ř^ol^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 I (✓ r pRVt PREĎHODMKTIDNIK GORENtEC LFTA IQOO PETEK, 23. OKTOBRA 2009 Leto LXII št. 84, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna uridnica: Marija Volčjak Časopis izhaia ob torkih in ob petrih naklada: 22.000 IZVODOV vt"vw.corbniskicly.si Na zaradi severne obvoznice Združenje civilnih pobud Škofja Loka je znova predstavilo pomisleke glede poljanske obvoznice in se zavzelo za ustreznejšo rešitev tudi za severno. Matija Rant ne pobude in razprave, za ne obvoznice pomanjkljiv, ................................................kar bo» še dodajajo, prilož- zaradi česar bi se lahko po- Ško^a Loka • "Glede severne nost ob javnih razgrnitvah noviJi zapleti kot pri poljan- obvoznice bi se lahko marši- in postopkih, ki bodo še sle- ski obvozrdd. Zato so spre- kaj naučili iz zapletov pri diii umeščanju trase sever« jeli sklep, s katerim so ob- gradnji južne obvoznice," je ne obvoznice. Glede poljan- činskemu svetu predlagali, na torkovi okrogli mizi, na ske obvoznice pa so pouda- da ne sprejmejo županovega kateri se je zbralo okrog dve- rili, da so tako lokacijski kot predloga, dokler se ne dogo- sto ljudi, poudaril predsednik Združenja civilnih po- prostorsld postopki za občino in državo končani. "Ev- vorijo z lastniki in predstavijo še dodatne študiie, jih bud Skofja Loka Marjan Fr* ropska sredstva za gradnjo uskladijo in nato predstavijo lan. Zato so v zdiuženju obvoznice so bila pridobije- vsem občanom. Glede pol prepričani, dâ bi moral ob- na prav na osnovi obstoječih janske obvoznice pa so ob činski svet o umeščanju tra- dokumentov, zato jih v tej činskemu svetu predlagali se severne obvoznice odlo- fazi ne kaže več spreminja- naj občinski upravi naloži čati šele takrat, ko se bodo Id," so še dodali dogovorlL z vsemi lastniki. V Združenju civilnih po- Na občini odgovarjajo, da bud Škofja Loka so prepriča-podpirajo utemeljene civil» ni, da je predlog glede sever- da se z direkdjo za ceste do govori o spremembi krožiš ča na Suhi v viadukt. y 6. stran Razprava o poljanski In severni obvoznici k povsem napolnila dvorano Sokolskega doma Merkur preiskujejo kriminalisti Na policijski upravi in tožilstvu so potrdili, da o Merkurju poteka kriminalistična preiskava. ŠTP F AM I evrov. V odgovoru na vpraša- bankah, Id jih uporablja pri svoj razvoj potrebuje tudi ..............................................................................nje o omenjenem posojilu je svojem tekočem poslova- ta", V odziMi na prispevek v Ljubljana, Naklo • Kot je v Kordež dejal, da Merfm nju", Po njsgovih besedah je TV Dnevniku so v Merkurju sredo za televizijo Slovenija nima nobenega posojila pri Merkur v letošnjem letu in- zapisali tudi: "V družbi Mer- potrdii tiskovni predstavnik NLB-ju, "ima pa Merkur po- vestiral osemdeset milijonov kur, d. d., z morebitnim za- Polidjske uprave Ljubljana, sojila, tako kot pri drugih evrov "in razumljivo je. da za četkom takšnih postopkov v v Merfcurfu opravljajo pred- ka7i»nski postopek v 7VP7Í s sumi uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Neuradno naj bi preiskovali sporno posojilo v višini štirideset milijonov evrov, ki naj bi ga konec lanskega leta Nova ljubljanska banka odobrila Merkurju, ta pa naj bi kot jamstvo zastavil večinski delež v svoji hčerinski družbi Big bang. Po Merkurjevih bi- | lancah naj bi bil celoten Big S bang vreden 15 milijonov ev- rov, po vrednotenju NLB-ja "" pa kar sedemdeset milijonov Merkurjeva težava je tudi zaprti trgovski center v Slški teh dnevih nismo seznanjeni, 7ňfo ne moremn vedeti, kaj naj bi ustrezni organi preiskovali. Prepričani smo, da so vsi naši posli povsem zakonit!, kar smo morebitnim preiskovalcem seveda pripravljeni dokazati tudi z vsemi potrebnimi dokumenti. Zato upamo, da se bo preiskava, Če res poteka, iz medijev preselila v naše podjetje, kjer bodo preiskovalci s pomočjo dokumentacije hitro lahko preverili ne- spornost naših poslovnih transakcij." Brezplačni paket za vodenje osebnih financ mladostnikov z darilom - 30 EUR za filmske predstave v KokDseju. w w vv.g Dk r, si/mladi Gorenjska ^ BankA Železn i KI Otrok padel pod tovornjak v ponedeljek sta se na Gorenjskem zgodili dve hudi prometni nesreči, ki sta terjali dve živijenjt. V Železnikih je pod kolesi tovornjaka umrl desetletni deček, na Belci pa je voznik osebnega vozila zbil 46'letnega delavca, ki je na cesti Kranj- skň Cora>Jesenlce izvajal vzdrževalna dela. Letos je na Gorenjskem v prometnih nesrečah umrlo že 21 oseb, v enakem obdobju lani pa trinajst. Več na 8. strani. S. t. Ume kazalce bomo pomaknili zd eno uro nazaj v nedeljo bomo spet prešli s poletnega časa nazaj na srednjeevropski pasovni Čas. To bomo storili tako» da bomo ob ťeh ponoči urne kazalce pomaknili za eno uro nazaj, na drugo uro. Noč bo torej eno uro daljša. r i AKTUALNO , i AsŘhna baza moti : sosede Prebivalcem zaseikâ Podreber na gozahodu vd$i Naklo v$e bolj greni življenje bližnja asfaltna baza. Zdru* Žeoi v civilno iniciativo so svoje zi-hteve pređstavKI vodstvu Cestnega podielja Kranj In Občine Naklo. GC Na vrhu oblasti, ki si je ne želi vabi u na Clasovo prejo z dr. Pav* lom Gantarjem smo poudarili, da je prvi zakonodajne oblasti v drža* vi. NaS gost jena preji presenetil z iz* javo, da ne gre za to, kako visoko je kdo. t o * 4 % I à 4 2 POLITIK dan ica.zavri@e'^s, $Í , GORENJSKI GLAS petek, 23. oktobra 2000 KRATKE MOVICE LjUBgANA v Svizu bodo glasovali o dogovoru glede plač Približno ^irideset tisoč Članov Sviza v devetsto zavodih od srede glasuje o aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki so ga predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade parafí* rali v noči s ponedeljka na torek. Člani Sviz se bodo glede dogovorjenega opredelili do ponedeljka, v torek pa se bo na izredni seji sestal glavni odbor sindikata in se na podlagi izidov glasovanja odločil, ali bodo podpisali omenjeni ankes. M. R. Medvode Slavnostna akademija LDS Medvode « V LDS Medvode so 15. oktobra s slavnostno akademijo proslavili 15-letnico občinskega odbora LDS v Medvodah. Udeležili so se je ustanovni in današnji člani, slavnostni govornik na akademiji je bil prvi predsednik odbora Roman Lav-tar» gost akademije pa generalni sekretar LDS Dorijan Mar- iič. Predsednica odbora LDS Medvode Alenka Žavbi Kuna- ver je na kratko opisala zgodovino Liberalne demokracije Slovenije m prisotne spomnila tudi na zgodovino medvo- škega odbora. Ustanovni zbor bil 14. oktobra 1994 v gostilni Na Klancu v Medvodah, kjer so se ob obletnici zbrali tudi tokrat. LDS ima v 23-član5kem medvoškem občinskem svetli tri svoje predstavnike. M. B. o K MEDNARODNI CIKEL KONCERTOV 2009 4« KONCERT -GLASBENI VEČER Z GOSTI IZ ZAMEJSTVA Jutri, v soboto, 24* oktobra 2009, ob 19. url Jurjeva dvorana Stara Loka Pevski zbor Lubnik, Sko^a Loka MIrjam Pahor, Sovodnje ob Soči Pevsko društvo Sele, Sele na Koroškem arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ; Avtokarto prejme MILAN KRIVEC z Bohinjske Bele gc.i nsrOÍnítíí I m/20) ^l» («poka: Nroak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cv?to Zaplotnik, Danica Zavrl 2lřtír UREONiřTVO NOVINARJI-UÍ^NIKI: BoStjan Bogataja Alenlci Snjn, jgnr KAvČif, Su7ana P. KovaOi Urta Petemel. Ms&a Rant Stojan Saje, Vilma Stanovnik. Sirnon ^bc, Cveto Zaptotnlk, Danica Zavri Žebif, Šftfen Ža^; stalni sodelavci: Marjoru Aha5^ Maja B«ftoncdj, Ma^sž Cregorič, And Harbnan. KoSnj^ Mi(ena Miklastič. Miha Naglič. jasna Paladin, Maijeb Smolnikar, Ana Vol^k OBU KOVNA ZASNOVA 'emej Stritar, IlovarStrfta r d. 0.0. \ TEHNIČNI UREDNIK Grega Rajnik FOTOGRAFI j A Tina DoH, Corazd Kavóč lektorica' Maneta Vozlič VOOJAOCLASNECATRŽENjA M ateja Žvižaj eus {ISSN C3SZ>5666) re refisuirana blagovn» in stpritv«na znamka pod Uradu RS zj mie^klutlne lasinmo Ustanavttťí] in izdajatelj: C»r«nískr |las, d.ft.o., Kranj j Diœhorica; Manj« VclíjíkJ Naslov: Bleisveiscvai cesta 4, 40« Wanj / Tel.: 04/20> 42 00. fiL 04/Z0> 4i'3, e-maîl; mali «gia^Mn os mrtnfcrtel.'04/201 42 47 / Delovni iai: forck In fernčh od h. do 17. ure, sretla od do ure» 0Ó t do 14 ur«, sotole, nedeije in prunikl zaprto. ; Gorenjski g)a$ j« poltednik. trtama ob torkih in pcïhh. v nakladi îl.ooo ifvodov / R«dn« priloge: M^ja Corenjska, Utopi« Gorenjska {rnkr«! letne) in devet lokainth praleg/Tisk; Druck Orinthia GmbH&CoKO. Sl Ven/Glin ($1. Vid na C1ini), Av^rlja / Naročnina: iť t 04/201 42 4< / Cen« EUR. Inna naročnina: ^40.40 EUA; Redni plačniki imajo 10 % popu&ia, pojieini zo% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vrsdunan ODV po stopnji t,i %: naročnina se bipoitvva cd lekc^ iasopisa do piin«ga preklica. k< velja od na$lednj«g« obračunskega obdobja / 0|lasrte storitve: po ceniku; ogl8sn»trten|rtel/ 04/ 201 47 # à á k è 4 GORENJSKA info (^g'gias.si GORENJSKI GLAS petek, 23. oktobra 2009 Dobrodelni bazar Nata Akdrei Indof ja je na naslove več kot 150 ....................................................................slovensidh podjeti) potovala Neapelj • V Združenem po- prošnja, da za mednarodni veljstvu sil zveze Mato v Ne- bazar poklonijo svoje izdel- aplju je 16. in 17. oktobra po- ke. Odzvalo se je več kot šest- tekal tiadidonalni dobrodel- desetdonatorjevizvsehkon- ni bazar, zelo vabljiva je bila cev Slovenije, prispevali so slovenska stojnica. Medna- izdelke, ki so bili na bazarju rodni dobrodelni bazar pri- zelo dobro sprejeti. Tako lah- pravlja Klub žena pripadni- ko 2 veseljem sporočamo, da kov poveljstva, na stojnicah so se obiskovalci zelo zani» se je predstavilo več kot pet- mali za slovenske izdelke, za indvajset držav in lokalni iz- Slovenijo in njene lepote ter delovale). Bazar je namenjen dobrote. Naše žene pa so druženju in spoznavanju spekle slovenske sladice kot različnih kultur in običajev, sta orehova potica in gibani- zbrana sredstva so namenje- ca, postregli smo tudi s pršu- na izključno dobrodelnosti. tom in dobro kapljico. Za- Slovenska skupnost (pri- hvaljujemo se vsem» ki so padnitó slovenske vojske, ki nam poklonili svoje izdelke, delajo v tem poveljstvu, in zbrana sredstva bomo name- njihove dmžine) je bila letos nili pomoči potrebnim na §e posebej iií^peÍM. Ť.e juni- ohmořju Slovenije. Na slovenski stojnici dobrodelnega bazarja v Neaplju Mojstrana Na obisku predstavniki Unescovih žol iz Afrike v začetku tedna je osnovno šolo december v Mojstrani obiskala delegacija predstavnikov Unescovih šol iz štirih južnoafriških držav: Lesota, Svazilanda, Namibije in Zim» bab veja. V Slovenijo so prišli v okviru programa sodelovanja koordinatorjev Unescovih šol, med katerimi je kot edina na Gorenjskem tudi osnovna šola iz Mojstrane. S slovenskimi kolegi so izmenjali izkušnje, iskali možnosti sodelovanja ter si z navdušenjem ogledali Šolo, ki je po afriških merilih odlično opremljena. "Presenečeni smo nad majhnim Stevilorh otrok v razredu, nad njihovim lepim obnašanjem ter odlič* nim znanjem angleščine," je povedala Erica Van der Hoven, učiteljica iz Namibíje. "Tudi o opremljenosti z računalniki, kakršno imate, lahko pri nas samo sanjamo." M. A. "Zdaj vemo» zakaj v Mojstrani igralnic nimate zunaj/' so pred šolo v hladnem jutru ugotavljali učitelji iz Afrike. KMETUSKA ZADRUGA MEDVOCE PRAVNIKA (m/Ž) Pogcjl: imV. dip). dipl. pfa^k, pravnik ali upravni delavec. 3 leta delONfiih akuèenl. Zaposlitev je za nedtfočen tas. s 6-fnesećnim poskusnim defom. i Prijave 2 dokazili o izobrazbi, dosedanjimi delovnimi EkuSnjaml kfajšm n^ kandidati poâjejo ra naekv: K2 Mûdsipdc. z. o. o., Medvode. Cesta ob Son 1215 Medvode ali na elektronski naslov: 2adnj9^kzrT>e<:ijskth pr^oHb. Dopis so poslenihv Škofll Loki in Širši se že lani povezali v združe- jem. Pridobili naj bi jih zara- poslali ministrstvu za okolje in okolid. Ob podelitvi koncesi- nje, ki ima blizu Štirideset di neresničnih podatkov o prostor 14. septembra, doslej je, ki vključuje Škofio Loko, anov. Po več mesecih pri- številu dirinikarjev, ministr- pa niso prejeli odgovora. Tegobe v jedru mesta Tržič M Zaradi obnove vodovoda In kanalizacije je otežen dostop do hiš in lokalov na Trgu svobode, Nekaj domačinov je opozorilo vodstvo občine na vsakdanje težave. Stojan Saje radi gradnje. Cestno podjetje Kranj je dolžno puskibcfti, da ljudje lahko oddajo smetnjake. Ob ponedeljkih je res nekaj ovir na pločnikih, dokler ne izpraznijo smetnjakov. Parkiranje vozil na trgu ni možno, a so na voljo dodatna parkirišča za MoŠenikom in čena, prehodi za pešce so smo prosili tudi vodstvo Ob- na gradu. Razumejo tudi te- ...................................... ozki in nevarni, z ene strani âne Tržič. Župan Borut Sa jo- žave zaradi zmanjšanja pro- Tržlč • Uredništvu Gorenj- ulice pa sploh neprehodni, vic je povedal, da pritožbe po- meta v raznih lokalih na trgu. skega glasa je prebivalec Tr- Zatrjuje tudi, da Kornunala znajo. Prejšnji teden je prže) Zato bo Občina Tržič poma- žiča poslal kradco sporočilo, Tržič ne namerava odvažati na pogovor k njim Mihael gala pri dodatnem oglaševa- ki ga je naslovil TržiŠke tego- smeti z mest, do koder ne Rožič skupaj s Še štirimi pod- nju ponudbe podjetnikov sre- be in zagate v mestnem je- pride s tovornjakom. Ob tem jetniki iz mesta. Sam je imel di mesta prek Radia Gorenc. dru. V njem navaja, da se je si je dovolila poslati obvestilo druge obveznosti, zato se je z Na južnem delu trga bo kma- 7. septembra začela obnova o povišanju cen komunalnih njimi pc^ovarjal direktor ob- lu konec del, zato bo možen storitev, je zapisal TržiČan. Činske uprave Drago Zadni- dostop 12 te smeri. Gradbišče Prizadetega prebivalca smo kar. Dogovorih so se, da bodo pa so že preselili proti obdn- infrasinjkture na Trgu svobode. Po dobrem mesecu dni je prekopanega pol trga. klicali na domaá telefon, ven- čim bolj prisluhnili opozori- ski stavbi, je pojasnil župan Dostava do hiš je onemogo- dar se ni oglasil. Za pojasnila lom domačinov na težave za- Sajovic RADOVgiCA Veleposlaniki so si ogledali staro Radovljico v sredo je Radovljico na povabilo Veleposlaništva Kraljevine Norveške obiskalo 18 veleposlanic in veleposlanikov držav Evropske unije, ki imajo svoja predstavništva v Sloveniji. Gostitelji so jim želeli pokazati primer dobre prakse porabe sredstev Norveškega mehanizma, ki je v zadnjih letih'slo-venskim projektom namenil dobrih 18 milijonov evrov. Norveška sredstva narrreč predstavljajo desetino vseh sredstev, potrebnih za prenovo radovljiške graščine, ki bo v celoti dobila novo podobo v letu 2011. Z videnim pa je bila zadovoljna tudi norveška veleposlanica Guro Katharina Helwlg Vi- kor, ki je gostom predstavila projekt obnove baročne dvora- Norveška veleposlanica Curo Katharlna Heiwig Viicor je ne, za katerega je Non/eški finančni mehanizem prispeval kolegom veleposlanikom predstavila projekt prenove dobrih 207 tisoč evrov. M. A. baročne dvorane v radovljiški graščini. 4 1 \ GORENJSKI GLAS petek, 23. oktobra 2009 GORENJSKA s. si 5 vecji Letošnji praznik Krajevne skupnosti Primskovo je bil prav poseben. Tamkajšnji Dom krajanov je bogatejši za prizidek, prenovljena velika dvorana pa že vabi v goste ... Suzana P. Kovačič mi inštaladjami za koncertno dvorano. Nekatere stare Kranj • Ob prazniku Krajev- detajle smo ohranili in jih te skupnosti (KS) Primsko- samo obnovili. V sklop vo so v soboto slovesno od- doma sodi tudi trgovina prli prizidek ter prenovljeno Mercator, posodobljeno in dvorano v Domu laajanov. večjo za okoli dvesto kva- Prizadevanja za posodobitev dratnih metrov so odprli že in širitev doma so trajala konec ma)a»" je povedal dolga leta, sedanji sestavi predsednik KS Primskovo Sveta KS Primskovo pa je Drago Štefe, ki je vodil pro- vendarle uspelo projekt ude- jpkt obnove dvorane in bil janjiti. "PridobUi smo vso vsakodnevno vključen v do- dokumentacijo in soglasja, končanje prizidka. Projekt je bil sprva ocenjen med sedemsto in osemsto tisoč evri. Dejansko smo za Dvorana doma je letos stara sedeminpetdeset let, pobudnik za gradnjo je bil te- Trak je prerezala FrarKka Košnik, vdova pobudnika gradnje prizidek porabili 370 tisoč daj Miha Košnik, po domače dvorane Mihe Koš nika. Pri tem ji je pomagala vnučka evrov, toliko je bilo np voljo Vre^ek. "Oživiti dogajanje v Maruša, f p«'» T"« dlj prostora tudi župan Stane Štiaus pa ni iz- ton Arvaj, učiteljica in ne- prejel Mešani pevski zbor za delovanje krajevne skup- ključil možnosti še za kakš- kdanja predsednica kulturne Musica Vi\a za uspeh na lenosti, za laajane, za semi- no dodatno naJožbo v dvora- komisije v KS Maja CigliČ, tošnjem tekmovanju v Bra- narje ... Prenova dvorane je no v prihodnje, stala štirideset tisoč evrov upokojena učiteljica in po- tislavi (za srebrno in zlato Ob prazniku so podelUi budnica nenehne skrbi za odličje za ljudsko in sakralno brez DDV, v njej pa je več tudi priznanja KS Prlmsko- spominska znamenja v KS petje). V nastajanju je tudi kot dvajset novih detajlov, vo, prejeli so jih prvi pred- Štefka Kovač, podpredsed- monografija o Primskovem, vključno z vsemi potrebni- sednik KS Primskovo in'dol- nik KS Stane Udir, ki je bil ki naj bi izšla ob letu osorej. Nov pometalni stroj Suzana P. Kovačič fezi dela pa do osemnajst ki-..............................................................................lometrov na uio) ga bodo še Kranj - Komunala Kranj ima največ uporabljali pri čišče- novo pometalno vozilo Dule- nju večjih, prometnejših po- vo 5000 Evolution, ki ga je vršin, pa tudi pri vzdrževa- na podlagi razpisa vzela v nju in čiščenju meteornih ja- poslovni najem, kar pomerii ikov, pri áSčenju in odstra- 3500 evrov na mesec za ob- njevanju posipnih materia- dobje štirih let Direktor pod- lov po koncu dela zmske jetja Ivan Hočevar je na četr- službe ... Stroj lahko pobere tkovi predstavitvi povedal, da petsto kilogramov odpadkov je poleg tehnološke izpopolnjenosti stroja zelo po- na minuto, omogoča tudi pobiranje večjih odpadkov membna njegova ekološka Ipločevinkc, plastenke, les Stroj je okolju prijazen./ řo«^ t^i, d^h prednost, saj preprečuje iz» -.) brez ustavljanja. pust nevarnih dclccv v ozrač- Do nove pridobitve je Ko- nik 1997) nadomestili s tem poti in stez ter 1S4 tisoč kva- je s pomočjo' inovativnega munala Kranj strojno čišče- novim. Komunala Kianj v dratnih metrov parkirišč in filtr ime ga sistema. Zaradi nje izvajala s pomočjo dveh Mestni občini Kranj ročno in dvaindvajset stopnišč. Na ugodne potovalne hitrosti pometalrûh strojev; manjše- strojno čisti 212 kilometrov leto pri čiščenju javnih po- (hitrost premika je trideset ga bodo obdržali, večjega pa cest, 75 kilometrov pločni- vršin zberejo približno 304 kilometrov na uro, hitrost v bodo zaradi dotrajanosti (let- kov. dvanajst kilometrov peš- tone različnih odpadkov. Zaradi gradnje slabša prometna varnost? Dela po polžje in ogrožena varnost na Crericu, so v občinskem odboru SDS naslovili sporočilo za javnost, v katerem so kritični do občinske oblasti zaradi poslabšane prometne varnosti mimo Crenca, kjer gradijo trgovske centre. DAKiCAZAviaŽLHBiR §6 nista v celoti izvedeni." ............................................................................sporočajo z občine. "Občani Škofja Loka - V oči bodejo tako lahko sedaj po na novo zastoji de! in nexírejena cest- urejenem pločniku in naprej na signalizacija, možnosti' po stari državni cesti vamo nesreč v prometu so večje. dostopajo v smeri Frankově- Čeprav se občina ni vključila ga naselja, kar v preteklosti v pogodbena razmerja z in- ni^biio mogoče. Poleg tega vestitorji. kar bi ji omogočalo bo na tem cestnem odseku kontrolo nad potekom del, je poslej uvedena omejitev hi- to ne razbremenjuje odgo- Tosti do 50 km/h. Do sedaj vomosti pn njenem zastopa- le biJa na tem odseku izven nju interesov občanov, pravi- naselja dovoljena hitrost 90 jo. Kako na očitke odgovarja jo na občini? :ctrp-kranj.si. U. B. kran) Dnevi srbske kuHure v Kranju Kulturno daištvo Brdo v dneh od 22. do 24. oktobra praznuje petnajsti rojstni dan. V Kultumem domu na Kokhci bo danes ob uri I itéra rno-pes nil W večer s predstavitvijo novih knjig Sanje ob dežju avtorja Mihajla Orloviča in Ko gotika pleSc (pťsrrii za otroke) avtorja Mirka Vukoviča. Ob tem bo še razstava ilustracij Dragane Vukovtč in karikatur Mirka Vukoviča. Ob 20. uri bo v Kultumem domu na Kokrid Večer tradicionalnih pesmi, jutri ob 19. uri bo v športni dvorani na Zlatem polju 7. folklorna manifestacija Razigrana mladost. Nastopili bodo KO Brdo Kranj, SKC Vuk Stefanović Karadžič iz Bačke Topole, SKUD Vidovdan iz Ljubljane, FS Zeleni jurij iz Črnomlja, SKPD Sveti Sava iz Kranja, FS Branko Radičevič iz Maribora, MKD Ciril in Metod iz Kranja in SKD Sloga iz Nove Gorice. V dneh srbske kulture je na vseh lokacijah, poleg omenjenih Še v Kulturnem domu v Predosljah, razstava slik člana KD Brdo Kranj Liubomiria Kovačeviča. S. K. PDRfIBIM KHR RRBIM f I I I I Prestavite v nižjo porabo Pdket VEDNO PORABIH, KAR RABIM le najagodnejsi paket oskrbe z električnoeaergiiov Sloveniji, saj vam omogoča plačilo glede na dejansko porabo ter stalen nadzor nad porabljeno enercijo. Za več iDforrriacii pokličite ra 080 22 04 ali kliknite na www.porablmkarrablm.sl elektro, Gorenjska > ■à 6 GORENJSKA GORENJSKI GUS t petek, 23. oktobra 2009 m Železniki Obnovili v ujmi poškodovano cerkev predlanska poplava je prizadela tudi župnijsko cerkev $v. Antor>a v Železnikih. V dveh letih so jo obnovili, kot je pojas-župnik Andrej jemec, pa ]e bilo treba skoraj popolnoma obnoviti spodnji del župnijske cerkve: "Kamniti tlak smo zamenjali z marmornim, restavrirali smo spodnje dele oltarjev, obnovili klopi ter na novo uredili $tene> električno napeljavo in ozvočenje." Obnova je stala 109 tisoi evrov; večino denarja so zbrali verniki, del pâ tudi ljubljanska nad^kofija s posebno nabirko ob poplavi. Obnovljeno cerkev je minulo nedeljo blagoslovil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abríl y Castello, še pred tem je pred cerkvijo nastopil Pihalni orkester AIples Železniki, po maši pa je sledilo družabno srečanje. Obnova cerkve sv. Frančiška na pokopališču, ki je bila prav tako poškodovana v poplavi, bo po župnikovih besedah zaključena prihodnje leto, ta čas pa pripravljajo tudi dokumentacijo za nov pastoralni'dom (JegliČev dom so po ujmi zaradi prevelikih poškodb morali porušiti), ki ga bodo v najboljšem primeru začefi graditi prihodnje leto. A. H. Selca Obnovili bodo tudi Starogoliški most Obnova v predlanski poplavi moino poSkodovanegd Staro- goliškega mostu v Selcih bi letos zaradi pomanjkanja denarja morala Izpasti iz sanacijskih del v občini Železniki, a so se po besedah župana Mihaela Prevca z izbranim izvajalcem Cestnim podjetjem Kranj dogovorili, da bodo most obnovili letos, občina pa bo i6o tisoč evrov vredno Investicijo plačala prihodnje leto. A. H. Gorenjski Glas 2a vaste 60 Uthdežinui čai gaj neurejen v naselju Zbiljski gaj še vedno ni urejena komunalna infrastruktura. Varovalka, da jo investitor pred gradnjo novih objektov mora dokončati, v odloku ostaja. Maja Bertonceli stitorja Gradiš skupina G. ......;..............................................................Občinski svet je leta 2005 Medvode • Tema Zbiljsld gaj sprejel koinpromism predlog je bila v torek znova na dnev- sprememb prvotnega zazi- nem redu občinskega sveta dainega načrta za to območje Občine Medvode. Svetnild so iz leta 1999 in z njim legalizi- obiavriavali in zavrnili Osnu- ral gradnje nekaterih objek- tek odloka o spremembi ob- tov in novemu investitorju finskega lokacijskega načrta omogočil tadi povečanje na- za to obmcije iz leto 2005. selia. Veljaven lokacijski načrt Tema je odmevala že pred pa širitev pogojuje z varoval-seio: 2 dopisom z naslovom ko, da mora investitor pred Zbiljski gaj - župan podlegel pritiskom gradbenih lobijev?, gradnjo novih objektov legalizirati in dokončati komimal" pod katerim je podpisana no infrastrukturo v že zgrafe-Alenka 2avbi Kunaver, svet- nem delu naselja: gre pred- Investitor mora pred gradnjo novih objektov urediti okrog niča LDS {župan je bil kot vsem za ^omjo plast asfejta štiristo metrov ceste, po kateri se voztio stanovalci predlagatelj dnevnega reda in javno razsvetljavo. Ker se sUr)ovan| v naselju Zbiljski gaj, tudi Sandi Kodrič (na sllki). namreč podpisan tudi pod to še ni zgodilo, so Gradisu gradivom za to točko) in 2 do- na Upravni enoti zavrnili iz- naj se črta. Investitor namreč gega kot tisto, kar je bilo pisom s stališčem prebivalcev dajo Vadbenih dovol]enj za opozarja, da pogojevanje ni kompromisno dogovorjeno Zbiljskega gaja. Vsi so svetni- legalizacijo obstoječih objek- Ic^čno in da vse etape lahko in je zapisano v odloku. To ke pozvali, naj spremembe tov in gradnjo noNÔh. Gradile- potekajo hkrati. Glede na do- pomeni, da se mora najprej odloka ne podprejo. 2a kaj nega dovoljenja s tem Istim sedanje slabe izkužnje, se urediti komunalna infra- pravzaprav gre? Kot je znano, razlogom niso izdali tudi do- tamkajšnji prebivalci bojijo, struktura v obstoječem delu je bila gradnja v Zbiljskem mačinu. ki na tem območju da v tem pdmeru asfalta in naselja in se šele nato lahko gaju polna zapletov. Zoper in- želi graditi stanovanjski ob- razsvetljave sploh ne bi dobi- pristopi k širitvi. 2e štiri vestitorja Mebles je bii v letu jekL in predlagana spremem- , zato so bili zadovoljni, da leta čakamo na to, da se kaj Z003 uveden stečaj in nekate- ba odloka? Varovalka, da je svetniki spremembe niso premakne, naselje pa še na- re nedokončane objekte je dokončanje komunalne in- podprli. kupil GraHis Inženiring, pra- frastniktiire predpogoj za pri- "Stanovalci Zbiljskega vni prednik sedanjega inve- stop k izvedbi drugih etap, gaja ne želimo čisto nič dru- prej ostaja kot gradbišče," je )0 seji povedal Sandi Ko* drič. Zavračajo očitke Zdaj že nekdanji nadzorniki podjetja Velika planina, d. o. o., za težave krivijo župana, saj naj občina ne bi izpolnila svojih obveznosti. Jasna Paladin vem mnenju realen, a županu očitno nevšečen» saj je predlagal novo projektno skupino. Nekdanji nadzorniki tudi pravijo, da so podjetje zapustili s poravnanimi vsemi zapadlimi obveznostmi do udarili, da se je župan v ime- ljenja... Družbo smo pripeija- dobaviteljev, poravnanimi ....................................... nu občine z notarskim zapi- li do poslovne uspešnosti - od- krediti, kvalitetno gostinsko Kamnik - Družba VeBka pla- som leta 1999 zaveza], da bo kupiJi smo nazaj ter uredili in turistično ponudbo in do- nina, ki je v stoodstotni lasti občina letno subvencionirala gostinski del, Id se je izkazal voljenji za vse naprave ter občine Kamnik je predlog žu- nemoteno poslovanje družbe za najbolj donosno vejo pošlo- daje v ozadju županovih po- pana Toue la S inolnikarj a pred dnevi dobiJa novega di- V prbneiu fmančniii težav,, vanja,vsenapiaveimajoobia- tez najverjetneje to, da je vključno s poslovnim letom tovalna dovoljenja, osebje ima družba vložila izvršilni rektorja, potem ko je župan 2009, česar pa občina ni na- vsa dovoljenja za izvajanje predlog zaradi zapadlih ter-zaradi domnevne nezadostne redila, zato so pred mesecem tehničnih del na žičnicah, v jatev lastnika do družbe. kooperativnosti nadzornikov podali predlog za izvršbo, razpustil nadzorni svet. Di- "Družbo smo prevzeli z veli- dogovoru smo bili z lastnikom hotela Šimnovec za Za komentar smo prosili tudi župana Toneta Smolni- rektor Marijan Skomišek je tómi tehničnimi in Uksidnimi brezplačni najem ...," so med karja, a je sporočil, da vse- zaradi nesoglasij odstopil, na- težavami, brez večjega pre- drugim zapisali nadzorniki bin, dokler novo vodstvo ne domestil ga je Zvone Gosar. moženja, saj so bili vsi gostin- DuSan BoUčnik, Dušan Šu- pridobi celovitih podatkov Na očitke župana so se od- ski objekti odprodáni z ved- Starin Tadej Pojbič ter nekda- ter dejanske slike o zastavlje- zvali nekdanji direktor in vsi nostio lastnika ter nobena od nji direktor Marijan Skomi- nih vprašanjih, trditvah in trije nadzorniki. V pismu za zastarelih naprav ni delovala §ek, ki so pripravil tudi razvoj- mnenju dosedanje vodstva javnost so med drugim po- ali imela obratovalnega dovo- ni načrt družbe, ki je po njiho- družbe, ne želi komentirati; Na nogah še zaradi severne obvoznice i stran valcev na drugem koncu. pa je stopil gorenjevaški žu- poljanski obvoznici govori Tudi Janez Radel j iz omen je- pan MUan Čadež. "Prepri- že štirideset let. "Brez dolo- Ob tem je đan civilne ini- ne civilne iniciative je zago- čan sem, da je projekte pri- čenih posegov v prostor da- dative Franci Feltrin pouda- tovil, da niso krivi za to, da pravila stroka, in še ne verja- nes takega objekta nikakor ril, da ne nasprotujejo grad- obvoznice še ni. "Če so po- mem, da je obvoznica slabo ni mogoče umestiti,' Opo- nji obvoznice, kot jim očitajo stopki tako slabo vodeni, da umeščena v prostor." Obe« zoril je rudi, da Poljanci niso nekateri, arupak le vicrn že- jih lahko izniči že piitožba v nem se strinja, da so zapleti bili ustrezno obveščeni o lijo dobro. "Naša iskrena že- dveh stavkh, potem je nekaj s poljansko obvoznico lahko okrogli mizi. Kot so zatrdili Ija je, da bi obvoznico zgradi- hudo narobe." Prepričan je, velika šola za umeščanje se- sklicatelji okrogle mize, so ličim prej, obenem pa nas je da so se gradnje lotili po verne obvoznice. "Treba se razposlali prek 1900 vabil, pritegnila stiska ljudi." Pre- principu "začnimo graditi, je pogovarjati," je paidaril. tako da so imeli po njiho- pričan je namreč, da lahko pa bomo v:ddi, kaj bo". Predsednik sveta krajevne vem prav vsi možnost pove- uredijo promet tako, da s V bran sedanjim projek- skupnosti Poljane Tomaž dati svoje mnenje o obeh tem ne bodo prizadeli prcbi- tom zo Poljansko obvoznico Plntar pa je dejal, da sc o obvoznicah. t GOREN)SKI GLAS petek, 23. oktobra 2009 ui Ima. sta novnik<§>S'das. si 7 se zima Ta konec tedna se.bodo najboljše smučarke in smučarji sveta pomerili na prvi tekmi v novi olimpijsk sezoni» na štartu v avstrijskem Soldnu pa bodo tudi naši tekmovalci. Vilma Stanovnik Kranj - "Vsâk dan zaspim in se zbudim z mislijo na februar," je glavni cilj letošnje sezone, uspešen nastop na olimpijskih igiah v Vancouv- ru, z enim stavkom opisal eden naših najobetavnejših smukaiev, Tržićan Rok Ptr- ko, ki je bil na ponedeljkovem srečanju smučark in smučarjev z novinarji večina čisa nasmejan, saj so vsi po vrsti hvalili uspešne priprave na dolgo sezono, čeprav je direktor alpskih disciplin Matjaž Šarabon priznal, da je bilo zbiranje denarja letos §e posebno težavno, vendar pa so priprave kljub temu uspele. "Dobro srno trenirali, vendar pa to seveda ni zagotovi- člani naše alpske smučarske reprezentance (med n)iml je bil tudi Gal Jaklič, ki ima že izpolnje lo» da bo sezona potekala no normo za nastop na paraolimpijskih Igrah) so se v začetku tedna predstavili riovinarjem^ že tako» kot si želimo." je bil ta konec tedna pa se za veleslalomi ste začenja nova tekmovalna sezona. / cor^i n^vne previden naš najuspešnejši smukač Andrej Jerman, prav ruša Ferk, ki je kljub poškod- do Tržičanko Katjo Jazbec, težave z zdravjem, tako da je tako član SK Tržič, ki je bil bi roke še v ponedeljek napo- "Na sezono sem dobro pri- za nastop edini pripravljen zadovoljen zlasti s priprava- vedala svoj nastop na uv:>du pravljena, poškodba je sani- mladi Miha Ktirner (SK mi v Čilu, v naslediijih ted- v sezono, a je na treningu v rana in zato pričakujem Bled). "Trenirali smo super, nih pred prvim nastopom knnpc novembra v Lake Lo« sredo padla ter z bolečo glavo uspešen začetek in tudi na- vzdušje v ekipi je dobro in in dodatno odrgnino na roki daljevanje sezone," je pove- upam, da se bomo mladi uisu pa si želi, da bi bili prav že pripotovala domov na dala 21-letna tekmovalka iz kmaiu uspešno pridružili iz- tako uspešni tudi zaključni Blejsko Dobravo. Tako bo Križev pri Ttžiču- kušenejšim reprezentantora treningi. naša ženska reprezentanca Še skromnejša kot pri de- in da bom nastopil na čim Priprave na novo sezono na jutrišnjem veleslalomu kletih bo na prvi tekmi nove več tekmah svetovnega poka- so jo v zadnjih mesecih in ceJo dneh marsikomu tudi predvidoma nastopila le s tremi tekmovalkami: čr- sezone zasedba naših vele- la," je povedal simpatični slalomistov, saj se Aleš Gor- Miha, za katerega bomo pi- zagodle, veliko smolo na tre- njanko Tino Maze, Ano Drev za še ne počuti dovolj konku- vič lahko stiskali pesti že to ningu pa je imela zlasti Ma- iz Smartnega ob Paid in mla« renčnega, Jaoez Jazbec ima nedeljo. Dvojno slavje nogometašev Triglava Vilma Stanovnik prej smo jo podpisali s Cest- ..............................................................................nim podjeten, ob tej prllož- Kranj - V času recesije dobiti nosti pa naj povem, da si kot sponzorja, je skoraj tako ve- podžupan Kranja prizade- lik podvig kot s 4 : o prema- vam, da bi vsi naši športni ko- gati vodilno eldpo na iestvid. lektivi našli stik z okoljem in Nogometašem Triglava Go- nekateri med njimi so letos renjske je ta teden uspelo že dobili svoje sponzorje. Je oboje, saj je predsednik kluba 'pa nogometni klub najbolj Igor Velov v torek podpisal množičen, veiiko skrbi pa po- pogodbo o sodelovanju z di- svečamo mladim nogometa- rektorico Domplana Vero šem," je ob podpisu pogodbe Zevnik, v sredo popoldne pa poudaril Igor Velov in dodal. * so kranjski nogometaši viso- da je ponosen na igranje ko ugnaii favorizirano moš- članskega moštva, ki je tre- Direktorica Domplana Vera Zevnik in predsednik ND tvo Primorja in se v pokal- nutno na drugem mestu dru- Triglav 1000 Igor Velov sta podpisala pogodbo o nem tekmovanju kot edini gcdigaške lesť/ice, kar pome- sodelovanju, denar pa bo namenjen mladim Triglavovim digoUgaŠ uvisUli med osem ni, da so ambicije in Želje po nogometašem. 1 ^«to: oorasd »avoc najboljših slovenskih ekip. prvi ligi realnost 'Prepričan sem, da šport in Na Domplanu smo skle- pogodba, saj sodelujemo tudi in obveznosti. "Ce bo treba, lokalno gospodarstvo morata nili, da dei našega uspeha de- pri humanitamih dejavno- bomo pas še zategnili, vesel sodelovati, in dokaz je tudi ta limo z okoljem, kjer posluje- stih, kulturi in drugih špor- pa sem, ker so vnašem dan- pogodba z Domplanom. te mo. To ni naša prva in edina tih. Z vodstvom nogometne- skem moštvu v večini d __ga kluba smo se dogovorili, d fantje, ki se borijo z« âm Poleg Triglava Goienjske. ki je v osmini pokala ^i^n selekcijam, saj sicer za Hervis Primorje premagal s 4 : o (2 : o), so se zmage sponzorje niso tako zanimivi, v gosteh in uvrstitve med osem najboljših ekip veselili za naše okolje pa so še kako pomembni," je ob podpisu pogodbe poudarila Vera Zevnik. direktor kluba Miran šu* da ie denar namenjen mlaj- višje mesto na lestvici Tako îlo pomembna že tekma z ekipo ie dei al direktor hidi nogometaši Domžal, ki so Labod Dravo premagali z 2 : 3. V nadaljevanje tekmovanja so se uvrstile Miran še ekipe Nafte, Maribora, Interblocka, CM Celja, bic paie povedal, da so se na dni ob 14. mi jače povabil, da jih k novi zmagi spodbujajo že čez dva Rudarja in Hit Gonce. recesijo dobro pripravili in da nimajo neporavnanih dolgov onu v Kranju drugoligaški derbi. Kranjska Gora Gregor Benedik na čelu ASK Kranjska Gora Minulo soboto so v Kranjski Gori pripravili redni občni zbor Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora. Med drugim so se dosedanjemu predsedniku Antonu Albrehtu zahvalili za vodenje kluba zadnjih osem let. Na volitvah za novega predsednika je bil Izmed dveh kandidatov (jure Košir in Gregor Benedik) z veČino glasov izbran 47-1etni Cregor 8«nedlk, ne> kdanji vrhunski tekmovalec v alpskem smučanju. V. S. Kaan) Finale pokala Cockta in spominska tekma To nedeljo z začetkom poskusne serije ob 9. uri bo na skakalnici na Gorenji Savi potekalo sklepno dejanje letošnjega poletnega pokala Cockta za člane, mladince do 20 let, do 1$ let in do 16 let. Prav tako se bodo na skakalnici HS109 pomerria dekleta in nordijski kombinatorci» ki bodo tekmovanje zaključili na progi Njivica-Besnlca^Podbllca. Tekmovanje, ki gs boorga-niziral Smučarski klub Triglav, bo posvečeno tudi pokojnim članom kranjskega skakalnega kolektiva« na njem pa bomo videli tudi večino naših najboljših reprezentantov. V. S. Trata Balinarji Lokateksa Trate so pokalni prvaki Minulo nedeljo je na balinišču na Tratí potekal finale letošnjega pokalnega tekmovanja v balinanju» domačini pa so zanesljivo osvojili zmagovalni pokal, saj so med šestnajstimi ekipami iz vseh koncev Slovenije, ki so se uvrstili v končnico tekmovanja, prikazali najboljSo igro. Za Lokateks Trato so nastopali jure Ko^ek, MIha Tomše, Damijan Sofroniev-skl in Uroš Vehar. Po izločilnih bojih so v velikem fmalu za prvo mesto s 13:3 ugnali ekipo Krima. V. S. Kranj Nogometaši Naklega še brez poraza v prvi In drugi gorenjski nogometni ligi so bile preteklo soboto odigrane tekme 8. kroga. V derbiju kroga so nogometaši ekipe Naklo - klub zmagovalcev zmagali v gosteh pri Alpl- ni Žiri z o : 1 in tako prevzeli vodstvo na lestvici pred Veleso- vim In Visokim. Ekipa Naklega je še edina brez poraza. Imajo pet zmag In tri remije. Rezultati preostalih tekem: Polet : Niko Železniki o : 2,.MImovrste«) jesenice : Velesovo o : z, Rohinj : Kondor 1 : Kranjska Gora : Hnstje i : 4 in Visoko : Bled Hifter i : i. V 2. ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Trboje : Podbrezje 2 : o, Bitnje : Ločan 4 : o, Preddvor : Britof 1:2 In Čirče : DLN 2 :1. Na lestvici vodijo Bitnje pred Trbojami In Čirčami. Do konca jesenskega dela v prvi hgf so še trije krogi, v drugi pa še dva. Tekme 9. kroga bodo odigrane jutri z začetkom ob 15. uri. Spored v 1. figi: Bled Hirter : Alpina ŽifI, Hrastje : Visoko, Kondor : Kranjska Gora, Velesovo : Bohinj, NIko Železniki : MImovrste«) jesenice In Naklo • Klub zmagovalcev : Polet, v 2. ligi pa; Čirče : Trboje, DLN : Preddvor, Britof : Bitnje In Ločan : Podbrezje. M. B. Kranj Zmagi kranjskima hokejskima ekipama Med tednom so bile ekipe v ligi EBEL proste, danes pa )ese-ničani gostujejo na Dunaju, Olimplja pa v Salzburgu. V nedeljo bo ekipa Acronlja Jesenic ob 18. uri gostila Graz 99ers, Tiha Olimplja pa Medveščak. V diZavnem prvenstvu so hokeji* sti Triglava na zaostali tekmi v gosteh 20:7 premagali Mla* dost In se za en dan povzpeli na vrh lestvice. Že v sredo je namreč ekipa Maribora v vnaprej odigrani tekmi 15. kroga 53:1 premagala Slavijo In znova prevzela vodstvo, jutri ekipa Triglava gostuje pri OlimpijI, MK Bled v Mariboru, Mladi jesenice pa gostijo Slavijo. V Kranju bo ekipa hokejistk Triglava, ki je v zadnjem krogu lige DEBL 97:0 premagala ekîpn Cf;)d-ca, jutri ob 13. uri gostila ekipo hokejistk Innsbrucka. V. S. i momrn KLin MERKUR 1. 8 rokometna Haa 2d žâr^5ke 1 RK NAKLO MERKUR : ZRK VELENJE J I I SOBOTA, 10. 2009. ob 18.00 uri v BC Slrahinj VABU EN! • VSTOP PROST A8ANKA CoreniskiClas ■i v y v 8 si mon.$ubic@S'g^as.si GORENJSKI GIAS petek, 23. oktobra 2009 Pogorelo gospodarsko poslopje, hiši so rešili Prostovoljni gasilci iz občine Cerklje so včeraj pred nevarnim ognjem rešili dve stanovanjski hiši. Simon Šubic Brnika, Velesovega in Zalo- ..............................................................................ga. To je kar veliko gasilcev, a Zgornji Brnik • Vieraj kniilu ninenja smo» da je boije pre- po 5. uri je na Zgornjem veí kot premaJo gasilcev, Še Brniku zagorelo na skup- posebej v primeru, ko požar nem gospodarskem poslop- ogroža tudi stanovanjsko ju kmetij Pr' Pelin in Pť Pie- hišo/' je pojasnil poveljnik vevc. Požar je leseno-zidan Gasilske zveze Cerklje in objekt povsem uničil, prav vodja intervencije Blaž tako seno in krompir, ki sta Kaplenik. Zakaj je 7jagorfIo, bila shranjena v njem, med " bo ugotovila kriminalistična drugim pa je zgorel tudi komisija. traktor. Samo hitremu po- "Spal sem še, ko je nek sredovanju domačih in oko- moSki pritekel na dvorišče liških gasilcev pa se lastr^iki in nekaj vpil. Ko sem hotel lahko zahvalijo, da rdeči premeriti» kaj se dogaja, sem petelin ni preskočil tudi na skozi okno videl, da gori stanovanjski hiši, ki stojita hlev. Avtomobila in traktorja tik ob pogorelem gospodar- smo še uspeli rešiti, ostalo skem poslopju. pa je uničeno. K sreči živine "Poziv na intcrvcnd j o jc v tem objektu ni, še najpo osrednja gasilska enota v membnejše pa je, da so nam Cerkljah prejela ob 6.12, ga- gasilci obvarovali hišo, za silci z Zgornjega Brnika pa kar smo jim zelo hvaležrd," še malo prej. Požar je bil k je dejal eden od lastnikov sreči hitro opažen» tako da pogorelega objekta Andrej smo gasilci uspeli ohraniti Kropar. ' Gorelo je, da bolj ni obe hiSi, ki sta le delno p>o- moglo. Vse je uničeno, a k škodováni. V intervenciji je sreči je hiša ostala cela. Za to sicer sodelovalo 62 operativ- so zaslužni gasiici," pa je nih gasilcev z Zgornjega povedal drugi lastnik Jože Brnika, Ceikdj» Spodnjega Gerkmao. Ogenj je kljub takojšnjem posredovanju gasilcev gospodarsko poslopje popolnoma uničil. / Motcwazd kj^^ć Retcče, UU6NO Okradli gradbenike V noči na ponedeljek so neznani storilci vlomili v gradbeni zabojnik na gradbišču in si prisvojili gradbeni In elektro material. Podjetju iz Kočevja so tatovi povzročili za okoii enajst tisoč evrov škode. Tatovi so obiskali tudi gradbišče na viaduktu LeŠnica ter ukradli-udarno kladivo in zajemal-no Žlico delovnega stroja. Zaradi kraje ims samostojni podjetnik za okoli pel tisoč evrov škode. Ponarejen bankovec Pri štetju dnevnega izkupička so v eni od bank v Kranju našli barikovťc ^a deset evrov, za katerega sumijo, da je ponarejen. Bankovec je bil unovčen na bencinskem servisu v Kamniku. S. Odbojka - Tekma Šestega kroga 1. državne odbojkarske lice Jutri, v soboto» 24, oktobra 2009, bo v ŠD Planina pr Kranju ob 18. uri tekma šestega kroga oc&ojkarskega državnega prvenstva molkih. Odbqkarji Astec Triglava se bodo pomerili z ekipo CaJdt Kamnik. Na tekmo vabimo ćim ve< navijačev in Jjubiteljev odbojke. asiec »i^j^ Dva mrtva v enem popoldnevu V ponedeljek so gorenjske ceste terjale dve življenji: na Belci je voznik osebnega vozila zbil 45-letnega cestnega delavca, v Železnikih pa je desetletni fant padel pod tovornjak. Simon Šubic nju 2 drugim vozilom ustavil 2e prej, okoli 14.30 se je pomoč izvajali mimoidoči, ............................................................................tovornjak. Deček se je peljal 49«letm Jeseničan z oseb- nakar so ga prepeljali v Železniki, Belca - Na gorenj- naprej, in ko je pripeljaJ»do nim avtomobilom vozil iz Splolno bolnišnico jeseniških cestah je letos umrlo 2e zadnjega dela tovornjaka, je smeri Kranjske Gore proti ce, od tam pa s helikopter-21 oseb, osem več kot v ena- izgubil ravnotežje in padel Jesenicam. Na Belci je pri- jem v Klinični center Ljubkem obdobju lani, Črna sta- pod zadnje desno kolo tovor- peljal do mesta, kjer so de- Ijana» kjer je nekaj po 22- uri tistika se je nazadnje spre- negavozila,ki jeravnotakrat lavd ob postavljeni promet- hudim poškodbam podle-menila v ponedeljek (19. ok- speljalo in ga prevozilo. Ob ni signalizaciji in'fizičnem gel. Kraj prometne nesreče tober), ko sta v enem dopol- prihodiï so reševalci Zdrav- urejanju prometa opravljali sta si ogledali državna tožil- dnevu v prometnih nesrečah stvenega doma ŠkoQa Loka redna vzdrževalna dela na ka in preiskovalna sodnica» umrla 4<54etm moški in de dečka takoj začeli oživljati, cesti Zaradi vožnje z nepri- ki sta ugotovili, ia prometna setletni fant. vendar je zaradi hudih ran lagojeno hitrostjo vozniku signalizacija, ki je označeva- Desetletni deček je okoli umrl na kraju nesreče. Ogle- ni uspelo pravočasno ustavi- la delo na cesti, ni bila 17. ure v Železnikih ob ne- da kraja prometne nesreče ti vozila, zato je najprej opla- ustrezna. Policisti bodo zo- pravilnem, levem robu vo sta se udeležili tudi državna zil dva osebna avtomobila, per vx>znika osebnega avto- zišča kolesaril proti Dašnid, tožilka in preiskovalna sod- ki sta se ustavljala pred za- mobila podali kazensko poroča polidja. Nasproti je s niča, ki v ravnanju voznika poro, nato pa zbil 46-letne- ovadbo, zaradi prekrška pa tovornim vozilom pripeljal tovornjaka nista ugotovili ga delavca, ki je bil pri tem bodo ukrepali zoper pravno petdesetletni voznik z ob- elementov kaznivega deja- hudo ranjen. Do prihoda te- in odgovorno osebo izvajal- močja Celja, ki je ob srečeva- nja Sevalnega vozila so mu prvo ca del na cesti. Desetletnik ie v Železnikih padel pod tovornjak. / Fotcr cowà hhKíí V Belci je voznik zbil cestnega delavca. / f^n comd k^vů^ rftn)e Izginil mo^or v sredo je nekdo v Retnjah ukradel deset ^et staro motorno kolo Honda Transalp, sivo-rdeče barve, s številko okvirja PDO6E22038Î5 in z re^strsko številko KL330U (A). Domžale "Pridni" vlomilci v Domžalah so bili tatovi zelo aktivni. V ponedeljek zgodaj zjutraj so tako nepridipravi vlomili v prodajalno z oblačili in ukradft za sedem tisoč evrov oblačil. Vlomilci so obiskali tudi gostinski lokal na Kolodvorski cesti in odnesli vso gotovino, kt so jo našli. Škode je za okoli dva tisoč evrov. Iz neke stanovanjske hiše pa so tatovi odnesli prenosna računalnika in nakit, s čimer so lastniku povzročili za Šest tisoč evrov škode. S. Š. Na žlički so bile sledi V sredo se je nadaljevalo sojenje Stanku Radojeviću in Dejanu Saviću, ki naj bi 15. maja odvrgla ročno bombo pred policijsko stavbo v Kranju. Simon Šubic tem zavaroval po navodilih mreč nekdo samo zakotali za zavarovanje bioloških sle- ali pa jo vrže več metrov da- Kranj - Okrožna državna to- dim jo kasneje predal foren- leč," je na poizvedovanje žilka Renata Vodnjov mladi- zikom," Na vprašanje, ali so obrambe povedal strokov- ma Kranjčanoma Stanku ugotovili,odkodjebilabom- njak za eksploziv Igor Cvel* Radojeviču in Dejanu Savi6i ba odvržena, je odgovoril, da bar iz spedaJne enote gene- oâta storitev kaznivih dejanj točne lokadje nikoli ni mož- ralne polidjske uprave. Kot povzročitve splošne nevar- no ugotoviti, so pa doloûli je d^al, so na tleh pred poli- nost ter nedovoljene proiz- približno lokadjo, od koder cijsko postajo našli krater. vodnjc in prometa z orožjem. Kronski dokaz, s katerim ražpolaga tožUstvo, je ostenek bombe oziroma 1.1. bi Uhko storilec odvrgel bombo. kar nakazuje, da je bomba eksplodirala na deh in ne v "Po mestu, kjer je ležala zraku, v forenzično preiska- žlička, lahko domnevamo o vo pa so poslali tudi najdene "žlička", ki so jo policisti na- smeri, od koder je priletela plastiôte delce, žličko in kio-šli na kraju eksplozije, na bomba, točne lokacije, kjer glice, ki so ostali od razletele je stal storilec, pa ni možno določiti. Bombo lahko na- bombe. Sojenje bodo nada Ijevali novembra. njej pa so kasneje forenziki odkrili biološke sledi, ki po vsej verjetnosti pripadajo drugo obtoženemu S a vidu. Prav o tem je v sredo tekla beseda na okrožnem sodišču v Kranju. predlog obrambe je sodni senat pod vodstvom okrožne sodnice Andrijane Ahačlč zaslišal kriminalista Boruta Koselja. Pojasnil je, óň j^ bilo prizorišče eksplozije ob njegovem prihodu že zavarovano, prav tako pa so policisti pri prvem pregledu že našli "žličko' iji jo pokrili s stožcem, "jaz sem jo po- Na najdeni žlički naj bi bile biološke sledi Dejana Saviča. •A V V Gorenjski Glas WU-W.CÔRENTSKIGLAS.SI AKTUALNO POGOVOR ZANIMIVOSTI KNJIGE IN LJUDJE RAZGLED Pogovor Slavist, profesor Franc Drolc "V polju grenkobe iščem Prešerna." Stran 12 Zanimivosti Jaka Gorenc iz Kovorja je v jadralnem padalstvu zmagal v svetovnem pokalu. Stran 13 Zanimivosti Meteorit z Male Mežakle je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Stran 13 k 10 CG + petek, 23. oktobra 2009 Glasova preja Na vrhu oblasti y ki SI ne želi V vabilu na Glasove prejo z dr» Pavlom Gantarjem smo za vabo izpostavili naslednji poudarek: da je prvi mož zakonodajne oblasti v državi. Naš gost pa nas je v pogovoru presenetil z izjavo, da ne gre za to, kako visoko je kdo, temveč za to» kaj lahko na svojem položaju dobrœa naredi. Miha Naguč (do 2000), v ietrti pa je postal minister za informacij- No, resnici na ljubo je sko družbo (2000-4). V Dr- tako. da večine tistih, ki sř po žavni zbor je hil prvič Í7 različnih lestvah in na raziiČ- Ifen leta 2004 in bil do 2008 nih višinah vzpenjajo na ob- poslanec. Tega ieta pa je bil last, tja gor ne žene kak po- vanj izvoljen drugič, kot posebni altruizem, nesebična slanec stranke Zares, in nato skrb za druge ljudi, temveč še za to. kar je zdaj: njegov predvsem sU po oblasti in 2 predsednik. • njo povezane ugodnosti; naj- Ko ga takole bio£rafiram> Pavel Gantar skuša u politiki uveljaviti tudi močnejše med politiki pa vo- se spomnim na naša prva ]ja do moči, ki je pri njih srečanja. Zgodila so se sredi močnejša od drugih. Pavel 70-tih let v domu Partizan v Gantar je v svojem življenju Gorenji vasi, kjer so bili ob naiediJ lepo kariero, od pode- sobotnih večerih še danes želskega otroka do enega pr« znameniti plesi, takrat osred- vih mož v državi. Rodil se nji družabni dogodek v naši 26, oktobra 1949 v Sestian- dolini. Na te plese smo hodi- skivasi (danes je del Gorenje li tudi člani Kluba Študentov vasi)» v družini vaškega obrt- Poljanske doline (KŠPD), nika. Oče je bil mizar in če bi večina zaradi tistega, za kar šlo po starem, bi to postal pri teh rečeh gre • da bi plesa- Sl^OiO StVOkOVflOSt, ^^^ ^ ii iíí se pri tem še s kom spo- strojski šoli se je Izučil za znali • nekateri pa smo ta vi- modelnega mizarja, ti pa dik sistematično zanemarjali med mizarji veljajo za elito, in večino plesnih rund preti- Vendar ga to ni zadovoljilo, veli v debatah za šankom, tó šeljenaprej, na univerzo. Na je bil v prostoru pod plesLš- Fakulteti za sociologijo, poli- čem. V tej pivski katakombi tiéne vede in novinarstvo (se- smo • namesto da bi se ženi- danja Fakulteta za dnožbene li - razpredali o vsem mogo- vede; FDV) je študiraj sodo- čem. Da bi na la način koga logijo in ieta 1974 diplomi- odrešili, se ne spominjam, ral. Magistriraj je oktobra škode pa, razen sebi, menda 19ÍI3 pri žirnvfikem rojaku tudi nismo delali. Po študiju dr. Zdravku Mlinarju (Urba- smo se razšli, vsak je nekaj postal, nihče pa ni prišel tako visoko kot Pavle. Proti koncu 8o«tlh let [e Kot prostorski sociobgje ponosen na nekatere konkretne dosežke v dobro državljanov: na sodelovanje ^^^ ^ sociologija; pro^ y avtocestnem programu, na Zakon o ohranjanju narave, na razglasitev Škocjanskega zatoka za blem uporabe socioloških spoznanj pri urbanističnem planiranju), doktoriral pa no- moralo biti, ko sem ga neke- vembra 1989 na Filozofski ga dne obiskal v Ljubljani, fakulteti Vseučilišča v Zagre- razloga se ne spominjam, bu s tezo Sodološka kritika rujbrž sem ga nagovarjal, da teorij planiranja. Na FDV se bi napisal kak članek za Žije rudi zaposlil in bil v letih rovski občasnik. Ko sva že 1973-94 visokošolski učitelj nekaj časa govorila, reČe Pav- in raziskovalec. le: zdaj moral pa na sestanek V drugi pobvid 80. let se vodstva ZSMS na Dalmati- je dejavno vključil v družbe- novo 4 (v zgornjem delu tiste no gibanje, ki je na koncu stavbe, v kateri je slej ko prej privedlo do osamosvojitve sindikalna centrala, v pritlič- Slovenije. Deloval je na le- ju pa že lep čas tudi Ijubljan- vem polu, v t i. alternativnih ska izpwstava Gorenjske ban- družbenih gibanjih, na preji ke). Pa pojdi Še ti, boš videl, je sam rekel, da je v politiko kakšna družba je to in kaj se prišel preko panka. V letih pogovarjamo, mogoče se 19S6-91 je bil predsednik nam pridružiš. In sva šla. Za zavarovano območje, na širitev intemeta v gOSpodir^StviH, kúltumega društva ŠKUC- mizo so sedeli mladeniči, ki Dr. Pavel Gantar/Foro TiN.oon na uveljavljanje širokopasovnega Forum in od maja 1988 do sovnaslednjihletihravnopo maja 1990 Član Odbora za limje te mlad(insk)e stranke pa je ravno ob tem kompli- po premisleku pa jih je iz- nju narave; 6. na razglasitev varstvo človekovih pravic, postali vodilni siovensld poli- mentu-kako visoko je prišel bral. Navajam jih po časo- Škocjanskega zatoka za za- Brali smo ga v Mladini, kjer tiki; spominjam se Zorana v politiki - izrekel misel, ki se • vnem vrstnem redu. Pono- varovano območje; 7. na širi- dostova v šolah poUtično dc^janje sprem- Ihalerja, )ožefa Školča, Jane- mi zdi najbolj žlahtna od vse- sen je na: i, vodenje ŠKUO tev Interneta v gospodinj- ^ Ijal kot kvIuiiuiisL Ko so na« za Kopača, Mojaiiija (Xviika ga, kar sva rekla: da ne gre za Foruma v letih najbolj živah- stvih v letih 200i«2004; 8. stale stranke, se je vključil v in še kdo je moral biti. O to, kako visoko je kdo, tem- ne alter kulturne produkcije na uveljavljanje širokopasov- ZSMS, iz katere je nato na« čem so govorili, se ne sporni- več za to, kaj lahko na svo- in razcveta novih družbenih nega dostopa v šolah in jav- in javnih mStltUC^atl, na stala lds. Tako je vstopil v njam, že na preji pa mi ie, jem položaju dobrega nare Zakon o dostopu do informacij javnega značaja... politiko in bil marca 1954 v bolj za šalo kol zares, prišlo di. Tako se govori. Državnem zboru izvoljen za na misel: kaj pa, če bi se ta- gibanj: 2. na to. da je bil pet nih institucijah: 9. na Zakon let kolumnist Mladine; 3. na o dostopu do informacij jav- Pavla Gantarja sem po pre- sodelovanje v Odboru zavař- nega značaja; 10. na sousta- ministra za okolje in prostor krat tudi jaz ogrel za te reči ji povprašal, na katera izmed stvo človekovih pravic, v noviteljstVo stranke Zares. v drugi vladi dr. Janeza Dr- in se tako kot Pavle preizku- svojih del je najbolj ponosen, ožjem delu odboia; 4. na so- Zdaj pa dela na tem, da bi bil novška (kot naslednik dr. sil v politiki? Kakorkoli že, katera bi uvrstil med svojih delovanje v avtocestnem nekoč lahko ponosen tudi Miha fazbinška). To je ostal moj politični nagon je bil prvih deset ("top ten"). Naj- programu v devetdesetih Je- na to, da je vodil Državni tudi v tretji Drnovškovi vladi očitno prešibak. Gost preje prej je odvrnil, da je to težko, tih; 5. na Zakon o ohranja- zbor Republike Slovenije. GG + petek, 23. oktobra 2009 11 Glasova preja Protokol včasih pravi vtis Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je na Glasovi preji v Galeriji Krvina razmišljal o politiki» globalnem segrevanju, pokrajinah vIateia Rant Pavel Gantar se je v pogovora s publicistom Mihcm Nagiiiem mjprej vniil v svoje otroštvo v Gorenji vasi, podrobneje pa sta se dotaknila tudi nj egove bogate politične kariere. Ta ga je pripeljala do predsedniške funkcije v dr-žavnem zboru, za kar pa se, jc poudari] Pavel Gantar» niti ni pretirano naprezal, čeprav so nekateri namigovali drugače. "Nikoli si nisem zastavil za d]), da bi bil predsednik drtavnega zbora. A ko je ta funkcija pripadla stranki Zares, je bilo zelo naravno, Pogovor je spremljal tudi profesor Zdravko Mlinar (v sredini), pri katerem je Pavel Gantar leta to že moram reči, da je izbi- 1974 diplomiral. / foio; do«i ra padla name in sem jo tudi takoj sprejel," je pojasnil Pavel Gantar. eden od predsednikov, kar nejšem deževju že govorijo o nega zbora, da bi se pri pre-pa po Gantarievem mnenju podnebnih spremembah. soji glede pokrajin začeli Pavel Gantar je v teh dneh praznoval šestdesetletnico, zato so mu na Glasovi preji pripravili presenečenje s torto. Sam» pravi, obletnic namreč ne praznuje. "Ne želim si biti star šestdeset let/' je pripomnil, se obrnil k svoji materi Ivani Gantar In hudomušno dodal: "A za to je odgovorna moja II mama. / foto:Tjwa Da»i Prva protokolarna obvez- ne šteje prav dosti. "Šteje le, Tako enostavna^vzročne po« upo§tevati strokovni kriteriji, nost, se je spomnil Pavel če ti uspe narediti kaj takšne- Gantar, je sledila že po nekaj ga, za kar mislih, da je dobro vezave ni Tipičen primer je bil orkûn Katrina - ne kriviti ne pa strankarski. Pavel Gantar mu je odgovoril, da sam dneh, in sicer obisk angleške in da koristi tudi drugim, če orkana, če so padli nasipi, ki veliko sodeluje z lokalnimi kraljice, za kar, je dejal, si je imaš javno funkdjo," je pre- niso bili vzdrževani. Enako geografi in prostorskimi so- moraJ izposoditi frak. "Toli- pričan Gantar. Njegova je bilo v Železnikih - neure- ciologi. Obenem je izrazil ko sem pa že Gorenjec, da funkcija v parlamentu, je jeni vodotoki niso podnebne upanje, da bo novi minister sem takoj premislil, ali se priznal, pa je včasih zanj spremembe." Na primeru za lokalno samoupravo in re- obeia še kakšen kraljevski tudi prava muka, saj bi o do- zapiranja obrata Alpine v gionalni razvoj z večjo ener- obisk v mojem mandatu. ločenih zadevah z veseljem Gorenji vasi pa je ironično gijo in zagretostjo izpeljal, U goto vil sem, da bo verj etno polemiziral, pa kot predsed- spregovoril o glofaalizaciji. kar je zastavila že njegova edini, pa sem si ga izposo- nik vseh poslancev ne sme "V Gorenjo vas je prišla glo- predhodnica. Milana Vodni- dil.' S kraljico, je še dodal, biti pristranski. Obenem ne balizacija iz sosednje vasi, ka pa moti, zakaj naši politiki sta ob večeiji zelo prijetno sprejema kritik, da se v par- saj so odločitev o zaprtju v zvezi s Hrvaško vechio go- kramljala. Protokol, je dejal, lamentu preveč prepira. "Kje obrata sprejeli v Žireh. Kaj vorijo zgolj o "naših inte- ob takih priložnostih sicer pa naj se prepira. Če ne v par- Kitajci, sosednja vas je za resih", medtem ko se Hrvati ustvarja neki glamur, ki pa lamentu. Problem je v tem, nas nevarna," se je pošalil. borijo za "svoje zemljo". včasih zakrije pravi vtis. da je raven prepira nizka. Kot prostorski sociolog je Gantar je prepričan, da politi- Tako, je pripovedoval Gan- Marsikdo, ki nima argu- povedal tudi svoje mnenje o kov ne smemo soditi samo tar, je bQo recimo ob obisku mentov, p>oskuŠa diskvaliii- pokrajinah in razdrobljenosti po besedah. "Včasih se zdi, srbskega predsednika Borisa drati druge ljudi, in to je sla- občin.-"Koncept občin ali lo- da tisti, ki so najbolj glasni in (^o^^u Glasove preje so jubilantu nazdravili Tadiča, s katerim sta stara bo. To pa kot predsednik dr- kalne skupnosti temelji na najbolj prisegajo na domo znanca. "Zato sem ga kar žavnega zbora težko prepre- neki prostorski soodvisnosti " Ijubje, hitro zgubilo zagon." s Šampanjcem. Prav njegova Šestdesetletnica je bila eden od raziœov, da je bil Pavel Gantar že drugič gost Glasove mimo protokola nagovoril: Čim, ker moram obenem pa- med ljudmi in dejavnostmi. Metod di Batista je opozo- preje. Slednje naj bi sicer ostalo skrivnost, a kot je priznal Boris, kako si? " žiti, da ne omejujem svobo- Obstajajo pragovi, do katerih ril na ležave pri načrtovanju Gantar, se je nekoliko zagovoril predsednik državnega O njegovi akademski in de govora. In ponavadi se je stvari Še možno razmero- v prostoru, saj naj bi bilo prej sveta Blaž Kavčič ; fo^o tina oo»l politični karieri pa še ni tnlo tega, da je nekdo prestopil ma racionalno organizirati, kot v Štirih letih težko priti mogoče niti slutiti, ko se je mejo, zaveš šele takrat, ko lo pri čmer število prebivalcev od ideje do uredbe v lokacij- po končani osnovni Šoli na- je že prestopil. II ni edini kriterij." Glede na skih načrtih. Po mnenju mesto za gimnazijo odloČil V nadaljevanju pogovora omenjeni kriterij pa je po Pavla Gantarja pa je to še za poklicno Šolo. in sicer se sta se z Mihom NagliČem njegovem spodnja meja, ki sprejemljivo, sa^ je treba upoštevati tudi interese ljudi. Le v nedemokratičnih je učil za modelnega mizar- dotaknila tudi podnebnih bi zadovoljevala neke nadlo- ja. "Mizo bi sicer znal nare- sprememb, ki po mnenju kalne frmkdje, ki pa Še niso diti, a posebej zavzet za mi- Pavla Gantarja predstavljajo državne, vsaj 140 do 160 ti- družbah lahko po njegovem zarstvo nikoli nisem bil, enega od pomembnih izzi- soč ljudi. To pomeni, da bi že drugi dan začnejo seliti Zato sem pograbil prvo pri- vov. "Za oznako podnebnih smelo biti Šest, 5 skrajnimi ljudi, íe se odločijo za grad- ložnost in šel Študirat," je po- sprememb se dogaja ne- kompromisi pa osem pokra- njo. Ob tem je nekdo pri- jasjiil. Kljub temu njegova akademska kariera ni bila usmiljen boj za prevlado, jin, Če bi redmc priznali še kdo bo prvi poruidil tehnolo- poseben status Koroške, Že v pomnil, da je že loška obvoznica "znanstvena fantasti- pretirano bleščeča, je priznal gije, ki bodo temeljile na kar prejšnjem mandatu pa je v ka". Problem loške obvozni- Gantar, saj ga je večkrat se da nizki porabi (^jikovo- državnem zboru potekala di- ce Pavel Gantar vidi v tem, stran zvabila politika. "Oseb- dikov oziroma drugih cncr- skusija, kdaj sc vidi, da neko da zanjo v Škofji Loki nihče, no mi ni žal, čeprav so bile gentov. Gre za vprašanje, ali območje ne izpolnjuje pogo- razen prebivalcev Spodnjega karieme možnosti vedno od» bomo v tej igri ali bomo že • jev za pokrajino: kadar se vei tiga, ni zainteresiran. "Zain- prte» tako da ni nujno, da bi takoj na začetku izločeni," je mest med sabo krega, kje je teresirani smo zgolj mi iz Za glasbeni uvod so poskrbele Grudnove šmikle. šei po tej poti, po kateri sem razmišljal Gantar in nadalje- center," je še dejal Gantar, Poljanske doline. Ce bi bil to Njihovo Ime, je razložila direktorica Gorenjskega glasa še].' Kot je dejal Miha Nagli- val, da je pri podnebnih Milana Naprudnika iz občin- loški problem, bi bila ^raje- Marija Volčjak, je povezano z decembrom in Miklavžem, ča, je dosegel največ, kar je spremembah tudi veliko ba- stva je ob tem zanimalo, kaj na že zdavnaj," je prepričan "Torej ne samo dobro pojejo, ampak tudi pečejo piškote/' možno v tej državi, saj je nalizacije. "Ob malce moč- lahko s tori predsednik drža v- Gantar. se je zato pošalila. 1 fotoiTinaOoki 12 GG + petek, 23. oktobra 2009 Pogovor U v v iscem Prešerna Tivn vt r Dvnir Vsakoletna branja v Prešernovem gaju na predvečer obletnice Prešernove smrti, dvojezična zbirka Prešernova pot v svet in skrb r ! KAfVi/ L/1 UH/ Preierniano, zbirko Prešernovih del in knjig o njem v kranjski študijski knjižnici, so le tri stvari, po katerih poznamo prof. Franca Drolca, slavista, poznavalca Prešerna in dolgoletn^a sopotnika kranjskega kulturnega dogajanja. Ob njegovi 70-letnici je pri Gorenjskem muzeju izšla knjižica njegovih govorov iz Prešernovega gaja. Igor Kavčič Tako obiCajno že nekaj mesecev piei razmišljam, kako T«d(o]e na fçsen inum vselej in kaj. Moram reči, da sem v občutek» da prihajamo v ne* Prešernovem gaju vsa ta leta kakšen Prešernov čas, v je« tudi sam na neki način rasel, sen in zimo, v čas od njego- Čeprav bi lahko rekli tudi. da vega rojstva, 3. decembra, do sem kot vodja študijskega smiti 8. februarja, v čas nje* oddelka kranjske knjižnice to počel nekako po službeni ko za- dolžnosti. Do upokojitve leta gove poez]|e... In prihata Čas čnem razmišljati o nastopu v 2003 sem bil namreč v knjiž- Prešernovem gaju na pred- niči več kot tridesetlet." večer obletnice pesnikove smrti. Ko grem od doma Med drugim ste bili tudi Arvaj neke vrste skrbnik tako tme- mestu, me v tem Času dosti- novane "Prešemiane", zbir- krat stisne pri srcu, ker ni- ke Prešernovih izdaj in knjig sem še nič spisal, oziroma še ne vem zagotovo, o čem bom o njem.. Ko sem prišel v knjižnico, govoril... Ampak navsezad- sem v varstvo dobil mdi zelo nje» že šestindvajset let je, bogato zbirko Prešemiano. odkar sem v salu ob Prešer- Ta bogata zbirka je ostalina Franc Drolc v petek» 16. oktobra» v Kranju I PoTo: Co OÂza KAtfčiř večer. L«ta 1983 me je navdušil Matevž Omar kratne Zveze kultumih nizacij. On je tudi avt< prvi profesorja Stanka Bunca, ki ■A to je spravil skupaj vse na temo Po Študiju sem slovenist. Nedvomno vam je ustrezalo Sedaj, ko ste v pokoju» še kaj Prešerna, seveda, kar je bilo po čustvu poîonist, po stroki v povojnih časih mogoče. Na pa literarni'zgodovinar. V na eni strani poglobljeno bibliotekarsko delo v tišini pridete v študijsko imjižnko? "Najraie grem ob sobotah, On je tudi avtor na- zbirki sem kasneje tudi sam Krakovu sem preživel dve knjižnih polic, na drugI pa ko ni take gneče. Trenutno iš slova tega vsakoletnega do- vehko ddal. Lahko rečem, da leti, m lahko rečem, da so bila stik s študenti in razvojem čem podatke od nekega josi godka Tren utki šema." tudi projekt dvojezičnih izdaj to v intelektualnem smislu stroke? pa Pemeta, diplomata v tride- Prešernovih pesmi Prešer- odlična leta. Potem se je od- "Eno je delati z mladimi setih letih prejšnjega stoletja. nova pot v svet, Id sva jo pri- prlo delovno mesto lektorja v ljudmi, drugo pa s starim pa- ki je bil rojen v Trsteniku." V knjižki s prav takim oaslo pravljala s Francetom Piber- Zagrebu, kjer sem deloval tri piijem. Kot lektor na univer- vom, ki je tik pred pc^tjem nikom, ne bi bila mogoča, če leta in lahko rečem, da sem "Mislim, da nismo pozabili ju, je zbranih nekaj manj, gate biblioteke, zbiike, kot |e svojega življenja..." zi sem seveda moral zasledo- Kako danes dedate oa naš od izšla pri Gorenjskem muze- za seboj ne bi imel tako bo- tam pustil tudi najlepša leta vati tudi razvoj slavistične nos do Prešerna, ^ še poznamo, ali smo v tem svetu po stroke." nanj, je pa mislim, da enaindvajset va- Prešemiana. V vsakem tre- ših zapisov, oziroma govo- nutku mi je bUa na voljo, in Najlepša Vseskozi pa ste bili dejavni trošništva, razen enkrat na leto, ^cer pozabili nanj? nrin tirni ^ ^^ î'^ doslej imeli ob poznal sem jo tako dobro, da Bil sem zaljubljen kot hKli na kuhiimem področju v "Mislim, da nismo pozabili rU>KVUKV rr U W . PreSemovem grobu. Mar nikoli nisem potreboval kata- nor. Imel sem med petindv- Kranju, najbrž ni bilo sreča- nanj, je pa nekoliko mutiral. i^amrCČ vsah VC spočetka niste razmišljali, da loga, da bi izvedel, kje je ajset in trideset let in sem bil nja, literarnega dogodka, ob- Namreč vsak ve, da obstaja ravno prav "neumen " za take letnice, vezane za književnike pesnitev Krst pri Sawd, pre- da obstaja pesnitev Krst pri Savici, prebral pa ju je redko kdo." se bo zadeva razvila v tradicijo in stt prvih oekaf zavrgli? kakšna knjiga. stvari ... V Zagrebu sem ne- ..., ki bi minili brez vas. bral pa jo je redko kdo. Am "Prvi zapisi veljajo za iz- Vaša ljubezen do literature nadoma posta! strokovnjak "Tako je bilo srečanje sio- pak ko je treba udariti po gubljene, mogoče pa samo in nedvomno tudi do Prešer- za slovenski jezik, saj so mi venskih pesnikov, ki sem ga mizi, vendarle vsi vedo, to je založene. Sicer sem preiskal na se je najbrž začela že s pri založbi Šolska knj^a na- v začetku osemdesetih let pa naš France Prešeren. A zu- vse knjižne police in pisarni- študijem slavistike, pa ven- ročili, naj napišem učbenik pomagal pripravljati tri leta. naj tega še vedno s Prešer- ške predale, a jih nisem na- dar svojo poklicno pot ste za- slovenščine za 7. in 8. razre- Sodeloval sem pri dogodkih nom Svi tisto polje grenkobe šel. Mogoče tudi zato, ker čeK v poljskem Krakovu. Sla* de v hrvaških osnovnih šo- okrog ijo-letnice Prešerno- ... Vam narišem. Prvi krog so scin zapise za ria2»tope vist na tujem? vedno pripravljal ru manjših lah. V teh letih naj bi učenci ve smrti in zoo-letnice nje- domovinske pesmi, diugi "Svojo življenjsko pot sem namreč dobili nekaj osnov o govega rojstva. Lahko re- krog je ljubezenska poezija, kartončkih in jih potem spe- v nekem smislu zakoličil, ko slovenskem in makedon- čem> da smo takrat pripravi- tretji bivanjska, in tam, kjer se njal s sponko, kar se lažje sem bil na služenju vojaške- skem jeziku, za katerega naj H krasno stvar s simpozijem ti trije laogi stikajo, tam je to bere, a tudi lažje izgubi.-Tako ga roka v Bileči. Po eni od bi učbenik izdelal kolega iz o Prešernu. Bil sem tajnik temno polje grenkobe. Sreda ja, pet jih manjka. Će ne nočnih vaj me je namreč ča- Makedonije. Moram reči, da simpozija in imeii smo še diščna tođca Prešernovega zapisi, pa je vreme vedno kal telegram z ljubljanske Fi» sem imel kar precej dela s kup idej, kako na dve ali tri dela in življenja. In to polje zdržalo. Vsega je že bilo tam lozofske falodtete, da bajese- tem. Kasneje v sedemdesetih leta organizirati podobne do- grenkobe jc tisto, ki je vredno v gaju, od snega do sonca, ni tistega leta prosto lektor- letih je v Novem Sadu pri za- godke. raziskovanja, vse ostalo je v mraza in tople jeseni, a dež« sko mesto na lektoratu za iožbi Matica srpska izšla še Potem je dr. Boris Patemu današnji družbi bolj ali manj niko v Se nismo odpiralL ' slovenski jezik na univerzi v ena moja knjiga Savremena dal idejo o dvojezičnih izda- "komercialnega značaja". poljskem Krakovu. Ne da bi slovenadca drama. To je bil jah Prešernovih pesmi v jezi- Kako razmišljate, kaj vsako dosti razmišljaJ. sem nasled- izbor sodobne slovenske dra« kih sosednjih in Slovencem te laznúšljate o vsebini vaše- lelo povedati o našem veli- nji dan prosil za izhod iz ka- matike in danes, ko gledam bratskih narodov. Začeli smo ga naslednja gCFVora v Pre-kem pesniku? same. da sem lahko poslal nazaj, je to knjiga, na katero z nemškim prevodom, zdaj šemovem gpju? "Gre za vsakoletno priredi- odgovor: sprejmem. Če bi sem najbolj ponosen. Leta imamo srbske^, aagleškega, "Imam že domišljenega v tev, k) me precej angažira in bila moja odločite-^ drugač- 1970 sem se zaposlil v študij- ruskega, španskega ... vsega računalniku in sicer na temo ko pripravljam besedilo, je na, bi se po vrnitvi iz vojske ski knjižnici v Kranju, kjer skupaj osem knjig. Nekatere čudeža moškega rimanja." včasih tudi malo nervoze, kaj kot štipendist kamniške ob- sem preživel trideset zanimi- so že dosegle dnigi in tretji bom tokrat povedal. Kdo mi čine zaposlil kot profesor slo- vih, včasih tudi razburljivih ponatis. Pred dvema letoma Sami še kaj pišete? pravi, naj kdaj ven potegnem venščine na osnovni šoli v |et Imel sem srečo, da sem je ponatis našega prevoda "V zadnjih letih sem si v ra- kakSen govor izpred let. Am- Stranjah pri Kamniku, dobil delal v dobrem kolektivu, Octavia Prenza pripravila tudi čunalniku ustvaril datoteko, pak tega ne morem narediti, bi stanovanje, oženi) bi se ... hkrati pa sem bil lahko vsak samoiniciativno ena od špan- imenovano "Evridika", v kače pa vem, da vsako leto tja tako pa sem se potikal po ponedeljek odsoten, saj sem skih založb. Na prvi strani nji- tero shranjujem pesmi, pride krog ljudi, lahko bi re- svetu in navsezadnje pristal precej let predaval na univer- hove izdaje piše "slovenski France Pibernik me priga- ktl kar moja zvçbta publika. tu v Krauju. zi v Celovcu. " poet, nacionalni heroj". nja, naj pesmi tudi objavim." GG + petek, 23. oktobra 2009 13 Zanimivosti Zanimajo ga le še zmage jaka Corenc je odličnim rezultatom v natančnem pristajanju z jadralnim padalom pred kratkim dodal naslov skupnega zmagovalca v svetovnem pokalu» na svetovnem prvenstvu pa se je z ekipo Slovenije veselil naslova najboljših na svetu. Vilma Stakovnik ču njegov pravi dom, saj se in štirih serijah) in takrat je uvodna tekma v Maleziji, je pred sedmimi leti najprej sem mu v sicupnem seštev- kamor si ne bi mc^el privoš- Slovenski jadralni padalci, preselil k dekletu, sedaj pa si ku uáel za tri centimeire. V dti poti, odpadJa. Druge tek- ki tekmujejo v svetovnem z družino gradi tudi svojo Bolgariji me je nato sicer me so bile v Evropi in zasta- pokalu v natančnosti prista- hišo. Matjaž premagal» toda ostal vi! sem si cilj, da grem na janja, so v letoSnji sezoni do- Kljub številnim obvezno- mi je centimeter prednosti skupno zmago. Enostavno segli velik uspeh. Na sveto- stim mu jadralno padalstvo in s tem naslov zmagovalca ne morem več tekmovati» če vnem prvenstvu na sosed- veliko pomeni in ponosen je, svetovnega pokala/' o za- si 2a dlj ne postavim zmage njem Hrvaškem so se veseli- da je dokazal, da je najboljši ključku pravkar minule se- ... Peto» šesto mesto me ne |akd G li eldpne zmage in naslova med več kut slo tekmo^aid, zcne pravi Jaka Gorenc, ki je zanimata veČ. Nimam moti- pokala, svetovnih pr%'akov, kar štirje ki so letos nastopali na tek- vesel, da ima prav Slovenija va, ne zberem energije. Ved- Slovend pa so po zaključku mah svetovnem pokala. "Zad- tako moino in izenačeno no grem na zmago," pravi sezone letošnjega svetovne- nji tedni od septembra na- moštvo, ki na vseh najN'ečjih )aka, ki je acer po poklicu ga pokala uvrščeni na mesta prej so bili res naporni, saj tekmovanjih kroji svetovni gostinec, a je prav zaradi tek- med prvo deseterico. Med smo imeli kar tri tekme sve- vrh. movanj letos pustil službo in nlimi sta tudi dva Gorenjca, tovnega pokala in sicer na "Letošnjega junijskega se odločil za samostojnega saj je Škofieločaii Ajituii Madžarskem, v Avstriji in za svetovnega prvenstva na Hr« podjetnika. SvcdiŠak osvojil šesto mesto» zaključek še v Bolgariji. To je vaškem v TrakošČanu se naj- "Sistem tekmovanja je tak» Jaka Gorenc iz Kovorja pa je bilo naporno tako fizično kot prej sploh nisem nameraval da če ne greš na vse tekme» postal zmagovalec svetovnega pokala. psihično, saj smo bili na vrhu tekmovalci zelo izena- udeležiti, saj ni bilo časa za je v skupnem seštevku ne-treninge. Doma namreč gra- mogoče zmagati Drugo leto [aka, ki se jadralnemu pa- Čeni in do konca je šlo na dimo hišo in tik pred sveto- je moj prvi cilj zmaga na ev« ropskem prvenstvu vTurČiji. Kako bo s tekmami sveto- dalstvu posveča zlasti v zad- nož. Sam sem bil od prve vnim prvenstvom sem pro- njih letih, kljub svojemu pri- tekme, ko seni zmagal na dal tudi padalo. Toda zadnji imku ni čisto pravi Gore- Ohridu, v vodstvu in nisem hip sem se odločil, da vseeno vnega pokala, pa se Se nisem njec, saj je mladost preživel v ga žele! spustiti 12 rok. Ven- grem, vzel sem staro padalo odločil, saj bo najbrž odvis- Dolenjskih Toplicah, kjer ga dar pa me je Matjaž Ferarič in osvojil osmo mesto. Sem no, kako daleč od doma je za jadralno padalstvo nav- pred predzadnjo tekmo ujel. pa konstantno dobro skakal. bodo," pravi Jaka, Jd si želi, duši! oče» ki ie Se sedaj akti- Nato je v Avstriji Matjaž.na- kar je pripomoglo k naši da bi tudi v svetovnem poka- ven športnik Toda jaka po- redil nekaj napak, menipa je ekipni zma^. Takrat sem si lu Slovenci imeli svojo eki- nosno pravi, da je Gorenj- uspelo postaviti celo tri sve- dejal, da bom vseeno tekmo- po, saj sedaj nastopajo za ska, oziroma Kovor pri Trži- tourne rekorde (po dveh, treh val v svetovnem pokalu, saj različna moštva. svetovnega Ob vsakem skoku si jdka zastavi, da bo najboljši. Meteorit z Mežakle ogled v Ljubljani na Kamnina Iz vesolja, ki so jo našli na Mežakli, je razstavljena v Prirodoslovne m muzeju Slovenije v Ljubljani. Na ogled sta dva kosa meteorita, ki so ju trije domačini iz Corij našli ločeno maja in avgusta letos. Urša Pettrnel samem meteoritu so bile Meteorit bodo hranili v Prirod o s lovnem muzeju nekaj mesecev skrbno V sredo so v Prirodoslov- Slovenije v Ljubljani, ki )e muzej nadonaln^a pomena, varovana skrivnost, tako nem muzeju Slovenije v V Gornjesavskem muzeju Jesenice pa si bodo najditelji kot strokovnjaki iz Ljubljani javnosti prvić po- „rizad^^li da bî kak kovček kamnine Ta nekai časa Pnrodoslovnega muzeja Najditelji meteonta: )ožef Pretnar m Bojara Krajne, k. sta . H .ť pnzadevab, da bi kak košček kamnine za nekaj časa ^^ ^ j, maja našla prvi kos kamnine iz vesolja, ter Danijel Repe, ki minulo sredo v Ljubljani ob i® avgusta našel še en kos istega meteorha. odprtju razstave Evolucija Zemlje in geološke značil- kazal] meteorit, ki )e na Zemljo, na območje MeŽa- kie, padel 9. aprila ponoči. O padcu so pričali domačini razstavili tudi v Gorjah in na lesenicah. iz zgornjesavske doline in jih kosov in jih odnesel do- na Planskem vrhu na Meža- nosti Slovenije. Dva kosa avstrijske Koroške, ki so videli svetlo sled in slišali mov. Nato se je povezal z nemškim "lovcem na mete- kli, a kak5en kilometer. meteorita sta na ogled v ste- stran od mesta prve najdbe, kleni vitrini, in sicer največ- bobnenje kot ob potresu. orite" Thomasom Crauom» še en kos (istega) meteorita, ji kos, ki sta ga našla Pre- Redko kamnino iz vesolja ki je na osnovi pričanj do- ki se je očitno raztreščil, na- tnar in Krajnčeva. ter kos, ki Sla 17. maja na območju raačinov ravno v tistem šel Danijel Repe, prav tako ga jè našel Repe. Preostali Planskega vrha nad Jeseni- času na širšem območju domačin iz Gorij. Repe je kosi pa so, kot nam je povečam! našla domačina iz Gorenjske iskal meteorit. prav tako stopil v stik s Pri- dai Jožef Pretnar, skrbno Spodnjih Gorij Jožef Pre- Grau je potrdil, da je to res rodoslovnim muzejem Slo- shranjeni v muzeju. Glede tnar in Bojana Krajne. Kot meteorit in da sta Pretnar venije in analize vseh najde- na to» da so meteorit našli sta povedala, sta jo našla ter Krajnčeva postala najdi- nih kosov so potrdile, da gre na Gorenjskem, naj bi ob povsem naključno, nekoli- telja drugega meteorita, ki res za meteorit, in sicer prvi obletnici padca, tc je 9. ko je bila zarita v zemljo, je padel na ozemlje Slovenl- hondrit, ki ima značilno aprila prihodnje leto. v so- biJa pa je zunaj črna in sivo-b€la znotraj 1er bistveno tež- je • prvega so našli pred sto enim letom v Avčah. Novico ožgano in postekleneio delovanju z Gomjesa\îkim skorjo črne barve, v notra- muzejem Jesenice izdali j a od običajnih kamnov. Jo- so posredovali Prirodoslov- njosti pa iraa drobne hon- posebno publikacijo z vse- V Prirodoslov nem muzeju Slovenije sta na ^ed dva kosa žef Pretnar, ki je takoj po- ► nemu muzeju Slovenije, dniJe in kovinske minerale, mi podrobnostmi o meteo- meteor rta z Mežakle • največji kos raztre$čer>ega meteorita^ mislil, da bi to lahko biJ me- kamnino pa poslali v ariali- zaradi katerih je magneten. ritu. hkrati z izjavami prič, kî sU ga našla jožef Pretnar In Bojana Krajrc, ter kos istega teorit, ie vzel trinajst največ- ze. Medtem je 27. avgusta Vse podrobnosti o najdbi in najditeljev, strokovnjakov... meteorita, ki ga je nato našel še Danijel Repe. 14 GG + P€tek. 23. oktobra 2009 Na rohu Bojanova zcodba o tem, kako pasti in znova vstati Avtobus je pravkar speljal postaje Milena Miklavčič žal pa imamo Slovenci eno njega pa so imeli za malo maši, čemur pa se je on usode "Ali poznaš koga, ki mi bo povedal kakšno optimistično zgodbo?" je vprašanje, ki ga zelo pogosto postavljam prijateljem in znancem. Zelo so mi pri srcu tisti, ki jih je življenje primoralo na kolena, a so v sebi našli do- zelo neprijetno lastnost, da se strašno neradi izpostav» ljamo. Velikokrat bi raje od lakote umrli, kot pa da bi na glas povedali, da nam gre za nohte. Mislimo namreč, da se bo okolica iz nas norČeva» la. da bodo za našimi hrbti opravljali, kazali s prstom na otroke. Pa zmeraj rečem, da se nam tako le dozdeva» da smo ljudje v resnici zelo odprti in znamo prisluhniti in tudi razumeti stisko. V današnjem času, ko nam vsak nov dan prinese več slabega kot dobrega, bi bUi posamezniki, ki so optimistični in vedri. Še kako dobrodošli. Eden takih, ki je bil Še pred dvema letoma popolnoma na dnu. je tudi Bojan. Tisti, kj Ste se z njim že srečevali, mu kdaj pomagali, ali mu dovolili, da prespi v vaši garaži, dvbio veste, o kom teČe beseda. Zase pravi, da je sicer pol življenja zapravil zato, da je preveč govori] in premalo delal, kljub vsicrnu pa si Šteje v dobro, da je le pravočasno spoznal svojo napako, sprejel nase pokoro in potem začel živeti drugače. "Saj ne vem, kje naj začnem pripovedovati svojo zgodbo," mi je dejal v prijetno topli kuhinji manjšega stanovanja na obrobju Kranja, kjer trenutno živi skupaj s svojo prijateljico. "Pa dajva na začetku," sem ga spodbudila, ker sem ve* dela, da je na tak način najmanj možnosti, da sogovornik izpusti kakšno pomembno podrobnost. Rodil se je v Številni družini, bolj počasnega. Njegov oče uprl. Kristus, ki ga je vide! je že takrat, ko je bil otrok, večlaat zmajal z glavo in ga pribitega na križu, se mu je smilil, in vsakič, ko se je ozrl očitajoče gledal, kot da bi bil na stranski oltar, kjer je bil Bojan kriv, ker ni prinesel kip Marije s sinom v nároč- ná svet malo več pameti. "Sestri in bratje so domov prinašah same petice, vsi so igrali Še na kakšen inštrument, hodili na Šolska tek- ju, ga je zabolelo srce ob misli, kako neki morejo verniki tovrstne grozote mimo gledati, ne da bi jih zamikalo, dk bi se vprašali, zakaj je movanja, jaz pa sem se lah- tovrstno nasilje v božjih hra- ko pohvalil le s tem. da sem mih sploh potrebno. dobro brcal žogo v doma-čem nogometnem klubu. A to pri nas sploh ni Štelo. Rad "O nekaterih svetopisemskih resnicah, na primer o tisti, da nastavi še levo lice. bi se učil igrati na kitaro. Če te udarijo po desnem. vendar je oče dopušča) edi- sem veliko razmišljal še kot no klasično varianto, vse otrok. Zdelo se mi je, da je ostale kitare so bile "podn", kar pa ni bilo na našem dm-žinskem nivoju, saj smo biîi znani po tem, da smo navzven delovali kct družina, Id se ukvarja s "kakovostno" glasbo. Takrat sva imela enega prvih hudih sporov, malo je manjkalo, da me ni Bog storil nelogično, da je kakšno tako misel sploh dal v roke človeku, ki še ni zrel, da bi razumel božje razmišljanje. Že včasih je bilo tako, da sta moč in oblast marsikoga pokvarila in se je potem znašal nad tistimi, ki so bili dovolj nemočni, da se nagnal od hiše. kar pa je po- niso mogU upirati. Danes pa zneje, ob neki drugi priložnosti. tudi uresničil. Otroci # SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic V primeru Global še civilna tožba Danilo Čamemik» oče Gorazda Čamemika, ki je oktobra 2007 umrl v pretepu pred ljubljanskim Globalom, v civilni tožbi zaradi prestanih duševnih bolečin, Id jo je na ljubljanskem sodišču vložil zoper obsojena napadalca Davida Bukovca in Seada Suljanoviča, vodjo varnostnikov v družbi Vip Varovanje Danijela Praštala, Zavarovalnico Maribor in državo, zahteva skupno 130 tisoč evrov odškodnine. Njegov odvetnik Franci Matoz je za medije pojasnil, da pri Bukovcu in Suljanoviču ni nobenega dvoma o odškodninski odgovornosti, tožbo pa je naslovil tudi na njunega šefa Praštalo» med drugim tudi zato, ker st naj bi prizadeval prikriti, da je Suljanovic sodeloval v pretepu in na; bi organiziral njegov pobeg v Bosno. Ker je po mnenju tožnika za škodo odgovorno tudi podjetje Vip Varovanje, ki je imeto sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti pri Zavarovalnici Maribor, se je med toženimi strankami znašla tudi zavarovalnica. Državo pa Čamemik toži, ker po njegovem mnenju ni so tovrstne situacije že tako pravočasno ukrepala zoper varnostno družbo, ki no daje tudi kruh. Vsi, ki smo odvisni in podrejeni, pogoste, nenazadnje so po- 2>mo motali biti brezhibni, stale del našega vsakdana, moja mama je bila popolna, saj ne poznam nikogar, ki bi oče pa sploh. Ne vem sicer, trenil magari z očesom, če kako sta spočela otroke, ker ga "tepe" tisti, ki mu istočas- se pri nas o seksu ni govori* lo, in Če sem poslušal mamo, je ni bilo bolj nemar- molčimo in brez besed trpine stvari na svetu kot spo- mo, ko tisti, ki imajo moč in inost. Vsi drugi so spreje- oblast, izkoriščajo svoj položaj in gazijo po človeku • tako po njegovem levem kot desnsm licu," je še malo po- filozofiraJ. dal. Zgodaj sem začel kaditi, Njegova uporniška kri pa je se dmžiti s sumljivimi tipi, doma povzročala nemalo pa ne toliko zato. ker so mi bili vleč, kot zato, da sem je zaposlovala varnostnike, ki to sploh ne bi smeli biti. Bukovac in Suljanovič sta bila že pravnomočno obsojena na osem let zapora. mali tak način razmišljanja, le jaz ne. Enostavno nisem mogel. Bil sem drugačen in tega sem se nenehno zave- kljuboval doma," je pripovedoval z vedrim glasom, zelo melodičnim in barvitim, ki volj energije in moči, da so pred malo manj kot petdese- je boiai tudi moja ušesa. se znova pobrali in zaživeli tirni leti. Njegovi bratje in človeka dostojno življenje, dve sestri so veljali za bistre. Ob nedeljah, pa tudi večkrat čez teden, so morali hoditi k hude krvi. Tudi bratje so nanj gledali zviška, sestri pa podcenjujoče. Vsi so bili bolj deÍDelušni, le Bojan je bil bolj vitke postave. In, smešno, tudi to jim je šlo na živce. (se nadaljuje) Zakaj so domače naloge koristne? Damtana Šmid moj pogled Nekoč je bilo znanje vrednota. Nisem čisto prepričana, ali je Še. DomaČe naloge spadajo zraven. Predstavljaju si. da je domača naloga dodana vrednost tistemu, kar otroci dobijo v Íoří. Povem vam predrzno misel. Kaj Če bi morali domaČe naloge plačati? Čt bi rekli, tole so se otroci naučili v ioli. Tisti, fei ielijo to utrditi, vaditi. dohiti ie več. lahko to dahU tako ali tako i^e. sf.daj. V resnici domaČe naloge plačujemo. Samo ne dobimo računa, če bi debili informativni izračun, tako kot ga pošlje zavarovalnica, bi vedeli, koliko denarja dame za izobraževanje. Če bi morali dati denar dirtk- 7n/zm St več takfnik, ki jim je. mar za znanje otrok in se zavedajo svojih dolinosti pH tem. Razmislimo o tem, kakšna je po!U2 mezn iknva vloga p domačih nalogah. Vsaj tri stranke si podajamo roke pri tem. Učitelji, otroci in starši. dnmúřn deset evrov. Neka ii, drugi ne. Tist tno iz denarnice, tako kot na- Če k temu prištejemo Še razUč» redimo za popoldanske dejav- ne strokovnjake in celoten šol- nosti, potem bi najbrž večina ski sistem, je sicer videti težje, vendar brez tega pač ne gre. Pa čeprav se stroka ne more zmeniti za enotne delovne zvišala svoja pričakovanja, predv!;em pa bi od otrok zahtevali, da opravijo svoje Šolske ne. Tisti obveznosti. Nobenega starša zvezke in učbenike. !n seveda starši, ki bi plačali domačo ne poznam, ki bi vpisal otroka je žalostno, da se na plečih nalogo, bi najbrž od otrotca tudi zahtevali od učitelja, da poda povratno hodi in vadi Poznam pa kar Tisti, ki jim ne bi nekaj staršev, ki vpišejo otroke v glasbene šolo, potem pa bi stroke bijejo politične bitk», mu vseeno. aH tja tudi katerih posledicc Čutijo pred- nnacuo vsem otroci. Dogajanje vse bolj spominja na igrice v peskovni-V šolo, potem pa ji m je vseeno, ku. Pri tem se posta vi vpraSa - šem nivoju. Ampak tako je kaj se tam dogaja. K sreči po- nje. komu mečemo pesek v oči. mat Povzročitelja prometne tragedije niso zaslišali Na celjskem sodišču so nameravali zaslišati 46'letne^ Branka Mačka, ki je pred dvema tednoma v vinjenem stanju pri Arji vasi zapeljal po avtocesti v napačno smer in s tem povzročU smrt treh mladih, starih od 21 do 24 let. Njegova zagovornica Nuša Maček je sporočila, da za zaslišanje niso bili izpolnjeni pogoji po zakonu o kazenskem postoplcu, saj se njena stranka zdravi v psihiatrični bolnišnici. Ob tem je izrazila zaskrbljenost zaradi gonje oziroma javnega Unča njene stranke. Družine umrlih so sicer na dan napovedanega zaslišanja pred občino v Celju prižgale sveče v spomin in opozorilo» da so nji- hovi otroci v prometni nesreči umrli po nepotrebnem. Pridržanih enajst vinjenih voznikov v preteklem tednu sta v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrli dve osebi, so sporočili z generalne policijske uprave. Na Gorenjskem se je v tem obdobju zgodilo 59 prometnih nesreč, v katerih sta se dva udeleženca hudo ranila, sedem pa lažje. Gorenjski policisti so zaradi vožnje pod vpuvom alkohola pridržali enajst voznikov. Slovenske cestè so letos zahtevale 147 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 177. CG + petek, 23. olctobra 2009 J5 Knjige in ljudje Knjige in knjîgoljubi (17) Sumi Petra Božica Miha Nag uč rod in zato moramo spošto- - vati vse žrtve. V življenju TRGOVEC: Tako na kratko. Ali morda veste vsaj to. ^ Načeloma vseskozi iščem imamo vsi neko izrodio, ne- kdo je ta đovek in kaj? primemo zgodbo za to, kar kaj, kar nas presega in nare- CUNJAR: Kaj je bol} pomembno? Kaj je ali kdo je? me najbolj muči. In mene dizaaaneskupnosti.e€do. ^^^ ^^^^^^ ^^^ . ^^ mud problem izročila. Sam • vek tega nirtia, je popoln in-sem pripadal generadji, ki je dividualist" najbrž tudi on sam ne bi vedel, čeprav bi govoril izšla iz vojne. Mi nismo po- Tako Peter Božič v intervjuju ves dan O sebi. Kaj je? Zdi se mi, da zdaj ni nič. Toda trebovali mita partizanšdne, GaSperju Trohi ob izidu nje- to ni niti pomembno. Morda vas bo zanimalo to, da ker smo imeli svojo lastno gove zadnje knjige, drame mi je nekaj zaupal. Zaupal pa mi je lahko, ker je že legitimiteto. Paitizanšdna je ŠumL Njen glavni junak je p^^j jiyel vtej hiši. Vsaj rekel mi je tako. zame od;^r v imenu lastne- legendami Chubby, ^snik TRGOVEC: Kaj vam je zaupal? ga človeškega dostojanstva. pravo ime Vo)m Kovač, r. . j . j ^ • • l j j . j Zgodovinsko gledano sU 1949-85. marca letos bi ^^^NJAR: Da se da pnb od tod. Da je izhod od tod. partizanščina in domobran- dopolnil 60 let). Će komu, TRGOVEC: Kje? stvo avtentični. Imeli smo potem njemu pristoji oznaka CUNJAR: Tega pa mi, če pomislim natanko, sploh ni močno sodildemokracijo, iz katere je nastala Komuni- "individualist ". A zdi se. da je Imel tudi on "neko izrodlo". povedal. Ga nisem niti vprašal, ker se mi je zdelo neprimerno nadlegovati ga s tem, ko pa je bilo jasno, da stična partija. NOB-ja brez V Božičevi drami (Peter mu ^^ kmalu umrl socialne revoludje ne bi bilo. je že pred tem posvetil ro- Domobranstvo pa je izšlo iz man Chubby was here. Peter Božič, Zasilni izhod, 1957 . zgodovine katolištva. V II. 3987) namreč odkoplje Na- - svetovni vojni smo Slovend rednikove (očetove) kosti, jih prvič postali zgodovinski na- zavijevpreptogoinzvlaicom gova, Petrova vera. Drama kmalu tudi uprizorjena, v _ odpelje na jug, v kraj, kjer se Šumi je njegova zadnje ob- Mladinskem gledališča, že je Narednik rodil. Tako iz- javljeno delo, izšlo je lemalo v tej sezoni. O njej, pa o polni obljubo, ki mu io je dal. pred njegovo smrtjo in tako Chubbyu in o Petru bo torej BARBARA (za šankom v Šuiniju); A je bil danes Narednik mu namreč govo- lahko velja za njegovo po- še veliko govora, za zdaj pa si sploh kdo tukaj? MARIJA: Težko ti to pove m. BARBARA: Tore} je bU tukaj, Chubby. MARIJA: Bil je tukaj. Rekel mi je, da zadnjič. Poglej, kaj je napisal na zid: ri: "Človekove kosti morajo slednje sporočilo: Moja vera preberimo dva odlomka iz biti pokopane tam, kjer je je samo moja! Sem samo njegovih .dram, ki sta kot človek živel, in ne tam, kjer vse, kar sem živel. ni. Obljubi, da me boš pokopal v Staladj. Tam je veliko Na gom j e Chubbyjeve oziroma Petrove besede o izročilu navedka vpletena v to pisanje. Iz njiju se lepo vidi oziroma začuti, kaj je tisto ovalnih kamnov, nagrobnih {'smislu") je Troha postavil novo, kar je Peter Božki dal sparileriikov, stečkov. Od bo- še zadnje vprašanje: "Lahko slovenski dramatiki, gomilov. Jaz s temi kamni dramatika, literatura seže nimam nič, nisem ne pravo- onkraj, najde ta smisel, ki ga •slavec ne musliman, ne pro- vsi iščemo.^' Avtor je odgo- Peter Božič, CHUBBY WAS HERE "Edino Uteratura lahko ^^^ BARBARA: In to ;e vse MARIJA: Čisto vse! In za zmeraj. Pfter Božič, Sumi, 2009 Študentska založba. vera je samo moja! Sem to naredi, a se nam ta smisel samo vse, kar sem živel, zato vztrajno izmika. Če bi ga na boè moje kosti pokopal pri mreč nažli, ga ne bi bilo Ljubljana, 2009, Mostarju." Te besede, ki jih več/' Bistvo je v torej v iska- zbirka Beletrina> ie v Narednikova usta položil Božič, 80 pc mojem tudi nje- nju, ne v tistem, kar bi morda našli ... Drama Šumi 1 86 strani, 17 evrov. Peter Božič / míh* »I» Zadnja in v njej prva stran ovKka knjige Slovend v zamejstvu (165) Peter Wřolich je imel srečo lože Košnjek Slovenci na Koroškem se glavni urednik Novic, slo- Dobjanom prepovedala na- lahko pohvalijo z nekateri- med sosedi venskega tednika za Koroško. Na deželni in državni stop v domači dvorani v Pli- berku. Tekme igrajo na ekipami. Nogometaši Slo- ravni igrajo uspešne tudi Prevaljah v Sioveniji. Upa- venskega atletskega kluba SAK pod vodstvom novega košarkarji, združeni v košarkarskem klubu KOŠ Ce* trenerja Lojzeta Jagodiča lovec. Mladinsko moštvo je uspeSno igrajo v avstrijski prvo po pn'em mmirju av- nja, da jih bodo kmalu spet doma, je vedno manj. "Načrt za zgraditev nove Športne dvorane v Pliberku se ta," je povedal menedžer kluba Martin Micheu. regionalni Ugi. Ker jc bilo v atrijskega mladinskega pr- odmika. Občina namreč ni preteklih sezonah v moštvu venstva. V srednjeevropski pripravljena prevzeti četr- vedno manj Slovencev tn odbojkarski ligi igra ekipa tinskega deleža 4,8 milijo- slovenščine, se je žteviio Dob/Aich iz Pod j une. Za- na evrov vrednega pro jek- gledalcev začelo zmanjše- četek letoSnje sezone je bil vati. Včasih je biia tekma po oceni trenerja Miroslava SAK praznik za Slovence Palguta uspešen. Dobjani V Zahomcu/Achomitz v na Koroškem. Naraščajniki so premagali tudi drugo Ziljski dolini, kjer so vzgo- Slovenskega atletskega klu- najboljše slovensko odboj- jili nekaj izvrstnih skakal- Peter "Paco" Wroltch z ba so že več let med naj- karsko moštvo Salonit An- cev na smučeh in tekmo- mamo Eriko in sestro boljšimi na Koroškem, hovo. Za to sezono so si po- valcev v nordijski kombina- Miriam ter njenima "Akademija SAK", v kateri stavili visok cilj: uvrstitev v ciji. načrtujejo gradnjo treh sinovoma Noem in se zbirajo nogometni talen- finale štirih najboljših v novi skakalnic s plastično MIlanom ti, deluje uspešno in sode- ligi. Največji problem klu* oblogo. Zgradili jih bodo uspešnimi rnladimi smučarji zahomškega kluba je v zadnji sezoni največ dosegel kombinatore c Tomaž Druml iz bližnje Ziljske Bistrice, ki je bii lani svetovni mladinski prvak v kombinaciji. Srečo v nesreči je imel eden najboljših avstrijskih kolesarjev Peter "Paco" Wrolich iz Loč/Latschach pri Ba- Skem jezeru/Faaker See. Med cestno dirko na s^'€to- vnem prvenstvu v Švici je pri izogibanju na tleh ležečemu ruskemu kolesar- ju grdo padel in si zlomil ramo. Na srečo zlom ni bil kompliciran in operacija za 35-letnega kolesarja ni bila potrebna. "Upam, da luje s slovensko gimnazijo, ba ni denar, ampak ne- vzhodno od sedanjega nor- so ponovno izvoliii Martina bom novembra že na ko- Akademijo vodi Silvo Ku- ustrezna dvorana. Avstrij- dijskega središča. Za pred- Wiegeleja, ki vodi druStvo lesu," mi Je dejal přeřekli mer, po poklicu novinar in ska odbojkarska zveza je sednika športnega društva že od leta 1988 dalje. Med teden v Celovcu. I 16 CG + petek, 23. oktobra 2009 razgled Rusi prihajajo Miha Nag lič Mihovanja vend z Rusi ne moremo me- dji, ki se je pod vplivom sov- rití, na nogomemem igriSču jetske pri nas zaíela v letih pa bo boj povsem enakopra« 1941-45 in nadaljevala povoj- ven in zato tem bolj zanimiv, ni, s(m)o tako ali drugače so- Vprašanje je torej: ali iahko delovali vsi, le da eni prosto- Slovenci premagamo Ruse voljno, drugi pa z odptorom. in hkrati ostanemo prijatelji? Tudi v tem spopadu so bile Strokovnjaki pravijo, da je tc žrtve velike, zlasti človeške, dsto možno in Bog daj, da bi na obeh straneh. Na konto bilo tudi res! revolucije in državljanske Spopada, ki nas iakata, bosta vojne je treba knjižiti veliko bistveno bolj enakopravna, padlih partizanov, pa Sloven- kot je bil tisti, ki se je zgodil ce, ki so v nemški vojaški 12. marca 1916 na Vršiču. Ta- suknji padli na vzhodni fron- krat so bili na eni strani Ijud- ti, predvsem pa več kot 12 ti- je, na dnjgi pa narav». Tista soř po vojni pobitih domo- zima je bila ob svojem koncu brancev. Večina teh žrtev je tako snežena, da so se celo bila posledica z revoludjo Rusi čudili velikim količinam spodbujenega obračuna med zapadlega snega. Ob cesti, ki Slovend samimi, RdeCa ar- so jo v težavnih razmerah mada se je na slovenskih tleh gradili iz Kranjske Gore čez, pojavila le v Prekmurju, ki ga Vršič v Trento, je bilo v bara- je osvobodila ob koncu vojne. kah nastanjenih 12 tisoč ru- Tudi projekt povojne gradit- skih vojnih ujetrJkov, slabo ve socializma pri nas je bil oblečenih, slabo prehranje- sprva navdahnjen predvsem nih, mnogi so bili bolni, vsi z ruskimi zgledi, po mnenju izčrpani. Cesta je bila ob kon- nekaterih so bili slovenski cu zime 1915/16 že skoraj • komunisti takrat bolj pape-končana, po njej se je že jese« Ški od papeža v Moskvi. Poni 191$ peljal bodoči cesar Ka- zneje so se unesli, se posveti- Ne, ne bojte se. saj jih ne pri- rel, na vojaški sprejem v vasi Lj vsakdanjim rečem in bili v de veliko, samo enajsterica Soča. Tistega usodnega dne tem razmeroma uspešni, izbranih z velikim sprem- pa je s pobočij Mojstrovke gradili so "sodalizem s človeštvom in žogo. Še prej, 14. pridrvel silni plaz, pred kate- škim obrazom". Nazadnje pa novembra, bodo šli v enaki rim ni biJo obrambe. Rusi so so tekmo s kapitalizmom posta\i naši v Moskvo in če le prestrašeni vpili, da bi opo- tako kot v Sovjetski zvezi iz- bodu dobii; upravili, nam bo zurili svojť tovariša; "Litviiia, gubiU, zlasli zaia tom za lažie obvladovanje nile so se nakupovalne nava- držav, znašli v deflaciji, to» vina je na Primskovem, pre- novljena sta bila hipermarke- ta v Domžaiah in Kamniku organizacijo spremenili, de. Kupujemo manj, še po- rej padanju cen, vendar Organizirali se bomo po tr- sebno tekstila in trajnejših do- ekonomisti opozarjajo, da gih, posamezne funkcije se brin, bolj sledimo akdjam tr- bo prišlo po tem tudi do po- ter pet poslovalnic na Go- bodu tuiej vuJile uo Ugili, guveev, zaiieiriaijaiiiu blago spešeiie uiiladje. Kdkšiie su reujskem, v gradnji je super- kjer delujemo, v matični vne znamke. Polletni poslovni vaše napovedi? družbi ostaja postavljanje rezultati Meratorja kažejo, da market v Preddvoru, ki bo "Trgovci smo bili lani raz« odprt decembra. Poleg tega standardov in pravil, koordi- dosegamo plan. V poslovni glašeni za krivce za infladjo, poteka v Mercatorju zame- nadja in nadzor. Hkrati bo v skupini jeceloobupoštevanju seveda po krivem. Inflacija njava računalniške opreme, matični družbi oblikovano tečajnih razlik prodajo višja za kot tudi deiladja nam pov- tako, da bomo imeli v celotni področje, ki bo skrbnik vseh en odstotek, podoben rezultat zročata le dodatne stroške. K maloprodaji enoten sistem. naših nepremičnin in bo pri- jc tudi v Sloveniji. Letošnji do- letošnjemu statističnemu Ob prevzemih posameznih stojno tudi za večanje kapaci« biček bo, glede na lansko leto, ugotovljenemu padanju cen trgo^/in tega tedaj namreč tel na vseh trgih.' manjši za polovico." je zagotovo pripomogla tudi nismo menjali.' Uzde za direktorske plače Na ministrstvu za gospodarstvo so pripravili predlog zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in lokalnih skupnosti. Štefan Žargi dela plače za uspešnost lah-....................................... ko izplačeval šele po dvelet- Lj ubija na - V ponedeljek so 7 nem zamiku na osnovi po- ministrstva za gospodarstvo sebej izdelanih meril. Od-v medresorsko usklajevanje pravniiie so v predlogu zako- poslali predlog zakona, s katerim želijo "ukrotiti" me- na omejene na največ šest bruto plač, do njih pa ne nedžerske plače v podjetjih, bodo upravičeni direktorji, ki so v neposredni ali po- ki so odstopili sami, bili raz- sredni lasti države. Kot je ob rešeni zaradi kršitev ali so tem poudaril minister Matej dobili nezaupnico oziroma Lahovnik, s tem zakonom ostali zaposleni v družbi. 2 ne želijo uvajati uravnilovke, zakonom je prepovedana pač pa določiti osnovna me- možnost nagrajevanja direk- rila za izplačilo plač, nagrad torjev z delnicami, kar je po- in morebitnih odpravnin, h gosta praksa, ali sodelovanje predloga zakona izhaja, da v delniških in opdjskih she-bodo poslovodni delavci mah, prav tako vodilni ne upravičeni do fiksne bruto smejo biti udeleženi pri dopláče, ki bo večkratnik pov- bičku. Mad izvajanjem zako- prečne bruto plače v dejav- na naj hi hedeln r;5Čiinsko nosti, variabilnega dela za sodišče, v predlogu zakona delovno uspešnost do največ pa so predvidene tudi fi- petine osnove in odpravni- nančne kazni, če nadzorniki ne. Kolikšen večkratnik naj in poslovodstva pri sklepa- bi se uporabil za osnovno nju pogodb ne bodo upošte- plačo, bo vlada določila s po- vali meril iz zakona. Vsa iz- seboo uredbo, medtem ko plačila, ki bodo v nasprotju z se bo sedemdeset odstotkov zakonom, bodo nična. Za energetsko varčne vrtce Lesna industrija Jelovica iz Škofje Loke je predstavila modularni koncept energetsko varčnih vrtcev. Sttfa>í Žargi vrtcev, ki poleg energetske ......................................................učinkovitosti zagotavlja tudi Brdo pri Kranju - Družba )e- zelo ugodne bivalne razme- lovica je v torek na Brdu pri re. Prednosti tovrstnih ob- Kranju organizirala strokov- jektov so zelo hitra postavi- ni posvet, kjer so obravnava- tev, dober prostorski izkori- li energetsko varčnost jav- stek ter omogočeno stopenj- nih objektov s posebnim po- sko dograjevanje, glede na udarkom na vrtce in šole. potrebe. PredstavQi so tudi Sodelovali so župani oziro- konkreten primer, kako se ma predstavniki občin, rav- invesridja v nova energet- natelji vrtcev in osnovnih sko varčna okna povrne že šol ter priznani projektanti, prej kot v petih letih, njiho- Na posvetu sta poleg stro- va "varčevalna vloga ' pa se kovnjakov Jelovice sodelova- po tem obdobju le še nadala tudi zunanja predavatelja, ljuje. Župan občine Pred- in sicer Marko Umberger, dvor Miran Zadnikar je po- predsednik Slovenskega udaril, da "so se prednosti društva za sončno energijo, nadgradnje osnovne šole v ter Janez Kopač, direktor Di- Preddvoru, Id je bila oprav- rcktorata za cncrgcriko na Ijcna s sistemom cnergct- ministrstvu za gospodarstvo sko varčne gradnje Jrfovica, in z zanimivimi ter konkrét- že potrdile tudi v praksi", nimi primeri Še dodatno iz- Dodal je Še: "Vsekakor si že- postaviJa pomen energetske limo tudi nov vrtec, ki ga učinkovitosti. Premiemo so nujno potrebujemo, zgraditi predstavili nov modularni po principu energetsko koncept energetsko varčnih varčne gradnje". WW •1 PKOH V%KA Po$lovna «nsU Kran| If \ iOOOf-'dt, I I t I- I t Glino varčevanje Več }iMOc nosti. M vitàiffAù Z rednimi spld^ili v i1bf9rktm obdobM obTKtna mera od 2.90 % a 6 mesecev OUNO » i i I t 4 i8 KMETIJSTVO cveto.zaploinik GORENJSKI GLAS p€tek, 23. oktobra 2009 Brez psov ni pravega lova Lovsko kinološko društvo Gorenjske letos praznuje trideset let delovanja. Bošttan Bogataí prepričan gospodar društva ..............................................................................Duian Belovič. Najvišje pri- Poljane - Okroglo obletnico znarîje lovcev kinologov je ob $0 gorenjski lovci kinologi obletnici prejel Jurij Rihtar- sbvnostno praznovali minu- znani vzreditelj psov s lo soboto v Poljanah, kjer so Kokrice pri Kranju: "To je najzvestejŠim članom pode- priznanje za dolgoletno delo, lili tudi priznanja. Društvo je v društvu sem bil 14 let go- med večjimi v Sloveniji, tre- spodar, èest let sem predsed» nutno šteje 431 članov (imajo nik strokovnega sveta, zato 302 psa), med njimi pa je Še mi veliko pomeni." Opravlja 24 ustanovnih Članov. Ob tej tiidi naloge kinolo^ega sod- priložnosti so člani izdali nika in je vodja šolanja lov- zbornik, kmalu jih čaka nova skih psov, z istrskimi gonid prireditev. "V sklop prazno- pa na evropskih prvenstvih vanj spada tudi dtóavna tek- osvaja najviSja mesta. Z bo-ma za goniče, ki jo bo to so- gatimi izkušnjami RihtarŠiČ boto pripravila Lovska druži- pomaga kolegom lovcem kina Gorenja vas," je povedal nologom, vendar ugotavlja: dolgoletni predsednik Alojz "Mladi bvd se ne zavedajo, Mlakar. da lova brez psov ni. Več bi "Lovec naj bi bil tudi kino- se jih moralo odloíití za Id- log, imel psa, vendar ga vsak nologijo. I^ovor, da ni Časa, Žal tudi ne more imeti," je ru pravi." Lovci kinol^ so praznovali v poljanskem kulturnem domu. 1 soiovic^r «'••.''•t'' Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RADOVEDNE 06 Sp-«>"» , po..-'«'"' Gorenjski Glas Sto Odkupna cena mleka ne pokriva vseh stroškov prireje, razmere na evropskem trgu z mlekom se postopno izboljšujejo, rejcem pomagata z različnimi ukrepi Evropska unija in slovenska država. Cveto Zaplotnik Kranj - Odkupna cena mleka se je v Sloveniji od lanskega decembra do letošnjega avgusta zmanjšala za dobro četrtino, s 35 na 26 centov za kilogram, stroški prireje so se v enakem obdobju Znižali le za 0,7 odstotka. Koeficient ekonomičnosti je pri srednje intenzivni prireji mleka (6500 litrov na kravo) okoli 88 odstotkov, pri ekstenzivni prireji (4500 litrov na kravo) je le 76 odstotkov. Rejce poleg ekonomike žuli še marsikaj drugega: velik delež trgovine v cenah mlečnih izdel- redijo 49 tisoč krav molznic in narnolzejo približno po- bvico mleka v Sloveniji. "Do pomoči bodo upravičeni rejci, ki so odvisni od prireje mleka in mlečno krizo najbolj občutijo, hkrati pa so za obstoj mlečnega sektorja dolgoročno najpomembnejši," • i V" v ' -V.v' ' - • ' Avgusta je bila v državah Evropske unije povprečna odkupna cena mleka skoraj 26 centov za kilogram, v Sloveniji je bila 26,32 centa. Najvišja je bila na Cipru (50,58 centa) in na Finskem (38,11 centa), najnižja pa v Latviji in Litvi (od 15 do iS centov). kov. plaiilna ncdisdplina, Največji re)ci krav molznic bodo prejeli okoli štirideset povečanje uvoza mleka in mlečnih izdelkov, neustrezno izvajanje javnih naročil v intervencijskih odkupnih verabra, zvišala prag poseb- javnih zavodih, kjer je v za sUadišče- ne po.uoči v krizi s 75^.0 ria p^. praksi še vedno najnižja '5 tisoč evrov. razširila mož- ^ ^ cena kot glavno merilo za zmanjšalo, z nekajme- ne mlečne izdelke za sofi- ^^ pospešilo izplačilo dobavo mlečnih izdelkov... ^ečno zakasmtvijo naj bi se nanciranje v okviru sheme podpor m ukrepe skupne Razmere v mlečnem "sek- P0P«vile tudi cene sirov... K šolskega mleka... Za ukrepa- kmetijske politike. Agencija torju" so v zadnjem času ne- postopnemu izboljšanju raz- nje na področju mleka bo ^^ kmetijske trge in razvoj kajkrat obravnavali v Evrop- ^ prispevajo tudi prihodnje leto namenila še j^eželja naj bi predvidoma ski uniji, slovenski kmet:j- dodatnih 280 milijonov ev- ^^^embrs izplačala 3« mili- ski minister Milan Pogačnik Ta je pri uveija- rov, od tega naj bi Slovenija ^^^ ^^ ^^ odstotkov je v sredo s stanjem na ev- 'izvoznih spodbud za po prvih izračunih prejela 1.2 ■ ^^^ ^^ ^ ropskem trgu ter s sloven sire ukinila zahtevo po naj- milijona e\Tov. omejenimi možnostmi skimi in evropskimi ukrepi I" ^ops^n ukre- k^^etijsko dejavnost, 5. janu- seznanU tudi predstavnike P" P^ slovenska arja pa naj bi začela izplače- kmetov, ki pridelujejo mle- ^^adišče. va? Vlada je za pomoč pride- ^^ ^udi neposredna plačila ko, 1er nilečiio pi«lelovalije f^bniarja m lovalcem mleka odohnla d« površino. Slovenijabo pri- industrije. intervencijski odkup masla milijona evrov. pomoč naj bi Podnje leto začela izvajati po- Kot je razvidno iz poročila ^ P^^" no- prqelo okoh 2400 reicev, ki ^^^ ^ g^^^^ko višin- Evropske komisije, se stanje --ske kmetije s prirejo mleka v na trgu 2 mlekom postopno slovenski problem je predvsem velika razdrobljenost 'rednosti dva milijona evrov. izteljšuje Cene ^mle^ iz- nepovezanost, ki slabi pogajalsko moč mlečnega ^f ob/^fo™^ neposrednih delkov v Evropski uniji in na svetovnem trgu se zvižujcjo. sektorja' v odnosu do domače trgovine in tuîe konku- plačil leta 2007 pa je odločila, da vsa kmetijska gospo- Povprečne cene masla, po- u^tavl|a km€ti|ski minister Milan Pc^čnik in darstva z dodeljeno mlečno snetega mleka v prahu in predlaga resen razmislek o koncentraciji tako pri pride- kvoto na dan 31. marec 2007 polnomastnega mleka so že lavi kot predelavi mleka. prejemajo dodatek za oileko __v znesku 28 evrov na tono. za 12 do 18 odstotkov višje od Psi so jim lahko v veliko pomoč Borderski psi lahko veliko pomagajo rejcem pri paši aii pregonu ovc. Cveto Zapiotnik Spodnje Jezersko • Udeleženci sobotne dražbe plemenskih ovnov jezersko solčavske pasme na Kovkovi kmetiji na Spodnjem Jezerskem so si z zanimanjem ogledali áeio ovčarskih psov border coUie. Lastnik treh psov te pasme iz Italije je prikazal, kako psi nadzorujejo ovce na paši, kako jih usmerjajo, držijo ovce v tropu ali ga razdelijo, pomagajo rejcu oz. pastirju, da jih lažje žene z enega pašnika na drugega aJi da jih nažene v ogrado. Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme in Borderji med usmerjanem tropa ovc na Kovkovi kmetiji na gospodar Kovkove kmetije Spod nje rr lezerskem Janez Smrtnik sta letos pripravila tudi štiri delavnice o pomoči ovčarskih psov pri 'upravljanju" ovc, vendar se jih je udeležilo več ljubiteljev psov kot rejcev. Kot je ob tem pripomnil predsednik društva Primož Muri, bi bili takšni psi lahko rejcem v veliko pomoč, vendar pa ti običajno nimajo dovolj Časa, da bi se z njimi ukvarjali. To-\Tstni psi pa zahtevajo veliko pozornost lastnikov. V opisu pasme celo piše. da so preveč inteligentni, da bi zapravljali dan s poležavanjem in brez dela. Če se dolgočasijo, si sami poiščejo delo, ki pa vedno ne iigaja njihovim lastnikom. t f * V I « GORENJSKI GLAS petek, 23. oktobra aooo info(S>g'^ssi 19 Planinski izlet. Lepenatka (1425 m) in Rogatec (1557 m) Menih pri Tura^ na kateri bomo v enem dnevu združili nezahteven in zelo zahteven vzpon. Vzpon s čudovitim razgledom na Kamniško-Savinjske Alpe in vzhodne Karavanke. Danes se bomo spet poda- in tik pred cerkvijo zavijemo stolpiči so me navdali z nav- predstavljali problem. Tře- li v savinjski konec in obiska- strmo levo v breg. Markirana duáenjem. nutno je na poti tudi nekai 11 travnati vrh, na katerem se steza nas bo pripeljala na Z vrha se po travniku spu- podrtegadrevja. Potsestrmo Lepenatka s poti na Roeatec V poletnih mesecih pase živina. Lepenatka je travnat vrh, zgornjo cesto, ki ji sledimo kar naravnost. Prečimo hu- stimo naza] do sedla Kal m spusti do zapuSČene kmetije sledimo smerokazu za Roga- na planini Špeh, kjer nas ki smo ga opazovali Že s pla- doumik in se nato v okljukih tec. Za omenjeni vrh se upo- smerokaz usmeri nazaj nav- nine Podveiak. po dobro vzdrževani poti str- rabijajo različna imena: Ro- zdol do jeklenega konjička. Z gorenjske strani se zape* mo dvigamo skozi gozd. Po gač, Veliki Rogatec in Mrtvi Izberemo pot Gornji Crad Ijemo do Kamnika in nada« približno pol ure vzpona str- menih. To ime je sploh zani* mimo sv. Lenarta. Takoj pod ljujemo proti sedlu Černi- mina popusti. A le za kratek mivo. Gora naj bi bila na- taWo zavijemo na travnik in vec. Spustimo se proti Gornjemu Gradu. Peljemo čas, saj se pot kmalu spet po- mreč od strani videti kot me- sledimo vidni travnišld poti, stavi pokonci. Običajno blat- nih s kapuco, ki spi. Verjetno ki zavije desno proti gozdu. mimo prvega smerokaza za na pot nas pripelje do sedla pa je ime povezano tudi z le- V gozdu se pot začne strmo Lenart, po 1500 metrih pa je Kal, 1285 m, kjer Ima PD gendami cerkve sv. Lenarta. spuáčari. V nekaj okljukih druga tabla Lenart, ki na.«» Gornji Grad tudi ličen bivak, usmeri levo. Pred seboj tudi ki je običajno zaklenjen. V gozdu pot zavije levo, na ^^ občine Kranj, ki bi giede na boksarskih prijemov. svojo moč pri odločanju, mora- ^^^^^^ ^o imeh naši miličniki li dosedaj že n^ti rdit^, po se (^J PoHcisti) ugied. Kar se zato niso hoteli ali pa znali io- ^^J «^mokmcya, nI kapitalizem, ni turbo kapi- talizem, kve^emu suženjstvo, lup pozdrav i n hvala za lep članek. Stanovalka Doma dr. J. Benedika Radoviiica, i.v. govon«. Za ureditev deponij in cen-t ra za rama nje z odpadki je trenutno Še na i^o^o "evropski" denar, ki pa grozi, da vam bo spolzel iz rok. Seveda bi pcleg evropskega tudi občine morale prispevati del ^^miři proraČu- ZlRI Knjiga o Slovenki v Šidu Danes, v petek, 23. oktobra, ob 19.30 bo v Galeriji DPD Svoboda predstavitev krîjige Etnolog/ja u pismoma i slikamo avtorice dr. Marije Stanonik, Kr^jiga je del mednarodnega projekta, pri katerem sodelujeta Institut za slovensko narodopisje 2RC SAZU v Ljubljani in Etnografski inštitut Srbske akademije znanosti in umetnosti 12 Beograda. Na predstavitvi bosta poleg avtorice sodelovali še nosilka projekta dr. Mladena Prelić in prevajalka dr Lada Stevanović, tako kot pred dnevi na pred* stavitvi v Srbiji bo zapel Moški pevski zbor Alpine, tokrat pa bo s srbskimi plesi in pesmijo nastopila tudi Folklorna skupina KUD Mladost a Ljubljane. Uvodoma bodo prikazali tudi nekaj utrinkov z njihove poti v Šid oziroma Srbijo. I. K. HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 OO N^roAlo objaio v^^lfflwrrti po rHfl&nu 04/201 ^00, fakut 04/S1'^Mi dlí «rtno tu Blpiwřhovl vbinjuoe po po^Ti • do pmcf^jU in ííTrtkd do liCOiirr'C^ogljUTinto'viMldvnihnti-i^mlnouo^ |ANE2 ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91.4240 RADOVUIOV.TIL.'C4/^1S249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 22.11,28.11-3. il^TOST: 30.1a; KOPALNI IILH-BERNARDIN: z.n.: BERNARDIN; 15. ii-18.11. : WM 19.11. • 22.11TOPOtSCiCA: 26.10.; MARTINOVANJE: 14 n.; UOTOMER-BOJlĆNI PROGRAM: 23.12.-26.12. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki clasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Žalne komemoracije ob dnevu spomina na mrtve Kranj • Združenje borcev za vrednote NOB Kranj obvešča, da bodo spominske slovesnosti potekale pri spominskih znanienjih in grobiščih padlih borcev v sledečih krajih: v Četrtek, 22. oktobra • Duplje • ob 17. urr pri spomeniku NOB pri osnovni šoli; v petek» 23. oktobra: Mavčiče - ob 10.30 pri spomeniku na pokopališču; Britof- Predosije: ob 16.30 pri spomeniku na pokopališču; v četrtek, 29. oktobra: Primskovo -ob 16. uri pri spomeniku NOS; v petek, 30. oktobra 2009: Vodovodni stolp • ob 10. uri pri Šorlíjevem mlinu; osrednja občinska komemoracija ob 16. uri na kranjskem pokopališču; StraŽiŠče • ob 15. uri pri spomeniku; Kokfica • ob iG. uri na pokopališču; jezersko • ob 18. uri pri centrahem spomeniku; Preddvor • ob 17. uri na pokopališču; v soboto, 31. oktobra: Naklo • ob 16. uri na pokopališču; v nedel o, 1. novembra: Žabnica • ob 10. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem in talcem; Šenčur- ob 11. uri pri centralnem spomeniku. V ponedeljek, 2. novembra, ob uri bo odkritje obnovljenega spomenika ob protokolarnem objektu Brdo. Vabi KO Kokrica. Orehek, Drulovka - Združenje borcev za vrednote NOB in OŠ Orehek Kranj vabita krajane KS Orehek • Drulovka na komemoracijo ob dnevu mrtvih, ki bo danes» v petek, 23. oktobra, ob 11. uri pred spomenikom padlim krajanom. Škofja Loka • Združenje borcev za vrednote N06 Škofja Loka obvešča, da bodo ob dnevu spomina na mrtve Žalne slovesnosti pri spomenikih padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja v naslednjih krajih: nedelja, 25. oktobra: v DražgO' šah ob 10.30 pri spomeniku NOB; četrtek, 29. oktobra: v Škoiji Loki ob 16. uri pred Domom ZB v Škofji Loki; petek, 30. oktobra: v Železnikih ob 16. uri pri spomeniku NOB na Trnju; na Hotavijah ob 12. uri pri spomeniku NOB; v Lésko- vici ob 13.30 polaganje venca pri spomeniku NOB; v Gorenji vasi ob 11.30 polaganje venca pri spomeniku NOB; sobota, 1. novembra: na Treblji ob 9. uri pri spomeniku NOB; v Poljanah ob 9. uri pri spomeniku NOĐ; v Žireh ob 10. uri na pokopališču na Dobračevi; na CodeŠiČu ob 11. uri pri spomeniku NOB. Priznanja za hiže in vrtove Preddvor - Turistično društvo vabi na podelitev priznanj za najbolj urejene hiše in vrtove v letu 2009, ki bo danes ob 19. uri v domu krajanov v Preddvoru. Dan podeželja Kranj • Jutri Turistično društvo Kranj organizira 8. do 13. ure na Glavnem trgu Dan podeželja in pridelkov s kmeti). izleti Zaključni planinski izlet Bhnje, StražfšČe - Društvo upokojcnccv Bitnje StražiŠče vabi v torek, 3. novembra, na zaključni planinski izlet. Prijave in vplačila sprejemajo 26. (Bitnje) oz. 28. oktobra (Stražišče) na sedežu društev ob uradnih urah, izjemoma tudi po tel.: 040/268 005. Družabno srečanje: martinovanje Bitnje, StražiŠče • Iz Društva upokojencev Bitnje Stražišče vabijo v nedeljo, 15. novembra, na martinovanje v jamarski dom na Corjušo. Prijave in vplačila sprejemajo 26. oktobra v Bitnjah in 28. oktobra ter 4, novembra v Stražišču ali po tel.: 041/706 673. Rok plačila je 9. oktober. Na Skutnik v Reziji Slovenski javomik* Planinsko društvo {avornlk-Koroška Bela vabi jutri, v soboto, 24. oktobra, na Izlet na Skutnik v Reziji (lahka označena pot). Obvezne prijave do petka na tel. št. 051/311 226. Na Priivec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane in ostale planince v soboto, 7. novembra, na Pršivec. Informacije in prijave pri vodnikih ali v društveni pisarni. Iz Naklega na Katarino Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi jutri, v soboto, 24. oktobra, na srednje težak planinski pohod na Katarino. Hoje bo za okrog štiri ure. Zbirališče pohodnikov bo ob 8. uri pred kulturnim domom v Naklem. Na Zel nico Kranj - Tudi letos PD Iskra Kranj vabi pred dnevom mrtvih (v soboto, 31. oktobra) na zimski pohod na Zelenico in v okolico. Prijave z vplačili in dodatne informacije v pisarni društva na Laborah (lokacija Iskratel, stranski vhod). Na Tolsti vrh Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi Ûane v sredo, 28. oktobra, na pohod naTdsti vrh. Informacije in prijave tel. §12531591. Martinovanje Predosije - Društvo upokojencev Predosije organizira za svoje člane v sredo, 11. novembra, veselo martinovanje v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. Prijavite se lahko v pisarni društva 4. novembra ob 16. uri ali pri poverjenicah, oziroma pri Tonetu Oblaku po telefonu 2041 633 ali 031/494 422, do zasedbe mest ^ avtobusu. Na Primorsko Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane 6. novembra na avtobusni izlet na Primorsko. Prijave in naroČila za kakije zbirajo poverjeniki, v pisarni društva pa v sredo, 28. oktobra, od 10. do 11. ure. obvesti u Športna vadba za otroke med počitnicami Strahinj» Biotehniški center Naklo vabi otroke, stare od 9 do 14 let, v okviru projekta Hura, prostí Čas na športno vadbo in sicer med jesenskimi Šolskimi počitnicami v Športno dvorano BC Naklo. Začne se v ponedeljek, 26. oktobra, ob 9. uri, vadba pa je brezplačna. Računalnik v zrelih letih Kranj - Društvo upokojencev Kranj, Univerza za tretje življenjsko obdobje, vabi k vpisu v začetni osnovni računalniški tečaj. Dodatne informacije dobite na društvu. Merjenje tlaka in holesterola Naklo • Danes med 8. in 13. uro bo v prostorih Društva upokojencev Nakio brezplačno merjenje krvnega tlaka in glukoze v krvi, meritve holesterola, trig! ic eri do v, prostih radikalov in antioksidantov v krvi pa bo treba plačali po ceniku. Trening namiznega n<^ometa Bled - Danes bo ob 16. uri v prostorih Društva Blejski mla-dinski center, Trubarjeva 7, Bled, trening namiznega nogometa z državnim prvakom Simonom Zormanom. predavanja Raznolikost Južne Amerike Kamna Gorica • Raznolikost južne Amerike bo danes ob 19.30V Domu krajanov Kamna Gorica v besedi in sliki predstavila Kaja Beton. é Ohranjanje gibljivosti Žirovnica • Iz prosvetno-kiilturne sekcije Društva upokojencev Zirrtvnifta vabijo na predavanje pod naslovom Ohranjanje gibljivosti. Dr. Alenka Cegnar bo^ predavala v torek, 27. oktobra, ob 18. uri v Čopovi rojstni hiši. Proučevanje Svetega pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma 2 okvirno temo Zakaj brez šestdnevnega stvarjenja ni evangelija^ Razgovor bo povezoval Vladimir Odorčič. koncerti Vriskal sem, pel Begur9e-3. ^ros'ski koncert Avsenikovega glasbe Vriskal sem, pel bo jutri ob 19.30 v dvorani Pod Avsenikovo marelo v Begunjah na Gorenjskem. Na njem se bo predstavilo šest zborov. r 4 w > 4 i GORENJSKI GUS petek, 23. oktobra 2009 KAŽIPOT, MALI OGLASI 21 Premierni koncert Kranjskega okteta Kranj • Premierni koncert zbora Kranjski oktet bo v avli Mestne občine Kranj jutri ob 19, uri. Revija malih pevskih skupin Radovljica • Revija Izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2009 Do v baročni dvorani Radovljiške graSčIne jutri ob iS. uri. RAZSTAVE Spomini in spominki Muljava * Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica In Jurčičeva domačija vabita na odprtje razstave Spomini In spominki, ki jo bodo odprli danes ob i8. url na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Razstava )e posvečena etnologu dr. Borisu Kuharju, ki slavi 8g-letnlco svojega-bogatega življe* nja. PREDSTAVE J Sneguljčica Jesenice • Premiera SneguljČice avtorjev bratov Grimm bo v Gledališču Toneta Čufarja danes ob 19. uri» matineja pa bo v nedeljo ob 10. uri. Več na www.gorenjskiglas.si/ K ažipot petkova prireditev Go«tuJ«: Lutho/no glMaliŠĆeZapIK O ŽABICI IN SONČKU PeteK. 23, oKlofrra 2009< ob 17.30 un v Kno# Krar^f». Alavrii «g ?? I I sobotna matineja Gostuje; Lutkovno gledal iiie Ljubljand JAJCE Sobola. 24 ol>toDfa2009.obi0. uri v Praâamovem gledališču »«I d kAM >ki t I Gorenjski Glas ¥ OBČINA RADOVLJICA OBČINSKA UPRAVA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, Obvestilo o objavi poziva promotorjem za oddajo vlog o zainteresiranosti za Izvedbo PROJEKTA JAVNO-ZASEBNECA PARTNERSTVA RADIO LINHART Občina Radovljica je na Portalu javnih na-ofil 20- oktobra 2009 pod §(evilko PZP9$i/2009 objavila: poziv promotorjem k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo projekta javnO'Zasebnega partnerstva za ustanovitev nove radijske postaje Radio Linhart v Radovijic (povezava na objavo: http://v/v/v/.enarocanje.si/pregledobjdve;aspl'lzpObrazec Poziv je objavljen tudi na spletnih straneh Občine »Radovljica {www. rariovljifa.^i). Rok za oddajo vlog o zainteresiranosti jedo 3. novembra 2009. Mag. Boris Marčetič, I. r. . Direktor občinske uprave WWW.COFl€NlSKICLAS.Si Veselo v Kranjsko Goro Vsi, ki ste nam poslali pravilen dogo\iOr, da bo ta prireditev druga po vrsti, si jo boste lahko v živo ogledali. Nagrajenci so: Jožica Šumeč z Jesenic, Marinka in |ože Čufar z jesenlc. Jožica Repine z Bleda, Vlasta 2ilih iz Lesc, Mar« ta Bregar Iz Kranja, Vida Mrak iz Plarke> Francka Dolinar iz Škofje Loke, Marija Burja z Bleda in Ana Kosar z Bleda. Čestitamo! LOTO Rezultati 84. kroga • 2V oktobra 2009 16, 21,26. 27, 29,30, 33 in 31 Lotko: 583743 Loto PLUS: 9.^9.20, 21,31, 32 inn Predvideni sklad 85. kroga za Sedmico: 255.000 EUR Predvideni sklad 85. kroga za Lotka: 640.000 EUR Predvideni sklad kroga za PLUS: 55.000 EUR domplan 1:04/3068 7C0, P:04/206S70Í,M:04] 647433 I; dompl»n#il«ripL&nil stanovaní e prodamo Knnji ^oHijevo naselje^ ó^oiobno v IIL nadstr. izmere 64,82 mz, izgr* kopalnica v celoti obnovljena. osulo potrebno obnove» c«na lofi.ooo.ôo EUR. Kranji ZUts polje, tnsobno v l nad* iU. v izmeri 79 mz, l izgr 1955^ pre* novljeno i. 2004 • okna, kopalnlca> tlaki, CK na plin^ dve kleli, vselitev po d^ovpru, cen9 107.000^00 EUR. Kranji Zlato polje, dvos&bno v 11* r^adstr iznere 50,60 fíi2, l izgr prenovljeno 2004, okna, vra* ta kopalnica, vse instalacije» sena 87000,00 eur. Kranii P anins vpnti, mere 61,35 r ganžnlm mestom v podzemni gar&2ii I* izgf* 2004« nizek objekt, cera nS*ooo,oo EUR. Preddvori enosobr^o v mansardi iz« mere 48,od m2> v hiSi so samo îtin stanovanji, l izgr 1960, stanovanje izdelano 1.1991, CK, cenA 79.500,00 EUR* SrANOV/)N|€ ODDAMO V NA|EM Drulovka. manjia v^&oko pri* ična hi$a tlorisa 30 m2 na parcela velrkosti 500 ni2,1, izgr, 1951, v celo-ti prenovljena in oprvmliena I. 2009, v pritli^ju-kuhinja, }edílnia z dnevno sobo, WC. v nadsfr. * spalnlcsi pomožni prostor in kopalnica, CK, naj* več za dve osebi vseljivo takoj^ cena 630.Ď0 EUR/mesečno +'stroški + 2X varščina. HISE* PRODAMO Kr«nj^ Sp, Bes ni ca, visokopritii^na, tlorisa 120 m2 na parceli velikosti 549 CK nt olje, tel garaža, dve parkirni mesti, sončna lega, hiU je lepo vzdrževana, izgrad >981, cena 296.00O1CO £UR, vselitev možna ko* nec leta 2009. Knnj) staro mestno jedru, enon^d* stropna s 120 m2 stanovanjske povr* line na pirceii velikosti 262 m2, , izgr. i935,prenovljenaL2002*okna, vse instalacij kopalnica^ C K na dvoTiSie. Ijerje motno parkimnjeza dva avtomobila, terasa s '15 m2 vrta, cena 208 000,00 ZUR. Trstenlkr na izredno lepi lončni loka* ciji, mederažns s 300 mi uporabne stanov, povrime na parceli velikosti 1144 m2, L izgr. i999i cena 439.00O1CO EUR, v katero jevključe* na tudi vsa oprema izdelana po me^i. Cf)nnfik»t Slrahinj pri Naklem, viso- kopritlični, tlonsa 8eSx8m2 na par* ceii veKkostI 539 ma, L izgr* 1939, 2t gar&Ža, vsi priključki, CK na olje^ ZK urejena, cena 148 000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR • PRODAMO Trňi, v centru melta na glavni ulici, e v zmtri 30 mz, f. izgr« 1900, večkrat 2* deino prenovljen, prime* ren za neKvilsko trgovinoe cena 47.000,00 EUR, VJKCND-PRODAMO Trstenik « Orie, zidani vis^kopritlični, tiorisa 46 ma na parceli t^eiikosti 478 lepa soninâ lokacija, garala, do- Stop tlakovan^ ob vikendu tudi manj* li brunarica, L Í2g^ 1997^ cena 240.000,00 EUR, PARCELA« PRODAMO Kranji proti Naklemu^ v coni v izmeri 59^ m2 2a h|o, skladišča, parkin&Č^ cena 144 EUR/m2 in še cca. 18 EU Vm2 za komu na [ni prispevek. Mali oglasi tel,: 201 42 47 fax:201 4213 e-mail: mânuulâï>i@u-glds.si Male oqlàse ; za objavo v pet«k - v sr»do do 17 JO h za objavo v tsrek do petka do 13.^0! Oelovi cas: ponedeljek, torek, četrtek neprekinjen» od 8. do 17. ure. sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČKINE STANOVANJA PRODAM KRANJ • okolca: 51.67 m3, rnanaarda većstan. oDje'ki/6u, na dožoli blizu Ptuja, oatalo oo dogovoru, 9 031/443-227 V ŠENĆURJJ oOdâiam sobe za Ove oaebi z astnm nicami. inteme- tom In TV, '&05J/704-067 FESCT.do.O, ncpreml&iin Koro§kac2, Kranj, Telefon: 536 73 73 Fa*; 236 73 70 Epořta: Intemeh www. EKOSOBNOALI DVOSOBNO slano vanje, v Ljubnem, samski osebi, s oredplačilom najemnine, cena 8 atro* iki; 300 euf, « 040/389-516 s0c«3d3 OPREWLJSNO stanovanje v Kranju, 80 m2, cena po dogovoru» tt 8006413 TRISOBNO stanovanje« v Šoriijevem iu. opremljeno, « 031/387^(64 MCňAi7 V STANOVANJSKA HIŠI v Krs mju o6- damo stanovanje, 115 m2, z ' balko- nom, r^sn ponudniki iv>kliřrfft pn \d uri, 9 040/521-912 MOeSbI HISE PRODAM DVOSTANOVANJSKO HiSO. ; starejšo, z vrtom in garaio, na lepi fOle,e, 9 * SâÛAUS GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRÔDAM STREŠNA kritira, pločevinasia - S EUR / m2 In Bramac 0,56 EUR na kos, «040/484-118 Kl0â4E3 KURIVO PRODAM ORVA - metrska afi razžagarđ, rnoina dostava, 1»041/710-0iô KPOMM BUKOVA'DRVA in goli tef silazne bale, 9 DRVA - meiana bukev, gaber, javor, lesen, nrast, možnost razreza m costa- ve, cena 40 SuR, DRVA, možnost ptačila na ot^roke, metrska ali razžagana, možnost dostave, DRVA m , sjha, 200 m3, cena 44 051 /616-879 Tiozen 9 DRVA kostanieva, cena 28 04/51-22-654 9 HRASTOVA dn/a, tuOi razžagamo, In punte raznih dolžin, 9 04/25-CS-360 HRASTOVA O RVA in jedilni krompir, 9 041/378-937 liRASTOVA ORVA. suha, cena 38 eyr/m2.«031/245-415 MEŠANA DRVA 6 m, možen dostava,«041/214-500 n 3006309 SUKA bukova in mešana Qfejo, ugodrH) prodam, tř 04/5^-8-3U. 040/295-312 moei&i V TRGOVINI KoTOtar v Stoiževem vam nudimo sadike mačeh po ceni C,38 EUR/kos. Vljudno vabllenî», 9 04/23- 6&-710 9006313 PODARIM UUBFTEUEM živali podarimo 3 pn- kupne mucke, stare 2 meseca, sivo bele barve - pravi mačji lepotci it 041/429-914 M0A4I7 MAJHNE MUCKE. 9 040/295-^32 iTiPi mešane mucke in dve mucki, siare dva meseca, dolgodlaki, 9 04/57-20052, 041/382-225 «ceiza ŽE VELIKEGA MUCKA, lepo pisan, pnpeijem ^a na dom, 9 041/S26- eCO&3A9 ASPARAGU5E, 904/2&<21-101 oocesa» KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM PLUG LerV^enOpaldOm seiainico Amazone 2 5 m. PLUQ Rescfi, Hbcozđni. hkdrçvIcnQ obračalni, 12 col, odlično ohraqen, u9CM»>o. 9 031 /216-681 KPC»^ SEKULAR za žaganje drv s koritorr, 9 031/812-210 eoc«3i9 TRAKTOR Ursus 35 <3, brez kat)ďie, dobro otvarjen. 9 04/25-61-274 «ksj" KUPIM TROSILEO Nev. gnoja SIP na 2 pokončna valja in nal2d' ČEŠNJEVO žganje. «031/521-961, vňueA JABOLKA eater in ^aJa, hruške \iilja- mo^te in jabolka za predelavo, Maicu- ta. Čadovlje 3, Golnik, tr 04/25-60- 04B JABOLKA, hruške. sok il zelje (tudi Malijovc, Jeglič. 04/53-31-144 kn^mpir. č^dčnl naribamo}. Kmetija F^dbrezie 192, JAeOLKA in HRUfKE od visoko de- hftlin h rlr»»VAR ugrxlno. Kmetija PRINC, Hudo 1, iPri Kovorlu), Tržič, tr eoûMii JEDILNI beli kenebek in bistro, 9 031/411-904 OOW410 JEDILNI KROMPIR, beli tfana, rdeči desire in tabtola. cena 30 centov/kg in krmni krompir, okolica Kranja« 041/971-508 KORCNJE rymeno. krmno m rdsčo peso 9 O4/2&-0l-276 KRMhJI KROMPIR, 9 031/734-377 UCIU42 KROMPIR za krmo, tr 041/347-243 KROMPIR bio, cena 40 eur/kg, 9 031/815-477 MESO Od miadê9â diks in aurta bukova drva, cena 4 2 eLjr/m3, Ujše 33,9 031/785-230 RDEČI ledilni krompir za ozřmníco. 30 ke ■ 5 eur. PredíM*, 9 041/293-627 «0C6A11 SENO. baiirano v kockah, za govedo, Z dostavo, cena 0,i0 EuR, 9 031/278-930 BCWAOT VINA 6ENČINA. če zelhe kozerec mladega vina, beleça ali rdečega, po-Uíóte, 9 04V650862 «omiíi VIVO2 analizo, sai/v^on, taéki rlzlirçin mertrt, cens po ooonscn». r» kcv iůínepopust.tt031/448-654 ooce»i ZELJE, varaidirsKo I n holandsko, iudi nantumo in krompir, jedilni in knnni, več sort, 9 041/378-911 Mou^a PODARIM TONO ymnçga krompirja, tt 04/53-31-S20 »0642^ VZREJNE ŽIVALI PRODAM 2 BIKCA simentaJca ali križanca stara do 14 dni, 9 051/410-758, D31/37Ô-946 90CŮ400 BIKCA, belgiiSki plavi, star 5 mesecev« tr 0^1 /926-289 BIKCA SimentaJca, starega 10 dni, 9 04/25-11-670 DVA Č8 BIKCA. 9031/596077 ao»» KOBILO z žrebetom aH menjam za govedo, 9 041 /506-584 9ei»3i« KOSILO, brejO/ Staro 4 leta, ujanano, mirna. »041/428-636 KOZLIČKE, miaoe, 9 051/634-100 KRAVO SI M ENTA L KO pred » MLA£>0 kobtio, tr 05/3d-4&-749 TELÍCE. Stare od 1 do 20 mesecev, suha n>cšana drva 'er smrekov ooaž, tr 041/376-771 ««3» TEL ICO. stflrr> 7 21-235. zvečer 9 n4/S7. «OMiCM TELICO simentaJko, brejo 8 mes . težka 800 kg, Akontrofa in Kravo ÔB, tret- brejO 8 mes,. 9 04/25-01-25^ TEUCO SIMENTALKO, brB}a9 mesecev, pesna, Beéter, Rovte 11, Podnart, tr 0^:1/266-701 TELIČKI SIMENTALKI, tiaň 20 dm, 9 031/41^^393 TELIČKO frizijko, slaro T4 dni, tr 031/253-521 TCLi6kO sJm«ntaiKo. ôiaro teden Jni, tr 041/918-316 TELIČKO simentalko. staro 10 Or>i, 9 031/437-585 TELIČKO simentalki, staro 7 dni, 9 90mí20 TELIČKO simentaiko, staro 3 tedne, 9 001/260-114 tMM» TELIČKO SIMENTALKO, staro 3 mesece. 9 04/53-36-446 bom«» KUPIM BIKCA simentsica a del uspešne mednarodne skupine Elsmann group. I^emo sňsoko motivirane, ^jetnisko usmerjene samostojne - ZASTOPNIKE/AGENTC (m/ž) za zastopanje in storitve proklaje blaga zunaj procSajeln. Oblika sodelovanja - preko s.p. Ponujamo možnost zelo dobrega zaslužka. Za već Informacij pokličite PE PODREČA tel, 051/671-153 Vinko Tr^. v PE KRANJ priučimo in zaposlimo te-ieionE3ta/ko, delo od pon, do pet., od 8. dc 15. ure, Fan:om international, do,o, Ul, M, Grevenbroich 13, Celie, 9 051/435-145 (ŠČEM mUdšo oosjovnih gaz. d, o, o., dvor.9041/673-772 za oscenje v Preddvwxj, Pe- 5, iščB*A DELAVCA za montiranle nega ocriiištva • okna ter za suhorron-lažna deta, vozniški izpil kateg, B, Primož Zupan s.p., Sseteljeva 13. Šenčur. 9 051/209-300 IŠČEMO âKiijo in poinoznega deleča v prazvodnji, GM Ktioš Grajzar s.p,, PVflar- jevaul 2, Krani,9041/559-558 r%08t»lns) Logar, Holemaž« 3/a, 4205 Preddvor zaposli fanla ali dekle za delo v strçibi. 9 041/369-051, STE DINAMIČNI, si želite novih izzvov in odHàneça zasJuzkâ? Radrvo zápo^l^rno dva komercialista za območja Goranj* skd. Pnjave pošitte čimprej na Matnar-ine, d.o.o,. Srnčičeva 13, 1231 Lj., oregor.ces^^fnatmarline.S' léČEM IŠČEM ÛEL0 6šč&nje, stvo otrok, pomoč kuènje. 9 051/426-551 , var- , imam iz- 9DM»a *£N GLASBEMK ORKESTER! isče delo, igranje za siles rovanje in ot}i€tni- ce.9031/595-163 léČEM DELO čiščenje, gospodin^ka deU, 9lHr»jšini uut^Dam. Kranj z okolico, 9 061/605-303 eooe3'9 IŠČEM DELO na vašem domu, či^e- nje ďttnovQnjskih híá Krenj z okolico •n Tržič 2 okolico, 9 031/204-517 IŠČEM DELO, vâàeça malčka sprejmem v onieino sasebno v^rttvo, Hiia (ma velik vrt In |e v riepo^edni ONžInI Kranis, 9 040/791-717 pmgu STORITVE NUDM več n â httpV/older.si fe POHIŠTVO POMERI ADAPTACUE kopalnic, vTx3ovoct^e storit- ve. zica;ska dela, polaganje keramičnih oloáčic, montaža kooainiske ocreme, Pi> íMarívi,s p,, Hoia4ia34, Pc^ nad 9041/541-266 9aXM7 ASFALTIRANJE in lakovanje, strojni izkoo terena, prevzem komplet gradbenih del novo gradnje fn adaptadje, Izdelava lasad, Izdelava škarp, AES d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4, Kamnik,9 051/623-095, 031/803-144 i vrata - ograje otroške sobe dnevne sobe kopalnice spalnice Kuhinje 3 S i p 3 I (L © rn OQMVe 3 o 3 ZASEBNI STIKI 39-LErNI moiki ličem preprosto dekle za resno zvezo, 9 041 /2S1-343 PODJETNIK 2 o1n:>kom išče dekle za skupno delo in življerije, 9 031 /807> 376 ŽENITNA posredova niča Zaupanje za vse generacije, DrezoLačno sa mlaBa dame, 9 031/836-378. 031/5C5- 495 aooA^ai POSLOVNI STIKI ASTEJ^IKS SENČILA Rozman 1=^ s p,. Scnično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/73^-709; žaiuzije, roloji, rolete, lamelne zavese, pNse :avese, komarrihi, markize, www,asterik«.n6t FLORJANI, d, o, o, C. na Brdo 41, Kranj <2vaia vsa gracbena dela od te- mnljoN' rio irtrehi«, Ai^ptarijA, nmftfl. ometi tasad. Kamnite škarpe, iiakoi/a' nje cPwisč, 9 041/557-871 TRANSPORTIH TINCU i Vam ponujam PREVOD ZA 8 I ÛSS6 po Sloveniji in v tujino. TOSLA úajBia M V «A^EM. Za vse intofmaoije se obrnite na: tine .plevník^g mail.com 0^1 710 927 BELJENJE m gt^er^aen, aiigl^ rrtâid, barv^je napuéčev in fasad, dekora- tMi) ometi in opteski, P^-ec Kc, s, p., Fod- Drszje 179, NakJo, 9 03l/ 392«09 IZDELAVA pcdstreànir stancMinj po sst^ mu Krviuf, montaža straánih oken Vélm In potaganje czd bnjnsji« in nad- siraškoi/, Dam^^ Mesec, s, p., Jazbňe, Pc^. 9041/76^2 {ZDELAVA KOVINSKIH in inox izdeifCv OQraje, stopnice, nadstreški, garniture po vaâfh željan in potrebah, Bcp5t}ân Petrič S.p,, KKP. Hainaneva pol 21. 4COO Kr^. 9 030/36^03 «KMUO GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOĆEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti nd osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p,, Mlinska 22,2000 Maribor, OPRAVIČILA IZDELAVA PODSTREŠIJ. Knaufiz-vedDa, Velux sťešna okna, leseni na^ streâK;, Klemene orsgomir s,p., vcKio 18,Šenčur,9041/771-637 »m»so KVALrTETNEmizarEtestoritve,po naročitu, z izrisom arhtekta tudi pri vas doma in ludi na oi:ro).iei, 0,0,0,, VrSOKO 11 S, ViSOkO, 9 DOMEN DERUNK sTrate pri Šk. Lokj se opravičujem Tatjani Bemik in nj^ni družini zaraji neresničnit) in nepreverjenih nasedb, W sem siril o postavitvi skega igriSča na TraK Qospa tudi ni v^ie- tena v pogovore oz. postopKe glede igrišča ISKRENO SE OPRAVIČUJEWI 9006^16 beljenje barvanje d iryvUcp ákarpp. z vnân aí rwéim nvrtwv»- lom. Babe Miloè, s. p,, Begunjska c 9, DlATONIĆNO HARMONIKO C, F, B, Poljansek, nova m manjši računalnik, 9 04/25-71-190 DElAUO v«a zUarska de^, notranje orne* tain (ssade z nsiím ali vaèim rnal&ri^cfn, Ar* )aniti, d o, o., Žsbnica 47, Žabnica, 0Í1/2B&473.041/97^0 IZOBRAŽEVANJE NUDIM PODJETJE KOROTAM d.OO., StruževO 20. Krtrj, orga;^ dne, 16.11,2009 Dt> nositveni tocaj za tončr« uporabrto FFS/FTTO ferm, strecK»//, Pri0« na g'glas,si 23 V spomin U kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne? îutn. v soboto, 24. oktobra 200Q, mineva Žaksoio leto, odkar nas je zapiBtiJ dragi mož, oče, dedác in stric Slavko Solar s Srednj« Dobrave pri Kropi Iskrena hvala vsakomur za po^tanëc ob nj^ovem grobu, za cvetje in prižgane sveâs, stoitka, i^oena hvaU vson, ki g? c^iranjate v Iqwn spomina Vsi njegovi osmrtnica Z t)o]eÓno v srcu sporočamo, da nas je zapuiitil naš dragi Brane Kramar Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 23. oktobra 2009. ob 16. uri na kamniških Žaiah Žara bo na dan pogreba v tamkaji^n^i mrliški vežici. Žalujoči vsi njegovi Kamnik. 21. oktobra 2009 zahvala V torek, 6. oktobra 2009, smo se na kranjskem pokopališču poslovili od naše ljube žene, mame, stare mame, tašče in tete Milene Perčič ro|. Sekne, Rupa 31/a Iskrena zahvala vsem, ki ste jo imeli radi in ki ste (o v tako velikem številu pospremili na njeno novo pot. Hvaia za cvetje, sveče ir vse globoke besede sočutja, ki so nam v teh težkih trenutkih segle do srca. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo izrekamo n;eni osebni zdravnici dr. Mariji Ravnihar, g. župniku Mitju Stir- nu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi NavČek, pevcem MEPZ Iskra in vokalni skupini Krila za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo razveseljevali in jo boste ohranili v lepem spominu. mož Franc, hâ Mojca z možati Miranom, vnuka An ja in Beno Kranj, Voklo, Voglje, Šenčur, Visoko, Srednja Bela Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam pedal, a v naših srcih za vedno bcŠ osta/. ZAHVAU Oh nfnadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica Avgusta Zvera iz Mač pri Preddvoru se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem PoŠte Preddvor za lepe misli, sočutja in besede tolažbe, za pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Prisrčno zahvalo smo dolžni Mihu Amežu ter Božu in Barbari Rehbergar za nesebično pomuč pri oživljanju iidšcga oCeU. Hvala tudi elapi nujne medicinske pomod in medicinskemu osebju KC LJ • Kardiologija. Iskrena hvala g. župniku Mihu Lavrincu in salez-ijancu Dragu za lep pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni gasii- cem PCD Preddvor, ki so svojega tovaiiša Častno pospremili k večnemu počitku. Hvala DU Preddvor in praporščaku, pogrebni službi Navček, pevcem Zupan in trobentaču. Prisrčna hvala vsem, ki ste našemu očetu s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje in ga v tako velikem ilevilu p^j^i^ieinQj iid zadnjo pot Žalujoča: Žena Marija in sin Marjan v imenu vseh sorodnikov Mače» Ljubljana. Radlje od Dravi, Puconci, Kranj, Brilof, Renkovci, oktober 20OQ zahvala Nepričakovano in mnogo prezgodaj je odšla od nas naša draga Alenka Por Iskreno se zahvaljujemo \'sem sorodnikom, sosedom s KalirŠkove ulice v Kranju in prejšnjim sosedom iz Dvorij, prijateljem, sošolcem, znancem, bivšim sodelavkam in sodelavcem in drugim, ki ste jo v tako velikem številu posprerrili na njeni zadnji poti na pokopališču v Cerkljah. Se posebej iskrena hvala Alenkinim prijateljicam iz mladih let za dclgolemo nesebično prijateljstvo In pozornost. Zahvaljujemo se za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cve^e in sveče. Hvala govornicam in govornikom za ganljive besede slovesa, posebej Ani. Zahvala osebnemu zdravniku dr. Beieharju za zdravljenje in podjetju Pc^ebnik za organizacijo pogreba. Hvaia vsem, ki ste jo imeli radi in ste bili z nami. ŽaJujoči vsi njeoi Kranj, Ljubljana, Pšenična PoUca Tisi;, kijih imamo radi. w umrejo, same dalfČ so. zahvala Ob zadnjem slovesu naše drage Marije Pužem Urhove Mici iz Naklega izrekamo zahvalo vsem, ki j»te nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Oktober 2009 Kdor iivi v spominu dru^ii, ni mrtev, je samo oddi^en, Mrteif je tisti, ki si pozab^. zahvala ^ v I (Kfint) ^ 47* starosti smo pospremili počitku svakinj Stanko Novak iz Zgornjih Biten j 51 Iskrena hvala vsem, ki ste si vzeli svoj dragoceni čas, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Zahvala pogrebni sluibi Komunale Kranj, pevcem Kranjskemu kvintetu za lepe pesmi in g. župniku Bojanu Likarju iz šmartina za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Zgornje Bitnje, i6. oktobra 2009 ZAHVALA V devetdesetem letu nam je umrla draga mama, babica in prababica, sestra in teta Francka Studen roj. Gros Iskreno se zahvaljujemo \sem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremit na njeno zadnjo pot. Hvala tudi za vso pomoč, izražena sožalja in tople besede. Vsi njeni Kranj, 19. oktobra 2009 Vs bližryi ki sme jih yuhiU. nasssmr^o niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z našo srca napolnili. zahvala ♦ L V 77. letu je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče in last Branko Finžgar st. iz straži šča Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in svcČc, izrečena sožalja ter spremstvo na njegcfti zadnji poti. Posebej bi se radi zahvalili dr. Jeraje- vi ter osebju internih oddelkov bolnišnice Jesenice. Hvala duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi NavČck, trobentaču in pcvzcm Zupôn sa zapete žalostinke. Vsem iraenovailim in neimenovanim, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in mu poklonili lepo misel, Še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi \ v 24 info@g-glfls.si GORKNJSKI GLAS petek» 23. oktobra 2009 Anketa Spremembe ure smo že vajeni Vilma Stanovkik To nedeljo ob 3. uri ponoči bomo ure premaknili za eno uro nazaj. Nekaterim se spremembâ ritma pozna In rabijo nf^ki^j dâ se pri* lagodijo» zato smo naše so* govornike tokrat vprašali, ali sploh vedo za spremembo in aW )im pcvzrc^ča tt:!2ave. ^lO' CcKud á «k J Mojca Rekar: "Vem, da se bo konec tedna ura spremenila, vendar me to ne bo motilo, čeprav imam rajši poletni čas, ko so dnevi daljSI. Sedaj bo že sredi popoldneva noč in Časa za sprehode bo manj." )an Košíček: "Na spremembo ure do sedaj sploh nisem pomislil, saj temu nikoli ne posvečam pozornosti. Ravno tako bo treba zjutraj vstati za šoio, ur pouka pa bo tudj ostalo enako/' Sara St«novec: "Nobeno leto se ne spomnim, da bi imela težave s spremembe ure in mislim. da me tudi sedaj malce drugačen ritem ne bo motil, je pa res, da se bomo vsi na to morali hitro privaditi." Srečo Bod laj: "Bolj mi ustreza poletni čas, ko zjutraj ukradeš malce dneva» večer pa je daljši. Tako imaš več prostega Časa. Vendar rriislim, da s prilagajanjem ne bom imel težav." Tjaša Kovič: "Vem, da nas čaka sprememba ure in to me nič ne moti. Všeč mi je. da bom lahko dlje spala. Rada imam zimo in to, da bo hitro večer, mislim, da ne bo vplivalo na moj ritem/ Zbogom / samopostrežni terminali Kartic zdravstvenega zavarovanja pacientom za storitve na Gorenjskem ni več treba potrjevati na samopostrežnih terminalih. Kartic ni treba menjati za nove, a jih morate obvezno imeti s seboj pri pregledu, izdaji recepta ... Suzana P. Kovačič Kranj * Gorenjska (javni in zasebni zdravniki, zobozdravniki, zdravniki specialisti, patronažna služba, fizio- terapija ...) je že v novem online sistemu kartic zdravstvenega zavarovanja, priključiti se mora le Še nekaj domov za starejše občane in dobaviteljev medici nsko-tehničnih pripomočkov. Predvidoma do konca februarja, najkasneje pa junija 2010 na) bi bile v novem sistemu v3e slovenske regije, zadnja bo ljul>- Ijanska. "Največja sprememba za zavarovance je. da za zdravstvene storitve na Go- Kartic za zdravstvene britve na Gorenjskem ní treba več potrjevati, za obisk zdravnika na renjskem ni več treba potrje- ljubljanskem območju pa št nekaj mesecev, rfoi». t ookt vati kartic zdravstvenega zavarovanja na samopostrežnih terminalih. Po novem imajo namreč tudi zdravstveni delavci profesionalne vancu so različni glede na stvene storitve dostoM do šla na on-line sistem. Dokler pooblastila; dostop do pred- podatkov ZZZS ali prosto- ce bodo priključeni, pa mo- voljnih zavarovalnic. Zato jo rate zavarovanci, ki hodite moramo imeti vedno s se- na pr^lede ali na zdravlje- pisanih zdravil imata sa rao zdravnik in farma kartice, s katerimi imajo vpo- cevt, medicinske sestre lah- boj! "Zavarovanci morajo rje v ljubljansko regijo, še gled v podatke zavarovanca ko določene podatke samo skrbeti le še za to, da nam vedno potrjevati kartice. Li jih preverjajo neposredno berejo, ne morejo jih pa za- vsako spremembo (na pri- Celotna nadgradnja siste- v naših bazah prek spletnih pisovatije povedal Srečko mer menjavo službe) Čim ma kartic zdravstvenega za- povezav. Poleg zavarovalni- Erznožnik, direktor ZZZS, prej sporoâio. Stare kartice z varovanja v Sloveniji je oce- ških podatkov so na tej karti- Območne enote Kranj. novimi menjamo postopo- njena na približno štiri mili- ci tudi podatki o prejetih zdravilih in medicinsko- Novost pa ne pomeni, da ma, izključno zaradi dotraja- jone evrov. Sistem bodo v zavarovanci osebnih zdrav- nosti, poškodbe, kraje ali iz- prihodnje nadgradili z elek- lehničnih pripomočkih. Ker stvenih kartic veČ ne bomo gube kartice," je razložil Eiz- tronsldmi naročilnicami za gre za posebno občutljive po- imeU. Stara kartica ostane, nožnik, inše: "Cebiodpove- medicinsko-tehnične pripo- datke, je uveljavljen dodaten saj deluje tudi v novem elek- dala tehnika, mora zdrav- raočke in z elektronski re- sistem varovanja (podatki, tronskem sistemu. Kartica, stveno osebje ravno tako cepti. Na Gorenjskem je triki se prenaSajo prek spleta, na kateri so identifikacijski opraviti storitev, podatke o indvajset samopostrežnih so kodirani, sistem Weži podatki zavarovanca, je na- zavarovancu pa preveriti na- terminalov, za kaj jih bodo vse vstope} jn tudi dostopi mreč ključ, s katerim potem knadno." Ljubljanska ob- namenili v prihodnje, se na do obsega podatkov o zavaro- posamezni izvajalec zdrav- močna enota bo zadnja pre- ZZZS še niso odločili. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes dopoldne bo večinoma suho, popoldne pa oblačno in deževno, v noč) na soboto bodo padavine ponehale. V soboto in nedeljo bo deloma sončno, v nedeljo zjutraj bo po kotlinah megla. Afm)j« ftS zi oiLolj«) ej m^taorologir^ PETEK i ý y ý SOBOTA i NEDELjA 7/13°C i 6/15°C i 4/16°C â m "C 9/''v O l»/14t Pri šentviškem predoru bo moten promet Simon Šubic predvidoma potekala od 9. •.................................... do 22. decembra, bo za pro- Kranj - Na območju Sentvi- met zaprt avtocestni odsek da bosta zaradi zaključnih Šentvid-Koseze, katerega del navezovanja novih pri- del je tudi predor Šentvid kjjučnih cevi predora Šent- (od severnega portala do vid na Celovško cesto v vključno razcepa Koseze). Ljubljani ter v glavni pre- V tej fazi na Celovški cesti dorski cevi do 22. decembra ne bo zapor, odprta bosta Še dve fazi cestnih zapor, so tudi izvoz in uvoz na avto- sporočili z Darsa. Do 25. cesto prek priključka Šent- novembra bo tako zaprt vid. V času zapore predora en prometni pas Celovške Šentvid bo ves promet z ceste med križiščem pri Je- Gorenjskega in iz smeri lenu in priključkom Šentvid razcepa Kožarje potekal po v smeri proti središču Ljub- Celovški cesti, tako kot pred Ijane. Zaporo bodo med odprtjem šřntviSkega pre- delavniki postavili po jutra- dora. Promet z Gorenjske- nji konici oziroma po 9. uri, ga bo na obvoznico pre- predvidoma med 17. in 18. usmerjen prek Celovške ce- uro pa jo bodo spet umakni- ste, promet za smer Gorenj- H. Promet v smeri proti ska pa bo na razcepu Kose- Medvodam bo potekal ne- ze voden na severno Ijub- moteno po obeh voznih pasovih. V drugi fazi, ki bo Ijansko obvoznico in Celovško cesto. Škopja Loka Prodajna razstava del Petra jovanoviča v prostorih predavalnice Zdravstvenega doma Škofja Loka bodo danes ob i3. uri pripravili prodajno razstavo likovnih del slikarja in kiparja Petra jovanoviča. Izkupiček bodo namenili za nakup digitalnega rentgenskega aparata za škofjeloški zdravstveni dom. M. R. Mladoporočenci Na Bledu sta se 6. junija poročila Giovanni Ruocco in Ajda Živa Plešnar, 17. oktobra pa v SkoQi Loki Matej Tomažin in Marinka Šink, v Kranju jaka Čebašek in Maja Cvetanovska, v Preddvoru pa Marjan Murko in Živka Bozovičar. Mladoporočencem Čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. T)PI4M i RADIO KRANJ d.0.0. SUitarieve ul. 6. KRANJ (04) 2S1 ' (04) 2»i (04) 2022-222 (0511 303>S0$ řAX: (04) 201 (04) 28i MtDAKUUk mm/ ŘímtíK E'poila: radlokra njOrtMl IcHKranJ.a I www.raclio-kranJ«si <