Stev. 52 PTUJ, 28. decembra 1956 Letnik I\ Glasilo SZDL ptuj^ega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Trfefoo 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- luje uredniški odbor — Odgo varni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev SrcCno in veselo novo lefo! j>Zasipnli nas bodo z novo- letnimi čestitkami« mi je pred dnevi dejal pismonoša, ko je že pozno zvečer potr- kal na vrata in mi izročil kartico s čestitkami za novo leto. In okrog teh besed mar- ljivega poštnega uslužbenca sem spletel nekaj misli /.a naše bralce ob novem letu. Naslednjega dne sem celo stopil na ptujsko pošto in se po razgovoru o navalu če- stitk malo pomudil pri tova- rišu, ki je razdeljeval popol- dne v no pošto. Odprl je pa- ketič za paketičem, enega, ki je prispel od beograjske po- šte, drugega, ki je prispel iz Banja Luke, tretjega iz Ma- ribora itd. V vsakem, ki je prišel iz te ali druge strani domovine ali iz inozemstva, so bile kartice in pisma z naslovi prebivalcev ptujske- ga okraja in pripadnikov JLA iz ptujske garnizije s čestitkami za novo leto na slikovni strani. Spretna roka izobraženca in težka roka delavca in kmeta sta napi- sali isto: »Srečno novo leto!« Križem kražem potujejo se- daj te čestitke in iščejo na- slovnike. Ljudje so srečni in veseli take pošte svojcev, zntincev in prijateljev. Sko- raj v vsako hišo mora sedaj pismonoša, kar i>omeni,, da ima skoraj vsakdo nekje v svetu nekogar, ki mu želi za bodočnost vse najboljše. In ta želja je zbližala ljudi vseh strani sveta. Minule te- žave in skrbi bodo prešle v ])ozabo, saj je lepše in laže delati 7Ai bodočnost kot se spominjati neizpolnjenih na- črtov in želja preteklosti. Ko sem gledal ta številna pisma in kartice, ki jih je pismonoša spretno razdelje- val levo in desno po mizi, se mi je zdelo, da vidim nešteto resnih in n?ismejanih obra- zov delovnih Ijndi naše do- movine in drugih deže! po svetu, ki so z napisanim iz- povedali svojim najbližnjim. da bodo tudi v letu 1957 sto- rili vse za srečo in veselje svojih najdražjih. Naši de- lovni ljudje pa tudi drugod po svetu se dobro za». edajo, da je sreča živeti v miru, v bratstvu v domovini in v pri- jateljstvu z drugimi narodi, zato tudi želijo v letu 1957 tako živeti in delati, da bo temeljila naša in njihova sreča na lastnih uspehih in na medsebojni j)onioči pri- jateljskih narodov in držav. Želijo, da bi v letu 1957 zma- goval v svetu mir in da bi rastel odpor proti tujemu nasilju, ki prinaša tlačenim narodom nesrečo, smrt in ža- lost. Naša želja po miru te- melji na dejstvih, ki govo- rijo, da smo v tej želji sto- rili doma in v svetu mnogo za mir in prijateljsko sožitje med narodi in da je pred našimi željami, načrti, sa- njami in hrepenenjem samo eno — sreča delovnih ljudi. Na srečo našega delovnega ljudstva smo napili ob No- vem letu 1956. Na srečo bomo napili letos ob Novem letu in to na srečo in zdravje na- šega preljubega tovariša Tita in vseh delovnih ljudi, da bi bilo v letu 1957 vse njihovo delo in prizadevanje kronano z uspehi, da bi v letu 1957 zmagala ideja mira, bratstva in sožitja med na- rodi ter zmaga nad vsemi poskusi tujega nasilja nad miroljubnimi narodi. In veselo novo leto! Veseli smo lahko ob listanju de- bele zgodovinske knjige na- še preteklosti, katere listi so polni priznanj, da minulih let nismo preživeli v strahu za svojo usodo in prekriža- nih rok čakali pomoči od ko- garkoli, temveč smo hrabro in odločno branili pravice našega delovnega ljudstva in krepko prijeli za delo, da bi nam bilo v svobodni so- cialistični domovini lepo in prijetno. Veseli smo tudi bo- dočih dni, nn katere smo pripravljeni z bogatimi iz- kušnjami iz l>orbe za svobo- do in za socialistično demo- kracijo ter z zavestjo, da je naše dobro delo videlo in ceni mnogo prijateljev sirom sveta, ki so nam pripravlje- ni pomagati, da bomo lahko nadaljevali našo pot v socia- lizem. Srečno in veselo novo leto! Naj se le zbirajo na pošti in na vsakem domu čestitke našim delovnim ljudem i " vseh strani sveta. Naši d< lovni ljudje bodo radi izpol- nili željo nas vseh, da bi bil' vsi narodi v svetu v letu 1957 srečni in veseli. Naj si le naši delovni ljudje za Novo leto krepko stisnejo roke ob medsebojni želji, da bi nam leto 1957 prineslo mnogo sre- če in veselja in naj bodo ob tem veselega obraza, kar pristoja hrabrim sinovom in hčeram narodov Jugoslavije, ki zaupajo v lepše dni, ker so zjiiije storili več kot je l«ila njihova dolžnost. Naj se le veselijo otroci vseh novo- . letnih prireditev in sloves- nosti ter obdaritev, ki so jim jih pripravila dobra srca in pridne roke delovnih ljudi v želji, da bi bilo v njihovi mladosti čimveč sončnih dni. Naši bralci bodo čifali te vrstice in na ptujski in dru- gih poštah bo nešteto novih čestitk z.a novo leto. Nešteto ljudi si bo stisnilo roke v znak prisrčne želje, da bi jim novo leto prineslo zdrav- je in srečo. Zato naj velja tudi naša čestitka: Srečno in veselo novo leto! Cenjeni bralci in naročniki! s to številko ^PTUJSKEGA TEDNIKA<^ končiijemo 9. leto izhajanja glasila Okrajnega od- bora O^oobodilne fronte (NA- SE DELO) tn Okrajnega odbo- ra Socialistične zoeze deloonih ljudi z ptujski okraj in se oam zahvaljujemo za naklonjenost, ki ste nam jo izkazovali s pla- čevanjem' naročnine, oglasnine. z dopisi, raznimi pobudami, na- sveti in predlogi. Odveč bi vam bilo zopet na- števati vse minule težave, mimo katerih si je ptujski lokalni list utiral pot v 9. leto obstoja, ke: te sami itak dobro poznale, saj ste jih sami različno občutili. Med dopisniki ste večkrat za- man iskali znana imena vid- nejših političnih delavcev in strokovnjakov, ki sle jih radi poslušali na sestankih in pre- davanjih in bi tudi radi čitali njihove sestavke, pa so bili tako redki Mnoge nam je uspelo pridobiti, pa smo nekatere zo- pet izgubili, ker nismo zdržali zgleda ostalih listov. Skromna denarna sredstva naročnikov, oglaševalcev in okrajnega ljud- skega odbora, ki nam je iz leta o leto stal ob strani z raznimi subvencijami, so komaj krila najnujnejše stroške. Težko je bilo prositi za več m več zelo varčne odbornike obeh. zborov OLO Ptuj. Kljub vsemu je le minilo 9 let. In kakšne perspektive imamo za 10. leto? Zaman bi se tola- žili, da bomo 1957. leta že tiskali ^Ptujski tednik.x v Ptujski ti- skarni, ki še nima stavnega stroja in ga bo, kot kaže, to leto še težko nabavita. Poleg rednih 6 strani namerava tPtujski tednika vsakih 14 dni zopet imeti prilogo ^Uradni vestnik^<. Tako bo imel list vsakih 14' dni 8 strani namesto prejšnjih 6 strani. Več političnih in kultur- noprosvefnih delavcev, gospo- darstvenikov in strokovnjakov iz Ptuja in vseh krajev okraja nam je obljubilo pomoč in so- delovanje. Pismonoše so nam obljubili pomoč pri razpečava- nju. da bomo lahko povečali naklado na 5000 izvodov teden- '^ko namesto dosedanjih 4000 do 4500 izvodov. Uredniški odbor namerava .skrbne je spremljati delo in življenje lista. Okrajni ljudski odbor Ptuj nam bo zo- pet pomagal po svojih možno- stih enako pa tudi podjetja. Skratka, vse kaže, da bomo prebrodili ose težave tudi v 10. letu obstoja in upamo, da bomo vsaj 11. obletnico obha- jali v Ptujski tiskarni. Ob zadnji letošnji številki »Ptujskega tednika^ se vsem, ki so nam bili doslej kakorkoli naklonjeni, za vse prav lepo za- hvaljujemo in jim želimo SREČ- NO NOVO LETO. obenem pa se jim tudi vnaprej priporo- čamo. Uredništvo in uprava ^Ptujskega tednika^ ZgcHiovinski Ptuj pokriva tanka snežna odeja Okrofni smilkelm svet o delavskem upmvlfnnm v NEDELJO JE BILA V PTUJU KONFERENCA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA, KATE- REGA SE JE ZARADI SLABEGA VREMENA UDELEŽILA KOMAJ POLOVICA DELEGATOV. SEKRETAR OK ZKS TOV. NACE VOLJČ, KI JE PRISOSTVOVAL KONFERENCI, JE DEJAL, DA vTtrebe po nobeni seji. V restavraciji Kidričevo, čev- ljarski in Icro jaški delavnici Ptuj in »»Slovenskih goricah« pa vodilni uslužbenci podcenju- jejo DS in UO. Sindikalne organizacije bd mo- rale gledati na to. da bodo funkcije direktorja, UO in DS našle svoje mesto v delavskem upravljanju. V ptujskem okra- ju se je do najvišje mere uve- la vilo delavsko samoupravlja- nje v Op^ekami Zabjek in Ormož. KG Osojnik, Avtokairoseriji, Delti in tovami v Kidričevem. 0'krajni sindikalni svet je skupno s komisijo za družbeno upravljanje organiziral dva te- čaja, katerih se je udeležilo 176 funkcionarjev. Pri ocenjevanju družbenega standarta delavstvo primerja naš standard s standardom dru- gih dežel, pri tem pa ne ujKšte- va storilnosti v naši proizvod- nji s storilnostjo v drugih drža- vah. Prav tako neobjektivnlh pa tudi subjektivnih vOTokov (slabe organizacije dela, po- manjkanje strokovnega znanja, nepravilnega nagrajevanja), ki vplivajo na proces proizvodnje. V letošnjem letu so vsa podjet- ja do konca leta dosegla druž- bein£i4)Cian 100 odst. in v neka- terih^jpdjetjih celo presega. S pov«ftarijem proizvodnje in iz- boljšanjem organizacije dela so znižali proizvodno ceno v To- varni gUnice in aluminija za 13 odst. in v rudniku Sega za 1,50 dinarjev pri kiilogramu. Steviio zaposlenih se je pove- čalo v prlmei-i z lanskim letom povprečno za 10 odst. Plače so ostaile iste kakor lansko leto. Vsako KG izplačuje svojim de- lavcem 80 do 90 odst. plače, ra- zen 2 posestev, ki sta izplačeva- li 100 odst. plaiče. Na okrajni konferenci so govorili o nujno- sti nagrajevanja kmetijskih de- lavcev po proizvodnosti, kar bi tudi proizvodnost povečalo. Tarifna politika in nagrajeva- nje je v ptujskem okraju neure- jeno in pomanjkljivo, kar de- lavcev ne vzpodbuja k večji storilnotsti. Plače so napram življenjsldm potrebščinam pre- nizke. Mesečni prejemki ne za- dostujejo zlasti pri nekvalifici- ranih delavcih za osnovne živ- ljenjske potrebščine, kar se mo- ra na vsak način popraviti. Ven- dar je dolžnost sindikalnih or- ganizacij, da gledajo na to, da se čimbolj zviša proizvodnja, znižajo proizvodni in režijski stroški, stimulativno nagrajuje- jo delavci, zgradijo stanovanja, organizirajo delavske menzeitd. Sindikalne podružnice trgov- cev morajo skupno s trgovin- skimi zbornicami urediti cene. ker je nekoliko prevelika razili- ka, če stane 1 kg jabolk v Ptuju 20 dinarjev in stanejo ista ja- bolka v Beogradu 80 dinarjev. Prav takšne razlike so tudi pri krompirju in nekaterih drugih potrebščin, kar je \rse prej ka- kor socialistična trgovina. 2 PTUJ, 28. DHCFMRRA 1956 Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine je zsičei v podrobnosti obravnavati osnutek dniž- benega plana za leto 1957. Najprej Je odobril temeljne na- loge in cilje gospodarnega razvoja v letu 1957 in postavke iHana, ki se nanašajo na celotni družbeni proizvod, indu- strijo, kmetijstvo, rudarstvo, promet, gradbeništvo, trgovino, gostinstvo in obrt. Preden je začel proučevati plan, je posluišal poročilo sikiiipime svojih poslancev, ki so posebej pocx>učevali vprašanje izkiorišča- nja mogljivositi, delovne storil- nosti in plačnega s:iitema. Ko1 rad tega poTOičlila in razprave c njem je odbor izrazil mnenje, da je treba že v planu za pri- hodnje leto vsaj ublažiti instru- mente, M omejujejo plačni sldad na podlagi večjega delov- nega učinka. Skupina ljudskih poslancev ugotavlja v svojem poročilu, da smo v dosedanjem obdobju »namesto, da bi uipo- sta^^iad taJcšen plačni sistem, M bd kar najbolj spodbujal delov- no storilnost in podjetnost pod- jetij, ter tako povečali pLačne skiLade in kupino moč denarja, ulbiraild nasprotno' pot, namreč da smo zmanjšali kupno moč, da bi taiko povečali blagovne sklade.« Poročilo poudarja, da sedanja poflitika »blofciTanih mezd« one- mogoča podjetjem, da bd uve- ljavljala taidtoo politiko in jo PTUagodala piotrebam prodzvod- nje. »Namesto da bi lahko dalo večjo plačo tistemu, od katerega je odvisna proizvodnja, delo-^/na storfiHnost, organizacija dela itd podjetje naravnost spodbujamo, da siprejme čimvgč ljudi in da skuša s kolilSino nadiomestit: kakovost, kar se seveda ne po- sreči,« je rečeno v poročilu. Po sedanjem plačnem sistemu nam- reč lahko podjetje sprejme na eno delovno meisto kolikor hoče IjtKfi, vsakega pa mora plačati po tarifni postavki za tisto de- lovno mesto. Tarifna postavka se ne more spremeniti. Tudi če bi Tjodjetje hotelo zmanjšati gte- vilo delovne sile, ga pri tem ovirajo predpisi o odpovedi. Poskus, da bi spodbujali de- lovni kolektiv z deležem pri do- bdčku, je rodil glede povečanja delovne storilnosti slabe sadove. Podjetja so predvsem zaintere- sirana na tem, da zvišajo cene, ker tafco najlaže dosežejo dobi- ček za plače. V poročilu je tudi rečeno, da podjetja na razne načine izigravajo sedanje pred- pise o plačaJi, da bi se ognila -blokiranju mezd« in prilagodi- la pdiače svojim potrebam. Ljud- ska poslanci se zavzemajo v po- ročilu za plaičievanje po količin- &lMce dovoliijo posameznim podjetjem (irugaif- ne instrumente za razdelitev skupnega dohodka. V poročilu izraženo mnenje so podprli vsi ix>s»lanci, kj so sodelovaM v razpravi LjudsIkS poslanec Djuro Pucar je rekel, da vprašanje plačnega sistema ni tako zmotano, kakor ga ho- čejo nekateri prikazati. S siste- mom plač po učinku, ne da bi določili plačni sklad, ne bi nič izgubili, marveč bj bilo to zelo koristno za gospodarstvo in za skupnost v celoti Ziato Pucar meni, dn bi biLo koristno, da najprej odpra\nmo instrumente o omejevanju plačnega sklada, potem pa bj polagoma uvelja- vili vse, kar b: zboljšalo sistem. Ij.judski poslanec Miloš Minič je omenil, da so v Beogradu samo v enem letu preikvalifioiTali več deset tisoč delovnih mest zato, ker je sedanji sistem ustvaril nesmiseln položaj za nagrajeva- nje delavcev po kvalifikaciji. Po Miničevem mnenju sedanja niz- ka raven p'"" • ■•->a razvoj na- ših mest. (Tanjuo) Vrtičkarji, po^or! z obvestilom v »Slovenskem poročevalcu« z dne 7. t. m. in »LjuxiS(kli pravici« z dne 8. t m. je bdio naivedeno pojarajlo gle- de davčne oprostitve za vrtičkar- je, ki posedujejo samo do 10 arov zemljišča, vštevši v to po- vršino tudi dvorišče brez stav- bdšča. Taki vrtičkarji pridobijo po čl. 25 Uredlbe o dohodnini pravico do davčne oprostitve od zemljišča, ako vložijo pri F«i- stojnem kataitstrskem uradu kol- kovano prošnjo, h kateri pa mora biti priložena izjava dveJi prič in overjena od pristojnega občinsikega ljudskega odbora, z navedbo, da na področju FLR ne p)oseduje zemljišča, razen dvo- rišča in ostalega zemljišča do 10 arov v enem kompUeksu. Ce želi davčni zavezanec sprejeti tozadevno odločbo, mo- ra k prošnji priložiti še takso po tar. post. 7 z. o t. Odločbo o davčni oprostitvi pa izda pri- stojna občinska uprava Za do- hodke. Kata;strsikl urad OLO Ptuj, bo sprejel tozadevne prošnje do 31. jan. 1957. Prizadeti vrtičkarji te olajšave v navedenih časopisih verjetno niso zapazili, ker dosedaj pri tuk. uradu še ni bila vložena nobena prošnja. Katastrski urad OLO Ptuj Družbeni plan v Zvezni ljudski skuščini v siredo je začela Zvctzna ljud- ska skupščina obravnavati osnutek družbenega plana za leto 1957. Skupščin. del>ata je pravzaprav nadaljevanje tiste izredno pomembne debate o te- meljnih smernicah naše gospo- darske ix>litike v prihodnjem letu, ki je bUa zaključena 7, de- cembra. V šestih dneh je govo- rilo 70 ljudskih poslancev (če ne računamo govora tovariša Kardelja in ekspozeja tovariša Vukmanoviča). Bolj kakor kdaj- koli doslej je debata v celoti zajela naše gospodarstvo in pri- nesla mnogo argumentov in predlogov. Sli^^ati pa je bilo tud'' mnogo kritike, katere namen je bil, da bi bil nai družbeni plan za prihodnje leto čim boljši. Zato velja šestdnevna debata v Skupščini za najvažnejši letoš- nji dogodek v našem politič- nem, parlamentarnem in gospo- darskem življenju. Skupščina je dala Zveznemu izvršnemu svetu v glavnem dve smernici, namreč, da ustvari pogoje za nenehno dviganje živ- ljenjskega standarda in da za- gotovi solidnejše materialne te- melje za razvoj komun in de- lavskih svetov. V 15 dneh je moral Zvezni izvršni svet na podlagi teh smernic sestaviti osnutek plana. To je bilo iz- redno zamotano in obsežno delo. V osnutku plana, ki ga je prejela Skupščina 19. decembra, so nekatere bistvene spremem- be. Prvotno predvideni obseg bruttoinvesticij je zdaj zmanj- šan za 24 milijard. Zmanjšanje se nanaša zlasti na industrijo, kmetijstvo, grad- beništvo, promet in družbeni standard pa so dobili za prihod- nje leto večja sredstva. Indu- strijska proizvodnja bo narasla prihodnje leto za 13% (namesto prejšnjih 15%), toda zmanjšanje gre na račun investicijskega blaga, vtem ko ostane poveča- nje proizvodnje blaga za široko potrošnjo na prejšnji ravni 11%. Osnutek plana nalaga Zvez- nemu izvršnemu svetu, da spremlja gibanje realnih plač delavcev in uslužbencev in uveljavlja potrebne ukrepe ali pa jih predlaga Skupščini tako, da se ohranijo zdaj zvišane realne plače. Skratka, za osnu- tek plana je značilna usmeritev na ustvarjanje ugodnejših go- spodarskih pogojev za zbolj- šanje življenjskega standarda, kar je Skupščina posudarila kot najvažnejšo nalogo v prihod- njem letu. Seveda pa se bo živ- ljenjski standard zboljšal v okvirih in kolikor nam to dopu- ščajo materialne možnosti. Se- danje zvišanje plač je samo pre- hodni ukrep, kajti stalni vir boljšega standarda je v večji proizvodnji in večji delovni sto- rilnosti. Druga temeljna smernica Skupščine je bila, da se zagotovi večja in bolj solidna materialna podlaga za razvoj mehanizma naše socialistične demokracije, predvsem komun in delavskih svetov. Komune in delavski sveti prav zaradi pomanjkanja sredstev zadnji dve leti niso mogli razviti svojega dela tako, kakor bi bilo treba. Ko je to- variš Kardelj govoril o tej strani naše gospodarske politike v prihodnjem obdobju, je rekel, da je za razvoj stabilnega de- mokratičnega političnega meha- nizma države prehodnega ob- dobja predvsem treba okrepiti gospodarske in družabne odnose v družbeni bazi in jih napraviti neodvisne od vsakdanje politike državnega aparata. To pa pred- vsem pomeni, da je treba okre- piti gospodarski in politični sta- tus, prvič, posameznega delov- nega človeka v njegovem delu na družbenih proizvajalnih sredstvih, drugič, delovnega ko- lektiva v podjetju in, tretjič, krajevne samoupravme skup- nosti. »Uspehi na tej poti,« je rekel tovariš Kardelj, »bodo naš prispevek k odstranitvi pre- hodne krize, ki jo zdaj preživlja mednarodni socializem.« Ali je osnutek plana v celoti zadovoljil smernice Skupščine na tem področju? Lahko rečemo, da jih je in ni, kakor je poudaril Mijalko To- dorovič v odboru Zbora proiz- vajalcev. Z instrumenti se ni spremenilo tako rekoč nič, prek njih pa urejamo materialno bazo delavskih svetov in ko- mun; seveda ne samo prek njih, marveč tudi z narašča- njem proizvodnj.e in delovne storilnosti. V tem smislu je plan usmerjen na odstranitev ne- skladnosti in na to, da ustvari materialne pogoje za potrebne spremembe v sistemu, predvsem v samih materialnih odnosih. V januarju se nam obetajo tudi novosti na področju spre- membe instrumentov in nadalj- nje izpopolnitve našega gospo- darskega sistema. Pripravlja jih Zvezni izvršni svet v duhu smernic, ki mu jih je dala Skupščina. R. V. v Lj. pr. Nova hleva na kmetijskem gospodarstvu v Podlehniku in Trnovski vasi sta v glavnem dograjena. Obe posestvi se ukvarjata z živinorejo in gra- ditev hlevov je bila nujno po- trebna, saj so imeli živino raz- treseno po raznih hlevih, kar je onemogočalo vzrejo kakovostne živine. Vsekakor bi bdlo treba graditev hlevov pozdi-aviti, če se ne bi pojavile nekatere po- manjkljivosti in slabosti, ki mečejo posebno luč na način projektiranja teh dveh hlevov. Čeprav je bil smoter obeh go- six)darstev zgraditi hleve čim- bolj poceni in enostavno, je komisija Glavne zadružne zveze zavrnila vse druge načrte in predložila projekte, katere je izdelal projektivni biro Glavne zadružne zveze v Ljubljani. Za gradnjo obeh hlevov je bilo uporabljeno okrog 20 milijonov dinarjev. Oba objekta sta sezi- dana velikopotezno in imata prikupen zunanji videz, pa tudi notranjost je sodobno urejena. Vse bi bilo lepo in prav, če se ne bi na ostrešju hleva v Pod- lehniku pokazali znaki seseda- nja. Tedaj je gradbena inšpek- cija pričela nadzirati te znake in prišla do zaključka, da pri projektu nekaj ni v redu. Ne- kateri spoji v statičnem računu projekta sploh niso bili izraču- nani. Zato so morali celotno ostrešje podpreti z oporniki. Da je prišlo do sesedanja ostrešja tako naglo, je delno kriva tudi uprava posestva, ki je ostrešje preobremenila z vlažnim se- nom. Podobni znaki kot v Pod- lehniku so se pokazali tudi pri hlevu v Trnovski vasi. Šele po tem dogodku so za- čeU odgovorni ljudje razprav- ljati o obeh projektih. Gradbeni strokovnjaki so umen j a, da bi bilo možno za isti denar ali pa celo ceneje zgraditi enake hleve z železobetonskim ostrešjem. Sedanje leseno ostrešje ne samo da je drago, temveč ima tudi druge slabosti. V primeru po- žara bi se celotna konstrukcija strehe naglo vnela in skozi štiri izhode ne bi bilo mogoče rešiti vse živine. Kmetijski strokov- njaki pa odločno zagovarjajo stališče, da se projektiranje dragih in velikopotezno graje- nih hlevov sploh ne izplača, posebno če se pokažejo takšne pomanjkljivosti kot pri ome- njenih objektih. Mnenja so, da bi se enostavno grajeni hlevi in celo provizoriji ravno tako obnesli če ne bolje. Ob tej za- pozneli razpravi, ko hlevi že stojijo in ni moč ničesar več spremeniti, pa se človeku vsi- ljuje misel, kako je z odgovor- nostjo komi.sije, ki je projekte predložila, in projektantov, ka- teri so jih izdelali. Vsekakor bo treba doseči, da ljudje, ki pred- lagajo tak.šne gradnje in ki iz- delajo načrte, zanje tudi odgo- varjajo, če že v imenu strokov- nosti vsilijo takšne projekte. Skupnost, ki daje znatna sred- stva za iz\?^edbo teh načrtov, ima pravico to zahtevati. -r Novi liLevi v Podlehniku PO VIN! V Celju bo prihodnje leto avgusta veUka gospodarska raz- stava uspehov in novosti s pod- ročja industrije, obrtništva in komunalne dejavnosti in kme- tijstva. Razstavo bo pripravil centralni odbor ob pomoči več pododborov ter komisij. V ta namen bo na novo urejenih več zgradb in ulic. Ker je celjska razstava vsako peto leto, se bodo tudi na prihodnjo teme- ljito pripravili ter pričakujejo številen obisk in tudi primeren gospodarski uspeh. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani pro- učuje v sporazumu z Elektro- gospodarsko skupnostjo Slove- nije možnosti uporabe pepela, ki se izloča na električnih fil- trih iz gorilnih plinov elektrarn in drugih obratov, kjer kurijo s premogovim prahom, za suro- vino za gradbeni material. Po dosedanjih ugotovitvah se da iz tega pepela z dodatkom 10% apna izdelati polna in votla opeka, ki glede trdnosti ustreza običajni opeki srednje kakovo- sti. Je celo poceni (ni je treba žgati). je lažja od navadne opeke in dvakrat presega obi, čajno opeko glede toplotne izo- lacije. Samo Šoštanj ska in trbo- veljska elektrarna bdsta lahko dali letno po 40.000 ton tako uporabnega prahu. Glasilo predsedstva Sociali- stične zveze Slovenije »Kmečki glas« je prevzela Glavna za- družna zveza in bo izhajalo kot njeno glasilo v razširjenem ob- segu. Samostojen list »Naša vas« bo ukinjen in bo le kot strokovna priloga »Kmečkemu glasu«. Zadružne organizacije bodo poskrbele, da bo preje- malo »Kmečki glas« vsako kmečko gospodarstvo, včlanje- no v kmetijski zadrugi. To gla- silo bodo prejemali tudi dose- danji in drugi naročniki. Prihodnje leto bo od 13. do 23. aprila v Zagrebu spomla- danski velesejem, na katerem bodo tudi inozemski razstav- ljale! razstavljali predmete ši- roke potrošnje. V okviru tega velesejma bo III. sejem jugo- slovanskega obrtništva, l:i se ga bo udeležilo okrog 700 obrtni- kov z velikim številom vzorcev kovinarske, elektrotehnične, tekstilne, živilske in drugih panog obrtne dejavnosti. Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je iz- dal brošuro »Kolin e« z 32 re- cepti za konserviranje maščob in mesnin ter za izdelavo mes- nih izdelkov: klobas, salam, pa- štet in i>odobno. Zraven tega je v brošuri še 31 receptov za pri- pravljanje jedi iz sveže svi- v sredo, 26. dec. 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 80, česen 100, luščeni fižol 50, hren 100, ki-ompii 12. peteršilj 50, rdeča pesa 30, red- kev 30, solata endivija 50, špi- nača 100, zelje v glavah 25, ze- lena 50, korenček 50, ohrovt 25 do 30, koruza 35, pšenica 35, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, prosena kaša 80—90, surovo maslo 450, zaseka 3C0, mleko 30, smetana 140—150, sir 80, kokoši 350—450, piščanci 280—500, pu- rani 600—1000, jabolka 25—30, orehi 200, jajca 20, kisla repa 30—40, kislo zelje 60. motovileč 100, ječmenova kaša 60, suho sadje 50. r.i Z.1 Z vrsto člankov, Id jih b<:Mno preko zime priobčevali an ki se naslanjajo na znano .strokovno knjigo Ing. Miško Judeža »Kle- tarstvo«, hočemo posredovati našim bralcem, med Itaterimi je mnogo vinogradnikov, zgoščeno vse ono, kar hi naj vsakdo o "^'i* nu in kletarstvu vedel. Zanimiva ugotovitev, da se v Jugoslaviji ukvarja 10 do 15*/o vsega prebivalstva s pridelova- njem ali pa s prometom z vi- nom. V naši republiki Sloveniji je približno 22.000 ha Nnnogradov, to je nekaj nad l"/o skupne po- vršine, vendar pa je vinograd- ništvo osnova za obstanek pri- bližno 10»/o prebivalstva, kar podči-tava velikt^ pomen te pa- noge našega gospodarstva. Po donosu je 1 ha vinograda enakovreden 40 ha gozda, ali 10 ha travnika, ali približno 5 ha njiv pod žitom, ali 4 ha sadovnjakov Edinole donosnost vrta b>: se lahko primerjala z donosom pravilno oskrbovanega in pravočasno obnovljenega vi- nograda. Čeprav vsakdo pri nas pozna vino, ga ocenjuje in rad o njem govori vendar se malokdo za- veda truda, ki ga zahteva pra- vilna nega \'ina, še manj p>a ve o sesjavinah, k-; tvorijo vino in ki vplivajo nanj. Ko se bomo spoznali z vsem potrebnim osnovnim znanjem o vinu, bomo brez truda in po- sebnih stroškov zboljšah kvali- teto, zv<šali s tem vrednost vi- na ter si zagotovili nekoliko Lažje življenje. Vino je proizvod alkoholnega vrenja mošta iz svežega grozd- ja žlahtne vinske trte, ki ga je treba skrbno negovati in varo- vati Vsakdo, ki kletari, mora imeti vsaj osnovno znanje iz biokemije in pa ljubezen do ploda vinske trte. Zavedajmo se predvsem, da vrednost vna m v siadkobi in alkoholu, ampak v ubranosti, harmoniji, cvetici in najčistejši prirodnosti. Dobro vino potrebuje čas, zoreti mora na trti in pa v kleti. Naloga kletarstva je pripravi- ti, negovati, izgraditi in izobli- kovati značaj in kvaliteto vin. Zaradi tega mora biti kletar istočasno tudi dober vinograd- nik in vinogradnik dober kle- tar. Ce stisnemo zrelo grozdje, do- bimo 70 do 75 odstotkov \Hinske ga mošta, ostalo so tropine. V tropinah samih ostane kakih 5 do 10 odstotkov mošta, ki pre- vre v alkohol in ki ga izdestili- ramo pri žganjekuhi v tropino- vec. Od preostalih suhih sesta- vin odi>ado približno 5'^/o na peclje, IP/o na kožice in 4*>/o na pečke. Poleg vode, kislin, beljakovin, sladkorja, škroba in flobafena vsebujejo peclji tudi še tanin, ki sicer konzervira, to se pravi ohranjuje vino, vendar daje grenkasti okus. Zaradi tega je potrebno, da se za kakovostna bela in črna vina grozdje rob- ka, to je, da se pred stiskanjem odstranijo peclji od jagod. Kožica vsebuje vinsko in ja- bolčno kislino, tanin, barvila, aromatične snovi, rudninske snovi in še nekatere do sedaj neproučene snovi. Kožica je po- krita z vosku podobno snovjo, na kateri se nahajajo kvasnice, ki pozneje vrše vrenje mošta. Barva se težko raztaplja v hladnem moštu, lahko pa v al- koholu in topli vodi Zradi tega puščamo črne sorte grozdja do- ločeni čas na tropu odnosno v oblvki drozge, da del sladkorja prevre v alkohol. Ker se z vre- njem dvigne tudi temperatura drozge, je razumljivo, da se barvila bolje toi>e. Tako dobimo lepa temna vina. Nasprotno do- bimo zelo svetlordeča vina. če drozgo rdečih in črnih *ort ta koj iztisnemo in ločimo mošt od tropin. V tem leži skrivnost takozvanega »pacanja«. Pripom- niti bi bUo treba, da razumemo pod besedo »drozga« zmečkano grozdje, preden je stisnjeno. Pečke vsebujejo poleg vode, tanina in še raznih drugih sno- vi sorazmerno mnogo, to je 10 do 18Vo olja. Zaradi tega ločijo velike vinske kleti, ki vrše sa- me predelavo, takoj po stiska- nju iz tropin i>ečke. Te pečke posuše in jih nato prodajajo oljarnam, ki iz njih pridobe prav dobro olje. Skoro celokupna vsebina me- sa je v resnici sok, ker imajo Staniče mesa tako tanko kožico, da predstavlja ista le 0,5Vo teže mesa. Cinitelji, ki vplivajo na sesta- vo grozdja in mošta pa so: zre- lost grozdja, zdravstveno stanje trte in grozdja, sorte, vremen- ske in talne razmere, nega vi- nograda, vzgoja, rez in podpora trsja ter vremenske prilike ob času zorenja. V naslednjem članku si bomo ogledali del teh činiteljev ter njih vpliv na vino SEJMI V JANUARJU 1957 V PTUJU Tedenski sejem za govedo in konje vsak prvi in tretji torek v mesecu, za svinje in drobnico vsako sredo in za drva vsak pe- tek. Živinski se.imi so na Sejmi- šču na Ormoški cesti, sejmi za drva i>a na Hrvatskem trgu. 4. JANUARJA bo žrebanje izredne NO- VOLETNE LOTERIJE. Ne odlašajte z nakupom srečk na zadnji dan, kajti lahko se vam zgodi, da boste ostali brez njih. Ne pozabite da Je naklada srečk za 200.000 manjša od rednih kol. Zahtevajte brezplačni sten- ski in žepni kol^rl^r v pro- dajalni Srečk v Piuju! _PTUJ 28 DECEMBRA !956 3. ^^»•Ivod Kova«, bMMiotekar: Nadaljevanje Ptuj in okolica v pesmi in povesti »Avtastai mačjih glav, se siunko ma pognal jM-eko železniških trai&iiic in drdral naprej po ve- Iiaa. cesti« ... Vdvova je dospela v nnalo vas v doilini, obdani z gozidnaitima griči, po kateri se je vU potok. Ob njem je stala njena žaga, ki jo je gnalo mogočno lopata- sto koto. Podjetje je vodfl po- seben dešlovodja, vendar je vdo- va vedela o vsem, kajti »njen spoooan je bila trgovska knjiga, ki nikdar ni izgubila niti ene številke.« Pri poviatku se je pred njo pojajvil lepi Pongraoev grad v Domavi, za njim pa prostorna gospodarska poslopja. »Grad se je na široko raczpro- stiral v ravnini, mogočna osi^- nja stavba z nekoliko nižjimi kriOa, z vitkimi stebri, ki so se komaj videli iz zidne površine. To je renesančna palača, ki na- lahko prdtiaja v barok. Najbolj značiilno pa je, da se še kar dobro t^ema s pokrajino in z gospodairskiimi poslopji« ... Hermana se s pokojnim mo- žem nikoli ni prav razumela. Trgovske posle je VD(B!la sama, za dom in edno hčeiko Eliza- beto Pa je skrbel mož. Neke vi- harne spomladi se je prehladil na potu h žagi in podlegel. Na otroka, ki je bil navezMi bolj na očeta, je ta smrt zelo vpli- vala. Iz vedno smehljajoče se Elizabete je postal resen In oto- žen otrok. Ko je prisila opekama blizu mesta v konfcurz. jo je Stadle- rica kupila in poravnala v ne- kaj letih vse dolgove ter nado- mestila staromodni ročni obrat s stroji in podjetje je zopet uspevalo. V pritličju mestnega rotovža je imela svoje prostore trgovina z žoleznino na debelo bratov Einhart. Od tu se je prišlo sko- zi Poštno ulico do Stadlerje- vega lesnega skladišča, skoiro na robu mesta. Iz pisateljevega pripovedova- nja izvemo, da so nekdanje mehanske hčerke iz Ptuja — med njimi tudi 14-letna Eliza- beta iz našega romana — ob- iskovale dekliško šolo tam ob robu mesta, na rečnem obrežju poleg železniškega moetu. »Iz poslopja si lahko 2x1 na zelene valove, ki so brzeli mimo, tn na prostrane goščave livad na na- sprotnem bregu, v katerih so se podiile divje race, galebi in raz- ne roparsače ptice. In zadaj v daljavi se vleče pogorje, ki več- no spreminja svoje barve in osvetljenje; zdaj se svetlika ob jaisnih poletnih jutrih, zdaj tem- no štrli in se ovija v mračne oblake, zdaj se zopet blesti izza zavese, ki jo rdeče ra^žarja za- hajajoče sonce kot skrivnostni zid nedosegljive pravljične de- žele. In preko železniškega na- sipa hrume vlaki jn ropočejo preko mostu ...« Pol ure iz mesta si dospel do obsežnih borovih gozdov, nato pa se je prikazal pod cesto prvi gorski hrbet s cerkvijo iz tur- ških časov s sijajnim razgle- dom ... Pri povTa tku z južne strani ti je grad vedno pred očmi in le& zajetno in udobno, obdan od trdnjav in okopov s stolpa na oglih. Če ga pa gledaš z zahodne ali vzhodne strani, pa se ozek in viteik dviga nad rdie- če pisanimi strehami z visokimi slemeni. Malo mesto je imelo za mla- do Elizabeto neki poseben skriti čar. Kadar je šla po cesti preko tlaka iz nagrbančenih mačjih glav, ki je med njimi rastla trava, tedaj ji je postalo majhno gnezdo ljubo. Trdno zidane hi- še so imele debele stene z vi- sokoslemenastimi strehami, ki so bile rdeče pisane od stare in nove opeke. In pa ozke ulice, ki se od reke čisto strmo pla- zijo k staremu mestu! Te uli- čice so bile v resiiici očarljive! Tam so stale hiše cesto tako sumljivo poševno, da so jiih mo- rali z zidanimi loki podpreti. In s starih dvorišč so se nagibali čez plot veliki divji kostanji, ki so nosili v maju tisoče belih in rdečih cvetov. V teh ulicah nikoli ni vozil kak voz. Ležale so tiho in zamišljeno, male sta- re hiše pa so se sončile zado- voljno kot mačke. Na dvoriščih se je okrog stebrov na galeri- jah vlila rememibe so prinašali teden- siki sejmi, ki so bild na trgu pred gledališičem, ki so ga kra- sili grški stebri. Pisatelj opisuje prostor okrog mestnega stolpa, ki so vanj vzi- dani rimski sipomeniki, dalje Orfejev spomenik, ki je pred njim vladalo ob tržnih dnevih pisano vrvenje. Ob letnih sej- mih Pa so bile po vsej Gospo- ski ulici postavljene stojnice z najrazličnejšim blagom. V romanu se omenja tudi go- stilna za mestno cerkvijo »Pri Judermaeeljnu«, kjer so točili najboljše pivo in vino. V po- sebni sobi so se zbifrali nekateri nemški veljaki. Med ptujs;kimi veličinami nastopa tudi nekda- nji župan Omig, in sicer pod imenom pek Lechner, Ici je bil slava nemškSh nacionalcev in konservativcev. V taikratni družbi se je mod drugim mno- go govorilo todi o k^r-.-^-^^ciji ptujskega masta. Za zadnje dni je na medna- rodna politični pozornici značil- nih nekaj dogodkov, med kate- re nedvomno sodi POPOLEN UMIK ANGLO- FRANCOSKIH SIL s področja Sueškega prekopa, posebej pa še iz Port Saida, kjer so formalno prevzele oblast sile Organizacije združenih narodov, dejansko pa je prevzela skrb za varnost egiptovska vlada. Tuje siie, ki so napadle Egipt, se se- daj nahajajo na njegovem ozemlju samo še na polotoku Sina j. Kot prvi konkreten rezultat izjalovljenega napada na Egipt omenjajo konec britanskih kon- cesij, ki so jih tiživali še na podlagi pogodbe iz leta 1954, ki je omogočala britanskim stro- kovnjakom in delavcem oskrbo- vanje angleških vojaških opo- rišč, ki so jih še imeli na pod- ročju prekopa. Ta oporišča so Egipčani takoj po napadu v letošnjem oktobru zaplenili, oskrbovalno osebje pa internirali. To osebje pa je se- daj skupno z britanskimi in francoskimi četami zaptistilo svoja mesta, s čimer so odstra- njene obveznosti iz omenjene pogodbe. Drug važen dogodek zadnjih dni je ZAKUUCEK PRVEGA DELA ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN ki se je bavilo v glatmem s položajem na Bližnjem vzhodu ter na Madžarskem in ki je po splošnem mnenju uspe/o. V vseh razpravah prvega dela zaseda- nja je bilo čutiti željo po ohra- nitvi miru, kar se je tudi kon- kretno odrazUo s pomiritvijo na Bližnjem vzhodu, z ustarao- vitvijo oboroženih sil OZN in ustvaritvijo pogojev, v k€tterih se lahko znčne s čiščenjem Sueškega prekopa. Na tem za- sedanju so IhU sprejeti v čktn- sttK> Sudan, Maroko, fTtmisifa va Japonska, s čimer je naraslo šte. vilo članov na 80. Najvažnejša vprašanja pa bo reševala organizacija v drugem delu zasedanja, ki se bo začelo že 2. januarja prihodnjega leta. Gre Za vprašanje razorožitve, za proučevanje položaja na Bliž- njem vzhodu, za probleme Al- žira in Cipra, za razširitev Var- nost7iega sveta in druge proble- me. Tu pa je še ttuU vprašanje Madžarske, vendar je upati, da to vprašanje, če ne bo kakšnih komplikacij, na zasedanju ne bo prevladovalo. Mnoge koristne pobude za re- ševanje mnogih od gori naštetih problemov je pripisati PREDSEDNIKU INDIJSKE VLADE NEHRUJU ki je s svojimi razgovori najprej z Eisenhowerjem, nato s kanad- skimi državniki, z Edenom in s posredovanjem svojih razgovo- rov s temi državniki predsedni- ku Egipta Naserju mriogo dopri- nesel k večjemu razumevanju različnih stališč glede omenjenih problemov, predvsem seveda poravnavi nasprotstev na Bliž- njem vzhodiu Nas pa zanima še vsekakor SITUACIJA NA MADŽARSKEM Kjer je sicer prišio do pomi- ritve, vendar pa je sedaj dežela v silno težavnem položaju zara- di zastoja v proizvodnjL Zadnja dva meseca madžarska industri- ja m rudarstvo nista proizvedla skoraj ničesar ter se je zaradi tega zmanjšal narodni dohodek. Toda najhujše je to, da pomanj- kanje energije zaradi pomanj' kanja premoga zadržuje sploh vso proizvodnjo in obstaja ne- varnost množične brezposelno- sti. Kako se bo država izkopala iz teh nevšečnosti, ki vrhu vse- ga niso niti edme, ker je razbi- tih na tisoče stanovanj in priza- dejana škoda na vseh podrod- jih? Vsekakor pa je bodrUno to, da je prenehalo prelivanje krvi in prav to b«di nade na lepše izglede v novem letu. Kako pomagati otroku, ki se težko uči (Nadaljevanje) Kakor sem že omenila, je či- sto napažino, če bi stainši doma začeli s kaznimi, s pretepanjem. Vsako nasilje rodi odpor, po- sebno Pa še pri *nih otrocih, ki res niso nadarjeni in jim uče- nje pri najboljši volji res ne gre od rok. V takih primerih morajo domači s potrpljenjem in pobudami nuditi pomoč. Otrok bi moral imeti svoj i>ro- stor za učenje, dovolj časa in če je treba, liidi dobrega sošol- ca, ki mu bo pomagal Igre p>a je v takih primerih treba ome- jiti, vsako malomarnost pa one- mogočiti s strogo kontrolo do- mačih nalog in ustnega znanja. l\|iilK>mamost, površnost, leno- ba, odpor do šole, to pa so takšne »bolezni«, ki jih lahko zdravimo s skupnimi močmi — staiši in šola. Vsako šolsko obvestilo o po- slaibšanju napredka pa morajo stanši vzeti kot dobronamerno opozorilo učitelja, ki ima naj- boljSi namen, da bi se učenec popravil. Cesto prinese otrok domov v zvezku zapisano be- ležko učitelja o učenčevem na- zadovanju v učnem uspehu. Hvalevredni so res oni starši, ki se učitelju za to obvestilo zahvailijo. Vso grajo pe. si zaslu- žijo starši, ki se zaradi tega nad učiteljem hudujejo, ga morda celo pred otrokom zmerjajo aH se obregnejo vanj. češ: »Jaz ne morem otroka vedno pretepati, naj si ga pač učiteli obdrži po šoli«. Ko bi se starši zavedali, kako slabo tako postopanje vpliva na učenca samega, pa tudi na njegov nadaljnji napre- dek v šoCi, bi pač gotovo tega ne storili. Kdor izmed staršev sodelovanja v šolj odklanja, je slep Za vsa vzgojna prizadeva- nja. Zato se naj starši stalno zanimajo za otroka! Bodite v stikih z njegovim učiteljem! Večkrat se posvetujte z njimi, ne samo takrat, ko prinese otrok domov slabe rede. Pravočasen posvet Ima prav gotovo ze'lo dobre posledice. Ko prihajate na roditeljske sestanke, vsaj takrat si vzemite čas in posvetujte se z učitelji svojih otrok! Vedno, vsak čas smo vam vsi rade vo- lje na razpologa. Mnogo se tru- dijo z učenci, ki se težko učijo. Pomagajte pri tem težkem delu tudi vi! Pravočasen posvet — in učenec se še lahko reši slabih ocen, saj so starši obveščeni o otrokovem slabem napredku. Otrok je še premalo razgledan in ne misli na svojo bodočnost tako kakor starši. Ali veste, kaj se pravi zaostali za eno leto"' Ne samo, da bo moral razred ponavljati, izkustvo kaže, da se ponavljalci prav malo učijo, ker mislijo, da so vse nekoč slišali, pa nimajo več zanimanja. Po- navljalec navadno nima boljše- ga uspeha pri učenju in se niti ne more učiti obrti, ker se za vajensko šolo zahteva določeni šolski uspeh. Mnogokrat je člo- veku ravno leto, ki ga je zamu- dil v šoli. postalo usodno za vse življenje. Denar, ki je bil izdan za učenca, ki ni razreda izdelal, je tako rekoč zavržen. Sedaj je še čas, da $ii nekate- ri učenci izboljšajo učne uspe- be. Kakega spGošnega recepta v tem pogledu ni. Pač pa bo ne- kaj napotkov utegnilo dobro vplivati na učni napredek va- šega otroka: Predvsem zbudite otrolca pra- vočasno, da bo imel dovolj časa za telesno nego, za oblačenje, za umivanje, za zajti'k, za krat- ko ponovitev prejšnji dan nauče- ne učne snovi, saj je spomin zjutraj najbolj svež. Ne pustite otroka poležavati ali se učiti v postelji! Tako se navadi lenarjenja, kar tudi zdravo ni. Ne budite otroka pre- zgodaj, ker se tak otrok v šoH prehitro utrudi in ne more sle- diti pouku. To bi veljalo pred- vsem v SFKjmladanskem in polet- nem času, ko — predvsem učen- ci višjega razreda — prihajajo telesno utrujeni v šolo, kjer za- radi prevelikega jutranjega te- lesnega napora pri domačem de- lu potem v šoli počivajo in ne morejo cediti pouku. Sporrmite otroka, naj že zve- čer pregleda svojo torbico, če ima v redu zvezke, knjige, do- mače naloge, uverite se o nje- govem znanju naučene snovi! Ne pošiljajte otrok tik pred odhodom v šolo po raznih opravkih v trgovino, k sosedu itd., da ne zamudi pouka! Ne grenite otroku odhoda v šolo z očitki, godrnjanjem ali celo z domačimi prepiri. Zave- dajte se, da je otroku za dušev- no delo potreben mir, da lahko med F>oti!l«3m miselno sodeJaaje! Zato se poslovite od otroka lju- beznivo, prisrčno, s primemo bodrilno in mimo opominjajoče besedo! S takim postopkom po- večaš njegovo delovno voljo. Sami sodite po sebi, kako tigod- no in dobro vpliva na vas do- bra volja, smeh, prijaznost in zaupanje, ko pridete zjutraj na delo. Degte otroku pravočasno do- volj velik in ne prevroč zajtrk, ki ga naj v miru in ix>časd po- užije. Hlastanje v zadnjem tre- nutku ni le nezdravo za njegov želodec, ampaJv naprav^ a otro- ka nervoznega, kar zmanjša njegovo sposobnost za učenje. Ne pozabite dati otroku juži- ne s seboj, skromno, a izdatno! Ne bilo bi napačno, če bi tu in tam kdo od staršev ali starejših bratov in sester spremljal otro- ka v šolo ter se zanimal za nje- govo vedenje na potu v šolo — in seveda tudi iz nje! To sicer včasih napravite, na največkrat le pri najmlajših. Prav nič pa ne bi škodovalo tako spremstvo tudi pri starejših šolarjih, ki so v svojih, včasih prav nekul- turnih dejanjih, še iznajdljivej- ši kakor mali. To bi mnogo pri- pomoglo ne le zboljšanju vede- nja naših otrok, pač pa bi bilo v pomoč pri pouku. Apih Lija, učiteljica Svetinje PTUJSKA KEONIKA 10. decembra 1701, Tega dn€ se je končal čarovniški proces proti Heleni Klanečnik iz Ha- loz. 2e 22. nov. 1701 je obvestil avstrijski cesar Leopold I. do- minikaskega priorja v Ptuju, da bosta to zadevo preiskala dva dvoma komisarja. Omenjeno Heleno, ki jo je na smrt obsodil ptujski mestni .sodnik Mihael Math, sta tudi vladna komisar- ja spoznala za krivo. Obsodba je postala pravomočna in i27VT- šili so io 10. decembra ne daleč od Sv. Trojice v Halozah. 7. decembra 1091. Slovesna otvoritev železniške delavnice v Ptuju, ki že dalj časa ni obra- tovala. Gostje, ki so se ob kras- nem zims-kem dnevu zbrali na ptujskem kolodvoru, so se po ogledu na novo urejene želez- niške delavnice zelo pohvalno izrezili. S pritokom novih želez- niških nameščencev se je v Ptu- ju stanovanjska stiskt še pove- čala in pokazala se je potreba po graditvi novih stanovanj. Za- to je pričakovati, da se bo sta- rorimsko mesto v kratkem času obdalo s »pasom ličnih novih zgradb«. S tem. da so priklicali v življenje to potrebno delavni- co za razna popra-vila, je poda- na motnost nadaljnjega razvoja ptujskega mesta. Ptujske ustanove — Llt^^rA muzej, Glasbena šola, Studijska knjižnica in Mestni arhiv so predložile ptujskemu svetu za kulturo in prosveto proračun za 1957 in bi potrebovale glede na najnujnejšo razširitev svoje de- javnosti okrog 16 milijonov di- narjev. Skoraj po'lovico te vsote bi potreboval Mestni muzej Ptuj za ureditev arheološke zbirke v prostorih bivše meha- nične tkalnice, za prekritje stre- he na ptujskem gradu, kjer je večina oddelkov. Na Glasbeno šolo, ki bi se morala pripraviti na proslavo 70-letnice obstoja, nakupiti nekaj instrumentov tn urediti oddelek za učence, ki igrajo na trobila, bi odpadlo nad 4 milijone din. ostalo pa na skromni Arhiv in Studijsko knjižnico Ptui. Občinski svet je obravnaval njegove predloge na seji 14. decembra t. i. in jih v glavnem pvotrdil, upa pa, da bo mogoče nekatere postavke usta- nov še korigirati v njihovo do- bro, če bodo to dopuščala sred- stva občinskega proračuna. Svet za kulturo in prosveto pri občinskem ljudskem odboru v Ptuju bo prihodnje leto v še večji meri kot doslej spremljal in podpiral del ptujskih kultur- noprosvetnih ustanov, zlasti pa se bo zavzemal za čimuspešnej- še izobraževalno delo med od- raslimi v ptujski okolici, kjer sedaj ponekod nimajo nikakih predavanj in skratka ničesar, kar bi bilo ljudstvu v pouk in zabavo. V ta namen bo v stalni povezavi s ptujskimi kulturno- prosvetnimi društvi in organi- zacijami, ki bodo razširila svo- jo dejavnost na podeželje. ■* DPD »Svoboda« Ptuj bo iz- vedla anketo, ki bi ji naj po- magala razjasniti, kakšna pre- davanja si želijo delavci in ka- tere predavatelje si želijo. Pri- hodnje leto namerava DPD »Svoboda« Ptui ob pomoči SZ- DL in OLO Ptuj pošiljati na vasi in v delavske centre pre- davatelje. Vrsto predavanj pa priprav- lja tudi Okrajna zadružna zve- za Ptuj, ki si je nabavila zvoč- no filmsko aparaturo in bedo ob predvajanju predavanja stro- kovnih filmov. Mladinski kino Fotokino klu- ba Ptuj bo predvajal otrokom ob novoletnih dneh slovenski film »Kekec«, ki ga otroci radi vedno znova gledajo. Dosedanje kinopredstave za mladino v Ze- lezničarskem domu v Ptuju so pokazale, da je Fotokino klutj izpolnil dolgoletno žel-o otrok z dopoldnevnimi in popoldnev- nimi predstavami otroških fil- mov. Kam po I demo itn Silvestrov veter! Takrat, ko se boste na Silve- strovo ob mraku pelješ čez borlski most, vcan svetujemo, da za hipec izstopite. Morda bo jasen zimski večer poin zvezd in z luno. Kdo ve? Lahko, da bo sneg poktroal bregove Drave in strehe borlskega gradu. Lana bo posrebriki bel^ odevalo. Morda? Tedaj boste sloneč na ograji mostu strmeli v temno grajsko silhueto, posuto s svetlimi majh- nimi kvadrati. Od gori vas bo vabila melodija valčka. Pod mostom pa bo šumeč hitela Drava na silvestrovanje. Tedaj se ne boste mogli več ustavljati. Se majhen nasvet.' Pred na- zdravljanjem z rajnim haloškim r^aaeera, pojdite na graj^co tera- so! Nočni razgled čez Drai>o tja na ravno ptAje vas ne bo raz- očaral. Potem se pa le predajte veselju! "Tu, kjer trta raste, ži- vijo veseli gostoljubni ljudje. Ste se že peljali v zimski noči s sanmi, zaviti v tople odeje. Se ne? Povem vam, da takšna vož- nja ni nič manj prijetna od one z vespo. TrdM bi, da jo celo pre- kaša. Sicer vam pa ne bom mo- gel povedati, kako silno lepo je to, zato le sami poskuste! Ce boste želeli, pa vprežemo. Kdo ve, morda bo pa le kaj snega? Pa še nekaj sem vam pozabil povedati. Prišepnil vam bom, vi pa obdržite zase: »Zaradi kalje- nja nočnega miru vam ne bo treba šteti denarcev, ker ...no saj poznate borlsko okolico!*c Novoletnih čestitk vam zaen- krat še ne pošiljamo, ker priča- kujemo, da vam bomo lahko pri nas krepko segli v roko in vam zaželeli miru in sreče ob novem letu. Vaščani Zg Podlež Vaščan: Zg. Podlož pod Ptuj- sko goro so si dolga leta želeli zdrave pitne vode. Da bi to do- segli so iskali različne rešitve, vse dokler se niso zedinili tea- z obljubo pomoči Centrailnega higienskega zavoda v Ljubljani ter OLO v Ptuju lansko jesen začeli z delom pri gradnji va- škega vodovoda. Lansko jesen je bilo zgrajeno zajetje ter re- zervoar, letos pa izvršena ostala dela. Delo bi šlo hitreje od rok, če bi vsi vaščani složno prijeli za delo. Nekaj zaostalih vašča- nov ni uvidelo koristnosti vodo- voda ter se niso mogli ogreti za sodelovanje. Kljub vsemu temu pa je vodovod sedaj zgrajen in koristno služi svojemu namenu Si 4 PTUJ. 28 DECEMBRA 1956 Prej za šalo kot zares ■ intervfu z dedkom Mrazom O PTUJSKIH NOVOLETNIH DARILIH v uredništvu so mi dali prav težavno nalogo. Našel bi naj dedka Mraza in z njim pokram- Ijal o njegovih letošnjih daril- nih namenih. Najti ravno tiste- ga dedka Mraza, ki bo obiskal Ptuj. pa ni tako lahko, zato sem porabil kar dve dnevnici med tem iskanjem. Mislim sam pri sebi. da se mi bosta dnev- nici kar prilegli in tudi vest me prav nič ne peče, saj sem iskal dedka Mraza; so pa uslužbenci, ki hodijo po tem milem svetu zaradi manj važnih stvari, pa vendar spravijo svojo dnevnico v ž^. Seveda, če sem prejel dnevnici, je moral tudi dedek Mraz biti nekje izven Ptuja, in veste, kje sem ga našel? Z vsem svojim transportom in sprem- stvcwn se je vgnezdil v gozdiču pri Spuhlji. Takoj sem ga ho- tel vprašati, zakaj se je utaboril ravno tu, ko mi je jm^v osomo zabrusil: »Nobenih izjav za tisk! Sklical bom tiskovno konferen- co, ker nimam časa sprejemati VKikega novinarja posebej. V ostalem sem slišal, da tai v Ptuju vse narobe napišete, ker ne sedite na vsaki seji do kon- ca, odnesete poročila in jih ne vračate — skratka, nobene iz- jave za tisk!« Prav ponižno sem mu povedal, da gre za po- vsem nedolžen intervju. Napisal boTO vse do pičice natančno, mi bo rekel, nobene last- ne misli ne bom uporabil, no- baic neutemeljene kritike — i^kratka, da sem priden novinar. TeNe prezrite te škatlice vži- galic. Tudi to darilo je širšega pomena in ga poVlanjam ptuj- skemu muzeju, da bo podprl grajsko streho, ki se vsako zimo namerava podreti.« Komaj mi je to povedal, je že vzel v roke pločevinasti špa- rovček. ki se zaklepa s sedmimi ključi, znotraj pa je rezljalo nekaj kovinastih fickov, in na- daljeval: »Tukaj notri prinašam okraju maksimalno okleščeni proračun. Vse je razdeljeno med občine. No, in v teh desetih glinastih prašičkih so proračuni za ob- čine.« Ti prašički so bili hranilniki, kakršne prodajajo na sejmih in se jih lahko tudi razbije, kadar rabiš denar. Kar strmel sem nad domišljijo dedka Mraza, ki pa je že imel v rokah novo darilo: ogromno vrečo, zavezano s svinjskim črevesom. Previdno je odvezal in na veliko začude- nje sem opazil svežnje tisoč- dinarsldh bankovcev. »Vidite,« mi je razložil, »tole pa prinašam v zvezi s tistim vljudimn mesarskim opraviči- lom v Ptujskem tedniktu Tu je 32 milijonov dobička, katerega .Mesnine' niso ustvarile. In upam, da bodo veaadar znižali cene mesu.« Mojo pozornost je ta hip vzbudil v^kanski voz, naložen s sodi. Vprašal sem dedka Mraza, komu so namenjeni. Zamahnil je z roko: »Nikar ne mislite, da jih na- meravam podariti ,Sloven^im goricam', ker so to sodi tipa jDiogenes'. Prinašam jih v dar tistim Ptujčahom, ki čakajo že nekaj let na stanovanja. So zelo komfortni in znotraj je s kredo napisano geslo: Tu stanuj, ne obupuj in ne pričakuj! Da bo vse skupaj opravljeno, je tukaj še pdpec za stanovanjskega refe- renta pri občini, tako mi brade, da ga bo še kdaj rabil.« Kar strmel sem nad mo- drostjo dedka Mraza. Ustavila sva se pred šapin^rafom na ročni pogon in kar mimo grede je omenil: »Za ptujsko tiskamo.« Potlej sem zagledal čudno tihožitje: mala pečka na pre- progi in v pečki je prav pri- kupno hrumel ogenj. »Dar ptujskim gledališčni- kom,« se je nasmehnil dedek Mraz. »Brez skrbi, preproga je iz nevnetljive a^>estne snovi...« Ogromen zavoj, ki sem ga zagledal, se mi je zdel nadvse skrivnosten. Razen tega tudi dedek Mraz ni kazal veselja, da bi mi razložil, kaj naj bi to bilo. Kar mimo je hotel. Zato sem ga z novinarsko vsiljivostjo X>obaral, kaj prenaša v tej čudni bali. »Kočljiva stvar, kočljiva stvar,« je momljal v brado. »No, naj bo, vam pač povem.« In že je razvozlal drugo vrečo in mi začel razkazovati glinaste peteline, ki so imeli vsak faza- novo pero v repu. »Te glinaste peteline prina- šam ptujskim lovcem,« je ve- selo povedal, »da ne bodo pri- hodnje leto ustrelili nobenega grešnega kozla več. To pa ni nič pomembnega, čisto navadne malice so in jih bom mimogrede podaril uslužbencem na okraju, ko si jih ne morejo nikoli med službenmi časom privoščiti...« Odrinil je zaboj z malicami in mi pomolil pod nos gramo- fonsko ploščo. »To je povsem osebno darilo za mestnega arhitekta,« je ome- nil, »gramofonska plošča ,Oj, Mari'.« Nato je pokazal firnež barve z velikanskimi čopiči in termoforko. »Skromen dar ne- kemu ptujskemu slikarju.« je reizložil, »tudi osebno darilo. Barve za tihožitja, termoforka namesto centralne kurjave ... Potem imam še plinsko masko za sanitarnega inšpektorja, cokle za predsednike potrošniških sve- tov, miniaturni kitajski zid za upravo bolnišnice, kotalke za uredništvo Ptujskega tednika namesto mop>edov ...« Tako je našteval, ker je bilo še in še daril. Ni me zdržalo do konca in sem ga vprašal, če ima kaj zame. Velikopotezno mi je pokazal zaprto kuverto in krtačo. Za nič na svetu mi ni hotel povedati, kaj bi to po- menilo. Mogoče bo odločba za blok... Poslovil sem se, ne da bi zvedel. In vse kaže, da bom moral počakati do Novega leta... Matevž Breznik V Ivanjkovcih so volili ncve odbore SZDL Preteklo nedeljo so v Ivanj- kovskem okolišu izvolili nove odbore SZDL. V Ivanjkovcih, Pavlovskem vrhu. Veličanah, Lahoncih, Runču ter Zerovincih so potekale volitve v redu in je bila udeležba na volitvah tako rekoč rekordna, saj je volilo 80 do 100 odst. članov. Niso Izvrši- li volitev samo v Cerovcu, ker je bil odbor premalo aktiven. V Ivanjkovcih je bilo pomanjkljivo to, da je okrog 150 članov mo- ralo čakati na predsednika. Pri podajanju računa o svojem de- lu so stari odbori ugotovili pre- cejšnje število novih članov. Najbolj se je izkazal tov. Krajnc Janez — 80 odst. invalid, ki Je takorekoč sam vodil organizaci- jo SZDL v Veličanah. Novi od- boTi bodo z isto vnemo nadalje- vali delo v SZDL. pri čemer jim žeHmo mnogo uspeha. k. Proslava 15. obletnice JLA v Ivanjkovcih Telovadno društvo Partizan v Ivanjkovcih je 22. t. m. prired':- lo svečano proslavo v čast 15 obletnice JLA. O namenu pro- slave je govoril tov. Novak Jo- ško, nakar so člani Partizana iz- vedli talno telovadbo proste vaje in enodejanko »KRIVDA NEDOLŽNEGA«, ter deklamaci- je. Gledalcem so najbolj ugaja- le proste vaje. Polak Janko je pokazal gledalcem svoje moj- stvortne. kar se lahko dosežejo le s stalnim treningom. Tudi v šolah Ivanjkovci in Runeč so imeli proslave v čast obletnice JI*A. k. IZ HAJDINE Dramska sekcija Prosvetnega društva »Stane Petrovič« je začela zopet z delom. V nede- ljo, 16. decembra, je uprizorila Scapinove zvijače v režiji tov. Maksa Kampla. Igra je v celoti uspela, igralci so svojim vlo- gam popolnoma zadostili. Omem- be vredni so bUi Scapin — Gustl Brezar, Argant — Milko Kle- menčič. Oktav — Vlado Zupa- nič. Ženske vloge so bile prav dobre. Kakor že v začetku po- vedano: igra je povsem uspela in režiserju kakor tudi igral- cem iz srca čestitamo! Meni odmori pa nas je krat- kočasil tamburaški zbor istega prosvetnega društva. Ze dolgo ni bila dvorana pro- svetnega društva tako dobro obiskana. Mnogo ljudi ni do- bilo več vstopnic in so morali oditi. V Hajdini je nujno po- trebno razširiti dvorano: Iz gornjega je razvidno, da dramska in tamburaška sek- cija prosvetnega društva delata. V Hajdini smo imeli tudi zelo dober moški pevski zbor. ki pa ne vadi več, ker nima zboro- vodje. Skoda, ker je bil ta pev- ski zbor dober! Pionirji tukajšnje šole so zelo lepo proslavili dan ustanovitve JLA. Med nje je prišel član ZB iz Kidričevega tov. Veble. Pio- nirjem je na njim razumljiv način opisal potek NOV, ki se je je sam udeležil in je bilo zato njegovo opisovanje tem razumljive j še. Sledile so še pevske in recitacijske točke. Za najbolje sestavljene spise o JLA so prejeli naši pionirji nagrade. Z veliko vnemo se naši pio- nirji pripravljajo na novoletno jelko in že težko pričakujejo dedka Mraza. Pesmi, plese zajč- kov, medvedov in igre vadijo že zjutraj od 7. do 8. No, vsega do podrobnosti ne smem napi- sati, sicer boste vse prehitro izvedeli. Pridite raje pogledat v nedeljo, 30. decembra, popol- dne v prosvetno dvorano! Turnsce strelska družina Tumišče za- dovoljivo deluje, čeprav je bila pred kratkim ustanovljena. Strelske vaje so pestre in zani- mive. Družina šteje trenutno 34 članov, ki pridno vadijo in do- segajo tudi lepe uspehe. Upravni in nadzorni odbor si prizadevata razširiti njene vr- ste. Na občnem zboru &i je dru- žina postavila rfealen načrt dela za bodoče leto. Težave, s kateri- mi se bori, sicer raso majhne, vendar bodo z dobro voljio in delovnim elanom odstranjene. Mladi turrcilški strelski družini na Tumišču žeiimo mnogo uspeha! _ Hajdinski tamburaški zbor Iz Hunui Pionirji osnovne šole na Hxt- mu pri Ormožu se skupno s čia- hi IZUDA »Janez Trstenjedc« prav skrbno pripravljajo na oraznik — Novoletno jelko — in na prihod »Dedka Mraza«. 28. decemebra 1956 bodo za pionirje in ljubitelje otrc^ pri- redili pravljično igro v 8 sKkah ^vla Golie »Sneguljčica«;. Pionirje bo obiskal tudi težfeo pričakovani »Dedek Mraz«. Režiser igre tov. učiteljica Pišek Mimica vlaga ves svoj prosti čas za dober uspeh igre. Ker kaže tudi odraslo prebi- valstvo veliko zanimanje za pravljične igre, bodo isto ptono- vili še v nedeljo, 30. decembra 1956, in v soboto zvečer, 5. ja- guarja 1957. VESTI IZ ORMOŽA V Ormožu je precej ribičev. Iz leta v leto jih je več. Vedno več delovnih ljudi išče razve- drilo v prirodi, ob vodah. Pri- ložnosti za to je dovolj ob Dravi, Pesnici in raznih mrtvi- cah ob Dravi. Po pripovedovanju starih ri- bičev so bile včasih vode polne rib. Dovolj jih je bilo za mre- žarje in športne ribiče. V Or- možu so bile na prodaj. Stari ribiči pripovedujejo o 15- in večkUogramskih sulcih, p me- trskih ščukah, o velikih MŠiih in podobnem. Svoja pripovedo- vanja dokumentirajo s Pikami, da jim res lahko verjameš. Kdo bi jim zameril, če včasih tudi malo pretiravajo. Naši sodod>ni ribiči so šport- niki in, žal, da ima ta šport slabo perspektivo, ker so na delu sovražniki rib in njiho- vega zaroda — ropeirji, minerji. Vsakdo se mora zgražati nad njihovim početjem Zadnjo ne- deljo smo na lovu proti Sredi- šču opazili minirano mlako, polno mrtvih ribic. Na gladini vode so ležale kot priča zloči- na, ki ga je zagrešil ropar. Po zatrjevanju ribičev je takih ro- parskih početij v okolici Or- moža in na hrvatski strani več. Po izjavi športnega ribiča K, L. je Ljudski milici v Ormožu znano, da so se v Ormožu pro- dajale ribe s ix)čenim mehur- jem. Zanimivo je, kaj se je v tej zvezi zgodilo. Vode, polja in gozdovi, polni življenja, so odsev kultumosti naroda. Naše ljudstvo ne bo dopustilo, da bi kdorkoli s so- dobno tehniko to življenje uni- čeval. Privoščili bomo tudi na- šim zanamcem lepe ure ob vo- dah. Tam se bodo tudi oni radi odpočili in si ob skromnih ri- biških uspehih nabirali novih moči za uspešno delo. v? Pazimo na naše vode in na življenje v njih. Sovražnikom naših prirodnih lepot in boga- stev naj velja naše neizprosno preganjanje, ki ga je dolžan podpreti vsak državljan. Ce bi s e njihovo - doben pravemu letalu, le da je bil zelo majhen. Številni pionirji, ki so prišli za menoj v te prostore, so se pri priči odločili postati mode- larji. Uprava Aerokluba posveča veliko F>ozornost letalskemu mo- delarstvu. Bilo bi potrebno, da bi ga razširili po naših šolah in močnejših gospodarskih centrih. Postalo bi naj politehnična vzgo- ja naših najmlajših. Modelarski krožki bi pri mla- dini vzbudili veliko veselje do sodobne tehnike. Taki krožki bi mnogo korstili tudi pri ročnem delu v šolah. Modelarska sekci- ja Aerokluba bo v prihodnjem letu organizirala več izvenšol- skih tečajev, da bi pritegnila čim več pionrjev. Prav ti pio- nirji, ki se bodo vključili v te krožke, bodo pozabili na kov- bojske igre in drugo, kar po- vzroča skrbi staršem. Pripravlja pa se tudi poseben program za pionirje do 10. let. Ti naj bi delali najprej modele iz papirja, zmaje in slično. G. Mlina na veter nimajo samo na Holandskem, tem- več tudi pri Kungoti na Ravnem polju (Topolovcev mlin pri Kungcti) Propsg Francozi so pokazali v vinski propagandi v Angliji izredno ofenzavnost in iznajdljivost. Nji- hov »Nacionalni urad za propa- gando vin« s sodelovanjem fran- coske ambasade v Londonu in angleških strokovnih združenj trgovcev z vinom in špirituoza- rai je od konca septembra do srede novembra priredil v 8 an- gleških mestih pokušnje najbolj tipičnih vin z vseh francoskih vinorodnih področij. Teh poku- senj v Londonu, Sheffiefldu, New Castlu, Birminghamu, Aberdee- nu, Bostonu, Linoolnu in Dubli- nu (Irska) se je udeležilo vsake od 400 do 1100 povabljencev, med katerimi so bili župani teh mest, in predstavniki industri- je, brodarstva, univerz, časopi- sov itd.; glavno besedo so se- veda imeli vinski trgovci, hote- lirji, restavraterji in ostali vin- ski strokovnjaki. Pokušnje so bile prirejene v prostorih, ki so bili povsod okrašeni in opremljeni z vin- skimi kartami juianih francoskih vinorodnih področij. Posebni odbori strokovnjakov so dajali udeležencem strokovne nasvete in navodila ter pojasnila o pro- izvodnji, negi in serviranju vin. Med temi je bila vsekakor naj- zanimivejša ona v Dublinu, kjer so organizirali pismeno preiz- kušnjo poznavanja francoskih vin; k tej so bili pripuščeni pr- vič samo aktivni delavci v vin- sko-gostinski stroki, drugič pa samo rojeni Irci! Pred pokušnjo vin so morali pismeno odgo- voriti na postavljena vprašanja o proizvodnji, negi in servira- nju francoskih vin. Prva dva najbol.iša odgovora sta bila na- grajena z brezp'lačnim 14-dnev- nim potovanjem v francoska vinorodna področja, za tem pa je bilo nekaj denarnih nagrad in priznanj. Za Francozi seveda niso ho- teli zaostajati Italijani, ki so v oktobru priredili v Londonu. Manchestru in Birminghamu tudi široke pokušnje tipičnih italijanskih vin, desertnih vin, aperitivov in likerjev. Francosko vinsko ofenzivo — ki nam je, kljub temu, da tudi mi izvažamo vina in si konku- riramo, mnogo ljubša od njiho- ve afriške — spremlja tudi an- gleška televizija, ki je v zad- njem času v dveh kratkih od- dajah posredovala nekaj prizo- rov vstekleničevanja vina iz neke večje londonske kleti, in s trgatve v francoski Cham- pagni. Francoske želje: »Ker v an- gleških hišah nosijo žene hlače, bodo njihovi možje raje uživali mesto piva vino, če bomo naj- prej k temu njihove žene pri- pravili.« Angleški odgovor: »Ce fran- coske žene izvajajo pritisk na može, je to možno v Franciji, kjer žene raje uživajo vino, ka- kor pivo Ce v Franciji možje poreko, da je vino drag luksus, bi v Angliji to rekle žene.« Dr. L. M. Naravoslovci poznajo več vrst električnih rib. Bistvena značil- nost le-teh je organ, ki z njim zadajajo električne udarce. Pri nekaterih vrstah je ta organ ze- lo velik. Na zunaj so električne ribe podobne drugim vrstam rib, le da se jih morske živali mno- go bolj boje kakor navadnih. Boje se jili celo morski psi in drugi morski roparji. Ameriški naravoslovci so v newyorškem akvariju nedavno temeljito preiskali električno jeguljo. Ta riba doseže dolžino 1.5 do 2 m, debela pa je približ- no tako kakor roka. Kurator novega newyorškega akvarija C. Costes je prvi natanko izme- ril električno napetost v tej ribi. Ugotovil je, da doseže 500 do 600 voltov. Tolikšna napetost je že smrtno nevarna in znan- stveniki so imeli posebne teža- ve, ko so urejevali akvarije za električne ribe. Omrežje cevi je namreč neposredno povezano s stanovanjskimi hišami in ker je voda sama prevodnik elek- tričnega toka. Izolacija ni mož- na. Američani so to težavo pre- magali in zdaj nameravajo go- jiti električne jegulje v poseb- nih akvarijih. Sestavo električnega organa znanstveniki že dolgo poznajo. Gre za tisoče drobnih celic. Nji- hova struktura je podobna vrsti medsebojno vezanih baterij. Med n.jimi je organsko tkivo kot izolacija. Do vsake celice drži končič na gosto razpredenega živčevja. Celica pa je obdana s tenko mrežasto steno. Ameriški raziskovalci so se podrobneje ukvarjali s kemičnimi procesi med proizvodnjo električnega toka v ribah. Našli so kemično spojino, acetilholin, in sicer v večji množini, kakor jo navadno najdemo v organskem tkivu. Razen tega so odkril dva fer- menta, katerih očitna funkcija je acetilholin v pravem trenutku in na pravem kraju, zdaj pro- ducirati. zdaj odstranjevati. Naposled znanstveniki domne- vajo, da je glavni nosilec ener- gije pri električnih ribah tudi na fiziološkem področju dobro znani adenosintrifosfat z njego- vimi z energijo bogatimi piro- fosfatnimi spojinami. Električ- ne funkcije ribje celice bi torej mogli primerjati z mehanično funkcijo mišične celice. Tu se spreminja zgorevalna energija predvsem v električno energijo, tam pri mišični celici pa pred- vsem v mehanični učinek. Umetna krava daje pravo j mleko \ Umetna krava sodi med po- dobne »umetnine« XX. stoletja, kot so umetni satelit, umetne noge, umetno srce, umetni zob- je itd. Umetna krava je precej ne- navadna priprava, ki jo imajo v laboratorijih za mlečna raz- iskovanja v Veliki Britaniji. Ta aparat daje pravo mleko, ima vimena zdrave, komaj zaklane krave in zamotano napeljavo ce- vi, ki posnemajo krvni obtok. Namesto srca sta dve električni črpalki, ki poganjata kri v vi- mena. Krvi dodajajo razen ki- sika vse tiste kemične sestavine, ki so potrebne, da iz njih na- stane mleko. Na ta način lahko znanstve- niki proučujejo vi^liv vseh tistih zunanjih okoliščin, ki pri živih kravah odločajo o kvaliteti mle- ka. Seveda pa ta priprava za sedaj še ne bo izpodrinila prave krave, kajti pravo vime. ki ga ima ta umetna naprava, lahko »obratuje« samo osem ur. ZDRAVILIŠČE ZA ZDOLGOČASENE V ameriškem mestu Denver s odprli zdravilišče, v katerem zdravijo zdolgočasenost oziroma kakor pravijo, »odstranjujejo duševne depresije. Za 50 dolar- jev dnevno doživljajo bolniki nočne viharje na morju, pasji lajež, prikazni, vlomilce itd. V parku, karnor hodijo dnevno na sprehod, jih napadajo razbojni- ki, rešujejo pa jih kavboji. Ko preživijo vso to proceduro, so baje bolniki ozdravljeni občut- ka zdolgočasenosti. NOV PREDMET V AMERIŠKIH ŠOLAH V Ameriki :ma 7,2 milijona prebivalcev šofersko dovoljenje. Zaradi tega so šole sklenile uve- sti v redni pouk tudi šofiranje. 20 odst. vseh šol je že pričelo s poučevanjem tega novega šol- skega predmeta. Zanimiva je statistika, iz katere jc razvidno, da je v malih in srednjih me- stih več lastnikov avtomobilov kot pa v velikih mestih. Tako je n. pr. v Nevv Yorku samo 45 % lastnikov, dočim jih je v mestih s približno 10.000 prebi- valcev 80 a v srednje veli- kih mestih 73 %. ROBOTI ZA PROTILETALSKO ZASCITO Po najnovejših zamislih bo obramba ameriških mest proti letalskim napadom zasnovana na ogromnem kompleksu ljudi in strojev. Središče vsega bodo ogromni »možgani« ali kontrol- ni center Sestavljen bo iz elek- tronskih klaviatur, radarskega ekrana. stroje\7 za izračunava- nje in drugih mehanizmov. Vse pa bo postavljeno v betonskih zgradbah. Tako bodo na radar- skem ekranu lahko opazovali bitke v zraku. NOV APARAT V MEDICINI Biofon imenujejo novi aparat, ki služi za merjenje krvnega pritiska in merjenje pulsa. Po- doben je gramofonu rn ima zelo občutlji\' zvočnik, radioojačeva- lec in reoroduktor. S tem apa- ratom lahko ppsluša utri£_srca večje število zdravnikov, in to tudi na večjo razdaljo ali celo pod vodo. Njegova vrednost je posebno v tem. da ga lahko uporabljajo za merjenje krvne- ga pritiska in pulsa med opera- cijami. ATOMSKE ELEKTRIČNE CENTRALE NA ŠITIDSKEM »ADAM« BODO SKRBELE ZA TOPLOTO Švedska Je med prvimi ev- ropskimi državami, ki se je od- ločila za gradnjo atomskih elek- trarn. V načrtu imajo pet takš- nih objektov, od katerih so dali prvemu ime Adam, drugemu Eva, ostale pa imenujejo za zdaj kar po številkah. Najprej ho zgrajen »Adam«, stal bo bli- ža mesta Vasteras, ki ima 52.000 prebivalcev. Atomske elektrike bodo deležni že v štirih letih. Mesto Vasteras nameravajo po- polnoma opremiti z električno napeljavo, in sicer tako, da bo- do zgradili centralno mestno kurilnico, ki bo skrbela za to- ploto, za vročo vodo in za kuho. V ta namen so že položili 16 km cevi. kakor hitro pa bo »Adam« zgrajen, bodo položili še ostalih 14 km. Kakor siO preračunali, bodo porabili za kurjavo cel'^ga me- sta 5 kg urana, ki ga imajo l>a- je na Švedskem dovolj. IZ DROBCEV STARIH NASTAJAJO NOVE ZVEZDE Po najnovejšem proučevanju ameriške Akademije znanosti se nove zvezde »hranijo« s snovjo, ki odpada od starih. Ve- čina astronomov je sprejela teorijo, da nastajajo nove zve- zde iz plinov in drobcev starih zvezd. TUDI REKLAMA Na new7,roTškem pokopailišču stoji na nekem nagrobniku tak- le napis: »Pod tem prekrasnim spomenikom bo nekoč počivala Eveiina Backer. Zdaj je na 12. aveniji lastnica pogrebnega pod- jetja, ki je izdelalo tudi ta krasni nagrobnik.« Otok brez deklet Ob nastopu letošnje zime je zadnje Za zakon godno dekle odšlo z norveškega Grip. Z njo se je poslovilo od 22 samskih ribičev tudi zadnje upanje, da se bodo ix>ročili v prihodnjih štirih letih, 2:akaj toliko časa bo treba potrpeti, preden se bo lah- ko poročilo zdaj najstarejše de- kletce na otoku. Stirl leta po 22 mladeničev ne mope čakati, zato so naprosili otoškega župana, naj posreduje pri vladi, da bi poslaila na otok dekleta, ki bi se rada poročila. Grip je najmanjša norveška občina, ki šteje 135 mož. žena in otrok, leži pva na p^t kvadrat- nih milj velikem skalnatem otoku. Zemljo za vrtiče, ki so si jo ribiči uredili pred lesenimj hi- šicami, so prepeljali z norve- škega kopna. V zabojih pa ti ljudje gojijo borne cvetice in najnujnejšo ze- lenjavo. Dekleta doraščajo na otoku in odhajajo na celino, ker jim možje razen morja, ne morejo nuditi ničesar. Ribolov je donosen, ribiči velja.^o za so- razmerno premožne ljudi, hiše so lepo opremljene, ni pa kina, plesa in kavarne. »Vsepovsod te opazujejo, ker ni niti drevja niti brajd« — se pritožujejo mlada dekleta. Vsaka pot te pri- pelje v treh minutah do morja. V minulih dvajseih letih je zapustilo otok in tako razoča- ralo moški svet Icar 80 deklet. Le redkokatera pride s celine, kajti otok je precej od rok, zato pa je praznih precej hiš. Kdo ve, ailrl bo vlada uspela s svojim posredovanjem, kajti življenje na otoku je trdo. vi- harni valovi pogosto preplavijo dele otoka, ki leži komaj 3,5 m nad vodno gladino, z vodo pa kdaj Da kdaj izginejo tudi borni vrtiči. MLADINCI IZ PTUJSKEGA OKRAJA, ki služijo v Titov: gardi v Sa- rajevu: Stanko Zidarič, Jože Prošenj ak. Anton Rep, Franc Emeršič in Ivan Sirovnik po- šiljajo lepe pozdrave vsem bral- cem »Ptujskega tednika«, jim želijo prijetno silvestrovanje in srečno ter veselo novo leto 1957! Pridite silvestrovat v „Dom ob Dravinji" pri Makolah Prvovrstne jestvLne in pijače, godbe, ples, veseli spored, noma avtomatizirana. V dvorani ob novem letu 1957 Zeli mnogo uspehov a¥totaksi Stanko Vesenjak Ptuj 6! PTUJ, 28 DECEMBRA 1956 E I deniir bol e obrnili Resda ni nobena umetaiiost po- trošiti redne mesečne prejemke: kupiš to in ono, pa si »sixh«. Drži pa tudi, da marsikdaj po- trošimo denar za manj važne stvari, za nujno potrebne pa ga pozneie zmanjika. Zato vsi, ki proučujejo go- FKKiinjstvo, toliko poudarjajo, naj hi v silehemi družini vpe- ljal!)! gospodinjsko knjdigovod- stvo, se pravi, predvideli pre- jemke in izdatke, sproti zapiso- vali porabljene zneske in ob koncu vsakega meseca kontro- lirali, a.li so denar res smiotmo izkoristili ali ne. Marsikatera umna gospodinja bi že ravna;la tako, pa se v knji- govodstvu ni znašla, morda se ji je zdelo tudi preučeno, čeprav se da zelo poenostaviti, O tem se lahko prepričate v Gospo- dinjskem koledarju 1957, ki ga je pravkar izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. V njem najdete obreizce za letna in mesečne proračune, v kate- rih so predvideni vsi izdatki, M pridejo v poštev za družino. Ra- zen tega je objavljen tudi obra- zec za dnevno zapisovanje pre- jemkov in izdatkov (za vsak mesec posebej) in letni zbirnik prejemkov in izdatkov. Vsa po- trebna navodila boste našli v posebnem članku. Več strani koledarja je od- merjenih popisu družinskega Inventarja: pohištva, perila, po- socte itd., tako da bodo posebej vsi družinsiki člani vedeli, ko- likšna je zaloga, kaj je na novo nabavljenega in kaj pravkar iz- ločenega. Mestnim družinam, zlasti če sta oba starša zaposlena bo ze- lo dobrodošel seznam perila, od- danega v pranje in krpanje. Ce bo gospodinja semkaj redno vpi- sovala oddano perilo, bodo od- več listki, na katere je dosilej zapisovala vse to in tudi strah, da bi jih izgubila ali založila in s tem izgubila pregled nad pe- rilom. Predvsem kmečkim dru- žinam Pa je namenjen obrazec, ki bo olajšal pregled nad datu- mi pripusta plemenskih živali, kotitve. začetka valjenja in iz- lege perjadi itd. PreUstujte katerikoli star ko- ledar aii knjigo z gospodinja- mi najsveti. podobnih obrazcev ne boste nikjer našli, zato bo Gospodinjski koledar tembolj dobrodošel. Za gospodinje razveselijiva no- vost so nasveti, koliko blaga potrebujemo za razilično postelj- nino in oblačila, koliko toplote dajejo razne vrste drv in pre- moga, kako uporabljamo elek- trični pečnik. Econom lonec in mešalnik (zraven je tudi nekaj jedilnikov in receptov za jedi, ki jih pripravimo v teh poso- dah). Našii pa boste tudi na- svete za smotrno delo v kuhi- nji. Besedilo je ilustrirano z na- zornimi skicami. Številnim drobnim nasvetom za čiščenje stanovanjske opreme in tekstilij so pridružena tudi navodila, kako naj nalkupujemo, da nam ne bo žal porabljenega denarja, in navodila za pletenje jopic in puloverjev. Zlasti izjčrpni pa so nasveti za delo na zelenjadnem in cvetlič- nem vrtu in za nego lončnic v posameznih mesecih, taiko da niti začetniki v vrtnarstvu ne bodo več v zadregi, kako rav- nati, da bo pridelek čim boga- tejša in lepotični vrt čim lepši. Razen koledarja vrtnega dela je objavljena tabela, kako saditi razno zelenjavo, da bo lepo uspevala in se pravilno razvila, posebej pa so opisana zaščitna sredstva za vrtove. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli omeniti vse, kar prinaša Gospodinjski koledar. Na kratko lahko rečemo, da vsebuje vse običajne koledarske podatke in da so vsi krajši in daljši članki namenjeni smo- trnemu iizkoriščanju denarja in delovnih moči, izboljšanju pre- hrane, zaščiti zdravja, olepšavi doma in čim smotrnejšemu iz- koriščanju vrtov. Zato bo »Go- spodinjiski koledar 1957« tudi le- po in koristno navoletno darilo za naše žene-gospodlnje. Antonija Osterc iz Ormoža si je na poti poškodovala levo no- go; Dušan Znidarič iz Vičave 6 si je s pločevino E>oškodoval roko; Janka Kovačeca iz Jur- šinc 16 je kobila brcnila v gla- vo; Štefan Jeza iz Doklec 8 si je s sekiro poškodoval levico, Franc Simonič iz Dornave 132 si je na kolinah z nožem po- škodoval nogo; Alojzu Kova- čiču iz Galušaka 32 je padel na nogo elektrovodni drog in mu jo poškodoval; Ana Kelc iz Gradišča 117 je padla doma in se poškodovala; Janko Brmič iz Reke 103 si je pri sekanju dr\' poškodoval nogo; Janez Golob iz Pobrežja 109 si je s sekiro poškodoval nogo; Ignaca Kranj- čiča iz Ljubljane so na Turni- .šču napadli neznanci in ga po- -škodovali; Mirana Šireca iz Ptuja je bratec polil z vrelo vodo; Marijo Žižek iz Vumpaha 29 je na cesti napadel pes in jo obgrizel; Marija Lesjak iz Ptuja je padla na cesti in si po- škodovala roko. Zdravnikom, medicinskemu in strežnemu osebju ptujske bol- nišnice za vso pomoč prisrčna hvala, imenovanim pa čim- prejšnje okrevanje. Pionirji in cicibani! Samo nekaj uric je še do pr!>- četka novoletnih jM-ireditev in do obiska dedka Mraza, zato bi Vas še enkrat seznanili s pro- gramom prireditev, da ne bo zmede, stiske in nevolje. Otroško igrico »Janko Metka« že predvaja Mestno gle- dališče po sporedu, ki ga je gle- dališče posebej objavilo. Mladinski koncert v Titovem domu bo 28 decembra ob 15. uri, na katerem bodo sodelovali učenci Harmonikarske šole, pev- ski zbor Glasbene šole ter Tam- buraški zbor na Vajenski šoli. Vstop prost. Lutkovni ,grici: »Muca in ku- žek se igrata« in »Muca, kužek in dedek Mraz«, ki ju je pripra- vila lutkovna sekcija DPD »Svo- boda« Ptuj, bosta 28. decembra od 9. do 10 ure za Vrtec Ptuj in Vrtec Breg v dvorani v Pre- šernovi ulici (zraven Dijaškega doma), 28. decembra od 11. do 12. ure za 1. in 2. razred Mladi- ke, 29. decembra od 11. do 12. ure za 1. in 2 razred šole Breg. Mestni k.no Ptuj bo predvajal v dnevih od 27 do 30. decem- bra t. 1 vsak dan od 10 uri in ob 14. uri film »V dolini bo- brov«. Vstopnina 20 din. Mladinski kino Ptuj bo pred- vajal 29., 30 in 31. decembra ter 2. januarja ob 10. uri dopoldne in ob 14. uri popoldne mladin- ski film »Kekec«. Vstopnina 10 dinarjev Lutkovni igrici bodo lahko vi- deli po 1. januarju tudi drugi otroci. Prej ni mogoče igrice predvajati za vse, ki bi jo radi videli, ker je dvorana premajh- na. Novoletno jelko bodo postavi- li na terenih SZDL, kjer jih bo tudi obiskal dedek Mraz ter bo ostal z njimi na zakuski. Iz pisarne DPM Ptuj Snorine pr reditve v čast dneva JLA Nogomet. — Enajstorica ptuj- ske gamizije je v čast praznika 22. dec. nepričakovano prema- gala ekipo Drave s tesnim re- zultatom 2:1 (1:1). Tekma je bila v prvem p>olčasu enakovredna, vendar smo nato videli v dru- "lem polčasu, da se je enajsto- Ica gamizije požrtvovalno bo- rila ter tako tudi zasluženo zmagala. Gole sta dala desna zveza in srednji napadalec. Za Dravo je dal častni gol Kovač. Pri moštvu Drave je treba gra- jati nedisciplino igralcev, po- sebno pa Hercega. ki je stal ob strani. Kegljanje, — Tudi rezervni oficirji Ptuja so se v prijatelj- skem kegljaškem srečanju po- merili z aktivnimi oficirji JLA, Zmagali so rezervni oficirji s precejšnjo razliko kegljev. Re- zultat je bil 278:228 v korist rezervnih oficirjev. §ah. — Šahovska ekipa re- zervnih oficirjev je v prijatelj- skem šahovskem dvoboju proti aktivnim oficirjem izgubila sre- čanje z rezultatom 11:10, Dnevni spored za nedeljo, 30. decembra 1956 6,00—7.00 Nekaj domačih poskočnifi is narodnih za prijetno nedeljsko jutro vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremen- ska napoved. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Ra- dijski roman in prireditev dneva. 7.35 Zabavne melodije, 8.30 Otroška pred- stava — Leopold Suhodolčan: Čudežna srajca, 9.20 Narodne in domače pesmi za ples in dobro voljo. 9.45 Se pomnite tovariši — Andrej Kovač: Grenko slo- vo. 10.15 Nedeljski simfonični koncert — Claude Debussy: Prelirdij k favnove- nro popoldnevu (Filadelfijski orkester, di- rJgBOt Engene Ormandy); Felix Mendels- solitu Koncert za klavir in orkester št. ? T ^-molu (solist Helmut Roloff in sim- tMd'bai orkester p. v. Fritza Lehmanna); Josef Haydn: Simfonija št. 104 v D-duru ..Londonska" (Londonski filharmonični orkester, dirigent .Josef Krips). 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahka glasba. 12.00 Pogovor s poslušalci! 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00—16.00 Želeli Bte — poslušajte! — vmes ob 15.00— 15.15 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obvestila. 16.00 Dušan Kralj: Kaj se lahko zgodi okoli TV ka- mere (reportaža). 16.30 Promenadni kon- cert (Elgar. Čajkovski, Massenctl. 17.30 Radijska igra — Norman Corwin: Ču- dežna cosenica. 18.05 \'zabavnem ritmu. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Kulturni razgledi. 20.15 Teden lahke glasbe 1955 (pos''etki s festivala lahke flasbe južio- nemSke^a radia — V. oddaja). 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska naoo- ved in precled sporeda za naslednji dan. 22.15 Nočii koncert — Slavko Osterc: Suita (orkester Slovenske filharmonije, dirigira Samo Hubad); Bohuslav Martinu: Conterto grosso (Dunajski simfonični or- kester, dirigent Henry Swoboda). 22.55 —23.00 Poročila. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 2,3.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Dnevni spored ra torek, 1, januarja 1957 6.00—7.00 Za dober začetek (jutranji glasbeni spored) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Veselo in uspešno 1957" (novoletne če- stitke delovnih kolektivov). 8.00 ,,Sreč- no!" (Stara in nova novoletna voščila). 8..30 ,,Vsak eno . . ." (revija narodnih solistov in ansamblov). 9.30 Otroška predstava — Wolker-Zupa": Dimnikar in sreča. 10.15 Letošnji obiski pri našem simfoničnem orkestru. 11.30 Narodi, po- da oroCila. vremen- ska napoved in preeled sporeda za na- slednji dan. 22.15 ..Ob kaminu" (soored solistične in komorne glasbe: F. Chopi- na. R. Schiimanna, T. Matičiča. F. Liszta. R Straussa. V. Lovca. S. Rahmaninova in F. Schubertai. 22.55—23.00 Poročila. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glas- ba. 23.00—24.00 Oddaja za tuiino — oa valn 327,1 tn (Preaot u iSiPCt^ Kako ohranimo šivalni stroi? Skrbno čiščenje in dovoljno mazanje šivalnega stroja po- da'ljšuje njegovo življenjsko do- bo. Vendar ne smemo vbrizga- vati olja kar v vsako njegovo odprtino. Premočno mazanje kaj hitro napravi madeže na blagu, ki ga šivamo. Za mazanje upo- rabljamo posebno olje za šival- ne stroje. Vbrizgavamo ga samo v odprtine, ki so v priloženem spisu oz-načene. Ce bo stroj pra- vilno oiščen in mazan, bo tekel tiho in bo lepo šival. Pod ubodno ploščico, kjer je čolniček, se nabira veliko pra- hu, zato je treba ta de*l pogosto čistiti, Ubodno ploščo odvijemo z dolgim izvijačem. Preden pa začnemo pri stroju sploh kaj delati, ne smemo pozabiti od- straniti iglo in nogo, ker lahko še kaj poškodujemo. Izvijač na- stavimo natančno v narezo na glavi vijaka, ker v nasprotnem primeru glavo poškodujemo in nam poškodovana glava trga blago. Prah odstranimo s čopi- čem. Novo blago pušča v sankah in čolničku tudi apreturo, ki deluje kot smirek in se zaradi tega čdlniček kmalu obrabi. Ostanki niti, ki se kje zatakne- jo, povzročajo, da stroj slabo teče. Zato ga je treba temeljito očistiti. Ce so strojni deli v re- du, potem take majhne napake lahko hitro odpravite. Pogosto trganje niti la'hko po- vzroči netočno vdevanje ali pa prevelika napetost. Lahko je temu kriva tudi topa ali izkriv- ljena igla. Stroj lepo šiva samo, če je igla prav vsajena in če je vretenc v čolničku enako- merno navito. Vretenca ne na- vijajte nikdar čez rob, ker se v tem primeru zlcmi igla. Le-ta se tudi zlomi, če njena velikost ni v pravem razmerju z nitjo, tkanino ali strojem. Nikdar ne šivajte debelejših tkanin z iglo za tanko blago. Pazite, da ne boste nikdar šivale prek bucik, s katerimi ste navdarile blago. Ko nehate šivati, ne potegnite blaga z močjo, saj tudi s tem iglo skrivite. Ce šiiv ni enakomeren, poglei- te, kakšna je napetost niti! Ce je nit iz čolnička ohlapna, na- tegnite gornjo nit, spodnjo pa spreminjajte samo v skraj.nem orimeru, Naiorei kontrolirajte šive na krpici blaga, poskuse pa delajte z nitko druge barve, kot je blago. Kadar stroj v splošnem slabo teče, je lahko vzrok preveč na- pet jermen aU pa je potreben generalnega čiščenja. To pa lah- ko opravi samo strokovnjak. Ce stroj pri šivanju izpušča ubode, poglejmo šivanko. Morda je skrivljena, prekratka ali pa ne- pravilno vstavljena. Ce uhaja nit iz igle pogosteje, je morda premalo niti in ko se ročica dvigne, jo potegne. Ko začnete šivati, potegnite skozi iglo to- liko niti, da pri prvem obratu potegne nit 2Uinko iz vretenca. Nato položite oba konca nazaj pod nogo. Ce se boste držali vsaj teh skromnih nasvetov, boste ime^u s svojim šivalnim strojem veli- ko več veselja. FANTJE-VOJAKI, ki služijo svoj kadrovski rok v Vp. 3102-3 v Karlovcu želijo vsem svojim domačim ter znan- cem in prijateljem ter vsem na- ročnikom »Ptuj'9kega tednika« srečno in veselo novo leto 1957 ter veselo silvestrovanje. Franc Predlkaka. Pletenje z rodnim pletil- nim strojem v nasprotju s tistimi podjetji, ki ne kažejo mnogo zanimanja za proizvodnjo raznih drobnih predmetov za gospodinjsko p>o- trošnjo, je po(^ietje »Kovinar« v Kranju pokazalo razumevanje. Na pobudo Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani je namreč začelo izde- lovati ročni pletilni stroj. Prvi izdelki so se že pojavili v naših trgovinah, kjer vzbujajo zlasti med ženskim svetom mnogo za- nimanja. Kolektiv »Kovinarja« je z iz- delovanjem pletilnega stroja ubil kar dve muhi na en msih — razširil je svojo proizvodnjo, s tem pa tudi zaposlil novo žen- sko delovno silo. Z novim roč- nim pletilnim strojem si bo lahko marsikatera gospodinja zlasti v večjem gospodinjstvu prihranila marši kak dinar, če- prav je stroj razmeroma drag — okoli 16.000 din — in pomeni precei velik izdatek, ki pa se pozneje naglo obrestuje. Z ročnim strojem »Kovinarja« pa bi si v zimskih mesecih, ko delo na polju počiva, lahko po- magale tudi zadružnice zlasti tana, kjer imajo volno doma, —^ra OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek, 28. dec, v Ljutomeru: ob 10. uri: B. Cebulj: »Janko in Metka (šolska predstava) ob 12. uri: B. Cebulj: »Janko in Metka (šolska predstava) ob 20. uri: B. Cebulj: »Janko in Metka« (abonma in izv.) Sobota, 29, dec, v Križevcih pri Ljutomeru: ob 10. uri: B. Cebulj: »Janko in Metka« (šolska predstava) ob 13. uri: B. Cebulj: »Janko in Metka« (šolska predstava) Nedelja, 30, dec. v Gorišnici: ob 9. uri: B. Cebulj: »Janko in Metka« (zaključna pred- stava za DPM) ob 15,30: B. Cebulj: »Janko in Metka« (abonma in izven; MESTNI KINO PTUJ predvaja od 28. do 31. dec. ameriški bairvni film »IVIimi človek«; in v tistih dneh v izirednem pro- gramu ameriška filma »V do- lini bobrov« in »Pol orala zemlje«. Predstave ob 10. in 14. uri. v nedeljo, 30. dec. in v ponedeljek. 31, dec. pa ob 16. uiri.; v dneh od 1. do 3. januarja 1957 ameriški film »Robin Hood Avstralije«. KINO SREDIŠČE predvaja 29. in 30. dec. amer. film »Skriv- nost Indijanke«, KINO MURETINCI predvaja 29. in 30. dec francoski\barv- ni film »V metežu Himalaje«. KINO »VEDROST« MIKLAV2 PRI 0RM02U predvaja 30. dec amer. film »Glej tička«. Kmetijska zadruga v Hajdini razpisuje mesito POSLOVODJE trgovske enote, trgovine z me- šanim blagom. Prednost imajo osebe, ki lahko polože .lamstvo v višini 150.000 dinarjev. Nastop službe takoj. t. j. s 1. ali 15. januarjem 1957. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in naved- bo strokovne sposobnosti je po- slat: na upravo zadruge. - 1,37 ha TRAVNIKA skupaj aU deljeno v Stanošini prodam, Zavec Drago. Ptuj, Rajčeva 13, MAJHNO POSESTVO s hišo prodam. Vprašajte Ivana Sku- hala. Sodinci pri Veliki Ne- delji. TRGOVSKA OPREMA za špe- cerijsko stroko ugodno na- prodaj. Na ogled vsaki dan v trgovini »Vzor«. Ormož. HISE, enostanovanjske privat- ne, vseljive, m.ala in srednja posestva pod ugodnimi pogoji prodamo v okolici Ptuja, Ma- ribora. Agencija Ptuj. LOVSKO PUŠKO kal 16 (pe- telinko) prodam. Vprašajte v KZ Zavrč, OOiPOBiiJSKI NISVETI Dušena om Ko začne kokoš poredkoma nesti, to je ko postane dve in pol ali tri leta stara in se ne izpla- ča, da bi jo še dalje redili, jo zakorabi- mo W juho, ker je pretrda, da bi jQ spekle. Poskusimo enkrat napraviti tako kokoš na tale načm: oči- ščeno in oprano kokoš dobro osušimo, oribljerao s soljo in pa- priko od zunaj in znotraj jo da- mo v primemo posodo s 3 dkg masti in 3—4 žlicami vode ter jo postavimo v pečico, da se lepo zlatorumeno opeče od vseh strani. Tedaj jo vzamemo iz pe- či, jo pkazljivo razsekamo najprej podolž in i>očez, nato še vsak kos razp>olovimo, tako da dobi- mo osem lepo razrezanh kosov. Na ostali masti dušimo za žlico drobno sesekljane čebule in 60 dkg na kot grah debele kocke zrezanega korenja in zeleninega gomolja. Temu priložimo dve žlici paradižnikove mezge in 2-3 sveže, na drobne kocke razreza- ne paradižnike. Vse to dobro prepražimo in nato i>osipljemoz žlico moke. Po kratkem dušenju 2:alijemo jed s približno enim li- trom vode, dodamo kose kokoši, pokrijemo in pustimo, da se du- ši tako dolgo, dokler ne posta- nejo vse sestavine mehke. Konč- no sesekljamo še eno kislo ku- marico in za kavno žlico petrši- Ija, ki ga posipljemo po jedi, ko jo postavimo na mizo. Za prilo- go so primerni rahU krompirje- vi cmoki (njoki). Za na^o Kuhno Jabolka v kremi. Krhko testo: 20dilcg moke, 10 dkg masti, pe- cilni prašek, 8 dkg s'ladkorja, 1 jaoce, 1 rumenjak. Krema: 7 del mleka, 7 dkg moke, 5 rumenjakov, 1 vaniljin sladkor, 10 dkg sladkorja, sneg iz beljakov. Nadev: % kg jabolk, cimet, 5 dkg sladkorja, 8 dkg lešnikov, 6 dkg rozin. Naredimo krhko testo, ga raz- valjamo in vložimo v pekač. Nekoliko ga zapečcmo, nato ga namažemo z nadevom, po vrhu pa še s kremo in ga spečemo do kraja. Krema: sladkor in rumenjake dobro umešamo, jim dodamo moko in dolivamo vrelo mleko, medtem zmes ve? čas nad vodno paro stepamo, da se zgosti. Na- zadnje dodamo .še sneg. DOBRO SREDSTVO ZA NEGO KOŽE naredite iz soka ene limone, ki ga zmešate z beljakom. Ko ste oboje precej stepli, daite k rah- lemu ognju in stepajte tako dolgo, da ?■? .'t^-di. Sc toplo kre- mo nanesite na obraz, ki ste ga prej narrnzali z dobro mastno Kremo. Končno se umijte z mlačno \-odo. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«. Kidričevo razpisuje mesto tovarniške restavracije Pogoj: potrebna strokovna kvalifikacija iz gostinske stjo- Ke z najmanj 5 leti prakse v vodenju večjih gostinskih obratov. Plača po tarifnem pra\Tlniku. ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati do 10. januarja 1957. ŠRopor&o slomo plačujemo po 8 dinarjev za kilogram — Imamo nap rodaj VECJE STEVILO KOSAR IZ ZELENE VRBE z a krompir p« 170 dinarjev. PL£TARNA Z O. ]. PTUJ ROJSTVA, POROKE IN SMRTI na področju mesta Ptuja v preteklem tednu Rojstva: Voda Amalija, Ptuj, Lackova ulica 4, je rodila — Zdravka; Turudič Jovanka, Vičava 23, Ptuj — Milana; Tumšek Barbara, Gerečja vas 41 — sina; Selinšek Katarina, Pobežje 64 — Marjana; Bračič Neža. Spuhlja 131 — Stanisla- va; Cajnkar Frančiška. Trubar- jeva 1, Ptuj — Valentine; Krajnc Angela, Kidričevo 13 — Karmen; Horvat Justina, Ločki vrh 20 — Janeza; Golob Neža, Domava 52 — Srečka; Primo- žič Katarina, Pobrežje 83 — Jožefa; Kociper Marija, Zabovci 7 — Marjana; Rajh Klara. Mi- klavž 42 — Štefanijo: Cuš Fran- čiška, Zagorel 3 — Štefko; Po- ženel Pavla, Trstenjakova 12, Ptuj — Edvarda; Avguštin Vik- torija, Stoperce 10 — Viktorja; Turk Katarina, Lancova vas 52 — Janeza; Novak Antonija, Dolič 5 — Štefana; Emeršič Ka- tarina, Gruškovec 68 — Danico; Šafarič Marija. Kidričevo 22 — Matejko; Leskovar Magdalena. Majšperk 3 — Zvonka; Voča- nec Katica, Vratno 113 — Iva- na; Kamenšek Veronika. Sto- perce 60 — Dominika; Krivec Ana, Cermožiše 40 — Štefanijo; Golubič Katarina, Otok Vinje 2 — Marjana; Bohinc Tugomira, Aškerčeva 8, Ptuj — Valerijo; Ahec Marija, Gomila 14 — Ve- ro; Vaupotič Kristina. Gorca 61 — Kristino; Prešiček Angela, Apače 94 — Štefana; Svenšek Roza, Ložnica 7 — Janeza; Me- sarec Marija, Sodinci 56 — Pavlo; Vindiš Julijana, Soviče 18 — .Tulijano; Princi Pavla, Zagrebška 15. Ptuj — Silvo. Smrti: Krivec Štefanija. Cermožiše 40, roj. 1956, umrla 21. dec. 1956; Zajdela Jožefa, Mezgovci 17, roj. 1908, umrla 23. dec. 1956; Orlač Zdenko, Gruškovec 40, r oj. 1956, umrl 23. dec. 1956; Šeruga Terezija, Smolinci 37. roj. 1902, umrla 23. dec. 1956. Poroke: Teržan Ginter, Ptuj, Dravska 2. in Močnik Not- tmrga. Ptuj, Dravska 2, PTUJ. 28 DECEMBRA 1956 7 s PTUJ, 28. DECEMBRA 1956