kratek pregled pomembnejših novosti iz predloga za spremembo pravilnika o delitvi
OSEBNIH DOHODKOV
Brez večje produktivnosti in znižanja
.. .. ' .	s'.\’J■ t .'v-.-av	■ —	I
■
stroškov tudi novi pravilnik ne more zagotoviti večjih osebnih dohodkov
Predlog novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je sredi maja v ciklostirani obliki začel svojo pot med kolektiv. Se pred koncem meseca bodo njegove določbe podrobneje presejali vsi obratni delavski sveti in oblikovali svoje pripombe, nato pa mu bo v prvih dneh junija dal dokončno obliko in veljavo centralni delavski svet.
■‘Se več kot leto je tega, ar se je na- sejah samoupravnih organov obliko-ulo mnenje, da je treba Precej določb pravilnika spremeniti, zlasti pa pove-ati osnove. Zato je do ne-aterih sprememb prišlo že Preteklem letu, te pa so deloma odpravljale na-., stale probleme. Po reorganizaciji podjetja, sestavi poslovnika za vsa sistemizi-. rana delovna mesta in ob raznih spremembah v zvez-n> oz. republiški zakonodaji Pa je postalo, očitno^da_bo ‘roba izdelati popolnoma n°v pravilnik o delitvi °sebnih dohodkov. Zato je centralna komisija za osebna dohodke s strokovnimi službami ter v sodelovanju * obratnimi komisijami in °dst vi obratov izdelala Predlog novega pravilnika, rl Je Prav sedaj — pred do-končoim sprejemom — v azpravi med člani delovne kupnosti Ker je novi pra.
rinile precej obsežen, bomo faradi lažje preglednosti na ratko opozorili na neka-ere pomembne novosti in Premembe, ki jih vsebuje.
Predlog novega pravilni-a je v glavnem razdeljen ■Ja tri večje dele: tekstovni e*' tabelarni del in določbe nagrajevanju (stimulaciji) a Posebne uspehe pri delu.
Povečani dodatki za letni dopust
y tekstovnem delu naj-P.nej omenimo novo dolo-”‘0 v členu 26, ki jamči elavcu-invalidu, če se je Ponesrečil na delu pri pod-, etju, enake osebne dohodke, jih je imel pred nasto-Poni invalidnosti, čeprav je azporejen na nižje delovno 'nesto, pač v zvezi s svojo ninnjšano delovno sposobnostjo.
Novi predlog odmerja Pripravnikom v členu 27 očke po doseženi stopnji ‘ tfokovne izobrazbe, medeni ko jim je sedaj veljav-' Pravilnik zagotavljal ' anao osnovne točke po tabeli i.
Šoferjem tovornih avtomobilov in kombijev naj bi se po 'členu 46 mesečni pavšalni zneski za delo nad polnim delovnim časom povečali s 60 na 100 din oz. s 30 na 50 din. Prav tako naj bi se po novih določbah šoferjem povečali tudi posebni dodatki, ki jih prejemajo glede na število prevoženih ton-kilometrov.
Obračunska osnova osebnega dohodka za delo ob dnevih tedenskega počitka in dela prostih dnevih naj bi se po členu 47 povečala za 50 %, medtem ko zriaša sedaj to povečanje le 25%.'
Dodatki na stalnost za-, poslitve pri podjetju (člen 51) ostanejo za razdobja do 10 let nespremenjeni. Za razdobje od 10 do 15 let se ta dodatek poveča s 30 na 40 din; na noVo je uvedeno razdobje od 15 do 20 let, pri čemer znaša pripadajoči mesečni dodatek 80 din, za neprekinjeno zaposlitev nad 20 let pa 120 din.
Dodatek za tuje jezike naj bi po členu 52 pripadal vsem tistim delavcem, ki pri svojem delu uporabljajo najmanj 2 tuja jezika, poveča pa se s 50 na 100 din za en jezik.
Novo je tudi določilo 54. člena, po katerem gre delavcu razen plačanega
30-minutnega odmora med rednim delovnim časom ponovno še en tak plačan odmor, če opravlja nadurno delo, ki traja najmanj 4 ure.
Člen 56 predvideva povečanje obračunskih osnov za delo, ki mora biti zaradi izjemnih potreb opravljeno na dan, ki je državni ali republiški praznik.
Po 57. členu naj bi delavcu med letnim dopustom
pripadalo nadomestilo v višini obračunske postavke in ne več po povprečju osebnih dohodkov v zadnjih treh mesecih pred nastopom letnega dopusta, kakor to velja sedaj.
Povečali naj bi se tudi dodatki, ki pripadajo delavcem in vajencem za čas letnega dopusta, in sicer: vajencem s 150 na 180 din, vsem drugim delavcem z 250 na 300 din, otrokom in nezaposlenim ženam delavcev pa s 30 na 50 din. Člena 59 in 60 določata še nekatere posebne pogoje za pridobitev pravice do tega dodatka.
KONTROLA Z NEUGODNIMI POSLEDICAMI
Za nekatere posameznike utegne imeti neugodne posledice novo določilo 63. člena (zadnji odstavek), po katerem se nadomestilo za čas nezmožnosti za delo (bolniški stalež) zniža ali celo ukine, če kontrolni organi podjetja ugotovijo, da se delavec, ki je v bolniškem staležu, ne drži predpisov in navodil zdravnika.
Popolnoma nova so določila v členih 74 do 77, ki predvidevajo:
(Nadaljevanje na 2. strani)


ZBOR MLADIH
LJUBLJANA, 24. maja — Danes so sc zbrali na športnem igrišču v Vikerčah 'vajenci vseh obratov našega podjetja in skupaj proslavili svoj praznik. Hkrati pa je pomenilo to srečanje tudi spoznavanje in medsebojno zbliževanje naših bodočih strokovnjakov in upravljavcev, saj sc zaradi raznolikih strok in zaradi velikih medsebojnih oddaljenosti svojih delovnih mest med letom sploh ne< vidijo niti ne poznajo. Po drugi strani pa so sc vajenci na tem zboru srečali z vodilnimi delavci podjetja. Od njih so v sproščenem razgovoru dobili pojasnila na vprašanja, ki jih zanimajo.
Svoje praznovanje so vajenci še športno obarvali z medobratnim tekmovanjem v malem nogometu. Videli smo res lepe igre in velike borbe za osvojitev prehodnega pokala. Podrobnosti o rezultatih bomo objavili prihodnjič.
Govorniki na proslavi so poudarili predvsem vlogo in lik vajenca v socialistični družbi nasploh in še posebej njegovo vlogo in perspektive pri našem podjetju.
Najboljšim vajencem so bile kot priznanje razdeljene denarne in knjižne nagrade. Za vse pa je bila pripravljena tudi tradicionalna^ zakuska.
Zbor vajencev je pri našem podjetju že dolgoletna tradicija, katere se je tudi v bodoče držati.	___
Na sliki: vajenci na športnem igrišču.	*• L.
Doseči večji dohodek na posameznika
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	odpravnino tistim de-' lavccm, ki se starostno ali invalidsko upokojijo, in sicer v višini povprečnega enomesečnega osebnega dohodka v podjetju,
—	darila delavcem, ki v teku zaposlitve pri podjetju dopolnijo 50. leto starosti, in sicer v višini 40% povprečnega enomesečnega osebnega dohodka v podjetju,
—	pomoč članom delovne skupnosti, ki bo-lujcjo neprekinjeno več kot pol leta, in
—	pomoč svojcem umrlega člana kolektiva.
Denarna pomoč, ki gre enkrat v koledarskem letu delavcu, ki služi vojaški rok, se po 59. členu oblikuje v višini do 10 % enomesečnega povprečnega osebnega dohodka v podjetju.
Povečale naj bi se tudi vse mesečne nagrade vajencem, pri tem pa 81. člen na novo določa, da pripada vajencem razen te osnovne nagrade še gibljivi del nagrade glede na uspehe pri delu, kvaliteto dela in učne uspehe v šoli.
Določila o prejemanju štipendij so ostala nespremenjena, pač pa tabela (za 32. stranjo predloga) predvideva povečanje višine štipendij, in sicer za vse vrste štipendistov.
Dnevnice za službena potovanja se po podrobnih določilih 94. člena povečajo za 33 do 40 %, razen tega pa naj bi po novem predlogu znašala »znižana« dnevnica 85 % polne dnevnice (sedaj le 70 %).
Terenski dodatki — v višini dnevnice — za prve tri oz. sedem dni dela (člen 103) naj bi se povečali za 25%, za naslednje dni pa za 9 do 38 %.
KATEGORIZACIJA PO MERILIH POSLOVNIKA
Delitev osebnih dohodkov po drugem tabelarnem delu novega predloga je zasnovana na točkovnem sistemu, ki sedanjega sistema načeloma ne spreminja. Razlike so le v številu točk za posamezna delovna mesta, kar je pregledno razvidno iz tabele 1 na 54. strani. Po novem predlogu naj bi se število točk povečalo za uslužbence povprečno za 25 %, za delavce pa povprečno za 34 %. Pri tem pa je treba opozoriti na to, da bo po sprejetju novega pravilnika znašala vrednost točke 1 dinar. Po določilu člena 13 se namreč vrednost točke določa vsako leto ■ planom in se po potrebi
lahko občasno korigira navzgor ali navzdol.
Za kategorizirana dela pa se je število točk (tabela la) povečalo povprečno za 37 %. Razlog za to povečanje, ki je nekoliko večje od splošno predvidenega povprečja za delavce, je to, da za ta delovna mesta ne pride v poštev niti osebna ocena niti dodatek za strokovnost, pridobljeno z leti prakse. Razen tega je treba računati tudi na možnost, da delavec z višjo strokovnostjo opravlja delo nižjih kategorij.
Predlagana razporeditev delovnih mest po kategorijah je bila sestavljena v glavnem na podlagi poslovnikov obratov in skupnih služb. Zato so nastale napram sedanjemu pravil-
niku razlike v nazivih delovnih mest, razen tega pa je bilo uvedeno tudi precej novih delovnih mest. O razporeditvi so razpravljale najprej komisije za sestavo poslovnikov v obratih, nato pa centralna komisija. Glavni vodili pri razporeditvi delovnih mest pa sta bili njihov delokrog in odgovornost, ki ju določa poslovnik.
REALNE MOŽNOSTI ZA DOSEGO ZAMUJENEGA
Za vsako kategorijo delovnih mest je predpisana (priloga II, stran 73) šolska izobrazba z leti prakse, ki se zahteva za zasedbo posameznega delovnega mesta. Delavcem, ki teh pogojev
DO 15. MAJA PRISPELO ŽE
236 PRIJAV
za letovanje v počitniških domovih podjetja
Do 15. maja, ko je potekel rok, je prispelo na naslov počitniške skupnosti podjetja skupno 236 prijav članov delavske skupnosti iz vseh obratov podjetja — za poletno letovanje v počitniških domovih podjetja. Med temi prijavami se 3 nanašajo na novo pridobljeni počitniški dom na Pohorju, 10 pa na obe koči na Veliki planini, medtem ko je zanimanje za počitniške domove ob morju seveda daleč večje, saj je prijav za Ankaran 13, za Fieso 103 in za Lošinj kar 107.
Kljub temu pa zmogljivosti obmorskih domov za junij in september še niso v celoti zasedene in bo mogoče sprejeti nekaj prijav še naknadno; to pa izključno samo za oba omenjena meseca, kajti prijav za letovanje v juliju in avgustu je ž, sedaj preveč. Ce torej za čas glavne sezone ne bo odpovedi, bo morala dati počitniška skupnost pri ^utrjevanju naročil prednost družinam s šoloobveznimi otroki in tistim delavcem,, katerih zakonski tovariši so n. pr. zaposleni v prosvetnih ustanovah ali pa vezani na termine kolektivnih dopustov v svojh podjetjih.
Goste bo najprej sprejel dom v Lošinju, in sicer že 5. junija, 5 dni kasneje bo odprt dom v Fiesi, od 15. junija dalje pa bo mogoče letovati tudi v Ankaranu. V vseh treh naštetih kra-
krajih pa naj bi letovanje trajalo približno do sredine septembra. Seveda pa največ nočnin zabeležita koči na Veliki planini, kjer traja sezona praktično skozi vse leto in koči zlasti ob sobotah in nedeljah nista nikdar prazni.
ne izpolnjujejo, se odštevajo točke, pri čemer se število odbitnih točk veča s povečevanjem zahtev glede strokovnosti in let prakse za posamezna delovna mesta. Razen tega predvideva predlog pravilnika, da morajo vsi delavci, ki so rojeni v letu 1934 in kasneje, in ki ne izpolnjujejo pogojev glede šolske izobrazbe, v roku 6 let doseči predpisano izobrazbo, ki jo zahteva poslovnik: v nasprotnem primeru bodo po preteku tega roka razporejeni na nižja, njihovi dejanski izobrazbi primerna delovna mesta. S tem določilom se nudi mlajšim delavcem realna možnost, da nekoč zamujeno ali nedosegljivo sedaj nadoknadijo.
Novi predlog kriterijev za določitev osebne ocene ne spreminja, pač pa povečuje tako pozitivne kakor tudi negativne razpone za določitev osebne ocene po posameznih kriterijih. Po teh določbah bo lahko posamezni član delovne skupnosti dobil do 30% osnovnih točk kot dodatek za pozitivno osebno oceno (sedaj 19 %) oziroma do 21 % odbitnih točk za negativno osebno oceno (sedaj 19%).
Procenti dodatnih -točk i na doseženo strokovnost, pridobljeno z leti prakse, se po novem pravilniku ne spremene, seveda pa se glede na povečano številb osnovnih točk po tabeli 1 povečuje tudi število dodatnih točk po teh določilih.
Določbe o nagrajevani delavcev za posebne uspc he pri delu (stimulacija) s tudi po novem predlo® niso spremenile. Izjema v® lja za prodajo izdelkov * uslug, kjer visoko stroko nim delavcem grupe A šna stimulacija ne priP”” več (zaradi povečanega s*c vila dodatnih točk po ,a beli 1).	j
Po novem pravilniku n i bi se torej povečale osno^ za vsa delovna mesta, Pra tako pa tudi dnevnice, 1 renski dodatki in drugi Pr\ jemki, ki niso odvisni ^ količine opravljenega del Ob predvidenem povečani se lahko zgodi, da bodo n kateri obrati občasno n leteli na težave pri izPf Čilu tako imenovanih »st, procentnih« osebnih doho kov, kajti delitveno ra,{ mer j e dohodka med skla° in osebne dohodke je ost” nespremenjeno pri 20 :80'
•	Novi pravilnik pa P(|
•	nespremenjenem razffl®^
•	ju seveda ne more res'
•	problema splošnega Pv
•	večanja osebnih dobo
•	kov. To lahko doseže*”
•	v glavnem le z večanj®
•	produktivnosti in zniz
•	vanjem stroškov. Saj”
•	doseženi večji dohod®
•	na posameznega delav®
•	nam v letošnjem 1£.
•	lahko zagotovi oseb”,
•	dohodke, ki bodo vC“
•	od lanskih, osnovni V:,
•	goj za to pa so sev«”,
•	pridnost in vestnost f
•	delu ter dobro gospod”
•	jenje.	A- »•
DELO ORGANOV UPRAVLJANJA
Spremenjeni pogoji za posojil#
V drugi polovici maja so se sestali na sejah vsi delavski sveti obratov in enote skupnih služb. Glavna tema njihovega razpravljanja je bil osnutek novega P
te*'
vilnika o delitvi osebnih dohodkov.
K osnutku pravilnika so obratni delavski sveti podali svoje pripombe in Pr% Ijala še centralna komisija za osebne dohodke, nakar bo osnutek predložen ceni*
loge za spremembo in dopolnitev posameznih določb, o katerih bo končno razPrai.
nemu delavskemu svetu v končni sprejem.
Seja upravnega odbora podjetja pa je bila dne 13. maja.
štirih mesecih izpolnjen v o dodeljevanju posojil ^ višini 58,8 %. Podatki so nakup stanovanj: torej povsem ugodni, ven-
Na njej so obravnavali poročilo o izvršitvi plana realizacije in plana prodaje za april in skupno za prve štiri mesece tekočega leta. Plan realizacije za mesec april je bil presežen za 38 %, dinamični plan za štiri mesece pa za 4,1 %. Pri pregledu izpolnjevanja planskih nalog po obratih je UO ugotovil, da vsi obrati planske naloge v redu izpolnjujejo — razen avto-parka, ki plana ni dosegel.
Pri pregledu plana prodaje pa je UO ugotovil, da je bil letni plan prodaje v
dar naj si komercialna služba še nadalje prizadeva, da pridobi nova dela na področju montažne in proizvodne dejavnosti.
UO je nato obširno obravnaval vprašanja, ki so nastala zaradi odpovedi delovnih razmerij nekaterih vodilnih delavcev, odobril nekaterim delavcem službena potovanja v inozemstvo in sprejel predlog za spremembo 7. člena pravilnika
znaša odplačilna doba . posojila na vsakih zač® 2000 din 1 leto (prej n» L četih 1000 din), najdalj odplačilna doba pa znaša let. Ti pogoji pa veljajo , če mesečno odplačilo .j
dinarjev), sicer odloča
presega 300 din (prej ^
goj ih odplačilne dobe na predlog komisije. y splošno so torej P°® strožji kot prej.
CDS se bo sestal na okolij), junija. G.
XIII. MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE
Razstavljamo
vrsto proizvodov
Od 17. do 25. maja je bil v Beogradu XIII. mednarodni sejem tehnike — prireditev, ki je specializirana za izdelke osnovnih industrijskih panog, to je kovinske in kemične industrije ter elektroindustrije.
Na sejmu razstavlja 415 jugoslovanskih podjetij, med njimi 13 poslovnih združenj s 182 člani, ter 291 inozemskih firm iz 19 držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cehoslovaškc, Danske, Francije, Nizozemske, Italije, Japonske Lichtenstcina, NDR, Poljske, Romunije, ZRN, ZDA. SZ, Švice, Švedske in Velike Britanije.
Jugoslovansko proizvodnjo na sejmu predstavlja kompletna industrija navedenih panog. Med inozemskimi razstavljale! pa so številne firme, ki so v svetu najbolj znane, ter velike organizacije za poslovanje z inozemstvom.
Že več let traja na sejmu tehnike proces notranje ožje specializacije, poudarjanje posameznih ožjih in aktualnih proizvodnotehničnih in poslovnih tem, in sicer na pobudo ali zahtevo posameznih skupin proizvajalcev, uporabnikov in poslovnih združenj. Tako je na letošnjem sejmu cela vrsta specializiranih razstav, med njimi naj posebej omenimo mednarodno razstavo tehničnega blaga široke potrošnje in razstavo »Elektrogospodarstvo Jugoslavije«. Sejem spremlja tudi bogat strokovni program, vrsta strokovnih simpozijev, posvetovanj, prikazovanje strokovnih filmov in predavanj, ožji strokovni dogovori in podobno.
IMP sodeluje na tem sejmu s proizvodi elektro-strokc za jaki in šibki tok ter napravami za klimatizacijo, ogrevanje in prezračevanje. Razstavljamo tudi prototipe mnogih naših proizvodov.
B. K.
POČITNIŠKA PRAKSA IN POČITNIŠKO DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV
r
i ■
| Sprejeli bomo
| 70 prakti-j kantov
Učni program vseh strokovnih srednjih, I višjih in visokih šol ter gimnazij predvideva I obvezno počitniško prakso, ki naj traja za • gimnazije 14 dni, za vse ostale šole pa 1 me-■ SCC. Na obvezni praksi naj bi dijaki srednjih I strokovnih šol in študentje dopolnili svoja I teoretična znanja s praktičnim znanjem, di-I jaki gimnazij pa naj bi v tem času spoznali, ^ IiaJ je to fizično delo, da bi ga tudi pozneje I znali vrednotiti.
Vsi ti ljudje pa ne prihajajo v podjetje m *golj z namenom, da bi opravili obvezno, pota tttniško prakso ali da bi spoznali fizično delo.
I marveč tudi zato, da bi med počitnicami kaj I zaslužili. Nekateri zato, da bi lahko uživali I dopust ob morju, drugi da si pridobijo sred-_ ®tva za knjige, potrebne r novem šolskem | leto.
I
I
I
I
Podjetja sprejemajo dijake in študente na obvezno počitniško prakso. S tem pomagajo po eni strani uresničiti dosego učnega programa šol, saj končno šole vzgajajo strokovnjake predvsem za podjetje. Po drugi strani pa tako omogočajo dijakom in študentom vpis v višji letnik, kajti med drugim je pogoj za vpis v višji letnik tudi opravljena obvezna počitniška praksa. Nadalje pa te praktikante, ki pridejo med počitnicami zato, da bi nekaj zaslužili, podjetja izkoristijo bodisi za to, da z njimi nadomestijo tiste člane delovnega kolektiva, ki so trenutno na dopustu, bodisi za to, da izvršijo določeno delo.
Naše podjetje sprejema vsako leto tako »obvezne« praktikante kot tudi tiste, ki si gmotno želijo pomagati. Tudi letos bomo sprejeli skupno okoli 70 praktikantov obeh vrst Vendar je letos razlika v tem, da bomo »obvenie* praktikante sprejemali tako kot do sedaj: z napotnico Sole in samo za toliko časa, kolikor
je navedeno v napotnici. Tiste pa, ki želijo I priti med počitnicami delat, bo podjetje spre- ■ jilo po potrebi in z njimi sklenilo redno de- — lovno razmerje za določen čas. To pomeni, da I si morajo vsi, ki želijo priti na počitniško de- I lo, preskrbeti delovno knjižico.
Vsi tisti, ki bodo sprejeti na počitniško ™ delo, bodo tre ti rani kot naši delavci. Te bodo ■ po potrebi sprejemali obrati in jih tudi pla- j čali, kot predvideva pravilnik. S lem bodo vsi, I ki pridejo na počitniško delo, nagrajeni po I svojem delu in čas, ki ga bodo prebili na takš- — nem delu, se jim bo štel v delovno dobo.
»Obvezni« praktikanti pa niso delavci, oni H pri podjetju dopolnjujejo šolski program, so [ torej tudi tu kot dijaki oz. študentje in so v tem smislu tudi nagrajeni. Zato tem delovna I knjižica ni potrebna, razen tistim, ki bi ostali I pri podjetju dalj kot predvideva napotnica ■ šole za obvezno prakso.	“
F. I*
ST ROKOVNI NAPREDKI NA PODROČJU LIVARSTVA
Modificirana, nodularna in mihanit Itina
V prejšnji številki smo se na kratko seznanili s potekom rekonstrukcije nage livarne v Ivančni gorici in omenili predvideno uvedbo nekaterih novih kvalitet sive litine v njen proizvodni program. S tem sestavkom pa nameravamo seznaniti bralce ■■ z nekaterimi bistvenimi prednostmi teh litin.
Razvoj sodobne industrije, vedno večje zahteve glede kvalitete polizdelkov in napori za znižanje stroškov obdelave so pripeljali do nadaljnjega napredka v kvaliteti in tehnologiji proizvodnje odlitkov sive litine. Svetovna livarska industrija je predvsem po vojni mnogo investirala v mehanizacijo proizvodnega procesa in v tem pogledu zabeležila velikanski napredek. Razen tega pa so v svetovnih znanih laboratorijih in institutih v Ameriki, Angliji in na Švedskem osvojili nove kvalitete modificirane siive litine — mihanit litine ter litine s kroglastim grafitom — nodularne litine. Podoben napredek so dosegli tudi na področju drugih litin.
ZA IZBOLJŠANJE MEHANSKIH LASTNOSTI LITINE
Beseda mihanit izhaja iz naslova znane švedske firme »The International Meehanite metal Co. Ltd.«. Ta firma je svoio licenco prodala tudi nekaterim jugoslovanskim livarnam, ki pod nadzorstvom švedskih strokovnjakov proizvajajo te litine. Z modificirano

Slika 1
Slika 2
sivo litino razumemo tako, ki jo proizvajajo z zelo strogim režimom kontrole in jo v tekočem stanju obdelujejo s silicijem, manganom in drugimi sredstvi
za modificiranje. Cilj tega je določanje oblike in velikosti izločenega grafita.
V času strjevanja pride v sivi litini do vrste procesov. Kovina v kalupu se

hmmmM
’
«fr
--1 < .
\'M
■J*.




m
■ ^
'V

X,.
* 't'
NODULARNA LITINA
prične strjevati od površine proti notranjosti kalupa, napolnjenega s kovino. Strjevanje gre normalno na površino kalupa in kristali kovine, ki se tedaj formirajo (steblasti kristali), postopno rastejo proti notranjosti kalupa — slika 1.
V procesu modificiranja se v kovino dajejo sredstva, ki pospešujejo izločanje lamel grafita v velikem številu in po celem preseku, tako da ta grafit služi kot center kristalizacije zrna osnovne kovine. Pri tem ne le zmanjšuje pojave nastajanja štebla-stih kristalov, ampak tudi povečuje število zrn. Tak učinek dobimo s strukturo, sestavljeno iz velikega števila drobnih zrn, ki so enakomerno razdeljena po vsej površini. — slika 2.
Tako usmerjena zrna eliminirajo pojavo nivoja, v katerem so mehanske lastnosti najnižje. Znano je, da so mehanske lastnosti odvisne od osnovne strukture kovine in — 'če govorimo o odlitkih sive in temper litine — od oblike in velikosti izločenega grafita. Slika 3 pokaže strukturo štirih različnih materialov: a — klasična siva litina z lamelamim grafitom, b in c — mihartlf Ti-' tina dveh različnih kvalitet, d — običajno jeklo z 0,84 % C.
Cim manjše lamele
GRAFITA
Grafit se nahaja v litini v obliki C, običajno v obliki lamel. Taki litini pravimo litina z lamelamim grafitom. Cim večje so lamele, tem slabše so mehanske lastnosti.
Modificirana siva litina pa ima perlitno strukturo z zelo fino razporejenim grafitom — z majhnimi lamelami. Zato pa ima ta litina znatno boljše mehanske lastnosti od običajne legi rane in nemodificirane visokokvaliletne sive litine. Pri običajni kvaliteti je grafit izločen v obliki la-
m£
■ n
.. .	4 '
4,i ■ ♦'jN*
fi šmSLjkV?
mel, ki zavzemajo okoli desetino prostornine litine. Lamele so velike in se prepletajo v svojevrstne vozle, pri tem pa prekinjajo kovinsko maso in slabijo mehaeske lastnosti litine. Pri modificirani litini pa je grafit v obliki znatno manjših lamel, ki se ne prepletajo in ne slabijo osnovne njase. Natezna trdnost nemodificirane litine znaša do 26 kp/mm*. modificirane pa do 35 kp/mfn*.
NODULARNA LITINA
Pri nodularni litini je grafit izločen v kroglicah, poslečfica tega pa je izboljšanje mehanskih lastnosti, zlasti trdnosti in žilavosti. To dosežemo z dodatkom manjših količin magnezija in cesija ali litija, ki pospešujejo strienje litine v takšni sestavi, v kakršni bi se normalno strdila sivo. S cepljenjem litine dosežemo razpad cementita tet
A—
si m° magnezij. ] £]LSe najprej vež.
Mg,S in le; »iiri *Šele takrat- k< Sijša žvepla v žel
r«ana°,°i%. Priu
1 ekJ, javlja nex 7lo.ziie zaradi 1 8*>»tee » ne uporab
Ešg10 Cu, osfalo
'tergsao-2o% Mg
|P%)P/^m2) in r; fšiČDe ',Je °dvi e obdelave
Naj večji prolifo^
Protitočnik za kotlarno farme v Moekernu (Nemška	.r0|>oblika), kate-
rega izdelava je bila prav pred nekaj dnevi uspešno zatiJ**i3egQv JVcčji protitočnik,
lr.lv« r.vvv a vvli vl/iel a v vir/««nl/f «i«aI« ««v v.vvIaIoIS is a.* avvv «■ »A Oil H* i t '1	I ti Olj 1P 1 H 1» • 11
kar smo jih doslej projektirali in izdelali v našemu podieyra 0' ,n°^ je 10,7 milijona kval'h, obratovalni tlak 13 atmosfer, maksimalna te'"1; Proj,.],,,evurJja. vode pa 150 stopinj C. Kotlarno v Moekernu in omenjeni protitočnih) jn lral ing. Ivo Ga-žar. konstruirali pa so ga strokovnjaki obrata Trata pod 1	“■ Slavka Pleterskega	i v j
•rotitočnik služi za prenos toplotne energije iz enegaje' 'S oz. pretvarja energijo pare v energijo vroče vode. njegova posebna zna‘ ji,0 lt1" a sc prehod toplote regulira z nivojem (ne s količino) kondenz.ata pare. Igpjj ®,rne vertikalne izvedbe, visok nad pet in pol metra, premer cevne stene P?|l,n,e*rov. Brav zaradi njegove izredne velikosti so ga morali izdelati v o^r in '*viP v Vižmar-jih, ker uaša tovarna na Trati nima za to primernih Vr
naprav.
Vižmar-Naši in
nemški inšpektorji za parne kotle so ta protitočnik izredn®.,,Mm	ogledali in izdali
poseben atest s posebno številko za vsak njegov vijak ali ':e L 0 tn0„ R'm 'zdelava protitočne naprave zahtevala tudi specialno pločevino, ki 1 rvila Jv?ve dobiti niti v Švici niti v Franciji in jo je po dolgotrajnih povpraševanj1 J** Br0.C- ncka zahod-lionemška firma.	Na sliki: grein*	'točnega aparata.
■" ■ BBBBBBBBBBBBBBBB
RAZGOVOR Z ING. FRANCEM KUMŠETOM, DIREKTORJEM OBRATA
ELEKTROMONTAŽA
Od pilota do elektroinženirja
I l||
»Hotel sem leteti, želel ®	sem biti pilot... Danes
■	sem direktor obrata Elek-
■	tmmontaža. Kakšen para-B dloks!? ... Res pa je, da
—	mora biti tudi na zemlji, v podjetju, med ljudmi pravzaprav »pilot- posebne vr-
■	ste. Bolj podoben sem ka-
■	pitanu ladje, ki mora zelo
g	previdno držati krmilo v
B	rokah, da se ladja varno
izogne tisočerim čerem .. .» 0 Vaša želja je bila. da
*	bi upravljali letala. Povejte
■	nam kaj več o tem!
■	»Sami ste dejali, naj bi
B	za naše bralce povedal
_	manj o sebi in več	o podjetju. O sebi torej	le to,
-•*	da sem star 40 let in za ta
■	leta kart dodobra utrujen.
■	Malce čudno, vendar prav
e	to poudarjam. Prenehal
_	sem kaditi, kavo odkla-
n.iam,’ odklanjam tudi ..., T., , ne smem .. .«
■	® Od kod pa ste doma?
■	»Upam, da me moji so-
B	delavci poznajo. Za tiste,
■	ki tega ne vedo, pa na kra-
—	tko:	Srebrčan sem. ne
Ljubljančan... Ce	je tu
m	kaj razlike, potem gre ta v
■	moje dobro!«
■	Hotel je meriti zračne
■	daljave, pritožuje pa se, da
B	mu srce ne bije tako kot
moralo. Imel sem vtis, da je ing. Franc	Kumše
m	podoben stroju, ki je bil
■	prav v prvih kilometrih
■	svoje poti prehitro utečen.
■	VZTRAJANJE V OPERA-
■	TIVI
■	®	Kakšna pa so	bila
■	vaša	stremljenja in	vaše
B	želje in možnosti v mladih
_	letih, tedaj ko ste dora-
■	ščali?
**	"Fotografiral sem se z
■	željo, da bi bil danes nekaj
■	let mlajši... Vojna mi je
B	prekinila šolanje. Z mater-
_	jo sva se skrivala pred so-
vražnikom. Moj oče se dobro spominja, kaj je doži-
■	vel na Urhu. Že leta 1943
■	sem postal član SKOJ, .šti-
p	ri leta kasneje pa član ZK.
B	Ob koncu vojne, prav ko
sem bil najbolj navdušen za letalstvo, sem	zbolel.
■	Vse kar je od tega ostalo,
■	je bilo to, da sem služil
■	vojaški rok v podoficirskj
a	- letalski -šoli in tam ostal
.	kar tri leta. Kot privatist
sem nato na lastne stroške
*	maturiral 1951. leta.
■	®	Zakaj ste se odločili
■	za študij na elektro-fakul-
■	teti?
B	»Pravzaprav so bile mo-
B	j želje po prisilni opusti-
tvi letalstva usmerjene m	druga mi gojil sem željo, da
■	bi postal gradbeni inženir,
■	celo	medicino sem	hotel
■	študirati, potem pa sem se
B	le odločil za tehniko, in si-
cer za strojništvo. Toda opazovanja dela strojnikov
*	in clektromchanikov v le-
■	talstvu so me preusmerila
na elektrostroko. Razumljivo je, da so bila moja mladostna stremljenja v prvih povojnih letih usmerjena na razna področja, saj sem bil pod vplivom raznih vihravih in tudi entuziasti-čnih dogajanj in tokov v tistih časih. Ubral sem pač tisto pot, ki je bila takrat zame najbolj sprejemljiva.«
Bil je torej vojak, naknadno študiral in se vpisal na elektro-fakulteto, že kot študent in poročen. V ponos mu je danes njegov 16-letni sin.Kot mladinski aktivist je sodeloval na terenu in v delovnih brigadah ter kot študent opravljal prakso doma in v inozemstvu. Podporo družbe v obliki štipendije je prejemal le; nekaj let.
"... Po vsem tem sem imel leta 1959 v žepu diplomo elektro-inženirja. Znašel sem se v Elektro-signalu, čeprav sem bil štipendist ELES. Najprej sem delal v projektivnem oddelku, nato pa sem bil prestavljen v opera ti vo, podrejen tovarišu Martincu. In prav do danes sem v operativi tudi ostal, od leta 1963 pa sem »pilot« Elektromontaže,-
§ Ali vam to delovno mesto ustreza?
"Mi, vendar želim ob sebi imeti vedno več mladih strokovnih ljudi, ki naj bi bili za naprej steber strokovnosti. Od svojih sedanjih sodelavcev pričakujem več delovnega poleta in več zagnanosti pri reševanju naših težav v obratu«
• Kaj pa osebni dohodki?
»Ne gre mi toliko za plačo. čeprav vsi od nje živimo. Mislim, da je politika nagrajevania v podjetju vedno nekako tako primerna, da ne ogroža niti zaposlenih niti perspektive podjetja. Gibljemo se v mejah lastnih zmogljivosti in upam, da bo tako tudi v bodočo.« «
URAVNAVANJE KADROVSKE POLITIKE
Elektromontaža uspešno posluje, to se ve. Čeprav še nima dovolj prevzetih del. Ing. Kumše je optimist in ambiciozen, zato si želi ‘ za obrat še več del, celo manjših, čeprav so večja dela pač ugodnejša. Prepričan je, da bodo uspel L
»Predvsem sovražim ljudi, ki iščejo svoje lastno zadoščenje v nekaterih napakah sodelavcev. To velja za področje vodenja podjetja in za delavsko samoupravljanje. V gospodarjenju je tako, da tisti, ki ne more slediti neizprosni zakonitosti tržnih mehanizmov, običajno bledi
in končno tudi propade. Temu primerno bomo izbirali za odgovorna mesta ljudi, ki bodo imeli tenak posluh za dogajanja v gospodarstvu in široko razgledanost sodobnega komercialnega človeka. Končno, to ne velja samo za komercialo, ampak tudi za druga področja.«
0 Kako pa splošno uravnavate kadrovsko politiko v obratu?
"Delovne sile v obratu imamo dovolj. Naravni odliv delavcev krijemo z novimi, predvsem mladimi ljudmi. Priznam, da življenjski pogoji monterjev niso najbolje urejeni, so pa ta vprašanja odprta pred celotno delovno skupnostjo IMP«.
® Kako ocenjujete pridobitve reorganizacije?
»Bodimo realni, vsaka reorganizacija je boleča. Zunanji, predvsem pa notranji vplivi bi morali biti ob takih posegih bolj zmerni in znosni, pa vendar na drugi strani otipljivejši Notranjo strukturo podjetja je treba dograjevati premišljeno in času primerno. Zavedati se moramo, kaj zmore še dobro ohranjen stroj ... ne smemo dopustiti, da bi ga zavrgli prej, preden bo resnično iztrošen.«
UPORABITI TUDI DOLGOLETNE ISKUŠNJE
Povedali smo že, da želi Elektromontaža prevzeti še več del, tudi manjših. Se posebej pa bodo morali biti zato pripravljeni na zahtevnejša in specializirana dela. Zato bodo morali vztrajno zasledovati razvoj tehnike in biti tudi na tem področju pred konkurenco. Odtod naslednje misli:
»Skoraj, nerazumljivo je, da razvojni oddelek v podjetju potiskamo nazaj. To ni v skladu s tendencami napredne organizacije. Miselnost članov kolektiva še ni dovolj zrela. Sprašujem se, ali se dovolj jasno in z odgovornostjo zavedamo, kaj pomeni strokovna smetana gospodarske organizacije. Pogrešam ustaljene skupne razgovore prav tistih kadrov, ki vplivajo na gospodarjenje naših obratov. To nam manjka, to si želimo in tudi pričakujemo. Zaposlene je treba vzgajati, šolati in usmerjati, ter predvsem tudi informirati, s tem pa posredno tudi prepričevati o pomembnostih zastavljenih akcij, ki naj gredo v prid razvoju podjetja. Pri vsem tem moramo izhajati tudi iz dolgoletnih izkušenj naših sodelavcev.«
Ing, Kumše se je poslo-

.. Snebrčan sem, ne Ljubljančan ...«
"... sovražim ljudi, ki..
»... vsaka reorganizacija je boleča...«
»... pa oprostite mi, da ...«
vil z naslednjim opravičilom:
»... Pa oprostite mi, da v svojih odgovorih nisem bil tako konkreten, kakor ste želeli z vašimi vprašanji ...«	S. Z.
■ EeseeameiBBBE
IBBBBBBBBBiSHBEEBEBBBBEEEBBEBHBBBEEEBBEE
Naš prispevek k razmahu turizma
Sedaj, ko je začela poletna turistična sezona in pogosto obiskujemo prelepe turistične kraje ob istrski obali, nas bo še posebej zanimalo, kaj so v zadnjih letih prispevali monterji našega koprskega obrata za razvoj turizma na tem področju. Zato posredujemo v naslednjem kratek pregled del, ki so jih opravili tod približno v zadnjih dveh letih.
Panorama modernega mejnega prehoda pri Škofijah
Ce začnemo pri izredno frekventiranem mejnem prehodu na Škofijah, je le-ta v enem letu tako bistveno spremenil svojo podobo, da ga niti tujec niti domačin, ki ga občasno pa-sirata, ne bi več prepoznala. Široko cestišče z vrsto se-maforov na prehodih, urejena carinarnica, nove bencinske črpalke in prodajni paviljoni modernega tipa so tisto, kar daje temu prehodu že na prvi pogled popolnoma nov videz. Naši monterji pa so prispevali tisto, česar na zunaj ni videti, pa je za moderno obratovanje teh objektov zelo važno, pogosto celo nujno potrebno: kotlarne, instalacije vodovodnih in sanitarnih naprav ter centralne kurjave. Investitor večine objektov je bila seveda Carinska uprava, glavna izvajalca pa ljubljanski Gradis in koprski Stavbenik. Nekaj sto metrov od prehoda pa bo še v tem mesecu začela poslovati lepa modema restavracija s teraso in samopostrežno trgovino v pritličju. Naročnik teh del je kombinat »Agraria« iz Kopra, prispevek naših monterjev pa je montaža kot-
larne in centralne kurjave v vrednosti 57.759 din in
205.000	lir.
Portorož in njegova okolica — tu skoraj ni hotela ali pomembnejšega turističnega objekta, kjer naši monterji ne bi sodelovali. Prav sedaj so v teku instalacijska dela na objektu »Mojca <, veliki depandansi Metropola. Tudi tu gre za instalacijo vodovodnih in sanitarnih naprav, kotlarno in centralno kurjavo v skupni vrednosti okoli 30 milijonov din, 5000 DM in
80.000	šilingov. Dela morajo biti gotova v juniju, so pa zelo obsežna, saj ima objekt npr. kar 67 stranišč, 70 umivalnikov in 66 prh.
V	Luciji smo v zadnjem letu podprli razmah turizma z montažo vodovodnih instalacij, centralnih kurjav in kotlarn v večini večjih objektov, tako tudi na znanem kegljišču, ki se lahko pohvali z vsakodnevnim velikim obiskom turistov, in sicer skozi vse leto.
V	kompleksu izredno lepe turistične postojanke na belvederskem klanca med Izolo in Strunjanom smo opravili kompletno instalacijo vode in kurjave v
restavraciji, hotelskih prostorih in samopostrežni trgovini. Naše delo je tudi vodovodna instalacija v restavraciji na avtokampu za moderne nomade na križišču pred Izolo.
O velikih delih v Umagu smo že pisali, zato na kratko: v velikem in modernem Adriaticu, ki je znan zlasti tudi po svojih zimskih bazenih, smo montirali vodovodno instalacijo, sanitarije, centralno kurjavo in tudi centralno kotlarno za ogrevanje morske vode v bazenih in ogrevanje hotela. Naš proizvod so tudi klima-naprave v tem hotelu, ki jih je prispeval kli-
matski oddelek obrata CKV Ljubljana.
V začetku letošnjega marca smo pričeli z montažo vodovodnih instalacij in sanitarij v depandansah turističnega naselja Katore pri Umagu, kjer sodelujejo naši mariborski in koprski monter j L Dela so v zaključni fazi in ob začetku glavne sezone bodo turisti že lahko uživali sadove trdega dela naših monterjev.
Poreč je kraj, kjer so se investitorji — med njimi predvsem veliko gostinsko podjetje Plava laguna — odločili, da v slikovitem predelu, polnem zalivov s
kristalno bistro morsko vodo čez noč ustvarijo nova turistična naselja. Ni mogoče verjeti, da stavbe vrste turističnih objektov rastejo kot gobe po dežju. Naši monterji so pri tem ustvarjanju bistveno vključeni, v sodelovanju z velikimi gradbenimi podjetji Istra iz Pule, Novogradnja iz Zagreba in Temelj iz Črnomlja, in sicer predvsem pri montažah v hotelih Paren-tium in Galeb, o čemer smo poročali ip v prejšnji številki."
Moto vsemu ustvarjanju pa je kvaliteta, in sicer takoj, kajti jutri utegne biti že prepozno.	A. H.
ZANIMIVO IZ TUJIH VIROV S ZANIMIVO IZ TUJIH VIROV • ZANIMIVO IZ TUJIH VIROV e ŽANI M
Za
preprečitev
nelojalne
konkurence
V up.<*vn*m ouooru Združenja poslovnih bank Jugo. slavijo so se te dni sporazumeli o enotnih pogojih za zbiranje prihrankov jugoslovanskih državljanov, zaposlenih v tujini, in o pogojih, po katerih lahko poslovne banke sklepajo ustrezne aranžmaje z inozemskimi bankami o zbiranju prihrankov naših državljanov na deviznih hranilnih knjižicah.. Ta dogovor ima predvsem namen preprečiti nelojalno konkurenco med našimi bankami pri zbiranju deviznih prihrankov naših delavcev v tujini.
Ti prihranki dobivajo namreč čedalje večji pomen za naše gospodarstvo. Dotok deviz od naših delavcev in izseljencev v tujini že skoraj dosega dotok deviz od tujih turistov. Lani J® znašal ta devizni dotok 2.083 milijonov din (163 milijonov 't in se te torej v zadnjih treh letih potrojil.
Vrednost deviz na zasebnih deviznih računih občanov, ki izvira pretežno od prihrankov naših delavcev, zaposlenih v tujini, pa je dosegla v marcu 1.068 miiir Jonov din (83 milijonov dolarjev) nasproti 686 milijonom din ob koncu leta 1967. Teh računov je sedaj o£o!i 200 tisoč. I-reče j prihrankov pa vlagajo naši v tujini zaposleni delavci pri bankah in hranilnicah v inozemstvu, pri čemer pa dobijo nižje obresti.
Po dogovoru, ki ga Jo sprejel upravni odbor Združenja poslovnih bank Jugoslavije, bodo vse našo banke dajale za vloge na deviznih računih in na deviznih hranilnih knjižicah ENAKE OBRESTI, in sicer 6 odstotkov (od tega 4 odstotke v tuji valuti in 2 odstotka v dinarjih), za oro-čene vloge z rokom nad 12 mesecev 7,5 odstotka, za vloge na hranilnih knjižicah, k| jih izdajajo inozemske banke po aranžmajih z našimi bankami, pa 4 odstotke.
Da bi zajeli čim več prihrankov naših delavcev v tujini in jih pridobili za de. vizno varčevanje v naši državi, je združenje pripravilo še vrsto predlogov za poslovanje z deviznimi računi. Med drugim predlagajo, naj bi tudi družinskim članom lastnika računa omogočili razpolaganje z računom, dopustili naj bi vlaganje
nakazil iz inozemstva na devizni račun brez dokazovanja, od kod izvirajo nakazana sredstva, naši občani, ki se mudijo v inozemstvu. pa naj bd imeli enake pravice pri nakupu blaga v domovini za devize z deviznega računa.
Končno je že nekaj časa znano, da namerava Narodna banka prepustiti celotno poslovanje z deviznimi računi občanov poslovnim bankam. Tisti, ki imajo devizne račune pri Narodni banki, naj bi jili prenesli na poslovno banko. Odlok o tem sicer Se ni izdan, ga pa pospešeno pripravljajo.
Posnemati ali ne?
Rosna in ugledna ameriška ekonomska revija poroča. da so ameriški trgovci z nepremičninami »vendarle« doumeli to-le prozaično resnico* kdor želi prodajati družinske hiše in stanovanja. mora v prvi vrsti poudarjat) njihovo -erotično« notranjost. To Je mnogo bolj učinkovito kot pa opozarjati na zunanjo arh [tektoniko, solidnost in podob-
no. To 90 pokazali — po ugotovitvah omenjene revije — poslovni rezultati tistih ameriških trgovcev z nepremičninami, ki se po tem spoznanju že ravnajo in jih je vse več ter so svoj promet že povečali za več kot 25 odstotkov.
V svoj) reklami poudarja neki podjetnik iz Houstona, da so družinske hiše in stanovanja, ki jih gradi on (serijsko!) -najbolj škandalozne zgradbe, kar jih je videl svet od časov rimskega imperija v razcvetu njegove dekadence«. V dnevni sobi (poudarjeno; ne v spalnici!) je »ljubavna votlina« — to je globoka vdolbina sredi tal. pokrit n s
plastičnimi imitacijami leopardovih kož. Sredi tega -kotička« gori pravi ogenj, ki ustvarja -izrazito seksualno atmosfero«! Te hiše baje prodaja naravnost sijajno.
V svojih naporih za dosego večjih zaslužkov velike gradbene firme in trgovska podjetja za prodajo nepremičnin angažirajo strokovnjake. ki marljivo proučujejo Kinseya, Kellyja, Elisa in druge znane modeme seksologe. Raje njih kot, reci mo, Corbusiera. očeta modeme arhitekture . .. V njihovih delih najdejo koristne arhitektonsko-erotično — seksualne podatke. Na primer, da imajo mladi
PREDLOGI ZA UREDITEV POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Izpopolnitev ob odpravi pomanjkljivosti

Na čimprejšnji, pravilni in pravični uredi.vi pokojninskega in invalidskega zavarovanja so prav gotovo zainteresirani vsi delovni ljudje, ki s prispevki od svojih osebnih dohodkov financirajo sklade socialnega zavarovanja, predvsem pa še tisti, ki so pred upokojitvijo. Gotovo bo to vprašanje zanimalo tudi večino naših bralcev.
Iz splošnih informacijskih virov je znano, kako pereča je potreba po proučitvi in izpopolnitvi celotnega sistema našega socialnega zavarovanja. Pri tem ne gre za uvedbo nekega novega sistema, marveč le za izpopolnitev že obstoječe ureditve, za odpravo pomanjkljivosti, ki so se doslej pojavljale v praksi, tako da bi v bistvu napredna načela prišla čim bolj do veljave.
Medtem ko je novi splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva že bil pred kratkim ob-
skega zavarovanja, ki naj v svoji končni fazi še pred koncem tekočega leta pripelje do uzakonitve sprememb in dopolnitev v po-
lahko ustvarijo določene rezerve denarnih sredstev, ki v teku let donašajo precejšnje obresti.
Po predlogih, naj bi to-


4
I
*
.

mm:
Nova restavracija v Škofijah, ki jo investira »Agraria«
■	- '"»cf-JiPPV.
javljen, se v okviru sindikatov po iniciativi republiške skupnosti nadaljuje precej temeljita razprava o Predlogih za izpopolnitev Pokojninskega in invalid-
•Vo iz TUJIH VIRO
zakonci med 26. in 30. leti (ti predstavljajo polovico vseh kupcev novih hiS in stanovanj) spolni odnos po. Prečno 2,1-krat tedensko, da 55 odstotkov žena rado •opravlja te stvari« v mraku, 37 odstotkov ob zastrti Svetlobi in da se le 8 odstotkov žena rado »spušča v to- pii običajni močni svetlobi.
Na osnovi teh spoznanj Potem projektiramo notrg-hjo ureditev hiš in stanovanj za mlade zakonske pa. bo. Tako ima »soba za ljubezen« (ki ne nosi več starinskega naziva »spalnica«), dvojne bele zavese, ki pro Puščajo samo zastrto dnevno svetlobo, ta pa ženi omogoči, da se »lažje vzburi«. Nikjer ni več velikih lestencev, vgrajujejo mno-8o malih svetilk, katerih svetlobo je s pomočjo posebnih žarnic mogoče dozirati. Uporabljajo močne barve, predvsem oranžno in škrlatno, ki po Kinseyevih odkritjih najbolj vzburjata Poprečno Amerikanko. Se oolj rafinirani arhitekti projektirajo celo posamezne dele pohištva tako, da zavestno ali podzavestno »evo. el raj o- določene predmete.
Za gradbeniki ln arhitekti so sedaj brez dvoma prvi Jta vrsti projektanti stano-y®njsklh instalacij vseh vrst, da sledijo njihovemu rgledu in tudi tako povečaj® ekonomsko uspešnost sv-ojih zamisli in storltevl
kojninskem in invalidskem zavarovanju.
OBŠIRNI PREDLOGI
Ko omenjamo pomanjkljivosti sedanjega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mislimo predvsem na način finansiranja, neustrezno določanje nekaterih pravic in obveznosti zavarovancev in izrazito centralizacijo zakonodajnega urejanja teh področij po zveznih organih.
Za odpravo teh pomanj-ljivosti in čim ustreznejšo ureditev perečih vprašanj je posebna delovna skupina republiških poslančev in drugih strokovnjakov sestavila predloge za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Materija je zelo obširna. Zato se bomo v tem sestavku omejili le na najbolj bistvena in važna vprašanja.
V našem sistemu financiranja socialnega zavarovanja je uveden tako imenovani »dokladni« sistem, v katerem aktivni zavarovanci s prispevki od svojih osebnih dohodkov krijejo vse izdatke za pokojnine sedanje generacije upokojencev. Sredstva torej, ki se s prispevki zbirajo v skladih, se razdeljujejo v obliki pokojnin in od njih ostanejo le neznatne rezerve.
Drugačen je »pričako-valni« sistem, v katerem aktivni zavarovanci plačujejo za svoje bodoče pokojnine. V takšnem sistemu se
rej v bodoče uvedli mešani »dokladni-pričakovalni« sistem, v katerem bi se poleg sredstev za kritje izdatkov za pokojnine ustvarjale v skladih socialnega zavarovanja tudi primerne rezerve. Naj pripomnimo, da je za uskladitev pokojnin starih upokojencev potrebnih okoli 70 milijonov novih dinarjev. Seveda bo v takem sistemu potreben dodaten vir sredstev, bodisi v obliki prispevka od vrednosti osnovnih in obratnih sredstev, od investicijskih sredstev, vloženih v družbene investicijske sklade, ali od dohodka oz. dobička delovnih organizacij.
STAROST NAJ BO ODLOČILNA ZA UPOKOJITEV
Med pravicami oz. obveznostmi zavarovancev naj omenimo vstopno starost kot pogoj za pokojnino, ki naj po predlogih ostane ista kot doslej, tj. 60 za moške in 55 let za ženske.
Vstopne starostne meje morajo biti načeloma enake ne glede na kategorijo zavarovancev in dolžino pokojninske dobe. Vsako odstopanje od tega načela bi povzročilo nujno povečanje prispevne stopnje.
Ker velja načelo, da je le starost odločilna za upokojitev, naj bi v bodoče odpadla možnost upokojitve pred doseženo starostjo 60 oz. 55 let, čeprav bi znašala zavarovalna (delovna) doba
morda že pred to starostjo več kot 40 oz. 35 let. V takih primerih naj bi se za vsako leto dela nad 40 (35) let povečala pokojnina za 2%.
Dana naj bi bila še možnost odkupa študijskih let in let služenja vojaškega roka po želji zavarovanca, seveda proti plačilu ustreznega prispevka. Beneficirane zavarovalne dobe v sedanji obliki naj bi bodoče pokojninsko zavarovanje opustilo, zato pa naj bi se delavcem pri težkih delih znižala starostna meja, toda največ za 5 let, torej na 55 oz. 50 let, vendar le pod pogojem, da je zavarovanec opravljal tako delo vsaj 15 let Kot pokojninska osnova naj ostane tudi v bodoče povprečni osebni do-i’ '	—».rovanca v zad-
njih 5 letih
ENOTNA LESTVICA ZA VSE KATEGORIJE
Lestvice za odmero pokojnine znašajo po sedanjem sistemu od 35 % (pokojninske osnove) za 15 let zavarovalne dobe do 85 % za 40 (35) let. Po predlogu naj bi se ob porastu real-
nega osebnega dohodka v prihodnje nekoliko znižal povprečni odstotek pokojnin v razmerju do osebnega dohodka, hkrati pa naj bi se uporabila degresivna lestvica. Konkretno je predlagan za polno pokojnino razpon od 90 % pri najnižjih pokojninskih osnovah do 70% pri najvišjih. Na ta način bi se zmanjšale prevelike razlike med pokojninami.
Lestvica za odmero pokojnin pa mora biti enotna za vse kategorije zavarovancev. Določiti jo morajo skupnosti pokojninskega zavarovanja same tako, da bi bila prilagojena posebnim razmeram in potrebam, ki so v posameznih republikah različne.
Predlog obravnava, tudi. dopolnilno delo upokojencev. Tega dela ni mogoče prepovedati, pač pa dopolnilno delo ne bi smelo ostati brez vpliva na pokojnino, kakor to velja sedaj za upokojence s polno zavarovalno dobo 40 oz. 35 let.
O predlogih za izpolnitev invalidskega zavarova« vanja pa bomo poročali v prihodnji številki.
N
«*
S
*
k
%
s
N
k
*
s
k
X
s
N
*
N
X
N
S
N
k
N
X
S
X
S
N
X
s
t
s
s
*
%
s
*
s
%
§
PRI IZOBRAŽEVALNEM CENTRU BO ORGANIZIRAN
nn x/ •
Tečaj za varilce
V zadnjih dneh junija se bo pri izobraftval-nem centru podjetja pričel štirinajstdnevni osnovni plamenski tečaj za varjenje. Vodil ga bo eden izmed naših izkušenih strokovnjakov, predavanja in praktične demonstracije pa bodo vsak popoldan v prostorih obrata Trata. Za ta tečaj se je že do sedaj prijavilo 14 nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, za katere je še posebno pomembno, da bo vsak izmed njih, ki bo tečaj uspešno opravil, pridobil interno kvalifikacijo varilca.
Med. mnogimi razlogi, ki so narekovali organiziranje tečaja, so prav gotovo zahtevna dela na toplarniškem omrežju, ki jih opravlja večinoma naše podjetje. Ta dela so tako zahtevna, da mora biti vsak zvar cevi rentgeniziran, to je z rentgensko metodo mora biti preizkušena njegova neoporečnost. Tudi druga dela varilcev — monterjev niso nič manj zahtevna, saj z obsegom dela nenehno raste tudi kvaliteta, za izpolnitev teh zahtev pa je potrebno ustrezno znanje ter določena sposobnost in izkušenost.
Vse obiskovalce tega varilskega tečaja, ki bodo ob koncu pokazali zadovoljive rezultate, bo podjetje poslalo še na Zavod za varjenje SRS, kjer bodo pridobili še dodatna znanja in opravili atest ter dobili s tem pismeno dovoljenje, da smejo variti cevi, ld so pod pritiskom.
F. L.
1
S
X X
$ X X X X X
X
s
X X
* X X X X X X X X X
5 5
X X X X
s
X X X X X
s
X
NAŠE PRIPRAVE ZA NASTOP NA ŠPORTNIH IGRAH GRADBINCEV V MARIBORU
MOŠTVO MORA BITI KOMPLETNO - LE TAKO SO UPI NA USPEH
■ I
■■
' -	'	-<-■ -y;
<	a’£x^» '•! :-.-j. r**r+*41 du. „
■■■
Za letošnje športne igre gradbincev Slovenije, ki bodo 28. in 29. junija v Mariboru, prapravljamo nastop naših športnikov v sedmih panogah; od tega v 4 z žensko in moško ekipo, vsega pa naj bi letos nastopilo na igrah nad 75 članov delovne skupnosti našega podjetja. Pospešene priprave naših predstavnikov, ki jih je organizirala in jih vodi sindikalna organizacija podjetja, so se že pričele, samoupravni organi pa so za priprave in sam nastop že odobrili dotacijo v višini 2,5 milijona S-dn.
Predsednik sindikalne organizacije Miro Dražu-merič, ki bo tudi to pot vodil naše ekipe, poudarja:
»Predvsem bomo lahko to pot vključili v naše ekipe tudi precej Mariborčanov. Priprave so se uspešno začele, težave pa imamo z ženskimi ekipami. Predvidevamo, do bomo v Maribor potovali že v petek popoldne s posebnim avtobusom, tako da bi se vsi nastopajoči lahko udeležili otvoritev iger v soboto zjutraj in njihovega zaključka v nedeljo popoldne. Pogoj za naš uspeh pa bo predvsem resnost vseh članov ekip in njihova kolektivna zavest. Seveda pa upamo tudi na športno srečo ...«
Z vodji ekip smo se pogovarjali o poteku priprav v posameznih panogah
Za mali nogomet uo s treningi pričeli 15. maja, prijavilo se je kar 30 mladih iz vseh ljubljanskih obratov, večina izmed njih pa redno obiskuje treninge, ki so vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču NK »Ilirija- ob Vodnikovi cesti v Šiški. Frenk Hočevar, ki vodi treninge, je prepričan, da bi plasma naše ekipe, ki bi bil nižji od 4. mesta, pomenil že uspeh..
Odbojkarji so s treningi začeli 26. maja na igrišču SK »Ljubljana« ob kamniški progi v Šiški. Sedmorica namerava dvakrat tedensko redno trenirati, nekateri izmed njih pa rožen tega nastopajo še v drugih ekipah. Kljub temu bo ekipa letos okrnjena, saj bo nastopila brez ing Ceršaka in Gornika, nekateri igralci pa so poškodovani. Boris Kobal, ki vodi priprave zaradi začasne odsotnosti ing. Jožeta Nagliča, smatra, da bo uvrstitev
ekipe v finale pomenila uspeh.
Ženska odbojkarska ekipa pa trenira pod vodsvom ing. Slavka Štruclja in Franca Vidrajza na istem igrišču, prav tako dvakrat tedensko po tri ure. Ta ekipa na lanskih športnih igrah ni nastopila, zato ni najbolj rutinirana oz. uigrana. kot pač večina na-:h
hnika« v Vošnjakovi ulici in tudi nastopa na prijateljskih tekmah.
Ženske predstavnice v tej panogi pa so začele redne treninge na istem kegljišču in pod istim vodstvom 22. maja in bodo z njimi na-".-li e vale vsak četrtek od 17. do 20. ure. Naše predstavnice posebno vidnih uspehov ne pričaku-

mo Jože Žižmond. Kljub temu računajo na solidno uvrstitev.
Tudi pri streljanju imajo težave s sestavo ženske ekipe, kjer je sicer nekaj prijav, prave udeležbe na treningih pa ni. Nasprotno pa se moški redno udeležujejo treningov, ki so pod vodstvom Franca Bolte vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 17. ure v jedilnici TEN. Organizirali bodo izbirno tekmovanje in nato sestavili ekipo 6 članov, med katerimi bo vsaj eden iz M ibora. Tekmo-

j.
ženskih ekip tudi v drugih panogah.
Moška kegljaška ekipa
bo letos sestavljena predvsem iz članov mariborskega obrata: med desetimi pa bodo tudi trije ali štirje predstavniki iz Ljubljane. Posebnih priprav v Ljubljani torej ne bo in tudi niso potrebne, saj ekipa vse leto pod vodstvom Franca Vidrajza redno trenira na kegliišču GP »Te-
IMP Glasnik Izdaja delovna skupnost 1MH — Industrij-1 skega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja meseč- j no v 2500 Izvodili. Uredništvo in uprava, Ljubljana,
Titova 37, Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin '
r
Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk -In klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani ji
Naši balinarji na treningu
jejo, toda najvažnejše je — nastopiti.
Priorave obeh namiznoteniških ekip vodi Jože Žižmond, ker odhaja dolgoletni vodja moške ekipe ■ v tej panogi — ing. Matjaž Maček za daljši čas na delo, v Berlin. Ženska ekipa je; za sedaj šele na papirju/ kajti do sedaj se za priprave še ni prijavila nobena članica našeg kolektiva, za sestavo te ekipe pa potrebujejo seveda kar — dve. Nasprotno pa za sestavo moške ekipe, ki bo štela tri člane, trenira kar 10 prijavljence/, Zato bodo v kratkem izvedli izbirne tekme in nato organizirali intenzivne treninge za izbrano ekipo. Ekipa bo letaš bistveno okrnjena, saj bo iz standardne dolgole- ] tne in zelb Uspešne ekipe, j ki je na igrah vedno dosegla najvidnejša mesta' letos - -etno nastopil sa- ■
vanje bo samo z zračno puško in ker lani naša ekipa ni nastopila, računajo,
da bodo zasedli 5. ali 6. mesto.
Sahisti se urijo vsako sredo od 17. do 19. ure v jedilnici TEN, kamor redno zahaja 5 ali 6 resnih igralcev. Nabavili so tudi primerno število šahovskih ur, tako da lahko trenirajo v igri »na pet minut«, ka-kršna je predpisa- za tekmovanje na športnih igrah. Kapetan ekipe )e Franc Dolničar, ki računa na njeno solidno uvrstitev, vse pa je seveda odvisno od dejanske sestave ekipa
in jakosti konkurenčnih
moštev.
Balinarji, ki jih vedi Dolfe Tekhvec, dvakrat tedensko trenirajo na igri' ščit BSK »Zarja« v Savskem naselju. Izmed devetih, ki še treningov redno udeležujejo, bodo za ekipo izbrali štiri. Pravkar so . M predsta v .idki v mesenem tekmov 'ju četvork za-.edli tretje mesto v “• ligi, v kratkem pa se boq° udeležili še mestnega tekmovanja enojk in dvojk-Trenirali in nastopali so ves čas, ekipa je torej_ dobro pripravljena in računa na uspeh.
Naši predstavniki se bodo udeležili tudi tekmovanj posameznikov, in sicer J kegljanju, namiznem tern' su in streljanju, predstavniki za ta tekmovanja Pa bodo izbrani tik pred igra' mi.
Naše moštvo se torej • v celoti pripravlja načrtno jn marljivo ter bo nastopi10 kompletno. Zato ima izg1®"* de, da potrdi svoj predlanski • uspeh, ko je na igratl ‘v Ljubljani zasedlo drug0 mesto.
■mm
REZULTATI
KRIŽANKE
Rešitev križanke, ki je bila objavljena v prejšnji številki Glasnika, je prispelo kar 49. Komisija, ki so jo sestavljali dr. Gabrijel Itržič, Edvin Stepančič in Olga Hlebš, je prispele rešitve pregledala in ugotovila da je med njimi velika večina pravilnih. Izmed teh pa- je komisija nato izžrebala nagrajence, in sicer:
1.	Križaj Helena — skupne službe
2.	Stanovnik Marija — TEN
3.	Šilar Jože — Trata
4.	Lampič Zvonka — skupne službe
40 din 30 din 20 din 10 din