POSVET IZA PREDSEDNIKE Občinski svet Zveze sindika-Velenje je organiziral v sre-27. septeniora enodnevni ret za predsednike osnovnih anizacij sindikata, konferenc oma koordinacijskih odbo- iavno pozornost so name-predkongresni dejavnosti v organizacijah sind-ter organiziranju in delo-sindikata v občini Vele-Podrobno pa bodo obrav-tudi kazalce gospodar-v prvih šestih mesecih le-fcv občini in aktivnost sindi-ina tem področju. »ARNIŠKE AKCIJE NA ŠALEŠKI MAGISTRALI Minska konferenca Zveze socia-Sne mladine Slovenije Velenje je ■lizirala ta teden štiridnevno miško akcijo na Šaleški magi-iL V tej akciji so sodelovali dija-slenjske gimnazije, urejali pa so ane in kopali obcestne jarke, pravijo na občinski konferenci, o z akcijami na Šaleški magistra-idaljevali in vključili vanje vse de naše občine. KATALONSKA DELEGACIJA V VELENJU - Pretekli teden sta Velenje obiskala predsednik katalonske združene socialistične partije (PSUC—katalonska komunistična partija) Gregon Lopez Raimon-do in generalni sekretar te partije Antoni Gutierez Diaz. Na občinskem komiteju so gostoma, ki sta pripotovala na obisk v našo republiko na povabilo predsedstva CK ZK Slovenije, predstavili gospodarski in družb enop liričnih organizacij. poslovno usmeritev, razvoj samoupravnin oanosov in organiziranost sozda zorenje ter iuu uorenje. Podrobno pa so spregovorili tudi o delovanju družbenopolitičnih organizacij v tem kolektivu.Na sliki: Gosta ob prihodu v Velenje isno začrtani programi raziskovalne skupnosti Sina občinske raziskovalne skupnosti konstituirana — Pregledali opravljeno delo za preteklo obdobje in sprejeli program dela jjšnji teden je bila seja Sine občinske razisko-ae skupnosti Velenje, na kašo izvolili za predsednika Sine dosedanjega predsed-Cirila Bezlaja, za predsed-ršnega odbora pa Ven-ra Svoljška. tili so delo občinske ra-le skupnosti v pretek-obdobju in ponovno po- udarili, da so slovenskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu potrebni raziskovalni dosežki na najvišjem nivoju. V korak je potrebno stopiti s sodobnim industrijskim svetom, s sodobno industrijsko razvito družbo. Da ne bi zaostajali in bih odvisni od tujih dosežkov ter poštah samostojni in enakovredni, nam je potrebna dobro organizirana razvo v vse: )jn h i ajani in pripadniki TO združeno v akcijo ivo jani Krajevne skupnosti ije so konec preteklega ta že pričeli delovne akcije sditev telefonskega omrež-Kopali so jame za postav-ije drogov in jarke za nape-telefonske žice. Poleg brniškega dela, - na akciji je Jb vsak dan okrog 30 krajanov domačini prispevali tudi otrebne drogove. Pri tem I pa niso ostali osamljeni, saj Jim priskočili na pomoč pri- padniki in mladinci teritorialnih enot občine Velenje, ki so imeli v tem času tridnevno vzgojo. V programu urejevanja telefonskega omrežja so vključene tudi ostale okoliške krajevne skupnosti, med njimi Bele vode, Florjan, Ravne, Topolšica, Gaberke, Lokovica pa tudi Plešivec, Cirkovce in Paka. r, , Kot pričakujejo, naj bi bila dela v celoti končana do leta 1980. o raziskovalna dejavnost * ikah od temeljnih organizacij združenega clela do specializiranih razvojno raziskovalnih inštitutov. Občinska raziskovalna skupnost Velenje je bila ustanovljena leta 1975 in je morala na svojem področju zaorati čisto ledino. Glavno težo strokovno usmerjevalnega dela sta prevzeli komisija za inovacije in komisija za razvojno ter raziskovalno dejavnost. Z anketo so posneli stanje razvojno raziskovalne dejavnosti v vseh večjih delovnih organizacijah v občini ter potrebe po raziskovanju v teh delovnih organizacijah. Ugotovili so, da imajo povsod to dejavnost razvito in da so organizirani razvojni oddelki oziroma imajo kader za razvojne dejavnosti. Z anketo pa niso uspeh ugotoviti razvojhe usmeritve celotnega gospodarstva v občini po posameznih panogah oziroma področjih. V začetku lanskega leta so kritično analizirali svoje delo, saj je še vedno ostajal nejasen način vključevanja občinske raziskovalne skupnosti v občinski skupščinski sistem, vloge pri formiranju razvojnih planov občine, načina dela in financiranje lastnih programov ter njen vpliv na programe republiške raziskovalne skupnosti. V začetku so bili programi občinske raziskovalne skupnosti precej nejasni in tudi z delom, ki ga je ta skupnost opravila v preteklem obdobju niso povsem zadovoljni, vendar so prepričani, da bo v prihodnje drugače. Programi dela so jasno začrtani, predlagani so nosilci nalog, zato ne bi smelo biti nobenih ovir, da ti programi ne bi bili realizirani. Občinska raziskovalna skupnost bo v letošnjem letu opravila raziskovalno nalogo: družina in sorodniški odnosi v Družmirju. Takšnih nalog se loteva slovenska etnologija šele v zadnjem času in so opravljene z novejšimi teoretičnimi vodili, ki postavljajo v središče naloge predvsem socailno kulturo. Poleg tega pa čakata raziskovalno skupnost v bodoče tudi dve zelo pomembni nalogi s področja iskanja ustreznih pristopov za vključevanje varovalnega planiranja v prostorsko in družbeno planiranje. Na zadnji seji so delegati predlagali tudi, da bi Temeljne organizacije združenega dela namenile sredstva, ki so bila sicer predvidena za republiško raziskovalno skupnost, ker pa je obveznost že izpolnjena, jih je za ta mesec september in oktober odklonila, občinski raziskovalni skupnosti. Ta predlog bodo skupno s programom dela posredovali vsem temeljnim organizacijam združenega dela. =iiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiitmif= PROGRAM PRIREDITEV OB i PRAZNIKU OBČINE VELENJE = s I Sreda, 4. oktobra 1978 = ob 12.00 uri — otvoritev Lesne Šoštanj | ob 16.00 uri — otvoritev spomenika legendarnemu borcu | | Alfonzu Šarhu pri osnovni šoli XIV. divizije Velenje l§ 'S Četrtek, 5. oktobra 1978 | ob 16.00 uri — otvoritev doprsnega kipa Gustavu Šilihu pri | osnovni šoli Gustav Šilih Velenje | Petek, 6. oktobra 1978 | dopoldan - otvoritev dijaških dom ov RŠC | ob 11.00 uri - otvoritev obratov TURN - ERA TOZD j I Kmetijstvo I ob 15.30 uri - otvoritev samopostrežne trgovine dnevne j oskrbe ERA-TOZD Maloprodaja, poslovalnice banke, 1 vodovoda, asfaltirane ceste in športnega igrišča v KS Pesje ob 19.00 uri — otvoritev retrospektivne razstave Ivana Meštroviča v Kulturnem centru Velenje § i | Sobota, 7. oktobra 1978 ob 9,00 uri — svečana seja Skupščine občine Velenje v domu Kulture Velenje podelitev Kajuhovih nagrad, srebrnega grba ter krajši kulturni program ob 12.00 uri — otvoritev vzorčnega sejma v Rdeči dvorani Velenje TGO Gorenje DO Promet Servis Gorenje - | kulturni program pevski zbor Gorenje ob 16l0Q uri — srečanje brigadirjev v prostorih Družbene prehrane REK Velenje ob 17.00 uri — otvoritev stalne razstave od Impresionizma do danes ter stalne razstave Lojzeta Perka na velenjskem : gradu ob 17.00 uri — zbor tabornikov na prostoru med Šaleško in { Kidričevo cesto H - S Nedelja, 8. oktobra 1978 ob 9.30 uri — komemoracija s kulturnim programom pri spomeniku talcev v Šoštanju ob 14.00 uri — otvoritev doma družbenopolitičnih organizacij v KS Gaberke s poslovalnico trgovine MERX = ob 15.00 uri — otvoritev asfaltirane ceste v Gavcah v KS § Gorenje Ponedeljek, 9. oktobra 1978 ob 16.00 uri — otvoritev vrtca v krajevni skupnosti Šalek— Gorica Nedelja, 15. oktobra 1978 — otvoritev asfaltirane ceste v KS Cirkovce PROGRAM PRIREDITEV NOSTI ŠOŠTANJ V KRAJEVNI SKUP- I Nestalno vreme z občasnimi padavinami se bo zadrževalo še danes, nato pa se bo postopno izboljšalo. Na koncu tedna je možno ponovno poslabšanje. Bolj sveže bo. od 1. do 8. 10. 1978 — lovska in ribiška razstava v dvorani I sindikalnega doma v Šoštanju B od 1. do 8. 10. 1978 — razstava fotografij z vaje enot civilne zaščite v KS Šoštanj v izložbenem prostoru trgovine = MERX | 7. 10. 1978 ob 19.00 — kulturni program v domu Kulture v f i Šoštanju | & 10. 1978 ob 9.30 — komemoracija s kulturnim programom pri spomeniku talcev v Šoštanju ininHiuiiiiiHiniMiniiiiiiiiniuiiiHiuiaiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiniiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuniiiiiiiiuuii Ob jubileju prva plošča V prostorih Občinskega sindikalnega sveta v Velenju je bil preteklo soboto sprejem za 70-članski orkester Rudarske godbe Velenje, ki je na letošnjem 8. svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem osvojil zlato medaljo. Na sprejemu, katerega so se udeležili poleg predstavnikov občinskega sveta tudi predstavniki občinske konference SZDL, Občinske kutlurne skupnosti, Zveze kulturnih organizacij občine Velenje in Rudnika lignita Velenje, je najprej spregovoril predsednik Občinskega sveta ZSS Vel lenje Marcel Medved in jih pozdravil v imenu vsega sindikalnega članstva naše občine, vseh družbeno političnih organizacij, skupščine občine Velenje ter jim za dosežene rezultate izrekel toplo zahvalo. „Naši delovni ljudje," je med drugim dejal Marcel Medved, njihovemu kapelniku Ivanu Marinu izrekel čestitko in priznanje njen predsednik Peter Krapež, v imenu Kolektiva REK in Upravnega odbora godbe pa predsednik godbe Gustl Terglav. Člani Rudarske godbe so na letošnjem njihovem prvem svetovnem prvenstvu resnično dosegli imeniten uspeh ter se s tem najlepše vključili v praznovanje 60-letnice godbe, katero slavijo prihodnje leto. Ta jubilej pa ne bodo proslavili zgolj manifes-tativno, ampak tudi delovno, saj bi radi, kot je dejal na sprejemu kapel-nik Ivan Marin, kot prva amaterska skupina v občini, izdali v prihodnjem letu svojo prvo ploščo. Glede na to, da je to generacija, ki nedvomno še ni pokazala vsega kar zna, že sedaj razmišljajo o nastopu na naslednjem svetovnem prvenstvu, ki bo že čez tri leta. V soboto so godbeniki obljubili, da si bodo prizadevali tudi na devetem srečanju pihalnih orkestrov iz vsega sveta čimbolj dostojno zastopati našo domovino, s tem pa tudi našo občino. Seveda, če bodo tudi v prihodnje deležni razumevanja kot so ga bili doslej. KOLEKTIV OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH VELENJE VABI vse nekdanje člane kolektiva na odkritje spomenika pedagogu Gustavu Šilihu ob 15 letnici šole. Slovesnost bo 5. oktobra 1978 ob 16.00 uri. o vas. S veliko ponosom vas vsi spremljamo pri vašem napor-elu, v ku' govonjo ■ skupaj si nem delu, v kulturnem poslanstvu. Sprejeli smo vas za svoje, tako, kakor je igranje pri tem kolektivu del vašega življenja ali del osebnosti vsakega posameznika." fJato je predsednik Občinskega sindikalnega sveta še poudaril, da je bilo potrebno veliko naporov, da so svoje dolgo-letfto delo kronali z zlato medaljo. Kot zahvala za vse to, je godbenikom izročil posebna knjižna priznanja. V imenu Občinske kulturne skupnosti jc velenjskim godbenikom ter Marcel Medved izroča Ivanu Marinu umetniško sliko Velenje, 29. septembra 1978 Številka 39 (449) Cena 4 din DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI • DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanja: 1. Zbor krajevne Skomo — Florjan a.) Krajevne avtobusne zveze — Občani (predvsem starejši) k pritožujejo, zakaj nekateri šoferji avtobusov posebnih voženj ne sprejmejo potnikov, ki niso zaposleni v delovni organizaciji, za katero vucgo. b.) Onesnaževanje reke Pake skozi Penk — z odpadnimi vrečkami — s tovami&imi odplakami, ki povzročajo neznosen — kako je s čiščenjem nekdaj reguliranega korita reke Pake od Šoštanja naprej? Ali moramo res čakati, da bo prestopila bregove in opozorila nase. Odgovori: a) Na postavljeno vprašanje so predstavniki Izletnika Celje odgovorili, da so prevoze avtobusov z oznako „posebna vožnja", naročile delovne organizacije in da niso dolžni sprejeti potnikov, ki niso zaposleni v delovnih organizacijah, za katere vozijo. Redne delavske proge pa sicer lahko koristijo tudi ostali občani. b) V pripravi je gradnja centralne čistilne naprave za Šaleško dolino, katera naj bi po programu začela poskusno obratovati v začetku leta 1980. Iz plana območne vodne skupnosti izhaja, da opravlja vzdrževalna dela, ki zajemajo popravilo tlaka, košnjo, čiščenje zarasti in zamuljenosti. Izvajalec teh del je Nivo Celje. Izvajalec teh del pa ni dolžan odstranjevati raznih odpadkov (polivinilaste vrečke in drugo), ki jih občani mečgo v strugo ah odlagajo na obrede. Temu problemu bi morale posvetiti več pozornosti komisije za varstvo okolja v krajevni skupnosti. 2) Vprašanje o trasi „Šaleške magistrate" na odseku zgornje in spodnje Lokovice. Trasa se delno drži obstoječe krajevne ceste, ponekod jo celo seka ali prekriva. Kljub temu pa je kar dosti vijugasta namesto, da bi bila kot magistrata čimbolj ravna. Kaže, da obstoječa cesta odpade n bo v bodoče ,.magistrata" služila tudi kot krajevna* cesta. S tem bodo morali ostati vsi obstoječi odcepi in križišča. Če bodo v isti ravnini, preti nevarnost prometnih nezgod. — Zakaj ni trasa ceste speljana naravnost, ker so dane vse možnosti, krajanom pa naj ostane ^krajevna cesta za varnejši promet. Z magistralo pa se naj poveže enkrat v zgornji in enkrat v spodnji Lokovici; - zakaj ponavljamo stare napake, kot je npr. na cesti Pesje - Šoštanj, kjer so umetno ustvarjeni pogoji za prometne nezgode. Torej v sedanjo traso jih bomo vgradili tudi z deležem našega prispevka za ceste. — ali npr. pri gradnji ceste Velenje - Obirc, ko ano eno zgradili, medtem pa z obvozom dve uničili (Šentilj in Bevče). Odgovori: 2). Na zastavljeno delegatsko vprašanje delegata KS Florjan daje zavod za urbanizem naslednji odgovor: ..Šaleška magistrala je regionalna cesta, & bo v končni fazi povezovala Velenje z Gorenjem, Paško vasjo, Smartnom ob Paki, Rečico ob Paki in bo krajša povezava proti zgornji Savinjski dolini in na cesto Celje - Ljubljana. Glede na konfiguracijo terena in na predvideno gostoto prometa so tehnični podatki trase izbrani za računsko hitrost = 80 km/h. Na podlagi izbranih tehničnih elementov smo izdelali tri variante tras. Po medsebojni gradbeno tehnični in ekonomski primerjavi variant smo izbrali najugodnejšo. Izbrano traso sta potrdila investitor in Republiška skupnost za ceste. Trasa ceste na območju zgornje Lokovice poteka od priključka na cesto proti Šoštanju in Velikem vrhu približno 60 m južno od zadružnega doma, nato poteka dalje do spodnje Lokovice, severno ob Lokovi-škemu potoku in delno ob obstoječi cesti. S takim potekom trase je odpadla v celoti regulacija Lokoviškega potoka. V zgornji in spodnji Lokovici sta izvedena na obstoječo cesto glavna priključka, ki zajemata skoraj v celoti promet naselja. Posamezne individualne domačije raztresene ob trasi in gozdne poti pa so priključene direktno na traso." Vprašanje: Krajevna skupnost Velenje — Šmartno a.) S sklepom o razrešitvi medobčinskega gozdarskega inšpektorja tov. Franca TRATNIKA se naša delegacija strinja, vendar smatra, da je treba takoj imenovati novega gozdarskega inšpektoija, saj je potreben glede na sodobne ekološke poglede naše dražbe. b.) V seznamu nakazil DD za financiranje programov krajevnih skupnosti od 1.1. do 31. 3. 1978 so pod točko številka 15 navedeni podatki za SOZD REK, za katere želi naša delegacija pojasnila, če so točni. Ogovor: a) Glede gozdarskega inšpektorja potekajo razgovori med občino Velenje in občino Mozirje. V bodoče bo sedež v Mozirju za obe občini. b) Podatki so točni, znesek pa se nanaša iz nakazila 01.01. do 31. 01. 1978 za leto 1977. Skupno pa je REK Velenje na-kazal za leto 1977 1.857.953,30 dinarjev. Vprašanje: 4. Krajevna skupnost Konovo a) Delegacija Krajevne skupnosti Konovo je na svoji seji dne 12. 6. 1978, na kateri je obravnavaa gradivo za današnjo sejo zbora krajevnih skupnosti postavila zahtevo, da se k današnjemu dnevnemu redu doda točka, Id bo obravnavala problem plinovoda, predvsem pa naj bi sprejeli na osnovi razprave zaključke, ki bodo za vse prizadete pomenili čim hitrejšo rešitev nastalih težav v zvezi z deli pri plinovodu. Prosim zbor, da se odloči dede predloga zlasti še zato, ker nam ti problemi, predvsem pa nemogoči odnosi izvajalca in investitorja ustvarjajo na terenu v družbenopolitičnem pogledu razpoloženje, ki ni nikakor sprejemljivo za naše razmere. Pripombe delegacije KS Konovo k razreševanju problemov v zvezi z gradnjo plinovoda. Dne 5. 7. 1978 je bila v KS Konovo razšiijena seja odbora SZDL, na kateri so sodelovali tudi člani sveta krajevne skupnosti in člani delegacije KS.Na tem razšiijenem sestanku in na seji delegacije KS dne 12. 7. 1978 je kot problem „izbU" plinovod, kajti velike težave ob gradnji, ki se vleče skoraj že leto dni, občutimo zlasti še kmetje ne le iz KS Konovo pač pa iz vseh prizadetih KS (Šentilj, Bevče, Škale, Hrastovec, Plešivec, Gaberke). Večina prizadetih krajanov je podpisala posebne izjave, na katerih je sicer vse lepo in prav zabeleženo in podpisano tudi s strani investitorja. Prva pomanjkljivost, ki jo občutimo šele sedaj pa je, da nobeno določilo o škodi ni opredeljeno z datumom, kdaj bo kakšna škoda ocenjena in plačana oziroma sploh ni opredeljeno od kdaj do kdaj se bo plinovod sploh delal in kdaj se bo delo dokončno končalo. Tako kot zadeva izgleda na terenu, še ne bo kmalu opravljeno. Pristop in odnos predstavnikov investitorjev in izvajalcev je nemogoč, saj posamezniki dajejo celo takšne izjave: „če ne moreš spraviti sena drugače pa ga znosi v košu". Mislimo, da je tak odnos do kmeta ali katerega koli krajana skrajno neodgovoren, zlasti še, ker gre za izobraženca, ki bi že zaradi svojega poklica moral imeti zrelejši odnos do človeka, proizvajalca. Če posredujemo odmeve iz terena, potem moramo kritiko izreči tudi na račun strokovnih služb občinske urpave, ki bi se morale pri teh problemih bolj angažirati, prav gotovo pa z večjo resnostjo in zavzetostjo in v večjem številu ne pa le preko ene osebe. Ker so v največji meri prizadeti kmetje, ki živijo od kmetijske proizvodnje, ki morajo tekoče poravnavati davek od kmetijskih zemljišč in vse ostale dajatve, je treba pred investitorja in izvajalca takoj izpostaviti naslednje: a.) kako je s cenitvijo nastale škode zaradi izpada proizvodnje v letu 1977 na sani trasi b.) kako je s cenitvijo nastale škode zaradi izpada proizvodnje na trasi za leto 1978, saj smo že v dragi polovici leta pa še ni nobenih izgledov, da bo zemljišče vzpostavljeno v prvotno stanje N c.) kako je s škodo, ki je nastala izven trase plinovoda zara- •n^-r- ...... ■: ■■... . • - \ ■ s • v ■ • ■ •• .... ■- Del nadomestne ceste, ki bo povezovala Škale in Gaberke, so pred dnevi že asfaltirali. di odriva zemlje, padanja kamenja, gibanja strojev in podobno d.) kako je s spravilom pridelkov iz površin, do katerih je trasa plinovoda onemogočila dostop in po dogovoru niso bile napravljene dostopne poti. Takšna zemljišča ne smejo ostati neobdelana, kar ima posledice na kasnejšo obdelavo in pridelovanje e.) pri prevažanju težkih strojev je bilo močno poškodovanih veliko cest in poti, vendar ob priliki ocenjevanja nastale škode na teh komunikacijah ni bilo nobenega pravega odnosa s strani investitoija in izvajalca za popravilo n vzpostavitev prvotnega stanja f.) zelo pomanjkljivo so zavarovani električni kablji in vodovodi, ki so jih odkrili ob odkrivanju zemlje. Obstaja bojazen glede na dosedanji potek dela, da bo prišla prehitro zima in zmrzovanje, ljudje pa bodo brez vode. Predlagamo, da se na naslednjo skupščino pokliče predstavnike investitoija in izvajalca, ki se jim predhodno posreduje današnje zaključke in ob tisti priliki naj tudi poročajo, kako so ukrepali in kaj so že uredili. Odgovor: 4. Odgovor na delegtska vprašanja v zvezi z gradnjo plinovoda (urejanju zemljišč in odškodnine, ki sta jih na seji zbora KS SO Velenje postavila delegata krajevnih skupnosti Konovo in Bevče. Investitor gradnje plinovoda Petrol tozd Zemeljski plin Ljubljana je preko izvajalca Spie Batignolles Nacap v mesecu juliju 1977 začel izvajati dela na trasi, ki poteka preko območja velenjske občine. Lastniki zemljišč, preko katerih poteka plinovod, so pod določenimi pogoji dali soglasje za gradnjo. Pred pričetkom gradnje je bila opravljena predcenitev in popis kultur v predvidenem in označenem delovnem pasu, katera bo služila pri dokončni cenitvi, oziroma ugotavljanju škode in določitvi odškodnine. Vrednost sadnega drevja je bila dokončno določena, za drage obdelovalne površine pa višina izpada od pridelka oziroma od vrste kulture. Za leto 1978 bo ocenjen celoletni izpad pridelka in če zemljišče ne bo vzpostavljeno v prvotno stanje oziroma če bo zaradi gradbenih del zmanjšana rodnost tal bo ocenjen določen odstotek :;e za leto 1979. To velja tudi za površine izven delovnega pasu. Če bo potrebno, bodo ovrednotena tudi draga dodatna dela, kot so pobiranje kamenja, planiranje, dovoz zemlje oziroma večja poraba hlevskega gnoja. Zatravnitev travniških površin naj bi opravili lastniki zemljišč sami s tem, da se jim po ustaljenih normah priznajo materialni in drugi stroški. Za škodo, ki je nastala izven prizadetega zemljišča, ker lastniki niso mogli spravljati pridelkov preko trase plinovoda zaradi razrušenih poti, se bo priznal izpad pridelka, enako kot na površini trase plinovoda. Škoda bo ocenjena za ves čas gradnje ah bolje rečeno, zajemalo bo škodo, ki je bila povzročena v letu 1977, 1978 in delno 1979. Izvajalec gradbenih del je pri premiku mehanizacije koristil tudi krajevne ceste in druge površine izven trase plinovoda. V posameznih primerih so lastniki proti plačilu primerne odškodnine to iovolih in se pri cenitvi škode ne bo upoštevala, v ostalih primerih pa bo zajeta v cenitvi. Poškodbe na cestah si je ogledala posebna komisija, ici jo je imenoval oddelek : a gospodarstvo Sk.ipščine občine Velenje. Pri ugotavljanju poškolb in količini potrebnega materiala konrsija ni bila enotnega mnenja. Zato je bil sklican sestanek predsednikov komisij iz Krajevnih skupnosti in predstavnikov izvajalcev, na katerem je bilo dogovorjeno, da za sanacijo asfaltiranih cest poskrbi izvajalec sam, obenem bo za sanacijo makadamskih cest Krajevnim skupnostim nakazal znesek, ki je potreben za nabavo, prevoz in planiranje nasipnega materiala. Količina je bila sporazumno določena in sklenjen pismen dogovor med predstavnikom KS in izvajalcem. Po dogovoru z investitorjem in izvajalcem se prične s cenitvijo takoj, ko bo nadzorni organ obvestil, na katerih odsekih so dela zaključena. Do sedaj je bil takšen primer v Plešivcu, , Gaberkah, Škalah in Hrastovcu, kjer so terenska dela na cenitvi tudi že opravljena, razen v enem primeru, kjer izvajalec še ni vspostavil prvotnega stanja. Hkrati z zaključevanjem gradbenih del se dokončno rešujejo tudi vprašanja vodovodov, elektrovo-jov in podobno. Več ali manj so ta dela opravljena zadovoljivo, so pa primeri, ko je treba večkrat intervenirati preden si izvajalec zadevo ogleda in objekt ponovno usposobi. Po mnenju nadzornega organa bodo dela na plinovod:, razen par specialnih točk, v roku enega meseca zakljui vsporedno pa bo tudi opri na cenitev. -a Rok za plačilo odškodi pa je določen in sicer se j) 60 dni po cenitvi oziroma pisu cenilnega zapisnika. To ločilo vsebuje izjava, ki ji podpisal lastnijc prizade zemljišča še pred izdajo | benega dovoljenja za gra plinovoda.' Vprašanje: 5. Krajevna skupnost M pri Velenju Zaradi plinovoda je na močju naše KS nastala v le njem letu zelo velika &odi pa še do danes ni bila ocenj Smatramo, da so odno strani izvajalcev oziroma ob skih služb do oškodovancev lo malomarni. Potrebno je več skrbi in zomosti posvetiti usklajen dokumentacije, glede povrni škode za oškodovance voda oziroma cest. Vprašanje je, na kak bo Škoda ocenjena, kdo ocenil in kdo plačal, ocenjena ni bila niti v lam niti v letošnjem letu Sprejet je bil sklep, da b poskrbel za ustrezne odgc na delegatska vprašanja ifi objavil v lokalnem časo „NAŠ ČAS". OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE Številka: 3/78-4 Datum: 18. 9. 1978 l»i Na podlagi 24. člena statuta občinske skupnosti otroškega varstva SKLICUJEM 3. sejo skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva, ki bo v sredo, dne 4.10. 1978 ob 1C. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Obravnava in potrditev zapisnika in sklepov 2. seje z dne 28. i 1978 2. Obravnava in potrditev dveh pravilnikov o plačevanju oskrbnine« VVZ in v varstvenih družinah 3. Obravnava in potrditev pravilnika o varstvu Otrok v varstvenih družinah 4. Obravnava in potrditev samoupravnega sporazuma o izvajanju soOc darnostnih nalog zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije a' leto 1978 5. Imenovanje odbora za samoupravni nadzor občinske skupnosti otroškega varstva 6. Obravnava poročila o delu občinske skupnosti otroškega varstva* zveze skupnosti otroškega varstva v prvem mandatnem obdobju 7. Vprašanja delegatov Predsednica skupščini DANIELA LIPOVŠEK.jj j p n itd ■is OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE Številka: 20/78-3 Datum: 16. 9.1978 Na podlagi 27. in 29. člena statuta občinske kulturne skupnosti Vel» nje ter 15. in 16. člena poslovnika o delu organov občinske kulturni skupnosti Velenje sklicujem 2. redno sejo skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje, kito V TOREK, 3. OKTOBRA 1978 ob 16. URI v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Pregled zapisnika 1. seje skupšine OKS Velenje 2. Poročilo o delu izvršnega odbora OKS Velenje v času od ustanovne skupščine do 2. seje skupščine OKS 3. Finančni načrt OKS za leto 1978 (obravnava in sprejem) 4. Informacija o planu občinske kulturne skupnosti Velenje za prihodnji dve leti (1979/1980) 5. Poimenovanje Kulturnega centra Velenje po kiparju Ivanu Na-potniku 6. Delegatska vprašanja PREDSEDNIK SKUPŠČINE OKS dipl. ing. PETER KRAPEŽ.ir, z novo opremo v novih prostorih =,imimi,i,mfflHwmmimuii^wimiii,iwm^^^ * G„iP. „„ L . ..JL b0 L I Tehtne predkongresne razprave nja tozda Galip se bo kmalu preselila v nove prostore, kjer bo tudi del nje Integrala - Postati enakopravni partner vrhunskih proizvajalcev modnih in standardnih gumbov — Perspektivne novosti v proizvodnem programu Alojz Saje je delegat za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije Ko je pred nekaj manj kot om dni z združitvijo šoštanj-Galipa in velenjskega In-nastala v Velenju nova lovna organizacija Veplas, je la ena najvažnejših nalog, ki si jih zadali v svojem razvojem načrtu, priti čimprej do jovih delovnih prostorov. Qb-fekt, ki stoji v Velenju, danes že počasi dobiva končno podobo b morda že na pragu novega »ta se bo vanj preselila celotna (foizvodnja tozda Galip in del jroizvodnega programa temeljne organizacije IntegraL To bo |l obe temeljni organizaciji ledvomno pomembna razvojna prelomnica, zlasti za Galip, ki [na del svojega „domovanja" la rušilnem območju Šoštanja, lel pa v zastarelih in dotrajanih rostorih, ki že leta kličejo k pnu, da jih je treba zapustiti. odja tozd Galip Anton Murko ; „Zametki sedanjega pro-jvodnega programa tozda Ga-ip segajo daleč nazaj v povojna eta, ko se je v sedanjih pro-torih pričela proizvodnja konfekcije in kasneje še gumbov, aponk ter drobnih galantenj-Icih izdelkov," je začel pripove-lovati Anton Murko, vodja te-neljne organizacije Galip, ki mo jo pred dnevi obiskali z amenom, da bi izvedeli kaj več i njihovi proizvodnji nekoč in toneš, ko zastareli opremi avkljub smelo sledijo zahte-am sodobnega trga. „Potrebe Sišča so nato iz leta v leto araščale", je nadaljeval Anton turko „in proizvodnja je za-smala vse večji obseg, čeprav iredvsem na ročni način izdela-e. Zahvaljujoč novejši tehnolo-iji v petro kemiji smo dobili iove materiale, ki omogočajo iršo izbiro surovin. To so pred-sem poliestrske smole, termo-lasti vseh vrst in zlitine lahkih ovin. Tako se je program pro-cvodnje v nekdanji Galanteriji, asneje Pdypexu in sedaj Gali-u Stil ter dopolnjeval. Izkuš-je naših delavcev in lastna teh-ologija so privedli našo delov- 0 organizacijo do vidnih uspe-iov predvsem na področju pro-Evodnje gumbov, pohištvenega kcffja, brizgane plastike in iz-lelkov iz armiranega poliestra. R> združitvi v Veplas smo obli-;ovali delovne enote z zaključe-im tehnološkim procesom in iko smo v Gahpu začrtali pro-rame galanterijskih izdelkov, idzgane plastike, oddelek za ovršinsko obdelavo in strojno ipremo ter vzdrževanje. Ta pro-ram se je dopolnil s tehno-Jško zaokroženo celoto tozda ntegraL" V temeljni organizaciji Galip \ zaposlenih približno 85 de-ivcev in sicer v dveh obratih: umbarni in v obratu armirane- 1 poliestra. Pro-tori, kjer obratujejo, so stari in nilo rečeno neustrezni S pri-adevanjem prav vseh pa jim je, :ot smo že zapisali, uspelo do-eči to, da bodo kmalu dobili advse potrebne nove in sodob-10 urejene proizvodne prostore. Lnton Murko je k temu pri-tavil: „S preselitvijo in ureditvijo iroizvodnje v novih prostorih omo dopolnili tudi strojno ipremo za proizvodnjo gum-iov, saj še vedno delamo z »katerimi stroji, ki so stari več :ot štirideset leit in seveda že lavno dotrajani. Obnovitev trojev je potrebna predvsem zato, ker se moda oblačenja hitro in močno spreminja, mi pa moramo z našimi gumbi temu slediti Ker dosegamo pri kvaliteti in razvoju novih sestavin materialov ter modelov v lastni tehnologiji dobre uspehe, nam je to spodbuda, da postanemo enakopravni partnerji vrhunskih proizvajalcev modnih ter standardnih gumbov pri nas in v svetu. Z restrikcijo uvoza surovin smo se v glavnem morali preusmeriti na domače surovine, ki pa zahtevnejšim modnim efektom ne odgovarjajo v celoti Zato poskušamo to rešiti z lastnim razvojem in operativo. Ena izmed težav se kaže tudi v tem, da pri izvoznih in uvoznih režimih nismo enotno zajeti, saj proizvajalci konfekcije lahko prosto uvažajo gumbe, kar predstavlja seveda udarec za vse gumbarje pri nas. Naš cilj je, da se povežemo z vsemi izdelovalci gumbov v Jugoslaviji in se dogovorimo o enotnem nastopanju na trgu, o enotni politiki cen in tudi uvozu surovin ter gumbov. Zahvaljujoč povezovanju ter lastnim silam in znanju upamo, da bomo uspeh premostiti tudi te težave. Omeniti pa je treba še naš perspektivni program armiranega poliestra, kije življenjskega pomena za tozd Galip kot tudi celotno delovno organizacijo Veplas. Trenutno proizvajamo opremo za terapevtske potrebe v zdraviliščih in bolnicah, transportne kontejnerje vseh vrst in dimenzij od tipskih do posebnih naročil in izvedb, sanitarne elemente k adi vseh vrst, fasadne elemente in druge elemente za gradbeništvo ter mnogo raznih drugih izdelkov." , Zanimiva in zelo obetajoča novost v proizvodnem programu Galipa je tudi izdelovanje in montiranje stavbnih fasad iz armiranega poliestra, ki že krasi poslopje blagovnice v Žalcu, šole Prežihovega Voranca v Ljubljani in banke v Tuzli. Delavci Galipa pa so sodelovali tudi pri izdelovanju elementov za velenjsko Rdečo dvorano. V šoštanjskem Galipu že deluje razvojna služba za razširitev tega programa, saj se kažejo velike potrebe po novejših materialih in izdelkih v vseh vejah gospodarstva. Na tem področju pa je seveda potrebno tudi tesno povezovanje s projektanti in gradbeniškimi delovnimi organizacijami, so nam povedali v Galipu, saj se ti izdelki lahko s pridom vključijo v arhitektonske rešitve stanovanjske in industrijske gradnje. To področje je posebej perspektivno tudi zato, ker domači proizvajalci surovin zagotavljajo, da bo odvisnost od uvažanja le-teh vedno manjša. Skupna novost temeljnih organizacij Galip in Integral pa so lovilci kapljic, ki svojo pomembno funkcijo že opravljajo na hladilnikih šoštanjskih termoelektrarn, že jutri pa bodo morda tudi marsikje drugje dragocen pripomoček v prizadevanjih za čisto življenjsko okolje. j. Krajnc Razprave o gradivu za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije so se tudi v osnovnih organizacijah sindikata naše doline končale do dogovori enih rokov. Priprave na delovni dogovor Zveze sindikatov so marsikje močno poživile aktivnost osnovnih organizacij, saj se je o pomembnih vprašanjih iz kongresnega gradiva razpravljalo zelo poglobljeno in tehtno. O tem, kako so se vkongresne priprave vključili delavci Gorenja, je pripovedoval Alojz Saje, ki je predsednik tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja in eden izmed delegatov za skorajšnji kongres Zveze sindikatov Slovenije v Mariboru. , „V Gorenju smo se dogovorili, da posredujemo kongresne dokumente delavcem v nekoliko skrajšani obliki predvsem zaradi lažjega poteka razprav. V ta namen smo izdali posebno številko našega Informatorja, ki je služil kot podlaga za razprave v osnovnih organizacijah. Lahko ocenim, da so bih posveti o tem zelo kvalitetni in dobro pripravljeni in da se iz njih ni izluščilo mnogo dopolnitev in predlogov. Največ pripomb je bilo k členu statuta, ki govori o dveh oziroma štirih letih mandata v tovarniški konfe- renci oziroma osnovni organizaciji Razprave pa so pokazale tudi to, da nas med drugim najbolj zanimajo vprašanja dohodkovnih odnosov oziroma razporejanja dohodka, uveljavljanje sistema dmžbenega planiranja, pospeševanje ustvarjalnosti delavcev, politika zaposlovanja, zdravstveno varstvo delavcev in stanovanjska problematika. Prav v času pred kongresom pa smo v Gorenju pripravili tudi proizvodno tekmovanje v naših temeljnih organizacijah združenega dela. Takim tekmovanjem posvečajo precej pozornosti tudi kongresni dokumenti." irganizacijah sindikata storiti se eč, tako, da bi le-te resnično Alojz Saje Uspešnost dela in prizadevanj osnovnih organizacij sindikata tovarne Gorenje v obdobju med 8. in 9. kongresom je Alojz Saje ocenil takole: „Ob vsakem kongresu se je treba s kritičnim očesom ozreti na opravljeno delo in ga oceniti. Tudi v Gorenju smo predvsem na letni skupščini in volilni konferenci skušali ugotoviti, katere so tiste naloge, ki jih po 8. kongresu nismo uspeli v celoti izpeljati in ki nas zadolžujejo, da jih čimprg izpolnimo. Tu mislim predvsem na vprašanja delitve dohodka, razporejanja dohodka in nagrajevanje po delu. V Gorenju veliko delamo na iskanju ustreznih kriterijev nagrajevanja po delu, vendar nam v celoti teh principov ie ni uspelo rešiti Kot mnoge druge, tudi nas na tem področju čaka še veliko dela. Sicer pa smo z delom sindikata vsekakor lahko zelo zadovoljni. Kljub tonu pa bomo morali čimprej spodbuditi k aktivnemu delu še vse tiste člane, ki marsikdaj stojijo nekako ob strani. Predvsem člani Zveze komunistov bi morali v osnovnih org več bile tudi politično aktivne." Alojz Saje se kot delegat 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije nadvse skrbno pripravlja nanj. Na osnovi dogovora z medobčinskim sindikalnim svetom, so v Gorenju pripravili tudi razpravo na temo delitve dohodka in nagrajevanja po delu, s katero bodo skušali plodnemu delu kongresa prispevati kar najbolj tehten delež. „Mislim, da bomo na kongresu posebej razpravljali prav o delu v osnovnih organizacijah sindikata v naslednjem obdobju", je sklenil pogovor i nami Alojz Saje. „V njih se mora odvijati vsa politična aktivnost. Osnovne organizacije morajo biti sposobne tudi politično odločati oziroma sprejemati sklepe političnega značaja, kar doslej ni bila ustaljena praksa. To skratka pomeni, da bodo osnovne organizacije sindikata morale imeti tudi večjo politično moč, kar bo kongres nedvomno natančno opredelil." J. KRAJNC iiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiitiitiitiitiiiiiiiiiiiiiiim Težave stanovanjske izgradnje Neustrezna organiziranost samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Mozirje — Družbeni načrt se ne uresničuje v celoti — Premalo hišnih svetov — Zagotoviti prehod na ekonomske stanarine položaj Razvoj gospodarstva nasploh teija, da tudi stanovanjsko gospodarstvo obravnavamo enakopravno z drugimi panogami Stanovanje je v naši družbi opredeljeno kot element družbenoekonomske reprodukcije ter kot bistvena sestavina socialne varnosti delavcev in občanov, ki prispeva k stabilnosti družbe in družine. Razvoju stanovanjskega gospodarstva d žgejo zato pomembno mesto tudi kongresni dokumenti Velike naloge pa so si zadali tudi s srednjeročnim družbenim planom razvoja občine Mozirje. Nosilec razvoja stanovanjskega gospodarstva je sarhoupravna stanovanjska skupnost, ki je bila ustanovljena leta 1974. V obdobju 4-letnega delovanja skupnosti so spoznali, da sedanja organizacija skupnosti ni ustrezna, zato jo je potrebno oblikovati tako, da bo predstavljala mesto dogovarjanja in usklajevanja dela in potreb, da se oblikuje svobodna menjava dela in sredstev med uporabniki in izvajalci, do izraza mora priti kompleksnost stanovanjske problematike, tako graditve stanovanj kot vzdrževanja. Oblikovati morajo zbore uporabnikov in zbore izvajalcev, v katerih bodo delovni ljudje usklajevati programe stanovanjske graditve in gospodarjenja s stanovanji. Šibka toč ka na področju samoupravnega delovanja stanovanjske skupnosti je delovanje hišnih svetov. Le v dobri polovici družbenih stanovanj so organizirani hišni sveti in zbori stanovalcev. Eden vzrokov nezainte-resiranosti stanovalcev za delovanje hišne samouprave je skromna materialna osnova. Sredstva za tekoče vzdrževanje s katerimi razpolagajo so minimalna in ne zadoščajo za normalno vzdrževanje stanovanjskih hiš. S prehodom na ekonomske stanarine bo dana materialna osnova za uveljavitev vloge stanovalcev pri hišnih svetih, zborih stanovalcev in stano- vanjski skupnost i Naloga stanovanjske skupnosti je, da skupaj s krajevnimi organizacijami SZDL zagotovi aktiviranje hišnih svetov, da bodo ti prevzeli svojo samoupravno vlogo v krajevnih skupnostih in preko njenih delegacij v skupščini stanovanjske skupnosti Ob sedanjih nizkih stanarinah je obstoječi stanovanjski fond nemogoče normalno vzdrževati Pri vzdrževanju stanovanj nastopa problem stalnega pomanjkanja izvajalcev obrtniških deL Ker gre v večini primerov za popravilo manjše vrednosti in ker so stanovanja locirana po celi občini je za izvajanje posameznih del težko pridobiti izvajalce. Zaradi tega nastaja na objektih še večja škoda, kot bi bila, če bi se lahko okvare sproti odpravljale. Pri organizaciji, ki je odgovorna za vzdrževanj* družbenih najemnih stanovanj pa zaradi majhnega števila stanovanj ni opravičljivo uvajanje vseh vrst obrtniških dejavnosti. V občini Mozirje morajo glede na lastno situacijo izdelati načrt prehoda na ekonomske stanarine v katerem bodo upoštevati višino sedanje; stanarine, gibanje osebnih in drugih dohodkov občanov, potrebe po stanovanjih, njihovo zasedenost, stanje stanovanjskega sklada in druge elemente, ki so potrebni za opredelitev ekonomske stanarine. O načrtu prihoda na ekonomske stanarine morajo izpeljati široko javno razpravo ketere nosilec bo stanovanjska skupnost, organizirati pa se mora v vseh krajevnih skupnostih in TOZD. Vzporedno s prehodom na ekonomske stanarine morajo v skupnostih socialnega varstva izdelati ustrezne kriterije sobvencionira-nja stanarin stanovalcem, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne bodo zmogli plačevati ekonomske cene uporabe stanovanja. Da so stanarine resnično nizke potrjuje tudi to, da so vložili zahtevke in bili upravičeni do delne nadomestitve stanarine do sedaj samo 3 stanovalci. V srednjeročnem družbenem planu razvoja občine so si zadati, da bodo v tem petletnem obdobju zgraditi 164 družbenih stanovanj, oziroma povprečno 33 stanovanj na leto. Istočasno so ugotoviti, da bodo s takšnim obsegom stanovanjske graditve pokrili le 60% stanovanjskega primanjkljaja. Danes ugotavljajo, da uresničujejo družbeni plan samo 56 %. Vzrok za takšno stanje je v zastareli urbanistični dokumentaciji, saj imajo trenutno na razpolago samo 2 parceli za blokovno gradnjo in s pomanjkljivo projektno dokumentacijo. V okviru planirane stanovanjske izgradnje morajo nastopati občinska skupščina, stanovanjska skupnost in komunalna interesna skupnost kot odgovorni nosilci pravočasne priprave urbanistične dokumentacije, pridobivanja zemljišč in komunalnega opremljanja zemljišč. Za pravočasno pridoOTvanje stavbnih zemljišč mora občinska skupščina čimprej sprejeti potrebne odloke za izpeljavo zakonov s področja pridobivanja in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči PANKRAC SEMECNIK je trenutno predsednik komisije za vzgojo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje in je menda tudi najdlje časa član predsedstva občinskega sveta. Y teji dneh je kot vršilec dolžnosti direktoija dijaškega doma v izgradnji (Rudarskega šolskega centra) precej zaposlen s prizadevanji, da bi bil ta objekt v celoti čimprej končaa Kot z delegatom za kongres slovenskih sindikatov pa sva najprej začela pogovor o samem sindikatu. Da bi dosegli planirano stanovanjsko izgradnjo so se tudi odločili, da bodo povečali odstotek sredstev na- menjenih za stanovanjsko graditev. V družbenem planu so se opredelili da bodo za te namene združevali 8 % BOD. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev so prejeli z enoletno zamudo, s tem da ga še danes nista podpisale dve večji delovni organizaciji in sicer Elkroj in Zgarnjesavinjska kmetijska zadruga. Prepozno sprejet sporazum in odklonitev sprejema s strani določenih organizacij pomeni občutni izpad sredstev. Nerazumljivo je takšno ravnanje vseh odgovornih dejavnikov glede na to, da ob sprejemanju družbenega plana o tej določitvi m bilo dileme. Omeniti velja še sorazmerno visoke eene novozgrajenih družbeno najemnih stanovanj. Vendar lahko za znižanje le-teh storijo zelo malo, ker so posledica klasičnega načina gradnje, majhnega števila stanovanjskih enot na eni lokaciji, oddaljenost gradbišča od trgovskih centrov in podobno. Ugotavljajo tudi, da bodo v prihodnje potrebovali več manjših stanovanj za potrebe mladih družin, mater samohranilk in ostarelih občanov. Pankrac Semečnik „Delavci se zavedajo pomena in vloge sindikata v razvoju samoupravne družbe," meni Po njegovem celo sindikalni funkcionarji premalo razmišljajo, kako in za kaj izkoristiti organiziranost, ki je edinstvena v naši družbi, saj združuje vse delavce. „To se jim dogaja zato," pravi, „ker sindikate premalo upoštevajo kot specifično silo našega družben ega razvoja. Sindikati so sicer proniknili," poudarja, „v vse pore našega dmžbenega življenja in se v resnici ne dogaja nič, kar je pomembno za delavca, mimo sindikata, vendar v izredni dinamiki razvoja naše družbe ne more priti do takega subjektivnega izraza kot bi pričakovali na vlogo, ki jo odigravajo v danem družbenem trenutku. Vetikokratno malodušje, ki vlada med sindikalnimi delavci, češ da ni dovolj prikazana vloga sindikatov kot subjekta in odločujočega kreatorja vseh družbenih dogajanj pa se sprevrže v svoje nasprotje ob objek- tivni ugotovitvi, da bi težko ali nikakor ne mogli postaviti temeljnih kamnov sodobnega razvoja naše družbe: nove ustave, zakona o združenem delu, samoupravnega sporazumevanja itd. Tak o sindikati so in obstajajo kot subjektivna danost in nujnost našega dmžbenega razvoja, ki v avantgardni politiki Zveze komunistov nastopajo kot najbolj množična organizacija deiavskega razreda." Kot prosvetni delavec želi Pankrac Semečnik na kongresu spregovoriti o družbeni vlogi in položaju prosvetnega dela in prosvetnih delavcev. „ Menim, da smo prišli v našem razvoju do točke, ko je prosvetno delo kot 9estavni del združenega dela v mrtvem položaju in ne može nastopati kot enakopraven partner v zakonsko postavljeni svobod« menjavi dela ter bo zato treba spcejeti ustrezne ukrepe, da se ta ne-zaviden položaj spremeni S tem v zvezi misiim na vse večje družbene zahteve, ki se postavljajo pred vzgojno izobraževalno institucijo glede sistema šolstva, programov in smotrov ter na drugi strani na vse večjo nemoč slednjih, da te zahteve uresničujejo ob kadrovsko osiromašeni zasedbi izvirajoči iz neustreznega družbenega položaja prosvetnega dela in delavca. Obenem razmišljam tudi o vse večjem vplivu združenega dela na vzgojno izobraževalni proces, ki mnogokrat ne vidi niti čez prag svoje organizacije združenega dela in o posledicah, ki jih ima takšen pogled za generacije, ki prihajajo." 20 let šole XIV. divizije | 20 letnico delovanja bodo proslavili z odkritjem spomenika Alfonza Šarha 4. oktobra ob £ 16, uri - V tem času dosegli lepe rezultate - Njihovi učenci se dobro vključujejo v našo l skupnost Osnovna šola Štirinajste divizije v Velenju slavi letos dvajsetletnico delovanja. Ta jubilej bodo proslavili ob občinskem prazniku. Pred šolo bodo odkrili spomenik Alfonza Sarha. Ravnateljica Osnovne šole XIV. divizije Velenje Lea Lukič Seveda pa se ob tem pomembnem jubileju spominjajo tudi vseh uspehov, ki so jih v tem času dosegli Najpomembneje pa je prav gotovo to, daje šola namen upravičila. Učenci, ki zaključijo šolanje na tej šoli gredo v priučitev, mnogi najdejo zaposlitev v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, v tovarni usnja Šoštanj in drugih delovnih organizacijah. To so v večini primerov dobri delavci. Pri iskanju zaposlitve učencem pomaga šola, težave so le pri tistih, ki še niso dopolnili 15 let, saj teh delovne organizacije ne zaposlujejo. Takšne prijavijo Skupnosti za zaposlovanje. O potrebah organiziranega učenja in vzgajanja psihično prizadetih otrok so v naši občini razmišljali že zelo zgodaj in o tem je nekaj napisanega v šolski kroniki osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju. Na oddelek posebne šole, so se pričeli pripravljati že leta 1933, v šolskem letu 1934/35 pa so ga tudi odprli. Po vojni se je naša družba, morda tudi zaradi okupatorjevih zločinov nad takimi ljudmi in otroki, še gjobje zavedala, da je nujno nuditi tem otrokom ustrezno, njim primemo vzgojo in izobraževanje ter to leta 1958 z odločbo tudi uzakonila. Takrat je bila ustanovljena velenjska pomožna šola. Ta se je vzporedno s potrebami širila in razvijala, dokler ni postala popolna osemletna šola z več paralelkami za posamezne razrede. Gostovali so na obeh ve- lenjskih osnovnih šolah. Imeli pa so tudi oddelek v Šoštanju, nato pa so ga zaradi neustreznih prostorov in pogojev ukinili in otroke prešolati v Velenje. Kmalu za tem so pridobiti rudniško vilo, v kateri so urediti šolske prostore. Ti pa so zaradi naraščanja števila otrok postajali vedno bolj tesni To so uvideli tudi delovni ljudje in občani naše občine ter jim ob prvem referendumu namenili sredstva za adaptacijo njihove tedanje zgradbe. Priliv otrok pa je bil vse večji, zato so tedanjo namero opustiti in realizirali zahtevo po novi gradnji Uspeli so, ker so učenci, ki so zaključili šolanje na tej šoti, biti usposobljeni za njim primerna dela. Poleg rasti števila otrok, ki so prihajati na šolo, se je večalo tudi število učiteljev. Pred dvajsetimi leti je začel en učitelj, danes pa jih dela 19. Vsi so strokovno usposobljeni delavci, ki znajo pravilno usposabljati zaupane jim otroke. Ravnateljica Lea Lukič je poudarila, da na tej šoli še bolj kot drugje upoštevajo misli nekega pedagoga, ki je zapisal: „Za lepši jutrišnji dan otrok, ki pričakujejo posebno pomoč naše družbe. Toplo, kakor pomladni žarek se jim približaj-mo! Ovijmo jih z ljubeznijo, z vsem razumevanjem za njihovo bol, njihove težave in njihove potrebe. Osrečimo jih!" Takšno je bilo torej vodilo učiteljev na posebni šoli v Velenju, tako so delali in dosegati lepe rezultate. In kakšnih je bilo 20 let? Ravnateljica pravi takole: „Letos mineva 20 let, 20 let trdega dela, ki je bilo ob posluhu družbe, zdaj težje, zdaj lažj e. Truditi smo se, da bi o trokom dali kar največ in menim, da smo to tudi uspeli S tem smo vrnili družbi težke milijone, še pomembneje pa je to, da s tovrstno šolo usposabljamo človeka, ki bo osebno zadovoljen in se bo po svojih močeh, znanju in sposobnostih enakovredno vključil v našo socialistično skupnost, jo gradil, ob tem pa izgrajeval tudi sebe v vseh prvinah, ki naj jih ima samoupravljalec - tvorec današnjega in jutrišnjega dne." Takšnih je torej bilo 20 let posebne osnovne šole Velenje. Res je bilo včasih tudi hudo, vendar ob mislih na dosežene rezultate, je vsakomur prijetno pri srcu. V letošnjem šolskem letu imajo na šoli 145 učencev, imajo pa tudi oddelek za delov- no usposabljanje, katerega obiskuje pet učencev. Poleg rednega dela so na šoti dobro organizirane svobodne dejavnosti Tako imajo košarko, nogomet, rokomet, namizni tenis, dve baletni skupini (starejša in mlajša), prav tako dve šahovski, tabornike, gospodinjski krožek, kiparski krožek, ročna dela in še bi lahko naštevali 19 članski kolektiv Osnovne šole Štirinajste divizije Velenje je mnogo dosegel Največja nagrada za njihovo težavno delo pa je prav gotovo srečanje z nekdanjimi učenci, kateri se dobro vključujejo v našo socialistično skupnost. Tako so pozabljeni vsi napori, vse težave pri vsakodnevnem delu. Prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče! Nuška Povše NAŠA ŠOLA JE LEPO UREJENA Nuška Povše iz sedmega razreda Osnovne šole XIV. divizije o svoji šoli Naša šola se imenuje Osnovna šola XIV. divizije Velenje. Stpji ob Kidričevi cesti. Je pritlična. Ob njej smo postaviti nov spomenik Alfonza Šarha. Šola ima učilnice, delavnico, risalnico ter kuhinjo in še nekatere druge prostore. Okolico šole čistimo in urejamo. Trudili smo se, da je okolica lepa. Ob praznikih pripravimo proslave. Imamo tudi šolsko športno društvo. Vadimo: tek, tenis, nogomet, šah, rokomet in drugo. Veliko hodimo na izlete in na štadion. V začetku šolskega leta imamo volitve, ko volimo razredni pionirski odbor. Volimo predsednika, tajnika, blagajnika in higieničar-ja. Naša šola je zelo lepo urejena. Imamo tudi dobre matice. Osnovna šola Gustav Šilih Velenje Spomenik Gustavu Šilih Osnovna šola Gustav Šilih Velenje slavi 15-letnico delovanja - 5. oktobra dan šole Pomemben jubilej, 15— letnico delovanja pa slavi ob letošnjem občinskem prazniku tudi osnovna šola Gustav Šilih Velenje. Tudi ob tej šoli bodo ob tej priložnosti odkrili spomenik. To bo spomenik priznanemu slovenskemu pedagogu, po katerem se šola tudi imenuje, Gustavu Šilihu. Kip Gustava Šiliha je delo mariborskega kiparja Gabriela Poldiča, otvorili pa ga bodo 5. oktobra ob 16. uri na priložnostni slovesnosti, ki jo bodo pripraviti v ta namen. Tudi sicer bo 5. oktober dan šole. V dopoldanskem času bodo pripravili predavanje za člane učiteljskega zbora. Predaval bo prof. Albert Žerjav iz Maribora in sicer o pomenu Gustava Šiliha za slovensko S prvim referendumom so učenci Posebne osnovne šole pridobili lepe, sodobne šolske prostore Ravnatelj osnovne šole Gustav Šilih Velenje, Franjo Slemenšek pedagogiko, spregovoril pa bo tudi o moderni pedagogiki O petnajstletnem delovanju osnovne šole Gustav Šilih Velenje smo se pogovarjali z ravnateljem Franjom Slernenškom in Mileno Pivk, ki še vedno ne more pozabiti uvodnih besed, ki jih je pred petnajstimi leti spregovoril učenec ob otvoritvi novega modernega šolskega poslopja. „Na naše mesto nov dan prismejal je, ves mlad kot, da iz nas napil se je mladosti Zakli-cal sem z vročim srcem: Na zdravje! in kakor junaka povabil ga v goste.' Mislim, da o tem, da so bili učitelji in učenci te nove šole zelo veseli sploh ni potrebno dvomiti Dotlej so namreč delovati v stari grajski konjušnici, kjer so imeti na razpolago le osem učilnic. Šolsko leto 1962/63 so pričeli veseli. In 21. april 1963 je bil zanje nad vse pomemben dan. Otvorili so novo moderno šolsko poslopje. Ko so odprti osnovno šolo Gustav Šilih Velenje pred petnajstimi leti, jo jeobiskovalo 586 učencev, ki so biti razporejeni v 18. oddelkih. Isto leto sta se tej šoli priključili tudi podružnična šola Pesje s 114 učenci in šola Šentilj s 106 učenci. V šolskem letu 1964/65 pa seje šoli priključila še osnovna šola Paka. V naslednjem šolskem letu se je število učencev na centralni šoli precej povečalo, saj jih je bilo že 820, razporejeni pa so bili v 27 oddelkov. Vsa leta so se zavedali, da je šola kot samoupravna skupnost dolžna usposabljati mladega človeka za sodelovanje v družbenem življenju in odločanju v njem ter da je dolžna odkrivati zmožnosti mladega človeka in razvijati njegovo nadarjenost ter osebnost. To jim je tudi dobro uspevalo. V teh 15 letih je uspešno zaključilo šolanje 1696 otrok, ki so šolanje nadaljevali na gimnazijah, srednjih tehničnih in drugih srednjih šolah, poklicnih šolah, mnogi pa so tudi sami postati učitelji in se vrnili na šolo. Ves čas pa so dosegali lepe uspehe tudi v svobodnih dejavnostih. Množično sodelujej o pri jugoslovanskih pionirskih igrah, bralni znački, pripravljajo razna tekmovanja (prometna, tekmovanja v znanju iz posameznih predmetov itd.) imajo mnogo krožke, omeniti pa je potrebno tudi glasilo, ki je že postalo priljubljeno med vsemi učenci šole. V lanskem šolskem letu so imeti na tej šoli preko sto večjih akcij. V letošnjem šolskem letu imajo na šoti 804 učence, zaposlenih pa je 37 učiteljev. Pouk imajo za razredno stopnjo v dveh izmenah, za predmetno stopnjo pa le v dopoldanskem času. Posebno pozornost posvečajo v zadnjem času podružablja-nju vzgoje in izobraževanja. Najtesneje sodelujejo z delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat, katera ima patronat nad njimi Sodelu- jejo na kulturnem podra poleg tega pa učence tudi i klicno usmerjajo na ta način,| organizirajo ekskurzije v del ne organizacije, kjer se seznanijo s poklici, ki jih ] maj o. Večkrat šolo obiščejoj di predstavniki Ruda elektroenergetskega kombinaj kjer jih seznanijo z organizj nostjo, uspehi in težavami vj| delovni organizaciji, preds ki šole pa z uspehi in teža šole. Takšno sodelovanje pa žel še poglobiti Dogovorili so] že, da bodo izmenjavati člad v glasilih. Šola sodeluje tudi krajevno skupnostjo levi Vendar s tem sodelovanjem ^ so zadovoljni saj se zave da so storili še premalo, sodelovanje je bilo doslej le J materialni bazi Šola priča po moč tudi pri organiza venšolskih dejavnosti, kjer j ljudje z znanjem na zelo nih področjih zelo pot vendar jih šoli doslej ni i pridobiti. Še bi lahko naštevali uspel ki jih je dosegla šola v najstih letih delovanja. Ti hi so prav gotovo odraz tri dela učiteljev, ki so pouča in še poučujejo na tej seveda dolgoletnega ravn Franja Artiča in ravnat^ Franja Slemenška, ki si pii va, da bi bila šola kar opremljena, da bi doseg najboljše rezultate in lahko prešli na celodnevno S mira™ Rada imam našo Si Alen ka Skaza učenka osmega razreda osnovne Gustav Šilih Velenje se bo te šole vedno rada spomin Moja šola! Beseda, ki jo pogosto slišiš. Beseda, ki je bila včasih zame zavita v tančico nerazumljivosti, v nek akšen molk časa, strpljivosti moje otroške nravi in poželenja. „Kaj je sploh to?" Kako je tam? " sem se pogosto spraševala. In kadar sem kot majhna deklica po- Alenka Skaza mislila nanjo, so se mi misli vzvalovi-le in moj otroški razum je slikal vse mogoče podobe: o njej, ki mor biti sprejemljiva za vsakega otroka kot njegov drugi dom. Sedaj je postala beseda šola že del moje osebnosti, ki se je oblikovala, se oblikuje s pomočjo nje - šole, ki je v današnjem življenju postala nepogrešljiv faktor izobraževanja v verigi življenja. Se sedaj mi | očmi plava podoba mojega ] vstopa vanjo. Zdela se mi je t na, tako tuja in nerazumljiva, t v sivino in zlita v gube mof modrosti. V njej sem se poču majhno, bedno bitje, kakor < niča kruha med velikimi hlebi ( ci okoli mene so razposajeno 1 mahali z rokami, kakor, da bi k poleteti v neba In ko sem ka prvi razred, mi je šola že srcu. Vzljubila sem učitelj predmete v njej, strogega hiši rasla sem... Z mano je : znanje, z mano pa se je šola. Sedaj sem v osmem bežen pogled nazaj mi rada sem imela in še kateri so vzklila prva tovarištvo in nežne pa bom morala to stiskom roke, z bežnim bomo odšli v svet na na druge šole. Naša stara, Gustav Šilih, ki letos 15-letnico delovanja pa 1 V njej je del našega našega življenja. In bom šla mimo nje, mi bo toplo in ko bom odrasla, mi pred očmi mnogi spomini kateri si zdaj nabiram znanje v življenje. Še vedno brez kulturnih animator je v Zaradi lažjega in nepo-srednejšega dela obstoja pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje vrsta komisij. Ena izmed njih je tudi komisija za kulturo, katere predsednik je Stane ŽULA. Podobno kot druge komisije je tudi ta na svojem prvem sestanku sprejela program dela za naslednje obdobje. „Naš delovni program smo nekako razdelili na tri področja," je dejal Stane Zula. Najprej smo podrobno opredelili organizacijske naloge, nato akcijske, posebno pozornost pa bomo pri našem delu namenili oblikam sodelovanja. Pri organizacijskih nalogah smo šele na začetku, saj doslej še nikomur ni uspelo, da bi kaj bolje zaživelo kulturno življenje v delovnih kolektivih. Se vedno nam namreč ni uspelo dobiti kulturnih animatorjev, medtem ko vemo, da imajo nekatere organizacije združenega dela že nekaj časa organizatorje rekreacije. Zveza sindikatov se je — mislim, da ni odveč, če to ponovim — na zadnjem kongresu zavzela, daje treba več storiti pri organizaciji kulturnega življenja v delovnih organizacijah in tam, kjer je to le mogoče, zlasti v večjih kolektivih postaviti kulturne animatoije oziroma profesionalne kulturne delavce. Moram reči, Stane Žula da na tem področju doslej nismo veliko naredili, saj nam niti v eni organizaciji ni uspelo dobiti kulturnih ani-matoijev. Zdi se mi, da smo znali v sindikatih pred leti, zlasti pa takoj po vojni veliko bolje organizirati kulturno življenje. Potem je nastal nekakšen zastoj, danes pa bi znova radi, da bi bolje zaživelo kulturno delo v delovnih kolektivih in da bi bil sindikat znova nosilec kulturnega življenja ali mobili-zator na tem področju." In kaj bodo zajele konkretne obhke vašega dela? „V naslednjem letu smo predvideh organizacijo določenih prireditev. Vendar menim, da prav našo komisijo čaka pomembna naloga, da da pobudo za uskladitev vseh prireditev oziroma oblik kulturnega življenja v občini, v dogovoru s socialistično zvezo, krajevnimi skupnostm i itd. Nadalje bomo spodbujah amaterske obhke kulturnega dela, pomembno vlogo pri organizaciji prireditev pa lahko opravijo tudi posamezne šole, nad katerimi imajo določene delovne organizacije patronat. Ob vsem tem pa nas čaka pomembna naloga tudi v zvezi z organizacijo prireditev za delavce iz drugih repubhk. Katere ob like pa nameravate še posebej spodbujati v delovnih kolektivih? „Reči moram, da je kulturno delo marsikje že prisotno. Ne nazadnje imajo delovne organizacije patronat nad posameznimi skupinami. Mislim pa da je treba več storiti, da bo delavec resnično deležen raznih kulturnih prireditev in nastopov. Pogosteje kot doslej je treba za njih organizirati razne predstave od gledaliških do pevskih prireditev. Zanimiva oblika je gotovo tudi organizacija razstav (kot je bil primer ponekod to že doslej). V naših organizacijah združenega dela je namreč veliko ustvarjalcev. Njim moramo nuditi vso podporo ter jih spodbujati k nadaljnjemu delu. Skratka -menim, da je kultura tista, ki mora spodbujati delavce, jih razbremeniti vsakodnevnih skrbi. Pri oblikovanju in vzgoji potrošnika kulture pa bomo uspeh, če bomo več delali, če bodo naše prireditve kvalitetne in toliko mikavne, da jih bodo ljudje radi obiskovali. To pa je tudi naš cilj." V.S. ABONMA V domu kulture Velenje še vedno vpisujejo koncertni , komorni in gledališki abonma. Vpisovanje je vsak dan med 9. in 10. uro ter med 14. in 15. uro. Pohitite! URE PRAVLJIC V četrtek, 5. oktobra 1978 ob 16. uri se bodo v knjižnici Velenje ponovno pričele „ure pravljic", namenjene zlasti otrokom v starosti od 5. do 7. leta, e iz Velenja so se najprej ustavile v Šentrupertu, kjer so se ki ne hodijo v vrtec. Otroci krnile padlim za svobodo v borbi proti fašizmu vabljeni! zadnje. In kai sploh menijo o takšnih srečanjih. CVETA ŽEVART: Srečanje s koroškimi Slovenkami, ki ga je organiziral Svet za družbeno politično aktivnost žena pri ne izpolnjuje v celoti. Vesela sem, da nam je Svet za družbeno politično aktivnost žena omogo čil srečanje z ženami Koroške. Prepričana pa sem, da je bil namen obiska dosežen in da se bomo s koroškimi Slovenkami kmalu spet srečah." Aktivistke iz Velenja so torej navezale dobre stike s koroškimi Slovenkami, Te so jih nadvse prisrčno sprejele, zato smo lahko upravičeno prepričani, da to ni bilo edino srečanje in da se bo sodelovanje med Svetom za družbeno pohtično aktivnost žena občine Velenje in ženami Koroške še poglobilo. MIRA TAMŠE rečanje s koroškimi Slovenkami - it za družbeno politično aktivnost pri občinski konferenci SZDL Velenje je organiziral pretekli teden srečanje s Slovenkami avstrijske Koroške občinski konferenci so-tične zveze delovnega ljud-Velenje uspešno deluje svet užbeno pohtično aktivnost V delovni program za ije leto so si žene aktivist-zastavile tudi nalogo, da ejo koroške Slovenke in se seznanijo z njihovimi teža- feko se je odpravilo preteklo »to 44 aktivistk iz naše ob-na Koroško. Najprej so se »rile v Šentrupertu, kjer so oklonile padlim žrtvam fa-Snega nasilja, v tem kraju Ih je sprejela tudi predsed-koroških Slovenk Milena lakar. Žene iz Velenja je Iravila v imenu vseh koro-h žena ter se jim zahvalila za isk. Nato jih je popeljala po oški, preko slovenskih vasi, se Slovenci še vedno bore snovne pravice, kjer določ-edmega člena še vedno niso ničene. Žene iz Velenja so »gledale gosposvetsko polje Celovec, nato pa krenile do 6ovsa, kjer je bilo v prijaz-n slovenskem gostinskem lo-u srečanje z ženami Koro-L Te so pripovedovale o svo-I vsakodnevnem delu, ko se ttjo, da slovenski jezik ne bi tarl. To so matere, slovenske (ere, ki tako vzgajajo tudi jje otroke. Prva ljubkovalna jeda je slovenska in sloven-oa je tudi vsakodnevni pogoni jezik. Zaradi tega pa po-to nastopajo težave, nasprotna žalost tudi zasmehovanje lalitve, pa tudi fizično napa-ije. Težko je opisati koliko je do ohranitve slovenščine, (enskega življenja na Koroni je v teh ženah, kako so se pravljene boriti. Srečanje je I resnično zelo prisrčno in v ih aktivistk iz Velenja, so Ivele te žene kot junakinje, e, ki se bore za osnovne rice, kljub temu, da njihovi protniki ne izbirajo načina, a bi jim to delo onemogo- i . )b slovesu so velenjske akti-ke povabile prijateljice iz roške, da jim vrnejo obisk v enju ter se jim zahvalile za tafjubnost. Predsednica Kotih žena Milena Greblakar t Ob koncu še enkrat pouda-, kako vesele so njihove žene inih srečanj, saj jim ta dviga-moralo. Tako vedo, da pri jem delu niso osamljene, da stojijo ob strani žene iz tične domovine. Izrazila pa udi Željo, da jih še obiščejo, lato so si žene iz Velenja »dale še Vrbsko jezero ter ezno Kaplo. S srečanja so se Se bogatejše, spoznale so de-nrojih vrstnic na Koroškem, anale so žene, ki se borijo in egajo lepe uspehe v izredno tem okolju. irečanje s koroškimi Sloven-M so vse udeleženke pozitiv-ocenile in sklenile, da ni bilo Cveta Ževart občinski konferenci SZDL Velenje je bilo za nas udeleženke zelo zanimivo. Ne samo, da smo obiskale kraje, kjer naši rojaki govorijo slovensko, spoznale smo žene, ki vse svoje cilje vlagajo v dosego narodnostnih pravic in lepe, domače, slovenske besede. Ne morem razumeti takega odnosa avstrijske vlade do koroških Slovencev, ko se po drugi strani prav ta vlada zavzema za narodnostne pravice svojih rojakov v Italiji in ko narodnostne manjšine v naši državi živijo povsem enakopravno z nami. Takšnih srečanj bi moralo biti dosti več — pleme-nitijo duha; našim rojakom pa so v veliko moralno podporo in jim vhvajo novega prepotreb-nega elana v njihovi težki borbi za svoj obstoj. Resnično je bilo prijetno spoznati žene s Koroške ter zapeti z njimi slovensko pesem." MAJDA ZELCER: „Srečanj z ženami slovenskega porekla, ki živijo izven naših meja bi moralo biti še več. Ne samo to, da prinašajo takšna srečanja povsem nova in trdna osebna prijateljstva, zelo pomembna so tudi pri razvijanju prijateljstva Majda Zelcer naših narodov z zamejskimi Slovenci na vseh področjih — kulturnem, gospodarskem in političnem delovanju. Ob srečanjih s temi ženami sem spoznala, kako veliko ljubezen gojijo do svojega materinega - slovenskega jezika in koliko žaljivk ter poniževanj so deležne za uresničitev 9. in 7. člena državne pogodbe, ki jo Avstrija še danes KULTURNI DOM IN KNJIŽNICO OBNAVLJAJO i- ; Kulturni dom Velenje bo za letošnji občinski praznik dobil novo fasado. Prav tako bodo delavci VEGRADA prepleskali fasado doma kulture in strop, ki še ni bil prepleskan, odkar dom stoji. Zlasti je bilo potrebno umiti stenski marmor in fasadna okna na pročelju kulturnega doma. Tako bo tudi za začetek kulturne sezone ta kulturni hram prenovljen. V knjižnici oziroma v galerijskem kotičku so zamenjali keramične ploščice ter ves tlak, ki je bil ob gradnji knjižnice zelo nesolidno postavljen. Prav tako bo ta kotiček na novo prepleskan, da bo lahko sprejel razstavo Ivana Meštroviča, tako kot se za tega vehkega umetnika spodobi. Celotna investicija bo znašala okoh 450.000,00 dih, sredstva pa je zagotovila občinska kulturna skupnost. MONODRAMA V ŠOŠTANJU V torek, 3. oktobra 1978 ob 19.30 uri bo v preddverju doma kulture Šoštanj nastopila dramska igralka SNG Ljubljana Meta Vraničeva z monodramo Gil-berta Leautierja: RAGLJA. Režija Albert Kos. Pomagali krajanom pri urejevanju ceste V Bilčovsu so velenjske aktivistke nad vse lepo sprejeli. Pozdravil jih je župan, ki je edini slovenski župan na Koroškem, zapel pa jim je mlad slovenski ansambel Še ni dolgo, ko smo na straneh našega časnika pisali o uspeh akciji delavcev iz tozda jama—Škale, ko so v okviru akcije in v počastitev kongresa ZK pomagali krajanom Škal pri gradnji vodovoda. Konec prejšnjega tedna se je spet blizu sto mladih — tokrat iz celotne delovne organizacije Rudnik lignita Velenje - zbralo v zahodnem delu ŠkaL kjer so urejali cesto proti Ljubeh. Pri delu so jim pomagali tudi škalski mladinci in člani tamkajšnje lovske družine. Akcija, ki so jo namenili 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, je seveda uspela. Izredno zadovoljni so bih seveda domačini, saj so mladi iz rudnika napravili v enem dopoldnevu izredno veliko dela. In kot takrat, naj tudi danes zapišemo, da je ta akcija vnovičen dokaz dobrega sodelovanja med krajevno skupnostjo in temeljno organizacijo združenega dela, katero bi bilo vredno posnemati Rudar na tretjem mestu Veijetno so bili redki tisti, ki so pričakovali, da bodo nogometaši Rudarja zares odlično štartali v letošnjo drugo prvenstveno sezono v II. zvezni nogometni ligi zahod. Vodja strokovnega štaba Zorko Hlavač je sicer na začetku prvenstva dejal, da si bodo prizadevali, da bi na domačem terenu ostale vse Dušan Rusmir točke. Na gostovanjih pa se bodo borih za neodločen rezultat. V prvem kolu so naleteli na Novi Sad, ki ima letos velike ambicije in izgubili tesno z rezultatom 2:1. Že v drugem kolu so nadoknadili te točke v Ljubljani z zmago nad Merka-toijem. V tretjem kolu so prvič v letošnjem prvenstvu zaigrali pred domačim občinstvom in premagali Spartak s 3:1. Nato je sledilo gostovanje v Kikindi; kjer so ostali praznih rok kljub dobri igri. V petem kolu so igralci razočarali svoje številne navijače, saj so le z vehko muko rešili na domačem terenu točko proti borbenim igralcem Segeste, ki so novinci v letošnji ligi. Za to izgubljeno točko pa so se „ru-darji" izkupili v šestem kolu, ko so odšli na gostovanje v Visoko. Trener Zorko Hlavač je domačo Bosno presenetil z dobro zamišljeno taktično igro in na presenečenje domačih gledalcev še bolj pa seveda nogometašev Bosne, so gostje vodili vse do 70, minute z rezultatom 3 : 0. Kot kaže si je sodnik - Vlaški iz Pančeva zelo „prizadeval", da bi domači vsaj izenačili rezultat, saj je dosodil kar dve dvanajstmetrovki v njihovo korist. Na nesrečo igralcev Bosne in veliko zadovoljstvo gostov, se je pri prvem strelu z bele točke žoga odbila od vratnice, pri drugem pa je pot žogi v rudarjevo mrežo z izredno obrambo preprečil vratar Blagus. Do konca srečanja je domačinom vendarle uspelo dvakrat zatresti mrežo Rudarja in tako nekoliko ublažiti bolečo izgubo obeh točk. S to zmago so Velenjačni (imajo boljšo gol razliko) s sedmimi točkami na tretjem mestu. Toliko točk imajo tudi Čelik, Novi sad in Leotar. Le točko več ima Proleter, na prvem mestu pa so nogometaši Maribora zli. točkami V nedeljo bodo nogometaši Rudarja igrah na domačem terenu z Leotarjem, ki je v prejšnjem kolu doma premagal Iskro z 1:0. Seveda njihovi navijači pričakujejo, da bodo ponovili dobro igro iz srečanja z Bosno ter se ob morebitnem porazu Prole-terja (gostuje v Bugojnem) povzpeli še za_mesto višje. Vs. NOGOMET DRUGA ZMAGA ŠMARTNEGA Nogometna selekcija iz Šmartnega ob Paki je tudi v drugem nastopu pred domačimi navijači osvojila obe točki. Z rezultatom 2:1 je premagala Dravo iz Ptuja in se na prvenstveni lestvici SNL — vzhod povzpela na 5. mesto. Začetek srečanja ni bil ravno obetajoč, saj so gostje bih nekoliko boljši nasprotnik in že v 14. minuti so vodili 1:0 po enem izmed hitrih protinapadov. Ta zadetek je „prebudil" domače nogometaše, ki so prevzeli igro v svoje roke in nekajkrat nevarno ogrozili gostujočega vratarja. Plod rahle terenske premoči Šmartnega je bil izenačujoči zadetek, ki ga je v 26. minuti po lepi akciji s Krajncem dosegel Kodre. Tudi v nadaljevanju so domači nogometaši vpregli vse sile, da bi čimprej dosegli vodilni zadetek, na drugi strani pa so jih gostje skušali presenetiti s hitrimi protinapadi V 56. minuti je nogometašem Šmartnega le uspelo drugič zatresti mrežo Drave in doseči zasluženo zmago. Zalig je dobro izvedel prosti strel s kakih sedemnajstih metrov in žoga je obtičala v mreži gostujočega vratarja. Do konca srečanja se je na obeh straneh zvrstilo še nekaj lepih priložnosti za zadetek, ki pa so ostale neizkoriščene. V naslednjem kolu bo selekcija Šmartnega igrala z Muro v Murski Soboti ŠMARTNO: P. Pogoršek, Kralj, Nežmah, Za-veršnik (Goršek), G. Omladič, Žalig, A. Podgoršek, Bric (F. Omladič), Kodre, Deželak, Krajnc. J. K REPUBLIŠKO TEKMOVANJE RIBIČEV Na nedavnem republiškem prvenstvu invalidov-ribičev so se ponovno izkazali tudi ribiči društva inva- lidov Velenje. Med petnajstimi eki- "...... ekiL r Vil rijah invalidnosti ^ je osvojil invalid Ri- pami je bila štiričlanska ekipa Mrav- ' " Ko..... " " - " druga. liak, oželjnik, Brezovnik in Vincek V posameznih kategorijah "pa bronasto kolajno. Uspešno so še nastopili v D skupini invalidnosti Kodrun, Skela in Pliberšek. C.e. V MALEM NOGOMETU NAJBOLJŠA EKIPA TOZDA ELEKTRO OBRATI V Rdeči dvorani v Velenju je bil prejšnjo soboto finalni turnir občinskega sindikalnega prvenstva v malem nogometu. Tega tekmovanja se je letos udeležilo kar 48 ekip iz delovnih oziroma temeljnih organizacij združenega dela velenjske občine, v finale pa so se uvrstile naslednje ekipe: GIP Vegrad - tozd Gradnje in DOM 101, ESO - tozd Elektro obrati in R LV - tozd Klasirnica. Rezultati: Elektro obrati - tozd Gradnje 0 : 0, Klasirnica - DOM 101 2 : 2, Elektro obrati - Klasirnica 4:1, tozd Gradnje - DOM 101 0:2, DOM 101 - Elektro obrati 0:2, Klasirnica - Gradnje 0:3. Prvo mesto je osvojila ekipa delovne organizacije ESO - tozd Elektro obrati, (na sliki) ki je zbrala 5 točk, (razlika v golih 6:1) 2. Vegrad - tozd Gradnje 3, (3:2) tretji Vegrad - DOM 101 3, (4:4), 4. delovna organizacija Rudnik lignita Velenje - tozd Kjasirnica 1 (3:8). Vs. Ena izmed uspešnih akcij Šmerčeve na srečanju v Žalcu. ROKOMET ZANESLJIVO DO NOVIH TOČK Rokometašice Šmartnega so v 4. kolu Slovenske rokometne lige -vzhod ponovno zabeležile visoko zmaga Na igrišču osnovne šole v Šmartnem ob Paki so premagale ekipo Polane z rezultatom 15:7 (7:4). Prvi del srečanja je bil dokaj nezanimiv, domače rokometašice pa so ga odločile sebi v prid z razliko treh zadetkov, ki so jo dosegle že takoj na začetku. V nadaljevanju se gostje iz Velike Polane niso mogle več resneje upirati igralkam Šmartnega, ki so vztrajno višale prednost, zato so jih skušale zaustaviti z izredno grobo igro, kar sta sodnika kaznovala s številnimi izključitvami Zaradi namernega udarjanja sta izključila do konca srečanja kar dve njihovi igralki, eno s pravico zamenjave, drugo pa sta diskvalificirala. Tako so rokometašice Šmartnega brez težav dosegle visoko zmago in se z novima točkama povzpele na 3. mesto prvenstvene lestvice. ŠMARTNO: Pevnik, Tajnik t, Meh 5, Ostojič, Krevzel, Omladič, Šmerc 5, Gril 4, Jeraj, Kuder. J. K. PRVI PORAZ Podobno kot rokometašice iz Šmartnega ob Paki so tudi Velenjčanke izgubile srečanje s selekcijo Savinjske v Žalcu. Novinke v ligi so bile slabši nasprotnik le v prvih minutah, ko so igralke Velenja po-vedle z rezultatom 3:0, nato pa so se zbrale in najprej izenačile na 4:4 ter takoj zatem povedle za dva gola razlike. Takšna razlika je bila tudi ob koncu prvega polčasa, (8:6). V drugem delu so rokometašice Velenja spet zaigrale bolje in si na vso moč prizadevale, da bi osvojile četrto zaporedno zmago. No, to jim ni uspelo. Precej tudi ne po zaslugi sodnikov, ki sta jim - kot je povedal njihov trener Viktor Poznič -kar dvanajstkrat (ne vedno upravičeno) piskala prestop ter s tem preprečila zanesljive zadetke. Ko je že vse kazalo, da bo rezultat neodločen pa so domačinke v zadnji minuti dosegle vodilni zadetek in zmagale z rezultatom 14:13. Po srečanju so gostje vložile protest LAHKA ZMAGA V drugi tekmi na domačem terenu so rokometaši Šoštanja premagali ekipo Ormoža z rezultatom 34 : 22 (13:7). Domači so silovito začeli, povedli z 8 : 2 in držah vodstvo do konca polčasa. V drugem delu se je tempo nadaljeval in moštvo Šoštanja je prikazalo odlično f' ;ro, ki jo ljubitelji rokometa v oštanju že dolgo niso videli. Ekipa je delovala homogeno, zmaga pa bi bila lahko še večj a. V domačem moštvu sta najboljšo igro prikazala odhčna strelca Jančič in Melanšek. Domači rokometaši so dokazali, da so opravičeno visoko na lestvici. Strelci za Šoštanj: Jančič 9, Melanšek 6, Kompan in Skorn-šek po 4, Lesjak in Jambrovič po 3, Stvarnik in Javornik po 2, ter Gostečnik enega. Za moštvo Ormoža je bil najuspešnejši Bez-jak s 6 goli. Pred okoh 300 F šport telesna kultura rekreacija gledalcev sta srečanja odlično vodila Bašar (Kranj) in Kožel (Škofja Loka). B. VOHAR ŠALEŠKI ROKOMETNI DERBI Jutri in v nedeljo je na sporedu že 5. kolo prvenstva v Slovenskih rokometnih ligah. V vzhodni skupini ženske republiške lige se bosta v eni najzanimivejših tekem srečali rokometni ženski selekciji Velenja in Šmartnega. Pred srečanjem, ki bo jutri, v soboto, 30. septembra ob 19. uri na igrišču ob jezeru, smo prosili za izjavo trenerja obeh ekip. VIKTOR POZNIČ (trener Velenja): „Občinski derbi ženskih rokometnih ekip bo nedvomno zelo zanimiv, kot so bih vsi derbiji doslej. Mislim, da bodo ljubitelji rokometa v Šaleški dolini prišli na svoj račun. Igralke obeh ekip se bodo prav gotovo potrudile, da bodo gledalci zadovoljni s prikazano igro. V zadnjem srečanju proti Savinjski so nas močno oškodovali sodniki, zato upam, da bo tokrat tudi sojenje na dovolj kvalitetni ravni. Predvsem pa želim, da bi bilo srečanje kvalitetno, borbeno in fair, zmaga naj boljši nasprotnik." TONE' KRIŽ (trener Šmartnega): „Čeprav nastopamo letos z močno pomlajeno ekipo, smo v novo prvenstveno sezono kljub temu startali boljše, kot smo pričakovali. Zaradi številnih mladih in še neizkušenih igralk pa na srečanju v Velenju nimamo posebno velikih ambicij. Kljub temu upam, da bomo prikazali lep in kvaliteten rokomet Srečanje bo za gledalce posebno zanimivo tudi zaradi tega, ker bo prikazalo trenutno stanje ženskega rokometa v naši dolini Želja nas vseh je, da bi bilo srečanje pravo prvenstveno, fair in zanimivo za gledalce." J. K. MEDOB ČINSKA REKREACIJSKA ROKOMETNA LIGA V Velenju so pred dnevi ustanovili medobčinsko rekreacijsko ligo, v kateri bo nastopalo osem ekip: TVD Partizan, Gornji grad, ŠD Raduha Luče, Šoštanj - veterani, Termoelektrarna Šoštanj, Rudnik lignita Velenje, Rokometni klub Velenje člani, rokometni klub Velenje -veterani in Vegrad. Tekmovanje se bo začelo jutri, 30. septembra. USPEH PLAVALCEV DI VELENJE! Preteklo soboto je bilo v Beogradu dižavno prvenstvo v plavanju za invalide. Sodelovalo je nad 80 invalidov iz vse države. Tekmovanje je bilo posamezno in ekipno. Med 8 republiškimi in pokrajinskimi ekipami je ekipa Slovenije osvojila prvo mesto in tako dobila pravico, da eno leto hrani lep prehodni pokal. Za zmago republiške ekipe Slovenije so zlasti zaslužni plavalci iz Velenja. V 11-članski ekipi so bili kar trije iz Velenja. Tone Osolnik, delavec TOZD Jamske mehanizacije RLVje bil najboljši v najtežji disciplini 4 x 50 m mešano. Zvonka Plaskan, delavka Vino v Šmartnem ob Paki je osvojila srebrno kolajno in je tako druga najboljša plavalka v državi na 50 m prsno. Rastko Lah je bil sicer „samo tretji" in osvojil bronasto kolajno, a je bil v svoji skupini amputircev najboljši Najboljše čase v posameznih disciplinah na vsem tekmovanju je imel pravtako Tone Osolnik. C E. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD VELENJE, PREŠERNOVA • Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije i „ VEG RAD" VELENJE razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacij določil 55., 58., 59. in 61.dena statuta delovne organizael ter 113. člena samoupravnega sporazuma o združevanj« DO naslednje prosto področje del in nalog s posebni pooblastili in odgovornostmi: POMOČ PRI VODENJU DELOVNE ORGANI ZACIJE ZA TEHNIČNE ZADEVE Pogoj: visoka izobrazba gradbene smeri, najmanj pet delovnih izkušenj Kandidat mora imeti organizacijsko vodstvene izkušnje sposobnosti, biti družbenopolitično aktiven in imeti pravil odnos do samoupravljanja. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih po; jev in opisom rezultatov dosedanjega dela pošljite v 15. dni po objavi razpisa na naslov: GIP „ VEG RAD" VELENJE, Prešernova 9/a. VELE NJE VABIMO k sodelovanju 1. Več elektroinženirjev za delo v razvoju 2. Več strojnih inženirjev za delo v razvoju 3. Več diplomiranih ekonomistov za delo v Marketingu I 4. Diplomiranega pravnika za delo v Marketingu Pripravljeni smo za sporazumno reševanje stanovanjsk vprašanj ter višine osebnega dohodka. Kandiati naj pošljejo vloge na kadrovsko socialno služI Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3. ZIMSKI PLAVALNI BAZEN ODPRT Letošnjo letno sezono so na velenjskem letnem bazenu zelo dobro zaključili, saj so v poletnih mesecih zabeležili preko 60 tisoč obiskovalcev. Število obiskovalcev se je povečalo več kot za 100 odstotkov in sicer zaradi tega, ker so v tem letu pričeli z ogrevanjem vode. 15. septembra pa so odprli zimski plavalni bazen, ki so ga vzgojno varstveni zavodi takoj izkoristi in izvedli plavalne tečaje. Bazen tudi že koristi osnovna šola Miha Pintar Toledo, ki trenutno testira plavanje učencev. Sindikalne organizacije v mnogih delovnih organizacijah se dogovarjajo s plavalnim klubom Velenje, da bi v prihodnjem mesecu izvedli plavalni tečaj za odrasle in tako čim prej odpravili plavalno nepismenost v občini Na tekmovanja pa se v bazenu pripravljajo tudi železničarji iz Celja, invalidi in domači plavalni klub. Zimski plavalni bazen je odprt vsak dan od 8. d o 20. ure, v tem času pa dela tudi savna. Temperatura vode v bazenu je 29 stopinj Celzija, zrak pa je tri stopinje toplejši Velenjski plavalni bazen je primeren za rekreacijo in t vanja v okviru sindikalnih šp organizacij. TOPOLŠČANI VI. SLOVENSKI ODBOJKARSKI LIC Topolškim odbojkarjem je j letih igranja v nižjih ligah doslej največji tekmovalni uvrstitev v I. SOL. (vzhodna na). Poleg ekipe Topolšice b< tej skupini igrala še naslednja i va: Šempeter, Mislinja, Žerjai, skava, Ljutomer, Ingrad in kol član zmagovalec kvalifikai turnirja med ekipami Brastofi; in Hoc. Topolščani bodo v novi I valni sezoni igrali z istimi jf na kvalifikacijah; to so: ko (ka petan), Meršah Štefan, nik Franc, Globačnik Ljubo, kar Samo, Marinšek Stani, Ste Milan, Kompan Ivan, Venet Golob Milan, Slatner Zdenko, Miran, Tamše Drago, JumFt Zasluge za uspeh gndo igralcem, ki so se z vk^m lotili dela, posebno pa še nji pedagogu profesorju Darku 1 Tekmovanje se bo oktobra. iftl Jf „NAŠ CAS", glasilo S—691. RODAM kompletno napra-za centralno ogrevanje eno-inovanjske hiše (uvožena itali-iska peč 28.000 cal. z vgra-lim bojlegem, gorilnik, črpal-l mešalec vode in cisterna 500 litrov). Informacije po L št 850-329. roti! kino 1. 10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 HOLLYWOOD ALI -PROPAD — ameriška komedija 2. 10. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 MAHARADJINA JET-NICA - indijski film. Režija: S. S. Vasan. Igrajo: Bhanumati Ranjan, David Aga Suryaprabha 3. 10. - torek ob 17.30 in 19.30 MAHARADJINA JET-NICA - indijski film 4. 10. - sreda ob 17.30 in 19.30 OČE GOSPODAR - italijanska drama. Režija: Paolo Vittorio TavianL Igrajo: Omero Antonutti, Marcella Michelangeli 5. 10. - četrtek ob 17.30 in 19.30 BUGSY MELON - angleški kriminalni mjuzikl. Režija: Alan Parker. Igrajo: Scott Baio, Jodie Foster KINO DOM KULTURE VELENJE 2. 10. - nedelja ob 9. uri OTROŠKA MATINEJA -KONJIC GRBAVEC - sovjetska risanka 2. 10. - ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE -OCE GOSPODAR - italijanska drama. Režija: Paolo Vitorio Taviani. Igrajo: Omero Antonutti, Marcella Michelangeli KINO ŠOŠTANJ 30. 9. - sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA - KONJIC GRBAVEC - sovjetska risanka 30. 9. - sobota ob 19.30 POSILSTVO - angleška srhlji-vka. Režija: Didney Hayers. Igrajo: Suzy Kendall, Fran Fin-dland 1. 10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 MAHARADJINA JET-NICA — indijski film. Režija: S. S. Vasan. Igrajo: Bhanumati Ranjan, David Aga Suryaprabha 2. 10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 HOLLYWOOD ALI PROPAD - ameriška komedija. Režija: Fran Tashlin. Igrajo: Jerry Lewis, Dean Martin 4. 10. - sreda ob 19.30 BUGSY MELON - angleški kriminalni mjuzikL Režija: Alan Parker. Igrajo: Scott Baio, Jodie Foster 5. 10. - četrtek ob 19.30 OCE GOSPODAR - italijanska drama. Režija: Paolo Vittorio Taviani. Igrajo: Omero Antonutti, Marcela Michelangeli KINO TOPOLŠČICA 30. 9. - sobota ob 16 uri MAHARADJINA JETNICA -indijski film. Režija: S. S. Vasan. Igrajo: Bhanumati Ranjan, David Aga Suryaprabha KINO ŠMARTNO OB PAKI 3. 10. - torek ob 19.30 HOLLYWOOD ALI PROPAD - ameriška komedija. Režija: Fran Tashlin. Igrajo: Jerry Le-wis, Dean Martin prebifzSsttfa |en ira ekonomski tehnik iz Velenja; Stanislav Šmigoc, rojen 1949, ključavničar iz Velenja in Zdenka Gruber, rojena 1959, sestav-ljalka iz Velenja; Janko Grač-ner, rojen 1958, strojnik iz Ša-leka in Milena Miklavžina, rojena 1957, pomožni laborant iz Hrastovca; Ferdinand Kunej, rojen 1926, kadrovik iz Celja in Marija Glavač, rojena 1935, uslužbenka iz Celja; Stanko Avberšek, rojen 1955, elekt-ričar iz Paškega Kozjaka in Frančiška Vodošek, rojena 1958, kuharica iz Paškega Kozjaka. Smrti: Terezija Krajnc, delavka iz Velenja, Prešernova 4, stara 49 let. ŠOŠTANJ: Poroke: Oton Štajner, rojen 1953, avtoprevoznik iz Raven na Koroškem in Marija Anže-lak, rojena 1959, tehnična risarka iz Zavodenj; Stanislav Knez, rojen 1947, avtomehanik iz Spodnjega Razboija in Maijetka Novak, rojena 195 3, admini-stratorka iz Družmiija. Smrti: Marija Hrastnik, upokojenka iz Gaber 15, stara 75 let; Marija Naveršnik, gospodinja iz Raven 141, stara 54 let; Martin Žnidarec, upokojenec iz Štor, star 76 let; Jožefa Žmavc, gospodinja iz Moziija, stara 61 let; Franc Škrubej, prevžitkar iz Lačje vasi, Moziije, star 56 let, Jožef Mikek, varilec iz Šoštanja, star 34 let STROKOVNA SLU2BA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE, ŠALEŠKA 19 - komisija za razprodajo osnovnih sredstev bo prodala na javni dražbi v Velenju, dne 16/10-1978 ob 8. uri na sedežu strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje Velenje, Šaleška 19 POČITNIŠKO HIŠICO NA LINDEKU PRI FRANKOLOVEM Počitniško hišico si je mogoče ogledati dne 13/10-1378 od 8. do 12. ure. Izklicna cena je 300.000,00 dinarjev. Interesenti morajo pred dražbo položiti 10% kavcijo od izklicne cene. KOMISIJA LICITACIJA pri AMD VELENJE - dne 6. oktobra 1978 ob 17. uri Po sklepu IO AMD Velenje bosta prodana na javni dražbi: 1.) FIAT - 750 zaleten, letnik 1975 2.) FIAT- 750 vozen, letnik 1975 Udeleženci licitacije morajo najmanj eno (1) uro pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 1.500,00 din. Ostala določila veljajo kot je določeno z zakonom. Avto moto društvo „ŠALEŠKA DOLINA" Velenje VELENJE: Poroke: Avgust Vtič, roje 1952, mizar iz Velenja in Mi Sili, rojena 1957, kontrolorka iz Velenja; Anton Vedenik, rojen 1949, orodjar iz Velenja in Daniela Ferenčak, rojena 1953, GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD GOZDARSTVO ŠOŠTANJ, komisija za razprodajo osnovnih sredstev bo razprodala navedeno osnovno sredstvo na javni dražbi v ponedeljek, 9. 10.1976 v Šoštanju pri Ropanu s pričetkom ob 8. uri 1. kom.kombi IMV, letnik 1973 v voznem stanju. Izklicna cena vozila je 25.000,00 din. Kombi si je mogoče ogledati 2 uri pred pričetkom javne dražbe pri stavbi bivše občine v Šoštanju. KOMISIJA ;dni KINO 29. 9. - petek ob 17.30 in .30 AMRAPALI - indijski n. Režija: Lekh Tandon. ajo: Vyjyntimala, Sunil Dutt 30. 9. - sobota ob 17.30 in .30 HOLLYWOOD ALI -©PAD — ameriška komedija, žija: Fran Tashlin. Igrajo: rry Lewis, Dean Martin ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene, mame in stare mame TEREZIJE KRAJNC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Še posebn a hvala kolektivom Mladinska knjiga, REK in Gorenje za darovano cvetje in ostalo pomoč. Hvala tudi župniku in govorniku za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: mož Karel, hčerka Zinka, vnukinja Nina ter ostalo sorodstvo. =iiiHiiinniHniiniiiiiii>iniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiii= i Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje i I — Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč razpisuje i i na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s I i stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7/77) I JAVNI NATEČAJ | i za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v | I soseski „Salek - Gorica I. faza" ter v soseskah Gaberke, | | Obrtna cona Selo in Podkraj v Velenju. 1 Za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš se oddaja stavbno | | zemljišče v soseski Šalek - Gorica I. faza ter v soseskah 1 i Gaberke, Obrtna cona Selo in Podkraj v Velenju in sicer I | naslednje parcele: | 1. Za gradnjo vrstne hiše tipa „Terasa I" v soseki Šalek — 1 | Gorica: - gradb. št. 62 v izmeri 182 m2 E Za gradnjo individualne stanovanjske hiše: | - gradb. št 295 v izmeri 704 m2 I Z Za gradnjo stanovanjske hiše z obrtno delavnico v soseski § | Obrtna cona Selo Velenje: | — gradb. št 5 v izmeri 1303 m2 1 - gradb. št 3 v izmeri 978 m2 S ~ | 3. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski i | Podkraj Velenje: I — gradb. št 1 v izmeri 760 m2 1 — gradb. št 2 v izmeri 674 m2 | — gradb. št. 3 v izmeri 641 m2 | — gradb. št 7 v izmeri 562 m2 f g — gradb. št 8 v izmeri 456 m2 4. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski 1 Gaberke: - gradb. št 25 v izmeri 432 m2 - gradb. št 26 v izmeri 419 m2 Pogoji natečaja so naslednji: 1. Izklicna cena za stavbno zemljišče znaša 55,00 dinarjev za m2 zemljišča in se mora plačati v roku 8 | dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v 1 uporabo, sicer se zaračunajo 12% zamudne obresti. V tej i ceni je že zajeto plačilo prometnega davka ter stroški f zemljiškoknjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpi- § sati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v roku 3 dni po | prejemu obvestila, sicer se smatra da niso interesenti za | stavbno parcelo ter jim zapade varščina v korist odbora. 2. Stroški komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča v § soseski Šalek- Gorica s stroški glavnega sekundarnega g toplovodnega omrežja, znašajo za gradbeno parcelo št. 62 j§ din 139.974,00 ter jih mora uspeli ponudnik poravnati v I roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo 12 % | zamudne obresti. Stroški komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča I parcele štev. 295 skupaj s stroški že zgrajenih temeljev, i toplovodne kinete ter stroški za gradbeno dovoljenje na tej f parceli znašajo 203.796,00 dinarjev ter jih mora investitor = poravnati prav tako v roku 30 dni po podpisu pogodbe o = oddaji stavbnega zemljišča. 3. Stroški za delno komunalno opremljenost stavbnega i zemljišča v soseski Gaberke znašajo 44.095,00 dinarjev ter se | morajo poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se g zaračunajo 12 % zamudne obresti. V plačilu delnega komu- | nalnega prispevka so zajeti stroški urbanistične dokumen- § tacije z glavnimi projekti komunalnih naprav za sosesko, ter § cesta v makadamski izvedbi. Vse manjkajoče komunalne i naprave v tej soseski bremenijo investitorje same. 4. Ocenjeni stroški komunalne ureditve za stavbno zem- g Ijišče v Obrtni coni Selo znašajo za gradbeno parcelo št. 5 | din 150.000,00, za gradbeno parcelo štev. 3 pa 100.000,00 | dinarjev, ter se morajo poravnati v roku 30 dni po podpisu 1 pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. 5. Stroški komunalne ureditve v soseski Podkraj v Velenju, znašajo 73.610,00 din ter jih morajo uspeli ponudniki poravnati prav tako v roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. Investitorji nosijo sami vse stroške v zvezi s spremembo projekta prizidka garaže k stanovanjski hiši. Na gradbenih parcelah z oznakami 1, 2 in 3 je predvidena gradnja individualne stanovanjske hiše tipa HABIT I, na gradbenih parcelah z oznakami 7 in 8 pa sta predvideni montažni hiši. V zgoraj navedenem znesku so zajeti stroški izgradnje ceste v makadamski izvedbi ter vodovodnega omrežja ter stroški urbanistične dokumentacije. 6. Za gradnjo individualne stanovanjske hiše na gradbeni parceli štev. 295 v soseski Šalek-Gorica I. faza, si mora uspeli ponudnik sam pridobiti toplovodno soglasje za to parcelo, prav tako pa nosi vse stroške v zvezi s sanacijskimi deli, ki so potrebna na tem zemljišču. 7. Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo stanovanjskih hiš najkasneje v roku 6 mesecev ter končati v 3 letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se pravica uporabe tega zemljišča vrne SI KŠ—odboru. 8. Interesenti morajo najmanj 1 dan pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v znesku 8.000,00 din na račun štev. 52800—661—31044— Komunalna skupnost občine Velenje — urejanje zemljišč z oznako, da je varščina. Na isti račun se opravijo tudi vsa ostala plačila v zvezi z plačilom odškodnine za zemljišče' in odškodnine za komunalni prispevek. Brez potrdila o vplačani varščini, se ponudnik ne more udeležiti natečaja, za eno vplačano varščino pa lahko ponudnik kandidira le za eno parcelo. Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži in vračuna v plačilo odškodnine za stavbno zemljišče. V primeru, da ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od punudbe oz. gradnje brez upravičenega razloga odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja, mu zapade varščina v korist SIKS-odbora ter izgubi pravico uporabe stavbnega zemljišča. 9. V primeru, da je za eno gradbeno parcelo več interesentov, se smatra, da je boljši ponudnik tisti, ki ponudi višjo odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča. 10. Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, hišni priključki itd.) nosijo investitorji sami. Javni natečaj bo dne 18. 10. 1978 ob 16. uri na Zavodu za urbanizem v Velenju, Tomšičeva 16 in sicer v sejni sobi.' Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnih zemljišč, lahko dobijo interesenti na zavodu za urbanizem v uradnih urah. Velenje, dne 26. 9. 1978 iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiHiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHUiuiM 3 Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo v Velenju so pred nedavnim začeli urejevati atrije med obema traktoma te šole. S tem se bo funkcionalnost šole močno povečala, saj bodo urejeni atriji lahko služili tako za odmore učenčev ob lepem vremenu, kot tudi za določene oblike pouka na prostem. Sredstva za ureditev tega prostora sta prispevali krajevni skupnosti Velenje—Šmartno in Velenje center- Desni breg. Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine iz Šmartnega ob Paki so se kar sami lotili izdelovanja opreme za svoje prostore, ki so jih dobili v sicer že dokaj dotrajanem k ulturnem domu. Dve sobi bosta pri njihovem nadaljnjem delu vsekakor pomenili pomembno pridobitev, predvsem pa zbirališče in s redišče dela mladih Šmarčanov. Da bo delo v novih prostorih prijetnejše, je seveda potrebna tudi primerna ureditev. Takole se kar sami lotevajo tega dela. Mnogi pač ne poznajo osnov lepega obnašanja in jim je vseeno v kakšnem okolju živijo. Česar ne potrebujejo, odvržejo. Tako so zelenice v našem lepem mestu pogosto posute z drobnimi papirčki Učenci osnovne šole Veljko Vlahovič pa so sklenili, da bo okolica njihove šole čista. Organizirajo očiščevalne akcije. Občinska organizacija Rdečega križa Vd beleži zelo lepe rezultate na področju krvod skih akcij, katerih se naši občani udeležuj! izredno velikem številu. Zelo dobro je uspela zadnja krvodajalska akcija, ki je bila pre teden. S tem so 25-letnico krvodajalstva Slovenskem tudi najbolje proslavili. v Rdeči dvorani Velenje 7., 8. in 22. oktobra 1978 si bodo Gorenj Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! veleblagovnica nama velenje Šoštanj v počastitev svojega praznika V spomin na dan, ko so partizanski borci L štajerskega bataljona v noči od 7. na 8. oktober 1941. leta napadli Šo štanj in ga za nekaj ur zavzeli, je Krajevna skupnost Šoštanj skupno z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami pripravila obširen program najrazličnejših prireditev. V ponedeljek 2. oktobra bo ob 16. uri otvoritev lovske, ribiške, planinske in taborniške razstave v dvorani prenovljenega doma Krajevne skupnosti Šoštanj, ki je znan kot bivši sindikalni dom. Razstava, ki bo izredno zanimiva, pestra in vsebinsko bogata, bo odprta ves teden in sicer vsak dan od 8. do 19. ure. Ta razstava bo vsekakor še posebej zanimiva za šolsko mladino — zato priporočamo vodstvom šol, da si jo ogledajo. V torek bo ob 19.30 uri v Domu kulture Meta Vra- nič izvedla monodramo „Rag-lja", avtoija Gilberta Leautiera. V sredo pa bo ob 18. uri na igrišču ob Kajuhovi cesti košarkarska tekma med ekipo Kovinar Štore in Elektro Šoštanj. V četrtek bo ob 19.30 uri v Domu kulture brezplačna predstava jugoslovanskega filma „Odpisani". Da bi občinstvo seznanili tudi z domačimi kulturno zgodovinskimi in turističnimi dogodki, bo v petek ob 19. uri v Domu kulture predvajanje barvnega filma o veliki proslavi v Velenju, ki je bila ob odkritju spomenika maršalu Titu. Za tem pa bo še turistično predavanje z barvnimi diapozitivi »Slovenija v sliki in melodiji". Po tem programu bo gostinsko podjetje Kajuhov dom Šoštanj v svojih prostorih pripravilo po zmernih cenah lovske specialitete, za dobro razpo- Stalna razstava na velenjskem gradu V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku bo Kulturni center Velenje v soboto, 7. oktobra ob 17. uri odprl stalno razstavo slovenske likovne umetnosti „Od impresionizma do danes" ter razstavni kotiček slik Lojzeta Perka. Gre za umetnine, ki so jih za potrebe galerije Velenje kupili leta 1971, denar pa je prispevala Tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Tu bodo razstavljena tudi likovna dela, ki sta jih redno odkupovala Kulturni center Velenje oziroma Občinska kulturna skupnost. Enega izmed -eksponatov je za stalno odstopil Muzej ljudske revolucije Ljubljana. Skupno bo razstavljenih 60 eksponatov. Med njimi imajo nekateri neprecenljivo vrednost. V posebnih prostorih pa bo stalna razstava slik akad. slikarja Lojzeta Perka, ki so bile odkupljene ob njegovi razstavi v Velenju. Aytor pa je poleg tega poklonil Velenju še nekaj svojih najlepših slik, primernih za stalno razstavo. Načrte za stalni razstavni prostor je pripravil dipl. inž?"" arh. Ibro Džumhur, investicijo pa nosi občinska kulturna skupnost. S tem se bo muzejskim zbirkam pridružila še likovna umetnost, ki bo to kulturno središče obogatila in ga naredila privlačnejšega. Ob otvoritvi bo govoril predstavnik občinske kulturne skupnosti. rod grajskimi del Študentski Priložnostni koncert, arkadami, pa bo izve« oktet, ki se bo tako velenjskemu občinstvu prvič predstavil. numiinmMmiSimiimiunMiuiMiitimmiiHiiuiniiiiiHiiiiMiimmm^ V tednu od 2. do 8. oktobra se bodo v Šoštanju zvrstile številne kulturne, športne in i druge prireditve. loženje gostov pa bo poskrbela domača glasba. Svečani del proslavljanja krajevnega praznika pa se bo pričelo v soboto, ko bo ob 17. uri svečana seja Zbora delegatov krajevne skupnosti Šoštanj. Za tem bo ob 18. uri v Domu kulture proslava krajevnega praznika s podelitvijo priznanj in plaket Krajevne skupnosti Šoštanj zaslužnim krajanom. V kulturnem delu programa pa bo nastopil priznani študentski akademski oktet iz Ljubljane. Za zaključek večera bo po proslavi krenila skozi mesto povor-ka z baklado in godbo Zaija na igrišče na Cankaijevi cesti, kjer bodo taborniki ob tabornem ognju izvedli kulturno zabavni program. Hkrati bo na Goricah nad Šoštanjem kresovanje z ognjemetom. Kot zaključek vseh prireditev, prirejenih v počastitev krajevnega praznika, bo v nedeljo 8. oktobra ob 10. uri kome-moracija pri spomeniku na Cesti talcev, kjer je okupator v povračilo za partizanski napad na Šoštanj 10. oktobra 1941. leta ustrelil 10 talcev, ki so jih pripeljali iz mariborskih zaporov. Po komomeraciji bo k re-nila povorka k podružnici Ljubljanske banke k odkritju doprsnega kipa dolgoletnega predsednika Zveze slovenskih posojilnic, narodnega prvoboritelja in šoštanjskega rojaka ing. Mihaela Vošnjaka. „Na vse zgoraj navedene prireditve, ki so brezplačne, vljudno vabi krajane in občane Svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije mesta Šoštanj". V. K. 3. tradicionalni vzorčni sejem sozda gorenje | bo svečano odprt v soboto, 7. oktobra 1978 ob 12. uri mi Velenje •> .- ' r j ' >./ i OGLEJTE SI 3. tradicionalni vzorčni sejem i sozda gorenje HiiiiiiiiiiiiuimiiniiiniiniHniMimimiiMiiimiiiiiiimiim^ MODNI SALON VELENJE TOVARNA KONFEKCIJE • TRGOVINA M ODDELEK PO MERI . OBRAT GRAD NA GORIČK1 Ob prazniku občine Velenje -8. oktobru iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje