Posamezna številka Din 1 —
Š<mv. 66.
V LJUBLJANI, sobat*, 18. aprila 1925r
Poštnina plačana v gotovini.
LET G Ii.
Ethoja vsak dan opoldne, izrraemži nedelj in praznikov.
Maeečna naročnina: V Ljubljani in po Din 20-—, Inozemstvo Din 30-—.
Heodvisen političen list
UREDNIŠTVO K UPRAVNISTVOi SIMON GREGORČIČEVA ULICA STfiV, 18. C	-TELEFON	8TBV. 558.	^
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633.
K uradniškemu kongresu.
Hi vladne in ni opozicionalne stranke, M«bi vsaj enkrat izjavila, da je treba Kfadniške plače zvišati. Kljub temu iščejo ie danes uradniki zaman svojo pravica. Hiti tega ne morejo doseči, da bi se jias teplačale razlike v plačah, pa čeprav je lo z zakonom določeno.
Prvi vzrok te brezbrižnosti strank do uradniškega vprašanja je v tem. ker tvo-itl* uradniki pri volitvah tako neznaten dei rolilcev, da niso uradniški glasovi 7.*. volilne rezultate merodajni. Naše »ta*nke so še vedno tako zelo pod vpli-vom demagogije, da se pred kmetskimi ▼4Ulei ne upajo zagovarjati potrebo zvišanja uradniških plač.
Drugi vzrok pa leži v uradnikih sa-tuft, V najbolj važnih trenutkih je doživela uradniška solidarnost iiasko. Stane vaka zavednost ni nikdar segala preko manifestacij, ki pa nis° mogle dati nobenega političnega efekta.
Priznamo, da so se mnogi od uradnikov pošteno in požrtvovalno borili za uvoi« stanovske pravice. Če kljub vsem naporom niso uspeli, potem so bili krivi njfiioTi kolegi, ki so v odločilnem trenutku'pozabili na dolžnosti solidarnosti. Zlasti težko se je to občutilo za časa političnih persekucij uredništva. Noben preganjani uradnik ni dobil zaslombe v »voji stanovski organizaciji in zato je bila tudi bitka za stanovske uradniške interese izgubljena.
Tretji vzrok neuspehov uradnikov je b& v napačnem načinu njihove argumentacije. Veliko preveč se je apeliralo na socialno pravičnost družbe. Povojna dražba nima zmisla za pravičnost. In napačno je bilo, če so se uradniki primerjali z zadnjimi reveži. Naj je 'bil njihov položaj še tako slab, uradnik nikdar ne bi stuel pozabiti na svoj ponos. Ko je uradnik pridigoval o svoji revščini, je izgubil v očeh ljudi, ker sedanja doba je £e neprimerno bolj materialistična ko prajSnja in že v prejšnji je bil resničen pregovor, da človek toliko velja, kolikor ima pod palcem.
Uradniške zahteve bi se morale izpolniti ne zato, ker so bile pravične in utemeljene, temveč ker so bile in so še državna nujnost. Samo to je bilo treba povdarjati in ta dokaz vedno znova dokazati.
In izpolnitev uradniških zahtev je v reanici državna nujnost, zakaj od tega odvjai dobra državna uprava. Zgodovina vse* držav dokazuje, da je bila vedno državna uprava tem slabša, čim bolj mi-zerao so bili plačani uradniki. Na Turškem. kjer je bil bakšiš uradnikova pla-*e bila tudi korupcija uradnika de-navada. V predvojni Nemčiji, kjer je bilo gmotno stanje uradnika v vsakem oziru zasigurano, je bila tudi ko-j ifjcija uredništva nepoznana.
Nihče pa ne trpi od slabe uprave tako zel* ko davkoplačevalec. Vsled slabe uprave mora plačevati težke stotake, da dobi železniške vagone, ki bi jih moral dobiti brezplačno. Vsled slabe uprave se '■efltjo njegove zadeve le, če podplača. Vaied slabe uprave ne napreduje promet, zaostaja gospodarstvo, iniciativa se ubija, skratka vse življenje zapade mrtvila. V Življenjskem interesu davkoplačevalca je zato, da je uprava dobra in ker je ta mogoča le, kadar je gmoten l»oložaj uradnika zasiguran, da je uradnik za pošteno delo tudi pošteno plačan.
To bi morale uradniške organizacije dopovedati davkoplačevalcem in doseči,
Predidržavljansko vojno na Bolgarskem, : Pred odločitvijo bitke.
(
‘ Sofija, 18. aprila. Vtis atentata je bil \ velikanski. Splošno ga smatrajo kot pričetek državljanske vojne in sicer grozna in brezobzirne vojne, kakršne ni videl niti s krvjo prepojeni Balkan. Jasno je, da so hoteli atentatorji z enim udarcem spraviti s sveta vse nosilce sedanjega režima. Ta namera pa jim ni uspela, če prav so zadali režimu brez dvoma težak udarec. Pričenja se bratomorna vojna na Bolgarskem in bi si zaenkrat vlada Cankova s pokolji opozicionalnih voditeljev podaljšala življenje, rešila si ga ne bo. ker nasilniki so zapisani smrti.
PODROBNOSTI O SOFIJSKI EKSPLOZIJI.
Pogreb pokojnega Georgijeva se je začel točno ob treh popoldne. Pogreba se je udeležila velikanska množica. Ko je prišel sprevod v katedralo Sv. Nedelje, je občinstvo veliko katedralo popolnoma napolnilo. Cenijo, da je bilo v cerkvi do 3000 ljudi. Točno ob 3.45 se je začida silna detonacija. Vsa cerkev se je zavila v dim, strop severnega dela cerkve se je sesul in že so pretresli zrak obupni klici ranjencev. Navzočih se je polastila grozotna panika, vse je drvelo iz cerkve in pri tem je bilo več ljudi pohojenih.
Vojaštvo je skoraj nato obkolilo cerkev in pričelo z reševalnimi deli. Ko se je dim dvignil, se je nudil očem grozovit prizor. Deli človeških trupel so ležali vsepovsod naokoli. Veliko število trupel je bilo tako razmesarjenih, da je bilo nemogoče ugotoviti njih identiteto. Na cerkvenem dvorišču so polagali na en kup roke in noge, na drug kup pa trupla. Na ta način je bilo ugotovljeno, da je bilo sto ljudi ubitih. Iz ruševin pa izvlečejo skoraj vedno nova trupla in je že sedaj sigurno, da je bilo ubitih 150 oseb, med njimi tudi več žen in otrok.
RANJENI MINISTRI.
! Ministrski predsednik Cankov je bil ' precej težko ranjen na glavi. Lažje rane I so dobili vojni minister Vlkov, zunanji j minister Kalfov in trgovinski minister
• Doboševski. Zelo težko pa je ranjen no-! tranji minister Rusev, ki bo najbrže pod-! legel ranam. V vsem je ranjenih 5 mi-
■	nistrov.
DRUGI RANJENCI.
j Težko ranjen je tudi metropolit Štefan,
• general Bogov, načelnik artiljerijskega j oddelka Kedev, predsednik sobranja Ki-
sev in več drugih.
SMRTNE ŽRTVE.
; Med drugimi so bili ubiti: generala : Davidov in Najdenov, poslanci Georgi-i jev, Konušev, Danev in Račev, inspirator dogodkov 9. junija, osebni tajnik Can-; kova Lekarski, sofijski policijski prefekt
Nedeljskov, sofijski župan Pahtanov in drugi.
SEJA VLADE.
Soli ja, 18. aprila. Ko so se po eksploziji peklenskega stroja v cerkvi Sv. Nedelje ministri rešili, se je takoj vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se proglasi obsedno stanje po vsej državi. V vladnih krogih se misli, da je atentat delo združenih , zemljoradnikov in komunistov. Do sedaj ni nobenih znakov o kaki revolucijonar-. ni akciji v notranjosti.
500 JUSTIFIKACIJ?
j Caribrod, 18. aprila. Potniki, ki so pri-] speli sinoči iz Sofije, trdijo, da je vlada : podvzela protiakcijo. Po proglašenem ' prekem sodu je bilo izvršenih več pre-= iskav in aretacij. Z aretiranci postopajo ; oblasti zelo kruto. Tekom včerajšnjega ' dne je bilo obsojenih na smrt in ustre-| 1 jenih preko 500 oseb. — (Je sicer vlada i Cankova znana po svojih krvoločnih me-j todah. toda vseeno dvomimo, da bi šla j v svoji grozovitosti tako daleč. Ker je j zveza s Sofijo pretrgana, zato bo sploh : veliko vesti pretiranih, zlasti onih iz Ca-] ribroda. Op. uredn.)
NAŠEGA DIPLOMATSKEGA KURIRJA NISO PUSTILI V SOFIJO.
Beograd, 18. aprila. Sinoči so v Cari-brodu ustavile oblasti nekega našega diplomatskega kurirja, ki je hotel potovati v Sofijo. Kurir se je moral vrniti v Niš.
! DIPLOMATI BREZ VESTI IZ SOFIJE.
Beograd, 18. aprila. Inozemski diplomati v Beogradu se zelo zanimajo za dogodke v Sofiji. Včeraj je posetil pomočnika zunanjega ministra avstrijski odpravnik poslov v Beogradu g. Hofinger in se pri njem obvestil o dogodkih v Bolgariji.
MINISTER RUSEV - l MRL.
Caribrod, 18. aprila. Bolgarska vlada je sklenila, da zapre meje proti naši državi, Grški in Rumuniji. Po gotovih informacijah je Rusev umrl, toda vlada taji njegovo smrt. Angleško poslaništvo v Beogradu je dobilo poročilo, da je notranji minister Rusev v resnici umrl.
BRZOJAVNE ZVEZE S SOFIJO PREKINJENE.
Beograd, 18. aprila. Poslednje brzojavke iz Sofije so prispele včeraj ob 4. popoldne. Sinoči so bile vse brzojavne zveze prekinjene. Zadnje vesti so prispele iz Caribroda od potnikov, ki so prispeli j s sinočnjim vlakom iz Sofije. V Bolgariji | je ukinjen ves promet. Sofijo je zasedlo j vojaštvo, ki je zaprlo vse dohode v me-; sto.
da bi davkoplačevalci sami zahtevali, da se uradniške plače vladajoči draginji prilagode. In pod utisom javnosti ne bi smele politične stranke pozabljati na svoje, uradnikom svečano dane obljube, temveč bi jih morale tudi izvesti.
Uradniško vprašanje je državno vprašanje, ker je vprašanje dobre uprave. Samo naša slaba uprava je kriva, da smo dobili avtonomizem, federalizem in vsa druga nepotrebna politična vprašanja. Zato pomeni dobra rešitev uradniškega vprašanja tudi dobro rešitev našega notranje-političnega položaja.
V	nobeni točki si niso naše politične stranke izstavile tako slabega izpričevala, kakor ravno pri reševanju uradniškega vprašanja. In če bodo na uradni-
Vsa Bolgarska se pripravlja na odločilno bitko, Vlada je mobilizirala milico, ki se je pozivu v Sofiji odzvala tokom ene ure in prišla v vojašnice v eivftnih oblekah, toda oborožena. Koiminiatl in zemljoradniki zbirajo enako svoj* sile. Kdor je količkaj bolj znan kot pristal *ne teh strank, ta skuša pobegniti v gor«, ker obračun Cankove vlade bo grosovlfc — Vladne čete izvršujejo preiskave ia aretacije v masah. Samo v Sofiji je bilo aretiranih preko 2300 oseb. V Soiiji patruljirajo po ulicah oklopui avtomobili. Nihče ne sme na ulico. Panika med prebivalstvom je velika, zlasti še, ko se j* izvršil kljub vsem varnostnim odredbam sredi Sofije
nor atentat.
Ob 6. popoldne vpričo velike množice je bil v kavarni »Fanar* ubit upravnik kaznilnice, podpolkovnik Georgijev, brat ubitega poslanca. Atentator je pobepiil.
KRALJEVA DVOJICA V SARA.1BVI .
Sarajevo, 18. aprila. Kraljeva dvojica je ostala včeraj radi slabega vremena skoraj ves dan v dvorcu. Sinoči so bili povabljeni v dvor zastopniki na j višjih civilnih iii vojaških oblasti.
škem kongresu povdarjali zastopniki političnih strank svoje simpatije do uredništva, potem si bodo tudi uradniki izstavili slabo izpričevalo, če bodo vzeli njih besede za suho zlato.
Rešitev uradniškega vprašanja je v prvi vrsti odvisna od solidarnosti uradnikov. V drugi vrsti pa od njih samoza-vedne propagande za dobro upravo, ki je neločljivo zvezana z uradniškim vprašanjem. Ne v uslužnosti do višjih, temveč v samozavesti vrednosti lastnega
j dela je rešitev.
j V tem znaku pozdravljamo uradniški kongres in želimo, da bi bil znaten korak k rešitvi uradniškega vprašanja in s tem k zboljšanju naše uprave.
DALEKOSEŽNOST POGAJANJ MB!)
RADIKALI IN HSS.
Beograd, 18. aprila. Razpoloženje političnih krogov se ni prav nič spremenilo; še vedno se vrše poskusi zn sporazum med HSS. Sinoči je neki član vlade izjavil, da ni nobenih novih elementov, ampak je po prvem razgovoru med i Pašičem iu Pavlom Radičem potrebno, <ia ena iu druga stranka dobro premisli
•	vso stvar. Tukaj ne gre za običajen sporazum med dvema političnima skupina-' ma, ampak je stvar mnogo važnejša, ker j bi se s sodelovanjem HSS prešlo na real-; no politično delo. Situacija se bo v tem ; pravcu dalje razvijala do 28. t. m. Tudi če v tem času zadeva ne bo likvidirana, je ne smemo smatrati propadlim, ker bo imel Pašič za časa delovanja zakonodajnega odbora dovolj Časa, da nadaljuje ! pogajanja iu pripravi tla za končni spo-, razum.
1 ODKRITJA NASTASA PETROVIČA.
'■	Beograd, 18. aprila. V velikonočni šte-
vilki beograjskih Novosti« objavlja Na-stas Petrovič podrobnosti svojega razgovora, ki ga je imel dne 23. septembra 1.1. s Stjepanom Radičem. Petrovič pravi, da ni govor Pavla Radiča v skupščini od 2T. marca nič drugega nego podrobna interpretacija vsega onega, kar sta on in Stje-pan Radič lansko leto utrdila. Politični pritisk ni privedel Pavla Radiča do lega. da je tako govoril v skupščini. Pavle Radič je storil samo to, kar je hotel storiti že lani Stjepan Radič, pa vsled strankarskih razlogov ni mogel izvršiti.
SESTANEK NINCIC-CONTARINI.
Reka, 18. aprila. Včeraj popoldn* se je v tukajšnjih krogih trdilo, da je aun. minister Ninčič prišel na Sušak, da na licu mesta preišče situacijo med Reko In Sušakom in da ustanovi smernice za sklenitev definitivnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Ni izključeno, da prispe prihodnje dni v Opatijo generalni tajnik zun. min. senator Contarini in se sestane tam z dr. Ninčičem. Neki krogi celo trdijo, da bo dospel v Opatijo ali v Benetke sam min. predsednik Mussolini, i Vest pa še ni potrjena.
Kabinet Painlevš.
Mova francoska vlada je sestavljena sle-4 »te.
Ministrski predsednik: Painlevč.
Zunanje zadeve: Briand.
Notranje zadeve: Schrainek.
Finančno ministrstvo: Caillaux.
Vojno ministrstvo: gen. Nollet.
Vojna mornarica: Borel.
Justica: senator Steeg.
Socialna politika: Duraforu.
Prosveta: De Monzie.
Trgovina: Chaumet.
Javna dela: La val.
Kmetijstvo: senator Durand.
Trgovinska mornarica: Danielo*.
Zrakoplovstvo: Eynac.
Lepe umetnosti: Delbis.
Pokojnine: Anterion.
Osvobojene pokrajine: Dalbies.
Kolonije: Binet.
Sestava kabineta Painlevč je bila mogoča, ko »o se socialisti izjavili, da bodo podpirali vlado Painlevč. Predlog socialistične desni-•e, da bi tudi socialisti vstopili v vlado, je »oeialističen kongres za vrgel. Socialisti so alavili svoje pogoje, ki jih je Painleve sprejel. Predvsem »o zahtevali, da se vodi politika za katero se je izrekel narod dne 11. maja. Ko so se izjavili socialisti za vlado Paiti-lev6, še niso bile premagane vse težkoče, ker j« Briand zelo ugovarjal temu, da bi bil itaa vlade Caillaux. Svoje stališče je utemeljeval Briand s tem, da je Caillaux sicer za povišanje progresivnega davka, da pa je proti oddaji premoženja. Nato je povabil Painleve Briand-a in Caillaux-a na skupno konferenco, na kateri je prišlo do popolnega so-?l**ja.
Tlada levičarskega bloka je s tem zopet instalirana. Politični krogi pa so mnenja, da im« vlada Painlevč-ja le prehodni značaj in da se bo v sledeči ostri borbi odločilo, če bo iešel kot končni zmagovalec Caillaux ali Mil-lerand. Udeležbo Caillaux-a smatra nacionalni blok kot skrajen izziv, ker ni še minulo poldrugo leto, ko je bil Caillaux zaprt kot veleizdajnik in defetist. Nacionalni blok ne bo opustil zato nobene prilike, da bi vrgel njenu tako zelo osovraženo vlado. Toda tudi levičarski blok je pripravljen na boj in v vladi Painlevš se nahajajo najsilnejše osebnosti levice. Zlasti silno bojna natura je Cail-laux, po svoji parlamentarni spretnosti In briljantnem govorništvu slovi Briand, odličen je sloves generala Nolleta, ministra de Mouzie-ja in drugih. Na obeh straneh so torej v boju najodličnejši možje in zato bo boj oster in nepopustljiv.
Vandervelde o belgii- Nova korupcijska afera, skih volitvah,
Dne 5. aprila je minulo ravno 40 let, odkar je bila ustanovljena belgijska delavska stranka. Bilo je veliko zadoščenje za nas social demokrate, da je praznovalo ta dan belgijsko delavstvo veliko volilno zmago.
Pomen zmage je razviden iz sledečih številk: V novi zbornici bo sedelo 79 socialistov mesto 68, 78 klerikalcev mesto 80, 22 liberalcev mesto 33, 7 frontistov mesto 4 in 2 komunista, ki doslej niso imeli nobenega mandata.
Socialističrui stranka je torej močnejša, kakor klerikalna, v katere vrstah sede sicer — mimogrede omenjeno — tu3i 3 kršč. demokrati, ki so bili izvoljeni proti volji konservativcev.
Liberalci so bili v pravem pomenu besede decimirani. Konstatiramo to dejstvo, ne da bi se ravno posebno veselili nad njim. Iz našega stališča bi bilo bolj želeti, da bi se bil omajal klerikalni blok. Vemo, da se bodo koncentrirale vse moči buržuazije v konservativni stranki, in nimamo interesa, da bi to gibanje pospeševali.
Trenutno je sicer ta koncentracija centru-ma šele na vidiku. Socialistični stranki, katere akcijska zmožnost je vzvišena nad vsak dvom, stojita nasproti dve meščanski stranki, ki nista edini ter sta obvladani od različnih tendenc.
Pred volitvami je mnogo res demokratično mislečih liberalcev nasprotovalo liberalno-klerikalni koaliciji, najnaprednejši med njimi so prešli zaradi tega k nam. Toda tudi ostali so dejali, da nočejo o kakem ministrstvu, ki bi bilo podobno odstopajočemu Theu-nisovemu, ničesar vedeti.
Ena prihodnjih številk Uradnega lista prinese imenovanja notarjev za Slovenijo. Takih gorostasnosti Slovenija še ni doživela. Kakor znano, sestavljata terno-predloge notarska zbornica in višje deželno sodisče. Ne more biti dvoma, da so ti predlogi popolnoma stvarni ter da se predvsem ozirajo na kvalifikacijo prosilčevo in na ancieniteto, to je na dobo njegove prakse. Ti predlogi so tem bolj točni in zanesljivi, ker imata tako zbornica kakor višje deželno sodišče priliko, poznati razmere od blizu 1er presoditi kakovost vsakega poedinega kompetenta. Samo-obsebi umevno je, da je pri teh terno-pred-logih izločena — strankarsko - politična kvalifikacija.
Pričakovana imenovanja pa gredo preko vseli teh terno-predlogov. Imenovani so no-tarji, ki preskakujejo 15 do 20 prednikov. Odločilna je bila strankarsko-politična kvalifikacija. Govori se, da so te terno-predloge sestavljali trije mladi mladinski odvetniki ljubljanski. Drug odličen član načelstva SDS z dežele pa je zagrozil, da odloži vsa »mesta« in da potegne za seboj 90 volilcev, ako se za Ljubljano ne imenuje njegov sorodnik. In tako je imenovanje notarjev za Slovenijo prešlo v kompetenco ministrstva za šume in rude. Za Liubljano je bil tako po svoji odlični kvalifikaciji, kakor po svoji starosti na vrsti notar Horvat v Kamniku. Prezrt je za Ljubljano in prezrt je tudi za Celje po mlajših in po manj odlično kvalificiranih kom-petentih. Nek sorodnik ministra dr. Žerjava je imenovan za notarja, pa čeprav ni bil niti
v	terno-predlogih predlagan. Ni nam znano, kakšne politične barve so prezrti kompetenti, vemo pa, da so našli milost samo najožji miljenci ter da so odleteli celo kompetenti,
= Kabinet Vandervelde. Belgijski soaiali-stl nikakor nočejo slediti primeru Mae ©•-nalda, ki je stvoril samodelavsko vlado, ^a čeprav ni imel v parlamentu večine. Belgijski socialisti se dobro zavedajo, da bi Sili
v takem slučaju popolnoma odvisni od milosti drugih strank in zato skušajo pridobiti manjše ^skupine za vstop v njihovo vlado. Tako se pogaja Vandervelde s flamti i> » voditelji demokratske ter liberalnp stranke-Ker manjka socialistom v parlamentu mm* 16, v senatu pa 18 glasov do večine, ja v«r-jetno, da bodo imela prizadevanja Vander-velda uspeh.
= Gospodarski krogi proti Hindenburge-
vi kandidaturi. Zastopniki velikih nemških gospodarskih podjetij so se obrnili na Hla-denburga in ga z ozirom na zunanje politi<*» položaj zaprosili, da prekliče svojo kandidaturo. Hindenburg je to odklonil. Ce bi ffi«-denburg svojo kandidaturo preklical, pofe» bi bili desničarji brez kandidata, ker j# bil 16. april zadnji dan za prijavo kandidatura-
—	»Vorwarts< nadaljuje s svojo kampanja proti Hindenburgu in objavlja pismo Bia-denburga iz leta 1921. V tem pismu ugotavlja Hindenburg Wilhelmu II. svojo »#-omajno zvestobo in globoko obžaluje, da »i na čelu Nemčije Wilhelm. — Res, lep kaa-didat za predsednika republike.
.	...	I	ki so bili doslej izraziti demokrati. Imenova-
Na drugi strani bi bilo napačno, ako bi kdo j nja so torej unikum in prevračajo vse tradi- i -hi?a.-,?io^a = ;k*1 ^°	enotno-	ciouelne običaje ob imenovanju notarjev, j
””	’	Mladini so si s tem napisali nov list v svoj
Paul Painlovč
je bil rojen dne 5. decembra 1863 v Parizu. Po poklicu je matematik in uživa kot tak svetovno ime. Ni samo član francoske akademije znanosti, temveč tudi odgovarjajočih institucij v Stockholmu, Upsali, Rimu in Bologni.
Čeprav je Painlevč dosegel kot politik ope-tovauo že najvišje časti, se mora vendar reči, da v politiki ni imel 6reče. Vedno je bila ajegova dolžnost, da je v skrajno kritičnih naših moral prevzeti odgovorno mesto in s svojim imenom kriti napake drugih. Dasi od-ločou pacifist je moral žrtvovati svoje osebno prepričanje v korist Francije in prevzeti leta 1917. vojno ministrstvo. Nato je bil nekaj čnsn ministrski predsednik in 'Sicer ravno v Sasu, ko je bilo vse vojne najbolj sito. Umak-liili se je moral Clemenceau-u, ki je s trdo roko zatrl vsak odpor v notranjosti ter prisilil francoski narod do skrajnega napora in s tem do zmage. Ko je zmagala 11. maja levica, bi moral postati Painlevč predsednik francoske republike. Toda senat je celotno volil Doumergue-a, ki je dobil 515 glasov proti 310 Painlevč-ja. Senatu je bil Painleve preveč socialističen in zato ga je vrgel.
Tudi sedaj gre Painlevč' v boj za druge. Njegova vlada je, kakor že omenjeno, le prehod za kabinet Caillaux, ki je pristna bojna natura.
Naj bo usoda Painlevčjevega kabineta dolgo- ali kratkotrajna, na vsak način dokazuje to, da se v Franciji demokratični element zaveda svoje dolžnosti in da ne misli reakcionarjem prepustiti polja. Toda premagati nora velikanske težkoče in predvsem likvidirati žalostno finančno dedščino, ki jo je zapustil nacionalni blok in v tem je vsa ogtri-u položaja za levico.
sti nobenih interesnih in mišljenjskih kon fliktov.
Kljub vsemu zija velik prepad med polfa-šistom Van Cauvvelaertom, ki se nagiba k demokraciji ter vlada v občini s podporo socialistov. Dobro informiran član katoliške stranke mi je dejal pred volitvami: »Tudi ako eventuelno dobimo absolutno večino, bomo navezani na pomoč liberalcev, ker z glasovi najmanj petnajstih klerikalnih poslancev ne moremo z gotovostjo računati.«
Toda veliko vprašanje je, če bodo mogli politiki meščanskega bloka vedno računati s to pomočjo liberalcev.
Kmalu se bo pokazalo, pri čem da smo. Toda tudi do popolne razjasnitve te zadeve, pribijemo sledeča dejstva:
1. Socijalisti so pridobili v vseh volilnih okrajih. Klerikalci pa so si priborili samo eno okrožje.
2. Socialisti so pridobili na novo 132.000 glasov. Od 2. milijona oddanih glasov, so dobili približno 800.000. Liberalci so izgubili, klerikalci so tam, kjer so bili leta 1921, torej niso ničesar pridobili, dasi je medtem časom število volilcev zraslo.
3. Delavska stranka je pridobila tudi v dveh ali treh volilnih okrožjih (Bruselj, Lieges, Charleroi), kjer je prišlo cepljenje od strani komunistov vsaj kolikor toliko do veljave. Komunisti so dobili 30.000 glasov ter bodo imeli 2 poslanca.)
4. Najbolje smo odrezali v Bruslju, kjer je dobila delavska stranka sama več glasov, kakor vse druge stranke skupaj (v vsem 104.000 glasov, od teh 32.000 nanovo).
Tega uspeha niso mogli povzročiti samo delavski glasovi. Do tega je moglo priti samo vsled tega, ker je volilo mnogo nastav-Ijencev, državnih uradnikov in intelektualcev socialistično, kar je bilo topot prvič opaziti kot množestven pojav. To je za nas novo dejstvo, ki pa je za bodočnost velikega pomena.
5. Jako velike važnosti je dejstvo, da obstoja v novi zbornici demokratična večina, ki se ji more prišteti poleg socialističnega bloka nekaj, že tudi redkosejanili liberalcev in kakih 20 krščanskih delavcev in demokratov. Vpraša se samo, če se bo ta večina prej ali slej sanie sebe zavedla, nli pa čo bodo demokrati, ki so ostali pri meščanski stranki, zadovoljni s tem, da se ustvari vlada cen-truma. In ako se ustvari, če bo mogla biti trajna.
album korupcije.
Politične ve
= Preorientacija radičevccv in Samostojna kmetijska stranka. Zadnji »Kmetijski list« govori o tem na treh mestih. V uvodniku »Radičevci in zemljoradniki« konstatira »Kmetijski list«, da je že od nekdaj bilo med obema strankama veliko skupnih pro-gramatičnih točk. Vršila so se zato že opeto-vano pogajanja za skupno delo in če niso pogajanja uspela, je bila to samo krivda ra-dičevcev. Ker so se sedaj radičevci izjavili za spremembo svoje politike baš v onih točkah, ki so jih ločile od zemljoradnikov, zato je danes za zemljoradnike ne samo mogoče, temveč tudi koristno, da ponove pogajajna z radičevci. Ker jasno je, da je v zvezi z radičevci danes vsekakor najbolje mogoč* uspešno zastopati koristi podeželskega ljudstva. Poleg tega ostanejo radičevci tudi r bodočo glavni borci proti klerikalizmu, proti ^ ™“trali«mu, proti naailstvu od strani vladajočih strank in proti kapitalističnemu izkoriščanju delovnega ljudstva. A kar je še posebno važno: oni hočejo voditi tudi neizprosen boj proti gospodarskemu izkoriščanju prečanov in so odločno za sporazum med plemeni. Vse te zahteve pa so tudi zahteve zemljoradnikov in zato ni s programatičnega stališča nobene zapreke za skupno akcijo a radičevci. Vse to pa velja seveda le pod pogojem, da radičevci iskreno mislijo končati s svojo abstinenčno politiko. — V drugem članku »Temelj za sporazum« piše nek dopisnik, da je SKS pripravljena sodelovati z drugimi političnimi skupinami. Sodelovanje pa je mogoče le pod pogojem, da se spoštuje program SKS, ki je njen temelj in da se v nobenem oziru ne vodi politike, ki bi bila na škodo kmetskemu ljudstvu, pač pa so od sodelovanja izključeni klerikalci. — V notici »Konsolidacija kmetskega pokrela- pa konstatira »Kmetijski list«, da je tudi »Slovenski republikanec« izjavil, da je mogoč skupen nastop. — Kakor vidimo, se SKS resno pripravlja, da se kmetski pokret v Sloveniji konsolidira. Nas more to samo veseliti, ker nobenega dvoma ni, da bo ves narod napredoval, če bo dosežena konsolidacija kmetskega pokrela. Zato beležimo izvajanja
Odgovor na to vprašanje ne odvisi od nas, , 'Kmetijskega lista- z zadoščenjem. Zlasti pa da eno je gotovo: Casi vlade, ki se je opi- j pozdravljamo trezno in prevdamo sodbo
toda
rala na podporo vseh strank so definitivno minili.
Vzroki javnega blagra, ki . so to svoječasno opravičevali, ne eksistirajo danes več. Zopetne vzpostavitve normalnih razmer ni mogoče več zadržati in v parlamentaričnem režimu je normalen položaj ta, da imamo večino in manjšino.
Naj si bo ta večina in manjšina taka ali drugačna, eno je že danes gotovo: da bo šla v vprašanjih zunanje politike roko v roki s tako franxcosko vlado, ki bo stremela za osi-guranjem miru in medsebojnega zbližanja narodov.
DROBNE VESTI.
Sovjetski donar bo vsled sklepa italijanske vlade kotiral na italijanskih borzah.
Vsled zadnjega štrajka v Moravski Ostravi je bilo odpuščenih iz službe 12.000 rudarjev. To je edini >uspelit komunistične hujska-i rije.
•	Amundsenova ekspedicija je prispela k j obema ladjama »Kobby« in »Frau« na Spitz-: berge. Vreme je ugodno.
Rusko-madiarski trgovinski dogovor ne bo ] ratificiran, ker je sovjetska vlada proti i maksimalnim ugodnostim za madžarsko | blago.
■	Dohodki nemških železnic 90 znašali zad-; njih 5 mesecev 1.688 milijonov zlatih mark, izdatki pa 1.655 milijonov. Med izdatke je vračunanih 200 milijonov mark, ki so bile izplačane na račun vojne odškodnine.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri.
Sobota, 18. aprila: Lizistrata. Red A,
Nedelja, 19. aprila: Vdova Rošlinka. lavea. 1’ondeljek, 20. aprila: Misel. Red D.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri.
Sobota, 18. aprila: Boheme. Gostuje g. Maja de Strozzi iz Zagreba. Red B.
Nedelja, 19 aprila: Cavalleria rustieana. V vodnjaku. Ljudska predstava pri *oiža-nih cenah. Izven.
Razprave II. Znanstveno društvo v Ljubljani je izdalo pravkar drugi letnik »volih »Razprav«, ki prinašajo na 377 straneh sledeče sestavke: 1. N. Radojčič: Rankeova uo-va koncepcija srpske istorije; 2. K. Oštir: Baltoslovanska metatonija; 3. I. Prijatelj: Levstikov politični list »Naprej«; 4. R. Nahtigal: Starocerkvenoslovanski evhologij; 5. M. Kos: Ljubljanski rokopis Lalhcenove >Ecloga de moralibus Job«; 6. Fr. Ramovš: Praslovensko kaseg »Edling«; 7. A. Bajec: »Filius regi« en roman. — »Razprave« se prodajajo v vseh knjigarnah; en fcved »tane 200 dinarjev.
Gospodarstvo.
OBDACENJE V RAZNIH DRŽAVAH.
Po statistiki, ki jo je objavil angleški nakladni minister, je plačeval dne 1. aprila davkoplačevalee v posamezinh državah davkov^
i .»Kmetijskega listai z ozirom na preorienta j cijo radičevcev. Če bi naši mladinski in kle-1 rikalni listi le približno tako jasno sodili, bi ; bilo slovenski javnosti prihranjeno, da je o ! sedanji politični situaciji tako mizerno in-j formirana. Ravno z oziro^m na trezno pisavo i »Kmetijskega lista« pa ponavljamo še en-i krat, da je SKS poklicana, da postane duša j- res napredne opozicije.
= »Seljačka misel«. Tako se imenuje glasilo, ki ga je pričel izdajati član vodstva I1RSS, Kiltnčelič, ki je nezadovoljen s pre-orientacijo radičevcev. Krančelič je‘po pre-' pričanju socialist in ima še sedaj zveze s komunisti, zato se ni čuditi, če skuša sejali v vrstah radičevcev nezadovoljnost. Dosedaj pa njegova prizadevanja niso rodila uspehov.
= Chamberlain odločno zavrača nemško gonjo o srbski vojni krivdi. V odgovoru na interpelacijo člana delavske stranke, če bo angleška vlada pridružila znani članek 'Lju-. be Jovanoviča že zbranim 7860 dokumentom o vzrokih nastanka svetovne vojne, je dejal Chamberlain odločno: Ne, gospod! Ne more se priklopiti zbirki dokumentov članek, ki je bil objavljen deset let kasneje kot oseben spomin, ker je njegova historična vrednost sumljiva. Sicer pa odgovornost *a vojno ne zavisi od atentata samega, temveč od načina, kako sta Avstrija in Nemčija ta zločin iako-ristili za povzročitev svetovne vojne. — Z odgovorom Chamberlaina je popolnoma udu-šena nemška kampanja in mi beležimo izjavo Chamberlaina z zahvalo.
v letih		v An-		Fran-	Ita-	Ane-
		gliji		eiji	liji	ribi
	fun.	i	P	fr.	lir	dol.
1913-1914	S	11	4	84.5	53.8	e.s
1919-1920	21	14	6	221.1	179.3	SS.8
1920-1921	22	0	8	393.2	248.7	45.2
1921-1922	18	1	10	426.9	313.9	S2.5
1922-1923	17	8	1	467.7	327.7	28.*
1923-1924	16	1	10	522.7	373.2	29.7
1924-1925	15	7	2	076.1	341.7	2C.8
V	Nemčiji je znašalo obdačenje v letu 1913 31.3 zlatih mark na osebo, po proračunu za leto 1925 se je povišala ta svota na 83.9 aktih mark, dočim je znašala po davčnih dohodkih dejansko 105.1 zlatih mark.
Ljubljanska borna 18. aprila.
Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921, de*. 60, bi. 62 lA; A'A% Kranjsko dež. po». iz
1.	1917, bi. 22; Loterijska 2'A% drž. renta za vojno škodo, den. 159.50, bi. 160.50; Celjska posojilnica d. d.,-Celje, den. 210, bi. 212; Ljubij. kredit, banka, Ljubljana, den. 217; Merkantilna banka, Kočevje, den. 110, bi. 126; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. R2C. bi. 830; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, bi. 134; Trbovelj, prem. dr., Ljubljana, den. 390, bi. 400; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 108; »Nihagc, d. d. za ind.
i	trg. drvom, Zagreb, bi. 50; »Stavbna družba« d. d. Ljubljana, den. 205, bi. 280.
Produkti: Jelovi hlodi od 25 cm prem. na-j prej, 4 m dolž., fco nakl. post., den. 250; Trami monte, od 4/4, 4/5, 5/6, 5/7, 6/8, fco meja, bi. 390; Cerovi krlji, od 2 m dolž., od 25 cm prem. naprej, fco nakl. post., 6 vag., den. 18, bi. 18; Bukovo oglje, dvakrat vilano | eksportno blago, fco meja, 1 vng.,' den. 118.
bi. 118; Bukova drva, suha, 1 m dolž., cepani-, ee, fco meja, den. 25; Smrekovi hlodi, od : 25 cm, 4 m dolž., fco nakl. post., 4 vag., den.
' ‘240, bi. 240; Pšenica Rosafč, par. Ljubljana,
; den. 455; Pšenica avstralska, par. Postojna,
; bi. 450; Otrobi pšenični, debeli, par. Ljublja-š na, bi. 225; Otrobi pšen. drobni, juta vreče, par. Ljubljana, bi. 192.50; Koruza zobata, fco Ljubljana, bi. 215; Koruza medjimursku. par. Ljubljana, bi. 236; Koruza činkvantin, par. Ljubljana, bi. 235; Krompir jedilni, rumen, fco Špilje tranz., den. 130; Fižol beli. par. slavonska postaja, den. 275, bi. 300; Bučne peške, nerešetane, rinfusa, fco slavouha postaja, bi. 420.
Inoiemske borze.
Curih, 17. aprila. Predborza: Beograd 8.32, Pariz 27, Praga 15.35, Sofija 3.75, Newyork 517.50, London 24.765, Milan 21.25, B«lin
1.233, Dunaj 0.007285.
Kako sodijo merodajni faktorji Tvrdka	Franc	Ba
L|ubl|ana
Med pisalnimi stroji, nabavljenimi pri Vaši tvrdki, se posebno odlikujejo »REMINGTON Mod, 12«, tešejo lahko, gladko in brez ropota. Akoravno pišejo na njih v šoli začetniki vsak dan po 4 ure, ni bilo pritožbe. Pisalni stroji »REMINGTON Mod. 12« se odlikujejo kot izvrstni pisalni stroji. Ravnateljstvo ta stroj toplo priporoči^. Ravnateljstvo državno trgovske šole v Ljubljani.
V	Ljubljani 13. decembra 1924.	D.	L. L. Rohni a. r.
Izključno zastopstvo:
FRANC lip Ljubljana, Cankarjevo nabrežja št. 5
M,—»č—-nl_~rrtfrTT¥t	   Telefon	štev.	40.7.
Dnevne
— Odlikovanje poštnih uradnikov. Odli- . kovani so: z redom sv. Save 4. vrste šef teh- j ničnega odseka v ministrstvu inž. Ernest j Lavrenčič ter pomočnik oblastnega poštnega j ravnateljstva v Ljubljani inž. Marij Osana. j
2	redom sv. Save 5. vrste upravnik pošte i Josip Kurent. Z zlato medaljo za vestno služ- ;■ bovanje uradnik: Josip Vrtovec, Matilda Jak, j Karolina Pfajfer, Alojzij Biber, Roman Va- j šič, Marija Cirer, Ludvik Fajgelj, Fran Zu- j pančič, Matko Kumer, Anton Murnik, Roza j Korošec, Anton Boc, Dragotin Mlakar, Ana i Job, Alfonz Ravnihar, Pavel Andres, Jakob : Cuž, Maks Košir, Ivan Hank, Josip Brand, j Oskar Rupert in Ivan Rozman. S srebrno j ■redaljo za vestno službovanje uradniki: An- J ton Perko, Leopold Markelj, Franc Čelhar, j Ivan Kristan, Fran Lužar iu Fran Lojk ter ! •adziratelji prog Fran Muser, Andrej Pristov m Fran Zajc.	j
Za nove pravne člane znanstvenega društva v Ljubljani so izbrani: dr. Aleksandar Belič, profesor na univerzi v Beogradu; dr. Avgust Mušič in dr. Petar Skok, profesorja na univerzi v Zagrebu; dr. Nikola Eadojčič in dr. Karel Oštir, profesorja na univerzi v Ljubljani.
— Radiokonfercnca vseh evropskih držav, la Ženeve poročajo: Komite, ki ga je vposta-vila tranzitna komisija za radiotelegrafična vprašanja je končal v sredo svoja dela. Prišel je do prepričanja, da bi bilo želeti, da se skliče za leto 1926 radiotelegrafična konferenca vseh, ali vsaj večine evropskih držav.
— Talar za sodnike. Po novem zakonu bodo morali nositi vsi sodniki pri izvrševa- j »ju službe talar. Kako bo izdelan, določi^ mi- ; »iiter za pravosodje. Talarje nabavi država, i
— Kočevje pripuščeno k mednarodnemu telefonskemu prometu. Dne 20. t. m. se j otvori mednarodni telefonski promet med ; Kočevjem in centralami Trst, Gorica, Udine ■ in Reka. Pristojbine znašajo za pogovore 3 minut: s Trstom 25.50 Din, z Gorico 25.50, i 4 Udine 30, z Reko pa 18 Din. Za navadne i pozivnice bo plačati samo polovično pristoj- i bino.
— Brzojavna pristojbina za Rusijo znaša j po najnovejši odredbi poštnega ministrstva j 7.95 Din za besedo.
— Ljudska higijenska šola. Prvi tečaj ljudske higijenske šole v Ljubljani bo otvorjen v sredo dne 22. t. m. ob 6. uri zvečer v risalniei drž. višje realke v Ljubljani, I. nadstropje. Predavanja se bodo vršila vsak^pondeljek ed 7. do 9. ure, vsako sredo in -petek pa od
vesti.
6.	do 8. ure do 25. maja t. 1. Oni, ki hočejo obiskovati ta tečaj kot redni slušalci ali kospitanti, naj se še pravočasno javijo v liigi-jenskem zavodu v Ljubljani, splošna bolnica.
V	kolikor bo pripuščal prostor, lahko pridejo na posamezna predavanja tudi gostje. — Redni udeleženci in hospitantje dobe urnik pri otvoritvi.
  H kongresu drž. nameščencev. Prejeli
smo: Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev priredi v torek dne 21. aprila skupen izlet vseh udeležencev kongresa državnih nameščencev v Ljubljani ter njihovih svojcev na Bled. Za ta izlet se izdado nastopna navodila: 1. Prijave: Kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj se prijavi izletnemu odboru, ki bo posloval na Glavni skupščini »Savezas v nedeljo dne 19. aprila od 8. do 12. dopoldne pri vhodu v dvorano društva Kazino, Kongresni trg, I. nadstr., levo. Ministrstvo saobračaja je dovolilo za udeležence izleta četrtinsko vožnjo. Znižana voznina iz Ljubljane na Bled in nazaj stane 14 Din. Kdor se prijavi izletnemu odseku za izlet na Bled, prejme od članov tega odseka, ako je še nima, legitimacijo, na podlagi katere si sam omisli polovično vozno karto do Bleda, ki velja za vožnjo tja in nazaj. Za to opozarjamo izletnike, naj na postaji Bled, odnosno Dobrava ne oddado svojih voznih listkov, temveč naj jih hranijo za povratek. 2. Spored izleta samega je: Odhod na Bled iz Ljubljane, glavni kolodvor v torek dne 21. aprila ob 6.40. Prihod na Bled ob 9.36. Odtod ob lepem vremenu vožnja po jezeru do otoka in k Zdraviliškemu domu. Ako se prijavi za izlet v Vintgar več kot 10 udeležencev, se vrši ta izlet iz postaje Blejska Dobrava, seveda le ob lepem vremenu. Dohod teh izletnikov na Bled ob 13. uri. Ob 13.30 skupen obed v Zdraviliškem domu. (Menu a 30 Din). Po obedu prosta zabava. Odhod s kolodvora Bled ob 19. uri, prihod v Ljubljano, glavni kolodvor ob 21.50. Vozni listki se dobijo tako na glavnem kolodvoru, kakor v pisarni »Putnikc (Palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta št. 3). — V Lescah ne izstopi nihče. — S to objavo, po kateri naj se ravna vsak izletnik, se priprave za izlet zaključijo.
—	Oddaja košnje. Mestna občina ljubljanska bo oddala potom prostovoljne javne dražbe košnjo mestnih potov in štradonov ter nekaterih mestnih travnikov v Trnovskem, Karlovškem in Poljanskem predmestju. Dražba te košnje se bo pa vršila: 1. v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne v šoli na Barju,
2.	v sredo 22. t. in. ob 9. dopoldne na Ljub-
ljanskem Gradu, 3. v petek 24. t. m. ob 8. dopoldne pri mitnici na Opekarski cesti. Zdra-žitelji bodo morali odpadajočo zakupnino za leto 1925 s pristojbinami vred poravnati ta-i koj po končani dražbi. Seznam teh mestnih : travnikov, potov in štradonov je interesen-] tom na vpogled v mestnem gospodarskem j uradu med običajnimi uradnimi urami, j — »Ljubljanski Sokol«, (Narodni dom), opo-i zarja svoje članstvo, da predava danes ob j 9. uri v novi društveni čitalnici v Narodnem j domu br Leo Štukelj iz Novega mesta o svojem lanskem potovanju na Finsko. Zdra-i vol. — Odbor.
|	—	Rodbinska tragedija v Litiji." Predvče-
rajšnjim dopoldne ob 10. uri se je odigrala v Litiji krvava rodbinska drama: Gostilničar Stane Lap je ustrelil konjskega trgovca Andreja Turka ter ga smrtno nevarno ranil. Stvar se je odigrala v Lapovi zajutrkovalnici. Lap je pristopil nenadoma k Turku ter ga vprašal: »Ti, kaj je res, da si ti mojo ženo j posilil?« Turk je odgovoril:	»Ali si ne-
j umen?« Lap je repliciral: »Meni je to sama | žena povedala!« in potegnil je browning ter oddal iz bližine dveh metrov na Turka več
•	strelov. En strel je šel Turku skozi jetra in ' želodec, drugi skozi jetra, tretji pa tangenci-i jalno skozi prsa. Turka so prepeljali v dr-j žavno bolnico v Ljubljani ter je malo upanja, j da okreva. Kolikor je doslej dognano, je ’ povzročila krvavo dramo Turkova — preve-
■	lika zgovornost. Turk je rad renomiral, in \ govoril je stvari, ki jih je, ko je bil po incidentu zaslišan od sodne komisije, odločno označil kot neresnične. Njegova renomaža je ! prišla Lapu na ušesa, Lap je postal hudo ; ljubosumen, in zgodilo se je, kar se je zgo-! dilo. Ob prihodnjem porotnem zasedanju bo-I mo čuli vse podrobnosti. Turk je včeraj ob
11.	uri umrl
— Vodnik po Sloveniji. Vljudno prosim ^ vse znane in neznane mi rodoljube po mestih ! in po deželi, ki bi hoteli kaj prispevati pri i izpopolnjevanju mojih vodnikov Slovenija ' (Vodič kroz Jugoslov. alpe 1922) in Pohor-; je (1925), da mi blagovolite vposlati svoje ! naslove. Vsak sotrudnik prejme potem po 1
list iz omenjenih vodnikov za dotični kraj I ali izlet, ki ga dobro pozna in 1 tiskano na-j vodilo, kako naj se popravlja, da bo vse delo enotno in pravilno popravljeno ter bodo vod-| nild v novih izdajah vsestransko izpopolnje-j ni v splošno korist vseh potnikov. — Rud. j Badjura, Ljubljana, Marmontova ulica 18.
— Senzacionelna afera v Newyorl;u. Na inicijativo poslanika Iloughtena je bil are-
; tovan v Newyorku odvetnik N. Chadsey, biv-I ši sekretar guvernerja Sulzerja, ker je grozil Houghtenu z objavo privatnih pisem, i Sulzer je bil pred vojno suspendiran od gu-
vemerskega mesta radi aepošteuosti, €ka-deyu pa je bilo prepovedano radi zadrit*Tanja za njegove kliente obremenilnih pisan pred vojno izvrševanje sodne prakse. Pa-slanik Houghten je bil, kakor znano, dose-daj poslanik v Berlinu, ter nastopi v kratkem službo poslanika v Londonu.
Ljubljana.
— Zatvoritev cestišč« v Lattermaaavaai
drevoredu. Vsled slavnostne otvoritve vajeniške razstave bo v Dedeljo 26. aprila 1996 med 7. zjutraj in 6. zvečer zatvorjeno sesti-®če v Latterinanovem drevoredu med vala-sejmskimi prostori proti Celovški cesti.
— »Jurjcvanje«. V nedeljo 3. maja se vrši na ljubljanskem gradu običajno »Jurjevanje« • Za ta, res narodni praznik se vrše obiirus priprave, ki so v polnem teku. TočiLa se bod« najboljša pristna vina in bodo na razpolag« vsakovrstni okusni prigrizki, kakor: šunka, kranjske klobase, sir itd. Da nam ne bp dolgčas, bosta skrbeli kar dve prvovrstni kom-
. pletni godbi. Poleg tega se pripravlja š«
I marsikaj izrednega, kar pa danes še ne šmarno izdati. Torej rodoljubi iz mesta in okolice, na svidenje v nedeljo 3. maja na ljubljanskem gradu!
— Vlomilska trojica. Franc Jarc, Rudolf Virant in Matko Razberger, o kateri smo vla-raj poročali, da je prišla končno enkrat pod ključ, je priznala dosedaj sledeče vloma, ki so jih izvršili zlikovci deloma skupno, doloma posamezno: Vlom v bufet na Gradu, v trafiko Kranjc na Prulah, v pekarijo Spolar na Poljanski cesti, v gostilno Olup na Staram trgu, v trafiko Kveder na Poljanski cesti iu v trgovino Krivic v Frančiškanski ulici. Vlomilci pravijo, da druzega nimajo na vesti, paš pa so cinično izjavili, da so nameravali vlomiti v najkrajšem času še v več drugih trgovin. Zaslišanje mladih vlomilcev je bilo sprva zelo naporno. Vodil ga je spretno tu uspešno policijski koncipist g. Polc.
— Pobalinstvo ponočnjakov. Ponočnjaki s« izruvali na Trnovskem pristanu pred Nagla-sovo tovarno za pohištvo tri knmenite stebra cestne ograje. Povzročena škoda znaža 300 dinarjev. Na Turjaškem trgu so razbili šip tvrdke »Danica«.
— Smrdljiva afera. Na vrtu neke hiš« v Linhartovi ulici sta namlatila Barbara Konta in njen sin Cene prav pošteno z gnojnimi vilami Franco Vrankar, ki je vozila na svoj vrt gnoj. Vrgla sta jo za nameček še parkral-v gnojnico. Vrankarjeva Franca je dobila pri tem precej težke poškodbe, radi česar sa
•; bosta morala Barbara in Cene Konče uago-varjati pred sodiščem.
;	— Razsvetljava Nunske ulice je v zadnjem
času zelo pomanjkljiva. Abstrahiramo od daj-
Edgar Rice Burroughs:	34
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Dolgo že ni bil več otrok, postal je močan dečko. Nikdo ga ni več skrbno varoval; takega varstva ni več potreboval. Kala je bila mrtva iu tudi Tublat je bil mrtev. Čeprav je s Kalo umrl edini stvor, ki ga je ljubil, je ostalo po Tublatovi smrti še dovolj sovražnikov. Niso ga črtili zato, ker bi bil krvoloč-uejši in bolj divji, kot oni, vsaj je bil včasih sočuten, česar oni niso poznali. To, kar mu je pri neprijate-Uih nakopalo sovraštvo, je bila lastnost, ki je sami niso imeli in ki je niso razumeli: človeški smisel za humor. Pri Tarzanu je bil morda malo premočan, kazal se je včasih v grobih iu hudih šalah pri prijateljih in v svojeglavnem nadlegovanju sovražnikov.
A nobena teh lastnosti ni bila kriva sovraštva čarovnika Bukawaia, ki je prebival daleč severno od Mbongine vasi v jami med dvema gričema. Bu-kawai je bil ljubosumen na Tarzana in za las je Manjkalo, da ga ni uničil. Mesece in mesece je pasel Bukavvai svoje sovraštvo, kajti maščevanje je bilo nedosegljivo, ker je Tarzan mnogo milj daleč lovil po džungli. Samo enkrat je videl črni čarovnik belega boga — tako so ga navadno imenovali črnci — takrat, ko mu je odjedel masten zaslužek. Pri tej priliki ga je Tarzan razkrinkal kot lažnjivca in sleparja in dokazal, da je njegova medicina ničvredna. Vsega tega ni mogel Bukawai nikoli odpustiti, če- j prav ni upal, da se bo kdaj mogel maščevati. Toda ! šisto nepričakovano se je nudila prilika. Tarzan je i
lovil daleč gori na severu..Navadil se je v zreli dobi, da se je na večdnevnih lovih popolnoma odločil od svojega plemena. Kot otrok se je zabaval z dega-njem in igranjem. A medtem so postali opičji tovariši pusti, mračni samci ali pa razdražljive, neza-upne matere, ki so ljubosumno varovale svoje ne-bogljence. Zato je bila kmalu Tarzanu lastna pamet ljubša spremljevalka, kot vse opice Keršakovega plemena.
Onega dne se je nebo počasi oblačilo. Od vetra razbičani oblaki so leteli nizko nad vrhovi dreves. Tarzana so spominjali na beg antilop pred skokom lačnega leva. Čeprav so oblaki tako hitro bežali, je vladala v gozdu še grobna tišina, še list se ni ganil, — globok, mrtev, grozen molk je vladal. Še celo mrčes je bil v slutnji miren, velike živali so molčale.
Preko vsega se je razlivala bolestno, medlo rumena luč, pod katero so se podili raztrgani oblaki. Tarzan je že večkrat doživel tako razpoloženje, a nikoli ni mogel zatreti čudnega občutka. Strahu ni poznal, a z ozirom na strašne, neizmerne sile, ki jih je razvila narava, se je zdel sam sebi majhen, zelo majhen in samoten.
Sedaj je zaslišal v daljavi slabotno škrtanje. Levi iščejo svoj plen, si je dejal ter pogledal še enkrat na leteče oblake. Škrtanje je naraslo v močan glas. Prihajajo, je dejal Tarzan in poiskal zavetje v gostem drevesu. Nenadoma so se upognili vsi vrhovi obenem, kot bi bog položil svojo dlan nanje. Mimo gredo, je zašepetal Tarzan. Levi gredo mimo. Potem je udarila bleščeča strela, sledil ji je
glušeč grom. Levi so naskočili, je klical Tarzan, in sedaj tulijo nad telesi svojih žrtev.
Drevje se je sedaj divje upogibalo na vse strani, prav demoničen vihar je brez usmiljenja bičal džunglo. Vmes je začel padati dež — ne kot na severu, ampak v obliki nenadne, dušeče, slepeče plohe. Kri žrtev, je pomislil Tarzan in se stisnil bližje k deblu drevesa, pod katerim je vedril.
Ko je izbruhnil vihar, se je nahajal Tarzan na kraju džungle in je opazil v mali oddaljenosti dva griča, a sedaj ni videl ničesar več. Zabaval se je tem, da je stopal v naliv, iskal griča in si predstavljal, da ju je ploha izmila. Vedel je pa, da bo kmalu ponehal, da bo zopet sijalo solnce in da bo vse, kot poprej, le okleščene veje in listje bo ležalo na tleh, sem pa tje tudi kak star, preperel patrijarh, da bo gnojil zemljo, na kateri je sam rastel morda cela stoletja. Moč viharja in sila plohe sta lomila veje in trgala liste, ki so frfotali po zraku. Trhlo deblo se je zamajalo in treščilo par korakov dalje na tla. A Tarzana so varovale močne veje mladega orjaka, pod katerimi je v svoji slutnji iskal zavetja. Samo ena nevarnost mu je pretila in ta ni bila posebno verjetna. Prav ta pa ga je doletela. Naenkrat je treščilo v drevo; ko je dež pojenjal in je zopet posijalo solnce, je ležal Tarzan po dolgem, kot je bil padel, med treskami mladega orjaka, z obrazom na zemlji.
Bukawai je prišel po nevihti iz svoje jame, postal na vhodu in ogledoval krajino. Imel je le še eno oko, a da jih je imel cel ducat, ne bi videl mokre, oživljene džungle.
it?#k da je bila ta aakotaa uliea, kakor bi dala povedati policijska kronika, že dostikrat poaorišče seksualnih afer, ki no spadajo ■e olieo, tako, da so iateli službujoči možje peetave včasih že malog, da ji posvete svojo neaebno pozornost. Pal pa bi bilo že z dira* aa to, da j* srečati v tej samotni aliei vedna kakega nadležnega pijanca, dobro, da Ut fcrlelo tam, malo vel laii. Ne samo, da jih je aploh premalo iastaiirasdii — »iti te. ka* jih je, ae gore redne.
Ugoden nakup
T»*kevr*tnih oblačil Ustnega izdelka ▼ rasni kakovosti za gospode, dečke ia otroke Taia a«di edinole Konlekeijika teraraa Fraa De-r«uda k. Cie, Ljabljaaa. — Prepričajte se e lfackik cenah ter si oglejte bogato aaloge aa biavievi cesti 2 (nasproti Dramskega gleda-Ifin v neposredal aliiiai Nsuaske cerkve).
€€
„GROM
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI DUHEAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	Telefon	lnterurban
,GHOM".	fitev.	454.
PODRUŽNICE :
Maribor, Jesenice, Rakek.
ObavIJa vse v to stroko spadaJoCe posle najhitreje In pod kulontniml pogoji.
Zastopnik! družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poSlljke.
CD
es
E
OJ £5 t3 O
k.
ca vi
s?
OL
VI
=3
K
02
3
cn
O	LAJŠANA PLAČILA ZA
Obleke daje
O. BERN ATO VIČ.
IS)
'en
ra
E
Izdajatelj: ir. Josip Hacia.
#	lavni in odgovorni uradnik:
Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Js.sk London:	<62)	;
Burni doživljaji.
Koman z lužnega roorfa. j
— tedaj pa tiho — g* jo posvaril Sholdoa.
—	Eapreti usta ia molčati. —
— Ja* nič bati s« — je odgovoril sin poglavarja' in s to drznostjo očividno povzdignil »voj mgled v očeh tovarišev.
— Za to noč ga zapreti — je dejal Shel-doa Kwaqueu. — Ko izide solnce, pošljite tega moča in pet drugih tovarišev sekat travo. Rasoasete?
lwaque se je zareial.
— Jaz razumeti — je dejal. — Sekati trave -»•dol
v travi je ngari - ngari,* na mojo be-
Ta le Gogoomj nam bo delal še ueprili-ke — je dejal Sheldon Joani, ko so pazniki odpeljali svoje čete na delo. — Pazite se pred njim in bodite oprezni, kadar jezdite
*	Ngari - ngari — dobesedno »praskati -jkraakati. — Pri rezanju trave povzroči vsak dotik zastrupljenje. ki sicer ni nevarno, toda »ato neprijetno.
sami po plantažah. Izguba teh Winchestrovk ia vsega »treljiva ga je mnogo bolj razburila kot vaša klofuta. Dečko je zrel za vsako lopovščino.
XXII.
(iogcomy obračuna s Kwaque-jem.
— Rada bi vedela, kaj se je zgodilo s Tudorjem. Dva meseca sta že minila, odkar je izginil v pragozdu, in od trenotka, ko je zapustil Bino, nismo čuli še ničesar o njem.
Joana Lacklandova je sedela na konju ob bregu Balesune, kjer je bila posejana koruza, in Sheldon, ki je bil prišel peš od doma, se je naslanjal ob bok njenega konja.
— Da, dolgo je že, odkar nismo prejeli ivi-kake vesti od njega — je dejal in je bistro gledal izpod okrajev svojega klobuka, hoteč ugotoviti, če se boji za pustolovskega zlatokopa — »toda Tudor se bo že dobro izrezal. Pri svojem odhodu je storil nekaj, česar niti od njega niti otl koga drugega ne bi bil pričakoval — pregovoril je namreč Charleya iz Binu, da je šel % njim. Stavim, da še noben čmee iz Binu ni šel tako daleč, ne da bi ga pojedli. Kar se pa Tudorja tiče —.
— Poglejte, poglejte! je vzkliknila Joana potihoma ter pokazala na levi tok ozke reke.
Šment, po vodi navzdolK,—njez,X !,omea kjer se je dal krokodil kot klada odnošatd po vodi navzdol. Šment — Se bi imela puško.
Krokodil se je potopil in izginil; pustivSi na onem mestu vodo nekoliko razburkano.
— Danes je prišel neki mož iz Binu k meni — po zdravila — je omenil Sheldon. — Morda je baS ta le žival povzročila potrebo. Okrog dvanajst žena ia Binu je bilo ob reki in ena od njih je stopila na velikega krokodila. Bilo je to kraj vode. Krokodil jo je podrl in jo zgrabil za nogo. Vse ostale žene pa so jo prijele in so vlekle. V ognju te borbe je izgubila to nogo, tik pod kolenom, kakor je pravil. Dal sem mu precej antiseptičnih sredstev. Mislim, da bo okrevala.
— Fej — to so gnusne živali! — se je zgrozila Joana. — Kako jih sovražim! Kako jih sovražim!
— In vendar se hodite potapljat med some! — jo je pokaral Sheldon.
— Somi ae zadovolje z ribami; dokler jih imajo dovolj, niso nevarni. Če pa so lačni, potem pa seveda tudi koljejo.
Sheldon se je stresel vpričo hipne predstave, ki mu je naslikala njeno krasno meso med ostrimi zobmi v somovem gobcu.
— Vendar bi mi bilo ljubo, če tega ne bi
počeli — je rekel počasi. — Saj morate priznati, da je to početje zelo nevarno. —
Saj baš zato je igra zabavna, je vzkliknila.
.Obrobljena in plitva opazka, da mu ni de tega, če jo izgubi, mu je »ilila na jezik, toda zadržal se^ je in je ni izuetil. Prišel je namrei do zaključka, da je ne ame karati za veak® malenkost, in da bi ravnal zelo napačno, Je bi jo neprestano in ob vsaki priliki spe-minjal na svoja čustva.
— Nekateri so za pesmi, drugi za življeaje* tretji pa za somov želodec — se je zasmejal trpko in dostavil: Vendar bi rad znal tak* dobro plavati kot on. Morda izvira odtod ena samozavest, ki jo imate.
— Veste, včasih se mi dozdeva, da bi bito kar lepo, poročiti se z možem, ki bi bil tak, kakoršen postajate vi zadnje čase — je naenkrat in nepričakovano preskočila na drug predmet, kakor je v njegovo iznenadenje obi-čavala storiti. — Mislim, da bi se vas dalo
j izvežbati za prav dobrega soproga — aicet' | ne za enega od onih, ki vladajo, pač pa za | moža one vrste, ki svojo ženo po pravici spo-i štuje in jo smatra za aebi enakovredno ia j svobodno bitje. Da veste, zdi se mi, da *«
I	boljšate. —
(Dalje prihodnjič.)
Josip Peteline, SiubUano
oX> rod!
Hm
INi moSot
m MvtJSJra, kn>!»Ce, £«nrifarj«, *e<UafJa> i Mige, pletenine, iej»« robe«, tCefka, »BfctiacJi toaletno bloao.
foUfca MS	^	T.Ufoa	*ifl
MODNI SALON
MINKA HORVAT, Ljubljana
STARI TRG ŠTEV. 21
Ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo.
S. A. Frigoriferi Triestini
Telefono 30-11 TRIESTE Telefono 30-11
Via Ugo Foscolo N2 5.
Tovarna za umetni led.
Celice za hranjenje zmrzlega mesa, hladilnice za meso, salame, sir In različna živila.
Pojasnila daje ravnateljstvo.
&
Splošna knjižnica
nudi sledeče najnovejše zvezke:
€€
vez. Din 15-35’- „	,	42'-
14— „	„	20--
D. Feigel: Domače živali, humorističen spis, 72 strani,
brošura.................................................^'n	10	-
H. Murger: La Bohčme roman, 402 strani, ....
A. Remec: Magda, tragedija, 85 strani, .	.	.	.	.
Dr. F. Gosti: Misterij duše, poljudni pregled psihijatrije,
276 strani,.....................................
Dr. A. Gosar: Socijalna ekonomija, 300 strani .	.
T. Zielinski: Antični in moderni svet, 101 strani .	.
NAROČILA SPRE)EMA:
ZVEZNA KNJIGARNA, Ljubljana, Marijin trg št. S
35-—
85 — 36 —
42'-
95'-
45'-
1
Oglejte si
Halo zalom infei
tvrdke TREBAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 6.
Proti iamstvu tudi na obroke.
GAMMIFOVO umetno gnojilo za cvetlice
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—.	Razpošilja društvo:*
„VRTNARSKA ŠOIA" V KRANJU.
Stalna zaloga: Herzmansky. Korsika, Adria, Bajc, Urbanič,
MALI OGLASI
oglasom do 20 besed Din S ~, vseka nadaljua beseda 50 para.
Suhe mavrahe
ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Službo išče
akademično naobražen 25 leten go-seed v industriji, trgovini ali dru-jem podjetju. — Ponudbe ua upravo lista pod »Delo?.
Zastopstvo
kak« dobre firme, za Ljubljano in ekolico išče trgovsko verziran reduciram bančni uradnik. Cenj. ponudbe avedbe pogojev na upravo lista pod »Agilea«.
K Ml
Dopisovati želi
gospodična slovenski proti nemSke-mu z enako tudi iz dežele radi vaje. Cenj. ponudbe pod »Zamena«.
n
Najboljši
-Hvalni stroj i« •> dlno 1«
Josip Petelinc-a
moika
OHtssner in Adler
sa rodbino, obrt itt industrijo
Ljubljana JS5S3K
Ptakirauj« tirHphčce. Vatletn* a«r«nc!li. Delavnica h popravilo ^
tm Itato % TtSafoa »13	X«	mila
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. St. 24
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Znanja.
s trgovsko ali »icer premožno damo želi mlad, vesel gospod. Ponudbe na upravo lista pod »Maj«.
Trgovski lokal
s stanovanjem, po mogočnosti z električno razsvetljavo na deželi na prometnem kraju se išče. Ponudbe na upravo pod »Promet«.
Stalaže
za speeerijslco trgovino, 4 m dolga, predali za moko, blagajniški pult, se proda. — Ogleda se v skladišču »Balkan«, Ljubljana, Dunajaka cesta.
Instrukcije
iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokoSalee. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
Stanovanje
v mestu ali okolici 1—2 sobi, kuhinja in pritikline se išče za 1 junij-Ponudbe na uprava pod »Stan 2«.
Matematiko
součuje profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod >Mate-matikac.
Naznanilo otvoritve.
Čast mi je tem potom uljudno naznaniti, da sem
v Florijan skl ul. št. 1 v Ljubljani
otvorll
galanterijsko In modno trgovino
ter se cenj. občinstvu priporočam v prijazen obisk, zagotavljajoč vestno in solidno postrežbo.	2	odličnim	spoštovanje««
Benjamin PeruSek.
IA, notar ari li Mo v Slov. oorib g
sprejme C	5
H
■
:
s
i
■
■
Abadie
cigaretni papir zopet »talno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
■■
S
Sil
notarskega kandidata, tudi začetnika, v notarskih posiih 5 izurjenega uradnika, strojepisko, veščo knjigovods»m g
Refiektiram samo na prvovrstne moči. £
Ponudbe z zahtevki, opisom življenja in referencami naravnost. ■
IHMUM