KRISTA HAFNER
Palček Peter
vni.
OPICA SE JE PRIKLONILA PRED DEKLICO IN ZAPLESALA, PALCEK PA JI JE ZAPEI. SVOJO PESEMCO. DEKLICA JE POSKAKO-VALA NA MEDKU IN VESELO PLOSKALA. KO PA JE BILO PESMI KONEC, JE ZLEZLA Z MEDKA IN REKLA: »KAR SEDITE IN NAJEJTE SE JABOLK. LETOS JIH   JE   VELIKO.«
VSEDLI SO SE IN JEDLI. MEDEK JE HRUSTAL, DA MU JE ŠKKIPALO POD MOC-NIMI ZOBMI. POTEM PA SE JE POGLADIL PO TREBUŠCKU IN ZADOVOLJNO ZABRUNDAL: »ZDAJ SEM PA POLN. TO   JE  BILA PA RES IMENITNA GOSTIJA!«
»ZDAJ GREMO NA VAS,« JE REKEL PALCEK. »ALI GRES Z NAMI?« JE VPRAŠAL DEKLICO.
DEKLICA JE BILA ZADOVOLJNA. ZAJAHALA JE MEDKA IN SKU-PAJ SO SE NAPOTILI NA VAS. KMALU SO BILI VSI VAŠKI OTROCI OKOLI NJIH. ZAPLESALI SO JIM IN ZAPELI IN DRUG ZA DRUGIM SO SMELI MEDKA ZAJAHATI. NANOSIU SO JIM VSEGA, KAR SO IMELI: KRUHA, OREHOV, JABOLK, HRUŠK IN STARA TETA, KI JI JE BILA SKOKICA POSEBNO VSEC,  JIM JE STISMLA CELO MASTNO KLOBASO.
VES DAN SO STALI NA VASI IN SE IGRALI Z VAŠKIMI ORTOKl. ZVECER SO PRENOCILI   V   STAREM SKEDNJU.
DRUGO JUTRO JE SEKEL PALCEK: »ZDAJ MORAMO NAPREJ. TU SMO PREBLIZU CIGANOV.   LAHKO BI NAS DOBILI.«
»KAM PA NAJ GREMO?«  JE  VPRASALA SKOKICA.
»DOMOV,« JE ZAERUNDAL MEDEK.
»ALI MAR VEŠ, KJE   SI  DOMA?« GA JE VPRAŠALA SKOKICA.
»VEM. V KOCEVSKIH   GOZDOVIH,« JE REKEL MEDEK.
»PA POJDIMO V KOCEVSKE  GOZDOVE,«  JE  ODLOCIL PALCEK.
IN SO SE NAPOTILI PO SVETU. STIRINAJST DNI SO HODILI, VE-I.IKO VASI SO PRESLI. POVSOD SO PLESALI IN PELI IN LJUDJE SO JIH RADI GLEDALI IN POSLUSALI. NIC JIM NI BILO TREBA STRADATI.
NEKEGA DNE  PA  JE   REKEL  MEDEK:  »VOHAM.«
305
»KAJ VOHAS, MEDEK?« JE VPRASAL PETER.
»VOHAM. DOMACE GOZDOVE VOHAM,« JE REKEL MEDEK IN URNO RACAL NAPREJ PROTI VEUKEMU TEMNEMU GOZDU. SKOKICA IN PETER STA GA KOMAJ DOHAJALA.
V GOZDU SI JE MEDEK POISKAL VELIK BRLOG. »TU BO MOJ DOM,« JE REKEL.
»KAJ PA MmVA?« JE VFRAŠALA SKOKICA.
»PRI MENI BOSTA SPALA. POMAGAJTA MI, DA SI PREJ NANO-SIMO LISTJA IN NAS DOMEK MEHKO POSTELJEMO.«
SKUPAJ SO ODSLI NA DELO IN VES DAN PRIDNO ZNAŠALI LISTJE. VMES STA OPICA IN PALCEK OTRESLA VELIKO LESMKO IN SE NA-JEDLA PUSTIH JABOLK, A MEDEK SE JE MASTIL Z MASTNIMI POLZI, KI SO LEZLI PO TLEH. »TO JE DOBRO,« JE CMOKNIL Z JEZIKOM IN ZADOVOLJNO BRUNDAL.
SKOKICA IN PETER PA NISTA BILA TAKO ZADOVOLJNA. LESNIKE SO BILE PUSTE IN ZELELA STA SI BOLJSE VECERJE. »TU ŽE NE BOM OSTALA,« JE REKLA SKOKICA. »JAZ TUDI NE,« JE POKIMAL PETER.
A TO NOČ STA VSEENO SE OSTALA. SKUPAJ SO SPALI V BRLOGU. DRUGO JUTRO JE BILA SKOKICA ŽE NAVSEZGODAJ POKONCI.
»HOJ, POKONCI, ZASPANCI!« JE ZAKLICALA, POSCEGETALA PE-TRA IN POTEGNILA MEDKA ZA UHO.
PETER JE SKOCIL POKONCI, MEDEK PA SE JE SAMO LENO PEE-TEGNEL NA LEZISCU.
»HITRO, MEDEKI« GA JE VLEKLA SKOKICA ZA UHO. »NAPRAVI SE, GREMO DALJE!«
»JAZ NE GREM NIKAMOR,« JE ZASPANO ZAMOMLJAL MEDEK. »KAKO DA NE?« JE HOTELA VEDETI OPICA.                                '   '
»TAKO,« JE REKEL MEDEK. »ZDAJ BOM ZASPAL IN BOM SPAL VSO ZIMO. TO JE TAKO PRIJETNO. ALI NE BI TUDI VIDVA SPALA? TOPLO BI NAM BILO SKUPAJ V BRLOGU.«
»TO NE BO SLO,« JE REKEL PETER. »MIDVA NE MOREVA VSO ZIMO SPATI, KAKOR TI. MIDVA MORAVA DALJE.«
»PA ZBOGOM IN SRECNO POT,« JE MOMLJAL MEDEK IN JEZIK SE MU JE ŽE ZATIKAL. »SE BRLOG ZA-DELAJTA, DA ME NE BO ZEBLO, PREDEN GRESTA.« IN ŽE JE SPAL. PALCEK IN OPICA STA ZLEZLA IZ BRLOGA IN GA LEPO ZADELAIA Z LISTJEM.
»KAJ  PA  ZDAJ?«  JE  VPRASAL PETER.
»DOIVIOV,«   JE  REKLA   OPICA   SKOKICA.   »DOVOLJ   SEM   VIDEUl.« »KAM DOMOV?« JE VPRAŠAL PETER IN JO ZACUDENO POGLEDAL.
306
»DOMOV, POD PALME!« JE REKLA OPICA IN POGLEDALA PETRA »TO JE DALEC,« JE REKEL PETER.
»NIC NE DE,« JE REKLA OPICA. »BOVA ZE PRISLA. LJUDJE NAMA BODO POMAGALI, SAJ ZNAVA PETI IN PLESATI.«
PALCEK JE POKIMAL IN ODPRAVILA STA SE NA POT.