Janko Glaser:
Doma v planini.
Oetu.
1 u po tej cesti trudoma je stopal, njim jaz, skrbi. Njegove bukve senile so naju sedaj jih ni . . .
Na plan posekano sedaj ge solnce -in kriv sem jaz. In sence teke vse, ah, legle njemu so ez obraz . . .
A. Debeljak:
Zimskim zvezdam.
V eni, neteti
ognji na nebu neskonnem v tej noi,
slini srebrnim ebelam na svodu sijajnem!
Plaho brene plahutate ob oknih na koi,
cvet enononic vas zmamil v bohotu je bajnem.
Vam je potoil, komur strah grlo je zoil, komur preplavila skrb nezajezna mogane. Dlan sem iztegnil ob ipe, ob snene cvetlice strd na njih zbirate, srkate nektar pijane dlan sem odtegnil v tri hipe: pik sem zautil studen in strupen. Potrtim lek je va, kakor da smrti pogledal bi v lice.
Ljubljanski Zvon" XXXIII. 1913. 1
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si