Leto XXIV., št. 16$ Upmvniitvo > uubLpia, Pncoatfeva aiica 5. Telefon fe. 51-22. 31-23. 31-24 tnjeratin oddelek: Liubtjaoa, Pnccmijeva »lica 5 — Telefon k. 31-23. 31-26 Podružnica Noro mesto > Ltobltansta cesta 42 Izključno zastopstvo a oglase a Italiie w inozemstvo: UPI S. A^ MILANC Računa: a Ljubi lanske pokrajino po poštno čekovnem zavoda h. 17.749. za ostala krat« Italije- Serviao Conti. Con. Post. No 11-3118 P*fcoina pb^tM v Postgebohr bw bezahK Ljubljana, petek 21. julija 1944 Preb — Cena t,— L izhaja vsak das razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. DrtdBlItvoi Ljubljana — Pucdnijeva ulica St- 6. Telefon St 31-22 31-23. 81-24. Rokopisi se oe vračajo Ditrcfaferuchsversuche in der Normandie Vergebliehe angloamerikanische Tribiiiatier von St. Lo auSgegeben — Erbitterte Kampfe in Italien — Schwere Abwehr-kamp£e im Eauin ostlich Lem-berg — Ass£ das Westaafer des Njemen iikrgesetele Sow- jets zunIekgewo?len Aus dem Fiihrerhauptquartier, 20. Juli. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In olnega preobrata vojnega položaja v korist Američanov in Angležev. Možno je torej, da pregledamo danes na zapadu odsek vojaških operacij, katerih obdobje je prav tako veliko, kakor ono celotnega nemškega pohoda proti Franciji 1. 1940. Primerjava ne govori za Eisenhovvra, pač pa v prilog nemškega mišljenja, da se mora ta naloga področja izplačati v okviru večbojiščne vojne takrat, če deluje s polno močjo na odločujočem bojnem polju. V 1. 1940 je uspelo Nemcem, da so v 44 dneh končali vojni pohod proti koaliciji, ki se je smatrala za najmočnejšo vojaško silo na kontinentu. V 1. 1944 pa v istem razdobju ni uspelo Angloameričanom kljub osredotočenemu zbiranju sil dveh imperijev, da bi dosegli le tak delni uspeh, ki bi jim dovolil, da bi se nadejali vsaj uspehov za bodočnost. Kakšen pa je položaj danes po 44 dneh invazije ? Po trudapolnih in žrtev polnih bojih, ki sto zahtevali mnogo več sil, kakor so jih predvidevali za ta prvi invazijski odsek, je skupina vojske stisnjena v obalnem odseku. čigar operativna ožina diktira vsako potezo. Po 44 dneh invazije, namreč po 6. juniju, 3e je pokazala omejena prostost gibanja in sicer tako strateško, kakor taktično. Vsaka operativna volja Eisenhovvra se je morala gibati odtlej tesno na prostoru, ki so ga določali Nemci. Ta dejstva se imenujejo lokalizacija prve faze invazijskega podviga, s tem v zvezi je profi-laktično onemogočanje operativnega sodelovanja s skupino vojske Pettona in končno v zvezi s tem tako izgub polna zaposlitev Montgomeryjeve skupine. Ne obstoja pa niti za prijatelja niti sovražnika noben dvom, da je v. Rundstedt postavil v presoji bodočih razmerij sil svojemu nasledniku maršalu v. Klugeju podlago, s katero lahko Nemci v vsej prostosti delovanja vodijo nadaljnje borbe. Pri tem je treba ugotoviti, da se še ni izvedel načrt Eisenhovvra za prvo fazo invazije, ki predvideva operativno razširjenje proti jugu, torej v notranjost Francije, kot po^oj za vse naslednje dispozicije, kakor tudi dejstvo, da se Nemci z razmeroma malimi silami upirajo Angloameričanom, ki ne morejo nastopiti borbe z zaščitnega področja njihove vojne mornarice. Posebno novi razvoj bojev vzhodno od Orne na področju Esquay—Noyers—Vendes in na polotoku Cotentin s težišči St. Lo in Lessay kaže da je Eisenhovver v spoznanju nemožnosti hitrega proboja svoj načrt popolnoma iz-premenil. Montgomery je moral preiti k taktiki milimetrske vojne. S stalnimi sunki in izvidniškim delovanjem hočejo njegove sile prodreti v Rommlove črte. Njemu naj pomaga pri tem ogromno vojno gradivo, vendair pa dvomimo, da bodo Angloameričani na ta način prišli do uspeha, ki ga doslej z drugimi sredstvi niso mogli doseči, ne glede na to, da stane ta taktika mnogo dragocenega časa, ki dela tukaj kakor na vzhodu za Nemce. Ce nasprotno vojno vodstvo s političnega vidika danes zatrjuje, da je gotovo zmage, moramo nasprotnika samo spomniti na to, kako dru- gačen je danes celokupen položaj kakor ob istem času 1. 1939, ko je vojna izbruhnila. Taka primerjava odvrača potem te sovražnikove špekulacije v carstvo iluzij. Takrat so stali nemški sovražniki pred Schneide-miihlom na vzhodu. Položaj je torej v vsakem pogledu drugačen. Ni torej nobena tajnost, če izdam, da bodo stopile sile Nemcev in njihovih zaveznikov, posebno kar se tiče tehnične strani vojne, bržkone v zelo kratkem času s tako silo na površje, da se bo celoten položaj pokazal v popolnoma spremenjeni luči. Novi nemški torpedo, ki ga usmerja en sam mož, je sicer presenečenje, bo pa komaj kaj pomenil v okviru pričakovanih novih pojavov. V zvezi s tem naj še vržemo kratek pogled na to, kar se sedaj dogaja v južn; Angliji in Londonu. Novo nemško orožje »V 1« obstreljuje s stalnim ognjem južno Anglijo in London ter vpliva neposredno na vojaške dogodke na normanski obali. V kratkem pa bo to orožje posredno vplivalo na gibanja zavezniških čet in tudi spreminjalo vojaške dispozicije. za višino 112 Berlin, 20. jul. Posebno žilavi in izgub polni boji so divjali za višino 112 pri Cae nu, ki je prav tako kakor znana višina 304 pri Verdunu v prejšnji svetovni vojni pokrita le z 30 cm globoko zemeljsko plastjo ter nudi zato le zelo omejeno možnost kritja. Po prehodni opustitvi te višine so oddelki SS znova napadli zavezniške postojanke i'n zopet osvojili to višno, predvsem z uporabo »strahu oklopnikov« in z drugimi sredstvi za boj v bližini. Angleži nezadovoljni s pčasBim napredovanjem Stockholm, 19. jul. Počasno -napredovanje invazije v Normandiji priznavajo angleški listi vsak dan znova. Zelo zanimiv je članek znanega vojaškega kritika Liddei Harta v dnevniku »Daily Mail«. kirr p;še: »V Franciji je ofenziva v zadnjem tednu zelo malo napredovala. Narasli so upi, ko je padel Caen, toda javnost je bila 'pre-optimistična, kajti kmalu so ugotovili, da Caena nismo popolnoma zavzeli in da so se Nemci umaknili !e preko reke Orne. ki deli to mesto na dva dela. Ta dobro preračunan ukrep je bil spreten umik r.rfd hudim bombardiranjem. Pri ts?m se je sovražnik izognil resnejšim izgubam, medtem ko je obdržal kontrolo nad Roka^skim prelivom, železnico in cestami, ki dajejo Caenu njegov strateški pomen.« Liddei Hart ne navaja nobenih prerokb temveč piše, da je težko povedati, ali bodo mogli sunki zaveznikov zrušiti obrambo ali pa bodo postali nesorazmerno bolj slabi kakor branilcev. Tudi ostali vojaški strokovniak' angleškega tiska pogrešajo pričakovane uspehe in pripisujejo to, kakor poroča »Stock-hoim.s Tidningen« iz Londona, sedanjemu zavezniškemu vojnemu vodstvu. . Celo navadno zelo trezni vojni dopisnik dnevnika »Daily Telegrapha« generalni poročnik Martin mora priznati, da napredujejo zavezniki v Normandiji počasneje kakor je bilo pričakovati. Za vsak meler ozemlja se morajo boriti v hudih bojih. Scrutator pripominja v dnevniku »Sun-day Times«, da so invazijske čete še vedno na zelo ozkem področju, z morjem v hrbtu '"n bojiščem pred seboj, ki ima nepremostljive težave in na katerem so številne čete z izvrstnimi postojankami. Rezu T tat je torej statično vojno vodstvo, v katerem je možno zasesti en kilometer tukaj oziroma eno miljo tamkaj le v najhujših bojih. Isto velja za bojišče okoli St Loja. Tudi tukaj so uspehi Američanov skromni v primeri z napori, ki so jih imeli. Poleg vsega jih priganja čas. Predvsem pa se mora zavezniško vodstvo varovati, da ne postopa tako kakor v Italiji, temveč dela vse po v naprej določenem urniku. V listu »Observer« trdi dopisnik, da so zavezniki nadmočni v zraku m na morju, le na odločujočem bojnem polju, na kopnem napredujejo počasi. Za to je več raz-legov, katerih glavni je ta, da so še vedn9 na zelo ozkem področju z mnogimi četami, kajti nikakor ni lahko manevrirati z veliko armado na bojišču, ki je dolgo le 60 milj in ima še manj globine. Leteče bombe zopet nad Londonom Amsterdam, 20. julija. Delovanje »letečih bomb« nad južno Anglijo in londonskim področjem po nastopu mraka v torek je bilo mnogo močnejše, poroča britanska poročevalski služba, kakor prejšnje tedne. Tud: v sredo je biio odposlanih pc n istopu dneva več letečih bomb nad južno Anglijo in londonsko mestno področie. 24 iit irafajoši napadi «V 1" Stockholm, 20. jul. Kakor javlja agencija Reuter, je objavilo britansko letalsko ministrstvo, da so Nemci v sredo obstreljevali z letečimi bombami južnoangleške grofije in področje Londona ter da je to obstreljevanje trajalo z malimi prekinitvami celih 24 ur. »Povzročena je bila škoda in izgube.« Kakor nadalje poročajo iz Londona, so v torek zvečer padale leteče bombe na južno Anglijo v večji meri kakor doslej. Angleška obramba je napravila doslej najmočnejši zaporni ogenj. Kadar se približuje »V 1«, angleško protiletalsko topništvo divje strelja. Stockholm, 20. jul. »Delovanje letečih bomb nad južno Anglijo in londonskim področjem je bilo v torek po nastopu mraka močnejše kakor pred tedni,« ugotavlja v nekem svojem poročilu agencija Reuter. Od zgodnjih jutranjih ur v sredo je padlo že več letečih bomb na južno Anglijo in londonsko področje. ženeva, 20. jul. Angleški listi poročajo soglasno v nasprotju s prejšnjimi dnevi o napadih »V 1« na Anglijo. Britanska cenzura je morala končno na intervencije dovoliti poročanje o »V 1«. Londonski listi sicer že precej pišejo o napadih letečih bomb, vendar zamolčujejo učinke. V poročilih manjkajo celo prejšnja monotona poročila, da je protiletalsko topništvo ali lovci sestrelilo več letečih bomb. Brezuspešni angloameriški poizkusi proboja v Normandiji Razvaline St. Loja opuščene — Ogorčeni boji v Italiji — Težki obrambni boji vzhodno od Lvova — Ssvjetske čete, Id so bile prepeljane na zapadno sbrežfe Njetnena, so bile W _ __ ___— „ ^ vržene nazaj Fiihrerjev glavni stan, 20. jul. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: V Normandiji je nadaljeval sovražnik z močno podporo topništva in letalstva ves dan napade na področju vzhodno in južnovzhodno od Caena. ne da bi mu uspel nameravani prodor. Po ogorčenih bojih, ki so divjali ves dan v St. Loju. so bile opuščene razvaline mesta. Z velikimi izgubami so se zrušili napadi iz mesta proti jugu ter močni krajevni napadi Američanov dalje proti severozapadu. Bojni letalci so v uspešnih nizkih napadih podpirali obrambne boje kopenskih čet ter uničili 10 sovražnikovih oklopnikov. V zračnih bo.iih je bilo sestreljenih 16 sovražnikovih letal. Ponoči so napadla bojna in r.očna bojna letala z dobrim učinkom sovražnikova zbirališča čet severno od Caena. V skladiščih streliva in pogonskega goriva so nastali požari in eksplozije. V noči od 18. na 19. julij so sestrelili nočni lovci nad severno Francijo 30 britanskih štirimotornih bombnikov. Baterije otoka AJdcrnev v Fokavsfcem prelivu so zažgale sovražnikov spremljevalni rušilec, ki se je po silni eksploziji potopil. Na francoskem področju je bilo ponovno v boju uničenih 151 teroristov. Maščevalni ogenj na London je trajal vso noč. V Italiji je vdrl sovražnik v ogorčenih, zanj posebno izgub polnih bojih, v južni del Livorna in v povsem razrušene prista-iiške naprave, kjer so se razplamteli silni poulični boji. V večernih urah so bile naše čete odmaknjene na postojanke severno od mesta. Severnozapadno od Poggibonsi-ja so se izjalovili številni nasprotnikovi napadi. Zapadno od Ancone se je posrečilo sovražniku po ogorčenih bojih z manjšimi silami zasesti severno obrežje reke Esino, nasprotno pa so se zrušili vsi napadi, ki so bili izvedeni s posebno silovitostjo vdolž obalne ceste. Na jugu vzhodnega bojišča so naše divizije na področju vzhodno od Lvova v težkih obrambnih bojih. Sovražnikovi prebojni poizkusi v smeri proti mestu samemu so bili zaustavljeni. Močne sovjetske Nemški protinapadi južnovzhodno od Obrambni boji vzhodno od gornjega Buga, zapadno od Kovlja, ob Njemenu in severno od Dvine — Obrambni uspehi na področju Grudna in na jezersKem področju južno od Dvine — Močni sovražnikov pritisk na zunanjem krilu italijanskega bojišča Berlin, 20. julija. Vseh 20 divizij 2. britanske armade, ki so se nahajale med Dinesom in Auro, je potem, ko so se izjalovili njihovi napadi zapadno in južnozapadno od Caena, poizkušalo v torek vzhodno od Orne pridobiti ravno ozemlje južno od Caena. Invazijske čete so pričele na 8 km široki bojna črti napadati s tremi zelo močnimi oddelki pehote in oklopnikov na področju med zamočvirjeno dolino pri Colombellesu in med južnim dedom Buesikega gozda. 50 valov po 18 letal je bombardiralo od zgodnjih jutranjih ur vse napadalno področje, nadaljnje letalske jate pa so poizkušale preprečiti zbiranje rezerv v neposrednem zaledju bojišča. Istočasno je sovražnik 4 ure s težkim topniškim ognjem številnih suhozemnih in ladijskih baterij obstreljeval nemške črte. Proti poldnevu je pričel nato sovražnik napad proti bojnemu področju, ki je bilo razrito cd številnih udarcev bomb. Vsi napadi na vzhodnem krilu so se izjalovili v težkih bojih ali s protisunki. Pri tretjem sunku na področju Cubervilla je vdrlo 60 oklopnikov približno 5 km globoko v nemške črte. Ozek klin je naletel pri Cagnyju na močan odpor in se obrnil proti zapadu. Ker so nemške čete desno in levo od vdora vzdržale težak sovražnikov pritisk, so lahko nemški oklopniki od jugovzhoda in jugozapada. pričeli hitre in ogorčene protinapade. Najprej so zajezili naprej potisnjene britamske sile in uničili 40 oklopnikov. Nato so po uničenju številnih oklopnikov in kljub težkemu sovražnikovemu ognju pritisnile nemške čete dalje naprej in ogražajo sedaj železnico južnozapadno od Cagnyja. V krajih, ki jih je sovražnik začasno zasedel, so v teku ogorčeni boji. Sovražnik se poizkuša ojačiti v ozkem vdoru, toda v boj so posegle že nemške rezerve. Britanci so poizkušali vzdržati svoj pritisk tudi južnozapadno od Caena. da bi vezali nemške sile. Povsod, kjer so napadli po močni topniški pripravi, so utrpeli krvave izgube. . V zapadnem odseku invazijskega predmostja so se osredotočili Amerčar' v odseku St. Loja. Z močnimi silnmi so pod-vzeli krajevno omejene napadalne sunke proti nemškim postojankam, ki obkrožajo mesto od vzhoda in severa. Vedro znova so bili rdbiti sovražnikovi oMonmški kl:-ni, ld so napadali vzdolž cest. ki vodijo iz St. Loja. £ele proti večeru se jim je posrečilo vdreti v mesto. Med mestnimi razvalinami so v teku ogorčeni boji. Nemško topništvo na višinah južno od mesta je močno obstreljevalo napredujoče sovražnikove sile in jim prizadelo težke izgube. Severnozapadno od St. Loja se je sovražnik ob cesti v Periers le obotavljaje pomikal proti zopet poglobljenemu nemškemu bojnemu področju. Brezuspešni mu bili vsi njegovi sunki zapadno od Pampa-na ter južno in južnozapadno od Le Champs de Losqua. Vdor med Viro in Tauto, ld so ga dosegli Američani le z zelo velikimi izgu- bami, ima na pol pota med St. Lojem in Periersom z boka zelo neugoden položaj. Zato dovaja sovražnik na področje severno od Periersa in severno od Lessaya močne sile, ki bi naj očividno zboijšale tamkajšnji položaj. Lastno topništvo je ponovno uspešno obstreljevalo sovražniko va zbirališča čet. Skupno so uničili oddelki vojske in SS v torek 115 britanskih in ameriških oklopnikov. Na vzhodnem bojišču so se osredotočili številni napadi in protinapadi na vsem področju med Galicijo in Pejpuškim jezerom na 4 velika področja. Na južnem krilu so v teku boji za gornji Bug. Severno od Pripjeta se bi.je.io boji za Njemen. Nadaljnji važni odsek je področje ceste Kovno—Dvinsk. četrto žarišče pa je na severnem krilu zapadno in vzhodno od Opočke. V južnem odseku so poizkušali zabiti boijševiki močne kline zapadno od Tarnopola in Lučka ter z obkolitvijo izločiti nemške zaporne postojanke. V vseh vdorih so bili zadeti boijševiki z odločnimi protinapadi v bok. V ostalem so bili v tem odseku le uspešni krajevni obrambni boji. Na vsem področju zapadno od Tarnopola. Lučka in Kovelja so v teku ogorčeni boju Težišče boljševiških napadov proti Njemenu je bilo južnozapadno od Volkoviska in v odseku severno od Grodna. V teh bojih so bili sovražnikovi oklopniški klini razbiti ali odbiti, odstranjena starejša predmostja in prekinjena zveza z zaledjem daleč naprej potisnjene sovjetske napadalne skupine. Med Njemenom in Dvino so dosegle nemške čete velike obrambne uspehe. Severnozapadno od Vilne so prešle nemške čete v napad in nasedle nekai ozemlja severno od železniške proge, ki vodi proti Kovnu. Krvavo so se zrušili vsi boljševiški napadi vzhodno od ceste Kovno— Dvinsk. Na gozdnatem in jezerskem pasu južnozapadno, južno in južnovzhodno od mesta so poskušali boijševiki razširiti svoj vdor. ko pa se jim je to ponesrečilo. so se odmaknili proti jugovzhodu, rri čemer so i;h ves čas močno pritiskale nemške čete Na severneme krilu obrambne bitke so nadaljevale sovjetske čete napade. Severno od Dvine so bili napadi odbiti. V glo-bini vdora pri Opočki se je izjalovilo več kraievnih sovjetskih nnpadov. Sovjetskim četam se ni nikjer posrečilo združiti obeh daleč naorei potisnjenih klinov. V srednii Italiji so nadaljevali Američani z velikimi silami in z brezobzirnim žrtvovanjem svojih severno-afriških pomožnih čet proboine ooizkuse nn oodroč ju lieurske obale in v odseku Arezza. Na oodročju proti vzhodu so izvedli močni britanski oddelki nanade na ozkem prostoru v smeri proti Anconi. Nemške čete so se s protinapadi upirale sovražnikovemu pritisku in se le korakoma odmikale na nove črte Cim bolj se bo podaljšalo bojišče proti severu, proti visokim grebenom Apeninov, tem težje bodo izgube na- sile, ki so prodirale iz Kovelja, so bite ustavljene ob Bugu. Tudi v srednjem odseku se nadaljujejo severno od Bresta ogorčeni boji. Na področju Grodna so bile s protinapadi vržene nazaj sovjetske bojne skupine, ki so bile prepeljane na zapadno obrežje NJe-mena. Na jezerskem področju severnozapadno in severno od Vilne ter med Dvino in Ostrovom so bila v menjajočih bojih razbite močne sovjetske sile ter zajezeni nekateri vdori. Samo v odseku enega ar-madnega zbora je bilo v poslednjih 7 dneh uničenih 215 sovražnikovih oklopnikov. Stabsgefrciter Unger iz nekega oddelka oklopniških lovcev je uničil včeraj s svojim topom 11 ežkih sovjetskih oklopnikov. Letalstvo je izvedlo številne nizke napade proti sovražnikovim zbirališčem čet in kolonam ter uničilo zopet številne oklopnike ter nad 230 motoriziranih in vprežnih vozil. V zračnih bojih in s protiletalskim topništvom je bilo sestreljenih 56 sovražnikovih letal. Močni oddelki nemških bojnih letal ao izvedli težke napade na sovjetska oskrbovalna oporišča Molodečno. Novosokolnild ■n Velikije Luki. Severnoameriški bombniški oddelki »o izvedli z zapada in juga strahovalne napade proti zapadni, južnozapadni in južni Nemčiji. Povzročena je bila škoda predvsem v stanovanjskih predelih mest Mun-chena, Koblenza, Schvveinfurta in Saar-briickena. Prebivalstvo je imelo izgube. Zračnoobrambne sile so sestrelile 61 sovražnikovih letal. Ponoči so napadla britanska motilna letala mestno področje Bremena. Finsko vojno poročila Helsinki, 19. jul. Finsko vojno poročilo * dne 19. julija "ma naslednjo vsebina: Na zapadnem delu Karelske ožine so bili odbiti številni napadi sovražnikovih naskakoval-nih čet Naše topništvo je povzroč:lo številne močne eksplozije in požare na sovražnikovih postojankah. Pri Vuosalmiju so bili odbiti sovražnikov1 napadi. Severnovzhodno od Lado-škega jezera je bi! sovražnikov pritisk najmočnejši med Lai rnolai arv i iem in severno obalo reke Suojarvi. Naše čete so odbile na tem področju številne sovražnikove napade in prizadejale boljševikom pomembne izgube. V simeri proti Rukajarviju so umaknite naše čete v bojih proti zapadu. Naše in nemške letalske sdle so pod vzele osredotočene napade proti sovražnikovim topniškim postojankam kakor tudi zbiral:ščem čet in taboriščnim področjem pri Vuosalmiju. V zadnjih 24 urah je bilo sestreljenih več sovražn^ov ih letaL Briljanti za maršala Kesselringa Fiihrerjev ejavni stan, 19. julija. Fuhrer je odlikoval 19. jul:ja s hrastovimi listi z meči in briljanti k viteškemu križcu Železnega križa generalnega feldmaršala Alberta Kesselringa kot 14. vojaka nemške vojske. Generalni feldmaršal Kesselring se je od pr-četka vojn? odlikoval na vseh bojiščih v vodstvu oddelkov letalstva in pozneje kot vrhovni poveljnik skupine vojske v Italij-' ter posegel vedno znova v najtežjih položajih sam, ne-glede na nevarnost v borbo. Fuhrer je podelil generalnemu feldmaršahi Kesselringu odlikovanje osebno in mu istočasno prsrčno čestital k njegovemu jubileju, 40. letnici službovanja, ki ga praznuje 20. t. m. Finska bo nadaljevala borbo Helsinki, 19. juL Ob 25. obletnici finske ustave je govoril v ponedeljek po finskem radiju min. predsednik Linkomies, ki je poudaril, da bodo finski možje in žene nadalje vodili borbo. Predaja nekemu na milost ali nemilost se ne more nikdar zahtevati od naroda, ki je kakor finski narod vzrasel v vzdušju svobode in ki mu je svoboda življenjsko potrebna. Stockholm, 18. jul Marquis Childs paše v nekem članku v »Morgen Tidnigenu« iz Washingtona, »da so ustvarili Finci v svoji samotni deželi občudovanja vredno civilizacijo. Gotovo je, da bi postal svet revnejši, če bi bila ta civilizacija uničena.« Isti novinar, ki je napisal te ugotovitve, pa obenem trdi, da je to finska »trma«, iter se nočejo ukloniti boljševizmu, ki bi uničil finski narod ter izbrisal vse kulturne m civilizacijske dobrine Finske. Novi madžarski poslanik na Helsinki, 20. jul. Včeraj je prispel preko Stockhoima v Helsinke novi madžarski poslanik na Finskem, Franz von Marosy, ki je bil doslej poslanik na Hrvatskem. Ob svojem prihodu je izjavil novinarjem, da je Madžarska odločena pod vodstvom državnega upravitelja Horthyja bojevati se z vsemi silami na strani Nemčije proti boljševizmu vse do končne zmage. Pot do Stockhoima je prevozil preko Nemčije in Danske v avtomobilu in se je lahko pri tem prepr;čal o trdnem in mirnem zadržanju nemškega naroda v tem odločilnem boju. severno od mosta ob novih nemških odpornih črtah Boji na skrajnih krilih bojišča so bili tako težki, da je lahko izvedel sovražnik v srednjem odseku na obeh straneh Poggibonsija severno od Arezza, pri Citta di Castello ter ob visokem go-. rovju umbrijskih Apeninov le krajevno predujočih sovražnikovih čet. Sovražnik, j omejene napade, ki so se zrušili z velikimi ki je vdrl v Ancono, je bil zadržan tik i izgubami zanj. Prerojenje gorenjskega delavstva Mogočna protikomuništična delavska zboravaiija v industrijskih centrih Gorenjske Še takrat ko se je Ljubljanska pokrajina že vila v krčih komunistične revolucije in dan za dnevom v krvi in premoženju plačevala težak davek zaradi svoje prejšnje kratkovidnosti m naivnosti, so mnogi preko meja tega majhnega koščka naše zemlje mislili, da so strahotna pr-povedovanja o komunističnih razbojništvih le laž in agitacija, ker je v nj:hovih krajih takrat še vladala tišina. Nikakor niso hoteli verjeti treznim in dalekovidnejš-'m ljudem, ki so jih opozarjali, naj bodo previdni in ne zaupajo za narodno krinko skritemu komunizmu, ki se je začel pojavljati tud: pri njih. Premnogi sc raje verovali tistim, ki so takšna opozorila označevali za »reakcionarne vzdihljaje ljubljanskih buržujev«. Zato so poleg Ljubljanske pokrajine moTali zaradF svoje lahkovernosti tudi scsedni predeli kmalu na lastni koži občutiti »blagodati« zakrinkanega komunističnega početja. Tudi na Gorenjsko se je razvila povoden j komunisftc-nih požigov, ropov in umorov. Takrat sta gorenjski kmet in delavec spoznala, da so bile le preveč resnične vesti, ki so prihajale :z Ljubljane ter z Notranjskega in Dolenjskega. Spoznala sta. da sita pogrešila. ker jih nista pravočasno uvaževala. in da sta mnogo zamudila, ker se nista pravočasno pripravka za obrambo proti komunističnim teroristom. Položaj in gledanje gorenjskega prebivalstva sta se potem bistveno spremenila. Danes po velik: večini tudi Gorenjci že pravilno poznajo in presojajo komunistično početje ter vedo. kakšni cilji ga vodijo. Spoznali so, da ti ljudje, ki streme za boljševizacijo vsega slovenskega ozemlja, ne morejo biti njihovi prijatelji in zašč;tniki. Vedno bolj odločno jih zato odklanjajo in se ogorčeno odvračajo od njih. V polni meri se je proitikomunistični fronti pridružilo tud; gorenjsko delavstvo. Prepričljiv dokaz za to so krasno uspela zborovanja, ki so bila v preteklih dneh po najvažnejših industrijskih centrih Gorenjske. Na teh mogočnih de!avsk;h shodih sta govorila tud; gg. Maks Jan, tajnik Delavske prot'.komunistične akcije v Ljubljani, in Jože Gu-tovnik iz Mežiške doline. Njima izvajanja so naredila povsod na poslušalce najgloblji vtis tifr so bila sprejeta s polnim razumevanjem in spontanim odobravanjem. Na osnovi lastnih izkušenj je lahko razkrinkal komunistično OF ter prikazal njen pravi značaj g. Jožef Gutovnik, Pokazal je, kakšnih sredstev se poslužuje komunizem za slepljenje ljudi in pridobivanje pristašev. Prav zaradi svojih lastnih izkušenj je lahko strgal OF njeno lažno narodno krinko z obraza ter razkrinkal tudi vse druge tajne družbe in načine. katerih se komunistične tolpe poslužujejo. Na zgledih je pokazal, kako poplačujejo komunisti onim ljudem, ki jim — po večini iz zgrešenega idealizma in meneč, da koristijo s tem narodni stvari — pošiljajo v gozdove hrano in obleko. Premnogo teh naivnih in lahkovernih ljudi so komunisti sedaj že pomorili. Ob zaključku je govornik pozval vse gorenjsko delavstvo, da se čim prej popolnoma pridruži pretikomunistični fronti in pomaga z vsemi sredstvi iztrebiti tolovajstvo, to sramoto za Gorenjsko. Delavstvu se je lahko čitelo z obrazov, da. razumejo njegova izvajanja in njegov poziv. Poznalo se mu je, da jim je govoril iz sirca. in nagradili so ga s spontanim aplavzom. Prav tako je govoril poslušalcem k srcu g. Maks Jan, ki je sam Gorenjec, ki se je izučil na Jesenicah ter je kot delavec in pozneje kot strok ovničar dolga leta živel med gorenjskimi delavci. Nazorno je pojasnil poslušalcem bistvo komunizma ter njegovih pojavov med Slovenci. Opozoril je kako se je še pred nekako poldrugim letom tudi dolenjski delavec tolažil, da mu komunizem ni nevaren in da mu še ni nič škodil. Ko pa so začele na Dolenjskem goreti hiše in cele vasi, ko so bila uničena nešteta industrijska podjetja in delavstvo s tem oropano kruha, ko so bili umorjeni od bratske roke desettisoči rojakov. med njimi nešteti delavci, tedaj je tudi dolenjski delavec spoznal, kako je komunizem s svojo OF jn svojimi oboroženimi krdeli poguben tudi zanj. Delavec se je takrat brez oklevanja pridružil kmetu ter se skupno z njim najprej v vaških stražah in potem v domo-branstvu s puško v roki postavil v bran proti komunizmu. Enako se je razvijal in se razvija položaj na Gorenjskem, kjer ljudje tudi v vedno večjih množicah spregledujejo komunistično igro ter njeno pogubnost za Gorenjce in vse Slovence. Pozorno so poslušali zborovalci tudi izvajanja g. Jana o položaju delavca v Sovjetski zvezi, v tem »delavskem raju«, v katerem pa je delavec le mrtev stroj in brezpraven suženj. Pokazail je, kako so obljube komunistov samo gradovi v oblakih in kako komunizem ne le ne more. temveč tudi noče res zadovoljivo rešiti delavskega vprašanja. Nasprotno pa so delavstvu zagotovljene vse pravice v novi Evropi, ki nastaja in v kateri je zajamčen vsem narodom oni položaj, do kakšnega bedo upravičeni po svojem sodelovanju. Delavstvo mora zato v svojem lastnem interesu staviti vse svoje sile na razpolago za uničenje boljševizma in plutofcracije. Živahno in iskreno odobravanje poslušalcev je bilo dokaz, da so padla stvarna izvajanja govornika na rodovitna. tla. Na vseh zborovanjih je bila izražena želja, da sie tudi na Gorenjskem prične z vsemi sredstvi borba proti komunizmu in njegovim tolovajskim krdelom ter vsem njihovim pomočnikom. naj se imenujejo že OF ali kakorkoli. Tako so bila zborovanja dokaz novega časa, v katerega stopa Gorenjca. Spregovoril ni samo kmet. spregovoril je tudi gorenjski delavec, tisti delavec, ki ga je komunizem s sigurnostjo štel za svojega, pa je moral spoznati, da temu ni tako. Gorenjski delavec je poslal svoj odločni odgovor vsem onim, ki so šli v gozdove, da postanejo z ropom, umorom in požigom grobokopi svojega lastnega naroda. Tudi partijci p&pssščajo Pod tem na si (5 vom prinaša novomeški domobranski list »Zla blagor očetnjave«, štev. 157 zanimiv dokument štaba »Cankarjeve brigade«, ki se dobesedno glasi: »Namestnikom politkomisarjev bataljonov in topovske baterije, Položaj. Zgodil se je že tretji primer izgube pu-škomitraljeza in nepravilno izvrševanje patrolne službe, vsled česar so bili tovariši iznenadeni ter smo pri takih iznena-denjih izgubili največ tovarišev in avtomatskega orožja. Naštevam le tri zadnje primere, ki so se primerili v naši brigadi: 1) Pet tovarišev iz tretjega bataljona z enim puškomitraijezom so se na položaju v bunkerju brezbrižno zabavali ali spali, skratka, zanemarili svojo dolžnost in opustili vse dolžne vojaške mere in niso opazili sovražnika, ki jih je v jačini 20 mož obkoljeval, jih presenetil in vseh pet pobil in jim zaplenil vse orožje in municijo, med tem en puškomitraljez. 2) Topovska baterija je imela pokretno zasedo na Potovrhu. Ta zaseda ni izvrševala danih navodil, katera so ji bila zadana. Namesto, da bi bili vsi na terenu, so poslali !e eno trojko v patrolo, ostali pa so se brezbrižno zabili brez vsakega zavarovanja v hišo in se tam razkomotili. Sovražnikova patrola v jačini 15—20 mož jih je presenetila v hiši, tako, da so skakali skozi okna. Pri tem je sovražnik zaplenil 1 puškomitraljez, 2 puški in opremo šestih tovarišev, vštevši torbico namestnika po-litkomisarja z vsemi partijskimi akti in spiski. 3) Pokretna zaseda 3. bataljona, ki jo je vodil namestnik politkomisarja tovariš Fi-če, ki je imela nalogo, kontrolirati svoje položaje, se ji je primerilo že drugič, da se je namreč brez osiguranja in to v neposredni bližini sovražnika zabila v hišo, ter se pustila iznenaditi od belogardistov. Pri tem smo imeli dva mrtva, med njima namestnika politkomisarja, tov. Fiče, ka- teremu so vzeli torbico z vsemi dokumenti in spiski Zaplenjen je bil 1 puškomitraljez in 1 puška. Tovariši! Kakor vidite, da so pri vseh teh iznenadenjih bili poleg partijski funkcionarji, kateri bi morali biiti najvestneiši v službi in bi morali dajati vsem zgled. Vse to so vidni dokazi, da partija v naših edinicah slabi. Ce bi partija delala, se taki primeri ne bi mogli zgoditi. Zavedajte se partijski funkcionarji, da smo vseh teh neuspehov in iznenadenj krivi sami. Ako bi mi svoje partijsko delo razvili močneje po četnih celicah, se taki primeri ne bi mogli zgoditi. Ti primeri so naravnost kričeči in tega partija ne more oprostiti! Apeliram na vas, da storite vse, da se taki primeri ne zgode več, ker sicer bomo prisiljeni izvajati eksemplarične kazni. Ista okrožnica, ki jo dajem po partijski liniji, se mora prečitati po vseh četnih arhivih ZKM.« • Ta dokument je sam po sebi tako zgovoren, da bi bil prav za prav vsak komentar nepotreben. Komunisti se utegnejo še tolažiti, da je spoznanje in priznanje prvi korak k poboljšan ju. Samo da je za nje že prepozno! Morala v komunističnih oddelkih je že tako močno razpadla, da je niti najbolj navdušeni partijci ne morejo več obnoviti, tem manj, ker je demorali-zacija v polni meri zajela že tudi nje, kar se najbolje vidi iz gornjega spisa. % Zanimiv pa je ta še v nekem drugem pogledu, posebno v najnovejšem času, ko si komunisti spet enkrat na vso moč prizadevajo, da bi zabrisali komunistični značaj svojega uničujočega početja. Objavljena Okrožnica dokazuje, da so v OF, njenih oboroženih krdelih in njenih ostalih ustanovah slej ko prej izključni gospodarji — komunisti. Ameriške izgube na Sajpanit K zaključnemu poročilu japonskega glavnega stana Tokio, 19. juL Poročilo japonskega glavnega stana o borbah na otoku Saipan navaja: »Celotni uspeh japonskega letalstva in oddelkov vodnih letal je od 11. junija, ko je pričel neki sovražnikov izredni oddelek napadati skupine Marijanskih otokov, naslednji: 1. Potopljene so bile: 2 sovražnikovi nosilke letal, 3 bojne ladje, 3 rušilci, l podmornica, 2 bojni ladji neugotovljenega razreda in 2 prevozniški ladji za čete. 2. Potopljene ali vsaj težko poškodovane: 5 nosilk letal in 1 bojna ladja. 3. Težko poškodovane: 5 do 6 nosilk letal, 1 bojna ladja, 3 križarke, 3 rušilci, 1 bojna ladja neugotovljenega razreda in 7 prevoznih ladij za čete. 4. Sestre^enih je bilo najmanj 863 so-jsražaikoviii letaL Po 20 dneh ogorčenih bojev je bila bojna sila japonskih oddelkov resno poslabšana, na drugi strani pa je narasla na sovražnikovi strani ognjevitost borb in so izkrcane čete kmalu štele tri divizije. Tako je uspelo sovražniku le na podlagi številčne premoči vdreti v japonske obrambne postojanke ter jih na več mestih razbiti. Rezultat je bil, da so bile japonske obrambne sile 4. julija prisiljene skrajšati bojno črto in umakniti se na bojno črto, ki je vezala njihove višinske postojanke s Tapakom in Tarhojem v severnovzhodnem delu otoka. Japonskim četam ni ostal noben top, s katerim bi lahko napadli sovražnikove oklopnike, in so vse storile, kar so morale storiti, da so zadržale sovražnika s svojimi Ostavka japonske vlade Tokio, 20. jul. Informacijski urad je objavil v četrtek zjutraj vzroke za odstop celotne Tojo ve vlade, ki je odstopila 18. julija. Poročilo pravi: »Od pričetka veleazijske vojne je storila vlada v ozki povezanosti s cesarskim glavnim stanom vse, kar je bilo možno za uspešno dokončanje vojne. Potem, ko je spoznal min. predsednik general Tojo, da je potrebna ostavka celotne vlade, ker bi bila potrebna močnejša vlada, da bi se s tem dovedle narodu nove sile in da bi se dosegla močnejša izvedba vojne, je zbral vse prošnje za odstop ministrov in jih 18. julija predložil prestolu v avdijenci v cesarski palači.« Tokio, 20. jul. Kakor poroča agencija »Domej«, je pozval japonski cesar po odstopu min. predsednika Toja v torek popoldne čuvarja državnega pečata marquisa Koichija Kido, naj mu sporoči svoje mnenje o izbiri novega min. predsednika. Mar-quis Kido je sklical konferenco višjih državnikov, ki je prisostvovalo 7 prejšnjih ministrskih predsednikov in predsednik tajnega kabineta cesarske palače. Tudi ministrski predsednik Tojo se je udeležil te konference. Izpremembe v japonskem vojaškem vodstvu Tokio, 20. juL Naslednje osebne izpre-raembe so bile objavljene 19. julija: Bivši vrhovni poveljnik X. kvagtunške armade general Yoshijirox je bil imenovan za šefa generalnega štaba. Za novega vrhovnega poveljnika kvantunške armade je bil imenovan general Otozoy Yamada, ki je bil doslej generalni inšpektor vojaške vzgoje. Na njegovo mesto pride maršal Sugjama. Generalni poročnik Michio Sugava je bil imenovan za generalnega inšpektorja letalstva. Uspeh japonskega protiletalskega topništva Tokio, 19. juL V nedeljo je uspelo japonskim protiletalskim topničarjem in oddelkom letalcev, da so med napadom oddelka 51 sovražnih letal na japonska oporišča na otoku Truku zelo težko poškodovalo več sovražnikovih bombnikov. španski narodni praznik Madrid, 19. juL Španija je praznovala v torek »dan dela«. Na številnih zborovanjih se je izjavil španski narod za ustvaritelj-sko moč dela, za spoštovanje rokodelstva, poljedelstva ln industrije. Ob 8. obletnici narodnega vstajenja je bilo v Toledu odlikovanih 600 starih borcev Falange s častnim znakom Falange. Madrid, 19. juL General Franco je ob priliki obletnice pričetka narodnega gibanja odlikoval 71 vodilnih osebnosti vlade in oborožene sile z visokimi odlikovanji. Med zaslužnimi možmi so med drugimi grof Jordana, ki je bil odlikovan prav tako kakor notranji, delovni in minister Falange z velikim križem reda Karla UL, bivši poveljnik »Modre divizije« general Munoz Grandes in general Saliquet, ki sta bila oba odlikovana z velikim križem reda Iza-bele Katoliške. Madrid, 18. juL 18. julij, ko so L 1936 pričeli narodnjaki borbo proti liberalno marksističnemu gospodarstvu, je največji španski narodni praznik, ki ga slavi narod kot praznik dela v vsej Španiji. Madridski listi so počastili ta praznk z obsežnimi izrednimi izdajami, v katerih so opisali delo vlade, državnih organizacij ln Falange. 25.000 članov španske delovne fronte je korakalo mimo državnega vodje generala Franca. V paradi so vozili vozove, ki so simbolizirali špansko ročno delo, špansko deželno gospodarstvo in industrijo. Nepregledna človeška množica je tvorila na cestah pohoda, ki so bile bogato okrašene z zastavami, gost špalir in z živahnim vzklikanjem počastila generala Franca. Madrid, 19. jul. V važnejših španskih ladjedelnicah gradijo sedaj 32 parnikov in 173 motornih ladij, ki bodo imele skupno 326.000 brt Madrid, 19. jul. V prisotnosti visokega komisarja za španski Maroko, kalifa ter tetuanskega, tangerskega in auenskega paše je bila v Meluzi (španski Maroko) otvorjena sirotišnica »Franco«. V tej sirotišnici bodo vzgajali več sto sirot maroških vojakov, ki so padli v španski državljanski vojni proti boljševizmu. Fosietlice terorističnih napadov na Miinchen Berlin, 19. jul. Severnoameriški bombni-ški teror proti mestu Munchnu je pozročil najtežja razdejanja na celokupnem tesno naseljenem mestnem področju. Poleg zelo velikega števila razdejanih kulturnih zgradb in javnih poslopij je bilo razdejanih po dosedanjih ugotovitvah 16 bolnišnic, 15 otroških in domov za starčke, kakor tudi 16 cerkva kot žrtve brezciljnega bombniškega strahovanja severnoameriških bombnikov. AngSoameriški petrolejski boj Stockholm, 19. jul. Veliko zanimanje je povzročila objava, da bo državni tajnik Hull osebno vodil ameriško odposlanstvo na bližnji britanskoamepiški petrolejski konferenci in da bo minister Ickes kot komisar za petrolej njegov namestnik. Ameriška odločitev kaže, kako velik pomen pripisujejo v Washingtonu pričakovanim težkim nesoglasjem z Anglijo glede nadzorstva in razdelitve zemeljskega olja. Tudi angleško odposlanstvo bosta vodila 2 ministra, namreč lord Beaver Brook in državni tajnik v zunanjem ministrstvu. »Pričakujejo se težki boji med obema silama,« piše neki nevtralni poročevalec. Angleži se močno upirajo ameriškim poizkusom pridobiti vodilno mesto v petrolejski trgovini Srednjega vzhoda. Angleški tisk dvomi nad Ickesovimi izvajanji, s katerimi je hotel dokazati nevarno padanje ameriških rezerv zemeljskega olja. Levičarski list »New Statesman and Nation« izjavlja, da so ameriška ležišča nafte v Srednjem vzhodu s trgovskega stališča nesmiselna in da se nikakor ne dajo upravičiti. Gradnja cevovoda za olje se ne izplača, ker se lahko zemeljsko olje prevaža mnogo ceneje z ladjami. Ameriška vlada ima brez-dvomno politične in strateške načrte, če se bavi s takšnimi načrti. Levičarski britanski list pozikuša nato izigravati Sovjetsko zvezo proti Američanom. V Sovjetski zvezi se močno zanimajo za olje na Srednjem vzhodu, ker nazaduje pridobivanje petroleja pri Bakuju in Groznem. Zato je Srednji vzhod »naravno preskrbovalno področje Sovjetske zveze«. Gospodarstvo 90 letnica železnice preko Semmeringa Pred devetdesetimi leti, dne 17. julija 1854, so po prebroditvi velikih tehničnih ovir in težav otvorili železniško progo preko Semmeringa, ki je bila takrat prva gorska proga na svetu. Semmerinška železnica je stekla pet let pozneje kakor železnica iz Ljubljane proti Celju in Gradcu. V Ljubljani smo dobili železnico že 11 let po otvoritvi prve avstrijske proge. Preden so pričgli graditi gorsko železnico preko Semmeringa, se je med avstrijskimi strokovnjaki razvila huda polemika o tem, ali je tehnično sploh mogoče zgraditi železnico preko obronkov Alp južno od Dunaja. Težavno vprašanje je tehnično brezhibno rešil projektant Karel Ghega, ki je navzlic ugovorom drugih strokovnjakov projektiral progo kot navadno železnico s precejšnjo vzpet no, medtem ko so drugi strokovnjaki zastopali stališče, da po strmi progi ni mogoče voziti Ghega se je zavedal, da je treba konstruirati tudi primerno lokomotivo. Izposloval je pri takratnem trgovinskem ministru Brucku razpis nagrade 20.000 goldinarjev za konstrukcijo sposobne gorske lokomotive. Celo angleški mojster za gradnjo lokomotiv Stephenson je bil takrat mnenja, da preko gorskega terena ne bo mogoče voziti z lokomotivo, slonečo na athezijskem principu. Strokovnjaki so predvsem ugovarjali, da ne gre zgraditi progo z vzpetino 1:40 in so dopuščali le vzpetino do največ 1:200. Obsodili so Ghe-go, da zapravlja javni denar za projekt, ki ni izvedljiv. Te intrige so graditev proge zelo zavlekle. Avstrijska vlada se je odločila za gradnjo šele leta 1848. da spričo takratne gospodarske krize omogoči večjo zaposlitev delavstva. Ghega je premagal tudi vse ovire, ki so nastopile med gradnjo samo, ko ni bilo na razpolago potrebnih strojev in strokovnih delovnih mo či. Širša javnost je bila glede na mnenje drugih strokovnjakov tako prepričana o neuspehu gradnje, da se je otvoritev proge izvršila brez vsake slovesnosti. Kako dobro premišljen pa je bil Ghegov načrt nam potrjuje dejstvo, da je trasa proge ostala z malimi izjemami do današnjega dne nespremenjena. Nagrado za prvo gorsko lokomotivo je takrat dobila neka bavarska tvomica, vendar njene lokomotive niso dolgo vzdržale. Nekaj let pozneje pa je profesor na graški tehnični visoki šoli Wilhelm von Engert končno rešil tudi to ovjro in je zgradil prvo sposobno gorsko lokomotivo. Gospodarske vesti = Nova ureditev dela v tiskarnah v Nemčiji Čeprav je v Nemčiji potrebno za izdelavo vsake tiskovine posebno dovoljenje in obstojajo prepovedi za razne tiskovine, ki niso neobhodno potrebne, so nemške tiskarne prekomerno zaposlene. Na drugi strani so številne tehnične naprave v tiskarnah neizkoriščene. Da se doseže v tem pogledu izravnava, je nemški minister za oboroževanje in vojno proizvodnjo imenoval posebne pcblaščence za ureditev dela, v tiskarnah, ki bodo dirigirali naročila za tiskovine trko, da bodo tehnične naprave najbolje izkoriščene. Vsak tiskarski obrat se bo moral specializirati za izdelavo določenih vrst ti-kovin, za katere je najbolj urejen. V zvezi z imenovanjem produkcijskih pooblaščencev za tisk. se uvedejo tudi razne stopnje nujnosti. Za vsako naročilo, ki je v načelu odobreno, bo določena tudi stopnja nujnosti. V prvo in drugo stopnjo bodo uvrščene vojno važne tiskovine, kakor so živilske nakaznice, formularji za dodelitev surovin itd. Za pravočasno izdelavo takih tiskovin bodo v bodoče tiskamarji osebno odgovorni. = Obvezna oddKja starega tekstilnega blaga na Madžarskem. Kakor druge dežele je tudi Madžarska organizirala zbiranje starih kovin, papirja in starih tekstilnih odpadkov, da se ponovno uporabijo kot surovina. Navzlic prizadevanju pa dosedanje nabiralne akcije niso prinesle pričakovanega uspeha Zbr?ne količine tekstilnih odpadkov in ostale?.; tekstilnega blaga ne ustrezajo danim možnostim. Da se v polni meri zajame vse staro tekstilno blago, ki ga prebivalstvo ne potrebuje več, se bo v kratkem pričela na Madžarskem nova zbiralna akcija, pii kateri bo moralo vsako gospodinjstvo oddati določeno količino starega tekstilnega blaga, kar bo vpisano v gospodinjsko nakupno knjižico. r= Rezultati zavezniške valutne konference. Zavezniška valutna konferenca v Bretton-Woodsu je sicer zaključena, vendar rezultat konference ni docela jasen, zlasti glede na zadržanje sovjetske delegacije. Težave so nastopile predvsem glede udeležbe Zedinjenih držav, Anglije in Sovjetske zveze v predvidenem mednarodnem valutnem fondu. Prvotni načrt, po katerem naj bi Sovjetska zveza imela v tem fondu delež 1 milijarde dolarjev, je bil toliko spremenjen, da se delež Sovjetske zveze poviša na 1.2 milijarde pri nespremenjeni kvoti Anglije v višini 1.3 milijarde. Glede na zvišanje sovjetskega deleža pa je ameriška delegacija vztrajala, da se zaradi »Izravnanega razmerja sil« ameriški delež prav tako poviša za 0.25 na 2.75 milijarde dolarjev, tako da bi imele Zedlnjene države v tem fondu premoč nad Anglijo in Sovjetsko zvezo. K temu kompromisnemu predlogu se sovjetska delegacija še ni izjavila, češ da še ni prejela instrukcij iz Moskve. Prvotno načelo, da se višina deleža določi po obsegu narodnega dohodka in zunanje trgovine posamezne dežele, Je stopilo precej v ozadje v korist političnega razmerja sil. = Črnilo v obliki tablet. Kakor poročajo iz Berlina je nemškim kenrkom uspelo iadelati brezhibno črnilo v obliki tablet. V promet bo prišlo tudi črnilo za nalivna peresa v obliki tablet, ki prav nič ne zaostaja za podobnim črnilom v steklenicah. Z izdelovanjem črnila v tabletah bodo prištedili mnogo surovin za izdelovanje steklenic. Doslej so v Nemčiji na leto potrebovali za črnilo skoro 50 milijonov steklenic v različnih velikostih. Samo za prevoz črnila v steklenicah je potrebno na leto 500 železniških vagonov, medtem ko bo prevoz črnila v tabletah neprimerno manj obremenjeval železnice. Poleg tega bo mogoče prihraniti mnogo surovin in delovnih moči. ki so bile doslej potrebne za izdelovanje steklenic. »Kri mnčencev...« je naslov knjigi, k; govori o komunističnih grozodejstvih, ki so jih komunisti zagrešili nad duhovniki in bogoslovci. Cena knjigi je 10 lir. Obvestila »Prevoda« Prevoz poljskih pridelkov za posestnike mestne občine Dovolilnice za prevoz poljskih pridelkov preko bloka v Ljubljano za p cestnike mestne občine ljubljanske, ki imajo svoje njive izven bloka, bo izdajal mestni gospodarski urad, Eeethovnova ul. 7. Kontrolni organ na bloku odvzame dovolilnico pri prvem prevozu, jo hrani pri sebi in pri vsakem naslednjem prevozu vpiše uvoženo količino. Ko je dovolilnica izrabljena, jo predloži Prevodu. Novi trg 4. pritličje, soba la. Vse ostale dovolilnice za prevoz živil izdaja Prevod, kakor doslej. Oalaja £rv za $3KiGŠl2tstva Preskrba mesta Ljubljane s potre frn.m kurivom posebno z drvmi je zvezana letos v danih prilikah z izrednimi teikoča-mi ter je potrebno, da se z vsem kurivom do skrajnosti štedi in ga racione no uporablja. V preteklih mesecih so se iz dotoka drv, ki so prihajala v mestna skladišča, morale kriti prvenstveno potrebe pekov, ki pečejo za domačinstva, nadalje javnih kuhinj in zdravstvenih zavodov. Sele po pokritju teh najnujnejših potreb je bilo mogoče misliti na razdelitev drv domačinstvom. Seveda pridejo pri prvi razdelitve samo ena domačinstva v pošlerv, ki nimajo nikakih zalog, ker razpoložljive količine v mestnih skladiščih ne zadostujejo, da bi se že sedaj krila vsa domačinstva brez razlike. Tudi ne bi bilo pravično, ako bi se razdeljevala drva tudi onim, ki razpolagajo še z zalogo, marveč je potrebno, da dobijo drva samo domačinstva, pri katerih je zaradi pomanjkanja drv kuhanje odnosno prehrana sama ogrožena. V svrho dodelitve drv naj se glavarji doma-činstev, ki so dobili redne nakaznice za kurivo in ki nimajo ndkake zaloge, prijavijo do najpozneje 23. julija t. 1. pri svojem stalnem trgoVcn, na katerega glasi njihova nakaznica. Kot zaloga se smatra vsaka količina drv, Id presega 50 kg. Stranka mora pri prijavi izjaviti, da nima zaloge drv, in nosi za podano izjavo vse posledice. Pokrajinski gospodarski svet bo po posebnih organih kontroliral pravilnost prijav in bo strankam, ki so podale netočne prijave ne samo črtano nakazilo drv, marveč bo tudi ustavljena dobava premoga in nakaznica razveljavljena. Poleg tega bodo zadele lažne prijavitelje vse sankcije, ki jih odreja naredba o razdelitvi kuriva. Po izvršenih prijavah prejmejo trgovci s kurivom iz mestnih skladišč pripadajoča drva ter bo po izvršeni kontroli prijav objavljen pričetek razdeljevanja drv strankam v listih. SUita eksplozija razstreliva v amsffiiškem mesta Stockholm, 13. jul. Agencija Reuter javlja iz New Yorka: Pri eksploziji v skladišču streliva v Fort of Chicago pri Martinezu v Kaliforniji je bilo ubitih več sto oseb. več sto pa ranjenih. Po neki vesti cenijo štaviio mrtvih na 600. Bolnišnice v Martinezu so prenapolnjene z ranjenci, med katerimi ;e mnogo mornarjev. Zračni pritisk se je čutil v oddaljenosti 50 milj in je razbil sft-otine šip. Poročilo martineSkega šerifa pravi, da je majhno mesto Fort of Chicago zravnano z zemljo. Kakor javljajo je bilo 2000 voja-kov-črncev nameščenih v mestu. V^rok eksplozije ni znan. Kratfos vesti z vsegs sveta Helsinki, 18. jul Zaradi svetlih nordijskih noči ukinjena zatemnitev bo sedaj na podlagi odredbe vrhovnega poveljnika oborožene sile marš. Mannerheima v dalj-njih področjih Finske ponovno uvedena z 20. julijem. Budimpešta, 19. juL Za madžarskega poslanika v Bemu je bil imenovan generalna konzul baron Kari Bothmer. Kakor je bilo objavljeno, je bivši madžarski poslanik v Švici baron Bakach-Bessenevev letos v marcu ob menjavi vlade izgubil državljanstvo in bdi razrešen svojih po?lov. Madrid, 19. jul Oblak letečih mravelj je preletel v ponedeljek Barcelono od za-pada proti vzhodu in se spustil v več obalnih majhnih krajih, kjer bivajo sedaj številni kopalci. Mravlje so prodrle v stanovanja in bali nekaj časa jako neprijetna golazen. Amsterdam, 16. jtiL Kakor poroča britanska poročevalska služba iz Rio de Ja-neira, je sporočil zunanje ministrstvo, ičeva, Marko, Filip, Emanuel, vaščani — Pianecki, Škabar, Langus; Julija, Anita, Foleto, Tofolo, grbec Bepo, tihotapci — Kačičeva, Japljeva, Jelnikar, Povše, Si-mončič; Corailina, lastnica prenočišča »Pri zarjaveli podkvi« — Zarnejčeva, sobarica — Kačičeva, gostilničar — Gregorin, obre-dar — Marenk Violinski solo: A. Dermelj. Godi se v začetku 19. stoletja v kneževini Lucca. Dirigent: S. Hubad. Režiser: D. Zupan. Koreograf: P. Golovin. Scena: ing. E. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Oddajniška skupina jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 21. JULUA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slov. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini napoved sporeda. 12.45—14.00: Mali orkester vodi A. Dermelj. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Iz operetnega sveta — Radijski orkester vodi D. M Sijanec. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena medigra. 17.30—18.00: Kmečki trio. 18.45 do 19.00: Iz našega leposlovja — Severin Šali; Spev o slovenski zemlji. 19.00—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos bra-n/ja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Prenos iz opernega gledališča. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Glas-« ba za lahko noč. 23.00—24.00: Prenos spen reda nemških radijskih postaj. Predložite načrte zaklonišča, 6e JHi Se niste, in prijavite popravo načrtov, če ste že po vložitvi načrta izpremenili lego zaklonišča ali napravo zasilnega izhoda. TI načrti bodo važen pripomoček tehnični službi prt odkopa vanju ruševin in rešero« nju zasutih. 1 Uredit® kopališče na špici! Vreme se je po dolgem času ustalilo in vročina postaja vsak dan večja, tas dopustov se je tudi začel in ker je meščanom omejeno letovanje, hočejo preživeti svoj prosti čas vsaj kolikor toliko udobno ob vodah. Za enkrat prihajata za to v poštev samo bregova Ljubljanice in Gruberjevega prekopa. Ce bi bila v vsej svoji dolžini primerna za kopanje, bi bilo komaj dovolj prostora za vse sonca in vode željne meščane. Zdaj pa je mestni fizikat prepovedal kopanje vse od pritoka Galjevca v Ljubljanico, to je od mestnega kopališča navzdol. Kje naj se torej Ljubljančani ob vročih dneh okopljejo in ohlade? Mestno kopališče je nedvomno premajhno, pa tudi oba bregova Ljubljanice do žične meje ne bosta mogla sprejeti vseh kopalcev ne glede na to, da so zemljišča ob vodi po večini zasebna last in bodo najbrže lastniki kopanje prepovedali, ker se jim bo delala škoda. Kopališče v Koleziji je suho in toretj za kopalce ne pride v poštev. Drugih prostorov za kopanje meščanom ni na razpolago. Edini izhod je torej, da mestna občina tudi letos uredi kopališče na Špici in v Trnovskem pristanu. Malenkostni stroški za očiščenje struge in upravo zasilnega jezu menda ne bodo odločilni za opustitev kopališča. Kar se pa tiče Galjevca, utemeljitev prepovedi mestnega fizikata glede kopanja ni najbolj posrečena. Če je voda v njem res onesnažena zaradi pretočne vode in odtoka greznic z Galjevice, Dolenjske ce-te in Rakovnika, ima najbrže mestna občina pravico in dolžnost, da prisili prizadete posestnike k napravi grez- nic. Lahko pa bi se iztoik onesnaženega Galjevca v Ljubljanico preprečil z napravo vodne čistilnice. Dejstvo je, da se Galjevec izteka v Ljubljanico že vsa leta. Posestniki hiš ob njem gotovo niso od lanske jeseni do letošnjega poletja začeli napeljevati svojih greznic v Galjevec. Zlasti zdaj ne, ker je za gnoj in gnojnico veliko povpraševanje in se oboje lahko s pridom uporabi in vnovči. In ker se je Galjevec iztekal v Ljubljanico tudi tedaj, ko je mestna občina zgradila ljudsko kopališče na Spici in najbrže ni bil prav nič manj onesnažen kakor zdaj, bi moral mestni fizikat že takrat izreči svoj veto. Morda bi se potem zgradilo kopališče kje drugje!? V zadnjih letih zaradi onesnaženega Galjevca in po njem onesnažene Ljubljanice ni bilo nobenih nalezljivih bolezni, zaradi česar je prav za prav mestni fizikat prepovedal kopanje. Vsako poletje je bilo vzdolž Gruberjevega prekopa kar črno ljudi in nikoli nismo imeli priložnosti slišati, da bi kdo zaradi onesnažene vode obolel. V kopališču na Špici ni bilo niti med mladino niti med starejšimi kopalci slišati o kaki nalezljivi bolezni, še posebej ne črevesni. Takšna je stvar z druge strani. Zato se nam zdi, da prepoved kopanja ob Gruberjevem prekopu in na Spici ni dovolj utemeljena in naj mestni fizikat poskrbi, da se v Ljubljanico ne bo iztekal eventuelno onesnaženi Galjevec, kopanje na Špici in ob Gruberjevem prekopu pa naj se spet dovoli. Zlasti družinam s številnimi otroki in majhnimi dohodki bo s tem najbolj ustreženo. Odstranite notranja oksta! Ko hodiš po mestu, lahko opaziš, da so mnogi uvidevni gospodarji in stanovanjski najemniki že sneli notranja okna in jih spravili na varno. Vendar so še vedno premnogi. ki še niso upoštevali tozadevnih nasvetov v časopisju. Vsem tem je treba v njihovem lastnem Interesu najtopleje priporočiti, da vendar že sname jo notranja okna v svojih stanovanjskih aH obratnih prostorih. Šipe v oknih so najbolj izpostavljene poškodbi ob letalskem alarmu, saj jih lahko zdrobi zračni pritisk že tudi od bombe, ki je padla razmeroma daleč stran. Tudi če je posle p je drugače ostalo nepoškodovano, so šipe premnogokrat uničene. Pri današnjem pomanjkanju stekla ni misliti na to, da bi se dale razdrobljene šipe normalno nadomestiti. Najmanj pa bo imel pravico zahtevati nove šipe oni, ki je s svojo malomarnostjo sam zakrivil njihovo izgubo. Lahko se zato zgodi, da bo moral biti pozimi brez slehernih šip v oknih marsikdo, Id sedaj sredi poletja misli, da ne more izhajati z enojnimi okni. K temu pride še nadaljnja okoliščina, namreč ta, da odpade pri vsakem bombardiranju, kakor kažejo skušnje, precejšen odstotek ranjenih ali celo mrtvih na ljudi, U] so bili poškodovanj od kosov in drobcev razbitih šip. Tudi to govori za pravočasno odstranitev vseh oken in drugih šip, ki se '.' ^"jiir; r-rvp-rp.^jfi. Sneta okna shranite po možnosti v kleti, ali pa, če to ne gre, kje v stanovanju na prostoru in na način, da so čim manj izpostavljena poškodbam po zračnem pritisku in pretresih ob letalskem l»ombardira-nju. Glavni ugovor, ki ga je slišati proti snemanju oken, je sklicevanje na to, da se s tem stanovanje »skazi«. Niti ta ugovor zdaj poleti, ko so okna itak po večini odprta, ne drži, a tudi če bi se slika kakega stanovanjskega ali obratnega prostora res malo skazila, se moramo pač zavedati, da živimo v vojni, ko se je treba v svojo in splošno korist marsičemu odreči. Kdor zaradi tega, da ne bj kvaril slike svojega stanovanja, ne sname notranjih oken, ravna enako lahkomiselno' in celo brezvestno kakor oni ki z enakim izgovorom ne pripravi požarnega peska ln vode. Kadar vas moti zunanji izgled stanovanja, navidezno »ska-žen« po pripravah za primer bombardiranja, pomislite na to, da utegnejo te priprave rešiti premoženje in mnogokrat tudi življenje vam, svojcem in sosedom, pa vas pogled na nje ne bo nič več motil. Zato ponavljamo še enkrat: poleg drugih priprav za primer letalskega napada odstranite povsod tudi notranja okna. Ob alarmu odprite potem tudi zunanja okna, preden greste v zaklonišče. prsica in njem Dandanes, ko se že skoraj tudi vsaka mestna družina ukvarja s pridelovanjem vrtnin in poljskih prideL kov, je treba dat; pridnim »kmetovalcem« tudi nekaj strokovnega omika glede zatiran ja mnogih rast-ilnskih zajedalcev. Zato povzemamo iz zadnje številke »Kmetijskih novic« poučen članek inž. Fr. Janežiča o fižolovi pršici in njenem zatiranju. Na rastočih fižolovih rastlinah so črne fižolove listne uši in fižolove pršice najpogostejši zajedalci iz živalske skupine. Crme listne uši kaj lahko zapazimo na fižolovih poganjkih in listih, kjer se nahajajo navadno v velikih trumah in se po barvi ločijo od listnega zelenja. Težje zapazimo s prostim očesom pršice, kj so na spodnji listni strani, proti jeseni pa tudi na poganjkih in zelenih strokih; to pa zate, ker so mnogo manjše od uši, saj so komaj pol milimetra dolge in se njihova barva, ki j? sivkasta. belkasta, rjavKasta ali rdečkasta, ne razlikuje tako izrazito od barve rastlin, ki napadene tudi izpre-mene svojo zeleno barvo. Večkrat so pršice po hrbtu še te-nrro lisaste. Različna barva pršic je odvisna od njih razvojnega stanja in hranjenosti, od letnega časa ln cd rastlin, na katerih žive. Napadeni fižolovi list: so najprej belkasto ali rumenkasto raarogasti ali v kotih med žilami nalahko pordečijo, nato rjavijo ter se predčasno posuše. Posledica ie slab pridelek. Napadeni stroki postanejo rjastorjavo lisasti, ki so zato zeleni za uživanje težko porabni. Spodnja stran napadenih listov in napadeni stroki so prepreženi z drobnimi pajčevinami, ki si jih pršice spredejo, da se med njimi udobneje počutijo. Fižolova pršica je v sorodu s pajki jn spela v skupino rastlinskih pršic, ki jih imenujemo pršice prelke ali rdeči pajki, ker predejo pajčevine in so včasih rdeče barve. V praksi večkrat niti ne delamo razlike med posameznimi vrstami pršic prelk, ki so si med seboj vse zelo podobne, ampak jih na splošno imenujemo rdeče pajke. Tako je fižolova pršica huda za-jedalka tudi na hmelju, kjer jo hmeljarji poznajo le ped imenom rdeči pajek. Zaradi njihovega sesanja pordečijo v sušnem juliju kotički mod hmeljevimi listnimi žilami, v nekaj dneh pa pordečijo že celi listi, ki se oveli povešajo in odpadajo. Podoben rdeči pajek živi na listju lipe, divjega ko-stanja in javora. Zlasti lipe po mestih mnogo tipe za to lipovo pršico, ki povzroča prezgodnje odpadanje listja. Zopet drugi rdeči pajek je sadna pršica, katere drobna rdeča okrogla jajčka često vidimo pozimi nagosto posuta zlasti po vejah mlajšega sadnega drevja. Fižolova pršica ne napada samo fižola in hmelja, ampak še mnoge druge gojene in divje rastline. V Severni Ameriki napada 183 vrst rastlin, v Nemčiij, kjer je podnebje zanjo- manj ugodno, pa 90 vrst rastlin. Občutno škodo dela razen na fižolu in hmelju tudi na kumarah, češpljah, vrtnicah, dalijah, nageljnih, detelji in sončnicah. V Ameriki jo prištevajo med najhujše škodlivce bombaževca. Nizki fižol ji ugaja bolj kakor visoki. Na njen razvoj vpliva suho in toplo vreme še ugodneje kakor na razvoj listnih uši, katerim prehuda vročina ne prija. Zato se pršice pojavijo poleti pozneje kakor listne uši. Na fižolu prično delati škodo julija. Leta 1937, ko sem ugotavljal razširjenost fižolove pršice na fižolu po vsej bivši banovini, sem našel že v začetku avgusta fižol docela posušen zaradi pršice, a nekoliko tudi zaradi suše zlasti v ljubljanskem in kranjskem okraju. Tedaj sem ponekod našel po 500 pršic na enem samem lističu poleg neštetih okroglih in bledorumenih jajčec Neredko slišimo od gospodinj, ki trgajo zeleni stročji fižol s prekelj, kako jih srbi po vsem telesu. Ni čuda, saj so se jim brezštevilne pršice razlezle s fižola po rokah in za vratom, kjer jih zbadajo, dokler si jih ne izmijejo. Pršica prezimi kot odrasla samica, ki je proti mrazu zelo odporna, na odpiadkih fižola in drugih rastlin na tleh, v razpoklinah fižo. lovk, na rastlinah, ki ostanejo zelene preko zime (n. pr. vrtne jagode) itd. Kako pa zatiramo to fižolovo zajedalko? Brž ko se julija pokažejo prva znamenja, da je pršica na fižolovem listju, moramo fižol poškropiti z ln/<>no vodno raztopino solbara ali z 2°/ono raztopino žve-pleno-apnene brozge. S tema dvema pripravkoma smo dosegli najlepše uspehe na kmetijski poskusni in kontrolni postaji, ko smo v letih 1937—1939 izvajali tozadevne poskuse v Dravljah, v Kranju in na Jesenicah ves kritični čas od julija do septembra. Poškropiti moramo predvsem spodnjo listno stran tako temeljito, da je vsa omo. čena. škropljenje ponovimo še enkrat ali dvakrat v presledkih od 8 do 10 dni, ker škropilo ne deluje na jajčka, ki so pri prvem škropljenju prisotna, in ker se pršice nanovo preselijo z bližnjih plevelov. Jeseni vse ostanke fižolovih rastlin odstranimo z njive ali vrta in jih sežgemo. Fižolovke ožgemo nad ognjem ali pa jih namočimo v vročo raztopino sode ali v raztopino karbolineja. Plevel v bližini njiv in vrtov poleti in pozimi večkrat pokosimo in uničimo. Fižol smemo saditi le vsako tretje ali četrto leto na istem mestu. Cltajte ln skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalsldmi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se t0čno ravnajte po njih! Napredovanja pri železnici Z veljavnostjo od 1. marca t L so v območju direkcije drž. železnic v Ljubljani napredovali še: za poverjenika VI. pol. skupine: ing. Korenini Josip in ing. Pehani Gojmir ter za višje pristave VII. pol. skupine: Kun Ser-gej, ing. Debel j ak Alojzij in ing. Funtek Venčeslav. Junaškemu borcu Antonu Dolinarju v stavo Poročali smo že o junaški obrambi posadke Narodne straže v Razdrtem, ki so jo pretekli mesec brezuspešno napadli združe ni tolovaji. Med ogorčeno borbo je bil hudo ranjen narednik-vodnik Anton Doli-nar. Streli iz strojnice so mu presekali nogi v stegnu. Hudo ranjenega so pripeljali v bolnišnico, kjer je po daljšem trpljenju izdihnil. V sreio, 19. t. m., so ga ob častni udeležbi domačinov in njegovih so-borcev položili k večnemu počitku. Ob odprtem grobu se je od hrabrega borca po- slovil njegov poveljnik, poročmk Narodnih straž g. Slavko Janežič, z naslednjim spominskim govorom. Kot Tvoj bivši poveljnik se danes po-slednjič poslavljam od Tebe, svojega vzornega podčastnika! Slovo je zame in za vso četo tolikanj težje, ker si bil Ti, dragi Tone, vzor Narodnega stražarja, vzor, na katerem se je vzgledovala vsa četa, vzor pravega in zavednega narcdnjaka-Sloven-ca, ki se ni niti trenutek obotavljal darovati tudi svoje življenje za osvoboditev naše lepe domovine komunističnih tolovajev! Tvoja žrtev je toliko oolj pomembna, ker si pred njo daroval na oltar domovine že vse svoje najdražje: svoje starše, brate in sestre ki so padli na Dolenjskem od bratomorilske roke in svoj dom, ki so TI ga lažiosvoboditelji upepelili in razdejali! Dragi Tone, na Dolenjskem, kjer ti je tekla zibel, si spoznal vse grozote, ki jih mora pretrpeti naš trpinčeni slovenski narod, in zategadelj si se tudi odločil, da s puško v roki braniš naše domačije in naše ljudstvo! Prihitel si na drago Primorsko, ker si videl, da je tu stiska največja in da te tukaj narod najbolj potrebuje! Med narodnimi stražarji si s svojo prepričljivo besedo vedno znova dvigal narodni in borbeni duh, saj si na lastni koži okusil vse grozote boljševiškega »raja«. To i a ne samo z besedami, tudi z dejanji si bil vedno vzor vsem narodnim stražarjem. Vedno si hotel biti v prvi bojni črti in le tam si s svojim zares junaškim zadržanjem vlival novega poguma vsem ostalim borcem! In tako me ni presenetila vest, da si bo strahopetnem komunističnem napadu na malo domobransko postojanko v Razdrtem bil ena prvih naših žrtev! Tvoja junaštva v Razdrtem, ko je 1500 tolovajev napadalo 60 klenih slovenskih fantov in mož, bodo ostala nepozabna in našemu narodu vedno najsvetlejši zgled pravega narodnega junaka! Navzlic zverinskemu tuljenju tolovajev si se ob prvem najhujšem navalu pognal iz postojanke, da rešiš za obrambo dragoceno strojnico, pri čemer so te zadeli smrtonosni streli. Vendar si rešil strojnico in s tem nemara vsej posadki življenje! Kljub najhušim ranam nisi mirno gledal borbe svojih dragih soborcev. temveč 3i jih stalno vzpodbujal k nadaljnjemu boju in tako doprinesel velik delež k slavni zmagi, ko se je ob zori moralo umakniti 1500 tolovajev pred 60 zavednimi slovenskimi sinovi! Dragi Tone, Tvoja smrt pomeni za nas narodne stražarje nenadomestljivo Izgubo, izgubo, ki je tolikanj bolestnejša, ker si nas zapustil prav sedaj, ko bi Te slovenski narod najbolj potreboval! Toda Tvoja žrtev ni bila zaman! Vlila nam je novega duha, vlila nam je nove odločnosti, vlila nam je neomajno voljo, da bomo na svoji poti in v svojem delu sledili Tvojim stopinjam in ne bomo prej odjenjali od boja, ' dokler ne bo naša domovina očiščena vseh mednarodnih zločincev, dokler ne bo slovenski narod svobodno zadihal v svojih lepih vaseh in se lahko mirno posvetil svojemu delu! Na Primorskem pa bomo mi, narodni stražarji, po Tvojem zgledu nadaljevali započeto borbo, Id naj prinese temu tako trpinčenemu koščku naše lepe zemlje dokončno svobodo, za katero si Ti kot eden prvih daroval svoje življenje! Naj Ti bo lahka slovenska zemlja, saj «i za njo doprinesel največjo žrtev! Mi pa Te bomo ohranili v svojem srcu kot zgled pravega narodnega junaka! ! Stoječi tramvaj ne smeš prehiteti. Na ovinkih in križiščih se ne sme prehitevati. Ko prehitevaš, zavij na levo že več metrov prej in ne šele tik zu vozilom. Brzina biciklista mora biti pri 1 a goden a ostalemu prometu in ne takšna, da se ne more v slučaju potrebe bicikei pravočasno ustaviti. Vsako dirkanje je brezpogojno prepovedano. Prepovedana je vožnja s prostimi rokami Prepovedano je obešanje in privezovanje na druga vozila. Prepovedano je jemati na bicikei druge osebe razen otroka izpod 7 let starega, če je na kolesu urejen primeren sedež, ki ne ovira vožnje. Prepovedana je vožnja vštric, razen ob prehitevanju. Prepovedano je na bicikei jemati večje tovore, ki vozača ovirajo pri varnem upravljanju kolesa. Igranje, šviganje in produciranje z bi-cikli po javnih cestah, kar delajo posebno radi mladoletni, je prepovedano in bodo za take prekrške klicani na odgovor starši. Vožnja po hodnikih je prepovedana. Pred izvozom iz hiš ali z zemljišč in pred uvozom vanje mora kolesar stopiti s kolesa. Posebno disciplino in obzirnost morajo uporabljati kolesarji ob alarmih. V primeru, da tudi to opozorilo ne bo zaleglo, naj pa kolesarji vzamejo na znanje, da bodo občutili vso strogost zakona. Uprava policije v Ljubljani. DAMSKO KOLO skoraj novo, črno »Sultan« 'oalon gume in mo 6ko »Puch« še novo. obe z dinamo ugodno pro-d.im. Trgovina Poljan ska 25. 18379 6 TRICIKEL otroški, dobro ohranjen pndam. Sv. Petra c. 27, I. nadstr. 18354-6 ŽENSKE SANDALE popolnoma nove. št. 38 s pluto prodam. Florjan-ska ul. št. 23 n 18349 6 DAMSKO KOLO Bkoro novo. v zelo dobrem stanju, višina 26, gume Dunlop. prodam po ugodni ceni. Nasiov v ogl. odd. Jutra. 18345-6 MOŠKO KOLO brez gume prodam s« 1400 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18343-6 NOŠENE OBLEKE zimske suknje, klobuke, čevlje :td- prodamo. — Ogled v petek dopoldne in popoldne: Povšetora ul. 33a Kodeljevo. 18340-6 DOBER ZASLUŽEK nudi prodaja novega ar. t k!a. Primerno za moške in ženske. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18283-3 Mali ©glasi Službo dobi SLUGO sprejme krznarstvo Rot. Mestni trg 5. Zglasiti se sr-mo dopoldne. vhcd skozi vežo. 18286 1 a PRODAJALKA daljšo prakso v trgovini mešanega blaga že-'.eznine dobi takoj službo pod boljšimi pogoji. Naslov v ogl. odd. Jutra 13276-la BRIVSKEGA pomočnika, vajenko in vajenca sprejme takoj ali po dogovoru salon >Fr.mk<, Stritarjeva 1 — Kresija, LjublJ. 18228 1 a HLAPCA za malo živine in lažja poljska dela sprejmem. Dobra hrana in plača. Naslov v ogl. odd. Jutra 18137-la SLUŽKINJO pridno in pošteno sprejmem takoj. Sv. Petru c št. 61. 13316-la HLAPCA spreimem takoj v službo Sv Petra 61. 18317-la DEČKA 14 do 16-letnega sprejme kot praktikanfca ali pomožnega (delavet. avto-mehanična delavnica. Po nudbe pod »Vesten« na ogl. odd. Jutra 18324-1a GOSPODINJSKO pomočnico, ki dooro kuha. sprejme tričlanska družina. Hrana in plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18336 la POSLOVODK1NJO mlajšo s kavcijo sprejmem za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na o«?!, odd. Jutra pod »Zaupanie« 18361-la GOSPODIČNO mlajšo za pomof v trg. v. mešanim blagom sprej mem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »R,.ču-narica« 18360-la GOSPODIČNO zanesljivo in vestno k 2-letni punčki za dopoldan ske in popoldanske ure iščem. Predstaviti se Dr. Hlade. Stari trg 2 IT. 18356-Ia GOSPODINJSKO pomočnico ki zna kuhati sprejmem. Živec. Rimska cesta 17. 18346-1 a GOSPODINJSKO pomočnico vestno in pošteno, najemo pospr-ivt ljanJa sob. pranja in likanja jsprejmom. Predstaviti se v nedeljo od 4. do 5. ure. Dr. Pom-pe J. Ul. Stare pravde št. 7. 18344-la ČEVLJARSKO štep:iri.co sprejme za stal no Zamik Alfonz. Gaje-va 9. 18342 I a Qpomnlo kolesarjem Zaradi vse večje nediscipliniranosti kolesarjev, ki se prav nič več ne ozirajo na cestno policijski red, uprava policije ponovno in poslednjič opozarja vse kolesarje na bistvena določila cestno policijskega reda, ki jih mora vsak kolesar brez razlike poznati -in se po njih tudi ravnati. Ta so: Na križiščih, kjer ureja promet stražnik. Če vidiš stražnika v prsa ali hrbet, ali če drži stražnik roko dvignjeno kvišku, je križišče zaprto in se mora kolesar ustaviti pred križiščem (pred črto za pešce). Če vidiš stražnika v bok (toda roke vodoravno ali navzdol, ne kvišku), je križišče odprto. Ako zaviješ na desno ali na levo, pokaži spremembo smeri vožnje z odgovarjajočo roko. Ako zaviješ na levo (to moraš storiti v velikem loku) vedi, da imajo prednost oni, ki vozijo od nasprotne strani. Na križiščih, kjer ri stražnika, vozi čez križišče le, če ni drugih vozil. Drugim vozilom moraš dati torej prednost. Vozi skrajno ob svojem desnem robu ceste. Vsa vozila prehitevaj levo, izvzemši tramvaj. Tramvaj prehitevaj desno. Levo smeš tramvaj prehiteti le, če vozi tako blizu roba ceste, da ni prostora za prehitevanje na desni. VAJENCA ali vajenko za fotografsko stroko, sprejme Ate-lier Viktor. Pucanijeva Ul. 4. 18225-44 iBrodam MOŠKO KOLO res lepo in v dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18285-6 MOŠKA KOLESA izvrstno ohranjena, dobite po ugodni ceni v trgovini »Ogled«, M°stni trg 3. 18329-6 PISALNI STROJ v kovčku, prenosljiv, pr. vovrstne nemške znamke proda iMercedes«, Frančiškanska ul. 10. dvorišče. 18212-6 BRISAČE frotirke prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18325 6 TOVORNI AVTO Blitz 3-tonski z generatorjem in en tovorni 1-tonski prodaai. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva 11 18323 6 DAMSKO KOLO krem barve zelo lepo ohranjeno prodam po ugodni ceni. Klopčič Va lentin. Jarška c. 49-11. 18339 6 DAMSKO KOLO novo lakirano, gume sko raj nove prodani. Knaf-Ijeva 3 dvor. pri Obarč. 18334-6 DINAMO novo in plašč za kolo prodam. Ogled t>o 6. uri zvečer. Klndezna ul. 13 18333 6 POHIŠTVO moderno. ena postelja, dobro ohranjeno, pleskano. radi družinskih razmer ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 18332 6 RADIO 5-cevni Geloso. nov in 4-cevn; starejši modei. lepa oblika, in brezhibna funkcija, prodam. Ona 2900 lir. Dnevno od 12. do 13. Javornikova 17, pritličje, desno. 13365 6 MOŠKO KOLO športno s prestavami popolnoma novo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18374-6 ŽENSKO BLAGO črna svila, predvojno blago, posamezni porcelan ln nekaj praktičnih predmetov prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18373-6 BLAGO za moško obleko z vso podlogo ziameujam za žensko kolo. Jimnik. — Cesta na Rožnik 9. 18370-6 PISALNI STROJ »Adler« 12.000. gramofon :E!ektromofon« 1600 in blago zn damFflii plaži ali moško obleko, staro predvojno blago, ugodno prodam. Poljanska n. 25 18381-6 PRODAM: Jedilnico z otomano a!i brez, več oblek, športne čevlje in sandale št. 38. Hrenova 19. dvorišče — Zorč. 18376-6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, skoro novo, zn menjam za pro-tivrednost. Marmontova 57. 18367-6 MOŠKO KOLO krasno, skoraj novo, nem ške znamke, moderno z dinamo. ugodno prodam Naslov v ogl. odd Jutra. 18358-6 ŠIVALNI STROJ povezljiv prodam. KruJc Dolenjska c. 1. 18364 6 KOLESI rabljeni, moško tn žen sko prodam. Ogled ck 12. do 15. ure. Idrijska St. 3. 18363-6 KLAVIR kratek ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13356 6 r/j#. INTELIGENT soliden, išoe mirno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Stalen« 18287-23,1 OPREMLJENO SOBO Išče gospod. Ponudbe ru og!. odd. Jutra pod šifro »Takoj ali pozneje« 18321-23a SOBO s kuhinjo išče vdova z en im otrokom. Resman. trg. s kurivom. Rimska Cesta. 18338 23,i INTELIGENT uradnik, išče sobo v cen tru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strogo separiran Vhod*. 18377-23a asmm ZAMENJAM trisobno stmovanje za priprosto dvosobno. Naslov v ogl. odd. Jut-a. 18314 21 ZNAMKE Ljubljanske pokrajine, komplete avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim in takoj plačam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »A. G 1944«. J-405-M ZNAMKE kompletno zbirko ali po samezne partije, tudi prekomorske :n pokrajin ske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Znamke« 18293-7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon. 1823-4-7 ŽENSKO KOLO rabljeno, lahko tudi pokvarjeno kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18136 7 KUPIM starinski denar nnm:z-matične vrednosti. Fto-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Numizmatik« 18291-7 RJUHE nove ali zelo dobro ohra njene kupimo. Plačamo eelo dobro. Trgovina »Ogled« Mestni trg 3. 18192-7 GLEDALIŠKI LIST letnike 1920 21 do 1929-1930 ali tudi posamezne številke kupi Državno gledališče. Ponud'oe v tajništvo Drame. 13327-7 ŠPORTNI VOZIČEK močan in lep. predvojni kupim. Plačam debro. Ponudbe z navedbo kra-Ja, cene in opisom na. ogl. odd. Jutra pod šifro »Maio rabi j en ^ 18313-7 KUPIM vsakovrstne knjige z» lastno knjižnico. Ponudbe z navedbo knjig ln cen na ogl. odd. Jutra pod »b:biiofil« 18292-7 DALJNOGLED s 6kratno povečavo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Daljnogled« 18322-7 ŠPORTNO OGRODJE lahko boljših svetovnih znamk iščem. Lahko tu di kompletno brez gum, in šofersko knjigo inž. štolfe. Korinšek L. Poljanska c. 25. 18380-7 KUPUJEMO rabljene čevlje in rabljene moške obleke. Tr. govina »Uspeh« Tržaška cesta 71. 18352-7 vodno črpalko Ka vodnjak kupim. Gospod iz D. M. v Polju, ki mi ie isto že ponudil, naj se radi nepoznanega naslova zglasi pri meni. Babnik Tavčarjeva 10 18347-7 ZAPESTNO URO moško sem izgubil od glavne pešte proti Rož-niku. Poštenega najdite Ija prosim, nai jo odda proti primerni nagrad« v ogl. odd. Jutra 18318 37 OČALA s svetlim okvirjem so bi !a izgubljena v torek okroe 10. v biižini Tobačne tovarne. Najditelja prosim. n*j ju odda v ogl. odd. Jutra. 18335 37 IZGUBILA SEM damsko zapestno uro v tramvaju od Remrze do Evrope ali čez cesto od Evrope d.o Bavarskcg® dvora. Ker ml Je drag spomin na mojega moža. prosim poštenega najditelja, da Jo proti primerni nagradi odda na policiji, Subičeva ulic* soba 3. 18369 37 NA JEGLIČEVI cesti ob vili Augusta na drogu tramvajske postaje sem pozabila črn rast dežnik. Pošten najditelj je napnošen, da ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 18331-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Blago za protivrednost, Bežigrad, Brez perila. Brezplačno, Broz posredovalca. Cena 900.000, Centrum, čimpreje. cista, Dobro ohranjen, Do plačilo. Dte.kretn.o6t zajamčena. Dobra gospodinja. Družina, Eventuelno lepo parcelo, Električar, Errcelsior. Elektroindustri ja ddL. K^nik, Hišnik pošten in sposoben Go-dovnica, Jekienke. Kniiž na omara. Kavcija, Kolo protivrednost, Karkoli. Lep dom. Lepa Lahko bližnja periferija. Lir 4000, Ljubljana mesto I, MirrJčin ijubllenče-k. Mizarska delavnica. Marljivost, Najraje v okoiici mesta. Novo. Nada. Nujno rabim. Navesti cero. Nujno najvišja cena. Na kup, Najemnina naprej. Odsotna, Oieeinder. Po-sest-LJnbl.l&na, Poštenje za Zaup-nje, Pošten.., Pridna in poltena. Pošten in zanesljiv Priložnost. Pomoč v trgovini. Prazna soba. Poštena go-spodiDja, PicelJ Slavko, Pisalni. Ping pong. Postelja, Pošteno dekie. Preprosto, Plinski rešo. Rad bi šel v Šiško, Ro-che Redna plačnica. Se-ver, Sreča, Stalne služba. Sončna in mirna. Srečen zakon. Se primo-žiš, Sodi, Središče, Soli. den plačnik. Skromna de klica. Sočnost. Soba, — športni, St. 1000. Tik ob bloku. Tekač, Tooen plačnik. Trnovo. Vodovodne cevi, Več let. Zanesljivost. Za iokai. — Zmerna cena. Zaupanje, Značaj 25, Zakonska sreča. i ^^KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Tel. 27-80 Dve uri prijetnega razvedrila! Najlepša vaška burka! KDO JE OČE? V glavnih vlogah: Use Werner, Roma Bahn, Hans S tu vre, Theodor Danegger, Beppo Brem in drugi odlični umetniki Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Pretresljiva življenjska slika o ljubeči, požrtvovalni in za srečo svojih otrok boreči se materi MATERINA LJUBEZEN Kathe Dorsch, Hans Holt, Hans Hotter, Wolf Albaeh Retty, Traudl Stark, Paul Horbiger Predstave ob 17. in 19.15 uri SiJLNO MATICA Telefon 22-41 Vožnja v smrt največjega luksuznega parnika TITANIC Katastrofa, ob kateri je obnemela svetovna javnost Igralci: E. F. Furbringer, Elfriede Datzig in Sybille Schmitz Predstave ob 16. in 19. uri w v žš- -J-V \ * -. Umrla je v 83. letu. previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena mati, stara mati, goepa Frančiška Furlan Pogreb bo v soboto 22. t. m. ob %3. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, št. Vid nad Ljubljano, dne 20. julija 1944. žalujoči rodbini: BRATOŽ, FTDERšEK In ostalo sorodstvo ! ZAHVALA Vsem, ki ste ob prerani smrti naše nepozabne mamice, stare mamice in tašče, gospe Peric Matilde z nami sočustvovali, vsem ki ste jo okrasili s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Maša zadušnica se bo darovala v soboto 22. t. m. ob 7. uri ▼ župni cefkvi na Viču. Ljubljana, dne 21. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje: Davorin Ravljen — Fur das Konsortiiim »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. O.« alg Oruckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den Inseratenteil verantvvortiicb . Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič