DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Maribora, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se »e »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštna predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malik oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stan« pe* titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo.
Štev. 44.	Sreda 28. maja 1930.	Leto v.
O obrtnem zakonu.
Delavci in nameščenci za svoje pravice v obrtnem zakonu.
Delodajalske organizacije razpravljajo o tem, ali naj bodo v novem zakonu določene enotne ali mešane delodajalske zbornice in ali naj imajo te zbornice pravico izdajati obrtna dovoljenja ali ne. Toda vsi so bili v tem edini, da se v zakonu izpuste vse one določbe, ki govore o zaščiti pomočnikov in vajencev.
Za delavce je ta zakon velikega pomena. Ureja namreč zanje učbo obrti, razmere vajencev, šolanje vajencev, postajanje pomočnikov, gospodarsko izobrazbo pomočnikov, zaščito delavskih mezd, odpoved, ter za gotove panoge nameščencev odpravnino ob odpustu iz dela. Delavske organizacije imajo velik interes, da imajo o vseh teh vprašanjih zakonite določbe in da so te čim boljše. Zaraditega delavstvo ne more stati na stališču, kakor delodajalci, da se te določbe izpuste v zakonu. (Razen, če se ta vprašanja regulirajo v zakonu o zaščiti delavcev. Op. ur.)
Na drugi strani so pa v načrtu zakona tudi določbe, ki niso času primerne in ne potrebne, kakor so na primer določbe o prisilnih organizacijah. Delavci morajo biti torej na straži, kako se dela okoli obrtnega zakona ter s svojo močjo vplivati na to, da se v zakon vzame ono, kar je zanje življenska potreba.
Iz tega razloga so beograjske in druge strokovne organizacije pričele akcijo, da o tem vprašanju obveste svoje delavske vrste ter izvrše svojo dolžnost, ker so delavske pravice v nevarnosti.
Rimska kurija in fašisti proti Angležem.
Atentat na guvernerja na Malti.
Na Malti v Sredozemskem morju gospodari guverner lord Strick-land. Na guvernerja je streljal atentator, pa ga' ni zadel. Atentat je posledica političnega hujskanja. Kako napete so razmere na otoku, dokazuje dejstvo, da je duhovščina »pod smrtnim grehom« in izobčitvijo iz cerkve prepovedala katolikom, voliti njegovo stranko pri volitvah v maltiški zbor. Sedaj pa pravijo, da je atentat — italijansko fašističen. Torej sta se tudi glede Malte rimska kurija in fašistični režim edina.
Panevropa.
Kaj pravi Lloyd George o Briando-vem načrtu.
Angleški ugledni liberalni politik Lloyd George pravi, da je Brian-dov predlog glede organizacije evropske unije za Evropo največji načrt v zadnjih stoletjih. Leta 1914 ne bi bilo prišlo do vojne, če bi Evrope že takrat ne ločile carinske meje. Toda danes razmere niso boljše; carinske barikade so danes še močnejše in bolj goste. O svobodni trgovini n* več govora. Načrt pa bo ostal *®otazija, dokler se Evropa ne bo odločila za odstranitev carinskih °Vlr in se ne bo gospodarsko utrdila. e v tem primeru je načrt izvedljiv. e*eti pa jCi se načrt čimpreje
uresniči.
•
Leon Blum je skeptičen.
.. *P°pulaire« objavlja francoski eijahstiCni prvak Leon Blum svoje
Macdonald uživa zaupanje.
Velika večina parlamentarne frakcije za zaupnico.
Na konferenci parlamentarne frakcije angleške delavske stranke, ki se je vršila dne 22. t. m., se je vršila ostra kritika vladne politike glede na delavsko zakonodajo, zlasti zakon o podporah nezaposlenim-Zlasti strokovničarji so bili ostri v kritiki, ki so pa končno izjavili, da bodo vlado podpirali kljub odsto-pitvi ministra Mosleya. Nezaupnica Macdonaldu, ki jo je predlagal Mosley, je bila odklonjena z 210 glasovi proti 29; 50 poslancev ni glasovalo.
Meščansko časopisje meni, da je s tem kriza delavske vlade odstranjena.
Oficiozni list Delavske stranke
»Daily Herald« ne taji resnosti položaja, vendar je prepričan, da je debata na konferenci parlamentarne frakcije dokazala, da v delavski stranki ni načelnih diferenc, nego so le različna mnenja glede metod in taktike. List poživlja člane delavske stranke, da naj se v sredo ne vzdrže glasovanja, da preprečijo padec vlade. Macdonald je na konferenci socialističnih poslancev obljubil, da se bo sedaj, ko je minila pomorska razorožitvena konferenca, lahko popolnoma posvetil problemu nezaposlenosti.
Kriza v delavski stranki je s tem poravnana.
Razorožitveni zakon v Avstriji bo (prelet
Avstrijski fašisti pogoreli. — Vlada odklanja grožnje Heimvvehra in zahteve njegovih voditeljev po uvedbi fašistične diktature. Dr. Steidle proti demokraciji. — Dr. Seipel zakulisni politik fleimwehra.
Na shodu v Korneuburgu je izjavil dr. Steidle, da demokracije ne priznava, vrhutega pripravljajo heimwehri proslavo stoletnice rojstva bivšega cesarja Franca Jožefa.
Avstrijski kancler je napovedal zakon o notranji razorožitvi Avstrije. Heimwehri pa odločno izjavljajo, da se ne dajo razorožiti in da je edini izhod fašistična diktatura.
Velika je predrznost avstrijskih fašistov. Stari in mladi čmožolti av-strijakanti s prelatom Seiplom vred so v svoji naivnosti mislili, da jim je pšenica dozorela. Zahtfevali so eno stavno, da mora kancler z njihovo pomočjo razorožiti socijaliste, notranjega ministra Schumya zapoditi in postaviti za notranjega ministra njihovega pristaša.
Kancler dr. Schober je zahteve odklonil in predložil parlamentu zakon o razorožitvi civilnih ali privatnih organizacij, ki ga je parlament sprejel.
V parlamentu je bila ob tej priliki burna debata. Kancler Schober je izjavljal, da se motijo tisti, ki mislijo, da bodo kalili mir in red v državi. Mir in red je potreben tudi z ozirom na ugled države v inozemstvu.
Rekel je dalje, da jako obžaluje, da mora dogodke v vodstvu Heim-vvehra s tega mesta najodločneje zavrniti. Dokler bo v tej državi ustava in zakonita vlada, morejo biti merodajni le ustava in zakoni. Soglasen sklep ministrstva mi naroča, da predloge vodstva Heimwehra odklanjam.
V debato je posegel tudi užaljeni notranji minister Schumy (član zveze velikih kmetov) ter podal izjavo, ki je v parlamentu povzročila vznemir-
jenje in zamero pri vladnih strankah. Schumy se je najostreje izrekel proti vsakršnim motitvam miru in proti pučistovskim tendencam Heimweh-ra. Ozmerjal je tudi krščanskosoci-jalne poslance, ki pripadajo k Heim-wehrom, češ, da ni mogoče, da bi bili člani zakonodajne korporacije v demokratični državi obenem člani stranke, ki ima ost proti temeljnim zakonom države.
V imenu socijalne demokracije je govoril dunajski župan Seitz, ki je ostro obsodil heinmehrske intrige ter ponovno poudaril, da socijalna demokracija pristane le na splošno razorožitev.
Po razpravi je bil odkazan vladni predlog pravnemu odseku in nato je prišel pred parlament.
Z vprašanjem razorožitve je v Avstriji zopet rešena važna politična kriza. Prelat dr. Seipel, ki je romal po svetu in se mudil dalje časa v Budimpešti, mogoče tudi v habs-burgovskih zadevah, je pa doživel s tem nepričakovan, a moralno jak poraz.
* * •
Heimwehrovc dr. Steidle se izgovarja.
Na zborovanju v Feldkirchnu je govoril dr. Steidle ob desetletnici heinmehrske proslave. Tu je izjavil dr. Steidle sam, da ni pripravljal državnega prevrata, ampak — čujte — braniti je hotel le — demokracijo, ki jo ogrožajo socialni demokrati! Heimwehr bo nadstrankarska organizacija, ki bo čuvala splošne narodne in državne interese. Dr. Steidle je torej temeljito kapituliral in se zatekel k izgovoru, ki je kapitalistom in fašistom prav dobrodošel — da se bori proti socialnim demokratom, to je proti delavskim interesom.
pomisleke k Briandovi spomenici o panevropski zvezi: »Prvi pogoj za panevropsko zvezo je zbližanje med Francijo in Nemčijo ter odstranitev vseh momentov, ki ju ločijo, kar bo sedaj, po izpraznitvi Porenja, mnogo lažje. Mora se pa tudi vprašanje saarskega ozemlja čimprej rešiti. Drugo ^veliko vprašanje je fašistična Italija. Zelo težko bo združiti države, ki so po svoji notranjepolitični strukturi tako različne. Ce se bo skušalo fašistične diktature spraviti pod isti klobuk z demokratičnimi republikami, bo imelo to iste žalostne
rezultate, kakor jih vidimo pri Društvu narodov.«
Bodoii socialistični kongres
se bo vršil na Dunaju.
Na berlinski konferenci socialistične delavske internacijonale je bilo sklenjeno, da se bo letošnji kongres socijalistične delavske intema-cijonale vršil na Dunaju takoj po delavski olimpijadi, to je koncem avgusta ali začetkom septembra.
Indija kot delniSka družba.
Kako se je angleški kapital polastil Indije.
Indija, ki sedaj povzroča Angliji toliko opravka, je prvotno bila trgovsko podjetje, ki je bilo last »An-gleško-indijske trgovske družbe<. V prejšnjih stoletjih so bili trgovci pi-jonirji svojih dežel' in zaradi tega niso imeli samo gospodarskega, ampak tudi politični pomen. Ustanavljali so v oddaljenih deželah svoje trgovske postojanke, in če so podjetja uspela, so dobili od svojih vlad nekake oblastne pravice. Tako je prišla »Angleško - indijska trgovska družba« že početkom sedemnajstega stoletja v Indijo ter dobila leta 1624 oblast nekake vlade. Družba »East India Co.« si je osvojila leta 1651. otok Sv. Helene, in sicer kot oporišče na poti v Indijo (takrat še ni bilo sueškega prekopa in je bilo treba pluti okoli Afrike) in, kmalu potem tudi otok Bombay. S tem je nastala med trgovsko družbo in vojskujočo silo nekaka ožja zveza. Tako je ustanovila »Vzhodno-indijska trgovska družba« več močnih vojaških postojank v varstvo svojih podjetij, med drugimi utrjeno trdnjavico St. William, ter je zasedla v razmeroma kratkem času vso Bengalsko. Nje požrešnost se je kmalu razširila tudi na Maisur. Premagala je Radša in leta 1832. osvojila- deželo. S tem si je pridobila »Trgovska družba« za svoj razmah ogromno deželo, ki je bila večja kakor večina evropskih kraljevin. Ko je bilo gospodstvo »Vzhodno-indijske družbe« v Indiji utrjeno, ji je sledila šele angleška vlada in je z zakonom z dne 2. avgusta 1852 prenesla upravo Indije na angleško krono. Generalni guverner je dobil naslov podkralja. S tem je Anglija osvojila Indijo. Ko si je 29. aprila 1876 angleška kraljica Viktorija s parlamentarnim sklepomi nadela naslov »Em-press of India« (indijska cesarica), je postala Indija cesarstvo ter dne 1. januarja 1877 v Delhi razglašena kot cesarstvo, ki je bilo izkoriščeval-ni objekt trgovske družbe. Naslednja leta je bila Indija najvažnejša posest Anglije, od katere prospevanja je bogastvo Anglije naravnost odvisno.
Poljski parlament zopet odgoden.
Predsednik republike je mnenja, da parlament ne bi hotel pozitivno delati.
Dne 23. t. m. je bil sklican sejm na izredno zasedanje. Pol ure pred pričetkom seje pa dobi predsednik sejma Daszynski dekret predsednika republike, s katerim se seja odgodi za mesec dni. Odlok pravi, da ni čutiti v parlamentu volje za sodelovanje z vlado in ni verjetno, da bi parlament hotel pozitivno obravnavati gospodarske predloge vlade. Opozi-cijonalne stranke prirede protestne akcije. — Ubogo poljsko gospodarstvo naj služi kot pretveza, da se zaradi njega krši ustava.
Vlada namerava stabilizirati dlitar.
Jugoslovanska vlada se resno ba-vi z vprašanjem stabilizacije dinarja, in sicer po sedanjem curiškem kurzu, ki znaša okoli 9.125 frankov 100 Din.
Prisilno delo o kolonijah.
Proti barbarstvu belih nad temnopoltimi narodi.
Mednarodni delovni urad je razposlal državam članicam mednarodne organizacije dela pravkar modro poročilo o prisilnem delu, ki se izvaja v vseh večjih kolonijah, o katerem se bo razpravljalo dne 10. junija t. 1. in naslednje dni na 14. mednarodni delovni konferenci. O tem vprašanju se je razpravljalo že na konferenci dela 1929 in je bil izvoljen poseben odsek strokovnjakov v kolonijalnih vprašanjih, da pripravi materijal. Na podlagi nasvetov komisije je mednarodni urad dela razposlal vladam vprašalne pole in odgovore vlad objavlja urad sedaj v modrem poročilu.
Že posvetovanja na 12. konferenci dela so pokazala, da vladajo v vprašanju ureditve prisilnega dela za domače kolonijalne narode jako velike razlike v mnenjih. Zlasti po-vdarjajo interesirane države, da ni primerno, če bi se to vprašanje reševalo mednarodno. Posebno interesantno je ugotoviti, da izhaja iz odgovorov neka soglasnost. Vlade kolonijalnih držav imajo seveda precej različne nazore o gospodarskih posledicah, če bi se sklenil mednarodni dogovor. Toda ena sama vlada izjavlja, da je dogovor glede prisilnega dela nepotreben. Na podlagi odgovora vlad je mednarodni urad dela izdelal načrt za posvetovanja in dva načrta, ki ju priporoča v pretres. Načrt za posvetovanja obravnava načelo odprave prisilnega dela v vseh oblikah, dopušča pa prisilno delo v javne namene za prehodno dobo, vendar le ob upoštevanju v dogovoru določenih določb glede delovnih pogojev. Posebno važna je določba načrta, ki prepoveduje vsako prisilno delo v privatne namene po poteku treh let, v katerih se mora mednarodni dogovor ratificirati.
Habsburžani Se ne dajo miru.
Oton Habsburški postane kralj ogrski. — Kdaj bo konec rovarenju fa-milije švicarskih klativitezev?
Cehoslovaški socijalnodemokra-tični list »Pravo lidu« poroča, da se na Madžarskem resno bavijo s proglasitvijo Otona Habsburga za madžarskega kralja. Letos 22. novembra bo Oton, sin bivšega avstrijskega cesarja Karla, star 20 let in polnoleten. Ta dan namerava grof Beth-len razglasiti v parlamentu, da je madžarska kraljevina in da je bil za-
All nasprotuje upepeljevanje trupel v krematorijih kršianski veri?
(Prevod iz mariborske »Volks-stimme«.)
Sveto pismo novega zakona vsekakor nikjer ne omenja vpepeljeva-nja, ker v tisti dobi v Judeji ni bilo več v navadi; zato omenja samo pokopavanje in primerja v svojem slikovitem jeziku mrtve večkrat s spečimi (glej evangelij sv. Janeza, 11. poglavje 11. vrsta; sv. Matevža 9. poglavje 24. vrsta in več drugih). Iz tega pa ne sledi, da sveto pismo novega zakona vpepeljevanje obsoja, ker se ne najde v njem niti eno mesto, ki bi trdilo, »da je vpepeljevanje prepovedano, da je nekrščansko, protiversko in proti Kristusovim naukom«. Po naukih (dogmah) katoliške cerkve ima pa stari zakon svetega pisma isto veljavo, kakor novi zakon, ki je samo zaključek in izpopolnitev starega zakona. Novi zakon izpreminja in nadomešča samo nekatere staroizraelske običaje (na primer mašno daritev mesto klavne daritve) in poglablja nauke o morali in duhovnosti. Radi tega imajo po naukih katoliške cerkve gori omenjena mesta starega zakona, ki govore o vpepeljevanju, polno vred-
kon o odstavitvi Habsburgovcev vsiljen ter je zaraditega neveljaven. Iz teh razlogov smatra Ogrska, da ima Oton dedno pravico na prestol. Kdaj bo Oton kronan, je odvisno od zananjepolitičnih razmer. Madžare podpira baje v tem vprašanju Mussolini in novi papežev tajnik Pacelii. Po splošni situaciji je posneti, da imajo madžarski reakcionarci vso moralno podporo pri večini tujih držav, oziroma šo med njimi tudi države, ki se ne marajo vtikati v
Doma in
Francoski minister dela Louis Loucheur v Beogradu. Francoski minister Loucheur je prišel v Beograd, da se dogovori z dr. Marinkovičem in rumunskim poslanikom v Londonu Titulescom o pariški pogodbi glede vzhodnih reparacij. Obiskal je že Prago ter obišče še Bukarešto in Budimpešto.
Beograjski proces proti zagrebškim teroristom. V pondeljek je bilo zaključeno dokazno postopanje v procesu Bernardič, dr. Maček in drugi. V torek je začel govoriti državni tožilec in nato bodo govorili zagovorniki. Ti govori utegnejo trajati ves teden.
Splošna delavska zveza Jugoslavije je priredila v zagrebškem Me-tropol-kinu javno predavanje, na katerem je govoril bivši minister Vitomir Korač o svetovnem gospodarskem položaju in brezposelnosti. Korač je mnenja, da bi se domačo brezposelnost lahko dalo odpraviti z dvigom domačega gospodarstva, nikakor pa ne z boljševiškimi metodami. Brezposelnost je postala permanentni svetovni pojav. Na vsem svetu je nad 30 milijonov brezposelnih.
Konferenca o izvedbi vzhodnih reparacij se je vršila 25. maja v Beogradu, katere se je udeležil francoski minister Loucheur, ki ga je kralj ob tej priliki odlikoval z redom Belega orla.
»Slovenski Narod« in sanatorij za tuberkulozne železničarje. Neko »objektivno oko« se v »Slovenskem Narodu« spodtika nad tem, da je pristojna komisija za določitev prostora za zgradbo sanatorija za t liber* kulozne železničarje izbrala v ta namen pohorsko pobočje med Konjicami in Slovensko Bistrico, in mu ni prav, da se ni v to komisijo povabilo tudi zastopnika tujsko-prometne zveze in g. Badjuro, ki pozna slovenske kraje. Mnenja smo, da za-more klimo kakega kraja (in samo ta je pri tem odločujoča) določiti edinole fizik in zdravnik. Tujsko prometni zvezi je pa lahko čisto vseeno, kje bo sanatorij stal, ker to ne bo
nost božjega razodetja, ki ga Bog ni nikdar preklical ali izpremenil. Rad se odpovem svojim »zmotam«, če mi nasprotniki vpepeljevanja dokažejo, da so citirana mesta svetega pisma potvorjena, ali če mi vsaj eno mesto v svetem pismu pokažejo, kjer bi se vpepeljevanje izrecno prepovedovalo. Dokler se mi pa tega ne more dokazati, pa vztrajam pri svoji trditvi: Kdorkoli govori, da sveto pismo prepoveduje vpepeljevanje. ta ali ne pozna svetega pisma, ali pa vedoma laže.
2.	Ravnotako malo nasprotuje vpepeljevanje nauku o vstajenju. Ta nauk je, poleg nauka o ljubezni do bližnjega, najbolj vzvišen in svet, in temelj krščanstva. Kakor je ljubezen vsebina in bistvo pravega krščanstva, tako je vstajenje končni cilj in krona njegovega prizadevanja. Gotovo je kristjanu v veliko tolažbo prepričanje, da pride enkrat čas, ko bo neizprosna smrt, kateri se moramo vsi podvreči, nekoč premagana. Ta nauk tudi ne nasprotuje človeški pameti. Kajti, kakor je bilo mogoče, da se je duša združila z materijo, s telesom v naše sedanje, zemeljsko življenje, tako je tudi verjetno in je mogoče, da se naš duh po smrti našega telesa zopet združi z materijo. To možnost in verjetnost se predstavi religijoznim ljudem kot popolna gotovost. Zato nahajamo nauk o vstajenju pri vseh narodih in v vseh
madžarske notranje politične razmere. — Oton se baje tudi ženi v Rimu.
Habsburžan Albrecht je obiskal v Belgiji mladega Otona in mu obljubil, da ga bo podpiral v stremljenju po madžarskem prestolu. — Madžarski legitimist grof Franc FIunyadi je izjavil, da zanj ne obstoja vprašanje prestolonasledstva, nego gre le za čas in kako naj se to izvede.
po svetu.
zabavišče ali zdravilišče za tujce, temveč zavod za naše tuberkulozne železničarje. Lokalni patrijotizem nekaterih ljubljanskih krogov res že meji na nadutost in smešnost. Državljani za levim bregom Save morajo ravnotako plačevati davke, kakor oni na desnem, in tembolj čutijo krivico, da se jih pri vsaki priliki prezira. Primerjajte koliko je pridobila v povojni dobi Ljubljana in koliko Maribor!
Novoimenovani nemški poslanik pri jugoslovanski vladi, Ulrich von Haase, je prispel 25. maja v Beograd.
Stanovanjska akcija drugod. Nočemo iznova poročati o Dunaju, o Nemčiji, Franciji ali o Cehoslovaški, ki votirajo milijonske vsote za stanovanjsko akcijo. Omeniti hočemo samo en primer z ozirom na ceno v novih stanovanjskih hišah, ki jih je zgradilo mesto Lipsko v Nemčiji. Lipsko je precej veliko mesto in je zgradilo velike stanovanjske kolonije z moderno opremo. Stanovanje iz dveh sob, kopalnice in kuhinje velja v Lipskem na mesec 120 Din' z eno sobo, kuhinjo in kabinetom okoli 90 Din. Taka stanovanja veljajo pri nas 800 oziroma 400 Din. — Od kod te velikanske razlike?
Kongres Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev se je vršil te dni v Beogradu. Skupno premoženje zadrug je znašalo koncem lanskega leta 2 in pol milijona dinarjev, prometa pa je bilo v prošlem letu za 675 milijonov dinarjev.
Avstrijski notranji minister in podkancler Schumy je izstopil iz Heimwehra. Prvič je bil izključen, sedaj pa je sam izstopil, češ, da se ne strinja z metodami fašistične diktature in akcijami Heimwehra, ki I ogroža notranji mir, ker je sam lojalen državljan in notranji minister. Schumy je očividno tudi iskal povoda za izstop.
Avstrijska zveza delavskih ra-dio-poslušalcev je pred par dnevi sklenila delati na tem, da si čimprej
časih, najsi bo v tej ali oni obliki. V vstajenje so verovali že stari Egipčani, le da so potovanja duše, reinkarnacija in sence spodnjega sveta drugačne oblike tega nauka. Tudi spiritizem korenini navsezadnje v tej predstavi.
Nepojmljiva je samo predstava, da bi se mogla nekoč duša združiti z našim sedanjim telesom (to se pravi, s skupnostjo atomov, iz katerih naše umrljivo telo obstoja). Kajti naravoslovje nas uči, da se naše telo — kakor vsako drugo snovno bitje — od svojega spočetja do razkroja neprenehoma spreminja in ponavlja. Navedeno nesmiselno pojmovanje je pa tudi krščanstvu popolnoma tuje: kajti to, kar od smrti vstane, je nesmrtno. Naše telo je samo materija, ki se zopet povrne v materijo, kajti »v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet! Prah sj in v prah se boš povrnil« (Mojzes I., 3. in 19.). »In prah se povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.« (Propovednik XII., 7.). »Vse gre na eno mesto; vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah« (Propovednik III., 20.). Te misli se često ponavljajo v starem in v novem testamentu. Nikdar pa ni rečeno, da bo ta prah deležen večnega življenja. Vstajenje je torej nekaj čisto drugega in ne zopetno oživlje-nje prahu. O smislu vstajenja nas
postavi lastno radio-oddajno postajo, da se na ta način znebi krščansko-heimwehrskega vsiljenja programov.
Vsa bojna društva v Nemčiji bodo razpuščena? Minister za notranje zadeve dr. Wirth je v glavnem odboru »Rajhstaga« izjavil, da bo treba poleg »Stahlhelma« tudi vsa ostala taka po vojaško organizirana društva prepovedati, češ, da je dolžnost vlade, da zaščiti državljane, ne pa strankarske čete. Dr. Wirth je klerikalec.
Odprava prisege pred sodiščem v Nemčiji, V upravnem odboru državnega zbora v Nemčiji je bilo sklenjeno s 17 glasovi proti 10, da se prisega pri sodiščih ukine. Izpovedi pred sodiščem se bodo, če parlament sprejme ta predlog, podajale samo s častno besedo v roko. Za predlog so glasovali v odboru socijalni demokrati, ljudski konservativci, demokrati, komunisti in nemški nacionai-ci. — Odprava prisege pomeni ukinitev starega načela, ki v današnji dobi ni več primerno. Priča je ali resnicoljubna ali oa ni in utegne lagati tudi pod versko prisego, če sicer nima čuta resnicoljubnosti ali jo zavajajo k temu kaki osebni interesi.
Korupcija v madžarski armadi. Svetovna vojna je ves svet upropa-stila ne samo materijalno, ampak še bolj moralno. O odkritju korupcije v madžarski vojni upravi so listi že ponovno poročali. Preiskava se je sedaj raztegnila'na vso državo. Dne 21. t. m. je bil aretiran polkovnik Andrej Horvat. Ugotovljeno je, da datirajo^nepravilnosti pet let nazaj.
Tržaški atentatorji na »Popolo di Trieste« so bili prepeljani v Rim, kjer se bo vršila razprava. Obtožencev je sedem. — Glavni obtoženec, Josip Španger, je v zaporu umrl za možgansko kapjo.
Obnova grške monarhije. Buka-reški list »Cuventul« poroča, da je bivši grški kralj Jurij bil v Londonu ter se dogovarjal z nekimi političnimi krogi glede obnovitve grške monarhije. Jurij je moral zapustiti Grčijo leta 1923. Vest je v toliko neverjetna. ker se politično naziranje v Grčiji vendar v tem kratkem času ni toliko izpremenilo.
Obsedno stanje v Šolopurju je ukinjeno.
Rockefellerjev oljni koncern izkazuje v letu 1929 čistega dobička 121 milijonov dolarjev (7800 milijonov dinarjev).
Nov prezident v Braziliji. Kongres je izvolil novim predsednikom republike Julija Prestesa, podpredsednikom pa Vitala Soaresa.
Stalin vztraja. V Moskvi se bo vršil kongres komunistične stranke. Na kongresu bodo razpravljali v glavnem o kolektivizaciji poljedelstva.
Odrešenik sam pouči, ko odgovori farizejem na znano vprašanje sedmih bratov in žene: »Ob vstajenju se namreč ne ženijo in ne može, temveč so kakor angelji božji v nebesih« (Matevž XXII., 30.). Najbolj natančno govori o vstajenju veliki apostol narodov, Pavel, v 15. poglavju svojega prvega pisma Korinčanom. Žal nam ne dopušča prostor, da bi to čudovito, lepo mesto Svetega pisma v celoti ponatisnili. Zato navajam le posamezne, posebno jasne citate: »Trohnelo se je vsejalo, netrohnclo bo vstalo ... Živalsko telo se vseje, duhovno telo bo vstalo. Je namreč telo duhovno.« Seveda si o vstajenju ne moremo vstvariti prvega pojma. Toliko je pa vendar gotovo, da celota atomov, ki sestavljajo naše izpre-menljivo in umrljivo telo, ne bo nikdar vstala. Tudi sklicevanje na Kristusovo vstajenje je brez pomena; kajti vstal ni Kristus-Človek, temveč zmagoviti Kristus-Bog. Razen tega pa je vstal Kristus že tretji dan po svoji smrti, ko njegovo telo še ni razpadlo. In končno: ali bi ne bilo bogokletstvo, če bi se mi z Bogom primerjali? — Ce pa vemo, da smo prah in da se v prah povrnemo, potem je popolnoma vseeno, če se naše zemeljsko telo pokoplje, sežge ali pa vrže divjim zverem, da ga raztrgajo. Potem pa tudi vpepeljevanje ne more nasprotovati nauku o vstajenju.
(Dal)e prihodnjič.)
k«
at
HM
*
5?
Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji
v Ljubljani.
(K njenemu kongresu dne 29. maja tl.)
Delavsko gibanje je svoje delovanje razširjalo vedno in od nekdaj že na vse panoge delavceve.ga udejstvovanja in življen-skih potreb. Vsako količkaj razvito delavsko igibanje je imelo delo razdeljeno in glavni sestavni deli so bili vedno: politična, strokovna, gospodarska in kulturna organizacija.
Delo tretje organizacije v tern krogu je vršila pri nas že od prevrata sem Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji t Ljubljani. Sedaj, ko pri nas prve organizacije ni več, je njena važnost še tem večja. Ustanovljena leta 1919 je Zveza 1. 1925 preosno-vala svoj ustroj iz navadnega druStva v za-dnugo in razširila svoj .delokrog na celo državo. Ali šele od lanskega leta laMco po pravici nosi svoje ime. Lani so se ji pridružile namreč prtve zadruge iz krajev preko Sotle in Kolpe, ki jih sicer ni mnogo, a bile so doslej za lastno delavsko organizacijo
precej indiferentne. Danes se članstvo Zveze že razširja .preko treh banovim (Dravske, Savske in Dunamske) ter prestoiice Beograda. Večino zadnuig pa tvori Slovenija, kjer jih je v Ljubljani 18, v Mariboru 7, na Jesenicah 4, v Celju 3, na Gline ah, v Trbovljah im Guštanju ipo 2, v ostalih krajih po ena. Dalije so tri v Zaigrebu, ena v Vel. Bečkereku im ena v Beogradu.
Zveza se je razvijala sledeče:
1926 1927 1928 1929 1930
skupno	36	38	39	46	50
od ite^a:					
konzumne zadrug«	6	6	5	6	8
p rodiuk ti v. zadruge	11	12	12	14	15
demiame zadruge	7	7	7	8	8
stavbne zadruge in					
Del. doimovi	7	8	9	11	13
tiskovne zadruge	3	3	3	3	4
razne zadruge	2	2	3	4	5
Posamezne postavke zadrug so bile: 1926	1927
člani
prodano blago
od tega lastne produkcije
oddajališč
uslužbencev
deležev
hranilne vloge
skladi
22.775 Din 56,060.910.11 Din 11,362.787.25 63 330
Din 4,160.505.42 Din 15,088.283.43 Din 1,845.285.31
22.654 Din 48,231.609.33 Din 12,519.195.52 72 340
Din 4,042.659.99 Din 15,597.008.89 Din 1,814.516.59
1928 22.887 Din 50,424.903.10 Din 14,021.515.79 82 362
Din 4,148.902.58 Din 17,797.665.66 Din 2,083.955.61
Članov imajo naše zadruge že preko 24.500. Ustanavljajo se neprestano nove, zlasti v Bosni in Hercegovini (Drvar, Banja luka, Teslič, Ljubija) ter po Hrvatski.
Konzumne zadruge napredujejo dobro, enako produktivne in denarne. Delovanje stavbnih zadrug se je usta/vilo, dasd je zgraidila zadruga »Stan in dom« že 70 hiš v vrednosti 14 milijonov Din in upravlja za-'dmiga »Mali doim« 10 stanovanjsikih barak, za katere je morala kupiti za skoro Dim 400.000 sveta, vse iz članskih prispevkov. Barake, ki nudijo stanovanja do 50 rodbinam, so sedaj že zadružna last. V zadnjem času so marljivi zlasti gorenjski zadrugarji, ki pridno zbirajo fonde za zgradbo svojih »■Stan in domskih« hiš na Jesenicah. Imamo tudi dva zadružna kina na Jesenicah (»Radio«) in v Trbovljah (»Svoboda«). Tiskovne zadruge ne uspevajo najboljše ne sicer v denarnem oz. poslovnem oziru, nego v moralnem: delavstvo ne kupuje rado delavskih od delavcev za delaivca izdanih knjig. Za-dnužna, založba v Ljubljani je izdala od leta 1923 že 42 stvari za delavstvo, in »Naša Snaga« v Zaigrebu pa večino hrvatske delavske literature. Redno izhajata: Zadružni koledar in Cmveni kalendar. Zveza stavbnih zadrug iz že omenjenih vzrokov ne deluje preintenzivno, Splošna zavarovalna zadruga Varuje interese svojih članov in vseh zadrug in zadrugarjev, ki se obračajo na njo, Poljedelska zakupna zadruga izvaja načelo: »Proč s posredovalci« in poizkuša na dveh v«leposestvih v Sloveniji lastno poljedelsko Produkcijo, ki naj ibi nudila konzumnim in deloma produktivnim zadrugam surovine: Pšenico in druige žitarice, mast, meso, jajca Neposredno. Ko se bodo ti poizkusi končali ln ise bo zlasti dognalo, 'kaj je naijraciomel-icjSe pridelovati, {bomo lahko v malem zabeli posnemati Angleže, ki na lastnih po-Wh v Kanadi pridelujejo žito, g« z lastnimi Parniki prepeljejo v Anglijo, ga v lastnih Jelinih .predelajo v moko in to zopet v lastnih prodajalnah oddajo članom., ki se lahko ponašajo s tem, da uživajo »lastno za-“fužmo .moko« ali celo lasten zadružni kruh, ga spečejo zadružne pekarne. Teh sled-
njih imamo mi pet (Ljubljana, Maribor, Zagreb, Hrastnik in Prevalje). Ljudska kuhinja v Gelju opravlja tamošnjo ljudsko kuhinjo in Zadruga nakladalcev in razikladailcev lesa na Rakeku bo urejevala delo tamoSmjih lesnih delavcev.
Naša zadruga in zadružne usitanove posedujejo danes že 49 zadružnih nepremičnin v bilančni vrednosti 16 milijonov Din, s »Stan in Domskimi« pa 116 v vrednosti 30 milijonov. Te številke »o zgovorne in vsaka taka nepremičnina je postojanka delavstva Jugoslavije.
Zadružna banka je denarna središnjica delavskih zadrug. Ima Din 5,000.000 dekliškega kapitala, 19,205.440,44 hraftilnih vlog, Din 415.000 rezervnih skladov in 560 milijonov letnega prometa. Njena palača na Miklošičevi cesti 13 v Ljubljani je lahko v ponos delavskemu zadruga.rstvu.
Poleg tega delujejo še razne .pomožne organizacije kiot Zadružna liga (društvo za zadružno propagando, Izseljenska liga, društvo za varstvo in pomoč našim izseljencem) itd. Veliko delo vrši tudi Zveza delavskih žena in .deklet.
Koit .glasilo Ziveze izhaja že 9 let mesečnik »Kom.zum.ent«, ki služi za propagando in pouk zadrugarjev ter tvori svoje posetbno mesto v jugoslovanskem delavskem tisku; v svoji ^stroki je edin.
Za svoje zadruge skrbi Zveza kolikor pač možno. V minulem letu je izvršila nebroj intervencij v vprašanjih taks, poštnine, družbenega davka, zgradarine, rentnine in dopolnilne takse. Povsod je večinoma uspela, le vprašanje zgradarine stavbnih zadrug je iše odlprto, in pa seveda davek niai poslovni promelt, ki najhujše teži baž delavca-konzu-menta.
Skupno delo vseh delavskih zadrug bo pa mogoče .prispevalo k osamosvojitvi delavskega razreda dn k njegovi go®podandd moči in vplivu. Združen bo dosegel vse, kar
mu pripada.
Cvetko Kristin.
Stalin pravi, da brez kolektivizacije Ppl)edelstva ni komunizma. Kolekti-vizacija napreduje. Leta 1928 je bilo ojektivizirane 3% zemlje, to je 1.5 ujonov hektarov. Po mnenju Sta-lna je ta proces najvažnejši temelj za socialno družbo sovjetske unije.
V, Diisseldorfu so prijeli nekega tr{fm*f ?e^ra Kiirtena, o katerem e' £*a je identičen s skrivnostnim _„°f	.	^ deklet, ki je lansko leto
zbujal ves okraj.
Romarska ladja zgorela. Parnik »Azija«, ki je odplul iz Marselja s 1500 mohanredanci, ki so romali v Meko, se je v Rdečem, morju vnel. Mnogo romarjev je zgorelo v kabinah, mnogo jih je poskakalo v morje, kjer so utonili, ostale so rešile na pomoč prihitele ladje.
»Grof Zeppelin« je 22. maja srečno pristal v Pernambucu in je 23. maja zjutraj letel dalje proti Rio de Janciro.
Se za gramofon!
Vsi naši čitatelji še ne vedo, da je gramofon razstavljen že v oknu naše mariborske uprave, vkljub temu pa je prišlo do danes že mnogo predlogov. Evo nekaterih:
IV. predlog:
»V vsakem industrijskem večjem kraju, mestu ali občini bi poiskali poverjenika, kakor ga ima n. pr. »Cankarjeva družba«. Tega poverjenika lahko dobite potom centrale »Svobode« ali »Saveza železničarjev« ali drugih strokovnih organizacij, ker vsaka centrala bi Vam radevolje povedala ime najagilnejšega člana v enem ali drugem okraju. Temu poverjeniku bi dali potem seznam zaostalih naročnikov, ki bi potem ustno tirjal vsakega zamudnika. Danes je pač tako, če ima človek denar, rad pozabi na svojo dolžnost; ko pa čita poziv v listu, pa nima denarja. Poverjenik pa bi vse te bolezni v vsakem okraju poznal ter bi tirjal takrat, ko bi bil za to pravi čas. Naročnik bi se pa tudi sramoval, da ve tudi nekdo drugi, da dolguje delavskemu listu. Obenem bi bil pa ta poverjenik tudi agitator za nove naročnike. V večjem kraju bi se postavilo več poverjenikov. — Poverjenikom bi se lahko dalo malo nagrado, ako bi bili toliko nezavedni, da bi jo sprejeli. To bi bil moj predlog. — Vaš naročnik.«
V. predlog:
»Ker bi se prav nič ne branil gramofona .zastonj', dam upravi »Delavske Politike« sledeči nasvet: V eni prihodnjih številk naj »Del. Politika« pozove vse one, ki so dobivali list en mesec na ogled in ga niso vrnili niti plačali, naj do vključno 6. julija (proslava zadružnega dne) predložijo najmanj 5 novih naročnikov, ki so plačali vsaj za en mesec naročnino: oni pa, ki so dobivali list mogoče že dva meseca in niso poravnali naročnine, pa 10 novih naročnikov, ki so plačali vsaj za 1 mesec naročnino. Ce to izpolnijo, je s tem že njihov list plačan, ter bodo tudi zanaprej ostali naročniki »Del. Politike«. S tem predlogom1, mislim, bi bilo vsem ustreženo! Zaostalim naročnikom, ker bi jim pri nekoliko agitacije ne bilo treba plačati naročnine za nazaj, upravi lista, ker bi s tem. prišla do novih naročnikov, najbolj pa meni, ker bi dobil gramofon .zastonj’.« — L. M.
VI. predlog:
»Moj nasvet je, da bi se o naročnikih informirali, če imajo človeškim potrebam odgovarjajočo službo ali delo, če mogoče niso brezposelni! Ce so brezposelni, potem se potrudite, da se jih po možnosti zaposli, da bodo lahko plačali naročnino. Ce pa so ti zaostali naročniki gmotna dobro situirani, pa mogoče dvomilo nad idejo ali njenim uresničenjem, potem skušajte z ljubeznijo in dejstvi tem ljudem njihov dvom premagati. Ce bo uspehi dosežen, kar upam, bo namizni gramofon gotovo moj in prva plošča, ki jo boin. igral na njem, bo pesem1 na čast delu. Mnogo nas je, ki beremo list »Delavsko Politiko«, pa nismo naročniki, ker smo finančno slabo stoječi ljudje: timi-rovljenci, brezposelni itd. — S pozdravom A. U., Trbovlje.«
VII. predlog:
»Tudi jaz sem se odločil skromen nasvet odposlati na naslov »Delavske Politike« v dosego zaostale naročnine. Vsakemu naročniku, ki je prejemal »Delavsko Politiko« in naročnine ni poravnal, naj se pošlje priloga ali pismo s sledečo vsebino:
Roko na srce, dragi čitatelji!
Ali veste, koliko imamo dela in stroškov, ko moramo pisati izkaze in opomine za neplačane naročnine?
Ali Vam je znano, da se po vsenr svetu plačuje naročnina vnaprej? Prosimo torej, nakažite nam naročnino za »Delavsko Politiko«, ki ste jo doslej prejemali, niste nam pa do 1. maja nakazali naročnine niti za 1 mesec, dasi smo Vam priložili položnico.
Vemo, da se taka reč.rada pozabi, zato je najbolje, da kar hitro izpolnite priloženo položnico in odpošljete denar! —
Jaz sem mnenja, da tak prisrčen naslov in priložena položnica morata imeti med naročniki »Del. Politike« največ odziva. — S spoštovanjem/ Ivan Stuinpf, Maribor, Meljska c. 51.
VIII. predlog:
Temu predlogu se vidi, da je izšel iz jako idealnih krogov:
Mitnice na mariborski mestni meji.
Občinska uprava predlaga uvedbo ližitnine, sicer pravi, da je finančna kriza neizogibna.
Ironija usode je. da baš oni ljudje, ki so pred tremi leti vodili glavni boj proti užitninskemu davku, četudi že tedaj davno več ni bil aktualen, morajo sedaj istega blagoslavljati. »Slovenec« je namreč pred nekoliko dnevi poročal, da mariborska mestna uprava več ne ve ne kod1 ne kam in da bo primorana, če hoče preprečiti finančno krizo, uvesti enega najbolj odijoznih, obenem pa zastarelih občinskih davkov, to je užit-nino, ali kakor so včasih rekli »Mautsteuer«. Ne bi bilo napačno, če ponovimo samo nekoliko citatov iz proslulega »Mariborčana« izza občinskih volitev leta 1927.
»Strašna državna davčna bremena že nosijo Mariborčani tako, da že komaj dihajo. Pa socijalistom je to še premalo. Že pred leti so izjavili v občinskem svetu, da Mariborčani še lahko prenesejo večje davke, ker so še premalo obdavčeni. Bahun najraje premišljuje o tem, kaki davki bi se dali potrpežljivim Mariborčanom še naložiti. Kaj bi pomenil užitninskl davek? Ta davek bi pomenil, da bi se v Mariboru podražila vsa živila. Če bi kme-tiča prinesla v mesto mleko, jajca, sočivje. sadje in druga živila, bi morala na »mauti« pri vstopu na mestna tla, plačati ta davek in zato bi morala blago meščanom potem dražje prodati Vsako blago bi se s tem občutno podražilo. Ta davek bi socijalistom (torej ne občini) nesel na leto 10 milijonov. Din, ki bi jih bili socljallsti Izropali iz žepov ubogih Mariborčanov. Kajti vsak Mariborčan potrebuje živež in obleko In vse to bi bilo obdavčeno; za to bi moral vsak Mariborčan, tudi najmlajši, socijalistom plačevati užitnin-skl davek. Leta 1922 sta se uprla temu davku v občinskem svetu gg. dr. Je-rovšek in Žebot s tako silo, da se so* cijallsti niso upali zagovarjati svojega užltninskega davka, temveč so ga umaknili. Zastopniki SLS so torej pred petimi leti rešili Mariborčane roparskega užltninskega davka in jim od leta 1922 prihranili najmanj 40 do SO milijonov dinarjev 1 Pa socljallsti tega davka niso za vedno zakopali, ampak so ga le odlpžili, da pride boljša prilika za uvedba tega davka. Bahun in Grčar že imata Izdelan načrt, že Imata načrt za roparski užitninskl davek in ga bosta pri prvi priliki zopet, predložila, kakor hitro prideta do moči na magistratu. Potem pa Vam gorje, Mariborčani, potem boste plačevali, da boste krvavo gledali! Zastopnika SLS gg. dr. Jerov-šek in Žebot sta že pred petimi leti obvarovala Mariborčane ogromnega užit-ninskega davka in zastopniki SLS hočejo tudi v bodoče že itak preobložene Mariborčane z vso silo braniti pred novimi socijallstlčnimi bremeni««
Tako so pisali o užitnini leta 1927 ljudje, ki sedaj leta 1930 v svojih glasilih ta davek zagovarjajo. Sodbo si naj javnost sama napravi. Mestne blagajne so bile leta 1922 ne le prazne, ampak še velik primanjkljaj je našla nova občinska uprava. Delavski zastopniki bi bili iz užltninskega davka gradili stanovanja. Ta davek bi bili Mariborčani leta 1922 mnogo lažje prenašali, kot danes, ko je Maribor avanziral na najdražje mesto v državi. Mi sovražimo demagogijo ter priznavamo, da se nahaja mestna občina mariborska v zelo težkem finančnem položaju. Toda zaradi tega danes ni to več umestno, kar je morda bilo pred 10., oz. 8. leti. Uprava se naj obrne na merodajni forum v državi za dovolitev edino umestnega ter mogočega vira in ta bi bil: direktni davek, ki se naj naloži na direktni državni davek, in sicer progresivno, da ga bodo morali plačevati vsi oni, ki imajo primerne dohodke, ne pa tudi oni, ki nič nimajo. Pri tem si bo občina še prihranila ogromne režije za pobiranje užitmne.
»Pošiljajte list naročnikom, da postanejo razredno zavedni: ko bodo razredno zavedni, se bodo zavedali tudi svoje dolžnosti in bodo plačali naročnino. Na1 ta način bo itner vsak, kar potrebuje: »Delavska Politika« stalne in dobre naročnike, a naročniki bodo razredno zavedni.«
Kruševac, 19. V. 1930.
J. M.
CITQJTE„DE LOVSKO POLITIKO
"nflRocn se ^
mflRIBOR POŠTni PREDPLM
Kulturni pregled.
Redni občni zbor Cankarjeve družbe se vrši dne 18. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v Ljubljani v prostorih Strokovne komisije. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2. poročila nadzorstva, 3. sklepanje o računskem zaključku za 1. 1929, 4. sklepanje o proračunu za 1. 1930, 5. določitev članarine za 1. 1930, 6. sklepanje o knjižnem programu za 1. 1930, 7. razno.
Ljubljana.
Rodbinska tragedija. Magistratni sluga Josip Jontes v Ljubljani je v pondeljek zjutraj ob štirih nenadoma vstal, hodil po sobi in ko ga je žena vprašala, kaj išče, je vzel revolver izpod vzglavnice in jo ustrelil. Žena je že umrla. Hčerka in mlajši sin sta priskočila na pomoč. Jontes pa je obstrelil hčer v hrbet in mlajšega sina v roko, ko mu je hotel iztrgati revolver. Iz sosednje sobe priskoči starejši sin in izvije očetu revolver. Jontes se je potem zaklenil v stranišče. #lajši sin pa je ocfšel na policijo po pomoč. Jontes si je skušal z majhnim nožem prerezati vrat in je močno krvavel, ko je komisija vlomila vrata. Jontes je bil aretiran, ranjenci pa odpeljani v bolnišnico. Jontes je ostal ves čas popolnoma miren. Izpovedal je. da je dejanje izvršil iz obupa. Tri otroke ima nezaposlene, zlasti pa ga je bolelo, da so mu sina izključili pred meseci iz šole. Prej je bil Jontes v službi pri mestni zastavljalnici, pred kratkim pa so ga premestili k upravnemu uradu kot do-stavljalca. Njegovi domači trdijo, da je to bil zanj najhujši moralni udarec. Vsekakor pa kaže ta rodbinska tragedija, kakšne so današnje socijalne razmere, ki razjedajo živce neštetih ljudi do obupa.
Maribor.
Zvišana trošarina na vino in pivo in ukinitev davščine za nočni obisk gostiln ter na gostilniški račun. Banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je odobrila sklep občinske uprave z dne 27. marca 1930 ter dovolila, da pobira mestna občina Maribor, počenši z dnem obvestitve to-čilcev o tem dovoljenju, zvišano trošarino na vino Din 1.50 od litra, na pivo Din 1.— od litra. Z ozirom na gornje odobrenje se začne zvišana trošarina pobirati počenši z dnem 27. maja 1930. Obenem se ukine davščina na nočni obisk gostiln in gostilniške račune.
Pasji davek. Lastniki psov se opozarjajo, da je plačati pri mestni bla-
gajni do 30. junija 1930 za vsakega nad dva meseca starega psa letno pristojbino Din 100.— ter pasjo znamko za Din 2.50, pri čemur psi-čuvaji niso izvzeti. Po 1. juliju se bode neplačani davek z zapadlo globo v iznosu Din 100.— po mestnem ekseku-torju izterjal.
Delovanje rešilnega oddelka v Mariboru v marcu in aprilu 1930. V mesecu marcu t. 1. je rešilni oddelek posredoval v 161 slučajih. Za izvršitev tega dela je bilo treba 409 mož skozi 7990 minut oziroma skozi 3 dni, 13 ur in 10 minut. Rešilni oddelek je nudil pomoč 84 moškim in 77 ženskam. V 127 slučajih je prišel rešilni avto na pomoč, medtem ko je bila v 34 slučajih le prva pomoč z obvezami potrebna.
Celje]
Zadružni dan je sklenilo celjsko delavstvo prirediti na prvo nedeljo meseca julija kolikor možno slovesno. Na predvečer je predviden na Starem gradu kres. Krajevni odbor Kodesa je sklenil pritegniti k praznovanju tega dneva vse celjske delavske zadruge in strokovne organizacije, kakor tudi »Svobodo«. Podrobnosti bomo priobčili pravočasno, delavstvo pa opozarjamo že sedaj na pripravljajočo se proslavo zadružnega dneva.
Gaberje.
Cesta iz Aškerčeve ulice na Mariborsko cesto bo skoraj gotova. Ne bilo bi pa treba čakati na njeno izgotovitev, temveč bi bilo zelo lepo, če bi se merodajni faktorji te ali one občine pobrigali in čimprej ukrenili, da se tisto smetišče ob tej novi cesti nasproti Rebekove tovarne primerno preuredi event. zasiplje. Tam se nahaja razna ropotija in smeti, ki ne napravljajo posebno lepega utiša na številne pasante Mariborske ceste. Tujci, ki prihajajo po tej cesti z automobili, smatrajo ta jarek kvečjemu kot primefen »uvodnik« v druge razmere v naših krajih.
Prodajalna Kodesa v Gaberju se je te dni zatvorila in njeno poslovanje TJremesIo v celjsko ‘prodaiailmo. V istem poslopju se naimreč nahajajo {udi obratna prostori I. Celjske mizarske zadruge. Ta delavnica je potrebovala večje lokale za skladišče in prodajalno, ki jih pa na bilo mogoče dobiti tako ipriročnih. Zato je Konzumno društvo prepustilo svojo gabersko prodajalno tej mizarski zadrugi, inventar in blago se je pa preneslo v celjsko prodajalno. Konzumarje iz Gaiberja pozivamo, da se naj ne strašijo •par korakov več proti mestu, ampak naj gredo korajžno mimo vseh gaberškiih trgovin v celjsiko konzumno prodajalno, kjer bodo še 'bolje postreženi, kod se je moglo to vršiti doslej v majhnem gaberškem od-dajalLšču. I. celjski mizarski zaidrngi kot bratski zadrugi pa čestitamo k razmahu in ji želimo še večjega uspeha.
MALA NAZNANILA.
BI«
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg It. S.
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarlus
urar, Maribor, SlomSkov trg s
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnlne, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, Igrače 1.1. d.
ClTAJTE!
novo iziSlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak nai či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
LIPUS IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90.
♦
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerlkansko
zlito nalivno peto
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio" welt“. Naroča se Adminlstration der „Radio-welt" Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
V ulkanizir anj e
Gumiji za avtomobile, kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah
PETELIN, Maribor. Slavni trs 4
Zalog.
Poročilo o izvršen! reviziji občinske uprave po od bana določenih revizorjih. Na
obč. seji dne 18. maja 1930 se je prebral tudi odlok kraljevske banske uprave No. 6163/1 z dne 21. aprila 1930, tičoč se revizije občinskega gospodarstva in računov občine Dev. Mar. v Polju. Odlok se glasi:
Na podlagi poročila o reviziji občinskega gospodarstva ondotne občine, ki sta jo izvršila tukajšnja uradnika dne 17., 18. in 19. februarja t. 1., pripominjamo, odnosno odrejam nastopno:
1. Sedanji način shranjevanja blagajniške gotovine ni povsem v skladu s temeljnimi načeli glede upravljanja javnih denarjev. — Ni namreč umestno, da bi župan trajno sam shranjeval občinski denar, marveč naj se gleda na to. da bodo blagajniški prebitki, o katerih se ve, da ne bodo tekom krajše dobe porabljeni za redne izdatke, plodonosno in varno naloženi pri kakem denarnem zavodu.
Glede na sedanji nezadostno zavarovan občinski uradni lokal pa ne zahtevam, da bi moral biti občinski denar shranjen v občinski blagajni.
2. Pri podrobnem pregledu blagajniških knjig ob primerjavi računskih prilog z vknjižbami dohodkov in izdatkov, se niso ugotovili bistveni nedostatki. — Tudi način, kakor se vodijo blagajniške in pomožne knjige, smatram za zadovoljiv.
Nepotrebno in tudi neumestno pa je, da se vodi blagajniški dnevnik pokopališkega zaklada, ki se upravlja ločeno od drugega občinskega premoženja, — izven občinskega urada po tretji osebi.
Ta zaklad tvori sestaven del občinskega gospodarstva, ker je pokopališče občinsko. zato spada tudi ta uprava k direktnim poslom županstva. — Blagajna pokopališkega zaklada z blagajniško knjigo vred naj se prenese k županstvu, ker ima itak posel s pokopališčem občinski tajnik ter sprejema za to poseben honorar iz pokopališkega zaklada.
3. Nezadostno je pobiranje občinskih taks, ki so lahko večji vir dohodkov za občino in za njen ubožni zaklad.
Občinski odbor naj revidira sedanjo taksno tarifo in naj sklepa o reguliranju občinskih taks na podstavi uredbe bivše ljubljanske oblastne skupščine z dne 14. novembra 1928. leta. odnosno s to uredbo sklenjene taksne tarife, proglašene v »Samoupravi« z dne 19. januarja 1929. leta, štev. 3/12. Občinske takse morajo biti za vse občane v enakih višinah — sklenjene v fiksnih zneskih —. točno po besedilu taksne tarife.
(Dalje prihodnjič.)
Jesenice.
Smrt med mladino. Nekaj zelo žalostnega je. da imamo te dni na Jesenicali kar štiri smrtne slučaje mladih ljudi. Za smrtjo L. Globočnikove, umorom L. Kočarja, smrtjo 17 letnega dekleta R. Šlibarjeve, je za slepičem umrl 23 letni Ludvik Vilman, zaposlen kot natakar v Ljubljani. Kako zelo žalostno je, če umrje inlad človek, sin delavskih staršev, ki le z največjo težavo
vzgoje svoje otroke. Kje ga izuče, potem pride vojaščina, ko pa kaže morda na bolje, se oglasi bolezen in smrt. Pokopane so na-de, zavrženi mladi napori in le žalost domačih še ostane.
Sv.Lovrenc na Pohorju
Krajevna protituberkulozna liga se je
ustanovila v nedeljo, dne 18. t. m. G. dr. Pirnat je v svojem govoru obrazložil važnost in pomen te ustanove, nakar je bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor: Za predsednika g. Anton Kasjak, posestnik. Odborniki: gg. Avgust Loschnigg, industrijec, Lavrič Stanko, šolski upravitelj, Maks Lampreht, župan, Pernat Alfonz, posestnik in trgovec, dr. Pirnat, dr. Fasching, ga. Kasjak in gdč. .levšenjak, učiteljici, Ivan Oblak, župnik, Nadrah Ignacij, župnik v M. Puščavi. Andrej Hauptman, župan, Urbanc Jakob, veleposestnik. Heinschko, trgovec, Peitler Franc in Jurij, posestnika in dr.
fl
Prijatelj* prirode".
Izlet na Golico.
»Prijatelj Prirode«, »Svoboda« in kovinarska strokovna organizacija vabijo vse člane in prijatelje 1. junija na velik izlet na Golico, ki je najkrasnejša sedaj, ko je vsa bela v razcvetelih narcisah. Z vrha je najlepši razgled na še zasnežene Julijske Alpe, na Koroško itd. Pot je lahka in traja pri počasni hoji štiri ure tako, da lahko vzamete s seboj tudi otroke od 10. leta dalje. Izleta se udeleže sodrugi iz Ljubljane, Lesc, z Jesenic (najbrže z godbo), z Javornika (pevci), iz Hrastnika in bržkone tudi iz Zagreba in Maribora. Iz Ljubljane je odhod s prvim turistovskim vlakom ob 5.28 zjutraj. Kupite turistovske karte, ki so za polovično ceno in veljajo za vožnjo tja in nazaj! Na Jesenicah jih torej ne smete oddati. Izpred jeseniškega kolodvora, kjer počakajo domačini na prihod turistovskega vlaka, bo skupen odhod na Golico. Ce bi deževalo, se ta izlet preloži na nedeljo 8. junija.
Delavski Šport.
Novi odbor S. K. »Svobode« v Mariboru je po vsestranskem raz-motrivanju sklenil, ustanoviti lahkoatletsko in plavalno sekcijo. Delavke in delavci, ki imajo veselje, oziroma namen nojiti to panojih športa, se vabijo na prvi tozadevni sestanek, ki se bo vršil v soboto, dne 31. maja, ob 20. uri v Ljudskem domu na Ruški cesti 7.
Zahvala. Podpisana se iskreno I zahvaljujem »Splošni del. zvezi« za I>odarjeno mi podporo v znesku Din 400.— ob priliki smrti mojega moža Ignaca Vizentina, uslužbenega v mestni plinarni. — Marija Vizentin, Maribor, Stritarjeva ul. 7.
Knjigoveznico
Uudske tiskarne v Maribora toplo priporočimo vsakomur!
Veže trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjiinice itd. po zmerni ceni in v lepi ter solidni izpeljavi
Maribor, Sodna ulica 20
3(upujt« svoje potrebiiine pri naiih inseren-tih.
lili? IHIMUIIŽJIIIŽ ili!2 llilSNJlilllJ mi3Mnsim=iiusiiM=iiu^iiu=iiHSiii
h
Pozor birmanci!
Konfekcijska trgovina
Žiga Welss
Celje-Gaborje 3 (v hlil g. Plev(ak)
priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni že od 100 Din naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. — Oglejte si pred nakupom našo zalogo 1
limit! vefno ii ponri knh ii pedin ii DHe itkint i Mon. - Ttltli itei. El
Tiska: Ljudaku tiskarna d. d. v Mariboru, pred* ta vitel j Jomrp Oilak v Maribora. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor«.