Akcija z& uresničevanje stališč in sklepov 8. seje CK ZKS in 29. seje predsedstva CK ZKS je bila v občini od začetka frontno zastavljena. Za izvedbo te akcije so neposredno odgovorni sveti ZKS, osnovne organizacije ki občinskr komite ZKS. V temeljnih in drugih organizacijah združene-ga dela pa so se vključili v akcijo tudi izvršnt odbori sindikata, delavski sveti in njihove komisije za uresničeva-nje zakona o združenem delu, delegacije in poslovod-ni organi. Na ravni občine so v akciji neposredno angažirani predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, predsedstvo občinske konference SZDL, predsedstvo ob-činske skupščine in izvršni svet občinske skupščine.
V  sktadu z operativnim načrtom občrnskega komiteja ZKS je bilo poleg posveta širšega političnega aktiva, kjer so opredelili konkretne naloge posameznih nosilcev, organi-ziranih še več posvetov za sekretarje osnovnih organizacij ZKS. predsednike osnovnih organizacij sindikata, indivi-dualne poslovodne organe in predsednike komisij za ure-sničevanje zakonaozdruženem delu. Vakciji se je posebej angažirala komisija občinske skupščine za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu.
V  skladu z sprejetimi nalogami je komite oblikova! 12 »trojk«, sestavljenih iz najbolj odgovornih političnih deiav-cevv občini, ki so vvseh temeljnih samoupravnih organiza-cijah in skupnostih spremljale uresničevanja zakona o združenem delu. Te Irojke so omogočile. da je imel komite dokaj natančen pregled samoupravnth razmer in progra-mov za uresničevanje zakona o združenem delu v 11 krajevnih skupnostih, 86 tozdih, 75 enovitih delovnih orga-
URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Kaj čakajo?
Nekateri se še otepajo širše dohodkovne povezanosti in drugačne samoupravne organiziranosti - Tako ne bo šlo
nizacijah in 24 samoupravnih delovnih skupnostih - sku-paj torej v 185 samoupravnih subjektih na področju združe-nega dela ter v 15 samoupravnih interesnih skupnostih ali njihovih zvezah.
če analiziramo dosedanje uresničevanje zakona o zdru-ženem delu, lahko ugotovimo, da se je izvajanje tega pomembnega zakona razmahnilo Sele v prvih dneh junija in da je le manj kot deset odstotkov tozdov in delovnih organizacij pred lem resneje pripravljato konkretne pro-grame uresničevanja zakona. Med člane občinske organi-zacije ZKS 5© ni docefa prodrlo spoznanje, da je akcija za uresničevanje zakona predvsem idejnopolitična naloga. V nekaterih sredinah (teh ni ravno malo) so s svojim odnosom do uresničevanja zakona o združenem delu pokazati, da dokaj formalno jemljejo spreminjanje družbenoekonom-skih odnosov in položaja delavca v združenem delu.
Premalo angažiranosti pri uresničevanju zakona so do-slej pokazale majhne delovne organizacije, med njimi Go-spodarsko razstavišče, Zavod za organizacijo poslovanja, Consorcium, Defavska univerza Cene štupar, Salus ter večina organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja. Njihovi programi so preveč »vzorčni« in po svoji nedorečenosti kažejo na formalen pristop k uveljavlja-nju zakonskih določb.
Akcije za uresničevanje zakona so zdaj preveč omejene na sorazmerno ozek krog delavcev v tozdih oziroma enovi-tih delovnih organizacijah. Dosedanje delo je tudi pokaza-lo, da razen v nekaterih velikih delovnih organizacijah (IMP, Ljubljanske mlekarne, Lesnina) nimajo primernih strokov-nih delavcev za izdelavo družbenih analtz in sestavo za-htevnih samoupravnih sporazumov ali drugih samouprav-nih aktov.
Kritično se je treba ozreti na tiste dele združenega dela, ki se na vse načine otepajo širše dohodkovne povezanosti in drugafine samoupravne organiziranosti. Gre za Stevilne majhne delovne organizacije s področja obrti, projektira-nja, gospodarskih storitev, pa tudi vzgoje in izobraževanja tersocialno-zdravstvenegapodročja. Vdelovniorganizaci-ji Krrstal kar naprej iščejo partnerja za »ženitev«, pa jim nihče ne ustreza. Tudi v Liku, Monlaži in Umetnem kamnu ter Gostinskem podjetju Bežigrad bi lahko zaradr majhno-sti, večje socialne varnosti delavcev, predvsem pa bodoče-ga razvoja resneje razmišljali o združevanju dela in sred-stev.
V občini imamo na področju projektiranja tri mini delov-ne organizacije, dva izredno majhna tozda ter tri večje delovne organizacije združenega dela. Na območju drugih tjubljanskih občin jih je še nekaj deset. Zaenkrat samo ugotavljamo stanje, nič konkretnega pa ne ponudimo pro-jektanlom, VeCbi morali razmišljati tudiodrugačnisamou-pravni organiziranosti osnovnih Šol in vzgojnovarstvenih zavodov, saj teče beseda o tem že skoraj dve leti.
Pojavlja se tudi vrsta nepravilnosti, ki zavirajo uresniče-vanje zakona o združenem delu. Tako je v temeljni organi-zaciji združenega dela Iskra Tela, ki se skuša organizirati v skladu z zakonom o združenem detu, in v Epidu. kjer so ravnali v nasprotju z določili zakona. Skoraj smešno se sliši, da se je tozd Inženiring sarajevskega Energoinvesta »izgu-bil- pri usklajevanju nove samoupravne organiziranosti. »Pozabili« so. h kateri delovni organtzaciji naj bi pridružili omenjeni tozd,
To je le nekaj konkretnih ugotovitev iz poročila o doseda-njem delu pri uresntčevanju zakona o združenem delu. Vsekakor lahko rečemo, da je precej dela opravljenega, veliko ga je pa še pred nami. Uresničevanje zakona o združenem delu namreč ne pomeni samo spremeniti sa-moupravne akte, temveč predvsem spremeniti odnose, spremeniti položaj delovnega človeka in mu omogočiti, da bo sam odločal o vseh tistih vprašanjih, ki so za njega v združenem delu pomembna in hkrati njegova neodtujljiva pravica v smislu določil zakona o združenem delu.