Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Kst. Ul30-25.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Okrožno sodišče v Mariboru je vsled naredbe z dne 25. 6. 1931, s katero je bila določena glavna razprava, javno razpravljalo dne 7. 7. 1931 po s. o. s. dr. Lešnik Alojzu v navzočnosti s. pr. dr. Obran Adolfa kot zapisnikarja, zasebnega obtožitelja Tmnpeja Rudolfa, njegovega zastopnika dr. Žnuderl Maksa, obtoženca Jelena Adolfa in branilca dr. Reisman Avgusta, o obtožbi, katero je dvignil zasebni obtožitelj Tumpej Rudolf zoper Jelena Adolfa zaradi prestopka po čl. 52 zak. o tisku in po predlogu, stavljenem po obtožitelju, da se obtoženca obsodi po obtožbi, da se mu naj prisodi materijelna odškodnina in da sodišče določi, da se mora natisniti sodba v celoti na čelu lista »Ujedinjeni Železničar«, dne 7. 7. 1931 razsodilo tako: Obtoženi Jelen Adolf, roj. 2. 6. 1897 v Št. liju pri Velenju, živeč v Mariboru, Mlinska ul. 34, jugoslovanski državljan, r. k., samski, novinar, sin Jerneja in Antonije, pismen, brez premoženja, služil v vojski, nekaznovan, sedaj v prostosti, je kriv, da jc kot urednik časopisa »Ujedinjeni Železničar« priobčil v št. 23 z dne 25. 12. 1930 na 3. strani v vseh 4 kolonah tega časopisa o tožilcu Tumpej Rudolfu članek: »Austro-Fiat inter-nacijonala pri zvezarjih«, v katerem piše o tožilcu zlasti sledeče: 1. Senzacijonalno odkritje delovanja g. Rudolfa Tumpeja, voditelja zveze v Mariboru. Provizije iz rok in-ternacijonalne avto-družbe. 2. Višek je dosegel občinski svetnik g. Rudolf Tumpej gotovo s tem. da je prevzel tudi zastopstvo internacijonalnega kapitala Austro-Fiat. In tudi to zastopstvo izvršuje g. Tumpej ua ta način, da skuša uveljaviti svoj voditeljski vpliv v gospodarskih organizacijah, ki so izključno v rokah narodnih železničarjev. G. Tumpej ponuja »Austro-Fiat« avto za Ljubljano. 3. Čitatelji vidijo, da je hotel odlični mariborski narodni železničarski voditelj g. Tumpej napraviti prav navaden »kšeft« s pomočjo ljubljanske narodne železničarske Nabavijalne z.adruge z interna-cijonalno Fo. »Austro-Fiat«, od katere bi
dobil £. Turnpej za prodani avtomobil pro-
vizijo. Tukaj torej g. Tumpeju internacijo-nalizem ni prav nič napoti. V nos pa bije način, kako je hotel g. Tumpej to kupčijo izvesti. 4. Vprašamo voditelja narodnih železničarjev, vodje državnih uradov železnice, kjer se neprestano kaže g. Tumpej, posebno često pa v delavnici drž. žel. v Mariboru, vprašamo g. direktorja dr. Borka, ali se strinja s častjo državnega uradnika, ki ima že itak vse polno postranskih zaslužkov poleg fiksne mesečne plače, da na tak način spravi zastopnika »Austro-Fiat«, ki mu je morda provizija edini zaslužek, ob dohodek, kakor ga je predlagal g. Tumpej? 5. Stvar pa je deliktna še tudi radi tega, ker kupuje tudi mariborska občina, koje občinski 'svetnik je g. Tumpej, avtomobile tvrdke »Avstro-Fiat«. Vprašamo g. Tumpeja, če je kedaj javil g. županu mariborske občine, da je zastopnik tvrdke »Austro-Fiata«? Nadalje naj pove g. Tumpej. če ima dovoljenje pristojne železniške uprave, da sme kupčevati za tvrdko »Austro-Fiat«? To je fotografija mariborskega voditelja narodnih železničarjev. 6, Enkrat mora biti konec demagogije s takim narodnjaštvom! Priobčil je torej v novinah o tožilcu nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu. S tem je zakrivil prestopek klevete_ po čl. 52 zak. o tisku in se obsoja po čl. 56 zakona o tisku z uporabo §§ 61 in 71/5 k. p. na 1200 Din — tisočdve-sto dinarjev denarne kazni, plačljive v 1 mesecu po pravomoćnosti sodbe, v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora z olajšavami čl. 92 zakona o tisku. Po § 310 k. z. mora obtoženi povrniti stroške kaz. postopanja in izvršitve po § 314 k. p.', koji stroški se izrečejo za izterljive. Po čl. 62 zak. o tisku se obsodi obtoženi na plačilo 2400 Din materi-jelne odškodnine zas. tožitelju Tumpej Rudolfu. Po čl. 63 zak. o tisku se mora sodba v celoti natisniti na čelu lista »Ujedinjeni Železničar« v Ljubljani, na obtoženčeve stroške. — Okrožno sodišče v Mariboru.
Kšt. V. 12/30.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Višje deželno kot apelacijsko sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom sodnika apel. sodišča dr. Eberla Erika v navzočnosti s. a. s. Strassnerja Vinka in dr. Mastnaka Lava kot sodnikov, zapisnikarja sodn. pripr. Poljanca Franceta, viš. drž. tožilca namestnika dr. Munde Avgusta v kazenski stvari zoper Jelena Adolfa radi prestopka po čl. 52 zak. o tisku vsled priziva obtoženčevega radi prekršitve zakona, odločbe o krivdi, kazni in materijelni odškodnini ter vsled priziva zas. tožilca Tumpeja Rudolfa radi odločbe o kazni in maferijelni odškodnini zoper sodbo sodnika poedinca okrožnega sodišča v Mariboru z dne 7. 7. 1931 opr. št. Kšt. 12/30-25, s katero je bil obtoženec Jelen Adolf spoznan krivim prestopka zoper čast po čl. 52 zak. o tisku ter bil obsojen po čl. 56 cit. zakona z uporabo §§ 61 in 71 toč. 5 k. z. na 1200 Din denarne kazni po § 310
k. p. v povračilo stroškov kazenskega postopanja, z omejitvijo po § 314 kp„ pri čemur so se stroški izrekli za izterljive, po čl. 62 zak. o tisku v plačilo materijelne odškodnine zas. tožilcu Tumpeju Rudolfu, in sicer v znesku 2400 Din, katera sodba se mora na obtoženčeve stroške v celoti natisniti v »Ujedinjenem Železničarju«, ko je zaslišalo viš. drž. tožilca, v seji odločilo: Obtožencev priziv radi prekršitve zakona in radi odloč-
i be o krivdi in kazni se zavrne. Ugodi pa se j mu glede odločbe o materijelni odškodnini j ter se izpodbijana sodba v tej točki pre-I drugači tako, da se materijelna odškodnina 1 v znesku 2400 Din zniža na 650 Din. Obto-i ženec trpi stroške prizivnega postopanja, kolikor jih je povzročil s svojim prizivom. Priziv zas. tožilca se zavrne ter trpi zasebni tožilec stroške svojega priziva. — Višje deželno sodišče v Ljubljani.
Kaj uči mednarodno delavsko gibanje.
V razvoju mednarodnega delavskega gibanja smo v zadnjih letih doživljali vesele pa tudi neprijetne dogodke. Ob velikih zgodovinskih dogodkih se pojavlja marsikaj, kar tre-notno ne moremo umeti in si razlagamo vsak po svoje. Ob početku svetovne vojne proletariat ni bil edin in ni imel moči, da bi se bil uprl šovinistično imperialističnemu hujskanju ter zahteval, da ne sedejo oholi militaristi okoli mize haaškega mednarodnega sodišča in poravnajo spore. S svojim orožjem so zasužnjili imperialisti ogromno večino narodov, dokler ni svetovno klanje končalo, kakor je moralo končati.
To je bila črna točka v mednarodnem delavskem gibanju, ki pa ni tičala v nezavesti, marveč le v premajhni psij^iški moči mednarodnega proletarijata.
Po vojni je mednarodni proletarijat temeljito ventiliral vsa ta vprašanja na svojih kongresih in konferencah. Zlasti pomembni so sklepi kongresa Socialistične delavske internacionale na Dunaju, ki. se je vršil poleti. Ta kongres je ugotovil v glavnem dve stvari, ki morata biti merodajni za socialistično delavsko gibanje. Predvsem je poudaril potrebo propagande za mir, v drugi vrsti pa odločno zahteval disciplino v delavskem gibanju. Bolje je, če enotno gibanje napravi tudi velike taktične napake, pa ostane enotno, kakor pa če se zaradi taktičnih vprašanj z ozirom na manjše subjektivne vidike cepi in zavaja na stranpota.
Mednarodno delavsko gibanje ima svoj svetovni program- Temu programu, ki obsega socialno politične zahteve in ima svoj svetovni nazor, se podreja v splošnem vse socialistično mednarodno gibanje. Cilj gibanja je
skupna zadeva, ki jo ima socialistično delavsko mednarodno gibanje vedno pred očmi. Zato tu ni postranske poti.
Macdonald, Mosley in skupina v nemškem parlamentu so kršili disciplino gibanja, ker so polagali večjo važnost na lokalna in osebnosebična vprašanja in s tem utrdili pozicijo ljudem, ki imajo svoje protidelavske interese. Kršili so pa obenem emancipacijsko stremljenje delavskega razreda in s tem delavskim interesom in delavskemu gibanju škodovali na moči in ugledu. Angleška delavska stranka kakor tudi nemška socialdemokratična stranka sta te kršilce discipline izključili iz svoje srede ter s tem očuvaU načelnost in enotnost delavskega gibanja.
Resnica je, da je potrebna po raznih deželah različna taktika, toda ta taktika mora biti enotna, se mora ozirati na položaj in višje interese moralne hi materialne vrednosti cele dežele. Ce tu ni taktika enotna, če se tli ravna taktika po lokalnih ali celo ožjih sebičnih interesih, tedaj ta taktika dela ogromno moralno škodo delavskemu gibanju, nudi pa moralno podporo nasprotnikom. Tu ni boljšega in slabšega stališča, če se mora kršiti enotnost in disciplina. Edino stališče je disciplina, Samo takrat si bo delavsko gibanje pridobilo na moči in ugledu.
Take so bile smernice v splošnem, ki jih je poudarjal dunajski kongres Socialistične delavske internacionale.
Kakor smo že zgoraj omenjali, se socialistične delavske stranke najnaprednejših dežel ravnajo po teh načelih. Zato so kompaktne, imajo ugled in bodočnost.
(»Delavska politika«).
Železničarska konferenca v Celju.
V nedeljo, dne 13. decembra 1931 se je vršila v Celju v mali dvorani Uniona železničarska konferenca, ki jo je sklical Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije v prvi vrsti radi težkega položaja, v katerega je prišlo železniško delavstvo vsled vedno novih redukcij, ki se ponavljajo v zadnjem času vedno pogosteje. Še pred konferenco je centrala saveza poslala v Beograd posebno tričlansko deputacijo, o kateri poročamo na drugem mestu, da je ugotovila, ali je mogoče v bližnji bodočnosti pričakovati ukinitev redukcij ter vsaj delnega. zboljšanja položaja.
Dnevni red konference je bil to-raj le razprava o položaju železničarjev, zlasti pa obupnih razmerah, ki vladajo med delavstvom ter sklepanje o ukrepih za zboljšanje položaja.
Od 33 podružnic iz teritorija ljubljanske direkcije so se udeležili konference zastopniki 21 podružnic in poleg njih tudi zastopniki zagrebškega sekretarijata ter je prisostvovalo konferenci nad 120 delegatov. Že ta udeležba priča, da se osobje dobro zaveda težkega položaja ter da hoče pri reševanju krize po svojih najboljših močeh sodelovati. Ugotoviti moramo še, da se konference ni moglo
udeležiti 7 podružnic vsled tega, ker se je začela že ob 8. uri zjutraj in podružnice iz gorenjske, dolenjske ter notranjske proge sploh niso imele zveze, ena podružnica se je opravičila in tako niso bile zastopane prav za prav le 4 podružnice.
Konferenco je otvoril in vodil član centralnega odbora s. Kmet iz Zagreba, ki je po kratki ugotovitvi položaja, v katerem se železničarji nahajajo, podal besedo centralnemu tajniku s. Stanku, ki je po uvodni ugotovitvi, v kako težkem položaju se nahajajo delavci tudi v privatnih podjetjih, kjer se dnevno odp'oveduje stotinam in stotinam delavcev služba tako, da je število zavarovanih članov pri bolniški blagajni padlo že za nad 9000, prešel na poročilo o položaju železničarjev. Ugotovil je, da bi bilo napačno govoriti o krizi le pri nas, ker to je svetovno gorje, povzročeno po krivdi sistema, ki danes gospodari in eksploatira delavno silo, po krivdi sistema, ki vidi v prvi vrsti le sebe in hoče rešiti svoj obstoj, za kar naj plača račun delavstvo.
Enako je skoraj v vseh državah položaj železnic skrajno slab in povsod preživljajo težko krizo. Deficiti rastejo iz leta v leto in povsod se bore železničarji za svoje pravice in za
svoj ter svojih družin obstanek. V Avstriji na pr. je za bodoče leto predviden deficit zveznih železnic na okroglo 800 milijonov dinarjev, enako so predvideni visoki deficiti v Češki, Nemčiji in tudi francoske privatne družbe, ki so bile prejšnja leta aktivne, kažejo sedaj že znatne primanjkljaje. Povsod študirajo železniške uprave, kako uravnovesiti izdatke z dohodki ter zmanjšati deficite ter skoraj povsod išče kratkovidnost teh uprav rešitev v redukcijah osobja in redukcijah železničarskih prejemkov. Obstoječe železničarske organizacije se povsod in s celimi silami bore proti tej kratkovidnosti, bore se za svoje pravice. Vendar je velika razlika med borbo naših železničarjev in borbo železničarjev na pr. v Avstriji, Češki, Nemčiji in drugod in to ne samo v načinu te borbe (ker v teh državah so železničarske organizacije zelo konsolidirane in močne), ampak tudi glede cilja borbe. V Avstriji se na pr. bore železničarji za ohranitev pravice do 13. plače, za pravilno regulacijo postranskih prejemkov, za soodločevanje pri eventuelnih redukcijah, da se zaščiti gmotno šibkejše. Na Češkem se bore za takozvane božične doklade itd., medtem ko se pri nas železničarji v prvi vrsti pa delavci bore za osiguranje osnovnega življenskega obstoja in preživljanja delavskih družin. Da bo odpadel očitek o demagogiji, referent noče primerjati dohodkov in položaja naših železničarjev s položajem železničarjev v drugih državah, temveč naj konferenca le razmotriva dejanski položaj in težke razmere, v katerih žive železničarji v naši državi.
Do konca leta 1923, dokler je obstojala poleg državne železnice še uprava južne železnice, se ne more govoriti o kakem reduciranju prejemkov osobja odnosno njegovih pravic in je v tem času bilo izvedeno zadnje izboljšanje delavskih prejemkov z uvedbo urnih plač, pri kateri so nekaj pridobili delavci izvzemši one z velikimi družinami, ki so preje prejemali za vse rodbinske člane draginj-ske doklade.
Kmalu nato pa so se za delavce pojavile prve redukcije, ki so bile deloma omejene na posamezne kategorije delavstva in deloma splošne. Tako so se ukinili prejemki za državne praznike, v katerih delo počiva, nadalje se je za delavniško in kurilniško osobje ukinila delavna obleka, pri sekciji se je začelo neredno podeljevati dežne plašče. Za tem je sledila sukcesivno redukcija akordnih premij ter premij v delavnicah, kar vse skupno mirne duše lahko ocenimo v odstotni izmeri z 10% redukcijo prejemkov, odnosno, kar se delavne obleke tiče za povečanje izdatkov v službene svrhe pri enakih prejemkih.
Z nastopom proračunskega leta 1927-28 je bila izdana okrožnica, da se v svrho uravnovesenja proračuna imajo reducirati delavske plače za povprečno 10%. Od te redukcije dalje se je skoraj popolnoma ukinilo vsako napredovanje v urnih plačah.
Kmalu za to redukcijo prejemkov pa je sledila ukinitev stanovanjske zaščite, pri kateri je bilo v prvi vrsti prizadeto zopet nižje osobje, ki je stanovalo največ v malih, preje zaščitenih stanovanjih, katerih najemnina pa se je po odpravi zaščite podvojila, ter, kar je izzvalo občutno zmanjšanje dejanskih prejemkov osobja, ki so preje ostali delavcu za preživljanje. Bili so uvedeni posebni odtegljaji za poplavo, odtegljaji za Nabav-Ijalne zadruge, odtegljaji za kuluk in če vse to ocenimo le s 5% znižanja delavcu razpoložljivih prejemkov za
prehrano in obleko, je ta odstotek gotovo prenizko vzet.
Zadnja redukcija prejemkov pa je sledila splošno z uvedbo novega pravilnika o delavskem osobju, s katerim se uvajajo visoki prispevki za delavski pokojninski fond za vso dobo nazaj in za naprej, vsled česar morajo plačati delavci sedaj težke tisočake. Ta odtegljaj znaša sedaj mesečno, ko se odteguje za mesec nazaj in mesec naprej, od Din 80.— do Din 140.— kar znaša zopet 10% delavskih prejemkov.
Skupno znižanje prejemkov, bilo z direktno redukcijo, bilo z ukinitvijo gotovih postranskih prejemkov, odnosno stanovanjske zaščite, znaša za vse delavstvo v delavnicah, kurilnicah in delno tudi sekcijah, 35%. V istem položaju pa je bilo tudi skladiščno in postajno osobje.
Še posebej pa je bil poslabšan položaj v železniških delavnicah, ter je bilo s tem poslabšanjem prizadeto okrog 8000 delavcev in profesioni-stov. V državnem budžetu za leto 1931-32 je bil zmanjšan kredit za delavnice napram preteklemu letu za celih 8 milijonov in v svrho uravno-vesenja budžeta pa je bil že odobreni kredit na podlagi rešenja g. predsednika Ministrskega sveta s 1. septembrom 1931 ponovno reduciran za 16,000.000 dinarjev. Vsled te redukcije je ^bil vpeljan v delavnicah najprvo le 6 urni delavnik, kasneje pa 7 urni, za sobote pa 6 urnik, kar predstavlja za vse osobje zaposleno v delavnicah še specialno redukcijo za 14%, tako da dosega celokupna redukcija v delavnicah, čim se začne odtegovati prispevke za penzijski fond, skoraj 50%, to se pravi, da dobiva osobje sedaj polovico manj plače, kakor leta 1924 in 1925.
Pri progovnih sekcijah zlasti pa v območju železniške direkcije v Zagrebu pa je položaj tekom zadnjih let, zlasti pa pred zimo direktno nevzdržen. Že danes se praznuje pri nekaterih sekcijah v zagrebški direkciji po 10 do 15 drii mesečno, brezplačno praznovanje po dva dni pa je že kar običajno ter je vsled tega položaj progovnih delavcev še daleko težji.
K vsemu temu pa pride še dejstvo, da osobje ravno vsled pomanjkanja kredita ne pride do vseh zakonito zajamčenih pravic, kakor dopusta, povečanja plač in tudi za slučaj upokojitve nima prav rožnatih izgledov. Uprava pokojninskega fonda stoji na stališču, da vsem onim, ki so upokojeni po novem pravilniku in ki morajo plačati za nazaj težke tisočake, ne pripadajo draginjske doklade. Enako pa tudi delavec, ki je član penzijskega fonda, v slučaju nastavitve nima prav dobrih izgledov, ker se mu službena leta prebita in plačana za delavski penzijski fond ne vračunajo v osnovo za pridobitev penzije kot nastavljencu.
Organizacija se zaveda težkega položaja, v katerem se nahaja železniška uprava, vendar ta težek položaj ne opravičuje upropaščanja delavskih družin, ki bo sigurno sledilo, ako se val redukcij ne ukine in ne pristopi k regulaciji in izboljšanju delavskega položaja ter potrebni izvedbi stanovanjske zaščite. Železniško delavstvo ne zahteva nič nemogočega in nič novega, ne zahteva povišanja plač in novih pravic, marveč zahteva le to,.da se:
1.	zagotovi delavstvu osemurno redno delo in sicer za vse delavne dneve v mesecu, ker le na ta način bodo uboge delavske družine rešene pred grozečo bedo,
2.	pokrene naj se akcije za znižanje stanovanjskih najemnin oziroma uvedbo delne stanovanjske zaščite,
3.	za čas težkih redukcij delavskih prejemkov in trajanja obstoječe hude krize naj se ukinejo veliki odtegljaji za delavski penzijski fond (s čigar uvedbo se je čakalo polnih 5 let), ker so sedanji prispevki po Din 80.— do Din 200.— danes neznosni. Ob enem naj se vračuna dosedanje članstvo v penzijskih fondih brez doplačila v novi penzijski fond ter naj se v slučaju nastavitve zaračuna članstvo v delavskem penzijskem fondu v osnovo za pridobitev pravice na penzijo.
4,	pristopi naj se k redukciji neproduktivnih izdatkov ter poenostavljenju administracije in ukinitvi Generalne direkcije, ker je število nadzornega in upravnega osobja napram letu 1924 v večini edinicah zelo na-rastlo. Oblastnim direkcijam naj se da širši delokrog in bo postala s tem posebna Generalna direkcija poleg Ministrstva saobraćaja brezpredmetna.
5.	izdela naj se splošni gospodarski program za daljšo dobo let in naj se po njem uvedejo in zasigurajo večja javna dela v svrho omejitve brezposelnosti.
Referent je končno povdaril, da je dolžnost in pravica vsakega discipliniranega in zavednega železničarja, da skrbi ne samo za svoj lastni položaj, marveč da posveča veliko pažnjo tudi upravljanju z železniškim voznim parkom, prometnimi napravami in sploh vsem premoženjem železnic, ker te niso last posameznika, marveč celokupnega naroda. Od dobro upravljanih železnic bodo mogli železničarji tudi zahtevati zboljšanje svojega položaja ter so radi tega zainteresirani na boljšem uspevanju in napredku železnic. Na drugi strani pa se mora tudi železniška uprava zavedati, da od slabo plačanih in podhranjenih železničarjev ne more pričakovati produktivnega dela in dobička, marveč le izgubo, ker bo morala pasti produkcija in tudi varnost prometa.
Železniško delavstvo, ki ga danes tlači težko breme redukcij njihovih že itak skromnih prejemkov, danes noče zbujati v javnosti ter med širšimi delavskimi sloji z gornjimi svojimi zahtevami nobenega nezadovoljstva, saj je s svojim dosedanjim konstruktivnim in večkrat težko preizkušenim delom ter vzorno discipliniranostjo tudi ob najtežjih prilikah dokazalo, da je tudi doprineslo veli- j ke žrtve pri ureditvi razmer, marveč hoče povdariti, da si je kos bornega kruha doslej prislužilo pošteno in s trdimi žulji ter da se mu ta kos ne sme več zmanjševati.
Za s. Stankom je podal kratko poročilo o intervenciji v Beogradu s. Jurak iz Maribora, ki je poročal, da
se je deputacija oglasila na merodaj-
Nobenega dvoma ne more biti, da velja zakon o zaščiti delavcev tudi za prometne ustanove, ker je to v zakonu samem izrecno ugotovljeno. Kljub temu dejstvu pa so se volitve delavskih zaupnikov vršile na železnicah samo eno leto in še tedaj v glavnem le v delavnicah, sekcijah in kurilnicah, v prvi vrsti seveda na te-toriju ljubljanske direkcije, kjer je zavednost delavstva še največja. Pretežna večina zaupnikov je bila izvoljena na listah našega saveza in zato ni čudno, da je nasprotna organizacija vedno povdarjala, da zakon o zaščiti delavcev ne velja za državne prometne naprave in je z velikanskim veseljem pozdravila določbe novega delavskega pravilnika, ki uvajajo sicer neke vrste delavske zaupnike, katerim pa ne priznajo ni-kakih pravic in seveda tudi ne najmanjše zaščite.
Bliža se zopet mesec januar, tekom katerega se imajo vršiti volitve zaupnikov za leto 1932. Že po dosedanjih pripravah sodeč se bodo volili zaupniki skoraj v vseh podjetjih, izvzete pa bodo zopet železniške edi-nice vsled tega, ker spor, ki je radi vprašanja volitev zaupnikov na železnicah nastal med Ministrstvom socialne- politike in železniškim ministrstvom, še vedno ni rešen. Da se ta spor čimpreje reši In tudi železniškim delavcem zasigura pravico izvolitev delavskih zaupnikov, je centralni sekretarijat delavskih zbornic poslal Ministrstvu socialne politike ponovno predstavko sledeče vsebine:
Ministarstvo socialne politike i narodnog zdravja
Beograd.
Na predstavko podpisanega sekretarijata, da se določbe zakona o zaščiti delavcev ne izvajajo pri podjetju državnih: železnic, a posebno ne določbe o volitvah delavskih zaupnikov, je Ministarstvo socialne politike poslalo odgovor, ki se glasi:
J nih mestih ter zaprosila za nujno in-I tervencijo za odobritev naknadnih kreditov ter osiguranje osemurnika in izplačilo diferenc. Generalni direktor je izjavil, da je izvedba predlogov, ki jih je deputacija predložila za ukinjenje redukcij odvisna v prvi vrsti od zunanjega posojila, ki ga pričakujejo v najkrajšem času. Cim bo posojilo odobreno, bodo prišli med prvimi na vrsto železničarji tako glede diference kot naknadnih kreditov za osiguranje osemurnika. Ce pa bi se posojilo zavleklo, pa na ukinjenje redukcij vsled pomanjkanja kreditov ni misliti.
Po poročilih je pozdravil konferenco v imenu Strokovne komisije s. Svetek, ki je zlasti konstatira!, da se od gotovih strani v pogledu omilje-nja gospodarske krize ustvarja panično razpoloženje, ki naj pripravi teren za splošno redukcijo delavskih plač in delavstva. Sedanja kriza ima gotov izvor tudi v tem, da so široke mase kmetov in delavcev finančno izčrpane in njihove kupne moči tako reducirane, da si ne morejo nabaviti niti najpotrebnejšega ter so skladišča prenapolnjena, tovarne pa morajo obratovanja reducirati. Podčrtava pa, da bodo redukcije plač gospodarsko krizo samo še povečale ter označuje za pravilno, dasi večkrat nehvaležno, konstruktivno delo in taktiko saveza, kateremu želi imenom vsega delavstva v njegovih akcijah največ uspeha.
K debati so se priglasili delegati iz raznih krajev, Brlič iz Zagreba, Zagernik iz Maribora, Bračič iz Pragerskega, Šegula iz Ptuja, Uranič iz Št. Jurja, Jelen iz Celja, Žilič iz Ljubljane i. dr., ki so v glavnem vsi odobrili stavljene predloge. S. Uranič pa je še posebej apeliral na konferenco, da naj ponovi akcijo za izposlovanje vsaj 4 voženj mesečno za upokojence.
Vsi navzoči delegati s§ soglasno odobrili dosedanjo taktiko in delovanje saveza za zboljšanje gmotnega položaja železniškega delavstva in nameščencev ter pooblastili centralo saveza, da z delom v tem pravcu nadaljuje, na kar je predsednik s. Kmet zaključil uspelo konferenco.
... da g. minister socialne politike ni izdal nobenega rešenja o izločitvi državnega prometnega osobja izpod zaščite zakona o zaščiti delavcev z ozirom na to, ker za to ne obstoji nobena potreba in tudi ne zakonska možnost, ker zakon o zaščiti delavcev, kakor je to jasno razvidno iz § 1 tega zakona, velja tudi za državno-prometna podjetja in na podlagi tega tudi za osobja v teh podjetjih.
Na podlagi tega se naproša Ministrstvo za promet, da izda svojim podrejenim edi-nicam topogledno potrebna navodila.«
Kljub temu rešenju Ministrstva socialne politike pa Ministrstvo za promet tekom tekočega leta ni dovolilo volitev zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev ter tudi ni spremenilo pravilnika o delavskem osobju, ki nasprotuje odredbam zakona o zaščiti delavcev. V kratkem bo potekel mandat doslej izvoljenim delavskim zaupnikom in po Novem letu bo treba izvršiti nove volitve zaupnikov. Prepričani smo. da bo Ministrovo socialne politike podvzelo vse, da se bodo prilike v prometnem' ministrstvu v toliko spremenile, da se bo začel zakon o zaščiti delavcev izvajati tudi za delavstvo pri državnih prometnih napravah.
Ker sc sedaj izdeluje v Generalni direkciji določbe za izmenjavo delavskega pravilnika, pričakujemo, da bo komisija dosedanje določbe V. poglavja, ki govori o delavskih zaupnikih, popolnoma črtala ter jih nadomestila s posebno določbo, ki naj odreja, da veljajo glede volitev de- | lavskih zaupnikov za delavstvo dr- i žavnih prometnih napravah le določbe > zakona o zaščiti delavcev in navodil za volitve zaupnikov.
DOLŽNOST
vsakega člana saveza je, da tekom meseca januarja pridobi vsaj 1 enega novega člana!
Za volitve delavskih zaupnikov.
STROKOVNI
VESTNIK.
Kateri čas se delavcu šteje za dopust? Po čl. 49 delavskega pravilnika pripada delavcu, ako je stalen, letni dopust s plačo za delavne dneve in sicer do 10 let službe 10 dni, do 20 let službe 15 dni in preko 20 let službe 20 dni.
Pri podeljevanju dopusta pa je nastalo dvojno postopanje, ker so nekatere službene edinice za odmero dopusta računale samo ona leta, od kar je bil delavec stalen, med tem ko so druge edinice stalnemu delavcu za odmero dopusta zaračunale ves čas železniške službe.
Generalna direkcija državnih železnic je izdala pod štev. G. D. Br. 59.444-31 posebno tolmačenje čl. 49 pravilnika, ki se glasi, da se ima v rok, ki je predviden v čl. 49 za dosego večje izmere dopusta, vračunati ves čas priznane službe, ker v čl. 49 pravilnika ni predvidena kot pogoj za pridobitev pravice na letni dopust stalna služba, marveč je predviden edini pogoj, da je delavec stalen.
Vdove po nastavljencih ne morejo postati fakultativne članice bolniškega fonda. Zadnja glavna skupščina bolniškega fonda v Beogradu je zaključila, da zamorejo tudi vdove nadaljevati fakultativno članstvo v bolniškem fondu, ako je bil njihov mož po upokojitvi fakultativni član bolniške blagajne odnosno ako je kot aktiven uslužbenec umrl. Ker doslej ni bilo nikjer objavljeno, da bi minister za promet ta sklep glavne skupščine anuliral, je vdova po s. V. naredila na oblastno upravo prošnjo za priznanje fakultativnega članstva, pa je oblastna uprava bolniškega fonda njeno prošnjo zavrnila z motivacijo, da ne morejo biti vdove članice fonda, ker je minister za promet tozadevni sklep skupščine anuliral.
Proste vozovnice za brzovlake.
Ker se izdajajo proste vozovnice za brzovlake le v nujnih in utemeljenih slučajih, je izdala direkcija radi izdajanja prostih vozovnic za brzovlake okrožnico sledeče vsebine:
»Radi omogočenja pravilne presoje trebovanj za brezplačne karte za brze vlake, se naroča, da je v tre-bovanjih točno in verodostojno navesti okoliščine, radi katerih se za-proša karta za brzi vlak. Te navedbe posebej potrdi šef edinice. Navedba vzroka kot »obisk sorodnikov, ogled kraja, kratek odmor, slaba zveza z vlaki itd.« ne drži, ker se osobje po večini ne vozi do tje, kamor je zaprosilo in dobilo karto, kar je dognano po oddanih brezplačnih kartah po. izvršeni vožnji.«
Delavski pokojninski fond ne pripo-znava draginjskih doklad upokojenim delavcem.
Že večkrat smo pisali v našem listu. da je še vedno v veljavi uredba o draginjskih dokladah za delavsko osobje iz leta 1922, ki predvideva draginjsko doklado po Din 10.— do 12.— dnevno za upokojenega delavca in po Din 3.— dnevno za rodbinskega člana. Te doklade se izplačujejo vsem onim delavcem, ki so bili upokojeni pred 1. I. 1931. Onim pa, ki so bili upokojeni po tem datumu, uprava pokojninskega fonda ni hotela izplačati draginjskih doklad.
V konkretnem slučaju je naš savez sestavil prizadetemu sodrugu pritožbo na Glavno upravo pokojninskega fonda v Beogradu, katera pa je to pritožbo odklonila z naslednjo motivacijo:
»Novi pravilnik o pomožnem osobju je predpisal količino pokojnine, ki pripada upokojenim uslužbencem, z ozirom na (upoštevajoč) sedanje razmere in stabilizacijo dinarja ter zato ne predvideva nikakih draginjskih doklad, ne osebnih in ne rodbinskih. Uredba o draginjskih dokladah iz leta 1922, katero so povzročile posebne razmere in znižanje vrednosti denarja, je bila ukinje-, na z novim pravilnikom o pomož-i nem osobju, ki je vprašanje prejem-: kov tega osobja rešil na drugi po-! dlagi.
Na podlagi prednavedenega ter čl. 87 in 103 pravilnika j) pomožnem osobju rešujem, da se zahteva Č. J. odbije kot neumestna in neosnovana.«
Tako se glasi utemeljitev glavnega upravnika. Vendar moramo takoj podčrtati, da je utemeljitev neosnovana že v onem odstavku, ki govori, da je bila uredba o draginjskih dokladah iz leta 1922 ukinjena z novim pravilnikom, ker novi pravilnik niti z eno besedico nikjer ne omenja te uredbe in se na podlagi te uredbe še vedno izplačujejo draginjske doklade vsem, ki so bili upokojeni pred 1. I. 1931.
Prizadeti delavec se je pritožil na višjo instanco, t. j. na g. ministra za promet, ter upajmo, da bo g. minister bolj pravično rešit pritožbo in pripoznal draginj ske doklade tudi po 1. I. 1931 upokojenim delavcem.
Vštetje let članstva pri delavskem penzijskem fondu v slučaju nastavitve.
Iz podružnic dobivamo vedno več dopisov, kaj je z vračunanjem delavskih let v slučaju nastavitve, odnosno za penzijo. Po zakonu iz leta 1923 je bila v čl. 123 posebna določba, ki je predvidevala, da se za slučaj nastavitve delavcu vračuna za pokojnino ves čas službe, ki jo je prebil na železnici neprekinjeno po odslužitvi vojaškega roka, odnosno od dneva, ko je bil te odslužitve oproščen. Na podlagi te določbe, ki je bila delno spremenjena le z zakonom o pridobitvi pravice na osebno penzijo iz leta 1929, je imel delavec pravico, da se mu je po 10 letih od nastavitve (po kateri dobi je pridobil pravico na osebno penzijo) vračunal za odmero procenta penzije ves čas njegove železniške službe. Ta odredba je bila še kolikor toliko socialna, dasi so bili oni, ki so bili nastavljeni šele po letu 1923, v gotovi nesigurnosti prvih 10 let od nastavitve ravno z ozirom na določbo preje citiranega zakona iz leta 1929.
S 1. julijem! 1931 pa je bil uveljavljen novi zakon o državnem prometnem osobju, ki pa vsebuje v §§ 121 do 124 ter v § 258 prehodnih odredb popolnoma drugačna določila, ki so poleg tega še tako nejasna, da se iz njih niti uprava sama ne spozna ter postopa ena direkcija popolnoma drugače pri odmeri penzije, kakor druga.
Čl. 123 zakona je do 1. julija 1931 veljal za vse železničarsko osobje ter so imeli oni, ki so bili nastavljeni pred 1. nov. 1923 še to ugodnost, da se jim je ob prevedbi avtomatično štel po določbah čl. 211 zakona ves čas ne samo za penzijo, ampak tudi za napredovanje.
Čl. 258 novega zakona pa takoj uvodoma povdarja, da velja le za one uslužbence državnih prometnih naprav, ki so bili nastavljeni še pred 1. septembrom 1923 ter imajo v času upokojitve že odsluženo 10 letno aktivno službo, v kateri rok se ne šteje služba v lastnosti kontraktualnega uradnika ali dnevničarja. Iz določb § 258 je podobna prejšnji določbi čl. 123 samo tč. 3. Ta točka odreja, da se čas, prebit po dovršitvi 18. leta starosti v svojstvu stalnega dnevničarja,, če se je izvršil prehod v zvanje, ki daje po tem zakonu pravico do pokojnine, najkasneje v 6 mesecih, šteje za odmerjenje količine pokojnine.
Pri tolmačenju te odredbe je nastalo dvojno mišljenje ter ljubljanska železniška direkcija n. pr. računa za odmero penzije ves čas torej tudi delavsko službo, medtem ko je Ministarstvo saobraćaja v konkretnem primeru zaračunalo za penzijo samo čas službe od dneva nastavitve dalje.
Besedilo tč. 3 samo je sicer podobno prejšnji določbi čl. 123 tč. 2, vendar manjka v tem besedilu tolmačenje besedice »dnevničar«, katera je bila v določbah starega zakona spopolnjena: s tolmačenjem »stalni delavec«. Novi zakon nikjer ne govori o delavski službi ter vračuna-nju te službe za napredovanje, odnosno penzijo, ter je mogoče, da je določba glede vračunanja delavske službe namenoma izostala iz zakona zato, da ne bi bilo treba delavske službe računati za odmero penzije.
Jasno je, da železničarji take rešitve ne morejo vzeti na znanje, ker bi taka rešitev odvzela osobju pravico, ki so si jo priborili že pod prejšnjimi upravami pred 20 in več leti, t. j. pravico, da se v slučaju nastavitve zaračuna vsa ona leta, kar so bili člani v delavskih provizijskih zavodih, tudi v članstvo v pokojnin-skem zavodu nastavljencev.
Eno leto pred uveljavljenjem novega zakona o državnem prometnem osobju pa je bil uveljavljen novi delavski pravilnik, s katerim je bil ustanovljen poseben pokojninski fond za delavce ter je članstvo po čl. 59 tega pravilnika za vse delavce obvezno. Vsakega delavca se neposredno po pridobitvi stalnosti avtomatično sprejme v penzijski fond ter ne more iz tega fonda izstopiti, iz-vzemši slučaje izstopa iz službe, nastavitve odnosno smrti. Vsak član mora plačevati redne mesečne prispevke po Din 40.— do Din 70.— ter zadobi po 12 letih članstva pravico na penzijo, ki znaša na pr. za profe-sionista Din 500.— mesečno.
V	čl. 66 pravilnika*pa je določba, ki se glasi:
»Stalni pomožni uslužbenec, kateri bode nastavljen po določbah zakona o drž. saobr. osobju, preneha biti član fonda, a do tedaj plačana članarina se odstopi perzijskemu fondu nastavljenega državnega prometnega osobja, v kolikor bo ta fond obstojal, v nasprotnem slučaju pa ostane v penzijskem fondu stalnega pomožnega delavstva.«
jasno je, da delavec z nastavitvijo nikakor ne more izgubiti onih pravic, ki si jih je pridobil v penzijskem fondu z rednim vplačevanjem prispevkov ter se nastavitev nikakor ne more smatrati za kak izstop iz službe, marveč samo za pomaknitev na odgovornejše stalno mesto ter mu mora uprava pridobljene pravice na vsak način zasigurati.
Še bolj jasno pa to izhaja iz določbe čl. 66 pravilnika, ki smo jo preje citirali, ker v nobenem slučaju ne predvideva povrnitev plačanih prispevkov v penzijski fond, marveč ostanejo ti prispevki v delavskem penzijskem fondu. Tako delavski pravilnik, kakor zakon o državnem prometnem osobju je bil sestavljen v prometnem' ministrstvu ter je oba podpisal minister za promet in je zato tudi dolžnost Ministrstva za promet, da v svrho ureditve tega nejasnega vprašanja čimpreje izda primerno tolmačenje zakona o drž. prometnem osobju.
Najbolj lahek izhod je ta, da izda Ministrstvo za promet tolmačenje § 124 tč. 5, ki se glasi:
»Uslužbencu državnih prometnih ustanov se priznava za odmero količine pokojnine v dejanskem trajanju čas, ki je priznan posameznim uslužbencem za državno službo, odnosno za pokojnino na njih prošnjo s posebnim zakonom.«
Ministrstvo naj odredi, da spada v ta čas najmanj tudi vsa služba, ki jo je delavec prebil na železnici od dneva zadobitve stalnosti, odnosno od dneva, ko je začel plačevati prispevke za delavski penzijski fond, ako je ta čas ugodnejši.
Katera služba se računa za odmero dopusta nastavil encem?
Po čl. 87 zakona o drž. prometnem osobju pripada zvaničnikom in služiteljem do 5 let službe 8 dni, do 15 let 12 dni, do 25 let 20 dni in preko 25 let 30 dni dopusta.
Uradnikom pa do 5 let 10, do 15 let 20 dni, do 25 let 30 dni in preko 25 let 40 dni dopusta.
Ker so si posamezne direkcije različno tolmačile, katera leta naj se razumejo pod službenimi leti, je Ge-'neralna direkcija izdala sledeče tolmačenje:
V	§ 87 zakona se razume pod »leti službe« samo efektivna nastavljena (regulisana) državna služba po 18. letu starosti, železniška in neželezni-ška, v kolikor se priznava za napredovanje po položajnih skupinah in periodskih povišicah in za pokojnino, kakor tudi kontraktualna državna in samoupravna služba, ki se pri-
znava za položajno skupino in pokojnino po § 60 in § 124 zakona.
Določbe § 56 zakona pri odmeri letnega dopusta ne pridejo v poštev. (§ 56 zakona govori, da se uslužbencu za čas disciplinske preiskave ustavi napredovanje.)
Uredba o praznikih.
V Službenih novinah od 9. novembra 1931 je bila objavljena uredba o praznikih in sicer na podlagi § 62 zakona- o občem upravnem postopku ter se smatrajo poleg nedelj za praznike še:
Za vse državljane:
Državna praznika dne 1. decembra in 17. decembra (Ujedinjenje in Kraljevi rojstni dan).
Za državljane rimsko-katoliške vere:
Novo leto.
Sv. Trije kralji.
Svečnica.
Sv. Jožef.
Marijino oznanenje.
Sv. Ciril in Metod.
Sv. Peter in Pavel.
Veliki Šmaren.
Vsi sveti.
Brezmadežno spočetje Dev. Mar.
Prvi in drugi dan božiča.
Drugi dan velike noči.
Vnebohod,
Drugi dan binkošti.
Telovo,
Za državljane pravoslavne vere:
Bogojavljenje.
Sabor sv. Jovana.
Sv. Sava.
Sretenje.
Blagovest.
Djurdjev dan.
Sv. Ciril in Metod.
Sv. Peter in Pavel.
Sv. Ilija.
Preobraženje.
Velika Gospojina.
Krstov dan.
Mitrov dan.
Arhandjelov dan.
Vavedenje bogorodice.
Sv. Nikola.
Badnji dan.
Prvi in drugi dan Božiča.
Veliki Petek.
Drugi dan Uskrsa.
Spasov dan.
Drugi dan Duhov,
Objave za potovanja z brzimi in potniškimi vlaki.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu je sporočila, da imajo njeni kontrolni organi neprilike z uslužbenci naše direkcije radi tega, ker potujejo brez objave, ki je bila predpisana za brze in potniške vlake,
Z našo brzojavko št. 521-f od 5. oktobra 1931 smo objavili, da so take objave ukinjene za potovanje žel. aktivnih in upokojenih uslužbencev ter njihovih rodbinskih članov le za potniške vlake in le za interno območje ljubljanske železniške direkcije. Objave pa so neobhodno potrebne za vsako potovanje z mednarodnimi br-zovlaki, pri potniških vlakih pa le tedaj, ako sega potovanje v območje druge direkcije.
Opozorite vse prizadete ponovno na navedena določila, ker bo moral vsak sebi pripisati neprilike, ki jih bo imel na potovanju.
Nova uredba o dra-gifijskih dokladah državnih upokojencev.
S 1. I. 1932 stopi v veljavo nova uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, ki velja tudi za železničarske upokojence (nastavljeno osobje). S to uredbo se je nekoliko spremene dosedanje odredbe in zato prinašamo to odredbo le v izvlečku.
Za takozvane kronske odnosno staro-upokojence, ki so bili upokojeni še po starih predpisih in ne po odredbah zakona o drž. prom. osobju iz leta 1923, veljajo naslednje mesečne osebne draginjske doklade:
1. Onim, ki so upokojeni z več kot 20 ieti službe, priznane za pokojnino:
Z letno pokojnino V krajev, drag. razredu:
v Din ali kronah	I.	II.	III.
do 2999	1200	1000	900 Din
od 3000 do 4999	1400	1200	1000 Din
od 5000 do 6999'	1600	1400	1200 Din
od 7000 navzgor	1800	1600	1400 Din
II. Onim, ki so	upokojeni z 20		ali manj
leti službe, priznane za pokojnino:

Naša prava Kolinska cikorija.
Z letno pokojnino V krajev, drag. razreduk
v Din ali kronah:	I.	II.	III.
do 2999	900	800	700 Din
od 3000 do 4999	1000	900	800 Din
od 5000 do 6999	1200	1000	900 Din
od 7000 navzgor	1400	1200	1000 Din
III. Onim, ki	so upokojeni iz		zvanič-
niškega in služiteljskega		zvanja	ali njima
podobnega zvanja:
V krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
500	450	400	Din
IV. Onim upokojencem pa, ki prejemajo kot pokojnino popolne prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni, pa pripadajo doklade:
I. Onim, ki so upokojeni iz uradniškega
zvanja: Z letno pokojnino	Vkrajev. drag.		razredu:
v Din ali kronah:	i.	II.	III.
do 2999	1500	1300	1100 Din
od 3000 do 4999	1700	1400	1200 Din
od 5000 do 6999	2000	1600	1300 Din
od 7000 do 8999	2100	1800	1500 Din
od 9000 navzgor	2200	1900	1600 Din
II. Onim, ki so upokojenci iz zvanja zvaničnika ali njemu enakega zvanja, ne glede na velikost pokojnine:
v krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
750	700	650	Din
lil. Onim, ki so upokojeni iz zvanja slu-žitelja ali njemu enakega zvanja, ne glede na velikost pokojnine:
v krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	IH.
650	600	550	Din
Izjemoma pripadajo zvaničnikom in služiteljem državnih prometnih naprav tudi še naprej dosedanje draginjske doklade po čl. 11 zakona o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev in upokojencev državnih pro-metnih naprav z dne 30. marca 1922 (osebne doklade, stanovanjske doklade in rodbinske doklade).
Čl. 6 odreja, da pripada onim upokojencem, ki jim je bila odrejena pokojnina po določbah zakona o drž. prometnem osobju iz leta 1923, osebna draginjska doklada po istem odstotku, po katerem jim je odrejena pokojnina, pri čemer je vzeti za osnovo osebno draginjske doklado, ki jim je pripadala ob upokojitvi.
Onim izmed teh, ki so bili upokojeni pred 1. avgustom 1926, je osebna draginjska doklada odrejena po odredbi prednjega odstavka za toliko zmanjšana, kolikor določa rešitev Ministrskega sveta D. R. Br.99.000/26, onim pa, ki so bili upokojeni v času od 1. I. 1929 do 1. 10. 1931 in ki jim je v rešitve o odmeri pokojnine vzeta za podlago tudi doklada na službo, odnosno položajna doklada, se ta osebna draginjska doklada zmanjša za toliko, kolikor znaša 5 odst. skupnih mesečnih prejemkov brez rodbinske doklade.
Čl.' 8. Rodbinam umrlih državnih uslužbencev, katerim je bila odrejena rodbinska pokojnina po zakonu o državnem prometnem osobju iz leta 1923 pripada ona osebna draginjska doklada, ki so jo imeli bi jo imeli oni, od katerih izvajajo pravico na pokojnine, da so bili upokojeni tedaj, ko so umrli.
Čl. 11. Mož in žena, ki sta oba upokojena, imata vsak zase pravico do popolne osebne draginjske doklade.
Čl. 13. Vse osebe, ki prejemajo po tej uredbi osebno draginjsko doklado, imajo tudi pravico na rodbinsko doklado po Din 150 mesečno za zakonito ženo in za vsakega v zakonitem, zakonu rojenega ali pozakonje-nega otroka.
Čl. 16. Rodbinska doklada za ženo ne pripada, če je žena aktivna ali upokojena državna uslužbenka, ali v državni službi kot pogodbena uradnica ali dnevničarka, nadalje če ima na mesec več kot Din 200.—•' čistega dohodka in končno, če živi ločeno zaradi zakonskih sporov.
Čl. 19. Rodbinska doklada za otroka, odnosno razlika od Din 80.— na Din 150.—, ne pripada, če dovrši otrok 16 let, nadalje če ima več kot Din 200.— čistega dohodka v denarju ali naravi, odnosno če uživa brezplačno vzdrževanje v kakem zavodu, ali če dobiva štipendijo, ki znaša več kot Din 200.— mesečno ali ima več kot Din 200 mesečno dohodka od svoje imovine. Enako ne pripada ta doklada, če se otrok uči obrti ali v trgovini in mu daje poslodavce vzdrževanje brez nagrade.
člen 20.
1.	Izjemoma pripada rodbinska draginj-ska doklada za otroka, odnosno razlika zakonite doklade za otroka do 150 dinarjev tudi še po dovršenem 16. letu starosti in ob pogojih točk b) do e) predhodnega člena:
a)	za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do možitve, nadalje pa do polnoletnosti:
b)	za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje;
c)	za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih zasebnih šolah občega ali strokovnega pouka, in sicer samo za oni čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalje pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži ali oženi ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski.
2.	Pohajanja večernih in občasnih tečajev glede pravice do rodbinske draginjske doklade za otroka ni smatrati za šolanje.
Člen 21.
1.	Če prejemajo otroci brez očeta in matere rodbinsko pokojnino, gre osebna draginjska doklada najstarejšemu, ki prejema za ostale uživalce iste pokojnine še rodbinsko draginjsko doklado.
2.	Če imajo otroci, ki prejemajo rodbinsko pokojnino po očetu ali materi, enega roditelja še živega, ki je aktiven ali upokojen državni uslužbenec, jim ne gre osebna draginjska doklada, temveč ima njih roditelj pravico do rodbinske draginjske doklade zanje.
3.	Izjemno od predhodnega odstavka gre osebna draginjska doklada najstarejšemu, če prejemajo otroci rodbinsko pokojnino po očetu in imajo mater še živo, ki je zopet poročena in ni aktivna državna uslužbenka niti osebna upokojenka. Najstarejši izmed njih prejema v tem primeru rodbinsko draginjsko doklado za ostale uživalce iste pokojnine.
4.	Če prejemajo otroci rodbinsko pokojnino po očetu z mačeho, pripada osebna draginjska doklada mačehi, ki prejema tudi za ostale uživalce iste pokojnine rodbinsko draginjsko doklado, in sicer, če žive skupaj. Drugače se osebna in rodbinska draginjska doklada seštejeta in se ves seštevek razdeli kakor pokojnine.
Ljubljana.
Po daljšem času je centrala Saveza sklicala sestanek cestnih železničarjev, ki se je vršil dne 20. decembra 1931 v mali dvorani Delavske zbornice ter je trajal od 8. do 12. ure, katerega so se udeležili cestni železničarji v dveh skupinah, tako da je prisostvovalo sestanku skupno 90 cestnih železničarjev.
Na sestanku so podali poročila predsednik podružnice s. Cej, ki je tudi vodil ves sestanek; dalje je poročal tajnik Delavske zbornice s. F. Uratnik, ki je orisal pomen ter posredovalno delo Delavske zbornice ter vsem zbranim zagotovil, da bo Delavska zbornica na vseh merodajnih mestih sporazumno z organizacijo zastopala interese delavstva. Centralni tajnik Saveza s. Stanko pa je podal poročilo o dosedanjem delu Saveza za izboljšanje položaja cestnih železničarjev ter podčrtal potrebo skupnosti in enotnega nastopa vseh cestnih železničarjev v enotni organizaciji, neoziraje se na versko ali strankarsko opredelitev posameznikov. Zavrnil je očitke gotovih ljudi, ki govore okoli o protidržavnosti Saveza, ki direktno ali indirektno groze onim, ki bi pristopali v naš Savez, s slabimi posledicami ter je podčrtal, da je Savez legalna, od oblasti odobrena organizacija, v kateri je lahko član sleherni cestni železničar.
Podano je bilo poročilo o dosedanjem delovanju delavskih zaupnikov, nakar se je razvila debata, tekom katere so posamezniki iznesli svoje težnje ter predloge, kaj naj bi se podvze-lo za izboljšanje položaja ter ureditev gotovih še neurejenih delovnih pogojev.
S pozivom na vstop v organizacijo ter na združitev vseh dosedaj razcepljenih sil cestnih železničarjev je bil zaključen izredno uspeli sestanek cestnih železničarjev v Ljubljani, kateremu bo v kratkem sledil poseben sestanek, ki bo namenjen zlasti mlajšemu, tekom zadnjega leta sprejetemu osobju.
Stavka cestnih železničarjev v Varšavi.
Cestni železničarji v Varšavi imajo s podjetjem kolektivno pogodbo, ki izhaja še iz prejšnjih časov in glasom katere se plače cestnih železničarjev regulirajo po draginji, t. j. po indeksu. Statistični urad pa je začet-
Clen 24.
Upokojencem, ki imajo od osebnega dela ali imetja več kot 3000 dinarjev čistega dohodka na mesec, ne pripada niti osebna niti rodbinska draginjska doklada. To ne velja za upokojene ministre, za one osebne upokojence, ki so bili upokojeni po dovršenih 20 letih efektivne službe, priznane za Pokojnino, in za one upokojenke, ki prejemajo rodbinsko pokojnino in imajo več kot 65 let starosti.
člen 25.
'	1. Upokojencem, ki niso dovršili 65 let
starosti in se bavijo s samostojnim obrtom, za čigar opravljanje je potrebna pooblastitev ali dovolitev pristojnega oblastva, ne gre niti. osebna niti rodbinska draginjska doklada, neglede na velikost dohodka, ki izhaja iz takih samostojnih poklicev.
2.	Če ustavi upokojenec zaradi duševne ali telesne nesposobnosti delo, še preden prestane dovolitev, mu gre pravica do osebne in rodbinske draginjske ‘"doklade.
3.	Prenos obrta na osebo, proti kateri ima upokojenec zakonsko dolžnost vzdrževanja, nima za posledico pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade. To velja tudi, če upokojenec obrta, za katerega ima oblastveno dovolitev, ne opravlja osebno, ampak po drugih osebah (poslovodji, pomočniku, nadzorniku).
Člen 26.
Za čisti dohodek po tej uredbi se smatra dohodek, ki ostane, če se odbijejo od kosmatega dohodka vse obremenitve, ki obreme-njajo ta dohodek.
člen 27.
Nesposobnost za delo in pridobivanje po tej uredbi je dokazati s potrdilom dveh zdravnikov v javni službi.
člen 28.
1.	Za prejemanje osebne in rodbinske draginjske doklade mora vložiti upokojenec pri pristojni blagajni prijavo in dokaze, ki jih predpiše minister za finance. Če ne vloži prijave v 90 dneh, računši od dne, ko je pridobil pravico, mu pripada osebna in rodbinska draginjska doklada od prvega dne po mesecu, v katerem je prijavo vložil.
2.	Za vsako izpremembo, ki ima za posledico, da se izgubi pravica do osebne in rodbinske draginjske doklade, mora upokojenec najkesneje v 30 dneh od dne, ko je izprememba nastopila, vložiti novo prijavo.
kom novembra izdelal novo draginjsko tarifo, na podlagi katere bi se imeli prejemki cestnih železničarjev znižati kar za 20 odstotkov. Cestni železničarji so ugovarjali tej tabeli in istočasno zahtevali spremembo kolektivne pogodbe v dotični točki, ki govori o urejevanju plač v toliko, da bi se poleg indeksa vpeljala še gotova minimalna zajamčena plača. Podjetje je odklonilo to zahtevo ter izjavilo, da se tudi ne bo pokorilo even-tuelnemu sklepu občinskega sveta, če bi hotel ugoditi tej zahtevi osobja.
5	17. novembrom je nato izbruhnila splošna stavka cestnih železničarjev ter bi bil uspeh te stavke zasiguran, če ne bi padli stavkujočim železničarjem v hrbet člani podjetju naklonjene organizacije. Le s pomočjo stavkokazov je uspelo pritisku oblasti, da je bila stavka po 4 dnevih zlomljena ter osobju seveda reducirane plače.
Ta zgled zopet jasno dokazuje, kako potrebna je enotnost delavstva v obrambo delavskih pravic.
Nadaljnje znižanje delovnega časa pri Berlinski prometni d. d.
Meseca septembra je uprava berlinske cestne železnice odpovedala kolektivno pogodbo. Vsled padca prometa je bila uprava prisiljena, izvesti gotove redukcije. Na podlagi pogajanj med organizacijo in podjetjem se je doseglo, da se ni reduciralo osobja, marveč se je mesto 44 urnika vpeljal 44 urni delovni čas tedensko in je tako tudi v času krize ostalo v službi vseh 22.700 uslužbencev, katerim so se plače za čas skrajšanega delovnega časa reducirale za 8 odstotkov. Tehničnemu osobju, katerega delovni čas se je skrajšal že pred
6	meseci na 44 ur ob zmanjšanih plačah, so se sedaj prejemki znižali za 6 odstotkov. Družba je hotela sedaj zopet izvesti nadaljnjo redukcijo z zmanjšanjem prejemkov, vendar je organizaciji uspelo, da se je delovni čas sicer zmanjšal na 40 ur tedensko, vendar pa se plača osobju prejemke za 42 ur tedensko dela ter obdrži vse osobje pri delu.
Kolektivna pogodba za šoferje v Stockholmu.
Švedska transportna organizacija je po daljših pogajanjih zaključila kolektivno pogodbo, iz katere posnemamo radi primerjave z našimi razmerami nekatere podatke:
Delovni čas voznega in garažnega osobja, ki dela v turnusih in onega, ki dela tudi nočno službo, ne sme v 18 dnevih presegati 123 ur. Delovni čas ne sme v nobenem slučaju presegati 8 in % ure dnevno. Po vsakem petem dnevu pripada osobju en prosti dan. Garažno osobje, ki dela samo dnevno, dela vsak dan 8 in pol ur, ob sobotah 5 in pol ur, ob nedeljah je prosto. Čezurno delo se plača s 50 odst. pribitkom. Garažno osobje dobi za
Dne 11. in 12. decembra 1931 se je mudila v Beogradu tričlanska deputacija našega Saveza, in sicer s. Jurak iz Maribora, s. Kalčevič iz Subotice in s. Pečnik iz Zagreba, katero je Savez poslal, da predloži na merodajnih mestih spomenice, in sicer v glavnem za odobritev naknadnih kreditov za progovno delavstvo, izplačilo diference ter zasiguranje osemurnega delavnika v železniških delavnicah.
Položaj železniškega delavstva se je tekom letošnjega budžetnega leta vsled redukcij prejemkov, dalje z uvedbo novih odtegljajev za pokojninski fond, kuluk, pri progovnih sekcijah pa zlasti z uvedbo brezplačnih dopustov ter v železniških delavnicah s skrajšanjem delovn. časa tako zelo poslabšal, da delavstvo, ne samo, da ne more prenesti nobene nove redukcije več, marveč se nahaja v tako težkem položaju, da je nujno potrebna takojšnja odpomoč z ukinitvijo redukcij ter zasiguranjen: osemurnega dela čez zimo do prihodnjega budžeta.
Že v zadnji številki smo poudarili težek položaj, v katerem se nahaja železniško delavstvo v železniških delavnicah. Enako težek pa je položaj tudi pri progovnih sekcijah, zlasti pa na območju direkcije državnih železnic v Zagrebu, kjer pri posameznih sekcijah ni zasigurano progovnemu delavstvu niti 15 del. dni mesečno.
Deputacija je predala obširno spomenico v Centralnem sekretarijatu Delavskih zbornic ter je ta sekretarijat naprosila, da bi se tudi Delavske zbornice energično zavzele za izboljšanje položaja železničarjev. V spomenici je točno opisan položaj, v katerem se nahaja vsled redukcij delavniško delavstvo ter delavstvo pri progovnih sekcijah, kakor tudi vprašanje izplačila diference železniškim delavcem. Poleg tega je v spomenici obrazložen tudi nevzdržen položaj onih starih delavcev, ki so sedaj po novem pravilniku izgubili stalnost ter vseh delavcev, ki so že bili člani prejšnjih pokojninskih zavodov, pa morajo sedaj doplačati težke tisočake za nazaj; nadalje položaj onih, ki so bili po več letih delavske službe nastavljeni in katerim se delavska služba za napredovanje sploh ne vračuna.
Generalnemu ravnatelju državnih železnic je deputacija predložila naslednjo spomenico:
Generalna direkcija državnih železnic Beograd.
Podpisanemu Savezu je čast zaprositi generalno direkcijo državnih železnic, da bi izvolila blagohotno rešiti sledeča, za železniško osobje važna vprašanja:
1.	Uvedba osemurnega delavnika v delavnicah. Vsled zmanjšanja kredita za delavstvo v delavnicah je bil s 14. septembrom 1931 uveden v železniških delavnicah šesturni delavnik, počenši z 28. oktobrom 1931 ter je bil začasno uveden režim sedemurnega delavnika, ob sobotah pa je ostal še vedno šesturni delavnik. S tem so bile delavske plače reducirane za okoli 15 odstotkov ter se vsled tega nahaja delavniško osobje v zelo težkem položaju. Povodom zadnje intervencije meseca septembra so dobile deputacije obljube, da se bo vse podvzelo, da se zopet uvede osemurnik.
Prosimo generalno direkcijo, da bi se v železniških delavnicah zopet uvedel osemurni delavnik.
2.	Izplačilo diference železniškim delavcem iz leta 1923. Čeprav je od uvedbe plač preteklo že osem let, še do danes ni izplačana diferenca za čas od 1. septembra 1923 do dneva prevedbe na umine po naredbi M. S. Br. 72/23. Za izplačilo te diference je bil z odlokom G. D. F. O. Br. 64.322 od 1. novembra 1929 odobren naknadni kredit že leta 1930, vendar tedaj diferenca ni bila izplačana, marveč je bilo izdano ponovno rešenje g. ministra saobraćaja pod št. 41.917 za izplačilo diference ter odrejen kot zadnji rok za predložitev platnih spiskov 20. avg. 1931.
slučaj čežurnega dela ob nedeljah in prostih dnevih/ter na L maj 100 odst. pribitek. Dopust znaša od 10 do 18 dni na leto. V slučaju bolezni izplačuje podjetje, neoziraje se na podpore, ki pripadajo od bolniške blagajne, skozi 180 dni dve tretjini plače, nato pa do enega leta 50 odst. plače. V slučaju nezgode pa pripada za ves čas zdravljenja cela plača. Začetna plača šoferja je določena na 340 kron mesečno.
Ker do danes še niso diference izplačane, prosimo generalno direkcijo, da bi odredila izplačilo diference še tekom tega meseca.
3.	Priznanje stalnosti onim delavcem, ki so že bili stalni po prejšnjih predpisih.
Z novim delavskim pravilnikom je predviden v • čl. 20 kot pogoj ža pridobitev stalnosti tudi predpis, da delavec ne sme v času, ko je dovršil tri službena leta, prekoračiti 36. leto starosti. V prejšnjem pravilniku ni bilo slične omejitve ter so postali delavci stalni, neoziraje se na starost ter vživali stalnost nekateri že po 10 in več let. Sedaj pa se jih je uvrstilo med začasne delavce, z motivacijo, da so prekoračili 36. leto starosti v trenutku, ko bi po novem pravilniku imeli dobiti stalnost.
Prosimo generalno direkcijo, da izda tolmačenje § 20 pravilnika v toliko, da naj veljajo odredbe tega paragrafa le za vse one, ki do 1. julija 1930 še niso bili stalni, a vsi oni pa, ki so že bili stalni po prejšnjih predpisih, obdrže stalnost tudi po novem pravilniku.
4.	Odrejanje odstotka uvečane plače po § 42 pravilnika. Generalna direkcija je morala na podlagi čl. 42 pravilnika koncem vsakega leta za prihodnje leto odrediti višino odstotka za povprečno povečanje osnovnih dnevnic. Za leto 1931 generalna direkqija te višine ni odredila ter vsled teiga delavci dejansko niso bili deležni nikakega napredovanja in tudi ioni delavci, ter profesionisti, ki so bili nanovo sprejeti, niso dobili poleg osnovne plačjfc nikake. uvečane plače.
Prosimo z ozirom na težek položaj, v katerem se delavci nahaja/o, da se tudi v bodoče zasigurc striktno izvajanje čl. 123 pravilnika ter da se za prihodnje leto odredi maksimalni odstotek uvečane dnevnice za povprečno povečavanje plač.
5.	Vračunan je članstva v delavskih pokojninskih fondih za pridobitev pravice na pokojnino v slučaju nastavitve.
Po dosedanjih predpisih se je v slučaju prehoda iz provizijskega fonda v pokojninski fond vračunalo članstvo v pro-vizijskem fondu tudi za pridobitev vseh pravic v pokojninskem fondu. § 121 zakona o državnem saobračajnem osobju medtem zahteva kot najmanjšo dobo za pridobitev pravice na pokojnino 10 let nastavljene službe ter so vsled tega zelo težko prizadeti vsi zvaničniki in služitelji, ki so pred nastavitvijo večkrat tudi po 10 in več let vršili službo nastavljencev kot delavci in ves ta čas plačevali visoke prispevke v delavski pokojninski fond, sedaj pa se jim vsa ta doba sploh ne računa za pridobitev pravice na pokojnino.
Prosimo, da bi se izdalo tolmačenje § 121 zakona v toliko, da bi se v rok za pridobitev na pokojnino računala tudi vsa ona službena leta, za katera je uslužbenec pred nastavitvijo plačal prispevke za pokojninski fond.
6.	Izplačilo draginjskih doklad delavcem, upokojenim po odredbah novega delavskega pravilnika.
Vsem železniškim delavcem in profe-sionistom, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1931, se izplačuje draginjska doklada in poleg tega še rodbinska doklada na podlagi naredbe M. S. Br. 10.716 od 30. aprila 1922. Onim- delavcem pa, ki so bili upokojeni sedaj po novem delavskem pravilniku in morajo doplačati kot naknadni prispevek po več tisoč dinarjev, izplačuje uprava pokojninskega fonda samo osnovno pokojnino brez vsakih doklad.
Ker je še vedno v veljavi preje citirana uredba o draginjskih dokladah, prosimo, da se izda tolmačenje, da bi se izplačale osebne in rodbinske draginjske doklade tudi delavcem, ki so bili upokojeni po novem delavskem pravilniku.
Gospod generalni ravnatelj je deputaciji pojasnil težek položaj, v katerem se nahaja tudi uprava radi pomanjkanja kreditov ter je izgled za bližnje mesece še zelo nejasen. Izpolnitev zahtev in predlogov osobja je v prvi vrsti odvisna od večjega inozemskega posojila in če se bo to posojilo dobilo, se bo v prvi vrsti pristopilo k izvedbi najbolj perečih železničarskih vprašanj — kakor izvedba osemurnika, ukinitve brezplačnih dopustov ter izplačila diference.
Deputacija je predala na naslov
Parlamentarnega kluba g. Pavliču tudi naslednjo spomenico:
P. n.
Parlamentarni klub poslancev liste predsednika vlade g. Pera Živkoviča,
Beograd.
Podpisani Savez se obrača do poslanskega parlamentarnega kluba s poročilom
Cestni železničarji.
Za zboljšanje položaja železničarjev.
o težkem -položaju, v katerem se nahajajo železničarji in še posebno delavstvo na železnicah ter naproša poslanski klub, da bi podvzel vse potrebne korake, bilo direktno pri g. ministru saobraćaja, bilo potom interpelacij, odnosno zakonskih predlogov v Narodni skupščini, da bi se zaustavile nadaljnje redukcije na železnicah. Kot najnujnejše predlagamo v rešitev sle-
•dače zadeve:
1.	Odobritev potrebnih kreditov, da se ukine skrajšanje delovnega časa v delavnicah ter zasigura delo pri progovnih sekcijah.
Vsled štednje so bili krediti za de-lavniško osobje v železniških delavnicah že v budžetu za 1. 1931—1932 zmanjšani za Din 8,000.000.—; pri uravnovesenju budžeta na podlagi rešenja g. predsednika
ministrskega sveta D. R. Br. 97.000 od 31. avgusta 1931 pa so bili ti krediti ponovno reducirani za Din 16,000.000.	, kar
je imelo za posledico uvedbo šesturnega delavnika in s tem v zvezi redukcijo delavskih plač za 25 odstotkov. Ministrstvo saobraćaja je zaprosilo g. finančnega mini-stra za povrnitev tega ukinjenega .kredita, in sicer pod št. G. D. Br. 78.842/31 ter je začasno vpeljalo sedemurni delavnik v delavnicah. Vsled teh redukcij plač je zavladala v skoraj 8000 železniških družinah velika beda ter zre vse delavstvo s strahom v bodočnost, ker grozi s 1. jan. 1932, ako ne bo do tedaj odobren gornji kredit, nadaljnja redukcija. Apeliramo na poslanski klub, da bi pri g. ministru financ iz-dejstvoval odobritev povračila ukinjenega kredita ter pri g. ministru isaobračaja, da bi še tekom tega meseca zopet uvedel osemurni delavnik v delavnicah.
Istočasno prosimo za posredovanje, da bi bili odobreni zadostni krediti za progovno delavstvo, da bi se ukinili brezplačni dopusti, ki se že danes uvajajo zlasti v zagrebški direkciji.
2.	Izplačilo delavske diference, ki jo dolguje železniška uprava delavstvu še iz leta 1923.	.
Leta 1923 je bil deloma izmenjan teda) veljavni začasni pravilnik za delavce ter so bile uvedene urne plače z veljavnostjo od 1. septembra 1923. Na večini prog se je prevedba delavstva v kratkem .izvršila, medtem ko se je na večjem delu prog v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani izvršila šele po več mesecih, ponekod celo šele po preteku enega leta. Na ponovne intervencije je generalna direkcija dne 1. novembra 1929 izdala odlok G. D. F. O. Br. 64.322 radi izplačila diferenc ter je ministrstvo saobraćaja zaprosilo pri ministrstvu ifinanc za odobrenje naknadnega kredita v znesku 17,414.912 Din, kateri kredit je finančno ministrstvo odredilo ter je dal svoj pristanek za izplačilo tudi g. predsednik^ kr. vlade že dne 15. ‘septembra 1930, Vendar se leta 1930 ni izplačala, marveč, je bil i^dan dne 26. aprila 1931 ponoven odlok za izplačilo diference pod G. D. Br. 41.9917, diferenca
pa kljub temu še do danes ni izplačana.
Ker se nahajajo železniški delavci v zelo težkem položaju, prosimo Vašega posredovanja, da bi se diferenca, na katero delavstvo čaka že osem let, vsaj sedaj za
božič izplačala.
3. Zasiguranje izplačila plač nastav-Ijencem za naprej.
Po vseh progah so se raznesle vesti, da se namerava počenši s 1. jan. 1932 uvesti izplačilo prejemkov in pokojnin vsem uslužbencem za nazaj, kar bi vse nastavljeno osobje in upokojence zelo težko prizadelo, ker bi ostali cel mesec brez prejemkov in bi to še povečalo obstoječo krizo. Ker so prejemki nastavljencem z zakonom zasigurani za naprej, se obračamo do parlamentarnega kluba s prošnjo, da bi v slučaju predložitve kakega predloga za izplačevanje plač za nazaj uvidel težek gmotni položaj, v katerem se danes nastavljene! in upokojenci nahajajio ter ukrenil potrebno, da se tuidi v bodoče vsem 'nastavljencem in upokojencem zasigura izplačilo prejemkov v naprej.
Enako postavko je Savez poslal tudi na naslov obeh ministrov Dravske banovine g. dr, Kramerju in g. Puclju ter smo v tej predstavki še posebej podčrtali položaj progovnih delavcev, in sicer s sledečo utemeljitvijo:
Zelo težek pa je tudi položaj pri progovnih sekcijah, kjer ‘so delavske plače najnižje in znašajo komaj od Din 24.— do , Din 40.— dnevno1, in sicer samo za delovne dneve. Od teh plač morajo plačevati še visoke prispevke za bolniško blagajno, davke, pokojninski fond in se sedaj na zimo uvaja tudi brezplačne dopuste, po-■ sebno v zagrebški direkciji, deloma pa tudi že v ljubljanski direkciji. Položaj progovnega delavstva je naravnost obupen ter grozi marsikateri družini progovnih delavcev sedaj v zimi največja beda, ako se brezplačni dopusti ne ukinejo in delavstvu ne preskrbi ter zasigura osemurnega delavnika. Apeliramo na Vas, gospod minister, da bi na merodajnih mestih podprli naš predlog za odobritev kreditov za progovno delavstvo, da bi to zamoglo delati vse delovne dneve v mesecu.
Centrala Saveza je poleg tega poslala še posebno spomenico na ministra saobraćaja v istih zadevah, katere so bile predložene generalnemu ravnatelju; na g. ministra financ pa je poslala spomenico za odobritev vsaj onih naknadnih kreditov, za katere je ministrstvo saobraćaja že zaprosilo.
Poleg tega je uprava Saveza poslala daljšo spomenico tudi na Glavno upravo pokojninskega fonda v Beogradu, v kateri je predložila v rešitev naslednji vprašanji:
1.	Vračunanje članstva v prejšnjih pokojninskih in provizijskih zavodih brez doplačila v novi pokojninski fond.
2.	Priznanje draginjskih doklad delavcem, upokojenim po novem pravilniku.
*
Na drugem mestu poročamo o konferenci, ki se je vršila v Celju in na kateri se je razpravljalo o težkem položaju delavstva ter pokazalo tudi na posledice, ki bodo sigurno nastopile, ako se redukcije ne ukinejo.
V teh težkih časih je Savez torej vse merodajne instance, od raznih ministrstev do parlamenta, kakor tudi delavske zbornice opozoril na nevzdržen položaj, v katerem se delavstvo nahaja ter apeliral na vse te faktorje, da nemudoma podvzamejo vse potrebne korake, da Se preneha z redukcijami in omogoči delavstvu pošteno preživljanje družin.
Domače vesti.
Volitve senatorjev se bodo vršile dne 3. januarja 1932 ter imajo volilno pravico le narodni poslanci, banovinski svetniki ter župani. Nedavno je ljubljanski župan g. dr. Puc sklical volilni sestanek, na katerem so udeleženci določili naslednje kandidate za senat:
Odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, dr. Miroslav Ploj, Janko Rajer in odvetnik dr. Franc Novak. Namestniki so: celjski župan dr. Alojzij Goričar, Jakob Zadravec, Ivan Sancin in Ciril Pirc.
Druge kandidatne liste najbrže ne bo. Razen teh štirih kandidatov sme imenovati kralj največ štiri senatorje za dravsko banovino.
Ustanovitev politične stranke v Jugoslaviji.
Po uradnem poročilu je klub nar. poslancev te dni sprejel začasni program in statut nove stranke, ki se bo imenovala Jugoslovanska radikalna seljačka demokracija. Kakor že ime stranke kaže, so se sprejeli v njen program elementi prejšnje radikalne, seijaške in demokratske stranke. Glasom programa, ki je bil objavljen v »Jutru«, ima stranka namen boriti se med drugim tudi za tajno volilno pravico in za čistost volitev. Zahteva tudi, naj bi bila vlada odgovorna enotnemu narodnemu predstavništvu. S tem zahteva celo več, kakor pa daje sedanja ustava. V socialnem oziru bo — glasom programa — skušala omiliti razredno borbo, s tem implicite priznava, da je razredna borba dejstvo, s katerim mora vsaka realna politika računati. Ustanovitelji Jugoslovanske radikalne seljačke demokratične stranke bodo sedaj predložili svoj program in statut ministrstvu notranjih del v predkoncesijo in bodo potem začeli organizirati stranko po državi. Nova šivanka bo torej ustanovljena na podlagi društvenega zakona iz privatne iniciative in kot privatna politična stranka ne vživa posebne zakonske zaščite, ki velja za državne institucije.
Stomilijonsko posojilo Jugoslaviji, Med jugoslovansko in francosko vlado je bila podpisana pogodba, po kateri dobi Jugoslavija v Franciji 100 milijonov frankov posojila, za kar zastavi dohodke tobačnega monopola.
»Jugoslovan«, znani dnevnik, ki je začel izhajati s 6. januarjem 1929, je s 1. decembrom prenehal. Po izjavi g. bana je dosegel svojo nalogo s tem, da so se izvršile volitve v sedanji parlament.
Srebrn denar po 10 in 20 Din bo izdala naša država. Drobiž po 5 in 10 par se bo vzel iz prometa in se v teku 1 leta lahko zamenja za drobiž po 25 par.
Mednarodni pregled
Božičnica avstrijskih železničarjev.
Avstrijski železničarji dobe navado julija in decembra izplačan poleg plafc še poseben prispevek. Tekom zadnjih Jveh mesecev se je vodila za izplačilo df^ernberske-
ga prispevka velika borba, ker je meščansko časopisje zahtevalo, da naj se radi štednje decembersko izplačilo črta. Organizacija jc dosegla, da se je dne 19. decembra božičnica vsem železničarjem izplačala, in sicer nastavljenemu osobju (v Avstriji so skoraj vsi nastavljeni) v znesku od 30 do 40 odstotkov njihovih mesečnih prejemkov, pogodbenim delavcem pa po Din 330.— do 400.—.
Nemškim železničarjem grozi nadaljnja redukcija (ITF).
Glavna uprava družbe nemških državnih železnic je sestavila budžet za leto 1932, v katerem predvideva na dohodkih 3.8 milijarde mark, torej za poldrugo milijardo manj kot leta 1929. S tem v zvezi je predvidela tudi manjše kredite za personalne izdatke, in sicer za 332 milijonov mark manj, kot so znašali izdatki leta 1931 ter je sklenila znižati plače osobja na približno višino plač leta 1926. Državna železnica je popolnoma odvisna od kupne moči nemškega denarja in od domačega trga. Vsled tega stoji osobje na stališču, da se mora največji delodajalec v državi, po katerega sklepih se ravnajo vsi podjetniki, energično upreti nadaljnjim redukcijam plač, da s tem prepreči nadaljnje znižanje kupne moči mas. V načrtu za redukcije je predvideno, da se bo stalež osobja znižal za 10.000 uslužbencev, in da se imajo izdatki pokojninskih fondov znižati za 40 milijonov mark, dasi se bo stalež upokojencev povišal. Nemški železničarji stoje torej pred zelo težkimi časi.
Povišanje prejemkov španskih železničarjev.
Španski železničarji, ki so imeli za časa diktature zelo težko stališče ter so se jim prejemki stalno reducirali, so se v najtežjih prilikah odločno borili proti zniževanju plač in odpustom ter so bile vsled tega stavke in seveda tudi persekucije osobja zlasti voditeljev na dnevnem- redu.
Po spremembi vladnega sistema so seveda železničarji postavili zahteve za zvišanje plač ter ie sedai španska vlada sklenila zaenkrat povečati plače zlasti nižjih kategorij za 3 odstotke ter istočasno izjavila, da naj železničarji razumejo, da je sedaj nemogoče dovoliti še nadaljnje poviške.
Konferenca mednarodnega biroja dela v letu 1933.
Mednarodna organizacija javnih del.
Upravni svet mednarodnega urada dela je imel svojo 55. sejo v Ženevi v dneh od 12. do 17. oktobra t. 1., na kateri je določil okvirni program bodoče splošne konference dela. ki se bo vršila leta 1933. Delodajalska skupina se jc izrekla proti temu, da bi prišlo na dnevni red vprašanje invalidnega in starostnega zavarovanja, češ, da svetovni gospodarski in finančni položaj ne dopušča nikakršne nove obremenitve gospodarstva. Temu predlogu se je uprl direktor mednarodnega urada dela Albert Thomas in naglasil, da se morajo tudi ob gospodarski krizi spoštovati pravila organizacije dela. Pri glasovanju je bil predlog delodajalcev odklonjen s 14 glasovi; za podjetniški predlog je bilo samo 6 glasov.
Sklenjeno je bilo, da se zaenkrat da na dnevni red konference dela 1933 naslednje točke; Ureditev počitka in izmene šihtov v steklarski industriji z avtomatičnim obratom, invalidno in starostno zavarovanje, plačani dopust delojemalcev in končno zaposlevanje žena in mladostnih delavcev pri nočnem delu. Svet se je bavil tudi z zadnjimi sklepi zadnjega zasedanja Društva narodov. Orc predvsem za predlog mednarodnega urada dela glede izvršitve velikih javnih del, da bi se s tem vzpodbudilo gospodarstvo k novemu življenju.
Kakor smo doznali iz predsedstva
Internacicnalne transportne federacije, bo ona za prihodnjo zasedanje mednarodnega biroja dela v letu 1932 predložila zopet obširno spomenico radi kršenja koalicijske svobode železničarjev v posameznih državah in nastopila energično proti vsakim omejitvam koalicijske svobode za železničarje. ______________________
Dopisi.
Ljubljana. Vsled prestavitve vlak-osprem-xmega osobja 1- Ljubljane gor. kol. na glavni kolodvor jc uprava tudi ukinila svetilni-čarno na žor. kolodvoru, ter mora osobje za one Uake, ki vozijo iz gorenjskega kolodvor? ali prihajajo samo na gor. kolodvor, prenašati vso opremo ter svetiljke iz gl. kolodvora po progi na gorenjski kolodvor, kar je zlasti ponoči zelo nevarno.
Osobje je imelo tudi pritožbe radi ureditve razsvetljave v službenih vozovih, dalje radi uikinjenja sobe na Rakeku za vlako-spremno osobje in radi nevračunanja šolskega dneva v turnus.
Sekcija vlakospremnega osobja je vsled tega vložila na saobraćajni oddelek direkcije posebno predstavko v kateri prosi:
1. da se določi na Rakeku za vlako-spremno osobje, ki mora tam med daljšimi postanki ali zamudami vlakov čakati na odhod, posebna soba s klopmi in pečjo, v ka- 1
teri bodo lahko v slabem vremenu našli zavetje ter se pogreli in posušili obleko;
2.	da bi se oprema za vlake na gorenjski ‘kolodvor pošiljala z osebnimi vlaki m 'enako zopet z osebnimi vlaki vračala, da jo ne bo treba prenašati;
3.	da se preuredi razsvetljava v službenih vozovih v električno odnosno, da bi se namestile svetiljke v primerni višini, da bodo res služile svojemu namenu;
4.	da se v interesu službe, kakor ludi prizadetega osobja uvede v vsaki domicilni spostaji v turnus tudi šolski dan, ker se zahteva točen obisk šole in pri izpitih točno znanje vseh predpisov.
Novo mesto. V postaji Novo mesto osobje skoraj celo leto ni moglo dobiti pri-stoječega dopusta vsled pomanjkanja nado-imestnikov, ter se g. šef postaje trudi na vse načine, da bi prišlo osobje do dopustov. Sedaj se bliža novo leto in osobje dopusta ne bo moglo izrabiti, po novem zakonu pa neizrabljeni dopust propade ter je tako osobje izgubilo velik del pripadajočega dopusta. Upamo, da bo prihodnje leto tudi v tem vprašanju nastopilo izboljšanje ter da bo g. šef, ki zelo strogo zahteva od osobja izvrševanje predpisov, istočasno pa tudi nastopal za to, da osobje ono, kar mu po zakonu pripada, dobi, ukrenil potrebno, da bodo nadomestniki na razpolago. Pri tej priliki moramo podčrtati, da imamo v Novem mestu činovnika, ki že dve leti in tri mesece ne dela nikake službe, ker ga je g. šef-zdravnik spoznal za lahko službo, katere pa postaja ni imela na razpolago ter je prišel nato odlok od direkcije, naj ostane do nadaljnjega doma v bolnem stanju. Ta uslužbenec sedaj ne ve kaj bo z njim, nahaja se v staležu postaje, za službo pa se ga ne ■more porabiti in tako seveda manjka nado-mestnik. Ker direkcija na eni strani hoče točno izvajati zakon in predpise, bi morala na drugi strani tudi videti take pogreške, zato pričakujemo, da bo direkcija zadevo preiskala ter pozvala krivce na odgovornost, ker nikakor ne gre, da bi osobje vsled takega pomanjkanja nadomestnikov izgubljalo dopuste odnosno moralo vršiti celo v svojih prostih dneh službo. Pričakujemo takojšnje remedure,
Brežice, Ako delavci tarnajo o slabem položaju ter o brezplačnih dopustih se vedno najde kdo, ki trdi, da je to demagogija in da brezplačnih dopustov ni, delavec pa ima gotovo kako njivico doma, na kateri si pridela potreben živež. Celo naši organizaciji se je v okrožnici očitala demagogija, ko je organizacija nastopila proti nameravanim brezplačnim dopustom. Dobro smo si zapomnili delavci one besede iz okrožnice, ki pravijo, da se pri progovnih delavcih najbolj lahko štedi čez zimo, ter bi privoščili višjim gospodom, da bi za čas take štednje s svojimi družinami vred zamenjali mesta z nami in uvideli, kako dobro je življenje delavca.
Da se dejansko uvaja brezplačni dopust dokazuje dejstvo, da po nalogu sekcije ni smel noben progovni delavec na pr. v mesecu novembru zaslužiti več kot 23 dnevnic, dasi bi jih lahko zaslužil 26, ter so delavci tako imeli dejansko tri dni brezplačnega dopusta. Apeliramo na direkcijo, da sedaj v zimi brezplačen dopust ukine, saj smo itak težko prizadeti z velikimi odtegljaji za pen-zijski fond, ki znašajo po 80.— in tudi 100.— dinarjev na mesec.
Pritožbe proti zdravnikom. Zadnje čase so se zopet začele množiti pritožbe proti nekaterim železniškim zdravnikom. Železniški zdravniki zahtevajo od bolnikov, da morajo priti v ordinacijo točno ob začetku ordina-cijske ure, sami pa pridejo večkrat tudi pol ure kasneje in morajo tako bolniki večkrat v slabih čakalnicah ali celo na hodniku čakati, kdaj bo prišel zdravnik. Kakor velja za osobje določen čas, kdaj mora priti k zdravniku, se mora tudi železniški zdravnik enako in točno držati ordinacijskih ur in če ima ordinacijske ure od 9.—10, ure, naj bo zdravnik v tem času res v ordinaciji, ne pa da pride večkrat tudi četrt ali pol ure kasneje in hoče nato v pol ure odpraviti tudi po 15 ali še več bolnikov. Enako so se zadnje čase tudi primerili slučaji, da je šel zdravnik že ob tričetrt na 10. uro ven, dasi ima ordinacijsko uro do 10. ure in je bolnik, ki je prišel 12 minut pred 10. uro, moral oditi. Zahtevamo od uprave bolniškega fonda, da da striktna navodila železniškim zdravnikom, da se drže ordinacijskih ur, ter da izvede tudi kontrolo, ako se njena naredba dejansko izvaja.
Nadaljnja pritožba proti nekaterim zdravnikom je, da bolnikov sploh ne preiščejo, marveč napišejo recepte le na podlagi pripovedovanja bolnika. Tudi ta ne-dostatek Se mora odpraviti ter je dolžnost slehernega železničarja, da prijavi ali bolniškemu fondu ali pa svoji organizaciji vsak slučaj, ko zdravnik bolnika sploh noče preiskati.
Nek zdravnik je težko bolnega železničarja odpravil tudi s sledeča tolažbo: »Za Vas je suh zrak, pa mir — zato pojdite v Saharo«. Železničarji si morajo tudi take nasvete odločno prepovedati, ker ne plačujejo bolniške blagajne za to, da bi se potem bril iz njih norca.
Pri tej priliki pa moramo seveda podčrtati, da so med železniškimi zdravniki tudi vsega spoštovanja in hvale vredni možje, ki res gredo železničarjem na roko .v vsakem oziru ter se jim posvete z isto vnemo, kakor kakemu bogatemu privatnemu pacientu.
Od železničarjev samih je odvisno, da se pri bolniški blagajni naredi red in ta se ■bo naredil, če bo osobje svoje pritožbe vedno takoj predložilo na merodajno mesto t. j. ali direktno upravnemu odboru bolniškega fonda ali pa organizaciji.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, piislra in lika tovarna JOS REICH.
Obsodba odgovornega urednika „Jugo* slovanskega Železničarja“
železniških delav-
radl klevet proti odbornikom „Podpornega društva cev In uslužbencev“ v Mariboru.
I.
Ponovno smo že poročali o usodi »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev za slučaj smrti v Mariboru«, ki je bilo na ovadbo predsednika Narodnih železničarjev v Mariboru, Rudolfa Tumpe-ja, razpuščeno dne 11. maja 1929, dan pred občnim zborom. Šele po razpustu je takratni veliki župan dr. Schaubach, ki je bil med tem že upokojen, odredil revizijo društva. Najprej je revidiral društvo sodni revizor g. Trošt. Ko pa ta ni prišel do za-željenega uspeha, je bil na pritožbo Narodnih železničarjev ta revizor izmenjan z magistratnim svetnikom Jankom Barletom. Ta je podal potem mariborski policiji poročilo o delovanju društva, v katerem je med drugim trdil, da je bila vsota za nakup društvene hiše na Frankopanovi cesti iz leta 1927 potvorjena za znesek Din 1000 in da ne ve, kam je zginil znesek Din 8450. To poročilo je s primernimi ocvirki potem objavil urednik »Jugoslovanskega Železničarja«, Hrabroslav Sever, v posebni izdaji dne 31. dec. 1929 in isto razširil brezplačno v tisočih izvodih med železničarje.
H.
Odborniki »Podpornega društva« so bili označeni kot krivci omenjene potvorbe in primanjkljaja Din 8450.— ter imenoma razprto tiskani na čelu lista.
Radi tega so vložili odborniki Fischer Franc, Kasper Jaroslav, Lorger Simon, Jančar Simon, Golob Alojz, Bračič Franc, Gradišnik Avgust, Fischer Tomaž, Majer Ivan.' Pirc Anton. Hartberger Franc, Steinecker Franc, Rotman Ivan, Krajnik Ivan in Brauhardt Peter po svojem odvetniku dr. Avg. Reismanu 1. februarja 1930 proti uredniku Severju tiskovno tožbo radi klevete. Urednik H. Sever se je potem na različne načine branil pred tožbo. Na eni strani se je izgovarjal z dobro vero. češ, da se je zanašal na resničnost Barletove revizije, na drugi strani je trdil, da s trditvijo o znesku Din 8450.— ni hotel sploh ničesar nečastnega očitati tožiteljem, a končno je nastopil tudi dokaz resnice. Par mesecev na to Pa je še vložil Rudolf Tum-pej kazensko ovadbo proti odbornikom »Podpornega društva« na državno pravdni-štvo radi kaznivega poslovanja v »Podpornem društvu«. Sodišče je uvedlo na vse strani obširno in temeljito preiskavo. Zaslišana sta bila ponovno oba revizorja, nešteto prič po celi Dravski banovini, zlasti narodnih železničarjev, in tako se je vlekel ta proces skoro dve leti, preden je prišlo do glavne razprave in končnega razčiščenja v »Podpornem društvu«. Pri sodišču je bilo uvedenih še par drugih kazenskih dostopanj v zvezi z razpustom »Podpornega društva«. celo proti odvetniku dr. Reišmanu, in nekaterim odbornikom. Že davno pa so bile vse kazenske preiskave popolnoma ustavljene, ker se je jasno izkazalo, da so
odborniki »Podpornega društva« postopali po vsem reelno in niso ničesar kaznivega zagrešili ter ni imelo državno tožilstvo ni-kakega povoda, proti njim postopati.
Minuli petek, dne 11. decembra, pa se je vršila glavna razprava v navedeni tiskovni tožbi proti uredniku Severju pred deželnim sodiščem v Ljubljani, kjer je tam izšla ona posebna izdaja »Jugoslovanskega Železničarja«. Zopet je bil zaslišan obširno revizor Janko Barle, ki pa je izjavil na vprašanja zagovornika, da je bilo njegovo revizijsko poročilo
tajno in zaupno,
da on ni nikomur drugemu izročil revizije, kakor mariborski policiji in mu je zato ne-umljivo, kako je moglo priti to poročilo v roke organizacije »Narodnih železničarjev« ter urednika Severja.
Glede očitka
potvorbe
pa je izjavil revizor Barle kot priča, da on te besede najbrž ne bi rabil, če bi vedel, da bo prišlo to njegovo poročilo v nepoklicane roke in v javnost.
Obširno je bil zaslišan tudi priča Leopold Zavadlav, sedanji imenovani vodja »Podpornega društva«, kateremu pa je moral sodnik na njegovo pripovedovanje ponovno reči, da tiste stvari ne spadajo k stvari.
Razpravo je vodil predsednik s. s. dr. Mladič, tožeče odbornike pa sta zastopala odvetnika dr. Avg. Reisman iz Maribora in dr. Celestin Jelenec iz Ljubljane, a urednika Severja, ki je pred pričetkom razprave vsako poravnavo, pa je s. dr. Milčinski.
odločno odklonil branil odvetnik s.
UL
Sodba.
Po 3 in Polurni razpravi je sodnik ob številni udeležbi uradnikov železniške direkcije razglasil sodbo, s katero se urednik Hrabroslav Sever obsoja radi prestopka klevete na
30 dni zapora,
ki se spremeni v denarno kazen 3000 Din, nadalje v plačilo odškodnine 5000 Din, v objavo sodbe v »Jugoslovanskem Železničarju« ter plačilo vseh stroškov, ki bodo seve precejšnji.
S tem so torej dobili odborniki »Podpornega društva«, ki so isto dolga leta s tolikim uspehom vodili v korist železničarjev in število članstva dvignili nad 13.500 članov ter zbrali večmilijonsko premoženje,
popolno zadoščenje.
k čemur jim vsi iskreno častitamo! Težka je bila borba, zato pa je tudi zadoščenje tem večje. Upamo, da bo sedaj tudi upravna oblast izvajala posledice ter končno razveljavila razpust, ki še ni potrjen in uvedla v društvu zopet normalne razmere.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v
novembru 1931.
T Odkar se je pojavilo na denarnem trgu pomanjkanje gotovine, je opažati rapidno napredovanje gospodarske krize. Število zavarovanih delavcev je bilo manjše, kakor istega datuma lanskega leta:
2.794 delavcev 4.591 delavcev 4.669 delavcev 5.468 delavcev 6.821 delavcev 9.119 delavcev 10.577 delavcev 11.023 delavcev Tudi za poostritev gospodarske krize je značilno, da se mnogo bolj
15. avgusta	za
1. septembra	za
15. septembra	za
1. oktobra	za
15. oktobra	za
1. novembra	za
15. novembra	za
1. decembra	za
odpuščajo moški delavci, kakor ženske. Na eno odpuščeno žensko odpade že več kot 6 odpuščenih moških delavcev, mesto nekdanjih štirih.
Zdravstvene razmere so se pri moških znatno poslabšale, dočim so se pri ženskah občutno izboljšale (odstotek ženskih bolnikov je padel za —0.32 odst. na 2.56 odst).
Padec povprečne dnevne zavarovane mezde (katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku) je narastel na Din —0.26 ali 3 in ena tretjina odst). Faktično znižanje delavskih plač je pa še
večje, ker podjetniki vedno pravilnejše prijavljajo delavce v zavarovanje.
Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din 347.792. To pomeni, da je delavstvo izgubilo na plači radi gospodarske krize dnevno blizu Din 400.000 ali mesečno 10 milijonov. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se radi tega znižali za več kot Din 20.000, ali mesečno več kot pol milijona.
Razno.
LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE so že vse pošle. Ni mogoče več postreči naročnikom, ki se še vedno in vsak dan oglašajo.
Naj bo to vsem v opomin in v pouk, da je v korist Cankarjevi družbi in posameznemu članu Cankarjeve družbe, če takoj vsak za prihodnje leto plača članarino Din 20.—. Tako se lahko določi pravočasno, koliko knjig se naj tiska, da ne zmanjkajo.
Da so knjige Cankarjeve družbe lepe in pisane v delavskem duhu, ni treba, tako vsaj mislimo, več povdar-jati. To je sedaj gotovo že vsak spoznal in se prepričal. Samozavest in sodelovanje pa bi vsak dokazal najlepše s tem, če bi pokazal voljo in ljubezen, da je Cankarjeva družba tista družba, ki je njegova in knjige, katere so se mu priljubile, vredne 20 Din in kot dokaz takoj nakazal članarino 20 Din za prihodnje leto.
Dvakrat da, kdor hitro da; ta pregovor velja za uspeh in razvoj Cankarjeve družbe še posebej. Din 20.— se mora plačati, zato je boljše, če se plača takoj.
Ali bo ta naš poziv našel odmeva v vaših srcih, člani Cankarjeve družbe, člani razrednih strokovnih organizacij, člani delavske kulturne zveze »Svoboda«, člani Konzumnega društva za Slovenijo, čitatelji »Delavske Politike«?
ODBOR CANKARJEVE DRUŽBE.
Javna .jedilnica »Žedoni«.
S 1. januarjem 1932 otvori zadruga »Železničarski dom« moderno favno jedilnico, ki je zgrajena na načelu svobodne izbere jedil. Večina podobnih jedilnic boleha navadno na tem, da je gost prisiljen jesti kosila in večerje v sestavi, kakor jo določi vodstvo. Pri tem se te jedilnice prav nič ne ozirajo na to, če jedi gostom teknejo ali ne. Če gost nima teka ali če mu kaka jed ne ugaja,, je prisiljen, da jo z nevoljo Poje ali pa jo mora pustiti. Zaključeni obedi in večerje se dele v dveh ali treh varijantah, kar pa kljub temu ne izključuje, da je tudi najnižja kategorija nedosegljiva za kakega gosta, ker razpolaga le s pičlimi sredstvi. Zopet drugi bi si rad privoščil kako spremembo ali kaj več, pa si tega zopet ne more radi sistema zaključenih obedov in večerij.
Vsem tem nedostatkom hoče odpomoči javna jedilnica »Žedom«, ki ne pozna zaključenih obedov in večerij, temveč le kategorije jedil in posamezna jedila. Vsa jedila so razdeljena v petero vrst, ki so označene z barvami in rimskimi številkami. V prvo vrsto — modro — spadajo juhe in bo cena za Porcijo Din 1.50; v drugo vrsto — zeleno — spadajo jedila iz povrtnin, sadja in sadežev, porcija po Din 2.—; v tretjo vrsto — oranžno — spadajo mesne jedi, porcija kuhane govedine po Din 3. , pečenke in druge mesne jedi, porcija po Din 4.— ; v četrto vrsto — rumeno — spadajo
močnate jedi, porcija po Din 3.—, in v peto vrsto — belo — spada kruh, porcija po 50 par. Od posameznih vrst jedil bo vedno na razpolago po več vrst, zlasti, ko bo vodstva videlo, da je obisk povoljen. Vsaki vrsti jedil odgovarja odgovarjajoči listek dotične barve, ki ga bo za dotično jed kupil gost pri blagajni. Na deski poleg blagajne pa visi deska, kjer so označene posamezne vrste jedil pod odgovarjajočimi rimskimi številkami in barvami.
S to ureditvijo bo omogočeno, da si vsak gost sestavi obed in večerio po svojem okusu in po svojih razpoložljivih sredstvih. Da zadruga upošteva tudi želje onih. ki so vajeni plačati hrano za celi mesec naprej, bo blagajna izdajala bloke po 15 listkov za posamezne vrste jedil. Za vsakih 15 listkov iste barve, dobi gost en listek Povrh. Tak gost bo potem lahko porabil te listke, kadar bo hotel in v izberi, kakor mu bo ta ugajala. Na podlagi zgoraj navedenih cen si lahko vsak izračuna, po kaki ceni bo lahko na hrani v novi jedilnici, ki hoče služiti samo interesom delavcev in nameščencev.
Vodstvo je tudi poskrbelo, da bo kuhinja prvovrstna in da bo vsakogar zadovoljila. Obrat kuhinje je plinski in je urejen po vseh modernih načelih. Cim večji bo obisk, tem več bo lahko nova jedilnica nudila.
Vabimo vsled tega vse one. ki so navezani na hrano izven doma, da poskusijo hrano v novi jedilnici »Žedom«, ki se nahaja v Delavskem domu na Novem trgi: štev. 2.
Načelstvo zadruge »Železničarski dom« v Ljubljani.
Zahvala.
Podpisana Goričan Roza se iskreno zahvaljujem Ujedinjenemu savezu železničarjev Jugoslavije za podporo v znesku Din 600.—, katere sem prejela oh priliki smrti moža Franca, zvan. II. kat.
Ob tej priliki se tudi zahvaljujem vsem darovalcem za venec, železničarskemu pevskemu društvu in njegovemu agilnemu pevovodji g. Plohlu za žalostinke. Zahvaljujem se tudi g. načelniku postaje Pragersko za njegove ganljive besede ob grobu ranikega in vsem, ki so sočustvovali in s tem lajšali mojo bol in bol mojih otrok.
Še enkrat vsem prisrčna zahvala.
Pragersko, 2. decembra 1931.
Goričan Roza.
Članstvu USŽJ in naročnikom; »Ujed. Železničarja«.
Sporočamo, da 15. decembra 1931 »Ujedinjeni Železničar« ni izšel in da tudi 1. jan. 1932 ne izide.
Zato smo izdali sedaj s 23. decembrom 1931 dvojno številko.
Prihodnji »Ujedinjeni Železničar« izide zopet redno s 15. jan. 1932.
Uredništvo »Ujed. Železničarja«.
Ustavitev predavanj na beograjski m zagrebški univerzi.
Na beograjski in zagrebški univerzi sta rektorja ustavila predavanja do 20. decembra 1931 in sicer na podlagi določb splošne univerzitetne uredbe.
Železničar zavedal se:
Čim vel moči, več pravici zato pridobivaj nove tla» ne za savez!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto:	
Lekarna Trnkoczy, Ljubljana, Mestni trg štev. 4 Pošt. ček. račun 10.755	Zdravila na recepte vseh bolniških blagajn.	Teieion štev. 2186	
Centrala in oblastna tajništva Ujedin. saveza železničarjev Jugoslavije	Konzorcij ter uredništvo _	„Ujedinjenega železničarja“
Splošna gospodarska poslovalnica k r. z. z 0. z.	>-:• Ljubljana	Miklošičeva cesta 13	J|p>plošna gospodarska poslovalnica r. z. z o. z. Maribor	Aleksandrova cesta 45
Tiska- Lludska tiskarna d d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. - Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. - Lastnik In izdajate!]: Konzorcij »Ujed: liska. L.juosK	železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.