Leto IV., štev. 158
__ _ , ...	.	. _ _ ... ____ PoStnlou parffrana,
V Ljubljani, nedelja dne 8. julija 1923	Posamezna Wev. stana f50 om
«■«»»1» aft 4 »fritnj.
Stane nesežno 12-50 Din M btosematvo 15'-- » aeobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
MUdoBliera cesta it 16/1 Telefon tt. 73.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlitvo«
LJubljana, Prešerno*« «L it 64 Telet it 881
Podružnice:
Maribor, Barvarska nt L
TeL »tat Celf«, Aleksandrova «.
Radon pri pottn. čekov, zavodn 8ter. 11.84Z
Ljubljana, 7. julija.
Povojna psihoza, ki Be kaže po oell Evropi v ve5 ali mani izrazitih posledicah, je vsekako glavno slo da-naSnjega človoštva. Trajalo bo še dolgo let, da bo naša generacija ^obolela svetovno vojno in da bo EvTopojeo imel zdravo živčevje ter da bo mogel zopet s hladnim razumom ln t neokrnjenim prirodnim čustvovanjem slediti nalogam javnega in zasebnega življenja.
V naši državi se vse življenje kom-TiUcira ie po otroških slabostih ustvarjanja nove državnosti, kar je zvezano s tem večjimi tožkočaml, ker tvorijo Jugoslavijo pokrajine in plemena, ki spadajo sicer po zgodovini in naravnih zakonih v skupno edinlco, ki so pa na talost bila sto in stoletja po neprijate-Ijn med seboj razkosana. Potrebna bo pri nas najmanj ena nova generacija, predno bo vse državljane Jugoslavije prevevala ena misel in ena volja. Odmreti bo moral preje ves predvojni rod, predno bo do podrobnosti v prakso prevedena troimenega našega naroda velika in edino spasonosna misel mogočne, edinstvene Jugoslavije.
Sedaj šele vidimo, kako površen in malo globok je bil pri nas prvi jugo-tdovenski pokret leta 1917. in 1918. Bil je sicer elementaren, a podoben slami, ki naglo odgorl. Be največ prisrčen je bil mea Slovenci in primorskimi Hrvati. Srbijanec, pregnan s rodne zemlje, se ie naravno boril le za Veliko Srbijo. Naloga Slovencev in Hrvatov je bila z rodoljubjem, ljubeznijo in z nadkriljevanjem v vseh panogah duševnega livljenja, pridobiti že današnjo generacijo srbskega dela našega naroda za jugoslovenstvo, ki tvori nadzgradbo predvojnega našega nacionalnega mentaliteta, obenem pa svobodo, enakost in bratstvo vseh treh plemen. Nezrelost in nesposobnost ter se neukrotena beštija stoletnega av-strijakantstva Hrvatov ln Slovencev je porušila Idealno zasnovano stavbo Jugoslavije še predno se je začela gradi-tLMesto Jugoslavije smo največ po krivdi Radiča in dr. Korošca dobili Veliko Srbijo. Na tem začasno ne more ničesar izpremenlti avtonomistično in federalistično gibanje. Notranja uredba države SHS po velikosrbskem programu se s tem samo še pospešuje.
Edini dosledni in neupogljivi repre-zentant jugoslovenske misli, demokratska stranka, je izločena iz sodelovanja na zgradbi države. Tako je bilo prav Velesrbom, Velehrvatom in Samoslo-vencem. Bila je to le hipna prevara v zgodovinskem razvoju Jugoslavije. Ju-goslovenska misel je danes sicer potisnjena nazaj, a zadušena ni, ker .zadušena biti ne more Ona mora živeti, kor ona sami in samo ona je trd temelj, na katerem je mogoče postaviti srečno bodočnost naše države in njenih državljanov. 400.000 pri zadnjih volitvah za demokratsko stranko oddanih glasov pa jamči, da ostane jugoslovanska misel večno Hva. Kakor je Vidov dan neprestano bodril srbski del našega naroda na boj za narodno svobodo, tako mora katastrofa, ki je doletela pri zadnjih volitvah demokrate in ž njimi jugoslovensko misel, podžigati še k veliko večjemu delu.
Podcenjevali smo zlasti slovenski demokrati, da leži med letom 1914. in 1920. strašen prepad. Avstrijska sol-dateska in policija izpodvezala iam je vse možnosti razvoja in napredka. Vse naše kulturne in vzgojne organizacije bo bile suspendirane, politične organizacije razpuščene, naše časopisje, kl je bilo odkrito nacijonalno, je bilo ustavljeno. Najboljši narodni delavci naprednega Bvetovrega prepričanja so bili preganjani, ali pa so tavali po širnem svetu. Tak vakuum šestih, osmih let ni mogoče nadoknaditi preko noči. In če je demokracija potem podlegla t demagogijo in prevarantstvom v najhujšem bobnečem ognju nastopajoči reakciji, ni nikako čudo.
Ze se temeljito obrača na boljše. Tiho, a zato tem uspešnejše sistematično delo na vseh poljih javnega življenja pridobiva na jakosti in temeljitosti. Zaslepljencem vrača zdrav pogled in pravo spoznanje, da je samo od demokracije pričakovati konsolidacije države ter temeliite remedure de-zolatnih naših notranjepolitičnih odnošajev, Demokratska stranka pridobiva na pristaših in bojevnikih. Vračajo se starejši, priznavajoč, da so bili trenot-no v zmoti in zapeljani ter poudarjajoč, da sedaj priznavajo veliko važnost inl pomen demokratske stranke za narod in državo. Najbolj razveseljivo je pa to, da se je JDS oklenila mladina, polna ognja in moči, da visoko rlvigne orapor jugoslovenske demokracije.
Fašisti pripravljajo napad na Reko in Dalmacijo
NA REKI ODSTRANJUJEJO SAMOSTOJNE REŠKE AMBLEME. — \y ANNUNZIO ZOPET NASTOPA.
MIlan, 7. julija, p. Socialistični list •Arantl« prlobčuja hi Reke brzojavko, ▼ kateri javlja, da raika vlada pod predsednikom Depolijem snoma reške grbe, znake ln saatav« ln Jih zamenjuje z Italijanskimi. Današnja vlada iell čim tesnejših atlkov Reke i Italijo. Radi te« ga ac odnošaji med Italijani ter avto« nomistlfno atranko in Hrvati na Reki vedno bolj alabšojo.
D'Annunzla je obljubljeno, da se mn poveri vrhovno poveljstvo v alučaju na« pada na Dalmacijo ln Reko. D'Annun« zlo je radi tega opustil svoje potovanja v Pari«.
Rta, 7. julija, p. cLa voce repnbllca-na», piše. da so vladni krogi v velikih skrbeh radi vesti, kl m trdovratno
razširja, da nameravajo odpotovati v Dalmacijo gotovi fašlstovskl elementi In preprečiti za sedal miren zaključek jadranskega spora. Vlada Je odredila vse potrebno, da nastopi proti temn.
Beograd, 7. julija p. Vesti Italijanskih listov o fašlstovskl h pripravah za aneksljo Reke ln napad na Dalmacijo, so izzvale v beograjskih političnih krogih veliko vznemirjenje. Beograjski politični krogi smatrajo, da so te italijanske avantur« posledice delovanja federalističnega tloka, kl vodi popolnoma defetistično politiko. Kakor Izgleda, nameravajo Italijani Izvršiti na Reki prevrat in nas postaviti pred dovršeno dejstva
Napeta politična situacija
AMPUTACIJA REDIVIVA. - KRALJ NA SEJI MINISTRSKEGA SVE-' TA. — KAJ STORE KLERIKALCI,
Beograd, 1. lullja. r. Danes od 16.30 do 19 se )e vršila sela ministrskega sveta, kl jI )e predsedoval sam krall. Poleg predsednika vlade Nlkole Pašiča so bili prisotni vsi ministri razen Krste Mlletl-ča, kl je odpotoval po uradnih poslih. CUi te seje le bil izključno informativen. Kral) se je želel pred svojim in Pašlče-vlm odhodom v inozemstvo poučiti o notranjem političnem položaju in dela narodne skupščine.
Notranji minister dr. Vnllčič, minister saobračaja dr. Jankovič ln minister vojne general Pešlč so poročali o svojih resortnlh vprašanjih. Predsednik Pašič Je na kratko očrtid delo narodne skupščine In Izjavil, da želi vlada, naj se v narodni skupščini čim preje sprejmeta zakon o uradnikih In zakon o ustroj stvu vojske tn mornarice, ravnotako tudi, da naj člani Ilnančnega odbora še pred počitnicami sestavijo načrt proračuna za leto 1923/24, da se bo moglo o nJem razpravljati, čim se narodna skupščina ponovno sestane. Nato mora priti v razpravo zakon o Invalidih, kl ga bo ponovno rediglral minister socialne politike. Minister dr. Jankovič Je izjavil, da se v najkrajšem času prične z graditvijo železnice Stip-Veles.
Pašič Je nato izJavD, da namerava v najkrajšem času popolniti ministrske portfelje ln sicer ministrstvo poljoprlvre-de ln voda, ministrstvo trgovine ln Industrije ter ministrstvo ver, da se na ta način olajša ureditev razmer v državi.
Dan krallevega odhoda še nI dellnitlv-no določen. Skoro gotovo odpotuje krall začetkom prihodnjega tedna. NI še gotovo, aH odpotuje kralj Iz Pariza tudi na francosko rivijero. Spremljala ga bo na potu tudi kraljica Marija.
Beograd, 7. julija, p. Radičevo delo« vanjo in pretnjo ter Koroščeva dvolična politika so dale beograjskemu časopis« ju povod, da jo zopet sprožilo vpraša« nje — amputacije. Listi poudarjajo, da o zopetnem zbllžanju vlade z Radičem ne more biti več govora. Med radikali in Hrvatskim blokom so vse zveze pre« kinjene.
»Novosti« priobčyjejo Izjavo nekega, kakor zatrjujejo, odličnega ln vodilnega člana radikalskega kluba. Ta jo uvodo« ma Izrazil upanje, da se bodo hrvatske mase v zadnjem trenutku vendarle Se osvestile ln ae otreslo pogubnega Radi« čevega vpliva. Za nasprotni slučaj pa da so pri radikalih vedno bolj učvrščuje misel amputacije. Ako bo Radič nasto« pal s .skrajnimi sredstvi«, kakor je zad« njlč zapreti!, bo vlada storila isto.
»Brez ozira na vse to» je nadaljeval izvestitelj »Novosti*, »namerava vlada nadaljevati svojo zakonodajno delo ter misli, da bo v dveh letih izčrpala svoj program, predviden v njeni deklaraciji. Pri tem ji je vseeno, ali ostanejo mu« slimani in klerikalci v parlamentu ali ne. Vlada bo nadaljevala svojo zakono« dajno delo in z vsemi sredstvi pospeše« vala notranjo ln zunanjo stabilizacijo države. Podpirala bo vsak pokret kl bi odbijal hrvatske mase od Radiča. Ako bi pa po zaključenem zakonodajnem delu politično prilike bile vedno iste kot sedaj, tedaj nameravajo radikali iti v borbo s parolo: »Srbi vkup»l In če bo« do dobili, kakor pričakujejo, ogromno večino glasov, potem so pripravljeni na vse, tudi na amputacijo*.
«Samouprava», glavni radikalski organ piše: «Ako Be ne najde v Hrvatski in Sloveniji nikogar, ki ti se spoprijel z vragom, kakršen je Radič, in z jezuitom kakrSen je Korošec, potem Hrvatom in Slovencem ni nomoči. in ne bodo se
mogli Izogniti usodi, katero Jim priprava ljajo taki hodobnl ljudje..
Službeni demanti zagrebška pokrajinske oprave.
Zagreb, T. julija. n. Današnje »Narodno Novine« prinašajo nastopno službeno objavo: »Povodom prepovedi javnega hrvatskega zborovanja republikansko so-ljočke stranke, ki bi ss imelo vršiti dne 24. junija 1923 v Zagrebu, prinašajo ta-grebški dnevniki vesti o armaturah ter lz jemnlh ln raznih drugih odredbah proti Brvatom ln Hrvatski ter na podlagi teh vesti alarmirajo javnost, ki z ozirom na to izvaja nemogoče zaključke Tem potom bo uradno Izjavlja, da so vae to vesti izmišljeno ln brez vsako podlago. Niti proti Hrvatom niti proti komn drugemu Be no bodo izdajalo Izjemne odredbe ali armaturo, temveč so bodo le strogo Uvajali zakoni ln predpisi, kl so v tej pokrajini veljavni. Nikomur se no bo dovoljevalo, da so ti predpisi ln zakoni kršijo. Kdor bi so proti njim pregrešil, se bo proti njemu postopalo s vso strogostjo teh predpisov«.
Nadalje demontira ta objava voetl, o omajenem stališču pokrajinskega namestnika za Hrvatsko in Slavonijo g. dr. Cimiča.
V pričakovanja klerikalne odločitve.
Beograd, 7. julija, r. Beograjski politični krogi z zanimanjem pričakujejo rezultatov skupščine SLS, ki bo bo vrSi-la jutri v Celju in sicer tembolj, ker se vo, da bodo zborovanju prisostvovali tudi delegati Radičove seljačko stranke. V klerikalnem klubu obstojita sočasno dvo struji: Radikalna, ki bi hotela zapustiti skupščino in preiti v abBtinenco po Radičevem vzgledu, ln umorjena ki meni da je tako dolo neoportuno. in ki želi, da ostane klerikalen klub v narodni skupščini. Kakor bo pričakuje, bo na jutrišnjem klerikalnem zborovanju v Celju uspelo drugi struji, da pritisne na strankino vodstvo, da bo vodilo klerikalno politiko v njihovem praven.
Z drugo strani so doznava, da bo Jutrišnji sklepi no bodo Bprejell v defi-nitivni obliki, temveč bo stranka nada-ljovala s svojo dosedanjo dvolično taktiko. Glede toga »o bodo klerikalci posvetovali tudi s Bpahovcl ko se vrnejo v Beograd, kar so zgodi bržkone io pričetkom prihodnjega tedna.
Monarhisti na Ceikem
Praga, 7. julija, s. K vestem o težki obolelosti predsednika Masaryka javlja »Rude Pravo«, da izhajajo lz češkoalo« vaških monarhističnih krogov, ki bi radi posadili na češkoslovaški prestol angle« škega vojvoda Connhaugtha. V Češko« slovaški obstoja posebna mafija, kl si j« stavila za nalogo ustoličiti angleškega princa in odstraniti po Masarykovi smr« ti tudi zunanjega ministra dr. BeneSa, ki jo njegov najboljši zaupnik.
RUSKA ZVEZNA VLADA.
Moskva, 7. julija, s. Na drugem zasedanju eksekutlvne ruske federativne republike Je bila sprejeta ustava sovletske unije, ki stopi takoj v veljavo. Obenem se Je na novo konstituirala zvezna vlada. Za predsednika Je bil Izvoljen LJenln, ljudski komisar za zunanje zadeve ostane Clčerln, za vojsko Trocki In za trgovino Krasin.
London, 7. julija, s. Krasin Je odložil funkcijo vodje ruske trgovinske delegacije v Londonu, ker Je bil Izvoljen za ljudskega komlsaria za trgovino v vladi vseruske uniie.
Razprava o uradniškem zakonu
SEDMO IN OSMO POGLAVJE SPREJETO.
Beograd, T. julija, r. Danes dopoldne so Jo nadaljevala v zakonodajnem odboru razprava o uradniškem zakonu. Prod prehodom na dnevni red Je dr. Ninčič odgovoril na včerajšnji napad posl Mo-skovljoviča. ki Jo ministra očital njegovo hiSe. Dr. Ninčič jo Izjavil, da Je pripravljen, da so komisijskim potom ugotovi, iz katerih virov Je denar, s katerim zida. Najel Je posojilo, z« katerega plačuje 1B odst. obresti Poslanec Moskovljovič nato izjavi, da ni hnei namena sumničiti dr. Nlnčiča.
Nato preide odbor na dnevni rod. Minister za izenačenje zakonov Trifkovlč izjavlja, da Je k VII. poglavja »prejol 29 spreminjevalnlh predlogov. Po predlogu dr. Kumanndl ja se določi posebna prisega za sodnike. Minister TrifkoviS pred laga sledečo formulo: »Jaz, N. N. prisegam pri vsemogočnemu Bogu, da bom zvest vladajočemu kralja N. N., da bom svojo dolžnost točno in veetno izrrSeval in da so bom pri izrekanja razsodbe brez ozira na osebo držal edino zakona; tako naj mi Bog pomaga«. Pri 8L 91 so na predlog Kumanndl ja doda sledeče: »Pod aradno tajnostjo se razume vse. kar Je aslažbenoo v službi In t svojem službo-nom položaja iivedel in katerega odkritje bi moglo škodovati uspehu državne fllnžbo, aH bi bilo drugače za državo ali njeno lntoreee alt za poedince škodljiva CL 92, 98 ln 94 bo bili sprejeti po predloga pododbora. CL 96 Je sprejet s sprominjovalnim predlog^ dr. Kuma-nudlja, po katerem so sedaj prva allnoja
glasi: »Poraba položaja drttvndh ustul-benoev t strankarske avrho kakor tudi vplivanje starej&ia na državne uslužbence v to svrho, bo kaznujo kot disciplinski prestopek po točkah 8, 8, 4 61. lfitf tega zakona, a v težjih slučajih z odpustom iz službe. Ako pe gre u »loti potrebo oblasti, predvideno t kazen skem zakona, se uporabi ta zakon bodisi na prijave privatne osebe, bodisi po službeni dolžnosti«. Ostale allnojo tega člana bo bilo sprejete po predloga pododbora.
Pri Sena 96 je spremenjena zadnja ali. noja, ki se sedaj glasi: »Broz odobronj.i kompetentnogn ministra uslužbenec im moro pripadati Inozemskemu društvu, brez obzira na to, kje Je njegov domicil«. 01. 97 do 108 so btii sprejeti po predloga pododbora. 01. 104 ln 105 bo sprejme ta z malimi spremembami; S. 106 do 10*.» »o bili črtani. Pri SL 110 ro podaljšajo roki od 16 na 40 dni.
V Sena 112 »o za besedo v pokojen doda: »ln njihovo rodbino«. CL 118 do 128 bo sprejeti brez sprememb«. 61. 128 z malim dodatkom.
Zakonodajni odbor preide nato na nepravo 8. poglavja. Govorili so poslanoi Reisner, Gjorgjevič, Bvotislav Popovič. dr. Peleš in minister Žarko Miladinovič. Po kratkem odmoru je bilo sprejeto tadi to poglavje s spremembami, katere bo predložili govorniki.
Soja je bila ob 18. uri zaključena. Prihodnja seja x pondeljek popoldne.
Francosko-belgijska
demarša v Berlinu
RADI NAPADA NA BELGIJSKI VLAK. — NEMČIJA ODKLANJA ODGOVORNOST.
Pari«, 7. julija, h. Havasova agencija poroča lz Londona, da Je belgijska vla« da poslala nemški vladi noto, v kateri zahteva, da državni kancelar Cuno ob« aodl atentate, kl so bili izvršeni proti okupacijskim četam v Porenju ln Po« ruhrju. Francoska vlada se Je pridružila temu koraku. Ako nemika vlada ne ugodi tem zahtevam, tedaj bodo fran« coski In belgijski poslaniki zapustili Berlin in prepustili vodstvo odpravnl« kom poslov.
Berlin, 7. julija, s. Po sklepu razgovo« rov državnega kanclerja in papeževega nuncija o aabotažnem aktu sta včeraj zvečer belgijski ln francoski poslanik ▼ zunanjem uradu še enkrat ustmeno ob« ravnavala dogodek na duisburškem ren« skem mostu. Oba poslanika sta objasnl« la naziranje svojiii vlad in izjavila, da je za ta dogodek odgovorna tudi nem« ška vlada, kl Je s svojimi odredbami gloda pasivnega odpora ln z demonstrativnimi sožaljniml brzojavkami ob pri« liki prvih pojavov tega odpora dajala
potuho aranžerjem sabotaže, Vsled te« ga morata bolgijaka ln francoska vlada zahtevati, da nemška vlada obaodi atentat ln stori vse, da najde storlloo ln Jih pozove na odgovor. Kot dokaz, da sa se atentata udeležili Nemci navaja Belgi« ja, da bo se naSll na mostu dzobet m irske bombe.
Nemški vojni minister, kl Je priso« stvoval demariK, jo izjavil, da nemška vlada ne nosi nobene odgovornosti če< prav bi bili pri dogodku soudeleženi tu« di Nomci. Odredbo, kl jih Je nemška vlada izdala od početka ruhrake zased« be, niso povzročile atentata, kl je bil marveč posledica spontane volje prebi« valstva, za katero nemška vlada ne mo« re odgovarjati. Dejstvo, da ao se na mestu našli drobci bombe nemške pre« venijence, no more zadostovati da so dolži nemško vlado zločinsko soudeležbo. Sicer pa je nemška vlada že pred demarSo odredila, da uvadejo tudi nemške oblaatl o dogodka najstrožjo preiskavo.
KANOSA PATRIJARHA TIHONA.
Moskva, 7. julija, s. Patrlarii TIhon objavlja drugo pastirsko pismo, v katerem Izjavlja, da je deloval proti sovlet-skl vladi ln dela sedai pokoro. V pismu poživlja vse neprljatelje naToda, monar-hlste ln bele gardiste, da ustavijo svoie akcije, posebno pa Izgnano duhovnike ta vodje karlovaškega koncila, ki Jih tn-dl opominja na pokoro, ker bodo sicer pozvani pred cerkveno sodišče v Mosltvi.
OLIMPIJADA V GOETEBORGU.
Goteborg, 7. julija. J. Tretji dan plavalnih tekem nI prinesel posebnih rezultatov razen odločitve v plavanju na 200 m v prostem slogu, v katerem Je zmagal Arne Borg v 2:25.8 pred Heinrlchom v 2:29.3 ta Ako-Borkom v 2:35.8. Anglež Dlckenson ln Nemec Benecke sta dospela v daljši razdalji za njima.
Pri medmestni štafeti 4 X 400 m sta bili mesti Hamburg ln Budimpešta vsled prezgodnjega starta diskvalificirani. Zmagal Je Stockholm v 4:25.1, sledil Je K61n v 4:38.9 in Malm6 v 4.39.
Dalje sta se vršili predtekmi za prsno plavanje na 400 m; v prvi Je zmagal Sommer v 6:44.4 pred Llndejem ln Zen-kom, v drugI Je bil prvi Rademacher v 6:40.4 pred Rlhrejem In Strombergom. V predtekmi za hrbtno p' ivnnje na 100 m Jo zmagal Frochlln v 1.22.8, prod Ltag stromom y 1:33.4 ta Švedom Ltmdom.
BENEŠ V PARIZU.
Pariz, 7. julija. J. Danes ob desetih zvečer je prispel preko Rotterdatna in Bruslja semkaj češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
TRŽAŠKI BRZOVLAK PONESREČIL.
Ljubljana, 8. Iunija. Pri tržaškem br-zovlaku, ki prihaja v LJubljano ob 0.17 ponoči, Jo skočila pri postaji Verd lokomotiva s tira. Po dosedanjih poročilih nI nihče ponesrečil Vlak jo hnol nad tri uro zamude.
DELNA OBNOVITEV POMOR-SKEGA PROMETA.
Sušak, 7. julija, r. Od 8. julija vpo-stavl Jadranska plovidba s pamlkom »Salona« začasno brzovozno progo Bakar-Ornž ta Bakar-Spllt. Odhod lz Bakra vsako nedeljo ta četrtek ob 18. url.
Inozemske borze
7. julija.
CURIH. Berlin 0.0028, Newyork 587.75, London 26.82, Pariz 33.85, MIlan 24.70, Praga 17.80, BudlmpeSta 0.065, Bukarešta 2.85, Beograd 6.05, Sofija 5.9i Varšava 0.0050, Dunaj 0.00825.
TRST. Beograd 24.65—24.85, London 108.75—109, Nowyork 23.8—23.9, Praga 72.5—73, Curih 406-410, Pariz 136.75 do 137.25.
BERLIN. Dunaj 259.35, Budimpešta 20.29, Milan 7531, Praga 5386.50, Pariz 10274, London 7978000, Newyork 17JJJ50 Curih 30.324, Beograd 1870.
NEWYORK. London 456.25, Pariz 4578.75, Berlin 0.0425, Curih 17.58, Pra-ga 302.50, Dunaj 0.14125, Budimpešta 1.15125, Beograd 105.75.
DARUJTE ZA CIRTI-METODOVO DRUŽBO
Proglas &'d&arsKtfi emigrantov
tre vrat na Bolgarskem iii bil naperim samo proti Stambolijskomu osebno, ampak proti ceh zemljoradnlškl stranki, ki jo je on vodil. Večina poslancev zemljoradniške stranke je bila internirana, ravnotako tudi mnogoštevilni drugi odličnejši strankini priBtaši. Le nekaterim se je posrečilo pobegniti pravočasno preko bolgarskih mej. M se zbirajo sedaj v Pragi okrog Raj-fca Daskalova, ki je bil pod prejšnjim režimom bolgarski poslanik v Pragi in velja sedaj splošno kot naslednik Stambolijskega v vodstvu bolgarske temljoradniške stranke. V inozemstvu bivajoči Bolgari so se konstituirali v poseben odbor pod predsedstvom Daskalova in izdali 5. t. m. naslednjo proklamacijo:
»Zakonita vlada, ki je izšla iz narod« nih volitev pod predsedstvom g. Ale« ksandra Stambolijskega, je bila vržena vsled vojaškega državnega udara. Mini« strski predsednik Stambolijski je bil na sramoten način ubit. Na tisoče pripad« nikov lemljoradniške stranke je pomor« ienih. V ječah se nahaja po nalogu vla« de, ki se imenuje ustavno, mnogo se« Ijakov, ki niso drugega pogrešili, kakor da so pripadali udruženju bolgarskih »eljokov. S terorjem sta postala liga re« zervnih častnikov in makedonski komi« tet gospodar situacije v državi in vršita sedaj grozno diktaturo. Njuno strcmlje« nje gre za tem, da uničita pristaše tei male in velike vodje sel jaških mas.
Ubijanje in preki sod, klevetanje in laži so glavna orožja novega režima, navzlic temu pa izjavlja zemljoradniška bolgarska stranka v inozemstvu, da bo ostala, kakor je bila v prošlosti, tudi v bodočnosti zakonita organizacija in da bo nadaljevala borbo proti vojaški di« ktaturi v okviru zakonov, ki veljajo na Bolgarskem, in na temelju veljavne ustave. Nadaljevala bo demokratsko or« ganizacijo kmetskih mas negujoč ob« enem ogroženo delo slovanske solidar« nosti ter prijateljstvo z bratskim jugo« slovenskim narodom, Ostala bo zvesta načelu, ki ga je propagiral njen veliki ubiti vodja ter bo nadaljevala njegovo misel, ki jo je vodil z energično roko, to je zmago prave demokratske svobo« dc in sociialne pravice.»
Kakor se vidi, bolgarski zemljorad-niki torej nikakor ne nameravajo kapi-uliratf, ampak se pripravljajo na novo borbo. Za enkrat jim bo terorizem nove vlade seveda onemogočal udej--tvovanje v domovini; kakor hitro pa bo mogoče, bodo seveda prenesli sedanjo emigrantsko akcijo zopet v Bol-rarijo.
tatilco lasno povedat, da ne bodo megovr bralci politično tako .oclganjeni« kot so bili od radikalov oclganjeni uradniki, davčni obvezancl ter cestni kulUkcl.
+ Zagrebški kongreslst v Londonu. Radikalni »Presblro* v Beogradu objavlja po vse] državi, da le odvetnik dr. Vladimir Ravnlhar objavil v londonskem listu »Near Estu« članek, v katerem zagovarja samoradlkalno vlado, avtono-mlste ln iederallste pa označuje kot demagoge. Dr. Ravnlhar zagovarja tudlvl-dovdansko ustavo. — Lepo Je od g. Vla-dlmlrja, da Je postal iz zagrebškega kon-greslsta In revlzionista skesan konver-tlt. Interesentno bi le bilo vedeti, če Je v londonskem listu oblavll tudi stališče, ki ga je v politiki zastopal lansko leto. Tudi bi bilo prav, če bi vsa) v slovenskih listih pojasnil, zakaj je šel pisat v londonski list. Po našem skromnem mnenju, bi si morala vlada za take članke naročiti moža večje doslednosti. Sicer pa dr. Ravniharja v Londonu ne poznajo.
Politične beležile
Po svetu
—	Poljska država — velesila? Listi poročajo, da se poljska vlada zelo trudi za veliko akcijo, katere končni uspeh nai bi bil priznanje poljske republike za velesilo. To poljsko namero podpira zlasti francoska vlada.
—	Grki v turškem vojnem ujetništvu. Iz Carigrada se Je pravkar vrnila v Atene grška preiskovalna komisija za vojne ujetnike, ki Je na podlagi za-slišb ugotovila, da je od 2000 častnikov grške vojske, ki so prišli v turške roke, pri življenju samo še 750. Okolu 15 tisoč grških vojakov Je v turških ujetni-ških taboriščih poginilo od pomanjkanja ln gladu, 20 tisoč vojakov pa so Turki pokončali na potu z bojišč v uietništvo.
—	Pojemanje brezposelnosti na Angleškem. Zadnji londonski statistični Izkaz o brezposelnih Izkazuje, da ie bilo v zadnjem času na ozemllu Velike Britanije samo 1,189.000 ljudi brez dela. število nezaposlenih Je samo v enem ted nu nazadovalo za približno 12 tisoč duš.
—	Maršal Pilsudski izstopil iz poljsko armade. Državni predsednik poljske republike maršal Pilsudski je podal ostavko na svoj dosedanji čin načelnika ožjega vojnega sveta poljske države ln ob enetn sploh Izstopil iz poljske vojske.
„VeIiki inkvizitor"
Ljubezenski roman iz najsramotnei-
še dobe človeške zgodovine. Prične Izhajati v »Jutru* v torek, 10. t. m.
Naročniki in čitateljl, opozorite na to svoje znance, da se lahko še pravočasno naroče na »Jutro*.
Sokolstvo
Sokol v Mostah ima v nedeljo 15. t m. v idiličnem parku gosp. Codellyja svoj javni nastop. Nastopijo vil oddel« ki članstva z župniml prostimi vajami ter vrste članstva na orodju. Po telo« vadbi se vrši vrtna veselica z raznovrst« nim sporedom. Pri telovadbi in veselici sodeluje godba zvezo jug. železničarjev. Za solidno In točno postrežbo bodo skrbele v polni meri požrtvovalne se« stre. Vabimo vse društvu naklonjeno občinstvo k udeležbi. Zdravol
Sokol Ježica ima svoj II. javni telo« vadnl nastop 5. avgusta. Na to opozar« jamo bližnja društva. — Odbor.
Sokolsko društvo v škofji Loki pri« redi v nedeljo 15. t. m. svojo letno jav« no telovadbo. Sodeluje godba dravske divizije. Pričetek telovadbe ob 15 in pol po telovadbi veselica v Sokolskem do« mu. Nadejamo se, da so nam ostali vsi dosedanji prijatelji in ljubitelji prijaz« ne Škofje Loke zvesti ter da bodo v obilnem Številu posetill našo prireditev. Opozarjamo Se posebno izletnike v Škofjeloško pogorje na to priliko! Zve« za vlakov jako ugodnal Na svidenje! Zdravo!
Slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Borovnici se vrSi v nedeljo 15. t. m. Vabimo vsa br. društva in prija« telje Sokola, da se te slavnostne otvo« rit ve udeleže v največjem številu. Zdra« vo!
Javna telovadba v Kostajnici. Ko«
»tajniško sokolsko društvo ob bosanski meji je iinelo te dni svojo javno telo« vadbo, na kateri je nastopilo 600 Soko« lov in Sokolič barijaluške sokolske žu« pc. Čisti dobiček te prireditve je znašal 10.000 dinarjev. Društvo namerava v najkrajšem času zgraditi »Sokolski dom kralja Petra 1». Razen tega snuje dru« štvo sokolske čete tudi po selih.
Zlet Savinjsko-šaleškcga okrožja v Šoštanju naj strne danes vse narodne vrste lz Savinjskega in Šaleškega okraja, da prihite v Šoštanj k proslavi 151etni» ce obstoja delavnega Sokolskega dru« štva! Ves Šoštanj je marljivo na delu, da dostojno pozdravi sejalce jugoslo« vanske misli. Dolžnost slehernega v okrožju včlanjenega društva je, da po« stavi na obveznem okrožnem zletu kor« porativno svoje članstvo. Po prihodu dopoldanskih vlakov se vrši povorka, nato skušnje za popoldanski nastop, ki prične ob pol 15. na sejmišču hotela «JugosIavija». Povratek z večernim vla« kom, ki bo odhajal nekoliko pozneje. Sokolstvu naklonjenemu občinstvu pa je mogoča udeležba tudi s popoldanski« mi vlaki. Zdravo!
Sokolsko društvo v Laškem priredi dne 5. avgusta t. L javno telovadbo. Bližnja društva sc prosijo, da se ozirajo na gori označeni datum in ne prirejajo istodnevno svojih prireditev.
-f- Marasmus senilis. Včeraj smo — da se ne pozabi — citiralt »Slov Narod«, ki sedaj zahteva, da se radičevskl pokret »brezobzirno zaduši«, ter opozorili na humbug, ki ga le pred občinskimi volitvami v Ljubljani uganjala »Jugoslo-venska Zajednlca« s tetn, da si ie izbrala proti JDS kot svoj glavni .šlager« sporazum s Hrvati. Danes citiramo v dokaz pravilnosti naše ugotovitve samo še par vrstic »Slov. Naroda« iz lanske nlegove kampanje za sporazum. »Slov. Narod« piše 30. novembra 1922 v članku, s katerim vehementno napada gg. Prlbičeviča in dr. Žerjava, češ da onadva ne marata sporazuma s Hrvati, med drugim tole: »Za inteligentnega človeka je samo eno vprašanje: žrtvovati sistem radi spo razuma s Hrvati, ali pa žrtvovati spora-tam s Hrvati, da se ohrani sedanji sistem! »Jugoslov. Zajednica» se je javno izrazila, da je za sporazum s Hrvati tn vrotl sistemu.» »Slov. Narod« dne 1. decembra 1922 priobčuje poročilo o manifestaciji »Jugoslov. zajednice« za sporazum s Hrvati, ki se Je vršila na njenem volilnem shodu v »Unlonu«. Na posebno viden način povdaria tole: «Kalu> Ljubljana točno in jasno pojmuje veliki politični pomen sporazuma med Hrvati in Srbi, eklatantno dokazuje dejstvo, da so zborovale! vedno viharno ln demonstrativno odobravali one odstavke iz govorov dr. VI. Ravniharja in drugih govornikov, ki so se nanašali na sporazum s Hrvati.» Zdelo se nam Je potrebno, da citiramo tudi še nekaj lanskega »Slov. Naroda«, ker Je ta list očlvidno mnenja, da so vsi ljudje tako bolehno pozabljivi kakor on sam. Le tako le namreč mogoče dobrohotno tolmačiti dolgo kolono advokatskih knlfov in fraz, ki se lih Je včerajšnji »Slov Narod« poslužil, da ublaži porazen utls naše konstataclle o nedoslednosti nlegove politike. O nedoslednosti »Slov. Naroda« v ostalem ni težko objavljati ugotovitev, ker bi ž nilml lahko vsak dan napolnili cel Ust. Notorlčno le namreč, da »Slov. Narod« ne menlava svolega mnenia le vsakih 24 ur, marveč da zastopa tudi na vsaki strani svojega lista drugo stališče. To nI le politika debelega gledanja, marveč tudi politika, ki se zove marasmus senilis.
+ »Slov. Narod* za kuluk. »Slov. Narod« postaja vsak dan boli vnet za govornik radlkalskega režima. Odobrava krivične nove davke, hvali radlkaliio radi uradniške bede, v včeralšnjl svoji številki Je pa posvetil dolg članek v proslavo uzakonjenja kuluka. Pisava »Slov. Na roda« potrjuje govorice, da se takozva-na »Narodno-napredna stranka« s svo-iim organom dejansko poteguje za vele-■srbskl radlkalskl kuluk. List, ki Jemlle v Sloveniji v zakup politiko poštenosti, totalnost! tn stvarnosti, bi to Slovencem
Prva dolžnost
bodo odpirale. Da se pa tiKfl sportnntom Izven Zagreba omogoči prisostvovati tem za naš šport velevažnlm tekmam, nam pa sporoča I. Hrv. Gradi anskl 5p. Klub, da sprejema njegovo tajništvo, Zagreb, MaTgaretska ulica br. 6, do najkasneje 12. t. m. naročila (prostor In dan). Denar se naj Istotja nakaže. Cene so sledeče: Loža s 5 sedeži 300 Din, tribuna 40 Din, sedež pred tribuno 30 Din, stojišče na zapadnl strani 20 Din, na vzhodni strani 15 Din.
Znamenite mednarodne tekme v Zagrebu. Včeraj ln danes gostujeta v Zagrebu dva odlična slovanska nogometna kluba: češki »Slovan« z Dunaja lil nogometni prvak Poljske »Pogon« iz Lvo-va. Včeraj je igral Slovan z Gradjanskim in zmagal s 3 : II Pogon le igral s Con-cordljo in podlegel z 2 : 3. Danes igra Pogon s Haškom, Slovan pa revanžno tekmo z Gradlanskim.
Včerajšnje nogometne tekme na Dunaju. Admlra : Vienna 5:1, Hertha : Florldsdorf 2 : 1, WAC. : Rudolfshiigcl 2 : 1, Shnmering : Rapid 4 : 3.
P. C. 1'reiburg, ki je podlegel prei-šnJI teden v Zagrebu Spartl lil Gradian-skemu, Je tudi na Reki doživel poraz s 5 : 1 (4 : 0) proti tamošnjemu Sp. C. Gloria. En gol za domačine le padel lz enajstmetrovke.
Beograd : Brod. Zadnje dni odigrana nogometna tekma med reprezentancama obeh mest Je končala s 6 : 2 za Beograd.
Nov svetovni rekord v skoku ob palici. V Gčteborgu Je Hoff (Norveška) zmagal pri skoku ob palici s 4 m. Izven konkurence Je postavil s 4.20 m nov svetovni rekord, ki ga Je dosedaj imel on s 4.12.
Prevzeti od strastuosti strankarskega boja smo izgubili že trezen pogled na dejanski položaj našega naroda. Ne zavedamo se skoraj več, da je dobra tretjina naših bratov odtrgana od nas in niti ne mislimo na to, v kakem težavnem in katastrofalnem položaju se nahajamo.
Da, v katastrofalnem! Ne pomaga vse nič, toda resnici je treba pogledati v oči. V brezprimerni požrtvovalnosti je vzdržal naš narod tam preko vsa nasilja in ves pritisk, kateremu je bil izpostavljen v političnem, kulturnem in tudi cerkvenem oziru. Mitčeniška pot župnika Červarja ostane v zadnjem oziru kot najbolj kričeč dokument.
Toda v zadnjem času je prišel nad naše ljudi že tako silovit gospodarski pritisk, da dnevno propada gospodarstvo Primorske in da sili revščina že v sleherno hišo. Tega pritiska ,iaš narod sam od sebe ne more vzdržati, ker pri praznem želodcu se neha vsaka argumentacija.
In tako je danes naš narodni položaj sledeč: Z veliko, da ne rečemo pretirano vnemo branimo slovenstvo proti vzhodu, pri tem pa pozabljamo, da nam slovenstvo na zapadu umira. Še je možnost, da smrt našega življa v Primorju preprečimo, toda dvanajsta ura bo skoraj. Ali res ne bomo izpre-gledali ob pravem času, temveč šele tedaj, ko bo odbil dvanajsti udarec in bo vse prepozno, ko nam ne bo pre ostalo drugo, ko sramotno zvonenje po toči!
Bratje! Ni dolžnosti in ni naloge, ki bi bila tudi primeroma onaka delu za naš žlvelj tam preko meje. To delo je nacijonalna potreba, pa tudi človeška dolžnost. Brez srca je tisti, ki gre brezbrižno mimo človeka v bedi. Ves naš živelj v Primorm pa je v bedi, in sicer v vedno hujši bedi. Naša prva in najsvetejša dolžnost je — da ubranimo slovenstvo na zapadu. Obramba pa bo uspešna le, če bo organizirana. Zato vodi rešitev življa na zapadu ln na_ severu, kjer je nevarnost enako velika, edinole preko obrambnih društev in v vedno večji meri edinole preko Jugo-slovenske Matice.
Ta Je danes naša največja organizacija In skoraj tudi edina organizacija, v kateri je združen ves narod. Bratje ln sestre! Število članov Jugosloven-ske Matice odloča o številu nagega življa onstran mej.
Kdo je tisti, ki ho8e, da naše število tam preko pada?	Matičar,
Šport
Iz poslovnega odbora LNP.
Prijavljeni so s pravom nastopa od 8. t. m.: Ilirija, Ljubljana: Zolotarev Gregor, Pavlov Vasilij. Slovan, Ljubljana: Marchiotti Stanko, Bucek Ivan. Svoboda, Ljubljana: Simnovec Ignacij, Repaušek Tone.
S pravom nastopa od 15. t. m. so prijavljeni: Zora, Trbovlje: Barovič Franjo, Stepišnik Henrik, Bczenšek Toni, Roje Gustav, Marku?,ek Filip, Lebenlčnlk Fer-do, Stepišnik Robert, Kovačič Franc, Rajhmajer Mirko, Planine Franc, Marin Ludvik, Bostič Toni, Bučar Ivan, Sorl Jernei. — Maribor, Maribor: Salovic Albin. Rapid, Maribor: Kovačič \VIIlbald.
Objave
X Napredno politično in goepodarsko društvo za Sentpeterski in kolodvorski okraj v Ljubljani se vsem gospodom in damam, ki so pri prireditvi v nedeljo dne 1. julija sodelovali in pripomogli do tako lopega uspeha najsrčneje zahvaljuje-Ker se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, Izrekamo vsem in sprejmite našo zahvalo. — Odbor.
X Na gozdni piknik, danes v nedeljo v Regalijevem gaju pod utrdbami starega ljubljanskega gradu vabimo napredno občinstvo. Zabava originalna, ccno jedi in pijači zmerne. Vstopnina 8 Din. Piknik traja ves dan.
X Pevke In pevci «LJubl). Zvona». V pondeljek dne 9. julija točno ob četrt na 7. uro zvečer obvezno vaje za mešani zbor. — Odbor.
X Akademsko druStvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani priredi v Rogaški Slatini dne 18. avgusta 1923 »Elitni tehniški ples« pod pokroviteljstvom Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana in častnega damskega komitea v korist svojo strokovne knjižnice.
X Nagrade učiteljem. Višji Šolski svet Je prejel naknadne kredite za nagrado veroučiteljev, učiteljev na ekakurendnih šolah, oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih del za čas od 1. avgusta 1922 do 30. junija 1923. Da se bodo mogle nagrade čimprej nakazati, se poživljajo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave po vzorcih v smislu razglasi višjega šol skega sveta z dne 16. ja-n. 1923, štev. 467 St. 8 Ur. 1. s to razliko, da namesto tamkaj navedenih treh dob, loči čas od 1. avgusta 1922 do 28. februarja 1923 iu od 1. marca 1923 do 30. junija 1928. Vsa druga določila omenjenega razpisa ostanejo v veljaivi. Poseben razpis se ne bo razpošiljal, zato naj prizadeti uradi in
merustrtje. rotovaaje M eno pose* smo*
nega značaja tudi velike informativna važnosti za naše trgovce in tod ostrijo Prijave sprejema »Jugoslovanska »vez» za tujski promet*, kjer so na mpolagn
vse podrobne informacije.
X »Beneška noč», ki se bo vriila prihodnjo nadel jo dne 15. julija na lepem vrtu g. Kržeta, Mala čolnarska ulica 17 obeta biti ena najlepSih prireditev. Na' sporedu bo godba, petje, Šaljiva poŠta, ribolov, itd.; zvečer serenada na okra-šenih čolničkih, poset povodnega moža in ugrabljenje prelepe UrSke, bajna razsvetljava itd. Še podrobneje sledi. Prihodnjo nedeljo vsi v Trnovo na prireditev »Mladosti*.
X Mestna zastavljalnica ljubljanska ima tomesečno dražbo novembra 1929 zastavljenih predmetov dne 12. Julija popoldne.
X Prvovrstni koncert na vrtu hotela Tivoli v Ljubljani se vrSi danes v nedeljo od 4. popoldne naprej. Koncert vsak večer. Vstopnina prosta.
ZA TURISTE.
KamnISka podružnica S. P. D. priredi
danes v nedeljo skupni izlet v Kamniško Bistrico. Vabljeni so vsi prijatelji nam-ve in neprisiljene planinske zabave.
Na Golici so našli hrvatski turisti « Binkoštih žonskih Sal. Dobi se v pisarni S. P. D. v Ljubljani, Kralja Petra trg 2.
Otvorjene planinske koče: Osredniort bor S. P. D. naznanja, da so otvorjene sledečo koče: Aljažev dom v Vratih. Staničova koča, Triglavski dom tia Kre darld, Aleksandrov dom pod Triglavom, Vodnikova koča na Velem polju, koča pri Triglavskih jezerih, Erjavčeva koča na VrSiču, koča na Gozdu pod Prisojni kom, Kadilnikova koča In Spodnja koča na Golici, Prešernova koča na Stolu (Valvazorjeva se popravlja, otvoritev 22. julija), Vilfanova koča na Begunjščici. Češka koča na Ravneh, Cojzova koča na KokrSkem sedlu, koči v KamniSki Bistri ci in na Kamniškem sedlu, koča na Veliki Planini in Orožnova koča na črni prsti; Botela Sv. Janez in Zlatorog ob Boh. jezeru. Pripominjamo, da Malnerje-va koča na črni prsti ni v lasti in oskrbi Slovenskega planinskega društva.
S pravom nastopa od 8. januarja 192-1 le prljavllen za SSK. Maribor: Spltzer j prizadete učne osebe vzamejo razpis ta-Filip.	I koj na znanje ter predlože prijave vsaj
Verificira se za S. K. Ilirijo W. Pola-'
Naročaite »JUTRO"!
ček za prijateljske in internacionalne tekme s pravom takojšnjega nastopa za prvenstvene tekme s 23. septembrom 1923.
Odjavljen le za S. K. Ilirijo Janoušek
V.	Tajnik II.
♦
Iz kazenskega odbora LNP.
Vsled pretepa na igrišču se kaznuje po 8 13 — 2 O. p. J. N. S. igralec g. Wag-ner (S. K. Svoboda, Maribor) s šestmesečno zabrano igre od 13. maja do 13. novembra 1923 ter Igralec g. Barlovič (S. V. Rapid) s trimesečno zabrano igre od 13. maja do 13. avgusta 1923.
Radi nedostojnega obnašanja na igrišču se podeljuje po § 13. točka 12 igralcu g. Kogoj (S. V. Rapid) strog ukor, ukne pa zabrana igre. Vsled opasne Igre se podeljuje igralcu g. SI. Pretnar (S. K. Ilirija) opomin.
Ukine se zabrana Igre g. Mihelčič (S. K. Slavlja).
Tajnik II.
*
Današnje nogometne tekme v Ljubljani. S. K. Jadran : S. K. Primorje ob 17. na Igrišču S. K. Primorja. Predtekma Primorje rez. : Slavila ob 15.
S. K. Primorje. Danes ob 10. pred-poldne sestanek damske sekcije (hazena In lahkaatletlka) v Narodni kavarni, šahovska soba.
Praška Sparta v Zagrebu. Dne 14. In 15. t. m. Igra v Zagrebu mojster kontinenta In prvak Češkoslovaške A. C. Sparta lz Prahe dve nogometni tekmi proti Gradjanskemu s svollm kompletnim prvim moštvom. Ker vlada za ti tek ml v Zagrebu neobičajno velik Interes, Izgleda da bodo že v predprodajl vse razpoložljive vstopnice razprodane, tako da se na dan tekem hlacalne sploh ne
tekom julija.
X »Enakost«, mladinsko izobraž. društvo v Mostah, priredi danes svojo prvo veselico v gostilni in na vrtn «pri Pečarju*. Spored bo bogat. Začetek ob 16. uri. Z dobrimi jedili in pijačami bo vsestransko dobro preskrbljeno. Vstopnina samo 8 Din. Danes vsi k Pečarju.
X Odkritje spominske plošče pesniku Simonu Jenku v Kranju scf vrši ob priliki 60-letnico Narodne čitalnice v Kranju dne 2. septembra dopoldne, h kateri slavnosti se vabijo vsa kulturna društva in kulturni delavci.
X Družabno potovanje v Svlco. Švicarski konzulat v Zagrebu namerava v sporazumu z našimi društvi za tujski promet organizirati društveno potovanje v Švico v namenu, da bi se s tem potovanjem omogočilo kljub visoki švicarski valuti z majhnimi den. sredstvi poseti-ti Švico, z druge strani pa, da ee s takim potovanjem naredi korale naprej v svrho ztližanja Jugoslovanov in Švicarjev. To potovanje bi se vršilo koncem meseca julija, ali začetkom meseca avgusta In bi trajalo 14 dni: Projektirane so dve rute, ena daljša in ena krajša. Cena za krajšo potovanje bi bila za drugi razred približno 6000 Din za osebo in za tretji razred 5000 Din za osebo. Daljša rute bi bila približno 200 Din dražja. Te ceno so kalkulirane na temelju današnjega tečaja Švicarskega franka za slučaj, da se udeleži potovanja najmanj 61 oseb. Ce bo število udeležnikov večje ali pa manj« kot 61 se bo cena v prvem slučaju znižala, v drugem slučaju pa zvišala. Potovanje bi bilo zelo ugodno, ker se ne bi imeli udeležniki xa nič brigati ter bi celo društvo vodil potni maršal, kateri bi razkazoval divne lepote Švice in visoko stopnjo tamošnie kulture in
Mariborska trgovska Sola
je izdala ob zaključku Šolskega leta. tiskano poročilo, katero je zelo skrbno in pregledno sestavil njen ravnatelj gosp. Metod Dolenc. To poročilo bo postalo sčasoma za razvoj našoga šolstva po prevratu zgodovinske važnosti, ker nao v kratkih odstavkih podaje pregnantno sli ko o ustanovitvi in razvoju te za obmejni Maribor v vsakem oziru, zlasti pa narodnogospodarsko važne šole, ki se je usta no rila leta 1919 kot zasebna trgovska šola in bila pozneje leta 1920 spremeni? na v »Državno dvorazredno trgovsko šolo«. Zavod se je moral boriti z rsemi mogočnimi težkočami, ki pa jih jo pod ravnateljem g. Dolencem s podporo države, mariborske občine ter raznih gosji., darskih činiteljev in vzornega učitelj st ca večinoma premagal in je dajies npr.-i vičen ponos Maribora. Sadovi delovanja te šolo pa se bodo kmalu uspešno kazali zlasti v na&em trgovskem življenju.
Za. interesente bo posebno dobrodošel izvleček »Organizacijskega pravilnika« za državne dvorazredno trgovske šole Sloveniji, ki ga tudi prinaša »Poročilo^ in pa natančni učni načrt, iz katerega je razvidno, da dobo gojenci v kratkih dveh letih temeljito splošno in s-t.rokov no izobrazbo- zadostno podlago za vstop v življenje, bodisi v pisarne ali pa v praktični trgovski poklic. Poleg obvezna srbohrvaščine in nemščine se lahko go-jonci uče tudi italijanskega in franco skega jezika; goji se dalje strojepisje (So la ima na razpolago kar 24 moderni'', pisalnih in razmnoževalnih strojev), te lovadbo in petje. Obveznih predmetov je 15, z neobveznimi torej vseh 20.
V HI. odstavku navaja »Poročilo* ugodnosti, ki so jih deležni absolventi š« le. Pred vsem upravičenje izvrševanj.) trgovske obrti in skrajšano vojaško služlio ter možnost napredovanja za rezervne častnike.
Solo vestno podpira pod predsedstvom g. bančnega ravnatelja Skuška sosvet. 12 gospodov, večinoma gospodarskih strokovnjakov. Zavod si je v kratkem času svojega obstoja oskrbel že tudi čedno blagoznaJiBtveno im zemljepisno zbirko ter precejšnjo knjižnico. Tudi podporni sklad za revne učence je bil zadovo-ljiv.
Zanimiv je pregled o dosedanjem obi sku šole tekom štirih šolskih let. Doslej je bilo na zavodu skupaj 481 učencev in učenk, letos 165, med temi 105 deklic-Razredov jc bilo letos 5. prejšnji 2 let-i 4, leta 1919 samo 2 z 58 učenci. Učni uspeh! so bili vedno zadovoljivi. Leto' jih jo doseglo 106 ugoden uspeh, me<5 temi 20 odliko, 42 je ponavljalnih izpitov in le 17 neugodnih uspehov. Narod nosti so bili v začetku skoraj samo Slovenci, letos pa je bilo že tudi 10 Srbohr vatov in 24 Nemcev. Učni jezik je bIo venski Poklic staršev je raznovrsten-Največ (82) jih je javnih nameščencev-58 trgovcev ali obrtnikov, 15 zasebnikov in enako število kmetovalcev. Po sta rosti je bilo letos največ 16 letnih (55), 17-letnih 37, 15-letnlh 80, 18-letnih 24 i« 5 nad 20 let starih. Starše, ki žele spraviti deco čim prej h kruhu In sicer dobremu, opozariamo na to vzorno vodenrf solo. — a. r.
Priloga »Jutru?1 & tSH On« 8. juUja 1993.
Kulturni pregled
Med revijami	j
Radi pomanjkanja prostora smo mo« rali tekočI pregled o revijah odlagati; kar smo s tem zamudili, hočemo v pri' hodnje polagoma nadomestiti.
Izšel je »LJUBLJANSKI ZVON. za Junij. Na čelu objavlja razpravo iz pc resa skladatelja Marija Kogoja «Smci glasbe v zadnjem desetletju*. Marija Kmetova nadaljuje svoj roman «V me« teiu., Vdclav Burian pa razpravo o če« žkem pesniku mistične smeri O. Bfezini, katerega nekatere pesmi in eseji so žo tudi poslovenjeni. Juš Kozak objavlja prozo «Dota», dr. Pavel V. Breznik pi« še o bretonjskem slovstvu, Miran Jan, nadaljuje novelo »Črni čarodeji.. Pesmi 10 prispevali R. M. Vojanov: «Malgaj», Janko Samec »Poldan« in Mirko Pret« nar (po Li«Tai Pe«ju) »Slutnje«. — Knil« ževna poročila so bogata. Dr. J. Tomrn« šek ocenjuje Prijateljevo izdajo Jurči« čevih zbranih spisov III. zvezek, Juš Kozak poroča o Majcnovi zbirki eno« dejank «Za novi rod«, Miran Jarc re< cenzira Gradnikov prevod Rodenbacho« vega romana «Mrtvo mesto«, Juš Kozak piše o Bevkovi knjigi «Faraon», J. Ke» temina končuje poročilo o M. Gjuričevl »Filozofiji panhumanlzma«. — »Kroni« ka. obsega referate o Lajovčevih psal« mih 41 in 42, o simfoničnem koncertu Zveze godbenikov in Iz koncertne dvo> rane. — Našo najstarejšo ln najboljšo leposlovno revijo toplo priporočamo v branje in naročbo.
Prejeli smo dalje kulturni mesečnik •KRF.S« (4. štev.). Vsebina mu je sle. deča: Tone Seliškar: Pesnik in Marko; Angelo Cerkvenik: Mariška; Joško Kro< šelj: Mojemu bratu; Culkovski: Polet misli; Arkadij Averčenko: Bumerang; Ivan Molek: Skozi mrak...; E. Tiran: Zgodba o fakirju in njegovi piščali; Cir: Srce; Poučni del; Vestnik «Svobode»; Književnost; Listnica uredništva.
5. štev. mesečnika »SOCIALNA MI< SEL. prinaša na uvodnem mestu unlv. prof. K. Ozvalda informativno rszpra« vo o delovni šoli. Ostali članki so pri« stransko pisani, pažnje pa zasluži «Prc« Bled., v katerem je nakopičeno razno« liko gradivo o političnih in socialnih vprašanjih sodobnega časa. Da je kri« tika »Soc. misli, jako subjektivna zlasti v ocenjevanju publikacij, ki so jih iz« dali klerikalni somišljeniki, ni treba po« tebe poudarjati.
Zagrebška »NOVA EVROPA« za« (Hjučuje z 18. številko svojo sedmo knjigo. Zaključni snopič je posvečen nazorom Renana, Dostojevskega in Nietscheja o krščanstvu in religijah. Vsebina: Ernest Renan: «Pravo delo Isusovo.; F. M. Dostojevski: «Bunt» 1 »Veliki Inkvizitor. (iz «Bratov Kara« mazovlh.); Fried. Nietsche: »O krščan« «tvu».
»JUGOSLAVENSKA NJIVA. ob. favlja v 12. štev. sledeče prispevke: dr. Adžija: Medjunarodna socijalna politi« ka; Isa Velikanovič: Buha kraljice Mar« gite; Res: Kroz Austriju; Jos. Kulun« džič: O umetnosti; dr. D. Trbojevič: Harmonijsko obrazovanje: Umjetnost; Nauka; Politika; Polemika.
Koncert pevskega društva «IUrija» v Trstu. V nedeljo dne 24. junija se je vršil v šentjakobski dvorani tržaškega konsnmnega društva koncert pevskoga društva »Ilirija*. Zbor je vodil glasbenik g. Srečko Kumar, Id je uvežbal povce za naslednji program: Krist je vstal. Pomlad na Goriškem, Jurjevanje, Bog daj srečo, Kje si dragi, da te ni?, V Indijo, V saneh, Narodna, Svatba na poljani (E. Adamič); Hojladrijo (M. Kogoj); O sijaj, sijaj solnčece (Gerbic); V tihi noči (Hajdrih); Vse mine (Ipavec); Idila (G. Krek). Na prireditvi je sodelovala tudi sopranietinja gdč. Anica Čoko-va, ki je pela »Uspavanko* in »Češko narodno* od Pavčiča. Koncert, za katerega se je delovni glasbenik g. Kumar
trudil z vsemi močmi in za katerega- mu gre vse priznanje požrtvovalnosti, se je dobro obnesoL
Novi rod. V lepi opremi hi bogati vsebini Je ravnokar izšla dvojna (7. in 8.) številka tržažkega mladinskega lista »Nofi rod*. Skoraj vsi naši najboljši mladinski pisatelji so zastopani v tej številki in zato nima dvojna Številka »Novega roda* pomena, samo za naše zapuščene malčke tam preko, temveč jo bo s veseljem prebral tudi vsak intell-gent Vsebina dvojne številko je, kakor rečeno, zelo bogata, kar najlepše izpričujejo že sama imena pisateljev, ki so zastopani v tej številki. Golar, Albreht, Utva in Ločniškai priobčujejo pesmi, MilčineJri nadaljuje svojo povest »Junaštvo*, za tem slede prispevki Gradnika, Meška, Lovrenčiča, zelo občutena skica Široka Ribičičevo: »Nedeljsko popoldne ob Soči*, In pa Vere Albrehtove povest o treh psičkih, Turgenjeva »Prepelica« zaključuje pripovedni del. Izvrstni lesorezi Maleša opominjajo na dva ustra ritelja na£e književnosti. Vodnika in barona ZoiBa. »Zrnca«, »Kotiček malih« in uganke zaključujejo uspelo dvojno številko. Toplo priporočamo »Novi rod« slo veriBkt javnosti. »Novi rod« se naroča r Matični knjigarni v Ljubljani.
Priprave za bodočo gledališko sezono v Zagrebu. Kakor poročajo hrvatski listi so priprave za bodočo gledališko Bezono v Zagrebu v polnem teku. Uprava gledališča je podpisala pogodbe z ?sami člani, ki prihajajo v poštev za napredek zagrebške opere in drame ter se nadeja, da bs Talijin hram v hrvatski prestolloi s prihodnjo sezono znatno dvigne.
Slovo JugosL rojakinje od haoover-ranske opere. Glasom vesti hanoveran-sklh dnevnikov se je te dni poslavila od tamošnje državne opere jugoslovanska rojakinja, pevka ga. Blaženka Kernio, ki je bila agažir&na na tej operi celih 12 let Ga. Kernio je z velikim uspehom nastopala na pozomioah v Frankfurtu, Leipzigu in Miinchenu, dokler se ni leta 1922 preselila v Hannover. Največja kreacija naše rojakinjo na nemških odrih je bila vloga Ege v Wagnorjevih »Mei-stersingerjih«, katero je ga. Kernioeva pela že leta 1899. Od Hannoverancev se je ga. Kernio poslovila z partijo Fluto-ve v Nleolaijevih »Veselih žonah wind-sorskih«.
Dve novi pesniški zbirki. V Beograda, založba Cvijanovič. je izšla pesniška knjiga Božidarja Kovačeviča, »Grč mja-denstva*. V Čakovcu je izdal svoje stihe Nikola Pavlč pod naslovom »Pozab-leno cvetje« (v medjimurskem narečju).
Umetniška razstava v Hodollnu. Strokovno udraženje jugoslovenskih ob-likujočih umetnikov je prejelo od društva moravskih umetnikov v Hodolinu dopis, v katerem se nasvstuje preložitev razstave na pomlad 1924. Ta preložitev konvenira tudi — kakor smo dosedaj informirani — večini slovenskih umetnikov, ker nimajo dovolj gradiva za dostojen nastop. Zato javlja odbor S. U. J. O. U. vsem sloivenskim umetnikom, da ee nameravana razstava vrSi šole aprila meseca 1924. Poživljamo obenem vse umetnike, da se za to razstavo pripravijo z vso resnostjo, ker je želeti, da bi bil ta prvi nastop v bratski državi za Slovence časten. — Odbor.
Kulturno-hlstorična razstava v Va-raždlnu. Prijatelji zgodovine in ljubitelji starta bodo priredili med 14. in 20. julijem 1928 v Varaždinu kulturno-historič-no razstavo. Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzejska društva v Mariboru, Celju in Ptuju se bodo udeležila razstave dne 19. julija. Odhod iz Ptuja ob 6.58 zjutraj, prihod v Varaždin okoli 10. ure. Razstava bo zamimiva. Varaždinski samostani in cerkve so dali različne predmete na razpolago. Razstavljena bosta tudi arhiv čazmarskega kapitlja ter mest ni arhiv. Razen tega bomo videli pohi-
Sfvtr v «ogi!i 18. ta t«, stoletja. 06 tej
priliki se bo vrSll v Varaždtaa tndi sestanek imenovanih društev, kjer se bodo doloSUe smernice za sistematično arheološko to zgodovinsko delo v mariborski oblasti. Prijatelji domače zgodovine ste 'rabljeni, da se pridružite izletu.
Občni zbor Glasbene Matic« ▼ Ljubljani se vrši ▼ pondeijek dne 9. julija ob 8. url zvečer v pevski dvorani poslop ja Glasbene Matice v Vegovi ulici z običajnim dnevnim redom. Tekom občnega zbora bo izročil predsednik Glasbene
'Matice najvišja odlikovanja članom, ki so si stekli za delovanje Glasbeno Matice posebnih zaslug in sicer gg. Petru Graselllja red sv. Save III. razreda in Fran Drcnlku red sv. Save V. razreda. Oba Bta ustanovnika društva. Red sv. Sa ve V. razreda prejme tudi profesor Josip Vedral, ki deluje že 27 lot pri Glasbeni Matici in pa slovenski skladatelj ter konservatorljski prof. Janko Ravnik Ravno tako prejmo isti večer (red sv. Sa-ve II. razreda) Glasbena Matica s.iuki. s katerim je bila odlikovana povodom 50-letnlce.
so jc. kaj se godi i nje, ko so jo po,
lagali v kr.'to. To Sudue.n -..aklju.-ju j' njena hči v zadnjem trr.iotku pred pogrebom opazi' i, da drhti nekaj ua njeni roki. Bila je mišica, ki se jo zbudil:) k življenju. Ljudje .»o začeli žonn m,i siratl in navidezni rarlič sp je kmalu popolnoma osvestil. Po tem čudnem prebujenju je žena živela še trideso* let.
Zamorsko časopisje v Ameriki
V	Ameriki izhaja okoli 500 zaraor, škili časopisov. Med njimi so najvaž ne.jši sledeči: »Tho Apro American* v Baltimoru, ki se tiska v 18.000 izvo« dih »The Chrisis« z 62.000 izvodi, to »Tbe Chicago Defonder« s 150.000 izvodi. V Filadelfiji sami izhaja 15 zamorskih časopisov.
Senzacijonalna je ureditev zamor, skih listov. Neprestano prirejajo razn« konkurze z denarnimi nagradami, k! presedajo često 8000 dolarjev. »The Chrisis« »o organizirale tekme ženske lepote, aeveda zamorkinj, časopis »Progresive Citezon* pa počaščiiju svoje marljive naročnike z dežniki čevlji, oblekami, denarjem itd.
V	New Yorku Ima neki zamorski ča. sopis Puškinovo ime. Baje radi tega, ker jo imel ta veliki ruski pesnik iu pisatelj v svojih žilah tudi nekolika zamorsko krvi. Zanimivo pa je, da s« le malokateri zamorski liBt bavi s poli. t-iko. Politična lista sta le dva, ki jn urejujejo same ženske, vendar pa jih nikdo ne 6ita, ker stoje zamorci na stališču, da ženska sploh ni za politiko.
X Štiri ln pol leta v nezavesti le
preležal neki ameriški oficir. V vojni je padel s konja hi se pobil na glavi. Take onesveščen je prebil štiri leta. Sele pre<f kratkim se mu je vrnila zavest, ko Jc odprl oči In prišel k sebi, se Je seveda nemalo začudil, ko le čul da Je vo|n« konec in da Je Amerika zmagala.
X Gostija na čast krave. Na nekem angleškem otoku se le nedavno vršila nc navadna gostija. 300 gostov je z veliko pojedino proslavljalo neko kravo, ki |e v letu dni dala 30 tisoč litrov mleka, to je na dan 90 litrov. Angleži so res originalen narod!
X Sredstvo zoper revmatlzem. Medicinska fakulteta ncwyorške univerze razglaša, da je izumila novo sredstvo proti revmatizmu. Bolezen se zdravi z vbrlzgavan|em seruma streptoknkovki so imenuje »vlrldln«. Preizkušnje so sc vršile v 6000 slučajih. Povollnlli rezultatov je bilo 80 odstotkov.
X Višina človeka. Človek Io pov-prečno visok od 1 m 25 cm do 1 m 94 cm. Najmanjša ženska na svetu Je Hlla-rlja Agylea Iz Slnaje, ki meri samo 3S cm. Največji človek je doslej Finec Ca i, mus, ki meri 2 m 83 cm. Najmanjši na rod na svetu Je neko črno pleme v Afriki po Imenu Akka. Ti zamorci merilo povprečno le po 1 m 37 cm. Za njimi pri-dejo Indokltajcl, potem Japonci ln Ma-lajci. Največji ljudje so na Polineziji, kjer merijo povprečno 1 m 74 cm. Tud; Afrikanci so zelo veliki, ker merijo povprečno po 1 m 72 cm. Angleži imajr. povprečno 1 m 71 cm, največji ljudje sploh so pa Skoti, ki merilo povprečno po i m 78 cm.
Pozna ga.
«Ata», meni študent svojemu očetu, »spremenil bom svoj študij. Kemija mc ne Intereslra več, pa bi se rad vpisa! v astronomijo.«
Mati, ki jc r>oslušala ob strani, pa sinka postrani pogleda In ga zavrne: »Ne, dragi moj! Poišči si boljši izgovor, ako hočeš ponoči izostajatl.* (Koprive.!
Občutljivo mesto.
Starejša gospodična, bolehna na pljučih, pokliče zdravnika, pri katerem Je žt večkrat bila v ordinaciji.
—	Kako le gospodična? vpraša zdravnik. Vas boli še vedno na starem mestu'.
—	Pardon, gospod doktor, jaz nlmajr-nobenega starega mesta! — odvrne užaljena gospodična.	(Koprive.)
Iz življenja in sveta
Ljubezen gre skozi želodec
Nedavno je bilo v listih čitati, da se je najstarejša hči pokojnega belgijskega kralja Leopolda li, princezinja Luiza Koburška spravila s svojo sestro Stefa« nijo, vdovo po bivšem avstro,ogrskem prestolonasledniku Rudolfu, sedanjo kneginjo Lonyay. Ob Istem času so ča« sopisi poročali, da Ja dolgoletni prija« telj princezinje Luize pl. Matačič«Kegle« vič težko zbolel ter se nahaja v nekem zdravilišču na Dunaju. S tem je konča« na ljubezen, ki jo med kneginjo ii ko« burške hiše in hrvatskim plemenltašem Gejzo pl. Matačič«Keglevičem trajala skoro 25 let ln o kateri so bili svoje čase vsi evropski listi polni senzacional« nih vesti.
Gejza pl. Matačič je potomec staro zagorske plemenitaške rodbine. Oče mu je bil vlastelln v hrvatskem Zagorju. Ko je Gejza končal gimnazijske študije v zagrebškem plemenitaškem konviktu, se je podal na zagrebško vseučilišče. Dovršivši svoje 21. leto, je odšel na vo« jaško službovanje kot enoletni prosto« voljec k ulancem. Posebno mu je prija« lo jahanje. Zato se je po enoletnem odsluženem roku popolnoma posvetil vojaškemu poklicu. Pozneje je kot ulan« 8ki nadporočnik v Opatiji na nekih ja« halnih tekmah v polnem diru preskočil izredno težko naravno barijero. S tem skokom je zadivil princezinjo Luizo, ki je bila tedaj poročena z ao. generalom Filipom Koburgom, bratom bivšega bol« garskega kralja Ferdinanda. Visoka da« ma si je dala takoj predstaviti hrabre« ga nadporočnika in se je zainteresirala zanj. Dejstvo, da je bil nadporočnik ne. koliko mlajši od Luize Koburške, ni princezinje prav nič oviralo pri ljubav« nem razmerju, ki se je hitro izcimilo med mladim častnikom in nekoliko sta« rejšo generalovo ženo.
Razmerje med nadporočnikom in prin« cezinjo se je razvilo kakor je to običaj« no pri takih priložnostih. Mož princezi« nje Luize se je žaljivo izrazil o mladem nadporočniku, Id mu je bil podrejen. Ko je ljubimec doznal za generalovo mne« nje o njem, je pozval Filipa Koburga na dvoboj. Dolgo je trajalo dokler je prišlo do duela. V njem je bil general težko ranjen, ker je bil Matačič meča izvrstno vajen. Vse to je romantično ljubezen med nadporočnikom in prin. cezinjo Luizo še bolj razvnelo in konč« no je prišlo do ločitve v zakonu med princezinjo in generalom. Kljub temu, da je general silno spletkaril proti svojemu tekmecu, je Matačič vendarle do« segel čin ulanskcga stotnika. Filip Ko« burg je nato naravnost pobesnel. Uka« zal je svojo ločeno ženo zapreti v blaz« nico, odkoder jo je Matačič osvobodil. Na podlagi tega dejanja je general do« segel, da so vojaške oblasti Matačiča degradirale ter ga izključile iz armade. Toda mladega plemenitaša tudi to ni uplašilo. S podporo raznih odvetnikov in poslancev je možu uspelo doprinesti dokaz, da princezinja Luiza ni blazna, temveč da sc je samo hotela otresti svojega prvega moža. Po teh doprine. šenih dokazih je Matačiču uspelo, da je dobil častniško šaržo nazaj in odtlej je začelo ono življenje Luize Koburške z Gejzo pl. Matačičem, ki je zainteresira« lo ves svet in radi katerega je prince« zinja pognala vse svoje premoženje in
Imetje. Luiza in Matačič sta živela v Mentoni, Nizzi, Italiji in drugod. Vse« povsod sta delala dolgove. Ko sta ves denar zapravila, sta se vrnila zopet na Hrvatsko, Tam sta prebila tudi ves čas med svetovno vojno kot velika sovraž« nika režima. Sovražila pa sta vlado in dvor predvsem radi tega, ker ao ju vsi prezirali ter jima nihče ni hotel poma. gatl z denarjem. V gmotnih neprllikah sta dočakala avstro«ogrsko revolucijo, po kateri je njuno življenje postalo še bednejše nego je bilo prej. 601etni lju« blmeo in nad 601etna ljubimka sta se mora« Ia čestokrat prehranjevati z nezabelje. nim krompirjem. Da se v takih razme« rah njuno ljubavno razmerje ni jačalo, 8e razume samo ob sebi. Beda je nesrc« j čen par pritirala tako daleč, da sta gla« dujoča nesrečnika sklenila ostaviti drug drugega, kar se je pred kratkim zgodilo. Princesa Luiza si je izprosila streho in košček kruha pri svoji sestri grofici Lonyay, pl. Matačič pa boluje in hira v neki redni dunajski bolnišnici.
S tem jc končan roman dveh zaljub« ljencev, ki sta bila še pred desetimi leti na kontinentu zelo popularna. Prince« zinja Luiza Koburška, ki je tolikokrat izjavila, da se bo prej ubila, nego bo ostavila svojega dragega Matačiča, jc sedaj prelomila svojo besedo. Pa naj potem še kdo reče, da ne gre vsaka lju« bežen skozi želodecl
Navidezni mrliči
Ljudje, ki se boje umreti, so navadno tudi v strahu, da bi jih pokopali navidez mrtve, a v resnici žive. Takih slučajev se je na žalost primerilo že dokaj. Nekega bogatega, nedavno umrlega Angleža je lomli ta strah tako silno, da jo določil v testamentu, da se po njegovi smrti na njegovem truplu poleg zdravniškega pregleda mora izvršiti še operacija, ki naj dokaže, da je mrtev zares in ne le dozdevno.
Med Angleži je strah prod samo dozdevno smrtjo jako razširjen. Stanje, v katerem se človek nahaja mrtev in vendar živ, se imenuje kataJeptično stanje. Angleže katalepsija tako vznemirja, da je angleški parlament nedavno izdelal osnutek zakona, ki predpisuje najstrožjo preiskavo vsakega mrliča in ki naj pripomore do tega, da se ljudje no bodo pokopavali živi.
Povodom tega načrta jo angleški strokovnjak za živce dr. Stenson Hoo-cker napisal razpravo o dozdevni smrti, v kateri pravi; »Ne more se tajiti, da obstoji neko stanje, fizične nezavesti, ki ima samo videz smrti. Utripi srca se ne morejo zaznati niti s pomočjo stetoskopa; dihanje je tako otežkočeno, da se ne občuti niti najmanjši tresljaj življenja. V podobnih slučajih bi večina zdravnikov ugotovila smrt kljub temu, da je truplo, o katerem se zdi, da je mrtvo, pri življenju.* Isti zdravnik opira svoja izvajanja na slučaj iz lastne prakse: Neka žona se je nahajala v kataleptičnem stanju. Zdravnik je konštatiral smrt. Zena je čula njegovo usodno sodbo, toda njene mišice ln živci so bili v taki otrplosti, da ni mogla dati od sebe niti najmanjšega znaka življenja. Mogla se ni niti zgeniti, nit,i treniti z očmi. S strahom je opazovala, kako krojijo zanjo mrtvaško obleko. Cula je o pripravah za pogreb in zavedala
Fr'	m
Tarok
Vsi vetno, vsakomur se lahko pripeti, da kal prezre. To ni nič hudega. Zato Bog ne daj, da bi se moje besede štele za očitek, le opozoril bi rad slavno uredništvo, najvljudneje opozoril: za šah ima te v listu kotiček, za žogo tudi, za tarok ga pa nimate!
Pravilo, da Je tarok čisto gosposka fgra, boli kakor žoga. Pravijo, da igrajo tarok tudi generali In okrajni sodniki in starejši gospodje župniki ga Igrajo tudi.
Jaz ne igram taroka, ali moji štirje ga igrajo. Igrajo ga, samo mešati še ne znalo: razodel! so ml, da Je to najtežavnejše ob vsej Igri, vsakemu ujldejo karte la rok, kadar lih meša, in se raztresejo po tleb in koderkoli.
Drugače Je videti Igra Jako koristna to opozarjam nanjo slavno uredništvo.
Kadar svole štiri podim spat, ugovarjajo modušno, da se uče pri taroku rimskih številk In sploh seštevanja ln da Jim le tarok v veliko pomoč pri učenju; zato naj dovolim, da še enkrat vržejo na okoli. Zdaj bo konec šoli, zdaj dobe spričevala, zdaj bomo videli, koliko Jim Je tarok pomagat
Karte Jim Je dala naša nova kuharica In je prav pridna ženska in Je pobožna tudi, kolikor Je prav. V prejšnji službi le bila Det let in ko ie odpovedala — ne
vem, ali Je odpovedala zaradi pomanjkanja prostora aH zaradi selitve a!l zaradi razmer — sta se obe Jokali, gospa ln ona, ln Ji Je gospa za spomin podarila karte. In manjka samo ena. Pa to ne d6 nič in Jih jc še zmeraj dovolj, da lahko Igrajo vsi štirje, In jih Je pravzaprav še preveč, kajti bolj težko držč vsak svoj delež v eni roki.
Recept, kako je treba Igrati, Ima kuharica In Hm ga Je povedala. Ime JI je Otlllja.
Najprej eden razdeli karte ln bi lih moral pravzaprav deliti tako, da drugI ne bi videli, kakšne dobi kateri, ln vsi bi morali dobiti enako število. Pa se vse to bol| težko posreči In koncem koncev tudi nI posebna nesreča, če se ne.
Eni karti pravijo pagat In tisti, ki Jo dobi, ne more drugače, nego se muza, In koj vsi vedo, da ga Ima, In se včasl bojim, da bo hišo razneslo, tiko zaženo vpitje ln smeh, kadar ujamejo pagata.
Najmlajšega, ki le star sedem let, vsa-klkrat slišim, da očita starejšemu, ki jih šteje deset, da goljufa; starejši ga sladko prepričuje, da ne, In mislim, oboje to spada k Igri.
Radi se prlčkajo, kdo Je na vrsti, da vrže. Potem se pa zopet prlčkajo, kdo bo pobral.
En! karti Je ime škls In kdor Jo Ima, ga vsi zavidajo in hI Imeli npVaJŠI. da bi delili od krala.
Igra Je tudi zato lepa, ker niso Igralci nikomur na poti — ali jo Igrajo na tleh aH pa se zvečer spravijo vsi štirje v posteljo, preko nog imajo pernico In nanjo mečejo karte.
Kateri h koncu dobi Igro, ne vem natančno. Nemara oni, ki Ima največ kart. Toda niso vse enako vredne: kralje precej obrajtajo — to me veseli, najveljav-nejši pa Je škls — to se ml ne zdi prav ln bi Imel raznih pomislekov.
Pri nekaterih Igrah se stepo, pri drugih ne, in ne vem, kaj določa igralni recept zastran tepeža. Malo tepeža dobro dč mladini.
Kakor rečeno, zdaj bomo videli, ali bodo naši štirje s pomočjo taroka odličnja-kl. Brez taroka niso bili. Ce bodo, bom koj sporočil In bi se dala stvar toplo priporočati šolskim ln družinskim krogom. In potem bi kazalo, da prične Vaš cenjeni list s kotičkom za tarok.
Ne rečem, da ne bi prevzel uredništva za ta kotiček. Ne silim se seveda ne. Ali zdi se ml, da bi Imel veselja za to reč In le vratar Socialne banke pravi stric moje žene In Je rekel, da bi se potem na list naročil.
Vprašal sem tudi že pri Pisateljskem društvu, koliko naj bi zahteval honorarja, in so rekli, da Imajo uredništva dve tarifi: ena je za pisatelji, druga za po-strežčke. Prva da je bolj častna ln slavna, druga na ie izdatnejša. In ml nI treba
šele poudarjati, da sem skromen človek in da ne koprnim za slavo In za častmi.
Stričev nasvet
Iz japonskih «starčevih povesti«. — Po Kyau - Hakusal.
Starec je dejal: Neki mladenič je noč in dan obiskoval krajo veselja ln zabave ta razsipal denar, kakor da ga je nažel na cesti. Prošnje to opomine svojih starišev in pravih prijateljev je poslušal le z enim ušesom in hodil po starih potih.
Nekega dne pa ga je povabil k sebi njegov stric, izkušen mož. Govoril je ž njim o pravih ži»Jjenskih nazorih in mu končno pokazal leseno skrinjico, na kateri je bilo zapisano »hranilnik*.
»V knjigi cvetlic sem bral o možu, ki je vedno, kadar je hotel Izdati 100 unč, jih izdal le 80. ostalih dvajset pa je vrgel v hranilnik. Pri 200 unčah jih je izdal le 160, ostale pa shranil itd., tako da je obdržal »/i« svojih Izdatkov in polagoma obogatel.
Stori tudi ti tako in položi od vsakih 100 denarjev 20 v to skrinjico. Če boš tako delal in videl, kako se denar množi, se boš z veselim srcem odrekel marsikaki zabavi in se jim končno popolnoma odtegnil. Torej ne zabi, kar sem ti rekel.« S temi besedami m« ie izročil hranilnik.
Mladenič se je zahvalil in je obljn bil, da bo poslušal modri nasvet.
Čez kakih trideset, štirideset dni jo prišel k stricu 3tar Blužabnik in mu ve žalosten pripovedoval, da je mladenU-, od onega pogovora dalje še bolj razsi pen kot preje in da stoji sedaj tik pred polomom.
Se istega dne je poklical stric neSa ka k sebi, ga ozmerjal s trdimi beseda mi, zakaj se kljub obljubi nI prav nio poboljšal.
»Saj sem so popolnoma ravnal po tvojem navodilu, dragi stric,* je začudeno odgovoril. »Kajti res sem dobil veseljo, ko sem videl, kako Be množi denar v hranilniku. Vedno sem V"-svojih izdatkov položil v hranilnik. Iti tako sem predvčerajšnjim prihranil od 100 unč 20, včeraj od 500, katere sem hotel porabiti za zabavo, 100, in danes od 300 celih 60. TI prihranki, ki sem jih imel dan za dnevom, pa vondar ne pomenijo nobene vsote. Mislil sem si: do bližnje pomladi marljivo obiskuj vse veselice in zabave to daj Vio svojih izdatkov na stran, pa bo kmalu prav čedna vsota v hranilniku. Z veseljem sem torej sledil po tvojem nasvetu, dragi strio, in, prosim te, nikar se ne jezi!*
Star pregovor pravi: »če norec prime zlato v roko, se mu izoremeni v blato!*
Gospodarstvo
Tedensko poročilo z blagovnih trgov
ŽITNI TRO. ProSIt teden ie bila tendenca za žito spričo Izgledov žetve slaba. Cena turSčlčl ic bila zbog inalili dovozov čvrsta. Uspehi dosedanje žetve zadovoljujejo. Vrome je povoljno. Pšenica lanske žetve prihaja malo v promet. Mlini so ustavili nakupovanje stare pšenice, ker računajo na nižje ceno. Novo blago se je plačevalo po Vojvodini po 300 — 325, staro po 412, v roke tudi do 450 Din. Novi ječmen se je tržil po 225
—	250 Din z vtovorne postaje. Oves je dosegel ceno 350 Din Iz Zagreba. Nova rž se ceni po 250 — 300 Din; ponudb nI, brez protneta. Po turšilcl živahno povpraševanje. Prvovrstno blago v roke se trii po 325 — 330 Din, pariteta Zagreb. Tudi po moki se Je prillčno povpraševalo, ponudba pa je bila slaba. Prvovrstne moke so notirale 737.5, slabše 687.5 Din, pariteta Zagreb, z vrečami. Otrobi so se tržili s postale po 100, lz Zagreba po 160 Din. — Izvoz miruje. Naše cene Inozemstvu ne prljajo.
TRO Z USNJEM IN KOZAMI. Povpra Sevanje po težkih kožah trajno živahno, za lahke je manj zanimanja. Plačale so se prošli teden: težke do 25, lahke pa 16.25 — 17.50, telečje 32.5 — 35 Din za kg soli proste. Izvoza skoro nI. Kupčija r, usntem Je pri čvrstih cenah zadovoljiva. Cene: vache-podplati, lahki, I. 50 — 62, težki 73 — 75. llkanec (Blatikledcr) lahki 65 — 75 po kakovosti, kravje usnje I. 85 — 90, II. 70 — 75, notranji podplati 50 —- 55, kruponl Inozemski 110 — 115. domači 105 — 110, avemi 35 — 37.5 vratovi 45 — 47.5, SevTO 45 — 50, boks-kalf, črn, domač 24 — 26, inozemski 27
—	28, barvast, domač 35 — 40, Inozemski 45 — 50 Din.
TRO Z JAJCI. Špekulacij ski nakupi nekaterih Izvoznikov so v Hrvatski dvignili cene. Pri nas v Sloveniji cene niso tako porasle. Sedanje naše cene ne odgovarjajo Inozemstvu. Na Inozemskih trgih nerazpoloženje ln slabe cene, ker Je dovoza dovolj. Kot prodajalci jajc na svetovnem trgu se pojavljajo zlasti tudi Poljska, Lltavska ln Rusija. V Jugoslaviji se le plačeval komad po 1 — 1.25 Din.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (7. t. m.) radi pravoslavnega Ivanjdana nI poslovala.
Budlmpeštanski žitni tre <6. t. m.)
Tendenca čvrsta. Cene v tisočih Km: pšenica s Potisja I. 44.5 — 45, II. 44 — *4.S, budhtrpeštanska 43.75 — 44.5, rž 31 — 31.5, ječmen 29.5 — 30, oves 40 — 41, turščica 33 — 34, otrobi 19.5 — 20.
Zagrebški živinski trg (7. t m.) Cene za kg žive teže: svinje mesnate 22.5 s sejma, debele 22.5 — 23.5 s Srema ln Vojvodine, goveja živina mlada 11.25 — 12, teleta 15, krave I. 10, III. 6.5 — 8 Din. Radi visokih cen Je prošli teden izvoz oslabel.
Svinjski sejem v Mariboru (6. t m.) Dovoz 213 komadov. Cene v Din: prasci, 5 — 6 tednov stari 200 — 250, 7 — 9 tednov stari 265 — 500, 3 — 4 mesece 700 — 850, 5 — 7 mesecev 1200 — 1250, S — 10 mesecev 1350 — 1450, 1 leto 1625
—	1875. 2ive teže 1 kg 23.75 — 25, mrtve teže 25 — 31.25. Cene za mlade prašiče so narasle, dočim so padle cene bla-cu, kl se v večji meri Izvaža. Bilo namreč ni kupcev za Izvoz. Radi visokih cen malo sklenjenih kupčij.
Budlmpeštanski svinjski trg («• m.) Tendenca živa. Dogon 381, od tega nrodano 289. Cene za kg žive teže v Km: debele 3350 — 3360, težke 2080 — 3450.
Lesni trg (7. t. m.) Postavno slavonska postaja nottrajo: hrastovi hlodi I. 2000 — 2200, IL 1400 — 1600, hrastovi hlodi za turnlTle 2400 — 2700, hrastovl-na na zrcalni rez 3000 — 4000, Stalil 11)00 — 4000, hrastovi buli 2000 — 3000, francoske dožice 1000 komadov 15 — 18 tisoč, sirovi frizi ozki 1000 — 1200, široki 1400 — 1600, bukovi hlodi I. 250 — 350, bukovi frizi 750 — 850, Javorjevl hlodi I. 720 — 800, jasenovi hlodi I. 500
—	650, brestovi Modi I. 450 — 550, mehko tesano blago 350 — 450, drogi za br-zojav, hrastovi 50 — 70, železniški pragi, hrastovi 33 — 51, bukovi 40 — 50, drva za kurjavo, bukova, I., vagon 2750 — 3200, II., vagon 2200 — 2300, mešana, vagon 2400 — 2700, oglje, vagon 10 — II tisoč. Promet slab radi pomanjkanja vagonov. Cene nespremenjene.
Dunajski trg z usnjem ln kožami. (6. t. m.) Cene porasle. Notirajo v tisočih Ka: podplatno usnje, vache - usnja-te garniture 48 — 51, vache-usnjati kruponl 7i _ 75 vratovi 32 — 35, alerni
23__25; surove kože: telečje 30 — 32
za kg, goveje 17.3 — 17.4 za kg, konjske 190 — 195 za komad, ovčje 32 34 za komad, kozllčje 16 — 17, kozje 44.
Ljubljanski trg. (7. t. m.) Tržni promet Je zelo živahen. Pomanjkanje blaga ni opažati, pač pa primanjkuje za nekatere predmete občutnejše konkurence. Uvedba mestne mesnice jo Izredno ugodno vplivala na mesni trg. Porasit cen se je zadržal na celi črti in poleg tega so bili mesarji prisiljeni, da konkurirajo tudi s kvaliteto. Meso slabe živine pričenja Izginjati s trga. Na mestni mesnici se prodaja meso dobrih volov po 21 Din kg. Mestna občina vodi ta obrat brez dobička. Namerava sc obrat polagoma razširiti, uvesti nove stojnice, uvesti tudi oddaia klavne živiue oosnrnrznim me-
sarjem brez dobička za mestno občino ln mesarjem predpisati na podlagi nakupnih cen prodajna cena mesu. Ker bl mestna občina na ta način nakupovala v večjcin obsegu, bl se živina znatno pocenila ln bl bila uvedba boljših kvalitet tem lažja. Mesarjem bi bil zaslguran primeren dobiček. Vsestranska kontrola bl bila tako najprimernejša. Občinstvo se opozarja, na) se v lastnem Interesu pridno poslužuje mestne mesnice. — Olede zelenjave In sadja primanjkuje na ljubljanskem trgu konkurenca. Vzdržuje se nekak monopol. Na vsak način bl bilo za Ljubljano koristno, če bi mestna občina uvedla tudi tu občutno konkurenco, ne da bl bil pri tem ogrožen obstanek sedanjih prodajalcev. Drugih potov nI za izdatno regulacijo cen. Z uporabo protldraglnjskega zakona ni misliti na uspeh, ker Je ta zakon sestavllen tako, da je kmet prost, trgovci pa imajo toliko Izhodišč, da sodišče le redkokdaj more v resnici Izreči obsodbo, ki vzdrži pritožbe. Občine same pa Imajo s tem, da oskrbe konkurenco, najboljše orožje za regulacijo cen v rokah. — Cene v Din: goveje meso I. 22 — 28 po kakovosti, II. 19 — 23, teletina 22.50 — 25, svinjsko meso 25 — 35, trebušna slanina 32 — 35, riba In sal 37 — 38 (na debelo 34), ameriška mast 33, domača 40, šunka 45 — 52, koštrun 18, kozUčevina 25, jagnje 23 — 25, piščanci 15 — 25. Perutninski trg je slab, ker nI pravega blaga. Divjačine in rib ni. Mleko 3.75 — 4. Organizacija centralne mlekarne za Ljubljano se vrši s strahovito počasnostjo. Za Llubljano bl bila izrednega pomena, ker bl se ne bilo bati bojkota In bl se moglo takoi iztrebiti lz LJubljane potvorjeno mleko. Čajno maslo 70, navadno maslo 60, Jajce 125 do 1.50, kruh bel 7.50, čm 6.50. Olede sadja letos nI posebno ugodno. CeSenj radi silnega deževja nI bilo ln radi tega so bile tudi cene za domače blago Izredno visoke. Cene moki se še vodno vzdržulejo na podlagi cene za moko M. 0 7.50 — 7.75.
mil z redko vbun> pogodbo, ki Jo če more jo sankcionirati vi i jo oblasti. Na podlagi sporazuma z rusko vlado se bo pri parltetlčnl udeležbi avstrijske skupine ln ruske vlade osnovala v Moskvi firma Avstrijsko-ruska Industrijska ln trgovinska (L d. Družba se bo pečala z uvozom ln izvozom ter s trgovino v Rusiji.
= Avstrijska zlata pariteta znaša za ča« od 9. do 15. julija 14.400 Ka.
= Švicarski frank nazaduje. Močne valute že dalje časa naraščajo na Švicarskem denarnom trgu. Slabeti je pričel Švicarski frank na holandakih in angleških trgih. Švicarski frank torej izgublja svojo avtoriteto ln prihaja na njegovo mesto dolar, po katerem bodo cenile vahttnoslabe države vrednost svojega de narja.
= Obtok bankovcev v Poljski je narasel po izkazu Poljsko posojilne blagajne za 84 milijard na 2.8 biiiona poljskih mark.
Narodna banka
Stanje 30. junija 1923.
Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih napram stanju 22. junija): kovinska podloga 356.5 (+ 3), posojila 1386.9 (— 30.3), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, Tačun začasne razmene 298, državni dolg 2955.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 290.7 (+ 14.3). Skupno 8664.1.
Pasiva: vplačani del glavnice 21.4, rezervni lond 5.2, novčanlce v obtoka 5560. 8 (+ 87.1), državni račun začasne razmene 298, državna terjatev po raznih računih 13.4 (— 95.1), razne obveznosti 580.9 (— 7.6), terjatev države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde. Skupno 8664.1
Dajte mi stanovanje!
Glas vpijočega v puščavi . . . Pretresljive notice o pomanjkanju stanovanj sicer že dolgo niso več v modi. Kljub temu je stanovanjska mizerija v Ljubljani Se vedno enaka. Vsaj jaz na lastni koži ge ne čutim zboljšanja, kajti ravno tri lota že čakam na stanovanje in dve leti že delimo jaz in moja družina neko majhno podstrešje z drugo stranko.
V tem skupnem bivaližgu, obstoječem iz dveh predsoblc, že gnijejo tla, strop se udira in dež kaplja skozi majhno odprtino. Ko sem pred kratkim hotel postaviti v sobico neko omaro, je hišni posestnik pritekel v potu svojega obraza in javkal ves prestrašen, da se bo pod njeno težo vdrl strop.
Najkritičnejše vprašanje tega skupnega bivališča pa so neskupni pojmi o snagi in higijeni. V našem stanovaniu vztrajno smrdi po mrličih in gnilih kvargeljnih. Zračenje je brez uspeha. Zato sem poizkusil že s parfimlranjem ter celo stanovanje polil s kollnsko vodo, kar je sicer zvezano s precejšnjimi stroški, toda borba z duhovi je, žal, zahtevala žrtve. In res je kolin-
sKa voda ca eo. Jan ukrotila oevBeČae
dišave. Potem pa, o groza, je začelo dišati po parfimiranlh kvargeljnih. To je za nos prillčno isto, kar je za želodec pocukrano kislo zelje. Takšno zelje namreč — kdor še ne ve — navadno večina želodcev vrne majki zemlji.
Dve leti sem s stoično mirnostjo prenašal neskupne pojme o snagi in Še hvaležen sem se moral kazali, da se nas je stranka usmilila. Končno pa sem se začel bunitl, kakor jež proti lisici — bolj potiho seveda in z mnogo manjšim uspehom kakor jež.
Vem, da nas stanovanjski urad ne bo rešil. Ker »o pa stanovanja v novih hišah dražja nego znaša moja plača, sem sklenil, da si polščem na lastno pest stanovanje v stari hiši.
Ravno se ml nudi prilika. Vselil se bom vanj in žvižgal na stanovanjski urad. katerega v svoji zlobno«ti sumničim, da je samo zato tu, da ne pridem vsaj pod polkršfiansko streho. Ker moram v sedanjem stanovanju poginiti z družino vred — blizu pogina smo že itak —, se bom v smrtni nevarnosti odločno uprl eventualnim oblastvenim meram deložiranja, in sicer po prilični analogiji, da se sme v smrtni nevarnosti v Bvrho samoobrambe tudi napadenec braniti nasilnega napadalca.	Jež.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL Lastnik in Izdajatel) Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč.
Trboveljski premog in drva «
stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, .Ljubljana,
Kralja Petra tri? 8. — Tel. 220.
Lesni strokovnjak
za samostojno vodstvo podružnice, vsestransko verziran, se sprejme pri lesni veletrgovinL Ponudbe z referencami pod „Isvozn& trgovina" na anončni zavod DRAGO BESEL-JAK IN DRUG, Ljubljana, Sodna ulica 5.	1232
DOBAVE. Dobava |ute. Uprava državnih monopolov v Beogradu sprejema 28. t. m. ponudbe za dobavo 250.000 ra iute.
Dobava Jekla. Pri ravnateljstvu državnih monopolov v Subotici 28. t. m. ofertalna licitacija glede dobave jekla za noži če.
Dobava sena In slame. Dne 28. t.
m. ofertalna licitacija glede dobave sena in slame pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za garnlzijo Ljubljana, pri vo|nem okrugu v Celju za garnlzijo Celje, pri vojnem okrugu v Mariboru za garnizljo Maribor In pri komandi mesta v Slovenski Bistrici za garnlzijo Slovenska Bistrica.
(Predmetni oglasi so na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Llubltant.)
= Cenitev državnih montanlstlčnlh objektov v Sloveniji V smislu ČL 208 sen
žermeneke pogodbe »e morajo vsa podjetja, ki so bila pred Avstrijo državna last, preceniti in bo naša država morala plačati odgo varjajočo vsoto. Do sedaj so se precenili montanistični objekti v Sloveniji in to državna premogovnika Velenje in Zabukovca ter cinkarna v Celju. Avstrija, ki ima interes, da se ti predmoti čim višje precenijo, je potom svojih veščakov cenila ta tri podjetja na ogromno vsoto 172..507.88G zlatih K, to jo na preko 8 milijarde Din. NaSa vlada je nato naročila naSemu ožjemu rojaku inženjerju Viktorju Gostiši, inšpektorju pri oddelenju za šume ln rude v Sa lajevu, naj napravi cenitev. Po njegovem elaboratu so ti predmeti vredni komaj 4,800.000 zlatih kron. Kompetentna komisija v Parizu, tkzv. «Comitč des biens cčdčs> je osvojil ekspoze našega veščaka, zaradi česar bo naša država morala plačati za ta podjetja samo vsoto 4,800.000 zlatih kron.
,= Proti novim carinam v AvstrlJL Z Dunaja poročajo: Proti nameravani uved bin novih carin je nastal med tukajšnjim trgovstvom splošen odpor. Ne&tevilne deputacije trgovcev vseh strok so prispele predvčerajšnjem v parlament in konferirale z raznimi poslanci. Govori se, da zaradi tega odpora vlada ne bo predložila zadevne novole k carinski tarifi. Z drugih strani se z gotovostjo zatrjuje, da je vlada že definitivno opustila misol predložitve omenjene novele.
= Obtok bankovcev v Avstriji se je v zadnjem tednu junija povečal za 414.98 milijardo na 6432.62 milijarde Ka.
= Družba za trgovino med Avstrijo In Rusijo. Z Dunaja poročajo, da. jo Av-strijskomski Industrijski sindikat skle-
Zahvala.
Za vse izkazano nam sočnvstvovanje ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega blagega pokojnika, gospoda
Ivana Sartorija
izrekamo vsem skupaj najsrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo g. med. svetniku dr. I. Jelovšeku za požrtvovalno olajšanje v težki bolezni, nadalje preč. duhovščini, kakor tudi gasilnemu društvu in gg. pevcem za pretresljive žalostinke ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti.
121?
V Radovljici, dne 6. iulija 1923.
Žalujoči ostali.
Ul
MobiMnastB podloge
za plsolne »troje
THE REX Go, Ljubljana
Kupi
Črn* češnje (dobro so
tudi dirje drobnice) in borovnloe, večjo množino maline (več vagonov). Ponudbe z navedbo najnižjih cen, postav ijono franko oddajna postaja t lastni potodl ali brez nje na Srečko Potnik, tvornica sadnih sokov, esenc in ekutraktor, Ljubljaaa laso	Metelkova ulica.
kdor misli, da so pri nas Inserali dražil kakor pri upravah časopisov samih,
KAJTI
soliden časopis, kl so zaveda, da imajo lnseratl v nJem res dober uspeh, se bo držal vedno originalnega cenika. Istotako se tudi ml točno držimo teh cenikov, vsled česar si trgovol, kl ogladajo po nas,
prihranijo mnogo denarja, časa In skrbi,
ker oskrbujemo ml namesto njih brezplačno vse dopisovanje In vso kontrolo.
Prepričajte se ter zahtevajte proračune pri
ALOMA COMPANV
anončni In reklamni družbi z o. z.
IZJAVA.
Podpisani Jožef Koren, stanovnik v Gornji Poljskavi, obžalujem vse žaljivke, ki sem jih dne 22. junija 1 L izrekel o gospodu Antona Laha* posestniku in mlinarju v Gornji Poljskavi h. št. 19. Zahvaljujem se gosp. Lahu, da je odstopil od tožbe ter plačam kot globo 100 Din t prid ubogim občine Gornja Poljskava. Gornja Poljskava, dne 4. julija 1923
1227	Jožef Koren.
Proda se
graščina
v najlepši legi, svežem zraku in tihem gozdnem zatišju Gorenjske pod Kamniškimi planinami, moderno preurejena za sanntorij, zdravilišče ali hotel.
V obsežnem poslopju gradu je 40 lepih sob z dvorano in drugimi gospodarskimi priti klinami, moderna vodna in solnčna kopel, lastna vodna moč na turbino, sistema „Francis". 20 konjskih sil, lastna elektrarna lastni vodovod, ribnik itd. Okoli gradu je lep sadni vrt s sprehajališči in « 41/, ha obsezajočim gozdom.
Resni kupci naj se zglase pismeno glede cene in drugih nadaljnih pojasnil na	I23f
J. V. 385, Ljubljana,
poštni predal 11.
laven Maribora ae zaradi smrti ta/ kaj proda. Poleg Ja tudi stane-
vanje.	1228
Več pore podružnica <Jutra> t Mariboru
Reform
steklenice za konser-vlranje sadja,
pevrtnln In masa so najboljšo In najcen«|4«.
Glavna zaloga za Jugoslavijo
pri tvrdki	1326
LOVRD PETOVRR v IvanjMh.
gnr Ceniki na zahtevo I
Svinjska mast
čista, najfinejša ameriška, v sodih po 50 k; la v kantah nudi lz skladišča kakor tud. ostalo kolonijalno blago najceneje
»Jugoslavija", prometno d. (L Zagreb, Gajeva ulica 10.
UM
Telefon 9-4L
Brzojavi: Jngopromet
ia slovenska
Najstare
rs
Ivan Bricelj, Dunajska cesta 16
sb priporoča. IzvrSItsi točna, ceno zmerne.
Centrala Ljubljana
Konnresnl trg 3
Beograd podružnici
8rtmika Hlloa 9
100!
Priporočamo knjigo
Dr. Jos, Tlčar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov.
S slikami.
Cena s poStnino vred 20 Din 60 p.
BaroiSa se pri Moil zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 51
t H Ali ste že poslali na-fl ij f ročnino za „Jutro" S
Zvooimir Kosem:
Minko
j Jutri popoldne se pojdem pa Ropat ...» jo nadaljevala živahno, oslo-njena na leseno ograjo. <A.11 veš za kakšen skrit, Širok tolmun, Minko? ... Pa sladkorja bom vzela s seboj, da se ribicam ne zamerim . . .»
»Srečne ribice!» je nšlo Mlnku. »Tudi jaz bi bil rad jutri ribica . . .»
In z dobrikajočimi očmi se je zazrl r svojo oboževanko.
»Da bi dobil od mene sladkorčkov kaj?»
»Seveda ...» je zardel Mlnko, ki je plavalo po njegovih mislih vse kaj drugega kakor ribice ln sladkorčki; ram tolmun, mirna, zelenkasta voda, v njej kopajoča se bela ln kipeča dekliška postava ... In je pristavil: »Tolmunov je v tem potoka povsod dosti, za to nikar nič ne skrbite, gospodična!*
»Saj vem, da si priden ...» ga je pobožala s prijaznim pogledom.
Skozi gaj belopikastlh brez napeta pot se je vrhu dobrave izgubljala v sencah orjaškega smrekovega gozda, namešanega z bukovjem in hrastjem. Zložno, v veselem razgovoru, 8ta stopala mladenka ln dečko navkreber; zaprti solnčnik je bIužU zdaj gospodični za palico. Ce je začrnela kje na meji preproga borovnlo, sta bila takoj pri njih, sicer pa sta nadaljevala svojo Dot skozi gozd.
Vrhovi dreves, vsi v blestečih povit-(dh, Id so jih jim naBukall odposlanci solnea, veseli žarki, so včasih skrivnostno zažumell z bogastvom svojih pozlačenih listov. Po leskovi veji na-
vzgor ptazečl so hrošč so je svetil kakor cekin. Na smolnatih deblih smrek viseča, iz solnčnih žarkov »pletena mreža se je lahno pozibavala in so prelivala v visokem praprotju v omiljeno, mehko svetlobo.
Visoko na hribu se je gozd odprl, in stala sta na prijazni jasi. Šum njunih korakov je preplašil iz zatišja nizkih borovcev gozdnega jereba. Preko rdečkastega vresja in bujnega borov-ničevja razpotegujene solnčne lise so s svojimi zlatimi dlanmi segale v zaspano senčje okrog samotnih dreves, ae plazile po deblih navzgor do vej, pa zopet padale nazaj na tla. Vseobčo tišino, ki je vladala tukaj, je motil samo nekje na boru čepeči čižek.
»Op, clp . . . clp, clp!» se je glasilo z bora v enakomernih udarcih, zdaj dvigale, zdai padaje, kakor da bi nabijal kdo s kladevcem.
»Koliko borovnic!« je plosknlla go-Bpodična Polda z dlanmi, oziraje se okrog sebe. »To je najina gora Tabor, Minko . . . kar tukaj bova ostala . . .»
»Dokler bo kaj borovnlo, ojš,,» je dodal Minko naglo. »Na tej jasi so Še posebno dobre in sočne, ker bo na strani od solnca opečene.»
Sklonjena nad borovnicami sta se ozrla včasih na nebo, po katerem so kobacali čokati, kratki oblaki Vas v dolini pod njima je bila kakor kos belega papirja, okna, lesketajoča se v solncu, kakor kresnice. Med polji in lokami vijoča so cesta se je za hrbtiščem zolenega holma izgubljala v daljavo. Z njiv, zdaj s te, zdaj z one, se je vžigalo v solncu — beli rokavi kmetic. S ceste se je začulo drdranje; iz oblakov prahu se je lzvil voziček — kakor žoga poskakovaje semlntja med
livadami, dokler s cesto vred nI izginil za holmom.
Tako prijetno jo bilo tukaj na jasi, tako solnčnosvetlo. Lep in prijazen se je v mavričnih barvah širil okrog njiju svet. Nikjer nobenih skrbi, povsod samo solnce. Če je bilo kaj mračnih misli — ostale so spodaj v dolini; tu gori je bil prostor samo za smehljajoče, pomladanske obraze, ki so sijali Iz vsakega solnčnega iarka in iz vsake rože.
»Clp, oip . . . clp, olp!» je nabijal še vedno čižek na boru. Drugače je bilo vseokrog tajlnstvenc tiho; lo veter je včasih prišumal iz gozda, pozibal vrhove borovcev in se Igraje potrkljal po mehkih preprogah vresja.
V sladki omotici, v katero zarisana se je gibala pred njim polna lepota gospodične Polde, se je vdal Minko bvo-jim najlepšim sanjam, ki so ga zanesle daleč z jase v popolnoma nov svet, v kraljestvo zlatolasih priucezlnj in kra-ljevičev, bajnih jezer ln čudežnih gajev. In mlada, prezgodaj zbujena strast v njem, se je razpuhtela, kakor da jo je popilo solnce.
»Ali si kaj truden, Mlnko?» je čez dolgo časa vprašala gospodična Polda. Ze sta nabirala borovnic« v košarico.
»Truden? ... Ne še, gospodična. A pot do tu gori je pa res dolga 1»
»Imaš prav,» mu ie pritrdila, nevajena dolge hoje. Da bi pa dečku povedala, kako zelo da jo je pot utrudila, tega jI nI dopuščal njen ponos.
»Oh, kako lep admiral!« je zavris-kai tedaj Minko in skočil za žametno-krillm metuljem, kl je prijadral preko jase. Naglo je odrezal v grmičevju dolgo fiibico. — »Moram ga dobiti, naj
stane, kar hoče . . . Goopodtčna, VI pa le pridno jejte borovnice . . . kmalu
se bom vrnil ...»
Motulj, videč pretečo nevarnost, je zakrožil mod redkim borovjom, potem pa utonil, Švigajo v drznih zasukih nad grmovjem, v zeleni mrak gozda. Minko pa za nJim! Čepico, potisnjeno nazaj ua tilnik, v vihteči desnici Sibi-co, je smukal skozi goščo, skakal čez ozke usedline, se spuščal v globeli in plezaj po strminah, pred očmi v precejšnji razdalji zapeljivi blesk admiralovih razprostrtih kril. Zo je mislil včasih, da je gonja končana in plen v njegovih rokah — a vsakikrat se je ponosni letalec nepoškodovan dvignil izpod naglega šibičinoga zamaha ter v še drznejših obletih jvlesal nad pra-protjem, mimo ravnih debel smrek, vodno globlje v gozd.
Minku se je oznojllo čelo. Nagla gonja ga je polagoma tako upehala, da mu je upadel ves pogum. 9e je tekel In skakal čez grmičje, toda tista prej-
šnja prožnost udov mu je popolnoma pošla. Vedno bolj so jo večala razdalja med njim in metuljem.
Globoko pod njim je v neprijazni to-kavi zagrgrala voda. Gosto trnje le preraščalo obadva strma bregova in ozko strugo. Minko je obstal kakor okamenel In zastnnel podse v globo-čino. Tistikrat je visoko jadrajoč švignil metulj na ono stran ter Izginil med goščo in drevjem.
»Pa pojdi, kamor hočeil« se jo ujezil deček, vrgel šlbico daleč proč od Bebo ter se pričel vračati.
Sele zdaj je začutil, da ga je lov za metuljem zelo zdelal; noge so mu postajale teike in se mu zapletale v goščo.
»Legel bom za neka] minut ...» »I je odločil; »potem pa hakU spet naprej, da me ne bo gospodična predolgo čakala!«
In zleknll se je na tla med grmovjei ali takoj so mu padle trepalnice na oči ln v hipu je zadremal.
Zbudilo ga je razbijanje žolne v trhlem bukovem vrhu. Pomencal si j« oči in se ozrl na uebo; po solncu, kl se je že nagibalo, je preudaril, da je za-ležal; to ga je pognalo kvišku ln v tek, da je bil na Jail prej nego so mo obetale mlade, Bpočite noge.
Jasa je bila prazna. Gospodične Pol-do nikjer.
»Domov Je odšla . . . domov brei mene!«
To je bila prva Minkova misel.
»In zdaj? . . . Jezila se bo name, ker sem jo pustil samo . . , name, ki jd imam vedno v mislih . . .»
S pobešeno glavo Je stopal preko jase. Ne čižek, ne veter ni motil »daj več nad borovci sanjajoče tišine. Mlnku so je zdelo, da je z odhodom gospodično Polde prej tako prljaina jasa izgubila vso svojo vabljlvost. 8o ples razposajenih solnčnih žarkov je docela ponehal; v mirnem objetju so se sklanjale svetle proge k tihim, plazečim sencam.
Zaman »o se ozirale in Iskale dečkovo oči, če bi se morila kje izza grmovja le Se posvetil rumeni slamnik in »a-Žarel pod njim tisti ljubki, lepi, za Min-ka najlepši obraz na svotu. Vse zastonj! O gospodični Poldl nI bilo na Jasi ne duha ne sluha.
»Odšla je . . . odšla ...» ga je z žalostjo napolnjevala misel, da bo moral iti sam uomov.
(Konec prih.j
Attto M ATMIS Auto
hiter
ekonomičen
eleganten
Zmagalee	Svetovni rekord najmanj!« apc
Orand Pri* de Prano«	8-88 litra bencina na 100 km
Orand Pri* Bsliil uporaba normalnih vo»ov približno i do 6 litrov na 100 km-
GLAVNO ZAZTOPBTVO 25 A
Oon<
a u o o s r.
LJUBLJANA
E2
' nakup aajoanejil A V I aj O t
SODNA UL 11
Telefon it. 461
L'(JNIOf*
francoska zavarovalna druZba v Parizu, osnovana leta 1828.
Skupna glavnica 400 milijonov frankov. Prevzema vse vrste požarnih In Hvljenikih zavarovanj. Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki In
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO, LJUBLJANA, MEXIDA', mednarodna eksportna In Importna družba z o. z., Ljubljana, Sv, Petra e. 33, 78 IV* W Agllne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji. "M "Vi
Zahvala in obvestilo.
Slavnemu občinstvu vljndno naznanjam, da sem prenehal obratovati svojo
restavracijo „BeIlevue" in holel „Pošta"
v Rogaški Slatini
ter da sem prevzel
restavracijo grand hofela „Union"
•v LJubljani.
Vsem svojim dosedanjim gostom v Rogaški Slatini Be za njih obilen poset in naklonjenost najtopleje zahvaljujem.
V na novo prevzeti restavraciji „UNIONA* v Ljubljani bom cenjene goste poatrezal najbolje, za kar jamčim s svojo 201etno prakso v Švici, Nemčiji in JugOBlaviji. Zagotavljam, da bo cenjeno občinstvo postreženo najfinoje in po najnižjih cenah, da bom nudil z najboljšim pcrsonaltfm vse udobnosti najfinejša restavracijo ter dvignil restavracijo zopot na odo stopinjo, ki ji priBtoja.
Imel bom vedno v zalogi najboljša in najfinejša vina iz lastnih štajerskih vinogradov po zmerno nizkih ceuah, na izbiro najfinejša in najokusnejše pripravljena jedila od najpriprostejših do najfinejših. Prevzemam na obe I in večerjo zaključena družbe kakor tudi poročne obede, aa kar imam na razpolago posebno dvorano.
Cenjeno občinstvo vljudno vabim, da se samo o vsem prepriča, ter mn zagotavljam, da ho vedno v vsakem oziru povsem zadovoljno.
Ž& obilen poset cenjenih gostov se najvljudneje priporočam ter beležim
i odličnim spoštovanjem
m,	Konrad Blat
reatavrater in ravnatelj grand hotela „Union" v Ljubljani.
Otvoritev brivskega salona.
Podpisana slavnemu občinstva v Ljubljani in na deželi vljuduo naznanjava, da o tvoriva v ponedeljek, dno 9. julij« 1.1, v Dalmatinovi ulici,
v palači Mestne hranilnice ljubljanske (poleg hotela Štrukelj)
brivski salon
ki bo povsem moderno in higieuično urejen.
Slavno občinstvo bova post rezala v vsakem oziru točno, prijazno in solidno. Priporočava Be kar najbolje cenjeni naklonjenosti.
1821
J. Dopčeo & S. Bočkaj.


Vodja špedicije!
Špedicij ska družba v Sloveniji, zmožna velikega razvoja,
išče dobro vpeljanega in zmožnega vodjo,
kl je obenem dober akvlzlter. Moči s prima-referencami, kl bi ustrezale gorenjlm zahtevam, naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval, a navedbo plačilnih pogojev in dosedanjega službovanja ln z rokom, kdaj lahko nastopijo službo, pod šifro ..ŠPEDICIJA" na Aloma Gompany, anončno družbo v LJubljani. Kongresni trg št. 3.
1
Sienkiewiczevi romani
v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadmgi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman
„Z ognjem in mečem",
katerega dve slovenski izdaji sta bili Je davno razprodani. Vsak snopič velja s poštnino vred 9 Din. Do sedaj je izšlo osem snopičev. Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se priglašajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
_	s

		
1		
1189
Podpisana tvrdka prodajat
Trboveljski I" premog in bukovo oglje
iz svojega skladišča na Južnem kolodvoru ter
suha, Srda in mehka drva
rezana v dolžino za kuhinjsko uporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu.
Premog in oglje se oddajata v detajlu v vrečah, ali en gros v celih vagonih z 10 7, popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike.
Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom.
Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki:
»JMPEK"
eksportna in importna družba z o. z. v Ljubljani
Krekov tra Sfev. 10,1. nadstropje.
atanvjo > drlw«l» d.vkom >• H-..r«. ,r.d d« BO b...dt Dta S--, ...k. .id.lMl t »..d. BO pw Z Pt.a, M v »dno naprti (tahko tudi » »utlN. N« «pr«»M|. »dg«wla »pr.« I«, <to K »pr«ta»l« pritoHen. »»k« » cdoovor Mr »Kilp<M.ol|rt. prl.talblna (I O*")-
MESTA KONTORISTINJE
išče absolventinja trgovske šole z odliko. Nastop takoj. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upr. »Jutra* ji od .Marljiva*. 8528
PRODAJALKA
Mučena v specerijeki stroki, se išče za takojšnji nastop na, deželo. Prednost imajo mla}4e moči z dežele, pridne in prijazne v ubčevanju. Oskrba vsa. v hiši. Takojšnje ponudbe z zahtevo plače na upravo ♦Jutra* pod »Prodajalka 1002». 2529
SLUŽBO BLAGA JNIČAfiKE
prodajalke ali komtoristi-nje išče gospodična z znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter strojepisja. — Cenj. ponudbe pod »Vestna li norabljlva* na upravništvo .Jutra., 8534
KOT POSLOVODKINJA
(ščem mesta z dobrimi referencami, ali pa kot dru->abnioa s koncesijo za mešano trgovino, i nekaj imovine. Ponudbe na upr. ♦Jutra« pod ♦Zanesljiva*.
3800
URADNIK 8292 7 večletno prakso, zmožen slovenščine, nemščine ln srbohrvaščine v govoru in pisavi, išče primerne službe. Sprejme tudi mesto skladiščnika, poslovodje aH kaj podobnega. — Ponndbe z navedbo plače pod »Neutrudljlv* na upr.
»Jutra*.
RAČUNOVODJA
Tzvežbajn v vBeh pisarniških poslih, želi mesta pri večji tvrdki. Izurjen je posebno v občevanju s strankami. — Cenj. ponndbe po<l »Računovodja, na npr. »Jutra*. 8502
GOSPOD 8229 'možen angleškoga. nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, želi ■luibo v pisarni. Naslov pove upr. »Jutra*.
POTNIKI(CE)
<9 sprejmejo s provizijo za obiskovanje privatnih ,-uank. Vprašati v hotelu Soča* pri Kerep 8. t. m. nd 2. do 8. ure popoldne.
8228
ZASTOPNIKA ALI POTNIKA
'prejme s 15. avgustom Kgovina z galanterijskim, norimberškim blagom in pleteninami v Ljubljani za Slovenijo in Hrvatsko, sprejme se le strokovnjak in vpeljana moč. Ponudbe na upr. »Jutra* pod «642».
3201
UČENEC 3078 ■fobrih staršev, s primerno . olsko izobrazbo, zdrav in krepak, od 14 do 15 let : tar, se sprejme v trgovini z mešanim blagom J. Vizo-višek, Žalec.
AKADEMIK 3069 ibsolvent knjigovodstvene-ga tečaja, zmožen trgovskega računanji, slovenske in nemške stenografije, i?če službo. Ponudbe pod »Akademik* na podružnico »Jutra*. Maribor.
VEČJO PODJETJE
/Li hoče imeti pridnega, zmožnega uradnika, knjigovodjo ali koresponden-ta več jezikov, naj izvoli pisati pod »Stalno mesto* na upr. »Jutra*. 3284
KNJIGOVODKINJA
ki zna računati ln knjige voditi, se takoj sprejme za stalno ali samo za popoldanske ure. Samo starejše in ros zmožne računstva naj se zglaso, ln sicer takoj. Kje, pove upr. »Jutra*.	3518
KOLAR 8077 Išče pri kakem večjem podjetju, pri graščini ali sličnem prostor za stalno izvrševanje svojega obrta. Cenj. ponudbe naj se pošiljajo pod »Kolar* na upr.
»Jutra*.
OTROŠKI VOZIČEK
le dobro ohranjeni, kupim. Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro »M. 8.* do 15. t m.	8514
DRVA 8296
jesenske in zimske sečnje: a) lepe debele cepanlce nad 12 cm. b) lepe drob-nejše cepanlce z 10% okrogline, kupim v večjih množinah. Ponudbe pod »Suma* na upr. »Jutra*.
VRATA IN OKNA
malo rabljena. Be kupijo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Demolirano*. 8291
STARO ZLATNINO
kupuje po najvišjih cenah kupec, ki se nahaja v Ljubljani samo do 11. t. m. Naslov pove upr. »Jutra*.
8515
VREČE. 106 rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Bahoveo, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7.
STAREGA SVINCA vsako množino, kupimo. Puškama r Kranju.
2658
SUHE GOBE 2418 kupuje po najvišjih dnevnih oenah tvrdka SIRO-RANT, Kranj. 2418
KOSTANJEV LES
za tanin, kupujemo vsako množino. Ponudbe s ceno franko vagon v Sloveniji ln množino na Rudolf Zorč & Komp., Ljubljana, Gledališka ulica 7/II. 2816
STARE KNJIGE
leposlovne in znanstvene, se kupijo po najvišjih cenah. Ponudbe pod »Knjige* na podružnico »Jutra*, Maribor. 8244
GOBE
kumno, janež, lipov cvet
Geršak & Co.. Ljubljana, Kongresni trg št. 10.
«BROCKHAUS KONVER-SATIONSLEXIKON»
obeaegajoč 17 krasno vezanih, dobro ohranjenih knjig, se proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 3526
IZPITE 3071 rsakojake. kakor sprejemno, ponavljalne, tudi iz več predmetov (tudi nemške), pripravi uspešno ter naredi vse potrebne korake izkušen šolnik. Pisma pod »Izpiti* na upr. »Jutra*.
POSOJILNICA NA DEŽELI
nastavi vorzirano mlajšo moč ali upokojenca kot tajnika. Naslov da uprava »Jutra*. 3267
MESTO HIŠNIKA r. brezplačnim lepim stanovanjem (soba, kuhinja, električna luč) se prepusti onemu, ki odstopi stanovanje iz dveh sob in pri-tiklin. Reflektanti naj rpošljejo svoje naslove pod »Brezplačno* na upr.
»Jutra*. 3517
ŠIVALNI STROJ
predvojni materijal, v dobrem stanju, se proda. — Dobi se v Dobovi pri Brežicah št. 34 pri gospoj Lenki Katič.	3525
DVE OBLEKI
in površnik se prodasta, vse v dobrem stanju, za srednjemočno postavo. — Poizve se pri hišniku Miklošičeva cesta 16/TV.
8294
NAJUGODNEJŠA PRILIKA' za nakup drv. Vsled manjkanja prostora o — jam po znatno znižani ceni drva, trda in mehka (odrezkl od žage in parket) v vnakl množini. Pri večjem naročilu se dostavijo drva tudi na dom. — Ivan Šiška, tovarna par ket in parna iaga, Ljubljana. Metelkova ulica 4, telefon št. 844. 8271
POCENI SE PRODA:
2 elegantni polkrlti kočiji, 1 tovorni voz in 2 dežni plahti za konja. Ogleda se v Kolezijskl ulici 20, Ljubljana. 8295
AVTO, OSEBNI 8299 Nesseldorfer, 14/45 HP, šest sedežev, skoraj nov, zelo lep, se ceno proda. Ljubljana. Martinova cesta 80.
SPALNICA 8501 poceni naprodaj. Ogleda se ob 11. uri. Hrenova ulica 17, pritličje, naravnost
GODBENI AVTOMAT
(Orchestrion), skoraj nov, se proda tudi na obroke. V. 8imonlS, izdelovalnica glasbenih instrumentov, Strnišče. 8278
PRODAM: 8270
1 slamoreznioo z bobnom na ročni pogon, 1 mlin za grozdje z obiralno pripravo, 3 kamnite kotle, 2 vinski črpalnlci 2 štaneL, prva samo s škarjami, druga ekscentrična za luknje, 1 brus z dvema brusoma na ročni pogon, 1 kuhinjsko tehtnico, 1 nov gik s novo nlkL lodr. opremo, 1 12 kubičnih metrov obsožni kotel iz 5 mm močne železne pločevine, 1 mali voz z deroo. Naslov pove upr.
»Jutra*.
PRODAM
po nizki ceni novo salonsko omnibus-karoserijo za 6 oseb. Ogleda se pri Jožefu Peterca, kolareki mojster v Kosezah pri Ljubljani. 3269
KOLO IN 2 VIOLINI
vse dobro ohranjeno, se po ugodni ceni proda. I. 8., Novi Vodmat št. 201.
8279
HISE. VILE, PARCELE
poso6tva> graščine, vodne moči, mlini, gozdovi prostori za tovarne in druga podjetja naprodaj. Pojasnila dajo Franc Schantel, konc. posredovalec reali-tet. Mestni trg 18/1. 8282
DOBRO OHRANJENA VINSKA SESALJKA
(pumpa) se proda z V6emi pritiklinami, kakor tudi b cevmi. Kavnotam je naprodaj intakten pisalni stroj znamke »Norica* po ugodni ceni, kakor tudi en dvosedežni in en štirise-dežni avto. Naslov v upr.
»Jutra*. 3506
ŽIČNE MREŽE za ograje vrtov, drevesnic, kurjih dvorišč, preprežke oken in lin, vsakovrstne žične tkanine iz železne, pocinkane in medne žice za tehnično ln Industrijsko uporabo ter elastične posteljno mrože na lesenem okvirju različnih velikosti izdeluje in priporoča: Evgen Ivane, tovarna žičnih tkanin in pletenin, Sodražica, Dolenjsko.
D. K. W., SPECIAL-MOTOR
(Leichtmotorrad), originalni, novi, 2 in pol HP, se ugodno jroda. Naslov se izve pri Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. 8288
KOLESELJ 8516 dobro ohranjen, rumeno pleekan, se ugodno proda. Kupec naj ae oglasi pri Alojzija Pajku r Stični na Dolenjskem.	8516
PRODAM 87 DELNIC papirnice Vevče, kuri K 790.—, t J. K 10.— pod emisij, ktirzom. 2/8 istih z letnim, 1/8 s polletnim kuponom. Ponudbe pod »Vevče* na Aloima Com-pany, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg št 8. 8290
PLETILNI STROJ
it. 10, 40 om širok, se proda. Poizve se: Dvomi trg it 1, pritličje.	8520
POSTELJA 3508 dobro ohranjena, se ceno proda. Vpraša se v Spod. Sliki, Frankopanska ulica It. IS.
KRASEN KONJ rdeče barve, visok 16 in tričetrt pesti, za ježo in vožnjo, je naprodaj. Po-Icve se v upr. »Jutra*.
8242
SKRIL 8240 iz azbest-cementa. za kritje približno 800 kvadratnih metrov strehe, se ceno proda. Kje pove uprava »Jutra* pod »Skril*.
INDIAN-MOTOR
7 do 9 konjskih sil, dobro ohranjen, se proda. Poizve se Poljanska cesta 69, mehanična delavnica.
8204
BARZOJ = RUSKI HRT triletna, importirana, čistokrvna, izredno krasna in krotka palca, se proda.
H. Drvenik. Ljutomer.
8212
1500 kub. čevljev TRAMOV
in približno 200 komadov hlodov, prvovrstno blago, franko železniška postaja, se ceno proda. A. Mihelič, Podbrezje, Podnart 3233
NAJBOLJŠA NUDI
mmm.
TRGOVSKA HIŠA
z več lokali vrtom, gospodarskimi poslopji in delavnicami, na prometni cesti v Mariboru, so zaradi družinskih razmer takoj proda. Stanovanje, trgovski lokal, delavnica, kleti kupcu takoj na razpolago. Posredovalci izključeni. Vpraša se v Mariboru, Aleksandrova oesta 57/1., vrata 8. 8512
NJIVA S KOZOLCEM
blizu Ljubljane se proda. Ponudbe pod »Njiva* na upr. »Jutra*.	8509
LEPA VILA
▼ dobrem stanju, s prostim stanovanjem in vrtom v Ljubljani se takoj kupi. Ponudbo na upr. »Jutra* pod »Vila*. 3220
HISA 8249 z vrtom ln brajdo v Orehovi vasi št 46, 15 minut od kolodvora, je naprodaj. Cena 200.000 K. Jakob Stnnšek, pošta Slivnloa.
POSESTVO 8092 združeno s trgovino s perutnino In tovarna spiri-tuos se ugodno proda. — Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Naslov na podr. »Jutra*, Maribor.
VELIKI LOKAL
pripraven za kavarno, gostilno, restavracijo alt za trgovino, s stanovanjem ali brez stanovanja, se odda za več let Ponudbe na Franjo Korent, Maribor, Smetanova ulica 48.
8518
LOKAL 8275 oddam v najem, pripraven za vsak obrt ali skladišče. Vpraša »e v upr.
»Jutra*.
TRGOVINA V MARIBORU
z mešanim blagom na Koroški oesti, dobro vpeljana, naprodaj, najemnina vknji-žena. Vlcel, Glavni trg 5.
8251
LOKAL 8250 z inventarjem na prometnem kraju z inventarjem se proda. Zraven je Btano-vanje. Maribor, Koroška oesta 90, Ivan Pire.
SKLADISČE
prostorno, se odda v najem.. Poizve se v Jenkovi ulici St. 20. 8205
STARA PRVOVRSTNA TRGOVINA
z velikimi gospodarskimi poslopji in skladišči na zelo prometnem kraju brez vsake konkurence na Sp. Štajerskem, se zelo ugodno proda. Ponudbe pod ♦Krasna trgovina* na podružnico »Jutra*, Maribor.
3511
ENODRUŽINSKA VILA
slična hiši. z gospodarskim poslopjem, njivo, vrtom, malim sadnim vrtom, vinsko trto, voda pri hiši, krasna lega, pripravna za lesnega trgovca. vrtnarja ali gostilno, se proda. Več se poizve pri F. Kmetu, Trbovlje II.
8274
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, še predvojni materijal, znamke »Kinta*, se po ugodni ceni proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 8214
FOTOGRAFIČNI APARAT
Goerz-Dagor F=18fi, 1:6.8, Format 9X12, krasno ad-justiran, z zelo veliko količino pripadajoče opreme in različnimi knjigami, se proda. Naslov pove npr.
»Jutra*. 3298
OTROŠKI VOZIČKI
več vrst, od 250 Din DVOKOLESA novi modeli, z dobro pneu-matiko, že od 1500 Din naprej.
MOTORČKI "-jnovejši amerik. tipa »Evans* in D. K. W. Ori-onete, Motorette. PNEUMATIIIA zračnice z garancijo od 16 Din, plašči od 65 Din. Preprodajalci in mehaniki znižane cene. Sprejemajo se vsa popravila, emajli-ranje in poniklanje. — »Tribuna*, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta 4. 189
TURŠKE SREČKE
edini vrednostni papirji zla. te veljave. Vrhutega zadene vsaka srečka zlat dobitek Cona nizka. Pisma pod ♦Zlata vrednost* na upr.
»Jutra*. 8070
«POSEST»
reaMtetna pisarna, Ljubljana. Poljanska cesta 12.
kupi: Električno centralo ali malo industrijo z vodno silo v bližini mesta ali trga.
Hižo s trgovskim lokalom in stanovanjem v prometnem kraju v mestu ali
na deželi. Hišo s kakim obrtom in prostim stanovanjem v Ljubljani ali predmestju za 250.000 do 325.000 Dm.
Proda: Hišo s 8 trg. lokali in stanovanjem za 500.000 Din. Hišo z gostilno, mesarijo in stanovanjem v mestu na Dolenjskem za 175 tisoč dinarjev. Gozda, sečnjega, 9 oralov, ob železnici, za 100.000 dinarjev.
Stavbene parcele v Rožni dolini in ob Tržaški oesti
Odda: Stanovanje v novi hiši Hipotečna posojila.
Išče: Trg. lokale, stanovanja.
3287
GOSTILNA NA RAČUN
se odda kakor tudi prostori pripravni za trgovino, mesarijo ali prekajevalnico, za skupno prevzetje. Nahaja se v prometnem kraju v bližini rudnika. Za gostilno je položiti kavcijo 2500 Din. drugo po dogovoru. Naslov v upravništvu »Jutra*. 3232
ŽENITNA PONUDBA
Mladenič, star 24 let. iz-učen v obrti bi rad potoval v Ameriko, pa mu je to radi znanstva nemogoče. Prost vojaščine in vsega želi znanja z gospodično od 17 do 22 let, ki bi imela veselje potovati v Ameriko in ako bi imela tam kake sorodnike ali znance, da bi ji bilo mogoče preskrbeti od tam karte radi potnega lista za oba. Resne ponudbe, če mogoče s sliko pod »Veselje* na upr. »Jutra*. — Tajnost strogo zajamčena.
3523
VDOVA 8281 brez otrok, 84 let stara, izobražena, dobra gospodinja, z lepo kompletno stanovanjsko opremo in nekaj premoženja, se želi seznaniti z izobraženim gospodom, samcem ali vdovcem z otrokom, s sigurnimi dohodki. Resne, neanonimne ponudbe pod »Pot samotna* na upravo »Jutra*. Maribor. 8281
GOSPODIČNA
katera se .je odzvala pod šifro »Duševno sorodstvo* se naproša, da dvigne pismo. 3238
DRŽAVNA UPOKOJENKA
srednjih let, želi znanja z inteligentnim starejšim gospodom v mestu. Cenj. ponudbe pod «Tiho življenje* na. upr. »Jutra*. 8272
MLADENIČ 8522 izučen obrti, z večjo vsoto denarja, star 25 let, si želi znanja z elegantno in pošteno gospodično v starosti od 17 do 23 let Prednost imajo obrtnice in po-sestnice. — Le resne ponudbe. če mogoče s sliko, pod »Primorec* na upravo »Jutra*. Tajnost strogo zajamčena.	3522
DEKLE 8277
poSteno, prlkupljivo, staro 25 let z lepim posestvom, se želi poročiti z mladeničem. ki bi Imel nekaj gotovine. Eesne ponudbe na upr. »Jutra* pod »Zado-voljnost*.
ZAKAJ NE BI
poiskal devojke, ki bi mogla vzljubiti — poročiti 241etnega, akademično izobraženega, veselega in rosnega fanta s stalno, dobro službo. Premožna, simpatična gospodična do 20 let iz mesta ali dežele, igralka klavirja, naj piše pod »Zakaj ne bil* na upr. »Jutra* la priloži sliko, katero na željo vrnem. Diskretnol 3285
DVA MLADA GOSPODA
ne ravno slabo situirana, iščeta v svrho neprisiljene, vendar pa dostojne zabave, znanstva z dvema gospodičnama, in sicer naj bodi po možnosti ena blo-dinka ln druga pa bru-netka. Korespondira se lahko slovensko, nemško, francosko In italijansko. Absolutna diskreclja v vsakem oziru zajamčena. Ponudbe pod »Bajka* na upr. »Jutra*.	8521
ZANIMIVEGA DOPISOVANJA
si želi 241etna gospodična, najraje z resnim, lahko tudi starejšim gospodom. Ponudbe je poslati na upr. »Jutra* pod »Življenja bridka Ironija*. 8502
ZA SKUPNO SVIRANJE
išče prijeten gospod gospodično ali gospoda. Stopnja lahkokoneertna, godalo poljubno. Pisma pod »Glasba* na upr. »Jutra*. 8072
MLAJŠI OSAMLJENI VISOKO NABRA2ENI NEMŠKI GOSPOD
želi v BvTho konverzacije znanja z mlajšo damo. Dopisi pod »Osamljen* na upr. <-Jutra».	8286
MLADA, INTELIGENTNA SIMPATIČNA VDOVA
(po privatnem akademiku) bi se rada seznanila z go-Bpodom akademikom od 40 do 50 let Ima dvoje zelo čednih sinčkov (9 do 10 let). Je vitka, večja, poštena, značajna ter dobra gospodinja. Premoženje ima v večjem pohištvu in v gotovini Išče dobrega. blagega soproga, ki mu hoče biti lstotaka. Resne ponudbe na upr. ♦Jutra* pod »Resnost 34». Molčečnost zajamčena s častno besedo.	8505
RESNO ZNANJE
želi izobražena, simpatična dama, fine rodbine, z elegantnim, dobro situira-nim gospodom v starosti od 37 do 42 let. Dopise na podružnico »Jutra*, Celje pod »Idealno življenje*.
3268
30LETNI GOSPOD
visoke elegantne postave, želi znanja z damo lepe zunanjosti. Ponudbe s sliko ln naslovom na upr. »Jutra* pod »Kavalir 1923*. Tajnost častna stvar. 3257
OBRTNIK 3076 kolar želi v svrho ženitve znanja z gospodično, šiviljo, čedne zunanjosti, 18 do 26 let staro, z nekaj premoženjem ali posestvom. Blagohotne ponudbe, če mogoče s sliko, la se vrne, naj se pošiljajo pod »Sreč. na bodočnost 3076* na upr.
♦Jutra*.
KOT SOSTANOVALEC
se sprejme gospod. Naslov pove uprava »Jutra*. 8510
STANOVANJE
na Dunajski cesti, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin, se zamenja z enakim v šiški. Naslov pove upr. »Jutra*. 3508
RESNA ŽENITNA PONUDBA
Mlad gospod, prikupljivo zunanjosti, mirne narave, s. stotisoč kron premoženja. se želi seznaniti zaradi ženitve z gospodično ali vdovo broz otrok, ki pa ima posestvo. — Ponudbe s sliko je poslati na upr. »Jutra* pod »Stuer živlionja. 3040». Tajnost, zaiamčena, 3216
MEBLOVANA MESEČNA SOBA
se odda s 15. julijem solidnemu gospodu, ki je čez dan odsoten. Dolenjska cesta št. 64.	3507
STANOVANJE 3293 na Bledu se dobi za večjo družino po ugodni ceni Vila Mira, Bled II
SOBA
z dvema, posteljama, v žini Bleda ali Bohinja 15. julija do 15. avg so išče. — Ponudbe M. Guttner, Zagreb, Ju, čeva ulica št. 26/H,
3225 bli-. od avgusta "be na Juriši-
MEBLOVANA SOBA
blizu pošte, sc odda takoj mirnemu gospodu. Naslov 1 POve upr »Jutru, 351 o
MEBLOVANA SOBA
se odda blizu poŠte za meseca julij ln .avgust Naslov pove npr. »Jutra*.
3276
V NOVI HIŠI
se ISče stanovanje, obstoječe lz vsaj treh sob, proti predplačilu najemnine, posojilu ali drugim ugodnim pogojem. Ponudbe pod »December* na npr.
»Jutra*. 8218
KITE, LASULJE, manlkure, električno masažo obraza priporoča celjska brivnica Košto-maj. Dokaz, da je postrežba brez konkurence In da gre brivnica dobro, je to, da so ji vsi brivci ne<vo-šljlvi 8527
NASLOVI 188
dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska cesta 87. vila Bergman.
KOT KOMPANJON
želim pristopiti takoj h kaki ljubljanski tvrdki s kapitalom 25.0000 Din, 25.000 Din pa 8 mesece pozneje in s sodelovanjem. Ponudbe je poslati na upr. »Jutra* pod »Zmožen In podjeten*. 3278
POZOR, STROJNI MIZARJU
Pri zgradbi tukajšnjih kolonij v obsegu več tisoč malih hiš, bi bila primerna zaloga za okna im vrata, pozneje pa za primitivno pohištvo. TakSno zalogo bi sprejel Iv. Grančnik, Veliki Bečkerek, Petro-gradeka ulica 81, Banat 8504
KOMPANJON
se išče za donosno podjetje. kl se tudi proda pod dobrimi pogoji. Kino. Studenci, p. Maribor. 8217
IŠČEM DRUŽBENIKA
vsaj z malim kapitalom, za trgovino mešanega blaga ali za trgovino z iesora na deželo, Oženjen ali samec je postransko. Naslov pove upr. »Jutra*.
FILMSKI SPECIJALIST
seriozni delavec, išče finančnika b 80.000 Din k ustanovljenju filmske industrije v Jugoslaviji. — Cemj. ponudbe pod »Bodočnost* na Aloma Com-pany, anončna dražba, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 3289
GRAFOLOOIČNA SKICA
značaja 20 Din, portret 75 Din. Važno pred poroko itd. — Gradivo najmanj 30 vrstic. Ciril Supančič. Ljubljana, Gosposka ulica št. 3/m. 3009
ZAKAJ TAK USPEH?
Velikokrat nas vprašajo inserenti, zakaj imajo ravno »Jutrovi* oglasi veliko večji uspeh kot oglasi drugod. čisto naravno! »Jutro* izhaja vsak dan okoli 15.000 izvodov. Vsi dragi slovenski listi zaostajajo v nakladi daleč za «Jutrom». Velika razširjenost lista pa je edino merilo za vred-nost glasov. Odtod tudi tolik uspeh »Jutrovih* oglasov, če kje, ima oglas v »Jutru* siguren uspeh.
__(1)
DENAR SKOZI OKNO
meče, kdor plača za skromno bajto toliko, kakor za veleposestvo z obsežnimi zemljišči in velikimi zgradbami. Tega ne stori nihče. Skozi okno pa mečejo ljudje denar, če plačujejo oglase v listu, ki ima več kot desetkrat manj naročnikov kot »Jutro*. Ako že ponuja tak list inserat za polovično ceno »Jutrovih* oglasov, bi ga moral ponuditi najmanj lOkrat cenejšega, pa bi še vedno cena in uspeh njegovih oglasov ne bila v pravem razmerju s ceno in uspehi. ♦Jutrovih* oglasov. (2)
POSKUSI VSAJ ENKRAT četudi s prav majhnim besedilom med Malimi oglasi ♦Jutra*. Če sploh kje. boš tu dosegel zaželjeni uspeh v izdatno večji meri kot povsod drugod. II
vf£h inomiA
AVTOMOBILE IN KOLESA
UUB LUNA
PALAČA in.KREP.BK«
omače vesti
IA NOVE PATENTE.
Angleški patentni urad je publiolral fnteresantno knjigo z naslovom «Za nove izume!« V knjigi so zbraui recepti, ki Se Čakajo izvedbe. Na koueu pa patentni urad vesoljnemu p. t. ii-umiteljstvu takorekoč polaga na srce, naj se poedincl lotijo navedenih receptov ali pa se priglasijo z idejami, čijlh izvedbe bi pospešile prid in blagor flo-večanstva..
In se je prvi priglasil poslanec sir JVTilliam Buli. Predlaga neoporečno zanimive stvari. Tako izum: skrajno elastičnega stekla; gladke ploskve, ki ob dežju ne polzi; pipe, kl puš! s precizno izolacijo smradu in bage; brezalkoholne pijače, ki pa poščegeta ln s tem pomiri tudi renomlrana krokarska grla. In Se kaj drugega ...
Z našega vidika so to malenkosti. Beveda če z druge plati uvažujemo, da 'Angležem pravzaprav ničesar ne manjka, je razumljivo, da za zabavo predlagajo le še iznajdbe takih Bličnih Brobnarij. Pri nas b' v tem oziru morali biti bolj velikopotezni. Uvažujoč Hroke domače potrebe ter narodne in politične razmere, bi bilo predlagati (ta primer kajpak V
mlatllnico za pobijanje alkoholizma, »alfabetizma, »gosposkih* bolezni. . .
davčni vijak na paro, benoin ali rodno silo;
centralistično kurjavo i avtonomiz-mom, republikanstvom, narodnim radi-kalstvom in sploh domovinskim ognjem ...
Saj vidimo, roko na srce! — bi porekel rodoljub stare sorte — s parlamentom ne gre, s kupčevanjem ne, z ordenl ln rangi tudi ne! Aparat «za vse« potrebujemo. Lo za božjo voljo naj bi ga ne ravnal radikalski minister, temveč mehanik, solidno izučen in izšolan, kakor b! doličilo . . .
Toda, kar je res ln prav, imamo že tudi eno in drugo, kar kriči po patentu. Dabomel Rebus sle stantibus recimo; neo-kuluk, pa Markovo protokol-stvo, pa »Narodova« doslednost. In bi »e bilo neumestno povedati to velikemu svetu v kaki angleški reviji ali pa priglasiti direktno patentnemu uradu ,v Londonu.	Skep-Sa.
*	Otvoritev profesorskega kongresa » Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo: V petek dopoldne je bil tu otvorjen v dvorani Narodnega gledališča IV. kon-gTes profesorskega udruženja naše države. Na kongresu je prisotnih 340 delegatov iz vseh krajev nače države, mnogo zastopnikov vojaških in civilnih oblasti ter zastopnikov raznih kulturnih institucij Sarajeva. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik sarajevske sekcije gosp. Stevo Markovič, kl je uvodoma v iskrenih besodah nazdravil kralju in kraljici. V imenu ministrstva prosvete je pozdravil kongres gosp. Petrovič, v imenu sarajevske uprave dr. Kosmanovič, a v imenu zagrebške gosp. Batkovič. V imenu češkoslovaških profesorjev je »zdravil zborovalce prof. Antonin Jeringer. Iz poročila tajnika je razvidno, da ima savez 2525 članov; blagajniško poročilo navaja 91.708 dinarjev dohodkov, a prenos na novi račun 20.168-85 dinarjev. — Profesorji bodo napravili izlet v Jajce in Dubrovnik.
*	Srbski učitelji v Mariboru. Po zborovanju meščanskošolskega učiteljstva je prišlo iz Ljubljane v spremstvu ravnatelja Humeka v Maribor deset učiteljev, ki so si ogledali mesto ter zanimivo razstavo na deški meščanski šoli.
*	Češki skavti v Jugoslaviji. V petek popoldne se je peljalo skozi Maribor s posebnim vlakom, okrašenim s Češkoslovaškimi zastavami, 500 češkoslovaških skavtov, ki gredo večinoma na Jadran, da tam prebijejo počitnice.
*	Novi predsednik invalidskega ndruženja. Za predsednika invalidskega udruženja je bil te dni izvoljen general Ljubomir Pokorni, ki je dospel v Beograd, da sprejme svojo dolžnost.
*	SOletnica goriškega učiteljskega društva. Goriško učiteljsko društvo praznuje danes 501etnieo svojega obstoja. S ponosom zre to društvo na uspeh svojega delovanja. Tudi v sedanjih težkih razmerah izdajajo goriški učitelji odličen stanovski list »Učiteljski List« trikrat na teden, poleg tega pa izborni mladinski mesečnik »Novi Rod«. Goriško učiteljstvo ima tudi pevski zbor, najboljši v Julijski Krajini, ki se pravkar pripravlja za turnejo po Italiji. Razvcn strokovnega tborovanja se vrši danes v proslavo SOletnice velik koncert v goriškem »Trgovskem domu«. Čestitajoč društvu na dosedanjih lepih uspehih, mu želimo tudi v bodoče enako lep razvoj.
*	Mednarodna Izmenjava zdravnikov. Na inicijativo zdravstvene sekcije Lige narodov sta se izvršili doslej dve mednarodni izmenjavi zdravnikov. Bodoča, tretja izmenjava je odrejena izključno za bakteriologe. Razdeljena bo v dve skupini, od katerih odpotuje prva v Ameriko, druga pa na Poljsko. Naše ministrstvo za narodno zdravje je odredilo za prvo skupino dr. Borči-4a, šefa bakteriološkega zavoda v Za-Srebu, za drugo pa dr. Ivaniča, šefa '•Nravstvenega odseka v ministrstvu
narodno zdravje.
" Kongres gledaliških igralcev v
Splitu. Iz Splita poročajo, da je bil tam dne 5, t, m, otvorjen kongres gledaliških Igralcev iz cele kraljevine. Kongres Je otvoril aosj). Mih&ilo Mar-
kovič, Za predsednika je bil Izvoljen Jovo Ovijanovič. Kongres je takoj po otvoritveni seji poslal vdanostne brzojavne pozdrave NI. Vel. kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku Pašiču, ministru prosvete in predsedniku narodne skupščine. Kongresa se udeležuje: 46 članov iz Beograda, 11 iz Zagreba, 16 iz Ljubljane, 4 iz Skop-Ija, 1 iz Subotlce, 1 lz Niša, 4 iz Maribora, 5 ix Sarajeva, 6 iz Novega Sada, 5 iz Oaijeka ln celokupno članstvo iz Splita. Prvi dan zvečer se je vršila slavnostna predstavit, »Rigoletto«, ki je prav dobro uspela.
*	Bunjevci v Zagrebu. Bunjevsko pevsko društvo »Neven» iz Subotice je v petek popoldne dospelo v Zagreb. Prirejen mu je bil lep sprejem, čigar aranžorji so seveda to priliko porabili za izključno blokaško politično manifestacijo. Na kolodvoru so se znašla vsa blokaška društva, ki so se po končanih nagovorih razvila v povorko po glavnih zagrebških ulicah. Zvečer se je vršil komerz v prostorih »Hrvatske zajednice«, kjer je med drugimi povzdignil svoj glas tudi famozni franko-veo Joe Matošič. Včeraj je biuijevske goste gostil radičevskl milijarder Milan Prpič, zvečer pa so priredili koncert v dvorani hrvatskega Sokola.
*	Spominska plošča pesniku Simonu Jenku se odkrije dne 2 septembra t. 1. v Kranju, kjer se Istočasno proslavi GOletnioa tamoSnje »Narodne čitalnice«.
*	Odbor za priznanje let nacijonal-nim delavcem. Stalni skupščinski odbor za priznanje let nacijonalnlm delavcem se je konstituiral in zboruje vsaki dan dopoldne. Za predsednika tega odbora jo bil ponovno izvoljen g. Ljuba Davidovič, za tajnika Jovan Cirkovič, ostab člani odbora pa so gg. Ljuba Jovanovič, dr. Jovan Radonlč in Božovič.
*	Nove poštne znamke. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet pooblastil ministra pošte in brzojava, da sme pustiti v promet nove serije poštnih znamk.
*	Odlični uspehi Jugoslovanov v Ameriki. Te dni je bil zaključen večmesečni učni tečaj na visoki bančni šoli (American Institute of Banking) v New Yorku. Slušatelji, ki so z najboljšim uspohom dovršlil tečaj, so dobili poleg diplome tudi razne nagrade. Prvo nagrado je dobil Slovenec g. Roland Kus, kl biva šele dve leti v Ameriki. Ta uspeh Slovenca je tem si-jajnejši, ako upoštevamo, da se je za nagrade potegovalo 92 kandidatov.
*	Prispevki za prvo jugoslovansko podmornico. Glavni odbor »Jadranske 6traže» priredi na Petrov dan v Novem Sadu svečanost, ki bo posvečena zbiranju prostovoljnih prispevkov za zgraditev prve jugoslovanske podmornice. Svečanosti se bo udeležila cela rečna flotilja, sokolska društva in različna dobrodelna udruženja.
*	Evangelijska cerkev v Jugoslaviji. Kongres evangelijske cerkve se je vršil te dni v Novem Sadu. Na kongresu je bilo med drugim sklenjeno, da se ustanovi konzistorij za celo Jugoslavijo. Za škofa evangelijske cerkve je bil izvoljen Gustav Adolf Wag-
ir.
*	Plamenac In naše oblasti v Ameriki. Celokupno izseljeniško časopisje, ki izhaja v Ameriki, je ob prihodu čr nogorskega pustolovca Plamenaca odločno zahtevalo, da mu tamošnje naše, kakor tudi ameriške oblasti prepovedo vršiti protidržavno propagando med izseljenci. Toda naše in ameriške obla sti se temu pozivu niso odzvale in Plamenac nadaljuje sedaj v Ameriki propagando, ki jo je poprej vršil pod protektoratom Italije.
*	Vožnja skozi železniške postaje. Da se po možnosti preprečijo železniške nesreče, je prometno ministrstvo odredilo, da morajo vlaki, ki vozijo naravnost skozi postajo, voziti k večjemu z brzino 10 kilometrov na uro. Ta odredba velja osobito za brzo-vlake.
*	Madžarski obmejni stražar ubit.
Na jugoslovansko - madžarski meji se je v noči od četrtka na petek pripetil incident, ki doslej še ni pojasnjen. Neki madžarski obmejni stražnik je bil ustreljen. Preiskava je ugotovila, da je krogla bila izstreljena iz madžarske puške.
*	Atentat z bombo v Sarajevu. Predvčerajšnjim ponoči je bil v Sarajevu izvršen atentat z bombo na hotel »Pošta«. Neznani zlikovcl so vrgli bombo v hotelski hodnik in potem izginili brez sledu. Bomba je ob strašni detonaciji eksplodirala in nanravila mno go škode. Ker k sreči ni bilo nikogar na hodniku, ni eksplozija zantevala človeških žrtev.
*	Promocija. Na brnskl tehniki je po Iožil inženjerskl Izpit gospod Vladimir Mikuž iz Ljubljane.
*	Iz državne alužbe. Dr. Fran Jež, di. rektor invalidske direkcije v ostavki, je imenovan za pravnega zastopnika pri prvostepenem sodišču v Prokuplju. — Poštar Rudolf Lorber v Celju je trajno upokojen.
*	Izpit za pešadljske rezervne potpo« ručnike so položili v Valjcvu sledeči slo< venski dijaki; 1. četa: Pavel Marc, Trst; Drago Scnica, Maribor; Kari Pirš, Zg. Šiška in Otokar Zorn, Maribor. 2. četa: Stane Kernc, Skofja Loka; Metod Ko« pltar, Novo mesto; Alojzij Kramarič, Ljubljana in Josip, Ogrinc, Ljubljana
3. četa: Ivan Flisar, Rriževcl; Janko Ga« lovič, Ljubljana, Drago Gračner, Mari« bor; Vladimir Jelinek, Bregana; Vlado Kramar, Vransko; Igor Kraut, Kamnik, Boris Kunej, Sv. Peter pod Sv. Gorami; Albin Puh, Rob pri Velikih Laščah ln Zoran Vrtovoc, Ljubljana.
1 Himen. V Pragi so ja poročil nal rojak dr. Vladimir Brezovnlk, asistent klrurglčne klinike na praški Karlovi unl< verzi, z gospodično Vero Koterovo, hčerko znanega arhitekta Ivana Kotera, rektorja akademije upodabljajočih umetnosti v Pragi. Bilo srečno!
*	Umirovljenl polkovnik Janko Vu. kasovlč«Stlbil, kl je zadnji čas bival v Medvodah, je težko obolel. Prepeljali so ga ▼ ljubljansko garnlzljsko bolnico.
*	Smrtna kosa. V Bovcu na Goriškem je dne 5. julija po dolgotrajni bolezni umrl gospod dr. Rudolf Gruntar, odvet« nik in župan v Cerknem, nečak pokoj« nega notarja Ignacija Gruntarji. Pokoj' nik, navdušen narodnjak, je užival splo« šen ugled med ljudstvom. Mrtvo truplo so prepeljali lz Bovca v njegov rojstni kraj Kobarid, kjer so ga položili k več» nemu počitku. Bodi mu blag spomin!
*	Smrt neznanega župnika v Rogaški Slatini. Pred par dnevi je iz Zagreba dospel v Rogaško Slatino župnik nežna, nega Imena. Predno je opravil formul, nosti prijave, ga je dohitela smrt. V pe« tek je namreč nenadno umrl in ldentl« teta se radi pomanjkanja dokumentov še ni dala ugotoviti.
*	Južna železnica je v Ljubljani »• časno zaprla prehodno stezo na Dunaj, ski cesti za javni promet radi potrebne, ga pleskanja.
*	Otvoritev brzojavne postaje Videm pri Krškem. Pri pošti Videm pri Krškem je bila pred dobrim mesecem otvorjena brzojavna postaja s omejeno dnevno službo.
*	Naših novinarjev se je spomnil pred svojo smrtjo pok. dvomi svetnik ▼ p. dr. Frane Voušek, Id Je zapustil v oporoki 60 Din ljubljanski aekaiji »Jugosl. novinarskega udruženja.
*	Tehniška srednja Šota v LJubljani V šolskem letu 1922/23 se je vršil pouk na 10 oddelkih, ki so bili razdeljeni vsega skupaj na 28 razredov. Poučevalo je 48 stalnih in 4 pomožni učitelji. Začetkom leta se Je vpisalo 672 rednih ln 117 izrednih učencev (—nk), od katerih je ostalo koncem šolskega leta 529 rednih in 82 Izrednih učencev (— nk). Od rednih učencev, oziroma učenk je dovršilo s pozitivnim nspehom: 43S, z nezadost nim 29, s ponavljalnimi izpiti 63 io ne-izprašani so ostali 4.
*	Reforma ali eksperiment. Z ozirom na našo svoječasno notico pod tem na. slovom, ki se bavi s preureditvijo že, lezniške zdravniške službe, smo od ln> špektorata državnih železnic prejeli na, slednjo informacijo: Povsod v medicini zmaguje nazor, da je preventativno zdravstvo važnejše za narodovo zdravje kot kurativno. Narod zdravstveno vzgajati, čuvati nad nevarnostmi, ki ga obdajajo, jih odstranjevati ali jih na. praviti nekvarne, pomeni več kot zdra« viti že razvito bolezen po vseh pravilih zdravniško umetnosti. Ta namen zašle« duje tudi reforma železniške zdravniške službe. Ministrstvo saobračaja namera, va nastaviti primerno število materija! no mnogo bolje kot doslej plačanih zdravnikov, ki imajo glavno skrb za zboljšanje zdravstvenih razmer na že. lcznici in pri železniškem osobju. Poleg tega, a v drugi vrsti bi imeli tudi oskr< bovati zdravljenje članov. Ker bodo no« vi tako zvani sekcijskl zdravniki prime« roma dobro plačani, imajo po načrtu tu« di večje dolžnosti in večji delokrog. Odpasti pa bo moralo nekaj železniških zdravnikov, kl Izgube gotove železniške bonifikacije. Toda število z daleka nc bo reducirano od 40—-50 na 3—4, ampak more biti reducirano največ od 23 že« lezniških zdravnikov, ker jih več ni na državni železnici v Sloveniji. Pripomoči k zboljšanju zdravstvenih prilik železni čarjev in zdravnikom doseči stanu pri« merno honoriranjc njihovega dela, ta namen, in ne kakega drugega, zasleduje grajana reforma, ki bo zvezana sicer z večjimi izdatki, a bo zato predvidno imela v splošnem ugodnejše in večje zdravstvene uspehe.
« Mariborski »Ljudski oder», ki je pol leta po vseh naprednih listih razglašal da ni strankarsko podjetje, se je v po^ letju vendar preselil iz Narodnega do« ma v Cirilovo tiskarno. Tedaj pa so iz, stopili tudi vsi napredni člani in posle dica je bila ta, da predstav tega renovi« ranega Ljudskega odra niso hodili niti klerikalci gledat. Pri zadnji predstavi je bila krščansko Bocijalna dvorana praz« na. Pa ne samo v Mariboru, tudi v Slo« venski Bistrici je imel Ljudski oder pred kratkim porazen uspeh — šmir — ker niti deželani niso radovedni. Zato je skrajno netaktno, da skuša svojo di« letantsko srečo ta klerikalna družbica danes v Rogaški Slatini pred odličnimi gosti, kjer bi se moralt Slovenci poka« zati le z res reprezentativnimi nastopi. Zato napredno javnost ponovno opo« zarjamo na to izrazito klerikalno stran« karsko organizacijo, kateri bi klerikalci radi pripravili reklamo za svoje predsta« vo v novi palači Zadružne gospodarske banke pred mariborsko frančiškansko cerkvijo, kl jo mislijo jeseni otvoriti.
*	Nagrade bančnih komisarjev. Na notico, priobčeno v »Jutru« dno B. julija nam pošilja finančna delegacija v Ljubljani Bledeče pojasnilo: Za Izplačilo na-erad bančnih komisarjev nI zadostnega budgetnega kritja pri partiji 1188. Prispevki bank se ne smejo brez nadatiala*
ga nporaMjatJ v to svrho, kor so pre-
liininirani kot posebni državni dohodki pri partiji 864 pozicija 4. Delegacija j* že ponovno prosila finančno ministrstvo dovoljenja^ da tme nagrado oompensan-do plačati li dohodkov, rešitve pa do danes še nI prejela,
*	Tirolski železničarji v Mariboru. Številni renegatl iz Spodnja Štajersko, kl so pred prevratom službovali pri Južni železnici na južnem Tirolskem ln tam žs pozabili svoj materinski Jezik, so po provratu — gotovo ne la prevelike ljubezni do Jugoslavija — optirall za Italijo v nadi, da ostanejo na dosedanjih službonih mestih. Italija pa Jo pričela v zadnjem času te slovenske neinškutarje izganjati kot tu joe in % odprtimi rokami jih sedaj južna loleznica pod protektoratom g. Ogrinoa namešča v Mariboru. Za našo ljudi pa potem ni prostih mest. Narodni železničarji bo nad tem postopanjem upravičeno zgražajo ln so na pri stojnem mestu io protestirali
Konkurenca pri novih zvonovih. V mariborski oblasti faranl prav pridno zbirajo po vseh farah za nove zvonove in skoro ne mino teden, da bi skozi ma« riborske ulice no vozili na okrašenih vozovih z dvema ali tremi pari konj no» vc zvonove. Milijonske dobičke je pri tem doslej vtikal v žep nemški tovarnar inž. Blihl, kl je za nagrado dajal tudi malenkostno miloščino klerikalnim agi« tatorjom, ki so imeli pri njem radi lep« šega postranski zaslužek. Klerikalci pa bi radi Imeli »mi vse mastne dobičke in so te dni pričeli zidati novo konku« renčno zvonoilvarno v Koroškem pred« mestju na prostoru stavbenik« Našim« benija in bodo baje žo kmalu pričeli z vlivanjem. Zanimivo pa je, da so neka. torl dosedanji klerikalni Blihlovi zasluž« karjl udarili proti konkurentom ■ tem, da io Jim tkušaH onemogočiti najetega strokovnjaka Grelsinga, skušali so ga celo Utirati Iz državo. Ljubi boli kru« hek Ima pač pri klerikalcih povsod prvo besedo.
*	Tenorist Kovač v Splitu loivižgan. Zagrebški listi poročajo iz Splita: Ob priliki kongresa gledaliških Igralcev v Splitu se je vršila v potek predBtava »Sevilskega brivca*. Pri tej predstavi pa je prišlo do mučnega Incidenta. Član ljubljanske opere g. Kovač jo iz bogve kakih vzrokov pol zelo slabo ln publika ga je — izžvižgala. Predstava to je radi tega incidenta morala prekiniti. Ljub« Ijančanl so v znak protesta hoteli takoj zapustiti kongres. Na posredovanje uglednih meščanov so vendar ostali v Splitu, a »por jo tako oster, da ga bo težko gladko izravnati.
*	Mathls-avto, najuspešnejši Inozemski mali avtomobil, voz, v katerem so pri zmerni eeni zedlnjeno vto lastnosti, kl jih moremo pričakovati od modernega avtomobila, jo dospel v Ljubljano. Oblika voza je lepa, zanesljivost in hitrost je bila evidentno dokazana pri neštetih dirkah, tako posebno v zaždnjom mesecu pri Grand Prlz France (prvo ln drugo darilo), Grand Prix Suisse (prvo) Courso du Kilometre Lancš (prvo), Concoursdo Eleganco (8 prvi darili). Ta znamka je dosegla z ozirom na mak) uporabo bencina svetovni rekord ln sicer za 100 km 8.4 litra, kar do danes še ni bilo preseženo. S. A. Mathis Izdeluje najmanjše vozove z največjim uporabnim efektom motorja, tako da se pogon vseh od njega Izdelanih voznih tipov najbolj ekonomično razvija. Vsa vozila so najmodernejše opremljena z električno razsvet ljavo in pogonom, 4 prestavami, »Stoss-ffinger, itd. ter nudijo ves komfort tor do seže normalen voz s 4/12 FTP hitrost do 80 km pri porabi bencina ca. 4 do 5 litrov za 100 km. Nabavna cena pa je skoraj enaka ceni boljšega inozemskega motornega kolesa. Prvi vozovi tega tipa so v zadnjih dneh dospeli po costi iz Francije in so imeli priložnost pri zo-lo neugodnem vremenu ob premaganju najvišjih alpskih prelazov dokazati v polni meri svojo solidnost. Vozovi se lahko ogledajo ln preizkusijo pri geno-ralnem zastopstvu v Ljubljani, Sodna ulica št. 11.
*	Ne bližajte se munlcijskim skladiščem. Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja: V noči od 24. na 25. junija 1923 jo skušalo nekaj civilnih oseb okoli 23. ure pokvariti žično okrajo pri municij-skem skladišču v Zalogu, no ve ee pa, iz katerih vzrokov. Ko jih je straža opazila, so civilisti začeli božati. Pozivu straže »Stoj« ee niso odzvali, ampak so tekli dalje, vsled česar so vojaki za njimi streljali, pa jih vsled teme niso zadeli, tako da so civilisti ušli. Zaradi tega se prebivalstvo svari, da se ponoči ne približuje vojaškim skladiščem v Zalogu in na Ljubljanskem polju, da ie ne po-novo podobni slučaji in da so preprečijo nesreče.
*	Svinjski sejmi v Celju prepovedani. Da se nadaljnje širjenje škrlatice, ošpic in drugih epidemij prepreči, Je mestni magistrat celjski iz ozirov javnega zdravstva ukinil do nadaljnjega teden«
•Ki rvlntskt te Jem v C«Jju, kl te vrM vsako tredo in toboto na mestnem Mj« mllSu.
*	Pasja steklina v Bril Krajini Iz Bole Krajine nam poročajo: V Starem trgu jo umrl pretekU tedon neki dečko n» steklini in poginil je tudi za to bolecni« jo neki bik. Ogrizona sta bila tudi go« »podarja pokojnega dečka. Sodaj sta t« odpravila v Pasteurjev zavod v Zagreb. Vprašanje jo, če ju bodo io rešili. Pasji kontumac se menda nikjer tako zoni« krno no nadzira kot pri nas, d asi jo bilo že par lot sem voč oseb ugrlienlh. Kdor noč« izpolnjevati zakonov zaradi svojo in ljudsko varnosti • tein naj bo pošto« pa brezobzirno. To zahtevamo v javnem interosu in bomo krivoe javno ožigosali, kor sicer ne pridemo nikoli na red,
*	Ponesrečen carinik. Is Maribor* nam poročajo: Carinika Ferda Zobov« nika ao prepeljali donos v tukajšnjo bolnišnico, kor si je v jluibi zlomil ko« sti okoli vratu.
*	Nezgoda ■ aeroplanom. .V Sremiklh Karlovolh je predvčerajšnjim nek voja« škl aeroplan v bližini meeta ■ precejšnje višine padel n« tla. V avljonu ae Jo nahajal podnarednlkrtlljak pilot Horvat, kl je bil na potu iz Pančeva ▼ Novi Sad. Pilot je oital nepoškodovan, aparat pe je bil popolnoma razbit.
*	Zaradi tatvine aretiran je bil v Ljubljani brezposelni opekarski delavec Andrej BatUtlč, rodom ii Goriškega, kl je bil v Kolodvorski ulici zasačen In flagrantl. Za Batistlč« ao Je policija ie dalj časa zanimala, ker je v opekarni v Trbovljah odnesel delavcem tedensko plačo v znesku 20.000 kron.
*	Mladi roparji. Na Poljanskem nasipu v Ljubljani so trijo doslej nonanl dečki v starosti 14 do 16 let napadli 75-letnega delavca Ivana Cuhina ter mu iztrgali listnico, v kateri je imel baje 150 dinarjev. Fantiči so • plenom zbežali. Doslej jih še niso izsledili.
*	Mariborski vlomilci. V zapore mati« borskega sodišča to pripeljali zopet dva kriminalna Indivldua ln sicer nekoga Karla Vogrinet in Ivana Saiaja. PoUdJ« sko vodstvo Je mnenja, da so sedaj vsi tlčki znane vlomilske drulbe ▼ kajblcl In baje nekaj časa r Mariboru ne bo vlomov. Nadalje so aretirali nokeg« Antona Zuzeja, brezposelnega privatne« ga uradnika, kl so jo Izdajal za kom!« sarjo okrajnega glavarstva, doktorja In podobno ln a tem izvabil ljudem več)e vsote denarja.
*	Novo brlvnlco v Ljubljani o tvorit* jutri, v ponedeljek, poleg hotela Štrukelj gg. Dorčeo in Bočkaj. Opozarjamo na inserat v današnji številki.
*	Zdravo in lepo zobovje dosežete le pri stalni uporabi «lto« paste. Dobiva te povsod. Glavna zaloga: drogerija »Adrl-ja«, Ljubljana, Selenburgova ullea.
*	Od naših vrlih gospodinj je otfvlB« no, da se pri nas uporablja domači 1» delek, kakor bo »Pekatete«. So najcenejše, ker so zelo nakuhajo.
*	Električna masaža lica In manflklra za gospode in dame ter vsa lasna dela se strokovno izvršujejo; poseben odde« lek za striženje otrok, separiran vhod za dame skozi vežo; zaloga parfumerije, moderna hlgljenlčna brivnloa. Aleksander Gjud, Kongresni trg 6.
Domaie borze
TEDENSKI PREOLED ZAGREBŠKI' BORZE.
Efektno tržišče le bilo celi prošll teden živahno. Večina lndustrllsklh papirjev le dosegla prlllčno visoke tečale In le podoba, da ne more biti več velikih sprememb razun pri nekaterih papirjih. Banč ne vrednosti so skromnejše napredovale. Od bančnih papirjev le vladalo večje zanimanje za Hlpotekarno in JiiRoslaveti-sko, kl sta se okrepili. Eskomptna le neka) slabša, Istotako Lltorale in Obrtna. Pri ostalih bančnih vrednostih nI znatnih sprememb. Od industrijskih papirjev so čvrsti Outmanm, Zagorska štimska, Narodna šumska, Naslika in Eksploatacija. Nekoliko oslabel je Isls. Pri ostalih papirjih ni znahielšlh sprememb.
Na deviznem In valutnem tržišču je vladala celi prošll teden čvrsta tendenca in so narasle vse devize, izvzcmšl Berlin in Pariz. Italija le bila sicer slabša, vendar jc končno narasla. Zelo čvrsta sta bila London in Newyork. Veliko povpraševanje je bilo za Prago, kl le tekom tedna poskočila od 275 na 289 z nospro-menjeno čvrsto tendenco.
Dinar je bil mednarodno dosti slab ter je v Newyorku nazadoval od 1.09 na 1.06, dočim le v Curihu ostal na 6.15. Ker pa švicarski frank nazaduje, nam curiška borza ne moro biti za merilo stanja naše valute.
V včeralšnlcm prostem prometa so no-tfrall Newyork ček zaklluček 94.75, Pariz 550 — 552, Dunaj zaključek 0.13375
—	0.134, Berlin zaključek 0.043, Curih 1627.5, Prasa (zelo čvrsta) zaključek 292, Italija (slaba) blago 403. Na efektnem tržišču povpraševanje Trbovlle 90f
—	925, povpraševanle Jugo 120 — 122.
Vpemensko poročilo
Ljubljana, 7. julija 1923	Ljubljana 306 ra nad morjem
Kraj
opazovanja
Ljubljana , Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . , Beograd , I )unaj , . Praga . . InomoBt .
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
768'4 786-7 7660
765'7
767-8
768-8 767-5
Zračua temperatura
16-7 26-4 230
22-0
180 19-0 14-0
Veter
vzhod
sev. zap. vthod
breiTetra
Oblačno 0-10
več obl. pol obl oblačno jamo
jasno
Padavino mm
B-0
.V Liublj&ni barometer milji, ttroper. Tišja, Solne« v»b»J» ob 4;14. zahaja ob 19-66
Standard Oil Co ot Jugoslavia
v Zagrebu
priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo: bencina, petroleja, paraflna, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile.
Tozadevne informacije in naročila sprejema im Glavno zastopstvo:
G. MENARDI, LJUBLJANA,
Trubarjeva ulica 2.	Telefon št. 62.
Bremen
Mstierika
Redna vožnja v Severno 1 In Južno Ameriko e novimi velikimi parnlkl. Posebno priporočljive so III kajate. a svojo tovrstno prebrano, snago In veliko udobnostjo. Hitra in varna voinjal
Zastopnik podružnice za SLOVENIJO Jevememto llonda'
LJubljana, Miklošičeva cesta št. 13 (za sodiščem)«
4 £ Brata Fohlin in drug
tvornica
ulasnlc, hoflinastih gumbov, hljnhic In pinčic za čevlji Ljubljana I, poštni pridal 1Z6,
sprejema rsa naročila, ki so takoj ia t vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik! Pri večjih naročilih popust. 130
G
po najvišjih cenah od oddajnih posta)
proti oddajnemu potrdilu brez odtegljaja
CAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija
Brzojavl: Vajda Čakovec
Telefon Internrb. 99, 4, I
Honpnjon
za dobro Idočo tvor-nico v Sloveniji «
se išc€£•
Ponndbe pod ,,300" na Aloma Companv, dr. a o. x. t Ljubljani, Kongresni trg it. 3.
Zobni atelje!
Vsa sem spadajoča dela Izvrtaj« točno In solidno
J. Hrlbovšek
konoealonlranl zobotehntk
Zagorje ob Savi.
ias4 j
| ALOJZIJ | PAUSCHIN
LJUBLJANA
WOLFOVA ULICA
iji	ZALOGA
rtv STEKLA IN PORCELANA.
W STEKLA ZA URE, UMITO VALNE IN KUHINJSKE W GARNITURE IN VSE V TO STROKO SPADAJOČE W	PREDMETE.
Dr. Breskvar
ne ordinirai
Zobozdravnik
SERATE
ne ordinira ™
od 8. do 23. julija 1923
Zobar — Dentiste
v ■
Privoz 3 ne opd8.lxa.lira.
od 16. julija do 15. avgusta 1.1.
— Stavbenik »»
RUD. ROČAK
v Trbovljah
Izvršuje vsa stavbena dela. LattBO lasallšCs. izdelovanja stopnic, Teraco-tlak.
Brozkonkurončne cene.
za vse
inozemske časopise
oaoblto
The Manche8ter Guardian The Daily Telegraph
Prager Presse Neue Freie Presse
Narodni Listy Berliner Tageblatt Frankfurter Zeitung Corriere della Sera
sprejema
Aloma Company
anončna In reklamna druiba i o.
contn-.ia Ljubljana Beograd podružnica
Kongrcnnl trat 3 Sremska al, B
I
nsba borza
sprejme glavnega tajnifta.
Ponudniki naj navedejo dokaze »t
a)	jugoslovanskem državljanstvu;
b)	dosedanji neoporečnosti;
e)	dovršenih pravnih študijah;
d) sposobnosti za sodnijsko službo (dokaz o položenem
praktičnem sodnljskem izpitu); •) dosedanjem sodnijskem in borznem ali bančnem službovanju;
f)	znanju jezika.
Detajlirane ponudbe t navedbo referenc in zahtevkov je nasloviti do 1. avgusta 1.1. na Slovensko banko v Ljubljani pod šifro „BORZA".	m<
i z

K 31
! f
I l
&
Angleški Motor Bicyole 33, 3/4 HP lahke tipe, je zmagal pri regularitetni tekmi „Moto Kluba Slovenija" ra klubovo prvenstvo na progi Ljubljana-Planina-Cerknica-Nova vas-Veiike LašCe-Turjak-Ljubljana dne 24. junija 1923. absolutno v vseh kategorijah ter dosegel	1216
Zastopstvo t
Jugo-Auto, d. z o. z.,
Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Kupilo se
parcele
v sredini ali na periferiji Ljubljane.
Ponudbe z navedbo kraja in cene je nasloviti pod „Parcele" na ALOMA COMPANV, anonč, reklam, d. z. o z., LJubljana* Kongresni trg 3.	1202
se dobi po ugodnih oenah
vsako množino. Prodajal nrad SentjanSkega premogokopa Ljubljana. Krekov trg 10. ns
a polnojarmenikom ali z več venecijankami se
vzame v najem ali kupi.
Ponndbe na upravo „Jutra" pod ..BOBOCNOST". 1230
Pravi „Qolser"-tevljl, iav^s sa smuCI ter lovski Čevlji
vaoh mt ae izdelujejo t ananl solidni čov-ljarski delavnici	126
J. BRAJER
Ljubljana, Tupjašbi trg (Breg) I,
Istotam s« izdelujejo tudi vso vrste dragih obuval, od najpreprostejše do najflnejžo izdelavo.
Cene solidna I PnalrelbB foinal
Fllljalka
Simon Umeten, Lfublfana
Kolodvorska ulioa itov. 26.
Sprejema potnika v Južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila ln prodaja vozne liste.
Odhod lz Ljubljana vsaki teden. |
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo	»2
J. C3-. Braškovlč
ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
Fodrninloe: Beograd, Balkanska ulica 25. — SnSak: Joto OJ. Iroforii, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Baič, Dioklecijanova obala 18. — Grofi: Ivo Lovričovld. — BltolJ: OJorgjo J. Dimitrijev« & Komp. Bulerard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Be&kerek: Dušan Lj. Mihsjlovli, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremila družbeni uradnik
J