99 Primorec “ izhaja vsakih Štirinajst dnij kot priloga ,,Sočl{< brezplačno; drugačo stane po poSti ali na dom pošiljali za celo leto SO kr.; za tuje državo več poštni stroški. „Sočau z ,,Gosp. Listom41 in ,,Primorcem" stane na leto 4 gld. 40 kr. — Ured-niitvo in upravništvo jo v Tržni ulici (Merc at d) 12, IT.
Domači ogluši sprejemajo se le iz nArodnih krogov. Plačujejo se: za šostorostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vršo so naprej. Posamično številko se prodajajo po 2 kr. Rokopisi se ne vračajo.
“Primorec44
izhaja vsakih 14 dnij in stane za celo leto
le
so kr.
Kdor se naroči pa na „Sočo“, ki stane na leto 4 gld. 40 kr., dobiva brezplačno „Primorca “ in „Gospodarski List“. Zadnji sam stane pri c. kr. kmetijski družbi 1 gld. 20 kr.
Razgled po svetu.
Poroka v cesarski hiši. —
Zadnji „Primorec" je poročal o zaroki nadvojvodinje Margarite Zofije z nadvojvodo Albrehtom viitemberškim. V soboto teden se je nadvojvodinja slovesno odpovedala vsem pravicam do avstrijskega prestola v navzočnosti cesarja, vseh vojvodov, ženina, dunajskega knezonadškofa, virten-berškega poslanika, dvornih dostojanstvenikov, tajnih svetovalcev in ministrov. — Poroka vršila se je v torek teden. Ženin stopal je mej cesarjem in kraljem virtenber-škim k altarju, nevesta nnj kraljico vir-temberško in nadvojvodinjo Marijo Terezijo. Nevesta imela, je belo faille-obleko s cvetkami marjetic in naranč, tkanimi iz srebra. Kardinal Gruscha, kateri je visoko dvojico poročil, stavil je običajna uprašauja in prosil nebeškega blagoslova novemu zakonu. Dvorni župnik Mayer poda poročencema prstana, katera sta drug drugemu nataknila. Po cerkveni poroki poljubila sta poročenca cesarju, kralju in kraljici virtemberški roke. Spremstvo je potem čestitalo poročencem.
Cesarjevič Rudolf. — 30. januarja je bila obletnica smrti cesarjeviča Ku-dolfa. Cesar in cesaričina - udova Štefanija sta bila pri tihi črni maši v dvorni kapeli. Cesar je ostal več časa pri sarkofagu (rakvi) v tihi molitvi. Nemško veleposlaništvo je na ukaz nemškega cesarja poslalo venec.
Slovenske gimnazije. — Poslanec Snklje našteval je v proračunskem odseku državnega zbora znane naše zahteve glede na slovenske srednje šole. Naučni minister mu je odgovarjal v seji 24. januarja. Dejal ie, da se je težko odločiti, ali kaže ustanavljati samostojne slovenske nižje gimnazije, ali pa na dosedanjih le slovenske paralelke. Gledč na slovenske paralelke v Celju, dejal je Ganč, da je treba počakati, kako se obnesč one v Mariboru, katerih četrti razred se je lani otvoril. Poročila o mariborskih paralelkah so sicer ugodna. Kar se pa tiče g o r i š k e g i m n az i j e, nagla-šal je Ganč s posebnim poudarkom, da je razdelitev v tri oddelke težavna reč, ker bi se s tem ustanovile razmere, kakoršuih ni na nobeni drugi srednji šoli avstrijski.
Čudno, kakč more minister takč govoriti ! Cernu pa potrebujemo v Gorici nemških paralelk? Nemcev ni na Goriškem, torej jim tudi nemških šol ni treba. Oni Nemci pa, ki žive tu med nami, so po ogromni večini uradniki, ki jemljejo našim
domačim sinovom kruh izpred ust. Te uradnike naj vlada pokliče tjekaj, kamor tičejo, a ne da se bo ua nje še sklicevala kot na nepremagljivo oviro, vsled katere Slovenci in Italijani ne moremo dobiti srednjih šol v domačem jeziku!
Posl. Spinčič je v državnem zboru prav lepo govoril o žalostnih šolskih in drugih političnih razmerah med Slovenci in Hrvati. Njegov govor napravil je na zbornico velik utis, ker od tega, kar je povedal, ne da se odbiti niti pičice, a naštel je celo vrsto v nebo upijočih krivic. Njegov govor priobči v celoti prihodnja „Soča".
Poljaki slavili so 21. t. m. jako tužno 30-letnico zadnjega poljskega ustanka. Ta dan so letos slavili posebno slovesno, ker letos je 100 let, ko je bilo poljsko kraljestvo drugič razdeljeno med Rusijo, Prusijo in Avstrijo.
V Dalmaciji čedalje bolj napreduje hrvaški živelj, italijanski se mu pa mora umikati iz vseh uradov in šol. Zadnje dni se je italijanščina pregnala tudi iz trgovinske zbornice špljetske, ki je sklenila, da bo odslej le hrvaški uradovala. — Kdaj bo pa naša slovenščina spoštovana pri trgovinski in obrtnijski zbornici goriški? Ali ni sramota za nas, da v deželi, kjer živi dve tretjini Slovencev, je trgovinska zbornica v laških rokah?
Na južnem Tirolskem poganja neke vrste „patrijotizem" prav čudne sadove. Tamošnji Lahi ne morejo mirno spati, ako pri vsaki možni priliki ne kažejo, da njih misli in srca plavajo le tam doli v blaženi deželi citron in pomeranč, pelagre in polente. Tak6 n. pr. je imela mestna godba v Trentu obleko popolnoma po kroju vojaških godb italijanskih. Politična oblast se je konečno naveličala, gledati take očitne zaušnice avstrijskemu čustvu, in prepovedala je nadaljno rabo one uniforme. Vodstvo godbe je potem uniformo nekoliko premenilo, a zopet le po nekem drugem uzorcu iz Italije. Zat6 je politična oblast prepovedala tudi to uniformo, katero imenuje v svojem odloku naravnost demonstrativno. — Tak6 bi trebalo stopiti političnim oblastuijam tudi drugod na noge, saj povsod, kjer stanuje italijanski živelj, vladajo enaki žalostni odnošaji, ki žalijo vsakogar, v katerem ni povsem zamrlo avstrijsko čustvo. Sicer pa: ako je vse to prav tistim, proti katerim je naravnost naperjeno, je — nam tudi.
Madjarska ljubezen do Slovakov. — L. 1896. hočejo Madjari proslavljati tisočletnico svojega bivanja na Ogerskem.
Način, kako nameravajo izvršiti slovesnost, je popolnoma primeren njih prihodu, če ni še hujši. Kakor so takrat napravili veliko škode, kamor so prišli, vse razdirali in teptali, tako hočejo biti dosledni 1. 1896. V dosedanjem boju zoper Slovake jim gre vse prepočasi; raznarodovanje mora iti hitrejše, in za to so si izmislili sredstvo skoraj — peklensko. V novohradski župani-
ji so razpisali konkurz za nagrade tisočletnega jubileja, in sicer 1000 kron, 500 kron, dve nagradi po 400 kron, tri nagrade po 200 kron, šest nagrad po 100 kron in dvajset nagrad po 60 kron za one učitelje v novohradski županiji, ki bi do slovesnosti po-madjariii zgolj slovaške šole, ali oiie v občinah z večino slovaških prebivalcev. Pogoji so: Tekmovati sme: 1. vsak učitelj,ki deluje v zgolj slovaškiobčmi ali v taki, kjer je večina slovaških prebivalcev v novohradski županiji ; 2. ki govori z otroci od dne njihovega vstopa v šolo le v niadjarskem jeziku ter jibprivaja madjarske govorice; 3. kdor bi vero in cerkvene pesmi poučeval izključno v madjarščini; 4. kdor z vsakim posameznikom svoje družine občuje po madjarski, kdor se trudi, da bo ljudstvo rabilo mad-jarščino, in kdor doseže v tem oziru največji vspeh;5 kdor se zaveže vzdržavati knjižnična pravila in kdor v poučevanju odraslih doseže naj večji uspeh. Da se bodo tudi otroci rajše učili, dobe tudi oni denarne nagrade, spominske podobice in knjige: šole dobe madjarske knjižnice. Prošnje se morajo doposlati do 15. dec. t. 1.
—	Kaj bode iz takih otrok? Bodo li koristni udje človeške družbe, ko ne bodo znali ne svojega materinega jezika, ne madjarskega? Za to se Madjari prav malo brigajo, ker jim je le to na srcu, da bi mogli pokazati celemu svetu kako se množe !
Razne 'novice. — V Francoskem ministarstvu nastal je razpor. — Kraljica Natalija in Milan „slavni" sta se spravila, ker drugače bi bil prestol njiju sina Aleksandra v resni nevarnosti. —
—	V Napolju je vlada zaprla vseučilišče, ker so velikošolci prirejali izgred za izgredom. — Tudi v Palermu je vlada zaprla vseučilišče zaradi dijaških izgredov.
—	V B a r c e 1 o n i na Španjskem nastali
so pretepi med liberalnimi in protiliberalni-mi dijaki zaradi zgradbe protestantske cerkve. — N a o t o k u Havaj v Ameriki nastala je ustaja; kraljico so pregnali. Uporniki se hočejo združiti s severoamerikanski-mi združenimi državami. — V R i m u je nenadoma umrla vojvodinja de Madrid. — S c h m e r 1 i n g, bivši liberalni miuisterski predsednik in predsednik najvišjemu sodišču, je na smrt bolan; mož je že jako star. — Ruski general Gurko je bil neuado-doma poklican iz Varšave v Petrograd; on je upravitelj poljskih pokrajin. Ali se kaj kuha ? — Novi k n ezo -nadškof olo-muški dr. Kolin prisegel je v ponedeljek v roke cesarju. Posvečenje bo v nedeljo 5. t. m. —	_	#
Tudi Italija ima svojo „panamsko afero", ki se po časopisih naziva „panami-no“. V Italiji ima namreč šest bank pravico, izdajati bankovce. Pred kratkim prišla je pa „Ban ca romana" na boben in pri tej priliki prišli so na sled velikanskim sleparjem. Banka je izdala namreč bankovcev za več sto milijonov lir preveč ter s tem ogoljufala tiste ki jih imajo zdaj v rokah. Zdi se, da je vlada že davno vedela za te sleparije, a ni imela toliko srčnosti
ali volje da bi stopila sleparjem na prste. Predsednika Taulouga in več uradnikov banke so zaprli. Taulongo je zagrozil, da po njem pridejo na dan take novice, katerim se bo čudil ves svet. — Ta škandalozna zadeva jako škoduje ugledu italijanske države.
Carje\ii v Jterolinu. — Kakor smo že naznanili, prišel je ruski carjevič v Beroliu, da je bil navzoč pri poroki sestre nemškega cesarja. Pri zajutreku, ki je bil prirejen carjeviču na čast, napil je cesar Viljem carju Aleksandru v jako laskavih besedah; carjevič zahvalil se je bolj suhoparno. — Tudi pri tej priliki pokazal je nemški cesar, kako visoko ceni prijateljske odnošaje z mogočno Rusijo. Ali se mu posreči, pridobiti njeno naklonjenost, je vsekakor veliko uprašanje.
Češko šolsko društvo. Matice školska" zbira letojza letom ogromne svote radodarnih doneskov. Povemo naj, koliko so lani nabrali posamezni mestni odseki in okraji, kakor je matični „Vestnik" priobčil. Med mestnimi odseki stoji na prvem mestu odsek mesta Kralj. Vinohradov z doneskom 5186 gld., odsek mesta Prage pa le z 1650 gld. Vzrok je ta, da izročajo člani svoje prispevke večinoma naravnost glavni blagajnici. Kar pa zadene posamezne okraje, stoji Praga na prvem mestu s 40.528 gld. Sploh se je nabralo po okrajih na Češkem 140.722 gld., na Moravskem 20831 gld., v Šleziji 2486 gld., po Avstrijskem 665 gld., po vnanjih deželah in posebno v Ameriki 4724 gld. Svota vseh darov znaša 167.000 gld. za leto 1892. Postranski prispevki niso uračunjeni. To je požrtovalnost!
Goriške novice
V goriških cerkvah se kar vse tre pobožnega ljudstva, kedar so slovenske prepovedi. To dokazuje, koliko Slovencev biva v Gorici. — Te prepovedi so: pri sv. Ignaciju na Travniku in pri sv. Vidu na Placuti vsako nedeljo ob 6. zjutraj; v se-m eniški kapeli vsako nedeljo ob 3. pop. (Pri takih prilikah je ta kapela veliko premajhna). ; pod Turnom (pri sv. Roku) vsako drugo nedeljo ob 6. zj.; na Kostanjevici pa le vsako prvo nedeljo meseca ob 5. popoldne.
Goriška ljudska posojilnica je imela v preteklem mesecu 3,602,4u gl. dohodkov ter 6,242T4 gl. izdatkov, tedaj 9,844'54 gl. prometa. Bilanca za lansko leto še ni popolnoma izvršena, vendar je že danes iž nje razvidno, da ima posojilnica že okoli 8600 gl. svojega premoženja. Posojilnica se nahaja v židovski ulici tik cerkve sv. Ivana. Uradne ure so vsako nedeljo, ponedeljek in četrtek od 11. ure naprej. Od hranilnih vlog plačuje posojilnica po 4V2%-
Poslanec Šukljc se je v seji proračunskega odseka prav krepko potegnil za slovenske ljudske šole v Gorici. Povedal je čitateljem že znano zgodovino naših prošenj ter po vrednosti bičal ravnanje mestnega magistrata, ki je vso reč nalašč zavlačeval. Očital je vladi, kako ostra je bila, ko je naložila mestni občini ljubljanski, da mora ustanoviti nemške šole; enako naj bi storila zdaj proti občini goriškega mesta, — Minister je odgovoril, da je celo zadevo že parkrat priganjal in zatrdil, da se to u-prašanje kmalu reši (To se je zgodilo. Glej naslednji članček).
Boj za slovenske šole v Gorici. — Od
3. avgusta 1881. je preteklo že poldrugo leto, odkar so slovenski stariši v Gorici
podali mestnemu magistratu prošnjo za ustanovitev slovenskih šol v Gorici. Toda mestni očetje so gluhi na to uho in so prošnjo vrgli pod klop ter mirnim srcem molčali, dokler jih višje šolske oblasti niso spomnile na njih dolžnost. Na to so začeli preudarjati, kak6 bi bilo mogoče ono prošnjo povsem v nič deti; po znanem načinu so izčrtali nad polovico otrok in podpisov. — Ker pa slovenski stariši niso zajci, ki bi se dali oplašiti z vsako senco, podali so novo prošnjo naravnost ministerstvu; a da bi kak hudomušnež zopet ne začel dvomiti o istinitosti podpisov, podpisali so to prošnjo pred c. kr. notarjem.
A tudi ta prošnja ni prišla dolgo časa v postavno obravnavo, kajti goriški magistrat se je upiral, kolikor je mogel; za vsak korak moral je dobiti po par krepkih pogonov od višjih oblastij. Konečno je dobil strog ukaz, da do konca januarja t. 1. mora mestni zastop izreči svoje mnenje o prošnjah slovenskih starišev. — In to se je zgodilo, kajti zadnji dan januarja prišla je kot zadnja točka na dnevni red tudi ta naša šolska zadeva; zavlekli so torej, kolikor se je dalo. — Poročal je odvetnik in deželni odbornik dr. V e r z e g n a s s i, ki je konečno predlagal da: Pravni odsek, ko je slišal poročilo o vedno rastočih šolskih potrebah ter da premnogo italijanskih otrok ne hodi še v nikako šolo, dočim je za slovenske dobro poskrbljeno, ne spoznava potrebe, da bi se v Gorici ustanovile nove slovenske šole.
Na ta predlog je vse molčalo; grobna tišina vladala je po dvorani; oči vseh so bile uprte v tla: predlog pa je bil s prejet soglasno, niti eden ni imel toliko srca doslovenskihmešča-u o v, dahi glasoval proti stavljenemu predlog u.
Mi smo že davno vedeli, kake misli so naši mestni očetje, kar nas pusti povsem hladne, kajti glavno besedo i niš, itak deželni šolski svet, za njim m i-nisterstvo in konečno upravno sodišče, ki brez dvoma razsodi nam v korist, ako bo potreba. — Zdaj se bo ta zadeva hitreje razvijala, ker pojde po instancah z nekako določenimi termini ali dobami. Naj-večja težava bila je ta, prisiliti prvo instanco (mestni zastop goriški ki veljd toliko, kolikor pomnoženi okrajni šolski sveti), da se izreče o prošnjah. — Zastopnika starišev sta že obvestila deželni šolski svet o sklepu goriškega mestnega zastopa in prosila, da bi isti v prvi prihodnji seji postavil naše prošnje na dnevni red.
Da bo deželni šolski svet drugačnega mnenja nego naši premodri mestni očetje, o tem ne more biti skoro nikake sumnje, kajti za nas govore: šolski zakon, razsodbe u-pravnega sodišča v povsem enakih slučajih (n. pr. o prošnjah rusinskih starišev v Lvovu) in zdrav človeški razum. Zat6 mirnim srcem pričakujemo sklepa velesi, deželnega šolskega sveta.
Dostavljamo pa le to še: Ako mestni očetje tožijo, da so šolske potrebščine že grozovito narasle, zakaj vzdržuje! o 7 otroških vrtov na mestne stroške? Kakč pride mesto do tega, da vzdržuje otroške vrte? Proč ž njimi in ustanovite zadostno število šol, kakor zahteva postava!
Pomlad — Iz Grojne pri Gorici nam prihajajo vsako leto prve vesti o bližajoči se spomladi. Tudi letos so tamkaj našli že 26. jan. prve zvončke.
Nov poštni nrad Sv. Križ.-Cesta blizu Ajdovščine začel je poslovati 1. t. m. — Pri novem poštnem uradu v Rubijah (So-vodnjah) zasledili so grozen nered, ki je
nastal vsled nespretnosti poštarice. Posebna komisija je vse zmešnjave zopet uredila. Začasno vodi ta urad g.čna Pavla Pavlica iz Gorice.
Zopet otrok zgorel! — Danes teden je posestnik Prinčič v spodnjem Cerovem pustil na ognjišču pri ognju dveletno Te-rezko ter šel na dvorišče po drva. Otrok se je približal ognju in obleka se je imela. Ko se je nesrečni oče vrnil, bilo je že prepozno, kei deklica je bila po trebuhu, po prsih, vratu in glavi tako grozno ožgana, da je kmalu umrla za opeklinami. V ponedeljek je šla v Cerovo sodnijska komisija, da je preiskala celo zadevo; oče bo gotovo po vrhu še kaznovan. — Vedno in vedno ponavljajoče se nesreče morale bi vendar spametiti stariše, da nikdar ne puste otrok samih blizu ognja. Previdnosti ni nikoli preveč.
V Grgarja bodo 9. t. m. občinske volitve. Zdi se, da letos ne pojde vse tako gladko, kakor druga leta. — Iz iste županije nam poročajo, da so v Ravnici deli že štiri fante pod ključ zaradi pijančevanja in razsajanja.
Iz St. Andreža se nam poroča. V zadnjem „Primorcu“ sem bral. da ste imeli v Gorici v soboto 14. januarja ob 7. uri zjutraj mraza skoraj 11° €. Ni čuda. Saj smo ga imeli mi, ki stanujemo komaj pol ure od Gorice, in scer na južni strani, zjutraj ob 7V2 Cfdih 13° B. Naši ljudje ne pomnijo še takega mraza. Naslednje dni je mraz nekoliko odjenjal, vendar smo imeli zjutraj navadno 6 do 7° R. Marsikateremu kmetu je pomrznil semenski krompir, da ne bo imel kaj saditi. Vsled dolgotrajne suše in zmrzali so se nam vsi vodnjaki posušili. Po vodo moramo hoditi na Sočo ali pa v Gorico. Bog nas varuj ognja v takem času!"
Vipavska železnica. — Na naš zadnji sestavek pod tem naslovom oglasil se je rodoljub z Vipavskega, ki pravi, da Vipava ni še nikdar toliko narasla, da bi mogla škodovati onej železniški progi, katero so inženirji merili. — Zopet drugi so nam pisali, da v tem uprašauju ne bo mogoče u-streči vsem Vipavcem, ker vsakdo bi rad imel železnico pred pragom, kar se pa ne more zgoditi. — Mi dostavljamo k temu, da merodajne oblasti gotovo vse natančno preiščejo, predno se odločijo za to ali ono progo.
Pet podgorskih mladeničev, ki so 29.
nov. 1891. pretepli iz Ločnika vračajoče se Legovce, pridejo pred porotnike, kakor je razsodilo goriško okrožno sodišče. Pritožbo ničnosti je najvišje sodišče ovrglo. —• Najbrž^ se obravnava ne bo vršila pred porotniki v Gorici, ker lahonski časopisi so preveč razburili javno mnenje proti Podgorcem. — Tudi Štolfo preišče še en zdravnik, ali je res izgubil oko ali ne.
Sv. Gora pri Gorici. — Kateremu Slovencu ni znana sloveča božja pot na sv. Goro pri Gorici? Ni ga skoraj vernika na Primorskem in Kranjskem, da ne bi bil gori vsaj jedenkrat v svojem življenju. To slovečo božjo pot obišče vsako leto prav mnogo romarjev, kateri ne pridejo samo s Primorskega, ampak tudi iz bližnje Benečije in s Kranjskega, Tudi lani bilo je na sv. Gori prav mnogo romarjev, kajti samo ob-hajancev bilo je okolu 45.000. Ze nekaj let sem obiskuje vedno več romarjev slovečo božjo pot, da iščejo pomoči pri kraljici nebes in zemlje. Da pa prihajajo vedno več, je zasluga veleč g. Lovra Rutarja, vodje svetišča, kateri skrbi posebno za to, da ima vedno dosti spovednikov. Posebno preteklo leto bilo je svetišče dobro preskrblje-
no s spovedniki, kajti vsako nedeljo jih je bilo najmanj pet, ob sobotah pa so pomagali še nekateri bližnji duhovniki. — To leto pripelje gotovo še več romarjev, kajti letos obhajala se bo stoletnica, odkar se je romarska cerkev zopet odprla po smrti cesarja Jožefa II. — Ko se je obhajala 29. septembra 1843. enaka petdesetletnica, prišlo je neštevilno pobožnega ljudstva na sv. Goro, posebno pa se je odlikovala goriška gospoda s svojo meščansko gardo. Od istega časa priroma na dan sv. Mihaela (29. sept.) vsako leto mnogo Goričanov na sv. Goro. — Kakor se sliši, bode se ta stoletnica slovesno praznovala. — Sv. Gora nam priča, da je /ersko mišljenje pri našem ljudstvu globoko ukoreninjeno.
Vinarsko društvo v Tomaju na Krasu imelo je 15. dec. občni zbor. To društvo je ustanovil veleč. g. dekan Golmajer koncem 1. 1891.; pravila so bila potrjena 16. febr. 1892. — Društvo ima svoj vinograd, ki meri čez 5000 m2; dve petini prostora sta zasajeni z žlahtnimi trtami, ostale tri petine pa se posade z amerikansko „riparijo1*, da začne društvo uspešen boj proti trtni uši. — Jako hvalevredna je dalje misel, da bi se v tem društvu osnovala tudi majhna posojilnica. Srčno na delo! — Društvo šteje že blizu 70 udov. Letni donesek znaša 3 gld. poleg pristopnine 50 kr. Mlademu društvu želimo obilo uspeha!
iz Tolmina nam poročajo o jako pametnem sklepu tamošnjega občinskega sta-rašinstva, namreč, da odslej bodo morali vsi godci brez razločka plačevati neko denarno takso. Doslej so bili „harmonikarji" prosti takega davka, a zanaprej bodo morali tudi oni prositi pri županstvu ter tudi nekaj plačati za „godčevsko dopustilo". Prav tako!
Xa Nabrežini se je pred kratkim časom ustanovilo novo pevsko društvo „Nabrežina", ki je v nedeljo priredilo že prvo veselico v dvorani župana g. Tanceta. Dvorana je bila natlačena z domačim občinstvom in tujimi gosti iz okolice ter iz Sežane, iz Trsta, iz Devina in celč iz Gorice. Pevski zbor pel je sedem pesmijo pod strokovnjaškim vodstvom gosp. Jos. Černeta; dovršil je svojo nalogo takč izborno, in s tako lehkotno preciznostjo, da je po vsaki pesmi nastala med poslušalci tolika vihar-nost v pohvali, dokler se pesmi niso ponovile. Navzoči so bili mnogi strokovnjaki v glasbi in pevovodje, ki so bili enega mnenja, da pevski zbor „Nabrežina" je prvi na Goriškem. To je pač jako vspodbudilua sodba za vrle Nabrežinceter najodličnejša pohvala vrlega pevovodje g. Černeta. — Tudi igra „Brati ne zna" se je prav dobro sponesla; zbudila je obilo smeha in prijetne zabave.
•— Nabrežinci: naprej! Na bregu Adrije ste, varujte jo!
Iz Kanala nam poročajo: „26. jan. je bil pri|tuk, sodišču kaznovan s 5 dnevi zapora ali 25 gld. globe zaradi obrekovanja tuk. lekarničar. — Lah Passagnoli; obrekoval je 82-letnega starčka J. Černoviča, da je v mladosti denar kradel. — Čuden možicelj, ta Passagnoli! Ko je Černovič bil mlad, P. še rojen ni bil, njegovi stariši pa so bili kdo vč kje na Laškem".
Lovski tat. — S Čepovanske planot® nam poročajo: I. M. iz Poštal šel je na srne. Pri tem opravilu ga je zasačil c. kr; gozdar. I. M. je skušal umakniti se, a ni šlo. Moral je puško odložiti. Vrhu tega bo sledila še kazen, — Kdor nima pravice, naj ne hodi na lov!
Laška vina. — Tržaški „Mattino" priobčil je iz Červinjana dopis, ki nenavadno poveličuje, znano vinsko klavzulo v tr-
govinski pogodbi z Italijo. Pravi, da doslej se tamkaj ni prodala niti kapljica laškega vina, ker ga naši ljudje ne marajo. Lani je padla cena našemu vinu vsled bojazni pred laškim vinom, letos pa se je strah že polegel in naša vina se prav dobro prodajajo. Kupci dohajajo z Beneškega, ki plačujejo vino do 17 gld. Tudi na južnem Tirolskem so zadovoljni z vinsko klavzulo, ker prodajajo vino v Italijo. — Komu naj človek veruje?!
Prazgodovinska grobišča. — Čitateljem našim je gotovo že znano, da pri sv. Luciji in pri Kobaridu se nahajajo grobišča onih ljudstev, ki so živela v teh krajih pred Kristusom. Grobišča se zdaj prekopu-jejo, vse znamenitosti pa, ki se dobivajo poleg sežganih človeških ostankov, pošiljajo se v muzeje v Gorici, v Trstu in na Dunaju, kjer jih lahko vsakdo vidi. Najmarljivejši raziskovalec je učeni g. dr. Karol pl. M ar-chesetti, ravnatelj tržaškega prirodoznan-skega muzeja. Ta gospod je poročal v nedeljo v tržaškem „Jadranskem prirodo-znamkem društvu" o svojih predzgodovinskih najdbah pri Kobaridu. Poročilo je bilo sprejeto z živahno pohvalo vseh navzočih društvenikov.
Nova posojilnica. — V Cerknem se posvetujejo o ustanovitvi nove posojilnice. Ker je na Goriškem še primerno malo takih koristnih zavodov, je le želeti, da se skoro ustanovi nova posojilnica.
Osepnico ali maruskje imajo tudi na Grahovem; veliko otrok je že zbolelo. Huda zima pospešuje bolezen.
Trst in Istra
Zadnji „Primorce" je dal s svojo kratko obrambico g. posl. Iv. Nabergoja povod oštrej polemiki med „Edinostjo" in „Sočo". Kdor je čital našo obrambo, čuditi se mora, da se je sploh kdo mogel oglasiti proti njej; zatč obžalujemo, da se je radi nje začela povsem nepotrebna polemika, ki dokazuje: da Slovenci ne moremo živeti brez ravsa in kavsa. „Ed." naj bi bila mirno iu stvarno dokazala, da nimamo prav, pa bi bilo mir besedij. Da seje „Ed." zaradi našega člančka prav sovražno postavila proti „Soči", ni bilo modro.
Tržaško mesto še vedno nima vodovoda, dasi so mestni očetje zapravili že lepo število tisočakov za neskončna preiskovanja. Tudi v zadnji seji mestnega zastopa je prišel v razgovor načrt tvrdke Geinringer-Ce-coni, a sklenilo se ni ničesa. Preiskovalo se bo torej dalje, tisočaki se bodo žrli, a vode še dolgo ne bo. Tako je gospodarstvo povsod, kjer imajo vajeti v rokah laški ru-dečkarji.
Propad Trsta čutila bi cela država. Zato so začeli razni krogi resno preudarjati, kak6 bi se dalo pomagati pojemajoči trgovini tržaškega mesta. Cel6 poljski klub naše poslanske zbornice se zanima za to uprašanje. Poslanec Kozlotvski je namreč zahteval, naj bi se storilo vse potrebno, da bi Trst mogel v vsakem oziru tekmovati s Hamburgom. V ta namen trebalo bi v prvi vrsti podržaviti južno in severno železnico. — Dal Bog, da bi država nekaj storila v tem oziru!
Istrska vina. — Iz Istre prihajajo glasovi, da je tamkaj vina veliko, kupcev pa prav malo. Posebno v koperskem okraju se vinogradnikom hudo godi, ker v poprejšnjih letih so prihajali tjekaj po vino Kranjci, katerih pa letos ni. Zatč prete tamošnjim prebivalcem prav hudi časi, ako se vinska
kupčija ne obrne na bolje. — Taki so nasledki zloglasne vinske klavzula v trgovinski pogodbi z Italijo, če tudi jo nekateri Furlani v červinjanskem okraju na vso moč hvalisajo. — Tudi našim Bricem se letos slabo godi, ker ni od nikoder vinskih kupcev.
Med istrskimi Slovenci začela je „Lega Nazionale" svoje hujskanje najprej v mijj-skih hribih za Trstom. Ustanovila je namreč tamkaj laško šolo ter zgradila lepo šolsko poslopje. Toda storila je to na takem kraju, da zahajajo v ono šolo skoro sami laški otroci tamkaj naseljenih ribičev. Slovenskih otrok se ni upisalo niti 20, a še ti ne hodijo radi v „Legine" šolo in izostajajo. Tudi stariši so začeli spoznavati, da otroci se v laški šoli nič ne nauče, zato pošiljajo svoje otroke čedalje bolj v slovensko šolo na Plavje, če tudi je tjekaj dalje. Upajmo, da počasi vsak Slovenec spozna, kako potrebno je, da njegovi otroci hodijo le v slovensko šolo, potem bodo brezuspešni vsi napori nemških in laških šolskih društev, ki preže na našo slovensko mladino.
Ostala Slovenija
Kranjsko. — Okr. šol. nadzornik Jeršin o v i Č v Črnomlju dobil je zlat križec za zasluge. — Stekel pes ugriznil je v Dragi pri Višnjigori nekega reservista. — Koze ali runje zanesle so se s Hrvaškega v metliški okraj; zbolelo je že veliko ljudij. — Davica hudo gospodari v brdskem okraju na Gorenjskem. — (čitalnica v Šiški pri Ljubljani bo imela 5. t* m. veselico, pri kateri se bo predstavljala opereta „Odvetnika". — Borovniški nadučitelj g. Papler padel je takč nesrečno, da si je zlomil nogo. — V deželnem gledišču hočejo predstavljati svetovno-znano italjansko opero „Cavalleria rustica-na“. Dvomimo, da bi bilo pri sedanjih razmerah to mogoče. — Osepnice prav hudo razsajajo v kranjskem okraju; zbolelo ježe do 1000 otrok, umrlo jih je okoli 50. — Dr. Jernej Zupanc, c. kr. notar in vrl rodoljub v Ljubljani, bil je odlikovan z vitež-kim križcem Fran-Josipovega reda. Častita-mo. — „Matica Slovenska" je izgubila svojega vrlega predsednika prof. Jos. Marna, katerega so v nedeljo položili v hladui grob. Več o tem poroča današnja „Soča" v podlistku. — V Golu pri Studencu nastal je ogenj v šolskem poslopju. —
Koroško. — Pri K odi šah je 12-leten dečko zasmodil Kolarjev skedenj. — Bik je umoril pijanega hlapca blizu Dravograda. — V L o č a h pri Beljaku so dobili pošto. — Posojilnica v Prevaljah je bila ustanovljena še le 13. jun. 1892. in je imela do konca leta 39.270 gld. prometa. Korošci se gibljejo! — V pliberški j e č i je neki Fr. Kovač nalašč požgal vse postelje, da bi dobil več kazni, ker se mu ni ljubilo iti na svobodo. V ječi je z vsem preskrbljen, mislil si je. Potepuh! — Celovški mesar Velbič, je zaklal nenavadno velikega ovna, ki je tehtal 181 kilov. —
V	Lipalji vesi je umrl župnik č. g. dr. Mat. Lutman iz Št. Andreža pri Gorici. —
V	Črni bodo kmalu občinske volitve. Slovenci se pridno pripravljajo, nemškutarji pa silovito agitujejo in z denarjem lovč volilce v svoje mreže. Kakor povsod! Nasprotniki imajo denar, podkupujejo revnejše slovenske volilce, pa se potem še bahajo s takimi sramotnimi zmagami!
Štajersko. — Volitve v okrajni za-stop celjski bodo 16., 17. in 18. t. m. Od 1. 1888. ima v tem zastopu večino narodna I stranka, ki »stane tudi zanaprej na krmilu,
ako pridejo vsi slov. volilci I. razr. volit. Nemškutarji se silno napenjajo, da bi zmagali v L razredu. — Učeni Štajerski rojak dr. Vatr. Oblak je nekoliko zbolel; zdravi se doma v Celju.— Podpiralua zaloga slov. vseučiliščnikov v Gradcu je imela lani 2043 gld. dohodkov; podpiranih je bilo 31 slov. vseučiliščnikov. — Tudi na Štajerskem so imeli nesrečo v premogokopu pri Skali. Vsled razpoka podzemeljskih plinov so bili ubiti 4 delavci, pet je čežko in pet lahko ranjenih. — Pri Celja trčila sta dva vlaka; več vagonov je poškodovanih, ljudij pa k sreči nihče. — Tatovi so izpraznili cerkveno pušico pri sv. Barbari v Halozah. — V Marenbergu so izvolili grozno nemškutarskega okrajnega načelnika, katerega pa cesar ni potrdil. — Iz L e m b a h a je šlo 62 rodbin v Ameriko.
Raznoterosti
Srečke na obroke. — Slovenski časniki pri vsaki priliki svarijo ljudstvo pred sleparskimi agenti, ki prodajajo razne srečke (loze) na obroke. Skoda pri takej kupčiji je neizogibna, zlasti pri vseh ogerskih srečkah. T&ko blago že samo na sebi za določeno ceno ni nič vredno, a na obroke se še po dvakrat in trikrat preplača. Pustite zate-gadel take srečke, agentom pa pokažite duri, ako pridejo k vam. — Tržaški magistrat je te dni opozoril prebivalstvo, da je prepovedano prodajanje srečk in drugih vrednostnih papirjev na račun ogerskih bank; pa tudi prodajanje v AvstrSp dovoljenih papirjev je dopuščeno samo pod določenimi pogoji. Osebe ki niso pooblaščene za tako kupčijo s srečkami in vrednostnimi papirji, bodo kaznovane z denarno globo ali pa z zaporom. — To je jako pametna naredba!
Zima v Italiji. — Poročali smo že na kratko, da je letos izredno huda zima po vsej Italiji. Dohajajo uprav neverojetna poročila. V Mode ni zapadel je sneg dva metra visoko, v Bologni ga je tudi nad meter. Po vsej Rivieri, kjer je sneg skoro nepoznana stvar, ga je letos obilo. Pozeblo je mnogo pomerančuih in limonovih dreves ki so zdaj bila v cvetju. V Reggiu v Kalabriji udrli sta se vsled snega dve strehi in zasuli tri osobe. V N e a p o 1 j u zmrznil je neki berač blizu kavarne Piedigrotta. Iz Florence se poroča, da je Arno zamrznil in da je na ledu precej visoko snega. Tudi v Rimu snežilo je precej izdatno. V Siciliji trpeli so vsled nenavadnega mraza vinogradi in olivni vrtovi silno veliko škodo.
Pazljiva botra. — V Kresnicah na Ogerskem peljali so se h krstu. Ker je bil hud mraz napila sta se botra, ki sta imela otroka na vozu, žganja. Še le ko so prišli do cerkve, zapazila sta, da sta mej potom izgubila otroka. Našli so sicer ubozega otročiča, a bil je na cesti leže zmrznil. Mesto krsta imeli so torej pogreb.
Slon in železniški vlak. — Na tir neke indijske železnice zašel je velik slon. Ko začuje za saboj hropenje železniškega stroja, obrne se in zaleti proti namišljenemu nasprotniku. A boj bil je le kratek, stroj razmesaril je slona, katerega so delavci potem zvalili z železniškega nasipa. Druga nesreča se ni pripetila in je bil stroj le malo poškodovan, akoprav je bil slon jako velik in je tehtal kakih 4000 kilogramov.
Demanti v južni Afriki. — V minolem letu izkopalo se je v južni Afriki neobdelanih dčrhantov v vrednosti nad 60 milijonov
goldinarjev. Stroški za pridobivanje so znašali okolo 20 milijonov gold.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
Bolgarske železnice se bodo gradile s posojilom, katero se vzame v to svrho. Proga S o f i j a - P e r n i k - K ii s t e n d i 1 se je že pričela graditi in bode velike narodnogospodarske važnosti, ker so okolu Pernika bogati premogokopi, iz katerih se bode premog lahko izvažal na razne kraje.
Italijanskega vina se je prve tri mesece, odkar se je znižala uvoznina na škodo domačih vinorejcev, uvozilo v našo državo
izdeluje
vHakovrHtuo voifene sveže,
in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbanćii v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Eiesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
412.381 hektolitrov.
Sibirska železnica. — Rusija potrebovala bo to leto 81 milijonov rubljev kot izredno potrebščino za gradbo železnic, v prvi vrsti Sibirsko proge.
Nevarna razvada je nove rane pokrivati s pajčevino. S to stvarjo se prav lahko kri zastrupi. Nedavno je umrl na Nemškem neki vrtnar, ker je globoko urezo na roki obvezal s pajčevino.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Kako pomagati, da so glaži na svetil-nicah bolj trpežni ? Znano je, kako slabi in krhki so večkrat glaži na svetilnicah. To izvira baje odtod, ker so se novonarejeni premalo shladili, ter so kakor bi bili skaljeni, Temu (se pomaga, ako denemo novi glaž v lonec in ga prekuhamo. Poskusite, gospodinje, morda se tega ne bodete kesale.
Ivan Reja
krčmar „AUa Colomba"
za, vollko v oj »linico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima -OMAĆO KUHINJO Cene prav zmerne
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Svoji k svojim!
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
Prav izvrstno semensko čebulice (300—-400 glavic na 1 kg.), ktera je neobčutljiva proti mrazu, in vzraste prav velika, prodaja pošt. povz. po 40. kr. kg. Alojzij Bratina, graj-ščinski okrbnik v Dubrovp'.ku (Dalmacija).
Tiskarna
A »t t. M, Obistmi-j a
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. Cene zmerne. Ceniki vsakemu na razpolago.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Anton Obidič
čevljar
v Seineuiški ulici št. 4. "e priporoča Slovencem v mestu in okol'ci za blagohotna naročila.
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici št. 13.
Jos. Fčn
krčmar
pri solkanski mitnici na desni Soči toči izborna domača vina.
Kavarni SiS™:
desco“ v ulici „Caserma", glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikih. -Za obilen obisk se-pripo-' ropa Antou Šorli, kavasnar.
Anton Zaprjan
v Zvezdi v Ljubljani
(\ hiši „Matice Slovenske ") ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
tovarna
oljnatih barv, firnežev, lakov iu kleja v Ljubljani, ob vogalu Reseljeve ceste št. 41 v lastni hiši in filijala: Slonove ulice št.10-12.
ban lianski
čevljar
preselil se je v Raštelj št. 23. T nad.
Ivan Kavčič
veletriec na Kornu ima zalogo
STE1NFELDSREGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imš zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kaj) ter
flostilnieo.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Drnštvm Mm
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
I. Gej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 1 2 prodaja koške, pletoničice itd.na drobno in na debelo.
Ant. Trebše
gostilničar
proti novemu mostu v Hvalovi hiši št. 12 toči dobra domača vina in pivo.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča knpovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levn“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blagč, reže in vklada šipe v okna, reže in napravljaokvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospbdo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletriecz vinomv Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača vina
bela in črna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici.
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, rii in vsakovrstne jestvine na drobno in a debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.