznani tehniški evropski šoli. Poslal nam je prispevek, ki ga v celoti objavljamo.
Pirmasens, mesto v ZR Nemčiji ima okrog 50.000 prebivalcev. Leži v hriboviti pokrajini Rheinland-Pfalz, ki je bogata z gozdovi in je oddaljena približno 15 kilometrov od francoske meje. Glavna in edina industrijska panoga v mestu .in okolici je čevljarska industrija z velikimi tovarnami in manjšimi obrati. Tu izdelajo vse kar je potrebno za čevelj; od strojev, kopit, opetnic, kapic, prebijačev, matric do sekainih nožev in podobnega. V mestu je čevljarska tehniška šola, v bližini je šola za prodajalce čevljev ter institut za analizo materialov in napredek v čevljarski industriji. Sejmi čevljarskih strojev in orodja, ki so vsaka tri leta, so še bolj utrdili sloves Pirmasensa, ki mu pravijo čevljarska metropola.
Kot štipendist naše tovarne sem vpisan že od 1. oktobra 1969. Študij traja dve leti in je v nemškem jeziku. V prvem letu je enoten, v drugem pa se specializira na podplatne izdelave in v modelarsko smer. Štipendisti lahko obiskujejo šolo brez zaključnega izpita eno leto in
to izdelava zgornjih ali pa spodnjih delov čevljev.
Pouk je razdeljen dopoldne od 8.—12., popoldne pa od 14—17.15 in to vsak dan vključno s soboto. Teoretični pouk je v učilnicah, praktični pa na delovnih mestih, organiziran v posebnih prostorih, ki so opremljeni s sodobnimi stroji. Tako imamo kot v tovarni modelirnico, prirezoval-nico, šivalnico, sekalnico in oddelek podplatnih izdelav z dokončevalnico in čistilnico. Praktični pouk poteka v turnusu po skupinah, in sicer prvo leto prirezovalnica, šivalnica ter modelimica, drago leto pa sekailnica, oddelek podplatnih izdelkov in dokon-čevalnica. Po strojnem parku sodeč, bi s stalno zaposlenimi lahko dnevno izdelali tisoč parov čevljev. Naj omenim samo šivalnico, ki ima tekoči trak. Nič ni krajši od naših v šivalnicah. V prostoru je še 25 novih šivalnih strojev, ter drugi specialni, stroji, ki niso montirani ob traku.
Zanimiv je sestav štipendistov, saj smo zbrani iz vseh kontinentov. V letniku, ki ga Obiskujem so še Nemci, Avstrijci, Turki ter po eden iz Švedske, Finske, Švice, Italije, Grčije, Japonske, Brazilije, Argentine, Perzije, Tajske in Kameruna. Jugoslovani
smo trije: skupaj z mano je še Sarajevčan, v prvem letniku pa Kranjčan Rajko Svetina iz Planike.
Pred izpiti nas je še 41, osem jih je moralo šolo zaradi neuspehov zapustiti. Največ jih je iz Nemčije. Nekateri so sinovi tovarnarjev, drugim pa plačuje šolanje Zavod za pospeševanje dela. Njihove štipendije so zelo velike, če jih merimo po tem, da se v šolo vozijo z mercedesi. Isto velja tudi za štipendiste drugih narodnosti, izjema smo Jugoslovani, Turki in nekateri Avstrijci, ki smo štipendisti podjetij.
Sedaj, ko se bližajo zaključni izpiti, je na šoli zelo živahno. Iz vseh krajev Nemčije, Avstrije, Francije in Švice .prihajajo tovarnarji snubit novo pečene strokovnjake, da bi se .po dokončani šoli zaposlili v njihovih tovarnah. Možnosti za delo so tako v ZDA, kot v Južni Ameriki in Avstraliji. Koncem »Bata«, ki ima svoj sedež v Kanadi in tovarne čevljev po vsem svetu, je poslal v šolo delegacijo, ki nam je s filmi pokazala nekaj svojih tovarn. Nato so bili dva dni na voljo interesentom za pogovore.
Konec julija bom končal šolo, avgusta se bomo srečali v tovarni. Do takrat pa vsem članom delavskega kolektiva lep pozdrav iz Pirmasensa.
Joži Kos
Eno
Te dni praznuje naše podjetje pomemben jubilej. Lani L junija je tovariš Miha Marinko prerezal trak pred novim obratom v Gaberjah, nedaleč od centra Trbovelj. S tem je začel nov obrat za izdelovanje zgornjih delov z redno proizvodnjo. Nov, moderno opremljen obrat ima 2000 m2 površine. Na začetku ni bil še v celoti opremljen, v latu, ki se izteka, so dogradili in montirali vse kar je bilo predvideno: še en tekoči trak s 65 delovnimi mesti, sanitarije in menzo. Pogovarjal sem se še z zaposlenimi in jih vprašal:
Kako ocenjujete delo novega obrata? Ste zadovoljni z delom in zaslužkom?
Joži KOS — prešivalka ob traku A
Po poklicu sem krojačica. V začetku sem večkrat delala popoldne, da sem lahko dosegla normo. S plačo sem zadovoljna, prav tako z uspehi našega mladega kolektiva.
Majda HUBER — prešivalka reparature
Za poklic sem se izučila v Tržiču, tako da nisem imela velikih težav prd delu. Z razumevanjem, prizadevnostjo in voljo nas vseh bedo uspehi obrata še večji.
Marica DEČMAN — prešivalka ob traku B
Priučevala sem se v Tržiču. Normo vseskozi presegam, tako da tudi glede zaslužka nimam kaj pripomniti.
Silvija KUZMIČ — pred-delavka
Proizvodnjo in storilnost na traku smo z veliko mero dobre volje kmalu povečale. Kot neizkušene smo imele veliko dela, da smo se pravilno uglasile, kar je seveda predpogoj za povečanje storilnosti in kvalitete.
Dani Frantar
Majda Huber
Cvetka Šorli in Silvija Kuzmič Tone Žepič
leto obrata v Trbovljah
Cvetka ŠORLI — pred-delavka
Mladim delavkam ob traku manjkajo delovne navade; vse prevečkrat precenjujejo svoje zmožnosti. Kljub temu pa so uspehi za tako mlad kolektiv dobri.
Anica KRAŠEVEC — žigosanje
Priučila sem se v matični tovarni. Vesela sem, da lahko delam v Trbovljah. Pni delu se trudim, da dosegam normo, ki je predpogoj za plačo. Zaenkrat sem kar zadovoljna.
Tilka JEKOVEC — pred-delavka pri tanjšanju
Začeli smo s sedmimi delavkami, sedaj nas je dvanajst. Lahko rečem, da vseh dvanajst redno dosega normo. Brez težav tudi pri nas ni steklo.
Tone ŽEPIČ — mojster se-kalnice
S kvaliteto sem zadovoljen, le še več kvalificiranega kadra potrebujemo. Sedaj imamo osemnajst prirazovalcev, začeli pa smo s šestimi. V začetku smo delali dva artikla, sedaj pa od šest do osem. Dnevno odsekamo po 1300 parov
Dani FRANTAR — pred-delavka — predsednica EE in članica DS tovarne
Vse preddelavke smo prišle brez izkušenj za delo z ljudmi. Sprva je kar malo »škri-palta«, sedaj pa smo vsi zadovoljni, tako s člani kolektiva kot s kvalitetno proizvodnjo in doseganjem plana. Vendar v Trbovljah še nismo rekli zadnje besede o kvaliteti, doseganju plana in storilnosti.
Milena ŽIBERT — obraču-novalka
Deset mesecev sem bila na uvajanju v Tržiču. V obratu sem se morala znajti, saj mi dela nikoli ne manjka; vodim
Milena Žibert
vse obračune in ostalo administracijo. Vsak dan imamo »telefoniado« s tovarno, žal pa so telefonske veze večkrat zelo slabe, tako da težko sporočamo posamezne podatke.
Oskar CAMER — vodja obratnih mehanikov — predsednik sindikata
S strojnim parkom nimamo problemov, oprema in stroji so novi, z ostalim vzdrževanjem za sedaj nimamo težav. Kot predsednik pa žal moram povedati, da sindikat še nima tiste vloge, ki bii jo moral imeti. Vzrok je ta, da smo oddaljeni od matične tovarne. Treba bo čimprej poglobiti sodelovanje in začeti z delom.
Rozi LUPŠA — mojster šivalnice
Začeli smo s šestdesetimi zaposlenimi, danes nas je že stopetinosemdeset. Postavljeni plan parov dvakrat nismo dosegli, vendar je bila razlika zelo majhna. Vso ostale mesece pa smo ga močno presegali, največ lani julija, ko se je indeks povzpel na 207, avgusta pa na 127. Izdelali smo kar 2140 parov več, kot so nam jih planirali.
Odstotek doseganja norme se je od januarja žeto hitro dvigal, v zadnjih meseaih se je »umiril« na 100%.
Ce ocenjujemo minute od 1. do 3. grupe, je vrednotenje odločno premajhno. Zanimivo je, da so norme na teh delovnih mestih težko, dosegljive. Mnoge so zadovoljne (ne vse) z že doseženo 100% normo, kar pa ni dovolj za kritje vseh defektov im drugega. Od vseh zaposlenih še dvainštirideset ne dosega norme.
Naš delavni čas smo morali ob torkih in četrtkih podal j -
Oskar Camer
sati za dve uri, da smo dosegli dobre rezultate v tako kratkem času. Vendar pa bomo sedaj delali vsako prvo soboto toliko časa, da bomo v rednem delovnem času dosegli oziroma presegli plan, ki nam v končnem obračunu da točko in s tem boljši zaslužek. Nekaj težav smo imeli z vzorci, ki jih nismo pravočasno dobili.
Kmalu bomo zapustile obrat Trbovlje, vendar smo prepričane, da nas bodo novo pečeni tehniki in delavke iz proizvodnje kmalu dohiteli, in jim bomo lahko prepustile vodenje obrata. Lahko povem še, da nismo zadovoljne s terenskim dodatkom, ki zaradi pogostih povišanj cen komaj caplja vštric z izdatki, ki jih imamo.
Leopold TRDAN — obratc-vodja
Vesel sem uspeha tako mladega kolektiva v enem samem letu. Vsi se bomo še bolj potrudili, da se bo povečala storilnost in kvaliteta, čimprej bomo skušali odpraviti slabo vrednoteno delo v prvih treh grupah, ki je za dokončno izdelavo ZEKsm:°--a dela prav tako pomembno kot vsako drugo. Razlika je v plači. Za doseženo 100% normo (kar je zelo težko) dobijo delavke okrog 600,00 do 650,00 dinarjev, večkrat še mainj, mi vsi pa moramo nato razliko do 600.00 dinarjev doplačati. Mislim, da v tem grešimo; vsi bi se morali zavzeti, da bi bilo delo v prvih treh grupah bolje plačano za trud, ki ga delavke vlagajo v vsak šiv, vsako povlečeno nitko .. .
Za vse uspehe, ki so jih dosegli v tem letu, se čestitkam podjetja pridružuje tudi uredništvo Čevljarja.
Rozi Lupša
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
<»♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦4
♦♦
♦♦
44
44
44
44
44
44
♦♦
44
♦♦
44
44
♦♦
44
♦♦
44
♦♦
44
44
44
44
44
♦♦
44
♦♦
44
44
♦♦
♦♦
44
♦♦
44
♦♦
♦♦
44
44
44
44
«><$>
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
Prodajna mreža
ZAGORJE
Mesec maj je čudovit. Nisem imel časa, da bi občudoval prebujajočo se naravo, ker sem se namenil obiskati poslovalnico v Zagorju. To majhno industrijsko mesto s približno 9000 prebival*-ci, ki so zaposleni kot rudarji ali pa v gradbeni in kemični industriji, ima poslovalnico v Kidričevi ulici.
že od daleč sem videi star napis trgovine »Peko«. Tri izložbe z žensko moško in otroško obutvijo so bile delno aranžirane z novimi modeli te sezone. Predstavil sem se poslovodji, tovarišu Filipu Sopotniku, ki je leta 1960 začel kot pomočnik, od 1963 dalje pa je poslovodja. Moj sogovornik, mož srednjih let je začel:
»Vsi naši kupci so doma iz Zagorja in okolice. Zato moramo z njimi kontaktirati vse drugače kot v poslovalnicah s prehodnimi kupci. Dobro je treba poznati njihove navade, želje.
Vse od gumijastih škornjev do najnovejših modelov, gre dobro v prodajo. Letošnji plan 100 milijonov bomo gotovo dosegli, če nam bo vreme naklonjeno. Do zdaj smo prodali za 15 % več čevljev kot v istem obdobju lani. Modno obutev seveda kupujejo predvsem mladi. Le starejšim kupcem, zlasti ženskam je težko ustreči. Praktično sploh nimamo mehkega čevlja z nizko peto, ki bi jim ugajal.
Reklamacije rešujemo skoraj vse pri domačem čevljarju. Največ težav nam povzroča premajhen prostor. Poslovalnica meri 54 m2 in je za 3500 parov čevljev, mi pa jih imamo okrog 7800 parov. Za priročno skladišče nam
služi ozek vmesni prostor pred tesno pisarno. Skladišče je 300 metrov daleč in ga delimo z gostinskim podjetjem, ki ima v njem arhiv. Mi pa imamo na voljo 10 m2 za skladiščenje.«
Simpatična črnolaska, pomočnica Vera Roglič iz Kisovca pri Zagorju, je povedala naslednje: »V tej trgovini sem začela delati pred enim letom. Zelo sem zadovoljna, saj se vsi trije, ki smo tu zaposleni, dobro razumemo. Le s kupci so včasih težave, kar prezahtevni postajajo. Mesečni prejemki so okrog 850,00 din.«
Razgovor v poslovalnici sem zaključil s pomočnico Danico žeka, ki je zaposlena že osem let, če računamo tudi vajeniško dobo:
»S prodajo obutve smo kar zadovoljni. Največ prodamo mladim, saj je letošnja izbira zelo pestra in kvalitetna. Hudo je le, če je slabo vreme, ker je pred vhodom blato in seveda tudi manjši promet v poslovalnici. Želim si le-to, da umik ne bi bil deljen, ker imam otroka in nimam časa, da bi se bolj ukvarjala z njegovo vzgojo. Mislim, da smo nekako odrezani od matične tovarne, zato bi bili tesnejših stikov zelo veseli.«
Pozanimal sem se še, kako da v izložbah še ni enotnega aran-žerskega panoja iz PVC-ja. Ravno tistega dne, 6. maja, ko sem jih obiskal, so ga mislili namestiti ...	M. K.
HRASTNIK
»Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri«, pravi slovenski .pregovor. Popoldne sem obiskal še poslovalnico v Hrastniku.
To rudarsko mesto, stisnjeno med dvema hriboma, oddaljeno 27 km od Celja in 8 km od Trbovelj, ima tri poslovalnice z obutvijo. Po izjavah prodajalk, naša trgovina nima konkurence.
Poslovalnico so obnovili pred tremi leti, tako da je zdaj prijetno opremljena in zelo prostorna. Reklamnih panojev v izložbah še ni bilo, a jih mislijo kmalu namestiti. Tako bodo tri izložbena okna še prijetnejša,
čeprav sta prodajalki rekli, da ju bodo panoji motili, ker morata kupcem večkrat pokazati čevlje, ki so v izložbi.
že pri vhodu sem zagledal prospekte, ki kupce opozarjajo na nove modele za letošnjo sezono pomiad-poletje. Skrbno urejena poslovalnica je bila polna kupcev. Prijazna prodajalka Ema Benetek mi ni prodala čevljev, pač pa mi je povedala nekaj o svojem delu: »Čevlje sem začela prodajati lani prvega marca in sem se kar dobro znašla. Največ kupcev je iz Hrastnika, velikokrat pa pridejo tudi iz Trbovelj. Predvsem kupujejo mladi, saj so letošnji modeli
kot nalašč zanje. Težje je ustreči starejšim kupcem, ker včasih ne najdejo primernega modela. Trenutno smo dobro založeni, le copat nam primanjkuje, čeprav so naročene že več kot mesec dni.«
Želel sem se pogovoriti še s poslovodkinjo, tovarišico Hedo Jager, ki je na tem delovnem mestu od prvega januarja letos. Sedia sva v prostorno pisarno, ki je obenem tudi del priročnega skladišča in pogovor je stekel. »Poslovalnica spada v tretjo skupino, letošnji plan je 100 milijonov dinarjev.
S tovarišico Benetek sva prepričani, da bova ta plan dosegli, če bo vreme tako lepo, kot ga napovedujejo. Do sedaj imava več prometa, kot ga je bilo lani. Najyeč prodava od 11. do 16. v mesecu, ko so plačilni dnevi.
Glede zalog bi omenila le-to, da nama primanjkuje sandal. Pričakujeva jih vsak dan.
Dela je dovolj, moti naju le-to, da mora vsak dan ena z denarjem na pošto, ki je pol ure oddaljena od poslovalnice.«
Obe tovarišici sta še omenili, da bi bili v bodoče zelo veseli, če bi se ju v tovarni spomnili za 8. marec. Pa še eno željo sta imeli; morda bi tovarna lahko kupila vsem prodajalkam — ne samo njima — ortopedske čevlje.
M. K.
Prenovljena poslovalnica — Ljubljana I.
V Ljubljani, na Titovi cesti 4, smo 5. t. m. odprli adaptirano poslovalnico »Peko«.
Zob časa in modni. način predaje sta terjala prenovitev poslovalnice, ker se ja zadnji poseg te vrste vršil leta 1963.
Prodajni prostor, izredno visok v razmerju s površino, je zahteval specifični pristop k delu. Višina danega prostora se je kar sama ponujala, da jo izkoristimo kot dodatni skladiščni prostor in tako smo v ta namen, z galerijo obrobili prodajni prostor z obeh stranskih čn čelne strani in s tem omogočili vskla-diščenje dodatnih cca 7500 parov obutve. Namesto1 neposredno vidnih polic regalov in klasičnih pultov smo prešli k »box-siiistemu« — bočno proti kupcu postavljeni dvojni regali z odlagalnimi ploskvami, 'kjer je prodajalcu omogočen dostop z obeh strani.
Namen je bil v prijetnem okolju pritegniti kupca k razstavljenim čevljem (izognili smo se neposredno vidnim kartonom) oib strokovnem vodenju prodajalca pri izbiri. V tem smislu smo selektirali uporabljeni material pri opremi. Namesto klasičnega furniranega pohištva smo prostor osvežili z barvnim. Lento pa je narekovalo izredno pozornost pri izboru ostalih elemnitov opreme. Moč rumeno-oranžne barve oore-me smo količinsko omilili z
belo, ki prevladuje pri ploščicah, svetlobnih telesih in oblogi sedežnih garnitur. Z iglano oblogo, -ki se širi od tal na stranske stene in se nadaljuje po otokih izložb in vhoda, smo želeli dati prodajalni karakter butiquea. Intimnejši prostor smo dosegli s spuščenimi lučmi. Kupcu, ki se rad ogleduje, medtem ko kupuje predmete osebne garderobe, smo ugodili z
množico ogledal na čelu boksov in med njimi itti s tem istočasno vizualno razširili lokal.
Prepričani smo, da bo povsem drugi način prodaje (prodajalec ne stoji več avtoritativno za pultom, ampak postane neposredni svetovalec kupca) zahteval od per-sonala dodatni napor, kateremu bo le-ta nedvomno kos.
Breda Jazbec
Kam na dopust?
Tako kot lani je tudi letos podjetje SAP iz Ljubljane pripravilo prijetne in poceni počitnice v Kaštelah pri Splitu.
Kaštelanska riviera obsega 7 Kaštelov s tremi večjimi kopališči in se razprostira od Trogira do Splita. Zasebne sobe so IV. kategorije s tekočo vodo ali kopalnico v etaži. Restavracija »Plavi Jadran«, Kaštel Stari ter kopališče so v neposredni bližini zasebnih sob.
Prijavljenci bodo nastanjeni v zasebnih sobah nedaleč od morja. Za hrano pa bo poskrbljeno v sodobno urejeni restavraciji. Lahko se prijavite za 7, 14 ali 21-dnevne počitnice.
Za odrasle je celodnevni penzion 40,00 din. Otroci od 4 do 10 leta imajo penzion po 28,00 din, do 4 leta starosti po 16,00 din.
Skupine v kaštelih se bodo menjavale vsak ponedeljek. Do Kaštelov so dobre avtobusne zveze, vendar podjetje priporoča prevoz z letalom — letališče je oddaljeno 3 km od Kaštelov.
Tako, dopusti trkajo na vrata, metereoiogi pa letos napovedujejo dolgo in vroče poletje.
Kdor se bo odločil za počitnice na Kaštelanski rivieri ne bo v skrbeh, kako preživeti teden, dva na morju.
Poleg morja so tudi prijetne počitince v hribih v vseh planinskih postojankah, ki so dobro oskrbovane.
Prijave za počitnice na Kaštelanski rivieri sprejema tovarišica Vida Bedinova v vložišču, ali na telefon 19.
M. K.
Nova vzorčna soba
Poudarek na proizvodnji modne obuitve v nalši tovarni je vzorčno povezan z razmišljanjem o realizaciji repre-zentamčnejše vzorčne sobe.
Po lokaciji prostora (pritlični prostori komerciale) sem začela s projektiranjem opreme, kjer me je v glavnem vodila funkcija vzorčne sobe im seveda tudi ambient, vendar pod pogojem, da se bo oprema mogla prilagoditi tudi drugemu prostoru, če bodo to narekovale potrebe.
Odločila sem se za skromnost palete barv, da bi dala poudarek razstavljenim primerkom obutve. Prevladovali naj bi nevtralna bela in mo-
dra kot karakteristični barvi naše tovarne. Izognila sem se ostrim robovom opreme in dala prednost zaobljenim, ki prijetneje delujejo na počutje človeka v prostoru. Da množica elementov opreme ne bi delovala težko, sem se omejila na minimum prevladujočih materialov (barvni les, 'tf.ipisom, krom, steklo, dekorativno blago).
V vzorčni sobi je mogoče sprejeti [istočasno dve skupini gostov, ker je z drsnimi vitrinami možno prostor razdeliti v dve enoti. 11 vitrin ob steni omogoča pregledno razstavo obutve. Medtem ko si bo gost ogledoval pripravlje-
no kolekcijo, mu bo omogočeno, da se bo seznanil z uspehi našega podjetja, ker bodo trofeje razstavljene v eni izmed vitrin. Tudi na ugodno počutje in sproščenost gosta nisem pozabila. K opremi vzorčne sobe sem vključila priročni bife kot njen sestavni del.
Zahtevno nalogo, ki smo jo imeli predvsem, z nabavo izbranih materialov, smo lahko realizirali le z zavzetostjo celotnega biroja in upamo, da bo vzorčna soba ‘kot nepogrešljivi del prodaje v celoti pripomogla k še boljšemu plasmaju naših proizvodov pri kupcih.
Breda Jazbec
Varnost pri delu
V začetku maja so nas obiskali mladinci iz tovarne obutve Alpina Žiri. Na sliki jih vidimo po razgovoru z našim mladinskim aktivom.
Akcija 75 končana
S šestim seminarjem v Bohinju se je mladinska akcija 75 formalno končala. Zadnji seminar je bM pregled pozitivnih in negativnih strani akcije. Splošna ugotovitev vseh je bila, da je akcija 75 opravičila svoj namen. Delo mladinskih aktivov je zaživelo; mlade kar najbolje usposobijo za delo na področjih, ki jih zanimajo. Marsikje je prav mladina dala impulz za poživitev dela sindikata in ZK.
Ugotovitve oziroma zaključki, do katerih so prišli mladi na nekaterih področjih in nato začeli z akcijami, so dokaz, da v podjetjih poskušajo reševati težave, s katerimi se srečujejo. Ugotovili so, da so bile naj večje težave na področju kadrovske in stanovanjske politike. Za reševanje le-tah so organizirali seminarje, predavanja, strokovne tečaje in seznanili mlade z njihovimi dolžnostmi in pravicami.
Vse to več aii manj velja tudi za nas. Zaživeli smo, vendar še ni pravega razumevanja z vsemi družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Še vedno je nekje čutiti zapostavljanje mladinskega aktiva. Podobno kot ostali aktivi, smo se tudi mi srečali z problemom denarja. Za širšo dejavnost seveda potrebujemo več kot v prejšnjih letih. Problem rešujemo s prostovoljno mladinsko članarino, kar nam je delno uspelo.
Športna tekmovanja v počastitev Dneva mladosti so končana. Mladinski aktivi občine so tekmovali v sedmih športnih panogah za pokal Občinske konference zveze mladine. Rezultatov do zaključka redakcije še nismo dobili, zato bom samo na kratko analiziral to športno tekmovanje.
Vprašujem se, kaj mladina tovarne sploh hoče in želi, če
Ob koncu seminarja smo sklenili, da se aktivno sodelovanje med aktivi podjetij in RK ZMS nadaljuje s tern, da se akcijo ponovi z drugimi aktivi. Vsi, ki so sodelovali v akciji, imajo nalogo, da bo delo vnaprej še aktivnejše in boljše. Tudi naš aktiv se bo po svojih najboljših močeh potrudil. Potreboval bo pomoč in sodelovanje vseh družbeno političnih organizacij tovarne, da bo začeto delo uspešno nadaljeval.
Jože Klofutar
jo še šport ne privlači? Udeležba je bila v vseh sedmih panogah slaba. Kljub temu, da se veliko mladih bolj ali manj aktivno ukvarja s športom, je izstopala samo skupina mladincev, ki zaslužijo vso pohvalo in priznanje.
Več o tekmovanju bomo pisali v prihodnji številki čevljarja.
Jože Klofutar
Ob koncu 1970. leta sem se udeležil Simpozija o preprečevanju nesreč pri delu v Luksemburgu, ki ga je organizirala Direkcija za socialno delo Komisije evropske skupnosti.
Na simpoziju je bilo navzočih približno 300 strokovnjakov iz vse Evrope. Na podlagi 18 strokovnih referatov je bila plodna razprava o preprečevanju poškodb in zdravstvenih okvar pri delu.
Udeleženci simpozija, prav tako kot komisija, smatrajo, da zahteva učinkovito preprečevanje poškodb in zdravstvenih okvar pri delu vrsto praktičnih in upravnotehnič-nih ukrepov, ki so v pristojnosti podjetij. Naslednjih deset principov predstavlja po mnenju komisije temelj učinkovitega izboljšanja varstva pri delu:
1.	Naj višje vodstvo podjetja mora smatrati pospeševanje varstva pri delu za bistveni del svojih nalog.
2.	Potrebno je, da vodstvo posreduje vsem zaposlenim svoja stališča in to v primerni obliki, po možnosti vključeno (integrirano) v proizvodnjo. Ta integracija mora biti jasno opredeljena na vseh nivojih obratovanja.
4.	Vodstvo podjetja in obratov se mora pri izvajanju ukrepov za varstvo pri delu .posluževati strokovne pomoči specializiranih varnostnih strokovnjakov in zavodov. Pri tem vodstvo podjetja in obratovodje niso oproščeni osnovne odgovornosti za varstvo pri delu. Strokovna služba za varstvo pri delu v podjetju je neposredno podrejena najvišjemu vodstvu podjetja. V manjših podjetjih, ki nimajo posebne strokovne službe za varstvo pri delu, je potrebno te principe prilagoditi možnostim, ne sme se pa te principe opustiti ali zanemariti.
5.	Vsaka vodilna oseba se mora — ne glede na svoj položaj — zavzemati za izvajanje ukrepov za varno delo na področju svoje pristojnosti in o tem poročati svojim predpostavljenim. Posledica tega principa je, da se pri ocenjevanju osebja pripisuje izvajanju varnostnih ukrepov enak pomen kot drugemu znanju ali sposobnostim.
6.	Vsi ukrepi za varstvo pri delu morajo biti medsebojno usklajeni v kompleksni program varnosti v podjetju. V rednih obdobjih se mora poročati o stopnji in stanju izvajanja programa ter omogočiti prilagajanje programa.
. 7. O programih varstva pri delu morajo podati svoje mnenje tudi predstavniki delavcev — neposrednih izvajalcev dela. Sodelovanje delavcev pri izvajanju programa ima največjii pomen.
8.	Program varstva pri delu ne sme temeljiti le na analizi predhodnih nesreč, temveč tudi na natančnem proučevanju nevarnosti in tveganj, ki so obstojala pred nastankom nesreč.
9.	Vsak ukrep programa za varstvo pri delu mora obsegati več faz: pripravo, izvedbo, eno ali več kontrol izvedb in ugotovitev ter oceno rezultatov.
10.	Razen tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje nesreč ima naj-večji pomen tudiii varnostna vzgoja (izobraževanje) vodilnega osebja in neposrednih izvajalcev dela. V ta namen je potrebno ukreniti vse potrebno, da varnostna vzgoja in izobraževanju postaneta sestavni neločljivi del poklicnega izobraževanja. Če to ni mogoče, naj bo varnostna vzgoja v podjetju vključena v splošni program varstva pri delu.
Dr. Mario Kocijančič
Športna tekmovanja mladih
s
I
N
I
s
I
N
I
S
I
S
I
>
s
I
s
I
s
I
(/)
(TJ
>
(T3
N
jv / jv X v /
f JJV J MZT J JW J JV J ^V J JV J JV J J
Toliko pisanja je o muhasti ženski modi, ki se vse prehitro spreminja. Pri tem pa vedno znova pozabljamo, da mora biti ženska urejena ne samo v službi, ampak tudi doma. Ženske se bodo morale navaditi, da sé preoblečejo takoj, ko pridejo iž službe. Vendar pa ne v stare in zakrpane obleke, temveč v prijetno in pisano haljo. Halja naj bo narejena iz pisanega bombažnega blaga, ki se lahko pere in lika. Kroj mora biti preprost in enostaven. Sedaj, ko je že toplo, je lahko tudi s kratkimi rokavi, kot okras pa so primerni gumbi ali obroba iz drugo-barvnega materiala. Dolžina naj bo normalna v skladu z dolžinami, ki so vam všeč. Seveda maksi dolžina za dnevno haljo,
■ J- jw s *mr s JHV s	s	s ,^v s	s
v/^/4r/^v/jv/^r/jvzjr/
ki jo bomo potrebovale v kuhinji ali pa tudi ob pospravljanju, ne bo primerna. Pri izbiri kroja morate vedno gledati tudi na praktičnost. Če so vam všeč hlačni kompleti, bo tudi za doma primeren hlačni komplet, sestavljen iz temnejših platnenih hlač in svetle pisane bluze. Za delo na vrtu, bo seveda halja iz močnejšega blaga. Če se boste vsaj malo zavedale, da je ženska lahko tudi doma lepo in okusno urejena in da otroci in mož raje pogledajo prijetno urejeno mamico, boste dosegle že dovolj. Verjetno tako tudi ne boste v zadregi takrat, ko bo pri vratih pozvonilo in boste dobile nepričakovan obisk.
VIDA ROZMAN
Ekipe: Streljanje z zračno puško	Mali nogomet	šah
lil. slovenska usnjariada
V soboto 15. maja so Vrhničani, točneje industrija usnja Vrhnika, organizirali III. usnjariado, katere se je udeležilo osem slovenskih pod j etij usn j arsko-čevl j arske industrije.
Tovarna usnja Slovenj Gradec, Toko Domžale, Utok Kamnik, Planika Kranj, IUV Vrhnika, tovarna usnja Šoštanj, Alpina Žiri in 7 ekip našega podjetja.
Tekmovali so za prehodni pokal usnjariade v šestih športnih disciplinah in dosegih naslednje rezultate:
Namizni tenlis
1.	Peko (Šuštar, Erlah, Valjavec) 12 točk,
2.	Toko Domžale — 10 točk,
3.	Utok Kamnik — 8 točk.
Streljanje z zračno puško
— moški
1.	Slovenj Gradec — 818 krogov,
2.	Peko (Bedina, Klofutar, Meglič, Jekovec, Janc) 767 krogov,
3.	Utok Kamnik —	754
krogov.
Med moškimi je bil najboljši Vili Bedina s 175 krogi.
Streljanje z zračno puško — ženske
1.	IUV Vrhnika — 378' krogov
2.	Peko (Bečan, Jekovec, Teran) 312 krogov,
Mali nogomet
1.	Utok Kamnik 6 točk,
2.	Šoštanj 4 točke,
3.	Peko (Špehar, Dolžan, Bahun, Šuštar, Majcen,
2.	Toko Domžale 164 kegljev,
3.	Slovenj Gradec 161 kegljev,
4.	Peko (Carman, Lunar, Pavšek, Majeršič, Praprotnik I., Praprotnik T.).
Balinanje
1.	Alpina Žiri
2.	Planika Kranj
3.	IUV Vrhnika
4.	Peko (Zupan, Medič, Raztresen, Zaletel).
Prvi v namiznem tenisu na III. usnjariadi
TEČAJ ZA BOLNIČARJE
Odsek za narodno obrambo Skupščine občine Tržič je v sodelovanju z občinskim odborom RK in DU organiziral 80 umi tečaj za bolničarje, ki so člani oddelkov prve pomoči v enotah civilne zaščite. Iz našega podjetja so uspešno zaključili tečaj:
Cirila Bertoncelj, Jožica Jakopin, Ivanka Klemenc, Dragica Perko, Milena Ribič, Marta Saksida in Aleksandra Trček.
EDO PETEK
Valjavec, Zupan M., Zupan N.).
Šah
Igrali so na štirih deskah, brzopotezno.
1.	Slovenj Gradec 25,5 točk
2.	Planika 22,5 točk,
3.	Peko (Gašperlin, Mali, Kokalj, Valjavec) 17 točk.
Kegljanje
1. IUV Vrhnika, 170 kegljev.
V skupni uvrstitvi so naše ekipe zbrale največ točk in postale že drugič prvaki usnjariade. Vrstni red je naslednji: Peko 34 točk, tovarna usnja Slovenj Gradec 32 točk, Toko Domžale 29 točk itd.
Na III. usnjariadi je nastopilo 208 tekmovalcev iz osmih podjetij. Drugo leto bo usnjariada najbrž v Slovenj Gradcu.
M. K.
Blagajna vzajemne pomoči
Kmalu po osvoboditvi je bila ustanovljena v našem podjetju BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI in je že ves čas del sindikata. Namen te blagajne je, da pomaga vsem socialno ogroženim, vsem tistim, ki imajo slabše dohodke in potrebujejo posojilo za premostitev finančnih težav.
Za posojilo lahko zaprosi vsak, ki je najmanj 6 mesecev član delovne skupnosti. Vsota, ki jo lahko blagajna izplača, ne sme presegati enomesečnega dohodka tistega, ki je iskal finančno pomoč.
Vsa leta vodi blagajno tovariš Janez MEGLIČ, ki je še vedno poln moči, čeprav ima za sabo že 41 let dela. Bil je mojster po vseh oddelkih po tovarni, sedaj pa dela v šivalnici 511.
Veliko je takih, ki niso dobro seznanjeni z delovanjem Blagajne vzajemne pomoči in zato je bil tovariš Meglič pripravljen pojasniti delovanje te blagajne.
»Sedaj imamo 220 članov, kar je seveda premalo glede na število zaposlenih v tovarni. S povečanjem članstva bi se tudi v blagajno stekalo več denarja. Naši delavci se ne zavedajo, ali pa ne vedo, kako ugodni so pogoji za posojanje denarja. Brezobrestna posojila se izplačujejo po potrebi vsak mesec, če ne pa na koncu leta. Vpisnina je simbolična. Novi člani dobijo izkaznico in vplačajo 1 novi dinar. Nato vsak mesec dajo po 1 dinar, lahko pa prispevajo tudi več. Denar pobirajo poverjeniki v oddelkih na podlagi listov, ki jih dobijo pri Mariji Raztresen, ker le-ta vodi finančne posle samopomoči. če kdo zapusti podjetje, mora poravnati obveznosti do blagajne, v kateri ostanejo 3 % od vsakega vloženega dinarja. Ta denar se porabi za administracijo.
Sindikalna organizacija nam vsako leto odobri določeno vsoto, ki je vedno na voljo vsem tistim, ki so v težavah. Posojila dajemo največkrat v primeru smrti ali pa dolgotrajne bolezni v družini. Nemalokrat pomagamo mladim fantom, ki se vrnejo z odsluženja vojaškega roka in so brez dohodkov.
Za konec bi rad povedal še to, da želimo pritegniti čim več članov delovne skupnosti k naši blagajni. Posebej bi omenil, da do zdaj nimamo nobenega člana iz izdelovalnice zgornjih delov v Trbovljah. Prepričan sem, da se tudi tam srečujejo s finačnimi težavami in bi jim naša blagajna lahko pomagala. Mislim, da je vpisnina prenizka in zdi se mi, da bi jo lahko povišali na 5 dinarjev. Za posameznika to ne bi bil tak izdatek, blagajni pa bi se kar poznalo.«
Ali ne bi postali tudi vi član Blagajne vzajemne pomoči? Morda boste kdaj v finančni stiski in vam bo blagajna priskočila s posojilom na pomoč.
r &sr s äp ^ Mm s *
Namizni tenis
Kegljanje
Balinanje
Nagradna križanka »meseca mladosti«
Prišli — odšli
Rešitev nagradne križanke »meseca mladosti« pošljite do 15. junija v uredništvo »Čevljarja«. Nagrade podeljuje mladinski aktiv in to 1. nagrada 50,00, 2. nagrada 30,00, 3. nagrada 20,00, 4. in 5. nagrada po 10,00 din.
Za prvomajsko križanko smo dobili petinšestdeset re-
iz kasarne v Banja Luki se nam je oglasil Darko Lause-gar, ki pozdravlja vse sodelavce iz oddelka 512. Pisal je, da se ima vsaj za začetek kar dobro. Njegov naslov je Darko Lausegar, VP. 2240/16-1, 78002 Banja Luka.
* * *
Vojak Viktor Sedej nam je pisal že pred majskimi prazniki, vendar čestitke nismo mogli objaviti, ker je bil »Čevljar« že v tisku. Vsem želi še veliko uspehov v tovarni in pozdravlja sode-
šitev od katerih je tovarišica Mirijana Eržen izžrebala naslednje reševalce: »20,00 din Golmajer Vera, 15,00 din Marija Dvorak, 10,00 din Branko Česen. Po pet dinarjev so dobili: Jožefa Ovsenek, Nuša Perko, Marija Hvalica. Slavka Šober in Ivanka Klemenc. Nagrade dobijo v uredništvo Čevljarja.
lavce ter prijatelje. Njegov naslov je: Viktor Sedej VP. 6734-17, 14002 Valjevo.
* * *
Iz Dravograda se nam je oglasil vojak Vinko Ahčin. Pozdravlja nekdanje sodelavce iz seikalnice. Zanimajo ga vesti iz tovarne, zato mu bomo začeli pošiljati Čevljarja in ga vabimo, da se še oglast.
Njegov naslov je: Vinko Ahčin V. P. 8413/5 62370 Dravograd.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žen; in mamice MILKE KOPAČ smo dolžni iskreno zalivalo samoupravnim organom, upravi, oddelku dokonČEvnl-nice in obračunovalkam, h so nam ob nenadni izgubi po magali in jo v tako velike m številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za poklonjeno cvetje, finančno pomo: in izraženo sožalje. Posebei pa se zahvaljujemo tov. predsedniku DS - in predsedniku SP za njune poslovilne besede.
Družina Kopač
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame GRETE BRODAR se zahvaljujemo oddelku 511 za pomoč, izrečeno sožalje in vence
sin Bogdan z družino
ZAHVALA
Zahvaljujem se kolektivu tovarne in Odboru za zadeve združenega dela za razumevanje in povrnitev zneska 1.865,15 dinarjev, ki mi je bil ukraden v gumami.
Adolf Boncelj
Prišli v tovarno:
V izdelavo zg. delov 512: Frančiška Hlebar, Ivanka Mihelič, Ludvik Šlambergar; v izdelavo zg. delov 513: Ana Boldin; v izdelavo zg. delov 515: Ivica Mravlje, Marija Hu-sič, Elza Pintar; v goodyear izdelavo: Vladimir Klemenc; v lepljeno izdelavo I.: Ivan Boric; v lepljeno izdelavo II.: Vinko Šparovec, Bojana Rozman; v gumamo: Jože Stušek, Jožefa Zore; v obrat plastike: Milja.Slatnar, Miloš Primožič; v mehanično delavnico: Anton Lupša; v splošni sektor: Mirijana Eržen; v nabavni sektor: Igor Stritih; v tehnični sektor; Jurij Korošec; v prodajni sektor: Anica Zaplotnik; v ERC: Marija Novšak-Lupša
Prišli v prodajno mrežo:
Ante Antunovič, Split; Gabri-
jel Dečman, Celje II; Zdenka Gospodič, Zagreb I; Alma Družeta, Koper; Mihalj Bo-roš, Senta; Marija Topolov-šek, Ljubljana III; Jelica Milovanovič, Kragujevac; Zora Ugarkovič, Beograd I; Milena Bahč, Novo mesto.
Odšli iz tovarne:
Milan Gros, Jože Ferlič, Vida Hrnčič, Franc Gregorčič, Marija Kopač, Silvester Ahac, Ivica Mravlje, Nikolaj Krapež, Marjan Jekovec, Slavka Močnik, Saša Pušnar, Frančiška Hlebar,
Odšli iz prodajne mreže:
Maruška Lubej, Celje II; Branko König, Zagreb I; Anica Zaplotnik, Tržič; Ana Pre-stor, Jesenice.
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti »Peko« — Ureja uredniški odbor: Janko Rozman, Edi Bedina, Slavko Hvalica, Anton Podgoršek, Franc Ivnik, Milka Meglič, Vida Rozman, Marica Šmid, Mirko Kunšič — Glavni in odgovorni urednik Mirko Kunšič
—	Naslov uredništva: Peko Tržič 64290. Telefon 71301 int. 54 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 2500 izvodih
—	Izhaja vsakega 27. v mesecu. List dobijo člani
delovne skupnosti brezplačno.
Pisali so nam iz JLA